21-09 TELEFON PoitiUna platana v gotovini „ Cena 1 Din Letna naročnina znaša Din 40—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gledališka ulica štev. 8, /. nadstr. Račun pri Poštni hranil, št. 16.160. R ok o pi 8 o v ne vračamoI V Ljubljani, dne 18. marca 1933. Štev. 11 — Leto II. A VSAKO SOBOTO Še o strupenih plinih Tisoči dobrodušnih bedakov že par let iščejo vzroka bedi in brezposelnosti, pa doslej niso dognali drugega, nego da je oboje Povzročila svetovna gospodarska kriza. Preko tega jalovega dognanja se naša pamet ni Povzpela, dasi leži pravi vzrok bede in brez. Poselnosti našega delavnega ljudstva prav P*'ed nami. Gcre papirja so že pomazali ti iskalci vzrokov, številna zborovanja so že umorili s svojo plehko modrostjo, nihče pa se 11 i spomnil,.da nam je poprevratna konjunktura nakopala največjega škodljivca našega gospodarstva v poslovni birokraciji, ki pri vsakem podjetju požira več tisočakov nego jih zaslužno vsi tej birokraciji podrejeni delavci. Kuga je prišla iz nemških dežel in se je pri nas bohotno razpasla. Kar naenkrat je bilo vsakemu večjemu podjetju potrebno, da ima generalnega ravnatelja, trojico ravnateljev, petorico podravnateljev in generalnega tajnika, ki zopet poveljuje celemu vodu tajnikov. V časih mastnih poslov je delavska truma pač lahko pridelala delničarjem in lastnikom podjetij dovolj dividend in superdividend, tudi poslovna birokracija od generalnega ravnatelja do zadnjega tajnika je imela lepe plače in zlate čase, le trpin delavec je imel bore malo °d te konjunkture. Ko pa so posli postajali slabši, je prišel Pod nož redukcije prvi ravno delavec, ki ustvarja dobrine, poslovni trotje pa so si zadržali svoja topla mesta in svoje mastne plače, tantijeme in bilančevine. Po sto delavskih rodbin je bilo naenkrat ob kruh, samo da so lahko ostale »generalnemu« nedotaknjene plača, bilančevina in tantijeme. Najpri-prostejša uvidevnost in majhna računska sposobnost — če bi bilo oboje parjeno vsaj s trohico človekoljubja in domoljubija — bi velevali redukcijo generalnega ravnatelja, ki ima že svojo vilo in lep kapitalčič v Švici, nikakor pa ne redukcije delavcev, ki hranijo svoje rodbine le z delom svojih rok. Kadaikoli se je zopet pokazala potreba znižanja režijskih izdatkov, ta bič zopet ni zadel one desetorice v vodstvu, katere vsakdo dobiva povprečno plačo, ki je enaka mesečnemu zaslužku desetih delavcev, da ne štejemo v ta neprosti račun bilančevin in tantijem, ki so tem obilnejše, čimbolj gremo proti vrhu birokratske lestvice. Čisto po svetopisemskem pravilu: kdor ima mnogo, se mu bo še dodalo, kdor ima malo, se mu bo vzelo še to, kar ima. Tako sliko nam nudijo razmere pri Trboveljski družbi, kjer stotine naših ljudi s težkim delom noč in dan rije pod zemljo, ves dobiček, ki ga izkoplje iz naših tal s krvavimi žulji naš domač človek, pa roma v nenasitne zepedirektorjev in v tujino, kjer sede tolsti delničarji, ki niti ne vedo, kje leže Trbovlje, Hrastnik, Zagorje, Hudajama, Kočevje in drugi rudniki imenovane družbe. Kakor da leži nad našim delavcem prekletstvo: Ves njegov trud požanjejo tuji trotje in svojat direktorska, naš človek pa naj se poleg vsega še vedno tre-86 še za ta skopo odmerjeni košček kruha. Tu zastavite, vi globokoumni iskalci vzrokov bede in brezposelnosti, sem se ozrite in stopite na prste tem izsesovalcem našega naroda! Naš človek je preponosen, da bi prosil Miloščine, zahteva pa dela in kruha tudi v ča-s*h> ko posli ne gredo tako, ko nekdaj. Saj je v preteklosti nagomilil cele gore bogastva, pa mu tedaj niso zvišali zaslužka, zdaj pa je naenkrat nastala potreba, da gre na cesto s svojo družino, namesto da bi črpal malenkost iz gastva, ki so ga pridelale njegove pridne V rudniške revirje poglejte, narodni gospodarji, politiki in domoljubi, ako vam je i'al bodočnost našega naroda in njegove države. Tu vlada glad in pomanjkanje, smrt in ijclez-en mori naraščaj, ki* je določen, da nam a v bodočih desetletjih novih ustvarjajočih delavne v, braniteljev države in davkoplačevalcev. Številne rodbine, kajti naš vrli delavec ne pozna L>el© kuge, so obsojene na stradež in trpljenje svojega poklica, so izruvane iz rodnih tal ter v obupu begajo za vsako najmanjšo priložnostjo zaslužka. Ali naj bodo te stotine delavnih rok obsojen^, da se stegajo za miloščino, ki kvari značaj in samozavest, ki ponižuje <’lcveško dostojanstvo^ in tvori iz poštenih delavcev nemoralne bosjake? Poštenemu človeku se same stiskajo pesti pri misli, da je vsa ta ogromna nesreča padla na naš narod samo zato, da ostanejo mošnje in trebuhi tujih izkoriščevalcev primerno napeti kakor doslej. Podobno lahko opazujemo pri naših denarnih zavodih. Kruta potreba gotovo opravičuje ukrep o zapori vlog. Kdor ne vidi samo ?'oje e/k e osebne koristi, mora pritrditi, da ta določba edino umestna in pametna, ako se narodno gospodarstvo očuva pred še večjimi udarci. Brezumne panike, ki je prevze-a Posameznike, se pač ne da okrotiti na drugačen način. Toda nikakor ne smemo ostali • amo pri tej polovični meri, marveč je treba, pa natanko preišče, kdo je kriv tega stanja, oklicati je treba na odgovornost one brez- vestneže, ki so s prenosom svojih kapitalov v Švico in drugam dali znamenje za vznemirjenje in paniko. Tudi po naših ulicah srečujemo mnogo takih »Švicarjev«, ki jih doslej še nihče ni poklical na odgovornost in ki se smejejo v pest vsem, Ivi jih je zadela zapora. Razen tega je treba tudi v tej panogi pomesti z direktorsko navlako, kajti gotovo ne gre, da bi v času zapore vlog 'ravno nji edini še cvetela pšenica visokih, nemoralno visokih plač, tantijem in bilančevin. Kako se naj vrne zaupanje v denarne zavode, ako vložnik ve, da je njegovih 100.000 težko prihranjenih dinarjev pod zaporo, med tem ko generalni ravnatelj prej kakor v desetih mesecih iz naslova plače potegne isto vsoto? Načelo štednje naj se z vso strogostjo uveljavi prav povsod! Kdor ne verjame, da se da živeti tudi s skromnejšo plačo, ga je treba prisiliti, da se o tem prepriča! Nj. Veličanstvo kralj je prvi dal dober vzgled za štednjo, ko je lani 2. marca prostovoljno znižal svojo civilno listo za 4 milijone dinarjev. Državnim uradnikom so bili v teku zadnjih dveh let trikrat znižani mesečni pri-jeanki. Privatni uradniki se morajo takisto zadovoljevati s skromnejšimi plačami in so oelo srečni, da imajo stalno delo in stalno plačo. Vsi stanovi in poklici doprinašajo velike žrtve za ozdravitev krize in edino izjemo naj bi tvorila imenovana poslovna birokracija, da s svojim luksuzom čisto po nepotrebnem vzbuja zavist in mržnjo onih, ki so jih ; edanje težave najbolj prizadele. F. S. Naši vpokojenci (K proračunski razpravi.) Kadarkoli se sestaja naša narodna skupščina, da razpravlja o letnem proračunu, vedno se mora gosp. finančni minister več časa pomuditi pri postavki za pokojnine in vedno se čujejo glasovi, da je treba to postavko absolutno znižati. Vendar do sedaj je ostalo po večini vse samo pri besedah. iz teh razlogov bi bilo pač potrebno, da se vprašanje pokojnin in vpokojencev prične reševati z vso skrupuloznostjo, ki jo naš finančni minister v raznih drugih gospodarskih panogah večkrat prav pridno vporablja. Vprašanje pokojnin in vpokojencev je take naravi, da ga moramo baš v teh težkih časih krize in socialnih neugodij rešiti, čeravno bi ga morali rešiti že takrat, ko je našo državo objemal konjunkturni val. Danes ko naš kmet, naš obrtnik in trgovec z vsem svojim naporom in z veliko muko ohranjuje sebe in svojce, mora biti to vprašanje najvažnejša zadeva naše narodne skupščine in našega senata. Naša država izdaja vsako leto čedalje višje zneske za pokojnine. Leta 1927. je znašala ta postavka osemsto milijonov dinarjev, letos pa nam je zatrdil finančni minister, da bo znašala devetsto petnajst milijonov dinarjev. To se pravi, da bomo že v najkrajšem času dosegli nerazveseljivo dejstvo, da bo moral vsak deseti diinar državnih dohodkov biti rezerviran za pokojnine. Finančni odbor Narodne skupščine je letos vzel vso zadevo nekoliko bolj resno v pretres. Upamo, da izvajanja posameznih govornikov niso bila zaman, čeravno je g. finančni minister stal na stališču »pridobljenih pravic«. Gospod Protič, ki je bil dalje časa zaposlen v odseku za pokojnine, je leta 1928. izdal izčrpno knjižico z naslovom »Naši pen-zionerjic, nekak seznam vseh povojnih vpokojencev in s tem nudil hvaležno gradivo vsem onim, ki so hoteli to vprašanje urediti, se pa do danes ne morejo pohvaliti še z ni-kakim uspehom. To naporno delo g. Protiča bi moralo vsekakor zaslužiti več pažnje, saj bi našemu gospodarstvu, posebno pa naši finančni politiki prinesla največ haska. Mi bi k temu dodali svoje iskrene želje, da si vsi oni, ki imajo posla pri uravno-vešenju našega proračuna, nabavijo J. Pro-tičevo knjižico, ki jo je izdal v Beogradu Grafički umetnički zavod »Planeta« 1. 1928. Stane pa samo Din 12—. Ta knjižica, ki bi morala biti še dopolnjena, bo gotovo pokazala, kje se izdatki lahko temeljito reducirajo, seveda je treba v kričečih slučajih širokogrudno opustiti parolo »Stečenih prava«. Lov za Jugoslovan* sitim driavlianstvom V naši kraljevini urejuje državljanstvo moderni zakon o državljanstvu, ki ga je izdala državna oblast, z obvezno močjo od 1. novembra 1928. Za pridobitev jugoslovanskega državljanstva predpisuje omenjeni zakon natančne in številne pogoje, daje pa v svojem zadnjem odstavku § 12. posebne olajšave za pridobitev našega državljanstva tujini osebam, ki so po V k; rodu hrvatske ali srbske ali slovenske narodnosti, kar pa morajo tujci dokazati z verodostojnimi listinami. Ako so le-ti tujci rojeni na ozemlju, ki je danes sestavni del naše kraljevine, ali žive na našem ozemlju nepretrgoma B leta, jih naš zakon o državljanstvu oprošča predložitve zagotovila sprejema v domovinsko zvezo katerekoli občine naše države. Vsi drugi tujci, ki prosijo za podelitev našega državljanstva, pa morajo predložiti kompetentni oblasti tudi to zagotovilo, za katero pa morajo tujci plačati občini Dravske banovine, ki jim zagotovilo izda, zakonito občinsko takso od Din 100-— do 1000-— za osebo. In za to občinsko takso se love mnogi neslovanski Jujci, ki prosijo za naše državljanstvo povečini le radi svoje zaposlitve pri nas. Tako je n. pr. prosil tujec z italijanskim riimkom, za katerega je ugotovljeno in dokazano, da se je leta 1900, ob priliki ljudskega popisa v bivši državi, izdal za Italijana, leta 1910, ob priliki drugega popisa v bivši državi, pa za Nemca, — za izdajo uradnega potrdila, da je Slovenec po rodu, katero bi priložil kot zahtevano prilogo svoji prošnji za podelitev jugoslovanskega državljanstva. Samoobsebi umevno je naprošeni pristojni urad bivšemu Italijanu in nemško mislečemu tujcu predrzno prošnjo kratko odklonil. Par dni po prejemu odklonilnega odloka pa je mož, — ne bodi len, — stisnil v roko nekaj kovačev, prijavil svoj vstop v starejše ljubljansko društvo, ki je tujca, ko je društvu izročil kot članarino pripravljene kovače, gladko sprejelo ter mu je takoj po sprejemu še bolj gladko izdalo potrdilo, da je bivši Italijan in poznejši Nemec — Slovenec po rodu. Tujec-društveni član, — ne bodi zopet len, — je navedeno društveno potrdilo mirno priložil kot dokaz, da je Slovenec po rodu, svoji prošnji za podelitev našega državljan- Osnutek zakona proti korupciji s rs $ sfrva ter je obenem tudi prosil za zgoraj navedeno olajšavo, ki jo je zakonodajalec razumljivo in pravilno rezerviral le tujim prosilcem srbske, slovenske in hrvatske narodnosti. In to v času, ko naša država s težkimi gmotnimi žrtvami rešuje pereče brezposelno vprašanje svojih državljanov, in v času, ko imamo množice nezaposlenih 'lastnih državljanov! Slovenstvo v okviru Jugoslovanstva (Po predavanju dr. J. Cepndra na učiteljskem zborovanju v Kranju 7. marca 1933.) In sedaj k Jugoslovanski ideji! Pred vojno je med Slovenci vsaj do leta 1908. prav za prav ni bilo. Dogodki iz 1. 1908 v Ljubljani so bili že v zvezi s pokretom Narodne odbrane, ki je pričela po nastopu kralja Petra v letu 1903. razvijati svoje iredentistično delovanje pred vsem v Bosni in Hercegovini, pa je prešla s posameznimi emisarji tudi v naše kraje. Imela je tu svoje zaupnike, ki so v svojih dušah slutili jugoslovansko idejo, pa vendar še niso mogli realno misliti, da bi bila solucija možna v današnjem jugoslovanskem smislu. Nihče pač ni mogel računati s tako naglim razpadom avstro-madžarske monarhije. Z letom 1912. začne ta jugoslovanska miselnost med našo mladino, vršile so se razprave, pisali so se članki; od tega leta datira začetek jugoslovanske ideologije med našim narodom. Gotovo bi se bil nacionalno zavedni del našega naroda te ideologije tudi oprijel, toda zato bi bilo potrebno delo več desetletij. Imeli smo srečo, da se je našlo nekaj fantastov Principovega kova, ki so sprožili praktično reševanje jugoslovanskega problema s streli v Sarajevu in tako vsaj pospešili izbruh svetovne vojne. Ta svetovna vojna nam je naklonila pogin avstro-madžarske monarhije in nam vrgla v naročje kot zrelo jabolko osvobojenje in uedinjenje v tej naši državi. V prvih časih po osvobojenju seveda nihče ni mislil na slovensko, hrvatsko ali srbsko vprašanje, vsi brez izjeme smo smatrali to vprašanje za definitivno rešeno v smislu jugoslovanske ideje. Ce so naknadno radi političnih prilik in partizanskih nagibov začeli ne samo Slovenci, marveč pred vsem Hrvati in tudi Srbi zopet načenjati separatistična vprašanja, nas to ne sme motiti. Glejmo Italijo, ozrimo se na Nemčijo. Stoletja je trajalo uedinjevanje teh dveh držav, vršile so se težke borbe, nasprotstva pa obstojajo še danes. Med našim in srbskim kmetom pa sploh ni nasprotstva, med tem ko tako na-protje obstoja še danes med Bavarcem in Prusom, med severnim in južnim Italijanom, ali to velja samo na znotraj, na zunaj so vsi Italijani vsi pravi Italijani, vsi rajhovci pred vsem Nemci. Nimamo prav nobenega povoda, da bi mi na zunaj ne bili pred vsem Jugoslovani, pri tem so pa lahko slovenski, hrvat-ski ali srbski Jugoslovani ali oni, ki žele na vsak način tudi na zunaj poudariti pripadnost k enemu ali drugemu delu tega naroda. V čem obstoji današnja jugoslovanska ideologija? Jugoslovanski nacionalizem zahteva od vsakega jugoslovanskega državljana, da prizna to državo, da se smatra kot del jugoslovanskega naroda, in da mu je pojem skupne države vzvišen nad vsemi verskimi in plemenskimi interesi. Jugoslovanski nacionalizem zahteva, da se vsi državljani Jugoslavije podrede državnim interesom, kajti ta naša samostojna država je bila cilj najboljših mož med Slovenci, Hrvati in Srbi. Ta naša država je zgrajena na kosteh milijon padlih žrtev, ta naša država je edino sredstvo, da očuva ne le Slovence, marveč tudi Hrvate in Srbe v nacionalnem oziru. Še več, ta naša država je edino sredstvo, da vzdržuje moralo med našimi zasužnjenimi brati, ki vidijo le v tej državi upanje na boljšo bodočnost in možnost rešitve izpod tujega jarma. Jugoslovanski nacionalizem pa je ponovno in z vsem poudarkom izjavil, da ne zanika jezikovnih razlik in ne zahteva, da bi se morale te jezikovne razlike odstraniti, da bi se morala torej slovenska manjšina vtopiti v srbsko-hrvat-skem morju. Pravi jugoslovanski nacionalist je le oni, ki je dober Slovenec, Srb ali Hrvat; dober Slovenec, Srb ali Hrvat pa ne more biti, kdor ni jugoslovanski nacionalist. Svojo jugoslovansko ideologijo izrazimo lahko s kratkimi besedami tako, da rečemo mi smo slovenski, hrvatski ali srbski Jugoslovani, ali pa obratno: mi smo Jugoslovanski Slovenci, Srbi in Hrvatje. Jugoslovanska ideologija ne samo, da ne zanika obstoja jezikovnih, kulturnih in drugih razlik, marveč jih izrecno priznava, in zahteva, da se te razlike vpoštevajo. Do danes ni niti eden izmed odgovornih faktorjev postavil teze, da Slovenci nimamo več pravice do obstoja, nasprotno poudarjajo vse izjave, zlasti one našega vladarja od 6. I. 1929. dalje z vso odločnostjo upravičenost teh razlik in dolžnost, da se te razlike respektirajo. Jugoslovanski nacionalizem odklanja vsako kakršnokoli nasilno spajanje posameznih delov našega naroda, kajti kot praktični ljudje vemo, da bi vsaka sila tudi v tem še tako idealno zamišljenem pravcu rodila odpor in bi več škodovala kot koristila. Na drugi strani pa odklanjamo ravnotako vsak pritisk in vsako nasilje v smeri, da bi se obstoječe razlike še bolj poglobile, da bi se torej nadaljeval oni protest razdvajanja in odtujevanja, ki so ga inavgurirali bivši naši tuji gospodarji samo zato, da bi lažje vladali nad nami. Ce priznmo, da izven te naše države za Hrvate in Srbe, zlasti pa nas Slovence nacionalno življenje sploh ni mogoče, -po tem pač ne smemo graditi nobenih zidov, marveč moramo odstranjevati vse to, kar je zaneslo med nas in v naše duše tuje gospodstvo. Kakšen bo razvoj v bodoče, to bo pokazala prihod-njost. Slovenci bomo ostali Slovenci, če bomo sposobni ohraniti svojo individualnost. Jugoslovanski nacionalizem te indivdualnosti ne tangira. Ograža jo le naš pasivni značaj, ker se tako radi prilagodimo temu, kar ni domačega. Ce bo ta naša slabost obstojala še dalje, če ne bomo postali bolj samozavestni, potem se bo vršil proces stapljanja s Srbi in Hrvati naravno in skoraj neopaženo, ravno tako, kot postajajo Srbi in Hrvati oni naši Slovenci, ki gredo za stalno preko Sotle in Kolpe. Potem nam seveda ni rešitve in nas ne bodo rešili niti oni izmed nas, ki se tako junaško trkajo na svoja samoslovenska prsa. Zedinjena Slovenija more nastati le takrat, kadar dobimo poleg nje samostojno Hr-(Nadaljevanje n« 2. strani.) Stran 2. *P O H O D0 1. 1918. — ko je postal državljan nove države, ni iskal zvez s to državo — in morda se je tudi država za to vprašanje premalo zanimala — zato je le del izseljencev sprejel s polno zavestjo ponos jugoslovanskega državljanstva (v kolikor niso naši ljudje med tem postali že ameriški državljani). Separatistični in protijugoslovanski agitatorji tu in onstran morja so torej imeli lahek posel in neuki delavec je rad plačal iz lastnega žepa protidržavno propagando, ki mu je slikala grozne razmere v domovini, ne vedoč, da je postal slepo orodje denarja lačnih strankarskih agitatorjev. Za dobrimi leti, ko je bilo dela in denarja dovolj, pa so prišla tudi huda leta — ameriška kriza — brez dela in denarja. V tem času se je naš delavec spomnil svoje — države. Daleč so zdaj oni, ki so nosili denar iz Amerike in si ga delali med seboj — danes oni ne bodo priskočili ameriškemu delavcu na pomoč. Edini, ki mu danes more vsaj delno pomagati je — država, tista od agitatorjev tolikrat v nič devana Jugoslavija, ki je in ostane skupna mati vsem v dobrih in slabih časih. Danes so agitatorji utihnili — ni jih več, ker vedo, da v Ameriki ni denarja. Zato pa narod v svoji stiski, ki mu preti v tuji deželi, čim dalje bolj misli na Jugoslavijo. Ali mu bo mogla pomagati domovina, če pride do najhujšega? ... Žal, da Jugoslavija ne more odločilno poseči v težko krizo, da bi pomagala svojini sinovom onstran morja ... Tudi druge države ne morejo... In vendar ... Kake važnosti je skupna državna zavest med izseljenci, kaže sledeči slučaj? Clevelandska občina, v kateri prebiva največja slovenska kolonija, je dala na razpolago velik park in pozvala vse narode, ki v Clevelandu prebivajo, da si v tem parku postavijo svoj kulturni spomenik. Nemci so seveda takoj postavili Schillerja in Goetheja, Čehoslovaki so postavili spomenik Štefaniku, Italijani kip Vergila in poteg tega še neki kamen iz ne-odrešene oz. sedaj že odrešene domovine z »monie Grappc«. Itd. Nastalo je takoj vprašanje: kaj pa mi? Ali bedo Slovenci, Srbi in Hrvati postavljali vsak svoj spomenik — ali bodo postavili kot Jugoslovani skupen spomenik. Na dan 1. decembra je naš posl. dr. Pitamic na tem mestu zasadil smrečico. Med društvi se je začel dogovor glede nadaljnje ureditve jugoslovenskega prostora v parku. Skušal se je spraviti skupaj nekak jugoslovanski odbor. Ni dvoma, da gre za važno stvar: ali se bomo pred svetom kazali kot država ali kot trije narodi. Gre za to, da bi se na tem mestu postavil kak Meštrovičev kip. Želeti je, da to delo našim rojakom uspe — država bi morala sodelovati. Ta bo v korist jugoslovanskega imena. Istotako važno je vprašanje čikaške razr stave. Župan Čerrnak je bil zaveden Slovan, pripravljal je nekako ameriško vseslovansko ligo, ki bi dvignila ugled našega naroda v Ameriki. Zal, da je padel pred ciljem. Na či-kaški razstavi bodo nastopili naši pevski zbori. Vprašanje je: ali samo slovenski? Oziroma: ali hrvatski :in srbski posebej? Slovenski baje nastopijo skupno: več sto pevcev in pevk. Kako bi bilo, če bi nastopili jugoslovanski vsi skupaj. To bi bila pred svetoin lepa državna manifestacija. Iz tega se vidi važnost jugoslov. državne zavesti med našimi izseljenci. Strelska družina Konjice je imela na pustno soboto svojo prvo prireditev v Narodnem domu, ki je tako moralno, kakor tudi gmotno uspela. V kratkem se prične z grad-bo strelišča pod Konjiško goro. Savez je sporočil družini, da dobi še tekom tega meseca potrebne puške in municijo. V Seni liju v Slov. gor. smo letoSnjo zimo ustanovili Strelsko družino, v katero se je do zdaj priglasilo nad 60 strelcev. 'Posebno pridno pristopajo mladeniči iz obmejnih občin Ceršaka in Selnice ob Muri, kjer ne obstoja še nobeno društvo. Radi zime je dedovanje strelcev nekoliko zastalo, sedaj so 6e pa začeli agilno pripravljati za ustvaritev strelišča. Da si nabere v ta namen nekaj gmotnih sredstev, je priredila Strelska družina preteklo nedeljo 26. febr. v gostilni VaV-potič svojo prvo prireditev, ki je v moralnem in v gmotnem oziru zelo dobro izpadla. Hočemo ljudi rawnlh linij in neupognlenih Hrbtenic, hočemo wilug_8n_borbel Konkurz Slavonske banke Mnenje sodnih izvedencev Maksa Mautnerja in Janka Krušca o konkurzu »Slavenske banke«, predloženo sudbenemu stolu v Zagrebu 24. maja 1927, (Nadaljevanje.) Tudi v teh sindikatih veljajo ista načela in predpisi, kakor pri sindikatu za delnice Trbovelj, z istimi člani uprave in istim številčnim razmerjem glasov, samo da tukaj ne vstopi Slavenska banka sama, temveč v imenu njenega dotakratnega majoritetnega sindikata gg. Avgust Praprotnik in August We-sten. Po izvršeni ekspertizi od strani odposlancev Lftnderbanke, ki so glasom poročila Avgusta Praprotnika od 30. marca 1927 ugotovili takratno notranjo vrednost delnic Slavenske banke poleg nominale Din 100'— z dejanskimi Din 160'—, je stopil ta sporazum popolnoma v veljavo in je bil popolnoma izvršen v vseh svojih delih. Iz vsega tega se popolnoma jasno vidi, da je Lftnderbanka premišljeno in dosledno izvajala svoje načrte. Ko ji je uspelo, da po posredovanju činiteljev Slavenske banke izvrši neko formalno nacionalizacijo Trbovelj, ne samo brez vsake žrtve, temveč proti zelo visokemu dobičku, je ona v istem trenutku začdla s popolno zagotovitvijo svojega položaja v upravi Trbovelj s tem, da je naredila s tvrdko Fl. Pojatzi & Co. in s Slaven-sko banko prej opisani sindikat za delnice Trbovelj. Da se tudi v tem sinidkatu zavaruje proti vsem možnostim, ona še isti dan ustanovi novi sindikat, ki prevzame večino delnic Slavenske banke, tako da tudi od te strani ne more groziti njenemu prizadevanju kakršnakoli nevarnost. Predpogoj za to je bil samo formalen v soglasnosti tvrdke FL Pojatzi & Co., ker ji praktično od strani tega sokontrahenta nikdar ni mogla groziti kakršnakoli resna nevarnost, temveč samo z ozirom na slabo financielno zmožnost te tvrdke. To vzbuja tem bolj pozornost, ker se je tvrdka Fl. Pojatzi & Co. naenkrat odpove- dala tudi pravici pošiljanja svojih odposlancev v ravnateljstvo Slavenske banke iz razlogov oportunitete, ter je ravno v zapisniku od 4. aprila 1924 prepustila izvrševanje teh svojih pravic do nadaljne odločitve Lander-banki. Tudi v poznejšem razvoju dogodkov ni tvrdka Pojatzi zahtevala spremembe tega stanja. Na ta način je odločala Landerbanka čisto sama v sindikatu za delnice Slavenske banke, s katero je imela 4 glase proti 2 glasoma jugoslovanskih interesentov. Praktično pa to pomeni absolutno in neomejeno oblast. Posledica tega je bila, da sta tudi oba odposlanca Slavenske banke v sindikatu za delnice Trbovelj bila stvarno odposlanca Landerbanke, ker sta po zgoraj opisanem razmerju glasov v sindikatu za delnice Slavenske banke bila popolnoma odvisna od volje Lftnderbanke. Ona je torej s transakcijo z delnicami Slavenske banke dosegla na ta način po ovinkih popolno varnost za svoj položaj v sindikatu za delnice Trbovdlj. S sindikalnimi pogodbami od 4. januarja 1924, ki so spopolnjeni z zapisnikom Jugoslovanskega bančnega sindikata od 4. aprila 1924, je prišla Slavenska banka v čisto novi položaj. Od tega časa z njo ne upravlja več njeno ravnateljstvo, temveč pravi odbor sindikata, ki zaseda na Dunaju in v katerem odločuje edino Landerbanka. Ravnateljstvo Slavenske banke je od tega časa samo neka formalna ustanova, ki naj službeno sklepa in izvaja edino to, kar ji je ukazal ta sindikalni odbor. O tem ne moremo dvomiti, ker se je vsaki član ravnateljstva Slavenske banke moral popolnoma zavedati dejstva, da je njegov položaj v tem ravnateljstvu odvisen od volje omenjenega sindikata, ki mu je neomejeni gospodar in predstavnik Landerbanka. Vsako glasovanje v takem ravnateljstvu je popolnoma odveč, ker glasovati proti enemu predlogu Landerbanke je pomenilo v neposredni posledici izstopiti iz tega ravnateljstva ali biti izključen na naslednjem občnem zboru, na katerem je ta sindikat s svoji- mi 510.000 delnicami od skupnih 1,000.000 delnic imel absolutno večino. Vse, kar sedaj sledi, je samo logična posledica teh dejstev. 24. aprila 1924 sklene ta sindikat, da se morajo v upravo Slavenske banke izvoliti Marko Rotter, Emil Freund, Henri Laporte in Henri Rauter, vsi ravnatelji Landerbanke, v nadzorni odbor pa ravnatelj Andre Gonin in prokurist dr. Leopold Bleyer, oba prav tako od Landerbanke. Po istem zapisniku naj tvorijo poslovodečo ekse-kutivo Slavenske banke podpredsednik Rotter in ravnatelj Freund, oba od Landerbanke ter Vladimir Arko in Avgust Praprotnik. Razen tega se sklene, da pošlje Lftnderbanka v Slavensko banko enega ravnatelja in enega knjigovodjo v knjigovodstvo. Končno se ustanovi na Dunaju pri Lftnderbanki urad, ki ima nalogo, da obdela in drži v evidenci ves poslovni materijal Slavenske banke, in temu uradu naj načeluje ravnatelj Landerbanke Claude de Seze. Dejansko vidimo, da Slavenska banka vestno izvršuje vse te sklepe že v seji svojega ravnateljstva od 26. aprila 1924, v kateri se dobesedno izvršijo ti sklepi prvič; kar se tiče volitve delegatov Landerbanke v ravnateljstvo, drugič: volitev poslovnega odbora ozir. eksekutive in tretjič: zvišanje delniške glavnice. 14. maja 1924 sklene sindikat poslati v Slavensko banko kot ravnatelja prokurista Landerbanke Franja Csongrady-ja, v knjigovodstvo pa uradnika Landerbnake dr. Artura Heidlera. Obenem se sklene v isti sapi, da se dunajska podružnica Slavenske banke vodi dalje kot ekspozitura Lftnderbanke, v katero naj vstopi en uradnik Lftnderbanke kot upravnik. V nadaljevanju zapisnika sindikata se jasno odraža skoraj podrobno vmešavanje sindikata, ozir. njenega predstavnika Lftnder-banke v vse posle Slavenske banke. Zveza postaja čedalje ožja in se vse bolj oblikuje Uprava Slavenske banke 19. septembra 1924 sklene, da se od zapisnikov sej upravnega odbora in ravnateljstva odslej morajo delati nemški prevodi ter po verifikaciji po ravnatelju Csongrady-ju poslati Lftnderbanki na Dunaj. 13. januarja 1925 vzame seja uprave Slavenske banke na podlagi prejšnjega sklepa sindikata na znanje, da je ravnatelj Cson-grady postavljen za šefa organizacije centrale in vseh podružnic. Obenem se sklene, da bo tekočo cenzuro od kreditnega zneska Din 1,000.000-— in personalna vprašanja opravljal poslovni odbor. Za veljavnost teh sklepov je potrebna soglasnost ravnatelja Csongrady-ja. 2. julija 1924 omenja Slavenska banka v pismu na Landerbanko, da se v dunajskem dnevniku Neue Freie Presse od 18. t. m. nahaja oglas Lftnderbanke, v katerem so naštete njene afilacije v inozemstvu, med katerimi pa ni Slavenske banke. Z ozirom na to, ker je Slavenski banki zavoljo prestiža mnogo ležeče na tem, da se v takih oglasih tudi ona omenja kot afilacija, zahteva, da se to v bodoče popravi. Lftanderbanka odgovarja na ta dopis s svojim pismom od 23. julija 1924 in opravičuje ta spregled s tem, da ta oglas izhaja iz prejšnjega časa ter naglaša, da je samo po sebi razumljivo, da bo to sedaj popravila. Kmalu po vstopu Lftnderbanke v Slavensko banko nastanejo v njej težka nesoglasja med samimi člani ravnateljstva, posebno pa med njenima glavnima predstavnikoma, Pr®d* sednikom Vladimirjem Arkom in podpredsednikom glavnim ravnateljem Avgustom Praprotnikom. Kakor iz vseh zapisnikov, tako se vidi iz poročila Vladimira Arka od 5. aprila 1927, leži veliki del krivde na teh nesoglasjih na Lftnderbanki, oziroma na delovanju njenih organov, ki sodelujejo v Slavenski banki. Ne oziraje se na krivdo je vendar posledica ta, da vpliv jugoslovanskih članov na upravo Slavenske banke vSled tega precej slabi. Kmalu na to sledi v,se]1 28. oktobra 1924 odstop tako predsednika Arka kakor tudi glavnega ravnatelja 1 ra-protnika, ki pa v tem času ni sprejet, loda že v polovici novembra 1924 izstopa predsednik Arko iz ravnateljstva Slavenske banke m zahteva sam neposredno čr anje v trgovskem registru. Njemu sledijo čtom ravnateljstva Anton Šutej, Josip Mikuličič, dr. Albert Kramer in Štefan Mihun. (Dalje sledi.) Štev. 11. *POHODc Stran 3. Z obhodov Maribor ALI JE TO GOSPODARSTVO? Dravska banovina je lastnica dveh krasnih stanovanjskih hiš v Strossmayerjevi ul. POd štev. 28 in 30 nasproti pokopališču. Hiši sla bili zgrajeni edinole v stanovanjske svr-he, v prvi vrsti za javne uslužbence ter so bila stanovanja vedno zasedena, čeravno so bila razmeroma zelo draga. O božiču 1932 pa je kr. banska uprava vsem najemnikom hiše st. 30 sodno odpovedala stanovanja za april 1.1. z motivacijo, da bo rabila hišo za nastanitev banovinskega dečjega doma in bi se v to hišo preselile sirote iz dosedanje sirotniš-niee v mestni hiši. Javnost in posebej mariborska javnost ima glede tega dogodka prav, ko trdi, da bi prezidava predmetne stanovanjske hiše v dečji dom pomenila nepopravljivo oškodovanje banovinske imovine na eni strani, na drugi strani pa se poslopje tudi z najobsežnejšimi adaptacijami ne bo moglo prilagoditi zahtevam, ki se stavijo na mladinska zavetišča v ■vzgojnem in gospodarskem pogledu. Ni treba biti strokovnjak, temveč lajik, ki to hišo pozna in pozna mariborske razmere, bo lahko potrdil utemeljenost tega javnega ■mnenja, če se upošteva naslednje. Banovinski hiši št. 28 in 30 imata danes za prodajo nedvomno prometno vrednost najmanj 3 milijone Din. Najemnini dajeta letno bruto 240.000'— Din ali po odbitku 20 odstotkov za vzdrževanje po Din 48.000'—, torej čistih Din 192.000'—. Tako se pokaže, kapi-talizirano s 4 odstotki, rabna vrednost obeh hiš 4,800.000— Din. Četudi se samo ena hiša, namreč, št. 30, adaptira za dečji dom in dvorišče izpremeni J’ igrišče, na drugi strani pa banovinskim hišam v neposredno soseščino približa sirotišnica, bo vkljub dragocenim adaptacijam ali pravilnejše baš radi adaptacij padla vrednost banovinskih hiš najmanj za eno tretjino, ker bi si banovinska uprava za sedanjo najemni-n? hiše št. 30 v znesku Din 90.000— prihra-H^a sama pajemnino, ki jo sedaj plačuje testni občini za nastanitev sirot, v znesku 60.000'—. Letna najemnina za stanovanja v ban. hiši št. 28. s sedanjim bruto iznosom letno po Din 150.000'— pa bi se radi neprijetne okolice in zmanjšane komoditete zmanjšala tudi v najugodnejšem slučaju najmanj za Din 50.000— letno. Na banovinskem zemljišču v Kamnici bi «e za največ 1,000.000.— Din mogla zgraditi vsem gospodarskim in vzgojnim zahtevam Prikladna nova stavba s potrebnimi gospodarskimi objekti, igriščem in vrtom. Če se izvede sedanji načrt bo banovina bffta ^ra na velik izdatek za neobhodno potrebne adaptacije — za katere, kolikor nam je znano, v banovinskem proračunu ni predvidena nobena postavka, — samo na zmanjšanju vrednosti svojih hiš utrpela škode najmanj za 1,000.000 Din brez vsakega nadomestila jn bo namesto sedanje vrednosti najmanj 3,000.000'— posedovala banovina objekte v vrednosti največ 2,000.000'— Din, mesto Maribor pa bo izgubilo 9 udobnih stanovanj, a najemniki, po veliki večini slabo situirani državni uradniki in vpokojenci s številnimi še nedoraslimi otroci, bodo brez sile težko prizadeti še vrhu tega s selitvenimi stroški. Vprašanje banovinskega dečjega doma v Mariboru bi se moralo rešiti drugače. Bano-yina bi naj prodala stanovanjski hiši št. 28 in 30, — oglasili so se interesenti, ki bi plačali prometno vrednost teh hiš, — in zgradila nov dečji dom, s čimer bi si prihranila velike izdatke za adaptacijo, dobila bi za obe stanovanjski hiši sigurno 3,500.000 Din in od tega bi izdala banovina za novo stavbo največ 1,000.000'— Din, tako da bi ostale vrednosti znašale več nego po rešitvi tega vprašanja na oni način, na katerega se samo ka-pricira nekdo. Mariboru pa bi obenem ostala neokrnjeno ohranjena ena najlepših stavb z vsemi stanovanji, na drugi strani pa bi pri novi stavbi dobilo dela in zaslužka precej brezposelnih. Tako bi zgledala v kratkih potezah ta zadeva, ki je vzbudila veliko razburjenja ne le v Mariboru, temveč tudi izven njega, kajti na primernejši rešitvi tega vprašanja imajo gotovo davkoplačevalci dravske banovine v prvi vrsti velik interes in pravico do kritike. Ne moremo verjeti, da bi kr. banska uprava vztrajala na namestitvi dečjega doma v hiši št. 80, ako bi se na licu mesta ugotovila gornja dejstva. Ne moremo pa tudi verjeti, da bi kr. banska uprava hotela brez drugega razloga odstraniti sedanje najemnike iz te hiše, če ne bo prišla več v poštev prezidava v dečji dom. Naš nasvet in tudi upravičena zahteva javnosti je, da se brez odloga po posebni komisiji strokovnjakov pregleda stanovanjska hiša št. 30, nato sestavi kalkulacija koristi in škode obeh zgoraj navedenih načrtov ter na podlagi teh kalkulacij kr. banska uprava odstopi od prezidave hiše št. 80 v dečji dom, stanovanjske odpovedi pa prekliče. Objektivni opazovalec. VPRAŠANJE NA MARIBORSKI ROTAR Y -KLUB! Že pred kratkim je »Pohod« poročal o članu mariborskega Rotary-kluba, ki ne vpo-števa določil zakona o zaščiti delavcev. Zaznali smo, da proti nekemu drugemu uglednemu članu tega kluba teče sodna preiskava radi oškodovanja države. Ali je Rotary-klub zbirališče in pribežališče — po pojmih današnje družbe — uglednih ljudi, ki kršijo najrazličnejše zakone? Kaj poreče Rotary-klub, da član, o katerem je že poročal »Pohod«, nikakor ne vpošteva določil zakona o zaščiti delavcev? Trdilo se je ponovno, da se na sejah kluba razpravljajo sodobna socialna vprašanja. Ali so to uspehi tega razpravljanja? Konjice ORGANIZIRANE HUJSKARIJE Hujskarije zoper državo in dinastijo ter režim so pri nas na dnevnem redu. Ni skoraj dneva, da se ne bi našlo letake najrazličnejših napadov na državo in dinastijo, obenem se pa izrablja vsaka prilika, tako cerkveni shodi, gostije, pogrebi itd., kjer se zbere več ljudi, da se na ta a>li drugi način ščuva preprosto ljudstvo zoper obstoječi državni red. Vsak otrok v srezu bi lahko pokazal s prstom na kolovodje, ki pa se znajo imenitno skriti ob pravem trenutku. Šenčurski proces je sicer malo šel tem našim hujskačem in narodnim izdajalcem na živee, vendar ne verjamemo, da bodo mirovali. Svoje podtalno delo bodo nadaljevali toliko časa, dokler se ne bode posrečilo kolovodje spraviti na varno pod ključ. Takrat se ne bodemo oddahnili le mi nacionalisti, temveč predvsem naše zapeljano preprosto ljudstvo, ki verjame slepo ljudem, ki pač niso vredni, da bivajo v naši lepi Jugoslaviji in bi bilo zanje prav na mestu, da bi se jih poslalo za poskušnjo kak mesec n. pr. v sosednjo Italijo,, kjer bodo imeli priliko poskusiti vse dobrote državljanske svobode. Posrečilo se je te dni nekaj takih hujskačev spraviti v roke oblasti, morda se bode pa vendarle ugotovilo prav kmalu gnezdo te protidržavne gonje in potem, gospodje, bodite bolj korajžni, kakor šenčurski junaki in ne pozabite zaklicati pred razglasom sodbe tudi »Živio Jugoslavija, živio naš kralj!«, pri sebi pa mrmrati, »Mi pa ostanemo, kakor smo bili...!« Svoj hujskaški posel so ti ljudje zanesli tudi med šolsko mladino, ki si upa očitno nastopiti zoper ono šolsko madino, ki se vzgaja v sokolskem duhu in so se zgodili v zadnjem času celo primeri, da je šolska mladež, zlasti dekliška, izzivala celo odrasle osebe na cesti. Ormož ALI NAJ SE RES IGRAMO DENAR? Tako sem se vprašal po konferenci gospodarskih krogov v Mariboru, katere sem se po golem naključju udeležil. Ta konferenca bi naj določila novo pomožno prometno sredstvo mesto izginjajočega dinarja. O konferenci sami prinaša kratko poročilo »Slovenec« z dne 12. marca t. 1. Naj se mi dovoli naknadno, ker sem moral prerano oditi, k predlogu kakor članku par pripomb. Misel je sicer dobra, pa samo za ono okrožje, kjer se bo izvršila. Tam pa, kamor delokrog segal ne bo, bo postala mizeri-ja še hujša, ker bo ta korak nezaupanje v naš dinar še povečal. Dobra pa je s pridržkom, če se ne bodo ljudje v to prelahko vživeli. Če se obnese talca stvar v Mariboru in okolici, bodo sledila z okolico druga večja mesta, če se raztegne to na celo dravsko banovino, bodo tej sledile druge banovine, in tako bomo imeli konečno za vsako banovino svoj emisijski zavod, kakor to imenuje citirana številka »Slovenca«. In kako bo odjeknil ta korak v inozemski javnosti, in kake posledice bo imel? Če se že hočemo za vse slučaje igrati denar, ali bi ne bilo bolje, če bi šli vsi denarni zavodi dravske banovine takoj in brez izjeme pod zaščito, da tako povdarijo neznosne gospodarske prilike? In oe se že v gorenjem predlogu, ki ga prinaša »Slovenec«, operira z zastavo hipotek, ali bi ne bilo boljše v interesu države, da bi denarni zavodi odstopili gotove hipoteke direktno državi v last, ter bi država na podlagi prevzetih hipotek v isti visokosti izdala novo državno novčanico, ali pa dosedanjo s prepisom »državna nov-čanica«, ki bi jugoslovanski dinar prav nič ne degradirala niti v lastni državi, niti pred ostalim svetom. Država sama bi pa te hipoteke preko davčnih uprav primerno nizko obrestovala in amortizirala, a po amortizaciji polagoma utesnjevala obtok teh novčanic. In ali ne bi bile obresti teh prevzetih hipotek — diskont teh novčanic — lep vir dohodkov za državo, ki bi znatno olajšal državno budžetiranje, ker bi ne povzročal niti prevelikega dela po davčnih upravah niti bi ne bil zvezan s prevelikimi stroški. Tako bi se preprečilo diskreditiranje naše države pred zunanjim cvetom. Za notranji posel v svrho izmenjave dobrin bi pa lahko imeli na razpolago zadostno težko vsote na tej podlagi izdanih državnih novčanic, ki bi zadostovale za vsako izmenjavo do zadnjega kota naše države. Pa poreče kdo, da se bodo tako naši denarni zavodi Hkvidirali. Saj ti se vsled nastalega nezaupanja z ozirom na izginuli čut za pravo vrednost nepremičnin, fd so tvorile podlago kreditiranja denarnim zavodom, itak počasi likvidirajo. Ustvarimo si pravilno in trdno podlago medsebojnega razmerja med valuto in vrednostjo nepremičnin, ki bo onemogočala vsako špekulacijo v škodo tretjemu, pa bo marsikaj izostalo, in prišlo bo zopet zaupanje, ki je temelj vsakemu življenju in s tem se ho vrnilo tudi redno poslovanje. Nameravano mariborsko emisijonirauje pa bo, tako se bojim, porušilo še zadnje jeze ter dalo dinarju ono brco, ki ga lahko popol- noma upropasti, na vsak način pa njegovo vrednost ne bo dvignilo. Pri tem se sklicujem na svoj zadnji članek v >• Več«miku«. Janko Grivec. Celie ŠE 0 .SKAKALNICI Z ozirom na članek »Še o skakalnici Pe-tričkarjev« v Vašem cenj. listu z dne 4. marca 1933., št. 9, prosim v smislu § 26 zak. o tisku za sledeči popravek v prihodnji številki: »Ni res, da se je skakalnica otvarjala v nemškem jeziku. Res je pa, da sem imel jaz otvoritveni govor, in sicer samo v slovn-skem jeziku, kar lahko potrdijo gg. polkovnika Golubovič in Gabrilovie ter opat Jurak.« — Z velespoštovanjem Kodela Henrik, učitelj. Slatina Radenci NE MISLITE, DA SE VAS BOJIMO Dopis, ki je izšel v »Pohodu« 11. februarja, je zadel v živo. Nastala je cela »revolucija«. Pa ne, da bi si kdo mislil, da se bunijo prizadeti. Ti so razumeli in molčijo, kar je tudi v redu. Oglašajo pa se taki, ki se v naprej boje, da ne pridejo v javnost, kar pomeni, da imajo na glavi precej »masla«. Česa bi se bal pošten in koreketn državljan!? Če pa vprašate te junake, zakaj se razburjajo, vam bodo znali povedati, da so pri nas drugačne razmere in da se ne da to popraviti. Najbolj pa se šopirijo taki, ki ne poznajo našega jezika in ki niso našli za potrebno zaprositi za naše državljanstvo. Seveda, naš kruh je dober, zato imajo trebuhe pri nas, srce pa preko meje. Taki paraziti si upajo celo govoriti, da bo ta ali oni naš nacionalist premeščen, ker se upa pokazati s prstom na nje. Kapital je mogočen, toda ne vsemogočen. Še to vam lahko povemo: če ne boste spoštovali zemljo, ki vas redi in se ne boste potrudili naučiti se našega jezika, vam bomo preskrbeli brezplačni potni list za tja, kamor vas vleče src6. Tistim pa, ki mislijo, da se mora vsak slepo pokoravati tujemu kapitalu, bomo posebno povedali, kar jim gre. Za danes jim svetujemo to: ne smešite se in ne igrajte se dalje »neumnega Augusta«. (Op. ur.: Izjavljamo, da g. Ant. Mihec, učitelj, ni pisec tega in prejšnjih članokv.) Laško NE DELAJMO KRIVICE Neznan dopisnik iz Laškega je v prejšnji številki Vašega čislanega lista brez povoda in neupravičeno napadel g. obratovodjo Falskega transformatorja M. Cesarja radi švab-čarenja. G. Cesar ni pevec in ne poje ne hr-vatsko, ne slovensko in ne nemško, govori pa običajno svojo materinščino, če je treba, pa tudi' nemščino. Nikdar pa ne izziva. Na drugi strani je g. Cesar zaveden Jugoslovan in kot takega se je povsod in ob vsaki priliki dejansko izkazal. Ni ga narodnega društva v Laškem, ki bi se že ne obrnilo z uspehom na g. Cesarja in največ hvale mu je dolžno naše Sokolsko društvo za že storjene usluge in pa za one, ki jih še ima od g. Cesarja pričakovati. Ne moremo tedaj razumeti, kaj je vodilo dopisnika k takemu izpadu, ki ne samo izpodkopava ugled g. Cesarju, marveč je v direktno škodo našemu narodnemu gibanju. Zagotavljajoč g. Cesarju naše simpatije smo uverjeni, da ga taka krivična obrekovanja ne bodo ustavila na započetem potu v korist Sokolu. KLUB JUG0SL. PRIMORSKIH AKADEMIKOV bo imel svoj občni zbor v petek dne 24. t. m. v društvenih prostorih, Tyrševa c. št. 31/1. Udeležba za člane obvezna. Omladinci, Narodna odbrana Vas kliže, krepite njene vrste w pohodu proti nepoštenju 1 Omladinski »Pohod" Sancin Boris, Ljubljana. delavski mladini: Srednješolci imajo svoja društva, akademiki tudi, a delavska mladina, vštevši sem tudi ves obrtniški naraščaj, tega nima. Ima Pač prost vstop v razne večje organizacije, a ■nima svojih samostojnih organizacij, kjer bi svobodno razvijala svoje sile. Nima one palica ki je produkt skupnih sil in sodelovanja vseh Članov mlade generacije, na katero bi se na svoji poti v življenje opirala. V slogi j© moč. Edino ako bomo složni, res bratsko razpoloženi in iskreni, nam ne bo treba tavati po meglenih cestah, v iluziji, iskati v sanjah svojo rešitev, rešitev sveta bodočnosti, ki ga mi predstavljamo in ki bo z nami nastopil. Omladina mora zavreči ob priliki izdelovanja svojega življenjskega programa vse zastarele razredne razlike, zavedati se mora, da je, narod ena sama celota in da je »mladina sestavni del te celote. Zato se morajo združiti v eno samo fronto vsi zastopniki bodoče generacije, akademiki, srednješolci, delavska, obrtniška in kmečka omladina. Raz-^ljevanje ©mladinskih vrst v njene sestavne ^ele se sme izvršiti samo, tam kjer je potrebno in samo v toliko, v kolikor je potrebno, Vendar je treba že enkrat končno akceptirati Jjačelo edinstvene akcije mlade generacije, kajti edino močna, skupna, nezlomljiva fron-a nam obeta zmago. .. In ko bomo stvorili tako močno organiza-potem bomo prešteli svoje vrste, videli r*mo, da predstavljamo silo, silo po številu in ^°&obnosti, kar nima eden, to izpolnjuje dru- gi, a zastopani so vsi, tako da lahko brez bojazni gradimo program in se borimo za njegovo ostvaritev. Edinstvena organizacija iz katere on izvira, nam jamči, da ta program res zastopa interese celote, da rešuje vse probleme, da predstavlja sintezo vseh zahtev našega naroda in prinaša njihovo rešitev. Ko pa pridemo do tega spoznanja, potem nam ne bo treba obupavati. Z jasno vero v boljšo bodočnost bomo krenili življenju naproti, korakali dalje, premagujoč in rušeč vse ovire, svojemu jasnemu smotru naproti. Ne bo nam treba skrivaj, vsakemu zase, premišljevati o krivicah sedanjega življenja, spoznavati neosnovanost današnjih sistemov, in končno obupovati. A iz tega obupa bi nam bila možna samo ena pot — Marksizem. On je živo nasprotje današnjega reda, obljubuje nam nebesa že na zemlji. Znano je, da iz ekstrema v ekstrem ni daleč, to je celo običajna pot, katere se poslužujejo jmnožice v vseh težkih trenutkih, in zato ni čudno, da je krenila po njej tudi večina današnje delavske, a tudi intelektualne omladine. Poleg tega pa ima marksizem še eno prednost: izvzeanši današnji kapitalistični, je on edini res do potankosti izgrajen življenjski nazor. Zato ni čudno, da obupana omladina veruje tem sanjam, veruje onim obljubljenim nebesom, o katerih se da govoriti, a katerih se ne more doseči. Marksizem je teorija, a življenje je življenje. Življenje pozna ideje, pozna dušo, marksizem samo materijo. Življenje zahteva sintezo, harmonijo individualizma in kolektivizma, a marksizem pozna samo tezo, kolektivizem. Ali vkljub temu je resnično, da je marksizem, ali recimo raje komunizem, svetovni nazor danes doraščajoče omladine. Ona veru- je tem sanjam, veruje tej ideologiji, vkljub temu da je večinoma niti dobro ne pozna. Boji se jo natančneje pogledati, da ne bi potem morda spoznala varljivost svojih nad in s tem izgubila edine misli, ki ji še nudijo vero v bodočnost. Temu je vzrok pomanjkljiva organizacija, strah pred svobodnim tretiranjem vseh aktuelnih vprašanj, prepričanje, vsaj podzavestno, da današnja generacija ni zmožna ustvariti nov red, uvesti nov duh, ki bi zavrgel vse to, kar je v današnjem sistemu gnilega, postavil novo bazo, na kateri bi se življenje bolje razvijalo. To malodušje gre tako daleč, da se popolnoma zametuje današnji sistem z vsem, kar je v njemu dobrega in slabega, ter se bori, vsaj večina, za nasproten ekstrem, v katerem pa tudi ne bo rešitve, kajti noben ekstrem še nikdar ni bil trajen. A mi, bodoča generacija se ne smemo to-ti tega priznanja. Zavedati se moramo, da še nikdar ni bilo in nikdar ne bo sistema, ki bi po enotni šabloni rešil probleme vseh narodov. To je nemogoče. Vsaka rastlina zahteva svojo zemljo in svojo klimo. Tako je tudi s sistemi. Vsak narod ima svoje specifične potrebe, svojo dušo in svoje nazore. Z ozirom na vse te posebnosti je treba tudi izgraditi sistem, ako hočemo, da bo res reševal in zadovoljeval potrebe naroda. Nehati moramo že enkrat s samim jadikovanjem, objokavanjem in poseganjem po tujih primerih. Jasno in točno moramo spoznati, da do danes še nimamo sistema, ki bi reševal vsaj najaktualnejše probleme Jugoslovanov. Njihova rešitev ni v marksizmu, niti v etatizmu, a še najmanj v kapitalizmu. Vse te probleme bo rešil oni sistem, ki ga je treba šele zgraditi, ki ga hočemo tudi mi graditi, postaviti vsaj temelj prvi stopnici na poti h končni rešitvi iz današnjih težav in krivic. A za uspešno delo nam je potreben najprej optimizem, vera v uspeh in silo našega delovanja ter hotenja. To je ono najvažnejše kar primanjkuje današnji omladini, zastrupljeni po raznih medsebojnih liliputanskih praskah in razdeljeni v razne, istotako liliputanske organizacije. Tudi tu so izjeme. Priznavamo. A istotako mora tudi vsakdo priznati, da do danes še ni obstojala organizacija, ki bi imela nalogo reševati vse aktuelne probleme našega naroda, kazati omladini pot v bodočnost in ki bi imela tudi moč, da te svoje zahteve uresniči. A to moč bo imela edino organizacija, v kateri bo res združena na skupnem bojnem polju vsa mlada generacija, kajti edino taka organizacija bo lahko dala danes tako deprimirani omladini vero v bodočnost, v uspeh in edino taka organizacija bo zmožna graditi načela, ki bodo res zadovoljevala vse obče interese. Delavski in obrtniški omladini, do danes v tem pogledu tako zapostavljeni, treba odpreti vrata. Tudi ona mora delovati, vplivati na razvoj naše generacije, kajti edino na ta način bomo te do sedaj neizrabljene sile zaposlili pri konstruktivnem delu za boljšo bodočnost našega naroda. Taka organizacija, s takim programom je naše sredstvo, s katerim upamo in verujemo, da bomo dospeli do končne zmage. Vanjo so odprta vrata vsem, ki se zavedajo svoje odgovornosti napram bodočnosti :in ki jih še ni zajel val današnjega malodušja ali pa pokvarjenosti. Posebno pa pozivamo vanjo našo delavsko in obrtniško omladino, ki bo tu, pri resnem, konstruktivnem delu, brez sanj in iluzij, lahko koristno uporabljala vse svoje proste sile. Hrastnik KAJ PRAVIJO SJEDINJENE TVORNICE STAKLA V tedniku »Pohode ste v št. 3. z dne 21. januarja 1933 na drugi strani v tretjem in četrtem stolpcu pod naslovom »Kriza steklarske industrije« in dalje v št. 6. z dne 11. februarja 1933 na drugi strani v prvem, drugem, tretjem in četrtem stolpcu pod naslovom »Še o krizi steklarske industrije« objavili dva članka, v katerih je navedenih o naših tovarnah nekaj podatkov, ki so neistiniti, pa Vas vsled tega prosimo, da v smislu členov 26 in 27 zakona o tisku z dne 6. avgusta 1929 izvolite na enakem mestu in z enakimi črkami pod istima naslovoma objaviti sledeči popravek; Ni res, da »imajo monopol na izdelavo stekla in s tem seveda v rokah ves trg v Jugoslaviji »Zedinjene tvornice stekla d. d.« s centralo v Zagrebu in s tovarnami v Hrastniku, Paračinu, Sv. Križu pri Rogaški Slatini ter podružnico v Oberdorfu v Avstriji« in da »ima ves trg v državi v rokah takorekoč samo eno podjetje, ki je razven tega pred inozemsko konkurenco kolosalno varovano z visokimi uvoznimi carinami na stekleno robo«, — res pa je, da mi ne uživamo monopolskega položaja, ker razen naših tovarn obstoje v državi še druge tovarne stekla, in dalje, da pred inozemsko konkurenco nismo kolosalno varovani z visokimi uvoznimi carinami na stekleno robo, ampak so carine na stekleno robo v naši državi enake carinam v drugih za-padnoevropskih državah in mnogo manjše kakor v nekaterih vzhodnoevropskih državah. Ni res, da se »iz te lepe vsote 36,000.000 Din najboljše vidi, kako ogromne količine stekla smo uvozili iz držav, ki morajo poleg težkih carin plačati še velikanske prevozne stroške in vendar z uspehom konkurirajo domači zaščiteni in z vsemi ugodnostmi podpirani steklarski industriji« in da torej nismo sposobni konkurirati z inozemskimi tovarnami stekla, res pa je nasprotno, da smo, kakor bo v naslednjem točno razvidno iz številk, vsled tehnične izpopolnitve konkurenco inozemskih tovarn pri nas omejili na minimum in da že nekaj let pričenjamo z uspehom naše proizvode tudi eksportirati. Ni res, da je bilo »vkljub ogromni zaščitni carini na tuje steklo glasom statistike ministrstva financ v letu 1931 uvoženo«: steklarskih izdelkov, ki spadajo v našo produkcijo, za Din 36,339.616-—, res pa je, da se je takih predmetov glasom službene statistike ministrstva financ v letu 1931 uvozilo v našo državo v celem za Din 16,118.410-—. Da se je konkurenca inozemstva z našim delom vedno bolj omejila, dokazujejo uvozne številke oficijelne statistike ministrstva financ izza leta 1926, iz katerih je razvidno, da se je steklarskih izdelkov, o katerih je govor v Vašem prvem članku, uvozilo v letu 1926 za..............Din 36,985.002'—, v letu 1927 za..............Din 27,419.020-—, v letu 1928 za..............Din 29,124.588 — v letu 1929 za..............Din 29,139.014-—, v letu 1930 za..............Din 24,786.974—, v letu 1931 za..............Din 16,118.410-—, v letu 1932 v prvih devetih mesecih za ... . Din 7,659.727-—. Kakor je razvidno že iz prednjega, ni res, da pri nas »ni pravega in sposobnega tehničnega vodstva«, da nimamo gotovega načrta za bodočnost, da je ves naš »aparat, ki se prišteva med strokovno osobje, z malimi izjemami popolnoma nevešč steklarstva in se vsi ti inže-nerji in ravnatelji učijo te obrti od poslovodji in boljših preddelavcev«, da je nepotrebno vzdrževati našo centralo v Zagrebu, — res pa je, kakor se vidi iz navedenih podatkov, da je naše vodstvo popolnoma na svojem mestu, da razume svoj posel in da v najtežjih prilikah, kakršne so danes, vlaga ves svoj trud v to, da podjetje vzdrži in dvigne in da v zvezi s tem tudi delavstvo zaposli čim bolje. Zagreb, dne 1. marca 1933. Sjedinjene tvornice stakla na dionice dva podpisa. Črnomelj NALAŠČ ALI NEZAVEDNOST? Je že tako, da se tudi pri nas morajo narodne dame »slovenske narodnosti« pogovarjati na promenadi v »blaženi nemščini«. Na Glavnem trgu ti večkrat udari na uho lepo doneča gramofonska plošča »dajčmaister-marš« — lastniku v kratkem itak pošljemo par k. u. k. Regimentsmaršev, saj bo potem lahko nemoteno :igral svoje priljubljene marše. Pred nekaj meseci se je ustanovila pri nas delikatesna trgovina. Pozdravljamo napredek — na veliko začudenje pa srno zagledali nad isto napis ALBERT KOSCHER (mesto Kožar), jako čudno se nam to zdi, ko smo poznali pred vojno njegovega strica z istim imenom v lepi slovenščini, zato priporočamo omenjenemu gospodu naj ta napis odstrani, v nasprotnem mu mi poskrbimo še večjo in lepšo reklamo. (Op. uredn.: »Dopis »Nalašč ali nezavednost«, ki je bil v zadnji štev. priobčen pod Celjem smo tja pomotoma vrinili. Dopis hi moral biti pod Črnomljem.) St. lij v Slov. goricah KAJ PRAVITE? Knjigovodja, zaposlen pri neki tukajšnji tvrdki, je vpokojen avstrijski državljan. Njegova soproga je isto vpokojena učiteljica. Zgoraj imenovani govori deloma nemški jezik. Pomislite, tri plače za dva človeka, ki imata samo enega družinskega člana. Ponekod je po pet do deset ljudi, pa niti ene plače. Imamo tudi naše državljane, ki so vpo-kojeni, in imajo veliko družino ter so tudi sposobni za knjigovodjo. Opozarjamo merodajne faktorje, da posvetijo takim nepravičnostim malo več pažnje in da ukrenejo vse potrebno, da se take stvari kmalu nehajo. Imenovani knjigovodja še do sedaj si ni izposloval državljanstva. In noče biti naš državljan, ker dobiva v Avstriji pokojnino. Iz uprave »Pohoda« Naročnik, ki nam je javil z nečitljivim podpisom svojo preselitev iz Št. Jurja ob Ščavnici v Stari trg pri Črnomlju, je napro-šen, da piše čitljivo. Svoji k (ZAŠČITA NACIONALNIH DELAVNIH SIL) Najvažnejše nacionalno-social.no vprašanje, ki prav posebno živo posega v vse naše sedanje gospodarsko življenje, je popolna ra-zrvanost zaščite naše nacionalne delavne sile. Ta problem se pojavlja danes v čedalje bolj kritičnih oblikah in tvori glavno skrb vsem onim, ki jim je država svetinja, nacija pa največ^ a briga. Nepremagljive carinske ograje nas obdajajo. Ves svet se zapilra, države in narodi pa se potapljajo v lastnih pridelkih in izdelkih. In kljub temu ginejo danes tisoči in tisoči od gladu, ostali pa nimajo niti najnujnejšega. Pri zašiti naše delavne sile smo bili v prostosti vse preveč popustljivi, vse preveč gostoljubni, da ne rabimo drugačnega izraza. Celo naše lastne zaklade, ki nam jih je narava v tako veliki meri naklonila, srno velikodušno darovali: tujcem, večkrat po zaslugah in sebičnih nagonih lastnih ljudi. V tem oziru nismo imeli v preteklosti ljudi in skupin, ki bi z energično besedo in po potrebi tudi z dejanji preprečile vsa nečedna barantanja z narodnimi dobrinami. »Pohod« se je lotil težke naloge. Razkrinkati in razgaliti mora do popolne nagote vse to delo, v popolno svetlobo mora postaviti vse zakulisne delavce in grobarje narodnega premoženja, ter jih postaviti javnosti na vpogled. Preteklosti je treba razgaliti že zato, da se bodo sedanji in bodoči rodovi varovali vseh gospodarskih parasitov in onemogočili njihovo satansko delo. Na drugi strani pa moramo s konstruktivnim delom pomagati našemu človeku, posebno danes v tej težki gospodarski situaciji. V najširših plasteh našega naroda moramo vzbuditi čuvstva nacionalne, socialne in gospodarske samozavesti. Narodna odbrana kot vrhovna ediinica čuječnosti nad našim javnim življenjem je pomladila staro geslo: »Svoji k svojim«. To geslo našega naroda v časih suženjstva je bilo bojno geslo našega nacionalnega življa na vseh ogroženih postojankah. To geslo mora danes zopet v mozeg in kri vsakega našega človeka. Postati mora deviza vsega našega javnega in nacionalnega izživljanja. To geslo mora bita zapoved za vsakega pravega Jugoslovana, ki mu je in mu mora biti dobrobit in blagostanje naroda pri srcu. Kdor tega gesla ne upošteva in ga prezira, ni vreden član narodne skupnosti, tak človek je brez duše in brez čuvstev človečnosti. Narodna odbrana z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpira nacionalne delavne sile, podpira pravično gospodarsko udejstvovanje domačega kapitala in zahteva z vso rigoroznostjo zaposlen je domačih delavnih sil. Te sile pa bodo zaposlene, če bo zaposlena naša domača industrija, če bo obratovala naša domača obrt. Vse to pa bomo dosegli le tedaj, če bomo kupovali in nabavljali predvsem domače pridelke in izdelke. Mi vemo, da se nam pod to značko vsiljuje danes tudi blago, ki ni našega izvora, ki je tuje, ali pa so obratovališča v tujih rokah. Narodna odbrana hoče razgnati tudi na tem polju vse ribiče svojim v kalnem, ki pod krinko domačega izdelka novčujejo pri nas tuje blago in rušijo s tem našo domačo delavnost. Razumljivo pa je, da bo Narodna odbrana svoje delo vršila samo pri takih proizvajalcih, ki upoštevajo težnje potrošnikov in ki se z vso resnostjo trudijo, da dvignejo kakovost svojih izdelkov do popolnih konkurenčnih zmožnosti. Pobijala pa bo z istimi silami vsak poizkus izkoriščevanja malega človeka z izigravanjem zaščitnih carin in sličnih uvoznih omejitev. Naša javnost ni dovolj poučena o resničnih domačih izdelkih, zato bomo v »Pohodu« pričeli v posameznih člankih obravnavati vso našo domačo proizvodnjo, ki je vredna in potrebna zaščite. Od naših nacionalnih Jugoslovanov pa pričakujemo, da bodo z vso nacionalno disciplino segali po proizvodih domače industrije in domače obrti. S tem bodo sami pomagali reševati današnjo gospodarsko krizo, obenem pa pomagali graditi naše produktivne delavne sile. NAŠI TEKSTILNI IZDELKI Med izdelki tekstilne industrije so posebno važni oni iz same volne, ki jih izdeluje »Industrija volnenih tkanin, Vlada Teo-karovič & Ko. v Paračinu«. Ta tovarna je bila osnovana leta 1920., toda njeni početki so v tovarni očeta bratov Teokarevičev, ki jo je imel v Leskovcu — tem jugosl. Manchestru — še pred vojno. Tekom vojne je bila ta tovarna uničena in mladi Teokarovici so sklenili zgraditi novo tovarno v dolini Morave v malem mestu Paračinu, ki je znano itudi po stekleni industriji. Tu so zgradili čisto novo tovarno, ki se razprostira na ozemlju 18 ha. Tovarna še ni popolnoma dograjena. Sedaj dela v njej 180 statev, iz katerih teče neprestano na tisoče metrov sukna. — Vreten ima danes tovarna v obratu 10.000, to število pa se bo v kratkem času zvišalo na 18.000. Tovarna zaposluje v polnem obratu 1200 delavcev in 70 mojstrov in uradnikov. Letno stke okrog 1,200.000 m sukna. Poleg tega pa izdeluje zelo fine volnene odeje, čepice in pletilno volno za ročno in strojno porabo. Tovarna je organizirala na najmodernejša način razprodajo svojih izdelkov. V vsakem večjem mestu je otvorila lastne zaloge, v katerih prodaja brez posrednikov samo svoje izdelke. Na ta način doseže, da pride njeno blago v roke porabnika po najkrajši poti in zato tudi najcenejše. Tovarna se je omejila na izdelovanje _ prvovrstnega sukna iz same čiste volne. Njeni izdelki so namenjeni, da nadomeste popolnoma angleška in češka sukna, za katera smo pošiljali do nedavna težke milijone v tujino. Tudi v Ljubljani je lani poleti otvorila zalogo, ki jo vodi kot poslovodja znani krojač Anton Žigon v Gradr.šču št. 4. Strokovnjaki nam zatrjujejo, da so sukna iz Paračina odlične kakovosti, in tudi jako pestrih in okusnih vzorcev. — Kogar zanima delo domačih rok, naj si ga ogleda v zalogi Gradišče 4. Naša pot le ravna: pohoditi in pomendrati moramo vsako nepošteno delol Vera in nevera Vsepovsod se sliši in piše, da je kriza naše dobe — kriza zaupanja, kriza vere v človeka, v družbo, v državo. Na drugi strani pa vidimo naravnost zaslepljeno maso, ki veruje na videz vsakemu rešilnemu geslu. Ker je ves naš čas samo nekak prehod v bodočnost, v kateri pričakujemo ali rešitev ali pogin — zato je vsa naša doba čas preizkušnje: pravijo, da se stare vrednote preživljajo in uveljavljajo nove in da je ravno v tem prevrednotenju vseh vfrednot bistvo krize. Zato je važno, da damo geslom in besedam svoje dobe dno vsebino, ki jim daje življenjsko vrednoto. Da se bolje razumemo, preidimo k praktičnim zgledom. Beograjski proces je n. pr. pokazal, kako lahkoverno sprejemamo nekateri ljudje nova gesla. Če bi človek količkaj pomislil, bi moral uvideti, da je vse tisto govoričenje o samostojni Sloveniji (pod čemer se seveda razume slovenska republika!) brez vsake vrednosti. Mi smo že v pustni številki v glavnem označili, kako isi približno nekateri ljudje predstavljajo to slovensko bodočnost. Beograjski proces 'e pokazal, da so se res širili taki nazori. Za pametnega človeka je vse to cčividna neumnost. Da bi Francija, ki je zaveznica Jugoslavije in Male antante, podpirala kake slovenske separatistične težnje! Kakšen nesmisel! Da bi kaka velesila na ljubo kakemu malemu narodiču kar tako darovala kolonije — kako slabo poznanje političnega egoizma! Da bi Italija za kakršenkoli dar vrnila le eno ped naše zemlje — kakšna zaslepljenost! Celo naš najpriprostejši človek bi ne nasedel takim izmišljotinam, če bi mu jih ne vsiljevale — avtoritete! Zato vidimo veliko odgovornost onih, ki begajo maso z napačnimi gesli ... Namesto teh izmišljotin kako naravna in resnična stvar je Jugoslavija! Ali ni škoda časa, truda, žrtev, ki jih tako po nepotrebnem trošimo v iboju proti državi, namesto da bi vse to abrnili državi v prid?... Vemo, da je v tej splošni krizi tudi pojem države izgubil oni sijaj, ki ga je imel n. pr. ob rojstvu Jugoslavije leta 1918. Ne samo zaradi velikih svetovnih izprememb, ampak tudi zaradi naših domačih razmer. Prevet smo verjeli v vsemogočnost države, da bi ne postali maloverni, ko se (je ta vsemogočnost pokazala za neresnično. Napačno pojmovanje vodi do napačnih zaključkov. Oni, ki so gledali na razvoj dogodkov brez predsodkov, niso bili ■razočarani. Kako malo mislijo ljudje! Tudi da se je vsa šenčurska revolucija posrečila, kaj bi bilo?... Prvič Šenčur še daleko ni vsa Slovenija. In recimo, da bi bila morala državna oblast kapitulirati pred nahujskano maso!... Zgodilo bi se to morda trenutno — država pa ima še dovolj moči, da ukroti tak košček svojega ozemlja. Pa recimo, da bi se tudi to posrečilo, da bi torej zmagala nahujskana kmečka množica in bi bil omogočen ideal, ki je o njem govoril n. pr. kak Vom-berger... Kaj potem ?... Torej samostojna Slovenija! 2e najpriprostejša pamet nas pouči, kaj bi se zgodilo. Tudi če bi bil gosp. dr. Korošec predsednik... Slovenija bi bila košček, ki bi sam sebe vrgel pred gobe« požrešnih volkov, da ga požro... To je vsa politična modrost takega hujskanja. Nekdo je rekel, da bi bili Slovenci vez med dvema najbolj svobodoljubnima narodoma — Italijani in Madžari, — ki bi iz hvaležnosti, da so dosegli to vez — varovali svobodo Slovenije. Kaka iluzija!!! In vendar se dobe ljudje, ki verujejo rajši v to nemogočnost, nego v resnično srečo Slovenije, ki je v tem, da je del Jugoslavije. Rekli smo, da je današnja kriza posledica razočaranj... Pričakovali smo novo Evropo«, ki smo mislili, da se bo rodila takoj po vojni, kot sta jo napovedovala Wilson in Masaryk in drugi veliki državniki. A nova Evropa se šele poraja. Še niso zaceljene vojne rane — zato je vsa Evropa še v rekonvalescentnem stanju. A vendar se zdi, da se že kaže nova Evropa v obrisih... kakšna bo? Že med vojno, še bolj pa po vojni, sta si stopiln nasproti dva svetova; nacionalistični in boljševistični. Iz početka je boljševizem z dobro plačano agitacijo :in drugimi časovnimi sredstvi, ki jih je po vseh državah nudila povojna doba — močno pretresal od vojne zrahljano in oslabelo Evropo. Kmalu pa se je pokazalo, da tudi sovjetski režim ne more — vkljub milijonskim žrtvam — prinesti one sreče na zemlji, ki so o nji sanjali največji misleci in jo žele vsi dobri in pošteni ljudje. Boljševizem je omajal vero v staro državo^ in družbo in namesto nje postavil novo fanatično vero v komunistično ureditev družbe. Dva svetova sta sd stopila nasproti, dvoje ver, dvoje življenjskih nazorov. Spočetka se je zdelo, da bo prevladala anarhija in razvrat, da bo propadlo vse, kar so narodi v teku stoletij ustvarili, toda družba je spoznala, da je tudi to delo špekulantov, ki jim je vse eno, če propadejo narodi in države, samo da pridejo v ospredje njih osebe, da obogate sebe in svojce, ko bodo propadli milijoni drugih. In tudi mase, ki so drle za temi vodniki, je vodila samo vera v bodočnost iin jih vodi še sedaj, celo takrat, ko se že jasno vidi, da so njihove obljube v življenju nemogoče. Zato se je začel v Evropi instinktiven odpor proti uničenju, narodi so se branili razvrata, ki bi ne bil uničil samo držav, ampak tudi nje same. V Italiji je dobil ta odpor obliko fašizma, drugod je nacionalizem iskal druga pota, da obvaruje narod pred razkrojem. Povsod je sprejel novi nacionalizem glo-boK socialni program: nacionalizem je samo oblika, katere vsebina je ureditev družbe na pravični socialni podlagi. Ta nacionalizem je protikapitalističen, ker zahteva dela in kru-lia za milijone in odklanja vsako bogatenje posameznikov na račun delavskih množic. S kakšno nepremagljivo vero in silo so množice sledile temu novemu rešilnemu evangeliju, vidimo v Nemčiji... In ta narodni socializem je na pohodu. Danes Nemčija, jutri Avstrija, pojutrišnjem Madžarska. Vsi naši sosedje dvigajo glave z vero v zmago svoje nacionalne sile. Od vseh strani se kopiči orožje, vse spletke so naperjene proti nam, cevi vseh kanonov tam za mejo so obrnjene proti Jugoslaviji, vsi zrakoplovi z vsemi mogočimi plini so pripravljeni na polet proti nam. In že oznanjajo brušure in letaki konec Jugoslavije. Kje je rešitev, če ne v močni skupni zvezi, ki more edina kljubovati vsem nasprotnikom. Maloverni bodo propadli in postali sužnji tujcev, le oni, ki verujejo, bodo zmagali. In kaj je jugoslovanstvo drugega ko vera v našo skupno zmago. Evropa preživlja težke, nemirne čase in z njo vse velike in male države... Dogodki zadnjih dni kažejo, da Jugoslavija ni osamljena. Ničesar se nam ni bati, če verujemo vase! Kakor pred Kosovsko bitko, je tiidi danes samo vprašanje: »Ko je vera, ko-4'i je nevera...« Ali naj bo naš narod srečna žrtev nesloge, izdajstev in zarot? Ali ni jasno, da je v teh kritičnih časih mogoča zmaga in rešitev samo v močni, enotni in pripravljeni Jugoslaviji? Pa se bo reklo: da, a zaupanje v to državo je v krizi... To je ravno, kar odganja nekatere Slovence in Hrvate, da iščejo rešitve po svojih potih... A mi vprašamo: Kdo pa je temu kriv? Jugoslavija?— Ali so prej presodili sami sebe, preden so sodili druge? Če bi bili to storili, bi bili lahko uvideli, da je krivda v njih samih. Nevera ni bila posledica, ampak vzrok odpadništva... Vera je bila, ki je 1. 1918. vodila do zmage Jugoslavije, vera je prej kot slej ona 9ila, ki mora zmagati nad malodušnostjo. V tem je smisel vsega našega nacionalizma. Srečen? kdor more govoriti z Obiličem: Ja nevera nikad bio nijesam, nit sam bio, nit ču ikat biti... V srbski narodni pesmi se krije pomenom »vera« s pomenom »zve; stoba«. In to je, kar vodi k zmagi. Ostani zvest idealu in ideal ostane zvest tebi. Oni, ki so obupali nad jugoslovanstvom, so obupali nad seboij. Ni se izneveril ideal — oni so se izneverili idealu in so zahtevali, da se ravna ideal po njih. Da je Jugoslavija v teku desetih let prišla na rob propada, temu so bili vzrok oni, ki so pozabili na vero milijonov, borečih se za Jugoslavijo. Sami brez vere so ubijali vero v onih, ki so v Jugoslaviji pričakovali svoje odrešenje. To so bili zločinci, ki so omajali temelje, na katerih je bila Jugoslavija zgrajena. Oni so zlorabili vero, posmehovali so 50 idealom — in zdaj pravijo, da ni zaupanja v državo... Mi pa vemo, da je vkljub njihovemu uničujočemu delu ostalo še vedno ono globoko prepričanje, ki ga hrani narod v sebi kot vsa* ko živo bitje, ki hoče živeti, vera vase, 'r ®v0‘ je lastne sile. In ta vera je planila na dan takoj, ko »o bili s kraljevo besedo razgnani uničevalci in je jugoslovanska državna dobila zopet svojo avtoriteto. Vse, kar se " nes godi, je boj nevernikov proti tej «' * teti. — Toda avtoriteta države mora zh »e. > ker so le s tem utrjuje vera tudi v srci vojn-Ijivcev in omahljivcev. Mi vidim , kak d - nes povsod raste vera v - - , pričakujejo odrešenja vsi. ■ ■ ® h z besedo in dejanjem jej^ost nas vseh, kajti, ako pridejo veliki odločilni trenutki -bo edino ta vera zmagala. _________________________ Odgovorni urednik Miroslav Matelič. - Izdaja za Narodno obrambno tiskovno zadrug«, r. Jaik* Zemlji«. - Tiska tiskarna Merkur (predstavnik Otmar Mihalek), Vsi v Ljubljani državo, od katere