Stev. 214
V Trsta, v petek 8» avgusta 1919
Letnik XISV
Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Uredništvo: uflca sv. Fra ičiška Asiškega Stev. 20, L nadstropje. — Dopisi mi) se pošiljajo «ed» clštvu. — Ncfrankirana plstna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. —• Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsordj BsU Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina znaSa na mesec L 3*—, pol leta L 18 — in celo leto L 36 — — Telefon uredništva in uprave »ev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — O^l.isi se rafuaajo v širokosti ene kolone (72 mm). — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stoti osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi dcnarniii zavodov mnt po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najoianj pa L 1—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 20L
Mirovna konferenca.
PARIZ, 6. (Štefani.) Avstrijsko odposlanstvo }e posdak) tajniku mirovne konference svoie pripombe k mirovni pogodbi.
Vrhovni svet se je popoldne sestal in odobril besedilo pogodbe mod Cehoslovaško in Romunijo; besedilo te pogodbe je bilo izrecno pripravljeno, da se izroči zavezniškim m pridruženim vladam Pogodiva, tičoča. se manjšinskih pravic, je siična pogodbi med Poljsko m združenimi vfadami.
Vrhovni svet je nazadnje vzel na znanje kiav-sule premirja, ki se je podpisalo med Romunijo in Madžarsko.
jadransko vprašanje ni Se rešeno.
RIM. 7. (Štefani) Nekateri italijanski in franoo-akt Jisti pri občujejo podrobnosti o rešitvah jadranskega in maJoaizijskega vprašanja. Te priobčitve imajo -samo veljavo kot hipoteze, ker do tozadevnih sklepov m Še prišlo.
Odhod nemške delegacije Iz Satot Germaina.
5AINT GCRMAIN, 7. (Štefani.) Renner je včeraj z drugimi avstrijskimi deiogati odpotoval na Dunaj. Avstrijsko misijo bosta, vodila v Rennerje-Tcm odsotstvu Eichbosch in Scha-Her. Dne 12. av-gusta. se Reoner zopet povrne.
Nemški protfpre«flo*L
SAINT OERMAIN, 6. (Štefani.) Nemški proti-pređlotp vztrajajo v prvi vrsti na tem, da ne more sprejeti Nemška Avstrija entetnih financ!jelnih pogojev, ker ji je to materijalno nemotgoče. Avstrijci predlagajo, naj bi se poverila finančna uprava Nemške Avstrije en ten ti, da bi se ta mogla prepriča-tf. da ne more 7 mHijonov prebivalstva oikakor plačati dolga, ki ga je naredila država, ki Je štela 52 miRjonov ljudL
IZ madžarske.
Budimpeštanski direktorij.
BEltff. 6. (Štefani.) »Neoes Wiener Tagbtatt« poroča, da se je ustanovi* v Budimpešti direktorij, v katerem ie en socijalist in en buržoaiijec. Direktorij si je nadel naJogo. da vlaxf«a Madžarsko. V BudinTpešH viada mir. Princ Borghese, lci je vodil italijanske zadeve na Dunaiu. Je baje odpotoval v Budimpešto z načelnikom ameriške komisije za prehrano. CHj tega potovanja je baje ureditev prehrane madžarskega prebivalstva in dokončanje pogajanj za prodajanje papirja za časnike.
Zavezniške čete v Budimpešti.
BASEL, 6. (Štefani.) Z Dunaja poročajo: Včeraj so vkorakale francoske čete v Budimpešto danes pridejo angleške čete pod vodstvom generala Gordona in amerikanske pod vodstvom stotnika Wys«L
Madžarska vlada ne more sprejeti romunskih zahtev.
CURIH, 7 (S) Iz Budimpešte poročajo: Mesto je zasedeno ne samo po romunskih, temveč tudi po francoskih četah, ki so prispele v torek, in po angleških ter ameriških, ki so prispele v sredo. Tudi oddelek čehoslovaških čet je vkorakal v Budimpešto.
Angleški general Gordon je priobčil madžarski vladi romunske zahteve, toda leta je izjavila, da jih ne more izvršiti- Ves železniški promet je ustavljen.
Člani madžarske vlade aretirani.
PARIZ, 7. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Včeraj ob 6.30 je orožništvo obkolilo palačo, v kateri se je nahajala madžarska vlada, in aretiralo njene člane. Nadvojvoda Josip je prevzel vlado pod naslovom državnega gubernatorja in naznanil, da namerava ustanoviti koalicijsko vlado. Novemu kabinetu predseduje Fri-drik; v kabinetu sta zastopana generala SchetzarJ?), ki je prevzel posle vojnega ministra, in Tancszos, ki je prevzel urad za zunanje zaJ„ve. Neki universitetni profesor j« bil imenovan za ministra notranjih zadev, a neki zdravnik za ministra za zdravstvo.
Nova vlada na Madžarskem?
PARIZ, 7. (Štefani.) V ameriških krogih kroži vest, da je bita, kakor poroča radiobrzojavka iz Budimpešte, začasna vlada baje zrušena in da ie sestavil bivši cesarski princ, nadvojvoda Franc,
do vs vlado.	_
IZ RUSIJE.
Uspehi generala Petlljure.
BERN, 6. (Štefani.) Vesti iz Ukrajine poročajo o velikih uspehih Petfijurfcne vojske. Petlijura prodira ob črti Ode»?a — Smerinka — Kijev. Pet'ijuTa Je dosegel velike uspehe v boju proti boljševikom med Benkom in Dnjestrom. Prodrl je na črti, dolgi 50 km.
STOCKHOLM, 7. Estonci <so odbili v nedeljo in ponedeljek več napadov, posebno med jezeroma
Ghupckovim in Kopenskojim. Zavzeli so vasi Pu-slrniko, Tru&ki, Rotbuski in Pakroskr.
Hud bo) med Angleži in boijševiki.
PARIZ, 6. (Štefani.) Neki boljševiški proglas naznanja, da je severni del mesta Onegs v ognju Angleži bombardirajo mesto in izkrcavajo čete. Boj se nadat uje. Javlja se prihod petsto ruskih
častnikov iz carjeve vojske v Arhangetsk. Častniki prihajajo iz Angleške. Tudi boljševika naznanjajo padec Poka ve; btteu Astrahana se bojnješo proti Derrikinovi vojski.
BotfSeviška vlada je baje izpremeatki sestavo vrhovnega poveljništva za narodno obrambo. Novi generaiissmras Kajeneff ie baje naredil načrt za Intenzivno mobilizacijo. Dezerter jem in tistim, ki bi se ne odzvati pozivu k vojakom, je zagrozil t težkkni kaznimi.
Bofi proti boljševikom.
LONDON, 7. (S.) Vsled dveh napadov Srbov, Rusov, Karolijancev m Angležev dne 4-t. m. so bile zavzete nekatere postojanka. Sovražnik je imel velike izgube.
LONDON, 7. Angleška podvodnika Valo-rous in Vancouver sta potopila v Baltiškem morju sovražni pod vodnik Erch.
IZ POLJSKE.
Potiska nota avstrijskemu ministrstva.
VARŠAVA, 6. (Štefani.) Zar veva, ki vodi poljske zadeve na Dunaju, je izročil avstrijskemu ministrstvu zar zunanje zadeve noto, v kateri prosi, naj se ustavi tagon tuših meščanov. Nota piše, da bi poljska vlada uporabljala prisilna sredstvo, če se tej zahtevi ne ugodi.
IZ ROMUNSKE.
Romunska delegacija v Lvovu.
VARŠAVA, 6. (Štefani.) Zarota ki vodi poflj-predsednikom generalom Zadakotn je prispela danes v Lvov, kjer bo razpravljala s poljskimi vojaškimi oblastmi o izpraznitvi romunskih čet iz Pokuce; romunska delegacija Je bila zelo prijazno sprejeta.	_
IZ NEMČIJE.
PODLISTEK
Ilijeea opcroKa. (12)
Avgust Šenoa. — Prevedel M. C—č.
»Eh,« je priskočil Ilija k Vidu, »kaj naj vam rečem druzega, ko da vam Žid ni prodal krivih naočnikov in da vas ljubim na pošteno
roko.«
Po treh tednih je odzvanjala Vidova hiša od veselja, da se je stara streha silno majala, še boij pa gospodar Vid in senator Ilijašič, debeli kum. Ilija in Jagica sta se vzela, a Imbrica je izjavljal javno na Harmici, da bi bil mogel dobiti Jagico, ali da ne bi je hotel vzeti, če bi mu bili pridodali pol države.
V.
Že je trava rastla nad poštenimi kostmi starca Vida. Ta vredna duša je odšel na drugi svet, smehljajoč se sreči svoje dece — Ilije in
Jagice.
»Otroka moja J« je rekel dne pred smrtjo, sedeč na postelji, »vem, blizu je moj konec. Da, da, to staro moje srce bije slabeje in slabe je. Kaj hočete? Človek je kot ura. Dokler je sova, se vrte kolesa, da j« veselje; ali, ko w m
Atentator !■ morilec
GURIH, 7. (Štefani.) Z Dunaja poročajo: Aretirati so mesarja Lmdknerja, ki je obtožen, da je težko ranil ministra Auerja v bavarski izbornici med proglašenjem republike in tda, je ubil poslanca OeseJa in majorja Jareisa. Lmdimer je bil aretiran. ko je prihajal črez mejo iz Madžarske, kjer je sl»žil v rdeči armadi, izpovedal je. da je streljal proti Aoeiiu, ker ga je smatral za reakcijo-narja. Pri aretaciji se je hotel Lindžmer usmrtiti a se je le lahko ranil.
IZ FRANCIJE.
Ukrepi proti dragtaJL
PARIZ, 7. (Štefani.) Zbornica je odobrila zakoniti projekt, po katerem se bo moralo prodajati na dražbo blago, ki bi ležalo na postajah daUe od določenega roka. _
IZ ANGLIJE.
Odlikovanje Uoyd Georgea.
LONDON. 6. (Štefani.) Kralj je pode« UojkI Georgeo visoko odlikovanje za zasluge.
IZ PORTUGALSKE. Volitve novega predsedništva.
LIZBONA, 7. (Štefani.) Anton Almeida je bil izvoljen v ttetjem .glasovanju za predsednika republike s 123 ■glasovi od 167 vcAilcev.
Is Jugoslaviji.
Vstala v Crnigorl
PARIZ, 6. (»Oazzetta d* Venezia«.) Crnogorska vlada poroča: Iz nekega srbskega poročila ee doznava, da je neki vladni poslanec predlagal v beograjskem parlamentu, naj bi se ponudili kralju Nikiti letni prispevki, in da je povzročil ta predlog oziov oljen Je med Crnogorci. Značilno je, da so to predlagali ravno oni, ki so konfiscirali pred nekaj meseci krabu Nikiti vse nepremičnine in razrušili ali prodali njegove premičnine.
Podoben predlog je bil stavljen s srbske strani kralju Nikiti osebno v jeseni leta 1918. po premirju potom srbskega diplomata pri črnogorski vladi. In kralj Nikita je takrat izjavil, da ne gre za njegovo osebnost, ampak le za čast in pravico črnogorskega naroda, s katero bi se* ne bflo moglo nikakor trgovati. Srbska vlada prevaža še vodno analni vojni materijal v Cmogoro m ojačenia čet, ki koipljejo strelske jarke in se borilo proti prebivalstvu, ki je vstalo proti srbski zasedbi.
Srbsko poročilo v »Tempsn« zatrjuje, da bel-grajska viada ne demobilizira, temveč da vpoklt-cuje še vedno vojaštvo pod orožje. Novi vojaki prehajajo takoj med vstaSe. OkoH 300 črnogorskih družin, ki stanujejo ob meji, je pobegnHo v Skadar, »da se izognejo srbskim grozodejstvom. Mnogi Crnogorci, kj so bćK v službi zasedbenih obla-sti, so pobegnili radi vstaje v Srbijo. Druge je poslala srbska vlada v Pariz, kjer bi hoteli opravičevati »vimenunaroda«zločine,ki so Oh narediti Srbi v Crnigorl Radi tega položaja so nekateri člani bel grajske ga parlamenta ponovno mteipeU-ra-ii srbsko vlado. Črnogorska vstaja se Siri ne prenehoma. VstaSi so zavtzell pred kratkim pokrajinsko glavno -mesto Koia£tn. Vstaši zahtevajo črnogorsko vlado, zahtevajo, da se pustijo jetniki v svobodo, da zapustijo srbske čete Crnogoro in da se ta popravi in dobi zopet svojo svobodo, kakor so jo dobile druge žrtve vojne: Belgija in Srbija.
kolesa in zobje na njih izrabili, se ura ustavlja, pak za to ga ni urarja na svetu, ki bi jo znal popraviti. Nu, hvala bodi sveti Trojici, da sem se pošteno naživel tega Življenja, in milost božja, da najdem tudi jaz zakotja v raju, da bom mogel od tam gori, z onega sveta, gledati vajino srečo. 2ivel sem nekoliko let med vama srečno in veselo. In, če mi je sedaj umreti, nimam se pritožiti proti gospodu Bogu radi Lake nesreče; hvalim vam marveč iz vse difSe, da bi mi poslal tebe, moj dragi Ilija, da si mi povzdignil hiio. Še kak dan, pa bo ravno šesto leto, ko sva se videla prvikrat na tisti klopi pred mojo hiio v Ilici. Smatral sem te res, pri moji veri, za kakega potepuha; ali moja neumna pamet se je, hvala Bogu, ljuto prevarila, ker si zlata vreden. Samo nekaj mi je žal Živita skupno, tebi Ilija, je nekaj nad trideset let, a Jagica je mlada, a ie nima otrok. Vsaj to radost bi bil rad ie doživel. Ntt, Bog je tako hotel in slava njemu! A, prosim te, Jagica, samo eno. Spoituj svojega vrednega človeka! On ti bo odslej oče in mati. Njemu ee zaupaj, po njegovi volji delaj, kajti volja njegova je dobra; pak, če mu je včasih obraz mračen, so to skrbi zate in za hiio — dcrfaJ. ki jih kratka
lx (talile.
Razprava o voiltai reformi v HaiijaaBfcl MrckJ.
RIM, 7. (Štefani.) Predseduje Moreta Gualtierot-tf. MoLina, tajnik, prečita zapisnik včerajšnje j^je, ki se odobri. Mtarsusi spomktja triletnico zaveetja Gorice. Poziva zbornico, naj se pridruži proslavi, k se bo vrš&a jutri v Gorici. Min. predsednik Nit ti se pridružuje Marazzrjevemu predlogu. Začne se nato razprava o volilni reformi Ni tli predlaga, naj se najprej razpravlja o izipremembah v čl. 7, potem pa o izpremembah v čl. 61 Abisso dvomi, da bi mogla večina anatfabetov glasovati po strankah, kakor predpostavlja min. predsednik Niiti. Turatti nagta&u da mora sistem, ki se odobri, dati taka jauKitva >aa svobodno in iskreno glasovanje, kakor jih je dajal prejšnji eakon. Trdi, da -ta bila samo idrva sistema logična: njegov in pa sistem, ki ga je predložila vlada. Nasprotuje BertoI:n:jev?mu ovoju. Smatra, da bi se moralo odreči »pauacha-ge«, ki omegoča medsebojno izkoriščanje med strankami. Niiti odgovarja na očitanje o prevelikih izprememboh* da so imele tudi v drugih državah toziucevne razprave za posledico velike žzpremem-be. Smatra, da je najboljše, če se grltastijc za ČL 6 in 7 v taki obđttti, kakor sta sestavljena. Ostaja samo vprašanje, ali naj se glasuje tako, da se napiše samo ime, aH j>a tudi številka, ki odgovarja imenu. Nittl smatra, da ie boljše, če se isprejmc sistem številk. Marcora paziva zbornico, naj naredi zakon, ki bo omogočil svobodno izražanje vsem strankam v držav*. Predlaga, naj se čl. 7 popolaoma iizpremeiii, in razlaga, kako naj se to Izvede. Tudi Peano preclaga, skupno z nekaterimi drugimi člani zbornice, izpremembo čl. 6 in 7. Tisdi oa je prott Bertotincevemu ovoju.
Cć&ui pr-eic&asa naj se tada državna glasovnica, da ne izkoriščajo močnejše in bogatejše stranke drugih atrank. Po dolsi razpravi v obliki glasovnice statvi predsednik na glasovanje čl. 5 v celoti. (Sprejeto). Tudi čk 6 je bil sprejet Začne se raz« •pratv« o Čd. 7., ki govori o tem, kako mora voKlec izpolniti glasovnico (Sprejeto).
Po predložitvi nekaterih zakonskih načrtov predlaga Nitti, naj bi se vršili Jutri dve sejni razpravi o parlamentarnih delih, ena ob 10, a druga ob 15. (Sprejeto.)
Seja se konča ob 20. Jutri bo fteja ob H> predp. in ob 15.
ženska pamet ne pozna. A tebi, dragi Ilija, ne bom govoril dalje. Vem, kakšen si in da bo Jagica srečna poleg tebe.«
Tako je govoril Vid, a po treh dneh ao ga odnesli na grobje in eto in eto meščanskih rok se je gnetlo, da vržejo na njegovo krsto blagoslovljene grude. Iliji pa je pokalo srce, kajti, čeprav je imel poleg sebe mlado ženo, mu je bilo nekako prazno, ker mu ja bilo srce prikovano na starca Vida. Nu, to vse so predlanjske pripovedi, ker je na grobu starega Vida že rastla trava.
Ilija ja postal ugleden človek, pravi meščan. Bil je bistre pameti, izredno marljiv, poštenjak na glasu, a razun tega zelo bogat človek, in ne vem, je-li mestna gospoda koga bolj spoštovala, nego gospodarja Ilijo. Pozabili so celo, da ni Zagrebčan, kar je bilo za tiste čase veliko čudo. Zato je postal Ilija mastni asesor in cerkveni oče. Najbolj pa ja ugajalo meičanstvu, da ja bil prijazen z vsakomur, da nisi videl niti sledi oholosti na njem. To ja sicer lepo, ali zelo redko, kajti »zlo in napačno je, če iz opanka postane trevdj« — so govorili naii stari, a ta beseda je kaj resnična, kajti navadno ga ni o-bolejaga človeka, o^o ja pabei ien seljak, ki
Bušilo v letih 1914.—1918.
Začetek bo?i!evištva.
Ob raznih prilikah se je, kakor smo že omenili, pokazalo popolnoma jasno, da so bili ruski Činitelji v času februarske revolucije in v dobi, | kj ji je sledila, popdnoma brez vsake smeri, da jim je to gibanje zrastlo popolnoma čez glavo in da so izgubili tla pod seboj. Pokazalo se je, da so brez vsake zveze z narodom in da v njem nimajo absolutno nobene zaslombe. Političnih strank v našem pomenu na Ruskem ni ni bilo. Kmetsko prebivalstvo ni imelo v poli-I tiki nobenega pojma in besede republika, a-
je z milostjo božjo ali vražjo pridobil kak gro-šič.
Tri — štiri leta po smrti Vidovi je Babikino staro lesenjačo podrla sekira, ker se je bila streha nagnila tako, da bi se bila mogla vsak dan zrušiti prebivalcem na glavo; pak je bil skrajen čas, da se postavi nova hiša od temelja. Dokler je živel Vid, ni hotel Vid seveda niti besedice omeniti o tem, ker stari mislijo, da bi takoj umrli, ko bi začeli zidati novo hišo zato se je le krpalo tako. No, sedaj ni bilo o-vire in sedaj se je v resnici zidalo pošteno, ne iz hrastovine, ampak lepa hiša na eno nadstropje iz opeke in kamena. Milo je bilo gledati to hišo. Pri zemlji obširna prodajalnica z oboki, za njo sobica, kjer je gospodar Ilija se-t a vi j al račune. Nad prodajno mizo je visela lesena kača, a ob nji razna prekmorska roba: salami, sir, pomaranče, morski pajki, školjke in ne vem, kaj še vse. Vrata prodajalnice so bila iz trdnega železa, odičena z umetno kovanim železom. Od teh vrat se je dohajalo po ozkem vhodu na dvorišče, Čisto in tlakovano s kamenjem, a na koncu dvorišča so bile zaloge, polne vsakovrstne robe.
Pa da si videl prvo nadstropje! Kuhinja či-
neksija, kontribucija so mu bile ravno tako tuje, kakor imena Pfzemysl, Lvov, Berolin. Edino, kjer je bilo res politično gibanje med! ljudstvom, so bili veliki tovarniški centri, Pe-trograd, Moskva ter nekatera mesta v Do-njeekom basejne, ki ga nekateri imenujejo ruski' Manchester (ob Donu), ter v Uralu, kjer so bili delavci organizirani, sicer ne legalno, zato pa nelegalno, kajti politično delovanje v našem smislu je bilo na Ruskem zaradi obstoječih zakonov skoraj popolnoma onemogočeno. Jako značilno na vsej strani pa je dejstvo, da je vse to gibanje med delavstvom, ki je imelo eminentno revolucionaren značaj, bilo povečini v rokah Židov, ki so bili, izvzem?« ruske Nemce, najbolj sposoben živelj za organiziranje delavstva. Mnogo jim je pripomogla v to njihova impulzivnost in velika vztrajnost. Pokazalo pa se je tekom revolucije tudi še nadalje, da voditelji socijalne revolucije, ki so za sebe pripadali h krogom inteligence, prav tako niso poznali naroda, kakor so mu ostali tuji kadeti, katere se lahko imenujejo stranka inteligence per excellence. V ostalem pa so bili tudi skoraj vsi voditelji kadetov ruski židje. Koliko je bilo Židov vobče na Ruskem, pa se ni uradno ugotovilo nikdar; cenilo pa se je njih število na 6 do 14 odstotkov prebivalstva.
Vlada je hote ali nehote Itrenila bolj na levo, in sicer pod pritiskom ulice v Petrogradu. Isto se je opažalo tudi v sovjetih samih. 2e takoj prve tedne po revoluciji je izjavil vojni minister Cuckov v ozkem krogu svojih zaupnikov: Izgubili smo popolnoma vodstvo nad revolucijo. Nekoliko mesecev pozneje pa so morali priznati isto tudi Čeizde, Ceretelli, Plehanov, Kerenskij, Burcev itd.
V Petrogradu so stopili na dan popolnoma novi ljudje. Iste dni se je zgodilo, da je prišla iz Švice preko Nemčije v plombiranem vozu kakih 130 oseb, med katerimi so se nahajali tudi Lenin, Trockij, Stekler, Kamenov in Sokolov. Navidezno so to ruska imena, toda v re-< snici je Trockij žid Bronstein, StekJer Žid Na-hamkes, Kamenov žid Katz in Sokolov žid Dlamand itd.
Nobene stvari se židje na Ruskem niso bali tako kot vojaške službe. Zato je bila splošna prikazen, da so židje od 16. do 18. leta trumo-ma bežali iz dežele, večinoma v Ameriko, kje* so ostali toliko Časa, dokler si niso pridobili amerikanskega državljanstva. Veliko tega elementa se je nastanilo v New Yorku, kjer sd bili vsi nakopičeni v gotovih delih mesta, kje* so imeli svoje krožke, v katerih so razpravljali cele noči. Stalnega zaslužka večinoma niso imeli ter so živeli le od danes do jutri. Ruski jezik so polagoma pozabili in so govorili med seboi izključno a&gleKki. Istn «sn Hnlali tnrff ko so se vrnili v Rusijo. Ko je neki amerikanski duhovnik prišel proučevat <boljševištvo na Rusko in je potem objavli, da je med boljševi-Skimi voditelji precej bivših newyorških Židov, je vse evropsko časopisje, katero je, kakor znano, večinoma v židovskih rokah, zagr-melo proti njemu, češ da obrekuje itd., dočim pa je v resnici le konstatirati zgodovinsko činjenico.
Ti izseljenci so sekvestrirali vilo znane ruske plesalke Kšešinskoj na Petrogradski strani v Petrogradu. Ta vila je zelo velika in opremljena z vsemi udobnostmi. Ima na sredi tudi velik kopalni basen, ki je rabil boljševikom za skupno stranišče, greznico in smetišče, katero so pokrivali s sten potrganimi gobelini« dočim so pa z dragocenim pohištvrm kurili peči.
Agitacija se je vodila na tem me ^.a tako nesramen način, da se je celo vlada o enske-ga čutila prisiljena, da je izpraznila to vilo ini boljševike za nekaj časa razkropila po vsem mestu. Istočasno pa so boljševiki porabili dejstvo, da nova revolucijska vlada ni bila kos aprovizacijskim težkočam, v ostro svojo agitacijo. Prevozna sredstva so namreč bila silno zanemarjena in v Petrogradu ni bilo skoraj-nobenega dovoza živil. Ker se tudi sirovine niso dovažale, so bile velike tovarne prisiljene ustaviti delo, in tako je prišla razun lakote tudi Še brezposelnost, kar je bilo vse voda na mlin agitatorjev skrajnega krila sovjetov. V Petrograd so prihajali polni vlaki dezerterjev in vse vojaštvo je sililo v Petrograd. Noben drug sloj ni materijalno živel tako dobro kakor petrograjska posadka, ki je imela mesa in kruha v izobilju, dočćm je vse drugo prebivalstvo naravnost stradalo. Zato je bil Petrograd za vojaštvo na fronti pravi eldorado, in tako je razumljivo^ zakaj je vojaštvo pogostoma z revolverji v rokah prisililo strojevodje in železniške postajne načelnike, da so jim na razpolago vagoni in lokomotive za vožnjo v Petrograd.
sta, polna bakrene posode. V veliki jedilni sobi bila v sredi velika miza iz hrastovine, a okolo nje velike hrastove stolice, ob zidu steklena o-mara, polna dragocenih skled, povsod, krožnikov, vse italijansko delo, fini vrči, čaše in steklenice iz brušenega stekla, posvečene vošče-nice in kip Matere težje iz voska pod steklenim pokrovom, a v kotu se je širila ogromna zelena peč. Med sobo in kuhinjo je bilo okence, da so prihajala jedila sočna in zabeljena na mizo. V spalnici ste stali dve veliki hrastovi postelji, a na njih perila cel hrib, skoro do vrha sobe, a vse to pokrito od pokrivala od katuna, posutega z rdečim cvetjem. Ob zidovih so se vrstile visoke hrastove omare, natlačene z finim belim perilom, nanizanim tu brez števila, kajti ni pravo gospodarstvo, če moreš perilo našteti na prste. A, kar je bilo najvaž-neje v tem domačem svetišču: Ob zidu nad po-steljema kip Matere božje, a pred njim srebrna svetiljka, meščanski list Ilije pod steklom, velika črna puška, ker je bil Ilija tudi straž-mojster pri meščanski straži, in priprosta palica, vkovana srebrom. Pod posteljo pa je bila' močna skrinja, okovana z železom in zaprta z močno žabico — brez dvoma: zavetje števil-
Stru A
▼ TnK

nih cekinov in srebrnjakov. Vse, vse se je preobrazilo in polepšalo, le ena edina starina je ostala na svojem mestu. Tudi nad prodajal-nlco nove hiše je visel tisti stari morski rak, dasi so mu že izpale brke. V tem novem raju, pred katerim je vsak Zagrebčan snemal klobuk, oba gospodarila Ilija in Jagica.
Je raznovrstnih žena: take in drugačne naravi. Marsikateri je težko pogledati v dušo, ker zna zvito prikrivati svojo pravo narav, in varo človeka od desne in leve. Drugo izpozna-vaš takoj .kakor da ti je na dlani, in se vrii kot preslica in polna je besed kot šipek. Nu, o Ja-gici se ni moglo reči ne eno, ne drugo. Bila je v mladosti precej razvajena in nekoliko gizdava; ali, čim ji je umrla mati, ko se je potem združila z Ilijo, lepim, čvrstim Človekom, in je vse hišno delo padlo v njene roke, se je polagoma priučila opravkom, priučila svojemu možu; in, ker ni imela sicer Bog zna kakih skrbi, je živela mirno te nisi opažal na nji ne posebne sreče, ne žalosti, ne velikih občutkov, a še manje misli. Srce ji je bilo pravilno v prtih kot nihalo velike ure v jedilnici, a za posebno razmišljanje ni imela povoda. Morda jo je držalo na uzdi tudi živo, ostro oko Ilije.
(Dalje.)
vesli.
Solza naših otročlčev. Starši otrok, so obiskovali šo-lo na AcQuedottu, nem poročajo, da so se otročići jokali, ko so dognali, kaj se je zgodilo v njihovi šoli. Tudi, če nisi bogve kako občutljve naravi ali sentimentalec, te mora vendar geniii solza v mladem očescu, ki govori, kako je, ta. otrok Pubil svojo šolo! Tako moramo tudi -razumeti velike učne -uspehe te šole. Z majhnimi izjemami so se otroci z vsem srcem oklepali svojih učiteljev i-n z vso ljubeznijo svode učilnice. Ponosni so bili na sadove svojega učenja in sveta so jim bila •sredstva, s katerimi so si pridobivali znanje. In so-aj so — jokali. Žalost otročičev jgcsvM-i svo' veliki govor: govori, da smo l^Ktetvo, ki stremi p-o — kulturi. Da so izgredniki mogH u velevati ta za nas častni moment: aK bi bili imeli še poguma...? To je ravno: niso mogli in ne morejo!!
Rekvizicija žita. Včerajšnji »Osserv^tore Trie-stino« javta: Vrhovno poveljništvo kraljeve italijanske vojske odreda: Določbe ministrskega odloka z <ine 29. majnika 1919., tičoč-a se rekvizicije pšenice, ječmena in rži, veljajo tudi za ozemlja, zasedena po kraljevi vojski Obenem deroča tudi na:višje cene, ki so iste, kakor jih »ccJoča ministrski odlok z dne 15. avgusta 1918. in sicer: dreb-nozrnata pšenica, 75 lir; debelozrnata pšenica. 56 lir; oves 56 lir; ječmen, 62 iir; rž, 62 lir za kvintal v zalogi prodajalca. Prodajalec spravi bJa-go v vreče, ki jih preskrbi kupec obenem z vrvico. Po I. avgusta 1919. obvezne cene za nasledile mesečne povišice in sicer: za pšenico 40 stotirik s 1. avgusta, za ©vas, ječmen in rž 30 stotink s 1. avgusta, za koruzo 30 stotink s 1. novembra <za vsak mesec po navedenih rokih.
ISovi davki. »Ossevatore« od 6. avgusta 1919 pHSe: S 1. septembra 1919 stopijo v veljavo naslednje cavčne naredbe: 1. Kolkov i na na vstopne iisike pri vseh kopaiiščnih podjfftKh iz vzemi; ljudska kopališča. 2. prispevek v prid javni dobrodelnosti in sicer: a) v izmeri 10 do 12 odstotkov iza vsako 3rro ali odlomek lire pri vseh javnih prireditvah, pri kalerih se plačuje kolkovina v gotovini in b) v izmeri 10 do 15 odstotkov za vsake liro aH odlomek lire vstopne cene k javnim prireditvam, pri katerih se plačuje kolkovina potem kol kovanih državnih listkov. 3. Prispevek za dobrodelnost se i »čuna tudi na vstopne cene pri podjetjih omenjenih pod točk« i
Vnuiir-i da. \ vkfjub delnemu nadaljevanju stavke imrct J?« vski dom« v ulici Madon-nina in »Lavoraitorievo« poslopje v ul. delle Zu-deecbe sta še vedso vojaški zastražena. Danes se bo pred voja&kim sodiščem vršila razprava pr^tš	»Delavskega Kiom a«.
^z»a!jifii5je. Daaes ®e s iKvsebnkn vlkkom izseli v Jugoslavijo 76 družaji in sicer 72 uslužbencev bivše avstrijske uprrave, po veČini finančnih uslužbencev, in 180 družinskih đanov teh uslužbencev. Dve tretjini teh izseljencev je pristojnih v Jugoslavijo. Tukajšnji se!2»i odsek jugoslovanskih že-lezuačanev je na izrecno prošnjo omenjenih usln!-bencev in n$!bovih družin posredoval pri tukajšnjih prisUša2) oNtinih. da so dele izseljencem bretz-jjlaoio m rargxjlaso prevozna sredstva.
NosrtČM žrtev. Iz Senrpolaja nam .poročajo: V t-cr A, 5. t m., «-večer so sedeli v gostilni pri Zbrenčiču trije vojaiže. pčli in sei zabavali mođseboj. Sate je dod3a šali. Eden te trojice se je za hip nekoliko odstranil hi tedaj sta mu druga dva skrila ttairrbtrvik, kar pa }e .prvega tako raiziarilo, da je potegn-il bodalo iz nožnic, skočil nanju ter ju tudi Tanii. Vojn&a st?i pobegtđa, Tazjarcenec pa jo je wkl z goliirn bcdaiom v roki. Nesreča je hotela, da prav tisti trenutek stopil odzunaj na hišni JTTS.Z šempolajsid domačin Albert Berginc, ki je pripeljal tjakaj nekega tujca, kateri naj bi bil prenočeval v goštihri. Vojak, 3đ je ves besen drl iza svojima ♦ovanSema, tidairfl z bodalom po Ber-gincu ter mu casadil bodalo naravnost v srce. Berginc se je zgrudii na tla in Je bil pri priči mrtev. Vojak je -divjal še date in ranil §e enega domačina, na katerega je naletel, dočim pa m« je drugi še pravočasno ubeial. Lahko si je misliti, kakšen vtis je napravil ta dogodek m vse domače prebivalstvo, meril katerim je bil umorjenec zelo priijnbfcien. Vsa vas žaluje ea njim in globoko sočustvuje s težko prizadeto rodbino. Kaj se je zgodilo i morScem, nam sedaj, ko to pišemo, ni znano; vsekakor pa upamo, da ga doseže zasičena ktata.
Roparski umor na Devlnščiirf. Z De v ki ščine nam poročajo: Periwxčičeva družina iz Devina se je p-red kratkim vmila iz begunskega taborišča na Štajerskem. Hiša v Devinu je bila popdnoma porušena, vsled česar so si Permrčičevi napravili pri Sv. Ivanu leseno barako v gostilniške svrhe. Qr*s8fcio sta oskrbovala oče Josip in sin Alojzi:'. •Pred desetimi unevi zjutraj je prišel 'k tej gostilni neki delavec in je našd Pema-rčiča, očeta, ieže-čega na pragu, vsega v krvi, mrtvega. Starec je imel sedem ran z bodalom. Deiavec je stopil nato še v barako m je našel tamkaj mladega Pernar-čiča tudi mrtvetga. Lezzl je v ceh mlaki krvi na postelji, devetkrat zaboden z bodalom. Ko je mož pogledal neketko ckoH sebe, je zastedal na tleh Estako, katero je seveda pobral in pregledal. Našel je v n:ei razna -pi&ma. Vse skupaj je oddal nemudoma na pristojnem mestu, in varnostna obbst Će tudi v resnici takoj zasledila storilce, katerih danes še ne moremo bliže označiti. Bili so trije, in našli so jih pri bližnjem že-ezniškem predoru, speče. Bili so še vtsi kivavl Pri enem so našli 80 Ur.
Občni zbor »Tržaške kmetijske družbe«, ki je bil napovedan za nedeljo, 10. t m., je zaradi vladajočih razmer o-goden na poznejši čas.
»Ngva«, št. 14. ima naslednjo vsebino: I. Pahor: Viseče stene (konec). — EmH Horak: Uporu (pe-— Marija Kmetova: GcJobovi (nadaljevan tre). — Stanko Klcmenoč: Melanholija (pesem). — Alojzij Res: Ivan Meitrovič. — Ferdo Klein-•mayr: I?arredni predsodek — cvira pravične sodbe o socijalnih pojavih. — Pregled: zadružniški, prirodoslovni, kulturni, književni.
Pevski koncert, ki se bo vršil v nedeljo, 10. av-guBta, ob 18 v dvorani »Delavskega konsumnega i:truštva pri Sv. Jakobu«, bo nudil občinstvu priliko, da poskiša nekaj lepega, umetoiške.ga. Nihče naj torei ne tam udi te prilike! Sedeži so v pred-prodaji pri vodiieti-u »Delavskega konsai-mnega društva*.
Uprava »Njive« nas naproša, da objavimo: Vse one, ki niso EJdenili svojih računov za mesec julij z upravitištvom »N!4ve« vljudno naprošarmo, da to prej ko mogoče store, ter pošljejo tudi nepro:iane Hste. ker mora biti znano, da nam vsega, manka. kiotako prosimo dosedanjo in ove naročnike, naj nam blagovolijo poslati nairočnino za drugo četrtletje, ki pričenja s št 14. Ako v teh trenutkih čitatelji ne napravijo svoje dolžnosti, smatramo to v znak, da se ne zanimajo za obstoj vestnika »Njive«: Naslov: Upravništvo »Njive«, «rfica Gatteri 36 III., Trst. Istotam se nadaijuše tudi začasno urafho poslovanje Kmetske in vrtnarske zadruge za Trst m okobeo.
Ob odhodu z Trsta pozdravlja Fran Oman, re-s piči jen t finančne straže, nanoe in prijatelje, posebno Barko vljane.
Šentjakobski pevski zbor ▼ Trata. Danes točno ob 20 glavna vaja za mešan ebor.
Konj ga |e brcnfl. Kočijaža Erminija Dega-sperifa, starega 35 let, td stanuje r ulici Pon-zianino 1, je včeraj brcnil konj ▼ hrbet- Brca je bila tako silna, da je revež odletel z vso silo t telegrafski drog. Le lekarne Marincorich
ao telefonirali zdravntiki postaji. PrikHel je zdravnik Co^teviaa, ki je ugotovil, da haa a-bogi kočijai tad* notranje poSko&e, pretre-«ene možgane in tefto rano na hrbta. Dal mu
je prvo pomoč in ga dal odpeljati v bolniinieo. Revež se nahaja v te2kea stanju ▼ 4 oddelku.
Srečna dr h Fina, Roza P^ stamfoča v ulici Acqnedotto je prišla včeraj na rešilno postajo, j Revica je imela v čeljusti kos vilic. Zdravni-<kom se je čudno zdelo, kako je vendar prišel kos vilic v čeljust. Na tozadevno vprašanj« jim je nesrečna žena pripovedovala, kako je sedela z možem pri obedu in se žnjim pogovarjala o tem in onem. Pogovor se je vršil popolnoma mirno, dokler nista prišla na predmet, glede katerega se nista mogla nikakor sporazumeti. On je trdil svojo, a ona zopet svojo. Bila je bržkone precej živahna razprava, kajti mož se je tako razburil, da je zgrabfl vilice in jih zasadil svoji ženi v čeljust a tako silo, da je kos zlomljenih vilic obtičal nesrečni ženi v čeljusti. Zdravniki na rešilni postaji so jo rešili tega neprijetnega zoba, jo obvezali m poslali domov.
»BnljhfftI« aa pomolu Sv. Karla. Včeraj so se nekateri mladeniči sprehajali na obrežju pri pomolu Sv. Karla. Kratili so si čas s petjem pesmi, ki niso baje ugajale karabinjerjem, kajti leti so mladeniče kratkomalo aretirali. Nesrečni nočni sprehajalci so: Angel Veli-cogna, Vid Lorusso, Roman Segulin in Alojzij Delpieri.
Karabinjerji trde, da so aretirane i prepevali boljševiške pesmi.
Tatvina. V stanovanje Antona Perottija v ulici Belpoggio 5 so vdrii neznani tatovi, ki so odnesli seboj toaletni zabojček, vreden 250 lir.
Borzna por ožila*
Trst, dne 7. avgusta 1919. Tečaji: ^ • -
Jadranska banka Cosulich (Austroamericana) Dafenatia ("Parob. dr.) Gerotimich Lloyd Lussino Martiao&cb
Navisaelcae Libera Tneetisa Oceama
Pretmača Tripcovich
Assicurazioni Generali Riunione Aidriatica Ampelea
Cement Daimatia Cement Spalato
CistUiKca petroleja (Raif. Oiii Min.) Čistilnica riža (PiiatuTa riso) Krka
Ladjedelnica v Tržiču (Cantiere) Tržaški Tramway
250— 255 560— 565
300— aio
1500— 1550 . 950— 980 1500— 1560 450— 465 1760— 1810 430— 450 630— 650 540— 555 16500—16750 3000— 3300 430— 440 240— 255 335— 345 1675— 1725 350— 360 392— 402 290— 300 230— 240
Tržaška tvornica ofca (Oleffici Triest.) 950— 1000
NALI OGLIH
se računajo po 10 sto t beseda. Najmanjša pristojbina L I'—. Debele črke 29 stot. beseda. Najmanjša prisvvabloa L 2*—.
SOBA ca dve osebi se pTOda v Gorici. Stolni trz št 9, Vodoprvec.	3939
PROSTOVOLJNA DRAŽBA najrazličnejših predmetov. kakor pohištva, kuhinjske opreme, blaga, preprog, knjig, slik, dragocenosti H d. itd. Prost vhod, brez obveze za nakup, vsak dan v ulici Chtazza št 7, od 10-12 in od 16-18.	P 126
PRODA se mfin in velik daljnogled. Ulica Carducci štev. 41.	3940
IZURJENA prodajalka, vajena tudi tobačne zaloge in trgovski učenec s primerno šolsko izobrazbo se takoj sprejmeta v trgovino in tobačno aalogo A v«. Kraigerja v DoL Logatcu. 3304
GOSLš (skladatelja) prodam radi odpotovanja. Ul. Porporelki 5 III.	B 121
HEIM1LD TROCCA, TRST
uL B^rrisra vscchb Stv. 8
ima v* liko z loco mrtvaških i redmetov. Venci iz poretlaae in biserov, vezani z me-lcno iico. Iz umetnih cvettic s tukovi in nmisl. Slike na porcelana tfh plo««^ za grobr« spoeienilie Rd.	Najnižje Konkurenčne cene.
Ferćo KEestšsravrleva
Ha:>j«nikesa fe.:ka zelo pii ocn«t in pr-ktič-na z va ami, razgov -ii, p'smi, besednim zakir»-dom in z 2500 izrazi »?r:vk?r i:?;'a ^ro.'si i ?7pošilja jo J« «tcka, Ir-t, ul. MI!a^o. ; je L 3.G0, vezana L 4L»J. 1 o p >5t 50 siOt v^č.
pmisa!
Vino Chirnti po L 4.20dvolitrskasteklenica
Maršala in wernioutb po .	L 4.40 liter
Žganja po......L 6.40 „
Rum po.......L 6.40 „
Konjak po......L 9.60 „
Malinovec po.....L 8. — „
Pcm&rančevec po ...	L 8,— „
CriSESBdtS, TA 4 34. al. 3S sttera 3.
Odboioflje m pmwe mm
0*15
D. v ni lil nI to namili Um Lnibijaao b* Z^reU.
D. na	(Črn VMm ha Trtil) \rwk po-
nedeljek, vedo te petek. O. v Trže in červkda* (čes Birt*). D. v Reko (čtm Št Petor na Krasa), a v Beact*« fčea Bivio) TrlJc-Vkit*. R. v Milan. Paiic. Lottdoe žn Bordeacn. > O. v Logatec (2veza x Reko) v Ljnbteraot. D. v Benetk« (če« Bivio-Cervinfcm). D. v Benetk* fcez Tržić-Vid«). O. v L<x3z*m (tta. t*. Peter m Kr&jui), Reko. O. v Losatcc v LM^tto to Reko. B. čez Cervietoe v Benetke; Rim. Mila* O. v Reko &bk St. Pet«r m Kras«. D. na Dom* ici Locatec.
r—
5*30 6*30 6*55 8*— 8*30
ir—
14*30 14*50 15'15 17*35 18*20 20*15
DoM:
2*55 D. Z Dunaja (čea Trbiž ki Videm) vsnfib
sredo, potek in nedeljo, r— D. Iz Bukarešta, Beicrada (čez Ljubljano tO
Zagreb).
8*25 O. Iz Liublfene, čer Losniee in ie Reke 9*20 O. Iz Vida« (čez Gorico, Tržič, Nabrežlno). 9*55 O. Iz Ljubiiaae, Reke (čez St. Peter 09 Krasu )
10*50 D. Z Dunaja (čez Loiatec).
13*50 D. Iz Rima (čez Bciogno, Pada v o, Bemtfc*
Cervtnj—). 16*30 D. Iz Logatca is z Reke. 16'50 D. iz Benetek (čez Videm, TržiC). 18*30 O. Iz Cerviniana hi Tržiča (čez BJvio). 19*15 H. Iz Benetek. Cerviniana (Čez Bivfo). 20*55 O. Iz LjubJjane, Logatca Uveza z RekoX 23*— H. Iz Beoetek (čez Videm. Gorico, Tržič ir Bivio).
23*30 D. Iz Logatca in z Rek«. 23*45 R. Iz Londona, Pariaa, Bor<U*«txa. Milana, Benetek.
Poatafci pri Sv. Andreja. Odkod!:
5*40 O. ćez fferpatte v Rovinj, Kanlanar, Puio. 5'46 M. v Koper, Buk, Poreč. 7*30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorko in Pod-brdo.
8*30 M. v Buje tez Koper.
12*50 O. čez Heri»eUe v Kanfanar, Rovinj in Pulo. 15'30 O. čez Opčine v A)dovš&oo. Oorico in Pod-brdo.
17*— O. Čez Herpel/e v Kanfanar, Rovhjj, PuJa 17*16 M. čez Koper v Buje.
Dohodi: 8*25 M. iz Buj\ Kopra itd. 10*05 O. iz Pule hi medpostaj. 10'55 O. iz Podbrda, Gorice, čez Opčioe. 16'25 O. iz Pule, Rovinja, Kanlanara, HerpeH, DK vaoe.
16'30 Iz Buj, oez Poreč in Koper.
19'20 M. iz Podbrda, Gorice čez Opči?ie
21.45 M. iz Por-eča, Buj (čez Koper).
22*35 O. iz Pule, HerpeJj, Divače itd
D. = Direktni vlak. O. = Osebni vlak. H. =s
Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Bnzovlak.
M. = Mešanec.
Motni red pernlkov.
Trst—Pula in Istrska pristanišča.
Odkod iz Trsta (doido) ribjega trga) ob 7 v P1+ ran (8*20), Salvore (8'40), Umag 9*10), Novignod (iO'lO), Poreč (10*55), Vrsar (11*45), Rovinj (12T2S\ Fara.no (14*10), Puio (15).
Odbod iz Pule: 6'30, Fazana (7*05), Rovinj (8*46), Vrsar (9*20), Poreč (10), Novigrad (10*45), Umag (11*46), Salvore (12*15), Piran (12'50), Trst (14).
Trst—Plrao.
Odhod iz Trsta ob Ak'15; v Izolo (19*25) Piran (20).
Odhod iz Pirana: 6; Izola (6'40); dohod v Trst 7*45.
Trst— Piran—Porferoee.
(Samo ob (delavnikih.) Odhod iz Trsta ob 10. — Odbod iz PortoTose ob 14. Dohod v Trst: 16*11.
Trst—Umag.
Odhod iz Trsta: 15 (dotaknivsi Izolo, Pfran hi Portorose.) Odhod iz Umaga: 6*15 (dotaknivšt Salvore, Portorose in Piran.) Prihod v Trst: 8'45.
Trst—Grade ž.
Odhod iz Trsta: 16. Dohod v Gradež 18*30. Odhod iz Gradeža 6; Dohod v Trst 8*30.
Trst—Koper.
(Ob delavnikih.) Odhod iz Trsta: 8. 10*45, 12, 15, 19*15. — Odhod iz Kopra: 6, 7, 9'15, 13'30, ia (Ob nedeljah in praznikih) Odhod iz Trsta: 8, 10*45, 13, 15, 21. O^hod iz Kopra: 6, 7, 9*15, 13*30, 17,30.
Trst—Benetke.
Odhod iz Trsta (vsak dan) : 8; dohod v Benetk"« 12. — Odhod iz Benetek: 8; dohod v Trsi: 13*
Preda sa v trž2lJ:i c koZici
kj?r se nahaja dobro idoča gostilna. — Odda se skupaj z gostilniško koncesijo In vso opravo. Cena po dogovoru. — Naslov pove inseratni oddelek Ei'fnosti.
IM ii elil
nedeljo, 10. avgusta se bo vršila v Nabrežini na glavnem trgu
z naslednjimi dobitki:
Onhvino 180 L; tombolo 200 L
Pred in po tomboli
JAVEN PLES.
:«k Ob 15.
Ker fe čisti dobiček namenjen v svrho izpopolnitve novega orkestra, va i k obilni udeležbi	ODBOR.
ZOBOZDRAVNIK v Trstu. ul. Giaachino Rossini štev.! 2, vogal ul delle Poste. T* hniški vodj* A. Johnscher, ilol^olctnl asistent Dr. J. Č rm^ki - Izdir nfe z iii urez bolečin. Plombiranj i. Umetni zo )Je.
Deln. glav. K 30/Kn0.K)f Reszrve K 8,50\).00j Cantrafi; 735 r
Via [i^i đi Ri^ni] 5 - Vi3 S. Bičali.}
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Totor, Lj:ibr ljana, Metković, Opiti} i Split, šlbeni c Zada-Ekspozitura: Kranj,
Obavlja vse v b mčno stro to spidajele posle
Sprejela vioja
na hianilne knjižice proti	letni-n obrs"
stim. v bancogiro-prometu proti Hv'o let.ii^i o" brestim. Tla odpoved naveza »e znesm spre" jeina po najugodneje h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
1 bit V B&a T3FI)$t93 pnijij (ijfij Jjjjil'u). Blagajna' posla je od 9 do 13