gnmmiiiii intnnntmiiiiiiiiiiiiiiiiiimi!tiiiiii;iiiii:iii:]iii!i;iitniiiiiiiiiiiinii](t'.iiii!iii ................................ 1 Celoletna naročnina znaša K 12'— polletna „ „ „ 6‘— Setrtletna „ - 3-— i Seti iimnmnm iiinmtniimiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiriiitiiDiiitiiiiiiiuMifiniiiii i iiiiiiiiiiiiMiiitiiriiiiiii!iiiii!fiiiiiiiiriiiiiiii!iiiiii]iiiiii[(iiiiiiiiiii!iiiiitiii!!:ii:;.':iii!iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiii!iiii!i!iiiiiiiiiiitiiiiiiiii:iiii:iiiiiiiiiii!iiiiiii:;iiiriiiiiiiiini::i:[r::mi!iiiit:sTtiiiiui!iiiiini!iiimnii!tiiittntniiu!ii(ii;!iiintiiiiiiiiiiinitHiiiiiiiiiiiiiiii ninitmmMmrmtMitmmmnmiiraumm!*! iiuminniiimnnmninuiitnnnmM« Uredništvo Ir npravnlltvo ■•nahaja v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejsmajo po dogovora g P k M m spi & Ob našem prazniku! Prihajate! Prihajate, delavci. Izpod zemlj'e, iz tovarn in od dela v prirodi. Z vami prihajajo vaši somišljeniki, prijatelji. Zapuščate rudnik, kjer se ne vidi dan, kjer vam sama misel sveti in vam govori, da ste tudi vi nekaj drugega ko rjava, siva in črna ruda, katero krhate, kopljete, izvažate, prepeljujete, Za danes naj počiva vaše delo, da se preseli vaš duh na svetle višave delavskega tabora na razgovor, na pogovor, na skupno odločitev, V tovarnah danes ne puhti dim, se ne vrte stroji, počiva delo, ker se vi zbirate v skupen zbor, v eno zavedno misel, v eno voljo in eno moč, V gozdovih ste odložili sekiro, poljsko orodje naj čaka do jutri, zravnane ceste se poslavljajo za en dan od cestarjev, želez-r.ične proge oskrbe za danes vaši tovariši, ker danes je vaš šmarnogorski tabor, petindvajsetletni jubilej. Pozdravljeni! Ob pomembnem času prihajate na izredno goro vaših spominov? To je tisti čas, ko prihajajo k vam praševat od štirih strani sveta, kakšni da bodo prihodnji časi v tej državi in na njenih mejah. Čase, človeške čase, delajo ljudje. Velik del teh bitij, ki jim pravimo ljudje, je danes v delavskem taboru in ta tabor, delavski zbor, je danes odvisen ne od tuje, ampak od svoje volje. Zato je odločitev delavskih vrst v delavskih rokah. Lice zemlje je lahko drugačno, če je človek drugačen, in človek je danes med delavci. Človeka dela mišljenje. Mišljenje je rodilo kapitalizem, militarizem, imperializem. To mišljenje je zamenjavalo človeka za premog, za železo, za cinober, za čašo vina, za trenutek mesene omotice.., Je pa še drugo mišljenje, ki človeka bolj ceni ko ves svet. Da, mišljenje, ki raje da lastno telo ko človeka, mišljenje versko. Mišljenje ustvarja srca. Kamenita, živalska in hinavska, ali pa tudi plemenita, ljubeča in iskrena srca. w Kar je bilo prej med gornjimi vladajočimi izvoljenci, to se seli danes med delavske ljudi in deli njihova srca in njihove duše, tako da se zbirajo duše onih na Marijini gori, na božji višavi, drugih srca pa na hladnem kamenu, na opojnem sodu in na nekdanji hiši — prodajalni človeškega mesa. Misli nekdanjih vaših zatirateljev hodijo danes k vam, se vam klanjajo in pravijo: Bodite nam podobni! Navežite tudi vi srca na kamen, na rudo, na zemljo. Ustvarite tudi vi kamenite čase!.., Zopet druge misli vaših tlačiteljev se vam ponujajo in govore: Pijte tudi vi veselje na račun človeškega življenja, Kaj vam mar, če drugi nimajo, da imate le vi, da imaš le ti , . . Pa še tretje misli nekdanjih vaših valpetov se vsedajo pred vaše oči in govore: Delavci, ne bodite resnični. Tudi mi nismo bili resnični, pa nam je dobro šlo. Pomagajte, cla bo tudi v bodoče ves svet ma-> skiran ko igravci na glediškem odru. Delavci, ali veste, kaj pomeni vse to? To prihajanje misli od večera in jutra? Ti vaši tabori in nastopi? To pomeni, da je prišel dan vaše samoodločbe, na katero bodo sezidani bodoči vekovi, Z vašo odločitvijo se odločujejo časi na zemlji. Iz jasnine plava k vam božji dih in vi spejete k njemu. V duši svetloba, v srcu ljubezen, ki je ni sram dneva, to je znak tega sestanka. Delavci, kadar posije na hladno zemljo solnce z neba, se razveseli narava. Če stopijo vmes viharji in črne teme, lomijo treski najgorša drevesa in najlepše lice nima za te več vrednosti. Delavci, naj med nebom in med vami ne bo zaves, ampak eno življenje od neba do zemlje, V tem znamenju pozdravljen?, bratje, in ve, delavke-sestre, in vsi vaši prijatelji! Da se ne pozabi! Ntiše zahteve ne smejo utihniti. Izpolniti se morajo. Vsak delavec mora vedeti, kaj hočemo. Naši zbori in sestanki morajo ponavljati naše želje, dokler ne preidejo v dejansko družabno življenje. Srca nam prenove nazori in iz src pride volja za dejanja po nazorih. Pcuovimo ob tej priliki: NAŠE, ZAHTEVE. Ureditev temeljne plače. Obvezno socialno zavarovanje delavskih stanov za starost in onemoglost. Hiše z vrtom za delavske družine proti zmernemu mesečnemu vračevanju. Brezplačnega zdravnika za delavske družine. Odločilen vpliv staršev na ljudsko šolo. Javno jamstvo za osebno in organizacijsko svobodo. Državno stanovsko zastopstvo delavskih stanov. Državno ščitenje vseh vrst ljudskega zadružništva. V SPLOŠNEM PA: Vzajemno razmerje med ljudmi in med stanovi: Da sc odstrani kapitalistično državo in liberalnokapitalistični družabni red. Da se vpelje socialno pravični družabni red, ki varuje človekovo osebnost pred državnim nasiljem in družbo pred nasiljem posameznika. Da se odpravi vsak politični tiranizem. Da se odpravi vsak strankarski terorizem. Da časopisi in Ijudsld govorniki osvetljujejo dan za dnem pogubni značaj Mark-sovega socializma in Bakuninovega komunizma in uvajajo duha socialne pravičnosti in socialne ljubezni, kažejo zvezo med vero, moralo in državnim blagostanjem, delajo na to, da odpadniki od krščanstva ne bodo določevali katoličanom razmer, se vtikati v njih družine, zakon, vzgojo ter celo v pokopališča, delajo na to, da se združijo vsi stanovi na pomoč delavskemu proletariatu, tako da bo mogel vsak delavec pošteno preži-viti sebe in družino in vzgojiti otroke. Posamezna številka stane 40 vlnaijev. Štev. 28. V LfssfolfaraS, cSnc 12. junija 1919. Izhaja vsak četrtek. Leto XIV. JSSSSSGSSfi Delavski tabor. SPORED: prireditev ob praznovanju petindvajsetletnice n!oV. krščanskosocialnega delavstva 14. in 15. junija 1919. SOBOTA 14. ROŽNIKA 1919. j c namenjena spominu rajnih somišljenikov, posebno c’r. Kreku. V ta namen bo ob 0. uri zjutraj sv. maša za vse rajne člane /n za očeta, rajnega dr. Kreka v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Sv. mašo daruje član nadzorstva J. S. Z. gosp. župnik Barle; na koru roje pevski zbor ■ Ljubljane«. Ob 6. uri zvečer poklonitev na grobu dr. Kreka na pokopališču pri Sv. Križu, kjer se zberejo vsi zastopniki društev in korporacij. — Orli tvorijo častno stražo. Govor, petje, molitev. Zvečer ob l'j9. uri v »Ljudskem domu« SLAVNOSTNA PREDSTAVA. »Ljudski oder« vprizori Ksavcr M e š k o v o Irodejanko: »Na smrt obsojeni?« Vstopnice se dobijo od danes napreij v pisarni Jugoslovanske Strokovne Zveze (Jugoslovanska tiskarna, II. nadstropja) od 8. do 12. ure dopoldne in od i. do 6. ure popoldne ter od 6. do 8. ure zvečer v pisarni Ljudskega odra v Ljudskem domu . NEDELJA 15. ROŽNIKA 1919. Vee se vrši na Šmarni gori in pri Ži-bertu pod Šmarno goro. Skupine in po-setniki prihajajo posamezno. Pričetek za vse ob pol 9. uri zjutraj s slovesnim cerkvenim opravilom. Ob 10. uri I. slovesni ljudski tabor pred cerkvijo. Nastopdjo razni govorniki; med drugimi sta povabljena ministra Jože Gostinčar in dr. Anton Korošec. Po končanem tabor ti izvan-redni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze v mežnariji, I. nadstropje. Popoldne ob i/22. uri pričetek II. slavnostnega ljudskega tabora pri Ži-bertu ped Goro in vmes ljudska zabava, kjer je preskrbljeno za godbo, petje, šaljivo pošto itd. Zvečer odhod v št. Vid k posameznim vlakom. Opomba: Jesti naj prinese vsak kolikor mogoče seboj, da ne bo nepotrebnih izdatkov. Na izkaz o istovetnosti se opozarja. Na vseh prireditvah se bo razprodajala slavnostna številka »Naše Moči« in razglednice s sliko dr. Kreka in Gostinčarja. Kakor zavedni člani bodite na te majhne izdatke pripravljeni. Slavnost poseli približno 50 članov z zastavo \i Hrvatskega, Orli, vsa krščansko - socialna politična in izobraževalna drnštva, »Ljudski oder«, Pevska Zveza »Ljubljana«, akademiki, starešinstvo, »Sveta vojska«) godba, tamburaši itd. itd. Slavnost se vrši obvsakem vremenu. • • • Skupine! Pozor! Člani! Jugoslovanska Strokovna Zveza izda o priliki srebrnega delavskega jubileja SLAVNOSTNI SPIS ob petindvajsetletnici slov. kršč. socijal-nega gibanja. Zaradi tiskarniških težkoč stane izvod slavnostnega spisa 2 K, ne pa 1 K, kakor se je poročalo. Poleg tega izda še razglednice z dr. Krekovo in Gostinčarjevo sliko. Naročite slavnostni spis nemudoma, ker povpraševanje po njem je zelo veliko. Pozdravi delavskemu taboru. »Svc ’ a vojska« Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Na povabilo, ki nas ž njim pozivate, da naj se udeležimo slavlja srebrnega jubileja slov. krščansko - socijalnega delavstva, sporočamo, da nam je to v prijetno iznenadenje in veselje. »Sveta vojska« je bila vedno odločna zagovornica delavskih zahtev in pravic in je stala na njihovi strani. Najboljši dokaz za to je njeno delo v pobijanju alkoholizma, največjega socijalnega zla za delavstvo, kakor za vse ljudstvo. Brez prcosnove, kakor jo zahtevamo mi in se zanjo bojimo, tudi vse druge nc bodo dosegle svojega namena, naj si so še tako dobro zasnovane in utemeljene. Zato pa prosimo vodstvo, kakor tudi V6C krščansko-socijalno delavstvo, da se ob svoji 25 letnici zavzame med svojimi člani in med ljudstvom sploh, tudi za našo panogo socijalnega dela, ter ga kolikor mogoče Dodpira in razširja. 7 Obenem naznanjamo, da se vseh' prireditev ob praznovanju 25 lctnice udeleži »Sveta vojska« po svojem zastopniku. Sv. Jurij v Slovenskih goricah. Pošljemo zastopnika, da tudi nam ponese zrnja in ogenj navdušenja za našo sveto stvar, ki bo vladalo na Šmarni gori dne 15. junija. Naše molitve so Vam zagotovljene. Za vsa naša društva z Jugoslovanskim krščanskodružabnim pozdravom Josip Rehar. Ptuj. Želimo obilo uspeha in božjega blagoslova k vsem ukrepom, ki jih bodete sklenili na Šmarni gori. Jugoslovanski krščanskodmžabni pozdrav za »Orla« in »Bralno društvo« v Ptuju Rautočsr. Lokvica pri Metliki. Želimo obilo uspeha. Sl&v, kat. izobraževalno društvo. Podnart. Pokojnega dr. Kreka sc bomo 14. t. m. tu pri sv. maši spominjali. Želimo najlepšega uspeha. Bog blagoslovi še naprej dr. Krekovo delo. Slov. kat. izobraževalno društvo. Sv. Križ pri Litiji. Obilo blagoslova tudi za bodočnost bodemo prosili Boga na dan 1.5. junija. Tomazin, kaplan. Sv, Križ-Rogaška Slatina. Pošiljamo iskrene pozdrave ter želimo najlepših uspehov. On Sam, ki je prvi in največji delavec, ki je naredil nebo in zemljo iz nič, naj blagoslovi, vodi in osrečuje naše delavstvo! Marija prosi za nas! Martin Aušič, kaplan. Jesenice, Sprejmite iskrene pozdrave! Slavnosti sc udeležimo s celo godbo. Skupina Sava-Jesenice. Ljubljana. Sporočamo, da oskrbimo petje pri Krekovi zadušnici, na grobu in na Šmarni gon- Pevska Zveza »Ljubljana«. Politika. Vplivi na socialno življenje. V vasi je bilo, ravno preden jo je liberalizem obliznil. Vas leži sto in deset kilometrov od Ljubljane. V vasi sta živela živinozdravnik in trgovec. Živinozdravnik je ob petkih meso jedel in trgovec je hodil v cerkev samo za Božič in na Veliko nedeljo. Ta dva ljudje niso šteli med se. Na družabno-socialno življenje nista imela ta dva nobenega vpliva. Ljudje so hodili sicer v prodajalno, če je zmanjkalo soli, in k živinozdravniku, če je zbolela krava. Ko je bilo delo končano, so imeli z njima toliko zveze, ko s plugom, kadar so njive zorali. Življenja v njunih hišah niso posnemali in o notranjih njunih hišnih razmerah niso govorili. Skratka: ljudsko življenje je obadva izključilo iz svojega toka in razvoja. Nc rečem pa, da so bili sicer vsi vaščani popolnoma enaki po srcu in premoženju. BiH so v marsičem različni. Nekateri so bili posestniki — kmetje. Pri tej in oni hiši so imeli hlapca, deklo. Vmes so živeli v malih hišicah dninarji, dninaricc. Na tem in onem kraju vasi so obrtovali vaški obrtniki: krojač, čevljar, kolar, mizar, tkalec. Nekateri so bili bplj prepirljivi, drugi manj, nekatero ženske bolj jezične, druge manj, nekateri otroci bolj poredni, drugi manj, vendar vsi so imeli nekaj skupnega, kar je bilo zanje vse samo po sebi umevno — družilo jib je eno temeljno naziranje o svetu in življenju in kar sc je kmalu v dejanju v praksi pokazalo tudi naziranje o socialnem življenju. Živeli so sicer v vasi gospodarji in gospodinje, hlapci in dekle, dninarji in dninarice, ali tvoj ugled v tej vasi ni bil nič večji, ali si bil gospodar ali hlapec, dninar ali dekla. Gospodar ni hlapca nikdar imenoval hlapec, ampak klical ga je po imenu in hlapec je gospodarja istotako klical po imenu. Če je bil hlapec starejši, ga je gospodar vikal; če je bil gospodar starejši, ga je hlapec vikal, drugače pa sta se tikala. Starejšo deklo so nazivali otroci teto; med teto, ki je služila in med teto, ki je bila posestnica, ni bilo za otroke nobene razlike, ker tudi mati ni nikdar pokazala kake razlike, in če otroci niso ubogali tete, ki je služila, jc bilo ravno tako, kakor bi ne bili ubogali matere. I cti dninarici so nosili ob praznikih in takih časih, ko n bilo dela, jedi in darove, ki jih ji je mati poslala, ker storijo teta dobro hiši« ob x^sti. ko ie polno dela. Spoifovanic do dni- narjev je bilo tem večje, ker je prišla ob dnevih, ko so delali, boljša jed na mizo. V to družabno življenje, ki se je v tej vasi samo po sebi razumelo, je prišla nenadoma neka sprememba. Lojzetovi so imeli hišo pri vhodu v vas. Vdova, nekaj časa krčmarica, se je v drugo omožila, riišo so prebelili na novo. Zunanje lice jc kazalo okrašene vogale. Dozidali so kuhinjo in gornjo sobo. To še ni bilo nič slabega, zakaj tudi drugi so napredovali s časom. Nova frčada na hiši ali večja okna v izbi — to je bilo umljivo, saj se jc hvala Bogu. šip in zidarja lažje dobilo. Nekaj drugega jih jc vznemirilo. Pri Lojzetovih sta bila oba v isti vasi doma, zato so ju vezale iste postave ko druge. Nekega dne pa so vrgli pri Lojzetovih socialno postavo iz hiše. Po vasi je zašumelo; »Pri Lojzetovih imajo ločeno hrano.« To se pravi: Gospodar in gospodinja jesta posebej in imata drugačno, boljšo hrano kot ostala družina. Pvi hiši je prebival star sorodnik, Prištet je bil ko negospodar-dela-vec med družino. Dninarji in dninarice, ki so prišle delat k hiši, so bile istotako zapostavljene med družino, zakaj nekaj drugega ie biti v hiši gospodar in gospodinja kot pa dninar, dninarica. To je nekaj manj. Nenavadni občut jc preletel vso vas. »Pri mojem očetu nismo nikdar tega delali,« je dejala gospodinja v bližnji sosednji hiši. »Saj še pri Janezovih nimajo posebne hrane, čeprav premorejo trikrat toliko,« so govorile dninaricc med seboj in tudi posestnikov hčere na polju. Hlapcc jc odpovedal pri Lojzetovih, čeprav mu niso zmanjšali plače, čez nekaj časa še dekla. Stari sorodnik, delavec pri hiši, je odšel na Hrvaško. Dninaric pri Lojzetovih niso mogli dobiti, češ da so že obljubile v to in to hišo. Rajše so imeli vsi drugod tudi slabšo dnino in skromnejšo hrano, kot pa bi kdo zapostavljal njih osebno in človeško vrednost kot na primer pri Lojzetovih. Dozdaj* je bila taka postava v vasi, da je vzelo človeku ugled samo zlo delo. Zakaj bi ravno Lojzetovi spreminjali ta red! Ali prepad med socialnim naziranjem Lojzetovih in onim ostalih vaščanov je bil resničen. Eden ali drugi bo moral spremeniti svoje nazore. — Kdo bo na vrhu? Bojkot, ki so ga izvajali dninarji in dninarice, domači hlapci in dekle napram Lojzetovim, so premagali Lojzetovi na drug način. Najeli so hlapca iz tujega kraja in deklo tudi od drugod. Dninaricc so poklicali iz Vlaškega in tem se ni nič čudno zdelo, da so bile zapostavljene pri jedi. Saj tudi niso vedele, kakšne so navade v tej vasi. Lojzetov hlapec sc je nosil vkljub temu, da je bil bolj hlapec ko drugi, vendar tako, kot da bi bil nekaj več ko drugi. Ob nedeljah je kartal in cigare so mu zrle bolj bahato iz žepa ko drugim. Mlajšemu rodu vaških fantov se je zdelo, da sc Lojzetov v resnici postavlja za to, ker je pri Lojzetovih in tudi sami so želeli tako. Pa tudi vaškim hčerkam se je zazdelo, da bi se bilo treba bolj živo napravljati tako kot se Lojzetova dekla. Socialno mišljenje se je preobračalo Lojzetovim v korist. Družabni red v Lojzetovi hiši ni bil več tako velik kamen spodtike. Na tisto dragoceno reč ni nobeden mislil, nc Lojzetovi nc ostali vaščani, da v hiši Lojzetovega družabnega reda ni več notranje vezi, ki bi spajala vse v eno telo, v eno družino, eprav se je pustil Lojzetov hlapcc bolj grdo in surovo ozmerjati od svojega gospodarja ko drugi in čeprav je smela Lojzetova obkladati deklo s priimki in čeprav sta hlapec in dekla nagovarjala gospodarja in gospodinjo na videz bolj spoštljivo ko drugod, v srcu ni bilo ne spoštovanja ne ljubezni. V srcu je bivalo zaničevanje in zavidanje, Drugod je ostala dekla pri hiši, ko sta gospodinji poginili obe kravi in je ni terjala za nobeno plačilo in dninarice so prišle nesrečni ženi zastonj delat. Lojzetova dva uslužbenca bi se smejala, ko bi se njunima gospodarjema kaj takega pripetilo, da, še sama bi pomagala, da bi kaj poginilo. Najbolje, da bi gospodar in gospodinja. Med mlajšim rodom so Lojzetovi kot rečeno dobivali somišljenikov; zato se je tudi razdelilo življenje po vasi. Premenilo se je naziranje in življenje. Nastajalo je novo razmerje, podobno onemu med gospodarjem in psom, podobno onemu v mestih, kjer imajo gospodo in hlapce — oboje v zaničevanem pomenu. Tla za socialni boj so bila v srcih pripravljena. Samo povoda jc še trebalo. Na obeh straneh so se približali Lojzetovim pa tudi živinozdravniko-vim in trgovčevim. Vendar čudo. Preden so učakala opu-stošena sovražna srca izbruh sovražnosti, ie prišla v vas nova prememba. Ustanovili no v vasi izobraževalno društvo. Rekli so, da na krščansko družabnih načelih. Ta načela so bila ravno nasprotna onim, ki so se razlezla iz Lojzetove hiše. Iz društvenega doma jc sililo življenje ko nekdaj v domači hiši in to življenje jc presojalo človeka po njegovi vrlosti. nc po njegovih cigarah ali denarju. Dekla in domača hči sta zopet skupaj klečali pri obhajilni mizi in premoženje, ki se je nabralo v posojilnici, 1 so obračali v korist tistim, ki drugače niso mogli do dobrih razmer. Zopet so ljudje umevali evangelij: »Blagor usmiljenim ...« in /gorje vam, ki se zdaj smejete ,..« in »kar storite kateremu mojih najmanjših bratov,..« Drugod po s;vetu pa jc divjala socialna revolucija. TedensM ©Ideof. Celovcc so naše čete brez boja zasedle v petek, dne 6. t. m. Prebivalstvo je čete prijazno sprejelo. V mestu vlada red in mir. V petek, dne 6. t. m,, so podpisali končno veljavno premirje delegati SHS ter oni nemško-avstrijske republike. Pod-pisali so listino v Ljubljani. Jugoslovani zasedejo Rožek, Celovec in Velikovec, Nemcem ostane Št. M+d, Feldkirchen in Beljak z železniško progo v Trbiž. Severno od jugoslovanskega ozemlja je vi pogodbi ustanovljena do 10 km široka nevtralna cona. Tu se ne sme nahajati neinško-avstrijsko vojaštvo, prebivalstvo, je popolnoma razoroženo. Nemška Avstrija plača vso škodo, ki so jo prizadele vojne operacije zasebnemu in javnemu imetju. Slovensko Prekmurje ostane naše. Prvi transport naših vojnih ujetnikov, iz Italije je dospel. Vrnilo se jc 750 ujetnikov - invalidov. Vozili so sc iz Verone preko Linča in Gradca v Zagreb celih osem dni. Maribor — jugoslovanski. To novico sla prinesla dva francoska častnika. Ma-* ribor, Špilje, Radgona in želcznica od Spilja do Radgone so naši. Dne 25. t. m. praznuje Maribor slovesno priklopitev k Jugoslaviji. Koroški begunci so zahtevah popolno osvoboditev Koroške. Reka — samostojna država. To vest je prinesla šifrirana brzojavka dne 4. t. m. Reka z zaledjem, Sušakom, Bakrom in delom is tre bo posbena država pod direk-torijem dveh Italijanov, enega Jugoslovana, enega Mažara in enega reškega meščana. Na vse načine skušajo in trpinčijo naš narod. A mi vemo, da jc Reka naša in naša mora ostati. Narodno predstavništvo in cela država je bila ob tej vesti zelo razburjena. Na binkoštno nedeljo in ponedeljek so sc vršili protestni shodi proti krivični določitvi mej po celi Jugo* slaviji. Naše severne meje. V mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo je meja proti Jugoslaviji določena po nastopnih načelih: Meja bo šla od Kepe (severno od Dovjega)« Osojsko jezero; dalje bi tvorile mejo dosedanje meje celovškega, šentvidskega in velikovškega glavarstva do višine Špika (Speikogel), severovzhodno od Svinca. Od tu bi šla meja proti jugovzhodu med Št< Pavlom in Labudom do Kurjega vrha (na štajerski meji severno od Dravograda in vzhodno od Labuda). — Na Štajerskem bo tvorila mejo po večini dosedanja demarkacijska črta. Od Radgone bo šla meja naravnost proti severu do Sv. Ane pri Gleichcnbergu. Od tu pa dalje proti severovzhodu do Št. Gotarda. Celo Prekmurje je jugoslovansko. — Na ta način bi dobili Celovec, Gospo Sveto, Velikovec, Labud, Dravograd, Maribor, Š!. Ilj. — Izgubili bi pa na Koroškem predvsem vso Ziljsko dolino z . Beljakom, 6L Pavel, Lučane, Spilje in Cmurek. Tudi železnica iz Radgone v Špilje bi postala nemško-avstrijska* Gosposvetsko polje jc torej naše. Na Gosposvetskem polju stoji vojvodski prestol, kjer so v davnih časih vstoličevali slovenske vojvode. Demobilizacija. V kratkem času ^es izvrši popolna demobilizacija tretjega poziva in sploh vseh* vojakov, ki so stpri 34 let. Narodno predstavništvo je sprejelo tri mesečne (junij, julij, avgust) proračunske dvanajstine. V Belgradu ima rešiti duhovno sodišče 1000 ločitev zakona. V Ljubljani se je ustanovila pred par tedni »Samostojna kmetska stranka«. To stranko so ustanavljali razni mogotci, ki upajo, da bodo mogli nadvladati voljo ostalega ljudstva. Na ustanovnem občnem zboru se jc govorilo in sejalo različno. Proti zagovornikom neodvisne Kmečke stranke se je obrnil zaveden in v Jugosl. kmetski zvezi organiziran kmet in župan iz Most Franc Karpe. On jc vse trditve ustanoviteljev zavrnil, zato so ga pa tudi pošteno s pestmi obdelali. Med Jugoslavijo in čehoslovaško se jc podpisala gospodarska pogodba. Na uvoženo blago se bode pobirala carina po srbskem minimalnem carinskem tarifu. —, Proti temu tarifu je ugovarjal v narodnem predstavništvu posl. Jug. kluba Sušnik, Carina je previsoka. Italijani postajajo vedno nasilnejši ■» Dalmaciji in po drugih od njih zasedenih krajih. Meje med Italijo in Jugoslavijo bodo baje pozneje določene. V Parizu se jim nič ne mudi, a naš narod v zasedenem ozemlju ječi in obupuje. Med Jugoslavijo In Rumunljo se Je sklenila pogodba gospodarskega pomena. Mi damo tja doli koruzo, slanino in tanin, ona da nam petrolej, bencin in pa strojno olje> Srbsko - Bolgarske meje so določene. Meja se popravi ob Štrumici, da je zaščitena timoška železnica. V Bački, Baranji in Banatu se je 12 tisoč vagonov sladkorne pese skvarilo, ker jo niso mogli radi pomanjkanja strojev hitro predelati. Bog ve, če je res? Jugoslovanske ubežnike in izdajnike Izročita Rumunija in Grška nam. Bolgarija še ni odgovorila. , Poštni promet iz Amerike v Slovenijo. Poroča se, da je poštni promet iz Amerike v Slovenijo zopet odprt. Pisma iz Amerike pridejo v Švico, iz Švice jih pripelje ekspresni vlak Pariz—Simplon— Ljubljana—Zagreb—Belgrad. Ameriški Slovenci domovini. V Clevelandu so nabrali za potrebne Slovence 371 zabojev živeža, obleke, obuvala itd., katero blago je že odposlano v domovino. »Službene Novine« objavljajo, da velja ena srebrna kovana krona en dinar. Ententine čete so pripravljene na pohod v Nemčijo. V Franciji stavka do 500.000 delavcev. Stavka še narašča. Mednarodni ženski kongres se je vršil te dni v Lyonu. Ženska delegacija je predložila mirovni konferenci svoje želje in sklepe kongresa. J. S. 7u Ljubljana. Iz Pollakove tovarne. Krščansko misleče delavstvo Pollakove tovarne se je organiziralo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. To pa ni bilo tovarišem nam nasprotne organizacije po volji in sklenili so na dveh posvetovanjih, d* vržejo ven iz tovarne vse pri njih neorganizirane delavce. Stavili so nam ulti-matum dne 3. t. m., da kdor ne bode pri njih organiziran do 10, t. m., ga isti dan vržejo iz tovarne. Naše delavke in delavci so se pa izjavili (razen samo par boječih), da se ne vdajo nobenemu nasilstvu, pa naj pride, kar hoče. A tovariši iz nasprotnega tabora se niso držali termina, ampak so že v petek hoteli pometati. To pometanje pa je preprečil g. Pollak s*m, z izjavo, da on hoče imeti v svoji tovarni red in mir in da bode z nemirneži sam pomedel. —• Mi se le vprašamo, kako to, da se morejo dobiti ljudje med delavci, ki hočejo če ne z lepa, pa z silo, da bi trobilo vse v njih rog. Ali nima tu organizacija nobene moči, da bi s takimi nemirneži tpcli ona pomedla, saj ji niso v nobeno čast in korist. Če pa še sama goji to, potem hočemo pa mi pokazati, ali bodo imeli naši ljudje mir. Skupina Kranj naznanja vsem udeležencem, kateri so se priglasili za na Šmarno goro, da se zbero zadnji čas do 5. ure zjutraj pred Pollakovo tovarno. Točno ob 5, uri se vozovi odpeljejo in se ne bo čakalo na posameznike, ker drugače ne borno do 9. ure na Šmarni gori. Če bo pa slabo vreme, pa na kolodvoru ob 6. uri. Narodnih noš se je priglasilo veliko, a tudi drugi se prosijo, da jo dobijo, Kateri gredo pa z vlakom se opozarjajo na legitimacije, da si jih pravočasno preskrbe in da se nam na Imami gori pridružijo. Kranj. V četrtek dne 6. t. m, so bili odslovljeni pri stavbenem podjetju Raz-nnann in Pick v Kranju trije delavci. V petek je prišel k poslovodju Skoku naš zastopnik iz Ljubljane ter se tam natančno informiral. Informacije je dobil pri delavcih. Pregledal je na mestu in našel, da vzrok opustitve ni bil utemeljen. V četrtek zjutraj so delavci vozili z ročnimi vozički prodni pesek. Tir je bil moker in ker gre tir jako navzdol proti koncu, je zavora odjenjala, ali pa je delavcu pri zavori spodrsnilo na mokrem tiru tako, da je voziček s silo butil v predstoječa dva vozička, izmed katerih je eden skočil iz tira in priletel kake tri metre nižje v potok Kokro. Delavci so takoj voziček izvlekli, vendar je delovodja Skok imenovane tri delavce takoj odslovil. V petek je po posredovanju delavskega zastopnika vse tri zopet sprejel v službo. Službo nastopijo v ponedeljek. Tu v tej zadevi pa tiči še drug tiček, kateremu bode dobro perutnice pristriči. Iz Kranja. Naša skupina si je ustanovila nov odsek, t. j, odsek stavbenih delavcev. Pristopili so vsi delavci podjetja Razmann in Pick, razen dveh k Jug. Strok. Zvezi. Uspeh organizacije se je takoj poznal, dasi ravno so se vmešavale nepoklicane roke vmes. Delavci tega podjetja so bili jako nizko plačani. Stavili so svoje zahteve za zvišanje plač in odpravo 10 ur-ncŽa dela. Rok za odgovor je bil dan do 2, junija t. 1. In res se zbero ta dan vsi dela vci^pred^ podjetjem, kjer se začno pogajati. lamošnji delovodja Skok, ki je popolnoma pooblaščen od podjetnika v vsakem oziru, je skoval s preddelavcem nekake plače, katere je potem delavcem predložil. Delavci niso bili zadovoljni s temi plačami in so jih odklonili. Nato stavi Skok predlog, da če bod.n delali do 10 ur na dan. jim 'da: ve?. Res jim {e ponudil zvišanje na 30%! pod pogojem, da se bode deset ur delalo. Imel je pa že narejen račun. Vedel je, da dva še nista organizirana, hitro primakne tema dvema še 20% več, tako da sta imela 50% poviška. Ko sta delavca to videla (vedela sta že preje zato), sta takoj pričela ostale naganjati naj sprejmejo in podpišejo. Delavci pa, nevešči v takih rečeh, so šli in so podpisali. Šele ko so uvideli, kaj so napravili, so spoznali svojo veliko zmoto. — Nauk. Ker so bili delavci nevešči sami to pogajanje voditi, bi morali takoj skupini naznaniti, da se bodo vršila pogajanja. Skupina bi odposlala tja svojega zastopnika takoj. Ali pa naj bi delavci poklicali zstopnika centrale, kateri bi ta pogajanja vodil. Tako so si sami sebi prikrajšali povišek plače. Obenem se je pa pokazalo, kaj lahko stori neorganizirano delavstvo, ker se ono kot nedisciplinirano pusti od podjetnika pod-, kupiti. Lahko se sedaj poslovodja Skok vsem v pest smeji, ko vidi, da ima pri sebi ljudi, kateri za par vinarjev svoje tovariše izdajo. Pika. Vsem prizadetim in drugim skupinam to v pojasnilo in svarilo. Iz Križa pri Tržiču. Pred nekaj tedni se je tu ustanovila skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. Na ustanovnem zboru je govoril načelnik tržiške skupine Vidic. Več delavk je prijavilo svoj pristop. Iz Tržiča. Z zanimanjem beremo delavci svoje glasilo »Našo Moč«, ki nam vsak teden poda toliko zanimivega gradiva. Tudi naša moč raste. Število krščansko socialnega organiziranega delavstva narašča. Strah, ki je navdajal mnoge pred rdečim terorizmom je ponehal. Pripravljamo se, da nas pride kar največ na delavski tabor na Šmarno goro. ,— Čujemo, da se je amerikanska komisija spomnila tudi našega delavskega trga in bo naklonila tudi našim otrokom pomoč v živilih. Veseli smo tega in hvaležni onim gospodom, ki so se potrudili v Ljubljani in opozorili gospodo na naš kraj. Tržič. Naši socialni demokratje pa znajo! Tako delajo kakor kaki priganjači za cirkus: Le notri, le notri, namreč v naš konsum. Tu se dobi vse, in le tisti, ki bo pristopil k nam, ko poneha Vojna zveza, bo deležen vseh dobrot. Tako lažejo in varajo ljudi. Mi pa kličemo: Le pamet in ne dajte se begati. Trgovina je svobodna. To, kar se bo dobilo v rdečem konsumu, bo dobiti tako v našem in pri drugih trgovcih. Enkrat ste nas osleparili za Vojno zvezo, ki je prodajala sladkor za drag denar prekupcem, dočim smo ga mi stradali, drugič se ne bomo dali ujeti. Časi vojne, ki je donesla raznim vojnim dobičkarjem, in med temi ni bilo malo socialnih demokratov, so minuli. Za denar bomo živil dobili povsod. Saj ravno rdeči konsum ni prodajal najceneje. Slabo blago smo morali zelo drago plačevati. Organist. Slabe plače organistov. Danes je na svetu tako. Predrzni kričijo in se derejo, da se ostali svet poslušanja naveliča ali pa se ustraši krika in vika in ustreže vsem zahtevam tistih, ki najglasneje zahtevajo. Znano pa je, da bi se morale plače urejevati in urediti pravično, ne po kriku in viku. Danes je navadna zahteva delavska, da znašaj plača po 15 do 30 kron na dan. Začudil pa se bo svet, če zasliši, da prihajajo tožbe i? organistovskih vrst, da imajo po 28, po 27, po 20 kron plače na mesec. Komu je to podobno v tej draginji? Niti enega rokava ne more kupiti s tem denarjem, in služiti bi moral tri leta, da bi kupil eno obleko. Kje pa so druge potrebščine? Veri vdani ljudje so tiho. Ali vse ima kvenih uslužbencev pošteno preživiti, cerkvenih uslužbencev pošteno preživeti, cerkva in verskih darov ni vredno. Seveda, vsega tudi ljudstvo ni krivo. Tudi ljudstvo trpi. Pi-emoženje zgrnejo v svoje žepe ne zmerom najboljši. Ponekod vzdržujejo organiste cerkve, ponekod občine, ponekod ustanove. Kjer ne more domači kraj vzdrževati zadostno organista, bi se morala dobiti javna sredstva, ker, če javnosti ni mar za versko kulturo celokupnega ljudstva, kako ji bo mar za kako drugo pametno kulturo. Vstop v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Podporno društvo organistov je imelo 4, junija občni zbor. Po žalostnih dejstvih gmotno izhiranih organistov so sklenili zborovalci, da se nasloni njihovo društvo na organizirane stroke delavskih stanov in da se vsi organisti brez izjeme včlanijo kot svoja stroka v Jugoslovanski Strokovni Zvezi, Razlogi, ki so jih nagnili, da so storili ta korak, so ti-le: Organist potrebuje varstva. Dostikrat zadostujejo spletke nekaj oseb in organi-stova eksistenca je ogrožena. Organist, kot smo videli, ni zadosti preskrbljen. Navezan je na vse mogoče postranske zaslužke, tako da le premnogo-krat ne more izpopolnjevati svojega poklica vsled vsakojake raztresenosti in zaposlenosti. Pride pa kaj vmes — nesrečen slučaj — in ortfanisl ic čez noč berač. Žup- niki, K katerim se obrača organfst po pomoč in kateri so tudi dolžni storiti za organiste,. kar le morejo so obloženi vsak dan bolj vsled naraščajočih kulturnih potreb svojega ljudstva, njih dohodki pa ne rastejo po potrebah, ampak padajo. Organisti pa si morajo izvojevati zadovoljive dohodke, da preskrbe sebe, družinico in da za izredne nezgode, na primer za bolezen in starost, založe kak prihranek. Pomore jim naj strokovna organizacija. Organist nima pokojnine. Jasno je, da tudi organist ne sme biti izročen v najbed-nejši dobi največji potrebi. Sklep organistov. Na nasvet zastopnika Jugoslovanske Strokovne Zveze je skupina organistov oziroma njihovo podporno društvo sklenilo: 1. Določi naj se sistemizirana najmanjša temeljna plača, pod katero se ne »me nastaviti noben organist. Ta plača mora biti redna in ne navezana na slučaje. 2. Narede se koraki za zboljšanje organistovskih plač, 3. Poskrbi se organistom za pokojnino. Pojasnilo za vstop v Jugoslovansko Strokovno Zvezo. Ponatiskujemo poslovni red Jugoslovanske Strokovne Zveze. * * «r POSLOVNI RED. Prispevki, Član podpiše pristopnico; če r,e zna pisati, se podkriža in podpišeta se dve priči, ki morata biti že člana. Vstopnina znaša 1 K; najmanj za en teden mora plačati takoj. Ko se sprejme, dobi poslovni red in člansko knjižico, podpisano od načelstva. Za novo knjižico mora plačati 25 vin. Kdor se ne sprejme, se mu vrne vstopnina in plačani prispevek. Vsak član si lahko izbere svoj razred, ki jih je pet: V I. se plačuje na teden po 25 vin,, v II, 30 vin., v III, raz. 40 vin., v IV 50 vin., v V. 70 vin. Strokovni razred VI, se plačuje na teden po 16 v. Tisti člani, ki plačujejo po 16 vin. na teden, se odrečejo podporni blagajni, kakor jo določa črka g S 3. društvenih pravil in ne veljajo za nje določila Poslovnega reda poglavja »Podporni red«. Gre jim pa pravica do vseh ostalih dobrot, ki jih nudi J. S. Z. osobito v strokovnem oziru in še posebno glede na pravno varstvo. Dobivati morajo Zvezno glasilo. Podporni člani. Podporni člani plačujejo najmanjši znesek (šest) kron na leto. »Vsaka skupina in plačilnica si od vsakega člana odšteje za svoje izdatke in morebitne nagrade po 4 v, na teden, Ta denar upravlja samostojna skupina oziroma zaupnik. Prispevke plačujejo tudi podpiranci vsak teden za naprej v svoji skupini ali plačilnici; kjer ni ne skupine, ne plačilni-ce, dobe posamniki za 24 vin, položnic za celo leto in plačujejo po njih za štiri tedne naprej naravnost na načelstvo. Sezonski delavci (zidarji, poljedelci itd.) morajo plačevati od 16. marca do 15. septembra dvojne prispevke; potem si ohranijo vse pravice tudi od 16. septembra do 15, marca, ne da bi kaj plačevali. Kdor se preseli iz svoje skupine ali plačilnice, se oglasi pri odboru, kjer se mu potrdi, da se je oglasil in da je svoje dolžnosti do »Zveze« izpolnil. Ko se preseli drugam, se oglasi pri skupini ali pri zaupniku in tam plačuje; če je pa sam, pa sam odpošlja svoje prispevke. Uprava. Članske knjižice izgotavlja in pošilja načelstvo skupini, zaupniku oziroma posameznikom. Vsak dohodek in izdatek se mora takoj zapisati v blagojnični dnevnik in v glavno knjigo ter potrditi v članski knjižci. Blagajnik ali zaupnik mora vsak mesec skleniti račune, ki jih morajo pregledati in podpisati nadzorniki. Do 10. drugega mesca se morajo poslati računski sklepi načelstvu, koncem leta pa letni. Vsaka skupina in plačilnica si od vsakega člana odšteje za svoje izdatke in morebitne nagrade po 2 vin, na teden. Ta denar upravlja samostojno skupina oziroma zaupnik. Podpore deli načelstvo. Denar se pošilja vsak mesec načelstvu, ali pa nalaga vsak teden v denarnih zavodih, ki jih določa načelstvo. Podporni red, Vse podpore se dele, kolikor je to po zvezinem premoženju mogoče, Ne morejo pravno izsiliti od »Zveze«. I. Bolniške podpore. Vsak redni član, ki je vsled bolezni nezmožen za delo in zaslužek, ima pravico do bolniške podpore, če je že šest mer secev plačeval .prispevke rednega člana in če tisti dan, ko zboli, ni nad štiri tedne na dolgu. Pravice do podpore nima, če je sam kriv svoje bolezni zaradi pijančevanja ali ponočevanja. Porodnice, ki so tri četrt Teta plačevale prispevke rednega člana in ki niso nad štiri tedne na dolgu, imajo pravico do podpore za en teden, dalje če zdravnik potrdi bolezen. Podpore sc dele od osmega dne bolezni. Podpore se dele v enem poslovnem letu samo po sedem tednov. Znaša pa v I. razredu 50 vin., v II. 75 vin., v III, 1 K, v IV. 1 K 50 vin., v V, 2 kroni na dan. Če se začne bolniška podpora zadnjih sedem tednov poslovnega leta, so šteje cela bolezen za to leto, Ako je bolnik plačeval zadnjih šest mescev višje ali nižje prispevke nego takrat, ko je zbolel, se podpora izpremeni z ozirom na dobo, v kateri je kdo več ali manj plačeval, kakor to določa načelstvo. Bolnik se mora oglasiti najkasneje do 11. dne, odkar je zbolel, pri svoji plačilnici ali skupini, če ni nobene, naravnost pri »Zvezi«. Skupina ali zaupnik pa naznani zahtevo načelstvu, Pridejano mora biti zdravnikovo izpričevalo, za porodnico potrdilo babice. Če ni mogoče dobiti zdravniškega izpričevala, naj se prepiše naslov bolezni in dan, ko je član zbolel, z bolniškim listom tiste blagajne, pri kateri ;e bolnik zavarovan. Ta prepis mora biti po nadzorstvu potrjen. Nadzornik, zaupnik in odbor mora na to strogo paziti, da se podpora daje samo članom, ki imajo do nje pravico. V dvoumnih slučajih odloča načelstvo. Kdor je po krivici dobil podporo, izgubi pravico do nje za 12 naslednjih mescev in jo je dolžan v teku pol leta povrniti sicer izgubi pravico do podpore za daljnjih 12 mescev. II. Podpora brezposelnih. Rodni član, ki je šest mescev plačeval redne prispevke in na dan, ko izgubi delo, ni nad štiri tedne dolžan, ima pravico da podpore za brezposelnost, če je prišel ob! delo brez lastne krivde in dela drugod dobiti nc more, dasi ga sam pridno išče. Pravico do te podpore imajo tudi člani, ki so bili pri sprejemu nad 50 let stari. Podpora s® daje, če traja brezposelnost nad osem dni, in znaša: v L razredu 50 vin, v II. 75 vin., v III. 1 K, v IV. 1 K 5Q vin., v V. 2 K na dan. V enem poslovnem letu se plača enemu članu kvečjemu sedem tednov. Kdoi^ jo hoče imeti, se mora oglasiti takoj, ko izgubi delo, pri svoji skupini, če je pa ni, pri načelstvu. Izkazati se mora z delavsko knji-, žico ali z izpustnim izpričevalom delodajalca. Kdor se v štirih dneh s tem ne izkaže, izgubi vsako pravico do podpore. Zaupnik pošlje zahtevo za podporo vestno izpolnjeno in od nadzornika potrjeno z dokazi vred načelstvu. Podpisanec se mora dvakrat na teden oglasiti pri zaupniku in vprašati za delo; če ne pride, se smatra, da je delo dobil. Podpora se izplačuje kvečjemu za en teden skupaj, in sicer ob nedeljah. Kjer ni skupine, naj podpiše in potrdi prošnjo za podporo farni urad, ali po dogovoru z načelstvom odbor kakega krščansko - socialnega društva. Če član, ki je brez dela, zboli, potem dobi samo bol niško podporo. Ako je še brez dela, ko ozdravi, dobi podporo za brezposelnost do sedem tednov. Kdor je izgubil delo za radi svojega delovanja v prospeh »Zveze« dobi podporo takoj, četudi še ni šest me secev v »Zvezi«, Kdor sprejme delo, kjer mu je »Zveza« prepovedala, izgubi podporo za naslednjih 12 mesecev. Podoora ob stavkah. Če je brezposelnost vsled stavke, se daje podpora po teh načelih: podpora se da le takrat, kadar sta se vsaj dve tretjini delavstva v tajnem glasovanju, in sicet,, dvakrat ne na cn dan, izrekli za stavko in je načelstvo »Zveze« stavko odobrilo. Ob takem slučaju se mora ustanoviti krščan-sko-socialni stavkarski odbor, ki daje načelstvu vsa potrebna pojasnila. »Zvezino«: načelstvo ima pravico razpisati v takem slučaju prostovoljne zbirke, pri katerih morajo odbori in predstojništva pomagati, Podporo določa načelstvo; pri tem se mot ozirati na rodbinske razmere. Deli se rc no od osmega dne stavke. Ko se stavka konča, se mora vsaj v štirih tednih poslati najnatančnejši račun o denarnem poslovanju s preostalim denarjem vred, ki ga načelstvo shrani za bodoče stavke. Ko načelstvo potrdi stavko, je dolžan krščan-sko-socialni riavkarski odbor delati vzajemno in solidarno z drugimi delavci. III. Podpora ob preseljevanju. Če se redni član preseli z rodbino zato1, ker nima dela, ali zato, ker nima zadostnega plačila, iz enega kraja v drugega, ima pravico do podpore, ki jo določi načelstvo. Podpora se deli, če se član presčli dalje nego 8 km in znaša podpora za 8 do 20 km 5 IC; za vsak dalnji kilometer 10 vin.; kvečjemu 25 K« Podpora pri preseljevanju sc da enemu članu samo enkrat v letu, in sicer, če je šest mesecev redni član in če ni nad štiri tedne dolžan. Prošnja za podporo mora obsegati kraj, odkod in kam se kdo preseli. Potrditi jo mora zaupnik skupine z nadzornikom, kjer ni skupine, pa farni urad. Podpora se podeli, ko se je načelstvu dokazalo, da sc je dotičnik že preselil. IV. Popotna podpora. Redni član, ki išče dela v drugem kraiu ali ki se podaja na drug kraj na za- a ( jfifotfftetnVimi 'prkVfco 3b popoln« sit o. Vsak" vidi, 'da tl možje zavzemajo prva nndoOre« č© je že šest mesecev redno pla- mesta. Vsak narod jih smatia za prve. To £cvaJ in če ni nad štiri tedne dolžan. Pod- pa zato, ker njihovo delo najbolj nepo- pora "Ta&» 2 vin. za kilometer in za vsak sredno in najbolj odločno koristi državi, »uzreti? kvečjemu dobi 25 K, in sicer en- Drugi državljani pa koristijo državi ikra* y\ enem upravnem letu. Kdor se hoče na drug način in z drugimi opravki. Ve- potejjniti zanjo, naj si ,«> Kreditno društvo. Gospodarska zveza centrala za skupni nakup in prodajp v Ljubljani, tog. zadr, z o. z. fM&P' Stalna zaloga poljjedelj. strojev: motorjev, mlatilnic, vlteljev, slamo- In reporeznic, brzoparlinlkov, plugov, bran, čistilnikov 1.1. d. Prodaja: umetnih gnojil, kolonijalnega in Speča* rijskega blaga ter poljskih pridelkov. ■ -a’/ - ■' ,t' Zaloga: pristnega domaCega in ogrskega vina Zganja 1.1. d. Lastna izdelovalnica In prekajevalnica klobas. - Lastna željama. v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6 •torestuje hranilne vloge po čistih 3°h Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nad i3 milijonov kron vlog in nad 1 milijon en-stotisoč kron rezervnih zakladov. Posojila se dovoljujejo od 4 do 5 °/0. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.