Posamezna številka 6 vinarjev« SI«. 285. I^en Ljubljane 8 vin.	\ LMOIli, V Sl* II. deCBIDlm 1912,
Leio xi,
~ Velja po pošti:
Za oelo leto naprej . K 26'—
za	pol leta „ . „
sa	četrt leta „ . „
za	en meseo „ . „
za	Nemčijo celoletno „
za	ostalo inozemstvo „
13-6-50 2-20 29--35--
¥ Ljubljani na dom:
Za celo le,o naprej . K 24 — aa pol leta „ . „ 12-— za četrt leta „ . „ 8-— za en meseo „ . „ 2 —
V opravi prejeman nesetns K 1-70
Enostolpna petilvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . ...» 10 „ za vočkrat primaren popust.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
i Izhajam
vsak dan, lzvzemii nedelje is praznike, ob 5. ari popoldne.
B3- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/in. Holroplsl se ne vračajo; neirankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je ▼ Kopitarjevi nllol štev. 8. tgo Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št. 28.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja StevUka obsega 6 stran?.
Nekaj o patriotizmu.
Dunaj 10. decembra.
Odkrita, resna, položaju primerna izjava, katero je podal poslanec dr. Šusteršič v sobotnem »Slovencu«, je našla velik odmev v celi javnosti. Upati jc, da bo ta odločna izjava pripomogla clo pojas-nitve vnanjega političnega položaja. Kajti bolj kot kedaj poprej gleda Evropa na zadržanje avstrijskih Jugoslovanov.
A za danes se nočemo toliko pečati t vnanjim, nego z notranje-političnim položajem. Čuden, zelo čuden je vtis dr. Šu-estršičevega članka na n e m š k o- n a c i -j o n a n o javnost. Zagrizene naše nasprotnike je spravil načelnik S. L, S. v nemalo zadrego in njihovi listi sc penijo jeze, kajti prekrižani so zelo čedni računi, ki so se delali v nemškonacionalnih konventikelj-nih na plečih slovenskega naroda. Odkar je nastopila avstro-srbska kriza, je obstajalo glavno delo delo naših narodnih nasprotnikov v — denuncijantsvu. — Pozabili so popolnoma na nemški pregovor : »Der g r o 13 t e S c h u f t im g a n -zenLand ist derDenunziant.« In denuncirali so vsakega Jugoslovana za veleizdajalca, ako ni trobil v isti rog, kakor nemškonacionalni patent--patrioti« in če je bil tako svoboden, da je izrazil odkrito svoje mnenje, da je treba Avstriji temeljito in hitro izpremeniti politiko napram svojim lastnim Jugoslovanom, ako noče, da vzraste v bodočnosti iz jugoslovanskega vprašanja največja nevarnost za monarhijo.
In nad vse značilno je, da zasledujejo Mažari, od nekdaj patentirani nad-»patri-otje« v teh dnevih natančno isto taktiko, kakor naši nemški nacionalci. Je tako, kakor bi se bili zgovorili zakleti sovražniki jugoslovanstva v monarhiji, da pozabijo vnanje težave naše monarhije v korapro-mitiranju avstrijskih Jugoslovanov na zgoraj in si tako izposlujejo »freipass«, da se po končani krizi smejo vreči z vso silo na v monarhiji živeče Hrvate, Slovence 'n Srbe ad majorem Germaniae et Hungariae glodam!
Pri tem se ta rpatriotična« gospoda ne zmeni prav nič za vtis, ki ga mora te vrste podla gonja učiniti na zunaj. Kaj si morejo misliti Srbi, Rusi, Francozi in Angleži, če berejo dan za dnem v »najmero-dajnejših« avstrijskih listih — t. j. za tuje države najmerodajnejših, ker drugih ne
poznajo — da baš v zemljah ob naših najbolj ogroženih mejah kar mrgoli veleizda-jalcevl? Ali ni to naravnost poziv do sovražnikov monarhiji, naj padejo po njej, ki jc itak polna felonije in notranjega razpada?! Za vse to se ne brigajo najnovejši patent-patrioti. Njim se gre le za veliko politično špekulacijo, za lastne koristi, za lastni žep, četudi trpi škodo država in dinastija. Spominjajte se tistih časov, ko je nemško-liberalna stranka nasprotovala okupiranju Bosne in za to svoje kljubovanje bila skoro poldrugo desetletje obsojena v popolno politično brezupljivnost. Sedaj hočejo pripraviti isto usodo avstrijskim Jugoslovanom. Zato sistematično pre-ziranje dinastiji najzveslejšega naroda! A ti podli računi so se pokvarili, zmešali, razdrli. Iz te moke ne bo kruha!
Hrvati in Slovenci smo vseskozi di-nastičen narod. To dejstvo nam pa nikakor ne jemlje pravice, narodno čutiti in nalaga nam naravnost dolžnost, z moško odkritostjo povedati svoje mnenje, kadar je domovina v nevarnosti. Naša narodna, pa tudi verska čutila so nas postavila ob stran Bulgarov in Srbov v vojni proti Turkom.
Naša krivda ni, da se je ta proces izvršil nekoliko v škodo monarhiji, ki je bila pravzaprav po svoji zgodovini poklicana do vodilne vloge v tej borbi. To je izključna krivcla nemškonacijonalniJi in mažarskih patent-patriotov, ki so silili skozi desetletja naše vlade v naravnost pogubno politiko proti Jugoslovanom, politiko, ki se je hranila zgolj z nemško-nacijonalnim in mažarskim sovraštvom proti Slovencem, Hrvatom in Srbom, politiko, ki je konečno privedla do — čuvaja. T a politika je bila — četudi ne po namenu, pa vendar' po efektu vele-izdajalska, ker je prizadela habsburški monarhiji največjo škodo, ker jo je moralično odrezala od jugoslovanskega življa in jo prignala v močvirje turške »status quo«-politike. Ti elementi so zakrivili, da se je najnovejši zgodovinski proces jugoslovanskega vprašanja izvršil brez Avstrije, proti njeni volji — namesto da bi se izvršil pod vodstvom Avstrije, v njeno korist in slavo. Vsa svarila od resnično patriotiške jugoslovanske strani niso nič pomagala . . . Hic Rhodus, hic salta!
Za monarhijo je absolutno potrebno, da pride hitro ven iz zagate, v katero so jo potisnili označeni elementi. Rešilna pot pa pelje le preko avstrijskih Jugoslovanov. Odločilno vprašanje ni, če dobi Srbija malo večji ali manjši kos Turčije — to je zelo
postransko vprašanje. In grof Berchtold je imel prav, ko je izjavil, da se hoče Avstrija prilagoditi uspehu vojske. Glavna stvar je, da odločujoči krogi v monarhiji hitro in odločno naredijo konec do-sedajni jugoslovanski politiki, ki se je diktirala od nemških nacionalcev in Mažarov. Proč od tega diktata, to mora biti parola. Napram temu odločilnemu vprašanju tudi balkansko vprašanje izgubi na pomenu. To je situacija, katero so naši poslanci slikali prosto in pošteno, kakor se spodobi za prosto izvoljene zaupnike ljudstva. Če so pri tem imeli kaj uspeha, bo pokazala prihodnost. Sedajnost pa kaže, da popolnoma brez vsakega uspeha to ni bilo. Kajti danes je že javna tajnost, da Avstrija ne odreka Srbiji prostega trgovinskega izhoda na jadransko morje. To je že nekaj, da, to je za Srbijo v resnici glavna stvar, ker tako postane gospodarsko neodvisna.
—	S tem se mora radi ohranitve evropskega miru Srbija zadovoljiti. Saj bode — o tem nihče ne dvomi — poleg tega itak dosegla podvojenje svojega ozemlja. Podvojenje teritorija, podvojenje prebivalstva, prost trgovski dohod do morja in s tem zvezana gospodarska neodvisnost
—	to je velikansk, pa tudi zaslužen uspeh srbsko-turške vojne. Mi bi gotovo želeli Srbiji še več uspeha in po našem mnenju bi to ne bilo za monarhijo nobena škoda. To so naši poslanci tudi dokazovali in dokazali na pristojnih mestih. A če so merod.ajni faktorji naše monarhre zavzeli konečno stališče, da nasprotuje danes interesom Avstrije, privoliti Srbiji še več, nego zgoraj omenjeno, potem Srbiji ne preostaja drugega nego odreči se in tako obvarovati evropski mir. Kajti kakor hitro ima Srbija prost trgovinski dohod do morja, je zadoščeno njenim življenjskim interesom Ln nima prav nobenega povoda, staviti na kocko vse uspehe svojih zmag in svojo lastno eksistenco. Če bi to vendarle storila, bi jo zadela vsa krivda in vsa odgovornost za posledice. In tudi o tem ni bilo in ni nobenega dvoma, da bo naš narod stal, kakor vsikdar, zvesto na strani svojega vladarja, ako ta odloči, da treba zateči se do skrajnih sredstev, s katerimi razpolagajo vladarji. — To je bilo in je vseskozi naše stališče in to stališče je zavzemal dosledno tudi voditelj S. L. S. v javnosti. To je pravi patriotizem, ki ne pozna drugega smotra, nego blagor domovine, naroda, države in monarhije. To je bilo in bo stališče ogromne večine hrvatsko-slovenskega naroda.
S >patrioti< iz nemško-nacionalnega
in mažarskega tabora pa ne stopimo v no* benc konkurenco. Ta konkurenca bi bila za naš narod poniževalna. In njihove de-nunciacije, njihova sumničenja, podtikanja in obrekovanja nc dosežejo niti naših — podplatov.
Z dr. Šusteršičem pa še enkrat ob sklepu zakličemo:
Slovensko ljudstvo je za mir in nihče ne more računati na simpatije našega ljudstva, ki brez potrebe kali ta mir in izziva nepotrebno vojsko. Mi se hočemo v miru kulturno in narodno razvijati, v okviru habsburške monarhije. To je vse jedro na> šega političnega čustvovanja.
Državni zbor.
Dunaj, 10. clec.
VojašM zakoni.
Zbornica jc danes nadaljevala raz, pravo o zakonu, ki določa podpore rev nejšim družinam ob času mobilizacije Temu zakonu ne nasprotuje nobena stranka. Ko bi kedaj morala vlada upo rahljati ta zakon, bodo za prebivalstvo določene podpore velika tolažba. Seveda želimo, da bi nikdar ne bili prisiljeni v tak položaj.
Rusinski poslanec dr. K. L c \v i e k i, je izrazil zadoščenje, ker jc bramb-ni odsek z dovoljenjem vlade izpreme-nil nekatere določbe v prid prebivalstvu. Govornik jc izrecno naglaSal, da bodo Rusini glasovali za ta zakon. S tem hočejo javno že danes izraziti, ds bodo odločno stali na strani Avstrije ko bi sc zapletla v vojsko z Rusijo. Rusini ne krošnjarijos svojim patriotizmom. kakor nekatere druge stranke. Govorili so še štirje govorniki. Jutri se prične podrobna razprava. Ta bi bila že danes končana, ker psi justični odsek ni šc rešil predloge o dajatvah in služnostih za armado v času vojske se zbornici ne mudi. Pred prazniki mora zbornica rešiti vse štiri vojaške predloge, proračunski provizorij in začasno podaljšati poslovnik. V konventu so danes zahtevali nekateri člani, da naj zbornica pred novim letom reši tudi službeno pragmatiko. Grof Stiirgkh pa je izjavil, da je brez pokritja nova službena pragmatika nemogoča. Fin. načrt, ki ga je predložil dr. Steimven-der, je zopet mrtvo rojeno dete. Grof Stiirgkh je še dostavil, da je vlada izrekla zadnjo besedo glede voj. predlog. Vlada jc dala več koncesij, dalje ne
LISTEK.
Mi sveli
Angleški spisal H. R. Haggard.
(Dalje.)
Tukaj so jima nakazali prostore nasproti divanu in onadva sta se postavila ob stolih. Kmalu se jc začul glas godbt in v spremstvu prepevajočih žensk se jo prikazal gospod Sinan, ki je počasi stopal po veliki dvorani. Čuden sprevod je bil to; za ženskami so namreč prišli postarni dais v '>elih haljah, za njimi gospod Aldžebal sam, oblečen sedaj v krvavordečo, sveča-nostno oblačilo in z dragulji aa tur-banu.
Okoli njega so stopali štirje sužnji. Črni kot ebenovina, ki je vsak držal plamtečo bakljo visoko v zrak, zadaj pa sta stopala dva orjaška stražnika, ki sta se postavila poleg njega, ko je sedel pod baldahin. Ko je stopal po dvorani so vsi vstali, se vrgli na tla, dokler se njihov gospodar ni vsedel, samo brata sta obstala pokonci kakor dvn preživela sredi padlih na bojišču. Ko sc jc vsedel med blazinami na enem koncu divana, je namignil z roko in nato so posedli tudi gostje in z njmi 3odvin in VVulf.
Nastal je premor in Sinan se je ne-potrpežljivo oziral po dvorani. Brata sta kmalu opazila, kaj je bilo temu vzrok. Na koncu dvorane, ravno nasproti tistemu, kjer sta onadva vstopila, sc je prikazalo še več pevajočih žensk, za njimi pa jc stopala v spremstvu štirih črnih bakljonoscev Rozamunda, za njo pa Masuda.
Rozamunda je bila videti kakor kraljica iz Jutrovega. Na glavi jo imela krono iz draguljev, izpod nje pa je visel pajčolan, a ne tako daleč, da bi ji zakrival obraz. Z dragulji so bile tudi posute njene težke kite, oblačilo iz ro-žaste svile, njene gole, slonokoščene roko in celo čeveljčki na njenih nogah. Ko se je bližala v svoji kraljevi lepoti, so gostje te čudne gostije strme upirali vanjo oči in sc spogledoval*. Nato pa so vsi vstali in se poklonili.
»Kaj to pomeni?« zamrmra VVulf Godvinu, ko sta se poklonila kakor ostali. A Godvin ni ničesar odgovoril.
Rozamunda je stopala dalje in Aldžebal je vstal, ji podal svojo roko ter jo posadil poleg sebe na divan.
i/Nobenega iznenadenja ne pokazati!« jc zamrmral Godvin, ko je vjel svareči rtogled iz oči Masude, ki se jc vstopila za Rozamundo.
Gostija se je pričela. Sužnji so te-Voii "emintja, prinašali posode e> čud-
nimi, okusnimi jedili na male. vložene mize.
Godvin in VVulf sta jedla, dasi ne radi gladu; kaj da sta jedla, nista vedela, saj sta opazovala Sinana in napenjala svoja ušesa, da vjameta vse, kar je izpregovoril, ne da bi bilo videti, da poslušata. Dasi je Rozamunda skušala ostati mirna in nebrižna, sta opazila, da jo je bilo silno strah. Sinan jo je silil z jedrni in ona jih je morala vzeti. Ves čas pa se je oziral nanjo s svojimi divjimi očmi. ^
Nato so prinesli blagodišeče. vino v zlatih kupicah; najprej ga je satu pokuša in ponudil Rozamundi. Ona pa je zmajala z glavo in zaprosila Masudo vode, češ, da se nikoli ne dotakne opojnih pijač; in prinesli so ji s snegom ohlajeno vodo. Tudi brata sta prosila vode; Sinan ju je sumljivo pogledal in zahteval pojasnila. Godvin odgovori po Masudi, da ju veže prisega, da sc ne dotakneta vina, dokler se no vrneta v svojo deželo in ne izpolnita svoje naloge. Ni. te besede je pomenljivo odvrnil Sinan. da je docela prav in dobro držati prisego, boji sc pa, da bosta morala vsled svoje prisege pili vodo do konca svojega življenja — bosede, spričo katerih jima je upadlo srce.
Vino, ki ga je Sinan pil, se ga jr kmalu prijelo in začel je mnogo govoriti, on, ki je bil sicer zelo molčeč.
»Davi si srečal Franka Lozela,« je rekel Godvinu po Masudi, »ko si jezda-ril po mojih vrtovih ter vzdignil meč nadenj. Zakaj ga nisi ubil? Ali je on boljši vojak?«
»Dozdeva se, da ni, saj sem ga nekoč žc premagal,« odgovori Godvin. »Tvoji služabniki so posegli vmes ter naju ločili.«
»Tako je,« odvrne Sinan; se že spominjam ; imeli so tako povelje. Pa vzlic temu bi rad, da bi ga. bil pobil, tega nevernega psa. ki se je drznil povzdigniti svoje oči k tej roži vseh rož, vajini sestri. Ne boj se,« je nadaljeval in se obrnil k Rozamundi; »no bo i 1 več žalil, kajti odslej si pod varstvom svetega znamenja,« in iztegnil je svojo drobno krvoločno roko, na kateri st je blestel prstan oblasti, in jo pobožal po roki.
Rozamunda pa jo povesila glavo, da zakrije obličje, dasi na njem ni bilo rudečiee, kakor si jo on mislil, ampak gnjev in nemir.
VVulf je s repo strmel v Aldžebala, ki je imel glavo na srečo proč obrnjeno, in tako silen jo bil srd, ki mu je vzkipeval v srcu, cla mu je bilo. kakor da bi se mu neka megla delala pred očmi. in skozi to meglo je bil ta peklenski poglavar ljudstva morivcev, oblečen v žareče rudeče oblačilo, videti kakor s krvjo oškropljen človek. Iznena-da ma jc šinila misel, da bi ga umoHi
more iti. Ako parlament sklene nove izpremembe, jih vlada ne sprejme. Gotovo zgago pa bodo zopet jezikale o bi-zantincih. Enkrat za vselej naj si ti nergači zapišejo za uho: Svoje nauke razkladajte otročajem, ako vas hočejo poslušati.
Živinske bolezni. K
Koncem seje je zbornica nadaljevala razpravo o nujnem predlogu grofa Lasockcgii o varnostnih naredbah proti živinskim boleznim. Danes je govoril tudi slovenski poslanec Brenčič, ki je odločno grajal navado, da mnogi govore o tem vprašanju, ki niti pojma nimajo o živinoreji. Govornik opozarja vlado na pristransko postopanje proti živinorejcem, ki v prepovedanem času vtihotapljajo živino iz okuženih krajev. Dogajajo se namreč slučaji, da posamezniki ne vedo o prepovedi in se tako nevede pregreše proti odredbam. V takih slučajih naj bi oblastva ne postopala prestrogo. Živinorejcu zaplenijo živino, potem pa ga še ostro kaznujejo. Tako je neki reven viničar iz Haloz na Hrvaškem kupil kravo za težko prislužen denar. Mož pa ni vedel, da je bila izdana prepoved. Zasačili so ga in kaznovali za celo vsoto 217 K. V Gradcu pa je bil v enakem slučaju živinski prekupec kaznovan samo z globo 20 K, dasi mu je bila znana prepoved. To je vendar dvojna mera, odnosno krivica. Taki slučaji naj bi se ne ponavljali. (Pritrjevanje.)
Brambni odsek
Je danes rešil načrt zakona o naboru konj in vozov za armado. Ker je odsek sklenil nekatere izpremembe, poročamo o tem zakonu, ko pride na vrsto.
Državni žaiez. svet.
Včeraj je želez, minister razvil svoj program, po katerem hoče preosnovati upravo državnih železnic. Posamezna ravnateljstva morajo dobiti širši delokrog, da se razbremeni želez, ministrstvo in pospeši poslovanje uradov. Manj važne posle naj izvršujejo pač usposobljene osebe, ne pa višje in dražje plačani uradniki. Dalje hoče vlada skrbeti za strokovno izobrazbo v šolah in tozadevnih tečajih. Preskrbeti hoče, da bodo tovorni vlaki živila in drugo blago prevažali do prejemnikov, ne da bi vagoni zastajali na večjih postajah. Ta nedostatek se mora po možnosti odpraviti. Minister je zagotovil, da se letos tarifi ne bodo zvišali. Mogoče pa je, da se bodo v dogledni bodočnosti zvišali tarifi za osebni promet. Nato so poročali razni delegati, med njimi tudi poslanec P o v š e , o predlogih in sklepih v prejšnjih sejah 5., 6. in 7. decembra.
Obrtno-pospeševalni urad.
Včeraj so imeli sejo prisedniki tibrtno-pospeševalnega urada v mini-nistrstvu za javna dela. Navzočih je bilo nad 60 članov iz vseh kronovin; Kranjsko sta zastopala načelnik kranjskega obrtno - pospeševalnega urada Kregar in poslanec dr. Žitnik. Dopoldne je dr. E x n e r , predsednik tehničnih preskuševališč in član gosposke zbornice predaval o pomenu tehničnih preskuševališč za razvoj trgovine in obrti. Dr. Exner je priznan veščak, ki pazljivo zasleduje razvoj industrije in obrti v drugih državah, da bi uspehe in pripomočke udomačil tudi v Avstriji. Ima pa to slabost, da ne zna nehati s predavanji. Dve, tri ure govo-
In roka mu je segla po mečeVem ročaju. Godvin opazi grozo v Masudinih očeh, zagleda tudi Wulfovo roko in ugane, kaj se godi. Z naglo kretnjo svoje roke je vrgel zlato posodo raz mize na mramornata tla, nato pa je na glas zaklical v francoskem jeziku:
»Brat, ne bodi tako neroden; pobe-fi posodo, pa odgovarjaj gospodu Sina-nu, kakor je tvoja dolžnost — mislim namreč v zadevi tistega Lozela.«
\Vulf se sklone in pri tem se strezni, tlasi je pravkar malo manjkalo, da ni zblaznel.
»Jaz želim,« je rekel, »usmrtiti tega Človeka v tretji noči od danes, ako ga mortm. Če se mi pa ponesreči, potem clovo'i mojemu bratu stopiti na moje mesto.«
»Res, pozabil sem bil,« je rekel Si-nan. »Tako sem bil določil in to bo boj, ki ga želim videti. Ako on tebe pobije, potem mu slopi brat nasproti. Ako pa ubije o.badva, potem mu pa nemara jaz, Sinan, stopim nasproti — po svoji Šegi. Lepa gospica, ker ti jc znano, kaj s.' ima vršiti, povej, ali te je strah videti to borbo?«
R.".irnunda je prebledela, a oclgo vorila je ponosno:
»Čemu bi me bilo strah, ker raojih bratov ni strah? Pogumna viteza sta, vzgojena za orožje, in Bog, ki je v njegovi roki osotla nas vseh — tudi tvoja, o gospod smrti - on bo čuval pravico.«
(Daljo.)
ri, potem šele preide k stvari. Sicer pa moramo brez ovinkov priznati, tla je mož res strokovnjak in da mu beseda teče gladko. Mnogim bi bilo ustreženo, ko bi take, res zanimive in poučne razprave dobili tiskane v roke.
Druga točka je bila rešitev prošenj obrtniških zadrug za denarne podpore, posojila in stroje. Ta točka je dala povod večurni razpravi in prepiru. Nekateri poslanci s Češkega so zahtevali, naj sc te podpore razdele deželam po ključu davkov in prebivalstva. Ta ključ moro veljati v teoriji, ne pa v praksi. Podpore se dovoljujejo zadrugam, ki se pošteno trudijo za dobrobit svojih članov, pa nimajo dovolj moralne in gmotne podlage in opore. Ako pa bi sprejeli nasvetovani ključ, bi zopet bogatejše in večje dežele posnemale smetano, revnejšim pa prepuščale si-ratko ali pa prazno latvico. Po tem ključu bi morali dosledno deliti tudi podpore po uimah poškodovanim, kar bi bilo krivično in bedasto. Znani dunajski Belo (hlavek) je privlekel celo češko-nemški spor v razgovor. Nekateri člani so zopet zahtevali, naj ^ vse prošnje obširno utemelje. Prošenj pa je povprek v vsaki seji nad sto. Ko bi urad opremil vsako prošnjo z vsemi podatki, potem bi morali sestavljati debele knjige. Škoda za denar. V uradu z vestno natančnostjo rešujejo vse prošnje. Ko so zrele za rešitev, jih predlože v seji. In pri tem naj ostane. Včeraj je bilo rešenih 107 prošenj. Med drugimi dobe: Čevljarska zadruga v M i r n i na Goriškem strojev vrednosti do 8000 K, ki jih mora zadruga vrniti v desetih letih; dalje dobi 1000 K v pokritje obresti in 5000 K posojila. Mizarska zadruga v Št. Vidu nad Ljubljano dobi elektro-motor v vrednosti 2000 K, ki jih mora odplačati v desetih letih. Sitar-ska in žimarska zadruga v Straži-š č u pri Kranju dobi 3000 K podpore. Sodarski zadrugi v Češnjici pri Selcih se prošnji za denarno podporo ne ugodi; pač pa dobi potrebnih strojev za 16.000 K. Ti stroji so že odposlani. Prošnja sodarske zadruge v Železnikih se odkloni. Vlada pravi, da je ta zadruga šele pred letom ustanovljena in se more združiti v češnjiško. Prošnja Jos. Berganta v Sen^čici se odkloni, ker ima ta oljarska zadruga premalo članov. Žebljarska zadruga v Kropi prosfe strojev. Urad hoče izdatno podpirati to zadrugo, zahteva pa primeren prispevek dežele. Pogajanja z deželnim odborom so v tiru.
Dalmatinski poslanec B i a n k i n i je ropotal, ker dva dalmatinska obrtnika. nista dobila podpore. Žc večkrat sem opozarjal, da dobivajo podpore samo zadruge, ne pa posamezni obrtniki. Mojstri in pomočniki morejo dobiti podporo le za učne tečaje. Biankini pa s tem ni zadovoljen, kakor sploh z nikomer. Popoldne so predavali dr. VVogrinz o strojnih zadrugah, dr. F a č e k o novem načrtu pridobitnih in gospodarskih zadrug. Min. svetnik Haas je poročal o vzgoji obrtniških vajencev.
Vojska no Balkanu.
Grška poročila.
Rim, Iz Valone se poroča, da vsako uro pričakujejo, da Grki mesto zasedejo. Ena grška divizija je zasedla Chimaro, ki leži 40 km južno od Valone.
Carigrad. Grški vojaki, ki jih je grško brodovje izkrcalo na Galipolu, so zasedli Sedubbaho.
Carigrad. Turško vojno brodovje je dobilo povelje, da odjadra v Egejsko morje. Štiri turške torpedovke, ki stoje pri Maido-su, so odjadrale proti Smirni. Pričakuje se bitka na morju.
Turška grozodejstva.
Carigrad. Begunci, ki dohajajo s Gali-polija, potrjujejo, da so turški črnovojniki iz Turkestana in Lacistana z dovoljenjem generala Šefket Torgut paše nad 50 krščanskih vasi požgali. Turške zveri so strahovito mučile in klale kristjane.
Pred Odrinom.
Carigrad. Turško vojno ministrstvo poroča, da so v bojih za Odrin padli trije majorji, 10 stotnikov, 14 nadporočnikov in poročnikov.
Razvrstitev srbske armade.
»Neue Freie Presse« poroča: Ko se je premirje sklenilo, so stale pri Bitolju štiri divizije prve prestolonaslednikove armade, ena divizija in ena brigada tretje armade sta prodirali čez Albasan, Tirano proti albanskemu obrežju; dve močni brigadi četrte armade sta stali v ozemlju Medua-Leš-Drač; dve diviziji druge armade pred Odrinom, v Sandžaku je stala močna brigada četrte armade, ostale čete tretje in četrte armade so bile razdeljene v zasedenem ozemlju. Večina prestolonaslednikove armade se je od takrat z železnico prepeljala iz Bitolja nazaj v Srbijo in stoji zdaj med Belgradom in Nišem. Srbe, ki stoje ob al-
banskem obrežju, prepeljejo grško ladje, čc bo potrebno, v Solun, iz Soluna se pa vrnejo po železnici v Belgrad. Brigada, ki stoji v Sandžaku, se ojačuje s Srbi iz Sandžaka in je pripravljena, da odrine na bosensko mejo. Srbska vlada je pozvala pod orožje moštvo III. reda in vse rezervne častnike, Organizirajo se tudi vslaške čete.
o položaju.
Danes došla poročila o položaju niso vznemirljiva in se lahko trdi, da se je položaj zdatno omilil. Včeraj so pa listi tekmovali z vznemirljivimi poročili, ki jih, kar se mora podčrtati, najbolj širijo špekulanti na borzi. Ti niso bili nič kaj zadovoljni, da so voditelji avstrijskih državnih financ najeli posojilo 125 milijonov kron v Ameriki, dasi imajo domače avstrijske banke veliko denarja. Denar bi se bil lahko dobil tudi doma, a avstrijski državni finančniki vodijo že dolgo časa tih boj proti domači veliki financi, ki se s tem maščuje, da tlači kurze avstrijskih papirjev.
Kriza sama je popustila. Iz Rusije dohajajo miroljubna poročila, kakor so tudi poročila iz Srbije sorazmerno precej pomirljiva.
Došla so sledeča poročila:
Berolin. ~>Tageblatt« poroča iz New Yorka: Avstrijska vlada je zagotovila new-yorške banke, ki so 9. t. m, prevzele za-kladnih zadolžnic za 25 milijonov dolarjev, da ni pričakovati vojnih zapletljajev.
Dunaj. Cesar zasliši v četrtek srbskega poslanika Simiča v poslovilni avdienci.
Bud mpešta. Iz avtentičnega dunajskega vira poroča »Budapester Tagblatt«; Ruski vodilni krogi so se odločili po treznem premisleku za mirovno politiko. Rusija sc je umaknila. Srbija je ostala glede na svojo albansko politiko izolirana. Guverner Albanije postane francoski princ Duc de Montpensier.
London. »Westininster Gazette« sodi, da se ne sme sklepati, da je zmagala vojna stranka, ker sta Auffenberg in Schemua odstopila. Odstop se mora marveč tako tolmačiti, da je zmagala miroljubna stranka.
Dunaj. V puljsko pristanišče je došla nemška mornariška divizija z dreadnough-tom »Goeben«. Sodijo, da pripravljajo demonstracijo proti Srbiji ob obrežju Jadranskega morja.
Belgrad. Ni še gotovo, če Pasič odpotuje k mirovnim pogajanjem.
XXX
MIROVNA POGAJANJA.
Bukarešt. Danev je tu poizvedaval o željah Rumunije. Izjavil je, da se prično pogajanja o rumunskih zahtevah po miru s Turčijo; tu pa žele, da naj se še med mirovnimi pogajanji rešijo zahteve Rumunije.
Bukarešt. Danev je odpotoval na Dunaj, kjer ga zasliši Berchtold, z Dunaja potuje v Berolin, kjer konferira s Kiderlen-Wachterjem, nato pa potuje v London.
Bukarešt. Ruski veliki knez Nikolaj Mihajlovič je došel s sijajnim spremstvom v Bukarešt, Na kolodvoru so ga sprejeli kralj, princa Ferdinand in Karol ter vsi ministri,
Carigrad. Turški pooblaščenci Rešid-paša, general Šalih paša, Osman Nizami paša, polkovnik Ali Rica in tajnik Rešid Satfecl so odpotovali čez Konslanco v London.
Pariz. »Echo de Pariš« poroča, da je 10. t. m. zaslišal Poincare črnogorske, 11. t. m. pa zasliši srbske delegate, ki potujejo k mirovni konferenci v London.
Brindisi. Veniselos sc je pripeljal z grškimi delegati v Brindisi. Laškemu zunanjemu ministru je odposlal brzojavko, da ga zelo spoštuje in da obžaluje, ker se mu ne more osebno zahvaliti radi njegove izjave o otokih. Di San Giuliano mu je prisrčno nazaj brzojavil. »
xxx
KONFERENCA POSLANIKOV VELEVLASTI V LONDONU.
Budimpešta. Londonske konference se poleg poslanika grofa Mensdorfa udeleži tudi bivši skupni finančni minister baron Burian.
Berolin. Tu londonski konferenci ne pripisujejo velike važnosti. Upajo le, da se vse velevlasti izrazijo za samostojno Albanijo in ji določijo meje nasproti Črnigori in Grški.
Pariz. Absolutno gotovo je, da bo predsedoval konferenci poslanikov Grey. Knoferenca ne bo odločevala, marveč le pripravila formule, ki se pozneje predlože Evropi v končno rešitev in bo revidirala sklepe balkanskih držav.
XXX
BELGIJSKA VOJAŠKA PREDLOGA.
Belgijski vojni minister zahteva, da mora biti nova vojna postava, ki zagotovi Belgiji 500.000 močno armado, še do Božiča sprejeta. Belgija se, ko se izvede vojaška preosnova, obrne na velevlasti z vlogo, da naj ji zagotovc nevtralnost in sklene zvezo z Nizozemsko.
Prva vojna smrina zriev v aeropianu,
Prvi je bil ustreljen v aeroplanu ot bojih pri Čataldži vojaški aviatik dr. Jules Constantin, asistent slavnega kirurga Do-ena, ki je, ko je izbruhnila vojna na Bal-anu, stopil v bulgarsko službo. Dr. Con-stantinovi drzni poleti v zrak so izzvali občudovanje bulgarske amade. Car Ferdinand je pred Čataldžo dr. Constantina odlikoval in mu sam pripel svetinjo hrabrosti. Dr. Constantin je med drugim metal iz zraka petarde na turško armado. Tist) dan, ko se je pred čataldžkimi utrdbami bila zadnja praska, je poletel dr. Constantin iz Sume, čez pol ure so aeroplan zopel videli. Ko je aeroplan padel na zemljo, sc našli v n em dr. Constantina mrtvega. Ranjen je bil na prsih, roko oboroženo z revolverjem, z njo je pa krčevito držal kr-milo.Peruti aeroplana so bile po krogljah večkrat preluknjane, kar je dokazalo, da je krožil dr. Constantin nad utrdbami in sicer se je dvignil 1220 metrov visoko, kakor je to beležil registrujoči barograf. Turki so streljali nanj; ko je bil drzni aviatik zadet, je moral ustati, da če motor odpove, pade nazaj v bulgarsko taborišče. Umirajoči hrabri mož je tudi dosegel, kar je nameraval. Mrtvega je ponesel aeroplan nazaj med svoje tovariše.
Demisija /iuifenbergova ie Scnemur.
Budimpeštanski dopisnik »N. Wr. Tagblatta« z avtentične strani poroča da tisti napačno sklepajo, ki sodijo, di; so se radi izprememb na najvišjih vojaških mestih hipoma izpremenile politične tendence monarhije in da je ta-kozvana vojna stranka zmagala. Av-stro-ogrska politika je spočetka sem smotrena in jo osebne izpremembe ne izpremene. Naglaša se, da je baron Conrad bolj bojevit, kakor njegov prednik. Vitez pl. Auffenberg je bil zato prisiljen odstopiti, ker se je že vet časa nahajal z vsemi faktorji monarhije v nesoglasju, kar se tudi razvidi ker je vedno in ob vsaki priliki oddal separatni votum in hotel nekaj drugega izvesti, kakor ostali faktorji, ki jin" je vodstvo poslov monarhije izročeno Nastopil je tudi najvišjemu voditelji monarhije, prestolonasledniku naspro ti. Osobito v sedanjem zunanjem položaju, ko je potrebno soglasje vsili faktorjev na odgovornih mestih, je zmagalo stremljenje, da naj bi bili činitelj: vodilnih most solidarni v vseh vprašanjih. To so vzroki Auffenbergove de-misije. Kar pa tiče izpremembe v generalnem štabu, ni bilo nikdar nameravano, da vodi pl. Schemua več časa generalni štab, marveč tla hrani le prostoi svojemu predniku baronu Conradu Niso šele zdaj sklenili zopet poverit:' Conradu vodstvo generalnega štaba. Pt letošnjih manevrih se je to mnenje šc okrepilo, ko je baron Conrad s posebnim taktom rešil svojo nalogo v Bukareštu. Viteza Krobatina ogrski parlamentarni krogi zelo cenijo in je najpopularnejši general na Ogrskem.
»Militarische Korrespondenz« poroča, da je Aleksander vitez pl. Kroba-tin že imenovan za vojnega ministra.
Aleksander vitez pl. Krobatin jo sin podpolkovnika. Rojen je bil 12. septembra 1849. v Olomucu, absolviral jo artiljerijsko akademijo in jc postal 1. 1869. poročnik. Novembra 1873. so ga povišali za nadporočnika in ga pridelili tehničnemu in upravnemu vojaškemu odboru. Ker je dve leti študiral na dunajski tehniki, je učil kemično tehnologijo na višjem artiljerijskem in ženij-skem tečaju. Služil je nato kot stotnik in major, dokler ni bil 1. 1870. imenovan za poveljnika artiljerijsko kadetne šole. Kot polkovnik je poveljeval 7. kor-nerau artilerijskemu polku, novembra lota. 1896. so ga imenovali za načelnika 7. oddelka v vojnem ministrstvu, kjer je avanziral do feldcajgmojstra in postal prvi sekcij ski načelnik in namestnik voj. ministra. Krobatin je reorganiziral artiljerijo; v parlamentarnih krogih jc priljubljen in je parlamentarno jako dobro rutiniran.
O odstopivšemu načelniku generalnega štaba. pl. Schemua sc poroča, tla postane poveljnik 14. armadnega zbora.
V Nemčiji jc vzbudilo izredno pozornost, ker sta Auffenberg in pl. Schemua odstopila. V Berolinu pa sodijo, da izprememba na najvišjih vodilnih mestih nc more vznemirjevalno vplivati, ker se spor s Srbijo kmalu poravna.
Ogrski domobranski minister Ha-zai je o demisiji Auffenberga in Schemue izjavil, da ni v nikakem stiku z zunanjim položajem, ki je »miren in dober«.
Budimeštanski »Az Est« poroča, da namerava tudi zunanji minister grol Berchtold odstopiti. Ogrski politični krogi z ozirom na to poročilo izvajajo, da so vprašanje o BerchtoldoVi demisiji pač razmotrivali, a da je zdaj Bercli-toldov odstop izključen. Pač je podal
grof Berchtold demisijo, a cesar je ni sprejel, od takrat se pa ni nič pripetilo, kar bi upravičilo diskusijo o Berehtol-dovem odstopu.
. . ' • . i v ■ [■ . i :■ i o. • ■ i 1 ' l
Conrad pl. Htttzendorf,
iiovi načelnik avstrijskega generalnega štaba.
Dnevne novice.
4- Velikodušen dar narodu ob grobu plemenitega moža. Vodstvo »Slovenske Straže«, je danes prejelo naslednje odlično pismo: Po želji blagopokoj-nega mojega očeta gospoda V a 1 e n t i-n a K r i s p e r j a mi je čast za namene velecenjenega Vašega društva izročiti vsoto tisoč k r o n in želim, da bi ta skromen dar bil v prid narodu slovenskemu, kateremu je bil moj rajni oče vedno zvesto udan. Izvolite sprejeti izraz mojega odličnega spoštovanja — dr. Valentin K r i s p e r. V Ljubljani, dne 11. decembra 1912. — Nimamo dovolj izrazov, da bi se zadostno zahvalili za ta dar, ki ga je dalo narodu pošteno slovensko srce. »Sloven. Straža« bo zvesto, trajno hranila spomin na odličnega rojaka, ki pri slovesu od sveta želi s plemenitim darom pomagati narodu do lepšega razvoja. Hvala in slava!
-f- Sovraštvo proti slovanstvu se v
sedanjem političnem položaju vedno bolj kaže. Prvo violino godejo zdaj Ma-žari. Brž ko so izvedeli za demisiji vojnega ministra in šefa generalnega štaba, so spravili to v svojem »Pešti Hirla-pu« v zvezo s tsm, da je treba izvršiti »strašen udarec proti srbskemu ljudstvu in srbski dinastiji«. Ni nobenega dvoma, da v teh besedah ne. odmeva toliko skrb za prestiž Avstrije kolikor brezmejno sovraštvo do jugoslovanskega naroda, ki se jc popolnoma otresel turškega jarma in gre nasproti lepši bodočnosti. Pa tudi s stališča avstrijskih interesov ni razumeti, zakaj naj sc podajajo take grozilne izjave, kakor jih konstruira zdaj fantazija Ogrov in Nemcev. Mi smo vendar močna država, ki imamo za seboj še močnejšo Nemčijo, in lahko svojo zadevo s Srbijo rešimo brez takega šuma, kakor si ga želi mažarska in nemška žurnalistika. Srbija krvavi na ranah, zadanih ji po vojski, ki je stala silno veliko žrtev, bo rabila. veliko časa, da si opomore, ima večji del svoje vojske pri Čataldži, čemu potem pretiti s »strašnim udarcem«, ki naj »uniči srbsko dinastijo« in celo »vse srbsko ljudstvo?« Srbija se bo hočeš nočeš morala udati, ker ni verjetno, da bi jo Rusija mogla vojaško podpirati. Sovražno pisanje, mažarskega in nemškega časopisja bo imelo le to posledico, da se bo nasprotsvo med Srbijo in našo državo še povečalo. Srbija se bo Tidala, a sprijaznila sc z nami ne bo, ako bodo Mažari in Nemci kazali tako brutalno svoje sovraštvo napram Slovanom. Kar se pa tiče Velike Srbije, je najboljše prolisredstvo to, da Avstrija združi Slovence in Hrvate In ustvari avstrijsko jugoslovansko državno enoto pod Habsburžani. Na. ta način bi mi postali most in kot posredovalec bi omogočili prijateljsko razmerje s srbsko državo. Nastala bo tekma med avstrijsko in srbsko Jugoslavijo na kulturnem in gospodarskem polju, tekma, ki bo tako Avstriji kakor Srbiji koristila. Morebiti bodo merodajni krogi uvideli, da je to boljša rešitev jugoslovanskega problema nego marcialični članki »Reichsposte«. »Armeeblatta« in »Pešti Hirlapa«. Zdaj tega na Dunaju še niso uvideli, upajmo, da bodo. To ie naše stališče v tem vprašanju.
-f- Nemci in jugoslovanski patriotizem. Nedvomno velik uspeh balkanske vojne je, da jc razgalila strupeno sovraštvo nemštva, posebno avstrijskega nemštva do Jugoslovanov sploh. Kakor je skoro vsa. nemška žurnalistika ob izbruhu vojne imela za plemenito in vzvišeno idejo, za katero so šle junaške armade v boj proti svojemu pol-tisočletnemu ubijalcu in skrunilcu, le zaničevanje in celo psovke, tako se sedaj ta družba, ko jo je vojna zgodovina postavila na. sramotni kamen, danes zaletava v nas avstrijske Jugoslo-
vane, podtikajoč našim srčnim čuti-lom ob sijajnih zmagah naših bratov nič manj kot veleizdajalstvo. Treba je enkrat izpregovoriti odločno besedo! Ali sme res tradicijonalno zvestobo Slovencev in Hrvatov do Habsburga, ki jo enoglasno priznava, opij u vati žc vsak teu tonski nacijonalec ali pa nemški burš? Bridka ironija je, da sc drzne celo najhujša garibaUinska družba pod plaščem lojalnosti psovati — Hrvate, to težko preizskušeno stražo monarhije na jugu, kakor navadne izdajalce. Pa kaj hočemo izgubljati besede! Naša zvestoba je tako vzvišena, kri, s katero smo jo neštetokrat oškro-pili, tako sveta, da bi avstrijski Jugoslovani omadeževali svoje junaštvo, ko bi se glede tega prerekali z nizkotnim nemškim in drugim takim papirjem! Kar se pa tiče naše narodne zavesti in zgodovine, ne bomo poučevali turkofilskih Nemcev, ki ne morejo, oziroma nečejo razumeti, kaj da pomeni beseda Turek v naših srcih. So spomini na krvave čase, ki se vtisnejo v dušo celim imlovom in so tem silnejši, '"'m hujše in groznejše je bilo trplje-e. Nemci so si zapomnili do danes dobo Švedov in Francozov, neprimerno hujšega divjanja Turkov pu. niso občutili razen epizode leta 1683. prav nič. Vsa grozna teža turških grozovi-tosti v Evroni ja lrzala na Jugoslovanih. Poleg Hrvatov, ki so več kot 300 let morali odbijati najsilovitejše navale izlama na Avstrijo in Nemčijo ter v ta namen žrtvovali svoje življenje, premoženje in sploh ves kulturni napredek, so tudi slovensko zemljo nemalokrat teptala turška kopita in močila kri zaklanih sinov in hčera. Spomin na turške čase živi še med našim narodom, je osvedočen v mnogih povestih, v narodnih pesmih in pravljicah. Usoda, ki smo jo tudi mi delili z našimi balkanskimi brati, nas je še bolj združila; odtod naše simpatije do njih; naša skromna denarna pomoč ranjencem; naše veselje vsled sijajnih zmag in tudi — ponos, da smo Jugoslovani!
-f- Darovi za ranjcnce in sirote na Balkanu. Iz zbirke našega upravništva smo doslej odposlali na Balkan že 8000 kron. Vsled velikega, navala raznih denarnih pošiljatev in naročil more naše upravništvo darove za ranjence in sirote sprejemati le še do ponedeljka, dne 16. decembra, potem naj se vsi darovi odpošiljajo na »Apostolstvo svetega Cirila in Metoda« v Ljubljani, Semeniška ulica. Pri vsaki pošiljatvi naj se naznani namen pošiljatve.
-f Nujni predlog. V včerajšnji seji državnega zbora je poslanec M. Mandič s tovariši vložil nujni predlog za državno podporo po toči in po suši oškodovanemu ljudstvu v občini Ocizla-Klanec, politični okraj Koper.
—	Zopet aretacija v Zagrebu. V Zagrebu so aretirali uradnika deželnega računskega urada Dušana S t a k t č a , ker je prenavdušeno govoril o Srbiji.
—	Častnim občanom občine Vodice na Gorenjskem je imenoval občinski odbor v Vodicah v svoji seji 1. decembra 1.1. č. g. Andreja Širaj, (sedaj) župnika na Savi ob južni železnici — vsled njegovih neštetih in velikih zaslug na zadružnem poiju v omenjeni občini.
—	Slov. kat. akad. društvo »Dan« v Pragi priredi v četrtek dne 12. deccmbra 1912 drugi občni zbor.
—	Prevzemnikom odvetniške pisarne rajnega g. dr. Janko V.liaua v Radovljici je določila odvetniška zbornica kranjska g. dr. M. Pirc-a, odvetnika v Ljubljani.
—	Mrtvega so potegnili iz Idrijce blizu žgalnice dne 10. deccmbra 25letnega maši-nista Ivana Zupančiča. Ponesrečeni je bil večer poprej hudo razburjen.
—	Za izletnike. Kdor hoče napraviti prekrasen izlet, naj pohiti na Planino — Sv. Križ pod Golico, kjer je prekrasno vreme. Opoldne je na solncu 25 do 30 C stopinj gor ko te.
—	Nevarno je obolel, kakor se nam poroča, odvetnik g. dr. K u š a r v Ki'anju.
—	Državna podpora v znesku 2034 kron jc dovoljena novi župni cerkvi Lurške Matere božje v Polšniku. Cerkveno preclstojništvo se tem potom najtoplejše zahvaljuje gospodu državnemu poslancu Povšetu, ker jc prošnjo podpiral na višjem mestu.
—	Smrtna kosa. V Celovcu je umrl juvelir VVagenpfeil, star 11 let. — Umrl je v Gorici bivši kavarnar Štefan Pavšič.
—	»Bnnbe« v goriškem slovenskem hotelu. »Soča« poroča: Ilotel pri »Zlatem jelenu« je zaprt. Ali so delali inventuro ali kaj, ne vemo, toda vemo, da so našli — bombe. Kot blisk je šlo po mestu med Lahi: bombe so našli pri »Jelenu«! In kaj je bilo? Tam so dobili par pušk in nekaj patron, last par lovcev. Ne vemo, kdo jc imel to srečno misel, nesti vse to v vojašni-
I co na Travnik. Tam seveda sc jc vsa
stvar pojasnila in razpofcilc so se vse »bombe«, katerih je bilo polno po ustih laškega meščanstva.
—	Društvo slovenskih trcpvskih potnikov vabi vse člane in tovariše na IV. redni občni zbor, ki se vrši v četrtek, dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v salonu hotela »Ilirija«.
—	Letošnji božični semeni v Črnomlju bo v ponedeljek dne 23. decembra 1912. P. n. gg. prodajalci in kupovale! se na ta semenj vljudno vabijo.
PROTI JEZUITOM V NEMČIJI.
Okrajni urad v Fforzhcimu je prepovedal predavati jezuitu patru Cahauszu o predmetu: Resnica o jezuitih.
LioMjsnsfce novice.
lj Božičnico priredi »Krščanska ženska zveza« gojencem »Dnevnega zavetišča« v Rokodelskem domu v četrtek, dne 12. decembra, ob 5. uri.
lj Govorniškega kurza S. K. S. Z. danes ne bo, ker je voditelj zadržan.
lj Gostovanje gospoda Caromarote. Jutri v četrtek (za abonenlc par) poje vlogo Alfreda v Verdijevi operi »Traviata« gosp. vitez Cammarota., član hrvatskega deželnega gledališča v Zagrebu. — Danes v sredo ob šestih tretja dijaška predstava »Sodnik Zalamejski«.
lj Predavanje v Trnovem. Jutri, v četrtek, 12. t. m„ bode predavanje v Slov, gospodarskem in izobraževalnem društvu, Konjušna ulica štev. 4. Začetek ločno ob 8. uri.
lj Slovenski zdravniki dr. Šlaj-mer, dr. Tanjšek, dr. Krajec, dr. Ora-žen, dr. Kučera so se vrnili iz Niša v Ljubljano.
lj Gradnja zbiralnih kanalov V bližnjih dneh se v celem obsegu začno dela za zgradbo kanalov zbiralnikov, ki bodo v zdravstvenem oziru največje važnosti za naše mesto. Segali bodo od Sredine na Prulah do prisilne delavnice in od Kolezije do izteka Grada-ščice.. Prenarediti bo treba v to svrho iztoke cestnih in hišnih kanalov. Na Poljanskem nasipu pri šentpeterskem mostu so se pripravljalna dela že začela.
lj Potresna opazovalnica in brezžična brzojavna postaja v Ljubljani
se izdatno razširi in izpopolni. Opremi se z vsemi pripravami za brezžično br-zojavljenje. Dalje dobi aperiodično horizontalno nihalo z galvanometričnim daljnopisom od kneza B. Galitzina; temu instrumentu se je na mednarodnem seizmološkem kongresu v Man-chestru leta 1911. priznalo prvenstvo kot najzanesljivejšemu in najpopolnejšemu med vsemi seizmometi. Postaja dobi tudi ponolen observatorij za meteorologijo. Celokupni zavod bo lahko tekmoval z enakimi napravami na vseučiliščih.
lj Ujel se je. Danes dopoldne se je pripeljal v Ljubliano neki Štefan Nemsi, rojen leta. 189-i. v Otšoradv na Ogrskem ter pristojen v Nagy Beke-reck, katerega je na kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerni ustavil in legitimoval. Fant je priznal, da je na Reki svojega gospodarja za malo vsoto ogoliufal. potem je pa krenil nroti Ljubljani. Nadalje je tudi priznal, da je svojemu očetu ukradel 560 K denarja. za kar je bil na Ogrskem aretovan in obsojen v enoletno ječo. Meseca junija je iz zapora pobegnil v Srbijo, od tam pa prišel na Reko. kjer si je poiskal službe, a ker mu tudi tam ni ugaialo. se je hotel izseliti v Ameriko. — Isti stražnik je sinoči prijel leta 1893. v Selu pri Semiču rojenega Štefana Strausa, ki se je hotel izseliti v Ameriko ter se s tem izogniti voiaški dolžnosti. Ta je bil pa precej navihan. Vzel si je retourni vozni listek do Otoč. kupil voščeno svečo ter deial stražniku, da jo nese blagoslovit. Denar v znesku 400 1\ ie imel njegov brat, ki je v Ameriki že bil in zopet, potuje tja. Pa. vsa ta. zvijača, mu ni nič pomagala. Oha Štefpna po izročili sodišču.
lj Za domačo učtt"lji~o dobi takoj dobro mpsto gospodična, ki je dovršila učiteljišče in ki bi poleg nemščin^ bila zmožna nekoliko poučevati tudi francoščino. Ponudbe, na naše uredništvo.
SlalersKe novice.
š Razstava v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 15. t. m. ob pol 12. uri sc vrši v stolnem župnišču slovesna otvoritev razstave letošnjih izdelkov družbe »Vednega češčenja«. Razstava je vsakomur pristopna od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer.
š Detomorilka. Iz Ormoža: Gostilničarjev sin lože Zoglmeier je botel s hlapcem izprazniti jamo za gnojnico. V jami pa sta našla otroško truplo. Takoj jo padel sum na deklo, katera pa je dejanje tajila, pozneje pa ga je morala priznati. Vendar pa je niso mogli
natančneje zaslišati, ker leži holana za mrzlico.
š Mojster in pomočnik. Jože Brc gant, kovaški mojster v Spodnjih Hočah, se je nekaj spri s svojim pomočnikom Janezom Bricmanom, katerega je s kladivom dvakrat tako močno udaril po glavi, da mu je prizadjal močne poškodbe. Bricman je moral oditi v bolnišnico.
š Umrl je v Gradcu vpokojeni namest-niški podpredsednik dvorni svetnik baron Hammer-Purgstall, star 60 let.
š Nehvaležni prenočevalec. K posestniku Matiji Grajšaku v Mamem pri Laškem trgu je prišel rokodelski pomočnik; prosil ga je za večerjo in prenočišče, kar mu je Grajšak dovolil. Pomočnik jc pa ponoči izginil. Prej pa preiskal vse Grajšakove omare in odnesel precej denarja in drugih stvari. Dozdaj tatu še niso prejeli.
Rožne sivari.
Vojaška straža ustrelila črevljarja. Pri
Ncretcnu, Moravsko, se je vojaški straži, topničarju Vamusch, 9. t. m. približal neki mož. Vojak je trikrat zaklical: Stoj!, a ker mož ni ubogal, je dvakrat ustrelil nanj in ga obakrat zadel. Mož je padel, a vstal in zopet šel proti topničarju, ki ga jc na to s tretjim strelom usmrtil. Pri mrliču niso dobili nič orožja in nobene sumljive stvari. Dognali so, cla je Vamusch ustrelil 391et-nega črevljarja Franca Kalapa, ki je kratko prej, ko je bil ustreljen, šc v neki gostilni popival.
Potres, dva sunka, so čutili v okolici Bolcana na Tirolskem.
Štiri otročiči zgoreli. V vasi Stolz, pruska Šlezija, so zgoreli štirje otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Ne spati v zakurjenih sobah! V Neu-stadtu, Koburg, jc mestni uradnik Grempl, predno jc šel s svojo rodbino šestih oseb spat, naložil v peč koks. Ko se je zjutraj prebudila 121etna hčerka, sta bila oče in oba brata mrtva, mati in obe sestri pa nezavestni.
Dve osebi zgoreli sta ob požaru neke trinadstropne hiše v Kostromi.
Člani ruskega dvornega sodišča v verigah. V Viborgu je bilo šest članov dvornega sodišča povabljenih k preiskovalnemu sodniku, a ker se vabilu niso odzvali, jih je ukazal preiskovalni sodnik aretirati in vklenjene prepeljati v peterburg.
lSletni morilec. V Rogačici, Bosna, so aretirali 15lelncga Obrenoviča, ker je umoril nekega otroka.
Povoženi vseučiliški profesor. Na Dunaju je 10. t. m. povozil poštri voz 84let-nega emeritirrnega vseučiliškega profesorja S. Sterna, ki je zelo poškodovan.
Velika železniška nesreča. V Wonnsu je zavozil osebni vlak v neko lokomotivo-Strojevodja osebnega vlaka je mrtev, deset potnikov je nevarno ranjenih.
Nov brzoslrelen top. V Bourgesu so Francozi preizkusili nov lop, ki je v 20 minutah 250kral ustrelil.
Novi vatikanski knjižničar. Sv,
Oče je imenoval po umrlem kardinalu Capecelatru kardinala Rampolla za vatikanskega knjižničarja.
Na Tirolskem imajo toliko snega, da je telefonska zveza zlasti med Ino-mostom in severnimi tirolskimi kraji pretrgana.
Prepovedani srbski listi na Ogrskem. V Belgradu izhajajoči srbski listi »Samouprava«, »Stampa«, »Balkan«, »Srpske Novine«, »Trgovinski Glasnik« in še nekateri drugi časniki ne smejo čez ogrsko mejo. Ogrski poštni uradi so dobili ukaz, da morajo z njimi kakor s prepovedanimi tiskovinami ravnati.
Izgubljena hči — miljonarka. V
tovarno miljonarja Webstra v New Yorku sla prišla pred tedni prosit, za delo dva stara človeka: mož in žena. Delo sta. tudi dobila, med uslužbenci se je pa takoj opazila velika podobnost med to starko in pa tovamarjevo soprogo. Stvar je končno prišla na ušesa tudi VVebstru, ki je vedel, da jc bila njegova žena kot 161elno dekle s silo odpeljana od starišev, ki jih potem ni več videla. Začel jc natančne preiskave v tem oziru in dognal, da so njegovo ženo, ki je. bila doma na Ruskem-Polj-skem, odpeljali cigani, nato jo pa prodali neki družbi potujočih artistov. s katerimi jc prišla tudi v Ameriko. Tu je pustila družbo in dobila tajniško službo pri nekem Webstrovem prijatelju. Tu jo je VVebster spoznal in jo čez par rneseev poročil. Ko je \Vebster spravil skupaj vse te podatke, je poklical delavsko dvojico in vprašal, odkodi sta. Povedala sta mu, da sta z Rusko-Poljskega. Na nadaljna vprašanja sta tudi povedala, da jima je bila pred 15 leti ukradena nedorasla hčerka Katja, ki je nista mogla več najti. Pred dvema letoma sta se tudi sama podala po svetu za zaslužkom in prišedši v Ameriko veliko prestala. Sedaj sta zadovoljna, ker upata, da sta pri VVebstru dobila trajno delo. VVebster je vorašal star-
ko, ako bi spoznala svojo hčer. »Takoj!« je bil odgovor. Nato je tovarnar dvojico smehljaje odpustil, na dvorišču pa je čakala na nju mlada bogata gospa: Pogledajo se in mati veselo zakliče: »Katja!« Bila je res Katja, izgubljena hči, sedaj miljonarka.
Teleronska ia Mavca poročilo.
IZBOLJŠAN POLOŽAJ.
Dunaj, 11. decembra. Danes se je vršil pod predsedstvom cesarja posvet ministrov, katerega so se udeležili: Berchtold, Krobatin, Conrad, Stiirgkh, Georgi, Zalcski. Po posvetu je finančni minister poročevalcu »Slovenca« izjavil, da danes zunanji pol> žaj znatno mirnejše presojajo.
Dunaj, 11. decembra. Ministrskega posveta se je udeležil tudi prestolonaslednik. Cesar je vprašal ministre glede zunanjega političnega in finančnega položaja. Zunanji položaj se presoja mirno.
ZAHTEVE AVSTRIJE.
London. Dr. Dillon piše v »Daily Tele-graphu«, da bo Avstrija na konferenci poslanikov sledeče stališče zavzela: 1. Avstrija odklanja diskusijo o cesiji kakršnegakoli dela albanske obali kaki balkanski vlasti. Avstrija ne dovoli v tem oziru nobene diskusije, kvečjem le diskusijo o mejah Albanije, izključivši obal. 2. Zahteva, da Srbija odkrito izjavi, da bo albanske meje spoštovala. 3. Avstrija zahteva, da se v polni meri upoštevajo njeni interesi pri modifikacijah, ki se bodo vsled turških teritorialnih cesij izvršile pri orientalskih železnicah. Ali bi morali novi posestniki garantirati nemoteni obrat ali pa bi morala družba železnico prodati. 4. Avstrija zahteva revizijo trgovinskih pogodb s Srbijo in Bulgarijo, ki bi vsaj Avstrijo vsled teritorialne izpremembe, ki zadene njene dosedanje turške trge, primerno kompenzirala.
STALIŠČE RUSIJE JE ZNANO.
London, 11. decembra. »Morningpost« fma iz najvišjih krogov sledeče informacije: Stališče Rusije je vsem velevlastim in tudi Avstriji dobro znano. Sasonov je Avstriji najprej predlagal sporazum na podlagi statusa quo. Ko se je ta podrl, je Sasonov Avstriji predlagal, naj se velevlasti izrečejo, da so na Balkanu deslnteresirane. Avstrija tega ni sprejela zaradi Albanije. Rusija je Srbiji svetovala zmernost, a Avstrijo tudi obvestila, da smatra srbsko pristanišče za življenjski interes slednje. Ker je Avstrija izjavila, da ne more dovoliti političnega dohoda Srbije k Adriji, se je Rusija zaradi miru udala, zahteva pa slejko-prej, da mora prosti dohod Srbije do Adrije garantirati popolno gospodarsko neodvisnost in ludi popolnoma nemoteni uvoz orožja in municije. Rusija pričakuje, da bo Avstrija tudi kaj odnehal-« in se pokazala nasproti Srbiji velikodušno, ker ji to gotovo ne bo v škodo. Sicer pa v Peterburgu verujejo v mir in različnim pojavom v Avstriji ne pripisujejo drugega pomena kakor tega, da izvirajo iz želje, manifestirati, da je Avstrija še vedno velesila, česar pa nobeden ne taji.
NOTA SRBIJI?
Praga, 11. novembra. »Bohemia« je z Dunaja izvedela: Avstro-ogrski poslanik Ugron je dobil nalog, da 11. t. m., to je danes, izroči srbski vladi noto, v kateri se bo srbska vlada na energičen način vprašala, ali hoče svojo politiko spraviti v sklad z avstrijskim stališčem ali ne. Nota pa ne bo imela značaja ultimata. Upajo, da se Srbija vsled nevtralnosti Rusije uda.
IZJAVA SRBSKEGA DELEGATA NO-VAKOVIČA.
Dunaj, 11. decembra. »Zeit« poroča in-terviev s srbskim delegatom Novakovičem, ki se je skozi Dunaj odpeljal v London. No-vakovič je izjavil, da je situacija brez dvoma jako resna, in da on, kakor vsi drugi razumni možje v Srbiji, obžaluje, da sc je razmerje med Avstrijo in Srbijo tako poslabšalo, da je zdaj že skoro nemogoče to nasprotstvo poravnati. Vendar bi se on nc upal še trditi, da ni še nemogoče najti način, kako skrajne posledice zabraniti.
IZJAVA AVSTRIJSKEGA POSLANIKA MERCYA O POLOŽAJU.
Rim, 11. decembra. »Tribuna« objavlja interviev z avstrijskim poslanikom v Rimu, Mercyem, ki izjavlja, da Srbija lahko dobi trgovinsko pristanišče ali v Draču ali v Sv. Ivanu Medua, teritorialne politične posesti pa ne, s čimer soglaša tudi Italija. O trozvezni pogodbi je poslanik dejal, da se ni izpremenila. Albance je poslanik zelo pohvalil kot narodno individualnost, ki zasluži samostojnost.
ITALIJANSKA JAVNOSTI PROTI AVSTRIJSKI BALKANSKI POLITIKI.
Rim, 11. novembra. »Messagero« pra-pi, da je bila obnovitev trozveze pred balkansko konferenco prvi uspeh avstrijske balkanske politike. Neka avstrijska korespondenca je poročala, da je Sasonov iz-iavil, da se bo Srbija izolirala, ako ostane trdovratna. Toda Srbija je že izrekla, da ie ukloni diktatu velesil. Čemu tedaj av-
strijsko časopisje Srbiji dan na dan grozi? Ne vemo, kaj naša vlada misli, a to lahko povemo, da duša laškega naroda čuti tako kakor mi: Italija ne more biti z vami! Italija ne more soglašati s tem, ako se hoče Srbija ponižati.
DEMENTIRANA BAJKA O BRODOVNI
DEMONSTRACIJI TROZVEZE.
Berolin, 11. decembra. Vest, da namerava Avstrija, Nemčija in Italija napraviti brodovno demonstracijo ob albanski obali, se dementira. Zato je tudi vest, da križarijo blizu Pulja štiri nemške križarice, neverjetna,
Milan, U. decembra. Secolo« izye od kompetentnega mesta, da jc vest lista »Roma« iz Napolja, da so se tam najele ladje, da prepeljejo laške čete v Albanijo, neos-novana.
NE VTR AT IZ ACIJ A ALBANIJE.
Rim, 11. decembra. Avstrijska in italijanska vlada sta se sporazumeli, da bosta na konferenci poslanikov zahtevali, da se Albanija nevtralizira in postavi pod varstvo velevlasti. — »Tribuna« komentira ta sklep, izvajajoč, da vsebuje za Italijo sledeče koristi: 1. Da nobena država ne bo zasedla Valone. 2. Da v Albaniji Avstrija ne bo uživala noben;h privilegijev pred Italijo, vsled česar bosta mogli obe na enaki podlagi gospodarsko konkurirati. 3. Ako bi Avstrija in Italija prenehali kdaj biti zaveznici, bo varstvo velevlasti skrbelo, da se glede Albanije ničesar ne bo izpreme-nilo.
ALBANCI SPRTI MED SEBOJ.
Trst, 11. decembra. »Piccolo« objavlja pismo albanskih notablov iz Drača, v katerem izjavljaio, da je vsa albanska inteligenca proti Kemal begu, ki je proglasil vlado po naročilu z Dunaja. Prezl je tudi Prenk Bib Doda in druge može, ki so za Albaniio največ storili. Mogoče je, da pride v Albaniji do revolucije in se bo Kemal bejeva vlada podrla.
AFERA PROCHASKA.
Belgrad, 11. decembra. »Stampa« poroča, da je včeraj imel konzul Edl v Pri-zrenu dve uri trajajoč pogovor z generalom Jankovičem in da se je zaslišalo tudi vse osobje konzulata.
MASAftYK V BELGRADU.
Belgrad, 11, decembra, Tu se mudi poslanec Masaryk, ki je konferiral z več političnimi osebami.
NOV ALBANSKIPRETENDENT.
Budimpešta, 11. decembra. »Buda pester Tagblatt« je izvedel, da bo 3i-banski vladar vojvoda Montpensierskj iz rodovine Orleans in je oženjen z avstrijsko princeso ter v sorodu s kraljem Ferdinandom.
FRANCOSKI LISTI PROTI AVSTRIJSKI POLITIKI. — AVSTRIJA ZAHTEVA ALBANIJO DO PRTZRENA IN SOLUNA?
Pariz, 11. decembra. Francoski listi dvomijo, da hi konferenca poslanikov imela kak uspeh, ker trozveza, zlasti Avstrija, podpira Turčijo. Avstrija bo baje zahtevala, da mora Albanija obsegati ludi Solun, Janino in Prizren. Avstrija priznava sicer Srbiji trgovsko pristanišče ob Adriji. zahteva pa baje carinsko zvezo, ki bi Srbijo popolnoma zvezala. (To Se nam zdi nekoliko neverjetno. — Opomba uredil.)
DAN^V NA DUNAJU.
Dunaj, 11. decembra. Danes je dospel semkaj Danev. Jutri bo imel konferenco z Berchtoldom.
INSTRUKCIJE ZA LONDON.
Dunaj, 11. decembra. V petek dospe semkaj avstrijski poslanik v Londonu grof Mennsdorf, da dobi instruk-cije za londonsko konferenco.
RUMUNIJA IN ŠPANIJA SE HOČETA
UDELEŽITI KONFERENCE.
Bukarešt, U. decembra. »Adeverul« poroča, da. se hoče tudi Rumunija posla-niške konference udeležiti, zlasti ker hoče, da se uredi kucovlaško vprašanje. Baje je tudi Španija iz razlogov prestiža izjavila, da se želi konference udeležiti.
BULGARIJA IN RUMUNIJA.
Bukarešt, 11. decembra. Danev je korespondentu »Adeverula« dejal, da ga jc rezultat njegove misije v Bukarešti! zelo zadovoljil. Sporazum med Bulgarijo in Rumunijo bo obema, deželi uri a koristil in bo služil tudi evropskemu miru.
Bukarešt, 11. decembra. »Rouma-nie« piše, da je Danev tako v Budimpešti kakor pri čataldži dosegel najlepše uspehe in da jih je brčas tudi v Bukarešti.
Bukarešt, 11. decembra. »InJipen-dence roumainc« piše, da je že politična osebnost. Daneva porok za to, na jc njegov obisk v Bukarešti imel zadovoljiv rezultat. Rumunljn. želi i nadalje živeti v najtesnejšem prijateljstvu 7. Bulgarijo.
OBISK VELIKEGA KNEZA NIKOLA-
JA MIHAJLOVIČA V BUKAREŠTI.
Bukarešt, 11. decembra. Sprejem ruskega velikega kneza Nikolaja '.Mi-hajlovica jc bil naravnost sijajen. Kralj je velikega kneza sprejel silno prisrčno. Ulice so bile okinčane, s hiš so plapolale zastave, ljudstvo je velikega kneza živahno aklamiralo.
VLAŠKO VPRAŠANJE.
Bukarešt, 11. decembra. Doznaje se čisto pozitivno, da Rumunija zahteva, da sc 400.000 Kucovlhakov, ki prebivajo v Pin-dusu in. Epiru, priključi avtonomni Albaniji, vsled česar bo zdaj treba pogajanj med Rumunijo in Grčijo, ki je te kraje zasedla.
POLITIČNA SMER RUMUNIJE SE NE IZPREMENI.
Bukarešt, 11. novembra. Dasi je upati, da se rumunsko-bolgarsko vprašanje po-voljno uredi in tudi Vlahi pride o pod Albanijo, Rumunija v ostalem, dokler bo vladal Karol Hohenzollernski, dosedanje smeri svoje politike ne izpremeni in ne pristopi balkanski zvezi.
SPORAZUM MED BULGARIJO IN RU-MUNIJO?
Sofija, 11. decembra. Tu se govori, da se je med Bulgarijo in Rumunijo v spornih vprašanjih dosegel sporazum. Baje pa se je bil že pred izbruhom vojske med obema državama sklenil lajni sporazum. Regulirala se bo meja Tutracan - Silistra.
PAŠIČ.
Belgrad, 11, decembra. Ministrski predsednik Pašič je odpotoval 9. t. m. v notranjost dežele. Ali bo Pašič tudi odpotoval v London, še ni gotovo.
BULGARIJA OBDRŽI ODRIN.
Sofija, 11. decembra, »Mir« izjavl'a, da se Bulgarija glede Odrina s Turčijo nc bo nič pregovarjala. — Po neki vesti ie bulgarska vlada 9. t. m. razdelitev Turčije že dekretirala. Traciia se razdeli v okraj Rodosto in Galipoli, Dedeagač in Gumiild-že ter Odrin in Lozengrad. — »Mir« izjavlja tudi, da so vse vesti o načinu razdelitve teritorija med balkanskimi zavezniki neosnovane. Te meie se določi:o sploh šele po miru, ki ga balkanska zveza en bloc sklene s Turčijo. Balkanska zveza tudi ne bo trpela, da bi Turčija mirovna pogajanja zavlačevala.
ČRNOGORCI BODO SKADER ZOPET NASKOČILI.
Cetinje, 11. decembra. Ker je poveljnik Skadra odklonil sprejeti pismo Nazim paše, ki mu naznanja sklep premirja in so Turki sovražnosti nadalje- , vali, so Črnogorci sklenili, da tudi oni" vsled tega ne priznajo veljave premirja za Skacler. Boj se jc že včeraj zopet začel in sicer okoli laraboša. Turki so bili z znatnimi izgubami nazaj vrženi. Č.ete so dobile povelje, da vse naduljne napade z največjo energijo odbijejo.
GRKI PRED GALLIPOLIJEM.
Carigrad, 11. decembra. Grške čete, ki so se izkrcale na gallioolskem polotoku, so zasedle obrežje Sedulbar, razobesile grško zastavo in napadle tri trdnjave. Zdaj se nahajajo eno uro pred Gallipolijem.
PREFEKT ZA DRAČ.
Bud mpeš a, 11, decembra. Tukajšnji srbski podkonzul Vintrovič je imenovan za prefekta v Draču,
BULGARSKO - GRŠKO RAZMERJE.
Peterburg, 11, decembra. »Rusko Slovo« poroča, da je razmerje med Bulgarijo in Grčijo zelo napeto.
PISMO BELGRAJSKEGA ŽUPANA PRAŠKEMU.
Praga, 11. decembra. Belgrajski župan Davidovič je poslal praškemu županu Grossu prisrčno pismo, v katerem se zahvaljuje na velikih dokazih dobrotljivosti in simpatij češkega naroda do srbskega in konča sledeče: »V boju se izkaže junak, v nesreči pa se pokaže resnični prijatelj!«
RUSIJA BULGARIJI.
London, 11. dccembra. Bulgarija je dobila od Rusije 20 milijonov frankov posojila.
AVSTRIJSKO POSOJILO V AMERIKI.
New York, 11. decembra. Bankirji ponujajo avstrijske zakladne bone po 97 tri četrtine odstotka.
KOLERA V CARIGRADU.
Carigrad, 11. decembra. Dne 9. t. m. se je pojavilo 200 slučajev kolere, med njimi 30 s smrtnim izidom.
OFICIOZNI LAŠKI GLAS O TROZVEZI.
R m, 11. decembra. »Popolo Romano« trdi, da je predčasno obnovljenje trozveze običajno, kakor se je to zgodilo že 1. 1902. Dejstvo, da obnovitev koindicira z balkansko krizo, je le slučajno.
ZANESLJIVOST AVSTRIJSKIH NEMŠKIH KORESPONDENC.
Rim, 11. decembra. Tu jako dvomijo, da bi se bil Sasonov, oziroma kak vodiven ruski diplomat o avstrijsko-srbskem sporu tako izjavil, kakor jc te dni poročala dunajska ^Politischc Correspondeiu«,
X X X PARLAMENT. — DR. KOROŠEC ZAPU-STI PODODSEK ZA LAŠKO FAKUL-TETO. - ODPOR PROTI VOJAŠKI PREDLOGI.
Dunaj, 11, decembra. Italijanski po-slanci so sklenili, da ne sprejmo vladnega predloga, da bi se zadovoljili s trgovsko visoko šolo v Trstu, marveč vztrajajo na reaklivaciji laške pravne fakultete. V pododseku ima to stališče fiksirati dr. Bu-gatto. — V današnji seji tega pododseka je poslanec clr. Korošec stavil predlog, da se obenem s pripravami za laško fakulteto zasigurajo tudi jugoslovanske visokošolske zahteve. Ker predsednik Rosner tega predloga ni hotel dati na glasovanje, jc dr. Korošec z motivacijo, da ni več v stanu se tega odseka udeleževati, odsek zapustil.
V	proračunskem odseku je govoril celo dopoldne dr. K o r o š e c in naglašal želje in zahteve Jugoslovanov.
Korošec se je pritoževal, da vlada nc ugodi nobeni želji Slovencev.
Korošec jc ob 2. popoldne še govoril. Finančni minister ga jc nagovarjal, cla neha, a ko dr. Korošec ni hotel, se je Zaleski odstranil.
V	justičnem odseku nadaljujejo češki radikalci obstrukcijo proti vojaškemu izjemnemu zakonu.
VI"da e izjavila, da zbornico takoj od-godi, ako bi se ta odpor nadaljeval.
IZGUBILA
se je v šmarski, oziroma grosupeljski občini bela, rjavo progasta
psica fermačka.
Kclor ve, kam se je zatekla, naj blagovoli sporočiti Karolu čeču, faktorju Katoliške Tiskarne v Ljubljani.
Mnenje g. primarja dr. Kcschmana,
v Radautzu.
Gospod J. Serravallo,
Trst-
Primarij dr. Keschman prav rad potrjuje, da je 011 imel najboljše skušnje z vašim železnatim kina-vinom Serravallo in da ga prav predpisuje bolnikom.
R a d a u t z , 6. junija 1911.
Zaradi nakupa popolnoma nove zaloge se prodaja ostanek zaloge tvrdke:
Franc Souvan sin
na Mestnem trgu št. 22 po izdatno znižanih cenah.
Najceneji nakup za Božič.
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram z.i nego kože rabiti le Mecken-pferd lilijino miefino milo Bergmanna ft Co , resm ob Labi. Komad po 80 vin. sc dobiva povsod	411

se Je zntekel. bele barve 7. rjavimi lisami !n dolgodlak. Kdor ga zasledi, naj ga pripeljo h Karolu Čornetu v Zg. Žlško št. 114, kjer dobi dobro nagrado.	3856
se razpisuje z letno plačo 700 kron. — Postranski zaslužki po dogovoru.
iz žita, najboljša kakovost za žganje priporoča v množinah od 60 litrov naprej po prav nizki tovarniški ceni M. Rosner & Co., Ljubljana, poleg pivovarne Union.
960 (52>
Kuharica
s
požteno kmečko dekle, želi stopiti v službo li kakemu gospodu duhovniku na deželi nii v mestu. Nastop takoj ali o novem letu, Ponudbe na upravo lista nod št. 3785.
Pismo s Celimo.
Cetinje, 8. deč.
Tarki v Skadru in na TaraboSu nočejo vedeti za premirje.
Za Turke v Skadru in na Tarabošu premirje ne velja. Ločeni od vsega sveta ne vedo ničesar, kaj se krog njih godi; vrhu tega so jih ohrabrile dve, tri zmage, ki so jih priborili pod Skadrom, tako da nočejo verjeti vesti o turških porazih drugod in nočejo nič vedeti o premirju.
Dasi je bilo premirje že predvčerajšnjim naznanjeno in dasi črnogorska vojska že več dni ni izprožila na Turke niti enega strela — Turki niti v Skadru, niti na Tarabošu ne mirujejo. Zlasti so Turki zopet z artiljerijo atakirali Širočko goro, toda brez uspeha. Črnogorska artiljerija ni odgovarjala.
Črnogorski odposlanec v Skadru.
Včeraj se je odpravil v Skader črnogorski odposlanec poročnik Baro Gjurkovič, cla poveljniku Skadra Ha-san Riza beju izroči pismo, v katerem se mu naznanja, da je premirje sklenjeno. Odposlanec se je najprej vozil na večjem parniku, ki vozi po Skader-skem jezeru, do blizo tje, kamor nesejo turški topovi; nato je prestopil v manjši motorni čoln in se z njim peljal v skadersko luko. To se je zgodilo radi opreznosti; Turki namreč silno preže na ta črnogorski parnik in so streljali nanj celo takrat, ko se je avstrijski ataše peljal na njem pod belo zastavo. Najbrže bi Turki tudi topot ne bili hoteli videti bele zastave.
Odposlanca so na obali sprejeli turški častniki. Ko jim je povedal, zakaj je prišel, so mu zavezali oči, in ga tako peljali v mesto. Kljub njegovi odločni zahtevi ga pa niso hoteli peljati k poveljniku samemu. Ker je bilo pismo odprto in jim ga je pokazal, so si častniki pismo prepisali, nato pa ga pustili čakati. Čakal je od 11. dopoldne do 4. popoldne, in ker je videl, da čaka zastonj, se je vrnil v tabor.
V Skadru imajo dovolj hrane!
Značilno je, da so turški častniki, ko so prepisavali pismo, ob oni točki premirja, ki govori o dobavi hrane v oblegane turške utrdbe, sami odklonili vsakršno pomoč v tem oziru, češ, cla jim ne manjka hrane in se bodo dalje branili.
Kak? misli kralj Nikola.
Črnogorci za nadaljevanje vojne.
Poročnik Gjurkovič je bil danes pri kralju, cla mu poroča o vspehu svojega odposlanstva v Skader. Kralju se je očividno poznalo, da ga, izid tega odposlanstva zelo zadovoljuje. Iz tega se sklepa, da je tucli kralj nasproten premirju in da je pristal nanj le radi sloge z zavezniki, da bi pa z veseljem pozdravil nadaljevanje vojne. Tu vlada splošno isto bojno razpoloženje in bi bilo nadaljevanje vojne vsem v zadoščenje. Vse kaže, da so tudi Turki enakih misli, ker napadajo dalje in o kakem premirju ničesar vedeti nočejo.
Kralj Nikola je preko zunanjega urada že danes obvestil nemško poslaništvo, ki sedaj zastopa Turčijo, kako je bilo s črnogorskim odposlanstvom v Skadru. Nemški poslanik na Cetinju bo sedaj pač moral znati najti pot, cla Turke v Skadru prepriča o sklenjenem premirju.
Prepozno so prišli.
Javno mnenje je vsled zadnjih dogodkov dokaj potrto. Vsakega boli, da je Črnagora prišla pred mirovno konferenco brez zavzetega Skadra. Vedno bolj jasno se vidi. kako velika je bila pogrešita, cla se Skadra ni takoj prvi dan vojne forsiralo. Včeraj je dospel semkaj turški sodnik iz Elbasana, sicer rojen Srb iz beranske okolice. On pripoveduje, da je peščica turške posadke in prebivalstvo v Elbasani takoj zbežalo, kakor hitro je počil glas, cla se približuje srbska vojska; ostal jc tako-rekoč sam, ko je došla srbska vojska, to je straža, ki je obstajala iz osem ko-njikov. Sodnik zatrjuje, cla je turška armada povsodi in vselej bežala pred zavezniškimi četami, kjerkoli so iste brzo prodirale in nastopile prej, nego jih je bilo mogoče pričakovati. Istotako bi se bilo najbrže zgodilo tudi s Skadrom, ako bi se Črnogorci ne bili predolgo zadržali pod Deči6em in krog Tuzija.
Elbasanski sodnik pripoveduje dalje, cla je drugi dan po napovedbi vojne od strani Črnegorc, imel v rokah depešo skaderskega poveljnika, v kateri isti roti poveljnika v Elbasani, da mu ne-
mudoma pošlje vojske, hrane in municije, ker se drugače niti en dan ne bo mogel braniti. Nato se je v Elbasani takoj sestavilo in zbralo 12 bataljonov vojaštva in so jih z vso hrano, ki jo je bilo mogoče dobiti, odpravili v Skader. Tisti, ki poznajo poti, pravijo, da bi bilo par sto Črnogorcev lahko zajelo te turške oddelke in Skader bi se bil vzel skoro brez žrtev. Seveda je danes vse jadikovanje zastonj.
Hasan Ali Riza bej,
poveljnik Skadra si je vsekako zagotovil najvišjo možno karijero v bodoči Turčiji, ako le odnese živo glavo iz te vojne. Že začetkom vojne, ko je bil še v zvezi s Carigradom, je clobil od sultana naslov: gazi (nepremagljiv), kar jo na Turškem najvišje odlikovanje.
: Harilalte ..Slovenca".:
ki je 7.o več čnsa službovala v trgovini z narejeno obleko, se sprejme takoj
ali do konca decembra. — Istotam se sprejme tudi BlL&iflitHi Naslov pove iz prijaznosti uprava lista pod št. 3805,	3805
Zajamčeno pristno
Slivovko Hrusevec Brinjevec Troptnovec Vinsko žgaefe
iz lastne žganjarne se dobe v množinah od 25 litrov naprej pri veležga-njarni sadja	959 (52)
m. Kosner $ Co.,
Ljubljana, poleg pivovarne „Union".
20.00® kr™ 7a rSenS2ž_ Pojasnila daje uprava „Slovenca" pod štev. 3812.
Razpis siužiie
v Radovljici. Plača 1100 kron v denarju in stanovanje. Mogoč bo tudi postranski pristužek pri hranilnici. Nastop službe lahko takoj.	3825
Župni urad Radovljica 9. dcc. 1912.
na Dunajski cesti o LjubSšani pred delanskimi hišami in na Giinsafr tako) ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, na GIiracaSi 37. 2127
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bitu iti
1 K2T Sl!lžl!a
\\\M IM (R
rno leda
je preizkuSeno najboljši 1252 kavini pridatek u.
: Franck : pravi,
kadar ponujeni Vam zaboj-čki ali zavitki nosijo kot ne-prevarljivi znak tvorniško znamko: kavin mlinček
se razpisuje pri podpisanem županstvu. Na stop l.januaria 1913. Plača po dogovori Županstvo Cerklje pri Krškem, dni 7. decembra 1912.	382'.
Jožef Omerza
župan.
muticj: zz
ki se razume na dobro pasteliziranje se takoj .sprejme. — Več pove Ovan Vidmar, Črni vrh pri Odriji. 3770
in odr.Sa':t kavine mešanice ^r
prva ljubljanska velepražarna za kavo
S)cbiv;.|o se v pražarni na vogalu ^Dunajske ceste — Sodne ulice in v moji trgo im s špecerijskim blagom dunajska cesta štev. 6.

• -v;.>.. <1—-
Josip Siupica
3800
jermenar in sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
PriporoCa svojo bogato zalogo najrazličnejših
oprav
krasno opremljenih; v zalogi je dalie
ičnili sani
lahkih, po zelo nizki ceni.
Vaša vozila se vzdržujejo po ceni in so vedno pripravljena za vožnjo, ako se ob času kot je sedaj, dajo pregledati, vse pomanjkljivosti nadomestiti in v uporabnem stanju v zato primernem prostoru shraniti. Kakor vsako leto tako tudi letos izgotovi to strokovnja-ško natančno in po zelo nizki ceni, zato primeren prostor pa da brezplačno tvrdka
Ko,
špecijolna trgovina s koleii, motorji, automobili in posaciezn.n:! de'!. Mehanična delavnica in qnraža
Ljubljana

H
JZ
m
63
4=
M
a
a
B
1»
85
ra
B
iu

♦♦♦
Naznanilo.

Radi preobložene zaloge se bode razprodajah od danes naprej	^
najboljših švicarskih ur kakor tudi srebrnina, zlatnina, briljanti in šivalni stroji pod tovarniško ceno. Srebrne ure od K 7'— naprej. Nihče naj ne zamudi te redke prilike. Za obilen obisk se priporoča tvrdka
Fr. Čuden
v Ljubljani, Prešernova ulica.

Primerna božična darila.
hm
ai
3
nt
in ra
M Ed
a
M
ra
2
ST
ia
♦♦♦
Podružnice: Baden, Češka Kamnioa, Čeika Lina. Brna Jablanice Inomo.t Krakov, Lltomertoe, Mor.«Sf52; Ktidlingr, Novi Jloln, Plren, Proga, Llb.ro«, TopUoe-Senov Dunajsko Novomoeto, Cvitava. ^
Menjalnice na Dunaju:
* • Achuuliruiiner>,r&»«u Bha, v I, «.........—.------ ... ......
Akoijskt kapital:: K 60,000.000.
C. kr. priv.
.	Rozervol fond:	»»	„.	^	.
MERKUR" Hranilne vloge I
. .. ,.	Renta! dsftii siačuiH banka i? m\m.	i *
i,,.,—:----------....... (ituttpemforferalrasno 22 vil. Marin.
hllferutrasse 95, VIII. Urchcnfal ,or.ir»i»e 133, IX. Alieratrau" i" AMII. WRMnger*trMM 43, XIX. »Bbllnuer iiauptstriiBse 88, XXI. Flo-rid?dorf, Hauptslrassc 41
bančna in menjalnlčna delniška družba jj
Bana j, 1. Vi/oilze ie 1.
Osrednja menjalnica; Duna). I, VVollzcIlc 1.
Rentni daiek plačuje uanka iz svojega.
Izvršuje vse bančne posle.
štev. 1053, pr.
m »i
Na porodniškem oddelku deželne bolnice, oziroma na c. kr. babiškem učilišču je izpraznjena služba
■m
z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado 100 K ter s pravico do dveh petletnic po 100 K. Poleg teh prejemkov uživa šolska babica še državno nagrado v letnem znesku 105 K ter prosto stanovanjo in prosto svečavo v deželni bolnici.
Prošnjam za to službo je priložiti krstni list, domovinski list, pravnostno spričevalo, zdravniško potrdilo o fizični vsposobljenosti, babiška diploma in dokazilo o popolnem znanju slovenskega in nemškega jezika ter je v njih tudi navesti, če je prosilka samska ali omožena in kje da je sedaj izvrševala prakso. Tako opremljeno prošnjo je predložiti do
dne SO. januarja ISO
vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Pozor trgovci!
Od sobote, dne 9. novembra, dalje se prodaja galanterijsko blago in pletenine iz konkurzne mase Ludovika Dollenza v Prešernovi ulici pod
tovarniško ceno.	3529
V Ljubljani, dne 5. decembra 1912.
BI
-a a
tu o k-n C
e ca e
3 IM
Domača tvrdka!
Priporočamo solidno tvrdko I
damskih in otroških klobukov ter športnih čepic os	••m s	vseh vrst
spanja


Izgotouljene
za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini
Ljubljana
B0ZICNA RAZSTAVA
v prostorih zavoda za pospeševanje obrti v Ljubljani, Duna.ska cesta št. 22.
mi
Tam se sprejemajo tudi naročila od 11. do 21. decembra 1912. Izdelki državnega ple-tarskega tečaja: moderna oprava iz pletenin, vrtne senčnice, košare za potovanja, stojala za cvetlice in ročna dela, senčnice za morska obrežna kopališča, skladni stoli, pletene Kina-odeje, kopalni čevlji in vse pletenine za domačo rabo in luksus. 3786
Ilustrovani ceniki zastonj.
Prva gorenjska industrija za pletarstvo v Radovljici.
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Karla SLzsičeta na Laucrc! naznanja s tem, da se bode
ine iS. dec^nsta W2
vršila na llctl mesfa na Lauerci prodaja nekaterih v konkurzno maso spada-jočih, do sedaj še ne prodanih premičnin iz prašič roke in sicer se proda:
30 velikih sodov (Lagergebinde), lege pri teh sodih, 1 aparat za filtriranje, kopališče
(les in materij al).
ZaEeiek prcila"e ob S. uri zfufrai.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1912.
Št 40.027.
Vabite
3788
2e mnogo let se oproščajo blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostne listke na korist mestnemu ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja se mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da so razpečavanje oprostnih listkov drage volje prevzeli gospodje trgovci: J. C. Hamann, Mestni trg št. 8, Vaso Petričič nasl. J. Samec, Mestni trg št. 21 in L. Schwentner, Prešernova ulica št. 3.
Vrhutega bode v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta raznašal mestni uradni sluga tudi letos oprostilo listke po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor doslej položiti eno krono in na vpisalni poli poleg imena pristaviti tudi število vzetih listkov.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejan tudi razločni naslov pošiljatelja.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne i. decembra 1912.
Župan:
Dr. Ivan Tavčar I. r.
BBBB&Hg»BBflBBBHBHB!BI&SiBBHBBflBBBIB&BBBBBBBnBflflBBaBBE9!21
si Mj7f)7f)Vf|c3f a zaoarooalna dražba za življenje g
U HMbUcClIlSfllfl Ravnateljstvo: Dunaj L Aspernplatz 1.
B se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo H	pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	fg
g Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. b Rezerve	„	„ „ 112 „ 452
™ Glavno zastopstvo za šjajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgasse 40, ^ Bi kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. ~ JJ k-ii," Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4.	^
MaBBSEaEaaBKBia^^HHBIBfflffiBfflBBBHBiaKS^EBaaBBKBaiaBBBBmEill«
izdaja konzorcij »Slovenca«.
kot oskrbnik koaikurzne mase Karel ienčeta na LaocrcL

Dinamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsoet-Ijaoo in preoajanje elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Turbo-generalorji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. O&floCnlce in Žarnice
vseh vrst.
Vodne tnrblne vseh sestav, (Francls, Pelton). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drngih tvrdk. Vse potrebe za fnStallranje.	>'•
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: MIha Moškere.