gptdlifaac te abbonamente postale PoSMaa ^Mm f piWilii
Leto XXIII., št. 179, [fn/L&ZtJtsft 14. j
LJubljana, sreda 11. avguste 1943
^nt. 80
Upiavaištvo: Ljubljana, Puccinijeva ulica 5, Telefon h. il-22, il-23. 31-24
InscrarnJ oddelek: Ljubljana, Puccinijeva nli-a 5 - TeJefoc U. 31-25, 31-26
Podružnica Novo mesto! Ljubljanska cesta 42
Računi: za Ljubljansko pokrajino prt poštno-čekovnem zavodu št, 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kr. Italije in inozemstva ima
Unione PubblicitJ Italiana A. MILANO
I s b a j a vsak d a o razen ponedeljka Naročnina znata m • » e č o o Lir IS.—.
za inozemstvo vključno > •Ponedeljskim Jutrom« Lit 36.SO.
U red D lil•o t
Ljubljana, Puccinijeva ulica b. 3. — Telefoo hev. 31-22. 31-23. 31-24.
_R o k o p l » t »e o t miljo.
CONCESSIONAK1A ESCLUMVA p« la pub-
blicita di provenienza italiana :d estera: Unione Pubblicira Italiana S A MILANO.
n odpor osnih čet
čilskem bojišču
Italijanska letala so tcrpedirala sovražno križarko In dve
trgovski ladji
Vrhovno poveljništvo: Vojno poročilo št. 1172:
Sovražna ofenziva na Siciliji se še nadalje razvija oh veliki podpori letalskih in pomorskih sil. Navzlic vztrajnemu odporu italjjansko-nemftkih čet so morale biti nekatere pošto jsmke izpraznjene zaradi silovit: h napadov sovražnih oklopnih edinic.
Italijanska in nemška letala so obstreljevala cestna križišča in središča v sovražnikovemu zaledju. Nemški lovci so v bojih uničili dve letali, naša letiUa pa so v bližini Sicilije torpedirala neko križarko in
dve trgovski ladj s skupno 6000 tonami; nemški bombniki so v vodah pri Augusti potopili parnike srednje tonaže jn razen tega zadeli 1 križarko in 2 manjši edinici.
General A m b r o s i o.
Turinski grof med ranjenci
Milan, 9. avg. s. Turinski grof je obiskal ranjence, ki so bili ranjeni ob sovražnem napadu in prepeljani v bolnišnico v Pag-giu. S svojo besedo jih je tolažil in jim izrekel svojo solidarnost.
Junaški odpor branilcev na SScilij:
Berlin, 9. avg. s. Od 4. avgusta skušajo, piše mednarodna obveščevalna agencija v dopolnilo današnjega vojnega poročila, ka-madske. ameriške in angleške čete, uporabljajoč ogromne topniške, tankovske in letalske sile, za vsako ceno prebiti italijan-ssko-nemške postojanke ob severni obali Sicilije, kakor tudi črte ob obeh pobočjih Etne. Z* rad i junaškega odpora branilcev in navzlic številni premoči sovražnika so se ti poizkusi popolnoma izjalovili in napadalci so morali vsak dan utrpeti nove najhujše izgube. Sama nemška divizija »Herman Goring« je doslej uničMa ali zajela 226 sovražnih tankov, 52 oklopnih motornih vozil, 236 tudi oklopnih motornih vozil za prevažanje čet, številna druga vezila in topove vseh kalibrov. Razen tega. javlja agencija, je ta nemška divizija sestrelila 53 letal in 7 velikih tovornih letal.
Glede včerajšnjih operacij na s;cilski fronti omenja agencija, da so bile na področju Etne v teku dneva samo posamezne borbe, sovražne edinice pod poveljništvem generala Pattona pa so napadle v južnem e.lseku obale Sv. Štefana z znatnimi skupinami tankov in pehote. Poslužujoč se iz-.krcevalne operacije sovažnih sil na področju S. Agate, je sovražnik skušal ob pod-
pori topništva tudi s pomorskih edinic napraviti napadajočim pokretnim skup;n?.m znatno vrzel. V hudih borbah, kj so postale med dnevem skrajno silovite, je branilcem uspelo odstraniti vdore nasprotnika in blokirati cesto skozi Rivierasco, ki gre pretj vzhodu.
Danes zjutraj je sovražnik z novimi svežimi silami prešel v protinapad. O izidu teh borbah še ni podrobnost1. Slabotne sile 8. angleške armade so prodrle severno od Catanije z akcijami patrulj, a so bile takoj obvladane in odbite. Zlasti v severnem cdseku fronte so delovale skupine nemških bojnih letal in opravljale lazbremenjeval-ne operacije v prid nemšk!h in italijanskih čet, ki so bile zaposlene v hudih obrambnih bojih. Bombe iz teh letal so prisilile ameriške oklopne zaščitnice k unVku in so zadale kolonam ameriške pehote znatne izgube.
Kakcr je biio obljavljeno v današnjem nemškem vojnem poročilu, je neka skupina nemških letal napadla v pedrevnem napadu pristanišče v Palermu. Zadet je bil en sovražni rušilec m ena trgovinska ladja z 8000 tonami, kakor tudi številni izkrce-valnj čolni.

v
Rim, 9. avg. s. Urednik lista »Giornale d'Italia« je vprašal min'stra za pravosodje Eksc. Azzaritija kakšen je duh sodništva in kakšna so vprašanja sedne uprave v novem ozračju obnove ustavne zakonodaje. ki je nastalo v Italiji po dogodkih 25. julija. Minister je predvsem omenil, da je b'lo sodstvo izmed vseh državnih uprav najmanj pokvarjeno od fašizma. Lahko se odločno trdi, da velika množica italijanskih Sodnikov sledi starim in plemenitim tradicijam, ki so bile stalno značilne za njegovo sodelovanje, in da je b';lo vedno tuje vsaki stranki. Zaradi tega in zaradi zadržanja v zadnjih 20 letih, v katerih se je sodništvo vedno prizadevalo vzdržati in naložiti spoštovan je zakona, ni pravična obtožba, da se je zasužnjilo prejšnjemu režimu. Resnica jfe, da se je italijansko sodništvo vedno žilavo upiralo poizkusom prifska hierarhije fašizma, zavedajoč se samo svoje visoke dolžnosti v sodni upravi po zakonih. Govoreč o reviziji zakonikov v svrho odprave odlcčb. ki ne ustrezajo duhovnim in pravnim tradicijam naroda, kakor je sklenil ministrski svet. je minister dejal, da je civilni zakonik v svojem b:stvu v splošnem najbolj izvea političnih struj. Je najbolj tehničen med zakoniki in njegovo snov tvorijo pravna načela, ki so se ustvarila z delcm vseh generacij. Vendar je v sedaj veljavnem civilnem zakoniku nekaj okorelosti politične narave, ustrezajočih pojmom državnega avtokratstva. Minister je v zvezi s tem omenil n. pr. člen 47, ki nalaga roditeljem, naj vzgajajo in izobražujejo otroke po načelih fašističnega narodnega čustvovanja. Naglasil je tudi. da je bila na Čelo zakonika postavljena listina dela z izjavo, da vsebuje splošna načela pravne ureditve države. Krjiga dela sloni vsa na kor-poracijski sindikalni ureditvi, ki se bo morala, kakor je znano, temelj to spremeniti. Deloma so b'le določbe o korporacijah že odpravljene. Minister je dejal, da se bo reforma civilnega zakonika lahko izvršila šele tedaj, ko bo izvršena revizija vse gospodarske ureditve nareda, vendar pa ne bo ta revizija zadevala in ne sme zadevati vseh tehničnih napredkov, ki so bili v sedanji kodifikaeiji doseženi z delom, ki je trajalo več let in h kateremu so pr'spe-\Tali naši najbolj slavni pravniki, vštevši one izven fašizma. Sedanji civilni zakonik predstavlja razen političnih dodatkov veirk napredek v primeri z zastarelo zakonodajo iz 1. 1865.
Glede kazenskega zakonika je treba re. či, da vsebuje mnoge tehnične vrednosti, vsebuje pa tudi nekatere odstavke z barvo političnih pojmov odpravljenega režima. Kakor ni bilo mogoče akcjje fašistične države, tako so rekli 1. 1930, urediti z liberalnim zakonikom, tako se lahko sedaj reče nasprotno, da nefašistične države ne more voditi fašističn; kazenski zakonik. Zaradi tega se bo treba po večini vrniti k staremu. Minister je nato navedel nekaj primerov neustreznosti kazenskega zakonika trad*cijonalnim načelom, na primer, da se atentat na šefa vlade presoja z isto mero kakor atentat na vladarja. Tako primerjanje osebe šefa vlade s šefom države se globoko upira vsej naši tradiciji, so pa še druga stranpota z osnovnih načel. Lahko bomo odpravili smrtno kazen, ki je tako nasprotna zavesti ljudstva in večinj znanstvenih struj italijanske misli. Da bomo to storili, bo treba seveda počakati na konec vojne. Jasno je, da se bodo za sedaj lahko pričele samo priprave za revizijo, ki bodo izvršene čim prej. Revizija splošne ,
o nameravani rcS*

zakonodaje pa ne izključuje revizije posamezni zakonov. Omenjajoč pcseb::c pravne norme, je minister nagi:sil, da jih je nastaio v zadnjih letih malo, ker so se skušale vedno zadržati, izogniti pa se je treba pravnim ustanovam tipi odpravljenega posebnega sodišča, ki preds'-i"ljajo samo omejitev redne sodne pv'stojnosti. M:nister ;e končno pohvalil požrtvovalnost in razumevanje, ki ju izpričuje italijansko sodništvo, ki se mora danes bor.ti resnimi težkočami ker so se že rekaj let natečaji s težavo opravljali. Ta položaj je postal še bolj resen z vojno in vpoklici pod orožje. D^nes je četrtina scdn:škega osebja ped orožjem.
Na vprašanje, ali bo prišlo tudi do sprememb v sodniškem poklicu, je minister omenil l;ce sedanje organizacije ki je združila odvetnike in državne tcžiice v en sindikat, pripadajoč konfederaciji profesijo-nistov in umetnikov. Danes se usmerja k svobodni organ;zaciji sind katov in imenovani so bili komisarji do dckonč'e ureditve Tako bo tudi soc'.niška kategerij: imela voditelje. ki uživajo lesnično zaupanje vsega razreda tudi s poklicnega stališča. Končna je minister napovedal da bo v kratkem imenovana posebna komisija z nalogo, da preišče nagle in nezakonite obogatitve nekaterih bivših hierarliov Delo tega organa bo moralo biti stvarno m učinkovito, da bo ustrezalo upravičenemu pričakovanju javnosti. Lahko bo računal r.a uspešno sodelovanje notranjega ministrstva, v kolikor se tiče političnih ciganov, in na sodelovanje finančnega ministrstva, v kolikor se tiče davčnih organov. Komisija, ki ho sestavljena iz visokih sodnikov priznanega imena in ki niso kakorkoli politično vezani, lahko vrne popolno zaupanje v pravico.
Msv prefekt &e&p3fa
Rim, 9. avg. s. Z objavljenim ukrepom je bil namesto v'teza velikega križa Mur-cella Vaccarija, ki je poklican ped orožje, imenovan za prefekta v Neaplju gi uff. dr. Domen:co Soprano, sedanji prefekt v Allessandriji.
Odlična žetev ssa PrUpkem
Varšava, 9. avg. s. Po poročilih iz verodostojnega vira bo žetev na poljskem ozemlju odlična ter bo krajevnemu prebi-valstvu zagotovljena prehrana kakor tudi oskrba boiečih se čet- ki zadržujejo boljševizem in rešujejo življenje, lastnno in krščansko vero prcfrvalstva.
Razdor med Indijo ln Južno Afrika
Lorenzo Marquez, 10. avg. s. »Rande Daily Mail« poroča iz Nevv Delhija, da so v indijskem državnem svetu razpravljali o takojšnjem izvajanju gospodarskih sankcij proti Južni Afriki kot odgovor na socialna, politična in gospodarska utesnje-vanja južnoafriške vlade indijski zajednici v Južni Afriki. Zahteva se takojšen odpoklic visokega komisarja za Indijo in prekinitev diplomatskih in trgovinskih odnosov / .Južno Afriko
Velike peplave v Birmi
Bangkok, 7. avg. s. Iz Almera v pokrajini Raiputana poročajo, da je zaradi porušenih jezov v Bhin Deogathu in Amretu reka Hairi prestopila bregove ter prspla-vila področje v izmeri 100 kv. km. Uničenih je mnogo vasi. žrtev je nad 5.000. Sa-mo v Vinagadi je utenilo 2.000 oseb. Zaradi obsežnosti nesreče je število žrtev gotovo še večje.
Novi notranji minister
Rim, 10. avgusta. Z današnjim odlokom je Nj. Vel. Kralj in Cesar Imenoval za notranjega ministra prefekta in senatorja Umberta Riccija na mesto Eksc. Bruna For-
nacciarija, ki je odstopil.
Novi notranji minister, senator Umberto R'cci, je bil rojen v Capursu v pokrajini Bari dne 13. novembra 1878. Vstopil je v notranjo upravo 1. 1900 in bil v njej na raznih položajih. Ko je bil 1. 1924 imenovan za prefekta, je bil izredni komisar za pokrajino Rim, prefekturni komisar v Turinu in nato prefekt v Bolcanu. Naposled je postal generalni d-rektor civilne uprave v dvoletju 1933/34. Upokjen je bil 1. 1935. Za senatorja jc bil imenovan dne 22. aprila 1939. Nov; notranji min'ster je predsednik delniške družbe za saniranje Neaplja.
Visoki komisar gen. Riccardo Molžo
Objavili smo že, da je bil za Visokega komisarja Ljubljanske pokrajine imenovan general armadnega zbora gr. uff. Riccardo Mozo, senator Kraljevine. Danes prinašamo nekaj življenj episnih podatkov o novem Visokem komisarju.
General armadnega zbora Riccardo Moizo se je redil v Salicettu (pokrajina Cuneo) dne 17. avgusta 1. 1S77. Kot topniški ofic:r in kasneje oficir glavnega stana je bil pio. nir italijanskega letalstva in je kot hraber pilet izvršil zelo drzne operacije v ita-lijansko-turškj vOj'nl, v kateri je bilo prvič v zgodovini uporabljeno letalstvo kot vojno orožje. Zaradi hrabrosti in strokovne sposobnosti je bil odlikovan z viteškm križem vojaškega Savojskega reda. Med vojno l. 1915—18 je ros iznajdljiv in delaven organizator letalskega crožja potrdil svoje sposobnost' kot spreten in drzen poveljnik letalskih sil. Kasneje, ko je bil imenovan za šefa glavnega stana 15. pehotne divizije in bil hudo ranjen v bojih ra Monte Per. tica-Grappa je bil odlikovan na bojišču s srebrno kolajno z radi svojega junaškega zadržanja pri zmagoviti ofenzivi. Po vojni jc zavzemal najprej visoka mesta pri komi-sarjatu za letalstvo, nato je bil poveljnik tepriškega polka, nadalje povelnik topništva pri rimskem armadnem zboru potem pa mobilizacijski inšpektor divizije sard:nskih gienadirjev in naposled šef glavnega stana armadnega poveljništva v Fio-renci. Ko je bil povišan v poveljnika vc-like edinice v novembru 1. 1932, je prevzel poveljstvo pefcotne divizije »Legnanc« (Milan),, dokler ni b i naposled izbran za po-veljnkj, brze divizije „Evgenio di Savoja« (Uaine).
Dne 30. novembra 1- 1935 je bil imenovan
za poveljnika orožja Kr. ka-ab n.erjev ia 23. marci 1. 1939 za senatorja. Poveljništvo orožja karabinjerjev je zapustil avgusta 1. 1340, ko je dosegel starostno mejo.
Poveljništvo XI. Armadnega zbora
Mi, general Armadnega zbora (Jastone Gambara glede na odredbe z dno 27. julija 1.1.	ukazujemo:
da se od 12. ure dne 11. avgusta 1943:
1.	Člen 2. gori omenjene naredbe spreminja v tem smislu, da se določbe, ki prepovedujejo javno zbiranje več kot treh oseb, smatrajo za razveljavljene.
2.	Člen 6. iste naredbe spreminja tako, da morajo vhodi v poslopja z glavnih ulic — pri tem pridejo v poštev samo glavni vhodi — ostati podnevi odprti, za ves čas policijske ure pa zaklenjeni.
Hišniki poslopij ali v njihovi odsotnost! lastniki stavb so odgovorni za izvršitev teh določb.
Nespremenjene ostanejo vse ostale določbe, ki jih vsebuje gori omenjena naredba.
Ljubljana, dne 10. avgusta 1943.
General Armadnega zbora, Poveljnik GASTONE GAMBARA
Fzmvm sovjetski napadi na kubanskem
bojišču odbiti
TuTi zapa^fto od Oda so se izjalovi?! vsi sovražiti fiiaisad* 215 stvjetsklli tankov ustičeit.h
m^Mmške politike
Rim, 0. avg. s. vLavoro Italian:« p še, da se »združeni narodi« radi sklicujejo v svoji propagandi na 1. 1918. V skl cevanju na to leto in v prikazovanju domnevnih nalik med obema vojnama, pozabljajo An-gl?sas!, da so 1. 1918 delali s čisto drugačnim političnim kr terijem v primeri s tem. kar izjavljajo in delajo med tem bolestnim vojnim stanjem. Tedaj so preglasili, da hočejo doseči mir na osnovi 14 W'lsoncvih tečk, mir brez zmagovalcev in premagancev. mir ob spoštovanju pravic narodov in ob stremljenju po svobodi na morjih. V tej vejni so Anglcsasi po božnem p"izkusu, cla stere nekaj sl čnega kakcr v pre'šnji vojni s proglasitvijo 8 tečk atlantske listine v avgustu 1. 1941, opustili sleherno pol tiko za desego miru z umetnostjo diplomacije in ne samo z vojnimi sredstvi. Tcčke atlantske listine so se zdele takoj mnogo bolj splošne kakor W'ilscn:ve in ker so bile prekmalu razglašene, so priš'e takoj v odločno nasprotje z vojnimi zahtevam"' Angležev, z vrjnimi metodami Američanov in 7. vseslovanskimi zahtevami Rusov. Zaiacli tega niso vplivale na splošno zavest in so bile kmalu pczab'jrne. Roose-velt in ameriška prepagrnda sta na mesto teh kmalu poctavile Izjavo c štuih osnovnih svoboščinah človeka. Petem sc je zgodilo. ko je borba postajala vedno bolj estra in huf'.a, da so Angležj in Amerikanci opustili evnngelski jezik in so pr šii s pozivom iz Casablance v tonu in običaji sile, ki se smatra za zmagovito, namreč s tonom in običaj', katere so hoteli pobiti in kaznovati med silami trrjnega pakta. Tako so se spust'li na pot imperijalizma, zanemarjajoč sleherno diplomatsko previdnost in odpovedajoč se sleherni politični peti za prspešenje miru.
Zahvata racf&italne Kitajske silam Osi
šanghaj, 10. avg. s. Šef kitajske nacionalne vlade Vangčingvej je glede na prepustitev mednarodnih kencesij v šanghaju skl cal sestanek, ki so se ga udeležili japonski vojaški in civilni voditelji ter člani diplomatskega zbora v Nankingu, med njimi italijanski veleposlanik marki Tali-jani de Marchio in zastopnik Nemčije v. Wormann. Kitajsko odposlanstvo ped predsedstvom Vangčingveja je izrazilo hvaležnost Kitajske za posredovalno delo Japonske in drug'h držav, da se je olajšal povra-tek inozemskih koncesij v Šanghaju Kitajski. Sestanek se je zaključil v zelo prijateljskem ozračju.
Naročite se na romane DOBRE KNJIGE!
I/. Hitlerjevega glavnega stana, 10. avg. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na kubanskem predmostju so se zrušili z oklepnimi vozili in bojnimi letalci podprti sovjetski napadi.
Medtem, k0 je bilo na fronti ob Miusu v presenefjivem lastnem napadu nasprotniku Iztrgano važno višinsko ozemlje, je bilo v ostalih odsekih fronte ob Miusu in srednjem Doncu samo neznatno Lojno delovanje.
Na področju pri Bjelgorodu se velika bitka nadaljuje. Zaradi silovitih letalskih napadov jc imel sovražnik posebno v tem odseku hude izgube.
Zapadno od Orln so sc tudi včeraj izjalovil; vsi boljševiški peskusi za prodor v huil h in za sovražnika z velik nii izgubami združenih borlrah.
Tudi južnezapadno in zapaslno od Vjaz-me so sovjetrke čete, kakor že nekaj dni, z nevo pripeljanimi sile m! in z uporabo oklopnih vez, metalcev plamenov, topuv za salve in bojnih letalcev neprestano napadale dalje. S podporo mečnih skupin bojnih in strmeglavnih letal so naše čete zavrnile vse napade s liud mj izgubami za sovražnika !n un"č:!e tudi veliko število oklepnih voz.
Južno o:l LadoSkega jezera so MM tudi včeraj cdblt'. vsi sovražnikovi napadi, ko-likcr niso bili razbiti že v razvojni fazi.
Včeraj je sovjetska vojska na vzho:>7il fronti izgubila 215 cklopn h voz, v letalskih bojih pa ja Mlo v dneh 8. in 9. avgusta uničenih 119 sovjetskih letal.
V severnem odseku s!ci!ske fronte so bi.':; zavrnjeni sovražnikovi napadi. Poskus, da bi sovražnik naše severno krilo obkolil s šibkimi silami pn morju, so niše četa izjalovile v protinapadu. V estal h odsekih fronte je bilo samo krajevno bojno delovanje.
Pii obstreljevanju ladij? k!h ciljev ob severni sicHrkl cl?a!» so nemška bojna letala poškodovala scvrežni r:?š'!ec. Na morju pred Augusto so bllj potopljeni trije sred-njevel"kl prevozni parn'kS ter poškodovana 1 križarka in 2 manjši sovrežnr enoti.
Pri dnevnih napadih sovražnih letalskih s i na nekatere kraje zasedenega zapadne-pa ozrn Ija so metali preteklo noč bombniki angleškega letaV.tva rušilne in znžigal-ne bombe na mesto Mannheim. Nastala je škoda zaradi požarov v stanovanjskih predelih. Prebivalstvo je imelo neznatne Izgube. Po dosedanjih vesteh je bilo sestreljenih 13 sovrržnlh letal.
Neruske pruvorske cbarožene s le ter protiletalsko tcprOvo trgovske in vojne mor-narice so sestreli!! v času od 1. do 10. avgusta 42 sovražnih letal.
PjtSgžpJ ca vzSssikU
v sploS&sčiEi cssj^cisa^ssjen
E-riin, 10. avg. Na pristojnem vojaškem meslu izjavljajo, da se strateški položaj ni b;slveno spremenil. Sovjetske čete še nadalje močno napadajo v množicah nemške bojne črte. tcda te so še nr.d3lje ko; naskoku močnejših sil. Kakor je razvidno iz včerajšnjega uradnega poročila, so se izjalovili vri sovjetski poizkusi, tako v srec'.njem in južnem cdseku, kakor v samem siednjem cdsei.u. izjalovili so se tudi južnerepadnb cd Vjazme. kjer si je sovražnik skušal cdpreti prehod v smeri proti Smovensku. Povoem izmišljene pa so gcvcrice Moskve, po katerih naj bi začeli Nemci prevažati proti zapadu velika skladišča, ki so jih prej postvili na področju te življenjsko važne postojanke. Pritisk j 2 vsekakor precej mečan, kakor ugo-I avlja vojaški *atrudnik agencije DNB, vendar je dovolj razlogov, da gledamo z zaunanjem v nadaljnji razvoj velike bitke. Ni izključeno, da bo treba nemške bojne črte tu in tam popraviti v skladu z najosnovnejšimi načeli taktike prožne cbrambe. ki jo izvaja nemško vrhovno poveljništvo. Bistvenega pomena je le. da sovražnik ne doseže strateških uspehov.
Prav zaradi tega ne smatrajo tu za vredno, da bi polemizirali z obveščevalnim uradom Kremlja. ki še nadalje širo-koustno govori o bolj ali manj hrupnih uspehih.
Moskva poroča o zasedbi številnih drugih naseljenih krajev, med njimi Bogodu-hova. severnozapadno od Harkova. Železnica Harkcv-Sumi naj bi torej bila prerezana, dečim so se druge kolone pomaknile kakih 100 km zapadno od Bjelgoro-da in sicer do najbolj zapadne točke, ki so io dosegle pretekleea februarja. V odseku Dri Viazmi naj bi se bile sovjetske čete polastile dveh železniških središč za-nadno od Orla, tako da so sedaj tik pred Harkovom in Brjanskom. ki sta neposredna cilja dvojne ofenzive in ki naj bi bila sedaj ogrožena. Južoozapadno od Vjazme
Nevel
"'j'c
RževT-—_^KlinNDi^trpO'
al Volokolam
Dem
SičevKai voiokolamskv^
i^MolajSK-VjazmavM Jaroslavet j
jorkij \ Ukinja / KalugaMaVtrav i-DemienskvaJ ^saljsk-A^tf.. ' fO^Suhinio^" Tula^ Kozeljsk
Toa
fiteb$k Smo

tiogtlev
tričevV
, -o
loslavlj
N Pe
Sira ž v
^KlimovičN
sMglin
jOmelh Votel*
► v,
' Novgor^
SjevcrsTt 5 rtii
CKutor
Cjudiriovo ukf^fia
rjansk ^^Gor,ba^fvo
'KSfičev r-*Mcer,sk \
OVeL^Novosinj ^ rub^.DmirovsCvarjiangcIjšk
Zarav Vaolalina
BogorodickJ„ -JV o If-i.

jlinov)
Dmitrijev Fatež i LJ9ov Kurski
' Kolpnij ičigrij
"ipLivni"
.Konolopi^.

Sudia
Oboja
BfP
Voro7b8\.5y
i Romij
"fTl^^gc
"^fjirgor
Polica

ks^drija^!^ _.) Pjatij^tka Dnjepropetrovs
remeniuq Krasnograd1
A- A

JzjL
raci
iStOsko!
JstrogožskJ
/OskolC.
I? r KValujki '.v
rv;

KramaTors.«., c
. ., rfije - t VVpologi jf^oinovdis^"^, _ _ Nikopolj vasi!ivkafv_/—C* olaiev^ redori^aJZ^SV , Ta9anrc>9j
' J^Melit6» ^rtjj
erson^n6viar Y°	^
Perekop/
Krivdj rog Apnslolovi
^TI<olaje\
pa naj bi bile po moskovskih trditvah rdeče čete prekoračile važen dotok Dnje-pra.
V Berlinu pripominjajo, da se je rdečim za ceno ogromnih izgub zares posrečilo doseči nekaj teritorijalnih uspehov, vendar je pobuda povsod na nemški strani, za kar se morajo Nemci zahvaliti taktiki prožne obrambe, ki je še nadalje zelo učinkovita. Sicer pa je zelo značilen komentar »Krasne zvez:'e«, ki priznava, da je b*lo nemško poveljn štvo kos najtežavnejšim položajem. Nemške čete so se namreč povsod pravočasno odmaknile od napadaječih sil jn tako preprečile nevarnost, da bi bile odrezane. Priznati je tudi treba- p'še nadalje glasilo rdeče vojske, da se Hitlerjevi vojaki še vedno bere s skrajno zagrizenostjo in da jih hrabro podpira letalstvo. (»Piccclo*.)
Ogromne anglosaške izgube na morju
Berlin, 10. avg. s. Mednarodna obveščevalna agencija objavlja danes prvič pomorska področja, na katerih so nemške podmornice v prvih sedmih mesecih t. L razvijale svoje delovanje, kakor tudi podatke o potopitvah na posameznih področjih.
Od 1. junija do 31. julija t. 1. so nemške podmornice potopile 486 sovražnih parni-kov s skupno 3,300.000 tonami, izgube zaveznikov glede na posamezna pomorska področja pa so naslednje: na Severnem ledenem merju 15 trgovskih ladij s 84.350 tonami, v Sredozemlju 59 ladij s 369.360 tonami, na Atlantiku 241 ladij s 1,515.000 tonami, pred obalo zapadne Afrike 55 ladij s 401.150 tonami, v vodah južne Afrike skupno ladij s 56.000 tonami, pred obalami Zedinjenih držav 63 ladij s 409.000 tonami in na Indijskem oceanu 44 ladij s 245.000 tonami.
Razen tega so podmornice potopile še 79 nadaljnjih trgovskih ladij. Povprečna tonaža potopljenih sovražnih ladij se suče okoli 6300 ton na vsako ladjo, kar velja tudi za poškodovane trgovske edinice. Razen omenjenih 486 sovražnih ladij v skupni tonaži 3,100.000 ton, ki so bile potopljene, je treba računati še s tonažo hudo poškodovanih edinic, ki so bile verjetno potopljene in katerih tonaža dosega 497.000 ton. Ista obveščevalna agencija je objavila oficiozno poročilo, v katerem ugotavlja, da je bilo skupno potopljenih sovražnih ladij od 1. januarja do 31. julija 1943, ako se računajo tudi izgube sovražnega brodovja zaradi delovanja pod-morniškega orožja ostalih sil trojnega pakta, 840 ladij v skupni tonaži 5 milijonov ton. V istem času je bilo poškodovanih 660 sovražnih trgovskih ladij v skupni tonaži 3,330.000 ton po torpedih in bombah. iz česar izhaja, da so Angleži in Američani izgubili skupno v prvih sedmih mesecih t. I. 1518 trgovskih edinic, ki so bile deloma potopljene, deloma poškodovane. in katerih skupna tonaža znaša 8,393.000 ton. Po podatkih, ki so jih objavili Angleži in Američani sami, so sovražniki baje v tem času zgradili skupno za 6,900.000 ton ladij, kar je mnogo manj od potopitev, ki so jih izvršile sile trojnega pakta.
Kronika
Jubilej jeklenega peresa
Natančno pred 100 leti je začel Karel Kun, ki se je rodil leta 1807. v Ulmu, izdelovati jeklena peresa za pisanje. Mož je otvoril proti koncu julija 1843. leta na Dunaju svoje tvorniško podjetje, katero je opremil z novimi stroji. Skoraj ob istem času so začeli izdelovati jeklena peresa tudi v tvorricah v Kraljeveu in v Monako-vem. V Kraljeveu si je uredil takšno podjetje vzhodnopruski učitelj pisanja dr. Biet_ zer, v Monakovem pa je začel na podoben način služit; denar izumitelj kamenotiska Alojzij Senefelder. S tem je napočil konec gosjih peres, ki so bila v rabi skoro tisoč let.
Senefelder, najbolj iznajdljiv litograf, je vpregel vse svoje sile za prospeh jeklenega' peresa. Seveda kupčija ni šla kar gladko od rok. Ljudje so bili starokopit;;i in niso zaupali novemu pisalnemu pripomočku. Šele polagoma je jela v svet pronicati zavest o porabnosti in koristnosti jeklenega peresa Seveda pa so tudi ob tej priliki poskrbeli, da ni ostalo jekleno pero brez tekmeca. Angleži so hitro poprijeli novo misel ter pričeli izdelovati jeklena peresa, najboljše kakovosti. Z njimi so preplavili ves evropski trg.
V Nemčiji so zdaj vznikale tvornice za izdelovanje peres kakor gobe po dežju. Največji uspeh je dosegel Hemtze, ki je v družbi z Blankherzom otvoril veliko tvor-nico za jeklena peresa ter jih začel razpošiljati po svetu. S tem si je jekleno pero pridobilo splošno zaupanje. Toda vsak izum. ki doseže višek priznanja, dobi novega tekmeca. Danes izpodriva jeklena peresa n ivno pero, ki ga ne poznajo samo odrasli. temveč tudi šolarji. Nalivno pero se čedalje bolj izpopolnjuje in bo zaradi praktične norabnosti polagoma popolnoma izpodrinilo svojega jeklenega prednika.
*	Prostori bivše stranke v Milanu so prešli v državno last. Finančna intendantura v Rimu je v skladu z ministrskimi predpisi odredila, da preidejo prostori in ustanove razpuščene stranke v last dižave. V teku so vsi potrebni ukrepi, da bo to čim prej izvršeno.
*	Izreden komisar v neapeljski občini.
Državne obla ti so imenovale prefekta n. r. Giuseppeja Solimenejj za izrednega komisarja neapeljske občine. Dolžnost izrednega komisarja je. stati ob strani županu Neaplja, odvetniku Orgeri, ter mu pomagati v vseh nujnih zadevah.
*	Vojaško sodišče v Rimu se je preselilo v dosedanji sedež posebnega sodišča za zaščito države. Sodišče za zaščito države je sodilo, kakor znano, prestopke oseb na ozemlju vse Kraljevine.
*	Smrt vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je padel bataljonski poveljnik v oklopnem polku stotnik Jurgen Neumann. že predlanskim je bil odlikovan z viteškim križcem. Nadalje je padel stotnik Waiter Krauss, poveljnik skupine str-moglavcev. ki si je prislužil viteški križec v vojni na napadu. Slednjič je padel na vzhodni fronti nadporočnik Giinther Schmid, vodja skupine strmoglavcev. Z viteškim križcem je bil odlikovan letos v aprilu.
*	Obnovitev zračnega prometa na progi Rim—Sofija—Bukarešta. Bolgarsko poštno ravnateljstvo sporoča, da je bil letalski promet na progi Rim—Tirana—Sofija—Bukarešta obnovljen. Letala odhajajo iz Rima vsako sredo.
GOSPODARSTVO
Uspehi x »klimatizirano vrsto soje
Leta 1873. se je evropska javnost na dunajski svetovni razstavi prvikrat seznaniia s sojo. Navzlic temu je trajalo 70 let, preden sc v večjem obsegu pričeli sejo pridelovati tudj v Srednji Evropi. To postane docela razumljivo- če vpoštevamo, kakšne težkoče so se prvotno pojavljale pri udo-mačenju soje na evropskih tleh. V svoji domovini v Aziji ima soja docela drugačne podnebne in razvojne pogoje. Marsikdo je pri svojih poizkusih s sojo tudi v naših krajih doživel popoln neuspeh.
Na podlagi dolgoletnih poizkusov je uspelo vzgojiti nekaj posebnih vrst soje, ki uspevajo tudi v naših podnebnih razmerah. Za pridelovanje soje so bila prvotno primerna v Evropi le topla področja spodnjega toka Dunava, zlasti v Rumuniji. V zadnjih letih pa so začeli v rastočem obsegu priueiovati sojo tudi v Srednji Evropi. Pri tem s^ s. sijajno obnesle nove, za srednje Evropo v... d jene vrste. Danes gojijo sojo tudi že v 1... uči j i m sicer v primernih legah ob Du^avu. Prvi poizkusi s sojo so b'li na tem področju izvršenj leta 1925. Skozi 12 let ^o delali poizkuse na področju okrog 15 ha. Ko so ti poizkusi pokazali, da novo vzgojene vrste prav dobro uspevajo-se je pričela pridelovr površina naglo dvigati, zlasti od let; ".-'37. naprej. Tako je da es -a površina Avstriji narasla že na 1500 ha.
Ne more biti dvoma, da ima soja, če bo enako uspelo njeno pridelovanje tudi v drugih področjih, veliko bodočnost tudi v Evropi. Saj ne nudi nobena druga rastlina na svetu toliko visčkovrednih hranilnih snovi kakor sojino seme.
Za Srednjo Evropo vzgojene vrste soje v tem pogledu prav nič ne zaostajajo za sojo. ki se goji v Aziji. Poleg vsebine maščob je pri soji značilna visoka vsebina beljakovin. Beljakovine, ki jih vsebuje seme soje. vsebujejo najvažnejše hranilne snovi za človeški in živalski organizem. Zato lahko soja v največji meri nadomesti živalske beljakovine, zlasti meso. Beljakovina soje se odlikuje po svoji izredno dobri prebavljivosti, saj vsebuje soja 93% prebavljive beljakovine (pšenična moka 81%) in se da v pogledu prebavljivosti beljakovin primerjati le z mlekom. Vrhu tega vsebuje soja velik odstotek lecitina, ki je potreben za naše živčevje. Vsebina lecitina znaša 3% nasproti 0.06% pri mleku in pšenični moki. Tudi glede znatnega donosa na hektar je pridelovanje soje izredno priporočljivo Saj daje aklimatizirana vrsta soje na hektar 360 do 550 kg beljakovin in 280 do 400 kg olja. medtem ko dosežejo te številke za oljno repico 140 do 275 kg beljakovin in 300 do 800 kg olja.
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 11. AVGUSTA 1943:
7.30: Pesmi in napevi. — 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Pisana glasba. — 13.00: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Gal-lino. — 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Orkester Cetra vodi dirigent Segurini. — 14.40: Simfonična glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini, — 17.15: Koncert kvinteta harmonik: 1. Alex: Fips in Faps; 2. Straus: Pomladni zvoki; 3. Jaeger: Anjuska; 4. Benes: S teboj plešem najraje; 5. Kubinsky: Navihanka; 6. Stelibsky: Alenka; 7. Brahms: Ogrski ples štev. 5. — 17.35: Pisana glasba. — 19.00: «Govorimo italijansko«, poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 19.45: Lahka glasba. — 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. — 20.10: Orkester vodi dirigent Petralia. — 20.45: prkester vodi dirigent Segurini. — 2110: Koncert čelista čende šedlbauerja, pri klavirju Marijan Lipovšek: 1. Vivaldi: Koncert v E-moin — adagio, aUegro, allegro; 2. Krek: Do-motožje; 3. Bortkievic: Valček. — 21.40: Popevke _ 22 00" Sergio Failoni na ploščah. — 22.15:
Znani valčki. — 22.45: Poročila v italijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Angelini
*	Poletni tečaj trgovske visoke šote v Novem Sadu. V Novem Sadu so otvorili poletni tečaj za trgovsko visoko šolo. To je prvi tečaj te vrste na Madžarskem.
*	Ukinjena zapora nad cerkvenimi posestvi v Bački. Predsednik madžarske vlade je izdal odlok, s katerim se ultinja zapora o imen ju srbske pravoslavne cerkve v Bački. To premoženje bo posihmal upravljala posebna komisija, v kateri bodo imeli zastopnike tudi srbski pravoslavni škofje na ozemlju Bačke.
L LJUBLJANE
Tečaji italijanščine pri Itai. Kulturnem zavodu
Italijanski kulturni zavod v Ljubljani sporoča, da se od srede 11. t. m. sprejemajo prijave za te-le poletne tečaje:
1.	nižji tečaj jezika in pogovorov: vsak torek in petek od 16. do 17.
2.	srednji tečaj je7ika in pogovorov vsak torek in petek od 17. do 18.
3.	višji tečaj jezika in pogovorov vsak torek in petek od 18. do 19.
Razen tega bo šo tečaj same konverza-cije vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19.
Poletni tečaji, kakor so zgoraj navedeni, se prično v ponedeljek 16. t. m. in bodo trajali dva meseca. Vpisnina in odškodnina za obiskovanje za vse polletje zr.aša 35 lir.
Vse druge informacije dobite v Italijanskem kulturnem zavodu v Ljubljani, Napoleonov trg 6/L
*
Nove osebne izkaznice za obveznike
se prično izdajati v četrtek 12. avgusta t 1. in sicer od črke A do vključno črke, K. Prosilci naj pridejo po nove ocebne izkaznice v tisto poslovalnico, kjer so vložili prošnje (poslovalnica v Gosposki ul. 15 se je preselila v šolo na Graben). Staro osebno izkaznjco mora vsakdo prinesti s seboj. Uradne ure so od 9. do 12.30 in od 16. do 18.30 ure. Pričetek izdaje osebnih izkaznic od črke L dalje, za neobveznike in za vse poslovalnice zunaj bloka bo objavljen naknadno. Novih prošenj poslovalnice od 12. t. m. dalje ne bodo več sprejemale in bo za vse nove prosilce (obveznike in neobveznike) posloval le centralni urad za osebne izkaznice na Mestnem trgu št. 2/1., soba št. 37.	*
u— še imamo sončno vreme, toda nebo se pogostokrat poc: lači. Tako je bilo v ponedeljek kakor tudi včeraj, živo srebro se ne povzpne več do 30 stop. C. V ponedeljek čez dan crr.c imeli naj vi jo dnevno temperaturo 28.3 stop. C, včeraj pa je bila jutranja temperatura 12.8 stop. C. Po Lovrencu, ki je godoval včeraj, presojajo naši kmetje, kakšna bo jesen. Vsekakor si ta dan žele lepega vremena, kar izražajo posebno slikovito z naslednjim rekom: Če je na sv. Lovrenca dan lepo vreme, se vol smeje (ker bo lepa jesen in dosti paše), če je pa grdo, se joka. Zlasti dolenjski vinogradniki se zanašajo na god sv. Lovrenca in pravijo: če je na Lcvreučevo grozdje že mehko, potem bo vino spet sladko. Sv. Lovrenec mora biti jasen da bo grozd str-aen in viničar bo glasen. Skratka: Ob sv. Lovrencu in Jerneju je treba želeti lepih dni, potem se vsakdo jeseni veseli. Dolenjci pravijo, da se z dnem sv. Lovrenca že začne jesen. Za kmete je kopel v glavnem pri kraju, češ: sv. Lovrenec — vsaka voda ko zdenec.
u— Ko spravljamo pridelke z vrtov in njiv, se spet tu in tam pokaže zanimiva igra prirode. Marsikateri krompir ima svojevrstno obliko, marsikateri sad vzbuja zaradi svoje čudne oblike nasmeh. Meščani, ki se letos tako pridno vbadajo na svojih parcelah, imajo seveda nad takimi spački svoje posebno veselje. Se pa najdejo tudi zelo lepe oblike, kakor da jih je zgne-tel lectarski mojster. Tako nam je ga. Ema Ahčinova iz Most prinesla na ogled krompir v pravilnj podobi srčka, da si lepšega ne bj mogel želeti na sejmu. Pokazala pa nam je tudi jajček-dvojček ki ga je kupila na trgu. Na normalno kokošje jajce je bi-io priraslo še eno manjše z enako lupino.
u— Maša zadušnica za pokojno go. Jerico Zemljanovo bo ob obletnici smrti dne 13. t. m. ob 7.30 v cerkvi sv. Cirila in Metoda.
u— Darilo. Ga. Katja Vrečkova daruje 100 lir za reveže v počastitev spomina g. Gigi Pišlarjeve.
u— Darilo. Vladimir Franke daruje za reveže Lir 100 in Boh Ljudevit v isti namen Lir 50, na mesto cvetja po pok. gospe Gigi Pišlarjevi.
ti— Za šolsko leto 1943/44 dijake-inje najbolje pripravljamo za popravne izpite in za višje razrede. Vpisovanje še ta teden: Specialne instrukcije, Kongresni trg 2.
u— Srednješolci-ke, akademiki-čarke! Strojepisja ali stenografije se dobro naučite v novem počitniškem tečaju. Vpisovanje še ta teden: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Meščanska šola na Viču vabi svoje učence, da pridejo v četrtek, 5. avgusta, v šolo po osebne izkaznice, ki jih bodo podpisali in stare vrnili.
u— Strojepisni in stenografski tečaji (eno-, dvo- ali trimesečni) pričenjajo ta teden. Vpisovanje dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Tečaji za popravne izpite, privatiste in ne-ocenjene — Lichtenturnov zavod. — Učnina nizka. Naknadni vpisi, dnevno od 9,—11. Vodstvo učnih tečajev — Lichtenturnov zavod.
Emili o Salgari:	36
KRALJICA KARI30V
»In Honorata?«
»Moja usoda je naprej določena!« je kapitan odgovoril.
»Kaj mislite s tem?«
Namesto odgovora je molče stisnil gospe roko in hitro odšel.
Na vrtu so ga čakali Carmaux, Stiller, Moko in flibustirji.
;-Možje s .Folgora' lahko odidejo!« je uka-, zal. »Samo moji tovariši ostanejo tu!« Mahoma pa se je premislil in krenil nazaj k hiši, kjer je markiza še vedno zamišljena stala v dvorani.
»Kje je Jara?« je vprašal s presunjenim i glasom. »Svojo rešiteljico bi rad še enkrat 1 videl!«
»Pojdite z menoj, vitez!« je s čutečim razumevanjem odgovorila Španka in ga odvedla v sosednjo sobo. Tam je med dvema visokima svečnikoma ležala na zofi mlada Indijanka, odeta s flandrskim pregrinjalom.
Smrt se je bila komaj dotaknila njenih nežnih črt. Bilo je, kakor da bi sanjala; ustnice je imela odprte, kakor bi ji šlo na smeh.
Kapitan je nekaj časa žalostno gledal zalo obličje, nato se je sklonil k pokojnici, jo rahlo poljubil na čelo in zamrmral:
»Tudi ti boš maščevana, ubogo dete! Gusar drži prisego!«
Naglo se je obrnil proč, kakor bi hotel skriti svojo ganjenost pred markizo. Nato se je vrnil k tovarišem. »Pojdimo!« je osorno velel.
Gorenjski vodje oddelkov SA so bih sklicani v izobraževalni tečaj v Kranju. Smernice jim je dal vodja standarte Kuscher.
Novi grobovi. Umrli so Anton Mohorič na Ljubnem in Stanko Papler v Lešah, 75-letna Urša Mertelj v Podkorenu, Janez Žagar v Cerkljah, Ivana Močnikova v Dvoru, Terezija Vukovčeva na Preski. Anton ča-dež v Studenčicah. Marjana Hočevarjeva v št Vidu, Janez Moreti v Tacnu Peter Bu-kovnik jn Anton šuštaršič v št. Vidu in Matej šetina v Zgornjih Pirničah. V Tacnu je umrl znani sodarski mojster France Medved, ki je imel delavnico v Vižmarjih, in so ga pokopali 6. t. m. v šmartnem. na Jesenicah pa je bil pokopan Tone Kokalj, nameščenec KID.
Za mrtvega bo proglašen Anton Prešeren. rojer 13S2 v Doslovičah, ki je izginil 15. decembra 1914 v Galiciji.
Tečaj za negovanje dojenčk°v je bil s koncem julija zaključen v Kranju. V teku treh mesecev so se setajale tečajnice po enkrat na teden v šolskem prostoru okrožno hiše
S Spodnjega Štajerskega
Na Pragerskem je bilo v soboto zaključeno taborjenje nemške mladine, nakar se je takoj pričelo taborjenje »pimpfov«. Taborišče je zadnji čas obiskalo več predstavnikov, med njjmi pokrajinski vodja iz Gradca in vodja Heimatbunda iz Maribora. V taborišču je mladina z vsega štajerskega.
V št. Ilju je žensko društvo pogostilo ranjence in riekonvalescente iz Maribora. Sprejeli so jih z godbo in pesmijo na kolodvoru in jih povedli v okrašeno dvorano, kjer je bila prirejena malica. Goste je nagovoril krajevni vodja. Dunajska dekleta, ki so tu na poletnem delu, so izvajala raznovrsten spored.
Nla Dobrni so ime1 nedavno koncertni večer mariborskega klavirskega tria. Spored je bil dobro izvajan in je bilo treba dodati nekaj skladb.
Truplo utopljenega inž. Kurta Vollerja, ki je 2. t. m. popoldne utonil v Dravi pri Mariboru, star šele 23 let, ie bilo najdeno in so ga v soboto ob 17. položili v družinsko grobnico na Pobrežju.
Hude opekline po vsem životu je dobil o-letni Viljem G^lob iz št. Jurja ob južni železnici. Zaletel se je v mater, ki je ravno nesla škaf krc-pa. Z voza je padel 39 letni Martin Rehar iz celjske okolice in si nalo-mil hrbtenico. Marija Juraja, viničarka, pa je padla s poda in je obležala nezavest-a s hudimi notranjimi poškodbami. 59 letni Janez Jelenko je peljal slamo domov, voz Pa se je prevrnil in pokopal Jelenka pod seboj. Vsi ti poškodovanci so bili pripeljani v celjsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Za hrvatsko vojaštvo in hrvatske oddelke SS prireja prosvetni oddelek ministrstva oboroženih sil (skrajšano: Minorsa) različne prireditve po vseh gainizijah. V Zagrebu je bila v soboto popoldne za vojake predstava »Ptičarja«. zvečer pa je bila vedra prireditev za hrvaitske pripadnike SS.
Hrvatska akademija znanosti in umetnosti je zasedala v ponedeljek popoldne v svoji palači na Zrinjevcu v Zagrebu. Predavala sta dva akademika in sicer je imel prof. Hamdija Kreševljakovič nastopno predavanje o kapetanijah in kapetanih v Bosni in Hercegovini, dr. Miroslav šamtek pa o kazenskih zadevah višjih sodišč.
Zlato poroko sta> praznovala v Zagrebu lastnik tiskarne Julij Kurzmann in gospa Zora rojena Kralj, sestra zagrebškega ti-skamarja. ženin šteje 77, nevesta pa 73 let. Rodilo se jima je osem otrok, ki so vsi preskrbljeni.
Najbogatejša muslimanska knjižnica v
hrvatski državi je Husrevbegova knjižnica, v Sarajevu, ki čuva mnoga zgodovinska dela turških pisateljev, važna, za raziskovanje bosanske zgodovine za časa Turkov. Knjižnica premore nad 5000 rokopisov in knjig.
Nad 7500 siromašnih otrok iz južnih hrvatskih krajev je zdaj v oskrbi rodoljubnih družin v severnih krajih Hrvatske. Samo v teku letošnjega leta jih je bilo razmeščenih 2512 Posebni nadzorniki družbe Karitas« obiskujejo od prilike do prilike te otroke in pripravljajo poti. no, da bodo vsi otroci obiskovali šolo.
Iz Srbije
Novačenje za obvezno delo je bilo sredi julija v Valjevu. Na vrsti so bih letniki 1905 do 1916. Valjevo je moralo poslati v borski rudnik 73 delavcev na štirime-sečno obvezno delo, da izmenjajo oni kader, ki je zdaj tam. Po večkratnih zdravniških pregledih je bila ta skupina dne 24. julija končno sestavljena in je 26. julija odšla na delo.	, 3 ...
Nove šole v Trakiji in Makedoniji. Iz Sofije poročajo, da je vlada sklenila na ozemlju Trakije in Makedonije otvoriti celo vrsto novih šol. Tako so bile že v šolskem letu 1941-42. otvorjene mnoge nove šole v provinci Skoplje in Bitolj. Listi navajajo, da znaša število novih šol 1135. Na teh zavodih je nameščno 2517 učiteljev, obiskuje pa jih 107.305 učencev. Jeseni bo otvorjena tudi nova bolgarska šola v
Solunu.	. __
Maksimirane cene za mlečne proizvode.
Upravnik mlekarske centrale je v sporazumu s komisarjem za cene določil najvišje cene za mleko in mlečne izdelke: mleko 1 1 Din 7.50 do 13, maslo 1 kg Din 158 do 200, sir 1 kg Din 87 do 182. Seveda veljajo tudi te cene samo za ono blago, ki se odvzema proizvajalcem v korist domačim in okupacijskim oblastem.
Jadrno so odhiteli čez vrt in po mestnih ulicah.	, ... ,
Flibustirji so še vedno plenih, čeprav se je že temnilo. Povsod so metali prebivalce iz hiš in jih z grožnjami silili, da so zapuščali dom in imetje ter bežali iz mesta. Vse ceste so bile prepolne beguncev.
Ventimiljski je bil za vse to slep in gluh. Z naglimi koraki si je utiral pot skozi be-žečo množico. Njegovi zvesti so ga le s težavo dohajali in zmerjali ljudi, ki so jim bili na poti.
»Le kje se misli kapitan ustaviti?« je zastokal Carmaux. »Tako strašno je razburjen! Nikoli še ne pomnim, da bi bil tako dirjal!«
»Ko je prišel iz dvorca, je bil videti ves presunjen,« je menil Hamburžan. »To je že tretjič, da nam je prekleti vojvoda odnesel pete. Najprej v Maracaibu, potem v Gibraltarju in zdaj spet tu!«
»Nazadnje ga bomo vendarle dobili!« je v svesti si zmage rekel Carmaux.
Tako so prišli na veliki trg, kjer je bil glavni stan flibustirjev. Tu je mrgolelo ujetnikov, topov, orožja in vsakovrstnega blaga, ki so ga bili navlekli iz carinarni-ških skladišč.
200 flibustirjev, oboroženih s puškami, se je gnetlo v preddvorju vladne palače, da bi takoj ustrahovali ujetnike, če bi se poskusili upreti. Sto drugih je stalo okrog stolnice; tu so bili zaprti najimenitnejši odlič-niki mesta, od katerih so hoteli izterjati visoke odkupnine.
Vsak trenutek so prihajala flibustirska krdela z novimi ujetniki. Tudi sužnje, črnce in mulate, so trumoma gonili pred seboj. Le-ti so bili obtovorjeni z dragocenostmi ali živili, ki so jih flibustirski stražarji neute-goma požirali.

Romani »Dobre kup
za naročnike na Hrvatskem
Naročniki na našo knjižno zbirko »Dobro knjigo«, ki bivajo v Nezavisni Državi Hrvatski, so že prejeli oba dela zanimivega romana iz sodobne Indije »Prišlo je deževje«. Pravkar sc |im dostavlja knjiga, ki je izšla za mesec junij in ki prinaša sijajni družabni roman moderne italijanske pisateljice Albe de Cespedes »Nazaj ni poti«. Rom; n štejejo med največje uspehe italijanskega knjižnega trga v zadnjih letih Preveden je že v devetnajst jezikov, bp^osno priznanje žanje tudi med slovenskimi čitatelji.
Izšel je tudi že julijski roman DK »Vzhod in zapad«, delo znane pisateljice Pearl Buck. Roman obravnava borbo med starim in novim svetom v sodobni, a še vedno skrivnostni Kitajski. Naročniki na Hrvatskem bodo knjigo dobili v najkrajšem času.
V	avgustu bo izšlo delo nizozemskega zdravnika in pisatelja Paula de Kruifa »Borci proti smrti«. Zgodbe o medicinskih odkritjih, ki so rešila pred smrtjo sto in sto milijonov ljudi, prekašajo po svoji zanimivosti in napetosti sleherni roman.
Za september je pripravljen roman »Pokojni Matija Pascal«, eno najboljših del svetovnoznanega italijanskega pisatelja Luigija Pirandella. Roman je v številnih prevodih dosegel mednarodni sloves in si bo brez dvoma osvojil tudi našo publiko.
V	zbirki »Dobri knjigi« izide vsak mesec po en roman. Naročnike za zbirko sprejema v Nezavisni Hrvatski Državi tvrdka »Press-Import«, Zagreb, Kafcin-čičeva 3. Naročnina za 6 knjig znaša 360 kun.
Tovor In lepota
Delo krepi človeka. Telesno delo, opravljeno z glavo pa prinaša človeku ljubkost, česar mnogi ne vedo. Dekleta, vajena od zgodnje mladosti nositi na glavi tovor, postanejo dražestne posebno v kretnjah. To so vedeli že stari Grki. že v južnih krajih hodijo še zdaj malone dostojanstveno in njihova drža je kakor kraljevska, človek bi ne verjel koliko tovora lahko nosi ženska na glavi. V južni Italiji ni nič posebnega, da nosita dve ženski skupaj na glavi 75 kg težko vrečo moke. Na Haitih nosijo ženske na glavi tudi po 100 kg težke vreče cementa in sicer iz doline v hrib. Na Javi nosijo trgovke na glavi svojo robo zlesti porcelanosto posodo, žene zapadne Indije so prave umetnice v nošenju z vodo napolnjenih vedrov na glavi. Med hojo ne razlije jo niti kapljice vode. Sicer pa nosijo tudi naše kmetice polne škafe vode na glavi, ne da bi je kaj razlile.
V	Lisaboni hodijo ženske na trg in se vračajo s košarami na glavah, polnimi ži-viL Peruanski otroci se pa zelo dobro počutijo v košarah na materinih glavah. Na Javi pa nosijo moški na glavi velike težke omare ali hlode. Zanimivo je gledati cele karavane v Afriki, obstoječe iz nosačev s tovorom na glavi. Vzrok, da nosijo ženske in moški pri mnogih narodih težke tovore na glavi je v tem, da se tovor nosi mnogo lažje, če je enakomerno porazdeljen.
Tudi nilski konji imajo živce
V	živalskem vrtu v Budimpešti je hotel čuvaj oni dan pokladati nilskim konjem svežo slamo, pa so ga napadli in obdelali tako, da so ga morali prepeljati v bolnico. Mož ima g!oboke rane po vsem telesu. Nilski konji so bili nervozni, ker so bili nekaj dni prej vzeli samici mladiča- Ko jim je čuvaj obrnil hrbet, se je zakadila vanj samica, mu strgala obleko s telesi in ga pritisnila k tlom. Mož je začel klicati na pomoč. Prihiteli so tovariši, ki so komaj ukrotili podivjano zverino in preprečili še hujšo nesrečo.
Angliji primanjkuje prašičev
»Times« pročajo, da je nazadoval uvoz krme v Anglijo od 8.5 milijonov ton pred vojno na 1.3 milijone leta 1942-43. Posledica tega je bila, da se je število goveje živine občutno skrčilo. Isto velja za prašiče, ki se je njih število skrčilo za dobro polovico, namreč za nad 2 milijona, število ovac se je skrčilo samo za 17.8%, toda pred vojno je imela Anglija s severno Irsko blizu 27 milijonov ovac, tako da je nazadovalo njih število za 5 milijonov. Tudi število perutnine se je znižalo za 24.2%.
Rumunska naročila v Nemčiji
Nemško-rumunska trgovska zbornica v Berlinu poroča, da je izdala rumunska vlada tri odloke o uvozu nemškega blaga. Prvi odlok pooblašča ministra narodnega, zdravja, da lahko nakupi v Nemčiji za 400 milijonov lejev zdravil, obvez, instrumentov, aparatov in drugih sanitarnih naprav. Vse to se bo porabilo za rumunske državne bolnice in bo carine oproščeno. Na Holand-skem ali Denskembo pa kupila RumurJja vso opremo za tvornico insulina. S posebnim odlokom se podaljša 75r; carinska olajašava za uvoz ribiških p trebščin iz Nemčije in sicer do 31. marca 1944.
Bogastvo in beda v Ameriki
Najnovejši statistični podatki o o rudarstvu v Združenih državah pričajo, da neprestano narašča število mili on i vv. Večinoma gre za vojne dobavitelj- , ki sa jim zda j naglo kupiči bogastvo. Le a 3 9 9 . torej pred veliko gospodarsko kiizo. so _ le Združene države 513 večkratnih r.;o-narjev. Zadnja leta se je pa njih števiio znatno povečalo. Na drugi strani p povprečni letni dohodek večine Američanov ne presega 500 dolarjev. Mnogi delavci in nameščenci žive v slabih razmerah n drogi strani pa ima Amerika, kot rečeno vedno več milijonarjev.

Zahvala
Ob smrti svojega nepozabnega očeta, gospoda
Leopolda Filrsager
posestnika in trgovca v Radovljici
sem prejela toliko toplih izrazov sožalja, ki mi blagodejno pričajo, da ob težki izgubi nisem ostala osamljena, da se čutim dolžna, izreči tem potom v svojem imenu, kakor imenom svoje matere in svojih sinov, vsem iskreno zahvalo.
Posebej velja moja zahvala gospodu Vovku Ivanu, veletrgovcu v Ljubljani, za velikodušni dar v dobrodelne namene, s katerim je počastil spomin mojega očeta.
Maša zadušnica za pokojnim se bo darovala pri oltarju Srca Jezusovega v cerkvi Marijinega Oznanjenja v sredo, 11. t. m. ob pol 8. zjutraj.
Ljubljana, dne 9. avgusta 1943.
Vera Magušarjeva, roj. Fiirsager
»Kje je Grammont?« je vprašal črni gusar nekega morskega razbojnika, ki je sedel na smodnikovem sodu in držal v roki tleče netilo.	.	,,
»V guvernerskem poslopju, gospod.« je odgovoril stražar.
»Pa Laurent?«
»še vedno drži trdnjavo!«
»InVanHorn?«
»Ta straži posadko v San Juan de Luzu!«
Kapitan je prekoračil trg in stopil v vladno palačo, močno, trdnjavi podobno zgradbo, ki se je bila vzlic mnogoštevilni posadki že ob prvem naskoku predala gusarjem.
Francoskega plemiča je našel v dvorani, ki je bila že zdaj do polovice napolnjena z ugrabljenim zlatom in srebrom.
»Dragoceni kovini nam dotekata kar v ootokih!« je smehoma vzkliknil Grammont, ko je zagledal Ventimiljskega. »štiri milijone zlatih piastrov že imamo! Vašega sovražnika pa na žalost ni bilo med ujetniki. Kasneje, ko bo plenitev končana, ga dam poiskati. V kakem skrivališču ga bomo
našli!«	. . . ,
»Iskanje bi bilo zaman, ker je odnesel
»Kaj? Ušel je?« je začudeno vzkliknil
Francoz.	, ...
»Da. že od snoči je na neki ladji z imenom .Escorial'. A jaz ga bom gonil, dokler ga ne ujamem!«
»Zapuščate nas?«
»Ne še, ker imam prej drug opravek v Veracruzu.«
»Kaj nameravate?«
»K trdnjavi San Juan de Luz sem namenjen!«
»Sami? ... Bilo bi blazno!«
»Upam, da dobim tam važno novico o vojvodi ... o Honorati!«
»O Flamki? Pa ne, da bi bilo res, kar pravijo: da še živi?«
»To bom zvedel od nekoga v trdnjavi.«
»A Španci vas bodo prijeli!«
»Upam, da ne!«
»Imate morda kak talisman?«
»Samo navaden list papirja, ki ga pošljem tistemu človeku!«
»Po kom?«
»Po enem vaših ujetih španskih vojakov!«
»300 ali 400 jih imam!«
»Dobro! Poslušajte me, Grammont! Ako se jutri zjutraj ne vrnem, smatrajte, da sem mrtev ali ujet!«
»Po tem sklepam, da moram pripraviti svoje flibustirje za naskok na trdnjavo!«
»Tega nikar ne delajte!«
»Zdaj ne, jutri zjutraj pa gotovo! Če vas do zore ne bi bilo nazaj, zavzamemo mi trije, jaz, Laurent in Van Horn trdnjavo z naskokom, vkljub njeni posadki in njenim šestdesetim topovskim cevem!«
»Ne! Naši ljudje naj se nikar zaman ne žrtvujejo! Ako me ne bo nazaj, sporočite Morganu, naj z mojo .Folgore' teden dni križari po morju, potem pa Daj jadra, kamor mu drago!«
»Menda ne mislite, da bi naši flibustirji mirno gledali, če bi vedeli, da vas imajo Španci v rokah?«
»Prosim vas, Grammont, samo enega ujetnika mi dajte s seboj!«
Francoz je odšel iz sobe in se kmalu vrnil z mladim španskim vojakom.
Ventimiljski ga je nekaj trenutkov gledal, nato mu je položil roko na ramo in dejal:
»Ne le, da ti podarim svobodo brez odkupnine, ampak še 500 piastrov navržem, če ml storiš uslugo!«
IJrejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij >Jutra<: Stanko Viraat — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnama: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi y Ljubljani