Naročnina Dnevna izilajn za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedeijsKa l»do)a celole no vJugo-sloviti 120 Din. z« Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i sioip. petli-vrsl« mali oglasi po 1 SO in Z D. veC|i oglasi nnd 41) mm viSIne po Din 2-5U, veliki po 3 in 4 Din. v urednikcimlelu vrstico po 10 Din o Pr. veciem □ naro^uu popu« Izide, ob 4 zluirol razen pondeljKo ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici SI. 6 III Hokoptsl se ne vrača/o. nelranklrano pisma se ne sprejemajo * Uredništva tclelon št. 2030. upravnlštva St. 2328 Uprava /e vKoptiarfevi ru.ii.b ^ Cekovni račun: Clubi/ana štev. IO.OSO In 10.34» sa inseiate. Sara/ei oAt.7 SO.t, if at/reb it. 39.0ii, Praga In Dunaj št. 24.797 Zmaga državne sde!e Skoraj deset let je trajala na Češkem borba za samouprave. Vlade t. zv. narodne sloge se niso upale načeti tega vprašanja, ker se jim je zdel vsak poskus vzpostavitve samouprave dežel in okrožij nevaren za nacionalno obeležje mlade republike. Posebno so bili proti temu češki narodni socialisti in socialdemokrati. Šele koalicijska vlada republikanske, češke in slovaške ljudske stranke in nemške agrarne in krščansko-socialne stranke je rešitev tega vprašanja vzela v svoj program in ga tudi stvarno rešila. Toda tudi temu zakonu se pozna, da je otrok kompromisa. Ne zadovoljuje v nobenem oziru žalitev onih strank, ki so za resnično sa-moupra o. Posebno ni zadovoljil obeh ljudskih strank, ki sta nanj pristali samo zato, da se sploh prične z izvajanjem samouprave. Ta zakon o upravni decentralizaciji deli državo na štiri dežele: Češko, Moravsko, Slovaško in Pcdkarpatsko Rusijo, dežele pa na okraje, katerih območje se krije z bivšimi kronovinami oziroma okrajn. glavarstvi. Delokrog deželnih zborov in okrajnih zastopstev je zelo omejen in nimajo niti onih pravic, ki jih imajo pri nas oblastne odnosno srezke skupščine. Zastopstva imajo značaj samo posvetovalnih organov deželnemu o-Iroma okrajnemu glavarju, ki tudi predsedujejo in sklicuj jo seje. Tretjino članov deželnih zborov in okrajnih zastopstev imenuje vlada; ljudstvo j h veli samo dve tretjini! To jc vsa samouprava, ki jo daje ta novi zakon. Razumljive so sicer omejitve z vidika splošne narodne politike v republiki, kjer je manjšinski nemški in madžarski element precej številen. Razumljivo pa je tudi, da za volitve za take samouprave ni vladalo ono razpoloženje niti zanimanje kakor n. pr. za državnozborske volitve. Zato tudi volitve niso imele političnega značaja. Kakor povd in vedno je seveda tudi pri tej priliki opozicija v volrni kampaniji poskušala dati volitvam političen značaj. Dočim so vladne stranke vodile prav skromno agitacijo — saj so imele že vnaprej zagotovljeno tretjino mandatov —, je opozicija napela vse sile, da bi izsilila vsled dobrih rezultatov ali vstop v vlado ali pa razpis volitev za državni zbor. Na podlagi desedaj znanih približnih rezultatov lahko ugotovimo: Da je vladna koalicija ohranila in deloma pojačala svoje pozicij;; da so komunisti pretrpeli najtežje izgube r.a korist socialističnih in deloma tudi meščanskih strank; da so manjšinske stranke, ki so proti aktivnemu sodelovanju, znatno izgubile v prilog stran am, ki so za lcjalnc t in za aktivno politiko. Posebno težke so izgube madžarskih ire-dentističnih strank. N-;večji porast glasov primeri z volitvami v senat, katera primera pa ni ravne naj-bolja za pravilno oceno moči posameznih strr-k, zaznamuje češkoslovaška republikanska stranka g. Švehle, najmočnejša stranka vladne koalicije. Pridobila je samo v poljedelskih pokrajinah. Strank zastopa stališč-: absolutne zaščite kmetovalcev. To njeno stališče je posebno prišlo do izraza ob priliki trge skih pogajanj z našo državo. Ta pogajanja so končala brez pozitivnega uspeha ravno vsled zaščitne carine proti uvozu kmetskih pridelkov, torej vsled cdlklonitve naših zahtev v vprašanjih, v katerih smo mi najbolj zainteresirani. Ta stranka je pridobila največ v Slovaški na škodo stranke g. Hlinke, v Podkarpatski Rusiji na škodo komunistov in na Češkem na škodo ljudske stranke. V Podkarpatski Rusiji in na Slovaškem so za stranko posebno delali 2idje. Obe ljudski stranki sta precej izgubili. Češkoslovaška ljudska stranka je izgubila na Češkem in Moravskem, pridobila pa na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Kljub koncentrični borbi proti njej pa je obdržala svoje pozicije izza leta 1925, ko je pridobila deset mandatov. Njen neuspeli je predvsem posledica njene strukture kot zastopnice vseh slojev. Proti paroli agrarcev za absolutno zaščito kmetovalcev in proti demagogiji socialistov s socialno zakonodajo je ljudska stranka naglašala samo svoje pozitivno delo za splošen blagor države in vseli slojev prebivalstva. Zato tudi ni pridobila novih volivcev. Kakor druge ljudske stranke ima tudi češka čvrst kader svojih volivcev in nikdar ne lovi nesigume pristaše z obljubami in demagogijo. Zato je njen položaj skoraj vedno enako čvrst in le polagoma, vendar pa sigurno raste. Slovaška ljudska stranka je izgubila vsled svoje vladne politike nesigurne anacionalne elemente, ki so našli zavetje pri socialdemokratih in komunistih. Tako zgubo stranka lahko preboli, ker bo očiščena mogla še aktivnejše sodelcvaU s češkimi katoliki v pozitivni izgraditvi republike. Najpomembnejše pri teh volitvah pa je clej- lelgrad zahteva ostre Konference predsednika vlade s prv m državnem pravtinškom Minister Ang elovič za politiko .možne roke' —Pred sklepi vlade Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Zagrebški dogodki so še danes v središču političnega zanimanja. Dopoldne od 9 do 12 se je vršila v kabinetu notran/ega ministrstva konlerenca, katere so se udeležili predsednik vlade g. dr. Korošec, pravosodni ministei g. Vujičič, pomočnik ministra g. Lazič, zagrebški veliki župan g. Zrelec, načelnik zagrebške policije g. Vragovič, načelnik za javno varnost v notranjem ministrstvu g. Todorovič, prvi državni pravdnik iz Zagreba g. dr. Aleksander. Ta konferenca je imela nalogo, da se notranji in pravosodni minister vsestransko poučita o stanju varnosti v Zagrebu in vzdrževanju reda in miru v državi. Ob 7 je g. dr. Korošec odšel v avdienco k Nj. V. kralju. Poročal mu je o posvetovanju z odposlanci političnih in upravnih oblasti v Zagrebu. Ob 6 zvečer je predsednika vlade obiskal prosvetni minister Grol, ki mu j? poročal o ukrepih, ki jih bo podvzel prosvetni minister v Zagrebu. — Vprašanje, kako stališče naj vlada zavzame nasproti tem dogodkom, jo enako splošnega značaja, kakor tudi vprašanje, kako vobče postopati z opozicijo KDK. Tudi sedaj so se pojavili tisti, ki zahtevajo, da naj vla*!a nastopi s silo in da naj uporabi vsa policijska sredstva. Med prvimi, ki zagovarjajo toza-vedno tezo, jc bil gradbeni minister Angjeli-novič. Angjelir.ovic sc je v vseh slučaih zavzemal za močno roko. Zato ni mogoče govoriti o tem, da bi bilo zaznamovati kak nov moment v politiki. Današnji belgrajski listi se pečajo z raziskovanjem, kako je vlada deljena v teh pogledih, in sicer ne samo vlada, ampak tudi vladne parlamentarne skupine. V tej zvezi so sc vršila posvetovanja radikalnih in demokratskih prvakov. V to zvezo spravljajo avdience na dvoru, zlasti Vukičevičevo in generala Hadžiča. Glavni organ NRS »Samouprava« priobčuje oster uvodnik, v katerem ugotavlja, da so v času, ko vsa država in ogromna večina državljanov v popolni zavesti izredne važnosti 1. decembra 1918 z vso dušo proslavlja ta dogodek, sintezo vekovitih ustvarjanj in junaških naporov milijonov mu-čenikov, šefi KDK pljunili na najvišje njihove svetinje. List trdi, da so zagrebški dogodki Zagreb de*a težave sporazumu j Belgrad, 4. dec. (Tel. >Slov.«) Danes sta | se sestala samostojna demokratska poslanca | Popovič in Jovanovič. Popreje je Popovič obi- ' skal tudi Savčiča. Oba poslanca sta po tem razgovoru izjavila, da je bil informativnega značaja. Jovanovič je na vprašanje, kaj smatra glede zagrebških dogodkov, naglasil, da sta tako izjava HSS, da stranka no bo sodelovala pri obravnavi proti Račiču in da se zanjo ne zanima, kakor tudi izjava, da se celotna KDK solidarizira z zagrebškimi dogodki, vidno otežkočili vsak sporazum. Urednik ,Narodnega Vala' aret ran Zagrob, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Ob 1 popoldne je bil aretiran urednik »Narodnega vala« Krešimir Devčič radi članka, ki ga je priobčil včerajšnji : Narodni val« v posebni izdaji. Aretacija se je izvršila radi tega, ker smatra državno pravdnišlvo, da vsebuje ta članek žalitev kralja. Mnen e „Qb?iora" Zagreb, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Današnji :,Obzor« prinaša uvodnik, v katerem pravi, da je naziranje belgrajskega tiska o nekem posebnem razpoloženju Zagreba in o tem, da je samo Zagreb radi nekega tujega vpliva tako razpoložen, ostali hrvatski kraji pa da niso tako razpoloženi, da je tako naziranje napačno in neutemeljeno. »Obzor« pravi, da je ves hrvatski narod z Zagrebom. Kakor misli Zagreb, tako misli hrvatski narod. Hrvatski narod je radikalen, če ne morda bolj radikalen od Zagreba. stvo, da je ideja enotne države doživela popolno zmago. Elementi, ki so bili proti edinstveni republiki in na katere sc sc vedno sklicevali prijatelji Rothermerjeve akcije, so ostali v taki manjšini, da niti ne pridejo več v peštev. Državna ideja jc- zmagal na celi črti iti m! bratski repub- 1 liki na tej zmagi častitamo. stvarno dokazali strašno in razdiralno delo brezglavih političnih skupin. Danes jc vse, kar jc narodno in politično zavedno, na jasnem o tem, da delo šefov KDK vodi k samo-umoru države in naroda. Spričo zagrebških dogodkov se stavlja tudi vprašanje časti in značaja našega naroda. Ves kulturni svet se mora zgražati nad orgijami frankovskih mas. Odgovorni člnitelji, državni uradniki sc morajo pred zagrebško kli-ko zavedati svojih visokih dolžnosti, da se varuje čast in ugled naše države. Zato pričakujemo, da se bodo uporabila vsa sredstva, da se popolnoma onemogočijo v bodoče taki izgredi. Če sc vodstvo KDK noče uživeti v resničnost, kako daleč je že zašlo s svojo politiko, potem naj seveda odgovarja tudi ono. Današnja »Pravda« nadaljuje s trditvijo, da jc dosedanja politika pomirljivosti, katero zastopa predsednik vlade dr. Korošcc, doživela neuspeh in da je vlada nujno postavljena pred alternativo, ali naj pusti zagrebške opo-zicionalcc nadalje rovariti, ali pa naj reši državo z najodločnejšimi in energičnimi ukrepi. O današnjem sestanku v notranjem ministrstvu trdi list, da so predvsem ugotovili sredstva, kako naj se v bodoče take manifestacije in izgredi popolnoma preprečijo, kaka sredstva naj sc pedvzamejo proti posameznikom in kaka proii vsemu gibanju. Posebno da sc jc govorilo o vlogi sodniko-" in sodišč, ker so se tako v Zagrebu kakor v Osijeku dogodili slučaji, ki nimajo zakonite podlage. List trdi, da se bo z zakonom o zaščiti države dosegel popoln cilj, ker sc bo raztegnil na vse, ki so količkaj v zvezi z zagrebškim incidentom. Zlasti sc je mnogo govorilo o napadu na našo armado. Narodna skupščina bo v najbližjem zasedanju imela opravka z zakonskim predlogom, na podlagi katerega se bo povečala odgovornost sodnikov in povečale zlasti disciplinarno kazni, da se taki slučaji ne bodo več ponavljali. List ve poročati, da sc je vlada odločila, da o teh stvareh takoj konferira s posameznimi parlamentarnimi skupinami, nato pa sc bo sklical ministrski svet z edinim dnevnim redom: zagrebški slučaj in vlada. Zagrebški študent? pod vplivom ^ladiara groze Zagreb, 4. dee. (Tel. :>Slov.«) Danes se je vršila skupščina akademikov na vseučilišču. Sklenili so splošno stavko, ker ni policija izpustila aretiranih akademikov. Kazen tega so razglasili, da bodo akademiki v slučaju, da bi bil kak srednješolec izključen iz srednje šole radi sobotnih dogodkov, p odvzeli akcijo, da tudi srednješolci stopijo v stavko. Govorniki so na sčsupščini naglašali, da bodo v slučaju, ako stavka ne bo mogoča na miren način, uporabili silo. Značilno je omeniti, da je na zborovanju govoril tudi znani M a d j ar dr. Ivan Nagy, ki je v svojem govoru posebno naglasil, kako akademska mladina ne bo popustila v borbi proti Belgradu, pa naj pride karkoli. Vsi sredn ešo ci proslavili 1. december Zagreb, 4. december. (Tel. »Slov.«) Prosvetno ministrstvo je izdalo naredbo, da se izvede v zagrebških šolah preiskava, zakaj niso nekateri srednješolci prisostvovali prvode-cemberski proslavi. Ta preiskava se jc danes izvedla. Kakor smo zvedeli, so šli vsi srednješolci na proslavo. Pred šolami pa so jim nekateri branili, zlasti akademiki, z dejansko silo, da bi se proslave udeležili. Pred ureditviio naših vojnih dolgov Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Vprašanje naših vojnih dolgov v Angliji in Franciji sc bliža ugodnemu zaključku. Naš poslanik v Londonu Gjurič je obvestil našo vlado o sporazumu, ki se je do-egel v Londonu in ki se tiče likvidacije naših vojnih obveznosti. Poročila so ugodna. Fin. minister dr. Subotič proučuje ta materijal V teku tega tedna bo poslal v London podrobna navodila. V najkrajšem času se bo ludi uredilo vprašanje naših vojnih dolgov v Franciji. Obe vprašanji nri-oolii v Icrntkom pred ministrski svot. Belgrad, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Subotict poročajo, da je snoči imela tamošnja organizacija HSS sejo, na kateri se je vršila zelo ostra debata. Udeleženci so kritizirali strankino delo v Vojvodini. Končno se je sprejel predlog, s katerim se je iz HSS izključilo 15 najuglednejših pristašev in prijateljev pokojnega Stjc-pana Rariiča. Med i. ključenimi je tudi dr. Stjc-pan Doljanski, predsednik občinskega kluba HSS. Izključeni člani so sklenili ustanoviti posebno strankino organizacijo. Vzrck razcepa je nasprotstvo do zagrebške strankine centrale, ki je pošiljala v Vojvodino svoje ljudi na čelo strankinega gibanja, kakor tudi delo strankinega vodstva HSS sploh, zlasti po 20. juniju. Dr. Doljanski je ustanovil poseben klub in začel z organizacijo mestnega odbora. — Bivši strankin tajnik Anton Kujundžič je izdal proglas ki je podpisan tudi od drugih disidentov. V njem pravi, da s tem prenehajo biti člani HSS, ker se ne strinjajo s strankinim vodstvom. Dalje je izšel poseben proglas za vso Vojvodino. V proglasu se naglaša, da je delo vodstva HSS uničujoče in brez programa. Dosedanji člani HSS naj gredo ali med radikale ali med demokrate. Vilder krit kuje generale Zagreb, 4. dec. (Tel. . Slov.«) rRiječ« prinaša uvodnik podpisan z Vilderjevo kratico. V njem so bavi z ravnanjem generalov. Naj-prejo napada Jankovičevo interpelacijo in pravi, da imajo vsi zagrebški listi veliko spo- j štovanje do vojske kot ustanove, ali da so | ugovarjali radi tega, ker niso ostali gene-i rali v soboto v mejah svojih dolžnosti. : Ri-ječ« pravi, da v splošni razburjenosti generali sami ne bi bili smeli demonstrirati. Demonstracija je bila ludi demonstrativni odhod izpred katoliške katedrale; tako tudi vojaška bakljada. Končno zahteva, da se izvede stroga preiskava proti višjim častnikom radi takega nastopa, ker da so politikujoči častniki nevarni za državo, pa naj se nahajajo v Srbiji ali na Hrvatskem. Belgrajske vesti Francoski poslanik na našem dvoru g. Dard je izročil prosvetnemu ministru g. Grolu odlikovanje francoske vlade, red častne legije. Anketa za preiskovanj« dolgoročnih pogodb z raznimi firmami /.a izrabo gozdov, predvsem v Bosni in na Hrvatskem, stalno dela. V kratkem se bo narodni skupščini predložilo obširno poročilo o dosedanjih uspehih preiskave. Znani muslimanski poslanec Šalih Bal ji F. je odpotoval v Zagreb. Govore, da ima potovanje političen značaj, ker se jo Baljič popoldne sestal z Davidovičeni. Radi zagrebških demonstraeji je vložil radikalni poslanec G juro Jankovič interpelacijo na notranjega ministra. Odsek zakonodajnega odbora je pričel razpravljati o načrtu kazenskega zakona. Razpravljal je o prvih dveh poglavjih: o splošnem delu in o kazenskem dejanju ter storilcu. Na seji so se čitali tudi predlogi ljubljanskega vseučiliškega profesorja dr. Metoda Dolenca. Več njegovih predlogov so sprejeli. Pogodba o južni železnici je bila na Dunaju podpisana. Dr. Franc Sušnik, profesor na mariborskem učiteljišču, jo prestavljen na mariborsko gimnazijo. Državljanstvo so dobili: Ani. Rupnik, zasebni uradnik iz Ljubljane. Usmiljene sestre iz Radeč: Frančiška Margon, Hermana Plahuta, Ivana Veklevska, Katarina Stegovoc, Roza Co-tič, Terezija Bensan, Marija Črn igo j, Emu Cuš, Marija Orel in Katarina Šantel. Sestri iz Ljubljane: Ivana Jožefa Jurca in Marija Turk. Vladimir Goržina, trgovec iz Ljubljane. Ivan Bri-ščin, odvetniški pisar z Viča. Oskar Brus, ključavničar iz Rudnika. Oton Kleč, posestnik od Sv. Krištofa. Alojz Plantan, tajnik v Kranjski gori. Jakob Božič, posestnik iz Marije Gradca. Mihael Gabrščck, posestnik iz Podjele. Franc Cvek, posestnik iz Spodnje Hudinje. Hugon Vesely, železniški uradnik v Mariboru. Ferdinand Štrukelj, ključavničarski pomočnik iz Viča. Sofija, 4. dec. (Tel. »Slov.«) V Čirpanu. v južni Bolgarski, so bili danes zopet hudi ,/otresni sunki, ki pa niso zah'.ovali nobenih človeških žrtev. Prebivalstvo je prestrašeno zbežalo na polje, kjer je ostalo navzlic hu-i domu mrazu. Narte Velikonja. Nove obi. uredbe in davščine m. Uredba o zatiranju škodljivo divjačine. S to uredbo se je dala najprej občinam možnost, da sklenejo, da se zatre zajec tam, kjer se neguje vinarstvo, sadjarstvo ali zete-njadarstvo. Ta sklep je vezan na potrditev oblastnega odbora. Kje se neguje vinarstvo, sadjarstvo ali zelenjadarstvo, določita poprej sporazumno vel. župan in oblastni odbor. Načelo ni novo in na štajerskem že velja ra vinorodne kraje. Ce je to dobro za Štajersko, ue vem, zakaj ne bi bilo za celo ljubljansko oblast. Ker imamo ponekod že zelo razvito sadjarstvo in zelenjadarstvo, ki nese narodnemu gospodarstvu mnogo več nego zajec, le pač na mestu, da se zaščiti donosnejše gospodarstvo, kajti zajec tudi »Slov. lovskemu aruštvu« ne more biti sam sebi namen, četudi tje bil morda cesarju Francu Jožefu. Lov je šport, avtomobilne dirke so šport. Zato bi prav z isto pravico prišli avtomobil isti in zahtevali, da se jim morajo prepustiti polja ljubljanske oblasti za dirke, četudi proti odškodnini. Radoveden sem, kaj bi rekli oni lovci, ki imajo polja. In vendar je načelo isto! Najbolj pa je dvignil na noge poročevalca R. S. te uredbe. Po tem členu bi bil vsak lastnik, zakupnik ali užitnik zemljišča upravičen na tem zemljišču vsak čas osebno ali po naročenih osebah nastopne živali: divje prašiče, medvede, volkove, šakale, divje mačke, lisice, kune zlatice in lame belice, dihorje, Jazbece, podlasice, polhe, veverice, hr&ie, vidre in škodljive nezaščitene ptice pokonče-vati, loviti, ubijati na niti lovnim živalim niti ljudem in luji lastnini nevaren način. Kdor ulovi ali ustieli katero teh živali, jo mora Izročiti lovskemu upravičencu, če si je že (n. pr. nekatere teh živali na Štajerskem) ne sme prilastiti po obstoječih predpisih. Lovski upravičenec mora plačati običajno strelnino. Pri tolmačenju tega člena se je poročevalcu prigodila nezgoda tistega prevnetega razlagalca sv. pisma. Kljub temu, da sem mu jaz zelo podrobno raztolmačil pomen teh določil! On trdi, da to dviga zakupni sistem, da krši državne zakone, in bolj ko mu razlagaš, da uredba uiti more ne kršiti državnega %akona niti nima tega namena, bolj žene svojo. Na zborovanju je to svojo razlago zelo razpletel, citiral sicer dolcčdo § 18. lovskega patenta iz 1. 1786, zamolčal pa besedilo § 3. istega patenta. Ali je bilo polem njegovo po-.ročilo stvarno, naj razsodijo drugi! Ce je to določilo proti državnemu zakonu, potem more zadeti samo ob določila, ki zadevajo bivšo Kranjsko. Zato preglejmo, kaj velja v tem oziru na bivšem Kranjskem. § 3. lovskega patenta iz 1. 1786. v vpoštev prihajajočem tekstu: »Divji prasci (mrjasci) se smejo gojiti le v dobro ograjenih zverinja-kih, da nikakor ne morejo uhajati. Kdorkoli ugleda divje prase zunaj zverinjaka, sme je v vsakem lenem času ustreliti ali na drug način pokončati, kakor volkove, lisice ali drugo škodljivo zverjad...« § 18. cit. patenta pa pravi: »Nihče ne sme hoditi po tujem lovišču s puško, z lovskim psom ali s psom za gonjo, izvzemši če potuje po cesti ali stezi.« Ta določila kolikor sodim po judikaturi (glej Mayerhofer, 6. zv. str. 374 in 375, Manz, IV. zvezek, kazenskega zakena § 174, II. g, lovska tatvina) še niso razveljavljena. Tudi trditev, da je ces. pat. iz 1. 1849, uvajajoč zakupni sistem, derogiral § 3. lov. pat. iz leta 1786, ne bi mogla po judikaturi držati (glej n. pr. samo odi. dež. vlade Kranjske iz leta | 1855, št. 18. dež. zak. in plenarno odločbo j najv. sodnega in kasacijskega dvora št. 9204 j iz 1. 1892). Zato smem na bivšem Kranjskem | streljati na divjega prašiča, volka, lisico in drugo škodljivo zverjad, kjer jo ugledam, vsaj pa lisico, če mi ogroža kokoši. Če skrčimo to \ pravico na minimum, smem vendarle stre- j Ijali na volka vsaj skozi okno in smem na- 1 ročiti svojemu hlapcu, da isto stori na lisico. Meni gre samo zato, da dokažem, da smem etreljati te zveri, ker samo za to načelo gre, pri vprašanju, ali zadeva uredba ob določila, ki imajo veljavo drž. zakona. Seveda, če pustim vnemar določilo § 18, I07. pat. iz 1. 1786, ki prepoveduje lov (Jagd) po tujem lovišču, in odrekam zgoraj navedeno pravico, potem Eva mora postati Noelova barka. Na bivšem Kranjskem je bilo treba ustanoviti oni krog divjačine, ki jo sme vsak pokončavati in loviti (s pomenom nemškega fangen), ker so bili v tem oziru često prepiri. .S stavkom »kdor ubije ali ustreli...< hoče uredba prav na Kranjskem opozoriti onega, ki se te pravice posluži, da žival vobfe ni njegova, na bivšem Šiajer-skeni pa, da n. pr. lisica ni njegova. V ostalem pa imamo na Štajerskem deželni zakon in oblastna skupščina more ta zakon razveljaviti. Zmotna je misel, da veljajo tudi na Štajerskem še lovski patenti iz 1. 1786 in 18-19, kakor bi bilo zinolno misliti, da velja v Srbiji še Dušanov zakonik. O potrebi te uredbe za Štajersko, pričajo številne, naravnost obupne priiožbe posestnikov. Toda četudi bi ne bilo teh zaščitnih ozi-rov, zahteva že enotnost uprave, da se lovski predpisi za ljubljansko oblast kolikor mogoče * Izenačijo. Tatko torej stoji ta stvar v formalnem oziru. V narodnogospodarskem pogiedu pa pom«ni to določilo aa štajerske kraje veliko Rgfeisfski snet na HngleSkem London, 4. dec. (Tel. »Slov.) Poročilo o bolezni kralja, ki je bilo izdano ob štirih popoldne, javlja, da je temperatura zopet narasla, splošno stanje pa je ostalo isto, kakor je bilo dopoldne. V poslanski zbornici je Baldwin sporočil, da se je dopoldne ob bolniški postelji ustanovil za zastopanje kralja regent ski svet, kateremu pripadajo kraljica, princ valeški, vojvoda jorški, nadškof v Canteburyju, ministrski predsednik in lord kancler. — Večerni listi poročajo k temu, da kralj niti ne more več podpisati nobenega akta; sklepa se iz tega, da je srčna slabost dosegla že zelo nevarno mero. Zdravniški izvedenci izjavljajo, da včerajšnje znižanje temperature ni nastopilo radi zboljšanja prvotne pljučne bolezni, temveč radi srčne slabosti, da pa se podnormalna temperatura še ni pokazala. Odklon eni predlogi krščansko-socialne stranke — Opozicija Velenemcev stopil proti vsaki koncesiji državnim uradnikom med pasivno resistenco, Velenemci pa se zelo zavzemajo za državne uradnike, ker so njihovi volivci. Dalje so vzbudili pozornost ostri napadi velenemškega poslanca Clessina, ki je včeraj nastopil v Salzburgu proti zveznemu kanclerju dr. Seiplu radi uradniškega vprašanja in radi njegovega solnograškega govora o ustanovitvi katoliškega vseučilišča. Clessin se ni strašil izreči stavek: »Če hoče zvezni kancler kulturni boj, so Velenemci pripravljeni, ga izvojevati.« Mcžno je, da bodo krščanski socialci radi kandidata za zveznega predsednika načeli vprašanje koalicije ter se širi govorica, da naj se dr. Seipel sam kandidira za zveznega predsednika. Če pri jutrišnjih volitvah noben kandidat ne dobi potrebnega števila glasov, bo itak po ustavi zveznemu kanclerju dr. Seiplu poverjeno provizorično vodstvo zveznega predsedništva. Dunaj, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Zdi se, da je zagotovljeno podaljšanje predsedništva dr. Hainischa, in sicer po sklepu socialnih demokratov, ki so pristali na spremembo ustave, kakor so jo predlagali Velenemci in Landbund in po kateri naj bi dr. Hainisch še nadaljna štiri leta estal zvezni predsednik. Obenem pa so odklonili vsako razširjenje pravic zveznega predsednika. Ta sklep pa je povzročil slabo voljo pri krščanskih socialistih, ki so izjavili, da odklonitev krščanskosocialnega kandidata Miklasa zanje ni sprejemljiva in ravnotako ne odklonitev spremembe ustave, ki jo je predlagal zvezni kancler dr. Seipel glede razširjenja pravic državnega poglavarja. Ker vztrajajo Velenemci in Landbund pri svojem sklepu, da se ne sme voliti noben poklicni politik, je danes še popolnoma negotovo, kdo bo jutri izvoljen za zveznega predsednika. Nasprotstvo med koaliranimi strankami so je tudi sicer poostrilo. Zvezni kancler dr. Seipel je ostro na- Pariz, 4 dec. (Tel. »Slov.«) Danes se je v p^lanski zbornici začela v prisotnosti Bri-anda razprava o proračunu zunanjega ministrstva. Desničarski poslanec Soulier je grajal, da primanjkuje v Nemčiji duševne razorožitve, in izjavil, da se Porerje nikakor ne sme izprazniti, dokler nista rešena problema reparacij in varnosti. ICo se je pritoževal, da so francoski diplomati v inozemstvu preslabo plačani, mu je Briand pritrjeval. Drugi govor- nik Cachin je protestiral proti francoski politiki nasproti Rusiji. Naj se pusti Rusija v miru in svet bo osupnil nad njenimi deli. Framoija se je popolnoma vpregi a v angleško protirusko politiko. Rusijo hočejo obkoliti. Tako s«ta zdaj Poljska in Romunija sklenili pogodbo proti Rusiji. Briand je nato odgovoril, da ti dve državi nimata vojaških namer proti Rusiji, čutita pa oc vznemirjeni po ruskih manevrih. Po vo?Hva!i ns ČaSkem Praga, 4. dec. (Tel. >Slov.<) Po doreda-njih volivnih rezultatih, ki uradno še niso pc-trjeni, je vladna večina dobila 300.000 glasov manj kakor opozicija. Vendar pa je vladi zagotovljena večina, ker ima pravico imenovati eno tretjino kandidatov. Opozicija skuša prisiliti vlado k odstopu s tem, da napada najodličnejše osebnosti vladnih strank. Opozicija hujska posebno proti namestniku ministrskega predsednika msgr. Šrameku, ki pripada češki ljudski stranki, in skuša voditelja slovaške ljudske stranke Hlinko pregovoriti, da prestopi k opozicij; z utemeljitvijo, da je njegova stranka zgubila 30 odstotkov glasov. Razen teh demagoških izpadov pa vlada splošno mnenje, da uspehi opozicijskih strank niso tako veliki, da bi mogli prisiliti vlado, da bi izvajala posledice in odstopila ali sc tudi samo rekonstruirala. Nez?dovošfotvo v rdeči armedi Milan, 4. dec. (Tel. »Slov.«) Posebni dopisnik »Corriere delta Sera« poroča o dramatičnem sporu med Stalinom in vojnim komisarjem Vorošilovom, ki je zagrozil, da bo rdeča armada korakala proti Moskvi in katerega je zato treba prisiliti k odstopu. Niegov naslednik je Budjenij. Padi lega pa se je samo povečalo nezadovoljstvo med vojaštvom, posebno med častniki, kakor tudi nevarnost vojaškega upora. Dunajska vremenska napoved: Severne Alpe in vzhodni rob Alp: Zaenkrat še ne bo bistvene izpremembe dosedanjega vremena. Temperatura v nižinah nekoliko nad ničlo. V dveh, treh dnevih bo morda toplejše vreme. Južne Alpe: Morda že jutri jasno. Zosset rorcf-arrki kraii Budimpešta, 4. dec. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je v debati o reviziji poslovnega reda zopet začel socialnodemokratski poslanec Gyorki govoriti o vprašanju madjar-skega kralja ter je izjavil, da naj so s pomočjo revizije poslovnega reda izposluje volitev kralja. Ministrski predsednik Bethlen je brezuspešno tajil, da hoče za vsako ceno rešiti vprašanje kralja. Gyorki je navajal, namiga-vajoč na nadvojvodo Albrehta, da sedaj zopet neki liabsburžan potuje po vsem Madjarskem kot pretstolni kandidat in da je v Debrečinu v javni družbi in ne da bi bil pijan, izjavil, da bo kralj te države. Kratke tresti Gani b?g, ki jo še vodno v zavarovalnem zaporu pri policiji, je povedal, da se boji atentata. Policija išče še dva Albanca, ki sta neposredno po umoru Bcbija zbežala iz porotne dvorane. Chamberb in je izjavil v poslanski zbornici, da so bo udeležil seje Sveta Društva narodov v Lugano. Podpisana provizorična prijateljska in trgovinska pogodba mod Italijo in Kitajsko pomeni prvo priznanje Kitajske kot neodvisne velesile. Obe državi sta si obljubili med seboj največje trgovinske ugodnosti. Italija se odreka kapitulacijam, ako bi Kitajska obnovila svojo civilno in trgovinsko zakonodajo. 12 italijanskih častnikov jo vrnilo francoska odlikovanja v znak protesta proti raz^ sodbi v zadevi Modugna. Španija jo priznala albansko monarhijo, kakor poročajo iz Tirane. Pri potrosili katastrofi v Čile je bilo po najnovejših poročilih ubitih 250 oseb, nad 500 pa ranjenih. razbremenitev gospodarstva. Statistika enega sainc-ga kraja iz laškega ckr. ja dokazuje, da so navedene škodljivo živali napravile v enem samem letu več škode, nego je znesla šestletna zakupnina v dotični občini. Ljudje trde, da lovci poleti lisice nikoli ne zadenejo (ker ni krzno za ralx>) in da se jim roka umiri šele, ko je krzno dobro in lisica gre na strup. Nekaj resnice bo že na tem; sam sem sin lovca in mi je tudi to poglavje znano. Morda komu ne bo všeč ton mojega odgovora. Nalašč sem ga drža! na približno enaki višini, kakor so bila izvajanja g. dr. Lov-renčiča, vobče pa njega nisem dosegel, kajti o zdravi njegovi pameti jaz ne dvomim, kakor je on dvomil o zdravi pameti drugih, o balka-nizmu nisem ničesar rekel, dasi spadajo de-magoški govori v lo poglavje. H koncu pristavljam, da je bilo meni žal, da se o uredbah ni govorilo v zbornici. Ve. čina je bila Bripravljena dajati vsestranska pojasnila, a jo nihče ni izzval. Tako bi bili avtentično interpretacijo imeli že iz zbornice in bi bila marsikatera debata po tem čaeu prav lahko odpadla. Če jo kdo dajal kakšne besede »Slov. lovskemu društvu«, je to njegova stvar, jaz je nisem. Izbral sem si svoje lovsko strokovnjake, s katerimi sem se razgovarjal, ko sem stillziral uredbo in iakiužal, kolikor je bilo mogočo v okviru danih navodil in izraženih želj merodajnih činiteljev, prediPgati razne kompromise, iniajoč pred cčmi le vprašanje večje koristi za naše narodno gospodarstvo. Gledo »Slov. lovskega društva« pa sem mnenja, da zasebno društvo ne sme imeti javnih funkcij, zato nisem niti moralno dolžan tako društvo vprašati za mnenje. Društvo sa- Za verski pouk NIČEVI RAZLOGI. Nezaslišano pedagoško in metodijsko na-ziramije liberalnega učiteljstva, ki veje iz spomenice o načrtu o ljudskih šolah, presega vse meje. Dokazati hoče, da so samo liberalni uči-teljiščniki prišli nabito polni vede v pedagogiki m metodiki, medtem ko stoji katehet, ta uboga para, kot pravi ignorant v teh dveh strokah med pedagogiškimi prosvitljenci. Ker ne vedo, kaj >je katehetika, ki se predava na bogoslovju kot obvezni predmet, malo pojasnila, Ta veda se obravnava metodično in pedagoški in ni treba povdarjati, da mora kandidat prestati iz nje kot iz drugih teoloških ved izpit. Seveda katehet ne pozna ne duha pouka iz veronauka, ne cilja, ne obdelave veronau-šikega predmeta, ker ni bil na učiteljišču, ampak samo na teološki fakulteti vseučilišča, katero je kar tako za igračkaraje po maturi še Štiri leta, sedaj pet let, obiskoval? Naj vendar enkrat utihnejo s staro, žc stokrat pre-mleto frazo o pomanjkanju pedagoške izobrazbe pri duhovniku! Prav nič niso poklicani, da bi odrekali kateheitu v njemu lastnem in poklicnem predmetu pedagoško in metodifsiko sposobnost. To ni vredno »kvalificiranega pedagoga in metodika«, ker ta negacija diši ali po nevednosti ali hudobiji. Cerkev vendar zahteva, da je katehet metodijsko in pedagoški v svoji stroki naobražen. Pa saj vemo, kam meri ta učen,jaška nadutost. »Ven z veronaukom,« to je framazonska parola. • • * Duhovniki ribniške dekanijo (velikolaški okraj) zbrani na konferenci v Dobrepoljah, dne 28. nov. t. 1. z vso ogorčenostjo protestiramo proti argumentom, ki jih UJU navaja kot vzroue, po katerih naj bi se po novem šolskem zakonu pouk veronauka v osnovnih šolah odvzel duhovnikom in izročil učiteljem-laikom. Ti argumenti so take narave, da smo prisiljeni javno vprašati slovensko učiteljstvo, ki je organizirano v UJU, ali se tudi ono smatra solidarno z zahtevo svoje centralne organizacije. Prečna. Za desetletnico obstoja naše drža-, ve je imela tukajšnja »Kmetska zveza« v nedeljo 2. t. m. shod, na katerem je g. Komljaneo v poldrugournem govoru razložil zunanji in notranji političen položaj ter delovanje ljubljanskega oblastnega odbora in njegov proračun. Zborovalci izrekajo poslancem SLS, posebej dr. Korošcu, dr. Kulovcu in dr. Česniku iskreno zahvalo za njih požrtvovalno delovanje. Oblastnemu odboru izražamo popolno1 zaupanje. S prav posebno odločnostjo se je sprejela sledeča resolucija, ki se pošlje Jugoslovanskemu klubu v Belgrad: »Kmetska zveza« v Prečni zahteva z vso odločnostjo, da naj bodo šolo vseh vrst v naši državi verske. Vera je tisti činitelj, ki vzgaja človeka za zvestega in značajnega ter poštenega državljana. Zato bodi šolski zakon tak, da bo v skladu z božjim in naravnim zakonom. Svojim poslancem naročamo, da tudi raje smrt pretrpijo, kot da bi dopustili sprejetje šolskega zakona, ki ne odgovarja načelom katoliške vere. — Nato so zborovalci izrekli še nekatere želje in prošnje, ki se pošljejo oblastnemu odboru v Ljubljano, Dr. Zer avov uvodnik Za 1. dccember je dr. Žerjav napisni uvodnik »Jutra«. Dr. Žerjav vedi SDS v Sloveniji. Kadar vodja stranke piše uvodnike, mora povedati nekaj posebnega, zgodovinskega, odločiv-nega. Vsi pristaši SDS in bravci »Jutra« so tudi cd dr. Zerjavovega uvodnika pričakovali nekaj izrazitega. Slovenski pristaši SDS so letos pričakovali, da bo dr Žerjav podčrtal, da Slovenci dne 1. decembra ne poznamo vsakdanjosti, da ta dan praznujemo vsi brez izjeme, brezpogojno, vsi s celim srcem. Upali so bravci »Jutra«, da bo dr. Žerjav povedal, da se noben Slovenec, tudi on — dr. Žerjav — ne strinja s protidr-žavno politiko KDI<, da smo vsi Slovenci tudi v najhujših bojih odločni in navdušeni državljani naše kraljevine. Take izjave si mnogi pametnejši »Jutrovi« bravci že dolgo žele. Politika Vlaške ulice jih že kar mori. Dr. Žerjav je razočaral. Njegov čianek je zelo priprosto kvaražugonstvo. Nič ni povedal. Od začetka do konca lamentira o državni krizi, o krizi prvega decembra, o propadanju zaupanja in podobnem. Niti svojim pristašem, niti javnosti dr. Žerjav ni povedal, kaj hoče I r" . , « mo je čulo, da se lovsko uredbe pripravljajo, I movdina. Slovačke pisne: V• JachJ. a se ni zganilo, ko je bil šo čas. Ribiči pa so piiMi oUft ispome Huni Siu. zadovoljni. i uredbi in so sedaj Pokom:/: Tancuj. Na ta koncert opozarjamo vse iiriiatelio lepega zborovnepa petja, saj bo ta kon- ' ______•....-'... „1,•-.'-.•!« MKlilS. cert največja umetniška atrakcija letošnje soaone. I Predurodaia v Matični knjigarni V uvodnem članku z dne 27. novembra je n-Slovenec« obsodil nemoralno početje fašistov na Goriškem in pri tem poudaril važna splošna dejstva, med drugim: da so vcdilni možje v Ameriki spoznali, da gre roko v roki z asimilacijo naroda tudi njegovo moralno propadanje, da je Cerkev spoštovala materin jezik vsakogar in da bi se moral duhovnik naravnost odpovedati svoji apostolski službi, če bi hotel vernikom govoriti v tujem jeziku. Z ozirom na ta aktualni in načelni članek bi javnost rad opozoril na drug teritorij, kjer se asimilacija vrši z manjšo javno srditostjo, a 3 tem večjo in sistematično javnosti prikrito vehemenco, to je na Koroško Medtem ko Lalijani izdajajo dekrete in kričijo, koroški nemški krcgi ne izdajo nič, a vršijo silno podrobno asimilacijsko delo. Da so sadovi te asimilacije silno žalostni je poznavav-cem razmer znano. Še le letos je »Alpen-landerbote« iz Inomosta pretresaval moralo in nemoralo na Koroškem ter konštatiral, da je nemorala največja v Celovški okolici in pri tem poudaril, da v pojasnilo temu ne zadostujejo navadni vzroki, ampak »da muli es andersvvo haushoch fehlen«. Pojasnilo nam daje dejstvo, da je celovška okolica slovenska, ki sicer doma govori samo slovensko, a je narodu odtujena, obenem pa tudi veri. Ponekod je v pomanjkanju slovenskih duhovnikov še cerkvena oblast naredila napako, da se je udala koroškim fašisiovskim krogom, nastavila slovenskega jezika nezmožne duhovnike in tako izpraznila cerkve. Vsem tem se je odvzela zadnja in največja opora za moralno življenje. In če je glasom gori omenjenega članka že Amerika začela spoštovati manjšine in zato vodi boj proti asimilaciji, in ga na Južnem Tirolskem vodi že tudi Cerkev, bi ga morala tudi na Koroškem voditi Cerkev. Potem bi ne bili mogoči slučaji, da so na mnogih slovenskih in dvojezičnih župnijah duhovniki, ki slovenskega ljudstva ne razumejo, ki se jim slovenščine tudi priučiti ni ukazano, da so celo slučaji, da duhovnik popolnoma obvlada slovenščino, a iz rnrlnje do Slovencev niti krščanskega nauka v šoli ne uči v materinem jeziku otrok. Glavno asimilacijsko delo izvršuje na Koroškem šola. Koroški Slovenci nimajo nlii ene šole, kjer bi poučevali učitelji, ki imajo ljubezen do Slovencev in do slovenskih kulturnih dobrin, pač po dolgih in hudih bojih je bil letos (od plebiscita brez službe) zopet na-,stavljen reci in beri: en slovenski učitelj v .^venskem ozemlju. Zato sem se obenem, ko sem občudoval predrznost poslanca nemške manjšine dr. Jurija Gralil v inozemskem listu >Tagesposk od 21. novembra smejal, ko se v podporo zahtev nemške manjšine v SHS sklicuje na kulturno avtonomijo za korrške Slovence. Da javnost vidi, kako neopravičeno se sklicuje na Koroško, hočem navajati njegovo besedilo in primerjali s koroškimi razmerami; kar videlo se bo, v kakem razmerju s'.oje koroški ponemčevalni krogi s fašisti v Italiji ir. kako daleč bi še morale priti jugoslovanske šolske razmere, o kojih pravi dr. GraRl, »dafi sie nur noch von der italienisehen Ge-vvaltpolitik iibertroffen vverdenc, da bi bile podobne razmeram na Koroškem. 1. Dr. Grafil trdi, sda v celi Jugoslaviji, za 650.000 Nemcev ni ne enega nemškega ljudskošolskega razreda« — na celem Koroškem ni ne enega slovenskega razreda. 2. »Kar se nemškemu prebivalstvu privošči, so slovanskim šolani priklopljeni manjšinski razredi, v resnici dvojezične šole, v katerih je nemščina obsojena za pepclčico in v katerih je grjitev nemškega duha in nemškega čuvstva popolnoma izključena.« — Kar se slovenskemu prebivalstvu na Koroškem, ki je kompaktno naseljeno, privošči, so utrakvistič-ne šole, v resnici nemške šole, kjer se le par mesecev v prvem šolskem lelu uči materin jezik, ker otroci čisto nič ne znajo nemško, ko pridejo v šelo, a polem nikoli ne slišijo več domače besede razun v krščanskem natuku tam, kjer so slovenski duhovniki. Slovenščina niti ni pepelčica, o gojitvi slovenskega duha in slovenskega čuvstva ni samo ne duha ne sluha, ampak goji se naravnost mržnja do vsega slovenskega. 3. ; Nemški jezikovni pouk na teh manjšinskih razredih, ki so v prozornem namenu označujejo kot »nemške ljudske šele«, se vedno bolj izroča slovanskim učiteljem, ki nemškega jezika — torej materinega jezika njim izročenih otrok in navideznega učnega jezika — ali čisto nič ne obvladajo, ali, če ga lcm jo, no.ranje odklanjajo.. .< — Pcuk na utrakvi-stičnih koroških šolah je — razen enega učitelja — izročen popolnoma nemškim učiteljem, ki slovenskega jezika — torej materinega jezika njim izročenih otrok — v ogromni večini sploh ne razumejo, ali če lomijo kakšno koroško slovensko narečje, ne samo notranje, ampak tudi na zunaj odklanjajo in slovenske otroke zavoljo slovenščine zasmehujejo. 4. Obi.-k teh borih manjšinskih razredov še povrh nemškim otrokom ni prosto dan, ampak šolske oblasti določujejo narodno pripadnost šolskih otrok brez zaslišavanja, celo proti izrecnemu ugovoru staršev ...« — Dolgo je že od tega, ko so koroški Slovenci skušali doseči nekaj več (— kakor par prvih mesecev —) pouka v materinem jeziku, a ko so videli, kako deželni šolski svet zaslišuje starše, so ta način opustili. Ves ustroj šol urejuje izključno deželni šolski svet, kako, je iz gornjega razvidno. 5. »Otroški vrtci so samo slovanski, samo slovanske pesmi, igre in pozdravi so dovoljeni ...« — V vseh večjih krajih slovenske Koroške so otroški vrtci, kjer so dovoljene samo nemške pesmi, igre in pozdravi. V teh se slovenski otroci toliko privadijo nemščini, da morejo obiskovati izključno nemške šole, ker v teh krajih ni ulrakvističnih šol. 6. : Revna dvojezičuost ljudskošolskega pouka ... traja samo štiri leta. na celi višji stopnji ljudske šole je pouk samo slovanski, nemški materin jezik ni nili učni predmet.« — Revna dvejezičnost ljudskošolskega pouka na koroških šolah 1raja k večjemu štiri meseco prvega šolskega leta, v celi ostali šolski dobi je pouk samo nemški in slovenski materin jezik ni niti učni predmet. Nekaj predmetov, kakor n. pr. računanje, je od prvega dne samo nemški. Da na Koroškem ne sprejmejo nobenega zavednega Slovenca na učiteljišče, je tako običajno, da ni nobene izjeme. Ce ob koncu svojega članka dr. Grafit 182V 1MPASS1NČ pravi, da se hoče io v nobeni dnžavi — razen Italije — sistematično doseženo nizko stanje nemške šclske izobrazbe ovekovečiti z novo šolsko postavo za ljudske šole, kaj naj rečejo koroški Slovenci, kjer se hoče s kulturno avtonomijo -/a večno Slovence razdeliti v dva dela tako, da praktično, če se izvede v zmislu koroških Nemcev, avtonomija pomeni decimi-ranje koroških Slovencev, da sploh nobeno manjšinsko šolstvo ni mogoče. V večini krajev, kjer je Slovencev 90 do 100 odstotkov (vsi razen uradniških družin), je en del narodno nezaveden, en del že nemško misleč, četudi doma govori samo slovensko, in en del narodno zaveden. Prva dva dela Slovencev, ki sta sad dolgoletne asimilacije, označuje de. janski vodja vse koroškonemške manjšinske politike dr. Wulle v svoji brešuri r Deutsch-Vvindiseh-Slovenisch« kot vindiše, »die filr ein nationales Bekenntnis unJShig sindc Da koroški Nemci kulturno avtonomijo ponujajo ravno na podlagi nacionalnega priznanja, se vidi njihov namen, da kar dva dela Slovencev izločijo iz avtonomije in le tretjemu delu priznajo nekaj pravic; praktično pomeni to na šolskem polju delitev slovenskih otrok po vseh krajih na dve šoli, na nemško in manjšinsko in v nemško bi hodili o.roci vindišar- WIMPASSING snežni £evSp, so zdravju v največjo zaščito Predi dežjem Vas varjefo, sim.ejjorii, preči mrazom še osofoulo. Iv^vi^ft'",'?: - i. : --'V?-: I,' V7-.>-.v - ■ -i.* v ^•'ir jev, v slovensko pa otroci zavednih, vse vkup pa jo v veliki večini krajev — ker so kmetske vasi — vseh otrok skupaj samo za eno šolo. Da koroški Slovenci za tako avtonomijo ne morejo biti navdušeni, je jasno. Pogosto se sliši beseda »reciprociteta« za nemško manjšino v Jugoslaviji in slovensko na Koroškem. Posebno koreški nemški krogi, v prvi vrsti stranka Landbunda, zahteva ureditev na podlagi reciprocitete. Če se sprejitic to stališče, poiem se dr. GraRl ne sme pritoževati čez razmere pri nas, ampak mora čakati, da so pri nas iste šolske razmero kakor na Koroškem in na podlagi enakih razmer bi se z mednarodnimi pogajanji uredile obojestranske manjšinske pravice. Mogoče bi taka rešitev manjšinskega vprašanja bila boljša, ker bi se pri tem lažje prezrli samoljubni interesi tistih političnih večinskih strank, ki pri reševanju iščejo samo korist svoje stranke, a nimajo zmisla za državno potrebe in za mednarodni ugled svoje države. Državna polreba ni asimilacija', ampak zadovoljni, svoji državi za enake pravice hvaležni enakovredni za-veuni, moralno visoko stoječi narodi. Ravnokar prihajajo vesli, da naša država hoče svojim manjšinam priti nasproti in jim dati velike pravice. Koroška vlada je s svojim predlogom o kulturni avtonomiji tudi dokumentirala svojo voljo, da hoče manjšini nekaj dati. Ali bi ne bil za to sedaj primeren trenutek, da se najprej narod, ki je bil zibel srednjeevropske asimilacijsko politike in še sedaj z nezmanjšano vehemenco asimilira na Koroškem naš živelj, odreče vsaki asimilacijski politiki in koroškim Slovencem zagotovi narodno življenje in se še le potem primerno loiimo reševanja manjšinskega vprašanja pri nas? Bukovski crsanist Organist Logar je bil spoštovan daleč izven Bukovja. — Že radi tega, ker je bil služboval preje v treh štirih sosednjih krajih kot učitej, kjer si je bil pridobil s svojo ljubeznivostjo srca vseh, ne le otrok. Predvsem pa je bil poznan, ker je od tedaj, odkar je bil upokojen, orgljal sedaj tu, sedaj tam, bodisi, da so ga nujno potrebovali, ali pa so ga izrecno povabili. Bukovski kmetje niso bili malo ponosni na svojega organista. Tako so bili zaljubljeni v njegovo orgljanje, da so smatrali za božjo voljo, ko je prevzel Logar namesto bolehnega učitelja za stalno organistovsko mesto. In v resnici je bilo v njegovem igranju toliko iskrenosti in pobožnosti in kipečega veselja, da je dvigalo in vžigalo Jjudi k pesmi, slaveči Boga. Še nežneje pa so donele orgle v rahlih medigrah in fantazijah ob tihih trenutkih službe božje. In ko so se vračali kmetje iz cerkve, so nosili v dušah svečano srečo. Tih, notranji sijaj jc žarel v njihovih pogovorih in njihova dejanja so imela nekaj prazničnega. Ako so srečali organista, ga niso pozdravili nič manj spoštljivo in hva ežno, kakor župnika. I/igar sam j® priSel iz e«rkv« kakor iz drugega sveta. 2e na hoji s« mu je poznalo, da se njegova duša še ni vrnila v ozko vaško cesto. Dvignil je proti solncu visoko čelo, da so mu padli preko tilnika gosti, sivi lasje; in njegov obriti obraz, ki so ga obsevale velike, temne oči, je bil še bolj bled in poduhovljen. Najčešče je stopal mimo svojega stanovanja naprej ven iz vasi, na polje. Posebno še, odkar je ostal sam po smrti svoje ljubljene žene. S pobožno grozo je hodil po tihih, bukovih logih. Drevesa in grmovje se mu je zdelo kot klečeči molivec k Bogu. In kadar so zadonele orgle gozda, najprej oddaljeno in rahlo, kakor iz daljnega sveta, nato pa v naraščajočem bučanju, tedaj je stal organist premagan in je čutil, kako majhen je v svoji umetnosti pred to mogočno igro, kateri so se pripogibali najvišji vrhovi in so se trepetajoč sklanjala grmovja. Veličastvo take igre ga je navdalo z b aženo grozo, tako, da je pozabil na pot in čas. Nad očitki svoje gospodinje, ki ga je neskončno dolgo čakala s kosilom, se je smejal. To kar je nosil v svoji duši, je bilo več vredno kot jed in pijača. Kakor tudi je bilo njegovo življenje na zunaj enolično in enostavno, bi Logar ne menjal z nobenim bukovskim kmetom, katerim je prinašalo delo v hiši, na polju in vrtu v izobilju izprememb. Zakaj oni so imeli nedeljo lo enkrat na teden. Logar pa je živel vos teden v stiku z Bogom. To, kar so mu igralo orgle gozda, to je pela njegova duša na orglah v cerkvi. Vedno raje in raje je zahajal v cerkev tudi izven službe božje. Cesto so začuli sosedje ob cerkvi o mraku njegove iskrene melodije. In marsikdo je obstal pri oknu izredno ganjen in dvignjen proti nebu. Zato so tudi one viharne julijske noči, ko jih je grmeča strela dvignila iz postelje in so zagledali cerkveni stolp v plamenih, vsi Bukovčani najbolj trepetali za orgle. Vsi so hiteli na pomoč radi orgel in niso prej mirovali, dokler ni bila cerkev izven nevarnosti. Tedaj je bil Logar prvi, ki je s tresočimi se koleni hitel na kor. Solze so mu stopilo v oči, ko je videl, da so orgle, ki jih je sicer tupalam na lesenih delih objel ogenj, v glavnem vendar nepoškodovane. Prav nežno se je dotaknil tipk. Vsakemu glasu je prisluhnil. Neprestano se je bal, da bo kak glas izostal. Tako jc preletel vse tipko in registre. In kmetom, ki so vprašujoči stali okoli in že glasno domnevali, da bodo končno morali kupiti nove orgle, je zagotovil, da je vse v redu. In nato je zaigral rahlo melodijo, ki je prišla vsem iz srca. In ta melodija jo prešla v donečo pesem: Marija, k Tebi, uboge reve. mi zapuščeni vpijemo. Še nikdar niso pc'i Bukovčani le himne bolj vdano in ganljivo. Le eden je odhajal iz cerkve žalosten: Logar, organist. Prvič se je sklonilo visoko čelo. Tu ako bi ga kdo srečal, bi j>ogrešnl sijaj v njegovih velikih, temnih očeh. In videl bi senco bolesti na njegovem obrazu. Zakaj le on je vedel, da njegove ljubljene orgle niso več nepoškodovane. Da je marsi-kak glas zatemnjen, kot od bolečine ranjen, marsikak celo ubit. Le tak mojster kol on, jc lahko to prikril kmetom. Toda, ako bodo nekega dne lo zapazili? Ali ni nekdo že naslikal črne sence na steno? Ali ni nekdo že govoril o nabavi novih or-gelj?-- Njegove roke so zgrabile srce. Začutil j« skoraj telesno bolečino, tako globoko je njegovo notranjost že ranila misel na nove orgle. Kakor da bi mu moglo nove orgle nadomestiti stare! Ali ni ljubil orgelj kakor svojo ženo, svoje dekle! Ali niso postale po smrti njegove žene, nji * ve zaupnice! Le njim edinim jc odpiral svoje globine, le njim je zaupal vsa valovanja svoje duše. Ali ne bodo vzele s seboj vso njegovo ljubezen, njegovo umetnost in ga pustile praznega in brez-močnega pred topimi, zaprtimi, novimi or-glami! Logar se je jezil nad neumnim kmetom, ki je izrekel to misel. Kot da bi bilo postaviti nove orgle tako lahko, kakor prižgati cigaro! Mnogo moči je potreboval, da se je ubranil temnim mislim, ki so ga v®V Polovična vožnja za glavno skupščino ZsclruZue zveze v Mariboru. Prometno ministrstvo je dovolilo polovično vožnjo za udeležence izrednega občega zbora, ki bo 13. de-ccmbra v Mariboru. Polovična vožnja velija za čas od 10. do 15. decembra. Vozni listek, ki ga dobijo udeleženci na vstopni postaji, velja skupaj s potrdilom o udeležbi tudi za ! nazaj. Potrdila o udeležbi ®c bodo izdajala na občnem zboru. I Gost!ini£ar*! moti domašensy podjetju? V zadnjih dneh gre skoro po vseh časopisih odmev akcije Zveze slovenskih gostilničarjev, ki je na svojem protestnem zborovanju dopustila, da se je govorilo o nekakem bojkotu naše domače mineralne vode. Ta grožnja, ki, kakor vsaj upamo, izključuje Izvršitev vsake take namere, je seveda voda na mlin konkurenčnim podjetjem, tujim vodam, nemškemu kapitalu, ld jim je lep uspeh razprodaje naše vode že dolgo trn v peii. Z največjim veseljem so pograbila la tuja podjetja to izvrslno reklamno sredslvo in ga bodo do skrajnosti izrabila, čt.š, Slovenci sami odklanjajo svojo vodo in agitirajo proti njej. Da se je Zveza slovenskih gostilničarjev spozabila tako daleč, je pač najžalostnejše dejstvo naših domačih razmer. Na jod lične jšc slovensko podjeije, tujsko prometni zavod, ki si je pridobil z največjim trudom in velikimi žrtvami dober glas, ne samo doma, temveč tudi v vseh inozemskih državah, se hoče za lela in leta oškodovati in komu v korist? Ali mislijo naši gostilničarji, da jim bodo zmanjšani dohodki oblastnee imovine olajšali davčno breme? Oblast mora kriti svoje neobhodne potrebe Ln krije jih tam, kjer razmeroma še j najmanj boli. To kritje bo pa morala iskati tembolj, čim manj bo dobila iz lastnih podjetij dohodkov. To ne more spremenili noben režim in nobena stranka. Zato, slovenski gostilničar, roko proč od domačega gospodarskega podjetja! Vsaka škoda, ki mu jo povzročiš, pade na tebe nazaj in na one, ki te v svoji slepoti hočejo voditi po napačnem potu. Grozna družinska žaloigra V občini Grabarinu pri Brodu se je odigrala v nedeljo grozna družinska žaloigra. Kmet Ivan Ferenčevič je ubil s sekiro svojo od l.do 6. docembra v Akademskem domu, Miklošičeva 5 Strokovna razlaga. Vsak večer predvajanja. Odprto o J 8—12 in 2—8. Vstop prost. Imel je grozne sanje. Videl se je, kako sedi pred ogromnimi, novimi orglami. Ako se je dotaknil tipk, so se prikazali iz orgel spačeni obrazi, ld so začeli skakati in ple- ■ sati okoli njega. Toda še nekaj hujšega kot te nočne sa- | nje je doživel neko nedeljo, preden je šel v cerkev. Njegova gospodinja je stopila predenj z i blaženim smehljajem na obrazu. Kmtlu bo igral na novih orglah, mu je zaupala. Sicer bi tega ne smel vedeti, toda ker nima pred njim nobenih skrivnosti, mu zaupa to. Nove orgle naj bodo zanj presenečenje, nekako darilo hvaležne občine svojemu spoštovanemu organ is tu. Groza je spreletela njene ude, ko je zagledala Logarjev smrtnobledi obraz. In starček, ki je hodil sicer tako pokonci, se je opo-tekel in iskal pomoči, opore. Morala ga je podpreti. Boječ se najhujšega, je vsega tresočega se varno peljala nazaj v hišo. In to nedeljo so peli Bukovčaiii mašo prvič brez spremljevanja orgel. Tudi naslednje dni ni bilo Logarja na izpregled. Sedel je v svoji sobi in si zamišljen z rokami podpiral glavo. Nikogar ni pustil k sebi. Logar ni več spal. Tudi tedaj ne, ko se je zunaj že stemnilo in je bilo v sobi in nn cesti vse tiho. Ena sama misel ga je mučila, razjedala in bičala: Njegove orgle mu bodo vzeli! Mogoče že jutri. J-u-t-r-i! Z vzdihom se je dvignil v postelji. V temi je otipal svojo obleko. Urno in trepetajoč od razburjenja se je oblekel. Njegovi zobje so šklepetali. Neslišno je odprl vrata. Vzel je v roke čevlje in se splazil kot tat v nogavicah ven. Ko je tekel nekaj č«?a po cesti, je sedel na nek kamen in se hotel obuti. Ker pa je začul nek šum, ie zopet vstal, pustil čevlje na tleh in bežal dalje v senci hiš. Končno je dospel do cerkve. Cerkveni ključ je hitro našel. Visel je v neki vdolbini v zidu blizu vhoda, kamor ga je često sam spravil zvečer, ko je nehal orgljati. Ko je stopil v hišo božjo, ga je čudno spreletelo. Nekak nedoločen strah se ga je lotil. Večnia luč je svetila kakor vsevidno božje oko. Nekako čuvstvo, kot da dela nekaj nepravilnega, je vstalo v njem. Otipal je stopnice, ki so vodile na kor. Stare stopnice so škripale in zdelo se mu je, da se plazi za njim nek neslišen šum. Na koru je globoko zadihal in prižgal I svečo ob orglah, Ilkratu jih jo objel njegov pogled. Bile so še stare. Dožajoče so drsali njegovi prsti preko tipk. Tiha, iskrena melodija je zazvenela v j prisluškujoči lišinL Vstale so sence in so se j vzpenjale okoli organista. Logar jih je čutil za seboj. Kako so šepetale in prisluškovale. Njihovo šušljanje ga je molilo. Potegnil je registre. In za d one) je mogočen koral. V bučečih basih je ječala njegova zmučena duša. Sedel je ves otrpel pred orglami. Nič drugega se ni premikalo na njem, kot prsti. Toda tudi ti so postajali vedno tišji. Logar ni več igral. V njegovih velikih očeh se je smehljala ugašajoča luč zahajajo-. čega solnca. Še vodno jp sedel nepremičen. In ko je majhni plamenček dogorele sveče še parkrat zaplapolal in nato ugasnil, se ni dvignil. Slabotni rdeči sijaj večne luči se je pri-smehljal tja gori — in se nato prestrašen umaknil. Bil je to pozdrav življenja, ki je našel mrtvega organista. ženo in smrtno ranil svojega 13 letnega sina. i Po krvavem zločinu se je Ferenčevič obesil. Krvavo žaloigro je odkril prvi Ferenčevičev brat, ki je hotel obiskati svojega brata. Ker sc bila vsa vrata zaklenjena, je s silo vdrl v hišo in našel svojega brata in njegovo ženo mrtva, dočim je deček ležal nezavesten v postelji. Ker je deček, kot edina priča groznega dogodka, kmalu zatem umrl, je oslal pravi vzrok žaloigre nepojasnjen. Oblasti so mnenja, da je Ferenčevič storil krvavi zločin v navalu blaznosti. Ferenčevič je bil drugače znan kot pošten in trezen mož ter je živel s svojo ženo v najboljših odnosa jih. * if Slamoreznica odrezala prste. Hlapca Janeza S. v Sv. Križu pri Kostanjevici so bili zvabili pogrcbci iz črneče vasi s seboj v gostilno na pijačo in ga napojili. »Korajžen« se je spravil rezaiti slamo in že ga je slamoreznica zgrabila za roko ki mu odrezala štiri i prste na desni roki. Bil je vojak na ruski in j italijanski fronti, se bil nepoškodovan vrnil ! iz ruskega in italijanskega ujetništva, 6edaj ga je pa nesreča v trenutku napravila za berača. * Snežni zameti Bosni. Iz vseh krajev Bosne in Hereegoviro prihajajo vesti o velikih snežnih zametih. Zadnje dni je vladal hud mraz, sedaj pa je pričel naletavati sneg. Na #mnogih krajih je zapadel sneg v takih množinah, da je promet znatno oviran, deloma pa celo prekinjen. * Oskrunjeno pokopališče. Pred dnevi so neznani zlikovci vdrli v Banjaluki nn tamkajšnje pokopališče ter poruvali in uničili več nagrobnih spomenikov in križev. Med meščanstvom je nastalo radi tega silno ogorčenje. •k Nesreča železničarja pri delu. Zavirač Tomo Travarevič iz Siblnja je pred dnevi eklapljal vagone na železniški postaji v Brodu. Ko je delal na tiru, se je približala vagonom lokomotiva. Ostali delavci so Travare-viča opozorili, naj se umakne, nakar je ta tudi odskočil, toda bilo je že prepozno. Vagoni so Travareviča stisnili in mu prizadejali hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer upajo, da bo okrevaL •k še ona železniška nesreča. Na postaji Brod ob Savi, eni najprometnejših postaj v naši državi sploh, niso železniške nesreče nič teaj redkega. V nedeljo zjutraj sta šla po Lru delavca Anton Ivančič in Ivan Stankovič. Hotela sla se izogniti mimo drvečemu osebnemu vlaku, zašla pa sta pod tovorni vlak. Ivančič je bil takoj mrtev in so ga vsega razmesarjenega potegnili izpod vlaka, dočim je vlak odrezal Stankoviču obe nogi in ga hudo ranil po glavi. ■k Mrtev šofer v avtomobilu. V nedeljo opokioči je prišel v Zagreb iz Budimpešte z avtomobilom trgovski potnik Desider Prinz s svojim 21 letnim šoferjem Jenom Siidyem. Prinz je odšel spat v hotel »Esplanade-s, šofer pa, ki bi moral priti zjutraj pred hotel in zbuditi svojega gospodarja, je odšel v garažo, . kjer je spal v avtomobilu. Ko je Prinz zjutraj vs'.al in videl, da šoferja še ni, je odšel sam v garažo, našel pa je šoferja nezavestnega v avtomobilu. Siidya so hoteli prepeljali v bolnišnico, vendar je že med vožnjo umrl. Zdravniki so ugotovili, da je šofer umrl od zastrup-ijenja s plinom, ker je vso noč spal poleg motorja in vdihaval plin iz motorja. ■k Radi ljubozni ustrelil dekle in sebe. V Subotici so jo pred dnevi odigrala krvava Ijubavna žaloigra. Mladi čevljarski pomočnik Bela Havaš je bil do ušes zaljubljen v zalo dekle Marijo Kovačevo. Toda dekle mu te ljubezni ni vračala. V nedeljo zvečer sta bila oba na neki zabavi, toda Marija se je l>olj zanimala za nekega drugega mladeniča, kot za Belo. Tega občutljivo Belino srce ni moglo prenesti. Malo pred koncem zabave je Bela odšel in počakal Marijo pred njenim stanovanjem. Ko je prišla v spremstvu neke svojo prijateljice pred hišo, je Bela odzadaj sprožil nanjo strel iz revolverja. Marija jo bila taikoj mrtva. Drugi strel je sprožil sebi v glavo. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je umrl. * Vr DOMAČE IN TUJE ŽIVALI V PODOBAH. I. del. Sesovci. Založila. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, 30 Din. Slike iz živalstva ne zanimajo samo učencev osnovnih, meščanskih in srednjih šol, ker se tega predmeta učijo v šoli, radi listajo po takih knjigah, kjer so živali narisane, tudi naši najmanjši. Saj vidijo vse živali mrzlega severa in gorkega juga. Kot Miklavževo darilo je ta k njiga n ajprim ern ejš a. ★ NOSEČIM ŽENAM IN MLADIM MATERAM pripomore naravna »Franz-Josef« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Glavni zastopniki novodobnega ženskega zdravilstva so preizkusili »FRANZ-JOSEF< vodo v premnogih slučajih kot brezizjemrto naglo, zanesljivo in brez bolečin učinkujoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ■k KLOBUKE popravlja, čisti, barva, lika, preoblikuje Mirko Bogataj, Stari trg 14, Ljubljana, ■k PLASČKE otroške in dekliške, le dunajski kroj, nudi ceno Krištof it-Bučar, Stari trg 9. •k NOGAVICE, rokavice in pletenine se 1 dobe v veliki izbiri pri tvrdki 1'relog, Ljublj. Za desinfekcijo usine dupline in grla Panflavin pasiile uničujejo vstopajoče povzročitelje bolezni. Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto predpisane. V zgoraj narisanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. .irt>'n...............■rrtftfii...■.. irfrt-1...TI^.....r?' ■■..^d&tea Osmi december - dijaški praznik! Dopoldne ob 10 30 slavnostno zborovanje v beli dvorani Uniona. -Popoldne ob 16 »Tlieophilus«, mi-sterij v dveh delih iz 15. stoletja, v veliki dvorani Uniona. Lfuf^lfamu Sočna služba lekarn Nočno službo bosta vršili lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti. O Proslava šestdesetletnice dr. Ivana Re-gena. Zoološki institut ljubljanske univerze priredi v nedeljo, dn? 9. decembra t, 1., v zbornični dvorani univerze ob 11... uri dopoldne proslavo šestdesetletnice svetovno znamenitega, na Dunaju živečega slovenskega znanstvenika - zoolega in fiziologa dr. Ivana Regena. O zelo interesantnih rezultatih dolgoletnih raziskovanj slavljenca bo predaval g. prof. dr. Pavel Grošelj Vsi, ki se zanimajo za prirodoslovne vede, se vabijo na proslavo, ki ima namen, naše občinstvo seznaniti z življenjskim delom v znanstvenih krogih širom sveta priznanega slovenskega prirodoslovca. 0 Miklavžev večer kršč. ženskega društva se vrši danes ob pol petih popoldne v beli dvorani Uniona, I. nadstr. Večer je namenjen deci društvenih članic in po njih vpeljanim gostom. Darila z morebitnimi željami se sprejemajo v beli dvorani Uniona danes popoldne od 1—3. Napravite veselje svojim malčkom in pridite! Q Miklavžev večer prirede šentjakobski Orli drevi ob pol S v telovadnici na Grabnu. Darovi na sprejemajo istotam dve uri pred začetkom prireditve. O Krekova mladina Ljubljana. Kakor vsako leto tako tudi letos priredi Krekova mladina Miklavžev večer v kleti I. delavskega kouzumnega društva drevi ob 7. Darila se sprejemajo čez dan v kleti L Delavskega kenz. društva. © Ljubljana brez trboveljskega premoga. Včeraj se je zglasila pri g. županu dr. Pucu depiitaeiia trgovcev s kurivom v Ljubljani in mu izročila vlogo, v kateri trgovci opozarjajo, da obstoji največja nevarnost, da ostane Ljubljana za letošnjo zimo brez trboveljskega premoga. Po svojih navedbah je TPD priinorana, oddajati železnicam tako ogromne količine trboveljskega premoga, da ga za privatni konzum ne ostaja nič ter bo stanje trajalo Proti: Rečmi. Išiasu, Prolinu, trganii v križu ^^^ nenadomestljivo niravno tekovtto sredstvo! Zn leonje doma: Kot naravni mulj v Uooknii ,,, i.^a" (/a pripravi nn o oblorr) nli kot • amakompresa" (gotnv oblog) Dflkrnt uporabljiv. Izredno poceni! Glavno skladišče: L Sc5irei"pr. Zagieb, iVltadcmlčlil trg 1(11. ftajprimerneiše Miklavževo | fepvtf jrnJfcto v jeseni in poleti je nahod, ki jim povzroča, da jim zateče nos in pordeče lica. Proti temu jim ne pomaga noben puder. Zato imejte v ročni torbici vedno >-Forman«. Forman v malih omotih je zelo priporočljiv, ker ga nosimo lahko vedno pri sebi. Forman se dene pod nos in globoko vdihava. Takoj I se čuti lažjo dihanje in nahod prične popuščati. Tako odpade deformacija lica. Poskusite gai lovcem za božič pelerine iz originalnega tirolskega ka-methar-lonia znamenite tvrdke Franz Buuer & SShne, Innsbruek, v zalogi pri _Mki: tti a o stiifftttt. i]ui>i|ann predvidoma še ves mesec december, ako ne morda še dalje. Vsled dolgotrajnega pomanjkanja vagonov so se tako nakopičili zaostanki v dobavah premoga, da jih sedaj ni več mogoče pravočasno podelati. Brez ozira na gospodarske kroge in privatne kon-zumente pa železniška uprava naroča od meseca do meseca večje količine premoga zase. Vsled pomanjkanja trboveljskega premoga priporoča sedaj TPD nabavo kočevskega. Tako bo Ljubljana, če ne bo takojšnje in izdalne odjiomoči, ostala letos brez trboveljskega premoga ali pa bo kurila kočevskega, dasi tik Ljubljane leže največji rudniki v državi. Zadruga trgovcev s kurivom se je ponovno obrnila z nujno brzojavko tudi na predsednika vlade g. dr. Korošca s prošnjo, da prepreči katastrofo, ki preti Ljubljani za letošnjo zimo. — Mi se drznemo pri tej priložnosti vprašati TPD: Zakaj so še nedavno rudarji morali praznovati? Zakaj dviga TPD ce.o revolucijo, kakor da nima dela in ne oddajnega trga — kadar se železniška uprava obrne kam drugam i In še to: Cemu apelirati na dr. Korošca? Ah naj on rprisili TPD naj prodaja Ljubljančanom trboveljski premog, če ga TPD noče in če hoče kočevskega spraviti v denar. . © Senzacionalna aretacija vlomilca. Včeraj so detektivi ljubljanske policije aretirali na deželi nekega dolgo iskanega in skrajno nevarnega vlomilca. Z aretacfjo tega moža, ki so ga privedli včeraj v sodne zapore v Ljubljani, je padel v roke policiji morda eden najbolj proslulih zločincev, kar jih je zadnja leta vznemirjalo Slovenijo. Ker ,e preiskava še v teku, policija noče dati o tej aretaciji zaenkrat še nikakih infonnacij. Maribor □ Občni zbori ckr. crg. SLS v Mariboru se vršijo sledeče: za I. okraj v torek, dne O- dec. ob 19' za II. okraj v soboto, dne 15. t. m. on iy; za IV. okra v petek, dne 14. t. m. ob 19. Občni zbori se vrše v društvenih prostorih na Koroškii cesti 1. □ Miklavžev večer za Orliče in Orličice bo danes ob 16 v Zadružni gospodarski banki. Darila nai se izroče v Zadružni gospodarski banki pri bančn. uradniku Jošku Malešiču ali pa v Cirilovi knjigarni na Aleksandrovi cesti 6. stotam se spre-So darila tudi za Orliče in Orhčice revnih sta-rišev Vendar pa naj bo vsako darilo opremljeno z obdarovančevim imenom. Na tem Miklavževem večeru bodo obdarovani tudi Mladci in dijaški naraščaj. K Miklavževem večeru se vsi starisi nasin Orličev, Orličic naraščajnikov ter Mladcev prav iskreno vabijoVžev ^ ^ q 20 Ljud- ski oder skupno s slov. pev. društvom »M^nbor« v dvorani Zadružne gospodarske banke. Darila se SDreiemajo v pisarni Prosvetne zveze, sprejemajo P ^ wier prircdi prosve na zveza jutri ob 20 v dvorani Zadružne gorpodarske banke^ Predava vseučiliščni profesor g. dr. L. tancu o najstarejši človeški kulturi ter o prazgodovinskem čtoveku v Evropi. Predavanje ponazorujejo sluoj> tične stike. K prlzanimivemu predavan, u priznanega Kaka 1* vsi brez izjeme prav vljudno vabijo. . UCenJn cTnaših planinah je predaval v Ljudski univerzi v ponedeljek zvečer priljubljeni planinski pi-in predavatelj proi. Mlakar ,z Ljubljane. V mani svoji šegavosti in vedrem humorju nas je >u 34 mnogoštevilnih krasnih skioptičn.h slik po- K m zabavno turo iz Okrešlja preko kamn.sk h pfanin, Karavank na triglavsko pogorje Predavanje Fe bilo zelo dobro obiskano in si je profesor M " I svojimi zabavnimi in duhovitim. vple tjan tudi v Mariboru ustvaril sloves. Stavimo: prihodnjič bo KKlo Mlakarja dvakrat toliko hvaležnih poslu- ŠalCen Fantovski sestanek mariborskega orlovskega od=eka radi Miklavževega večera odpade. S H Gibanje nalezljivih bolezni. V mariborskem mestnem okdišu je obolelo v času od 22. do 30. novembra na ošpicah 23 oseb. . n Smrtna kosa. Preminuli sta: mati tukaj SS&rKft fc« f^i^f naKS ^neS[D^Zgodovi nsko^dru št v o v Mariboru im svoj redni letni občni zbor dne 9. decembra ob 10 v či- ^IjffiK gSjSovembra meseca je bilo r Mariboru 65 rojstev, 48 smrtnih .slučajev m 47 Lmk Rojstev je bilo: v stolni župniji 32, v ranči-Kki 14 Vmagdalenc.ki 19. Smrtnih slučajev: v S župniji 10, v frančiškanski U, v magdalenski ^ /bolnica'). Porok na: v stolni župniji 8 v Sranci-» magdalenski 10. Pri pravoslavni cer-kveni občini je en smrtni slučaj. Sicer n. nobenih 6piememb. Draškš nmm^k v Mar: boru Mariborsko katoliško dijaštvo, ki skm po svoji delavnosti in železni ducipfau, obhaja na praznik Brezmadežne, v soboto dne 8 t m., svoj običajni dijaški praznik, k ga praznuje od mariborskega orlovskega tabora sem vsako leto celokupno katoliško dajaštvo širom Slovenije,Hrvatske in drugih delov naše države. V Mariboru obhajajo tudi letos naši katoliški dijaikii ta svoj praznik na slovesen na&in. Na predvečer, v petek, dne 7. decembra, bo v cerkvi srv. Alojzija ob pol 18. uri pridiga z litanijami; v soboto is t o tam ob pol 6. uri sv. maša, skupno sv. obhajilo in pridiga v cerkvi sv. Alojzija. Ob 10. uri slavnostno zborovanje v dvorani Zadružne gosp. banke s sledečim sporedom: Kmetski hiši (poje mešan zbor), Signatura Orla-dijaka, govori Jo«. Maijcen; Deklica-svečenica, govori M. Mla-kerjeva; Zgodovina Slovencev in Orel v zadnjih desetih letih, govori dr. Fr. Vatovec; Spov ptice pajo (poje mešan zbor). Ob 20. uri se vrši v unionski dvorani akademija s pestrim sporedom. gospodarstvo Knjigovodski tečaj 7.adruine sveže. V ponedeljek se je v Celju pričel knjigovodski tečaj za posojilnico in hranilnice, ki ga prireja mariborski pododbor ljubljanske Zadružne zveze. Tečaj se vrši v I. nadstropju Orlovskega doma in se ga udeležuje nad 20 naših zadružnih delavcev. Predavanja Imata zadružna revizorja kr. Tirš in Urbanija. Tečaj bo trajal do vštetega četrtka 6. dec. & Zahvala orlovskim prijateljem. Prošlo nedeljo popoldne je priredil celjski Orel miklavže-vanje za svoj naraščaj. Telovadna dvorana Orlovskega doma je bila nabito polna orlovskih malčkov ter prijateljev orlovske mladine. Sv. Miklavž je orlovske narašča iliike izredno bogato obdaril. Mogel pa je to storiti le, ker so mu pomagali številni in požrtvovalni orlovski prijatelji, ki so društvu za to priliko naklonili nepričakovano mnogo podpore z darili v blagu in denarju. Orol izreka v imenu svojih malih vsem plemenitim darovalcem iskreno zahvalo z zagotovilom, da bo dobrohotnost javnosti poplačal s motrenim delom za vzgojo mladine. 0 Krekova mladina Celje vprizori v nedeljo 9. decembra popoldne ob pol 4 v celjskem Narodnem domu narodno igro s petjem >Domen Predprodaja vstopnic je v Slomškovi tiskovni zadrugi. Jožica pri Ljubljani Naši mladci so v nedeljo pokazali kaj vse premore naša mladina, ki je organizirana v naših organizacijah. Vsakdo je victel uspehe orlovske discipline in krščanske vzgoje. Res je, da so lahko slariši nažih mladcev ponosni na svoje male, kateri jim bodo na stara leta edina uteha. Miklavž bo tudi letos obiskal našo Jezico. Na predvečer sv. Miklavža bodo priredili naši Orli Miklavžev večer v društvenem domu. Seveda bo Miklavž obdaril samo one, ki ga tudi radi ubogajo. Vič Miklavžev večer priredi kat. prosv. društvo v sredo 5. t. m. ob 5 popoldne v Domu na Glincah za otroke, zvečer ob 8 pa za odraste istotam s pestrim sporedom in nastopom Miklavža. Novo mesto Deseti brat. — Pa nikar ne mislite, da bi bil kdo v Novem mestu tako srečen, da bi se mu rodil 10. sin. Orlovski odsek bo namreč vprizoril na praznik Brezmadežno 8. t. m. n v nedeljo 9. t. m. narodno igro v 5 dejanjih >Desetl brate. Je ta gotovo ena najbolj priljubljenih ljudskih iger, kar jih imamo Slovenci. Poleg mlajših moči, s katerimi so zasedene vloge, bo nastopilo po daljšem presledku zopet nekaj članov iz stare v trdem boju preizkušene garde, tako da je pričakovati, da bo igra vse občinstvo izredno zadovoljila. Zato naj se vsakdo pobriga, da dobi pravočasno vstopnico. Slednje se bodo prodajale od četrtka naprej v trgovini Krajec nasl. ^ Cerklje pri Kranju. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo 9. decembra v Ljudskem domu Miklavžev večer. Ponovi se igra >Skapinove zvijače« in nastopi Miklavž. Začetek točno ob 3 popoldne. . , Ljutomer. Prosvetno društvo v Ljutomeru vljudno vabi c. občinstvo na Miklavžev večer, ki ga prirodi na praznik Brezmadežne ob pol 4 popoldne v Kat. domu. Na sporedu je lepa otroška igra v 3 dej. »šola v nebesih«:. Potem bo obdarovanje otrok. Darila prinesite v Katoliški dom. Praški OreS Ritem je udarec žile vesoljstva, je menjavanje letnih časov, je menjava med dnevom in med nočjo. Ritmično je valovanje tnorja, ritmičen je tok potoka in beg oblakov. Ritmična je govorica, ritmično je tudi gibanie. In to slednje nam bo izrazila točka na akademiji Dijaškega Oria. Vedno močnejše je strem: ljenje v telesni kuiiuri, da bi prišli do prostih vaj, ki niso metrične, temveč do onih, ki so notranjega, ritmičnega izvora. Tako gibanje bomo videli na akademiji D. O.: najprej samo nihanje in valovanje po zakonih gibanja. To valovanje preide polagoma v poskakovanje in v primitiven ples, kakršnega vidimo le še pri narodih, kamor še ni prodrla civilizacija. Pred plenarno sejo zbornice za TOl Včeraj so celo jx>poldne zborovali odseki Zbornice za trgovino obrt in industrijo. Obrtni odsek, kateremu je predsedoval načelnik g. Iv. Ogrin, jo obravnaval veliko število dispenzuih in koncesijskih prošenj, nadalje načrt zakona o izvršbi in zavarovanju ter vprašanje odpiranja in zapiranja obratovnlišč. Trgovski odsek je pod predsedstvom g. Leojiolda Brudermana obravnaval tudi veliko število dispenznih prošenj ter obrtnopravna vprašanja, kakor so odpiranje in zapiranje trgovin. Pečal se je s krošnjarstvom in konkurznim redom. Industrijski odsek j>°d predsedstvom g. Dragotina Hribarja je razpravljal o stanju trgovinskih pogodb z inozemstvom in o reformi žel. tarif. V vseh odsekih pa se je vršila razprava o zborničnem proračunu za 1929 in o načrtu službene pragm.itike za uslužbence zbornice. Plenarna seja se začne danes ob osmih. • Statistika konkurzov v novembru 1928. Po podatkih Jugosl. društva za zaščito upnikov v Zagrebu je bilo v novembru razglašenih 91 konkurzov (v oktobru 66, v novembru lani 71). Skupno je bilo v prvih 11 mesecih t. 1. razglašenih 830 konkurzov napram 980 v istem času lani. Od tega odpade na Srbijo C04 (600), Hrvatsko 74 (110), Slovenijo in Dalmacijo 75 (68), Vojvodino 55 (81) in na Bosno 17 (34). U hrvatske industrije. Angleška finančna skupina je s posredovanjem Milana Prpiča kupila od Praštedione njeno posest delnic tvrdke »Destilacija drva, d. d., ki ima tovarno v Teslicu (destilacija lesa). Tovarna se bo razširila za proizvajanje umetne svile, ki jo že sedaj potrebujejo v veliki meri naše tkalnice svile tkanine JugočeSka v Kranju in Belgiajska tekstilna industrija. Praštediona bo še vedno zastopana v upravi podjetja; g. Crna-dak ostane predsednik. — Kapitalni odnosi v tej družbi so: država ima 20.1 00 prioritetnih delnic, katere je dobila kot odškodnino za odstopljeno najemninsko razmerje. 80.000 ost-.lih delnic (po C00 Din nora.) imajo privatni interesenti, od tega Praštediona 75%, torej 60.000 delnic (ml 100.000 delnic, kapital 20 milj.), torej 60% vsega kapitala. 1o je bil za Praštediono velik nng-Sman. Družba ima v najemu državno tovarno do leta 1943. (27 let). 2% G raza Dne 4 decembra 1928. DENAR Današnji devizni promet je bil izredno velik, zlasti v devizah: Curih (nad 2 milj. Din) in Dunaj (poldrug milj.). Vse te devize je dala Narodna banka, kajti edino v devizi Newyork je bilo zaključeno privatno blago. Tečaji izkazujejo nazadujočo ten- denco Žasrrcb. Amsterdam 2281.50—228750, Berlin 1854-1357, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 798.27— 801.27, London 275.52-270.32, Newyork 56.78-56.98, Pariz 221.29-223.29, Praga 168.18-168.98, Trst 296.72—298.72. U<'"rajska borza radi "praznika ni poslovala. Curih. Belgrad 9.1225. Berlin 123.67, Budimpešta 9050, Bukarešt 3.075, Dunaj 72.98, London 25.176, Nowyork 519.06, Pariz 20.2825, Praga 15.88 Trst 27.16, Sofija 3.74, Varšava 58.15, Madrid 83.80. Dunaj. Belgrad 12.4975. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 4. decembra iVt2K povpraš pon. srednji | sr. 3. XII. Amsterdam 22*1,50 miM 2 ;84.t 0 | — Herlin 1351.— 1357.- ^.■iO 1356.- Bruselj — 79 .94 — — Budimpešta — 99^.04 — — Curib 1094-10 1097.1' 1095.6* j 1095.60 Dunaj 798.27 801.27 799 77 | 799.77 London 275.'2 276.32 275,92 275.94 New>ork r-6.78 J 6.98 56.88 56.88 Pariz 22 .'.15 222.'9 — 222.36 Praga 168.18 169.98 168.5 S H 8.65 Trsi — 297.75 —? DR9: .VMDEP4 ____ m moške in damske šport-SllknO ne obleke od .... « gin mod. Kasha za dam. obleke in plašče od 95 Um volneni popelin v vseh modnih barvah otl « razne barhente in flaneie od 10 Din napre) nudi: F. in L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. iMi M SV. MIKLAVŽ izbira krasne aluminijaste kuhinjske garniture za otroke le pri tvrdki^ _ STANKO FLOMJANCIC 9.JUBLJANM, s«. Petra tsil« 33 Oglejte si krasno Izbiro I LJUBLJANA S. K. Ilirija : A. S. K. Primorje 9:3 (2:2). Moštvi sta nastopili v sledečih postavah: Ur-bančič—Verovšek, Strehovec—Dekleva, Zupančič, Košenina—Bergles, Doberle, Kirbiš, Šiška, Rihar, Čainernik, Terček, Šenica, Vrhovnik, Jug—Zemljak, Slamič, Pišek—Hasl, Svetič—Jančigaj. V finalu za darilo L. N. P. sta se srečala stara dva rivala v kompletni postavi. Po igri drugega polčasa rezultat popolnoma odgovarja. Igra bi se morala razdeliti v dva dela. Prvi del do izstopa Zemljaka. Do tu je igra nudila polno napetih momentov, zmaga je visela v zraku, čeprav je Ilirija vodila s 4:3. Igra že od počelka ostra je postajala čezdalje ostrejša. Precej pedantno prisvojena llmetrovka, ki jo je Šiška pretvoril v peti gol, je izbila dno. Najboljši mož vobče na polju je bil Verovšek, kateri je reševal svoja vrata iz najopasnejših razmer. V krilcih je bil dober Dekleva, precej nesiguren Košenina. V splošnem je cela igra Ilirije veliko prepočasna. Pri vseh igralcih se opaža premalo volje in pa veliko preslab start. Primorje v tem daleko prekaša Ilirijo. Hitro in odločno izvedeni napadi so stalna nevarnost za nasprotna vrata. Tudi v tej tekmi se je napad odlikoval z izrednim elanom. Vrhovnik in Jug sta igralca lepih zmožnosti. Slamič pa od igre do igre iKipušča, vendar je, ko so skoro vsi odpovedali in glede disciplin© umu«o in težko greiili, ednw on pokazal zelo discipliniranega igralca. Hasl pa ne spada v moštvo, na tem mestu smo videli ze boljše igralce. Precej zasluge ima ravno on na težkem porazu. Svetic ie igral z izredno požrtvovalnostjo. Sodnik fr. Sneler je dobro sodil, vendar za normalen potek igre prepedanten. Izključitvi Koše-nine in rezerve Juga bi morala slediti še Haslova in tudi Zupančičeva. Poudarjamo pa, da se mora vsak igralec zavedati, da način namernega suvanja žoge v občinstvo škoduje ne njemu, pac pa klubu, kateremu pripada. Po tej nogometni tekmi je pa izvedla nameravani , . Tek sedinjenja agilna lnhkoatletska sekcija Primorje. Na dveh različno dolgih progah je starlalo 23 tekačev, kar je za našo razmere rekordno število. Na progi, ki je merila okoli 5000 m, je startalo 8 tekačev. Na ej protri je bila ostra konkurenca naših najboljših tekačev na dolge proge. Kot prvi je prispe, na c.lj Perko (P.) v zelo dobrem času 18:a0.2 nnn, kot d n-gi par metrov za njim Kuiner (I.), 3. Sencar (t •), 4' Z°Na krajši progi, dolgi okoli 2700 m je teklo 15 tekačev. 1. Majhenič (Disk, Domžale 10:05 iiiin 2 Marhtottt (L), 3. Skrabar, 4. Regally, 5 Bnški (VS" Po tekmovanju je navzoči g. Veliki župan dr. Vodopivec nagovoril tekmovalce in poudarjal po-nTn tega teka in lahkoatletike sploh. Nato se je vršilo vpisovanje v spominsko knjigo. Vojaške tekme. V nedeljo sta se v Ljubljani srečali vojaški reprezentanci Zagreba in Ljubljane. Vrf so nastomlt igralci ra-n-h naših klubov. Zmagala je nubliana s 4:3. Medtem ko je bil pri Ljubljani boliš de® moštva obramba, je bil pa pri-Zagrebu napad da eko boljši od našega. V ljubi , obrambne S Verovšek sijajno. Nosilec vseh akcij Zagreba ie bilo pa izvrstno, malo preostro igrajoče levo krilo Sodil je to zanimivo igro z malo sreče g. Cimperman. MARIBOR. Podoben tek se je vršil tudi v Mariboru, in cir-er /a oc-kal ki ie poklon en spominu 1 one Vali-tarja Na 2300 m dolgi progi je startalo 11 atletov. I Podpečan (Z.) 8:4 min., 2. Lah m 3. Kornč (M.). Maribor: Sv oh od a 0:0. Odigral se je preostanek 25 min iz prvenstvene tekme in je Maribor zabil z lahkoto se dva g°la' 'Železničar (M.) : Železničar (Zagreb) 4:1 Gostie so zelo v slabem stilu zaigrali in nas no bi še večja zmaga domačega agilno se 1'orefcga moštva presenetila. Železničarji se od tekme do tekme boljšajo. Maribor : Železničar 2:1 (0:1). Prijateljska igra za pokal g. Hgerja. Po lepi Igri je oslabljeni Maribor z enakovrednimi rezervami dosegel zmago. Železničarji so nudili mr.čan odpor iif bili v polju popolnoma enakovreden nasprotnik. Pred golom so bili pa premalo odločni. Sodil je dr. Planinšek dobro. Sporlklub : Rapid 3:1 (1:1). Po lepi Igri so zmagali tehnično mnogo boljši gostje. Rapid je ugajal le v prvem jwlčasu. v drugem je pa popustil in « unali S^iO ^ docela X svojih rokah. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. Celjska 158 den., Ljublj. kreditna 125 zuklj., Praštediona 920 den., Kred. zavod 175 den, Vevče 110 den., Ruše 260—280, Stavbna 56 d-, šešir 105 den. Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 432—134, kasa 432-434, termini: 12. 436—437, 2. 442-446, 7% in vest. jx)soj. 86, agrari 53.50. Bančni pap.: Union 57.50—59, Poljo stare em. 17.50—18, nove em .15—1650, Hrv. 65—68, Kred 92.50, Jugo 91 — 91.50, Lj. kred. 125—127, Medjun. 57.50, Prašted. 920-925, Srpska 152—153, Zem. 137—140, Etno 160, Obrt. 38—39. Ind. pap.: Gutmann 192.50-195, Slavonija 6—6.75, Slavex 102—103, Danica 150— 155, Drava 510, Šečerana 455—460, Osj. ljev. 175— 1C0, Brod. vag. 300, Union 305-320, Isis 24 30, Ragusea 490—500, Trbovlje 478—180, Vevče 114— 116, Nar. šum. 19, Piv. Sar. 280, Mlin. 19.75, Ocea-nia 255. Dunaj. Podon.-snvska-jadr. 84.25, Živm 129.50, Jugo U, Alpine 42.90, Leykam 9.95, Trbovlje 5S.85, Muudus 187.50, Slavex 11.95, Slavonija 0.70. Žito Danes je nekoliko živahnejša ponudba baške pšenice, vendar pri povsem neizpremenjenih cenah. Tudi povpraševanja je bilo nekaj, radi česar moremo zabeležiti tudi nekaj zaključkov gornjeba-ški pšenici po 245 Din nakl. jxist. Bilo je tudi zanimanja za laplatsko promptno blago, vendar brez ponudbe. Inzulanka več kot času primerno suha velja 260 Din medjimurska nakl. post., a slavonska času primerno suha koruza se ponuja po 2:0 Din nakladalna fiostaja za promptno dobavo. Kupčije s koruzo ni. V ostalem so cene neizpremenjene. Kupčije se sklepajo le sporadično. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. Novosadska borza radi praznika ni poslovala. Les !tt Na ljubljanski borzi so bili zaključeni 3 vagoni bukoviii plohov. Tendcnca neizpremenjena. ZAGREB. Concordia : Sparto 5:1 (1:0). Zaslužena zmaga, vendar malo previsoko izražena. fejjarta je znala sicer boljše prilagoditi svojo igro slabemu terenu, vendar je bila obramba preveč nervozna, da bi mogla zadrževati napad Con-cordije, podpiran po neumornem Preinrlu. Ilašk : Gradjanski 4:3 (2:2). Toku igre bi neodločen rezultat najbolje odgovarjal. Tekmo je vodil mesto g. Brauna Dunajčan Miesz. Nzzsznanlla Cjiuhljanslto gletlaliSče DRAMA: Začetek ob 20. Sreda, 5 dccembra: Zaprto. Četrtek, 6. decembra ob 15 pop.: Modri osliček Miško. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. OPERA: Začetek ob pol 20. Sreda, 5. decembra. Zaprto. Četrtek, 6. decembra: »Lepa Vida«. Red D. Kur je več abonenlov izrazilo željo, naj se na Miklavžev večer 5. t. m. ne vrši predstava, zato ostane ta večer gledališče zaprto. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani prosi p. n. abonente, da poravnajo četrti obrok svojega abonmaja najkasneje do 12. t. m. Mariborsko gledališče Sreda, 5. decembra: Zaprto. Četrtek, 6. decembra ob 20. uri: »ADIEU MIMT«. Ab. B. Kuponi. Petek, 7. decembra. Zaprto. Sobota, 8. decembra ob 15. url: »JESENSKI MANEVER«. Gostovanje gdč. Lubejeve. Kuponi. Ob 20. uri »DOBRI VOJAK ŠVEJK«. Kuponi. Gostovanje g. Dancša. Prireditve in društvene vesti Strokovno društvo javn. nameščencev v Ljubljani ima danes ob 16 na predsednikovem domu. Mestni trg št. 19-111. svojo redno sejo; vsi odborniki vabljeni. — Tajnik. Naše difaštvo Akademska marijanska kongrcgacija ima drevi ob 8 shod. — Odbor. Cerkveni vestnile Bratovščina sv. Rešnjcga Telesa bo imeta svojo mescLiio pobožnost v četrtek, 6. decembra v uršu-linski cerkvi. Ob 5 zjutraj bo prva sv. maša, ob pol 6 pridiga in ob 6 sv. maša z blagoslovom za žive in rajne ude bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Reš-njega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evh» nstične pobožnosli! Mesečna rekolekclja za duhovnike Je v Domu v Jetrtek 6. t. m. od 3 do 5 pop. Marijanska kongregacija ta gospodične pri Sv. Joiefu v Ljubljani. 8. decembra je glavni praznik. Zjutraj ob pol 7 »kupno sv. obhajilo in obnovita* posvečanja, popoldne ab 6 slovesen shodi Peter Klemen: Slovenski hurir In njegovo smolo (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Dalje.) XXI. poglavje. Genova. Ventimiglia. Menton. Zopet smola: Hajdi nazaj! Povratek v Rim. Vlak je odšel ob osmih zvečer iz Rima preko Civitavecchia, Livorno, Pisa, Spezia proti Genovi. Cena beg, bivši albanski poslanik v Belgradu, ki so ga kot prevelikega prijatelja Jugoslavije premestili v Prago, kjer ga je ustrelil iz političnih nagibov albanski dijak Algiviad Bebi. Krog poldevetih drugi dan sva dospela v Genovo, a izvedela sva, da jo je vlak proti Ventimiglia že odpihal nekaj minut prej. Čakati sva morala in ker je bilo časa dovolj, sva šlu po mestu, »da štogod vidiva,- ]e rekel gospod Ivan. Najela sva si izvoščka za eno uro in sva se pogodila za dvanajst lir, ker je to potrebna in previdna pogodba, ki jo je v Italiji treba skleniti z vsakim voznikom, če nima taksimetra. Čudno! Vsaka draga hiša se imenuje »pa-iazzo-, če je le malo mramoria na njej in ima nekoliko starinsko lice Zgodovinskih zgradb ie mnogo in preveč, kdo bi si zapomnil njih imena in njih zunanjost, ko sem se le vozi! tam okrog. Ko sem, grede, mimo Villete di Negro, zapazil gori na višini umeten slap in vprašal: Senta, cosa e questo quassu<- (Slišite, kaj je pa to f 11 gori), sem dobil odgovor: »Acqua, acqua, si-gnore« (voda, voda, gospod). Ko mu je gospod Ivan povedal, da je to impertinentno, je pripomnil, da je to vodopad in da so vodopadi vedno iz vode, vila nad vodopadom pa se imenuje Vil-letta di Negro. Težko je verjetno, da bi si bil zapomnil to ime, če ne bi bil slišal prej tako temeljite razlage o bistvu vodopadov... c la cascata d'acqua e d'aequa, kulturni vetturino. A čas je mineval, treba je bilo zaviti proti kolodvoru. Mimogrede sva stopila še v neko knjigarno, kjer sva kupila nekaj knjig, jaz dve italijanski slovnici, on pa ^La guida di Genova Potem sva šla na postajo in okoli ene ure sva se odpeljala po Rivieri d i Ponente proti mejni postaji Ventimiglia. Lepa in neprijetna je ta pot. Lepa zato, ker se voziš med oljkami, palmami, mandarini in oranžami, neprijetna zato, ker je toliko predorov kot po bohinjski dolini. Komaj si uzrl velik nasad zelenili inanda-rinov, preobloženih z zlatimi jabolki, komaj si videl gozdiček palm, pa zarožlja krog tebe, smrdljiv dim ti puhne v oči, spet si v dolgem predoru in čakaš, kdaj se polagoma od daleč prikaže svetloba. Lepa je Riviera vendar, zlasti za one, ki imajo toliko denarja, da jim ni treba danes misliti, če bodo jutri še lahko večerjali. Vlak je imel zamudo. Dospeli smo v Ventimiglia krog osme ure zvečer. Ni nama kazalo nadaljevati pot še isti večer proti Niči, bila sva trudna in ljubilo se nama ni nič, ker sva imela za sabo dolgo pot in neprespano noč. Pri izhodu iz kolodvorskega poslopja, je priskočil k nama starejši fakin in se nama ponudil za nosača prtljage, rekoč, da naju pelje v imeniten in moderen hotel prve vrele, ki je prav blizu kolodvora. A hotel ni imel na sebi nič modernega, pač pa mnogo nesnage in smradu, ta smrad je govoril tudi o živalicah, katere smo nekdaj po Dunaju preganjali s petrolejem. Izjavil sem, da tam ne ostaneva, ker je hotel premalo »moderen-. A on se ni dal prepričati, češ, da jc vse snažno, čedno, kratkomaio moderno in da hiša disponira celo z najmodernejšim straniščem. Nazadnje je vendar obveljala najina volja. Preselila sva se v hotel Terminus, kjer sva prenočila. Drugi dan nama je zopet grozila meja. Še sva se spominjala dogodkov iz prejšnjih dni in nekam ozko nama je bilo v prsih. Čakala naju je carinska in policijska preiskava v Ventimiglia in od strani francoske oblasti v Mentoni. Srečno sva prestala prvo, dobila sva vozne listke po znižani ceni do Pariza, ker sva bila — potujoča oficirja v civilni onleki — in dani so bili vsi pogoji, da se enkrat za vselei temeliito oddahneva, ker sva zapuščala italijanska tla. Čez pol ure sva bila že v Mentoni. Izstopiti smo morali vsi in sledila je enaka preiskava. Proti najinim kovčegor ni imel nihče ničesar, a najini listi, o smola vseli smol, niso bili — v redu. (Dalje.1) Reklama je važna, toda ... Sir William Cravvford, ki ima v Londonu eno največjih reklamnih agentur na svetu, je te dni predaval v Berlinu o reklami. — Kako ogromno vlogo igra reklama v modernem gospodarskem življenju, je razvidno iz dejstva, da se je izdalo na Angleškem 1. 1906 za reklamo 300 milijonov mark, sedaj pa izdajejo v ta namen 3 milijarde mark. Za reklamne vojne pohode izdajejo posamezne veletvrdke po 2— 6 milijonov mark letno. Vsej reklamni podjetnosti koraka na čelu angleška vlada sama, ki je pred dvemi leti ustanovila posebno reklamno ministrstvo, ki mu daje vsako leto 20 milijonov mark kredita. Zato pa se dela učinkovita reklama za proizvode britanskih kolonij z velikimi plakati, ki jih menjajo vsak me- sec in z velikimi stojnicami po razstavah. Angleži so že zgodaj spoznali korist skupne re-I klame posameznih poklicnih zvez in dosegli s I tem lepe uspehe. Tako se je poraba angleškega sadja v petih letih več nego podvojila. — Reklamna načela so sedaj utrjena. Kdor išče odjemalcev, skuša ljudi nagniti, da razmišljajo. Razmišljanje vzbuja veselje do ukrepov. Ukrepi pomenjajo kupovanje. Seveda pa je glavno, da je blago dobro. Samo dobro blago vzbuja zadovoljnost. Samo tisti, ki je s kupljenim blagom zadovoljen, kupi ponovno. Ponovno kupovanje pa se izpremeni v navado. In šele navada zagotavlja trajen uspeh. — V podrobnostih zastopa Cravvford načelo, da je treba reklamo predvsem ponavljati: >Ponav-Ijaj svojo vabilo na nakup petdesetkrat, v pet-ieset različnih oblikah!;: Reklama mora podati vse prednosti ponujenega v taki obliki, da potegne za seboj srce in glavo interesentov. Kdor pa išče uspeha, ima predvsem dolžnost, da je pošten in da ima pred očmi splošno blaginjo. Služiti skupnosti mora biti prvi cilj tudi pridobitnim krogom. Roman Berlinčanko Gertrud Paukert je bila povabila neka družina v Južni Afriki na obisk. Gospodična je ponudbo sprejela. Med vožnjo se je na parniku seznanila z angleškim potnikom Wiliamom, ki ji je opetovano ponudil zakon in se pri tem skliceval na svoje veliko bogastvo. Gospodična je slednjič sprejela njegovo ponudbo in zaroko so praznovali takoj na ladji. V .Tohannesburgu je pa Williams nekega dne prosil Paukertovo, naj mu vrne njegovo besedo, češ, da je v tem prejšnje njegovo dekle povilo otroka in ji sedaj ne more prizadeti bolečine, da bi se poročil z drugo. Paukertova je nato vložila v Londonu tožbo proti Williamu, ki je bil tudi obsojen, da ji plača 200.000 dinarjev odškodnine. Kje tabori češkoslovaška mladina Pri zadnjih parlamentarnih volitvah v Češkoslovaški republiki so bili najmlajši volivci, to je ljudje, stari 20 do 26 let, razdeljeni po strankah naslednje: 17.05 odstotkov komuni- stov, 16.83 odstotkov nemških narodnih socialistov, 15.25% čsl. nar. socialistov, 14.80 čsl. socialnih demokratov, 14.68 Ludove stranke, 13.26 republikanske stranke, 11.61 nemških socialnih demokratov, 11.48 Kmetske zveze, 10.91 nemške nacionalne stranke, 10.59 Li-dovcev, 10.05 čsl. obrtne stranke, 9.93 narodnih demokratov in 8.07 odstotka nemških krščanskih socialcev. Velika večina mladine tabori tedaj v strankah s socialnim programom. Kako živi poljska akademična mladina Na poljsikih visokih šolah sludira danes nad 40.000 dijakov obojega spola. Od tega stanuje približno 4000 po dijaških domovih, katerih vrednost se ceni na 1.2 milijonov zlotov. Nad 1000 dijakov dobiva ustanove, ki jih morajo po dovršenih študijah vrniti. Do 7000 dijakov so hrani po dijaških menzah. Nad 8000 dijakov dobiva dolgoročna posojila. Do 500 dijakov more preživeti počitnice po dijaških domovih ob poljskem morju, vilnskih gozdih in gorah. Za zdravje dijaštva skrbe dijaške bolniške blagajno in zdravilišči za jetične v Zakopanih in Kikuličinu Dijaški fondi imajo znatne dohodke iz lastnih podjetij: tiskarn, trgovin, delavnic. Akademska športna zveza je nedavno na lastne stroške zgradila športni stadion za 300.000 zlotov. Na dijaških posredovalnicah za delo se oglaša približno po 3000 dijakov; od teh dobi delo (večinoma instrukcije) približno 60%. Država daje letno 1 milijon zlotov za visokošolske dijaške ustanove, pol milijona v gradbene namene, 21 milijonov za profesorske plače in 7 in pol milijona zlotov za stvarne potrebščine, skupaj tedaj 30 milijonov zlotov. Algiviad Bebi. morilec Cena bega, ki ga je te dni pred porotnim sodiščem v Pragi ustrelil Albanec Žiga Vučitrn, sluga Gana bega, brata umorjenega Cena bega in bratranca kralja Ahmeda Zogu. V ti ve i* ^ lrcO vrsiaf) Mehikansko vrhovno sodišče jc potrdilo smrtno obsodbo proti Obregonovemu morilcu Toralu in obsodbo na 20 letno ječo proti njegovi soobtoženki redovnici Conception. Škandal v hamburškem gledališču. Pri predstavi Brucknerjevega »Zločinca« v hamburškem gledišču so začeli z galerije metati smrdljive bombe in praške za kihanje. Občinstvo je bežalo r.a hodnike. Po predstavi so se škandali nadaljevali pred glediščem. Aretirali so 16 oseb. Radi ponarejanja čekov v višini treh milijonov frankov so v Parizu aretirali bivšega ministrskega kandidata komunistične stranke v Berlinu — Ericha Krafft-Sachsa in njegovega pomočnika Vasilija Antika. Pri avtomobilski nesreči na Gruzinski vojaški cesti na Kavkazu sta bila ubita načelnik kavkaške politične policije Edfibilja in vpliven član nadzorstvene komisije gruzinske komunistične stranke Kočetkov. Dva druga sovjetska funkcijonarja sta bila težko ranijena. Ubil in sežgal je 18 letni William Hess v državi Newyork 59 letnega farmarja Rehma-yerja, ker mu le-ta ni hotel dati šopa svojih las za odčaranje Hessove družine. Ob tej priliki je prišlo na dan, da je zamorsko praznoverje »VocLoo« močno razširjeno tudi med belim prebivalstvom. Tri miljarde frankov dolgov je napravil in pobegnil francoski prešičerejec v Saint Romansu. Mnogo družin je izgubilo vse premoženje. Ogrska je šiela v zadnjih dneh leta 1926. 8,458.000 prebivalcev proti 7,980.000 L 1920. Pod sumom umora so zaprli v Kolnu zdravstvenega svetnika dr. Richterja. Žrtev je bila neka bolniška sestra. Svoja dva pohabljena otroka je sežgala v krušni peči neka ženska v občini Toruni. okraj Volovoj v Podkarpatski Rusiji. Preko oceana poleti z Rohrbachovim letalom »Rostra« letalec Steindorff še pred 15. t. m. Amerikanci izdajo za športne namene ■ vsako leto 70 milijonov dinarjev. Lutra no v Švici, kjer se bo vršilo 10. zasedanje Društva narodov. Ženevski zrak je pozimi za bolehne državnike (Chamberlain, Stresemann) preoster. llorbcrt Sponrer, anananftl angleški filozof in 30- ololog, k! je umrl pred 25 leti — dne 8. decembra 1903 v starosti 83 let. Njegova modroslovna dela so prevedena v vse kulturno jezike. Žal, da se njegova načela ne skladajo s krščanstvom. Pietro Motcagni. iiafpopulamej&i izmeti živediii italijanskih skladateljev, »Invi 7. t. m. svojo 05 letnico. Nj^aova prva opera »CavnlUria ruBtleanac «t je v teku 38 let osvojila gledališke odre vseh kulturnih narodov in je dobro znana tudi med Slovenci. •»lavni oMar Irrafja Evinem* II. v Pergantii, ki so ga poleg drugih starin izkopale nemške ar- heološke ekspedicijo v Pergamu v letih 1878 -1888. Za pergamske starine so sedaj v Berlinu zgradili i>o«eben muzej. Za duha in srce Opera: Nikola Sub?c Zriniski V nedeljo 2. t. m. je bilo v ciklu slovanskega tedna premiera Zrinjskega. Ta solidna opera bo nemara preživela celo kopo novejtsih hrvatskih oper. Nedeljska predstava v Ljubljani je delo v polni meri uveljavila. . V naslovni vlogi je gostoval g. Primoži«, ki ie postavil pevski in igralski mnrkantno centralno figuro, prav tako tudi. g. Beieto v vlogi sultana. Druge glavne vloge so peli ga. Thierry-Kavčmkova, Poličeva, gg. Kovač in Janko — vsi so res dali svoje najboljše. Orkester je bil po g. Balatki izredno skrbno voden in fin, tudi inscenarij m balet, posebno ples gdčne Moharjeve, sta dobro učinkovala. Bila je skrbno pripravljena in zelo animirana predstava, ki je res užgala. y' Umetnostna razstava l. Mežan V kazinski dvorani v Mariboru je od 1. do 16. dec. t. 1. otvorjena razstava slik akvarelov, paste-lov in grafik Janeza Mežana. Je to že tretja njegova rszstava v Mariboru, Ljubljančanom pa je znan z jesenskega nastopa »Četrte generacije« pri Jakopiču. Za reprezentacijo v Ljubljani je Mežan izbral pač najslabše stvari, kar jih ima in ki tudi vise še na tej razstavi. So to predvsem portreti v olju in večje oljne kompozicije sploh, glede katerih naj si M. nič ne prikriva, in pa zlasti one dekorativisti-čno-prisiljene barvne študije kot je »Stolnica« (85) in podobno. Prijetno presenečenje pa so na tej razstavi nekateri akvareli in posteli, ki dajo slutiti, da leži baš v teh srednjih tehnikah za Mežana najugodnejše polje za razvoj. Eruptivno vrženi akvarel 15 (Strojarska ulica), 18 (Pohorje v jeseni), 19 (Maribor), 27 (P.\rk) ter paetel 42 (Pri treh ribnikih) so prav dobre stvari, podane v zelo lepem barvnem stilu in v čistih tonih, sempatje morda celfc%reve.C čistih. Tudi portretna študija dekleta (v pustelu) je daleko ugodnejša nego katerakoli podoba v olju. Izmed grafik mi ugaja najbolj list 45 (Zene z otrokom), dasi jo še nekoliko trdote v njem, in »podoba dekleta«. Kar je M. pokazal doslej, je vse šele začetek in treba bo resnega truda in zelo mnogo kritike v delu; ni noben novator, zato na pla-stično-pedantno gledana Cerkev v Puščavi (8) ne ogreje, zato pa je tembolj gorek ln neposreden v preprostem naturnem načinu, ki mu priskrbi » akvarelu ali pastelu apartno učinkovitost. Postavo naj si vsakdo ogleda. Dr. Rajko Ložar. S Icnfjžnfega trga. Za Milclavia in Boiii bo ustreženo mnogim našim staršem z ravnokar izšlo mladinsko knjižico »Narodne pravljice iz Prekmurja* II. zvezek. Lična knjižica obsega 19 mičnih pravljic z 10 ilustracijami. Izdal jo je Učiteljski dom v Mariboru. Knjižica obsepa 130 sirarn ter stane trdo ve«ina 10, broširana pa 11 Din. Dobi se v vseh knjigarnah. Za Mikhivin, boiii in novo leto je izdala Jugoslovanska Matica osem novih, prav originalnih razglednic. Vsaka stane 1 Din. Slovenci, kupujte te razgled niče, ki niso nič dražje od tujih, iniporti-ranih in mnogokrat manj vrednih razglednic. S tem podpirate predvsem domačo umetnost in Jugoslovansko Matico. Razglednice so povsod na prodaj. Kjer jih še ni, zahtevajte, da si jih nabavijo. Izšla je 4. štev. »Mladega junaka«, ki je izredno bogata in zanimiva. Kar natrpana je z lepimi slikami! Posebno posrečena je slika, ki kaže prihod sv. Miklavža v pobožno družino, kjer svetnik obdaruje pridno deco. Ljubka je slika, ki predstavlja božično veselje srečne družine pred jaslicami; pretresljiva pa je ona, ki kaže podivjanega pijanca, kako s sekiro v roki razgraja in skruni skrivnostno lepoto svete noči. Iskreno lepi, preprosti, a globokomisdni so vsi članki. Ni čuda. da število naročnikov »Mladega junaka« stalno narašča. Celoletna naročnina ' -ri-nša 10 Din. Kdor se za list zanima, naj zahteva ievilko na ogled pri upravi ».Mladega iunaka«, -na, Poljanski nasip 10. RadHska razstava Radijska oddajna postaja hoče zainteresirati široke sloje ljudstva za radio. Sicer se danes skoro vsakdo zanima za to tehnično in kulturno pridobitev, le da često nima prilike pobližje seznaniti se z najmodernejšimi iznajdbami v radijski teh-i niki. V prodajalni z radijskimi aparati in potrebščinami marsikdo težje veliko povprašuje po tem in onem in zdi se mu neprijotno ogledati si deset in še več aparatov preden si pravega zbere. Zato je naša oddajna postaja prišla na idejo, da razstavi razne vrste aparatov, zvočnikov, detektorjev, slušalk in najrazličnejši tovrsten materijah Taka razstava je času jako primerna in za vsakega zanimiva in poučna obenem. V lepo prirejeni dvorani Akademskega doma na Miklošičevi cesti vidiš vse najrazJičnejše vrsta aparatov od najpreprostejših in najcenejših do naj-razkošnejših in seveda temu primerno dragih. Prt vsakem razpostavljenem predmetu je zadeven napis in cena, tako da je razstava tudi praktičnega pomena. Strokovno tehnično vodstvo po razstavi oskrbuje osobje oddajne postaje vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 8 zvečer. Vsak večer se razni aparati predvajajo. Za vsakogar, ki se za radio zanima, bo prireditev zelo zanimiva. Že prve dni je razstavo obiskalo nenavadno veliko interesentov. Mnoge je skoro gotovo privabilo tudi dejstvo, da se bliža Miklavž, ki hoče v darilih biti tudi modem. A tudi neglede na to vsakemu radijskemu amaterju priporočamo obisk razstave. Rabite Tmigsraiii toariom-eleS-ifromlke Programi Uaat1o-£fvilblfana Sreda, 5. dccembra, 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila; 18 Pravljice, pripoveduje pisatelj Milčinski; 19 Srbohrvaščina, poučuje prof. Mazovcc; 19.30 Vp'iv grške in rimske kulture na evropski razvoj, predava univ. prof. dr. Bradač; 20 Miklavž v radiu: 1. Slovesno zvonenje, 2. Vijolinski solo s klavirjem, 3. Angelski zbor, 4 Nagovor Miklavža, 5. Angelski zbor, 6. Vijolinski solo s klavirjem, 7. Slovesno zvonenje. — 21 Schuberlov večer — izvajajo konservatoristi. Uvodno besedo govori dr. A. Dolinar. — 22 Poročila. "Drugi programi Sreda, 5. decembra. Zagreb• 17 Pravljice. — 17.30 Kavarniška glasba. — 20.15 Predavanje o modi. — 20.35 Otroške pesmi. — Praqa: .73.40 Predavanje o kreditih. — 16.20 Otroški spored. — 18.25 Delavsko predavanje. — 19 Prenos drame iz Brna. — 20.15 Miklavžev večer. — Varšava: 16.20 Mladinski pro- Za IKliklauža samo radio aparat specialne trgovine a RADIOVAL Kongresni trg 3. gram. — 18 Koncert — 20.30 Komorna glasba. — 22.30 Lahka glasba. — Iiatovice: 16.30 Program za deco. — 19.25 Predavanja. — 20.30 Salonski orkester. — 22.30 Plesna glazba. — Dunaj: 11 Kvartet. — 16 Koncert orkestra Schieder. — 17.25: Pravljica. — 17.50 Umetnostno predavanje. — 20.30 Drama. — Nato lahka glasba. — Budapest: 12.20 Ciganska glasba. — 16.10 Pravljice .— 17.10 Vo-jaška godba. — 19.30 Opereta »MAgnfts Miška«. — 22.20 Ciganski orkester. — Jlerlin: 15.30 Predavanje o športu in telesni kulturi. — 16 Nemški optiki. — 17 Orkester. — 19 Juristično predavanje. — 19.30 Politično predavanje. — 20 Opereta. — Muenchen: 16 Komorni kvartet — 19 Geološko predavanje. — 19.15 Športni podlistek. — 20 Orkester. — Leipzig: 16.30 Koncert. — 19.30 O pomenu monogamije, predavauje. — 21 Orkester. — 22.15 Plesna glasba. — StuUgai t: 15 Pevna igra ra deco. — 18.15 Filozofsko predavanje. — 20.15 Prenos operete »Ubogi Jon:,lanv iz Frankfurta. — Milan: 12.30 Kvartet. - 10.30 Kvintet. — 17.20 Otroško pelje. — 20.30 Lahka glasba. — 23 Ciganska glasba. — Rim: 13 Trio. — 17.30 Vokalni in instrumentalni koncert. — 20.45 Petje in orkester. — Ban: 16 Orkester. — 19.30 Predavanje il ekonomije. — 20 Orkester in sopranski samospevi. — 22 Orkester. Vsakovrstne ure, latiiiua iu srebrnina po nizki ceni pri L.Viihar.urar Ljubljana Petra c*s'a 36 Ob priliki preselitve iz Ljubljane v Beograd ae nisem mogel od vseh posloviti. Zato izrekam tem potom vsem svojim osebnim in poslovnim prijateljem ter znancem iskreno zahvalo za naklonjenost in se obenem priporočam ra bodočnost. Na ividenje! Mr. Miro Rožmaa, s soprogo, em. ravnatelj Salus d. d., Ljubljana. iščejo A ► ► : dr. Egcn Stere zaprisežen sodni tolmač češkoslovaškega, italijanskega in nemškega jezika, do sedaj advokat v Trstu si dovoljuje vljndno naznaniti, da je olvoria Knailjeva ulica štev. 10/1. Telefon štev. 3143 Ček. račun 15.150 -4 < < < •4 M < < < ki bi posečali privatne stranke — za dobroidoč predmet. Tedenski zaslužek 1000 Din. - Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju pod »S 1. decembrom 1923«. estva Dne 16. deccmbra 1928 ob 14. uri se bodo prodale na prostovoljni dražbi na licu mesta v Verdu, oddajno 15 min. od Vrhnike — hiši št. 33 in št. 8 ter k temu spadajoče njive in travniki. Hiši sta na prometnem kraju v Verdu in se izvršuje v hiši štev. 8 že dolgo let gostilničarska obrt in trgovina. Druga enonadstropna hiša je pa jako pripravna za vsako obrt. Natančnejša pojasnila daie JOSIP VEKBIČ, Vrhnika št. 28. Zastopnika vinske stroke za vso Slovenijo išče renomirana vinska veletrgovina. V poštev pride le najboljša moč s priraa referencami in označbo dosedanjega službovanja. Nastop s 1. januarjem 1929. — Ceni. ponudbe z zahtevkom plače naj se nošljejo na ALOMA COMPANY pod »VINO«. Dvokolesn, motor i, šivalni S®* slroji, otročki in igračni vo nčki.triciklji holenderii, ski-ro, otroški automobili. Prvovrstno blago po najnižiih cenah Velika Ubira. — Ceniki franko — Prodaja na obroke „TRIBUi«lM, F. B. L. • tovarna dvokoles in otroških voz'čkov Ljubljana, KarEovska cesia 4 f§P» ZA ZIMO! Kongresni trpr jm jra Zn"žime ceifcč! Najfinejša sukna in Pouble štofi Ogromna izbira za suknje in ulsfre Vedno zadnje novosti češkega in Angleških kamgarnov za obleke na Siongresiicm argis štev. iS. v specialni trgovini sukna kupite najbolje in priznano najceneje! Opravilna Številka E 373/26. Drazbeni oklic Dne 18., 19., 20. in 21. decembra 1928 ob pol 9 se prodajo na gradu v Gornji Radgoni po javni dražbi sledeči predmeti, in sicer; 2500 komadov, predvsem pohištvo za več soban različnih slogov, preproge, slike, deloma umetniške vrednosti, zgodovinski portreti, knjižnica, razna posoda, avtomobil itd. K draženju se bo začelo pozivali šele pol ure po zgoraj navedeni uri; medtem p-a se lahko ti predmeti ogledajo. Okrairo sodišče v Gornji Radgoni, odd. IIL, dne 29. novembra 1928. Uprava Državnih monopolov želi nabaviti nn podlagi rešenja M br 31.054 z dne 23. novembra letos potom direktnih ponudb za svoje tobačne tovarne 150.000 met. jeklenih obročev dimenzije 16 X 0-5 mm in 90.000 kom. plorrbnih glavic za zavarovanje zabojev. Rok za vlaganje ponudb je do 24. dec. 1928. Pogoji kakor tudi vsa druga pojasnila sc dobe v pisarni akonomskega oddelka, Odsek za kupovanje, uprave Državnih monopolov, vsak uradni dan od 8 do 12, Iz pisarne Uprave državnih monopolov EM. br. 24.888, 27. novembra 1928 v Beogradu. BM3ET o/ /o I. DELAVSKO KONKUMMO DRUŠTVO, registirovana sBcMiirocjFča ss omejeno zaveso (dividenJe) po § 26 pravil, se prične v vseh poslovalnicah dne 10. tega meseca. V.-e člane pro-imo. da jo dvignejo ozir. obračunajo najka neje do 20. tega meseca, ker se bodo pozneje glede i'plačila potrjeni seznami vrnili vodstvu zauruge. ' Ljubljani 16 Sir Arthur Conan Doyle: Izgubljeni svet (The lost icorld.) Roman. Drgnil sem si nehote oko, ne da bi kaj rekel. »Moja žena mi je že večkrat to očitala, in vendar mislim, da bi storil isto na mojem mestu vsak pošten človek. Nocoj pa vendar nameravam podati izreden primer, kako se lahko obvladam. Premagati hočem svoje povsem naravno razpoloženje. Vabim vas torej k javni znanstveni razpravi.« Izročil mi je na mizi ležečo vstopnico. »Kakor vidite, bo imel profesor Per-cival Waldron, dokaj poznan naravoslovec, danes ob poldevetih zvečer v dvorani Zoološkega Instituta predavanje »Iz prarlavnine«, o razvoju življenja na zemlji Povabljen sem nalašč za to. da bi predavatelju izrazil v imenu odbora zahvalo navzočih. Izrabiti hočem lo priložnost, da izrečem jako previdno in vljudno nekaj opazk, ki utegnejo mogoče zanimati poslušalce in obuditi pri posameznikih željo, da bi se bolj natančno poučili o tej zadevi. Ne bom si torej dovolil nikogar izzivati, to sc razume, namignil bom samo, da obslo-jijo še druga in bolj globoka vprašanja, kakor ona. o katerih smo poslušali. Poizlais;l se bom strogo bradati, da vidim, ali ne bo obrodilo slično samozalajevanje boljših uspehov kakor doslej.« ' »Dovoljujete mi lorej, da pridem tja?« sem vneto vprašal. . »No, seveda!« je odgovoril prisrčno. Rekel jo to tako izredno ljubeznivo, da me je presenetila njegova prijaznost skoro še bolj kakor njegova silovitost. Nje- gov smehljaj jc bil naravnost očarljiv: lica so se napihovala kakor dve rdeči jabolki, napol zaprte oči so dobrohotno žarele in samo črna dolga brada je učinkovala slejkoprej nekoliko preteče. — »Seveda morate priti. Tudi zame bo prijetno, ko bom vedel, da imam med občinstvom vsaj enega somišljenika, pa naj bo šc lako slab in nevešč. Mislim, da pride veliko ljudi. Waldrcm uživa, bogve zakaj, velik sloves, čeprav je po mojem samo slepar. No, gospod Malone, naklonil sem vam veliko več svojega časa, kakor sem hotel. Posameznik se vsekakor ne sme nikoli polastiti onega, kar je namenjeno vesoljstvu. Veselilo me bo torej, ako vas ugledam zvečer pri predavanju. Ne pozabite, seveda, da niso podatki, katere sem vam navedel, nikakor namenjeni za javnost.« »Ampak McArdle, naš glavni urednik, bo hotel — saj razumete — vendar vedeti, kaj sem opravil.« »Povejte n:u vse, kar hočete. Med drugim mu lahko sporočite, da ga obiščem z jahalnim bičem v uredništvu, če mi zopet pošlje kakega vsiljivega dopisnim. Zanašam se torej ra lo, da ne boste prav ničesar priobčili v vašem listu. Dobro! Na svidenje da-nes o poldevetih zvečer v Zoološkem Institutu! Profesor me je odslovil s kretnjo roke. Priklonil sem so in zapustil njegov kabinet. Rdela napihnjena lica sinjkasločrna skodrana brada in izzivalne oči so tvorili vsebino mojega zadnjega vtisa. Peto poglavje. To je vpraša njo! Ne morem povedati, ali so bile vsega krive telesne nezgode pri mojem prvem obisku ali duševno razburjenje pri drugem, toda zunaj v Enmore Parku sem se počutil kakor dokaj izgubljen novinar, imel som v brneči glavi le eno misel, in sicer, da je profesorjeva povest nedvomno resnična, da obrodi njegovo odkritje velikanske posledice, in da bi lahko spisal o tem za list izredno lep članek, če bi se mi le posrečilo, da bi dobil dovoljenje in mogel izrabiti gradivo. Skočil s^m v avtomobil, ki je stal na oglu, in oddirjal v uredništvo. Mc. Ardle je pisal seveda kakor navadno pri svoji mizi. »No, vi, mladenič, kako je kaj?« je zaklical radovedno. »Izgledate že tako, kakor da bi bili v vojni. Ni vam treba niti pripovedovati, da se je zakadil v vas!« »Od kraja je res med nama nastalo malo nesoglasje...« Kakšen človek je to! No, in kaj ste počeli polem? »Hm, potem se je že nekoliko spametoval pa sva se razgovarjala. Sicer pa se mi ni posrečilo, da bi od njega kaj izvedel, to se pravi, kaj, kar bi lahko objavil v listu.« »To pa menda ne drži. Odnesli ste na vsak način podpluto oko, in to že lahko objavimo. Mi se ne pustimo užugati, gospod Malone. Mi že naučimo tega gospoda kozjih molitvici Jutri sprožim tak uvodni članok, da ga zona popade! Pripravite mi torej takoj irradivc in za vedno vam ožigosam tega junaka. Kako bi noj naslovil članek? .Profesor Mtinchhausen'? Kaj bi ne bilo to prav, z debelim tiskom? Ali pa ,Sir John Mandeville redivivus? Cagliostro?' Ali po kakem drugem zgodovinskem sleparju in postopaču? Razkrinkal ga bom: saj ni nič drugega nego goljuf!« »Jaz bi tega ne bi storil, mister McArdle.« »Zakaj pa ne?<: »Zato, ker profesor ui slepar.« i—c— rn Srn«;" c ggžfl — % > C >?r 5 ZS. ZCS^a nso 8 t-03 o^l N* D > X- N O & o M K P5 S o • N -1 N< _ — r-c-a rt Ji M r"3 £ jt- sŠNil jS^l a i 2O22 r;- I ^ a Ti ip 00 o a 6 p £■= S gS CTQ . . N * »2 < -ai rt}£ Jf. I o ■ o- S ¥ ni n j» s. C' = S * N f • ^ s O^naS v^r-zCir Ilužbodobe Modelnega mizarja prvovrstno moč, iščemo. Nastop takoj. Zglasiti se je Zvonama in livarna v Št. Vidu nad Ljubljano. Praktikantinja se sprejme. Ponudbe pod .Praktikantinja« št. 11.927 na upravo Slovcnca. Učenko za strojno pletenje takoj sprejmem. - Naslov pove uprava Slov. štev. 11.926, Klobučar, pomočnika ki zna izdelovati copate (Sahati) sprejme Jamnik Pavel, Skofja Loka. Trgovski sotrudnik špecerijske stroke, želi službe. Vešč slovenščine, srbohrvaščine, nekaj nemščine, italijanščine in strojepisja. Vojaščine prost. Nastop takoj. - Ponudbe na upravo pod »Priden«. Krojaški pomočnik s poldrugoletno prakso in dobrimi izpričevali, išče namestitve proti vsaki plači v Ljubljani, even-tuelno v kakem večjem mestu. Naslov v upravi Slovenca pod »Marljiv« št. 11.919. Prireditve Koncert v restavraciji »Ljubljanski dvor«! Danes zvečer svira ruski akademski zbor balalajk »Kremelj«. Priporoča se: M. Petrič. Pouk Gospodinjski tečaj drugi tromesečni, kuharski, od 2. januaria do 30. marca 1929. Mesečno za notranje učenke 900 Din, za zunanje 550 Din. Pri-glase sprejema vodstvo Dr. Krekove gospodinjske šole v Zg. Šiški pri Ljub. Išče se posodilo na dve posestvi, prva vknjižba. Po dogovoru tudi lahko družabnik večjega podjetja. Ponudbe pod »Varnost« na upravo »Slovenca«. ; Gostilno in trgovino kupim ozir. vzamem tudi v najem. Prednost imajo kraji z lesno trgovino. -Cenjene ponudbe upravi Slovenca pod »Marljiv« štev. 11.899. V najem iam hišo z vrtom za posojilo 30.000 Din. Ponudbe na upravo lista pod »Okolici takoj«. Sostanovalec se sprejme v lepo, snažno sobo z elčktr. razsvetljavo na Starem trgu 16/11. Izjava! Podpisani izjavljam, da sem bil od Egidija Šerbel napačno informiran glede poslovanja g. Franca Deželaka, šoferja pri Mestnem autobus-prome-tu, vsled česar tem potom preklicujem svojo ob-dolžitev ter se zahvaljujem g. Deželaku za odstop tožbe. Jožei Maher — Maribor. Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej), kupuje parna žaga V. Scagnelti, Ljubljana. Dobro peč na žaganje, za majhnj sobo, kupim. Ponudbe na J. Kosmač, Tacen pod Šmarno goro. Koks suh, 80 Din 1100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Pripravno darilo za Božič Conzcrt Ehrbarpianino za samo 20.000 Din se proda v Mariboru, Aškerčeva ulica 7. Avto »Ceirano« petsedežen, dobro ohranjen, naprodaj. Zdravilišče Dobrna pri Celju. Velika preproga veliko stensko ogledalo, igralna mizica, oprava za jedilnico, velika omara za garderobo, mize, steklena, porcelanasta in kuhinjska posoda, elekrična viseča svetilka, slikarsko stojalo, napeto slikarsko platno itd. naprodaj od 10 do 12 na Eriavčevi cesti 14, II. nadstr. Phonola (Sclbstspielapparat) - za klavir, s 50 valji, se proda. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.932. Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb. Ilica 82. Mlinarji! Hi, proso, ajdo In Ječmen kupite najceneje pri VOLK, LJUDLJANA vetlergovlnn žita In inoke Novost! Novost! Dveletno jamstvo! Za Miklavža in Božič samo 150 Din patentno polnilno pero Everdry s takoj sušečim črnilom. Dopisnica zadostuje na zastopnika: G. Bcnedika, Bled. Pošlje po povzetju! Perje vsako množino, čiščeno, neizčiščeno, nečehano -kokošje, purje, račje in gosje - prodaja tvrdka E. Vajda, Čakovec, Med-iimurje. Šlezijski premog odlični, in koks, prompt-no iz skladišča, ter trboveljski premog, dobavlja Čebin, Ljubljana, Wolfo-va ulica 1. - Tel. 2056. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po JSf~ nainižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4. Avstro - ogrske nemške, rumunske, italijanske in vse druge vrednostne papirje, rente, prioritete, obligacije, posojila, delnice, srečke itd. vseh vrst kupuje in prodaja Banka Pchani & Ko., Ljubljana, Tavčarjeva 10. Božična drevesca 1 vagon, prodam. Velikost 1—3 m. Šepec — Kapele — Dobova. L. B. O. nogavice iz fine izSrane svile. Svetovna zrn mka. Din 39 — do 120-- Samo pri nas! Kadi preračunale prožnosti najlepša oblika nog, daljo Mlchel in Schwadron svilene nogavice, ki so na trpe?.-nosti neprekosljive. T. EGER, Sv.Petra c.2 ljub! ana. rs SSs O o £55* m ns S re m - jca t3 3 C Oi OJ tz Sn cu "J ca r« C IS CE ss 3». ro (U ro ■S rj i/i je C 9i r.) g sr. e rj na 5 sc S i— S VI nj ** c 15 M ro s« o O. O 3B£ un c/» o «3» S3 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo, da jc naša predobra soproga, mamica, sestra in teta, gospa MaHja Pfeifer roj. Fraruofc bila danes ob pol 7 odrešena težkega trpljenja. Pogreb se vrši dne 5. t. m. ob 4 popoldne izpred javne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. decembra 1928. Žalujoči ostali. Naznanilo Naznanjam, da sem sc preselil iz Rožne ulice 41 na Vidovdansko cesto št. 22 ter se mojim odjemalcem najtopleje zahvaljujem in se novim kot starim naročnikom najtopleje priporočam. Postrežba točna. Jernej Perdan, čevljarski mojster. KLOBUKE zimsko perilo, dožne plnMo iu drugo mudno blago priporoma trgov itiu •Prt AMEiHKANCU« Ljubljana. Si rl trg fitev. IS Krušno moko najboljše vrste dobite vedno svežo pri A. & M. Zsrmsn Ljublj aua, Stari trg 32. Blago dostavimo tudi na lom. — Prevzamemo v mlev tudi vsako množi* o doma e ali bausške pšenice — pri manj-ih množinah jo takoj zame jamo za moko in otrutm. S pristnimi Gillette-rezill naglo in brezhibno gladko. Ako je Vaša brada gosta in trda, tedaj pokaže pristno Gillette-rezilo posebno očito, kaj zamore opraviti. Celo protipotezno britje je le priprosto odsmukanje brade, Ostro brušeno Gillette-rezilo posname tudi najtrše laso kot bi bili nežen puh. Dc Luxe zavojčke (30 rezil), celotne zavojčke (10 rezil), na pol zavojčke (5 rezil), dobite v vseh zadevnih prodajalnah. Pristno made in known ime WORLD 0VE3 GILLETTE S A F E T Y RAZOR C O. Vse vrste v to stroko spadajoča dela. Obleke po meri. Sprednji deli v veliki množini. - Acht-schloss - blago na metre. P. n. trgovcem tudi »z doposlane volne. Najso-lidncjša izdelava in por strežba. - Nizke ccne! r Priporoča »SOLNČEVO«, strojno pletenje, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 16 al i za dežnike, predstavke k pečem posode z i premog, kurilne garniture rlimne cevi dimna kolena železne pe i in štedilniki najceneje pri Fr.Siopšea.žeteziVna LJubljana, Sojpcjaetslo c.l Pri ,Solncu4 za vodo, Pogačarjev trg Največja zaloga vsakovrstnega pletenega blaga, perila za dame, gospode in otroke. Nogavice, rokavice, kravate itd. - Priporoča K. Widmayer Pletilne stroje različnih tovarn in potrebščine, strokovni pouk, aparate za vzorčno pletenje na navadnem stroju nudi F. Kos, Ljubljana, Židovska ul. 5. Iščemo ki je vešč v bakrenih rudnikih ter onih živega srebra. Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo. Prodajamo po najnižji dnevni ceni prvovrst. suha V (šnnrcrco) spTetno, dobro moč, takoj sprejmem stalno proti dobri plači. - Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe je poslati na upravo Slovenca pod štev. 11.780. s o 1 j e n a , ravna debela čreva (Scheibendarm) ter ovčje strunarje. Jugocrijevo Zagreb, Klaonička ul. 9. Telefon 60—91. bukove in hrastove odpadke od parketov dostavlja po nizki ceni no dom parna žaga V. SCAGNETT1 v Liobliani ta Corentskim kolodvorom pr. med. iludovik 2alar €lza 2alar roj.Schmidt poročena h. decembra 1928 £jubljana gerlia~- izprašan strojnik za parni in električni pogon velike industrije v Zagrebu z dolgoletno prakso v vseh panogah te stroke, ne starejši od 40 do 45 let, dober organizator in energičen Plača po dogovoru in stanovanje. — Ponudbe s curriculum vitae pod ; Za. 18.151« na Publicitas — Zagreb, Gunduličeva 11, Zahtevajte znamko ..TRETOKN" Galoše in snežni čevlji Inserirajte ,=- nimajo tekmeca Razpis Občina Devica M. v Polju razpisuje za dan 13. decembra 1928 ob 13 javno zmanjševalno dražbo za zgradbo lesenega mostu v dolžini 75 metrov v Zg. Kašlju čez Ljubljanico. Pogoji in načrti so na vpogled med uradnimi urami v občinski pisarni Dev. M. v Polju. Županstvo Dev. M. v Polju, 1. dec. 1928, št. 3861/28 m Povodom prebridke izgube naj. nepozabne soproge, matere, sestre in tete Gizele Grum izrekamo najglobljo zahvalo vsem onim, ki so blago pokojno obiskovali tekom njene bolezni in jo spremili k večnemu počitku. Posebno pa se zahvaljujemo vlč. g. dekanu Keteju, čč. usmiljenim sestram in darovalcem vencev ter cvetlic. Bog Vam tisočero plačaj! ŽALUJOČA RODBINA GRUMOVA. klavža 3 serije 1.) Din 39 2.) Din 49, 3.) Din 58, in Božič kravat! Po kvaliteti in ceni nedosegljive! A. Šinkovec, nasi, K. SOSS. Za Jugoslovansko tiskarne » i-jubljanj; tlaie) Ceč. izdajatelj, dt. 11, h-ulovec. Uretlnik: Miha Krek.