PoSlnina plaisot v prtovhL Leto XIX., št. 300 UpnivniStvo '.tubljana ttnafljeva b - Telefor St 3122 3123. 3124, 3125 3126 InseraLn) oddelek: LJubljana. Selen-burgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor GralskJ trg 7. Telefon št 2455. Podružnica Celie Koc«nova ulica 2. - Telefon §t 190 Računi nn pošt <*ek zahodih: Ljubljana ŠL 11 842 Praga ftislo 78 180 Wien 105 24L Ljubljana, četrtek 29* decembra 1938 Cena 7 Izhaja vsak dan razen poneueijKa. Naročnine znaša mesečno Din 25-—> Za Inozemstvo Din tO — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5 telefon 3122 3123.3124 3125 3126 Manbor, Grajski trg 6t. 7. telefon flt 2455. Celje. Strossmayerieva ulica 6tev L teiefor St 65 Rokopisi se ae vračajo Francija se odmika od Kiis*jg in Poljske V zvezi z novim razvojem na evropskem vzhodu in spričo naraščajoče napetosti med Francijo in Italijo so se začeli v zadnjem času v Parizu živo zanimati za francoske vzhodnoevropske obveznosti, zlasti one s Poljsko in Rusijo. Zunanji minister Bonnet se v svojem zunanjepolitičnem ekspozeju v proračunski razpravi dne 19. decembra sploh ni dotaknil tega vprašanja, pač pa je bil problem francoskih odnošajev s Poljsko in Rusijo par dni poprej predmet zanimivih razprav v zunanjepolitičnem odboru parlamenta. Po informacijah pariških listov je Bonnet tedaj poudaril, da se francosko-poljski in fran-cosko-ruski odnošaji zaradi podpisa francosko-nemške izjave niso spremenili. Bivši ministrski predsednik Flan-din pa je k temu pripomnil, da »Francija ne more imeti naloge, preprečiti potrebo ukrajinske avtonomije.« Vprašanje francosko-ruskih odnošajev in ohranitve francosko-ruskega pakta je bilo tudi predmet pravkar zaključenih razprav na kongresu socialistične stranke, na katerem je zmagal Blum s svojo tezo o ohranitvi pogodbe z Moskvo. Značilno pa je, da se je opozicija proti zvezi z Moskvo pojavila to pot tudi med samimi socialisti in da je našla izraza v Faureovi resoluciji, ki sicer ni prodrla, za katero pa je vendarle glasovalo izredno mnogo delegatov. Še večjo pozornost pa je zbudil uvodnik polslužbenega organa francoskega zunanjega ministrstva »Tempsa« z dne 27. t. m. Uvodnik ima naslov »Francoske obveznosti« in se zavzema za popolno jasnost v pogledu francoskih obveznosti na evropskem vzhodu. Med drugim pravi: »Ko se zbirajo na evropskem vzhodu novi oblaki, je to vprašanje izredne važnosti. V preteklem septembru smo videli, kako izredno ostrost je imela za Francijo češkoslovaška kriza zaradi obveznosti, ki smo jih podpisali v času, ko se je zdel evropski položaj povsem drugačen, kakor je sedaj. Ako bi se pojavila kaka nova kriza, je prav, da Francozi že sedaj vedo in so si na jasnem, kakšne so njihove dolžnosti in njihove pravice.« List prehaja nato k podrobni analizi francoskih pogodb z Rusijo in Poljsko. Glede francosko-ruskega pakta z dne 2. maja 1935 je po besedilu protokola, ki je priložen paktu, mnenja, da pakt že od vsega početka ni bil sam sebi namen, ker je bil zamišljen v okviru širšega »vzhodnega pakta« kot dopolnilo lo-karnskega sistema na zapadu. Francoska obveznost je v paktu omejena le na primer zunanjega napada na evropsko Rusijo. S tem se izključuje obveznost francoske pomoči Rusiji ne le na Daljnem vzhodu, temveč tudi v primeru notranjih pretresljajev, na primer v Ukrajini, četudi bi bil ukrajinski pokret v zvezi z zunanjepolitičnimi nagibi drugih. Razen tega je francosko-ruski pakt tesno navezan na pakt Društva narodov in na v njem predvidene primere in postopek (čl. 15—17 pakta). Glede obveznosti do Poljske je po zatrjevanju »Tempsa« treba ločiti med pogodbo z dne 16. oktobra 1925 ki je sestavni del lokarnske pogodbe, ter pariško pogodbo z dne 19. februarja 1921, ki je bila podpisana v posebnih razmerah, ko so rdeče čete zasedle Varšavo, torej kot protisovjetska pogodba Glede prve je list mnenja, da praktično ne prihaja več v poštev, ne le ker je vezana na lokarnski sistem, temveč tudi zato. ker je vezana na pakt DN. ki ga je sam poljski zunanji minister Beck večkrat že označil za neučinkovito sredstvo reševanja mednarodnih sporov. Pogodba iz leta 1921. pa je bila, kakor rečeno, podpisana kot protisovjetski dogovor. Razen tega Poljska sama te pogodbe ni spoštovala, ko je proti obvezi o poprejšnjem posvetovanju s Francijo podpisala na primer pogodbo z Nemčijo leta 1934. Po vsem tem prihaja pariški polsluž-beni organ do naslednjih zaključkov: »Bilo bi absurdno, ako bi zapirali oči pred očividnostjo: evropski položaj se je v poslednjih letih bistveno spremenil. Ogromno oboroževanje Nemčije, njene poslednje teritorialne pridobitve, zopet-na oborožitev levega brega Rena in Siegfriedove linije, zrušenje lokarnske-ga mehanizma, oslabitev pojma o kolektivni varnosti, nevtralizacijske težnje malih držav in končno notranji dogodki v Rusiji — vse to je zrušilo ravnotežje, ki ga naraščajoče zanimanje Velike Britanije za celinske zadeve ne more nadomestiti. V tem je eno izmed dejstev, ki ga nedvomno niso mogli predvidevati avtorji paktov, vključenih v sistem, katerega krona je bila Ženeva. V koliko so sedaj ti pakti v svoji celoti sploh še veljavni? V koliko je sploh še na mestu, da se ojačijo ali oslabe? Kakšne bi bile posledice te ali one rešitve? Kakšno je dejansko razmerje trenutnih moči? Ali more Francija istočasno braniti svoj kolonialni imperij in pri tem tvegati, da jo kontinent povleče v nevarne avanture? Ali more istočasno zo-perstaviti italijanskim zrMevam potrebno nepopustljivost, na vzhodu Ev- i NAPETOST V SREDOZEMLJU Italija hoče Anglijo in Francijo prisiliti, da popustita v španskem in tuniskem vprašanju Pariz, 23. dec. o. »Petit Parisien« ugo- I tavlja v svojem današnjem uvodniku, da ' so se v zadnjih dneh pojavile v francoskih krogih alarmantne vesti o položaju na mejah Francoske Somalije in Tunisa, ki pa jih smatrata kolonialno in vojno ministrstvo za močno pretirane. Francoske obmejne čete niso mogle niti v Somaliji niti v Tunisu dognati ničesar neobičajnega. Na somalski meji je splošni položaj nejasen že vse poslednje leto dni. Pred dobrim letom so namreč nastale težave zaradi končne določitve meje med Francosko Somalijo in Abesinija. Francoske obmejne čete niso povsod zavzele vsega ozemlja na svoji strani demarkacijske črte. Na teh krajih so italijanske čete prekoračile mejo in se ponekod tudi utrdile na francoski strani demarkacije. V vojnem ministrstvu zatrjujejo, da bodo zaradi tega v kratkem odposlali v Džibuti izvedence, ki naj bi sporazumno z italijanskimi strokovnjaki končno odločili mejo med Francosko Somalijo in Abesinijo, da bi se ustvaril jasen položaj na tej meji, vsekakor pa to vprašanje nima ničesar skupnega z najnovejšim sporom. V nasprotju s temi informacijami zatrjuje »Oeuvre«, da Italija ni opustila svojih načrtov glede Džibutija in Francoske Somalije sploh. Mussolini namerava odkloniti sleherni posredovalni predlog glede Tunisa in Džibutija in bo zahteval v vsakem primeru za Italijo aneksijo obeh področij. Največja koncesija, na katero bi bil pripravljen pristati, naj bi bila ta, da bi se francoskim tovornim ladjam v dži-butski luki prepustil del obale za oporišče na poti proti Daljnemu vzhodu. Po vesteh rimskega poročevalca »Oeu-vra« je italijanska vlada zadnje dni odredila celo vrsto ukrepov, da bi se še bolj pospešila produkcija v italijanskih tovarnah orožja in streliva, tako da bi bila Italija kos morebitnim bližnjim dogodkom Poleg tega so bili odrejeni še drugi ukrepi. Pripravili so rezerve pogonskih sredstev za letala ter tanke in tudi število rezervnih letal se je znatno povečalo Kakor zatrjuje list v svojem poročilu, hoče Italija biti do 31. januarja pripravljena na vsako možnost. Tudi italijansko vojno brodovje se je pričelo zbirati na Tiren-skem morju. »Populaire« navaja v svojem poročilu o Rim, 28. dec. a. (Štefani) Listi se bavijo s kampanjo, ki jo izvajajo z lažnimi in tendenčnimi vestmi ter provokacijami proti Italiji francoski listi, ki jih podpirajo tuje države in stranke, ter poudarjajo, da je bilo celo francosko zunanje ministrstvo prisiljeno ne samo kategorično demantirati nekatere do dna izmišljene vesti o zbiranju italijanskih čet. pač pa celo pozvati liste, naj vendar računajo s sedanjo mednarodno napetostjo. Rimska »Stampa« poudarja, da obstojajo nevarni manevri, ki streme za tem, da se razburka mednarodno ozračje posebno v zvezi s skorajšnjim Chamberlainovim obiskom v Rimu V zvezi s tem omenja prejšnjo ten-denčno vest, ki je prišla iz Pariza ob koncu 1. 1936 o izkrcavanju nemškh in italijanskih čet v iLaroku. Ta vest je kljub kategoričnemu demantiju izzvala nezaupanje in nerazpoloženje v Evropi. Berlin, 28. dec. a. (DNB). Nemški listi pišejo o poskusu raznih angleških listov in agencii, da poostre razmerje med Italijo in Francijo z vestmi o zasedbi francoskih krajev po italijanskih četah. V zvezi s tem ugotavljajo nemški listi z zadovoljstvom, da resni francoski listi in agencija Havas odločno odklanjajo te senzacionalne glasove. »Berliner Zeitung« označuje kot posebno zanimivo dejstvo, da francoski 'isti sami zavračajo senzacionalne angleške glasove in vesti, ki bi utegnile poostriti položaj. Ojačenje francoske posadke v Somaliji Pariz, 28 dec. o. V zvezi z zahtevo francoskega guvernerja v Džibutiju, da bi se poslala tja vojaška ojačenja, se je zvedelo, da sta francosko vojno in mornariško ministrstvo odredili, naj se francoska posadka v Somaliji, ki šteje sedai 2000 mornarjev in vojakov, poveča na 7000 mož. Tudi v tem primeru bo Francija v vzhodni Afriki mnogo na slabšem kakor Italija. V popoldanskih urah so krenile proti Džibutiju nekatere edinice francosike vojne mornarice iz Bizerte, Sirije in Toulo-na. V džibuti tki luki so že sedaj zasidrane tri vojne ladje. Kakor zatrjujejo uradni krogi, so bi'i t' ukrepi že davno pripravljeni, ko o spo-u z Italijo ni bilo niti govora. Kemiki tisk podpira italijanske zahteve Berlin, 28. dec. a. (Štefani). Nemški tisk posveča francosko-italijanskemu sporu veliko pozornost in podčrtava popolno upravičenost italijanskih zahtev. V članku o Džibutiju poudarja »Volkischer Beobachter«, da so tamošnji Italijani izpostavljeni neprestanim žalitvam in je edino zasluga fašistične milice, da doklej ni bilo večjih incidentov. Več ko naravno je, končuje list. da mora Italija vendar že enkrat napraviti konec takšnim razmeram. »Deutsche Allgemeine Zeitung« omenja septembrsko krizo in pravi, da je Franci- I ja morala takrat revidirati svojo kontinen-' talno politiko. Prav tako mora Francija danes revidirati svojo politiko na Sredozemskem morju. »Berliner Tageblatt« primerja septembrsko krizo z današnjo. Solucija mora biti po mnenju lista enaka, ker je v Sredozemlju na dnevnem redu isti monakovski piobiem, priznanje življenjskih pravic narodov kot osnova nove dokončne ureditve plodnega sodelovanja. Egipt in Sueški problem Ivairo, 28. dec. a. Zunanji minister je podal v parlamentu iz_'avo o egiptski poli-t.ki v vprašanju Sueškega prekopa. Med dr-i -i . javil, da doslej ni bilo medna-rod".r razgovorov o tej stvari. Egiptska vlc^a bo trdno vztrajala na stališču, da morajo egiptske pravice ostati nedotaknjene. Predsednik vlade Mahmut-paša je izjavil zas onn nem liseov, da egiptska vla da pod nobenim pogojem ne misli podaljšati sueški družbi koncesije. Vojna mornarica v Daladlerovem spremstvu Pri potovanju na Korziko in v Tunis bo spremljalo predsednika francoske vlade močno vojno brodovje tej zadevi, da so kljub nasprotnemu zatr- Ukrepi spadajo v okvir rednih plovnih dis- jevanju tudi v kolonialnem in zunanjem ministrstvu zelo v skrbeh zaradi najnovejšega razvoja sredozemskega položaja in angažiranja italijanskih vojaških sil za realizacijo znanih italijanskih zahtev Tako je kolonialni minister Mandel na zadnji seji ministrskega sveta ponovno opozoril na vojaški položaj v Francoski Somaliji List poudarja, da pričenja Italija veliko igro, s katero namerava dobiti Tunis in premeč v Španiji. Tudi drugi listi imajo nekaj novih vesti o razpletu sredozemske krize, pos bno v zvezi z bližnjim potovanjem angleških ministrov v Rim Sploh ugotavljajo, da so bili vsi dosedanji in tudi pripravljajoči se novi incidenti za italijansko vlado zgolj sredstvo, s katerim ji bo mogoče uspešno pritisniti na Chamberlaina in HaHfava, da bi popustila posebno v španskem in tuniskem vprašanju ter posredovala v Parizu v smislu italijanskih zahtev. Italija se zaveda, da spada tuniško, kakor špansko vprašanje geopolitično bolj v sfero angleških interesov kakor pa francoskih. Demanti o zMranju italijanskih čet Pariz, 28. dec. a. (Havas). Francoski pooblaščeni krogi izjavljajo, da jim ni nič znanega o zbiranju italijanskih čet vzdolž Francoske Somalije. Ker je meja dolga 200 km, bi bilo gibanje čet izredno težko. Listi objavljajo te več ali manj senzacionalne vesti zaradi tega, ker so itabianski oddelki pred približno 18 meseci r-^edli 2 a'i 3 studence in sicer v pokrajini, kjer meja med Francosko Somalijo in biv":'m abesinskim cesarstvom ni bila nikdar točno določena. Sicer pa teh studencev francoske čete tudi nikdar niso bile zasedle. Francoska meja v tej pokrai!ni je bila določena po zemljevidu iz 1. 1897, ki tudi ni bil nikdar predmet spora. V tem primeru gre torej samo za končno ureditev meje, ki pa nima nikakih zvez z vestmi, ki so se včeraj razširile v senzacionalni obliki. Sicer bo na sporno ozemlje od^la komisija zemljepisnih strokovnjakov, ki bo določila mejo. rope pa izvajati politiko, ki bi Nemčijo podžigala, da podpre te zahteve? Kakšen je prav za prav naš nacionalni interes? Tako se postavlja niz vprašanj, na katera smemo pričakovati odgovor samo na pobudo vlade, ki edina razpolaga s primernimi elementi spoznave. Čim pa bo vlada proučila vse to, kar zadeva ne le sedanjo, temveč tudi bodočo generacijo, bo morala nujno imeti za seboj zavestni pristanek naroda. Narod je namreč zmeden in neodločen spričo problemov, ki so že sami po sebi zapleteni, ki pa jih še bolj zatemnjujejo ideološke zaskrbljenosti.« V kolikor tolmači ta »Tempsov« članek mnenje odgovornih francoskih krogov in deloma pač tudi francosko javno mnenje, bi smeli po njem zaključiti, da j se Francija po monakovski peripetiji še i vedno ni znašla, da se pa v obrambi svojih interesov vedno bolj oddaljuje od. evropskega vzhoda, ali z drug;mi besedami: cd Rusije in PoLp-e, ter obrača svoje oči v svoj inj er; j, ki se ji zdi vedno bolj. ogrožen. . .. . ....... pozicij francoske vojne mornarice. Vojne ladie. ki so popoldne krenile proti Suezu, so bile tudi na svojih dosedanjih mestih le začasno. Stalni stiki med Parizom in Londonom Pariz, 28 dec. a Francoski diplomatski krogi odločno zanikuiejo, da sta Daladier in Bonnet povabila Chamberla'na in Hali-faxa. naj se na poti v Rim ustavita v Parizu. Bonnet se je snoči sestal z angleškim veleposlanikom, kateremu ie razložil francosko stališče napram Italiji V razgovoru se ni niti enkrat pojav:la misel o sestanku angleških in francoskih državnikov v Parizu. London, 28. dec a Diplomatski dopisnik »Associated Pressa« poroča, da sta te dni London in Pariz v staln'h medsebojnih stikih ker zahteva sedanji položaj pogosto izmenjavo misli in informacij, vendar pa ni utem^iiena domneva, da bi se Chamberlain in HaVfax na poti v Rim ali iz Rima ustavila v Parizu. »Daily Express« piše, da je britanska vlada zahtevala od svojih diplomatskih agentov, naj takoj pošlieio vse informacije o deianaskem polo?aju v Somaliii. Zvedeli smo, pravi list, da bo lord Hali-fax. če bo potrebno. v«ekako nedvoumno povedal, da ie britanska vlada popolnoma na strani Francije v tem sporu. Italija se nikakor ne bo prena^tila F »m, 28 dec o. V tukajšnjih diplomatskih krogih zatrjujejo, da Italija v nobenem primeru ne bo podvzela ničesar, kar bi moglo kakorkoli neugodno vplivati na položaj. Uradni kroei demantirajo tudi vesti o koncentraciji italijanskih čet na mejah Francoske Somalije in Tunisa. k?kor t"di vest »DaMv Ma»'a« o 7h'ranin italijanskega vojnega brodovja na Tirenskem morju. Izredna seja angleške vlade London, 28. dec. h. Nocoj so v parlamentarnih krogih zatrjevali, da se bo angleška vlada zaradi naraščajoče napetosti med Francijo in Italijo še ta teden sestala k izredni seji, da prouči položaj in da zlasti pregleda poročila o položaju v Francoski Somaliji Za Chamberlainom pride še Goering v Rim London, 28. dec. a. Diplomatski urednik »Daily Telegrapha« potrjuje, da bo maršal Goring odpotoval v Rim takoj po Chamberlainovem in Halifaxovem obisku pri italijanski vladi. Goring bo izmenjal misli z italijansko vlado o rezultatih ita-lijansko-britanskih razgovorov, Pri tej priložnosti bo govora o čim boljši koordinaciji italijanske in nemške politike glede na razmerje med Veliko Britanijo in Francijo. Pariz, 28. dec. h. »Pariš Soir« poroča iz Londona, da v tamošnjih nemških krogih potrjujejo informacije, da bo Goring obiskal Mussolinija šele po obisku Cham-berla-na in Halifaxa v Rimu. Potrjujejo tudi informacije, da nemška vlada sedai podpira i'alijanske teritorij?lne z?htevc na Sred umskem morju, zlasti glede 1 Francoske Somalije. Pariz, 28. decembra, b. Kakor poročajo današnji listi, bo ministrskega predsedns-ka Daladiera na njegovem potovanju v Tunis spremljalo 23 ladij in nad 40 letal. Po dispozicijah mornariškega generalnega štaba bodo spremljale Daladiera naslednje enote: tri križarke (»Algeria«, »Foch« in »Dupleix«), 3. lahka eskadra pod vodstvom viceadmirala Richarda, sestoječa iz 5., 7. in 9. divizije rušilcev, 1. eskadra podmornic pod vodstvom viceadmirala Welserja, sestoječa iz 10 edinic, ter matična ladja za letala »Commandant Teste« s 36 letali, katerim bo priključen:h še nekaj izvidniških letal. Izmed višjih oficr-jev bodo spremljali Daladiera admiral Darlan, šef mornariškega generalnega štaba, in general Georges, Gamelinov nasledek v vrhovnem vojnem svetu. Vse enote brodovja bodo razvrščene na razdalji 7 milj in bodo ves čas plule skupaj. Dne 18. januarja bodo navedene ladje zapustile Sredozemlje pri G braltarju, da se udeleže velik:h manevrov francoskega brodovja na Atlantiku. Daladier bo skrajšal svoje potovanje PaHz, 28. dec. o. Francoski ministrski predsednik Daladier je sklenil omiliti po- litični značaj svojega potovanja na Korziko in v Tunis. Fo prvotnih namerah naj bi ga na tej p:ti spremljalo 23 vojnih ladij in 40 hidroplanov. Ker bi takšna eks-pedicija lahko v Rimu izzvala slab vtis, bo Daladier odšel na pot le z manjšim spremstvom. Iz Marseiilea bo krenil na Korziko v spremstvu križarke »Foch« in brr-devja rušilcev Na Korziki se bo mudil le dve ali tri ure. Tudi svoje inšpekcijsko potovanje po Tunisu bo znatno skrajšal, ker bi bil rad še pred 9. januarjem spet v Parizu ,da bi se sestal s Chamberlainom in Haiifaxom, ko botta potovala v Rim. Tudi v Alžir Pariz. 28. dec. h. Danes so obiskali min. predsednika Daladiera zastopniki treh de-partmajev Alžira ter ga povabili, naj ob priliki svojega potovanja po severni Afriki obišče tudi Alžir. Daladier jc izjavil, da je to bilo že v njegovem načrtu ter da bo priirpel v Alžir 6. januarja. Tam bo imel važno konfe-enco vojaškega značaja. Spomladi bo Daladier obiskal tudi Maroko in se bo pri tej priliki dalje časa ustavii tudi v Alžiru. Prodiranje v Katalonijo Tako v Pirenejih kakor v srednjem odseku katalonske fronte se Francova ofenziva nadaljuje z nezmanjšano srditostjo Burgos, 28 dec o. Francova ofenziva na področju od Tiempa proti zapadu, kakor tudi v osrednjem delu katalonske fronte se nadaljuje z nezmanjš&no srditostjo. Republikanci se pod pritiskom nacionalističnih tankov in letal polagoma umikajo proti vzhodu, čeprav skuhajo braniti vsako ped svoje zemlje. Peti dan ofenzive je potekel v znamenju novih nacionalističnih uspehov, ki pa niso bili več tako veliki kakor zadnje dni. Po službenem komunikeju, ki je bil izdan opoldne, je Francova vojska zavzela včeraj popoldne in davi še nekaj vasi ter večjo hidroclektrično centralo. Ujetih je bilo nadaljnjih 2100 republikancev in zaplenjenih mnogo vojnih potrebščin ter eno lovsko letalo. Francovo letalstvo je stalno v akciji. Kakor kaže. se bo ofenziva nadaljevala in bodo nacionalisti skušali v obeh odsekih fronte izkoristit' svoj prodor do skrajnih možnosti. Bilanca prvih štirih dni nacionalistične ofenzive kaže, da so nacionalisti zavzeli 600 kv. km ozemlja, 11 vasi. ujeli 4000 republikancev, sestrelili okrog 30 letal ter zaplenili velike množine vojnih potrebščin. Vdrli so v Kataloniji za nadaljnih 27 km. Če se tem uspehom prištejejo še današnji, je število zavzetih vasi naraslo na 17, površina zasedenega ozemlja na 680 kv. km, število ujetnikov pa na dobrih 6000. Nečak kralja Alfonza padel v bojih Pariz. 28. dec. o. Kakor poročajo iz Bur-go:-a, je bil prvega dne nove Francove ofenzive nevarno ranjen konjeniški general Al-fonzo Maria de Bourbon, nečak bivšega kralja Alfonza. Z bojišča so ga prepeljali v valadolidsko bolnico, kjer je snoči podlegel pogodbam. Iz Francovega tabora Burgos, 28. dec. a. (Havas) Francove čete so na severni fronti prodrle kljub velikim težkočam več kilometrov daleč. V zadnji ofenzivi so nacionalisti zavzeli 18 strateških vrhov in osvojili 45 vasi s 7.000 kv. km ozemlja. Pri tem so ujeli 7000 republikancev. Bilbao, 28. dec. a. Po poročilih s katalonske fronte so nacionalisti zavzeli v torek Santo Mario de Meja, 30 km južno-vzhodno od Trempa, Masano in Os de Ba-laguer z električno centralo, eno izmed največjih v Kataloniji. Razen navedenih krajev so zavzeli tudi mnogo drugih važnih postojank v gorah. Važno cestno kri-V.šče pri Albagezu je obkoljeno Med Ri-barrojo in Flixom je nacionalna konjenica očistila levi breg Ebra. Popoldne so nacionalisti zajeli 2000 republikancev. Celotno število ujetnikov v zadnji ofenzivi presega 7.500. Tcrtosa, 28. dec. br. Nacionalisti so danes na področju vzhodno od Trempa poleg nekaj vasi zavzeli tudi pomembno strateško postojanko na Sierri de Machia, vzhodno od Balaguera pa so obkolili mestece Cabanelo. Republikansko vojno poročilo Saint Jean de Luz, 28. dec. a. Republikansko poročilo priznava, da so nacionalisti nadaljevali prodiranje v odseku pri Trempu in v loku reke Ebro. V obeh odsekih je Francc-vo letalstvo krepko podpiralo pehoto. Mesti Solera in Aspa so morali republikanci prepustiti sovražniku. Republikanci so zaplenili dva tanka in sestrelili eno sovražno letalo. Francovo letalstvo je bombardiralo Valencijo in Tar-ragono. Novo izpraznjevanje Madrida Pariz, 28. dec. o. Položaj v Madridu se je zaracii pomanjkanja hrane znatno poslabšal. Iz Barcelone je že pred dnevi odpotovalo pet članov republikanske vlade v Madrid, kjer so imeli celo vrsto posvetovanj s tamkajšnjimi voditelji španske ljudske fr; ' olel m pljučnici. Ker ■ j z?3'- v skrbeh za nje- Francoske finance se stalno zboljšujejo Ugodno Švicarsko In nizozemsko posojilo za konvertiranje francoskih državnih dolgov Pariz, 28. dec. h. V plenumu senata se je danes pričela proračunska razprava. Pri tej pril.ki je podal finančni minister Paul Reynaud obširen ekspoze, v katerem je orisal splošni gospodarski in finančni položaj v državi. Ko je razčlenil ukrepe, ki jih je izdala vlada na podlagi poobla-stilnega zakona, in navedel dosedanje uspehe v pogledu ozdravljenja državn.h financ, je v svojem govoru med drugim izvajal: Sedaj lahko sporočim prve uspehe, ki smo jih dosegli z naponom vseh svojih sil. Najprej je bilo treba utrditi našo valuto. To smo storili. Nato smo morali obrniti tok kapitala, da se vrne v Francijo. Tudi na gospodarskem polju se opaža novo življenje. Vrnitev kapitala je omogočila državni blagajni, da zniža bankam in kapitalistom notranjo obrestno mero. Državna blagajna ceni svoje prihranke danes na 630 milijonov frankov na leto. Nadalje lahko povem, da so se kapitali začeli investirati v dolgoročna posojila, da se je vrednost francoskih vrednostnih papirjev dvignila in da je nastala zato hausse na borzi, ki koristi milijonom Francozov. Toda naš kredit se ni utrdil samo doma, temveč tudi drugod. V Amsterdamu se je tečaj vrednostnih papirjev francoskh železniških družb dvignil od 19.50 na 37.8. Pred nekaj dnevi smo želi prve sadove teh uspehov. Kakor se spomnite, je Poincare novembra 1926 najel na Nizozemskem štiri mesece po prihodu na vlado 7% posojilo z jamstvom vrednostnih papirjev francoskih železnic v Maroku. To posojilo smo konvertirali v 1.5% posojilo. Operacija je imela sijajne posledice za francoski kredit. Sedaj smo sklenili s tujimi bančnimi skupinami finančno operacijo, kakršni še ni para. Nizozemsko in švicarske banke so nam namreč skupaj z društvom francoskih bank podelile posojilo s 4% obrest- mi, ki se bo izplačalo v 30 letih, tako da bomo z njimi konvertirali ali plačali vsa prejšnja posojila s večjo obrestno mero. To posojilo znaša 3.5 milijarde frankov. 2e številka sama kaže pomen te operacije, še nikdar doslej niti v dobi blagostanja niso državne blagajne ali kakšni državni kolektivi sklenili takšnega posojila v tujini s tako ugodnimi pogoji za konverzijo, mi pa smo ga sklenili po uveljavljenju naše nove finančne politike. Lahko si mislite, koliko si bo naša državna blagajna prihranila s tem posojilom m kako se bo obenem dvignil ugled francoskega kredita v tujini. Naša najnovejša finančna operacija pomeni velik dogodek na pariškem denarnem trgu. Obrnil sem se tokrat do varčevalcev in producentov, ker sem vas hotel spomniti, da moramo iz vsega tega izvajati dva nauka. Prvi je ta, da je tujina še prej kakor Francozi sami razumela pomen našega dela in nam izkazala zaupanje. Drugi je v tem, da morate Francozi in Francozinje podpreti vlado z žrtvami, ki smo jih od vas zahtevali. Tudi delavci so videli, kaj je vlada zan^e storila, pa tudi trgovci danes lažje dihajo. Prav tako se moram zahvaliti finančnima odboroma obeh parlamentarnih zbornic, ker so bili njuni člani kos nalogi in so pripomogli, da dobi Francija o pravem času novi proračun. Ko sem vam prvič govoril, sem dejal, da takratno stanie ne bo dolgo trajalo in da morajo biti vsi Francozi ponosni, ker bodo mogli dati svoj prispevek za veliko splošno delo. To tudi danes ponavljam, ker je oč;tno, da se more država rešiti samo z združenimi močmi. Vi ste jo rešii v šestih te^n'h. Naša pot ie dobra, bo pa dolga in težavna če pa bomo imeli v°ro in dobro srce. bomo nremaeali vse težko-če. Ali boste vztrajali? verujte v Franciio? Jaz pravim; Da! Vzajemno bomo premagali vse težave. Hull in Roosevelt o kon&renci v Limi Lima, 28. dec. a. Zunanji minister Zedinjenih držav Cordel Hull se je na banketu ob zaključitvi vseameriške konference zahvalil predsedniku perujske republike za gostoljubnost, nato pa je dejal: Vemo, da so pogodbe, ki so se zdele temelj reda in stabilnosti, izginile v vrtincu dogodkov, in da se je vera v pogodbe mnogokje popolnoma izgubila. Naša naloga mora stremiti v nasprotno smer. Mislim. da smo na zadovoljiv način pojmovali svojo odgovornost. Čeprav zunanji svet ne kaže vedno zadosti razumevanja za ameriške metode, je mednarodni tisk v svojih poročilih iz Lime moral poudariti dejstvo, da je razmerje med ameriškimi državami prav prijateljsko Posebno važen rezultat vseameriške konference vsebuje izjava, sprejeta na zadnji seji, ki pravi, da so temelj razmerja med ameriškimi državami prijateljstvo in skupni interesi ne glede na to, ali obstoje o posameznih vprašanjih posebne konvencije in posebne pogodbe. Vseameriška konferenca v Limi bo mnogo pripomogla k bodoči solidarnosti vseh ameriških republik. Vsa Amerika je v teku pravkaršnih dogodkov pokazala, da vodijo vse ameriške republike ista načela. \Vashington, 28. dec. a. Pri včerajšnjem sprejemu zastopnikov tiska je Roosevelt izrazil prepričanje, da je imela vseameri- j ška konferenca velik uspeh Na vprašanje, kaj misli o ugotovitvi tujih opazovalcev, da je konferenca popolnoma propadla, je Roosevelt odgovoril, da je zastopstvo Zedinjenih držav doseglo v Limi vse, kar si je postavilo za cilj. Berlin, 28 dec AA V poteku konference v Limi vidijo v Nemčiji slej ko prej poraz Zedinjenih držav »Lokalanzeiger« pravi med drugim, da so države latinske Amerike pod vodstvom Argentine uspešno branile svojo popolno suverenost. Panamski obrambni pakt Wa3hington, 28 dec. w. Med Zedinjeni-mi državami, srednje-ameriškimi republikami in Panamo je bila sklenjena regionalna pogodba o skupni obrambi Panamskega prekopa. Vse obstoječe obrambne naprave za zaščito tega prekopa bodo znatno razširjene. Rooseveltova novoletna poslanica New Y°rK, 28. dec. a. Tajništvo Bele hiše v Washingtonu je objavilo, da bo Roosevelt 4. januarja osebno pred obema zbornicama preči tal svojo običajno iovo-letno poslanico o mednarodnem položaju, o splošnih političnih vprašanjih in o oboroževanju. Huda zima na dveh kontinentih Bukarešta, 28. dec. Na Črnem morju besne tako hudi viharji, da so mo:ali danes ustaviti vso plovbo. Ladje ne morejo niti v luke niti iz njih. Več ladij, ki jih je vihar zalotil na odprtem morju, je v veliki nevarnosti in kličejo na pomoč. Pariz, 28. dec. \v V srednji Franciji je še vedno hud mraz. Večina francoskih rek jc zamrznjena. Loire je zamrznila v dolžini 50 km. V Toursu sta v nevarnosti dva mostova, ker nakopičeni led grozi, da ju poruši. Pionirski oddelki so začeli danes raz-streljevati led Saona je na več krajih popolnoma zamrznila in so morali plovbo na njej ustaviti. Več Ladij je obtičalo v ledu. Milan, 28. dec. w. V vsej gornji Italiji vlada še vedno izreden mraz V trentin-skem okrožju je padla danes temperatura na 25 stopenj pod ničlo Vsi potoki so zamrznili. V Trstu sta zmrznila dva brezposelna. Mraz sega celo do južne Italije. V Neaplju so v enem dnevu našli tri zmrz-njence. New Yorfe. 28. dec w. Severne in vzhodne pokrajine Zedinjenih držav je zajel nov mrzli val Temperatura je padla na 30 stopenj pod ničlo, v ostalih pokrajinah oa so hudi snežni zameti. Več vlakov je obtičalo v snegu. Vse ceste so neprehodne. Tudi letalski promet so moiaii ustaviti. Poljski pritisk na Ukrajince v Galiciji Varšava, 28 dec. h Za bližnje volitve v samoupravne korporacije v Vzhodni Galiciji je izdal ukrajinski volilni odbor proglas, v katerem poziva vse Ukrajince, naj se do zadnjega moža udeleže volitev in tako uveljavijo ukrajinske narodne pravice. Zaradi tega proglasa je prišlo do novih represalij poljskih oblasti proti Ukrajincem. Aretacije uglednejših ukrajinskih voditeljev se z vsakim dnem množe. Za 29. december v Lvov sklicani kongres ukrajinske kulturne organizacije »Prosvi-ta« je bil od oblasti prepovedan Pri okrožnem sodišču v Brezani je bilo danes 6 Ukrajincev zaradi članstva pri raznih nedovoljenih organizacijah obsojenih na 6 do 15 let ječe. V Stryju so bili štirje Ukrajinci zaradi političnih deliktov obsojeni na 2 do 4 leta ječe. Imredy pri Horthy ju Budimpešta, 28. dec. w. Min. predsednik Imredy je bil danes v daljši avdienci pri regentu Horthyju. V nedeljo bo imel na zborovanju v Onodu važen govor, v katerem bo obravnaval razne pereče notranje in zunanjepolitične probleme Madžarske. Poroka najmlajše hčerke Italijanskega kralja Rim, 28 dec. a. Dne 15. januarja se bosta poročila princesa Marija Savojska in princ Louis Bourbon-Parma. Poroka najmlajše hčerke italijanskega kralja bo zelo svečana v dvorni kapeli na Kvirinalu. Švica za svojo obrambo Bern, 28- dec. a Zvezni svet je odkazil parlamentu predlog za otvoritev novih kreditov v skupnem znesku 350 milijonov frankov za povečanje vojaške obrambe. Beležke Za potovanje v CSR je potreben vizum Agencija Avala poroča iz prage: »Po razlagi notranjega ministrstva glede zakonov in uredb češkoslovaške države, so potni Usti oseb, ki pridejo iz Jugoslavije, odslej podvrženi formalnosti vizuma za vse češkoslovaško ozemlje. Izvzeti so le diplomatski in specialni potni listi.« Nemško glasilo v Zagrebu V Zagrebu je te dni .zšla prva številka novega tednika »Deutsche Nachrichten*. Kot lastnik je označen Karel Hermann, kot odgovorni urednik pa Hans Mnschitz. V uvodniku prava list, da je glasilo zedi-njene nemške skupine v Jugoslaviji in da je namenjen i emškemu narodu v zapadli eim delu države. Najvišja vrednota je organsko edinstvo nemškega naroda. List naj tvori zvezo med Nemci na tem področju. Prva številka ima dopise iz Ljubljane, Maribora, Celja in Ptuja ter rubriko v kateri beleži delovanje nemških organizacij v Zagrebu. Politično zatišje v Berlinu Kakor poročajo nemški listi, je kancelar Hitler preživel božične praznike na svojem gradu pri Berchtesgadenu. Ostal bo tam še do 10. januarja, nakar se bo vrnil v Berlin. Tam bo 12. Januarja, kakor običajno vsako leto, sprejel diplomatske zastopnike inozemskih držav, ki mu bodo čestitali za novo leto. Do takrat po mnenju listov ni pričakovati v Nemčiji nika-kih važnejših političnih dogodkov. Evropa, kam gre tvoja pat ? Pod tem naslovom je objavil budimpe-štanski list ^Pester Lloyd« v svoji božični številki vrsto člankov uglednih evropskih novinarjev v uvodu piše list med drugim: Celotna slika ki jo kažejo članki. ni brez oblakov. Vtis, ki prevladuje, je vtis napetosti, nemira in nestalnosi. Razvoj, ki je dosegel v Monakovu in na Dunaju svoj dramatični višek, ni še zaključen. Nastaja slika Evrrpe, v kateri je še vse neizdelano in v kateri se še vedno medsebojno bore svetovne sile. Posamezni novinarji izražajo zanimive misli. Direktor pariškega »Tempsa« Štefan Lauzanne slavi nemško-francosko izjavo kot velik dogodek poudarjajoč med drugim, da pomeni »konec tisočletn°ga spora, obenem pa tudi začetek prijateljskega obdobja, odnosno vsaj upanja, da bo to kmalu nastopilo.« Enako prijateljstvo pa želi Lauzanne tudi z Italijo in vsemi drugimi evropskimi državami, vpa naj bodo velike ali male. totalitarne ali liberalne, daljne ah bližnje«. Angleški novinar Ward Priče domneva, da se v njegovi domovini razvija spet poli' ika, ki zagovarja angleško zanimanje za razvoj na evropskem kontinentu italijanski novinar Gayda smatra, da prehajajo razprtije zaradi oboroževanja tako zvarnh dem kra-tičnih velesil, zaradi f-.panije in kolonij tudi v novo ieto. Glavni urednik varšavske »Gazete Poteke« pa piše zelo ostro proti ukrajinskim težnjam. Ustvaritev velike ukrajinske države bi bila po njegovem mnenju mogoča samo po hudi vojni. Dr. Kircher. direktor »Frankfurter Zei-tung«. dokazuje potrebo vseh držav v srednji tn vzhodni Evropi, da »postanejo prijatelji nemško-italijr.n ke osi«. Nemčija, Italija in kol sni je Švicarski list »Suisse« p:še o naravnih težnjah italijanskega naroda ter v tej zvezi svari pred nerealno željo onih. ki bi radi . nemško pozornost obrn li izkl jučno proti | vzhodu, da bi imeli na zapadu bolj proste roke. List piše med drugim: »Ne sme se želj zamenjavati z dejstvi. Edino dejstvo, s katerim moramo računati, je os Rim • Berlin. Bilo bi otročje misliti, da bi se Nemčija v trenutku, ko te Italija v sporu s Franciio. spustila v kake konflikte na vzhodu s tveganjem, da bi se morala istočasno boriti na dveh bojišč h, ki sta drugo od drugega oddaljeni 2000 km. Nemško ekspanzijo v to smer bi si bilo mogoče zami«l;ti samo ako b) ne bilo osi R m - Berlin Temu pa ni tako Nasprotno, ta o? se vedno bolj utrjuje. Res je sicer, da :e Nemčija spletno igrala na ukrajinsko karto, toda v bistvu je to samo karta kajti tretii ra h gotovo nc mi^li ustreči Londonu in Parizu s tem da bi se odpovedal kolonijam in se poppnjal za mnogo bolj problematične stvari.« Švicar??-! ©f?orzitveni Slovaški protesti pri vladah velesil Zaradi krvavih božičnih dogodkov v šuranju in zaradi madžarskega postopanja s slovaško manjšino Praga, 28. dec. h. Krvavi božični dogodki v šuranju so izzvali v vsej slovaški javnosti veliko razburjenje. V slovaškem radiu je bilo danes izdano obširno poročilo o d:godkih v šuranju. Poročfo navaja, da so tudi v drugih krajih maclžarrki orožniki in madžarski vojaki nastopili proti Slovakom in da zlasti preganjajo slovaško inteligenco. Slovaška vlada je sklenila uvesti mednarodno protestno akcijo in bo po čsl. zunanjem ministrstvu izročila posebne proteste v Berlinu, Rimu, Parizu in Londonu ter pozvala velesile, naj zagotove izpolnjevanje obveznosti, ki jih je prevzela Madžarska z dunajsko razsodbo glede slovaških narodnih manjšin na Madžarskem. V nedeljo bodo po vsej Slovaški prirejena velika protestna zborovanja. Po nalogu češkoslovaškega zunanjega ministrstva je češkoslovaški poslanik v Budimpešti izročil madžarski vladi zaradi postopanja madžarskih oblasti napram slovaški naredni manjšini os er prot?stin zahteval, naj se madžarska vlada drži do- ločb dunajske razsodbe. Madžarska vlada je v svojem odgovoru izjavila, da obžaluje te dogodke, ki nikakor niso v skladu s smernicami njene politike, ter da bo storila vse, da se slični dogodki v bodoče preprečijo. Prezident republike na Slovaškem Praga, 28. dec. h. Prezident republike Hacha je prebil današnji dac v Strbskem Plesu, kamor ga je spremljal slovaški prosvetni minister Turčanski. V Strbskem Plesu je bil tudi predsednik slovaške vlade dr. Tiso z nekaterimi vodilnimi slovaškimi pelitiki. Na obedu, na katerega so bih p:vabljeni razni odličniki, so prezidentu republike predstavili zastopnike z vseh področij slovaškega javnega življenja Zvečer se je prezident republike vrnil v Tatranrkc Lomnice, kjer je sprejel državnega podtajnika za nemške manjšine pri slovaški vladi inž. Karmaslna, ki ga je pozdravil v imenu Nemcev. Kaj določa odpovedani »rimski sporazum« Francosko-italijanski sporazum, ki sta ga podpisala dne 7 januarja 1935 v Rimu Mussolini in Laval in ki ga jc te dni Italija 6 svoje strani proglasila za neveljavnega, jc bil najprej objavljen v Rimu dne 8. januarja 1935, dan nato pa v Parizu. Sporazum sta odobrila italijanska poslanska zbornica in senat ter francoska zbornica in senat, protokolarne formalnosti o ratifikaciji pa so izostale, ker niso sledili nekateri dopolnilni sporazumi glede razmejitve, kakor jih predvideva glavni sporazum sam. Nobena izmed določb sporazuma ni bila izvedena razen one. ki se je nanašala na odstop 2500 delnic železniške družbe Džibu-ti-Adis-Abeba Italiji. Rimski sporazum obsega najprej Izjavo o »popolnem sporazumu tako glede problemov splošne politike kakor glede onih. ki posebej zanimajo francosko-italijanske odnošaje.« Nato slede podrobni sporazumi o mejah, o Tunisu, o gospodarskem sodelovanju na kolonialnem področju (železnica Džibuti-Adis-Abeba), o splošni politiki, o srednji Evropi in o oboroževanju. Tem posebnim sporazumom sledi še končna »splošna izjava«. Pogodba o mejah, ki je vključena v sr>o-razum, »dokončno rešuje vsa viseča vprašanja med obema državama na eni strani v zvezi s konvencijo o Tunisu z dne 28 septembra 1896, na drngi strani v zvezi z londonskim paktom, ki je v svojem 13. členu predvideval »pravične kompenzacije v italijansko korist v obliki popravkov na skupni meji obeh držav.« Ta pogodba rešuje torej predvsem sporna kolonialna vprašanja v severni in vzhodni Afriki ter določa novo razmejitev med Libijo in sosednimi francoskimi kolonijami na eni, Eri- trejo in francosko Somalijo na drugi strani. Francija je odstopila Italiji večje ozemlje na jugozapadni libijski meji v smer; proti Tibestiju, ne da bi si Italijani pridobili s temi mejnimi korekturami dostop do Čadskega jezera. Z novo razmejitvijo med Eritrejo in francosko obalo Somalijo pa je Italija dobila ozek obalni pas nasproti morski ožim Bab-el-Mandeb. vendar brez dohoda do Džibutija; pač pa ji je Francija priznala suverenost nad otokom Dume-ira in soudeležbo pri izkoriščanju železniške proge Dž;buti-Adis-Abeba. Francija je odstopila Italiji od svojih akcij pri tej železniški d užbi 20°/o ali 2500 akcij. Glede Tunisa določa rimski sporazum, da ostane dogovor iz leta 18%. ki je ugodea za v Tunisu živeče Italijane, v veljavi še do leta 1965. Dogovor glede srednje Evrope, ki je svo-ječasno dvignil mnogo prahu, je danes brez pomena. Zgodovinsko je v toliko zanimiv, da je priporo-al srednjeevropskim državam sklenitev posebnega dogovora o medsebojnem nevmešavanju v notranje zadeve druge države in proti sleherni kršitvi teritorialne nedotakljivosti pogodbenikov. Sporazum o oboroževanju vsebuje važno določbo, da ne sme »nobena država svojevoljno in enostransko odpovedati obveznosti v pogledu oboroževanja«; za primer kršitve te točke s strani kogarkoli se morata F~ancija in Italija medsebojno posvetovati. Tem dogovorom sledi zaključna splošna izjava, ki pravi, da sta »francoski zunanji minister in šef italijanske vlade ugotovila, da so s sklenjenimi sporazum' rešena glavna viseča vprašanja med obema državama, izvirajoča zlasti iz popolne izvedbe londonskega pakta z dne 26, aprila 1915.« r ogram Nemčija in Rumunija Berlin, 28 dec o Neposredno pred božičnimi prazniki so se odnošaji med Nemčijo in Rumunijo znatno poslabšali Kakor zatrjujejo v krogih tukajšnjega rumunskega pos'aništva, je to v zvezi z zadnjimi razgovori nemških odgovornih politikov glede na preganjanje Železne garde v Rumuniji. Nemški tisk je že dobil nalogo, naj začne ostro kampanjo proti sedanjemu rumunskemu režimu. Nemški poučeni krogi zatrjujejo nasprotno, da je oslabitev nemško - rumunskih odnošajev posledica splošnega mednarodnega političnega položaja v zadnjem času. Spaak v Parizu Bruselj, 28. dec. br. Min. predsednik ' Spaak je davi odpotoval v Pariz. Kakor zatrjujejo vladni krogi, je njegovo potovanje zasebnega značaja. V Parizu bo ostal dva dni. V petek bo zopet v Bruslju in se bo udeležil pogreba pokojnega Van-dervelda. Hud potres v Grčiji Atene, 28. dec. w. V severni Grčii' ie nastal precej močan potresi. Središče je bilo v vasi Kumanano, ki je skoraj docela porušena. Dvajset ljudi je bilo ubitih, -večje število pa ranjenih. Požar v pariškem hotelu Pariz 28. de° v pretek ' noči je zeore' hotel »Caen«. Požar je nastal v pritličju Ln je kmalu zajel vso stavbo, ki je do davi skoraj že vsa pogorela. Gasilcem je mraz onemogočil sleherno gašenje. Voda jim je v ceveh snroti zmrzovnla. škoda je ogromna. človeških žrtev ni bilo. Darujte za »Zvončkov* sklad Pred dnevi ie švica rs Ka vlada odobrila poročilo zvezni skupščini o sedanjem sta^ nju in bl;žnjih potrebah švicarske narodne obrambe. V programu za prihodnje leto navaja poroJilo naslednje nujne potrebe: 1. nadaljnje povečanje cborožitve. zlasti teritorialnih čet, artiljerije in obrambe pred tanki. 2. zgraditev let"'stva in protiletalske c-bi?mbe, 3 zgraditev potrebnih utrdb, zlasti obmejnih utrdb, 4. po e-čanje municijsldh rezerv, 5. izpopolnitev potrebne?a materiala in povečanje rezerv vojnega ma'eriala, 6- zgradi'ev primernih varnostnih naprav za žel~z-<:ški in tele-f: mačno, mraz« Mnogo smučarjev, a Bled sameva Iz raznih zadržkov, so tudi napovedani gostje izostali Radovljica, 28. decembra V radovljiškem srezu so bili ljudje zelo zadovoljni z lepo jesenjo, toda čim bolj ^e je bližal božič, tem bolj so želeli snega. Najbolj so si ga želeli pač v krajih, kjer je razvit tujski promet in so dani pogoji za zimski šport. To željo so prav posebno podkrepile mnoge prijave tujcev, ki so po večini stavili za pogoj prihoda: zimsko vreme s primernim snegom. Ko je pričelo pretekli teden snežiti, so bili Bled, Radovljica, Kranjska gora, Rateče in nekateri manjši turistični kraji pripravljeni z zakurjenimi sobami in potrebnim osebjem. Nebo je bilo skoraj preveč naklonjeno. Lahko bi si bilo brez škode pridržalo nekaj snega, vsaj toliko, kolikor je precej oviral cestni in železniški promet. V neprijetno iznenadenje Gorenjcev pa tuji, iz Nemčije prihajajoči vlaki, niso pripeljali turistov, v mnogih primerih niti tistih, ki so bili že napovedani. Turistični vlaki iz juga, zapozneli zaradi nerednosti vlakov s severa, so pripeljali le domače turiste, največ iz Zagreba in nekaj malega iz Beograda. Zagrebčani so se po večini peljali preko Jesenic do Kranjske gore in v Planico. Ta dva kraja sta dobro zasedena in nudita zdaj v lepih sončnih dneh, prav gosposko zimsko sliko: v okolici Kranjske gore in pod zasneženimi, v jasno zimsko modrino kipečimi gorskimi velikani, v Planici, je vse živo. Od daieč že čuješ krike razigranih smučarjev, posebno začetnikov v divnem zimskem športu, saj so skoraj več na tleh, kakor na nogan. Toda mrzla, precej globoka kopel v kristalnem pršiču jih ne moti, marveč bodri k novim poizkusom. Najrazličnejše barve, posebno modre in rdeče, se močno odražajo od lesketajoče se snežne beline. Zelo živahni so tudi večeri, ko se po večerji okrepčana družba zabava ob prijetnih zvokih vijolin in harmonik. Zelo živahno je nadalje na Pokljuki in pri Bohinjskem jezeru. Vse te kraje so zasedli domači turisti. Drago Bitenc zapusti Krško Krško. 28. decembra Huda izguba ie zadela krškega Sokola in celo vrsto drugih društev. Po več ko desetletnem uspešnem udejstvovanju v šoli in iz\en nje odhaja te dni s svojo rodbino iz Krškega na novo službeno mesto k 6V. Tomažu pri Ormožu učileij Drago Bitenc. Pomladi 1923 je prišel Drago Bitenc za učitelja na ljudsko šolo v Leskovec pri Krškem. Tu je obnovil tamburaško društvo. »Slovanki mu je bil nato zborovodja in tajnik skozi 10 let. Smučarja je bilo prej pn nas redko videti. Po Bitenčevem prihodu pa je zanimanje za la šport že prvo zimo močno oživelo. Priredil je takoj za začetnike dva tečaja, ki sta bila temelj vsemu nadut j ne mu razvoju smučarstva. Tečaji so se vrstili nato vsako leto; kmalu so jim sledile tudi smučarske tekme, najprej zasebne, nato sokolske. Po Bitenčevi zaslugi so se pričele množiti odrske prireditve v Leskovcu in v drugih krajih. Uprizarjala jih je dramatska družina leskovške ljudske šole. Kot violinist je takoj pristopil k sokolskemu orkestru v Krškem in mu bil zvest član vseh Mf , trni \ - V- e / ^ <Š ; :y/- : >-Xv ' - ■ iS V . ■■ D-; jggž i 10 let, po deželi pa je širil zlasti zanimanje za čebelarstvo. Bil je tajnik podružnice Slov. čebelarskega društva, vodil je čebelarsko opazovalno postajo in je imel že l. 1930. čebelarsko vzrejevalno in plemenilno postajo za matice v Leskovcu. Po dovršenem pedagoškem tečaju v Berlinu l. 1927., kamor ga je poslalo ministrstvo prosvete v sirho študija novodobne delovne šole, je vodil poskusni razred v Leskovcu cela štiri leta in je pokazal z njim odlične uspehe. Učitelji in učiteljski naraščaj so hodili hospitirat k Bitencu, ki je imel tudi pri sreskih učiteljskih konferencah vzorne nastope. Ko je bil l. 1932. premeščen v Krško, je še bolj razvil svoje delo v vseh smereh. Največjo skrb je posvetil šoli in Sokolu, zlasti sokolski mladini. Bil je vaditelj moške dece, moškega naraščaja, smučarskega odseka, štiri leta društveni tajnik in neprestano marljiv sotrudnik orkestra. Razen tega je še našel časa, da je utegnil biti tajnik sreskega odbora Rdečega križa, tajnik prostovoljne gasilske čete in član gasilske godbe, aktiven član Glasbene matice, poverjenik Vodnikove družbe in poverjenik Jadranske straže. Pred nekaj leti je napravil izpit za čebelarskega učitelja in pre-d ava telj a ter je v umnem čebelarstvu bil leto in dan na razpolago čebelarjem z neprestanimi nasveti in dejansko pomočjo. Pred prazniki je priredil krški Sokol odhajajočemu br. Dragu lep poslovilni večer. Salonski orkester je igral narodne in sokolske pesmi, dočim se je br. Debelak v prisrčnih besedah poslovil od njega, ki je bil vedno v prvih vrstah pri delu in bil zlasti sokolski mladini najlepši vzgled marljivosti in vztrajnosti. Br. Pfeifer se mu je zahvalil v imenu glasbenega odseka za njegov požrtvovalen trud tekom vseh 10 let. V poslovilnem govoru je br. Bitenc izrazil toplo zahvalo vsem, s katerimi je sodeloval ter izjavil, da mu bo teh deset let bivanja v Krškem ostalo vedno v najlepšem spominu. Krčani pa mu iskreno želimo kar najlepših uspehov tudi v novem službenem okolišu. Drugače pa je v krajih, ki so pričakovali tujce izza meja. Bled je bil pripravljen, da sprejme nad 600 turistov, prišel pa je največ deseti del, čeprav je nebo ugodilo vsem željam turistov in Blejcev. Snega je prej preveč kakor premalo in vreme je tudi ugodno, le turistov ni. Kakor se čuje na Bledu, so mnogi turisti odpovedali prihod prav takrat, ko so jih že pričakovali. Krive so obmejne neprilike. Ne moremo še določno povedati, ali so nastale neprilike na naši ali na drugi strani. Tako pripovedujejo, da so bile prijavljene nekatere skupine Židov, ki pa so izostale zaradi obmejnih zadevščin. Izostale pa so tudi tiste skupine iz Madžarske, v katerih so bili le posamezni Zidje. Zakaj ni bilo drugih tujih turistov na Bled, še ni v podrobnosti znano. Blejski hotelirji trdijo, da trpe občutno škodo. Veliko izdatkov so imeli s pripravo živil, še večje pa z osebjem, ki ga je treba najeti najmanj za mesec dni, zdaj pa stoji s prekrižanimi rokami. Pa tudi domačinov (vštevši Ljubljančanov) ni bilo za praznike na Bled, čeprav so zdaj na Bledu nizke, izvensezonske cene. Krive so bile morda izredno neugodne cestne zveze. Banovinsko cesto je sicer preoral snežni plug, nai o je padel nov sneg in je spet onemogočil večji avtomobilski promet. Kakor je v Dolini, to je v Kranjski gori, Podkorenu, v Ratečah in v Planici veselo, tako je žalostno na Bledu. Nekateri se tolažijo, da bo vsaj za pravoslavne praz- nike bolje, posebno, ko Beograjčani radi obiskujejo Bled. Do takrat pa bodo, upajo vsaj, tudi ceste toliko urejene, da bo mogoče priti nemoteno, brez romantičnih doživljajev, na Gorenjsko. Nekaj upanja za ugodnejšo zimsko sezijo daje tudi mrzlo vreme, ki sicer počasi, toda uspešno oklepa jezero v ledene okove. Za kasnejšo zimsko dobo so za Bled napovedani turisti, posebno športniki iz Nemčije. Blejci pa so postali vprav zaradi zadnjih slabih izkušenj precej skeptični. Sliši se: Kadar sadje dobro obrodi, ni izvoznic in kupcev, kadar pa snega ni, kupcev ne manjka. Kadar je ugodno vreme, tujci ne morejo k nam, kadar pa vremena ni, ne moremo tujcem ustreči Kakor Blejci, so se veselili tudi Radov-ljičani, ki črpajo dohodke od turizma. Tako je bilo prijavljenih precej turistov v novem radovljiškem hotelu, nekaj pa tudi v poštnem domu Toda tudi ti so večji del izostali, čeprav so zdaj dani izredno ugodni pogoji za smuko v krasni planinski okolici Radovljice. Kakor na Bledu, se tudi v Radovljici tolažijo, da bodo nekaj zunanjega nadomestili pravoslavni prazniki. vsaj toliko, da bo krit del stroškov za priprave. Kakor se vidi, bo treba pri nas še precej orati ledino turizma, če bomo hoteli doseči vsaj stroške za setev in žetev. Podjetniki se trudijo, razpošiljajo prospekte po državi in na tuje, nazadnje se pa pojavijo zapreke, ki bi se morda dale pri dobri volji takoj premostiti. Jekel na Dolenjskem Lepega feleca sa ustrelili pri Bclcnjskih Toplicah Dol. Toplice, 28. decembra. Jeleni, prebivalci gorenjskih planin, so se v zadnjih letih tudi na Dolenjskem, največ po kočevskih gozdovih okoli Roga precej zaredili, ker so jih lovci ščitili. Zlasti jih je že precej v gozdnih revirjih razlaščenega veleposestva bivšega kneza Au-ersperga, kjer jih posebno ščitijo in pripravijo lov nanje le tu in tam. Na lov so povabljeni visoki gostje; prihajajo tudi inozemci. ki si želijo lovskih trofej. Banovinski lovski in gozdni čuvaji skrbno čuvajo jelenjo divjad, vendar se pripeti, da kak par naredi izprehod tudi v sosednje revirje. Tako je na Štefanovo prišel tak par v gozdni revir na Podsteni-cah, kjer ima svoj lov g. Zamida iz Pod-stenic, kateri j?e je mudil ravno na lovu. Bila sta dva krasna eksemplarja, ki jih je g. Zamida zagledal v dolinici pred seboj. Vzradoščen nad lepim prizorom v snežni zimski odeji, je nervozno dvignil puško v strel ter sprožil. Jelen s kras- nimi rogovi, zadet v zadnji del telesa, je omahnil, vendar še odskočil navziol. Lovec sledi za krvavim sledom v bližnji revir. Ker kljub brzi hoji ne pride do ponovnega strela in ker je jelen na svojem begu prišel v topliški revir, je pohitel v Toplice ter poklical topliške lovce, ki so šli za sledom obstreljene živali. In les so ga kmalu dobili ob poteku črmošnjice pod Cerovcem blizu Poljan. Prvi je prišel do streia g. Sobar, ki je zadal jelenu smrtni strel. Mrtvega jelena ,ki je tehtal nad 200 kg, so le s težavo spravili do ceste, kjer so ga naložili na voz in cdpeliali v T"p!i-ce. Vest o ustreljenem jelenu se je kmalu laznesla po Toplicah im privabila mnogo ljudi, ki so si ogledali redko vidno žival. Osnaženi jelen brez drobovine tehta 156 kg te- ima rogove 120 cm dolge. Končna odprtina rogov je 80 cm. v obkrivkih pa merijo rogovi 98 cm. Po sodbi lovcev je žival stara kakih 15 let. Jeiena bodo prepeljali v Ljubljano in ga tam prodali. Dve pffidobltvi Slmtnl Gradec Zdravstveni desn lis FrciitztbzzliulDzni dispanzer Slovenj Gradec, 28 doc. Nedavno je bila v Slovenjem Gradcu slavnostna otvoritev Prctituberkuloznega dispanzerja in Zdravstvenega doma. Z otvoritvijo teh dveh važnih ustanov je Slovenj Gradec kot mesto z vedno bolj se razširjajočo industrijo dobil dve prepo-trebni dobrodelni napravi, za kateri se je že dolga leta boril Z otvoritvijo se je naše mesto tudi postavilo v prvo vrsto med našimi podeželskimi mesti, ki so spoznala veliko važnost dobro organizirane higienske službe med narodom, ki predstavlja prvi pogoj zdravega narodovega razvoja. Slavnost se je pričela ob pol 11. v dvorani slovenjgraške občine. Navzočni so bili vsi okoliški župani, zastopniki vseh dobrodelnih in ostalih društev in uradov, otvoril Zdravstveni dom. Sledili so govori ravnatelja Higienskega zavoda iz Ljubljane, ravnatelja OUZD in predsednika Protituberkulozne lige in sreskega načelnika. Nato je mestni župnik blagoslovil nove prostore. Blagoslovitvi je sledil ogled. Zdravstveni dom je nameščen v občinski hiši v pritličju ter obsega 6 sob in kuhinjo. Sobe so kar najmoderneje opremljene ter imajo vse potrebne pripomočke in priprave. Na levi strani je Protituberkulozni dispanzer s čakalnico, ambulanco in sobo za rentgeniziranje. Dispanzer je popolnoma ločen od ostalih prostorov in ne bodo mogli priti bolniki v dotik z ostalimi bolniki in stanovalci. Na desni strani pa je Zdravstveni dom s šolsko polikliniko, posvetovalnico za matere, dečjim dispanzerjem in stanovanjem za zaščitno sestro. Zdravstveni dom je predvsem opremljen z vsemi pripravami za nego dojenčkov, tehtnico in potrebnimi zdravili. Zdravstveni dom in protituberkulozni dispanzer sta res lepa pridobitev za naše obmejno mestece. Zato moramo izreči iskreno zahvalo vsem krogom, posebno pa neumornima zdravnikoma gg. primariju dr. Lojzetu Simonitiju in dr. Maksu Poharju, ki sta z vztrajnim in nesebičnim delom pripomogla k uresničenju davne želje našega prebivalstva. Po nesreči je ustrelil prijatelja Usodno naključje pri fantovskem prepiru na vasi Ptuj, 28. decembra V ptujski okolici se zdaj skoraj vsak večer zbirajo fantje in dekleta v eni ali drugi hiši, da pomagajo ob petju in drugih zabavah luščiti koruzo. Običajno so taki večeri zelo živahni in mladina se jih polnoštevilno udeležuje. Na Štefanovo se je hotel udeležiti take zabave tudi 241etni posestnikov sin Franc čuš iz Mezgovcev. Da pa ne bi šel sam, je šel k sosedu vabit svojega prijatelja 22ietnega Dragotina ču-ša. čeprav imata oba isti priimek, si nista nič v sorodu, pač pa sta bila že več let prav dobra prijatelja. Dragofn se je prijateljevemu vabilu odzval. Vzel je s seboj lovsko puško bolj starega sistema, ki se sproži na podloženo kapico. Ko sta prišla na vas, jima je pri- hitel nasproti Franc Rakuša iz Mezgovcev in je začel iz neznanega vzroka prepir z Dragotinom. -Jela sta se ruvati, pri tem pa je Dragotin zadel z roko na petelina puške, katera mu je visela na rami. Posledica je bila, da je odjeknil strel in naboj je zadel zadaj stoječega Franca ču-ša v zgornje stegno in v trebuh. Ranjenega Čuša so prenesli takoj v biižno hišo. kjer pa je siromak že po 15 minutah izdihnil. Pokojnik je bil sin ene najuglednejših družin v Mezgovcih. s katero sedaj so-čuvstvujejo vsi vaščani. Dragotin čuš je prišel javit nesrečo orožnikom v Ptuj. Včeraj se je podala na kraj nesreče sodna komisija, ki je ugotovila vse okolnosti, obenem pa je bilo truplo pokojnega Čuša obducirano. Sumljiva neznanka v moški obleki Prijeli so jo orožniki v Slovenjem Gradcu Slovenj Gradec. 23. dec. Za božične praznike je prišla v Slovenj Gradec mlada ženska, ki je z elegantno moško obleko vzbujala že na prvi božični dan splošno pozornost slovenjgraškega prebivalstva. Toda ko se je zvečer elegantna neznanka splazila v stanovanje čevljarskega mojstra g. Ivana Smida in tam nepovabljena hotela skrita prenočiti, so se za čudaško mladenko pričela zanimati oblastva. Po krajšem iskanju so orožniki našli dekle skrito v poslopju podružnice Ljubljanske kreditne banke, kar je vzbudilo še večji sum. Ker ni neznanka imela pri sebi prav nikakih listin, so jo orožniki priprli, dokler se ne ugotovi njena identiteta. Pri zasliševanju je neznanka navedla, da se piše Angela Potočnik, toda že v naslednjem hipu je izpremeniia svoje ime v Angelo Križnik iz Litije. Takojšnje telefonične poizvedbe so izka- zale. da v Litiji ne poznajo prav nikake Angele Potočnikove in tudi ne Križnikove, kar je zadevo še bolj zamotalo, ker neznana mladenka vztraja pri svojih izpo-vedbah. S čudno neznanko imajo sedaj tukajšnja oblastva obilo posla in se trudijo razvozlati uganko. Dekle je okoli 25 let. staro, prav prikupnega lica. kratko ostrižena, srednje velike postave, zdravih zob in je oblečena v čedno moško obleko z modernim površnikom iz balonske svile. Dekle sicer simulira slaboumnost., vendar so oblastva prepričana, da je dekle duševno popolnoma zdravo. V primeru, da je komu kaj znanega o sumljivi neznanki, naj blagovoli to takoj javiti slovenj graški orožniški postaji. Splošno se sodi. da mora biti neznanka kaka prav prefrigana pustolovka, ki jo že dalj časa iščejo oblastva. Kadar razsaja kosava.. Zimski prizori iz prestolnice • • # zdravniki in številno vabljeno občinstvo. Med drugimi so se slovesnosti tudi udeležili kot zastopnik bana šef oddelka za socialno politiko in narodovo zdravje g. Kosi. ravnatelj Higienskega zavoda g. dr. Pire, ravnatelj OUZD in p-edsodnik Proti- I tuberkulozne lige g. dr. Bohinjec, starešina slovenjgraškega sodišča g. dr. Smid, sreski načelnik g. dr Hrašovec in drugi. Slavnost je otvoril s pozdravnim nagovorom župan dr. Picej. Slavnostni govor je , imel predsednik krajevne protituberku- ! loznc lige g. primarij dr Loj-^e S;moriti. 1 Podal je pregled dolgoletnega dela krajevnih činiteljev za ustanovitev Protitu-berkuloznega dispanzerja, ki je sedaj kronano z uspvhom. Zastopnik bana je z ( zahvalo zasebnim in javnim činiteljem i Beograd, 28. decembra Zima je tudi Beograd nekoliko oplazila s svojim plaščem. Košava piha strupeno in hudo indiskretno posega s svojimi mrzlimi prsti pod plašče in obleke. Zelo zanimiv je pogled na ulice, polne ljudi, ki se, obupno se držeč za klobuke v skoraj ležečem položaju skušajo upreti krepkim sunkom vetra. Klokuki frčijo po zraku kakor za stavo. Svojo vlogo temeljito izvršuje ludi poledica, ki Beograjčanom kar v množicah jemlje i/.pod nestanovitnih nog trdno podlago in jih posaja na širša in stabilnejše dele telesa. Zato je popolnoma vsakdanji pojav, da eleganten gospod po vseh štirih pridrsa iz kavarne »Ruski car« in s srebrno paličico lovi cilinder — ali da preprost kmet pade s svin-četom, ki ga nese na trg, pa mu živalca pobegne in kričeča na vse pretege ubira urne korake na Terazije. Seveda vse nesreče niso sm-šne. Mnoge se končajo tragično in bolnišnice so bolj ko kdaj prej poine ponesrečencev z zlomljenimi udi. Ali močnejša od košave je v Beogradu radovednost. Zato lahko vidite vsak večer in ob vsakem vremenu na obeh straneh Terazij množice radovednežev, ki z odprtimi očmi in usti hlastajo novice, ki jih piše v temno nebo visoko na nebotičniku vladnega dnevnika pritrjena svetlobna reklama. Seveda se vsaka vest živahno komentira. In še nečemu ne more škodovati slabo vreme. Beograjskemu korzu, ki je istočasno shajališče, mesto za sklepanje zranstev, prijateljstev in kupčij. sprehajališče in zelo ugoden kraj za smele podvige žepnih tatov. Zabavišča so prepolna. Variete Na Vračam, Kazbek, Mimoza nam nudijo vse možne užitke. Kdo si jih ne bi od časa do časa privoščil! Imena drugih nočnih lokalov so sicer manj blesteča in manj poznana, vendar pa privabljajo s svojo ekso-tičnostjo Beograjčane vseh starosti in slo- jev. Saj so Beograjčani vendar znani kot veliki gurmani pri najrazličnejših užitkih. Obe beograjski gledališči delata s polno paro. Na deske stopajo znani in malo znani komadi, z vrednostjo ali brez nje. Uprizarjajo se dela najrazličnejših kulturnih narodov. Aii na žalost Slovenci še nimamo umetnika, ki bi nam bil ustvaril delo, vredno beograjskega repertoarja. Prodreti ne more niti Cankar, kaj šele smrtniki. In Slovenci? Saj jih je vendar preko 17 tisoč v Beogradu. Nič se ne čuje o njih. Eh. počasi jim teče življenje, enolično in vse na drobno prepleteno z onimi vsakdanjostmi in predsodki, ki nam tudi doma branijo ustvarjati večja dela. Kot celota stojimo neizprosno v dveh taberin. Kot člani ene ali druge fronte pa smo vedno stari in neugnani prepirljivci, za-vistneži in kvasači. Le malokdaj pridemo preko debat in »trdnih« sklepov. To ja pač moč tradicije. Končno pa. bvez vsakršnega napredka in uspeha tudi nismo. December smo srečno prebHi z vsemi njegovimi tradicionalnimi p*azn;ki. »Društvo Slovencev« je priredilo leno uspel Miklavžev večer. Božičnica in Štefanovo sta tudi za nami. Samo še Silvestrovo. pa se bomo prekucnili v novo leto. In spet se bo pričelo znova ono drobno, vseskoz zapleteno življenje, polno konvencional-nosti, brez večjih podvigov in uspehov. Majhno je vse, zelo majhno, čeprav bi moglo in moralo biti večje. Saj smo vendar v Beogradu, kjer predstavljamo našo ožjo domovino. Pa sa mi bo spet kdo spodtaknil ob denarju. 2e res, da visi lo vprašanje ket Dam^klejev meč nad vsem našim dejanjem in nehanjem. Ali vendar. mnogo se da storiti tudi s snnao dobro voljo in požrtvovalnostjo. In to bi Slovenci v Beogradu morali vedeti, saj v prestolnici še izdaleka ne zavzemamo oner,a položaja, kakršnega bi lahko. R. K. Li^Iško dolino? Vasica Otoče bi bila gotovo neznana širšim plastem, če ne bi imela železniške po-stajice, preko katere potuje sleherno leto, posebno poleti, na tisoče romarjev na Brezje. Prav gotovo pa se za vas ne zanima niti en odstotek potnikov, ki pridejo v Otoče in jo odtod brez nadaljnjega ogledovanja okolice mahnejo čez savski most na veliko cesto in od tam proti Brezjam. Vedeti pa je treba, da so Otoče zelo stara naselbina, vredna večjega zanimanja. Ko so pred štirimi leti kopali jarke za novi vodovod, so naleteli na stare lončene cevi, vodeče cd sedaj vporabljenega studenca proti Otočam. Te cevi pričajo, da je bila tod rimska naselbina. Vse kaže, da so Rimljani hodili tod iz Savske doline v dolino Lipnice, kjer so kopali rudo. Pri Kamni gorici so prav tam, kjer je bil lansko zimo najden kos rimskega vrča, našli ostanke železa, bržčas iz rimske kovačnice ali topilnice. Pa tudi star rimski denar so našli pred leti v Kamni gorici. Kdo je pospravil ostanke rimskega vodovoda v Oto-čah, ni znano. Bržčas se bo dalo še kaj najti. Kdaj so nastale današnje Otoče. ni znano. Po imenu bi se dalo sklepati, da je b;la prvotna naselbina niže ob Savi, kier še danes pri izlivu Peračice v Savo tvorijo velike skale otočje, katero je nekoč segalo delj proti progi in današnji vasici. V splošnem imamo v vsej tej okolici izredno čista slovenska krajevna imena, ki pričajo o davnih slovenskih naselbinah, preden so nam začeli jezik kvariti tujci, ki so jih na Gorenjsko pripeljali za časa vladovanja nemškega cesarja Otona II. brižinski škofje. 'Malo više, kjer se izliva Kroparica v Lipnieo, imamo »Sločje«. Hrib med Savsko dolino in dolino Lipnice se imenuje Vreče, na njegovem podaljšku leže Dobrave, poleg pa Kar lovec, Prezrene in Zaloše Lepo slovensko ime so tudi Brezje, toda ne v današnji rabi besede, ko pravimo, da smo bili na Brezjah, namesto: v Brezju. Podobno pokvarjene so tudi bližnje Lesce. Prvotno je bila gotovo oblika »Lesci«: Bil sem v Lescu, v malem gozdiču, ali v Lescih. Ljudje pravijo: »Danes pa smo že tako nesrečni, da dnevniki vztrajno pišejo na Les-cah«. Kako je bila vsa ta pokrajina čisto slovenska, dokazuje tudi dejstvo, da so Kamnogoričani že v letu 1545. zahtevali, da se jim novi rudarski zakon prečita v slovenščini, drugače da zakona ne pripoznajo. In to so tudi dosegli. Ker je prav okolica Otoč z omenjenimi zanimivostmi zelo vabljiva za izletnike, posebno še kot izredno ugodno izhodišče za krajše nedeljske pa tudi za daljše, večdnevne izlete, so domačini ustanovili za vso okolico tujsko prometno društvo. V preteklem tednu je društvo končalo popravila važne pešpoti iz Otoč na Dobravo in odtod v Lipniško dolino. Dozdaj je bila ta pot dobro vporabna le podnevi in v ugodnem vremenu. Ponoči ali celo še v snegu, kadar je bila pot poledenela, je bil potnik v nevarnosti, da si polomi ude. Zdaj so pot, ki je precej strma, tako popravili, da jo lahko voorabljaš ob vsakem času in vremenu. Želeti je le, da bi jo na nekaterih mestih razsvetlili, ker jo zelo vporabljajo domačini, vračajoč se od večernih in nočnih vlakov. Opozoriti je treba pri tej priliki mladino, ki sleherni dan odhaja po tej poti v Otoče in z vlakom v Kranj, naj bo res dijaška. Puste naj v miru ograje in naj ne narede iz prijetne poti športnega drsališča, kjer si drugi potniki lomijo noge. Po tej poti dospeš v dobre četrt ure na dobravsko planoto, na kateri leže tri ljubke vasice Dobrave, na koncu nad Podnartom pa četrta vas: Prezrene Kdor je tod hodil v lepem vremenu, ko so bile gorenjske planine čiste, ne bo nikoli pozabil poti čez dobravsko polje. Kakor na dlani imaš pred seboj vse naše hribovje: od Sv. Jošta preko Jelovice gori do Bleda in od tam vse planine od Triglava preko Stola do Kočne in Grintovca. Posebno skladna se zazdita z dobravske planote opazovalcu gorenjskih prirodnih lepot koničasti stolo kraj vasi samujoče cerkvice in stolp našega najmogočnejšega svetišča, ogromni skalnati Stor-žič. Dva različna sveta imaš pred seboj: na jugozapadu tišino in gozdni mir jelovških gozdov, na severu in vzhodu pesem planin. Iz Otoč je prijetna pešpot v stari gorenjsko železarski središči, v Kropo in Kamno gorico. Skozi Kropo ali nad Kropo te privede pot na eno izmed najlepših gorenjskih razglednih točk, na Jamnik, in odtod preko Dražgoš v Selško dolino; to je tista pot, pa kateri je pred več kakor tristo leti prišel škof Tomaž Hren krotit kroparske protestante. Iz Krope je, kakor se da sklepati, ubral pot s svojim spremstvom čez Dobravo proti Otočam. Kakor je ohranjeno ustno sporočilo, je nekaj sto metrov pod Otočami, pri Posavcu, odrinil čez Savo, odtam pa v Begunje, kjer je raz-trebil in požgal zadnje protestantovsko gnezdo pod varuštvom mogočne Kacijana-rice. Iz Kamnika in tudi iz Krope naravnost vodi pot izletnika, ki je bil izstopil v Oto-čah, tudi na Jelovico, na lepo planino Vodice. Z Vodic je dobro uro hoda do Mo- šenjske planine, ki je že pripravljena, da sprejme smučarje v svoje okrilje. Otoče pa so tudi najpripravnejše izhodišče k našim gorenjskim mineralnim vodam, h kislim studencem, v dolini Vrčicoh pri Kamni gorici. Studenci so bili, kakor je »Jutro« že poročalo, poleti analizirani in ugotovljena je bila približno enaka vsebina, kakršno imajo železni vrelci pri Železni Kaplji, pod Kočno. Nemci jih seveda dobro izkoriščajo, pri nas se pa nihče ne najde, ki bi se zavzel za to zadevščino. Ker so te studence od pamtiveka uporabljali vsi in to nemoteno, so brez nadaljnjega javna la^t. Zato je nujno potrebno, da se takoj za to zavzame kamnogoriška občina. Ker pa je tudi banovini mnogo na tem, da se dvigne tujski promet, bi bilo želeti, da tudi ona posveti nekaj zanimanja tej stvari. Iz Otoč vodi pot mimo kislih studencev na Jelovico in od tod proti Bohinju. Vse poti bi bilo potrebno dobro označiti, kar pa spada seveda tudi v delokrog tujskoprometnega društva za okolico Otoč. Prijeten nedeljski izlet s postaje na Oto-čah je tudi čez Dobravo skozi Kamno gorico in odtod čez Zgornjo Lipnieo in Pusti grad, ali pa kar iz Kamne gorice čez Fuxovo brv v Radovljico. Ta del pa ne spada več v območje Otoč, marveč že v območje tujskoprometnega društva za Radovljico, ki žal ne posveča nobene pozornosti desnemu bregu Save. Vprav zaradi tega je že precej v razpadu Fuxova brv in tudi pot med Kamno gorico in Radovljico, ki bi se pri dobri volji Radovljičanov dala še znatno izboljšati in skrajšati. Revna kamnogoriška občina je nekaj že storila, zdaj je na vrsti Radovljica, ki ima gotovo velik interes na razvoju turizma v našem srezu. Pozor! — Novoletna voščila bomo sprejemali samo še jutri, reklamne oglase in male oglase za novoletno številko »Jutra« pa do sobote, do 12« ure. Oglasni oddelek „JUTRA" ačc vesli * Božične počitnice. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razg.aša, j da trajajo božične počitnice do 9. januarja 1939. Predavanja se prično 10. januarja 1939. _ Ravnateljstvo Zadružne šole v Ljubljani obvešča svoje učence, da trajajo božične počitnice do vštetega 8. januarja 1939. Redni pouk se prične v ponedeljek 9. januarja ob 8. uri. ž Vodnikova družba vljudno sporoča, vsem članom, ki se vsako leto prijavljajo direktno družbeni pisarni, a za leto 1938. še niso obnovili članarine, da so zanje letošnje knjige rezervirane do 6. januarja 1939. Pohitite torej s prijavo, da ne zamudite tega zadn jega termina in ne ostanete brez lepih Vodnikovih knjig, ki so deležne splošnega priznanja. Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu ob VsJIl. Variete BOM BIČ nastopi! Podrobnosti slede. * Za novoletne čestitke uporabljajte Ciril Metodove razglednice! Podpirajte obmejno slovensko šolstvo! => Ustanovitev dentistično-tehnlčne zbornice. V naši državi se ustanavlja denti-stično-tehnična zbornica s sedežem v Beogradu. Ta nova zbornica bo samostojna stanovska ustanova javno pravnega pomena ter s posebno uredbo določenimi pravicami in dolžnostmi do članstva. Pod novo zbornico spadajo vsi dentisti in denti-sti tehniki, kakor tudi zobozdravniki, ki nimajo posebnih izpitov iz zobne medicine in kirurgije, članstvo je obvezno. Zbornica ima svoja poverjeništva v Beogradu, Sarajevu, Zagrebu in Ljubljani. Vsako po-verjeništvo šteje 5 članov ln 5 namestnikov. Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe na nerednem iztrebljanju, nudi često naravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josefovo vodo! Oei fes a 01 M «81 M * Smrt zaslužnega gasilca. V Dolenjskih Toplicah je na Štefanovo zvečer umrl splošno znani posestnik g. Franc Sitar v 74. letu starosti. Bil je med ustanov- niki topliškega gasilnega društva, v katerem je deloval mnoga leta do svoje starosti ter je vršil razne funkcije. Odlikovan je bil s srebrno in zlato kolajno za zasluge, ki si jih je pridobil pri gasilstvu ter bil izvoljen za častnega člana društva. Mnogo let je vozil kepališke goste na, razne izlete in je bil zaradi svoje šegavosti dovtipnosti splošno priljubljen. Bodi mu ohranjen lep spomin! | MODERNE FRIZURE — « TRAJNA ONDULACIJA. Solidne cene! salon „Frank" Kolezija, Trnovo. » Smrt velikega junaka. Smrt kruto posega v vrsto elitnih oficirjev, ki so v borbah za osvobojenje stali v prvih vrstah ju naških borcev in s svojim svetlim zgledom. ('fsrbski vojski in iu^oc • ti d >-brovoljcem moč. da so mogli prerr.agati največje ovire. Zdaj je v Beogradu spet zatisnil oči eden izmed velikih junakov iz dolgoletne vojne dobe — polkovnik čeda Popovič, k; se je uvrstil tudi med zaslužne nacionalne delavce, ko je služboval na mejah Bosne v onih krajih, kjer se je šele budila narodna zavest. Boril se je v balkanskih vojnah kot komandant bataljonov, pozneje med svetovno vojno pa je poveljeval polku. Zaslužil si je visoka odlikovanja za hrabrost in tudi najvišje odlikovanje Karadjordjevo zvezdo z meči. Izšla je PROZA OTONA ŽUPANČIČA (IV. zvezek Dei Otona Župančiča) pri Akademski Založbi, Ljubljana, šelenburgova 4 (Palača Croatia, dvorišče). * Umrl je zaslužni predvojni srbski po-Jitik in organizator trgovcev in obrtnikov. V Beogradu so položili k večnemu počitku Petra Vasiča, ki je bil nad 20 let v vodstvu združenja beograjskih trgovcev in eden izmed prvakov nekdanje radikalne stranke. Kot potomec ugledne trgovske rodbine iz Boževca si je Vasič že v mladih letih ustanovil trgovino v Beogradu in kmalu si je pridobil velik ug'ed ne samo v stanovskih krogih, temveč tudi v javnem življenju nekdanjega Beograda. Postal je občinski odbornik, na čelu trgovske organizacije pa je bil kakih 20 let. Dolga leta je bil tudi poslanec radikalne stranke in nekaj let tajnik predvojne narodne skupščine. Radikalno stranko je zastopal tudi v skupščini na Krfu, kjer pa je svoj mandat odložil ter šel prostovoljno na bojišče. Pokojni Peter Vasič je bil vzor poštenega javnega delavca, politika in organizatorja stanovskega pokreta. ♦ Maša zadušnica na odprtem morju. Pred Crikvenico so med božičnimi prazniki na odprtem morju na lep način počastili spomin 14 ribičev, ki jih Je pred 25. leti o božiču zaje1 a nevihta na morju in so vsi utonili. Ribiči iz kraja in okolice so se pripeljali s kakimi 10 čolni na kraj katastrofe in na čolnih je bila opravljena tudi ma-ša-zadušnica. Po maši so vrgli v morje velik venec, * Vodnikova dražba obvešča vse svo.: poverjenike (ice), ki so že prejeli letošnji knjige za svoje člane, da ima še par sti izvodov letošnjih knjig na razpolago z i člane-zamudnike. Prijavite jih čimpreje dokler traja še zaloga. * Poroka. Na Štefanovo sta se poroči!; na blejskem otoku g. Stanko Mencinger administrativni tajnik Narodne skupščine in gdč. prof. Lelja Fermevčeva. BiV cjfo^rtn ! Za DAME in GOSPODE moderen in higijenski brivsko frizerski salon MATE PIJVKKIC — Ljubljana hote) »Slon« (Frančiškanska ulica) bivalci so slavili letošnji božič slovesno ir veselo, kakor že dolgo ne, lepo pa so se izkazala razna dobrodelna društva in posamezni dobrotniki, ki so revežem poklonili za božič v blagu in denarju nad četrt milijona. Slovesno so blagoslovili tudi nove zvonove starodavne cerkve Male Bra-če v Dubrovniku. Ta cerkvica je izgubila svoje zvonove med svetovno vojno, ker so jih Avstrijci vporabili za topove. Največji zvon je cerkvi podarila Nj. Vel. kraljica Marija, ki je lani obiskala frančiškanski samostan in njegovo svetišče. Zvon je bil, kakor znano, vlit v Zagrebu in je največji cerkveni zvon v vsej Dalmaciji. Drugi zvon pa je cerkvi poklonil dubrovniški rojak Paško Baburica, ki živi v Ameriki. — Te dni pride v Dubrovnik nad 40 bolgarskih visokošolcev, slušateljev raznih fakultet sofijskega vseučilišča. Izlet je organizirala Jugoslovensko-bolgarska liga. Varčnost v gospodinjstvu! Sedaj Vam je lahko varčevati, ker perete svoje perilo s terpentinovim milom s-OVEN« ter tako dalj časa ohranite perilo. Poleg tega je milo »OVEN« tudi znatno cenejše. I bo v soboto v vseh prostorih na Taboru. Bogat spored. Vstopnina Din 10.—. * Nepismen bibliofil. Tudi med našim nepismenim ljudstvom najdemo lepe primere prosvetne vneme. Niso redki starci, ki so se sami naučili pisati in čitati v analfabetskih tečajih in sedaj v svojih zapuščenih vaseh sami vodijo take tečaje. V Podvitezu v sarajevskem srezu pa živi pcpoVioma nepismen bibliofil. To je kmet Rašid Kadrič, ki že od svoje zgodnje mladosti kupuje knjige in ima zdaj že precejšnjo biblioteko. Poleg leposlovnih so v njegovi knjižnici tudi zgodovinska in znanstvena dela. Ker je sam nepismen, mu či-tajo knjige otroci in je to v dolgih zimakih večerih za Rašida največja zabava. Nepismeni bibliofil ima svoje knjige lepo urejene in kar po platnicah pozna dela, ki so se mu najbolj priljubila. * Tragedija dveh bratov, že pred dnevi se je v Senti zastrupil 31-letni posestnik I. Šakali, a je po hudih mukah šele zdaj izdihnil. Njegovega brata Mihaela pa je lani s sekiro ubila njegova žena. Ubijalka je trdila, da je storila to v silobranu, ves okoliš pa je domneval, da je bil v zvezi z zločinom njen svak Ivan, ki je bil zaljubljen v svojo svakinjo. Ivan je bil več mesecev zaprt, pri razpravi pa oproščen. Nedavno je vse prebivalstvo lznenaclila vest. da se namerava Ivan poročiti s svojo svakinjo, ki je tudi že svobodna. Vsa rod r-; na je tej zaroki nasprotovala, kar je nesrečnega mladega posestnika tako potrlo. da si je s strupom vzel življenje. i Jeanette Mac Donald Nelson Eddy KINO MATICA — Tel. 21-24. Pesem za pesmijo, prizor za prizorom v ritmu In razkošju divjega zapada PESEM O ZLATEM ZAPADU Danes ob 16., 19. in 21.15 uri! Rezervirajte vstopnice! - v4 i; t*"--' \ 9 « širjenje trahoma po Medmurju. Nekajkrat smo že poročali o širjenju traho- j >a, očesne bolezni, po Prekmurju, Med-aurju in tudi po Hrvatskem Zagorju. Naj-olj se širi trahom po Medmurju, kjer pa e za žrtve te bolezni samo ena bolnišnica / Prelogu. Cele vasi je zajela nalezljiva >olezen in so kraji, kjer ni niti enega zdra-ega prebivalca. Bolnišnica v Prelogu Ima iioer po vaseh svoje podružnice, katerim >a je zdaj v hudi zimi delovanje močno virano. Koro6ci! Koro&ice! Klub koroških Slovencev Vas vabi na Silvestrov večer v dvorani kolodvorske restavracije na glavnem kolodvoru. LOIS TRENKER KLIC MATTERHORNA in „OTOK TIGROV*4 KINO MOSTE ! Silvestrovanje Ljubljanskega Zvona v hotelu Miklič, vam bo najprijetnejša prireditev za zaključek starega leta. Pridite vsi, ki hočete biti dobre in vesele volje. , >-afi M: r >?.£ i 1 • V' • Iz Cella je zelo lepo in primerno novoletno darilo. Pri nas pa tudi zamenjavamo starejše modele za nove kakor: Contax, Leieo al! HtsllelSlss. Na zalogi pa imamo tudi rabljene fotoaparate vseh vrst in velikosti. Tudi filmi najnovejših emulzij ravnokar dospeli, posebno priporočljivi za snimanje v snegu. Se priporoča Foto Tourist — Lojze štnuc ALEKSANDROVA C. 8 — in podružnica v PREŠERNOVI UL. 9, poleg glavne pošte * Velika potniška ladja v snežnem neurju. Zaradi zime je bil ves rečni potniški promet na Dunavu ustavljen že pred dnevi, v božičnih dneh pa so vendarle na progi Beograd — Radujevac dali v promet našo veliko rečno ladjo »Mišič«, ki je v redu prispela v Radujevac in potem krenila nazaj. Med djerdapskimi stenami pa je ladjo, na kateri je bilo kakih 200 potnikov, zajela silna nevihta. Na gosto je snežilo in veter je pihal z brzino 110 km na uro. V snežnem metežu je ladja izgubila sni3r in pretila je nevarnost, da nasede na kaki skali, kakršnih je mnogo v djerdap-ski ožini. Ko so bili vsi poizkusi zaman in nevihta ni pojenjala, je poveljnik odredil, naj se brod primakne k obali. Tam je ostal od 3. popoldne do 7. zjutraj, vsi stroji so bili v pogonu, da so brod obdržali na mestu, in tudi nihče od posadke ni zatisnil očesa. Zjutraj, ko se je neurje poleglo, je brod nepoškodovan nadaljeval svojo pot. — Na Dunavu so se v božičnih dneh pojavile prve plošče ledu. ^S^T^^dancsi^itr^redva^ofilm Vaše ljubljenke"ŠHIRLEY TEMPLE, kot angela miru in sprave v filmu T«*|l|«a ?h}?'' i?,' Najlepši film za mladino in za odrasle! vUfOlSI aMMI|C in 21. uri! KINO SLOGA, tel. 27-30 * Nenavaden ukrep proti idilični verski atrpljivpsti. V raznih krajih živijo prebivalci različnih veroizpovedi v najlepši vzajemnosti in niso redki primeri, da gradijo pravoslavni džamije muslimanom, muslimani pa pomagajo pri graditvi pravoslavnih cerkva. Tudi pravoslavni in katoliki ter pripadniki vseh veroizpovedi se v mnogih krajih odlikujejo z idilično versko strpljivostjo in skupaj v najlepši slogi praznujejo največje praznike raznih cerkva. Tako je bilo letos tudi v Sanskem Mostu kjer je bil vsako leto najlepši primer vzajemnosti prebivalstva in verske strpljivosti o božiču, ko so katoliki prirejali svoje polnočnice. Tudi letos so prišli k polnočn;cam v velikem številu pravoslavni in muslimani in vsi so bili sprva zelo začudeni, pozneje pa seveda tudi ogorčeni, ker je bila pred cerkvijo postavljena straža, ki je zabranila pristop k pol-nočnicam muslimanom in pravoslavnim. Sklicevanje na stare lepe običaje ni zaleglo in od župnika postavljeni stražarji niso pust.li v cerkev niti enega muslimana ali pravoslavca. Tudi pravoslavni in muslimanski možje, ki imajo katoličanke za žene, niso smeli spremljati svojih žena k polnočn'ci. Ta nenavadna strogost katoliškega župnišča bo imela, kakor poroča beograjsko »Vreme«. slabe posledice in utegne pokvariti dosedanjo lepo vzajemnost prebivalstva vseh treh glavnih veroizpovedi. u— Povabilo siovens«emu umetniku v tujino. Ravnateljstvo galerije »Časa d' Artisti« v Milanu je povabilo našega slikarja Miho Maleša, da razstavi večjo kolekcijo slik. grafike in bibliofi^b knj ž-nih izdaj. Slikar se je temu vabilu odzval in bo v glavnem razstavil dela, ki so te dni na razstavi v Jakopičevem paviljonu. Prljetsn konec in dsber začetek leta nam pripravijo dobra jedila in dobra pijača. Kdor je za božič nar- čil slastnega kapuna ali purana, izvrstno šunko in narezke ter druge dobrote za praznično mizo v delikatesni trgovini V. A. JANEŠ na Aleksandrovi cesti 12, telefon št. 3455, ! se bo tja zatekel tudi pred novim letom. Zaloge so nove, prav pestre in v vsa' em pogledu prvovrstne. — Pri bogati izbiri najboljšega domačega in tujega vina so posebno priporočljive specialitete vinogradniškega veleposestva Bouvierovega in žlahtno fruškogorsko vino »B?s?r« iz Novega Sada, ki se peni in po kakovosti ne zaostaja za draeim šampanjcem, stane pa liter samo 28 din. — Na ra7polago so v ličnih košaricah najrazličnejša praktična in dobra novoletna darila. u_ Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima drevi ob 20 uri vajo mešanega zboia Redne vaje se vrše ob torkih in "četrtkih tud ob času božičnih počitnic. u__ šentjakobski gledališki oder uprizori v soboto m nedeljo zvečer dramatizacijo Haškovega ^Dobrega vojaka švejka« v rež:ji g. Ba.telina. V glavni vlogi nastopi g. Lavrič, v ostalih vlogah gg. Mle-kuževa, Gombačeva, Asejeva, Pugelj Meta, perentova in gg. Vizjak, Eypper, Kardelj Jamar, Novak in drugi. u— Za mestne reveže je daroval g. mg. ph. Rihard Sušnik lekarnar v Ljubljani, 500 dn namesto cvetja na krsto blagopo-kojnega kontreadm rala Alfonza Vilfana. Velikodušnemu darovalcu izreka mestno poglavarstvo najlepšo zahvalo. u_ skupinska slika z vsedijaškega shoda v Ljubljani leta 1898 (z imenikom in nasl:olicije opozarja vozače motornih vozil, da je rok za podaljšanje vozniških izkaznic za leto 1939 izključno do 28. februarja 1939. V tej zadevi naj se zglasijo stranke pri tukajšnjem predstojništvu med 10. in 12. uro v sobi št. 17-11. S seboj naj prinesejo vozn ško izkaznico, banovinski kolek za 100 din in državni kolek za 30 din. Poklicni vozači, ki se preživljajo ed no od dohodkov tega poklica aH pa ki so v tem svojstvu ostali brez zaposlitve, imajo pravico do zn'žanja banovinske takse od 25 din. Predhodno morajo vložiti prošnjo na kr. bansko upravo potom predstojn štva do 28. februarja 1939, ker se na prošnje, vložene po tem roku nc bo mogoče ozirati in bodo morali plačati celo takso. a_ posestno gibanie. Posestn!k Albert VVallner je prodal vrtnarju Ivanu Jemcu 4138 kv. m. veliko zemljišče v koroškem predmestju za 105.000 din. Mestna občina je prodala Francu Zidariču zemljišče v koroškem predmestju za 20.574 dn, strojevodji Ivanu Kran-rju 2767 kv. m. vel ko parcelo v magdalenskem predmestju za 16.874 din, Stanislavu Baltiču pa 740 kv. m. veliko parcelo v magdalenskem predmestju za 16.280 din. a— Nove žrtve poledice. V Sodni ulici je padel na poledenelih tleh Aleksander Korošec. Obležal Je s težjimi poškodbami nad desnim očesom. Pri drsanju na ledu se je ponesrečil 71etni s'n strojnega klju-čavn čarja Ivan Mošnik in si zlomil desno nogo. Tudi 131etna vin čarjeva hčerka Kunigunda Robnik je padla na poledenelih tleh in si strla desno nogo. a— Sreča v nesreči. Tovorni avto sreskega cestnega odbora je pri štrigovcih podrl železniške zaporn ce in obstal tik pred tračnicami. V nasledniem trenutku je pridrvel vlak in je le srečno naključje, da ni bilo usodnejših posledic. Avto je na prednjem delu poškodovan, železniška uprava pa trpi zaradi prebitih zapornic okoli 500 din škode. a— Rabuka v Mlinski ulici. V noči na sredo se je razvila pred neko gostilno v Mi nski uiici pravcata bitka. Na kupu snega je obležal z zhitimi zobmi šofer Srečko Krošl iz Ribniškega sela 40. a— 23 strahovalcev ptujske okolice se je zagovarjalo pred malim kazenskim senatom, ker so skozi več let z vlomi in tatvinami strahovali ptujsko okolico in oškodovali okoli 60 posestnikov za skupno 100.000 din. Ker ni bilo k obravnavi glavnega obtoženca 211etnega Josipa Bratuša, so razpravo po zaslišanju prič preložili. a— Kriminal. Posestn kov s n Karol Frangeš iz Tezna je prijavil orožnikom, da ga je neki prekupčevalec z avtomobili opeharil za 1000 din. Zadevo bodo razčiščevali pred sodn ki. — Trgovskemu vajencu Ivanu Lahu so nc izsledeni zlikovci odnesli nov plašč. — V gostilni Ljudmile Dimnik iz štrihove v Slovensk h goricah so se pojavili tatovi ter ji odnesli okoli 200 din gotovine in razne druge predmete. Orožn ki so v zvezi s tem prijavili državnemu tožilstvu osumljenca 481etnega Jurija K., ki pa taji vsako krivdo. — Za-sebnici Heleni Kušer iz Krekove ulice je izginila zlata ženska ura v vrednosti 700 din. Proda se manjše INDUSTRIJSKO PODJETJE v večjem mestu Slovenije, z dobrim donosom Potrebni kapital cca Din 50 000 — Medprodajalci izključeni' - Ponudbe na >glasni oddelek »Jutra« pod »Industrija«. Fz T>Hr?veii Cankarjeva proslava v črnem revirju. Trboveljska podružnica dela. skega kulturnega društva »Vzajemnost« je ob 201etnici smrti Cankarja priredila v Delavskem domu lepo uspelo Cankarjevo proslavo. Rudarji § svojimi rodbinami so dodobra napolnili veliko dvorano, da prisostvujejo počastitvi spomina na velikega slovenskega pisatelja. Zbor pevskega cd-seka »Vzajemnosti« Je ubrano zapel Scheuevo »Vzbujenje duhov« in pesem H-Rive »Dani se«. Zbornemu petju je sledil slavnostni govor prof. Košaka iz Ljubljane, ki je poslušalce v izbranih besedah seznanil z življenjem Cankarja, njegovimi b:rbami za uveljavijenje pisateljskega dela, ki je v takratni dobi ustvarjala povteni nove literarne kulturne vrednote. Govornik je orisal markantni pisateljski lik Cankarja zlasti po njegovih socialnih delih, v katerih je pokazal globoko razumevanje za teg:be in potrebe delavskega sloja, ki mu je od nekdaj bil tako blizu. Baš v pisateljskem ustvarjanju delavskih tipov je bil Cankar velik in neprekosljiv. Po govoru je igralski odsek :>Vzajemno-stk uprizoril Cankarjevo dramo >:Jakob Ruda«. Igralci sa jo odigrali z vnemo in spretnostjo. Radarji so bili prav hvaležni poslušalci in so nagradili igro s topiim priznanjem, številni obisk prireditve je dokazal, da se naše delavstvo v prostih urah zanima tudi za kulturne prireditve, ki bi jih kazalo prirediti pogosteje in iu-darje seznaniti z raznimi kulturno prosvetnimi pridobitvami našega naroda. Iz Slovenjema Gradca sg— Slovo priljubljenega naoionalneg® borca. Te dni se poslavlja od Slovenj Gradca ravnatelj podružnice Ljubljanski kreditne banke br Slavo Martelanc, ki odhaja na svojo novo službeno mesto v Celje, kjer mu je poverjeno vodstvo ta-mošnje podružnice Z odhodom br. Marte-lanca nas zapušča vrl nacionalen borec, ki se je vsa leta vneto udejstvoval v vseh naših nacionalnih organizacijah, posebno pa v tukajšnjem Sokolu, CMD in SPD. Br. Martelanc si je pridobil simpatije vsega našega prebivalstva, ki ga je cenilo zaradi njegovega klenega značaja in lju-dr-milosti. Prav posebno veliko priljubljenost pa je dragi brat užival v nacionalnih krogih, ker je vedno stal v prvih nacionalnih vrstah in ob vsaki priliki izpričal svojo zavednost. K napredovanju br. Marte-lancu iskreno čestitamo in mu želimo na odg:r.je, 28. decembra. V petek Čez dan in ponoči je v našem »pragozdu« zapadel debel sneg, ld je promet na cestah sk:5« 205 — 215; »6« 185 — 1C5; »7« 155 — 165; »7 in po « 120 — 125; »8« 112 50 — 115. Fižol: baški in sremski, brez vreč, 280 — 295 Otrobi: baški, sremski in banatski v jutastih vrečah 92 — 102. -I Budimpeštans! Vsa boljše plasirana mladina dobi darila. Prijave sprejema blagama drsališča do 6. jan. 1939 ob 9.30 dopoldne. Ob'čama vstopn na za drsališče bo udeležencem po tekmi povrnjena. Pouk 'n poiasntta daieio člani drsalne sekcije SK T^rije vsak dan na drsališču med 10. in 12. ter med 14. in 16 SK Ilirija > nooa pošiljka prispe a od Din 50 napre] HfvHDPr družba z o. z. • Uvl\Lkf poleg nebot.čnika fjVf*«"*"*?! O tekmah za zimski pokal so rs pojavili glasov1, da bodo zaradi prehudega mraza i najbrže odgodene na poznejše dni. Za en- 1 krat glede tega ni bila objavi "'ena nobena oficielna odločitev, pa zato lahko še računamo da bodo tekme od grane po prvotno določenem razporedu. Vsekako bi i ne bilo pametno, če bi te tekme odlašali, ; ker bi le z neznatno zamudo prišli z njimi že tja do marca, ko bo že znova treba grati v ligaškem prvenstvu. Po razporedu je nedelja 1. januarja določena še za izbirna srečanja, na prazn'k 6. januarja pa se bo začelo že pravo tekmovanje. V severni skupini z g!avn'mi udeleženci iz Zagreba in Sarajeva ter našo Ljubljano bodo ta dan tri tekme, in sicer med Grad-jansk m in Ljubljano v Ljubljani ter v Zagrebu med sarajevsko Slavro in Haškom ter Saškom (verjetn m zmagovalcem nad Bato) in Concordio. Druga polovica tekem iz južne skupine z udeleženci iz Beograda, Osijeka in Kragujevc« ali Novega Sa^a bo od grana 15. januarja. Za tekme vlada povsod po državi dovolj zanimanja, razen morda v naših krajih, kjer je športnike vseh vrst in kategorij pritegnila — smučanja. Plavalci sušaške Viktorije, ki so pred prazniki odšli na nekaj dni treninga v Budimpešto, so v ponedeljek tamkaj nastopi i na mednarodnem mitingu in dosegli nekaj prav lepih rezultatov. Tako je Krmpotičeva plavala na 100 m prosto 1:19.4, Kurtini na 100 m prosto 1:05.8, Boršičeva na 200 m prsno 3:29.8, Smoli-kova na 400 m prosto 6:27,8 in na 100 m hrbtno 1:2^ * ter Def iipis na 400 m prosto 5:18.8. V damski štafeti 3X100 m mešano je zmagala Viktorijina štafeta (Smolik — Boršič — Krmpotič) a časom 4:25.4 pred ekipo madžarskega kluba M UE. Zadnji dan pred božičem je pariški list »Pariš Soir« po poročilu svojega dopisnika iz Buenos Airesa objavil senzacionalno vest, da bo naš veliki teniški igralec Pun-čec po lastni izjavi v kratkem prestopil med profesionale. Kakor pišejo s-Sportske«. so Punčecovi prijatelji in vzgojitelji v Zagrebu zaradi te vesti zelo presenečeni in zatrjuieio obenem da se jim zdi zelo malo verjetna. Izguba Punčeva bi pomenila hud udarec za naš mednarodni tenis, ne glede na to. da bi Punčec kljub svoji odlični formi med profesionali kakor so Vines. Perry in z^iai tudi Budge ne imel lahkega dela za zaslužek. Med jugoslovensko in nemško nogometno zvezo je bil sklenjen sporazum, po katerem bosta letošnji tekmi med nogometnima reprezentancama obeh držav 26. februarja v Berlinu. 25. oktobra pa v Beogradu. 2e 5. februarja pa bosta v Brrl'nu nastopili reprezentanci obeh prestolnic, Beograda in Berlina. »Ilustrovane spori ske novosti« štev 53 so izšle. Na čelu lista je objavljen častni seznam letošnjih državnih prvakov v raznih športnih panogah, razen tega pa tudi slike štirih letošnjih najuspešnejš h športnikov Jugoslavije v mednarodn:h tekmah, in sicer Punčeca, žižka, Smoleja in Cerer-ja. (Posebej zanimivo za nas, da so med štir mi kar trije Slovenci!) Dalje čitamo o boksar"k'h uspehih našega rojaka Tomi-ča v Alžiru, o zagrebškem nogometu leta 1938 in posebej še o Glaserju. Hiiglu in Kokotoviču. o Axel-Pau!senovem skoku kot najlepšem liku v umetnem drsanju, treningu naših najboljših smučarjev v Planici in drugem. Zadnja letošnja številka lista je izšla na 6 straneh in stane din 1. Smučarski klub Ljubljana priredi brezplačni tečaj v smuškem teku pod vodstvom g. Tepine Pavla. Pristop imajo vsi smučarji od 15. leta dalje, ki že obvladajo smuške l'ke in imajo veselje do tekmovalnega smučanja. Zbirališče v četrtek ob 15. pred gostilno Cad pod Rožnikom. Občni zbor kolesarske zveze Jugoslavije. Kolesarska zveza Jugoslavije obiavlja službeno, da bo njen XIX. redni občni zbor v nedelio dne 22. januarja 1939 ob 8. zjutraj v goriilni g. Rudolfa Mrkše v Zagre-bu, Ilica 53, z nasl?dni5m dnevnim redom: pozdrav predsCn ka, volitev zapisnikarjev in dveh overovateHev. verifikacija pooblastil čitanie zanismkov zadnjega rednega in '"zre^nega občnesra zbora poroči'a funkcionarjev, ra7r<"šn'ca. proračun za 1. 1939. termin-' za državna prvpnstva. volitve novega upravnega in nadzornega odbora in slučajnosti. — če >b določnem času ne bo prisotna nad polovica Članov bo eno uro ka^neie ne sri^^e na število navzočmh o^čn5 zbor z enakim dnevnim reJom. Klubi. ki b' ne poravnali članarine najkasneje do 31. t. m., ne ho^o imel' save-nega po-oHa^Hia in zaradi te^a tudi na glasovalne 11 tem občnem zboru. SK T,i>"M'a"a. P»nes ob 14.30 obvezen tren;ne kakor v polarnih krajih otajale ledne mase, ki so pokrivale celo Italijo in Špan-5ko. Stari kronisti jo nazorno opisujejo, ko pravijo, da je mleko zmrzovalo med kravjim vimenom in vedrom. To je pretiravanje, nasprotno pa je drugo poročilo zgodovinsko overovljeno: francoski kralj Henrik IV. se je nekega jutra zbudil in njegova lepa, šiljasta brada mu je bila zamrznila tik nad odejo ... V vojnih časih je mraz pogostoma imel odločilen učinek. Tako je mraz 1. 1658. omogočil švedskemu kralju Gustavu, da je prikorakal s svojo vojsiko in topovi preko zaledenelih Beltov nepričakovano pre-d dansko glavno postojanko in jo zavzel, s čimer je Dance prisilil do mirovne pogodbe v Roskildeju, ki je danski nadvladi v Skandinaviji napravila konec. Ostra zima 1794-95 je omogočila edinstveni primer, da je ko-njeništvo osvojilo — vojno brodovje. Ho-lindske vojne ladje so ležale v januarju 1795. v bližini otoka Texela, kjer jih je presenetil nenaden mrzli val, tako da so popolnoma zamrznile. To ugodno okoliščino je izkoristil neki francoski general, da .ie poslal svoje huzarje preko leda in možje so vojno brodovje zasedli. Poleg neizogibnega trpljenja, ki ga prinašajo takšne zime zlasti ubožnejšim slojem, so pa znali ljudje v vseh časih hudemu mrazu izvabiti tudi veselo stran. Tako so meščani v Mogunciji v zimi 1739.-40., eni izmed najhujših v 18. stoletju, priredili veselo strelsko tekmo na poledenelem Renu. V Londonu so sredi Temze pekli celega vola. Celo Zuidersko morje, ki zelo težko zaledeni, je takrat tako zmrznilo, da so mogli na njem prirejati love na jelene, ki so prihajali preko nemške meje sem. In če se hude zime 1928.-29. spominjamo v splošnem z grozo, mislijo mnogi izmed nas tudi z veseljem na tedanje zimsko športno življeto in se tam giblje med snegom in ledom, kdor vdihava mrzli zrak in si s tem pospešuje krvni obtok ter notranje zgorevanje, tega bo gotovo manj zeblo j in bo bolj zdrav nego tisti, ki se stiska doma k topli peči. Dve stvari pa sta pri tem pogoj: prvič je treba zunaj zadosti tople obleke, drugič je treba doma zadosti toplih sob. Mlada dama, ki misli, da more tudi pri 15 stopinjah mraza na prosto v svilenih nogavicah in tenkih čevljih ter ubožec, ki prihaja iz slabo kurjenega biva- lišča, bosta vedno prezebala. Prebivalci se-4 verne Sibirije, ki je pozimi dosti bolj mrzla nego prava polarna ozemlja, spadajo med najbolj zdrave in krepke ljudi na svetu in zavoljo mraza ne trpe. To je mogoče zavoljo teja, ker nosijo zunaj zelo gosto in toplo zgornjo obleko ter kožuhe, ki jih v svojih močno zakurjenih bivalnicah takoj odložijo. Ti ljudje prenesejo tudi mraz do 70 stopinj pod ničlo... Smrt voditelja druge internacionale V Bruslju je umrl v 72. letu zaslužni predsednik belgijske socialistične stranke in vodja II. internacionale, Emil Vandervelde Kakor smo že poročali, je nastal pretekli četrtek v večernih urah v slavnem pariškem Domu invalidov velik požar, ki se je hitro širil po srednjem traktu stavbe, ki rabi deloma kot muzej za vojne spominke, deloma kot zatočišče za težke vojne pohabljence. Gasilci, ki so takoj prihiteli, so imeli težko delo, kajti voda je bila v vodovodnih ceveh večinoma zmrznjena. Iz srednjega trakta se je požar počasi širil proti levemu in desnemu krilu, proti polnoči je gorelo ostrešje na širino 100 m. Gasilci so si morali navzlic navzlic temu z velikimi žarometi osvetljevati delo. Dom invalidov je dal 1670. zgraditi Lu-dovik XIV. kot zavetišče in zdravilišče za ranjene častnike in vojake. Pozneje so velik del stavbe spremenili v vojni muzej. V Tujski promet v Abesiniji Uradni italijanski prometni urad pripravlja za inostrane obiskovalce, posebno za Američane in Angleže, krožna potovanja po Abesiniji, da bi odprl potujočemu občinstvu novo deželo, ki jo je še pred nekoliko leti obiskoval kvečjemu kakšen znanstvenik. Na teh krožnih potovanjih bodo obiskovali posebno najvažnejša terišča italijansko-abesinske vojne. Danes vodijo tod moderne ceste, ki omogočajo hitro potovanje skozi velika ozemlja. Kopalnica - merilo kulture V Zedinjenih državah so sestavili statistiko kopalnic za ves svet. Izračunali so, koliko kopalnic odpade na vsakih 1000 prebivalcev. Rekord imajo, kakor skoraj povsod, Američani, v njih deželi odpade namreč'35 kopalnic na tisoč prebivalcev. Pri tem je treba seveda upoštevati, da je stanovanjska kultura ameriških let mlada in so razmere tam v toliko ugodnejše. Na Angleškem im3 tisoč prebivalcev 31 kopalnic, v Nemčiji 26. na Danskem. Holandskem in v Švici po 20, v Belgiji 18. v Franciji 14, Japonski 12, Češkoslovaški 10, Norveški 8. v Italiji in Madžarski po 6, v Španiji in v Portugalski po 4. v Rumuniji in Jugoslaviji po 1. Nesrečen božič v Ameriki Agencija Havas poroča iz Nevv Yorka, da je bilo letos med božičnimi prazniki v Zedinjenih državah izredno mnogo avtomobilskih nesreč, ki so zahtevale 236 človeških žrtev. Sintetično usnje Nekemu italijanskemu izumitelju se je posrečila sestava sintetičnega usnja. Izumitelj se piše Bonelli in je po j>oklicu kemik. Sintetično usnje združuje baje vse lastnosti naravnega usnja. njegov kompleks spada tudi pravi dom, kjer so 1840. pokopali zemske ostanke Napoleona I. Požar so obvladali v petek v zgodnjih jutranjih urah in so prišli na prizorišče v teku noči skoraj vsi ministri ter maršal Pe-tain, Preiskava, ki so jo takoj uvedli, še ni zaključena, zdi se pa, da ie nastal požar na ta način, da je ogenj iz pokvarjenega kamina prodrl do lesenega opaža. Kakšna je materialna škoda, še ni znano. Največ je trpela tako zvana »dvorana ur«, ki je bila tik pod središčem požara, in sicer ne toliko zavoljo ognja, kolikor zavoljo vode. Drugače gre bolj za škodo na stavbi sami, kajti dragoceni arhivi muzeja so v nižjih nadstropjih, kamor ogenj ni segel. Požar v Domu invalidov Gasilci so imeli težko delo, ker jim je voda v ceveh sproti zmraovala poreklo Angleški strokovnjak za genealogijo Ar.-thony Wogner objavlja v listu J-Genealogist Magazine« dokaze, da izvira sedanji angleški min. predsednik Neville Chamberlain iz vladarske hiše. Chamberlain je 18. potomec angleškega kralja Edvarda I. Poleg tega je Chamberlam v sorodu z nekdanjim prezidentom ameriških Fed. držav Adamsom. Chamberlainova rodbina izvira od devete hčere kralja Edvarda I. Elizabete. V žilah Chamberlaina se pretaka škotska, vališka in angleška kri in ker je Chamberlainova soproga istega porekla, se smatra tudi ona lahko za rodbinsko članico vladarjev britskega imperija. Postani In ostani član Vodnikove dražbe! »Halo trener, vrzite r.-. £a čez krov!« (?New Jorker :~tfalgral~. Selchite ■Alcanfi Montalban /Teruel Kulturni pregled Zaton leta v revijah »Ljubljanski zvon" Naša najstarejsa književna revija je zaključila svoj 58. letnik z dvojn.m zvezkom, ki je izšel tik pred prazniki. Mirno lahko zapišemo, da je to eden najzanimivejših in vsebinsko najob.lnejših zvezkov Zvona, kar jih je izšlo v zadnjih letih. Urednik Juš K o 2; a k, ki mu dolgujemo priznanje in hvalo za vodstvo Zvona v sedanjih le malo ugoo.nih razmerah pravi v tej številki v opombi na koncu zvezka: »Ljubljanski zvon« je ves čas, posebno po vojni, zvesto spremljal razvoj češke in slovaške kulture. .Letošnji letnik zaključujemo s posebno štev.lko, ki je predvsem posvečena češki kulturi Sodelovanje odličnih čeških so-trudnikov. ki jih je pr dobil dr. Oton Ber-kopec v Pragi, je vtisnilo temu zvezku markanten značaj. Dolgo vr3to prispevkov začenja pesem vodi nega češkega poeta Josefa Hore ^1938« v prevodu O. Berkopca; je to eden najsubtilnejših odmevov nedavnih dogodkov, ki se končuje takole: Izviri rek so nas zapustili. Samo vodnjaki so nam še o3tali in zvezdnato nebo. In omotica. Nato slede lirični prispevki Františka Ha lasa, Vilema Za vade, Jaroslava S e i f e r t a in Vladimirja H o 1 a n a; vse te pesmi je skrbno in delikatno poslovenil M.le K 1 o p č i č (njegovo ime je pri treh prevodih pomotoma izostalo). Kratka, a v vsej svoji zgoščenosti presojna in jasna je lirična proza Karla Novega »Češki oktober* v Berkopčevem prevodu. Odlomek iz spisa Vladislava Vančure »V globinah vekov nudi stil stično zanimiv primer orisa davne slovanske preteklosti v močvirnati pradomovini vseh slovanskih narodov. Nova pesem Otona Župančiča, ena najboljših, kar jih je prišlo v zadnjih desetih letih iz njegovega mojstrskega peresa, ne sodi v vrsto čeških prispevkov, vendar pa spada med nje po svoji notranji vsebini, saj se v njeni simbolični vsebini odražr vsa groza sedanjega časa. Motiv obupa, ki ji je dal tudi naslov, se izlije v pošastni prizor, ko izide luna in proti nji se — iz tolmuna — zelen — vzpnč — mrlič«. B. Borko je prevzel iz šal d o ve zbirke -časovč i nadčasovč« feljton »Prehodna do-aac, ki je bil že 1. 1911. spisan prav za sedanjo dobo velike moralne krize človeštva. I. L i š k a kaže stil in miselnost med tem že umrlega Karla č a p k a v vsebinsko tehtnem odlomku iz »Nizozemskih sličic«. Mnogo značilnih in zanimivih opažanj in izkušenj vsebujejo »Živi in obledeli spomini«, ki jih pripovedujejo France B e-z 1 a j, Martin Sok in Branko šala-m u n. Juš Kozak priobčuje žareče »Utrinke iz dnevnika« v katerih se doživljanje starega in novega Rima združuje z razmišljanji o vrtincu dogodkov, ki so drveli skoz: naše duše v septembru letošnjega leta. Praški docent dr. Kovž rna razglab-ja v kratkem orisu položaj češke likovne umetnosti po katastrofi. B. B o r k o je prispeval poizkus karakterizacije duha češke kulture. Moderna slovaška poezija je zastopana tu z dvema pesmima Laca N o-vomeskega v prevodu M. Klopčiča. Serijo »čeških« prispevkov pretrga nadaljevanje in konec predavanja zagrebškega uni.v. prof. dr. Ljudmila Hauptmanna »Svetevna vojna in naš nacionalizem«, ki pa s svojo aktualno vsebino jarko osvetljuje vso težo in problematično zamotanost sedanje dobe. Z nežno vsebino pristnega pesniškega dožitka so napolnjeni verzi Matije Berdnika (psevdonim) »Pismo iz tujine«. Bratko Kreft je prispeval članek »Literatura in politika v Moravenki«, list s spomini na Prago na njeno literarno vinarno v Hybernski ulici. Iz piščevega živahnega pripovedovanja vidimo skozi dim pr kupne v;narne telesne in duševne obraze pesnikov Hore, Halasa. Stehlika in drugih. J. L i š k a je prevel iz Olbrachtove knjige o Podkarpatski Rusiji »Gore in stoletja« danes nad vse aktualni odlomek •»Nem, nem, soha!« Kamil Bednaf karakter^'ra v daljšem članku smeri in probleme najmlajše češke poezije. Dragotin Cvetko je avtor preglednega in uspelega orisa sodobne češke in slovaške glasbe, na. to sledi pesem Petra B e z r u č a »Novi mlin« v prevodu M. Klopčiča. Po Be-zručevih stopinjah« nas vodi Andrej D e-b e n a k in s pogledom v svet. ki je dobil v avtonu »š'e=kih pesmi« svojeea barda, zaključuje doltro in lepo vrsto prispevkov iz češke kulture. Ostali del zvezka prinaša predvsem konec dveh razprav: literarne študije Vere šermazanove o Romainu Rollandu in Pavšičevega »Pogleda na povojno dramat.ko«. Prav tako se zaključuje obsežni prispevek Lea Novaka »Individualna psihologija, njene odlike in napake«, ki bi bil preglednejši in boljši, če bi se bil avtor držal starega navodila »non multa, sed multum« in skušal v krajšem orisu začrtati poglavitne odlike in napake individualne psihologije. Nadalje je tu objavljen drugi del »Pregleda slovenske literature od 1.1918 do 1938« iz peresa cloc. dr. O c-v i r k a. V rubi-iki knjižni trg in pomi-šljaji je objavljena aktualna glosa prof. Lj. Hauptmanna »Nova avstrijska zgodovina in stara avstrijska vprašanja«, ki polemizira z znanim Pircheggerjem. Dr. Oton Eerkopec poroča o knjigi »Moderni češki scena«, Andrej B u d a 1 o Gradnikovih »Vernih studencih«, Juš K o-z a k o zborniku »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. T. š i f r e r o Legiševem spisu. A. B u d a 1 pa o Nahtigalovi knjigi »Slovanski jež ki«. Tako je »Ljubljanski zvon« z 11—12 številko dostojno zaključil 58. letnik. V tem vsebinsko izredno bogatem letniku je priobčil prispevke več kakor šestdesetih sodelavcev iz slovenskega in češkega kulturnega kroga. Ne generacijsko in ne idejno ni ostal zaprt v en sam krog, marveč je bil tribuna vseh, ki služiio umetnosti slovenske besede in varujejo v tem dramatičnem času svobodo duha in kulturnega dela. „Geografski vestnih" Izšel je v zaključenem zvezku štirinajsti letnik glasila Geografskega dništva v Ljubljani »Geografski vestnik«. Ta časopis, ki ga urejuje univ. prof. dr. Anton M e 1 i k, je sicer po obsegu podoba naših tesnih razmer, po vsebini in opremi pa častno in dostojno predstavlja slovensko geografijo in nji sorodne vede. V letniku 1938 prinaša na uvodnem mestu geološko razpravo Ivana Rakov ca »K nastanku Ljubljanskega barja«. Razprava je nastala tudi na podlagi piščevega lastnega morfološkega raziskavanja. obrobnega ozemlja in na pod'agi proučavanja dosedanje literature o tem problemu ter nudi sliko razvojne zgodovine barske kotline. Ivo Rubič je prispeval krajši članek »Gravitacija Jugoslavije k susjednim mo-rima«. Jože Rus je zastopan z daljšo razpravo »Organske osnove v začetkih ljubljanskega mesta«, ki obravnava vrsto doslej nejasnih vprašanj in osvetljuje z za nimivimi izsledki nekatere sporne probleme. Tako razpravlja dr. Rus o prvem nedvomnem pojavu ljubljanskega imena v zgodovini, o podgrajski Ljubljani in gra-diški Emoni, o podgrajskem trgu obcestnega tipa, o neprometnosti podgrajskega prostora, o privlačnih silah sociološke vrste, o staroslovenskem cerkvenem in upravnem središču, o ljubljanski župi in njenem trgu, o Gradu kot pribeževališču starih Slovencev, o Gradu kot bivališču tujcev, o stečini v podgrajskem prostoru. Razprava sega v nekaterih svojih izsledkih preko okvira lokalne zgodovine in se sploh dotika glavnih geografskih pogojev zgodovinskega razvoja. Nadaljnja razprava je iz peresa dr. Sve-tozarja 11 e š i č a in podaja pod naslovom »škofjeloško hribovje« geografski opis Poljanske in Selške doline. Ta razprava tvori po obsegu osrednji spis vsega letnika in pomeni tehten donesek k sistematični geografski obdelavi slovenskega ozemlja. Valter Bohinc je prispeval razpravo »postglacialno Korenško jezero«, Oskar R e y a pa metereološki traktat »Učinek nočnika na metereološke elemente.« Zanimiva s pregledi in kartami dokumentirana je razprava Antona M e 1 i k a »Razvoj železnic na ozemlju Jugoslavije«. Zvezek zaključujejo najprej prispevki, ki se tičejo šolske geografije. Ludovik V a z a s piše v »matematični geografiji« v I. razredu srednjih šol, Silvo Kranjec pa o seminarskih vajah in geografiji. V Obzorniku sta objavljena poleg raznih informativnih vesti prispevka: Hic.rograf-sko proučevanja Krasa v Suhi Krajini 1. 1934 (inž. Stojan Guzelj) in »Kako preprosto ljudstvo rabi predlog »v« in »na« pri krajevnih imenih (R. Badjura). Ob koncu zvezka so številni kritični referati o posameznih geografskih publikacijah v domačem in v tujih jezikih, v kolikor so skednje zanimive glede na naše ozemlje. Tudi revialna bibliografija bo dobro rabila geografom in razširila njihove razglede. Ruski dramski krožek v L)ub\\ani Na predbožično nedeljo je nedavno osnovani Ruski dramski krožek priredil svojo prvo predstavo, ki je uspela nad vse pričakovanje, dasi je nje materialni uspeh menda daleč zaostajal za moralnim, člani dramskega krožka so uprizorili v frančiškanski dvorani tri veseloigre-enodejanke, dve od Riškova, eno od Krilova ter se z njimi prav dobro predstavili občinstvu. Pri velikem smislu Rusov za gledališče in njihovi izredni nadarjenosti za podajanje igralskih vlog, se ni čuditi, da je že prvi nastop diletantov dosegel stopnjo onih malih gledališč v ruskih mestih, ki so bila zelo priljubljena ln ki se jih gotovo prav rad spomni, kdor jih je imel kdaj priliko videti. Komadi so vesele in nedolžne igrice, Izredno zabavne, z dobrim d.alogom in s posrečenimi tipi predvojne ruske družbe. »Medved snubač« Krilova je veseloigra, v kateri dva prastara strica, lovca ln čudaka, ljubosumno čuvata svojo mlado nečakinjo Liljo, pa se morata naposled vendar sprijazniti z dejstvom, da ima mlado bitje že drage interese, ki segajo preko območja vsakdanjih lovskih pogovorov obeh stricev. Ti interesi se zgoste na mladem profesorju Barsovu. Prav v slogu okolja nastopi kot snubač izmišljeni medved, pred katerim junaški profesor reši Liljo. Junaštvo je ssveda izmišljeno in rodi mnogo zapletljajev, kl se pa naposled srečno razvozljajo z zaroko mladega para. Komedija Riškova »Ubogi Fedja« nam kaže življenje človeka, ki leta od ene seje do druge, od predavanja na posvetovanje in prihaja vsak večer obupno natreskan domov. žena Maruša in zdravnik naposled z nekoliko neverjetno komedijo ozdravita Fedjo. da jima zopet enkrat svečano obljubi, da ne bo več pil. Tretja enodejanka je bila »Zaželjeni in nepričakovani«, ki prikazuje, kakšen strahoviti poplah je povzročila hči grofovske rodbine, ko se je poročila z meščanom, profesorjem matematike in rodila dvojčke. Dočim je plebej-ski oče poln sreče, se aristokratska tašča zgrozi nad ordinarnostjo dogodka, nad plebejsko plodovitostjo. Groza jo žene v pretiravanja in zaman jo zet tolaži, da dvojčka nista na siamski način zraščena, marveč dve popolnoma samostojni bitji. Tudi tast-grof odklanja škandal plebejske plodovitosti ln starša jezna zapustita h!šo sramote — srečni oče je hvaležen dvojčkoma. da sta že s svojo pojavo pregnala iz hiše grofovsko prenapetost. Vse tri igre so prav primerne — s potrebno lokal;zaci-jo — tudi za naše podeželske odre, ki so često v zadregi za ustrezajoče komade in morajo segati za razno tujo plehko robo. Kar se tiče posameznih igralcev sta bila naravnost odlična ga. Azeieva kot grofica in babica novorejen h dvojčkov — nje ot-mena histerija je bila podana z izredno naravnostjo — in g. Kostovskij, eden izmed stricev-čudakov v Krilovljevi enode-jankl, kl je predstavljal tudi zdranvka pri lečenju zapitega Fedje. Zelo ljubka pojava je bila gdč. De-Makejeva kot Lilja, dočim je bil nje zaročenec Barsov (g. Sa-zonov) malce negotov. G. Pervago kot drugI stric Liljice je posrečeno podal tip godrnjača in kričača, ki pa ima pod ra-skavo lupino dobro razneženo starčevsko srce. »Ubogi Fedja« (g. Ognjev) je svojo vlogo odigral brezhibno in tudi njegova žena Marušja (ga. Miljutina) je bila kos svoji nalogi kot trpeča žena. Mnogo živahnega temperamenta je pokazala kot teta dvojčkov, veseleč se svojega nenavadnega povišanja na rodbinski lestvici. G. Bezrukov kot srečni oče dvojčKov je orav prirodno očitoval nervoznost očeta, kl ga ne puste k novoroiencema fn mu delalo še neprijetne očitke zaradi njegove meščanske ln plebejske zaostalosti. Besed? 1 din, da7-»li 3 din, za šllro ail dajanje naslova 5 din Najmanjši anesek 1? din. Od Va* m * odvisno, obleko vedno kot novo iato jo pustite redno kemično čistiti alt barvati v tovarni JOS. ftEICH LJubljana Poljanski nasip 4-6 fnlma — Svrtlr.'katnic &<& priraslo h srcu! Prvovrstni trboveijskl PREMOG brež prahu, koks. suha drva oadl I. Pogačnik, BOHORIČEVA 6. Telet 20-59 Lepšega darila si ne morete misliti! Sveže nntflnejše norveško ribje olfe ;e priporoča bledim ln slabet »iim osebam lz lekarne dr. G PICCOL1JA v LJubljani KLIŠEJE ENO VECBA8VNE JOGOGfcAMA smmNAM Ako bi radi, da se bodo vsi tisti, ki so Vam pri srcu, zares radovali Vašega"ov«leiucga darila, potlej si v seznamu daril zabeležite polnilno pero "Milionar" primerno za staro in mlado. To darilo iim bo za vse življenje priraslo k srcu kot drago-cen spomin na Vas! Očarajoča lepota v njegovem stilu in barvi, iskreča — svetla podoba — . Pero je v vsej svoji dolžini prozorno, zmerom kaže gladino črnila, da Vas ne more iznenaditi, kadar poide. Čudovito pero iz solidnega zlata čegar konica je prevlečena z dragocenim osmi-jevim iridijem, ki jamči 25 let dovršeno pisanje, lep polnilni svinčnik dopolnjuje celotno garnituro. Posetite kako boljšo trgovino polnilnih peres in si še danas poiščite katero izmed zbranih daril, ki bo za vsakogar iz Vašega seznama. Pazite da bo na njem ime M Parker" pa puščičasta zaponka. Srečno Novo leto! Celotna naloga črnila VIDNA Din: 750.- 'š 600.' 500.- | 450.- / MEHANIČNO GARANTIRANO DOVRiEN N O T T E R I O R U O, O U N D U L I Č E V A ul S, ZAOREB PRIMERNI SVINČNIKI Oln. iS*, V EOSAVLJA RAOIGVAL D. Z 0.1 LJUBIM BALMATIMOUA 13 Občinstvo je igralce nagradilo z živahnim odobravanjem, le žal, da dvorana nI bila polno zasedena. Vzrok je menda premajhna reklama, saj je za prireditev vedel le ozek krog. Ni nobenega dvoma, da bodo bodoče prireditve napolnili prijatelji ruske dramske kulture, le obvstiti jih je treba. A. 2. Zapiski »Mladi Prekmurec«, časopis, ki zastopa v slovenski revialni književnosti Prekmur-je, njegove probleme in literarna stremljenja, prinaša v 3. in 4. številki na uvodnem mestu aktualni članek B. Borka »Hungarizem in madžarstvo«. Pisec postavlja v antitezo ogrsko in madžarsko koncepcijo države in utemeljuje soclo'o-ško in zgodovinsko to razlikovanje. Franc M u r č i č je prevedel iz poezij Sandorja Petofija eno najznačilnejših pesmi, v kateri ta srbski renegat izooveduje svobo-ljubnl ideal Madžarov 1. 1847. Izvirno llri-ko zastopajo v tem zvezku Franc š e b j a-n i č, Franc M u r č i č, Tone P e k l a r. P a j 1 i n in Marika K a r d o š, pripovedno prozo pa Frida Kovačeva in Ferdo G o d i n a. Janko L i š k a je prispeval članek »Srečanje s karikaturistom Ladislavom Kondorjem«, Franc T r d k o nadaljuje svojo statistično utemeljeno razpravo »Doprinos k socia^i strukturi Prek-muria«. Med knfžnimi in gledališkimi poročili so ob;'avlJ?ne ocene Novšakovega romana »Dečki«, čampinih pesmi »Iz belih noči« in Li^kova opazka o Žižkovem »Neodvisnem gledališču«. »Mladeera Prek-ir.urca« izdaja krožek slovenskih inteligen-tov v Murski Soboti in na ljubljanski tni-verzi, urejuje pa Ferdo G o d i n a. Resna in prizadevna revija je vredna pozornosti in podpore vseh, ki se zavedajo pomena in kulturnega dela v naših obrobnih pokrajinah. Spomenik Neznanemu junaku na Avall obravnavata dva daljša članka v decembrski številki »Nove Evrope s. R. M. Murko prikazuje podrobno priprave za postavitev toga monumenta'nega spomenika, s katerim je kralj Aleksander simbolno oveko-večil žrtve, ki so padle v osvobodilnih vojnah za današnjo Jugoslavijo, pisec obširno opisuje potek dela in dale tako zakliu-čen historiat te momrmentalne zgradbe. Pisateli dr. Ante Tresič-Pavičič pa opisuie v posebnem članku osrromno delo. ki ga ie opravil za ta spomenik Ivan Meštrovič, čigar kariatide daie^o spomeniku mocočen plastično umetnostni poudarek. V tej številki »Nove Evrore« je tudi po'emičen članek M. C. v zvezi z razstavo »Pola vijeka hrvatske umietnosti«. Kot umetniške prilosre p^m^a ta članek renrodrlcci-jo posnetka Meč.trovičeve skulpture »Za-vieštenie« in več posnetkov njegovih aval skih kariatid. Iz življenja na deželi It Zaeorfa z— Obisk odličnih »okoljih delavcev. Celjska s: Vodnikove drnibe! četrtek 29. decembra Ljubljana 12: Razni pevski zbori (plošče). — 12.45: Porcčila. — 13: Napovedi. — 13.20: Radijski orkester. — 14: Napovedi. — 18: Brata Goloba igrata na harmoniko. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Predavanje min. za telesno vžgejo naroda. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Koncert Radij-kega orkestra. — 21: Skladbe Igorja Stravlnskega (prenos iz Tuiina). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka glasba iz restavracije -.Emone«. Beograd 17.30: Narodna glasba. — 20: Petje i:i simf. glasba. — 22.15: Plošče. — Zagreb 20: Kakor Beograd. — 22.15: Ples. — P'3ga 20: Iz eper. — 21.10: Orkestralne in klavirske skladbe. — 22: Plošče. — Vajšava 21: Zvočna igra in božične pesmi. — 22: Dunajski klasiki. — 23: Polj-slta glasba. — Dunaj 12: Lahka glasba. — 16: Mali orkester. — 18: Kcmorna glasba. — 20.10: Pester glasbeni program. — 22.30: Lahka in plašna muzika. — Berlin 20.10: Glasbene reminiscence. — 22.30: Kakor Dunaj. — 24: Skrajšana opera. — Miinchen 19.15: Koncert po željah. — 20.10: Operetna muzika s plošč. — 21: Mešan glasbena literarni sp:red. — 22.30: Kakor Dunaj. — Pariz 19.30: Lahka glasba. — 20: Klavirski koncert in radijska fantazija. — 21.30: Zvočna igra. — 23: Ples. Naše gledališče DRAMA četrtek, 29.; Potopljeni svet. Red četrtek. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31. ob 21.: Trideset sekund ljubezni. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. januarja ob 15.: Pikica in Tonček. Izven. Mladinska predstava. Ob 20. Pokojnik. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 2.: Zaprto. ★ HolIywood je naslov nove poljske komedije, ki nam riše dogodke iz življenja filmskih igralcev, katere predstavljajo Mira Danilova, Jan in Kralj, njihov menager pa je Debevec, ki ima izredno ln popolnoma, svojevrstno vlogo. Režiser je Bratko Kreft. Premiera bo 3. januarja. OPERA četrtek, 29.: Frasquita. Premierski abonma. Petek, 30.: Gloconda. Red A. Sobota, 31. ob 21.: Roxy. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. Januarja ob 15.: Ero z onegs sveta. Izven. Znižane cene. Ob 20. Frasquita. Izven. * Leharjeva opereta »Frasquita« spada med najboljša dela slovitega operetnega avtorja. Njena vrednost po vsebini in glasbi je zelo visoka, zato je stalno na repertoarju. Naša izvedba je točno po pariški priredbi, v kateri se sedaj delo tudi drugod sp'ošno izvaja. Obe glavni vlogi igrata gospa Poličeva in g. Sancin. Na premieri je bilo mnogo prisrčnega aplavza, delo je bilo zelo toplo sprejeto. Silvestrov večer bomo najlepše praznovali v operi pri predstavi »Roxy«. Sijajna opereta, katere snov je vzeta iz športnega življenja, izvrstno zabava navzoče občinstvo. Preskrbljeno bo tudi za no- '?tni poprav. ko Tr e^"-"a ptaro v novo Gostovanje gdč. Vere Majdičeve. V petek bo v Ponchie'lijevi operi »Gioconda«. bo pela naslovno partijo kot gost Vera Majoičeva, ki je dosegla s svojim prvim nastopom v tej vlogi nedeljeno priznanje kritike in publike. Na nastop odlične pevke opozarjamo. Premiera Ne\viarowieczove Igre »Holly-wcod«, v kateri bodo nastopili: Danilova. Jan, Debevec in Kralj, bo v torek, 3. januarja za premierski abonma. Delo je doživelo na pvljsklh in nemških odrih na stotine repriz. Vsebinsko prikazuje karljero l'ade igralke in igralca, ki prideta iskat srečo k filmu v Holly\vood. Originalnega filmskega menežerja bo igral Debevec, bivšega filmskega zvezdnika pa Kralj, Režija: Kreftova. g* MARIBORSKO * GLEDALIŠČE čerttek, 29. ob 20.: Kralj na BetajnovL Red B. Petek, 30.: Zaprto. Sobota, 31. ob 21.: Boccacclo. Silvestrov-ska predstava v korist pokojninskega sklada gledaliških igralcev. Znižane cene. F. G. 21 Strel v grolsKI knjižnici Roman Poparjen molk je nastal. Nihče ni spravil besedice iz sebe. Stella se je prva zbrala. »Pojdiva, Geoffrey!« je rekla. »Dovolj prahu si že vzdignil.« Geoffrej je osuplo izbuljil oči in vprašal, kakor da mu še ne bi bilo dovolj nesreče: »Kaj pa je? Ali sem kaj napravil?« »Greš ali ne greš?« je rezko zaklicala žena. »Mislila sem to, da se tako podiš po sobi.« »A, tako, jaz sem pa menil — «, je potolažen začel, in kdo ve, kaj bi bil še bleknil, da ga ni Stella pahnila skozi vrata. »Bedak!« je siknila. »Kaj sem pa rekel?« je zajecljal Geoffrey ves polit. Po večerji so igrali bridge. Lord Colchester se je po črni kavi opravičil in se umaknil v svojo ljubljeno knjižnico. Polkovnik Mainwaring je potožil, da ga hudo glava boli, in kmalu odšel v svojo sobo. Ostali gostje so se razdelili na dve igralni mizici. Pamela je igrala z Murrom Favvcettom proti Geoffreyu Tracyju in Juaniti. med tem ko se je pri drugi mizi borila grofica vdova z Meredithom proti Stelli Tracyjevi in siru Geraldu Fairf; xu. Pri drugi mizi je bilo kmalu tako, da je potrebovala vsaka izmed strank samo še ene dobljene igre, pa bi bil rubber njen. Napovedovati je bilo treba sicer na vse grlo, a stara gospa je drugače znamenito igrala. »Ostanek je moj«, je rekel Fairfax s tenkim ošabnim nasmeškom in položil zadnje štiri karte na mizo. »S tem sva dobila rubber, gospa Tracyjeva.« »Kaj pravi?« je za vpila stara gospa. »Rubber sva dobila«, ji je zaklical sir Gerald na uho. »Človek božji, nikar tako ne rjovite! Saj ne oblegate Jerihe. Kako da ste dobili?« »Zadnji štirje so aduti«, je nekoliko tiše pojasnil sir Gerald. »Nesmisel! Saj igramo pik, ne srce.« »Ne, lady Colchestrska«, je rekel njen soigralec Meredith, »srce je bilo adut.« »Pri tej priči naj me zlodej vzame!« je vzkliknila grofica vdova. »Jaz sem pa igrala pik.« »Če je tako,« je previdno dejala Stella, »bi morali prav za prav ...« »Seveda moramo!« je kriknila stara gospa. »Igra vendar ne sme obveljati, ko sem imela napačno barvo za adut.« V siru Geraldu je vse vrelo, a upirati se ni hotel. Še enkrat so razdelili, in John Meredith je slavno dobil igro; stara lady Colchestrska je bila »slamnati mož« Spretno, da bi ji bil nekateri bančnik zavidal, je poračunala, se z nebeškim smehljajem obrnila k bojevitemu poslancu in zatrobentala: »Po mojem računu, sir Gerald, vam je plačati sedem funtov. Plačajte gospodu Meredithu. Stella pa poračuna z menoj.« Fairfax je zlovoljno podal detektivu bankovec po pet in dva bankovca po funtu. A Johnu Mere- | dithu se je šele zasvitalo, ko mu je stara gospa ' ostro pomežiknila preko mize. I Oprta na komolec Stelle Tracyjeve, je krenila 1 grofica vdova po stopnicah. Pred vrati svoje spalnice je obstala in šepnila mladi ženi na uho: »Seveda mi niste nič dolžni, Stella.« »Kako da ne, za Boga, lady Colchestrska?« »Goljufala sem«, je rekla stara grofica in se široko namuznila. »Da igramo srce, ne pik, sem kakopak prav dobro slišala. A za nič nisem mogla dopustiti, da bi ta človek dobil rubber. Trpeti ga ne morem!« Velika obokana vrata ob koncu galerije slik so vodila na široko, tlakovano teraso, ki se je vlekla ob vsej zadnji strani hiše. Odtod se je spuščal vrt v mično vrsto umetnih ploščadi po italijanskem vzorcu, ki so segale skoraj štiri sto metrov daleč do iskreče se reke. Med reko Stourom in mard-leighabbeyskim vrtom je tekel potok, ki se je pozneje izlival v Stour, a so ga skrivali očem lepi topoli in visoka seč. Takoj po svoji poroki je bila Pamela spoznala, da je tu krasen prostor za kopanje. in tako so bili napravil ob bregu velik, z betonom obrobljen plavalni basen; majhna skakalnica je štrlela nad vodno gladino. V četrtek zjutraj se je zbudila Pamela s hudim glavobolom. Spala je bila slabo; misli na Murra Fawcetta in na izsiljevalna pisma ji niti v sanjah niso dale miru. Zgodaj je še bilo; utrujena je vstala iz postelje in odgrnila težke damastne zavese na oknih. Zunaj je bilo jasno, solnčno jutro. Malce plavanja bi se mi prileglo, je pomislila ter vzela plavalno obleko in gumasto oglavnico iz omare Napravila se je, stopila v kopalnico po | rjuho in krenila dol in skozi galerijo slik na teraso Pamela Colchester pa ni bila edina, ki je vstala tako zgodaj Sir Gerald Fairfax se je bil pravkar obril in je gledal skozi okno svoje sobe, ko je mlada grofica stopala po vrtu proti potoku. V bleščavi julijskega solnca je bil pogled na njeno svetlo postavo kar opojen. Težko je dihal, ko jo je spremljal z očmi. Od prvega trenutka je hlepel po Pameli, in njene odločne zavrnitve so bile le še povečale njegovo po-željenje. Ko ga je stari priskutnež Colchester vprašal, ali ga ne bi mikalo priti v Mardleigh Abbey, je bil Fairfax le s težavo utajil svoja čustva 2e up, da bo videl Pamelo, je bil znova raznetil njegovo strast, in od tistih dob so se mu misli nenehoma vrtile okrog krasne mlade žene. Čez nekaj trenutkov je tudi on korakal po vrtu proti kopališču. Pamela je obstala pred skakalnico, odložila rjuho in sandale ter si nadela gumasto oglavnico. Neodločno je stopila na desko, kajti voda se ji je zdela vzlic solnčnemu jutru strašno mrzla. »Do šestih bom štela«, je rekla sama pri sebi. » ... pet!« Pripravila se je za skok. »Šest!« In se ni ganila. »Strahopetnica!« se je ozmerjala, zbrala ves pogum in skočila v vodo. Na nasprotnem koncu basena se je spet prikazala iz vode. si otrla vodo iz oči in se razposajeno zasmejala. Ko je hotela splavati nazaj k skakalnici, je zagledala Fairfaxa. ki je stal ob robu in zrl nanjo. Za trenutek jo je izpreletel strah, a jutro je bilo prelepo in voda ji je predobro dela, da bi se bila mogla jeziti na kogar koli. Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Smučarji! Vila »Mira« — Pokljuka nad Bledom, Na razpolago kmečka soba, tople sobe s posteljami. 32750-18 mmmm Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Strojnika la manjšo lokomobilo, — sprejmem takoj Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Suojnik«. 32789 1 Brivski pomočnik dober delavec dobi tako! službo. — Prdikerji imajo prednost. — Frizerski salon P.iidasch, Celie. 32790-1 Strojepisko ti popoldansko delo, od fiomladi za ves dan, Ljub-jančanko, iščemo. Prošnje Z nave.ibo šol ali prakse na og!. odd Jutra pod šifro >■ Knjižna založba«. 32759-1 Mladega elektroinženjerja 2a vodstvo večje tovirniške lentrale, iščemo za podjetje v provinci Ponudbe z navedbo šole, prakse in pogojev pod 51816 na Pu-blicitas. Zagreb, Ilica 9. 32741-1 Frizerko 5">lidno, mlajšo, dobro ver-zirano moč, ugodne pojave sprejmem. Oskrba v hiši. Ponudbe s sliko in zahtevki ra Hrabrič, frizer Karlovac, Rečka 1. 32712-1 Pošteno snažno dekle H je zmožno samostojnega pospodinistva, — predvsem Juhe, prania, likanja, po-ipravliania 2-sobnega komfortnega stanovanja, dobi 1. januarja 1939 stalno službo i: zakonskemu paru brez otrok. Naslov v vseh poslo-^lnicah Jutra. 32775-1 Pianist ?a večerne kavarniške na-stope, dobi takoj mesto. Predstaviti se osebno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 3277 M Kuharica čez dan snažna in poštena, želi mesto k družini ali k dvema osebama, ki bi vodila samostojno gospodinjstvo, r.ajraiše pa v restavracijo kot pomoč >'aščičarju. Naslov v vseh poslovalnicah (utra. 3~S0-2 Vajenci (ke) Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din Frizersko učenko katera ima veselje do stroke sprejme salon »Frank«, Ko-lezija, Trnovo. 32762-1 Pouk Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Francoščino, nemščino, klavir Temeljit privatni pouk od osnove do obvladanja, nudim rednim d jakinjam (dijakom) in privatistom. — Grem tudi na uče-ičev dom. A. Potočnik, strok. dipl. — Tržaška c. 1-1., (križišče Aškerčeve - Groharjeva c.) Večletna uspešna učna praksa. Cena zmerna. 32745-4 Dragocenost] vsakovrstno tiaU 9a III. desno. 32772-23 Sobe išče Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din. Sobo lepo opremljeno, s svobod nim in posebn-m vhodom iičem. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Se vere«. 12793-23a Sobo z dvema postHiama in s certralno kurjavo, v sredi šču mesta, 'ščem za lanuat Ponudbe pod šifro: »S centralno« na ogl. odd Jutra 32751-23* Gospod išče opremljeno sobo v bli žini Tabora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Soba«. 32758-23a Beseda 1 din. davek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din. Javna dražba raznega gostilniškega inven tarja bo 29. XII. 38 ob 2. popoldne v gostilni T ržaška cesta 54. Interesenti vabljeni. 32755-32 Violine kitare in druga giasoi i& od šoi.fcib dc prvovrstnih instrumentov stru ne in v* po crebščine dobli« s veliki izberi najcenejše pri W A R D I N fe K. LJUBLJANA. Miklošičev* ceste ? ori Frančiškanski cerkvi Pribija ln ^.posojanjf TKALSKI STROJI 5 komadov ekscenter in 9 komadov šaft-strojev, širina greoena 126-138 naprodaj »IVANČICA«, tekstilna industrija d. d., Oroslavlje. PRECIZNA URA vodeča svetovna marka odslej v vseh strokovnih trgovinah. razne vrste kupite najceneje pri SEVER — Marijin trg 2 Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da bova s 1. JANUARJEM OTVORILA V LASTNI HIŠI V KAMNIKU Sokolsko gledališče v Laškem Laško. 28 decembra V tistem času. ko vse obrača največjo pozornost zunanjim in notranjim političnim zadevam, pa ob zeleni Savinji naši vrli Sokoli tiho. toda vendar učinkovito delujejo /a narodno prosveto Malo. prav malo je danes idealnih delavcev med nami; nekateri so vrgli puške v koruzo. Prav. junaki! Sokol v Laškem pa je nedavno ponovno dokazal, da nima zlomljenih kril, marveč da je na poletu. Gledališki odsek Sokoljega društva Laško je prejšnjo soboto vprizoril ljubko tro-dejanko. operetico »Mežr.arjeva Lizika«, ki 10 je bil iz nemščine prevedel starosta gorenjske sokolske župe brat .'aka Spicar. Le žal, da prevajalec ni imel prilike, da bi bil videl, kako bujno je njegova plemenita cvetka pognala v nižini, kjer že slutimo prvi šepet vinskih goric. Zadevščina ni bila 'ahka, saj je moral vrli rešiser, ki je sam prav dober igralec, zbirati igralce in pevce. V večjih krajih je to lahko, a težko je na deželi. Toda dobra volja in velika pridnost zmereta vse Kdor pozna in razume naše podeželske razmere, posebno zdaj ko mnogim našim inteligen-tom. ki bi bili poklicani za to. ni dana prilika. mnogi pa tudi nočejo delati, — tisti mora priznati pridnim vašeanom lep uspeh v domu Talije. Kdor je pozorno motril ljubke prizore, je takoj spoznal, da ima pred seboj več igralcev, ki so na odru že dolgo doma. Med začetniki pa jih je bila večina, ki so že pri prvih nastopih pokazali igralske talente in veliko pridnost. Prav dobro so bili izbrani igralci glavnih vlog. Pevke so se na začetku slišale kakor nekam zaskrbljene, s prijetnimi glaski so skušale malo umetni-čiti. kar za opereto ni primerno. V nadaljnjih dejanjih pa so postajale od slike do slike pogumnejše in boljše. Za pevce, ki so bili v igranju izborni, velja isto. Mnogo smeha so vzbujali gosposki letoviščarji, sami že uglajeni odrski gadje. Veliko bolje kakor kmečki fantje, ki so jih precej kazi- 11 čudni, skoraj nekam apaški kroji in ki so tudi nekoliko pretiravali, so bile izbor-no maskirane kmetice in dekleta. Krona vse operete pa je bil prizor, ko se je Lene vrtil med ljubkimi deklicami. Mlade pevke so bile v igri in petju nenadomestljive, dočim je Lene rojen za to vlogo, tako nekako, kakor je ljubljanski prijatelj Polde ustvarjen za Vaška Pri dr. Henriku Svitu, ki ima prav važno vlogo, je glas neprimerno boljši kakor igra Nekoliko je motila tudi neprimerna mala ljubimca Janeza. Vse to pa se da lahko popraviti. Želeti bi bilo, da bi naše sokolske podeželske odre tu pa tam ob'&kal kak poklicni režiser in jih prijateljsko opozoril na po-greške. Le na ta način bomo lahko uveljavili zaklade in talente naših pridnih podeželskih igralcev, obiskovalcem prireditev pa bi pripomogli do umetniškega užitka. Taka opozorila bi bržčas bila prav tako koristna, kakor tečaji dramatskih odsekov. Pohvale vredno pa je tudi občinstvo, ki je tako dobro zasedlo veliko dvorano So- kolskega doma. Nad 300 gledalcev je pozorno spremljalo prizore in je gledalce za res umetniške užitke nagradilo s ploskanjem Le točnosti je pri podeželskih odrih premalo. To pa ne zaradi ig alcev, nego zaradi občinstva, ki sc ne drži ure. — s. Iz saveza SKJ. V izvršnem odboru saveza se pripravlja že delj časa razdelitev vsega državnega območja na večje števJo žup, kakor jih šteje jugoslovensko sokolstvo danes. Pravilna rešitev tega vprašanja je predvsem važna za dosedanja področja žup Niš, Skoplje, Cetinje, Kragu-jevac, Beograd in Mostar, ker imajo mnogo preveč edinic na zelo prostranem ozemlju. Zato je dozorel sklep, da bo reforma župnih mej predvsem izvršena v vzhodnih predelih Jugoslavije. Župa Niš šteje danes poleg 39 društev še 211 čet. župa Skoplje ima 41 društev in 114 čet, župa Cetinje pa 32 društev in 114 čet, dočim imajo n. pr. župe v dravski banovini vse manj kakor po 100 edinic. številčno najmočnejša naAa župa je ona v Beogradu. Po zadnjih izkazih šteje v 47 društvih in 114 četah skupno 34.531 pripadnikov in sicer 11.993 članov, 3.282 članic in 19.256 mlad ne. V mladinskih oddelkih je skupno 5783 naraščajnikov, 1.823 naraščajnic. 6.682 dečkov in 4.968 deklic. Telovadečih je v župi med članstvom in mladino skupno 24.049 oseb. Središče sokolskega dela župe je seveda Beograd sam. kjer deluje danes že 13 sokolskih društev, ki vod:jo posamezna okrožja v župi. Najmočnejše beograjsko društvo Je Sokol-matica, ki ima v središču mesta krasen in prostoren dom, kjer je nameščena tudi državna enoletna šola za telovadne učitelje, predhodnica bodoče državne visoke šole za telesno vzgojo. Stanje našega sokolstva je po zadnjem štetju sredi leta 1938. bilo nastopno: v 25 župah je bilo organiziranih 806 društev in 1411 čet ali skupno 2291 edinic, ki so štele 114.968 moškega in 22.788 ženskega članstva ter 116.074 mladine. Skupno je torej pripadalo jugoslovenski sokolski organizaciji koncem junija 253.830 oseb. Od petih žup. ki so delovale na področju dravske banovine, je imela največ pripadnikov ljubljanska in sicer 12.958. Slede ji po vrsti mariborska z 11.872, celjska z 9.407. gorenjska s 4.929 in novomeška z 1.934 pripadniki. Edinice v Beli Krajini so priključene karlovški župi, društvo Dobova pa župi Zagreb. Seja ženskega načel nI štva FIG je sklicana za 15. januar v Varšavo na poziv predsednice s. Jadvige Zamojske. Na dnevnem redu bo med drugimi zadevami, kl pripadajo v reševanje ženskemu načelni-štvu FIG (Mednarodne telovadne zveze) tudi razpravljanje o tekmah ženskih vrst na olimpiadi v Helsinkih 1. 1940. Znano je, da je olimpijski odbor sklenil, da bi se naj opustile na bodoč;h Olimpijah ženske telovadne tekme zaradi prenatrpanosti ostalega sporeda. Proti temu odloku se je pa pritožila cela vrsta telovadnih zvez in bo skoraj gotovo razveljavllen in tekma ženskih vrst dovoljena tudi v bodoče. Mednarodna špedicija prevzema OCARINJEN JE vseh uvoznih ln Izvoznih pošiljk ln to hitro, skrbno in po najnižji tarifi Revizija pravilnosti zaračunanja carine ln vse Informacije brezplačno Vilharjeva c. 33 f nasproti nove carinarnice). Telefon: 24-59 TURK LJUBLJANA PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, kuriva, strojev, selitve v Ljubljani in Izven Ljubljane z vozovi ln avtomobili in to hitro ter po nizki ceni. Masarykova cesta 9 (na-spioti tovornega kolodvora). Telefon: 21-57 Prosto favno skladišče prevzema VSKLADIŠČENJE raznega blaga kakor tudi pohištva v lastnem, mestne trošarine in uvoznine prostem javnem skladišču. Oskrba Inkaso-povzetij. Kotnikova ul. 12 (nasproti mestne elektrarne). Telefon- 30-73. V MAISTROVI ULICI št. 19 — STAROZNANO GOSTILNO Pri nebeškem očeta" Za obilen obisk se priporoča ALBERT lil ELA URŠIČ ZAHVALA Ob težkem udarcu, ki nas je zadel s smrtjo našega nadvse ljubljenega BORČKA I se najlepše zahvaljujemo vsem, ki sc našemu sinku v njegovi težki bole:zni kakorkoli lajšali trpljenje in ki so nam v teh težkih urah stali ob strani. Zlasti se zahvaljujemo gg. šef-zdravnlkoma dr. Bož. Lavriču in dr. R. Neubauerju ter g. zdravniku dr. Pogačniku ml. za njihov nadčloveški napor in trud ob reševanju našega mladega bolnika kakor tudi vsemu bolniškemu osebju ln sestram za vso njihovo veliko skrb. Zatem se zahvaljujemo tudi vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, vsem, ki so pokojnika spremili na zadnji poti in končno vsem, ki so nam kakorkoli pomagali olajšati težko gorje. Vsem še enkrat: stotera zahvala! JESENICE, 25. decembra 1938. Cvetko, Hermina In Ružena Kristanova U»-ejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za Konzorcij »jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot ris h a rn a rja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Aloja Novak. — Vsi v LjubijanL