UrešalM ta uprornUkl pro BUT ft LamuUl« Am SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ——^——Bifr' '---———^—n—i—i—in—n—mnr-rrm—w--i—w— Chicago, I11M pondeljek, 24. novembra (Nov. 24), 1930 Subicriptlon fO.OO STE V.—N UMBER 277 Kozaki navalili na stavkarje Ve« delavcev je bile ranjenih In arettraaUi Resdlng, Pa. — (FP) — Ko je več sto «U v kar je v demonstriralo pred tovarno Berkshire Knltt-ing Co., je prijeadlla četa držav-ne policije in navsliia aa delavce. Pri tem je bilo več ljudi ranjenih in neka delavka si je sloml-la roko, ko je parila pod konja. Policija je aretirala deset stav-karjev, ker se niso pokorili njenemu ukazu, naj aa odstranijo iz bližine tovarne. Stavita nogavičarjev, ki je bila napovedana prod par dnevi, dobro napreduje. Pridružilo aa ji je fte več Jkot «tiri tisoč delavcev in voditelj stavke fidehnan pri-«kuje, da se bo v prihodnjih par dneh stavke raaširila na Vae nogavfčarake tovarne v tem di-striktu. ; Socialistična uprava v Readin-gu je obljubila, da ae ne bo vmešavala v aktivnosti atavkarjov. Uprava -pa nima kontrole nad o-k raj no vlado, Id jo pod vplivom Berkshire Knitting Co. Državne kosakp je posvsl Šerif okraja Re-adinga na zahtevo ln socialisti niso mogli preprečiti nasilja, kl se je tsvržil nad aUvkarji. Slak položaj radar-jev v Keltu Hoover ko veHral Norrlsovo predlogo Mo pravi Anna Louim» Strong, Tako je is Javil kongresnik Reece potem, ko je konferirsl s pred-eednfcom New Yerk. — (FP) — Anna Loutae Stroftg, poročevalka Fede-ra!iz i ranega tlaka v Sovjetski u-niji in urednica angleškega tednika v Moakvi "Moscow NW\ je prišla v New York baš v čaau, ko ao vsi veliki newyorški dnevniki prineeli vesti o stradanju delavskih mas v Rosi j i. 'Te vesti ao abaurdne in neresnične", je dejala, ko je opaaUa velika naslove v časopisju o lakoti v Sovjetski uniji- "V Rusiji primanjkuje samo maaa, toda drugega «veža je v isobllici. da nI treba nobenemu trpeti lakote. Tudi meso al dtfsvci lshko privoščijo enkrat na dan. Govorice o prisiljenemu delu ao tudi neresnične. Vlsds Je edino urgirs-la strokovne unije, naj ne dovoljujejo svojim «lanom prepogosto preseljevanje is enega kraja v drugega, kkr todkoduje iavaja-nju petletnega nalfeta gospodarskega dela, ker ae večkrat pripeti, da primanjkuje KMavcev v e-nem kraju, došfcn jih je v drugih krajih preveč. Unije, kl ko-operirajo z vlado, zahtevajo od delavca oMjubo, ds se nebo preselil v dobi enega sU več lat, če nima za to poaebnecs vsroks. Toda nihče ne hrani delavcu izselitve v drugI kraj, ako poda dobre razloge za tako skdjo. Poljedelski delavci tudi Mbko puste delo v tovarnah in as frsajo na farme, toda V tem ahičaju iagube Mestni delavci Izgube delo, s^o o- Moskva, 22. nov. — Komiaa-riat zadelo je dvignil nov alarm glede pomanjkanja drvarsklh delavcev na severu ln rudnikih rpusua^Obenom Je komisar zagrozil z novimi drastičnimi ukrepi, če se delavci v mestih in na farmah hitro ne odzovejo sa delo v gozdovih. Zdi ae, da se delavci in kmetje ne zmenijo dosti ta kampanjo sekanja lesa, kl je potreben ia pjatMctko in iZvos, da bo kaj denarja sa nove stroje. Komisar sš delo predlaga, da ae sdaj spremeni delavski kodekse v toliko, ds oodjetje dovoli odelovljenim delavcem samo dva dni čaaa meeto dveh tatoov kot je sdaj določano. Kadar bo delavcu odpovedano delo, dobi potem samo le aa dva dni plačo in nič več. To bo pomagalo, da delavec prej odpotuje na novo delo. Dalje glede onih delavcev, ki spreminjajo delo, mora v bodoče veljati, ds smejo spremeniti delo le s pogojem, te gredo v gozdove; ako nočejo iti dr-varit, izgube pravico do dela in vseh socialnih privilegijev, ki jih imajo delavci v Rusiji. Lesna Uprava v Arhangelsku je poročala te dni, da Je drvar ski program v zadnjem četrtletju naravnost katastrofalen polom. Drvarake grupe, ki bi i-mele nasekati 8,600,000 kubičnih metrov leaa, ao naoekale le 164,000 metrov. Polom je tudi v donsktti premogovnikih. Kampanja Je prignala tja 80,000 deisvcev, to je 2000 več kot jih je bUo treba, ampak v par tednih po tistem Je 86 odstotkov delavcev pobegnilo in med temi Je 86 odstotkov kmetov. spadajo." BANKE 4E VEDNO POKAJO vladno obratovanje indu- STRIJ V ŠVICI Delavstvo vidi v tem boljšo pro-tekcijo svojih interesov Bern, 8vies. — (FP) — V poročilu, ki je bilo podano na konferenci strokovnih unij Švicar-akega delavstva, je bila izrečena zahteva m vladno lastništvo in dbratovanje industrij. "Vladno obratovanje industrij je poleg zadružnega gibanja eno najvažnejših v interesu delavskega ljudstva," govori poročila "Izkazalo se je za popolnejše kot sistem privatnega o-bratovanja industrij. "Ekonomske podvzetjs vlade eo bila uspaftsS, posebno v večjih meatlh 1« okrajih ln ljudstvo v splošnim je od njih prejemalo večje koristi kot od privatnih. Položaj delavcev je v državnih podjetjih < ugodnješi, ker imajo delavci pri vodstvu beeedo In ao podjetja delno tudi pod njihove kontrolo." V prošlih par letih je prišlo več javnih naprav v kantonih in vetjih meatlh pod kontrolo ljudstva in v vseh teh so delovne razmere izboljšane in delavci so deležni večje protekcije k<* v privatnih podjetjih. Komunisti asdsljsjsjo stavko v Barceloni Barcelona, Španije, 22 nov.—I Komunističnim voditeljem se je posrečilo, da so obdržali več tisoči deisvcev v generalni stavki, kil je bils po uniji Vindicate Uni-I eo" oficielno končana sedajo ara-do. Spopadi med polidjo in stey-| ksr j i se nadaljujejo in včeraj je Ml eden delavec ubit. Obenem Je bil konflikt mad delavci samimi . Komunistični dels vel so napadli, druge delavce, ki so ss vrnili na delo in mnogo Je bilo ranjenih. gtavfcs tapetnikev New York. — Pri Denize Bil-trita Furniture Co. ao sastavka-M tapetniki. ker ni hotela druž-ba vstopiti V pogajaajs m ob-noritev pogodbe Radi stavke je prizadetih več kot sto delava Viharji, poplave, potresi — 12 mrtvih, 816 ranjenih Iondon, 23. nov. — Zapadna, severna in južna Evropa je bila olj koncu tedna v postih velikih elementarnih nezgod, Id so zahtevale skupno 12 človeških žf-tev in 616 ranjenih. V Parizu in po severni Franciji je skoro tri dni divjal uprav ciklonski vihar, ki je porušil mnogo hiš in naredil ailno škodo. Vihar je razaajal tudi v Belgiji, Nemčiji in Avetriji. Na Dunaju je bila ena oeeba ubita »n 590 ranjenih. Severna An-fhja je pokrita z debelim sne-*°m m obrežni kraji eilno trpe viled morskih viharjev. Nekaj manjiih ladij je utonilo. Na francoskem so se razlile reke in v«č pokrajin je pod vode. Potre» v Alabaniji ae je ponovil. Sest vasi je uničenih. Francoski vlak padel v reko f^riz, 22. nov. — Silno dešev-* v Franciji, kl jo zadnje tedne Povzročilo več nesreč, med temi wdi zemeljski plan pri Lyotisu f *l>kim številom mrtvih, je sl-i zakrivilo novo kstsstrofo, ki {• tirjala dve človeški žrtvi, »rzovlak, ki je vozil is Pa-v Nantes, se Je prevrnil in v reko Loire, ko se je ur"»u na razmočenem obrežju. omoti va in dva vagona aU J*1 vodo. Število mrtvih potni-rn ** ni znano, toda beti se Je, je veliko. Dne 21. novembra Je nadaljnjih 18 bank aaprio vrate v južnih in srednjazapadnih državah. Skupaj nekaj čez sto v enem tednu. Od teh, ki so zaprle vrate zadnji petek, ao štiri v North Carolini, ena v KentuckjrJu, štiri v Indiani, tri v Tenneaaeeju, ena v Miaaieeippiju, ena v Mls-souriju, štiri v Arkanaaau ln tri v Illinoisu.. Washington, D. C. — Edith Briscoe, stara 18 let, kl M je vrgla na policaja, hoje U prr\*<>*\ nekega drugega komunista, ld ga je podrl na tla. Je bila spoznana krivim napada na poHcaja in ''<*ree v Albaniji; 28 mrtvih Tirana, Albanija, 22. nov.—Si-'"'treasi sundk Je včeraj o-Valono in okolico Pe pr-ve*teh je bilo okoM 20 oseb r>tt,h. mnogo ranjenih in večje ""«o hiš porušenih. ***** kemnaim nhfl fafltela Nem^ijs. 22 no\ "T komunistični dsiavsc js *** tu ustreHI nekega fašiste 1 prepiru. New York. — Psul Perry, star 42 let. ae Je igrudil ns tis, ko Je taksi v krušni vrsti pred bobri-šsieo St. Vincents OdMjen Je bil v bolnišnico, kjer Je ispove-dal, ds nI imel gorke hrane v s-•tih že tri dni ki ds Je šs več kot PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IW LASTS If A SLO! _ MS » OMOT* Organ ai wU ».MI.H te Narooti. ItrezjHjselni c^lsvec v Ameriki je na slabšam kot je bil nekdanji črnokošnl suženj. Zamorski suženj je bil preskrbljen s hrano, obleko in stanovanjem, pa naj je bilo še tako borno. Sutenj je bil prodan s svojo delovno ailo vred In v interesu laatnika je bilo, da ga je nasitil. Hrazponelni delavec pa mora aam prodajati svojo delavno ailo in če ni kujtca-deloda-jalca. jr največji revež; prepuščen Je aam sebi in v najbogatejši deželi na svetu lahko pogine lakote in mraza na cesti. To je ameriška tragedija! Na mestu pa je, da se pove še to. da so si ameriški delavci sami krivi svoje tragedije. Evropski delavci so se pobrigali v večini dedkel " »ocislro za \ aro vanje, zato ga Imajo Ameriški dclavci ga bodo tudi imeli, kadar se po. brigajo in izvolijo svoje laatne brate v gtetno in državne zbornice. Dokler bodo volili repub-likance in demokrate, bodo Imeli haš to — kar Imajo danes. Dokler se delavci v večin! somi ne briga ><» zakaj bi ee brigali Izkoriščevalci. ki kontroli rajo zbornioa in vlade? Glasovi iz naselbin «KOSTITZ men je povedati, da bi moralo biti tako, da bi bili vsi enako deležni vaega tikajoč našega dela. Zato bi priporočal vsem našim bratom rudarjem, kateri spadajo pod Sub. District 4, Dist. 12, UMWA, da meneča decembra dajo avoj glae za Sub. District podpredsednika našemu rojaku in članu SNPJ Pred L. MaJIetu. Fred Malle je dobro poznan med tukajšnjimi vodarji, in je že večkrat drial urade pri tukajšnjem lokalu. Omenim naj tudi, da je vesten član SNPJ ln je sedanji predsednik društva št. 336 v Auburnu. Izkazal se je v mnogih slučajih da je vedno pripravljen pomagati našim članom, in je že mnogim v resnici pomagal, za kar mu gre vaa hvala. Mislim, da mi ni potreba več pisati o tem, toda apeliral bom še enkrat na vse rudarje v flli-noisu, da dobro pregledajo listino kandidatov in da potom volijo za tiste, ki so najbolj vredni zaupanja in zmotni sa dalo, katero Jim bo poverjeno v slučaju fcvolitve. In končno vaa prosim, da ne pozabite voliti. To je vaša dolžnost, in edino tako se bomo obvarovali nazaželjenih rasmer v organizaciji.—Matt Pink, član društva 336. Dom in drugo Detroit, Mich.—Kakor po dru. gih naselbinah tako tudi pri nas v Detroitu se ne moremo pohvaliti, ker brezposelnih je vsak mesec več. Kot nam Public Welfare department poroča, ae jih priglasi za mestno pomoč vsak mesec okoli tri tisoč več družin ln seveda ne moremo pričakovati nič boljšega, dokler bodo o-sebe na krmilu vlade, ki so jim lačni delavci deveta briga. Ali vclic slabim delavskim razmeram si še vedno prizadevamo in trudimo z našim kulturnim delom. To je razvidno iz Igre "Veleja," ki jo je uprizoril Proavetni klub Slov. del. doma dne 2. nov. Igra je 25-letnica eoc. kL Brklgeport, Ohio. — Klub št. 2 na Gleneoe, Ohio, je obhajal 26. oktobra 2^1otn|eo. Udeležba, večinoma od drugod, je bila sUajna. Iz tega se vidi, da zavedno delavstvo steipatizira s pokretom. Bridgeport je bil dobro zastopan. Soc. kfufc kot njegov pevski odsek Naprej sta se udeležila korporathno in bilo nas je kakih 80. Zactopane so bile tudi naselbina Powhatan Point, Plney Fark, Neffs in več drugih. Ljudstvo je bilo jako zadovoljno na priredbL Na programu so bili kratki nagovori, s katerimi so nastopili Martin Pire, Frank Boštjančič, stari Nace 2lembergar, Albina Kravanja ln Joseph 8noy. Nastopil je tudi pevrti zbor Naprej iz Bridgeporta s tremi pesmami. Seveda zbor je še mlad in par pevcev je bflo prekinjenih, 'zato ni šlo ravno tako kot bi moralo. Vendar je šlo in bo šlo v naprej vedno bolje. Sodrugi in sodrugi-nje kluba št 2 so pridno delali in stregli pos^tnikott, Mislim, da ta dan ne bo kmahrpoaabljen na Gleneoe. Stari in mladi poectnl-kl Ja Bridgeporta so mi rekli, da is davno niso imeli tako prijetnih uric kot omenjeni večer. Pozabili tudi nismo Proletarca in dela vrte Zarje v Cleveland u, za katera se je pobiralo v podporo Hi obramnl sklad. Govori so bili tudi dobri, ¿elimo sodrugom in sodrtiginjam na Gleneoe, da bi obhajali 50-letni-co ln da bi do tedaj prišel svet do spoznanja, da je edina rejfltev izpod kapitalistične tiraniji v socializmu. Tudi sp obljubili vsi po-setnfki, da pridejo najgro v Bridgeport, katero priredi soc. klub št 11 dne 27. decembra, en dan pred konferenco Prosvetne matice. Za oddaljene bo vse preskrbljeno, da bodo lahko tukaj čez noč. Čeravno so tukaj mizerne delavske razmere že od aprila meseca 1927, so priredbe naprednih društev in kluba dobro obiskane. Radi tega hvala vsem, ki pose- čajo naše priredbe. Tudi mi smo ~ - T , vedno pripravljeni povrniti. De-! prvovrstno. Vsi diletanti So iz-lujmo in držimo akupaj, ker le v polnili svoje vloge nadvse dobro. ¿topnosti je uspeh. Omenim naj tudi, da zbor Naprej lepo napreduje, pristopajo nove moči kakor tudi v klubu. Zato apeliramo na vse ostale, ki. imate veselje do petja, da se pridružite zboru in oetali pa klubu, kajti ml moramo aaml gledati sa odpravo sedanjega socialnega sistema. Naprej ima vaje vaak torek večer v društveni dvorani in klub pa trdtjo nedeljo ob 10. url dopoldne ravno tam. Pridite nA letno sejo kluba 21. decembra, ker moramo izvoliti odbor za prihodnje loto.—Joacph 8noy, tajnik. v uvafte- Hllnoiakli rudarjem vanje Auburn, III. — Napisal bom par vrstic o stvareh, katere se meni in drugim tukajšnjim rojakom ln bratom sde zadosti važne, da seznanimo širšo javnoet o tem. V državi Illinoia, kjer smo si rudarji pridržali še rudarsko or ganieacijo, v katero imamo polno upanja, da bomo potom nje lašje obdriali pridobljeni peboljške, kar se tkče plač in boljših delavskih rasmer v premogovnikih, in zato imamo v*lno pred seboj našo doltnost, da vedno paalmo, da se kje zopet ne urine kakšno izdajstvo, katero bi nam škodilo. V decembru mesecu se bodo tu vršile volitve dietrtktnih u radnikov, ln gledati moramo na to, da izvolimo na vaako mesto mode, katerim lahko zaupamo, da bodo delali za dobrobit naše unijo. 1 Vedno nadalje pišem, hočem S tem so pokazali, da tudi današnja kriza ne zadržuje naprednih kulturnih idej. Torej naprej kulturnim delom neglede na kritike aH nesporazum #eft0 ali drugo osebo. Obenem bi tudi prosil delničarje, da bi malo bolj pogoato prihajali v Slov. del. dom, ker samo enim ln Istim je tudi težko Dom vzdrževati. Seveda je veliko delničarjev prizadetih v tej krizi, ker so brez dela, aH veliko jih je, ki so finančno y dobrem stanju, pa vseeno jih ni nič v Dom pogledat, če še stoji ali ne. Naj tudi omenim, da je Slov. del. dom znižal najemnino dvorane in da se toplo priporoča vsem društvom inl lclubom sa vsakovrstne prireditve, veselice, shode, predavanja, društvene in klubove aeje. Cene so sledeče: V nedeljo obe dvorani, t. j., zgoraj ln spodaj, $40, v soboto $35; spodnja dvorana za domače zabave $20, samo zgornja dvorana za ples $20; društvene in klubove seje od spodnje dvorane $3 od seje ln $5 od zg*mje dvorane od seje. Cene so dosti zmerne. Di6imo. se starega geala "8vojl k svojim.'* Anton Krmlanlk. tajnik. Veliko vprašanje Skaron. Pa. — Vse|x)VHod in-dustrlalna depresija. Skoro bo še 20 let, odkar se nahajam v tej okolici, pa ae ne sporni nam tako alsblh časov kakor so ravno zdaj. Dan sa dnem čltam razne Oaaopi-se, v katerih je cele kolone gradiva. ki ee tiče brezposelnosti in ae mi adi kot bi drveli s sKd naglico v vrtinec pogube Človek se nehote vpraša, kam ae tako mudi, a vsaki če biti prvi. Tudi ae moramo zahvaliti novim modernim strojem, ker skoro vsako delo opravljajo stroji. Producirajo več z manj ljudmi kakor kdaj poprej. Zato pa mora toliko delavcev na cesto bres Tako da armada brezposelnih delavcev ae veča z vaa-kim dnem. T* moderni stroji, to je pravi satan: kolikor bolj težko dvigne, toliko bolj zareži. V silnih skrbeh amo, kako ae bomo preživeli čezizimo. Znano mi je tudi, da se je že slabo delalo, pa vendar smo imeli upanje, ali sdaj pa se je vse drugače zasukalo. Nič zato, ako tovarne začnejo bolj obratovati, ker a tem ni rečeno, da bo dobilo več delavcev delo, kajti novi atroji že čakajo za novo delo. Bes jO, da tako kakor je zdaj ne more in ne sme dolgo ostati. Ljudje so raztrgani in lačni. Mora priti sprememba. Jack Jcrt tukaj povedati, da nimam nič revščine med delavskimi sloji, osebnega proti nobenemu Izmed Kam plovemo? Na eni strani mnogih kandidatov, kateri eo na'silno kopičenje bogastva ln živ-Hatl za unljake uradnike. Am- Ijertje polno razkošja, na drugi psk razmere v tukajšnjih rovih strani pa naj teč j a beda. pome-ln tudi po drugod, kjer ao ml o- njkanje In revščina. Mar naj tudi aebno dobro poenane. so me pre navedem, da tudi tukaj imamo pričale, da moramo ml Slovenci cele grupe braepoeetnlh delavcev, kot narod dobiti saetopetvo v ki hodijo od tovarne do tovam teh uradih, ako hočemo, do bo- takaJoč sasluška? Tavajo in tava-do naše zahteve prišle v pošte v. ! je sem In tja ali amnan ter gie-Boritl se moramo sa pravič- dajo s strahom v bodočnost Res nost Ne m telim s tem povedati, bolj ko je starš nsša zemlja, slab-da bi naš rojak mogel da- «a je na Upn puklaatem svetu, ti nam več kakor pa dobijo de-j Kateri še nekoliko delamo, pa drusth narodneati. Moj na- delamo S »lino hitrostjo, tako da Clevdaridska "Zarja" , Detroit, Mich. — Zasledujem homati je, ki so nastale v Cleve, landu z razkolom pri pevskem zboru "Zarja". To lahko vidi tudi sleherni, ki čita Prosveto. Ker osebno poznam več pevcev in sem imel stike z Zarjo, naj zrazim svoje mnenje glede tena. Meseca moja 1927 smo imeli Detroičanje priliko videti del tega zbora, ki je tukaj uprizoril opereto "Kovačev študent". Za priredbo se je zavzel soc. klub it 114 in vsa korespondenca v zvezi s to priredbo ae je vodila med tem in klubom št. 27, oziroma njegovim tajnikom John Krebeljnom, ker je bil naš kluf) obveščen, da je Zarja odsek klu ba št. 27. Torej to je dokaz, da je bila «arja odsek kluba in da je radi nastalega spora le klub upravičen do Zarjine imovine, ako je td glavna sporna zadeva. Znano mi sicer ni koliko so bila od tedaj pravila spremenjena, vendar pa nI iz Prosvete razvidno radikalnih sprememb v tem ozi-kru. Drugo, ko so bili tukaj pevci Zarje, smo drug drugega nazi-vfiih sodrug in smo imeli veliko zaupanja drug do drugega ter bili iskreni v prepričanju, da ostanemo sodrugi. Nikdar bi ne pričakoval od Frank Pluta, Louis Belleta, Watro Grilla in Mary Ivanush, da ti člani Zar jo niso v resnici to za kar so se predstavljali ln za kar sem jih jaz sodil in imel veliko zaupanja do njih. ■ All ko sem čltal v Prosveti, da so ae ti ljudje odcepili od Zar je in so potem še celo stvar zanesli na sodišče, me je to jako zabolelo In mi še danes ne gre v glavo. Ako je to res, vprašam dotične, ki jih poznam: all imate še toliko poguma in energije, dk se pokažete javno pred vaš narod in prijatelje? Ali imate še kaj spoštovanja do samega sebe? Kakšen vtie in spoštovanje še pričakujete od alovsnske-ga naroda najslbo v Clevelandu all v drugih naselbinah? AH se ne .zavedate, da je imel narod, slovenski delavec, ponoa na vas ln vam šel vedno na roko? Torej vsa sredstva, ki vam jih je dal narod ln za katere ate se vi sami toliko žrtvovali bodo šla sodišču ln advokatom! Nel glede kako je sodnik rassodil,| vprašajte samega sebe kdo je boljši sodnik: ali aodišče, advokati ali narod, ki vas po celi A-meriki obsoja. Take ljudi, ki se izneverijo ljudstvu in naredijo razkol v delavski organizaciji, naj ljudstvo obtoži in sodi. S tem vašim razkolom se ne mo-rete prištevati, da ste napredni in kulturni, da hočete kazati kulturo našemu narodu In delavcu. Ako bi ljudstvo sledilo vaši "kulturi" in taktiki, bi bili Slovenci najbolj razpršeni in sodišča bi imela polne roke ter lepe dohodke. Po mojem prepričanju je dolžnost vsake organizacije. da pokaže socialno ln harmonično življenje narodu, ne pa cepljenje, razkole in tožbe. Tudi imajo člani Zarje lahko v spominu 1. 1029. ko je zbor uprizoril opero "Urh, grof celj-Éfi kako lepa udeležba je hila To je rea težko, ker človek ne videti v srce drugega. Kako boste naprej krmarili, bo po-bodočnost; toliko se meni vidi, da ste si težko pot začrtali ln nimam doeti upanja, da vam bodo Clevelandčanje sledili, ker naš narod v Clevelandu je tudi toliko razsoden, da se zaveda, kaj je prav in kaj ni. Apeliram na Clevelandčone in rojake v drugih naselbinah, da ne pozabite lojalnih članov Zarje, odseka kluba št. 27. Imejte vedno pred očmi, da je lojalnost do pravičnosti in zvaatoba naj dražja in najlepša stvar. Rojaki v Clevelandu ln drugih naselbinah: pokažimo dejansko, da ae dobro zavedamo pomena lojalnosti s tem, da pomagamo ljudem, ki so prišH po nedolžnem pred sodnika in so primorani, da se branijo. Društva, klubi fti sbori: pomagajte jim finančno, ker sodišče Aro 4e-nar — po zaslugi razkolnikov! Pevski zbor Zarja, odsek soc. kluba št. 27, bo imel obširen koncert z igro na zahvalni dan v SND. Clevelandčanje in rojaki iz bližnjih naeelbin: pokažite, da ste pravičen sodnik ter na-potoiK dvorano. Ako bi ni Dttttftu ta kriza tako SSSko tiflBala k tlom, sem pispi ičan* da bi dan v Cleveland. Še en apd tttf CleveJandčane: ne puetite, da bi bile nedolžne žrtve pogubljene" na sodišču in poludHte, da ste t Clevelandu Slovenci narod pravičnosti. Za pravico in resnico! Anton Jurca. PONDEUEK, 24. NQVEMrra Svet je fUr 18S0 milijonov let AJoia F Kovarik, profeeor fizike na * verzi Yale, je zadnje dni poročal v New «i? nu. Conn., da je naša atara mati zemlja^ stara. Po njegovem računu je stara Drihi* 1850 milijonov (eno milijardo in lo^ Kovarik jo «tal to atarost v radioakth nih kovinah. Koa uranitnega kamna iz k. lije v severozapadni Rusiji mu je odkril«! Pit števike, Drugi kos uraniUiz Soul Nadaljnji kamni različne vrste, a vsi pomei^ • ~""~wlvniroi povrni, h Norveške so nJ 826 do 986 miHjonov let. s približna stasost zemlje, ki so i , izračunali astronomi, je 2000 milijonov (2 J lijardi) let Po mnenju astronomov je tolik čas* preteklo, odkar je mlado solne* vrjfio i sebe tvorno snov, is katere je nastala zemlji Solnoe aamo je po astronomskih rsčunih «ur najmanj dvesto milijard let. Pro % Kovarik > v svojem poročilu n kratko pojasnil, kakp on čita omenjeno staro« v radioaktivni .snovi. Radioaktivne kovin« t po najnovejšem dognanju znanstvenikov Mj zanesljivejša mera za starost sveta. Kadioak tivne kovine imajo to lastnost, da irtarevij aH -Izmetavajo iz sebe elektronske drobce bvo bitnosti, kadar eo v čistem etanju. Radij, en teh kovin, je znan. V tem procesu izžarevanj se pa bistvo teh elementov spreminja v dru« elemente. Ta proces pa je silno počasen in eni nikomeren v vseb slučajih, tako da se brzina k oc... ltBn iorevanja elektronov nikdar ne spremeni. Ki nas nrttu'o"li™ «tarifo^a}*^ ®voistvo radioaktivnih elementov enkn v ' ugotovljeno, je treba le matematično dognst koliko časa je moglo trajati radioaktivno prt tvarjanje, da je doseglo sedanje forme. in Einstein Pred nekaj dnevi je imel profesor Alber Eistein, »nameniti učenjak in avtor relativi stične teorije, zanimiv razgovor z radikalnim dijaki v Berlinu. Predaval je dijakom o zako nih vzroka ln učinka in kasneje se je razvili med njim in dijaki splošna diskuzija. Einstein ae. je v svojem predavanju, ki n bilo formalno, dotaknil tudi metafizične in psi. hološke plati predmeta. Razlagal je ideje pri< mitivnih narodov o postanku sveta in človela in je rekel, da so vse te primitivne ideje o bo. bovih, hudičih, duši in ustvarjenju iz nit -plod človeške domišljije iz davnih, barbarskih dob. Za znanost je še danes zagonetka, kaka je pravzaprav svet naatal, kako je nastalo vse« mirje in življenje sploh. Vendar pa on ne vi< di nobenega dokaza, da ima svet za seboj kak "prvi vzrok". Niti na .vprašanje, kaj je bila prej; jajce ali kokšo, ne more odgovoriti. Dijaki so skušali zaplesti, Einsteina v politiko, a on se je ekrbno ognil in odgovarjal j« le z dovtipl. Dvorana je bila natlačena. Naj-več je bilo marksistov, ki so prišli naravnost s komunističnih shodov. Einstein jim je rekel, naj stavijo vpraii-nja pri vsaki priliki in naj se ne boje, da so vprašanja neumna. "Kajti pred Bogom smo relativno vsi eni-ko modri all pa enako bedasti," je rekel Einstein hudomušno. Strupena rja Rja je spojek železa s kisikom, Je torej ie-iezooksid. Rjavi železo, jeklo in do neke mew tudi nikelj, če površina kovinskega predmeU vsrkava kieik; vsled česar se površina kovin-akega predmeta znatno izpremeni. Prej ^ ka in svetla kovinaata .površina postane u-brekla, napihnjena in vzbočena. Ce rjo odstranimo, ostanejo v kovinskem predmetu jamice, ker je del kovinske površine rja "»ne* la". Rja sama na sebi ni strupena, vsaj ae na- Michael Jeraka.> ]\ Aaja železo ce k) v krvi. Kemično čisto ■ ¡¿.u <. t'" ae v površini. V teh malih luknjicah in očpr g ^___L n^nafffl V PrSBU in proslava Moon Rupt. — Dne 16. novem bra je imela v naši naselbini koncert ga. Mary Besal iz Pittsbur-gha. Poročam, da je izvrstna u metnica tako v petju kot na violino. To so potrdili tisti, ki so bili na koncertu: vseskod so ploskali in jo klicali na ponovitev pesmi ali muzikalne skladbe. Le žal, da je bila udeležba tako pičla. Imam pa upanje, ako bi i mela še en koncert tukaj, da bi bila udeleäba veliko večja. Priporočam to umetnico sleherni naselbini. Ona ne zaostaja za nobenim, ki smo jih tukaj že slišidi, aH pa od tistih, ki so nas prišli razveseliti iz starega kraja s slovensko pesmijo. Mrs. Be-sel ne zaostaja v petju in igranju violine za nikomur. Torej koncert je minil. Sedaj se pa pripravimo, da napolnimo dvorano ¿7. nov. Kot sem že prej poročal ima omenjenega dne 16-lot nico Samostojno podporno drn-|štvo. ApeJHram še enkrat, da se vsi udeležimo omenjene proslave in s tem pokažemo, da se zanimamo za vsa društva. S tem bomo tudi razveselili igralce, ki ae trudijo, da nam predatavijo igro. Velika udeležba naredi najboljši efekt na vse, na tiste, ki delajo in na udeležence. Članom tega društva tudi naznanjam, da vstopnino plača vsaki član in članica, t>a če se veselice udeleži ali ne. Torej na proslavo omenjenega dne v dvorano SPD. jVr. 3 VeeeHca društva št. T05 ^ Warren, O. — 'Tukajšnje društvo SNPJ št. 706 priredi plota* veselico, kakor je bilo že poročeno v Prosveti, dne 27. nov. (Zahvalni dan.) Vršila ae bo v dvorani Ameriške legije na High streetu in prične ob 8. zvečer. I gral bo Guarnierijev orkester. Občinstvo je vsbljeno, da se ude-leži v obilnem števihi. Betty Medteh. skr la Detrofta In yo da je bil Um. Tedaj smo Imeli trdno zaupanje v vaa. Pa seso se močno motili! VcecHcs FarrsU, Pa.—Slovenski delavski izobraževalni dom priredi domačo zabavo dne 29." nov. I gral bo Rozmanov orkester. Kdor se bo hotel pošteno n plesati pred adventom, naj ne pozabi priti; poleg plesa bo tudi tombola.—Tajalk. "Detroit In naši rojaki" Detreit, Mich. — Pod tem naslovom aem čltal dopis, zatorej se hočem še jas izraziti o de-troitakih rojakih. Tukaj so delavske razmere Izredno slabe in avtomobilska industrija je šla "po gobe". Delavec dela po dva in tri dni na teden in zasluži komaj za hrano. Za šport ne preostaja ničeaar. So pa rojaki v tem mllljonakem mestu (jas ga (Dal)» »S S. straal.) tinah pa se zbirata prah in nesnaga, in v nesnagi pa se skrivajo vedno runi »c Ce pridejo ti bacili na njim ufodnejk m^ n. pr. v svežo rano (kar se zgodi, če se z w velim predmetom ranimo), se začno silno ■ žiti in tako nastane infekcija, ki Jo imenuj "zastrupljanje krvi". Na gladki kovinski akvl ee bacili veliko težje drie, ker nimajo — primernih skrivališč kakor v rji. - Pa tudi na človeški koži je vedno d^u bacilov, ki pa nič ne škodujejo, dokler je ^ sdrava, da ne morejo akosi njo. Ce sej» žemo aH sploh ranimo, pa se odpre p<* * tranjoet telesa bacilom v nji in onim n« Ker pa je sarjavel predmet navsm» skav, zato površino kože fn rane vHI* f raztrga kakor gladka oatrlna in »to pr«* tako rano tudi več bacilov. ^ Zato pa ne sme človek aikdsr jati rane, ki Jo Je dobil na rjastem Ce je poškodba le količkaj velika in obw naj rano vedno pogleda zdravnik. kaJ^ "T krat ae zgodi, da pride poškodba šele po ku več dni do resne veljave, i . Z zarjavelimi predmeti je trvbs « stopati seio previdno, ne toliko sars» f rje, ampak samdl prahu ln * rji Vesti iz Jugoslavije (Pcroësvalski biro Prosvete ? Jugoslaviji) kV8TRIJSKI FAÔIZEM SE PRIPRAVLJA Otfcili plenijo orodje mod Ijnd j^uom. fašistom ga puetijo.— Vodje napovedujejo dikUturo. Demokracija v Avstriji umira. Bo Hociaina demokracija preprečila najhujše aH ne? Ljubljana, 6. nov. 1930. Vse z napetostjo pričakuje re-Itata avstrijskih državnozbor-¿¡h volitev, ki se vriHjo v nedelo 9. t. m. Se troje dni, ps bomo lideli, kaj je rodilo veliko in o-froženo gobeadanje avstrijskih ^■tov: ali ao se vrste antifa-v, vrste socialistov in komu-,ktov okrepile ali pa so vrste fa-etov s svojimi grožnjami in s fvojo grmečo retoriko pridobile fvih volilnih glasov. Trije dne-I — pričakovanja v inozemstvu, rije dnevi — nervose v Avstriji : lervoce med finsnčniki, ki s* bojo, da ne bi nove homatjje v Avstrije oplašfle inozemske fi-iincnike in njihovs posojils Av-atriji, nervoza med delavskimi množicami, ki se dobro zavedajo, bo skušal avstrijski fašizem doseči svoj smoter — diktaturo. |K&ko je v Avtriji zadnje meječe? Avstrijski fašisti — ki se oficielno imenujejo "Heimwe-irovci" — domobranci — so ne-feka telesna garda kapitalistov, i jo tvorijo povečini bivši sv-trijski oficirji in navdušeni mo-nrhisti, ki še vedno sanjajo o habsburški dinastiji skrshirsntti tesarjev. Tem ljudem preseda republika, preseda jim demokracija, želeli bi si absolutističnega rfima, kjer bi oni diktirali. Njim M prija to, da ljudetvo po svo-h zastopnikih ssmo vlada, njim pi do tega, da delavske množice prav tako pošiljajo v nsjvišjo u-pravo tudj svoje zastopnike-so-cialiste, njim ne gre v glavo, da nore srednjeevropski prestolnici hinaj vladati socislističnl župan I socialistična uprava, ki je storila za delavatvo že toliko s svo-o mojstrsko Stanovanj Ao poîi-iko, njim ni do tega, da ima périment svoje pravice — hoteli bi, da se parlamentu odvzamejo vse mice, da se vse pravice prenese na enega diktatorja, ki pa naj bo fašist, domobranec, haf nverovec, monarhist. Niti ni dvoma, da bi poskušali na Du na* ju postaviti tron in nanj spet po«aditi kakega monarha, mogo-fe pravkar polnoletnega Qtona, lina zadnjega habsburškega kra-^Karla. Poleg njega bi imeli u svojo fašistično politiko pro-« roke, a v svetu bi zeživela «tara monarhija Avftrija. Oni, podpirani od kapitalističnih vladarjev Avstrije, bi vladali neomejeno in brez kontrole. To svojo namero so sadnje ča- • odkrito proglasili. Več let pa •o delovali samo z nabiranjem ■vojih članov, ki ao jih pač lahko dobili, gaj so jim pomagala Pri tem vsa podjetja. V mnogih Njetjih so dobili delavci in u-Mniki delo le s pogojem, da ee Mejo v hajmver. In tako eo jih nabrali precej. Sila kola lomi in pri tej brezposelnosti js N marsikdo pristopil k hsm-veru in oblekel njihovo uniformo, «amo da je dobil delo ln lahko živel z družino. Koliko pa je ¡■odi brezjjoselaih, ki ne najdejo *U prav radi, tega, ker se ne •"sjo udati. In vsi hajmverovci •o oboroženi z vednostjo držsv-rnh oblasti in jim je dovoljeno ■»iti orožje. Tudi z naefljem so r P°magali naprej, saj je v zad-"j>h letih padlo mnogo soclall-•J*nih delavcev od hajmverov-Jih krogel. In proti vsemu temu ••klanje vlade — ki so blle>se Jonske, razen prve, ki je bi- • **iali*tična — nlao storils, ni-H ^^ale Storiti ničesar. Na f™no ao jih prav sa prav pod- jj*. ker ao poznale cilj teh ta- atov, - tsko gibanje ni nikdar i-rj®' močne, ker sploh biti ne ^ in kolikor Je danes hajm-*rjverv, so v pretežni večini po- r*1' k» pod silo rasmsr. Tska sr-J**4 ni mnogo vrsdns. A števi- • aorj svoje. 0 , J» tako svstrljski fsšlsem velfketa odpora socislls-komunistov le I ' In ne sk j dirali dalje. Zs kanclerja je po demisiji Seipla, krščanakegs prelata, ki je že tolikokrat p* «lal policijo nad delavce ln na katerega mašnem plašču lepi delavska kri, bil imenovan policijski direktor — torej že napol vojaška oseba, Schcber, za kanclerja. Po njegovi demieiji ps je avstrijska republika dobila zs kanclerja dosedanjega ministra vojske, Vaugoina; v avstrijski republiki, vzoru demokracije, je prišel na stol predsednika vlade vojaška oseba, vojni minister Vaugoin. To je pomenilo očitno pripravo na zadnjo stopnico *do diktature I Zakaj Vaugoin je vzel v svojo vlado tudi dva hajmerov-ca in sicer je predsednik vlade i-menoval hajmverovca grofa Sta-hremberga za notranjega mini firtra. Kaj pomeni to, da je fašist notranji minister v republiki, o tem menda nI treba govoriti. Dejanja sama govorijo: oblasti plenijo delavako časopisje, plenijo socialistično časopisje, ki ga doslej niso planile že lepo vrsto let tsko sistematično kot zdaj. Avstrijskemu socialističnemu in delavskemu tisku vobče je fašistični minister zamašil vsa usta, ki hočejo govoriti kaj proti fašizmu Avstrije. Avstrijske oblasti so zaplenile celo vfato delavskih volilnih plakatov ln letakov, kjer agitirajo za avoje liste. Manifestacije socialnode-mokratskth obrambnih organiza cij policija prepoveduje, dovoljuje pa podobne, oborožene manifestacije fašistov. Fašisti-hajm-verovci napadajo delavce in ee poslužujejo vseh sleparij, orožij in dejanj, da preganjsjo zavedne množice. In za vsem tem velikim pre-gaganjanjem, ki ga doslej Avstrija, klasična evropska dežela demokracije, ni poznala doslej, stoji režiser v osebi notranjega ministra, fašista grofa Starhem-berga, njemu pa spet prišepeta ■ vajo avstrijski kapitalisti. To je režija fašizma, ki se pripravlja na zadnji skok. Avstrijski fašizem vzdržuje tudi trdne vesi z nemškimi nad-onslci-fsšisti, ki jih vodi Hitler, vzdržujejo vezi z Italijanskimi fašisti, vzdržuje vezo z madžarskimi monarhisti. Fsšizem v are dnji Evropi si segs v roke pred vsako akcijo. Nekaj novic iz teh dni: oblasti so na povelje notranjega ministra izvršile preirtave pri vseh socialističnih voditeljih, zaupni kih, v vseh socialističnih in de-lavskih domovih sploh, v vseh strsnkinih prostorih, v strankinih tiskarnah in redakcijah hišne preiskave, iščoč orožje. Pri tem so zaplenili v rsznih mestih več orožja, ki pe gs Je vlada svoj čas sama razdelila zs obrambo republike v prvih mesecih po prevratu. Zapleni« so puške bombe, revolverje, granat« in nekaj strojnic. Te preiskan so bile izvršene vee na en dan po vsej Avstriji. Seveda je povzro čflo to mnogo rsaburjenjs. Stahremberg pa Izjavlja me-ičanakim novinarjem teko-le: "Današnji dan Je bil šele pri-četek. Hočemo rudeči bestiji iz-ruvati strupene zobe. Preisksvs v socialističnih domovih in organizacijah js blls izvršena ns moj m. Vlada ss pri tem ni hote-ls spuščati v nobena P9gsjsnjs ter je z odločnim nastopom dosegla, da je prešlo v državna gledišča (ki eo vedno na razpolago fašistom, opomba piscs) neksj tisoč pušk, vsč deeet atrojnlc in na etotlsoče nabojev(?)." TV vojsško-fsšiatšžns vlsds Je nsmrečže prl svojem nastopu hotela rsspustiti socialisttfneo-brsmbne čete. s Je so^straaka zvedele ter izdala proglsa na članstvo : če bodo naše cbrambne ___rsspuščene, se nji- Sffi prikU-Uo mu otoku «traak. Pod. »thn ^trdnim »odrfvom «t. JuUw Deutsche. Te hip, ko sem nspissl teJe besede, aem dobil v rokepvev Ur faštli "Slovenski narod . ^ poroča, da JejacSran^ hotrf s tem Socialisti pa niso bili presenečeni, ker eo pričakovali to. Toda v mršnjo med vlado ln opozicijo, med fsšisti in merksisti j<* ta odredba prilika nove«» ognja ln stopnjevala nervoso teh dni do skrajnosti. In Starhemberg govori dalje: "Z včerajšnjim korskom (s preiskavami) pa še ni storjen konec. Rdečkarji bodo imeli še dovolj priložnosti spoznati, kaj pomeni zanje vlada Vaugoina ln Star-hemberga. Izvedli bomo udar za udarom, dokler ne bomo štrli ndečksrje. Težišče nsšegs dela pa ne lešl v parlamentu, temveč v naših bojujočih ae organizacijah in formacijah. Na dan, ko bo zopet otvorjen parlament ter dana možnost za akordno delo velikih gobesdačev, ee bo pričele zopet naše bojno delovanje. Postavili bomo avstrijsko notranje politiko pod pritisk, da bomo dosegli svoje cilje t" Kakšen gobesdač je Starhemberg sam! Nihče namreč, ki se BEOBV.gT» — Največji zločin v svetovni vojni Mečoništvo na dvaasilljonsksgs naroda Mučeniška pot na smrt obao-jenega armenskege naroda ima Še avoje poeebno poglavje: akru-nitev zlorabljenih in naposled umorjenih šenak. Dejstva so preeeč groana, da bi potrebovala komentar. Naj bo navedenih aamo nekaj primerov s izrecno pripombo, da tu ne fre za Isrod-ke kake mrzlične fantasije, temveč izključno sa tečno dognaae in Ugotovljene podatke. OroŠ-niki eskorte, ki so semopašno gospodarili < s življenjem ln smrtjo zaupanih jim gruč Armencev, eo v množici zlorabljali dekleta in žene ter jih nato morili. Ob koncu 1116 so trumo-ma ležala ob šeleaaici pri Tal Abladu in Raa ul Ainu gola slo- rabljena ženska trupla. Poelu-je pripravljal kdaj, da okliče di- šsjtno pripovedovanju nekaterih ktaturo, ni tako odkrito povedal svojega mnenja, kot Starhemberg. V tem dela dobro, sakaj delavske množice Is njegovih besed jasno vidijo, ksm pes taco moli in jim ni traba tega prav nič razlegati. Ce notranji minister razpusti socialistično obram, bno organizacijo, ki ščiti republiko, obenem pa dovoljuje, da še dalje deluje oborožena fašistična zalega — potem je položaj ln namera fašistov jasna sa slehernega. Na Štajerskem se je hajmver kar nekako združil z orožniki in na Štajerskem javno delijo haj-mverovcem puške in slovesno jim izročajo strojnice, ki naj služIjo za napad na rdeškarje, na delavce. Avstrijski fsšizem govori delavstvu v obraz, ds bo šel z orožjem nadenj, asto js fs-zumfjivo takoj, kskšno razpoloženje je med delavci; In kaj čaka republiko v bližnjih dneh? Ali bo socialna demokracija ustavila naval fsškms? Dvomimo. Zakaj fsšizem je podpiran tudi od sosednjih držav os. njihovih fsšistov, gospodsrski položaj Avstrije ni dober, vlsds je nspol fašistična te sds j, socialna demokracija pa s spopadi ne mara imeti opravkov, marveč pusti, da gre raavoj svojo pot ter se i-zogiba slehernih incidentov, ker bi ti le pospešili podjetnost fsšistov ter sprošili mogoče celo državljansko vojno. Od volitev si ni obetati nič kaj posebnega. ^Verjetno n K da bo vlada po volitvah ostala iste stave in se bo fašiatično krilo še ojačllo. Zakaj e fašisti slošno korakajo klerikalci ali kakor se imenujejo, krščanski socialsl, ki jih vodi prelet Seipel. Katoliški ifrelat Seipel je duševni vodja naellnlh hajmverov-cev. Katoliški prelet Seipel napove-duje delavcem, da jih bo zatrl Katoliški prelet Seipel napotedu je v smislu Kristusove ljubsani do bližnjega, da bo stopil a nasiljem ism ožganemu evetrljrtemu delavstvu na vrat. In isti katoliški V«l*t Saipd kaj pogosto bere mašo .. • To si je trebe zspomnitl! X. Alkohol sa tiral v — Prt Sv. 'Andreju v polhograj akih hribih ao je neki delavec iz Kovorja pri Tržiču umoril sam. Neki kmet je v gozdu naletel na neznanega človeka, Id je od bolečin tuleč skakal sem Ur tja po gozdu ter se zgrudil v nezaveet, Kmet mu pomagati ni mogel. Za. duhal je lisol In sposnsi, da is tu-j« bržkone samomorilec. Mladi delavec Je umrl. Pri nJem eo našli poslovilno pismo na domače v Kovorju, kjer pravi, da se ne more drugače rešiti demona alkohola kakor s smrtjo. Naseread pred Po Vojvodini ee Je zednja hudo razširila verdke sekta rencev So to verniki, ki predvsem zavračajo nošnjo orožja. V svoje roke ne sprejmejo ne puške ne bajoneta ae Zato imajo naše vojaške mnogo opraviti s mladeniči renči, ki so potrjeni sa vojaško službo, a pridejo v kader, ps ne marajo vsetl orožjs v reke. Silijo In silijo — tods nesere« trdi v tem in ne sprejmejo oro. tja. Njihov bog jim to pr« pove-duje. Potem pride do proceaeln JihobeodHo daaet let Ječe. Dne I. In š. nev M je v Pančevu vršil proces proti 112 nazarenoem. ki so bili ob- deportirancev: Vodja eskorte je v karavani odkril mlado lepo devojko n jo poželel. Devojka se je branila. Takoj nato je vodja pristopil k nam s tolpo Kurdov in dejsl i "To tukaj ml boste takoj sročill, sicer vas dam vse pomoriti! Njegovo ladrifenje je bilo tako preteče, da nikakor nismo dvomili, da bo njegovim besedam res tudi sledilo dejanje. To je torej bila cena aa rešitev vee Mladi devojki smo nogam ln jo s solzami naj se vender vds. Mol-In joksjs zakrila svod o-oraz v rokah. Nspoaled se Je usmilila naše prošnje . , . Deportirali so me s mojo msterjo. Ns sredi poti je čer-keeki orožnik zahteval od matere večjo vsoto denarja, ki ga seveda ni premogla, ^Tedaj Jo je pričel mučiti in Uročila mu je poslednjih šsst Uberš, ki jih je mola skrita v laseh. Cim se je to agodllo, ss je orožnik msšče-vsi tako, da Ji Js začel rezati najprej levo, ln nato desno roko. Pred mojimi očmi ji je naposled odrezal tudi obe nogi . . . •.. Kurdi ap zlorabili ogromno število mladih apnenskih de-vojk. Ako se Je katsra branila, so jo umorili, a še nato je niso pustili v miru. Neki šestdeset-letnik si je Jsbral komaj 16-let-no Armenko. Ko nI takoj privolila, so JI števili na izbiro: starca ali smrt. Ker sa Je tudi še zdaj branila, eo Jo ree usmrtili na mesta. * Dekleta In šene, kolikor Jih ni slorabUa ali. pomorila eekerte, so muslimani v tistih krajih, koder se je pomikala karavana, lahko poljubno izbrali ln odvedli v svoje hareme. Ista usoda Je dohitela tudi mnoge otroke, ki so Jih nato poturftili. Cvetela Je trgovina s dekleti In otroci, kakor ee to nI dogajalo v tako ogromnem obsegu od krišarsklh vojn dalje. V muslimanskih mestih so ae vršili sejmi, kjer so prodajali Armenke sa "sramotno" ceno, v pravem pomenu te Za devojke ao sehteva-li po 20, za mlade žene ali vdove pa komaj po 6 plastrov. "Muslimani lz okolice" — pri-povodu je deportirana gdč. To-rikianova — "ao prišli ln si izbirali dekleta is naše karavane Vodja eskorte Kajmakan in njegovi pomočniki so se sbrall vsak večer in prirejali orgije, pri katerih eo morala mlada d< k leta gola pleseti pred njimi. Katera ni ubogala, so Jo tako dolgo pretepali, da Je podlegle." "Ko so nam pobrali dojen/k< In otroke" — čltam v poročilu o neki drugi karavani — "so morale matere izročiti tudi evoje erke. Nasilno so jih trgsli iz objsmov mater. Cssto so nssilnlkl morali sdresati sil presek s ti materam roke, ds so od njih iztrgali bčers. Raztrga U so Jim obleke ln jih nato zlorabili vpričo svojcev. Količkaj lepe lene ln dekleta so odgnali v hareme" Dvs aemŠkl bolničarki, ki sta M šasa deportecije bivsll v Turčiji, pišslat "Ko sva ee bližali meetu Kemehu, eo prijezdili mnogi Turki la si Is kars-izbrali otroke ki mlada de-Pri. vbodu v meeto, kjer eo tadi nemški zdravniki Imeli sveje hišo, ss js trums se trenutek ustavila, preden Je - H--1Ltr^ff^t^v^^': iz. samo da nI bilo treba nič plačati. Nekatere matere so bile že tako obupane, da so svoje otroke navldesno prostovoljno od« dajale — sicer pe bi jim odpor Itak ne bil nič koristil." Ameriški konsul Is Khsrputa Je eporočil svojemu posleniku v Juliju 1916: "ls Erseruma je prišla semkaj karavana: neštete bedne, komaj še se premikajoče poetave . . . Kmalu sta aa karavnl približala dva turžka zdravnika ter isbrala še kolikor toliko čile ln sprave devojke, da jih isročlta haremsklm prekupčevalcem." Skoro isti čas je sdravnik dr. Nlepage našel v različnih krščanskih hišah v Aleppu skrita armenska dekleta ,kl so po kakem golem naključju ubežala smrti, bodisi da so na poti obležala lačrpana ln so jih smatrali za mrtva, bodisi da so Evrope! IskorlstUl priliko in pokupili bedna dekleta od turških vojakov sa borne denarje. Vsa ta dekleta so bila po duhu omrečena, mnoga so bila priče, kako ao Turki njihovim ataršem resali vratove . . . Neko jedva 144et* no dekletce je upravitelj skladišča bagdadske železnice v Aleppu Nemec Krause prevzel v svojo oskrbo. Nesrečno bitje je neki turški vojsk v eni serpi noči tsko slorabll, ds je popolno-ms izgubilo razum. Po zaključku vojne se je na pobudo lords Bryoes, ki Js armensko vprašanje v lordni zbornici Še tri dni po premirju (ia. novembra 1»18) spravil na tapet, skušal pokrenlti akcijo, da bi poiskali one Armenke, ki so bile odvedene v hareme. Akcija ni uspela. Velja pripomniti, da nosi turška vojna vlada polno odgovornost sa te mnoienatvene umore In trgovino s dekleti v 20. stoletju. OblsStnlkom v Carigradu je pač lebdel pred očmi en sem smoter: istrs^ljenje Armencev brez izjeme. In njihovi organi so seveda bili tako temeljiti, da niso lavssmall deklet, žens ln otrok. Tslaat paša ja septembra 1916 sporočil prelek-tudi v Aleppu nsslsdnje naročilo: "Isvemo, da so se jiakateri možje ls nsrods in-ursdniki poročili s armenskimi šenami. Strogo zabranjujem to In nujno priporočam, da se šeneko te vr ste po ločitvi odpošljejo v pušn« vo." Vsiljuje as vprašanje, kako eo se mogle te strahote dogajati pred očmi savespfcške Nemčije, katere politični vpliv v Turčiji med vojno nikakor nI bil majhen. Nemške čete so bile Um, videle eo grosovitostl ln nepra vile oelo mnogo fotograflčnlh posnetkov. Da so o Um nekateri Nemci poeamlč vendar razmišljali, dokazujejo avtentična pleme, kakor naelednje, ki gs je napisal neki očividec: "Bilo nas Je okrog 10,0(H) nemških vojakov ln nam je bil zapovedan pohod v smeri proti Kat ul Amari. Z nami je bilo keklh 400 turških oficirjev in vojakov, ki eo nam bili prldt h< nI kot tolmači lit vodniki. Zvečer smo posUvill šotore v pu ščavl, da se odpočijemo. Naši turški tovariši so tedaj izginili. Vsi smo menili, da to pač le zaradi večerne molitve. Toda kmalu so ae vrnili z 200 armenskimi ženem i ln lepimi mlsdlmi devoj-ksml, ki so Jih pobrali pri karavani, počivajoči v bližini. V temi se Je pričel pekel ns ssmlji. Srce trgajoče vpitje nssrsčnih žrtev nem vso noč ni pustilo sa-tisniti oči. A mi ss nismo smeli vmešavati. Nemško vrhovno vodstvo nam Je zabranifci.veeko vtikanje v "notranje" kadeve Turkov ln morali smo molčali, ko so ss nad našimi verskimi se. stremi vršili Uki zločini ... Ko smo zgodaj zjutraj vstali, smo opazili s grozo, ds Js vseh 200 nssrsčnih žrtev ležeb mrtvih, zaklanih." Dejansko je sokrivda odgovornih nemških obiaeUv sa čas armenekih grozodejstev porazna. Javnost o Uh Jaaaštvih "aavsanikev" ni smele Izvedeti slšeaar. Dr. Johaanes Lepši ua. ki je šeet let pozneje v še omenjenem procesu proti Talil ris nu moral podati Izvedeniško mnenje, Je v zaupni brošuri že leU 191S. izčrpno opisal vse gro- zote ki Liebknecht je v berlinski državni zbornici na osnovi te brošure stavil "malo vprašanje". Toda še junija 1916 se Je Wolffova agentu ra drznila na višje navodilo objaviti: "Poročila nevtralnih poelanlkov o pobijanju Armencev so gladko Izmišljene laži. Vae to ao akrpu-cala antante!" To skrajno radikalno sUliŠče nI delo dolgo vzdržati. Znana zbirka Kurts Mu« h sam s vsebuje dvoje navodil nemških cen-surnlh oblaetev ls oktobra ln decembra 1916. i TI dve navodili se glaslU že nekoliko drugače: —> O grosodejstvih nad Armenci je treba vedeti naelednje: Nešl prijateljski odnošaji do Turčije ne smejo biti ograšeni po Uh turških upravnih sade-vah, ki jih v sedanjem tešavnem trenutku ne kaže preučevati.. — O armenskem vprašanju je najbolje molčati. Poeebno pohvalno pa sadržanje turških ni blastnlkov v Um vprašanju nikakor ni. Zanimivo ja dejstvo, da Je prvotni načrt deportacije Izvršil NaŠpsc, in elcer Orientalist Paul RoJlrbach, ki Je bil svoj čas predlagal, da bi Turki preeellli Armence 1a'•vzhodnih,1 pokrajin v bližino bagdadske šelesnioe, kjer naj M Še ustvarila lndu-strljsks linija sa bodoči nemški trg v Orientu. Za način Is-vedbe seveda snanstvenlk nI odgovoren, veekakor pa je le tudi to mnogo Škodovalo nemškemu ugledu, ker «ae je na sapadu v s vesi s groaodejstvl vedno pisalo ln govorilo o "nemškem načrtu ln turški Isvsdbl", Prispevek k vojni paihoal cerkvenih krogov pa je sUUšče nemškega župnika Traube, kl Je nekoč dejal : "Ko sa še rasširjajo propagandni spiel sa Armenijo, moramo vendar reči, da je domovinska ijubeaen glavna etvgr. Ako Armenci niso upošUvsll U vrline, nimamo vsroka, da bi ae brigsll ssnjs." Vsekakor ps so sa našli tudi Nemci, ki ao aaalušeno obsodili oplaana početja. Znani dopla-nlk nemških listov dr. Hsrry Stusrmer, ki Je sam bil priča grosedsjsUv, ja pogumno Ispo-vedsl svojo človeško sodbo: "Nemcu Je trebs čutiti ls lahko čuvstvo človeškega dostojanstva, pa mora od sramu sardetl od zavesti, kako bedno streho-potnost Je pokazala nsmšks vlsds v srmsnak! sadsvl. Zmss brsavsstjs, strshopstnostl ln kratkovidnosti nemške vlada v zadevi Armenoov pa lahko še sa. ma zadostuje, da »odkonlJe no- eeevv avievav ^ Utično lojalnost mislečega šlo-veka, ki ma ja do človeštva ln clvlllsaclje. Pač ne more vsak Nemec lahkega srca prenašati sramoU, ko bo svstovna agodo-vins bsležlla dejetvo, ds ss Js rsflnirsno grozno uničenje kulturno drsgoosnsga naroda s pol drugim mll^onom duš dogajalo prav v tistem času, ko sU nsmšks moč In, vpliv v Turčiji blls največja." , , RAZNE VUTI Navs raca sa lovce Ssult Ste. Msrie, Mich. — Is michigansklh gosdov js prišla sledeča vest: Pat Upham Iz Goubervllla, Mich., jo bil na lovu na srne zadnji teden. Cele ure je blodil po Šumskl goščavi pa nI videl nobene srne. Končno je vee izmučen obeedel ns hlodu in zaspal. Pozabili smo povsdsti, ds je imel Uphsm silno dolgo, široko in gosto brado, Uko ds se js lahko kossl s enim od Smithovih bratov. Kmalu gs Je zbudilo boleče cukanje ss brsdo. Ko Js odprl oči, Js presenečen zagledal dva velika srnjaks, ki sU se pasi* na njegovi bradi. Srnjaka sU skočila in isginila v gosdu. Lovec js bil tako Isnenaden, da je posabll streljati. Kdor isvotl, lah-ko verjame. 'omanjkanje dsls v Mssaschu-setteu Boston, Msss. — Državni de-avski department poroča, da Je sapoalenoat v Industrijah države Massachusetts v meaecu oktobru psdls sa dva odstotks ln mesds sa en odstoUk. Čevljarske ln sUvblnaka industrija sU najbolj prisadeU. Tri stara asatrs Isvršlle aamo- Los Anteles, Cal, —Tri priletne sestre v starosti od AO do Š6 et, ki eo saigrele vee svoje pre-mošenjo na borsi, so ssdnj! teden skupaj skočile v morje ln utonile. Trupla so našli. Bile eo Jossle Mlller ln Abbie Mlller, .a mak i In vdova Ads McKeon. A1U., Kanada, — Pri mestnih volitvah so iašll smsgovltl kandidati konservativne stranko. Dobili so ssdam novih sedežev v mestnem svetu ln ;rl v šolskem odboru. Komunietl-čnl kandidat aa šupana Js prsjsl 1,866 glssov. Glasovi is naanlbin a ''ž» slraal ) ne imenujem: "nsselblna"), ki Imajo tudi blsnis in pri ksterih Je čeetokrst višja csns kot pa pri blsnlsmanlh drugih narod nostl. j. Ko so odhajali Izlstnlkl v sU-rl kraj, sem tudi Jss Imel željo še enkrat videti svojegs 70 let aUregs očeU In i><>riteljs ss so-clsllzem. Ps čs nlmsš v žepu, ne moreš sedoetltl Ukl želji. NJegs ss prav 'dobro sporni njsm. Bil Js dober govornik ln Ujnlk socialistične stranke. 2 njim sem šal tudi Jss včsslh ns shod. Deisl js doma ns poss-stvu In v rudniku, kjer sem tu dl Jss prlčsl s 16. letom sUro-stl. Ko ml Js bilo 11 let (1901) svs šls oba v Ameriko. Bil je poUm še dvakrat tuksj, s Jss se nisem več vrnil. Nekateri izmed izletnikov Izrazili, črni ri kot pa v Ameriki. Jas bi še-dotični Um oeUU, ne pe nazaj prišli In nam bral levtu kakšni amo In kaj naj delamo Ur ds ne hodimo ns seje, pevske vsjs In društvene pri redbe. To Sem nspissl, ker ss ml vidi, ds Detroitčani nismo toliko kritike seslužill od Urlh velikih nsprednjskov, Cka Delavski kandidati poraženi v Zidarji zaatavkall Los Angeles, Cel. — Petdeset sldsrjsv, ki so bili uposlenl pri gradnji nekega msstnsga poslopja, je saaUvkalo, ksr js podjst-nik uposlll nekatere neunijske delavce pri drugih stsvblnsklh delih. RAD Ul IZVEDEL kje se nshaja ANDREJ PRAN GEL, doma is vsst Kllovčs št. 7, okraj Postojns na Notranjskem Tam potom ga obveššam, da js umrl njsgov brat Fraak Prancel In sicer dne 14, nov. 1980 v Dillon, MonUns. On je imsl "Min* ing CUlm" v Relchle, Mont, Ako hočeš izvedeti podrobnoetl, tedaj ss sglssi ln piši na slsdsčl naslov: John Lovshln, P. 0, Box 262, Aspsn, Colo.—(Adv.) POZOR CEVLJAftJI! Ns prodaj Je uiaetao urejena šev-Uoraa—poprsvljalntoa levljev—e vsemi potrebnimi modernimi električnimi stroji In orodjem. Dobro Idola trgovina la U let na te» meete. Do-•ti dela. Prodam redi olakaga sdrsv-Ja sa nlsko eeao. Veš se love pri laetnlku : Joka Terrlo, P. O. Bos 163, Monon, Ind.-Adv.) aik "Prosveta"? aval Hat! In kaj .i «ni dal v povračilo? Malo -Uba hrane in kake ponošene cunje. To je bilo vse. Umazan .1 bil, Zo umaz.nl Ali je ^Umjud-no, akft nem te zasovražil? Prav nič. Kdo pa bi ne zasovražil takega izkoriščevalca, .kopu-hL in svetohlinca kot si bil ti? Vsekdo, ki bi ti prišel v kremplje. „ § In hvaležnost, boš ugovarjal. hvaležnost? Zakaj? Kal si mi storil dobrega? Nič. Slabega? Dosti. Ce bi me bil pustil po-«riniti tedsj, ko še nisem poznal vse z obe, kri-vičnosti in hinavščine sveta, b bil »torti bolj hvslevredno delo! Ampak ti s hotel bogstet z mojimi žulji, zato si me vzel k sebi, zete nisi pustil, ds bi me ksk reven bejter vral k sebi, kar bi bilo stokrst boljše ze me Zeto te tudi sovražim! Sovražim te, ker si pijavka in ni-kdsr siti krvosea!" • Obsojenec se je obrnil vstran ter pljunil, na tla, Iz oči pa mu je planila mržnje. Pe ne ia dolgo. Njegov obraz se je spet razjssnil in iarek sreče je hušknil preko njegovega obraza, kajti pred ¿boj je ugledal vizijo iz nekdanjih srečnih dni. __... Nedeljski popoldsn je. On in ona, ki Je osvojila njegovo srce Ur ga vkovale v okove ljubezni, sedita ns mshovtti skali na robu goz-ds nad vasjo. On zsmaknjeno ttj,v.njen ljubki, sveži obrszek, v njene nedottrtg pč», m, dlvl krasoti njenih bu>nlh las, s katetfmi se tK)lgrsvs lahen veterc, ki brzl preko pojj, ter JI govori o vroči ljubezni, ki jo v arcu občuti dp nje, ona pa rdi v lica, de je podobna ravnokar razcvell vrtnici, pobožno poeluše fantovo Izpoved ter arsmežljlvo poveže oči v tle. "Ančka, ti ne vež, keko zelo red te imam? Vae bi atorll zate, tudi v emrt bi šel, če bi vedel, da bi ti to bilo v srečo. Ti si mi vso ne tem svetu in rajši bi izgubil očooi, ki sta ml zs teboj najdražji stvari na svetu, kekor pe tebe. Zame ni življenja brez tebe. Ti si mi v mislih vedno in povsod, ne te mislim, ko delem, nate mislim pri jsdi, v cerkvi, s mislijo neto zaspim, ti si z menoj vedno in povood. In ti? Ali kedaj misliš name, kadar me ni pri tebi? Ali tudi ti koprniš po meni kot jac po tebi? Ali me ljubiš? — Daj, Ančka, reci, da me ljubiš kakor jas ljubim tebet" "Da," komaj ališno odgovarja dekle ter pri tem še bolj zardi, "tudi Jaz te imam reda, zelo rada. Ne veš, kako pogoeto mielim nate in kako mi je pri tem prijetno pri srcu. In nikjer se ne počutim teko zedovoljno ln srečno kot ravno pri tebi--" "Torej ol pripravljena Izpolniti mojo Željo: poetetl moja žlvljenoka tovarižica, moja ljubljena ženke," poizveduje fant ter upre v njo pogled poln ljubezni ln hrepenenje. Dekle poveoi glavico na proa ter se trenutno zamisli. Končno gs poglede v obrez. . "Pa misliš, da bova lahko Izhajale — ko sva oba teko revna?" "Kako pa ste iekajsls tvoja sterža," jo zavrne on. Dekletovo vpražanje mu nI všeč. "Ali sta imele kej več, ko sta se vzela kot Imava midva? Nič več. Sove, razkošno ne bova mmm živele, pe sej razkošje in bogastvo ni vse. Glav* no, de je človek zdrav, de Uhko dele in de je zadovoljen o tem kar ime. Midva svs mlada, zdrava in krepka — in kaj več si moreva želeti?" "Bes Je teko," odgovori dekle, ki se že kose, da je stavila to nepremišljeno vprašanje. "Da sva le zdrava — —" "Ančka ljubljene," jo prekine, "eli hočeš poatati moja žena?" Dekle ga ljubeznivo poglede: "De, ker rade te imem," in se prepusti objemu njegovih močnih rok —-- • ,e s e Obsojenčevo lice spreleti blažen nasmeh-ljaj, ki pe skoro izgine in ne obrazu mladega moža se pojavi izraz tuge in boleotl. Pred njegovimi očmi lebdi vizije tiste u-sodne noči, v kateri je nekdenja njegove ljubljenka izgubila življenje, on pe prostost. Ne tleh pred eeboj vidi njo, katero je no-koč teko oltno ljubil, o kateri je bil prepričan, da ga je ravnotako ljublia: kri rdeči njeno obleko in tle pod njo, na ustnice ji stopa krvava pene — še en hropeč vzdih, še en očitajoč pogled in w mrtva je. , Pa on nin)a ¿a** gledati na umirajočo, na mrtvo — on iščerJfhode iz nastavljene pezti, a izhoda ni. Potem streli, detonecije, kriki ranjenih, vzduh krvi, ki brizga po tleh, po stenah --- Obsojenec si obriše potno čelo. Le zakaj me je tako čudno pogledala prodno je izdihnila? Kaj mi je hotela očitati? Da sem morilec? Morda. Ampak nisem bil jez kriv. Zakaj pa se je dela preslepiti bleoku zlata ter postala orodje v rokah mojih preganjalcev, izdajalka nJega, ki jo je navzlic voemu še vedno ljubil, ji vee odpustil ter ji popolnoma zaupal? — Pa on bi je vseeno ne ubil, Čeprav ga je isdala preganjalcem, čeprav je kaj takega morda gaelužils; toda ona mu je hotela onemogočiti obrambo, zato je otreljel na njo. Ce bi bil vedel, da je njegov odpor zaman, bi bilo morda drugače? — — Sicer pa, kaj bi zdaj obujal keo: boljše zanjo, da je mrtve, ker, če bi ga preživela, bi jo peklo in grizlo njeno iz-dajstvo do smrti ter Jo gnalo v obup — in smrt je v primeri s tem mnogo prijetnejša. Zdaj se ji ni treba več mučiti po tem blatu, v katerega jo je pognelo življenje. Mrtva je kakor bo kmahi tudi on--- e e e e Obeojenčev obrez je dobil mirne, trdne poteze in polglasno je menil oem pri sebi: Polnoči bo že — čas, da odidem tja, kjer ni muh, niti drugih tpžev. Sicer bf oe lahko pripetilo, da bi ml rsbljl prekrižali moj poslednji račun — --- Eno uro kaeneje ga je"jetnižkl paznik našel v postelji celice — mrtvega. Ležal je v mlaki svoje krvi In njegova desnica jo še krčevito otiskala oster nožič. Na levici je pa bila majhna, toda globoka zareza. (Konec) 'SOSVET»- I "Poslušajte me torej. Ponujam kupčijo, ki mora vsekakor ugajati človeku z vašimi nagori. Listi, ki ležijo zdaj na veži mizi, bodo nado-meščeni z onimi, ki bodo izšli devet dni pozneje, to Je prihodnji den po dirki, katere oe bo udeležila "Izis". Med dnevnimi veetmi bo navedeno tudi ze vez pomembno ime zmagovalca. Ti dnevniki se prikažejo takoj, čim bova sklenila pogodbo, in vam bodo pol ure na razpolago. Potem bodo zopet izginili." "Veše cena?" Je vprašal mr. Adams. "Kakor navadno," je Odgovoril hudič. "Duža?" je vprašal mr. zravnano kopico li. stov, katero mu Je prinesel sluga. jH.tegnil ven neki dnevnik in ne iz navade lotil športnega pregleda. Ce bi bil miren, bi se nikoli ne bil zanimal za članek o konjskih dirkah, podpiasn "Izveden«*". Mister Adsms je imel vedno lastne poročevalce, ki so M j zanesljivo izpovedali imena vrjetnlh zmagovalcev, kakor je to storil tiskovni poročen alt*. A tega nesrečnega Jutra i aa je pričel mr. Adams bog ve zakaj člUU zvita in nejasna modrovanja "lz\ed*nca". Nehote Je prečital tri četrtine ko-Ione. preden se je zavedel, kaj (MičenJa. Prišel je do odstavka, v katerem je svetoval "Izvedeni*" staviti samo na "leia", ko-nja. o k s te rem Ja mr. Adams zanesljivo vedel, da bo žalostno propadel. Njegove misli se nleo mogle ločiti od Imena "Izb". Spomnil •e Je. kako Je prvič prtž*l kot deček na strehi «rfeteve kočije k vse gledelo jahače, in je nara-stel hrup do viška, se je zabaval deček o tem, da Je odmsšll šeet steklenic o šampanjcem ln tekočino zlival po travi. Za to je tudi od očete prejel svoje plečllo. — Pozneje, kot vitokošolec, oe je zopet seznanil z drugo "Izis". Takrat ae je že naučil pravilno ravnati a šampanjcem. Bil je v Jako peetri družbi, in oo krokell pri njem že dolgo potem, ko so spsll konji po hlevih. Od tedaj je veroval mister Adams v srečo ln blkoli ni izostal pri dirki, kJer je bila u-raženimi? To Je slebe totežba Zato Ime zmagovalca . . . Nekoliko dni poeneje, seveda, bo sna no vsemu svetu. A če bt ss zve delo sds j vnaprej, preden so se vršile dirke In že niso bile isgid». I Jene vae motnost i — o, bi bilo pač lahko pravočeeno zbrati potreben denar, ga staviti ln — dobiti. Potem bi bilo vee rešeno, bankerot bi bil od-vrnjen in Jaz bi zopet bil bogataš ko projor V Um trenutku se J* tudi prikazal ob pisalni mizi mr. Adam ti vse takoj stran. prečital malo nižje prvega stolpiča: Umiri ADAMS, JOHN svojem'»tanovenju, nem Na željo pokojnega naj izostanejo venci in cvetje. (Ameriška povest.) Baloai v MkttiiMt Dva d sti sta vzb zanimanje za balone, ki so jih po splošnem mnenju že zdavnaj prekosila letala ln zrakoplovi. V mislih imemo namreč odkritje žaloetnlh ootai iogodka bližnje preteklo, zbudila v javnosti veliko UJ slava! dirki. Medtem, ko Je|»ove hudič, ki Je bil tako na t Šemljen, kot da bi naetopel "Faustu" ln kekor dežnik Je no-eil na roki zakrivljen rep. Mr. Adama ga aicer ni videl nikoli poprej, e ge je vendar takoj spo-znsl in mu mrko ponudil stol. Hudič se Je zahvalil, se voedel in pričel: , "Oprostite, de oem k vam pri* drvel v tej podobi. Zelo oem hlUl in nieem imel čaoa, de bi oe preoblekel. Razen tega tudi nisem vedel, da oe bom komu moral prikazati. Po pravici povedano, nikoli niaem mlelil, de bi) m vi lahko roeno zanimali za ugibanja "Izvedenca". •Hudič se je preko mize zaup-jivo in priliznjeno naomefenil mr. Adameu, kakor oo to vedno delsli različni poolovnl prijete-JI, katerih je imel U gentle-man. "Sicer pa nisem zeto po-stal viden, de bi samo vživel priložnost za razgovor," je nadaljeval hudič. Njegove oči oo nehale smehljati in ao poeta-le odločne, pa mrzle. MiaUr A-dems se je vzravnel: poolovnl razgovor mu Je bil nad voe v življenju. "Torej, kar ao tiče napovedi z Izis", j« rekel hudič, "to Je oe-ma bedarije, kajpa. A recimo, da bi vam jaz odkril ime smago-velca? Lahko al mlellte, da mo-rate hudiču prej zaupati kakor pa "Izvedencu". — Njegov glas je postal ponosen. A mister A-dem< se je neamehnll. "Vidim, da vem ne zedoetuje moja !>eeeda kot Jematvor je nekarr. 11 taljeno nadaljeval hudič "V starih čealh, morate vedeti, ni nihče podvomil o moji besedi. Oprostite sieer U «godov make spomine t Pozebil oem. da nlmaU vi. povojni mogotci. niti trohice tega. ker se Ja atkdsj Imenovalo čast" Mr. Adam. se Je sanlčljlvo nasmeh-aH. Hudič Je akreaal nekoliko iskri Is tvoje kodnasU dlake In ciljnega blodenje po zreč rov. Toda vetrovi in nkov Andreejeve ekspedicije, ki se Je pred 80 leti odpravila na severni tečaj in Piccardov poskus, da bi se v balonu povzpel v stratosfero. Prvi je hotel priti na severni tečej, kar pa se mu ni ponesrečilo zaradi pomanjkljivih pripomočkov, drugi pa, ki je izkoriztil voe izkustva zpenosti in tehnike, je nameraval proučiti najvižje plasti ozračja, a mu je nesrečno naključje preprečilo sUrt. Ne glede ns to aH bo Piecardu drugi vzlet uspel ali ne, oe vendar vi di, da balon že ni doigral, da še zavzema častno mesto med pripravami za jadranje po zraku. Seveda se pri belonu rado kritizira, da oe ne da voditi, da je slepa igračka v prav to, da plove ne vzpenja Ur pada z navpični mi tokovi, je glavni vzrok, da ae bo balon tudi v bodoče še uporabljal za znanstvene zračne vožnje. V balonu se dsdo opazovati zračni tokovi, meriti vlažnost zraka Ur njega toplotne električne prilike. Raznolikoet zračnih tokov se najbolje vidi pri tekmovanjih, kjer ae dvigne večje število balonov hkrati. Znani so primeri, ko ao pose mesni baloni, ki' ao se dvignil na Istem kraju, priaUH na naj različnejših straneh neba. Vremen «»s lov je vObče ne more shajati brez balonov, toda tu di mnogim drugim panogam vede jo balon pripomogel k naglej-šemu razvoju. Pojavi na nebe-au: solnčni in hmlnl mrki, zvezdni utrinki ter eličnl astronomek pojavi ae skoro od nikoder ne dado lepše opazovati kakor Iz gondole balone. Višine, v kete-rih letajo ptice, ao se nam razkrile šale s pomočjo balona. Nje-gova vrednost za raznovrstna semljeplsns raziskovanja Je neprecenljiva. Za zabavne In športne polete pa Jo njegove ne-vodljivost kakor nalašč., ker je ni mikov ne jšo vožnja od brez- ceanu, ko človek ne ve, kam ga bo zaneole muhavoet vetrov. Sir cer pe vodnik balona tudi ni tako brae moči, ako ume pravilno zkoristiti zračne tokove. | Izumitelje balona in prva pip-nirja zrakoplovstva sta bila brate Štefan in Jožef Montgolfier. Leta 1788. sta spustiU v zrak prvi balon, ki je bil narejen Jz >latne s papirnato podlogo. Ba-on je meril 10 metrov v premeru in se je dvignil v zrak, čim sta brata nad ognjem segrele v njem se nahajajoči zrak. Pari-žan Charie je kmalu za Um prišel na srečno misel, da je boljše polniti balone z lahkim vodikom mesto z vročim zrakom, ki se >renagk> ohladi in ni več ze ra->o. Od tega čaoa se je balon presenetljivo naglo razvijal. Kmalu po uspelih poskusih prvimi vodikovimi baloni sta se dvignila v zrak že tudi prva le-talca: Pilatre de Rosier in Mar quis d'Arlandes in še istega lete je neki balon dosegel višino 8400 metrov. Tako je bil balon v principu izumljen in se do danes bistveno nI iepremenil Sicer oo ves čas poskušali ras-ične naprave, z katerimi bi se dal balon voditi, toda brez uspe- »mmmšttiimmtfPfjnfi pleJft vol-?!1 jO paralgu PONDBUBK, 24. NQVfc:MBRA plast ha. Današnji bal žča, ymure jeniga nene tkanine, n tenka zagostilna mijs. Vnanja lega plaščeve tkanine je rumeno pobarvana, da bolje vzdrži razkrajojoči vpliv solnČnih žarkov. Spodaj nosi >lašč polnilni nastavek, skozi caterega se balon napolni s plinom, prav zgoraj pa ventil, skozi katerega m izpušča plin, kadar pada balon v nižje zračne plasti. Preko plašča je razprostrta mreža z noollnimi vrvmi, na katere oe pripne gdhdolni obroč, nanj pa gondola za potnike, ki je po navadi spletena iz vrbovega šibja ali pa iz španske tratike. V novejšem času spada k opremi tudi 80 do 50 metrov dolga vrv, ki jo tik pred pristankom spuste na tla, s čimer se belon mahoma nekoliko olajša, da mirneje in v pravi smeri pristane na tleh. Nova je pri današnjih balonih tudi tako zvena "odtrgalna pola", to je kos tkanine, ki je prev rahk> prilepljen v plašču, tako da se pri pristanku s posebno vrvico naglo odtrga in plin mahoma uide iz balona/ Balonom ge je nejprej začelo posluževati vojaštvo. Komaj e-. najst let po vzletu prvega balona so na Francoskem že sestavili srakopiovno kompanljo. Ta je imele z vodikom polnjene balone, ki oo jih na vrveh privezane spuščali v zrak za opazovanje sovražnikovih postojank. Napoleon pa je zrakoplovno četo zopet razpuotil, ker mu ni mogla slediti na naglih pohodih njegove armade* Pozneje so se posluževali balonov Rusi in Avstrijci za metenje bomb, Id so sicer po- e nekaj strahu, a le malo žkode. Do prave veljeve je prišel belon šele ippd obleganjem Parize, ko je v štirih mesecih zapustilo oblegano mesto nič manj kot 64 balonov e 186 potniki, med njimi tudi tokratni minister Gambetta. Baloni so bili v tistih težkih časih (1870) poleg golobov pismonož edina vez, ki je spajelo francosko prestolnico z zaledjem. Sest balonov so zajele nemške čete, dva sta padla v morje, vsi ostali P*so srečno prileteli na cilj. Tudi v sedanjih vojnah igrajo privezeni baloni važno vlogo In se jih zlasti topništvo poslužuje kot skoro nenadomestljivega opazovanega sredstva. ZnanoOt je spoznala pomen balona nekoliko kasneje od strategov. 1804 se je dvignil francoski fizik Gay Lussac 7000 metrov nad zemljo, kjer so mu u-spela važna električna, magneti-čna opazovanja. Poslej oo oe višinski rekordi naglo umikali drug drugemu in 1802 sta dosegla Angleže Claisher in Čozell baje že višino 11.800 metrov. Ker sta pa v višini 8000 metrov že oba izgubila zavest, niso mogli slepo verjeti beležkam takratni* *netočnfh "aparatov in Pi ZA M2lt SKUPNO POTOVANJE Skoro vsi gierend, ki Pota j* fir4**' - aS se udaleie skupne*» potovanj^ ne priljubljene«, visoko, a kmalu ga Američan Gray, ki je dosegel Višine 18,000 metrov. Toda beš ta dvigov; ar Jih Je 1027 plačal z življenjem, ni bil priznan. Sedaj pa hoče, kakor znano, poleteti profesor Piccard 16 tisoč metrov visoko v stratosfero. de FRANCE Ako sU Vi mfcd njimi, M tabj, glasite ns «podaj navedeni naslov ss is niste. Denarne pošlljatve V Ameriki so botfai prazniki dajanja ln pošiljanja darov. ZvJ tema običaja ao 91ovenci le od tr ga začetka slasti ta Boiič pofci svojim sorodnikom in prijatelje« rov« v obliki denarnih poiiljk. v i rem kraju bodo letos ameriiki da posebno dobrodošli. Spomnite m n cev V starem krsja « primerni* rom, slco le morete! Naša banka pošilja denar t kraj in v vse dra«e dele «veta in zanesljivo ki bres stroškov u « jemntka. Za tošao dostavljanje M nlh pošiljk Je pa še posebej pr*fa ljeno. Pošiljite leto« svoj« denar darove "skopi' 'našo banko. iio ZAKRAJSEK MMmnBaikofli«!« 680 — 9th Avenoe, New Torlc, N.T. J Naročite Mladinski najboljši meeečnik za venako mladino! HŽMHNTE SI DNEVMK "PROSVETA' cmJmI m (nan) s. n. B. .11,-- » ■ i a.i ■■-■-- - -«__—J-. I^LL. -.„H __ »,-. ^ rs wi«y s. resne aonvesaje ae sesaj issse naroči na n«i rroaveia kn, dva aH tri Oaea Is sns šndttas fta Is rasga aaslsra k List Praavata staas oa vse eaaks as Haas a aeOsss Hü aaročalao. Kav pa deal še plešejo pri ssesmeats ILM ss Už U prišteje k ns rafalni. Ml prištejemo enega. Sva aH tii flsai k sel aaiežafeaL Tare) sedsj al vmrsks. refl, žs )s Ha | B. N. P. I. Ust Praavata |o vaša JssMas la getm v vsaki Srnšinl nekde, U M sad Mal Ust vsak 4s% Veni nšd ki pritt% da ae teši VI nareHU aa žaevalk Sa SAreš. država la 1 tešrik ki- S tednika fa^ S tednika 2.40 8 I t Order v Šmarja SI m ftssl «Si ki is Pojasafle;—Vselej kakor hitro kateri teh Oanov vrm*m U* «ss M sU šs se prsedi proč od dnzžine in bo sshteval ssm «vej lUt tednik, \ moral tisti član ia dotlčns druline, ki Js taka akapae nsrošens aa dae Prosveta, U takoj naanaaiti npravništru Usta, ia ebaaaai doplsšati Ml vsoto Usta Prosveta. Ako tega ae atora, «adaj mera «pesvnUtvo ol Prewsls, 8NPJ, MfT ga. Lavešala Ave« Ghlesge, m ___i- ČL 1 O \1 1 iskarna o. M. SPREJEMA YSA V TISKARSKO OBRT SPMAJOi* BELA Tlaka vabila aa veselice in shode, viiitnice, časnike, knjigo, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ*.PJ. DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daje vodstvo tie^arne. Cene smerno, unij oko delo prve vrste. Pišite po informacije na naalov:. 8. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lawidale Avenoe CHICAGO, ILL. TAM 8E DOBE NA ZELJO TUDI VBA U8TMENA POJASNILA