160. Številka.
Ljubljana, v ponedeljek 18. julija 1898.
XXXI. leto.
Uhaja vsak  dan m%**«r« iz'm&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemsn za a v s t r o-oger« k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., z* jiden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBcc 1 gld. 10 kr. Za poSiljanje na dotn računa se jio 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt Uta. — Za tuje dežele tuliko vec, kolikor pofitnina znaša. — Na naroobe, brez istodobne vpošilj.ttve naročnine, se ne ozira. Za oznanila plačuje m od Itiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr. fv. se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravn i It vo je na Kon^resuem trgu fit. 12. U prav n i fit v u naj se blagovolijo pofiiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne utvari.
Telefon 6t. 3-3=.
Znamenita manifestacija.
(Shod slovenskih advokatov, notarjev in kandidatov ia Kranjske, Štajerske, Koroške in Primorske.)
V .Narodnem domu" zbrala se je včeraj odlična dražba. Sedli so se odvetniki in notarji, ol-vetniški in notarski kandidatje iz vseh slovenskih pokrajin, da povzdignejo svoj glas za ravnopravnost slovenskega jezika, katera se nam se vedno krati, in da z vso svojo avtoriteto zahtevajo to, kar nam gre, česar pa še vedno n ismo deležni.
Shod je bil sklican v namen, da protestira proti brezpravnosti slovenskega jezika pri praški višji sodniji, a storil ni samo to, podal nam je tndi sliko o sedanjem položaju na Slovenskem sploh, sliko naših razmer glede narodne ravnopravnosti, ter zajedno formuloval sredstva in smotre v dosego tega, kar nam jamči § 19. drž. osn. zakonov.
0 sklepih tega shoda in o p osamičnih izjavah, katere nam je prinesel, bo pač še prilika govoriti, Za danes naj se omejimo na poročilo brez komentara.
Shod je otvoril s tproeta pripravljalnega odbora, dr. Papež, predsednikom pa je bil izvoljen odvetnik dr. Semec iz Celja, kateri je v svojem ogovorn mej dragim omenil, da so slovenski odvetniki na Štajerskem z ozirom na sklep graške odvetniške zbornice glede imenovanja grofa Gleis-pacha višjesodnim predsednikom in glede razpusta graškega obč. sveta vložili prošnjo na justično mi-nisterstvo, naj za Spodnji Štajer ustanovi posebno odvetniško komoro. (Živahno odobravanje.)
Zapisnikarjema sta bila izvoljena odvetnika dr. Dečko in dr. K a š a r, overovateljema zapis nika odvetnik dr. Pir o in not. kand. Pleiweis.
Ljubljanski župan Hribar, živahno pozdravljen, je na to v imeni mesta ljubljanskega zboro-valce presrčno pozdravil, rekši mej drugim, da je sklep graške višje sodnije, s katerim se je proglasila brezpravnost slovenskega jezika, prouzročil burjo nevoljo po vsi slovenski zemlji. Vsakdo je čutil, da je bil slovenskemu narodu prizadet udarec, in sicer od tiste strani, kjer bi morala vladati pravica, od katere pa smo vajeni, da potiska naš jezik v stran. Birokracije ravna od nekdaj z n a mi tako, kakor da bi ne bili polnopravni, in to celo sedaj, ko so prav slovanski narodi tisti, ki varujejo in branijo državo. Naklepu graške višje sodnije se je nprl ves narod, in danes se je zbral cvet slovenske inteligence, da povzdigne evoj glas proti nečuvenomu postopanja, kakršno si je dovolila graška višja sodnija. Župan je v imenu mesta želel shodu najboljšega vspeha. (Živahno odobravanje.)
Shod je potem prestopil na dnevni red, in je odvetnik dr. S tor najprej poročal o prizivni obravnavi pri graški višji sodniji dno 23. junija, pri kateri je bila proglašena brezpravnost slovenskega jezika. Ta govor, v katerem je poročevalec z vso brezobzirnostjo ožigosal postopanje takozvanoga slo venskega senata pri graški višji sođniji, in podal zanimivo sliko o dotični, v nekem ozira historično pomembni obravnavi, priobčimo jutri doslovno.
Dodatno k poročila dra. Štora je odvetnik dr. Maj aro u omenil, da se je točno 36 let poprej, ko je graška višja sodnija proglasila brezpravnost slovenskega jezika, vršila pri deželni sodniji v Gradca slovenska obravnava. Bilo je to, kakor poročajo »Novice", dns 23. junija 1862. Toženka,
Slovenka iz Ogerske, se je pač poskušala nemški zagovarjati, a ker jej nemščina ni gladko tekla so sodniki sami odredili slovensko razpravljanje.
O drugi točki, nasveti in sklepanja, kako pripomoči slovenščini do popolne ravnopravnosti v uradih, je poročal odvetnik dr. HraSovec iz Celja. Za uvod svojemu govoru je pojasnil razmere na Štajerskem. Brez pritožbe do zadnjega časa tam sploh ni bilo ničesar doseči. Za vsako utvar se je boriti in uradi uradujejo le toliko slovenski, kolikor se iz njih izsili, drugače pa tudi s popolnoma slovenskimi strankami uradujejo izključno le nemški, in da se more to storiti, se prezira celo novi ci vilnopravdni red, ki veleva, da je strankam zapisnik prebrati. V prepirnem in neprepirnem postopanju se samo tedaj slovenski uradujp, kadar intervenira slovenski odvetnik, v kazenskih zadevah pa se nraduje jedino in izključno samo nemški. Celo Gertscher je bil izdal ukaz, naj se s Slovenci delajo slovenski zapisniki, ako ne znajo nemški, a tudi ta ukaz je že pozabljen. Sploh se na Štajerskem konsekventno prezirajo jezikovne naredbe. Starejši sodniki se pač še uda jo, če tudi ne radi, mlajši uradniki pa nikdar, in lahko se reče, kolikor je uradnik mlajši, toliko j e predrznejši. Pri obrav navah govori državni pravdnik skoro izključno slovenski, samo dr. Kočevar v Celja ima navado, da pri nekaterih obravnavah nemški pledira, potem pa jedenkrat slovenski, to pa le, da demonstruje ad oculos, da ni vezan na noben ukaz. da dela, kar hoče. Zapisniki in sodbe so seveda nemške, le kadar intervenirajo slovenski odvetniki, se pišejo zapisniki slovenski, ker drugačnih odvetniki ne podpišejo. Jednake so razmere tudi na Koroškem in na Primorskem. Da se doseže slovensko urado-vanje, je pred vsem potrebno, da so odvetniki in notarji jedini in složni in da pri vseh uradih, pri vs h instancah govore in pišejo jedino in izključno samo slovenski. V tem ozira se še mnogo greši. Pri sodiščih se dela tako skoro izključno, ne pa tndi pri političnih in pri finančnih uradih. S temi se celo na Kranjskem deloma še nemški nraduje. V tem ozira je treba složnega postopanja, sicer bi nas nasprotniki koj razdelili na radikalce in mehke popustneže, kar bi stvari mnogo škodovalo. Zmago ravnopravnosti ovira mnogo tudi pomanjkanje slovenskega naraščaja, a vzlic temu je porabiti vsa sredstva, da se vlada prisili, poskrbeti za to, da se bo slovenski nradovalo. To dosežemo samo, če bomo sami izključno slovenski uradovali in nemškim uradnikom delali na vse možne načine nadlego. Vlada nam usiljuje sedaj ljudi, ki ne znajo slovenskega stavka izpregovoriti, taeh uradnikov, ki bi znali pravilno slovenski pisati, ni na Štajerskem niti 5°/0. Formalno se pač zahteva znanje slovenskega jezika, a na resnično znanje se nič ne gleda. Vsako spričevalo kacega privatnega učitelja se smatra za veljaven dokaz jezikovne zmožnosti, in zato je treba zahtevati, da se bodo morali urad niki izkazati z dragimi dokazili. Čez noč se nam sicer ne bo ustreglo, a z doslednim in energičnim delom pač dosežemo svoj namen. Zdaj je prvo, kar treba, da ministarstvo takoj ukaže vsem nradom, da se morajo pri občevanju s strankami posluževati tistega jezika, kakor stranke. Poročevalec je predlagal naslednjo resolucijo:
Slovenski odvetniki, notarji, odvetniški in notarski kandidatje obžalujejo protizakonito postopanje c. kr. nadsodnijs v Gradcu, ki pri prizivni obravnavi zastopnikom slovenskih strank ni dovolila govoriti v slovenskem jeziku, ter izjavijo, da bodo:
I. a) kot zastopniki slovenskih strank brez izjeme in obzira v pisavi in v besedi rabili pri vseh državnih in samoupravnih oblastvih, ki so nastanjena na slovenski, oziroma hrvatski zemlji, ter tudi v vseh pritožbah proti sklepom in razsodbam teb oblastev jedino-le slovenski, oziroma hrvatski jezik, ter da ne bodo pri nobenem uradu na Blovenski zemlji podpisali zapisnikov, kadar ho ti nepravilno pisani v drugem jeziku ;
b) da bodo kot zastopniki slovenskih strank tudi v naprej pri prizivnih razpravah v Gradcu zahtevali, naj se vrši obravnava v slovanskem jeziku, ter se pritoževali do najvišjega oblastva kadar in kolikorkrat se ta zahteva odkloni.
II. Ta sklep se naznani c. kr. pravosodnemu, notranjemu in trgovinskemu ministerstvu in se taista še dalje naprosijo:
a) da naj imenujejo za vse urade, ki ro nastanjeni v deželah, oziroma okrajih s slovenskim, oziroma hrvatskim prebivalstvom, torej v slovenskem delu Koroške, na Spodnjem Štajerskem, Kranj-sktm in Primorskem, brez izjeme sploh le uradnike, ki so tudi v pisavi zmožni slovenskega in hrvatskega jez ka, kot konceptne uradnike pa le take, ki so to znanje dokazali vsaj z ?adostnim redom, ki so ga dobili pri maturitetnem izpitu ;
b) da naj taista razpišejo državno ustanove za dijake, ki se hočejo posvetiti jedni ali dragi stroki, spadajoči v njih delokrog, vs«j za toliko časa, dokler ne bode nehalo pomanjkanje slovenščine povsem zmožnih uradnikov;
c) da naj takoj ukaŽfjo vsem podrejenim dotičnim oblastvom, tudi onim druge instHnce, da morajo v občevanju s slovenskimi strankami rabiti le slovenske in hrvatske tiskovine ter se poslužiti slovenskega, oziroma hrvatskega jezika tudi v pisavi, posebno v zapisnikih, razsodbah ter v svojih, ustno in v navzočnosti strank predna*anih poročilih.
Odvetnik dr. Kraut iz Celovca je rekel, da se je oglasil, da kot jedini zastopnik maloštevilnih slovenskih koroških pravnikov izrazi soglasje slovenske Koroške z drugimi Slovenci tudi v tej zadevi. Mnogoštevilne so zapreke, ki se delajo ravnopravnosti na Koroškem, še v obilnejši meri kakor drugod, a razen z občnimi se je tam boriti še s posebnimi. Slovensko uradovanje na Koroškem je še v povojih. V deželi imajo vso moč nemški naci-jonalci v rokah, in vladi je to prav. Brez resnega odpora dopušča, da brezobzirno gospodarijo, dasi ve vsak otrok, da so jim vse druge kakor avstrijske reči pri srcu. Nacijonalci gledajo grdo vsak poskus, le deloma uresničiti ravnopravnost in vlada neče pretrgati ljubavne zveze z nacijonalci, če prav o ravnopravnosti marsikaj govori. Pri takem stališču vlade je ob sebi umevno, da pri političnih in njim podrejenih oblastvih ni sledu slovenskemu urado-vanju. Vse naredbe in ukazi se izdajajo jedino le v nemščini, dasi zadene Slovenca škoda in kazen, če se ne ravna po njih. To je gotov:m krogom še prav, ker njih želja je popolni propad slovenske narodnosti. Redki slovenski odloki, ki se izdajajo vsled slovenskih vlog, ne spreminjajo prav nič na celi upravi. Pri sodiščih se ravnopravnost slovenščine teoretično nekako priznava, v praksi pa je vse drugače. Pravi se : ne moremo slovenski uradovati, ker ni za to sposobnih uradnikov, in ker zahteva pravica, da tudi nemški uradniki avanzrajo. Oba razloga sta ničevna. Če res ni uradnikov, naj si jih vlada vzgoji; a da bi bila uradniška mesta v slovenskih krajih ustanovljena le radi avuncementa nemških uradnikov, proti tema odločno protestujemo.
Mej Slovence se pošiljajo uradniki, če prav opozarjajo iz poštenja sami, da niso zmožni slovenščine, a reče se jim, da to ni nobena napaka. Pri deželni sodniji  je ustanovljen za  slovenske kraje poseben kazenski  in  civilni senat,  a vsi udje niso povsem vesli slovenščine. Le dva svetnika zuata slovenski n radova ti, drugi govore  slovensk;  le „po damače". Dostikrat je kateri člen tega senata odsoten; nadomešča g* trd Nemec in obravnava se vrši s pomočjo tolmača. Tu je pravi Akand.il — tako sa je o tacib obravnavah izrekel neki višji sodni uradnik celovški. C.tsih pa še tolmača ni, in tedaj se obravnava preloži, kmetje p i morajo še j < lenkr.it daljšo pot napraviti, mogoče z istim usjehom. To je naša litra in  cena justica.   Obravnave s tolmačem napravijo deloma prav smešen utis na posluAa'ca, povrh pa je slovenski kmet tolmačem iiročeu na milost   in  nemilost,   ker ti  niso  pravniško omikani. Častno pa tuJi za sodnika ni, da si po takm potu pridobi podlago sodbi in tudi pjstavno to ni. Slovenska vloge se v obče slovensko rešujejo, pritožujejo se pa proti temu nemški od veta ki, zahtevajoč dvojezične  rešitve !    Porotniki   so  večiuoma sami Nemci, in obravnava se s pomočjo tolmača. Kazenske razprave niso nikoli popolni ma slovenske, pač pa so  je že jedna  vršila dvojezično jedino le radi zapisnikarja, ki ni uniel niti besedica sloveuski. Pri okrajnih sodiščih imajo različne nazore ravnopravnosti, a bstvo je, da se uradniki skušajo ogniti slovenščini, k er le morejo.   Največje  težave delajo konceptu,   uradniki,  a delajo  jih   tudi   manipulacijski uradniki, saj se je celo slovenski rešena zemljekujižua prošnja  nemški  vknjžila,   češ,   to   jo  dovolil višji sodni uradnk, sicer pa je lepše, da je vse v j> -in m jeziku vkojize.no.   C sto slovenske  razprave na Koroškem Ah ni  bilo   ker šolniki   le malo  s'o venski znajo, ali pa celo nič. Uradi pospešujejo reuegustvo, a vladajoče   žalostne  razme.e  se dajo odstraniti le cd  zgoraj, z radikalno  n formacije,  a tako doseči, to je naloga naših poslancev. (Ž vahno pritrjevanje.;
Notar Baš iz Celja je naglasak da je premalo slovenskih uradaikov. Gleispach je sam <i--i.il, da ne ve, kje <iobi slovenščine zmožnih uradnikov. Vprašan h o slovenskem uradniškem naraščaju je pereče. Ker so slovenski uradniki od države priznana potreba, naj ustanovi država štipendije za juriste, kakor jih je ustanovila za Biologe, kakor jih je vojno ministarstvo ustanovilo za medicince. — Po nasvetu notarja Bata je bda navedena resolucija stilizirana.
Advokat  dr. Pipuš  iz  Maribora  je v jiko ob ornem govoru dokazoval, da to, kar se je zgodilo pri višji sodniji v Gradcu,   ni 8 ucaj, anviak pojav s;.' e ua,  ki deluje na to, da izpodrine slovenščino iz vseh uradov, zlasti in najprej iz sodnih uradov. Sedaj smo glede ravnopravnosti   dosti   na slabšem, kakor  pred   leti.   Na Štajerskem  so sod šča, kjer noben uradmk leto in dan ne zapiše slovenske besede,  dasi je dotični okraj  ves siovenski,   ako ga advokat k temu ne prisili.   Pa časih tudi advokat o .-nar na opravi.   Tako je sodnde v pravdi dveh slovenskih strank formalno sklenil, da zapiše v zapisnik samo to v slovenskem jeziku, kar pove odvetnik, vse drugo pa v nemškeua jeziku. Govornik se je proti temu pritožil  na okrožno sodišče, a ne bo se preveč čud ti, če propade. Pri trgovskem sodišča v Mariboru ss je govorniku izrecno zabranilo govoriti slovenski, češ,  da noben prisadnik ne zna slavenski. Instančnim potom je težko kaj doseči, saj je zdaj že nastala zmešnjava, velja-li zakon, ali veljajo jezikovne naredbe, in meša se pojem,   deželno navadni in okrajno navadni jezik.   V Cmureku, v katerem okraju je tretjina  prebivalstvi slovenske narodnosti, se j« govorniku  vrnila slovenska tožba, ker ni bila pisana v nemščini, in višja sodnija |e to nečuveno postopanje odobrila.   Zdaj leži  stvar pri jastičnem min sterstvu.   Iz teh slučajev,   katore je lahko pomnožiti, je videti, da se sistematično izpodriva slovenščina iz uradov. Prvo, kar treba izpaslo-vati, je to, da je jezikovno  znanje šteti za kvalifikacijo,  potem   bo kmalu  dovolj naših uradnikov. Sddaj vlada odriva Slovence — v Sarsjevu je tretjina uradnikov  slovenske   narodnosti — in pošilja k nam najstrapenejše naše sovražnike.  D.ugo kar je storiti, pa je organizacija za podporo dijikov na visokih šolah, in sicer organizacija s pomočjo posojilnic.
Odvetnik dr. Dečko iz Celja je pritrjal izvajanjem, da treba skrbeti za naraščaj, dasi je gotovo, da vlada ne bo ustanovila zahtevanih štipendij, in zagovarjal misel, da bi morali odvetniki pri vsaki
' razpravi pred višjo sodnijo zahtevati poseben sklep, i j Samo protest ne zadostuje.  Sodnija naj v vsakem ' slučaju ponovi krivico in če pride v vsakem slučaju j pritožba na miniaterstvo, se bode sodnija naposled le udala.
Odvetnik dr. Pretner iz Trsta je pojasnil, da razmere na Primorskem niso dosti boljše, kakor na Štajerskem. Da bi sodniki znali slovenski, za to se ne skrbi. Samo senatni predsednik zna slovenski, sodniki ne. V nekem slučaju je govornik podal nič nostno pritožbo, ker sodniki niso bili slovenskega ! jezika zmožni, a najvišje sodišče je izreklo, da to i ni vzrok ničnosti. Seveda delajo tidi sodniki svoje j sklepe veduo z ozirom na vladajoči pol.tičn sistem. Svoj čas so pri trgovinskem sodišču v Trstu izključili slovenski jezik, in najvišje sodišče je to potrdilo, sedaj pa veudar priznavajo ravnopravnost. Kazinere so barbaričue, juatica že zdaj nima dosti zaupanja mej ljudstvom, aoipomoči se da samo z jezikovnim zakouom.
Odvetnik dr. Kvbar iz Trsta je zastopal stališče, da je nasvetovaua — in pozneje sprejeta — resolucija premalo energična. Sličea slučaj kakor v Gradcu, se je primeril dr. Gregoriua pri trgovinskem sodišču v Trstu, a &t Gregonn se m udal m posledica je, da dobimo slovenščine zmožne prisedmke. Kar so Slovenci v Trstu dosegli, to so dosegli ne vsi-- i naklonjenosti uradaikov, ampak vsled oiloč-uosti slovenskih odvetnikov. Tudi pri graški višji sodniji bi morali odvetuiki navzlic prepovedi samo sloveuuki govoriti, a će bi se jim vzela beseda, naj bi odšli in vložili ničnostno pritožbo. Ako se bodo slovenski odvetniki samo pritoževali, ne bodo dosti dosegli. Jedino sredstvo, priti do uspeha, je ob strukcija.
Oivetnik dr. Filipič iz Celja se je pridružil izvajanjem dr. Rjrbafa, rekši, da bo obstrnkcija sicer stala žrtev, ali razprava, pri kateri bi odšel odvetnik, ker se mu ni dovolilo slovenski govoriti, bi bila v \ smislu § 477., 4.) in § 503. nična.
Poročevalec dr. Hrašovec se je deloma ako-J modiral izrečenim nasvetom in v tem smislu uredil \ navedene resolucije, glede obstrukcije pa zastopal i stališče, da bodi to prepuščeno odvetnikom.
Ko je še notar 8 a š na ugovore glede državnih štipendij za slovenske juriste konštatoval, da daje j take štipendije tadi bosanska vlada, in d t jih slcsc : od naše vlade ni pričakovati, pač pa se dajo doseči j potom sklepa v državnem zboru, je shod sprejel vse nasvet«jvane resolucije.
Odvetnik dr. Maj ar on je poročal o ustano-j vitvi višje sodnije v Ljubljani in pojasnjuje zgodovino tega vprašanja, predlagal naslednjo resolucijo: Slovenski odvetniki in notarji vseh slovenskih pokrajin, zbrani na shodu v Ljubljani, 17 julija 1893. leta, izrekajo ustanovitev c. kr. višjega deželnega sodišča v Lubljani za nujno potrebno v pravosodnem in gospodarskem interesn slovenskega naroda ter zato poživljajo državne poslance tega naroda, da čim preje izposlujejo nadsodišče v Ljubljani.
Odvetnik dr. Dečko je izrekel mnenje, naj j bi se ta peticija po posebni deputacija izročila ministerskema predsedniku in ministrom, a oglasi naj se tudi deželni odbor kranjski, ki more stopiti tudi pred cesarja. Z ozirom na to je dr. Maj ar on predlagal, naj se izvoli odsek, ki naj sestavi peticijo in jo izroči vladi in tudi cesarju, dočim je notar Baš nasvet oval, naj se v peticiji razpravlja tadi o univerzi v Ljubljani. Ta predloga sta bila sprejeta.
Odvetnik dr Kri sper je na kratko utemeljeval naslednjo resolucijo:
Shod slovenskih odvetnikov sklene, naj se osnuje drnštvo kot zveza vseh slovenskih odvetnikov, katero bode imelo namen varovati pravice odvetniškega stanu in koristi slovenskih etrank, posebno pa potegovati se za jednakopravnoet slovenščine v vseh uradih, katero se naj dalje tndi peča z nasve-tovanjem zakonskih prememb iz novih načrtov, kolikor to zahtevajo interesi slovenskega naroda. V ta namen naj se izvoli pripravljalni odbor, ki naj izdela pravila in zvezo ustanovi.
Resolucija je bila sprejeta, na kar je pred* sednik notarske zbornice, notar G o g o I a izjavil, da se bodo tadi notarji posvetovali o ustanovitvi podobnega društva za notarje.
Končno so bili v odsek, ki naj sestavi peticijo v smislu sprejetih resolucij na predlog dr. Štora izvoljeni gg.: dr. Tavčar, dr. Majaron, notar Plantan, dr. Krisper, dr. Dečko,  dr. Gregorin in dr. Kraut.
S tem so bile razprave končane in je predsednik, dr. Srnec zaključil zborovanje s zahvalo
vsem poročevalcem in udeležnikom ter odvetnikoma, ki sta se pri graiki višji sodniji zavzela za ravnopravnost slovenskega jezika, d očim je shod na predlog notarja Platana izrekel predsedniku dr. Sernecu zahvalo za vodstvo.
V MJublfanl, 18. julija.
Alpinsko in Sudetne dežele. .Deut. Volka« blatt* dokaanje — kakor že večkrat — nekaj, česar sam ne veruje. Dokazuje namreč, da je centralistična ustava Slovanom prijazna, a Nemcem vedno sovražna. Ker se boji, da ss bode slovanski vpliv na centralno vlado še povečal, predlaga nekaj novega: generalni deželni zbor za vse nemške alpinske dežele, ki bi bil avtonomen tudi v narodnem vprašanju ter bi smel določati jezik v uradih in šolah. „Deut. Volksblatt" prizna, da so Sudetne dežele mešane, a trdi, da so Štajerska, Nižje-Avstrijska in Koroška čisto nemške dežele. Na tako trditev pač ni  vredno odgovarjati; prebedasta je!
Udajajo se! V Budimpešti zboruje konferenca, ki se bavi z načrtom avtonomnega carinskega tarifa. Tega je izdelal ogerski trgovinski minister Avstriji v — strašilo, kakor da sta personalna unija in carinska vojna z Avstrijo že neizogibni. Toda načrta se ni zbala Avstrija, nego — Ogerska. Večina členov tiste komisije je namreč vlada priporočala, naj se izogne carinski vojni ter naj obnovi pogodbo!
Samouprava srbske pravoslavne oerkve. „Narodny Listy" poročajo, da so prišli minoli četrtek na Dunaj zaupni možje srbsko - pravoslavnih cerkvenih občin iz Bosne in Hercegovine: Gligorije J- ttanovič iz Sarajeva, Vojislav Šola in Vladomir Rodov ć iz Mostar ja, Lazar Jovanović iz Tuzle in Kosta Kujundžie iz Livna. Ti zaupniki so prinesli Kallayu načrt za avtonomijo srbsko'pravoslavne cerkve v okupiranih deželah, kakoršnega je Kallay želel dobiti. Kalitiy je načrt sprejel ter dejal, da ga pošlje dež. vladi v Sarajevu ter se posvetuje z bo-sensko-hercegovskimi biskupi. Na vprašanje Kallaya, kakšno osebno stališče zavzemajo zaupni možje, izjavili eo ti, da je vrhua oblast njihove cerkve čari grajski patrijarhat s sv. sinodom. Ki.lay se je na to razsrdil ter jim dejal, naj pišejo t-.ke nesmiselnosti v svojih listih, a njemu naj s takimi stvarmi prizaneso. Iz vsega govorjenja se je zdelo, da smatra Kallay samega sebe vrhovnim gospodarjem srbsko pravoslavne cerkve boaeusko-hercegovske. Na to so zaupniki zapustili Kallayateree odpeljali v Carigrad. S tem seje storil — pišejo „Nar. Lsty" — važen, velik korak, kateri se je pripravljal že več let. Obžaljujemo, d« moramo priznati, da je Kallay pravoslavne Bosance in Hercegovce s tem prisilil ter da je istina, da spada srbsko-pravoslavna cerkev okupiranih dežel pod vrhnjo upravo carigrad-ekega patrijarhata in sv. sinoda.
špansko ameriška vojna m Carlisti Listi poročajo, da se začno mirovna pogajanja v Wa-shingtonu; posredoval bode francoski poslanik. Glede Kube se obrneta baje obe vladi na narod, ki naj potom plebiscita sam odloči glede zaželjene oblike bodoče vlade. V koliko je ta vest resnična, ne vemo. Vsekakor je istina, da se španska vlada še vedoo ne upa odkrito začeti z mirovnimi pogajanji. Don Carlos že trdi, da je revolucija neizogibna ter da doseže kmalu svoj smoter ter se pripelje v Madrid kakor — kralj. Iz Madrida javljajo, da Carlisti neprestano agitirajo za državni prevrat. Organizacija Carlistov je baje jako popolna; v vseh mestih imajo svoje zastopnike ter jih podpira tudi duhovništvo. Ukaz Don Carlosa bi zadoščal, da se pojavijo na raznih krajih nakrat revolucijonarne bande. Vlada pa se zanaša na svojo redno vojsko, ki šteje vsaj 200.000 vojakov.
Iz občinskega sveta ljubljanskega.
V Ljubljani, 15. julija.
(Konec.)
O določitvi imen za vodmatske ceste in ulice je poročal obč. svet. Zabnkovec. Ćestitljivi starček je z zdravim humorjem in z dobrodejno narodno navdušenostjo zagovarjal in korenito utemeljeval svoje predloge. Nasvetoval je imenovanja „Zaloška cesta", „Stara pot11, aVodmatski trg", „ Bohoriče ve ulice", „Cegnarjeve ulice", „Zalokar-jeve ulice", »Ravnikarjeve ulice*, .Jenkove ulice", „Japeljeve ulice11, ,Na zavrtih", „Pot v bolnico", „ Vojaške ulice" in .Poljska cesta", katere predloge je obč. svet vse vsprejel.
O kolavdaciji del pri vodnjaku elektrarniške postaje je poročal obč. svet. Žužek. Dela je svoj čas prevzel podjetnik Wagenfuhrer za svoto 7450 gl-
Mož ni vložil predpisane 5°/a varščine, ampak prosil, naj se mu dotični znesek pridrži od zaslužka. Doe 13. avgusta 1. I. je naznanil, da je vodnjak 17 m. globok in da naročeni parni stroj več ne zadostuje, ter je prosil, naj mesto delo v lastni režiji izvrši. Magistrat je sklenil, delo natančnejše nadzorovati, in je naznanil podjetniku, da mu nekaj dokazane izgube nadomesti. \Vagenfuhrer je na to naročil tako slabo adjustiran stroj, da ga je bilo vedno popravljati, in da so samo poprave veljale nad 400 gld. Kako malomarno je bilo nadzorstvo, kažejo še razne drugo okolnosti. Vodnjak je le 18 m. in 30 cm. globok, namesto 25 m. in de 20 m. cevi. Pri kolavdaciji se je izkazalo, da gre VVagenfiihrerjn za to delo 0788 gld, 72 kr., dočim je \Vagenftihrer Zhhteval za celih 17.333 gl 28 kr. več, torej 24.122 gld. Napaka je bila, da se je tako delo oddalo neznani firmi, a tudi magistrat y dela nezadostno nadzoroval in el-ktrarniški urad ni točno izvrševal svoje dolžnosti. Wagenfiih-je dobil na rečun 90G2 gld., torej dosti preveč in to VHled nezadostne pozornosti pri nakazovanju Magistrat je pač sklenil, povrniti Wag. nfiihrerju nekaj izkazane izgube, a gntovegt ni nič obljubil. IVIag'strat je o tem sklepu Wagenfuhrerja pomank-Ijivo obvestil, in to je dalo podjetniku povod, da je na nečuven način razsipal, češ, saj plača občina. Samo za čas od avgusta do febiuvarja je poleg troškov za stavbo zaračunal 3103 gld za nadzorstvo, 4780 gld. za dnine delavcev, 2882 gld za lo-komobil in več drugih troškov, a poglob 1 je vodnjak v tem čam za i m. 30 cm. ! Po izkazu inž. Schlaufi je Wageofi'uer že prejel 9069 gld., a Sclilaufov izkaz je nepopoln. Za položitev kabljev je prejel VVagenfiihrer 23 977 gld 83 kr. Z ozirom na to je poiočevalec predlagal: 1 ) Kolavdacija vodnjaka in obračunana »vota se cdobrita, poročilo se vzame na znanje; 2.) Županu se nnroči, da na podlagi te svote napravi z Wagenfiihrerjem obračun in skrbi, da ostane 10°/o kavci;a v smislu pogodbe do C. aprila 1899. v blagajni; 3) Prepušča ee hi panu administrativnim potom ukreniti vse, kar je izvajati iz poročila.
Župan Hribar je  predlagal,  naj »e poroče valcu za njega mučno in težko delo izreče zahvala, čemur je obč. svet z živahnimi Dobro klici pritrdi, ter sprejel poročevalčeve predloge.
O začasni namestitvi še jednega monterja pri elektrarni in o začasni namestitvi monter.skega pu-močnika je poročal obč. svet. Pavlin in je predlagal, naj se pooblasti župan ju najeti, monterja zlasti zategadelj, ker preneha firma Siemens in U <lske poslovati v Ljubljani in bo mesto moralo izvrševati instalacije   — Sprejeto.
O nakupu dveh škropilnih vozičkov je poročal obč. svet Pavlin in je predlagal, naj sb v ta namen dovoli 1050 gld. — Sprejeto.
Obč. svet. Plantan poroča o odkupu zati škega dvorca, za kateri je občina ponudila 10 000 gl., dočim zahteva erar najmanj 20.000 gld. in je predlagal, naj se pogajanja pretrgajo. — Sprejeto.
Dalje je poročal o ponudbi Fr. Dolenca na Poljanski cesti, naj mu mesto odkupi 18 2 Qm. sveta po 25 gld. in je predlagal, naj se Dolencu ponudi po 10 gld. za D m. — Sprejeto.
Dalje je poročal o jednaki ponudbi Rozalije Je v nikar na Tržaški cesti, ki zahteva za 114 □m. po 10 gld. za Om. in je predlagal, naj se ponudi po 2 gld. 50 kr. za Qm  — Sprejeto.
Isti poročevalec je poročal o ponudbi Josipine Ronnrjeve na Emonski cesti za odkup njene hišice št. 8 a za G800 gld. (Veselost) in je predlagal, naj se ponudba odkloni. — Sprejeto.
Na predlog istega poročevalca je obč. svet sklenil, ponud ti Ivanu Dražilu za njegov svet na Gradu 400 gld. in sit er iz zdravstvenih ozirov, ter odkloniti ponudbo Marije Jerančičeve na Radeckega cesti za odkup njenega sveta.
Obč. svet. Vel k a vrh je poročal o prošnji hišnega posestnika Jos. Streharja na tržaški cesti, od katerega je mesto kupilo nekaj sveta, za pre membo regulačns črte in je predlagal naj se pre-memba ne dovoli. — Sprejeto.
Obč svet. dr. Stare je poročal o izjavi Elije Predoviča, da ne sprejme ponuđene svote 800 gld. za odstop jednega dela sveta pred njegovo hišo in je predlagal, ne dalje se pogajati radi tega sveta. — Sprejeto
Ostale točke dnevnega reda so so rešile v tajni seji.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 18 julija — (Shod slovenskih odvetnikov in notarjev,) ki se je sešel včeraj v Ljubljani, bil je prav dobro obiskan. 0 posvetovanjih poročamo na dragem mestu, ta naj izrazimo le nekaj opazk, koje smo mej shodom čuli od tega in onega, če bi se še kdaj sklical jednak shod v Ljubljano, naj bi se zbo • rovanje ne pričenjalo v času, ko se drugače tndi pravniki radi vsedajo k obedu. Ni bilo toraj čuda, de so mej važnimi razgovori vdeleženci odhajali in dohajali, ker brez obeda niso mogli vstrajati do treh popoludne. Dalje bi bilo želeti, da se pri tacih prilikah ustanovi pripravljalni odbor — jedna sama
oseba, in naj se še tako napenja, ne opravi vsega, in to tudi tedaj ne, če bi bila povsod priljubljena — ki že prej sklene resolucije, koje naj potem poročevalci na shodu vtemeljujejo. Prav koristno bi bilo, če bi se resolucije že kake dni pred shodom vsem vdeležencem doposlale, da bi le ti vsaj vedeli, za kake nasvete jim je glasovati v dan zborovanja. Sploh se je celemu shodu videlo, da se je zanj v Ljubljani premalo pripravljalo. Prišli smo skupaj, kakor bi se ne poznali, in skoraj ravno tako smo se razšli. Da gospodje aranžerji, ali prav za prav gospoda aranžerja nista mislila na to, združiti vse udeležence pri slovesnejšem, skupnem obedu, je jako obžalovati. Istotako sa je videlo, da se je hotel shod postaviti nekako pod egido tistega krščanskega socijalizma, pred kojim klečita Krisper in Majaron. Zategadelj se pripravljalcem niti vredno ni videlo, povabiti k slu du Ljubljanskega župana, kojega jo lastni njegov takt pri vedel na shod. Drugače bi se tako odličen shod od strani m^sta niti pozdravil ne bil! Ta napaka se je pa na drug način popravila, da je bil k shodu povabljen go«p. Gostinčar, ki bode v svojem, tako razširjenem glasilu prej kot ne doslovno priobčil vsa poročila Vsaj s tem si tolmačimo postopanje nekaterih poročevalcev, ki bo nam Bvoja poročila, koja smo hoteli v tem listu priobčiti, odrekli. Obupali radi tega ne budemo !
— (Izredni občni zbor odvetniške komore) «e je vršil včeraj dopoldne. Predsedoval je komorni podpredsednik dr. M o s c h e. Občni zbor je sprejel resolucijo, s katero protestira proti sklepu graške višje sod nije radi slovenskih razprav Besedilo resolucije priobčimo jutri.
— (Imenovanja ) Suplent na nižji gimnazji v Ljubljani g. Anton P eter lin je imenovan profesorjem na gimnaziji v Kranju, suplent na nižji gimnaziji v Ljubljani g. dr. Jos. Pipenbacher pa profesorjem na gimnaziji v Novem mestu. Su-plenta na gimnaziji v Kranju gg. Leopold Polja-nec in dr. Jos. To m in še k sta imenovana pro-f sorjema na istem zavodu, profesar na realki v Trutnovu gosp. Avgust Ne me če k je premeščen na realko v L ubijani.
— (Abiturijentski koncert s plesom.) Učiteljiščniki obeh tukajšnih učitelj šč so z moral nim in gmotnim uspehom sobotnega koncerta in plesa prav zadovoljni. A tudi gostje ao bili. Okusno sestavljeni in velezanimivi koncert pod finim vodstvom g. Jos. Čeri na je bd vseskozi izbaren, a tudi ples je bil jako živahen in prav eleganten. VzpriČo pičlega prostora prijavimo daljše poročilo jutri.
— (Zveza slovenskih  pevskih društev.)
Slavnim pevskim društvom, čitalnicam i. t. d., ka terim je doposlal osnovalni odbor „zveze slovenskih pevskih društev" okrožnico z dne 20 junija 1898. z vabilom, da naj odpošljejo svoje odposlance za prva skupščino, ki se bi imela vršiti v Ljubljani dne 24. julija 1898. služi naj v vednost, da je t s no valni odbor to prvo skupščino preložil na dtn 2 5. septembra 18 9 8. Kraj in začetek zborovanja se hode pesebej naznanil.
— (Zvrtnik ali cev?) Prijatelj našega lista nam piše: Na Gorenjskem, in sicer v Kranjski gori rabijo za cev besedo zvrtnik. V Pleteršnikovem slovarju te besede ni. Nehlologntn se zdi ta izraz dosti primernejši, kakor cev. Naj bi o njej izrekli svoje mnenje jezikoslovci.
— (Neprevidna biciklistinja.) Danes pop. je hči znanega krčmarja v Florijanskih ulicah („Pri Kleeblatt"), ki se je peljala v družbi z uslnžben-cem Katoliške bukvarne, llajakow.tschem, na bi ciklju, v Vegovih ulicah podrla neko gospodično.
— (žumberak.) Ogersko hrvatska komisija za rešitev Žumberškega vprašanja se snide dne 7. avgusta na lici mesta, kjer bodo preiskavanja trajala kacih osem dnij, potem pa pride v Kostanjevico, kjer se bo pogajala z avstrijsko komisijo.
— (Poskusen umor) V Zagorju ob Savi se je ondotni konjederec in kovač Jožef Judem s svojo ženo spri in jo je v jezi poskusil ustreliti. Na srečo je ni zadel.
— (Promocija ) Gosp. Edvard Slavi k, odvetniški koncipijent v Trstu, je bil v soboto na graškem vseučilišču promoviran doktorjem prava. Čestitamo I
— (Kakšni BO Nemci.) Pri maši, s katero se je zaključilo šolsko leto v Mariboru, so mariborski pripravniki slovensko peli. »Tagespošti" se piše, da je to obudilo splošno ogorčenje in vprašuje, če je cerkev primeren prostor za take demon« stracije. Komentirati tacih izbruhov nemške nestrpnosti pač ni treba.
— (Huda kazen.) IzGradcase nam piše: Medicinec Prem v Gradca je bil dne 16. junija za« radi dvoboja z nekim častnikom obsojen na 3 me*
sece zapora. Višja sodnija je to kazen zvišala ni osem mesecev. Prem je pobegnil v inozemstvo.
— (Zanetti v nemilosti) Z Goriškega se nam piše: Klub italijanskih poslancev je pozval dekana in drž. poslanca don Zanettija, zastopnika Furlanskih kmetskih občin, naj odloži svoj mandat, ali naj vsaj izstopi iz kluba. Uzrok temu je, da sa je don Zanetti postavil na čelo krščansko- socijal-nemu gibanju mej primorskimi Lahi.
— i Nesreča ) Pretekli teden so bile vojaške vaje mej Renčami in (»rad skuto, Na ukaz: ogenj ustaviti ! jeden vojak po nerodnosti ali kako ni zaprl varno svoje puške. Na to so vojaki na povelje tekli, puške držeči v rokah ob boku. Kar se sproži slabo zaprta puška ter rani drugega vojaka, z imenom Ignacij Petje, v dlan. Pripeljali so ga v Gorico v bolnišnico, kjer mu je roka otekala, da bo jo morali slednjič odrezati; v nedeljo pa je Pe<je umrl vsled zastrupijenja krvi. — Ponesrečeni Petje je železniški us užbenec iz Ljubljane, star 31 let, ki je bil poklican v Gorico na orožne vaje. Zapustil je ženo in pet nepreskrbljenih otr ik.
— (Ponesrečen kolesar.) V petek zvečer se je ponesrečil kolesar g A. T o r o š , ki je bil pri zadnji mejnarodni dirki v Ljubljani zmagovit. Na poti iz Uarkovelj v Trst He je zaletel mej konja pred neko kočijo ter težko ranjen obležal.
Darila i
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Namesto venca rajnemu tajniku Sentpeterske moške podružnice sv. Cirila in Metoda g. Jal ju Devu, so darovali 110 kron naslednji členi iste p idruž* niče, in sicer po G kron gg. i Mart. Malenš^k, Ana Zamik in Helena LUvdek; po 4 krone gg : Marija Rutar, Franc Mally, Jos. Lorber; 2 kroni 40 vin. g. Franjo Mulaček; po 2 kroni gg.: Marija Toman, Fr. Trček, dr. Vinko Gregorič, Fr. Ferlinc, Marija Cerne, rodbina Jager, Uršula Strah, Ign. Valentmčič, Iv Hafner, L »op Tratnik, Milan Kozak, Jos. Kozak, Marija Grošel, Ivan Bonač, Ivana Bončar, Marija Plehan, Ivana Orešek, Iv Globočmk, Fr. ćuden, Andr. Šarabon, Mihael Bulovoc, Ani. Koblar, Elija Predovič, Marija Sajovic, Andr. Milavec, Ant. Mnu, Fr. 1'aulič, Iv. Činkole, Vik. Rohrman, Jak. Gruden, Karol Lappain, Fr. Hribar; 1 krono 40 vin Ivana Mar It; 1 krono 20 vin. J. s. Čad ; po 1 krono g?.: Iv. Vrbovec, Fr Žsn, Iv Kregar, Vinko Šorn, Marija Lavrič, Fr. Ban, Fr. Trdina, Ana Stupica, Rsjka }> anke. Iv. Mejač, Iv. Gričar. — Živeli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
Telefonična in brzojavna poročita.
Dunaj 18. jolija. Ministerski predsednik grof Thun je povabil pooblaščence nemške ka toliške ljudske stranke na posvetovanja o svojih jezikovnih propozicijah, katere so druge nemške stranke odklonile. Posvetovanja bodo jutri. Udeleže se jih baron Dipauli, dr. Ebenhoch, Kari on in dr. Fuchs. Ministerski predsednik pohabi tudi druge stranke na taka posvetovanja
Dunaj 18 julija. Ogerski ministerski predsednik baron Banffv je imel danes dolgo posvetovanje z grofom Thunom in odpotuje od tod v Ischl k cesarju. Temu potovanju se pripisuje največji politični pomen; zatrjuje se, da gre ?a dogovor z ogersko vlado radi načina, na kateri hoče vlada narediti konec sedanji krizi v Cislitvanski.
Praga 18. julija. Trgovinski minister je razstavi arhitektov in inženerjev v Pragi nakazal državne subvencije 5000 gld.
Pariz 18. julija. Zola piše, da je vojni minister Cavaignac zagrozil radikalni stranki, da stopi iz ministerstva, ako ne nehajo radikalni listi ga napadati  radi  afere Drevfussa.
Pariz 18. julija. Policija je pri nekem Curcasseju baje našla mnogo važnih, na Drey-fussovo afero nanašajočih se spisov.
Washington 18 julija. Včeraj dopo-ludne je general Toral zapustil z vso špansko vojsko Santiago in odkorakal ž njo v ameriški tabor, kjer so Spanci odložili orožje. Američani so s španskih utrdb sneli španske zastave in razobesili američanske.
Washington 18. julija. Po navedbi generala Torala je kapituliralo 24.000 mož. Vojna uprava ju razpisala konkurenčno obravnavo za prevoz španskih vojakov v Evropo. Prevoz bo veljal l1/* milijona dolarjev.
Washington 18. julija. Mac Kinlev je odredil, da mora smeričanska vojska takoj poskusiti, da zasede Portoriko.
Umrli so v ■ J ubijani:
Dne 11. julija: Franc Škerjanc, ključavničar, 17 let, Hrenove ulice fit. 20, jetika.
Dne 15. julija: Ivan SerSen, sprevodnikov sin, 6 let, "Vodmat 6t. 29, ponesrečil.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem 306"2 m.
	Stanje Čas opa- baro-zovanja metra v men.	Temperatura v °C	Vetrovi	Nebo	ca jb 5 s j? % >^
lt>.	P, *večer , ToTmj	176	si. jug	jasno	
17.	7. zjutraj   738-1	14 6	sr. jvzh.	jasno	00
■	8. popol.   736 3	86*9	sr. jzah.	jasno	
• 18. t	y. zvečer 7364 7. zjutraj   738 0 2. popol.   736 8	19-0 172 27-4	si. jvzh. si. jvzh. ■r Jur	skoro jas. skoro jas. jasno	o-o
Srednja temperatura sobote in nedelje lil* in 20 2'» 21° pod in 0*4" nad aormalum.
JDuLixaj3isa. borza
dne 18. julija 1898
Skupni državni dolg v notah..... 101 sjld. 80 ki.
Skupni državni dolg v srebru    .... 101 , i>5 „
Avstrijska zlata renta......                             . 121 „ 60
Avstrijska kronska renta 1' ,..... 101 , 15
Ogerska zlata renta 49/,....... 120 # 80
Ogerska krunska renta 4°/0..... 99 , —
Avsr.ro-ogerske bančne delnice     .... 911 , -
Kreditne delnice......... 359 , 50
London vista.........                                            . 119 „ 90
NemSki drž. bankovci za 100 m,trk ... 58 „ 80
20 mark............ U 75
30 frankov........... 9 „ 52«/,
Italijanski bankovci......                            .   . 44 „ 30
C. kr. cekini........... 5 _ K3
Zahvala.
Za mnoge dokaze srčnega sočutja v bolezni in povodom smrti mojega iskreno ljubljenega soproga, gospoda
za mnogobrojno spremstvo do zadnjega počivališča izrekam vsem prijateljem in znancem, poHebno preblagorodnenau gosptniu Županu [vanu Hribarju, častitemu gospodu župniku Malena kn, .".sunitom mestnim uradnikom, al. deputaciji ži-vinozdravmkov, al. društvu ..Sokol", si. mesarski zadrugi, kakor vsem darovateljem krasnih ranoav svojo najsrčnejšo zahvalo.
Zahvala.
Povodom neizogibne smrti nafiega iskreno ljubljenega in nepozabnega očeta, gospoda
Josipa Domladisch-a
trgovca in grasčaka
so nam toliki dokazi pravega in odkritosrčnega sočutja od vseh strani doftli, da nam je nemogoče so vsakemu posebej primerno zahvaliti.
Mi se zahvaljujemo najtopleje vsem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu osobito prečastni duhovščini, gospodom uradnikom c. kr. okrajne sodnije in c. kr. davčnega urada, slavnemu uči-tt-ljstvu, čestitim šolskim sest rim, gospodom pevcem za premilo petje na grobu, slavnemu gasilnemu društvu ter c. kr. orožnikom tukajšnje i o-staje in sploh vsem. ki so nam v trenutkih u • a neizrečene bolečine z tolažili svoje sočutje izrai.tt izvolili.
(UH)
Ilirska Histrica, dne 16. julija 18iH.
Žalujoči ostali.
V Ljubljani, dne 1«. julija 1898.
(1109)
Učiteljica
z dobrimi spričevali, izobražena za ljudske Sole. iell vet meseo avgust brezplačno poučavati v kakej privatne j hlii na de iell
Pisma uaj se  blagovolijo poslati;   I ^l ub i | it mi, poMto restant« At. T. (1112—1)
Izurjena prodajalka
vešča sloveDskega in nemškega jezika, se sprejme takoj v trgovino z mešanim tlagom. (1088—3)
Več pove upravništvo „Sloven»kega Naroda".
Jednonadstropna hiša
z desetimi stanovanji v najlepšem kraja javnega vrta mesta TlarlUort* Je nn |»r«i«lts|. Hiša le 11 let davka prost:; in ima hranilnica na njej 7500 gld. vknjizenih. dana je nizka in se kapital dobro obrestuje.
Ponudbe gospodarja Francu 1'oplthvU ii. Weinbaugaase št 9 v Maribora. ( 107-1)
Kupi se večje partije
borovih švelarjev
ali pa tudi
cel borov gozd.
Ponudbe Filipu Siipaiići«* u, stavbeniku
v Ljubljani. (i078—3)
Gospodu e?.    tf £fabljanL
K sijajnemu vspehu vče-raj&njega ogleda v Lescah z velikim spremstvom čestitamo ^W^renejše. BomaostalL
Več vagonov
(1032—4)
prve vrste se bode prodalo od 24. t. m. nadalje do 5 avgusta. Cena po dogovoru. — Več se izve pri «Iiill|u Ij«'iihm*I-Ju v Oor. Ijo^hAcii.
Ces. kr. avstrijske      državne železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od Ani 1. Junija 1898. leta. <»<IIkm1 Ib l.|itl»l|t««Bf juž. kol. l*r«>K» Trbli
Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak Celovec, Franzenfeste, Ljnbuo; čez Selzthal v Ansse, Solnograd; čey. Klein-Reirling v 8t*yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Oh 7. nn 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabol, Beljak, Ce lovec, FranzeMsfeste, Liuhno, Punaj; čez Selzthal v Soin. grad -čez  Klein-Reirling v Line, Budejevice, Plzenj, Marijine var.' Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstettei: na Dunaj. -- Ob  II. nri 50 m. dopoludi e osobni  vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Sebthal, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m.  popoludne osobni vlak v Trbiž Beljnk, Celovec, Ljubno; čez Selatlial v Solnograd, Len*- - Gastein, Zeli  ob jeaern,   Inomost, Bregeno,   Curih, Oenevo   Pariz; čez Klein-Reirling v Stejrr, Line, Badejevice, Plzci.j Marijine vare, Heb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lirsko, Dana; l ia Amstetten. — Ob 7. uri 15 min. zvečer osebni vlak v Lepco Bled. Poleg t'ga vsako nedeljo in praznik ob f>. uri 39 m. po poludnu v Lesce-Bled. — ProKS v Nov« mest«* I« v Ko c«vj«.   Mešani vlaii: Ob 6. uri 15 m. zjutraj, ob 12. ur: ,c'5 m.  popoludne, ob G, uri  30 n . zvečer — 1'rlliort L.|ubljnnw j. k.   Proa*  le Trbiž«.   Ob 5. url 46 m. zjutraj osobni   vlak s Dnnait   via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov,  Karlcvih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solno<rada, Linca, Steyra, Ausseea. Ljubua, Celovca, Bedaka. Fran lentfeete. — Ob 7. uri 55 min. zjutraj osebni vlak iz Lesec-Bleda. — Ob 11. nri  17 m. dopoludne osobni vlak z Dcnaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov  Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Oeneve  Cnriha, Bregenca, Inomosta., Zella ob jezeru, Lend-Oasteina Ljubua, Celovca, Linca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 67 m. popoludne osobni vlak s Dunaj;* Ljubua,   Selzthaia,  Beljaka.  Celovca, Frauzensfeste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m zverer osobni vlak s Dunaja, Lipska Prage, Francovih varov, Karlovih varov, H -ba, M.irijiinh varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. Poleg tega vsako nedeljo in prainik ob 9. uri 5!> ni. vlak ia Lesc-Bleda. — 1'ruK« Is N«««k« uteeln In Is Hu^evfa Mešani  vlaki: Ob 8. uri  19 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m, poooluiine in ob 8. nri 35 m. zvečer. — 0<IIi«mI le I.|ub-IJmu«- d. k. v Kamnik. 0L  i. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri b m. popoludne, ob 6. uri 5U m in ob tO. uri 2f) min. zvečer, poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. — Prilio«! v l.|ubl|anu d. k. ia Hsuisika. Oh 6. uri 56 m. zju tra), oh   11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. ur.   K) m. in ob 9. uri 55 min. zvečer., poslednji vlak samo ob nedeljah in praznikih. (1044—10)
cRafon ckočeoar čPaola Močeoar „y Sfočevar
pomočena.
(1113
Kuverte ^ firmoj
priporoča po nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
7«x
6t. B188.
(1106 — 1)
Razglas.
Podpisani deželni odbor razpisuj sledeče
službe okrrožDill zflravnitov na Kranjskem:
1 ) v Kn^evNkl Itekl z letno plačo ttftO Kl<| ; ' 2.) v Velikih I,«hI«-hIi z letno plačo 704» {-!<l. Prosil i za jeduo teh služb pošljejo naj svoj« prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do        a.TTB"ta-sta, ±333. 1.
ter v nj h dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prukse, avstrijsko državljanstvo, fizično • poeobnost, neoniadeževano življenja, dosedanja sluibovanje ter znanje slovenskega in nemSkoga jezika.
0'irao hm pa bode le na take prosilce,  kateri  so najmanj dve leti že hlužbovuli  v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
dne 14. juliji 1898.
w
Josip Pavčič Danijela Pavčič
rojena
*J3*r« poročena.
(1114)
Uet. Lazčc Vel. laščo
dn6 tQ. julija W98.
KVodno IBdravftllAoe       v neposredni bližini mesteca Kamnik (žel. a ■     eesai >n     postaja) na vznožji KnmniAkih planin, din
AMA| e:       y\ 5| W^      1 \jT 2c8to° lf">,'^t'» krasni sprehodi v srarečnih y |JwX I     ebsL^ri J I I 1 1 Iti gozdih,  lov,  ribarenje  postrvi, elegantno ■V       w zdraviliško  poslopju z velikimi vnraudami,
■ i u   14 ni ii j H U*' m kopeljna hisa z bnnjskirai in tlouche-kopelji,
basin za plavanja, vodno zdravilifiče, pokrito setalifiče, travnik in telovadni prostor, vestno individnvelno zdravljenje po Enelppovlh načelih, po želji tudi po druzih naravnih zdravilnih načinih, pitno zdravljenje, elektriciteta, masaža, zdravstvena gimnastika. Zdntvnifiki vodja: Univ. med. dr Waok«nrelter. Stanovanja po zmerni ceni. Sobe od 40 kr. do 1 gld. 80 kr. v zdraviliškem poslopja in v 4 vilah, vse zvezano z nasadi zdraviliškega parka, izborna restavracija; penzija I. razreda l gld. 36 kr.. 11. razreda 70 kr. na dan. — Prospekti po zdraviliškem ravnateljstvu.        (502—15)
Ravnokar je izšla v naši zalogi
11094—9) e<
jasna
Bajka iz postojnske pećine. — Speval Ivo Ivanovič Bučar.
Cena knjigi je 1 gld., lično v platno vezani 1 gld. 30 kr., po pofiti 5 kr. več.
Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg'0" založna knjigarna
v Ljubljani.
fer)
7""*"
Brl
m
lzdajnt©Jj in odgovorni urednik: J o lip Nolli.
Laatnine in tiflk .Narodne Tiskarne*.