Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* etvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/III Telefoni uredništvo: dnevna služba 2090. — nočna 29%. 2994 in 2090 VENEC Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Ćelc. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za i use ro te; Surajevo štv. "563. Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunuj 24.797 U prti v a: Kopitarjeva 6, telefon 2991 Izhaja vsak dan zjutruj, razen pondeljka in dnevn po prazniku Dva nacionalizma Proslava, s katero so avstrijski Nemci ob-Ivajali spomin na koroški plebiscit, nam daje ft»Uožnost, da o vprašanju narodnih manjšin izpregovorinvo nekaj besed z načelnega stališča, kakor sum kot katoliški list dolžni. To je tem bolj potrebno, ker se nobeno vprašanje ne obravnava danes s toliiko neodkritosrčnostjo in liceimerstvom kakor ravno vprašanje narodnih manjšin. Če je treba, se pravice narodnih manjšin branijo s stališča liajaibeolutnejSe morale, ki ne pozna nobenih izjem od svojega zakona; če pa kaže drugače, se najdejo tisočeri izgovori, ki naj opravičijo kršenje zahtev naravnega prava. Tako lia primer fašistična Italija zahteva za peščico Italijanov na dalmatinskem obrežju narodno avtonomijo v imenu neprckršljivc pravice, dočim istočasno brez vsake vesti zatira pol milijona Slovanov v novih provincah in to mirno zagovarja, sklicujoč se na neizprosnost na turnega zakona asimilacije slabejšega po močnejšem. V obrambo enih se poziva na kategorični imperativ etike, na krščansko kulturo in na zapovedi evangelija, tlačenje drugih utemeljuje z argumenti N.ictzschejcve »morale« močnejšega in pravic gospodujoče rase. To pa jc cn sam primer iz ccle šume drugih. Ker je ia dvojna morala v praksi evropskih narodov splošna, zato ni nobeno čudo, če se Društvo narodov rešitvi narodnomanjšinskega problema do danes ni približalo niti za en sam korak. Kajti mi opazujemo to nadvse intere-santno dejstvo, da celo zagovorniki te ali one narodne manjšine, ki za svoje rojake v državi B zahtevajo vse narodne pravice, v praksi taioj odpovedo, če je treba te pravice priznati drugi narodni manjšini v državi A, kjer njihovi rojaki tvorijo večinski ali državni narod. Tako na primer Ukrajinci, ko bi šlo za res, inikakor ne iba bili zadovoljni, če bi se eventualni poljski manjšini v njihovi državi dala popolna narodna avtonomija, dočim jo sami brezpogojno zahtevajo za svojo manjšino v poljski državi. To jc fakt, ki ga ne prikrije nobena še tako navdušena dciklamacija o pravicah vsakega naroda. Odkod to dejstvo, ki je mogoče najgloblja rana na telesu modernega človeštva? Iz ]xypo1-noma zmotnega pojmovanja naroda, ki je v protislovju s krščanskim naukom; iz pogansko zamišljenega nacionalizma, ki ni baziran na etosu, ampak na nižjih gonili in strasteh narave. Eden najlepših pregovorov starih Rimljanov je oni, ki pravi, da otroška duša terja spoštovanje: ptiero reverentia debetur. Enako bi lalhiko rekli: vsak narod, duša vsakega naroda zahteva najgloblje spoštovanje, pa naj bo narod katerekoli krvi, barve, vere, jezika. To načelo je v krščanstvu, veri vesoljnega odrešenja po božji ljubezni, najgloblje utemeljeno. Vsaik narod jc dolžan drugega spoštovati, njegove vrednote priznavati, z njiim kot moralna enota v najvišje svrhe člove&tva sodelovati. Po tem pojmovanju sploh ni »večinskega« in »manjšinskega« naroda, kakor da bi eden bil več in boljSi od drugega pa da bi zato imel več pravic, kajti v moralnem redu števil«* in fizika nič ne odločujeta. Po krščanskem nazi-ramju, ki nam do bližnjega nalaga viteške dolžnosti, je narod, ki je v večini, ki tvori državo fn razpolaga z njenimi bogatimi sredstvi, dolžan ščititi oni narod, ki je v manjšini, ki je slabejši in revnejši, pa mu sam dati na razpolago vsa sredstva, da na osnovi svojega lastnega jezika in drugih osobin svojega duha in duše svoj narodni lik do popolnosti razvije! To je krščansko pojmovanje nacionalizma. En narod drugega izpopolnjuje, noben narod ne more biti brez drugega, zatiranje iu uničenje enega vsem drugim škoduje, narodna raznolič-nost je neobhoden pogoj enote vsega človeštva. Idi le v medsebojni harmoniji vseh dosega svoj najviišji cilj na zemlji: proslavo Večnega v delih krščanske kulture! Kako da jc to pojmovanje naroda v našem času skoraj že popolnoma izginilo? Ker moderni nacionalizem razJkrisijanjeno. meščanske družbe sloni na golem pohlepu, na teženju po absolutni oblasti enega naroda nad vseinii drugimi, na priznanju samega sebe in neprizna-nju vseh drugih, sploh na samih egoistični'h instinktih in ne na čuvstvu skupnosti človeštva. Nacionalizem brez te zavesti človečanske skupnosti pu je gol barbarizem; tak nacionalizem izvira iz morale džungle, lic pa iz krščanstva; tak nacionalizem dobrine civilizacije samo izrablja v podjarmljenjc drugih in končno nujno votli v medsebojno iztrebljenje vsega človeškega ivkIu. Ta nacionalizem ne počiva v ljudstvu, ki skupnost še pozna, ki pozna solidarnost vseh po božji podobi ustvarjenih ljudli, ki nikogar ne sovraži — ampak ga nosi le neka vrhnja, »inteligenčna« plast, ki sc proglaša za vladajočo gosposko kasto. Tako dobimo moderni fašizem v svoji najčistejši podobi. In zato gine-vajo naši bratje, zamira njihov jezik in njihova pesem, se izgubljajo njihove tradicijo in se zemlji sami, ]>oduhovljcui po človeku, po sili daje drag lik, ki ji ne pristoja, ki ji prizadeva tiho bol, katere grobi osvajalni nacionalizem seveda nc razume! Saj njemu ni nič tradicija, niiso nič net eliti ji vc vrednote narodnega drobca, ki mu je Izročen v oblast, nc pomeni nič, kar jo dri uri u«tvnril — njemu ie le do osebe, do svoje koristi, ki iz svobodnih ljudi hoče napraviti sužnje, orodje svoje moči in ekspanzije. Mirno lahko trdimo, da so mongolski cesarji in turški sultani, ki so v vojnem naletu iztrebljali na svoji poti vse, bolj spoštovala nacionulnc rta izzivanje 9 Ф severm men Pangermanisti in nemcurji zahtevajo mežiško dolino — Avstrija denar za nakupovanje duš Ljubljana, 13. oktobra. Slavija je konec. Celovec, kakor tudi ostala Koroška sla vstala danes zjutraj z bolno glavo in se znašla v prozi volivnega vrvenja. S tem bi lahko zaključili svojo poročevalsko službo in prešli na dnevni red. Žalibog so pa včerajšnje manifestacije v Celovcu, kjer se je gnetlo ve c gostov iz drugih provinc, osobito iz Nemčije, potem pa domačinov, pokazsle nespod-bitno, da je >Slovenec< imel prav, ko je nedavno še pisal, da avstrijskim Nemcem ni mar za 10,-let-ni plebiscit, ampak da nameravajo to zlato priliko samo porabiti v ta namen, da na jugoslovanski meji napravijo demonstracijo proti naši državi, ki jim je na potu. Ce bi celovško slavlje bilo privatnega zna-čai.'a, če bi ga bila uprizorila le tista pisana družba, ki se je svoj čas imenovala Volksvvehr, in če bi se ga bili udeležili edinole oni vsenemški patri-joti, ki so svoje dni zažigali poljske domove po Sleziji oziroma, ki so divjali po Porenju, ko so ga Francozi zapustili, potem bi mi ohranili mirno kri. Potem bi se ne čudili, da so nekateri ponem-čemi slovenski trgovci razobešali slike o mežiški dolini in jih okrasili z napisi, da -brez nje Koroška ne bo cela«; tudi bi se prav nič ne vznemirjali, če so se v sprevodu nosile table, ki kličejo po »neodrršenih Korošcih« in če je parkrat pohaj-lalo v čast Mežičanov in Jezerčanov. Nas vznemirja dejstvo, da sta elavnostim prisostvovala sam predsednik republike in njegov zvezni kancler. Slarnost jc imela torej ofirijclni značaj. Kako si naj sedaj razlagamo, da sta deželna policija, kateri kraljuje heinnvehrovski notranji minister princ Starhemberg, in mesto Celovec dovolila, da se vrši javno, na ulicah in pri oficijelnih prireditvah irodentistična propaganda proti naši državi? Mežiška dolina in Jezersko sta po St. germninskem mini dela neodvisne držav«? Jugoslavije in sicer za vse, tndi za avstrijske pan-germaniste in za najvišje predstavnike sosedne republike. V njih imenu jo mir podpisal zvezni kancler dr. Rcnner, če so to že pozabili. Zato mi nimamo pravice, da zamolčimo celovške dogodke. Naš tisk se je držal mej dostojnosti in takta. Naše ljudstvo je koroški [jubilej praznovalo brez vsako manifestacije v zatišju. Nikjer po Jugoslaviji ee ni vršila kakšna slovesnost, da bi ja ne dali povoda sosedni državi, da nas smatra za iredente. Mi smo znali obdržati mirno kri. Zato smo tuUi npravičeno pričakovali, ne sicer od koroških nem-furjev in par priseljenih rajhovcev, da se naše države nc bo žalilo. Oficijelna ool&st je dovolila, (la sc nas žali. To mi sedaj beležimo z obžalovanjem v srcu. Lekcija, fei nam jo je dala sosedna republika dne 10. in 12. oktobra 1930, 10 let po sklepu miru, je torej brez okraskov in brez vsake krinke sledeča: Kraljevina Jugoslavija ima na severu neizprosnega sovražnika, ki noče samo pohoditi nanprimitivnejših pravic slovenske manjšine na Koroškem, ampak, ki že podira zid Karavank in hoče seči po integralnih delih naše domovine. Vse drugo je maskiranjc gole resnice. Morala plebiscitnega jubileja je za nas koristna in potrebna. Pri tej priliki protestiramo tudi proti naredbi celovške policijo, ki je onemogočila našim novinarjem izvrševanje poročevalske službo. Oh 600-lctnici Kočevja, je naša vlada dala tujim gostom, osobito še onim iz Avstrije, mod katerimi so bili številni novinarji, vse olajšave, ki jih je sploh mogla dati. Tako smo postopali mi, ker nismo imeli ničesar prikrivati. Četudi je Avstrija nameravala prikriti za inozemstvo, posebno pa za našo oči in za naša ušesa pangormanistične orgije, ki sn sc razvijale okrog zmaja v Celovcu, sc ji to ni posrečilo, četudi je izločila našo novinarje proti vsem pravilom mednarodne miuiire. Potok celovške slovesnosti ho klub temu prišel pred sodni stol mednarodnega mnenja. To bodo poskrbeli tisti, katerim je lia toni ležeče, da se ohrani mir v Evropi. Celovec, 13. okt. (Izvirno.) Celovška deželna vlada je sklenila, da bo razdelila 3 milijone šilingov, ki jih jo prejela za plebiscitno ozemlje na sledeči način: t milijon se bo vporabil za zgradbo cest j»o severnem Koroškem, l milijon za kredite gospodarskim zadrugam in 1 milijon za kulturne namene. Slovenskih zadrug jo v plebiscitnem ozemlju 20, nemških landbunderc pa 16. Nemške bodo dobile 800.0000 šil., slovenske pa 200.000 šil. Kulturni delež bo pa šel v izključno poneančevalne namene, ker bodo ž rojim zidali i.ikoimenovane ^glavne šolec in ustanavljali nemške čitalnice in vzgajali nemško turnerstvo. Socialistični volivni manever Predlogi, hi bodo ostali na papirju - Slovenci gredo v volitve samostojno C'eloveo, 13. oktobra. Na današnji seji koroškega deželnega zbora je socialni demokrat Sem-merts v imenu finančnega odseka predlagal: V vseh narodno mešanih krajih naj se ustanovi pod kontrolo deželnega zbora deželni kulturni urad, ki bo imel nalogo, pečati se z vsemi kulturno-gospo-darskimi zadevami teh krajev. Sredstva za vzdrževanje in delovanje teh uradov naj se oskrbe z novim proračunom za 1. 1931 Slovenski Korošci v ta predlog nimajo zaupanja, ker ga smatrajo le za izraz zadrege, ki dokazuje, da Nemci v teku desetih let za koroške slovenske kraje niso imeli ne časa ne volje kaj storiti. Zato tudi v ta predlog in njegov uspeh ne zaupajo. To pa toliko manj, ker ga smatrajo spričo novih volitev samo za pesek v oči nepoučeni javnosti v teh krajih. Opravičeno poudarjajo, da je ta sklep le udarec v vodo, ker danes razpuščeni deželni zbor nima in ne more imeti nobene ingerence na sklepe novega deželnega zbora, ki bo izšel iz volitev. In ta bo sklepal proračun za 1. 1931., od njega bo odvisna usoda tega tako zvanega kulturnega urada. Celovec, 13. oktobra. Danes ob 11 se je vršila zadnja seja koroškega deželnega zbora. Soglasno je bil sprejet predlog ustavnega odseka: Deželni zbor koroški so z današnjim dnem razpušča ter se nove volitve vrše 9. novembra 1930. Za ta soglasni sklep sta glasovala tudi oba slovenska poslanca. Slovenci pojdejo v dežclnozborske volitve popolnoma samostojno, nevezani na noheno stran. Prav tako pojdejo samostojno v volitve ia državni zbor na Dunaj. V čotrtek, 16. t. m., se bodo zbrali v Celovcu zastopniki koroške slovenske stranko, ki bodo sklepali o kandidaturah za deželni in državni zbor. Nova mesta in trgi na Koroškem Celovec, 13. oktobra. Na današnji seji koroškega deželnega zbora, ki je bila zadnja, jc bilo sklenjeno, da se povzdignejo v mesta sledeči koroški kraji: Borovlje, Smohor v Ziljski dolini, Št. Rupreht pri Celovcu, Špital ob Dravi in Foldkirch. V trge pa jc bilo povzdignjenih vee koroških vasi, med njimi Gospa Sveta in Rožek. Prosveta med narodom se bo vršila po pravilnikih prosv. ministra Ustanove se prosvetne zadruge, nad katerimi bo ministrstvo vršilo posredno in neposredno nadzorstvo Belgrad, 13. okt. AA. Odsek za narodno pro-svetljenjc ministrstva prosvete je obvestil kraljevske banske uprave, da je minister prosvete odobril pravilnik sreskih prosvetnih poljedelskih zadrug s tem, da se bo delo teh zadrug za prosvetitev naroda vršilo po zakonu o narodnih šolah, kakor (udi po pravilnikih in uredbah, ki jih bo izdalo ministrstvo prosvete. Prav tako si jc ministrstvo prosvete obdržalo pravico otvoritve posameznih prosvetnih zadrug ter raznih tečajev in sekcij. Nadzorstvo nad temi institucijami bo ministrstvo prosvete vršilo neposredno in posredno. Posredno bo vršilo nadzorstvo preko sreskih načelnikov, prosvetnih referentov, banskih uprav (prosvetnega oddelka). Sreske prosvetne zadruge bodo imele nalogo, da za narodno prosvetljenje v svojih krajih aktivno zainteresirajo narod, da ga navajajo k delu za lastno izobrazbo, da ga navadijo, da se satu z gmotnim in moralnim sodelovanjem udeležuje dela za svojo prosvetitev ob podpori države, banovine in občine. Kot organizacije samega naroda na zadružni podlagi bodo prosvetne zadruge največja podpora prosvetnim in šolskim oblastvom pri njihovem delu širjenje narodne zavesti in njegove prosvete sploh. Zato je ministrstvo prosvete zahtevalo, da kraljevske banske uprave priporoče vsem učiteljem in učiteljicam na svojem teritoriju, da čim agilnejc delajo za ustanavljanje in vzdrževanje teh zadrug, da v njih požrtvovalno sodelujejo in jih propagirajo. O vseh osnovanih zadrugah bodo srezki prosvetni referenti vodili točno evidenco, smatrajoč jih za prosvetne in kulturne ustanove. Zadeve jagoslov. učiteljstva Ureditev materijelnih vprašani — Za zboljšanje razmer v UJU Belgrad, 13. okt. m. Prosvetni minister dr. Maksimovič je sprejel danes predstavnike ljubljanskega poverjenišlva UJU, predsednika g. Andreja Skulja, tajnika g. Frana Kobala in urednika »Učiteljskega tovariša« g. Ivana Dimnika, ki so predložili g. ministru nujna vprašanja z ozirom na šolstvo in učiteljstvo v dravski banovini, posebno pereče vprašanje učiteljske stanarine in goriva, o pretvarjanju nižjih razredov osnovnih šol v razrede višjih narodnih šol, na nujnost razmestitve osobine in običaje svojih drtigokrvnih podlož-nikov nego moderna država XX. stoletja! To je resnica. Dvojna mornla v obravnavanju manjšinskega vprašanja je resnica. Propadanje Evrope zaradi te neiskrenosti, ki za kultu rniini gesli skriva ff«fo рослчвко moralo, jc tudi resnica in dejstvo. j učiteljstva, sprejema novince^ v državno službo in podelitve stalnosti kontraktualnemu učiteljstvu. Poudarili so nujno potrebo, da izide pravilnik k zakonu o narodnih šolah, ki bi uredil vsa viseča vprašanja. Glede uradniškega zakona so naprosili g. ministra, da naj se z n'jim učiteljstvu uredi prejem plač, kakor je to urejeno s posebnim zakonom za ostale uradnike. Razvrstitev učiteljstva naj se izvrši v skladu s predpisano izobraibo učiteljev, lo je devetletno službo in diplomskim izpitom. V vsakem slučaju pa mora učiteljstvo dobiti razliko med sedanjo stanarino (ki ni urejena) in eventuel-nim zvišanjem stanarine po novem uradniškem zakonu. Belgrad, 13. okt. u. Ob priliki svojega bivanja v Belgradu so zastopniki ljubljanskega pover- | jeništva UJU sondirali ludi teren za ureditev razmer v UJU. Belgrajski člani onekod ustavljen promet. Tudi železniška direkcija je bila obveščena, da .je v okolici Jaške narastla voda tuko visoko, da je segala 30 cm nad železniškimi tračnicami. Ljubljana, 13. okt. AA. Visoka voda zadnjih dni je poškodovala provizorij čez Soro pri Medvodah, Zato je dopustna vožnja preko mostu le za vozila do leže 2000 kg. Vozila preko to teže vozijo na lastno odgovornost. Vožnja je dopustna le v počasnem tempu. Avtobusi vozijo v Krani preko Tacna. - - ' Danes opozarjamo na; Iz politike Nov eksperiment italijanskega la- šizma . . . *.....str. 2 Otvoritev nem. drž. zbora . str. 2 I/, domačega življenja Izzivanje Jugoslavije na plebiscitni slavnosti v Celovcu; Strašna smrt v gorečem seniku; divjaški roparski napad ........str. 3 Iz kulture Prcmijera Kraljične Haris« Razno Od milijonarja do postopača Slike: Glavni nemški politiki Iz »os podil rsivo str. 7 str. 6 str. 6 Naša agrarna kriza str. 7 Nov eksperiment Hal. fašizma ftim. 13. okt. Med sklepi faSietovskega velikega sveta, ki ije začel zborovat i koncem minulega tedna, inozemstvo ne posveča dovolj painje onemu, ki je z ozironi na notranjepolitično situucijo v Italiji najbolj značilen, ampul; ga jo samo suho komentiralo. To je ti r-1 i sklep, ki pravi, tla se ima ustanoviti novo telo, ki bo odvisno ostara solr.ta v novi skledi«, kakor je nekdo' šaljivo pripomnil v nekem rimskem lokalu, kjer se skrivaj dela — politika. Tirolski evharistični kongres Innsbruck, 13. okt. as. Včerajšnja nedelja je tvorila vrhunec tirolskega evharističnega kongresa. V noči na nedeljo se je vršila evharističua procesija s svečami, katere se je udeležilo mnogo ljudi iz vseh delev sveta. V nedeljo je bilo videti sprevod narodnih noš, v katerem je bilo 80 godb. Kardinal dr. Piffl je bral sv. mašo. Nato se je vršilo v sve-fanostni dvorani zborovanje, na katerem so govorili tirolski škof dr. Weiz, salzburški nadškof Rie-der in kardinal dr. Piffl. Ta je pozdravil tirolske katolike v imenu svojih dunajskih verskih tovarišev in jih pozval, da naj postanejo »apostoli dejanja«. Zadnja procesija je že značila velik triumf katoliške ideje. Zakaj je Turatti moral Hi Pariz. 13. okt. p. Današnji »Liberta« poroča iz Rima, du je vzrok Tura*tijevegn odstopa njegov govor na fašistični skupščini v Nee.pl«, kjer je izjavil, du bodo morali lašisti mnogii žrtvovati, ker bo morala Italija z vojaško silo uveljaviti svoje pravice. Takoj po tej skupščini jo moral Turutti podati ostavko. Laberta« pravi dalje, da se še ne ve, zakaj je moral Turatli to povedati, ker trdijo eni. da je bil pijan, drugi, da je govoril |к> nalogu Mussolinija. druge vei-Kije pa pravijo, da so vodje fašistične stranke zahtevali, da odstopi rudi tega, da ne hi nastali kakšni diplomatski spori. Minister Flandin v Budimpešti Budimpešta, 13.okt. AA. Francoski trgovinski minister Flandin je poeetil davi regenta lToi-ivja, ki ga je sprejel v 30 minut trajajoči uvdl-enci. Dopoldne se je Flandin sestal i. madžarskim trgovinskim ministrom Budom, s katerim je razpravljal o grapodarskih vprašanjih, ki se tičejo obeh drža\ in o vprašanju, o katerih se bo razpravljalo na prihodnji ženevski konferenci. Zborovanje madžarske opozicije Budimpešta. 13. okt. z. Včeraj se je vršila velika skupščina narodne liberalne stranke, kateri so prisostvovale vse opozicionalne stranke. Govoril >> Karel Rassay, ki je opoaarjal na važnost občinskih volitev lo. decembra. Omenjal je, da ta vlada nI imela nikdar večine za seboj. Madžarski narod ima pravico zahtevati, da pride na čelo države režim, Jci bo užival narodovo zaupanje. Kritiziral je delo sedanje vlade, zahteval, da odstopi, da pride nn njeno mesto vlada strokovnjakov. Ukinejo naj se velika županstva, zmanjša število državnih tajnikov in višjih ministrskih uradnikov. Treba je, da ee država osvobodi izolacije, v katero je prišla ■vsled italefilske politike, ki se po vsem svetu smatra kot italijanski imperializem. Novo madž. parobrodno društvo v — Trstu Trst, 13.okt. p. Te dni sc osnuje v Budimpešti novo madžarsko purobrodsko društvo Trans-Oc-cania. Društvo bo imelo svoj sedež v Trstu, vse ludje bodo registrirane pri tržaškem pristaniškem uradu. Obstoja že tudi eno madžarsko parobrodsko društvo Panonia, ki inw tudi svoj sedež v Trstu. Novo osnovano društvo bo posedovalo tri parnikc, enega že ima. druga dva pa dospeta koncem tega meseca. Parniki ee bodo imenovali »Tisza«, »Tatra«, -Tenger«, vsak po 7000 ton. Društvo nima v načrtu rednega prometa, temneč samo svobodno plovbo, za upravitelja je imenovan Josip Barda. ki je že upravitelj Panonie. iPiccolo« pozdravlja osnovanje novega društva in pravi, da je edino Trst primerno pristanišče za te ladje. Čudno je, da madžarsko društvo izbere Trst, ne pu Reke, ki bi morala biti po konvencijah med našo iu madžarsko državo madžarsko pristanišče in je Iti.Iija priznala, da dobi Madžarska svoIk inu cono v reškem pristanišču. Volitve v Egiptu Kairo. 13. oktobra. AA. List ^Elahrnm« poroča iz verodostojnega vira. da bosta po vsej priliki 20. oktobra istočasno objavljena novi volivni sakon In kraljevski dekret o razpustu zbornice in senata ler vseh občinskih svetov. Nove voliive ne bodo pred januarjem. Število poslancev in senatorjev bo izdatno omejeno. Iz Londona v Indijo v štiri in pol dnevih London, 13. okt. AA. Reuter poroča iz Ka-roclrija, d« je letalec kingsford Sniitli na svojem pcrlptu dospel v kaiachi ter postavil nov rekord za polet iz \nglije v Indijo, ki ga je izvršil v štiri in pol dnevih. Iz Knrachija odleti , T Avstralijo, ' Burna otvoritev nemškega parlamenta Izgredi rjavih srajc — Nemiri pred zbornico Berlin, 13. okt. as. Otvoritev nemškega parlamenta je bila bolj mirna, kakor se je pričakovalo. Nastop nacionalnih socialistov se je omejil na izgrede pred parlamentarnim poslopjem. Že pred pol-dnevom se je pred parlamentarnim poslopjem zbrala velikanska množica ljudi, katero je morala policija miriti. Ob otvoritvi parlamenta ob tretji uri popoldne je stala pred poslopjem že policija na konjih pod poveljstvom policijskega ravnatelja Cor-giebela. Policija je takoj stopila v akcijo proti množici. Neprestano so se pojavile nove rjave srajce izza grmovja zoološkega vrta, zaradi česar je bila policija primorana oddati v zrak strašilno salvo. Med tem so je bila sejna dvorana po'agoma uapolnila novih narodnih poslancev. Najprej so stopili v dvorano komunisti, toda ne v rdečih uniformah frontnih bojevnikov, kakor se je pričakovalo. Narodni socialisti so se pojavili korporativn'o v rjavih srajcah z značilnim hackenkreuzlerskiin znakom na prsih. Vodil jih je tiirinški minister dr. Frick. Sprejeti so bili ob burnem aplavzu galerije in z ironičnimi klici svojih političnih nasprotnikov v dvorani. Predsedniški sedež je zavzel poslanec Herold. 83 letni starček z iinpozantno dolgo belo brado. Vprašal je zbornico, ali je ined navzočim morda kdo starejši od njega, V hrupu, ki so ga delali komunistični in narodno socialistični poslanci m bilo mogoče slišati njegovih b;sed. Ko je zbornični Zaključek balkanske konferenca „Mi smo bratje in bomo sami odiočsvali o svoji usodi" Atene, 13.okt. as. Svečana zaključna seja balkanske konference se je vršila v nedeljo v starodavnem gledališču v Delfijtt. pred katerim je vihrala nova balkanska zusiava, okrašena z olivnimi vejami. Mesto Dolfi je imenovalo vse udeležcnco balkanske konferenco za častne meščane. Z odobravanjem je bil sprejet predlov' turške delegacije, da naj se v rši prihodnja konferenca v Carigradu. S prav posobni.ni navdušenjem pa je bil sprejet od Papanaslazija predlagan apel -Narodom an vladam balkanskih držav«, v katerem se pravi: Incident sovjetske ladje Obisk rushe ladje v Atenskem pristanišču je dal priliko za komunistične demonstracije Atene. 13. okt. as. Ko je dospela sovjetska križanka v fuleronsko pristanišče, jc pozdravila pristaniške oblasti z običajno salvo. Te so ji odgovorile, toda radi močnega protivetrn se to z ludje ni moglo slišati. Ruski adimraJ Kantaeki je stratral to za žalitev. Podal se je taikoj na rusko poslaništvo, od koder se je pa prav kmalu vrnil nu admiralsko ladjo nazaj. Podpredsednik pristaniške oblasti jc prišel na njegovo ladjo, ga pozdravil ter mu cbjasnil, da je grška oblast sklenila s sovjetskim poslaništvom, dn se. moštvo sovjetskih ladij lahko izkrca, vendar pa samo v oddelkih in pod vodstvom svojih častnikov. Kantuski je v velikem razburjen ju odgovoril, da še ni dosti velika žalitev, ko jim niso odgovorili s pozdravnimi streli, sedaj jih žalijo še s takimi nemogočimi zahtevami. On da bo dovolil svojemu moštvu, iti po svoji volji na kopno. Na to so grške oblasta poslale v pristanišče močne oddelke policije, ker se je v jnv ■ liotsti govorilo, da nameravajo atenski komunisti prirediti ruskim mornarjem ovacije, ruskt emigranti pa da pripravljajo napad. Glede pc,- Za obrambo našega morla Odločne resolucije Jadranske straže proti ital. imperializmu Split, 13.okt. Včeraj jc ^ Splitu zaključil delo glavni odbor Jadranske straže, ki je zasedal 11. iu 12.oktobra pod predsedstvom predsednika dr. Tartaglie. Na seji so razpravljali o delu za okrepitev organizacije in razširitev propagande meti prebivalstvom. O tem so bili sprejeta razni sklepi. S seje so bile poslane brzojavke Nj. Vel. kralju, Nj. kralj. Visočanstvu prestolonasledniku Petru, predsedniku kraljevske vlade, ministru vojske in mornarice ter komandantu mornarice. Ol) zaključku sej jc bila sprejeta sledeča resolucija: Delegati Jadranske straže iz Belgradu. Cc-tinja, Dubrovnika. korlovca, Krasu icvca, Ljubljane. Maribora, Niša, Novega Sada, Os-ijeka, Prištine. Sarajeva, Skoplja, Splita. Sušaka, Vu-Ijevu. Velikega Befkcreka. Vranje, Zagreba iu /a ječa rjo potrjujejo člani izvršnega odbora na ses-tankiili dne II. in 12.oktobra v Splitu najiprvo svojemu vzvišenemu vladarju in kralju ter svojemu pokrovitelju prestolonasledniku svečano tajniR prečital imena 577 novih narodnih poslancev, je ves čas od vseh strani padalo ironičnih klicev. 1-retUog komunistov, da naj se takoj zaključi seja [ in tla naj se skliče za juiri nova seja, na kateri naj se razpravlja o komunističnem predlogu za nezaupnico vladi, je bil odklonjen. Nasprotno pa je bil predlog, da naj se komunistični poslanec Madda-lena, ki je bil aretiran, oprosti, sprejet z ogromno večino. Nato se je bila seja zaključila in sklicana ponovna seja za v sredo. Rjave srajce pred parlamentom so čakale na konec seje. V mraku jc prišlo do zelo vznemirljivih spopadov med njimi in policijo. Več sto narodnih socialistov ie krenilo po elegantni Leimcjevi ulici in so razbili vsa okna kavarne »Dobrin«. Nalo so se podali k veletrgovini VCertheini na Leipziger Platzu, kjer so tudi razbili velika izložbena okna. Predno je mogla dospeti na lice mesta policija, sr, razbili šipe znanih tvrdk Oriinfeld, Ada in Cords. Končno je policija na konjih s pravcatim napadom na množico izpraznila ulice. Berlin. IS. oktobra. A A. V uradnih krogih potrjujejo, da bo nemška državna blagajna v krat- | kem najela pr! ameriških bankah posojilo v znesku \ 500 milijonom mark. Posojilo je namenjeno delnemu kritju državnega proračuna. Newyork. 13. oktobra. AA. Skupina medna-| rodnih bank je voljna dovoliti nemški vladi kredit I 185 milijonov dolarjev pod pogojeni, da bo nemški i parlament sprejel zakon o najetju posojila. Mi smo bratje, mi lahko medsebojne spore rešujemo mirnim potom. Balkanska unija bo izoblikovala našo skupno usodo. V tem duhu si podamo rake, v tem duhu prosimo vse prebivalce Balkana slediti našemu zgledu, da Ik> nu ta način splošni ugled Balkana rastel. Bolgar Najkov in Romun Pela smatrata zaključno zborovanje v Delfiiju kot doi»er znak zu končni uspeh. Turek Fsref jc govoril o starodavni in današnji Grčiji v vzimšenili besedah. Stično sta govorila Jugoslovan Topalov.ič in Albanec Stavro. zdrava je nato predsednik pristanišču zatrjeval sovjetskemu admiralu, da je bila ruska eska-dra pozdravljena, da pa morda ni slišala strelov radi močnega protivetrn. On du se čudi, da uiu sovjetski poslanik ni sporočil o ]>ogodbi glede obiska kopne zemlje. Kantasiki se je nalo pomiril pod pogojem, da do 8 zvečer dtubi od svojega poslaništva pismeno obvestilo o pogodbi. Zunanji minister M'ilmlckopulos je že dal izjavo, v kateri pravi, da je Grčija z Moskvo v dobrih odnošajih in da je samo ob sebi razumljivo, da je pristaniška posadka odgovorila na pozdrav ruske eskadre. Ponoči se jc zbrala skupina grških komunistov nu jjomolu, kjer je bila. zasidrane ruska admiralska ladja, ter priredila demonstracijo. Dvajset oseb je bilo aretiranih. Policija je zaplenila proklamacijo na »ruske s'ndruge«. Tudi ruski eniigranti so skušali prirediti demonstracije proti Rusom, zaradi česar so morali ruski mornarji po odloku admiralu ostati nu krovu. zaobljubo, da bodo vršili svojo nalogo in da bodo gojili med našim prebivalstvom ljubezen do našega Jadranskega morja ter /.uvest o važnih narodnih in državnih interesih, ki so zvezani s tem morjem, ki pa zanjo žc danc.s kaže vsa Jugoslavija brez; razlike plemen, wr in stanov čedalje večje razumevanje in |>o:lporo. Delegati Jadranske straže iz vse države .smatrajo obenem za svojo dolžnost, da v iincnu pravičnosti in humanosti pred vsein kulturnim svetom ožigosajo fiorbo, ki stremi zu brezobzirnim iztrebljenjem jugoslovanskega narodu in da v imenu vzvišenih načel, ki na njih počivajo mir in naloge Društvu narodov, opozori mednarodno -zavest nn neresnično in miru nevarno kampanjo, ki jo vodi tisk v Italiji o izmišljenem italijanstvu Dalmacije in za nasilni napad na naše morje in Priniorje. Storiti mora to tem bolj, ker se razvija ta propaganda neovirano . in je vsak dan bolj organizirana. ' Trdno smo uverjeni, dn jc rcsuica o jugo- slovenstvu vzhodne jadranske olja le, ki so io priznavali najsvetlejši italijanski duhovi in ki jc potrjena ue sauio z globokim prepričanjem prebivalstvu, temveč tudi z odločno voljo jugoslovanskega naroda,-da brani ia varuje to morje, neioniajeua. Delegati-Jadranske straže odklanjajo v imenu vec-ga liuroda najodločnejše vsako imperialistično težnjo po našem morju in po našem ozemlju in izjavljajo, da jc treba proti temu izgraditi mirno, tod« močno organizacijo narodne pripravljenosti, ki naj zvesto in z zanosom podpre prvega čuvarja integritete naše domovine, našega vzvišenega in modrega kralja v njegovem Diiizadevanju za okrepitev in naorc-dek na£e domovine in našega narodu ter da z vsemi silami pospeši razvoj Jadranske straže, k.i so ji na nezlomljivi zastavi ut.isnjeno kraljeve besede, da stoji vsa uje<$(pjoiia domovina kot en mož za obrambo našega morja od teh teženj Pletarshi tečaj v Slov. Krajini Ljubljana. 13. oklobra. AA. Uprava banovin-ske kmetijske šole v Rakičunu pri Murski Soboti priredi enomesečni pletarski tečaj za kmetovalce srezov Murska Sobota in Dolenja Lendava. Tečaj prične 10. novembra t. 1.. točno ob 8. Traial bo najmanj mesec dni, po potrebi bo uprava tečaj podsljšnla. Število tečajnikov bo omejeno. Sprejelo bo 20 tečajnikov. Tečajniki so morajo vzdrževati ob lastnem strošku. Marljive tečajnike bo upruva primerno nagradila. Zanimanci, toda le oni, ki nameravajo tečaj stalno obiskovati, naj se pripravijo pismeno alt ustmeno najdalje do 1. novembra t. 1. Poznejše prijavo se ne bodo upoštevale. Sprejeti bodo obveščeni pismeno. Istočasno, bo uprava priredila vsaki drugi večer tekom enega meseca dveurni večerni tečaj za one zaniniance v neposredni bližini šole, ki so po dnovi zaposleni. Tudi ti zanimanci naj so javijo do 1. novembra ustno v pisarni kmetijske šole. Se a zveze uradnikov in upokojencev Belgrad, 13. oktobra, m. Vrhovni odbor Zvezt jugoslovanskih uradnikov in vpokojencev bo imel sejo, kateri bo prisostvoval v imenu ljubljanskega pododbora g. Matko Lilek in predsednik poverjeni-Stva UJU g. Andrej Škulj. Obravnavalo se bo vprašanje načrta novega uradniškega in vpokojenškega zakona v zvezi z resolucijo ljubljanske uradniško podzveze. Seje bodo trajale dalje časa. Zakon o indusirijalizaciji Belgrftd, 13. okt. z. Po poročilih iz industrijskih organizacij se pripravlja v trgovinskem ministrstvu zakon o industrializaciji države. Vsa tozadevna vprašanju glede novega zakona bodo pretresale industrijske zbornice iz vse države. Kongres narodne ženske zveze Zagreli, 13. okt. p. Danes predpoldne se je nadaljevalo delo na kongresu Narodne ženske zveze v Novinarskem domu. Na dnevnem redu je bilo poročilo nadzornega odbora. Nato je sle iilo nekaj referatov. Popoldne se je delo nadaljevalo. Posftušen samoumor „ Ji Belgrad, 13. ok>- m. Danes je skušal izvršiti samoumor na Kalemegdanu inšpektor finančnega ministrstva Vojislav Jovanovič. Ustrelil se je z revolverjem v usta. pri čemer je padel takoj v nezavest. Številni prebivalci so ga našli ležečega v krvi in takoj obvestili rešilno postajo. Kakor se je dognalo iz pisem, ki jih je imel pri sebi naslovljene na svojo ženo in otroke, je skušal izvršiti samoumor radi tega, ker je že lani meseca septembra sprejel za kupone 67.320 Din, denarja pa ni izročil državni blagajni. Bil ie prepeljan v bolnico. Njegovo stanje ni nevarno. Belgrajske vesti Belgrad, 13. okt. m. Za suplenta na moškem učiteljišču v Mariboru je imenovan g. Josip De-marki v 1-9, na ženskem učiteljišču pa gdč. Eina Trobej v 1-9. Belgrad, 13. okl. z. Poljedelsko ministrstvo je razpisalo licitacijo za nabavo plemensko pšenice, ki se bo razdelila poljedelcem v vsej tlržavi. Subotica, 13. okt. z. V Subotici se osnuje Dom narodnega zdravja, v katerem bodo imele svoje prostore vse socialne in higienske ustanove. Subotica bo dobila s tem institucijo, kakršne imajo •že skoro vsa večja mesta. Šef doma bo dr. Jakšič. Niš, 13.okt. p. Včeraj ob 10 je obiskal predsednik vlade konjsko razstavo, ki jo je priredilo Kolo jahače v, nopoldue jc pri-ostvovul tekmam. Belgrad, 13. oktobra. AA. Novoimenovani pomočnik ministra za promet inženjer Peter Senjano-vič je danes nastopil svojo službo. Belgrad, 13. oktobra, z. Belgrajska obrtna zbornica jc obvestila obrtne zbornice v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, da se vrši konferenca, ki bo razpravljala o vprašanju skupnega davka na poslovni promet, jutri 14. t. m. Vlak s tOOO vojaki padel v prepad Pariz, 13, oklobra. AA. Poročajo iz Buenos Airesa, da je lam neki vlak, ki je vozil tisoč vo-ijakov federalne armade, skočil s tira med SI. Pno-lom in Santosom ter strmoglavil v prepad. Bizanto^oški kongres Atene, 13. okt. as. V Atenah se sedaj vrši III. mednarodni kongres bizantologov, ki se ga udeležuje 250 učenjakov, med njimi 21 Nemcev, 14 Avstrijcev, 11 Italijanov, 8 Madjarov, 26 Romunov, 36 Jugoslovanov, 12 čehoslovakov in 3 Poljaki. Nesreče Pariz, 13. gldobra. A A. Javljajo Iz Casablnnce. dn je neko letalo, ki vrši potniško službo na črti Toulouse-Casjablnnca. strmoglavilo pri Lnresu. Pilot In trije potniki so bili ubiti. Parif, 13. oktobra. AA. Iz Grenobla poročajo, da je tam podrl vlak neko tovorno vozilo. Pri tem so našle smrt štiri osebe, sedem pa jih jo hudo ranjenih. Pariz, 13. oklobra. AA. Iz Vnlcncije javljajo, da je tam prišlo v nekem kinu do velike panike, ker so neki ljudje zavpiti v množico: Goril . Ranjenih je osem otrok, med njimi dvn hudo. Hmelj 2atec, 13. okt. as. Razpoloženje nespremenljivo čvrsto. Kupuje so v mejah od 360 600 Kč za 50 kg. Prodanih je biio okoli 100 siulov. Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno, nekoliko topleje. Zngrcbšku vremenska napoved. Od časa do času deževno, oblačno, hladno. f Josip Jlfot Trbovlje, 13. oktobra. Najmarkantnejšo osebe v Trbovljah, g. Mola ni več med živimi. Umrl je v nedeljo popoldne v visoki starosti 87 let; rojen je bil 11. februarja 1844 v Polskavi. Ko smo zvedeli, da je težko bolan, An nato še o njegovi smrti, smo brez izjeme vsi Trbo.veljčani bili globoko žalostni, ker smo moža spoštovalli radi njegove poštene narave in dobrosrčnosti. Ko smo mu v avgustu želeli k njegovi petmpetdesetletnici poroke še mnogo let v zdravju preživeti, si nismo mislili, da ga izgubimo v tako kratkem času, ker mož je bil korenina kot malo takih. Po stanu je bil učitelj. Služboval ie v Lem-bergu, v štora h, ih prišel I. 1873 v Trbovlje na takrat še zasebno rudniško šolo kot nadučitelj. Učitelji so takrat biti rudniški uradniki, ter so nosili tudi rudarske uniforme. Učiteljeva I jc nu tej šoli do 1. 1876, ter zapustil službo, ker so vsi mislili in tudi sann, da je težko bolan. Z vztrajnostjo in s Kne.iipom je vso bolehavost premagal. Poročil se je 1. 1875. s trgovčevo hčerko Mu-rijo Divjak, ter tudi ves čas trgovino vodit. Njegov zakon s še živečo soprogo je bil naj-idealnejši, kar si ga more človek misliti. Hišni prepiri so v njegovi hiši neznani, vladala jc med zakoncema najlepša harmonija. In poleg njih sc je tudi družina tako počutila. Svoje venske dolžnosti je vse življenje vestno izpolnjeval, in bil vsej furi v lep zgled. In tako je zahteval od vseli svojih. Štirim svojim otrokom jc dal najlepšo vzgojo. Najstarejša hčerka jc poročena z g. Vodu šokom, županom in šolskim ravnateljem v pok., en sin je uradnik pri TPD, drugi učitelj na mešč. šoli iu znan pevovodja Zvona, najmlajša hčerka pa sedaj vodli dobro upeljnno trgovino doma. V politične homntije se sicer ni mešal, delal pa mnogo za javni blagor občanov. Bil je velikoletni občinski svetovalec, pri šolskem odboru, ter je tudi mnogo pripomogel, da so dobili učenci brezplačna učila, bil je soustanov-nik prve posojilnice in dolgoletni n je načelnik, soustanovnik zadružne elektrarne, itd. Za Trbovlje si je iztekel ncvenljivih zaslug in njegova dela bodo potomcem še mnogo koristila. In ko so Trbovlje stokale pod nemčur-skim rudniškim uradništvom, je on stal vedno v prvih slovenskih vrstah, ter vžigal drugim pogum. Občudovanja vredna je pa bila njegova ponižna narava. Najsiibo delavec, kmet ali uradiuik, pri njem je bil vsak enak, z vsakim jo enako občeval. Zato so ga pa tudi vsi spoštovali in ljubili. Njegov |>ogreb bo v torek, ob 4 popoldne. Naj počiva v miru! „Nova Nemčija do Karavank Geslo plebiscitnih slavnosti v Celovcu — Boj slovenstvu it Frekvenca Uubtj univerze v zimskim semestru 1930-31. Moški Ženske redni izr. skup. redni izr. skup. filozof, fakul. 405 19 424 145 13 158 juridična 398 t 399 33 — 33 medicin. „ 91 — 91 14 — 14 tehnična „ 552 8 560 13 1 14 teološka „ 134 9 143 — — — 1580 37 1617 205 14 219 Skupno skupaj 1836. Frekvenca univerze kralja Aleksandra je dosegla letos najvišjo številko. Na vseh fakultetah ie število slušateljev narastlo, zlasti na filozofski, tehnični in teološki. Vseh slušateljev(ic) je torej 1836. Pa se še vedno naknadno vpisujejo novi slušatelji. Število teoloških slušateljev (143) so pomnožili zlasti frančiškani, cistercijanci iz Stične, lazaristi, sa-lezijanci, Hrvati iz Krka, Dalmacije in Srbije. Blagoslovitev novega Prosvetnega doma Ptuj, 12. okt. 1930. Dostojno je Ptujsko polje proslavilo dan, ko se je vrsti slovenskih Prosvetnih domov pridružil novi dom v Št. Janžu na Dravskem poliju. Proti koncu tedna so dekleta prav pridno pletle vence in pripravljale rož. V soboto zvečer pa so v polju zaveii zvoki godbe, ki naj bi okoliškim vaščanom naznanili, da je Št. Janž pripravljen, da že ima dom, ki bo zbirališče vsem, ki »o dobre volje do poštenega kulturnega dela. Na prav originalen način je godba »Omladine« iz Hoč v nedeljo prebudila "чв: v zvoniku je zaigrala par komadov za budnico okrog 4 zjutraj. Po vasi so zaplapolale državne zastave, vrata hiš ob cesti so bila okrašena z venci, mlajev — večjih in manjših — ni manjkalo. Pred bogatim slavolokom, ki je bil ves zavit v vence in vložen z lepimi belimi rožami, ee je zbralo mnogo ljudstva: čakalo je svojega škofa. Ob 9 se je v kočiji pripeljal presvetli škof dr. Tomažič. Pozdravila sta ga odbornica Marijine družbe Anika Kanclenjeva in Ivan Klasinc. Med sprevodom je Presvetli šel v cerkev, kii je zadivljala s svojim naravnim in umetnim nakitom. Po sv. daritvi in božji besedi iz ust Presvetlega, se je množica valila po cesti in čez travnike, proti okinčanemu Prosvetnemu domu, ki se z nadstropjem vleče ob glavni cesti, dočim je dvorana pomaknjena v polje. Skrivnostno so v vetru šumeli visoki topoli pri cerkvi, ko se je Presvetli bližal zgradbi, ki je čakala blagoslova. Po blagoslovu sta pa številnim udeležencem razvija pomen doma prevzv. g. škof in c. g. dekan iz Hoč. Popoldne se je v domu vršila krstna predstava. Nabito polna dvorana, ki sprejme do 500 oseb, je z odgovarjajočimi čustvi sledila versko-poučni Igri »Žrtev spovedne molčečnosti« in da bi dali duška veselemu razpoloženju, pa kratko burko »Dve teti«; Metki« moramo priznati velik igralski talent. Zadovoljili pa so tudi ostali igralci, ki bodo še gotovo zelo napredovali. Le koraj > Za to priliko so bile prav primerno zbrane tu i pesmi, ki jih je pred predstavama pod vodstvom a organista Colariča zapel gasilski pevski zoor. Graditelji doma z g. župnikom na čelu so lahko ponosni na svoje delo, saj je ljudstvo že •edaj pravilno ocenilo njihov trud, ker se je slav-noeti polnoštevilno odzvalo. Po začeti poti naprej do ciljal _ Medvedja družina Vavtavas, 12. oktobra. Zc zadnjič smo poročali o medvedih, ki so prišli v naše gozdove. Ta zver je postala sedaj tako predrzna, da prihaja na njive v bližino vasi. V četrtek popoldne je videla družina K. kar tri medvede na njiva blm, hiše Tudi otroci, ki pasejo v bližini hoste. jih vidijo m o njih pripovedujejo. Lovci, sedaj imate lep,, prillifko pridobiti si lovsko slavo. Lc korajzol Celovec, 12. oktobra. Plebiscitne slovesnosti, ki so sc na ta ali oni način vlekle po vsej Koroški vse letošnje poletje, so danes v Celovcu dosegle svoj višek in konec. Na vse mogoče načine so /a dane« priklicali v mesto veliko število koroškega ljudstva, o katerem trdijo, da ga je bilo do 25.000. Prišli so |Mi v Celovec večinoma le trdi Nemci. ljudje s krajev višje Celovca. Zavedni Slovenci se proslave niso udeleževali; tudii к današnjemu sprevodu, ki sc jc poldrugo uro vil »kozi mestne ulice, niso Slovenci prispevali ničesar; kar je bilo narodnih noti, ki naj bi predstavljale slovensko nošo iz Rožne in'Zilj-ske doline ter peščica onih noš iz Pcdjune, mi jih nosile celovške nemške ali neniškutarske dijakinje, pa nekoliko poštarie in učiteljic -nemškega dela Koroške. Vsa današnja proslava je zelo vidno izzvenela v iredenttstično prireditev. Očitovala se je zlasti želja po združitvi Avstri je z Nemčijo. v govorih se je poudarjalo, da nemštvo ne bo prej varno in Koroška ne bo prej čisto zanesljivo in za vekomaj nedeljiva, dokler nc bodo Karavanke, predstavljale ineju Veliko Nemčije. Za takšno prireditev sc seveda Slovenci niso mogli ogreti, ostali so doma. S tihim molkom in s pekočo bolečino v srcu. s strtimi dušami je ves ogromni slovenski del Koroške preživljal vse letošnje plebiscitne prireditve, pa tudi današnjo. Da Slovencev res ni bilo na proslavi v Celovcu, se je najbolj jasno videlo po tem, do so z drugih strani vozili v Celovec posebni, ali pa močno pomnoženi vlaki, dočim je nu progi Podroščica—Celovec zadostovala navadna vsakdania sestava vlaka. Podobno je bilo na železnici Pliherk—Celovcc, ki veže Pod-juno s središčem dežele. Po mestu so že ob 5 zjutraj začele igrati godbe. Na ulicah se je slišala le nemška govorica. Po izložbah trgovin so viseli iredentistični napisi in slike z Mežiške in Kanalske doline, brez katerih da ni snedeljeno Koroške«. V eni izmed trgovin sem opazil tudi s črnim florom pregrnjeno sliko, ki je predstavljala v temni votlini zvezanega sužnja, kateremu brani grozeči zmaj, da ne more iz votline na prosto v svobodo: Mežiška dolina. , Pred deveto se jc začela na Starem trgu slovesna služba božja, ki so jo naznanili topovski streli. Svete maše so se udeležili tudi najvišji predstavniki dežele in države, zvezni j predsednik dr. Mik las, kancler dr. Vau-j g o i n , notranji minister S t a r h e m b e r g , ; koroški deželni glavar dr. Lemisch, dalje ' tudi tirolski deželni glavar S t r u m p f 1. Pnč pa ni .bilo na proslavo bivšega deželnega glavarju dr. Schumija, ker se jc zbal menda Hedm-wehrovcev, da bi izzvali demonstracije proti njemu. Izredno mnogo je bilo v Celovcu videti orožnikov. Nemško kulturo bomo vsiljevali Slovencem! Syeti inaiši je prisostvovala vsa celovška vojaška garnizija v čeladah, ki je po maši oct-korakala z vsemi gosti vred na dvorišče dežel-' nc palače, kjer jc državni predsednik dr. Miki as odkril spominsko ploščo z imeni vseli, ki so padli v bojih za Koroško. Ob tej priliki je državnega predsednika pozdravil koroški deželni glavar dr. Lemisch, ki je povedal, da je po desetih letih, odkar se jc vršil plebiscit. »nastopila na Koroškem doba popolnega poniirjenja med Nemci in Slovenci in da so odstranjene že vse razlike med njimi. Jc samo še prav majhen del slovenske manjšine, ki jc spoznala, da sc mora ukloniti volji večine, v nasprotju z veliko večino koroškega ljudstva obeh jezikov. Ta peščica bo kmalu čisto izginila, potem pa bo na tej zemlji ostal en sam koroški narod, prežet od ljubezni do domovine, katere meje na Karavankah, dobljene z velikimi žrtvami, bo branil z vsemi strnjenimi silami in proti vsem nn-padom sovražnikov. Koroški narod sicer želi miru ter je pripravljen nuditi roko sprave tudi tej mali peščici še neuvidevnih slovenskih Koroščcv, ako se z-udovolje s kulturnimi svoboščinami, ki jih jim je večinu pripravljena dati. Toda večina bo kljub temu razširjala nemško kulturo tudi med one sloje Koroščev, kateri doslej še niso prežeti ž njo. Od tc svoje misije večina nikakor ne bo mogla ničesar popustiti. Živimo v miru z današnjima južnima sosedoma ter želimo živeti tudi v bodoče tako. So sicer še stvari, ki nas bole, toda o tem nc govorimo. Poudarjamo le, da smo se uklonili samo sili, katere posledice pa ne priznamo kot pravice. Korošci se zavedamo odgovorne naloge, ki jo imamo kot predstruža nemštva nn vzhodu. Tej nnlogi bomo do zadnjega diha ostali zvesti, kakor so ji bili zvesti naši bratje in sinovi, katerih imena so vklesana v tej spominski plošči. V smislu teh nalog bomo po naravnem potu in z zmernim razvojem zravnali razlike med Korošci ter s tem prispevali k združenju vsega nemškega naroda od Severnega morja do Karavank.« Nato je godba igrala državno himno, potem pa je spregovoril državni predsednik dr. Miki as: »V izgovorjenih besedah deželnega glavarja leži vse, kar ta hip misli sleherno koroško srce. Meni je dana naloga, da odkrijc.ni spomenik junakom, ki so prelil.i svojo kri za to, cla je danes Koroška nedeljena in enotna od silnih sten Karavank pa do ledenikov Gross-gloknerja. To ni samo spomenik padlih, je tudi spomenik zvestobe koroškega ljudstva do naše skupne domovine, od katere se to ljudstvo ni maralo ločiti kljub vsem .lepim klicem pred 10 leti. Pred 10 leti je to ljudstvo razumelo klic zemlje, zgrabilo je za orožje in razvil se jc boj, katerega spomin je vsak dan silnejši. ker je mejnik Nemčije. V tem hipu. ko odkrivani ta spomenik, pozivam vse, da znova položite prisego in da se zakolnete pri spominu nu tc padle žrtve, da jih boste posnemali v slučaju. če bo treba znova braniti svobodo, enotnost ter nedeljivost Koroške.« Nato je predsednik Miklas potegnil zastor s spominske plošče, na kateri je ovekovečenih okrog 250 imen padlih Korošcev. Govoril je še tirolski deželni glavar dr. Stumpfl, ki je v imenu zveznih dežel in I irolske položil k spomeniku venec planinskega cvetja; naposled je govoril tudi zastopnik nemške kulturne zveze i/. Berlina dr. Loesch. Po teh ceremonijah se je skozi mesto razvil sprevod, na čelu katerega so jahali nemški Ziljani s koroškimi grbi. Sledili so fanfaristi, nato j>a vrsta nemških koroških borcev, ki so sc v letih po prevratu z orožjem bili za Koroško. V sprevodu so nesli tudi tablo z napisom »Mežiška in Kanalska dolina«, za njo so šli glavni nemški agitatorji v plebiscitni dobi. Sledile so narodne noše. lepe sicer, toda ne pristne po obnašanju; to v resnici niso bile slovenske koroške narodne noše,, marveč v takšno obleko našemljene liemškutarske fraj-lice iz Celovca in Beljaka, pa nekaj podeželskih uradnic. Sani na sebi jc bil ta del sprevoda zelo zanimiv, ker jo predstavljal vso lepoto alpskih narodnih noš iz Koroške, Tirolske, Štajerske ter So-Inograške. Večina ljudi se je že s prvimi popoldanskimi vlaki odpeljala. Značilno je, da je deželna policija vsem slovenskim in drugim časnikarjem iz Jugoslavije prepovedala udeležijo pri vseh današnjih slovesnostih. Drugače so se časnikarji lahko svobodno gibali po mestu, le k prireditvam niso smeli, niti k sveti maši na javnem trgu. ni tli k odkritju spomeniku. Gotovo je Nemcev strah, da bi ljudje v svetu dobili o |ioteku in vsebini koroSIkih plebiscitnih proslav jasno in točno sliko. Mož uspeha Iz zgodovine rudnika Trepče Ob otvoritvi rudnika vpliva in ugleda je mladi ravnatelj L. Vsi prizna-! vajo njegovo nadarjenost za trgovino, kakor tudi za družabnost. Prištevajo ga tistim, ki obvladajo življenje. Zavedno se varuje vseh tvarin, ki bi utegnile Škodovati njegovi življenjski sili. Taka tvarina v kavi je kofein, ki razdražuje. »Najpotrebnejši so nam zdravi živci Da jih varujem, pijem kofeina prosto kavo Hag. Vse dobre lastnosti so ohranjene v tej najizbornejii zrnati kavi, odvzete so ji samo neprijetne. Tako je torej kava Hag v pravem pomenu besede dobrotnice in izboljievalka življenja.« Privoičite sebi in svoji družini odslej kavo Hag, doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljSi prodajalnici s kolonijalnim blagom! Tudi v kavarnah in hotelih točijo na željo kofeina prosto kavo Hag. Občni zbor Družbe sv. Raiaela Družba sv. Rafaela za varstvo izseljencev zaključuje na dan sv. Rafaela, to je dne 24. oktobra t. 1. svoje tretje poslovno leto. Po odborovem sklepu se bo vršil na ta dan ob 10 dopoldne v posvetovalnici zgradbo delavske zbornice v Ljubljani, Miklošičeva cesta 24, občni zbor te velepotrebne in obče koristne družbe in v dosego potrebnega razmaha se bo dne 9. novembra t. L obhajala po ljubljanski in mariborski škofiji Rafaelova nedelja. Prečastiti škofijski ordinariat v Ljubljani je blagohotno dovolil, da se na to nedeljo pouči naše ljudstvo s primerno pridigo raz prižnic o potrebnem delovanju družbe. Nadalje prosi družba sv. Rafaela v interesu I dobre stvari da bi p. 11. gospodje duhovniki po-! birali za družbo prispevke in pridobivali nove ' društvene člane, kar naj primerno oznanijo s prižnic. Vabimo tudi gg. duhovnike, da bi, če še niso, pristopili sami k Rafaelovi družbi kot člani in kot društveni poverjeniki, ker le lako bo mogla družba izvesti del svojega programa zn ozdravljenje in ureditev izseljevanja tu doma in skrb za izseljence v tujini. Odbor družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev ee prečastitim gg. duhovnikom iskreno zahvaljuje za njihovo dosedanjo požrtvovalnost in.za njihov trud. Končno družba sv. Rafaela vljudno vabi vse prečastite gg. duhovnike in prijatelje družbe sv. Rafaela za varstvo izseljencev na občni zbor, ki se bo vršil 24. t. m. ob 10 v Delavski zbornici v Ljubljani. Gg. člani, pripeljite seboj tudi svoje prijatelje. Belgrad, 12. okt. Zadnji petek je bil v prisotnosti Nj. V. kralji Aleksandra, več ministj-ov in višjih javnih funkcionarjev svečano otvorjen trepčanski rudnik na Kosovem polju. Iz Belgrada je v četrtek odšel specialen brzovlak s številnimi povabljenci. Morda ne bi škodilo par besedi iz zgodovine rudnika TrepČa in drugih pomembnih ru-dišč v širokem Kopaoniku. Ze stari Rimljani so dobro poznali te bogate kraje in jih primerno izkoriščali. S preseljevanjem narodov, in se preje, s propadom rimskega imperija, posebej pa po vedno pogostejših invazijah azijskih pleni n na Balkan so ti rudniki bili opustošeni in aktivno aivljenije v njih je iz desetletja v desetletje zamiralo. 1 Nanovo so oživeli za dinastije Nemanjičev. Povdariti moram, da je srednjeveška Srbija, špe-cijalno še epolia Nemanjičev, zelo gledala na kar najuge' ejši procvit rudarstva v državi. To je bil glavni državni dohodek. Rudišča Novo Brdo, Trepča ui Zvečan so bila znana po celi Evropi. Novo Brdo je n. pr. v prvi polovici lS.stol. bilo srednjeevropsko razvito mesto s 40.000 prebivalci ki so bili po veliki večini doseljenci, Saši in Dubrovničani, v manjši meri tudi Benečani. Iz že omenjenih rudnikov so Nemanjiči črpli bogate zaklade zlata, srebra, bakra, cinka in svinca. Zanimivo je dejstvo, da so bila rudniška mesta, v prvi vrsti zvečan, močno utrjena. Posebno toplo sta skrbela zanje kralja Dragutin in Dušan.. Kosovo polje in njegova nepo sredna okolica, Belasica, Kopaonik, Rudnica blizu Raške, Brskovo z zlato rudo, Zetovo, planina Rujan itd. so bila največje nacionalno bogastvo srednjeveške srbske države. . Omenjena mesta (nekatera) so imela pravico kovati svoj denar. Tako so znani groši Novega Brda (Nuovo Monte moneta argentica). .V dobrih trgovskih zvezah s temi rudarskimi mesti je bil Dubrovnik. Despot Durad Brankovič je vsakoletno dobival ogromne vsoto zlatnikov kot delež Novega Brda (120.000 -200.000.) Trepča se v zgodovini prvič omenja v letu 1303. Bila je centralno rudišče v Kopaoniku. Finausirali ao jo v začetku večinoiha Benečani, mani Dubrovčani. Tu je bilo naseljenih mnogo katoličanov, ki so v začetku imeli tudi svoje duhovnike (tako se omenja Ivan Dolisnus iz Bara); polagoma pa so se konfesijonalno izgubili. Zvečan je bil dalj časa stolno mesto srbskih princev — _ prestolonaslednikov, središče državne trgovine z vsem mogočim komfortom in srednjeveško aristokracijBko navlako. Številne razvalino, razbili kameni stebri in plošče z napisi, ostanki velikih palač in boautih gradov so žive priče nek- danje moči 111 zmagoslavja teh krajev. Turki so temu cvetočemu rudarstvu sredi Balkanskega polotoka napravili konec. Novo Brdo je kot zadnji up preganjanih Srbov 1.1455. padlo v turške roke. Zanimivo je, kako so Turki dobro pogodili najbolj življenjski živec srednjeveške Srbije in ga nasilno presekali. Mesto da bi osvajali srbsko državo po navadnem geografskem potu, skozi dolino Vardarja in Morave, so udarili v zapadne, manj dostopne in zato strateško sum-ljive^e predele, samo da bi si nabrali dragih kovin in denarja. In ravno boj na Kosovem polju je bil v prviv rsti boj za to naravno blago tedanje Srbije, za rudnike. Za to tezo zgovorno govore jiosamezni dokumenti iz dubrovniškega arhiva. Verjetna je zamisel, da srbska država ne bi bila propadla, če bi jo bili Turki zagrabili z druge strani, če ne bi napadli njene močne materalne arterije v Zvečanu, Trepči in Kopaoniku sploh. Pod turškim gospodstvom so rudniki propadali 111 nazadnje zamrli. Trepča se kot rudišče zadnjič omenja v 1. 1690. Po svetovni vojni pa se je v teh rudnikih začelo zelo aktivno življenje. Po več znanstvenih ekspedicijali so začeli z obširno zasnovanim kopanjem. »SelecHon Trust United^ iz Londona je ogromne vsote investiral v ta namen. L. 1927. je biio osnovano društvo »Trepča Mineš Limited 7. majhnim kapitalom, ki se je pa do danes več ko podesetoril. Angleški inženirji so bili z uspehi pri poizkušnjah zelo zadovoljni. Samo Trepča ima blizu 200,000 vagonov rude ua razpolago. Pro-centna lestvica je sledeča: 12% cinka, 12% svinca in nekaj malega srebra. S širokopoteznim delom je rudnik začel nedavno. V nekaj letih bo Kopaonik ponovno rudarsko oživel. P. Lahkomišljenost se maščuje. Ako pri nakupu mila za kopanje ne zahtevate iz-rečno Paracelsus lahko milo za otroke, tedaj škodujete zdravju svojega otroka. Tudi za sebe kupite samo Paracelsus Iilijino mlečno milo, pa bo Vaša koža nežna kakor otrokova. - Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. - Paracelsus k. d., Zagreb 3. •k Pri zaprtju, motenju prebave, gorečici, navalu krvi, glavobolu, splošnem slabopočutju vzemi na lešče kozarec naravne >Franz-,Tose!« grenčice. Po izkušnjah 11a klinikah za notranje bolezni je >Franu-.IoseI* voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. .^Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Strašna smrt v gorečem seniku Požar v Slovenskih goricah. — Strašna smrt gospodarjevega sina v plamenih. Maribor, 13. oktobra. V noči na nedeljo so ognjeni zublji upepelili vsa poslopja in vse premičnine posestnika Cafute iz Andreskega vrha v svetoantonski župniji. Sicer so domačini in sosedje z velikim naporom skušali preprečiti usodepoln razmah požarja; posrečilo se je rešiti samo nekaj živine. Vse drugo je pogorelo; tudi stanovanjska hiša. Požar je nastal bržčas radi tega, ker je 20letni sin Amton prišcdši pozno ponoči domov vrgel cigaretni ogorek v seno ter se nato vlegel spat na seno. Fant je sredi spanja zgorel in je njegovo zoglenelo telo nudilo ob najdbi strahotno sliko. Zgoreli so tudi vsi pridelki, tako da znaša škoda preko 100.000 Din, dočim znaša zavarovalnina samo 1500 Din. S težko prizadeto rodbino sočuvstvuje cela župnija. Divjaški roparski napad Zaradi 81 dinarjev zgubil roko. V zagrebško bolnišnico so pripeljali kmeta Mirka Dragiča, katerega so na cesti, ko se je vračal s semnja, napadli roparji, mu pobrali denar, nato pa ga do nezavesti pretolkli in potem položili čez železniški lir, kjer mu je lokomotiva odrezala levo roko. Kmet je na trgu kupil za 19 Din slame, katero je plačal s stotakom, 81 Din pa j« dobil vrnjenih. To je bil ves denar, kolikor ga je siromak imel. Ko se je s kupljeno slamo vračal domov, so ga nekje pričakali razbojniki ter zahtevali od njega denar. Mož se je branil, toda ker je bilo napadalcev več, so ga zlahka zdelali in pretepli, dokler mož ni obležal nezavesten. Ves denar, 81 Din, so mu seveda pobrali. Menda so bili jezni, ker niso dobili večje vsote denarja, zato so moža zgrabili in ga nezavestnega prenesli na lokalno gozdno železnico, kjer so ga položili čez tir, da bi ga lokomotiva raztrgala, kadar bi prišla. Toda k sreči se je mož v nezavesti nekako obrnil, da mu jc na tračnici ostala le še leva roka. Ko jc kmalu nato prisopihal gozdni vlak, ie revežu čisto gladko odrezal levo roko. Mož se je šele zdaj vsled hudih bolečin zavedel, hkratu pa je_ nesrečo opazil zdaj tudi strejevodija lokomotive, ki je vlak ustavil in nesrečnega kmeta naložil in ga prepeljal do prve postaje, kjer so ga obvezali in poslali nnto v zagrebško bolnišnico. i DIŠAVE SLON Oiaj pravite ? Gospod urednik! Marsikdo se je že oglusil v tem-le količku in marsikaj pametnega in zanimivega se je ie povedalo tukaj. Morebiti ne bo od reč, če spregovorim par besed o novodobnem »modernem iiemikutarslvu«. Ko sem Sel preteklo nedeljo na sprehod od Delavske kolonije proti Kalvariji, torej skozi celo mesto, sem mimogrede nalašč poslušal, o čem kaj takole govore v nedeljo ljudje. Ko sem ie precej časa hodil, me ni nii več zanimalo, kaj ljudje govore, temveč svojo pozornost sem obrnil na neko drugo stvar. Vsi ljudje, ki sem jih srečal, so govorili skoraj izključno le nemški. Do Glavnega trgu torej nisem slišal nobene slovenske besede, kakor neka1 gospa je med drugim rekla: Zivei do dreimol. Takole nekako so ljudje v Mariboru govorili pred kakimi dvanajstimi leti. Ne Maribor nt nemški, temveč ljudje so še vedno nemikutarski. To je tista velika temna pega na vašem narodu, tla ne zna dovolj ceniti svojih svetinj, zlasti pa ne svojega jezika. Seveda, (e takole ob priliki vprašani kako gospo, zakaj vendar ne govori slovenski, bom skoraj zmiraj dobil približno takle odgovor; Ju, veste, jaz ne znam tako govorili, ko ке v slovenskih bukvi ca h piše.t Kdo pa na božjem svetu lako govori, kol se piše? Nikdo! Slovenski torej ne zna pravilno, pač pa zna nemški »»orscltrifligKo bi se laki ljudje ie zavedali, kaka ie njihova nemščina, ne bi nikoli lako govorili. Da se tudi nemščina v vsakem delu Kajlia drugače govori, je znano. Saj je znano, da sla se nekoč nekje v srednji Nemčiji se-šla dva Nemca — eden iz Bavarske, drugi i: Pru-sije. Pa se pri neki siv i tri nista nikakor mogla eediniti. Zakaj pa ne? Ker sla govorila vsak v svojem dialel;tu. Slučajno je bil lam neki Slovenec, in la jima je služil za tolmača. tir imo pat v času, ki je hipermoderen in vsaka novotarija velja >za moderno*, bodisi, da je pametna ali neumna. Posebno ženski svel, zlasti mladi, skrbno /nizi, da ne bi prezrl kje kake modne novosti. Včasih pa naše gospodične niso jtrav nič moderne, zlasti v nekaterih stvareh ne. Ko živimo ie precejšen čas v svobodni driavi in se lahko svobodno govori in posluša slovenska beseda, še smatrajo naši starši vedno za moderno, da kličejo svoje sinove ali hčere takole bolj po moderno: Lizi, Šlefi, Mici itd. Ali ni lo smešno{ Če ni — pa vam povem zanimiv dogodek iz letošnjih počitnic. Dijaki in dijakinje i: mesta so bili na kmetih na počitnicah. Tam nu vrtu so igrali večkrat ioi/o. Pa pokliče nekoč naduč. gospa: »Stefi, pridi sem.* Na klic sta prišla domač Jant-dijak in gdč. iz mesta. Tako torej! V slovenščini se še torej ne ttado izraziti moška in ženska imena dovolj jasno! Da, dajo se ie, pa še kako! Samo naši ljudje cenijo dostikrat le to, kar je tuje — pa mag ar i tla je kitajsko! Toliko v premislek! -Г Naivtcjo izbiro kuhinjske posode aluminijaste ter emajlirane od najceneje do najdražje in sicer sive. rujave, modre i. t. d. nudi edino le tvrdka z železnino STANKO FLORJANtlC Lfubllana St. Pelra cesfa 35 Noč strahu v Zagrebu Kadar začno reke v Sloveniji naraščati in preti krajem ob Savi nevarnost povodnji, tedaj zatrepetajo tudi ljudje v Zagrebu. Tamkaj se namreč Sava dvigne visoko izven struge ter zalije obe strani na široko. Največjo škodo je Sava napravila v Zagrebu leta 1923. in 1926. Sava namreč ni v Zagrebu prav nič zavarovana, niti malo regulirana. Najvišji vodostaj je Sava v Zagrebu dosegla leta 1926., ko je segala 4.30 m nad normalnim stanjem. Leta 1923. je znašat vodostaj 4.20 m nad normalo. Iz vsega tega je jasno, da so Zagrebčani tudi zadnio soboto s skrbjo sprejeli telefonično vest, da Sava in vse druge reke v Sloveniji hitro in nevarno naraščaio, Govorilo se je celo, da je v Zagrebu pričakovati dvig Save za Štiri metre! Zagrebški listi povdarjajo, da je bila ob tej priliki prvič zaščitna služba ob savski strugi dovolj urejena, med tem ko se je prejšnja leta ob podobnih slučajih za nevarnost povodnji sploh nobena oblast ni brigala ter so bili posamezniki ob Savi čisto samim sebi prepuščeni. Zdaj pa je varnostna služba preskrbela, da je vzdolž Save stala vso noč cela armada delavcev, ki so budno pazili na dviganje vode, da bi bili v slučaiju potrebe ljudem v pomoč. Vzdolž Save je gorelo na stotine bakelj, ki so vsak čas označevale zaščitno linijo ob mestu. Ob osmih zvečer je Sava dosegla 3.50 m nad normalo, potem pa je naraščala ■ vso noč, vsako uro za 2—3 cm, od 10 dalje celo po 6 cm na uro. Že je proti jutru pretila resna nevarnost, da začne Sava s svojim strašnim uničevanjem vsega, kar ji pride na pot. Okrog 503 ljudi je vso noč bdelo na straži, ko je naposled zjutraj ob štirih dosegla Sava najvišje stanje 3.88 m nad normalo, nato pa ie začela polagoma upadati ter se vračati v »trugo. Vendar pa je Sava že s tem napravila precej škode, ker ie odnesla mnogim posestnikom precej lesa in drv, raztrgala precej že napravljene škarpe, odnesla pa tudi veliko za regulacijo struge pripravljenega materijala, do 1000 kosov »fašin«. Nevarnost povodnji pri Krškem minila Krško, U. oktobra. Nenadna povodenj je občutno zadela vso Posavsko dolino, ker je narastla Sava prestopila bregove in poplavila okolico. Posebno v Krškem se je bilo bati, da bo dosegla višino kakor 1 .1926. V petek pač nihče ni pričakoval tako naglega porasta Save, ki je od 7. do 11. zvečer dvignila nivo za cele 3 metre nad normalo in je radi tega voda vdrla že v nižje ležeče hiše posestnikov Edija Krie-garja. Antona Kriegarja in Steinerja. V imenovanih hišah so morali izprazniti spodnje prostore in odgnati živino iz hlevov. Umazani valovi so se valili čez sejmišče dalje in nosili velike množine lesa, buč in drugih poljskih pridelkov. Plavala pa so tudi cela drevesa, čolni itd. Ljudje so se bali ponovnega porasta, pa jih je strahu rešila vest, da je Sava pričela padati in jc vodomer v soboto ob 8 dop. kazal le še 2.90 m nad normalo. .Most, ki je bil odprt samo za osebni nroinet. so včeraj odprli, ker se ie Sava deloma ie umaknila v prvotno strugo. Koledar Torek, 14. oklobra: Kaliet, papež. Osebne vesli — Na Skof. gimnaziji v St. Vidu nad Ljubljani ie bil zaradi bolezni dovoljen dopust za šolsko leto 1930.-31. direktorju Ant. Koritntku. Za vršilca dolžnosti direktorja je bil imenovan prof. dr. Anton Ratajec, za supler.ta pa diplomirani filozof Ant. Moder. — Duhovska vest. Župnijo Kozje je dobil tamošnji provizor č. g. Viktor Lunder in bil inštaliran dne 1. oktobra t. 1. — Finančni direktor g. dr. Josip Povalej je od 13. do" 31. oktobra t. 1. na odmoru. = Poroka, V nedeljo ob popoldne se jc poročil v frančiškanski cerkvi g. Anton Duša, bivši kletar v hotelu Miklič, z gdč. Marico S u š n i k , dolgoletno prvo kuharico istotam. Bog daj srečo! — Imenovanja v železniški službi, l. teše-niem generalne direkcije so napredovali uradniki II. kategor.: iz IV. v III. skupino poiožajne plače: Cepuder Milan, Laze; Lipovšek Ivan, Maribor kor. kol.; Uran Ivan, Zidani most; Koprivnik Stanko, Verd; Medušar Franc, Zidani most; Škof Franc, Maribor gl. kol.; Erker Ludovik, Trbovlje; Skok Alfonz, Pragersko; Curlini Maks, Ljubljana gor. kol.; Debevec Leopold, Trbovlje; Pirš Jožef, Grobelno. — Iz V. v IV. skupino poiožajne plače: Lužer Franc, Ljubljana gl. kol.; Šegula Leopold, Pragersko; Hlebec Anton, Ljubljana gor. kol,; Jovanovič Novak, Trbovlje; Prvanovič Milia, Zidani most; Spolonak Antonija, Celje; Pirjevec Stanislav, Zalog; Trček Ludovik, gradbeno odelen e; Sever Friderik, Lesce-Bled; Pavček Jožef, Sevnica; Tomšič Jožef, Pragersko; Gederer Stanislav; Rakek; Strubelj Anton, Logatec; Budihna Lovro, Rakek; Nikačević Vladimir, Maribor gl. kol.; Ba-jec Aloizij, Novo mesto; Kokot Alojzij, Pragersko. — Uradniki III. kategorije: iz П1, v II. skupino poiožajne plače: Simončič Karel, kuriln. Ljubljana gl. kol.; Ažman Pavel, kuriln. Ljubljana II gor. kol.; Tešar Franc, kuriln. Novo mesto; Šos Franjo, Ljubjlana gl. kol.; Unger Mariia, Maribor gl. kol.; Sepič Marija, Kranj; Plaznik Franc, Zidani most; Boltar Janko, Dravograd-Meža; Belingar Peter, Bistrica-Boh. jezero. — Iz IV. v III. skupino poiožajne plače: Premzel Štefan, Pragersko; Okoren Karol, Rogatec; Zavadlav Franc, kuriln. Pragersko; Korašia Karol, kuriln. Pragersko; Lapa'ne Franc, kuriln. Jesenice; Rihtaršič Franjo, kuriln. Maribor; Cimerman Ivan, Zidani most; Mihevc Anton, Jesenice; Sever Matevž, kuriln. Ljubljana I. gl. kol.; Mede Leopold, kuriln. Ljubl ana I gl. kol.; Kranjec Josip, kuriln. Maribor; Mrak Josip, kuriln. Ljubljana I gl. kol; Jekuš Natalis, Hodoš; Dolenc Karel, kuriln. Ljubljana I gl. kol. Novi grobovi "J" V Gor. Straži je umrla 19lctna gdč. Vera Darovic, hči posestnika, trgovca in čevljarskega mojstra. Pred dobrim tednom se ji je na obrazu pojavil mozoljček, katerega je prezgodaj iztisnila. Začela je zatekati v glavo. Šla je v bolnišnico, u žal, zastonj. Morala je umreti radi zastrupljenja krvi. — V Jurski vasi pa je umrl isto noč (od 10. na 11. oktobra) vžitkar Matija Golob in sicer nagle smrti. N. p. v m.I Mala kronika it Koliko ča»opi«ov ima Jugoslavija. Na zagrebški razstavi tiska, ki je bila v ponedeljek zaključena, je bila objavljena tudi statistika vsega Časopisja, kar ga premore vesoljnu Jugoslavija. Po tej statistiki izhaja v vsej naši državi skupno 880 časopisov. Dnevnikov je razmeroma malo, samo 42, dočim je tednikov ogromno število, točno 200. Dva- krat na teden izhaja 16 časopisov, trikrat na teden 7. Največ je mesečnih časopisov, namreč 408, torej slaba polovica vseh časopisov sploh. Polmesečnikov jo 100, trikrat nn mesec izha}a7 časopisov. Po en-krat do desetkrat na leto izhaja 68 časopisov, v nedoločeni dobi aH po potrebi izhaja 48 Časopisov. Zanimivo je tudi, v katerem mestu ali kraju države izhaja največ časopisov in koliko. Na prvem mestu je Zugreb z 205 časopisi, sledi mu Belgrad z 179, nato Ljubljana s 140, Novi Sad s 50. Sarajevo s 87, Subotiea z 22, Osijek z 20, Split z 18 in Soinbor z 18 časopisi. Nato je še cela vrsta mest, trgov in manjših krajev, ki imajo |к> 1 ali več časopisov. Murska Sobota ima 4, Dubrovnik in Sibenik po 7, Skoplje 9 časopisov. V statistiki so tudi naše Domžale z 2 časopisoma, dalje Rogaška Slatina in celo Stražišče pri Kranju z, 1 časopisom. it Predelan regulačni načrt za Bled je v občinski pisarni na Bledu do 31. oktobra 1930 razpoložen. V tem času interesenti lahko vložijo pri županstvu Bled utemeljene ugovore. •k Na progi Poljčane — Rogaška Slatina je ukinjena vožnia ob torkih z dnem 14. t. m. it Cvetoče in zrele jagode v jeseni. Včeraj je prinesel g. G e r š a k Jakob, sluga pri davčni upravi mesta Ljubljane, uredništvu >SloVenca« krasen pozdrav iz lepe Štajerske. Kljub pozni jeseni in stalnemu deževju, je našel v vasi Orešje, občina Bizeljsko pri Brežicah cvetoče in že zrele rdeče jagode, ki jih je nabral v lep šopek in ga poklonil uredništvu. Jagode so bile izredno velike in najbolj zanimivo je gotovo to, dn je bila na istem stebelcu že zrela rdeča jagoda in še drobna zelena, krasen bel cvet ter majhen popek. it Nesreče na deželi. Jainšek Frančiška, 70-letna ženica v St. Jurju pod Kumoin, je šla v nedeljo k maši. Vsled zadnjega deževja so seveda vse steze in pota blatne ter spolzke, zlasti f» v hribih. Ženica se je torej na poti k maši na stezi tako nesrečno spodrsnila in padla, da si je zlomila desno nogo pod kolenom in so jo morali prepeljati v bolnišnico. — Smole Janez, posestnikov sin na Brez-nici na Gorenjskem, se je nevarno obstrelil s flo-bert pištolo, misleč, da je prazna. Tudi njega so morali sprejeli v ljubljansko bolnišnico. it Nevaren pes. Ze v nedeljo so pripeljali v ljubljansko bolnišnico malega 10 letnega dečka Finca Antona iz Škofljice, katerega je tamkaj ogrizel Javornikov pes. Dečka so obvezah, nato pa ga poslali domov ter ga napotili na Higijenski zavod, kjer bo dobil zdravilo proti morebitnim posledicam pasje stekline. — Včeraj pa so v bolnišnico pripeljali še 70 letnega Strgarja Janeza iz Škofljice, ki ga je tam v nedeljo ogrizel isti pes. Strgar je v bolnišnici dobil injekcijo proti zastrupitvi. it Za spomin vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom: Foerster A., op. 80, Missa pro defunetis za štiri-glasni moSki zbor, 8 Din. — Hladnik Ign., op. 34, Missa pro defunetis za troglasni mešani zbor, ali za en glas in orgle, 10 Din. — Hladnik Ign., op. 52, Requiem zn en glas in orgle, 16 Din. — Koko-šar L, Requiem za en glas in orgle (lahka in lepa skladba), 12 Din. — Marolt Fr.. Nagrobnice za moški zbor, vez. 20 Din, broš. 16 Din. Zbirka obsega 20 najlepših nngrobnic domačih in tujih skladateljev. — Premrl St., Requietn za en glas in orgle 20 Din. Zelo lep in efekten rekvijem. ki spada med najlepše naših skladateljev. it Dinar se hitro dviga, čimbolj se bliža 1. december. Takrat boš za pol kovača dobil že uro, šivalni stroj, da celo sobno opravo ali konja. Seveda, ako boš pravočasno kupil srečko Doma služkinj. Požuri se. Dobiš jo v trafiki ali pri zadrugi Služkinjski dom, Semeniška ulica 2. it Voščene oltarne j*veče vseh vrst, zvitke, svcčiee za božičnn drevesca, nagrobno lučicc. sreče za hišno rabo, kadilo itd. priporoča svečama sPax«, Ljubljana, Celovška cesta 14. Ljubljana Nagrobni spomenik Borštniku in Verovšku Zopet se bliža dan, ki je posvečen našim dragim rajnkim, ki počivajo na obeh ljubljanskih pokopališčih. Mnogi, ki spe lam, so dobili sicer skromne spomenike za zasluge, ki so si jih stekli za našo kulturo. Do sedaj smo pogrešali primeren spomenik, ki bi obiskovalcem pokopališča klical v spomin, da počivata na pokopališču pri sv. Križu z mnogimi drugimi kulturnimi delavci stebra naše slovenske dramske umetnosti Bošlnik in Ve-rovšek. Letos pa ga bosta dobila tudi ta dva in jima bo lako zagotovljen hvaležen spomin ne samo pri tistih, ki se ju še spominjajo z odra. Misel, da bi postavili našima velikima umetnikoma spomenik, se je sprožila v Združenju gledaliških igralcev v Ljubljani že lela 1922. Pobudo za ustanovitev tega fonda je dal takratni predsednik Združenja Lujo l>renovec, ki je skrbel, da so če začeli stekati v Borštnikov in Verovškov fond prispevki, ki bi omogočili izvršitev tega načrta. Vršile so se v naših gledališčih predstave v korist temu fondu, nabiralna akcija v javnosti je prinesla tudi nekaj in velika zabava v hotelu Tivoli pred leti je zopet pomnožila Borštnikov in Verovškov fond. Pod predsedstvom Betettovim sta igrali drama in opera nogometno tekmo, katere čisti dobiček je pripadal zopet Borštnikovemu in Verovškoveinu fondu. Denar, ki se je tako zbiral s prispevki javnosti, zlasti pa z velikodušnimi žrtvami članov Združenja, je upravljal odbor Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani. V leku let se je nabrala razmeroma lepa vsota, hkrati pa je rastlo število predlogov za najprimernejši spomenik stebrom slovenskega gledališča. Z navdušenjem je bil zlasti sprejel predlog, naj se postavi mesto običajnega spomenika raje v Ljubljani Boršlnik-Verovškov dom, s katerim bi naši igralci dobili lasten dom. Zal, se pa izvedba tega načrta ne bi posrečila preje kot v 50 letih, zakaj stroški za ta dom bi znašali toliko, da bi se šele v tako dolgem času moglo zbrati toliko sredstev, da bi bila graditev omogočena. Prav iz istih razlogov je odbor opustil načrt, da bi postavil na jiokopališcu veliko skupno grobnico, v kaleri bi kot prva počivala Borštnik in Verovšek in za njima vsi, ki so delali kdaj na polju slovenske gledališke umetnosti. Humorist je pa izpodbil la predlog še s tem: »To pa že ne gre, ker se lahko zgodi, da se bomo potem še po smrti mogoče grdo gledali. Ko je letos prevzel predsedstvo Združenja gledaliških igralcev v Ljubljani g. višji režiser in prof. 0. ftest, je dal pobudo, da se končno odbor, ki je upravljal Borštnik-Verovškov fond, vendar odloči in postavi spomenik čim preje. Ker je fond že toliko nnraslel, da je bilo možno postaviti spomenik, je odbor sklenil, da ga postavi še leta«. Odbor je stal na stališču, da mora postavili prvakoma naše gledališke kulture dostojen spomenik. Zato sc ni zadovoljil z enostavnim naročilom pri kamnoseku, češ, naj napravi tak ln lak spomenik, ki bo čim lepši in stal kvečjemu loliko. Obrnil se je zalo na že priznanega arhilekia in učenca Plečnikovega g. Bohrmanna, ki je izdelal res primeren načrt za spomenik stebroma našega gledališča. Osnutek spomenika je zamišljen lako: 1 meter debel steber, visok 8.25 m, ki je narejen iz brušenega podpeškega apnenca, je razdeljen z razo, ki je napolnjena 7. živordečo barvo v dve polovici. I Ob vznožju slebra je na vsaki strani postavljena kocka Iz prav lakega kamna kot steber, s križem in z napišem Borštnik, oz. Verovšek. Pred stebrom je mala zelena tratica, do katere vodi stopnica, ki je položena krog nje. Kljub skromnosti napravi že saiuo osnutek na opazovalca izredno globok vtis, saj tako lepo kaže, da počivala pod njim dva, ki sta bila prvi sleber slovenske gledališke umetnosti. Spomenik bo postavljen na Borštnikovem grobu in odkrit 1. novembra ob 11 dopoldne s kratko spominsko slavnostjo, h kateri bodo zlasti povabljeni vsi sorodniki obeh umetnikov. Tako bosta dobila IJorštnik in Verovšek dostojen spomenik svojega dela tudi na pokopališču, dočim sta par let preje bila postavljena pred opero v Ljubljani doprsna kijia obeh umetnikov. Vsem, ki so prispevali ali delali zn Boršlnik-Verovškov fond in pomagali pri izvedbi načrta, pa naša najlepša hvala. Dat denar- ati te ustrelim! Podjeten slepar se je te dni pojavil v Ljubljani, ki je sicer začel s starim, obrabljenim trikom, toda po svoji nesramnosti predstavlja tip posebne |i vrste. Na Šmartinski cesti sta se sprla dva delavca, i Zeinljič Štefan in Fliser Štefan, oba iz Prekmurja. : Možaka sla si bila hudo v laseh, besede so letele drug drugemu v obraz in nemara bi se bila možaka celo stepla. Tedaj pa je pristopil nekdo, se ustavil tik pred delavcema, jih najprej ostro premeril od vrha do tal, na to pa jim energično za-povedal, da naj dasta mir, sicer... »Ako ne odnehata brž s svojim prerekanjem, 1 bom vsakega obsodil na 5 dnevni zapor ali pa na 30 Din denarne kazni. Zaradi izgreda na ulici, kajti jaz sem detektiv!« I Zemljič je takoj segel v žep in »detektivu« takoj izročil 30 Din. Oba delavca sta res utihnila in se mirno razšla, v resnici sta se zbala hudega gospoda »detektiva«. Zemljič je odšel proti mestu in neznanec mu je verno sledil. V bližini Ranzin-gerjevega skladišča poleg tovornega kolodvora ga je dohitel, ga ustavil, nato pa zaprosil Žemljica, če ima 200 Din, da bi mu jih posodil. Le za tre-notek, do prve gostilne šainol Zemljič je neznancu, dozdevnemu »detektivu« -povedal, da nima nobenega denarja, da mu ga zato tudi ne more posoditi. Tedaj pa je »detektiv« postal zelo hud; segel je po samokres in ga nastavil Zemljiču na prsa: »Daj denar, drugače te ustrelim!« Zdaj se seveda Zemljič ni mogel več upirati. Segel je v listnico in neznancu gladko odšlel 200 Din. Skupaj sta nato šla v gostilno »Scagneti« v Metelkovo ulico, kjer je neznanec naročil liter vina. Sedla sta kar v veži k mizi ter spila od naročenega vina vsak eno kupico. Ostalo vino je neznanec zlil v steklenico, ki mu jo je v ta namen posodila gostilničarka. Tudi njej, gospej Scagne-tijevi se je namreč neznanec predstavil za detektiva, češ: »Saj mi boste kot detektivu zaupali eno steklenico, saj sem v službi tu na stražnici I. na Dunajski cesti«. Potem je neznani »detektiv« seveda brez sledu izginil iz gostilne. Policija je začela za neznacem široko zasnovano zasledovanje. Ovenet je cvet... ( spomin f Mariji G6sll.) Človeku ae kr&i srce v neizrekljivi bolesti, ko vidi umirati mlado življenje. Predvčerajšnjim Je bila takorekoč še med nami, danes je ni več. Zadnji plamen dogorevajoče sveče je ugasnil. Ž nJim no zamrla vsa lepa hrepenenja mladega življenja. Zgodaj je končala pol solzne doline. Težko pa bo po njej vsem, ki so jo poznali. Saj je imela tako lep m plemenit značaj. Zdaj polna vedre šegavosti in tihe zadovoljnosti, zdaj z otožnim nasmehom na obrazu, vedno j>a enako dobra, vedno polna pripravljenosti pomagati, da si je bil vesel. Misl im in mislim, zakaj ni usoda drugače izbrala? Zakaij? Odgovora dati ne vem. Ve ga le On, ki nam piše usodo, nobenemu znano. Počivaj, Marija, v Njem! Prečastitim gg. duhovnikom daje 10 % popusta tvrdka FranLuhič,Ljubljana Stritarjeva 9 — pri nakupu črnih zimskih sukenj, Hubertus plaščev in pelerin, :: ss :: :s Najnižje cene I © Pevski zbor v Rokodelskem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ima pevsko vajo v torkih ob 8 in v nedeljah ob 11. Pevci, ki še žele pristopiti k zboru, naj se zanesljivo oglase danes ob 20 ali pa v nedeli.o dopoldne v društveni sobi, Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. O Podružnica »Sadjarskega in vrtnarskega društva« v Ljubljani bo prirejala tudi letos strokovna predavanja vsako sredo zvečer v šentjakobski šoli. Prvo predavanje bo v sredo, 15. okt. t. 1. ob 19. Predaval bo vodja mestne vrtnarije o upravljanju in uzimljevanju pridelkov in cvetic. Prij>oročamo zlasti ljubiteljem cvetic, naj ne zamude tega predavanja. Vstopnine ni. O Komorni koncert (J m mer Čerepnin se ne ho vršil, ker pianist čerepnin ni dobil potnega dovoljenja za potovanje v Jugoslavijo. Zato se denar zu kupljene vstopnice vrne. Prosimo vse imetnike vstopnic zn ta koncert, dn jiredloiijo Ma-tičini knjigarni vstopnice, ki vrne nato denar. 0 Čevljarska zadruga v Ljubljani vnbi gg. člane, da se polnoMevilno udeleže pogreba člana g. Ivana GaČnika, ki bo v torek, dne 14. t. m. ob 5 popoldne iz Rožne doline cesta IV. na pokopa-li.-č-e na Viču. 0 Dobra hrana. Gostje, ki žele dobre hrane opoldne iu zvečer, naj se oglase kot abonentje v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. © No naslov poglavarstva mestne občine ljubljanske! Prejeli smo: Vedno in povsod se govori in piše o nenadnem porastu novih zgradb za Bežigradom. Nove stavbe rastejo kakor gobe po dežju in za t. stavbe je določen v novejšem času poseben sistem. Ulice in ceste imajo že svoja imtna. Hiš, še več seveda pa stanovalcev je tam več kot v Kamniku. .Vsi lastniki hiš plačujejo mestni občini doklade, kakor jih plačujejo oni v sredini mesta. In kai je dosedaj storila mestna občina za ta okraj? Toliko kot nič. V deževnem vremenu so ulice. n. pr. Suvoborska, pravcata Mazurska močvirja, Baragova ulica pa do pet prstov globoko popolnoma poplavljena, tako da je dohod do hiš v teh ulicah nemogoč. Stanovalci teh hiš upravičeno vprašujejo, če jih morebiti za tri letne čase ne nameravajo odiezati od mesta,'v kateTem šoloobvezni otroci obiskujejo šolo, ostali pa kruh za preživljanje. Morebiti pa nameravajo prebivalcem tega okraja v deževnem času preskrbeti čolne, v zimskem pa smuči. Dajte nam luči. Baragova ulica nima niti ene leščerbe. Pa se čudite, če se zgodi v tem novem delu mesta toliko zločinov. Smetarji pobirajo smeti le ob mestnih hišicah, drugje pa sploh ne. Kaj naj napravimo ostali ž njimi. Ali se tako pospešuje higijena? V centru mesta se pop-avijo ceste, ko se le pokaže 1 m3 poškodbe. Tu, pri nas, se pa nihče ne briga niti za najpotrebnejše. Nc čudite se, če ho v jeseni, pozimi in pomladi odstotek bolnikov •pričo zanemarjenosti cest v tem okraju izmed vseh ostalih najvišji. Upamo, da ne po krivdi stanovalcev, Za enkrat dovclj. Mnenja smo, da imamo iste dolžnosti kot oni, ki stanujejo v mestu, zato pa smemo povsem opravičeno zahtevati tudi iste pravice. — Prizadeti. O Bo trebal Temperatura je padla, po pisarnah in ostalih uradnih privatnih in javnih lokalih je postalo hladno. Zato so začeli ta teden po teh prostorih že kuriti, kajti, kako naj človek pri + 10—14" C cel dopoldan na mnu sedi in delu. Vrhovi planin dobivajo »belo kapo«, bliža se občuten hlad. Kmalu bo treba tudi po šolah kuriti. © Se že zbirajo! Kdo pa? I, no: Naši stari znanci in znanke — elita ljubljanskih barab, potepuhov in drugih profesijonalislovl Kaj č'te. Dež pada, pada pa tudi temperatura, zato — hajd v mestno ogrevalnico, pa še rajši na kozolce okoli mesta in — v šupe v Mestnem logu! E, tam so prijetna gnezdeča, če je želodec poln, pa vseeno, če včasih tudi ni! To-le neumno oktobrovo vreme in splošna »pridobitna kriza« — hm! — Kdo bo napol zastonj delal, za beračenje je pa rotovški socijalni minister izdal tudi »globoko segajoče« reforme, zato: hajd rajši v šupe. po refrenu: Ti boš nosil, jaz bom »krov«, boš vidu, da bo za oba »prov«! Zato je zdaj že živo na večer in v noč po kozolcih in šupah, dokler ne pride, po prstih — policijska racija!.,. 0 Tatvina površnika. Zebret Oskar, rojen v Rusiji, pristojen v Kranj, kjer je tudi zaposlen kot mojster v tvorniri >Intex«% je prijavil policiji, da mu je nekdo ukradel z obešalnika v kavarni Evropi v Ljubljani skoraj nov moški površnik, vreden 1200 Din. V površniku so bile ludi lepe usnjene rokavice ter par žepnih robcev, kar predstavlja vrednost 120 Din, ter znaša tako vsa škoda 1320 Din. © Male nezgode in nesreče. Kržišnik France, hlapec v Spodnji Šiški, je včeraj na tovornem kolodvoru tako nerodno padel z voza na neko kolo, da si je na desni strani polomil več reber. Sprejeli so ga v bolnišnico. — Rus Franc, čevljarski v Mostah, se je v nedeljo napotil s kolesom proti Dolenjski. Ko je vozil proti Grosupljem, je padel s kolesa in si najbrž zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici. © Lekarne: Nočno službo imajo: Mr. Trnke*^ ded., Mestni trg 4 in Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20. Novo mesto Premestitve. Kakor izvemo so premeščeni sledeči gg. profesorji tukajšnje realne gimnazije; G. Ivo Zobec na gimnazijo v Mursko Soibolo, g. dr, Kajetan Gantar na gimnazij0 v Celje in g. Josip Potok ar na gimnazijo ^ Kočevje. Vsi i meno vami gg. profesorji so bih odlični člani tukajšnjih katoliških prosvetnih m kulturnih organizacij, ki jiili bodo prav težko |x>grc.šalc. Dva izmed premeščenih sta tudi družinska očeta. Na novih mestih jim želimo obilo uspehov na šolskem in kulturnem polju. Rudarji v Črni prisiljeni praznujejo! Črna, 12. oktobra. Zadnja leta se kaj pogostokrat pripeli, da to ali ono podjetje svoj obrat omeji; enkrat TPD, drugič kaka tovarna, u letos se je to zgodilo pri svinčenem rudniku v Mežici in v Žerjavu. Pretekli četrtek je vodstvo lega rudnika naznanilo svojim delavcem, da ob sobotah no bodo več delali, razen pri pečeh in v pisarnah. Radovednežem so odgovorili, da je to potrebno zato, češ, da ni naročil za svinec. S kakimi čuvslvl so delavci to vest sprejeli, si pač lahko vsakdo sam misli. Kakor da bi se jim še narava hotela posmehovati, je v petek popoldne zapadel sneg. Zdaj, ko je prišla zima, ko je treba kupiti hrano, drva, obleko, obuvalo, skratka vse razen vode, in je vse, kar človek potrebuje, tukaj tako silno drago, torej zdaj izgubiti mesečno 4 dni ali okrog 200 Din zaslužka, to ni malenkost za delavca, ki je odvisen samo od svojegu zaslužka. Ze do zdaj si niso mogli nič prištedili, a kako bo v bodoče! Govori se, da pojde celo tako daleč, da bodo delali samo 8 dni v tednu; če res pride do tega, bo to hud udarec za delavstvo, zdaj pozimi dvakrat hujši kakor poleti. Delavci pravijo, da je tega krivo samo vodstvo rudnika, in sicer zato: odkar se ruda čisti z najmodernejšimi pripravami, se svinec prežge, vsled česar postane pretrd; radi tega izgublja odjemalce in ceno. Vodstvo rudnika je stremelo za tem, da čini več proizvede s čim manjšimi stroški. V teku nekoliko let se je število delavstva zmanjšalo skoraj za euo tretjino, a kapaciteta rudnika je ostala ista. To se je doseglo torej z modernejšimi pripomočki ln s tem, da so ostale delavce bolj priganjali k delu; režijski stroški so se na ta način zmanjšali za bogve koliko milijonov, dividende delničarjev so se pa za ravno toliko povečale, a delavcem se za njihov trud in krvave žulje ravno zdaj na zimo jemlje prilika že itak bornega zaslužka. Tega, kolikor delavec trdo zasluži, je Skoda, a onega, kolikor je letos stalo tenis-igrišče, pa ni bilo škoda, — kajne! Marfhor □ 35 letnico poroke obhajata danes v ožjem rodbinskem krogu vpokojeni poštni poduradnik Josip Korban in njegova žena Marija. Slavljenec je skozi 36 let službovanja bil vzor v izvrševanju svojih poklicnih dolžnosti; v težkih predvojnih časih je bil vnet iu zaveden Slovenec in je to svoje narodno prepričanje sijajno izpričal ob prevratu, ko je z brezprimerno požrtvovalnostjo vršil z drugimi zavednimi tovariši naporno ter odgovornosti polno službo noč in dan. Njegova življenjska družica pa je živi vzgled slovenske krščanske matere, ki ji je skrb za družino in vzgoja otrok poglavitna stvar. S prav posebnim veseljem in zadoščenjem sta letos meseca julija obhajala novo mak> sina Franca, ki je tudi vnet delavec v katoliških prosvetnih društvih. Katoliško časopisje, predvesm »Slovenec«, se pridno 'čila v vzorni Korbanovi rodbini. Slavljen-cema želimo, da bi jima ljubi Eog naklonil še obilo sreče in blagoslovu ter še lepih jubilejev. □ Spored slovesne otvoritve dupleekega mostu dne 20. okt. se bo izvršil sledeče: Ob desetih dopoldne pozdravi gosle na desnem dravskem bregu predsednik pripravljalnega odbora J. Kostajn-šek; nato sv. maša na mostu ler blagoslovitev po presvetlem škofu dr. T o m a ž i č u , ki uo imel' tudi govor. Nato bo spregovoril o zgodovini zgradbe mostu načelnik okrajnega cestnega odbora Franjo Zebot, nakar sledi otvoritev mostu po zastopniku kraljevske vlade in pa pozdravni govori. Po oficijelni otvoritvi, pri kateri sodelujejo godba, pevski zbori ter gasilna društva, sledi veliko ljudsko slavje na travniku ob mostu. Iz Maribora bodo omenjenega dne stalno vozili mestni avtobusi in sicer z Glavnega trga do Dupleka in nazaj. Otvoritev in blagoslovitev se vrši ob vsakem vremenu. П Smrtna kosa. V starosti 70 let je umrla v Pobrežju v Stanko Vrazovi ulici 12 poseslnica Terezija Nudi; pogreb bo danes ob 14 iz hiše žalosti na pokopališče. — V Krekovi ulici 6 pa je umrla v cvetu mladosti Marta Vogriuec, stara 20 let. Podlegla jc težki, neozdravljivi bolezni, ki jo je ves čas prenašala z vzorno bogovdanostjo. Pogreb plemenite pokojr.ice bo danes ob 16 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. Blag ji spomin; sorodnikom naše najgloblje sožalje. Q Vaja moškega matičnega zbora se iz važnih razlogov prične drevi že ob 19. □ V proslavo stotega splava, ki je dospel od obstoja tukajšnje lesne trgovske industrijske družbe »Drava«, je včeraj pogostila tvrdka v Resnikovi gostilni 100 svojih delavcev, ki so preživeli prijetni večer v najlepšem razpoloženju ter v znamenju vzglednega soglasja med delodajalci in delojemalci. □ Prezadolženost... 37 letni trgovec I. H. je leta 1022 odprl trgovino. Ker se je v teku I. 1929 prezadolžil, je bila za 24. oktober 1929 razpisana dražba. Dva dni preje pa jc prodal O. H;, ženi svojega pogrešanega brata, del svojih zemljišč za 23.000 dinarjev proti tenjji, da prevzame ona dolg Franca Lenarta v znesku 900 dinarjev ter Jožefa in Marije Vesenjak za 13.200 dinarjev. Naslednjega dne pa je skrivaj odpeljal v Ormož večji del svoje zaloge ter jo skril pri nekem tamošnjem posestniku, kjer se je pozneje tudi našla. Včeraj se je zagovarjal pred senatom trojice radi hudodelstva goljufije in prestopka bankrotstva. Razprava se je radi za-sišanja novih prič preložila na 10. november. □ Žile na obeh rokah si je prerezal 25 letni Crkostavec Milan P. Prepeljali so ga v tukajšnjo splošno bolnišnico. Vzrok poizkusa samoumora so bojda težke gmotne razmere. □ Javna licitacija za prodajo kostanja bo danes ob 11 dopoldne v pisarni tukajšnje inženerske podčastniške šole v vojašnici kralja Petra. Kostanj, ki se je nabral na vojašniškem kompleksu, se bo prodajal po kilogramu. □ Žalostno poglavje. Na zatožni klopi so sedeli včeraj 68 letna ključavničarjeva žena Marija B iz Limbuša, delavka Rozalija C. iz Maribora, brivski pomočnik Rudolf K. iz Maribora ter ključavničarjeva žena Josipina H. iz Studencev. Prvo-obtoženka se obtožuje zločinstva zoper življenje in telo, ker je proti nagradi 300 dinarjev odpravila drugoobtoženi plod. Rozalija C., Rudolt K. in Josipina H. pa so zakrivili pitstopek zoper življenje in telo. Rudolf K. in Josipina K. sta tajila vsako krivdo.' Razprava se je radi zaslišanja sedanjih prič preložila. . ... П Izreden naval občinstva je opaziti pri predstavah impozantnega zvočnega filma »Noetova barka« ali »Vesoljni potop«, ki ga predvamedm Prosvetna zveza. Film se predvaja do vključno 17. oktobra. ckpp,oz... ročne Kranate se je ponesrečil 24 letni trgovski pomočnik Slavko Kriz iz Hmtovca pri Zagrebu, bdtrgalo mu je.dlan leve roke. Prepeljali so ga v splošno bolnišnico. П Mariborski invalidi se zahvaljujejo ob priliki leno uspele nedeljske tombole vsem tovarnarjem, trgovcem in obrtnikom za naklonjene dob.tke ter vsem, ki so lako ali drugače pripomogli k le-™ uspehu. Tombolske srečnike je prinesel ze včerajšnji »Slovenski list«. П V Liudski univerzi se prične prihodnji ponedeljek ciklus »Rodbina in otrok«, Predava vse-učibški profesor dr. Karel Ozvald iz Ljubljane o pomenu rodbine za vzgojo otrok. П Svečana otvoritev gospodinjske šole. V četrtek dne 16 okt. ob 0 dopoldne v Vesni. Pozdrav-ni frovor bo imel predsednik Zveze gostilniških zadrutr 2 Franc Z e m I j 1 6. K slovesni otvoritvi Xkralievska banska uprava v Ljubljani, uka?šnf okrajni 1Sekto,-at. mestna občina ter za-llopniki raznih gostilniških korporac.. П Red v vinotočih. V smislu najnovejših odredb tonske uprave bodo morah gostje točno ob 9 zvečer zapustiti v notoce. Dosirj l..,.ko po..!-v noč posedeli do 2 po.polnoči. Ravi^ ako se na,-strožie nrcnoveduje prireditev zabav in plesov v /inoI&CTritožb4 se bodo najstrožje kaznovale. Celje GASILSKO ZBOROVANJE IN ZANIMIVA GASILSKA VAJA V CELJU. V nedeljo, dne 12. t. m. je imela v Celju v Celjskem domu svoje običajno letno izredno zborovanje žalska gasilska župa. Zborovanje je vodil župni načelnik g. stavbenik Konrad Gologranc. Prisotnih je bilo izredno lepo število društvenih delegatov: 46 društev je zastopalo 91 odposlancev. Župni poročevalci so podali sliko župnega delovanja od zadnjega rednega zborovanja, ki se je vršilo 18. maja t. 1. V tem. času je župa izvršila obilo posla nu izpopolnitvi župne organizacije. Prav j>osebno zanimivo poročilo o poteku vse-»lovanskega gasilskega kongresa v Ljubljani je Ј.чк! a I zvezni podnačelnik g. Vengust. Dalje časa so se zbomvalci zadržali pri poročilih o podporah gasilnim društvom in onemoglim gasilcem, i Na zborovanju je bilo sprejetih več sklepov glede organizacije ter lečajev za sanitetno službo. V zimskem tečaju naj bi se vršila dva vnditeljska ' tečaja, predavanja, ki bi se jih lahko udeleževala tudi sosednja društva. Govor je bil dalje o »Samo-jiomoči." (gasilski) ler o gasilski pripravljenosti. Zborovanje je poteklo v lepi tovariški složnosti iu bilo vzorno spričevalo slrumnosti in tovarištva v naših gasilskih društvih. Popoldne ob pol 2 sta priredili gasilski društvi Celje in Gaberje s svojim modernim gasilskim orodjem izredno zanimivo vajo na Miklavžem hribu, katere namen je bil ujiorabiti vodo iz Savinje za gašenje 160 m visoko ležečih objektov na Miklavžkem hribu. Vaja je pokazala, da sta obe druStvi, tako po svo'i opremi kot po dlsclpll-n i ran ost i in uvežbanesti zmožni odlično izvršiti tako težko nalogo. Z verižno postavo cevi in treh brizgalen so dosegli, da so dobili vrh Miklavžkega hriba močan vodni curek, s katerim bi lahko uspešno gasili požar na cerkvici sv. Nikolaja in ostalih sosednjih jKislojijlh. Vaja je pa tudi pokazala, kako jiotrebno bi bilo, da javnost močneje podpira idealna stremljenja gasilcev, da bi mogli v slučaju nesreče nastopiti s prvovrstnim orodjem in zlasti s popolnoma zanesljivimi cevmi. JSr Občinska uprava Celje-okolica je podarila na podlagi proračuna iz 1. 1929-30 podpornemu društvu za revne otroke v Gaberju znesek 400(1 Din, ki jih bo društvo porabilo za obdaritev revne dece ob sv. Miklavžu. Odbor izreka okoliški občini za velikodušni čin iskreno zahvalo. & Učiteljstvo celjskega okraja je zborovalo v Celju, dne 11. t. ni. ob udeležbi 109 učiteljev in učiteljic. Pred zborovaujem se je vršila sv. maša zadušnica za pokojnini tovarišem Zdolškom ter odkritije nagrobnika na njegovem grobu na celjskem okoliškem pokopališču. Odkritju je poleg šolske mladine prisostvovalo veliko število pokojnikovih prijateljev, lovcev in planincev. Spominski nagovor je imel predsednik celjskega učiteljskega društva g. Jos. Gosak. Nagrobnik je bla-' goslovil katehet preč. o. Efraim Majcen. Prisrčno j svečanost so zaključili otroci s petjem pesmi »Po-j mladi vse se veseli«; — Zborovanje samo je otvo-ril predsednik s poročilom o aktualnih zadevah stanu in Šolstva. Društvo, ki ni član ljubljanskega jioverjeniiitva UJU, bo stopilo v neposredni stik z glavnim odborom UJU v Belgradu, ki ga lo po-verjeništvo ne priznava. Tajniško poročilo je beležilo 168 včlanjenega učiteljstva. Knjižnica šteje nad 300 knjig pedagoške vsebine. O stanovskih zadevah je poročal predsednik učiteljskega društva za kranjski okraj g. Laipajne. Učiteljica gdč. Kvac je poročala o zanimivem tečaju za domače gospodinjstvo v Bavaništu v Banatu. O zboru uči-teljslva kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šel v Ljubljani sta poročala g. Gosak in jankovi-čeva. Končno je bil izvoljen z listki pomnoženi prejšnji odbor z g. Gosakom kol načelnikom na čelu. & Iz celjske bolnišnice. V bolnišnico so pripeljali delavca Vinka Grobliharja. V Topolščici se je pri delu tako nesrečno udaril s krampom pod koleno desne noge. da je moral Iskati jvomoči v bolnišnici. — Pri cepljenju drv je imel nesrečo delavec Blaž Cilenšek iz Levca. Odsekal si je palec na desni roki. — V soboto zvečer se jo v mestnem parku v samomorilnem namenu obstrelil neki dijak celjske gimnazije. Prepeljali so ga v bobfišnioo. Njegovo stanje je skoro brezupno. •©■ Dež1... Po silno pusti in čemerni nedelji jo včeraj spet pričelo na vso moč deževati. Savinja in pritoki, ki so se bili čez nedeljo ln soboto že precej odtekli, so pričeli spet naraščati ter imamo ob trajnem deževju pričakovali novih po-vodnji. — V poročilu o povodnjih smo pozabili omeniti, da je imel veliko škodo tudi lastnik vrti-fjaka na celjskem sejmišču. Poleg vrtiljaka je zlasti vlekla številne ljubitelje strelskega športa streljamo z raznimi gibljivimi figurami. Voda jie vso vsebino barake za streljamo odnesla in pustila le ogrodje barake. Laetmik ima Čez 30-000 dinarjev škode. Ptm Opozorilo davkoplačevalcem. S 1. oktobrom je prišel v plačilo četrli obrok sledečih davkov: zgradarine, pridobuiue, vojnice, družbenega davka, druge polovice zemljarine, davka na rente izvzemšl jio čl. 7t in davka na poslovni promet, ki se plačuje pavšalno. Davek na poslovni promet, ki se plačuje knjigi opravljenega prometa, dospe v plačilo in se mora plačali tekom 30 dni po preteku čeLrllelja. Zadnji obrok vseh gori navedenih davkov pa se mora plačali najkasneje do 1. nov. t. 1. Davkoplačevalci se opozarjajo na tozadevne razglase pri svojih občinskih predstojnišlvih. Sinrt. V Spuhlji pri Ptuju je smrt zamahnila s koso in pobrala mizarja Miha Bezjaka, kmalu po Miholovem, kakor za svoje godovno darilo. Pokojni je že več let hudo trpel na želodcu. Bil je zgleden tretjerednik, po delu marljivo bral nabož- Vsakomur pravi lepa Janja: „Brez ALBUSA nI pranja 1" Domače ALBUS-TERPENTINOVO-MIL0 za veliko pranje ALBUS-TERPENTIN0V0-ZV0N0-MIL0 za malo pranje ALBUS-TERPENTIN0V0 MILO ZA PRANJE za roke ZA UMIVANJE Nedeljski spori Dve prvenstveni nedelji sta za nami in za obe sta bili določeni tekmi, ki privabila vedno precejšnje število gledalcev. Obakrat smo doživeli stvari, ki niso v čast, še manj pa v korist našega nogometa, če smerno lo, kar se v Ljubljani igra, sploh nogomet imenovati. Ne moremo se namreč ubraniti misli, da to, kar pri nas imenujemo nogomet, ni ničesar drugega, kot lepa j»ri-lika za udejstvovanje ljudi, ki ne morejo živeti brez intrig. Jasna slika razmer, ki so nastale po zaslugi teh ljudi, sla ravno tekmi prošlih nedelj. En dogodek kot drugi zahteva, da se ali nogomet tak kot je pri nas ne dovoli več igrati, ali pa pričeti z najenoi tavnejšimi vzgojnimi sredstvi, vzgajati mladino, ki se posveti tej igri. Nogomet je lepa igra, ki ima menda cd vseh športnih panog največ pristašev, no samo takih, ki to igro tudi igrajo, pač pa tudi med občinstvom. Neštetokrat smo na tem mestu zapisali, da pri nos nogomet nazaduje, da izgublja tisto mikavnost, ki jo ima ta igra. Čisto upravičeno. Kajti prilike pri nas naravnost ubijajo in odvračajo prijatelje te igre in dokler ne bodo zavladale drugačne razmere, je škoda govoriti o propagandi in koristili lega športa. Za prazna igrišča bodo p« odgovorni ljudje, katerih glavni cilj so intrige, mesto, da bi svoje moči posvetili vzgoji igralcev. O nedeljski prvenstveni tekmi je težko kaj drugega reči, kot to, kar smo že zgoraj omenili. Vse tisto zakulisno delovanje ima čisto jasen odtis, v dogodkih pred tekmo, kakor ludi med samo tekmo. Pogajanja pred igro iu razne ostrosti med samo igro, dostikrat neimivilno in neenako sojenje podobnih slučajev, so krona delovanja raznih funkcijonarjev. Mesto, da bi ta igra obeli vodilnih klubov služila propagandi, smo pa videli igro, ki je odgnala za dolgo dobo vse resno občinstvo. K sreči so se tekme odigrale drugod bolj ne glasnike in podpiral z naročnino dnevni katoliški tisk. Da je bil priljubljen in spoštovan ta skrbni družinski oče, je najlepše pričal preteklo nedeljo njegov pogreb. Počivaj mirno, dragi Miha, zapuščeni ženi s tremi nedoraslimi olroci pa v duhu segamo v roko v odkrito sožalje. Ustrelil se je. Horvat Stanko, petnajstletni sin poljske delavke v Vumpahu pri Vurbergu, je šel na trgatev. V navdušenju se je hotel poskusili v streljanju. Po lastni neprevidnosti pa je dobil strel v levo roko. Siroto brez očola so po polnoči prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. Do »pucanjac bo že še treba nekaj let počakali. Preselitev trgovino. G. Tomaž Breznik, lastnik trgovine z mešanim blagom, se je preselil s Srbskega trga 8 v Prešernovo ulico 11. kjer je prevzel trgovino g. Cirila Tuška, ki je odšel na Gorenjsko. Novi kamnolom v Dobrini, ki ga je prevzel cestni odbor ptujeki, je že poln dela. Kamnolom je visok 30 m in bo torej dajal mnogo kamenja, ki je dobre kakovosti. Moste pri Ljubljani Prosvetni večeri v Salezijanskem mladinskem domu na Kodcljevem. Salezijanski mladinski dom otvarja danes serijo prosvetnih večerov; Vršili se bedo vsak torek cb osmih zvečer. Na sporedu so najprestrejša predavanja, ki jih bodo pojasnjevali ali filmi ali skiopti&ne slike. Da omogočimo poset prosvetnih večerov vsakomur, smo nastavili vstopnino izredno nizko: 2 Din in 1 Din. Nocoj bo prvi prosvetni večer s temo »Na ledeni sever«. Predvajal se bo film v šestih dejanjih. Mladenliki krožek v Salezijanskem mladinskem domu sporoča, da je naš dolgoletni član in bivši predsednik tov. Marko Korošec te dni v Zagrebu promoviral za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo. Kostet napreduje V Novih selih te odprl te dni trgovino z mešanim blagom domačin Jože Klarič, doma iz Maverca pri Kostelu. Podjetnemu trgovcu želimo najlepšega napredka v njegovi obrti. Na Žagi ob Kolpi sta napravila mlinarja Anton Rauch in J. Žagar betonske žlebove in sploh popravila naš glavni mlin, kamor vozijo in nosijo poleg Kostelcev tudi številni Kočevarji. Letina je letos nekoliko slabša kot lani, zlasti jesensko vreme ni nič kaj ugodno za spravljanje koruze in sejanje orimine, ki i<> nt>knl«rj niso vsejali. Glavni pridelki sicer niso mnogo za lanskim letom, samo zelja ne bo niti skuhljaja. Bomo pa letos brez njega prebili v redu, kol v Ljubljani, V Celju je bilo sicer tudi vroče, vendar so tamkaj vkljub nacionalnim na-sjirofctvom boljši športniki, kot v Ljubljani. Ta-mošnja glavna tekma med Cel,jem in Atletiki je končala s 4:0 v korist Atlelikov. Po daljši dobi so prišli Atletiki zopet v staro formo. Pokazali so tako igro, da so danes brez dvoma resen tekmec vsem vodilnim moštvom v Sloveniji, kar je moralo okusiti pred par nedeljami tudi Priinorje. V Mariboru so imeli kar dve zanimivi tekmi. Rapid je imel v gosteli avstrijsko amalensko moštvo iz Kapfenberga. Tekmo je domače moštvo izgubilo s 2:1. Drugo zanimivo tekmo je priredil »Maribor*. Na revanžno tekmo je povabil klub iz Varaždina in zmagal po lepi napeli igri s 4:3. Ne razumemo, kako je mogoče prirediti v Mariboru kar dve zanimivi tekmi, na katerih je bil za ta-mošnje razmere dober obisk. V Mariboru dve tekmi, v Ljubljani pa radi manj zanimive tekme, včasih celo drugorazredne, večji klub ne more igrati mednarodne tekme. Ne bi škodovalo v Ljubljani lako prakticirati kot v Mariboru. Posebno zanimive so bile tekme za državno prvenstvo. Prvo presenečenje v letošnjem prvenstvu je nastopilo šele v šesiem kolu. K presenečenju je pripomogel lo pol državni prvak »Hajduk.-. V Sarajevu je podlegel Slaviji s katastrofalnim porazom 4:0, in radi tega izgubil upanje, da letos jjonovno osvoji prvenstvo, če mu ne pomaga zopet presenečenje, ki ga bo doživel BSK ali Coneordija. Sedaj imata največ upanja na |>onosni naslov ravno ta dva kluba. Več upanja ima seveda Coneordija. ki igra najtežjo tekmo s BSK na lastnih tleh. Naše ugotovitve, da bo igrala lelos Coneordija še važno vlogo, so bile čisto pravilne. Zatorej tudi ni čudno, da je naš zastopnik podlegel s takimi rezultati. Balkanska oltmpijada končana V Atenah se je zaključila balkanska olirtipi-jada. Zmagali so zopet Grki, ki so dosegli 91 točk, na drugem mestu ije naša reprezentanca, ki si je priborila le ]X)lovico toliko točk kot Grki in sicer komaj 51. Sicer smo napredovali napram lanskemu letu, vendar smo pričakovali oil svoje čase zelo poznana osebnost. V Ameriki je zelo mnogo bogatih Švedov in zato si lahko predstavimo, kako bogat je bil ta mož nekoč, ko so ga imenovali »kralja Klondykejiu. Končal pa je svoje življenje v največji revir in i,, popolnoma zapuščen od tega sveta. Konec njegovega življenja je bil daloko žulostnejši, kakor pa začetek, ko se je kot ubog mornar podal v širni svet. Tekom svojega življenja je doživel nešteto pustolovščin, ki so mu prinesle bogastvo in končno tudi revščino. V Elfvergrenu je plula kri Vikingov, ki st> še danes pretaka po žilah mnogih Skandi-nnvcev. Vedno jih od časa do časa prime veselje do pustolovščin, do drznih podjetij in potovanj. Ne manjka jim za to hrabrosti, drznosti in odpornosti. Pomislimo samo na-drzne polarne raziskovalce, ki so se večinoma rekru-tirali iz skandinavskih dežel, pomislimo na prvega prekooceanskega letalca Llndbergha, ki je po rodu tudi Skandinavec. Eno pa manjka tem potomcem slavnih Vikingov, namreč kritični pogled na obsežnost in vztrajnost njihovih moči in na težave začetega podjetja. Zato so se v mnogih slučajih njihova podjetja ponesrečila, pomislimo samo nesrečni izid An-dreejeve ekspedieije. Toda kaj je mar potomcem slavnih Vikingov za posledice svojih podjetij in pustolovščin. Pustolovščine jih mikajo iu izvabijo, pri tem pa niti malo ne pomislijo na uspeh ali neuspeh svojega podjetja. Take vrste človek je bil tudi Elfvergren. Kot mlad mornar je zapustil svojo domovino, prišel na divji zapad Severne Amerike, kjer si je kot kepač zlata pridobil ogromno premoženje. To premoženje mu seveda ni padlo kar iz neba, moral je zanj precej pregarati. toda to ga je le še bolj spodbujalo. Bogastvo mu je bilo le sredstvo, da se je lahko spustil v nove pustolovščine. Izzival je usodo toliko časa, da mu jc zadala odločilni zadnji udarec, ki ga je pahnil v popolno revščino. Leta 18117. seje podala slavna trail-ekspe-dicija v Alasko. Vodja te ekspedieije je bil Elfvergren. ki je bil tedaj star 42 let. Strahoviti so bili napori in težave, ki jih je morala prestati ekspedicija. Samo 5 od 36 udeležencev je ostalo živih. Imeli pa so srečo in so našli ogromen zaklad zlata. Elfvergren se je vr- nil z ekspedieije kot silno bogat mož in je bil sprejet kot kak zmagovalec. Imenovali so ga kralja Klondykeja< in ga celo opevali v pesmih. Mož pa ni bil zadovoljen s tem, da bi počival na svojih lavorikah. Prodal je svojo pravico za iskanje rud neki družbi za več milijonov dolarjev iu odšel v Kalifornijo. Tam se je oprijel sadjarstva. Ta posel pa je bil zanj preveč miren iu se ga je radi tega hitro naveli-čal. Nagnenje do pustolovščin ga je gnalo dalje. Lepega dim je zapustil solnčno Kalifornijo in se podal v Južno Ameriko, kjer je nekaj časa blodil sem in tja in naložil mnogo svojega premoženja v tamkajšnja podjetja. Tedaj pa ga je zapustila njegova nezaslišana sreča. Revolucija in upori so uničili vse njegove vi-sokoleteče načrte, investirani denar je šel k vragu in mož je bil kmalu tako reven kakor ob početku svoje karijere. Bil pa je mož, ki se ni dal tako hitro oplašiti. Poskusil je 011 sam z revolucijo. V Hondurasu se je postavil na čelo upornikov in nastopil zmagoslavno pot, ki mu je zopet prinesla premoženje. Toda kaj kmalu se je sreča zopet obrnila od njega. Bil je poražen in je moral bežati. Brez sredstev se je vrnil v Severno Ameriko. Še enkrat je poskusil svojo srečo Uot iskalec zlata. S svojimi nekdanjimi tovariši se je podal vnovič na lov za zlatom. To pot pa so imeli smolo in podjetje se je ponesrečilo Elfvergren pa je postal star in ni imel več svoje nekdanje moči in podjetnosti. Vedno globlje in globlje se je pogrezal. Postal je vagabund in te dni je umrl v revščini, star 75' let. Katastrofa R Wt povzročila 240 milj. škode Angleški list >Daily Express poroča, da znaša škoda, ki jo trpi angleška državna blagajna radi katastrofe zrakoplova r 101, 000 tisoč funtov šterlingov t. j. okrog 240 milijonov dinarjev. Gradba obeh ogromnih zrakoplovov r liki in r 101 je stala nad dva milijona funtov šterlingov (nad 500 milijonov dinarjev). V zvezi s tem poroča list, da je R 101 že meseca junija lega leta pri poizkusili vožnji doletela težka nesreča. Ta nesreča se je pripetila 20. junija, pa jo je ministrstvo za letalstvo zamolčalo. Takrat je zrakoplov po šti-riurnem letu nenadoma padel. Pri preiskavi zrakoplova so ugotovili, da je imel obod zrakoplova okrog 60 velikih lukenj, ki so nastale vsled drgnenja oboda ob železne dele. ШШГ in Mii^'.' 1ШШШ ■mff,M h f ■. •■•::■ ц-. > . " ■■ , .v, >nf" 4. • • mmm. Ш|||јМ®р , шмјијш '- _ m- x " .4* »Ш. V ■ ... ч у ^^ш^т ■ m. ■ ' i : > •"••V A шШ j ^еЈШт аМш* ■■шКшШткхШШт l£flt Skupina Laponccv in Laponk potuje po Evropi. Jostjc s skraincga severa vzbujajo povsod veliko zanimamo ■ svojimi narodnimi nošami. Brez lastne krivde poročen Mlad mož iz madridske družbe se je nedavno podal na pristojni urad, da bi vse potrebno ukrenil m poroko. Uradnik je pregledal papirje, izvlekel debelo knjigo, odprl za-željeno slran, bral, se začudil, še enkrat bral, zmajal z glavo in stopil z resnim obrazom k mlademu možu. >Go?pod,« je dejal strogo, »Vi ste gotovo prepričani, da se Vaši želji ne more ugoditi.« Vprašani ga je ves začuden pogledal: »Pa zakaj ne?« — »Cisto enostavno, ker ste že poročeni. Vi ste se, kakor stoji tu črno na belem, 8. januarja 1929 poročili z gospodično X.« — »Cujte, jaz si prepovedujem take neokusne šale!« je ogorčen vzkliknil mladi mož. »Vi morate tu resno in stvarno z menoj razpravljati.« — »Prosim lepo — tako resno in stvarno, kakor želite,:: je odvrnil uradnik. »Takoj Vas bom naznanil radi poiz-kušenega dvoženstva.« Ovadba je sledila in mladi mož se je moral zagovarjati. Z mirno vestjo je lahko zatrjeval, da omenjene gospodične X. sploh ne pozna in da se še nikdar ni z nobeno žensko poročil. Ker so vse priče to njegovo izjavo potrdile, je bil obtoženec oproščen. Toda s tem mučna zgodba za mladega moža še nikakor ni bila rešena. Oče njegove neveste mu jo odločno dal razumeti, naj za enkrat nikar več ne obiskuje hiše svoje izvoljen-ke. Je pač. pri pristojnih oblastih zapisan kot poročen in ta madež ostane na njem, dokler se zadeva končno ne pojasni. Nato je vložil brez lastne krivde poročeni tožbo proti »neznancu« radi zlorabe njegovega imena. 2e po kratkih poizvedovanjih so tega »neznanca« ugotovili kot zelo znanega, namreč dobrega prijatelja nesrečnega ženina, gospoda N. Ta N. je bil že dolgo časa poročen, vendar pa je povsod svoj zakon prikrival. Pred dvema letoma se je seznanil z gospodično X. Ker je obljubljeno poroko vedno odlagal, ga je oče gospodične X. trdo prijel in mu zaghozil s strašnimi kaznimi, če takoj ne izpolni svoje obljube. Gospod N. je cele ure taval po mestnih ulicah, dokler mu proti večeru ni prišla »rešilna« misel. Obiskal je svojega prijatelja in mu skrivaj vzel njegove dokumente. S pomočjo teh papirjev jc kmalu nato poročil gospodično X. Sedaj sedi gospod X. zn omrežjem, kjer ima dovolj časa, da premišljuje o svojih lepih grehih. _ ecut, - oitslrnin lakot in hro7. sledu „Creme Onatol" Hoblvn so v lokiminli, (Irogorijah tn parfnmorljnli. Znto-!»• •Cosmocberala. Zasroli. SmifiKlasov« 23. Telefon 4П-ПП K otvoritveni seji novega nemškega državnega zbora dne oktobra 1930 Voditeii posameznih nemških strank hite v državni zbor. Od leve na desno: Starostni predsednik Herold, državni kancler Briining, državni minister za delo Stegervvald, državni minister za prehrano Schiele, berlinski voditelj narodnih socialistov Gobbels, Hugenberg, bivši državni kancler Miiller, bivši državni minister Hilferding. jiul:=:r c M - > У ) I Ilans Dominik: "<"*£< c - C -i -'vr'" fIlilo ^ •- ' H — s. e ; • — 2j v C • -U i- «42*5 C >• Ж — O S 2 » & C - S r-. - Л « • " "I S! • = -' i »1 £: • -b • • " шх . c «1 1 £Danes je minul teden, odkar je bil Silvester zadnjikrat pri nas.« »Morda imaš nepotrebne skrbi, moje dete. Mislim, da je moral nenadoma odpotovati... v naglici je pozabil, da bi nas obvestil.« >Pozabil?« Bridko je vzdrgetalo okrog Janinih usten. >Jana. kaj ti ie?« >Pusti, mati! Vem, da si tudi v tovarni ne znajo razlagati, kam bi bil tako hipoma izginil. Tam mislijo ... in jaz se bojim ... notranji glas mi zatrjuje, da je postal žrtev nesrpče ali morda ... zločina/. Skrila je v rokah svoj obraz in zaman skušala zadržati solze, ki so ji tekle po licih. »Nemogoče, dete. Nedolžni, ljubeznivi mož. Kdo bi mu hotel kaj hudega? Razen z nami ni občeval z nikomer v mestu. Kaj, ko bi vprašali dr. Glosina za svet. Saj je rekel, da bo prišel danes popoldne Morda nam lahko pomaga. Jani sta omahnili roki. »Dr. Glosin?« Vzdrgetala je po obrazu. Široko je odprla oči in zatrepetala je po celem vitkem telesu. »Dr. Glosin ... Da ... On!« Skoro preglasno se je izrvilo iz njenih ustnic. Zamišljeno je zrla na gosto, košato listje nad seboj. Misli so se ji podile po glavi. Poskusi si razložiti sum, ki ji je vstal kar namah in nevede... Zaman. Nc najde nobene zveze. Napet izraz v njenih potezah se umakne razočaranju. Kaj je bilo to, kar ji je bilo za trenutek povsem jasno pred očmi in se je zmova zmedlo in zabrisalo, tako da je izgubila vsako zvezo? Vrata v vrt so klopnila in zdrznila se je. »0, dr. Glosin!« Strah in pričakovanje sta se borila v njenem izrazu. »Klicali ste me, draga miss Jana. Evo me. Kako naj vam pomorom?« »V pravem času prihajate, gospod doktor,« se je obrnila gospa Hartijeva na posetnika. »Že pred tednom je izginil Logg Sar. Stojimo pred uganko. Pomagajte nama. da jo razrešive.« Jana je neumorno upirala svoj pogled v doktorjev obraz. Njene oči so gledale lako vprašujoče in boječe, kakor da se bo na tem mestu odločilo o njenem lastnem življenju. Naša agrarna kriza V naslednjem priobčujenio članek uglednega gospodarja o naši kmetijski krizi, ki pa podčrtava — s svojega stališča seveda — vprašanje agrarne reforme. V časopisih se mnogo razpravlja o gospodar, eki in poljedelski krizi v naši državi. Clankarji razpravljajo o problemu z enostavno ugotovitvijo, da je kriva naše gospodarske krize ruska konkurenca. Gotovo vpliva ludi ruska konkurenca, da padajo cene žitu na svetovnem trgu, ker boljše-viška vlada jemlje s silo ruskim kmetom žito zastonj in ga tako po smešno nizkih cenah vrže na inozemski trg. Toda ta ruska konkurenca ni edini in glavni vzrok naše gospodarske krize, Vzrok je tudi ta, da mi našega kmetijstva ne podpiramo dovolj, bodisi glede organizacije, prodaje poljedelskih proizvodov, bodisi glede kreditov za kmetovalce, Teoretične ugotovitve tu nc pomagajo nič, treba j« aktivno poseči vmes. Slovenija je imela pred svetovno vojno za tedamje razmere prccej razvito živinorejo. Štajerci so z mlekom v prece šmji meri za'agali Gradec, prejšnja Kranjska pa Trst, Reiko in Opatijo; poleg tega je bil precejšen konzunifent tudi Ljubljana. Tako je imelo mlekarstvo, ena glavnih panog našega kmetijskega gospodarstva, dobra tržišča, in (je posestnik, ki se je pečal ž njim, prilično izha'al. Tudi konjereja je bila na precejšnji višini; gojili so se konji, ki so sc izvažali deloma v Itali;o, deloma pa jih je pokupila avstri'ska vojaška uprava. S prevratom smo izgubili te glavne odjemalce. Dočim so sos. države, kakor Avstri'a in Nemčija z veliko eneržijo ustvarile lastno agrarno produkcijo, smo mi zamudili najti potrebna tržišča za naše agrarne proizvode To zamudo zdaj bridko občuti naš kmet, ki svojih izdelkov ne more vnovčili. Namesto potrebnih ukrepov na gospodarskem polju, se je pa pri nas začela izvajati agrarna reforma, ir, ž njo razkosavati veleposestva. Torej je mesto načela: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal, zavladalo načelo; Ako sam nimaš, pa drugemu vzemi. Mesto, da bi se podpiral že obstoječi mali posestnik in sh mu dala možnost bol še prodati svoje proizvode, se je zemlja, ki se je odvzela veleposestnikom, razdelila med ljudi, ki niso imeli ne sredstev, ne živine, ne orodja za uspešno obdelovanje zemlje. Ako se mora sedaj že kmet, ki ima obstoječo domačijo, izseliti v Ameriko ali Francijo, da z ročnim delom zasluži toliko, da reši IZKAZ O STANUJ NARODNE BANKI t dne 8. oktobra 1930. (Vse v mil. Din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom dne 30. sept.) Aktiva: kov. podloga 324.8 (+ 19.9), tečajna razlika 1013.6 (+ 19.3), posojila 1533.3 (4- 29.8); pasiva: bankovci v obtoku 5651.6 (-f 115.9), državne terjatve 57.2 (— 50.8), obveznosti 963.3 (— 34.8); ostale postavke neizpremenjene. * Razstava perutnine. Že čet'tič se vrši v Zagrebu razstava perutnine. Letos bo cela prireditev znatno večja kakor prejšn a leta in bo trajala od 29. novembra do 2. decembra. Nn razstavi bodo sodelovali perutninarji celc države. Razstav. Ijeini pa bodo tudi zajci, golobi, ptice pevke in nazadnje še psi. Ljfublf. drama: Haris Borza Dne !3. oktobra. DENAR Devizni tečaji nadalje popuščajo. Promet je prav znaten, posebno v devizah Praga, Curih New-york in tudi Dunaj. Privatno blago je bilo zaključeno le v devizi Trst, dočim je ostale devize dala Narodna bauka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2274.50 bl„ Berlin 1340.75 bi., Bruselj 786.58 bi., Budimpešta 987.95 bl„ Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 793.58—796.58 (796,08), London 273.48 bi., Newyork 56.18—56.38 (56.28), Park 221.21 bi, Praga 166.95—167.75 (167.35), Trst 294,05—296.05 (295.05). Zagreb. 2274.50—2280.50, Berlin 1339.25 do 1342.25, Bruselj 786.58 bi, Budimpešta 986.40 do 989.40, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.58 do 796.58, London 273.58—274.38, Ncwyork 56.18 do 56.38, Pariz 220.21—222.21, Praga 166.95—167.75, Trst 294.158—296.198. _ Skupni promet brez kompenzacij je znašal 8 mil Din. Belgrad. Amsterdam 2271.50^-2277.50, Berlin 1339.25—1342.25, Bruselj 785.08—788.08, Budimpešta 986.45—989.45, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.58—796.58, London 273.58—274.38, Newyork 56.18—56.38, Pariz 220.21—222.21, Praga 166.95 do 167.75, Milan 294..18—296.18. Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.50, Atene 6.65, Berlin 122.30, Bruselj 71.75, Budimpešta 90,15, Bukarest 3.06, Carigrad 2.44, Dunaj 72.575, London 25, Newyork 514.55, Praga 15.27, Sofi'a 3.73, Trst 26.94. Varšava 57.65, Kopenhagen 137.60, Stookholm 138.20, Oslo 137.60, Helsingfors VREDNOSTNI PAPIR|1 Tendcnca za državne papirje je nadalje slaba Jn so lečaiji zelo popustili. Ptedvsem so padli tečaji dolarskih papirjev. Tako je bilo 8% Blerovo posojilo zaključeno po izredno nizkem tečaju 87, 1% pa po 7^.50. Promet je bil znaten, posebno v vojni škodi, ki se pa trguie predvsem za termine. Med bančnimi papirji je bil običajen promet po neizprememjenih tečajih v delnicah Poljo-, Union-, Jugobanke in Praštcdione. Nadal e je bila zaključena Srpska po visokem tečaju 188. Industrijski papirji so še vedno brez zanimanja, do zaključkov je piišlo v delnicah Isis, nato pa v delnicah Trboveljske, ki je ponovno popustila. Ljubljana. 8% Bler. pos. 92 bi, 7% Bler. nos. 82 bi, Celjska pos. 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den-, Šešir 105 den., Ruše 280—300. oo ,, _ Zagreb. Drž, paip.: 1% inv. pos. 88 bl„ agrari 52_5 <150, vojna škoda ar. 427.50-428.50, kasa 428—''30 IX. 426—428, srečke Rdeč. križa 52 bi, 8% Bler. pos. 87—90 (87), 1% Bler. pos. 78—82 (79 50) 7"; pos. Drž. hip. banke 78.50—79 (81, 79), 6% begi obv 70—73 (70). pos. mesta Zagreba 72 bi tob. trečke 32 bi — Bančne delnice: Ravna i ara 75 den., Hrvatska 50 den., Katolička 36—40 Poljo 56-56.50 (56) Kreditna 96 den. Union 191 -193 (191), Jugo 78-79 (78), L', kred. 122 den., Med narodna 66 den., Obrtna 36 den, Praštediona 922-923 1922), Etno 150-165, Srbska 188 do 190 (188), Zemeljska 123-132, - Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 145-149, Slaveks 57-60, Slavonija 200 den Našice 1000 den,, Danica 100-103, Pivara Sar. 185^den., Drava 210—230, Sečerana Os]ek 295—298, Nar. ml. 20 den., Osj. ljev. 190 den., P,rod vag. 60- 82 И, Union 120-150, Vevče 124 den., Isis 43-46 (45), Ragusea 397-400 Oceania 200-210 Jadr plov. 560-600, Trboveljska 362-363 (363, 362) Cement Split 560 bl„ Šcčerana Vel. Bečkerek 750 bi. svoje posestvo dolgov, potem je nespametno ustvarjati še slabše eksistence, Kajti, ako dodelimo koJonistu zemljo, s tem še ni rešen problem; imeti mora še hišo, živino in stroje. Ako država nima denarja, da bi mu dala za nabavi potrebnega brezobrestnega posojila, je vsa agrarna reforma nesmiselna. Med tem ko je bila n. pr. Avstrija do pred kratkim uvozna država za poljedelske proizvode, je v teku 10 let svoje poledelslvo tako povzdignila, da bo kmalu vse producirala doma. Živinorejo pa je tako razvila, da krije ves domači trg; izvaža pa plemensko živino. Ravno tako Nemčija, Tu tiči neugoden efekt ntiše gospodarske politike. Jugoslavija, poljedelska država, svojih produktov ne more več prodati v Avstrijo, ker se je ta s carinami zaprla. Pač pa je žrebčacna Dravske banovine importirala iz Avstrije štiri žrebce v skupni ceni 140.000 Din Tudi tukajšnji gojitelji živine so uvozili iz Avstrije več vagonov plemenske živine, Ako se bo delalo tako, potem je naš kmet izgubljen. V Jugoslaviji je 2,7 milijonov malih posestnikov, ki vsi zelo občutijo gospodarsko krizo. Tu naj nastopi agrarna akcija, da se tem ljudem, ki so važen steber naše agrarne države, pomaga. Glavno je, dati našim malim kmetom eksistenčno možnost in boljšo bodočnost. Naš problem ne sme biti: komu naj se zemlja odvzame in komu dodeli, marveč kako odpomoči kmetovalcem, da prodaijo svoje proizvode po boljši ceni, in tako utrditi njih gospodarski položaj. To bi se lahko napravilo z ustanovitvijo pro-dajalnih zadrug v širšem obsegu. Izključiti bi se moralo vsako nepotrebno trgovanje in prekupčevanje s poljskimi pridelki. Zadruge bi morale kupovati naravnost od kmeta in mu dati primerno naplačilo na račun. S tem bi se zabranilo, da bi prekupčevalci izkoriščali neugodne gospodarske prilike našega kmeta in mu za smešno nizko ceno odkupili pridelke. Člani zadrug bi morali biti kmetje sami, ki bi z razumevanjem podpirali eden drugega. Dalje bi se morala naša država pri sklepanju trgovskih pogodb s sosednjimi državami predvsem ozirati na interese našega kmeta, in uvoz industrijskih produktov spraviti v primerno razmerje z izvozom naših agrarnih izdelkov. — Tako bi se v prid našega kmeta regulirale cene za naše pridelke za tu- in inozemstvo. R. Belgrad. 7% inv. pos. 88 (10.000), agrari 55 do 56, vojna škoda 444—446.50, po zaključku 444 do 445 (866 kom,), XII. 448—453 (5600 kom.), Tob. srečke 27 bi, 7% Bler. pos. 90.50 den., 7% pos. Drž. hip. banke 78—80. Dunaj. Don. sav. jadr. 88 50, Wiener Bank-verein 17.40, Creditanstalt 47.20, Ecompteges. 159, Union 23.50, Aussiger Chemische 157.75, Ruše 34.25, Guttmann 17, Mundus 150, Alpine 19.75, Trboveljska 44.25, Kranj. ind. 39.25, Prager Eisen 346, Rima Murany 77.35. Žitni trg Na današniem žitnem trgu je vladalo mrtvilo. Radi neugodnega vremena kupčija počiva in so cene ostale neizpremenjene. Tendenca pa je nadalje negotova in kaže celo navzdol. Novi Sad. Pšenica 79-80 kg bč. 147.50 do 152.50, pot. 152.50—155, gor. bč. 155—157.50, ban. Tisa šlep 147.50—150, ban. Bega šlep 147.50—150, g. ban. 147.50—150, j. ban. 79 kg 142.50—145, sr. 78 kg 137.50—140, slav. 78 kg 132.50—137.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 17 vagonov, oves 1 vagon, ječmen 1 vagon, koruza 31 va. gonov, moka 3 vagone, otrobi 2 vagona. Tendenca neizpremeajena. Budimpešta. Tendenca slaba. Promet majhen. Pšenica: okt. 15.22—15 24, zaklj. 15.22—15.24, marc 16.20—16.22, zaklj. 16.20—16.21; maj 16.60—16.63, zaklj. 16.60—16.61. — Rž: okt. 8.65; marc 9.50 do 9.60, zaklj. 9.50—9.51. — Koruza: maj 12.24 do 12.35, jaklj. 12.31—12.33. — Transit maj 10.95—11, zaklj. 10.90—11 Les Povpraševanje je za borov jamski les 2, 2.50 m 18—20 cm, deske 33 mm od 2 m dalje, od 18 cm srednje širine dalje; za jelove palice 24X24 mm 2—4 m 50 cm, za jelove deske 100 kbm. 18 mm 4 m 17—40 cm. za večjo množino rezanih drv 20, 25, 33 cm, srednji premer 10 cm, 1 vag. parj. slav, bukovine 1—1.90, 2—5 m, 3—5 cm, 15—35 cm 27—100-120, za slav. hrast boules, za 1 vag. buk. 40, 60, 80. 100 mm od 2 m dalje, za 1 vag. ielovih kratic 25 mm od 1.50 m dalje, za 15.000 hlodov smreka-jelka-bor, za obode za rešeta 170 cm, 9 cm, 1 cm, za večjo množino buk. oglja 50% canello dob. ted. 2 vag. — Ponuja pa se 100 kbm. 5—8 cm, 25—50 cm hrastovih frizov. Na ljubljanski borzi sla bila zaključena dva vagona tramov. Tendenca neizpremenjena. Hmelj Niirnberg, 13. okt. as. Pripeljanih je bilo 250 bal Istotako je bilo tudi prodanih 250. Plačalo se je za planinski lunelj prve vrste 60—65 mark, za hallertauski 60—80, za boljši srednji 90—95, I. ICO do 108 mark. Za srednji aichgrundski 40—45 mark. Zanimanje za hmelj je v splošnem večje. Tendcnca še nadalje čvrsta. Inozemski hmelj brez kupčije. Živina Dunajski goveji sejem. (Poročilo tvrdke Sa- borsky & Co.) Prignanih je bilo 2444 komadov. Med temi 100 iz Jugoslav'e. Jugoslovanski biki: Na kontumačnem trgu je bilo pripeljanih 14 iz Poljske. Notirali so: voli I. 1.65—1.80, najboljši 2.05—2.15, II. 1.45—1.60, III. 1.30—1.40. Krave I. 1.25—1.35, najboljše 1.45, II. 1.10—1.20. Biki 1.10 do 1.30, najboljši 1,35. Klavna živina 0.50—0.80. Iz službenih obiav Izpremembe v trgovinskem registru: Keramični in gradbeni material, L. Battelino & Co., d. z o. z. v Mengšu (5000 Din; Fellacher Rado, Rattelino Alojzij) — Pristavec & Golja, lesna industrija, d. z o, z., Preserje pri Ljubljani (100.000 IXn; Pristavec Leopold, Gol,a Framc). Izpremembe: Kranjska industrijska družba (tehn. ravn. ing. Do-stal Leo, prok. dr. Viktor So-mogy), Sikor, d. z o. z., Ljubljana (izprememba družabne pogodbe, izbris prok, ing. Koronini Maks), Svečama Pax, Kopač & Štele, d. z o. z., Ljubljana, vpis članov nadzorstva: dr. Franc Ku-lovec, Mlukar Janko, dr. Ivo Benkovič). Vpis v zadružni register: Vodovodna zadruga v Makolah, r, z. z o. z. Občni zbor. Carl Pollak, d. d., Ljubljana, 29. oktobra ob 11. Odpravljeni konkurzi. Traun Pavla, trgovka v Mariboru (sklenjena prisilna poravnava), Franzl Jožefa in. zapuščina po Jožefu Franzl iz Kamnika (vsa masa razdeljena), Vincenc Kveder, trgovec v Žalcu (sklenjena prisilna poravnava). Dražba lova. Dne 24. t. m. ob 9 bo v prostorih okr. načelstva Maribor desni breg soba št. 35 Drumn v treh dejanjih. Spisal A. Leskovec. — Premijera dne ti. oktobra 1930. Zunanjo zgodbo v tej drami smo pojasnili že v sobotnem listu. Za uprizoritev delu pu je mnogo zuačilnejši iu važnejši njegov slog. Lesko v cev slog v tem delu pa se izrazu v skrajnem naporu, podati absolutno druauo. Dogodki tu drame niso izoblikovani prostorninsko, niso da bi segali v globino, se napovedovali, razpletali in se končno razpletli, апц>ак so izravnani na eno ploskev in zvezani in poudarjeni v samo dramatično napetost. Koncentracija prostora je prignana na odprto steno treh sob: Osojnikovt, Grajske in Knezove, vsi vzroki dogodkov, vsi pokretni momenti so iztrgani izpred na&ih oči lil skriti v dušah ljudi — pred nami stoje samo obrazi in dejanja zadnjih odločitev in posledic. Drama se godi pred nami, pa je skoraj ne vidimo, samo slišimo jo. Ker tedaj to ni nikaka analitična drama, bi bila primeru « lbseiiom ali kakim drugim severnjakom pogrešena, bliže pu je po izrazu Iv. Cankar j u. štirje dnevi drame, od Knezove odločitve, da končno prelomi s Sabino, do njegovega finančnega propadu odločijo docela drugo usodo: Jošt Osojnik je navidezno povišan, a globoko |>oliižun, Helena so zapuščena oklene nove l jubezni pa koma j uide smrti, v Sabini razvije demon uničene ljubezni vse svoje sile — iu v svojo usodo gre z njo Polajnar, ki so mu ljubezen, življenje in smrt eno. Boj skrajnega materiulizina in skra j nega idealizma na isti. plosk vsi. Artizem je v tej drami prignan do kraja, možgani so premagali umetnost. Absolutna drama je našla svoj izraz v skrajni urejenosti in zgoščenosti in v besedili igri opajajočegu se in-telekta. Napor jc bil brez dvomu prevelik, ker je namen uiuetuosti, da kompleks življenja ■prosti in jim pogledu v dno njihove stvarnosti in ne samo, da jih zgosti in pritiru do skrajne nujnosti. Leskovčevo delo pu je oblikovno in vsebinsko skrajno tvorna možnost: spoj retorične in absolutne drame. Zato je delo težko tudi zu občinstvo, kaj šele za iglavca. Iglo je vodil g. Lipah iu jo izdelal z veliko pieteto, skoraj s prevelikim strahom, da se ohrani vos slog igre. Čutil je, da bi s teatru ličnost jo zabrisal intelektualni realizem dela, zato se ji jc ognil, dasi bi ji v drugem dejanju ne Škodovala. Plastičnosti je iskal v tem, du jc dal vlogam čim realnejše like. kg ubil pa se je ritem igre in njena pesem, na mesto njiju je blestel do skrajnosti izdelan dialog in brušen do v ti p. Igra je uspelu in рога/.ila, a ogrela ni. Občinstvo je čutilo bolj njeno težo kakor moč-. Igranje posameznih oseb jo bilo hvalevredno, bolje bi še bilo. če bi bil g. Levar govorno razpoložen — večinoma ga ni bilo razumeti — in ko bi bil« gdč. liolturjeva docela zdrava. V splošnem so bile ženske vloge n« višku. Ca. Nablocku je problematično Sabino prepojila z vsem svojim bogatim oblikovnim znanjem in je bila /.lasti v prvem dejanju čudovita — v plesni (II. dejanje) je bila nekam medla, v III. dejan ju bi si jo želel še bolj delno nično, Zn svojo igro je dobila mnogo cvetja. —• Svoje vrste karakterna umetnic« je bila gospa Isteni.ska gospe Medvedove, polna ostrili, pritajenih potez, »volkulja«, kaikor pravi sama; prav tako je odlična stvaritev Osojnice gospe Marije Vere, ki poudarja predvsem ziiiugujočo materinsko skrtb. Gdčna Bol tar jeva je igrala Heleno preprosto dobro, a njena igra še ni svobodna. — Med moškim i je bil Knez g. Skrbin-ška do enostavnosti urejena, z izredno disciplino in tenkostjo dogmi na oseba in odlično igrana, dočim se jc Levarjev Jošt lomil mod enostavnostjo in teatru ličnostjo — s/kuišal mu je tudi dati čim slinipatičnejše lice: njegov in Knezov dvogovor v lil.dejanju |m je bil prav krasen. G. Železni,k je igral slikarja Polajnarja z rastočo dramatično sugestivnostjo in čuvstve-nostjo. V III. dejanju je vzraetel nad vso igra in se prav zmagovito uveljavil — konec pa je seveda zadeva režiserskega tolmačenju — zdi so mi, da je premalo zunanje poudarjen. Nekak moderno šok s p, irski služabniški duet sta v 111. dejanju prav lepo odigrala gdčna Sluvčeva in g. Plut. Kristina gdčne Juvanove je bila podana z globoko iskrenostjo in je bila pretresljivo prepričevalna. Prav dober v igri in izraziti maski je bil tudi Pjer g. Potolkarju; tudi epizoda g. Jermanu kot notarja je dobro poudarjena. Dobro se je s svojim prvim letošnjim nastopom uveljavila tudi gdčna Kukčcva. Igra je tedaj v podrobnostih prav dobro izdela na, vidi se, da igruvci našo izvirno < I ramo igrajo ne samo z veliko vestnostjo, ampak tudi z veliko ljubeznijo, za kur zaslužijo I »osebno priznanje. Predstav« je bila prav dobro obiskana, svojevrstno delo jo vzbudilo mnogo zanimanja in odziva. F. R' „Skrjančhov gaj" v mariborskem gledališču Čar Leluirjeve glasbe je. ki daje navedeni opereti noto; užgala je ta skladba ob eksaktni interpretaciji dirigenta Lojzeta Horzoga. V obilici dolžnosti se lomi in peha požrtvovalni dirigent ter izpolnjuje neodrejeno število dolžnosti: dirigent je in korepetitor ter potrpežljivi pevski učitelj nadebudnih novincev iu začetnikov; bržčas opravlja še katero izmed častivrednih funkcij. Heizog je eden izmed slebov mariborskega teatra. Libreto pa obi-lujo na kopici situacijskih floskul, šablonsko operetni privlačnosti ter dogodljujskih narejenostih. Oderska priredba je napravila vrhu tega še vtis, da sloni na — bergljah, bržčas ni bila dovolj pripravljena in bi prav gotovo bilo boljše, da bi se bila premijera odložila za kakšnih štirinajst dni. „Tako v pogledu izdelanosti posameznih likov, za-V.sedbe vlog ter podrobne rezijske izpeljave so za-zevali na vsak korak nedostatki ter na mah za-znatne pomanjkljivosti. Situacijo sta reševala s spontanostjo in uglajenostjo igre P. Udovičeva ter Sv. Ivelja. Tratnikova je pokazala sicer pevsko ter igralsko dokajšen napredek; toda v obojnem oziru bo treba še veliko šole. Vse premalo čustvena in osvajajoča je ta Vilma; mestoma celo malce okor- na. D. Trbuhovie je svojega dedeka Martina povsem posrečeno zamislil in tudi konsekventno izvedel Pavle Kovic topot ni imel srečne roke; njegov Stevo je bil preje vdovec kakor pa fant od fare. Služkinja Borča S. Dragutinovičeve je do odbijajoč-nosti ter do odvečne kfirikiranosti popačena ter po-kvečena. Polnokrven ter uravnovešen predstavnik plemstva je Gromov baron Arpad. Oorinškov kmečki fant Joco; pretirano bajazzevske so te njegovo operetne prikazni ter hudo druga drugi na-likujoče in po enem 'зг istem kovu vlite. Tudi ob soliotni premijeri je bilo opaziti nekaj, kar dajo misliti; lanskoletne premijere ob začetku sezone so bile veliko boljšo posečene. Mesto napredovanja — nazadovanje. Nazadnje ni čuda: kot voditeljica I mlet a je bila angažirala gdčna. Ernn Kovačeva i baletni vpletljaji v duhu moderne ritmično šole bi brez dvojbe poživili potek predstave. Nič. Ali so morda v ozadju kakšne nove iniciative? Menimo, da je ob tej priliki potreben |>oudarek, da smo proti angažiranju tujih moči, dokler je domačih dovolj na razpolago, in da smo celo odločno proti morebitnim poizkusom, da bi se na našem odru opereta sprevrgla v — kabaret. —c Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 14. oktobra: Zaprlo. Sreda, 15. oktobra: MLADOLETJE. Red E. Četrtek, 16, oktobra: PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Red D. Petek, 17. oktofcra: Zaprlo. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Torek, 14. oktobra: Zaprto. Sreda, 15. oktobra: MADAME BUTTERFLY. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Red B. Četrtek, 16. oktobra: HASANAGINICA. Red A. Petek, 17. oktobra: Zaprto. Cerkveni vestnih Notranja Mar. kongregacija pri uršulinkah v Ljubljani sporoča svojim članicam, da je umrla članica Gosti Marija. H pogrebu, ki bo danes ob 3 popoldne, pridite vse članice! Iz društvenega življenja Salezijanski mladinski dom na Kodeljevem. Nocoj ob osmih bo I. prosvetni večer: »Na ledeni sever«. Predvajal se bo film v šestih dejanjih. Poizvedovanja Avtoključi, V nedeljo, dne 12. t. m. popoldne je nekdo našel na cesti med Brezjami in Radovljico tri skupaj priklobljene avtoključe. Dobe se Eri Josipini Fleischman, Cerkvena ulica 15-1 v jubljani. Dotičnega gospoda, ki je odnesel rjavo usnjato aktovko v soboto ob 6 iz šentjakobske knjižnice, poživljamo, da jo vrne v knjižnico, ker ga bomo sicer zasledovali. Za soboflikanka pleskarska in črkoslikarska dela se priporoča Tone Malgai družba z o. z., LJUBLJANA, Kolodvorska ul. 6. dražba lova krajevne občine Kumen (do 31. marca 1935). Razpis docentskih mest na ljubljanski univerzi. Rektorat univerze v Ljubljani razpisuje mesto docenta za nauk o trdnosti pri institutu tehniške mehanike, nadalje mesto docenta za analitsko kemijo v tehn. institutu telin. fakultete. Prošnje je vložiti do 3. novembra. Razpis licitacije. Banska uprava razpisuje licitacije za prevzem raznih de! pri preureditvi posestva Novo Celje pr' Žalcu v hiralnico za umobolne in sicer dne 30. t, m. ob 11 v sobi 17 tehn. odelka, Predračunska vsota znaša 3.69 milj. dinarjev. Radio Programi Radio-Liublfama i Torek, 14. oktobra: 12.15 Plošče (valčki, polke in koračnice). 12.45 Dnevne vesti. i3 Cas. plošče in borza. 18 Koncert komornega tria. 19 Prof. Franc Pengov: Sila vode in vetrov, 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina. 20 Cerkveni koncert pevskega zbora »Gorenjci« iz Kamnika. Prenos iz frančiškanske cerkve' v Ljubljani. 21 Koncert radio orkestra. Flavta solo. Hawai jazz. Sreda, 15. oktobra: Opoldanski program odpade. 18 Koncert radio orkestra. Saksofon duet. 19 Dr. Nikolaj Preobražensky: Ruščina. 19.30 Literarna ura: Publius Vergilius Maro (ob dva tisoč-letnici njegovega rojstva). Predava g, dr. Joža Lovrenčič. 20 Citre igra g. Emil Mezgolits. 21 Prenos iz Prage. Koncert Undričkovega kvarteta in Fibichov kvintet. 22 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Sreda, 15. oktobra. Belgrad: 12.45 Koncert orkestra. 17.30 Koncert radio kvarteta. 19.30 Zanimivosti iz življenja umetnikov, predavanje. 20 Klavir, koncert. 20.30 Prenos iz Ljubljane. — Budapest; 19.15 Plošče. 20.15 Italijanski večer, 20 Koncert vojaške godbe, nato koncert ciganskega orkestra. — Dunaj: 19.35 Večerni zabavni koncert orkestra. 20.30 Književna ura. 21.05 Laži in hinavščina: štiri enodejanke. Milan: 19.30 Koncert radio orkestra. 20.40 Koncert zabavne glasbe, nato lahka glasba. — Praga: 19.30 Italijanski večer. Dekla-gospodinja, opera v enem dej, Pergolessi. 21.30 Vergilova proslava.— Langenberg: 20 ..Rigoletto«, opera. G. Verdi. 23.30 Koncert zabavne giasbe. — Rim: 17 Koncert zabavne glasbe. 20.50 Simfon. koncert. — Berlin: 18 1000 letnica Vergilia. 18.25 Koncert stare glasbe. 19.30 Koncert zabavne glasbe. 21.10 Večerni koncert radio orkestra. — Katovicc: 20.30 Koncert solistov. — Toulouse: 18.55 Popevčice. 19.45 Havajska kitara. 20 Koncert simfoničnega orkestra. 21 Koncert zabavne glasbe. — M. Ostrava: 19.30 Italijanski večer (Praga). 20.30 Vergilova 20001etnica. 21.30 Prenos iz Prage. Autotaksi M Hoft""r Novo mesto- Kandl|a Telefon št. g K Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračnl vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ..TRIBUN A" F- B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, KarlovSka cesta šter. 4. Pozor? AutomoDlilsflf Poior! Speeljalna delavnica 7.a tapeciranje in „duco" ^ičanje automobilov MARTIN MALI - Domžale Točna izvršitev I Solidno cene I MALI OGLASI V»tki drobna vrtilen ГЛО I4n ali vaaka beiedn ЛО par. Na|mao|tl ogla« i ■ Л llln. liglail nad devet vratlc •« računalo vlit. Za odgovor anamiiof Na «pra4an|a brca anamke na odgovarjamo I Sprejemamo sposobne ljudi /a prodajo »Sloenea« v kolpor-ta/.i po Ljubljani. Zaslužek /ago-tovljen. Oglasili sr \ upravi »Slovenca«, Kopitarjeva 6. pri propagandnem oddelku v II. nadstropju Pouk Šoferska šola prva oblast, konc., Ča-inernik, Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugoauto). — Tel 2236 Pouk in prak-tične vožnje. .. Stanovanja Prazna soba lepa, eolnčna, 1. nadstr., se odda. Pleteršnikova 24 (ogled od 2—3 pop.). Trisobno stanovanje kuhinja in pritikline, ob glavni cesti, sc odda na Trati 13, Št. Vid n. Lj. I! Službe iščejo šofer prost vojaščine, z daljšo prakso, kavcije zmožen, išče stalnega nameščenja v bližini Ljubljane. - Po-1 nudbe na upravo - Slov., pod: Trezen šofer lt.795. Vdova fiče mesta kot prodaial-, ka kruha v kakšni pokanji. gre na deželo in v mesto. - Naslov \ upravi I ■Slovenca, pod št. 11793. ilužbodobe Mlinarja ki je zmožen samostojno delati v valjčnem mlinu, sprejmem. Nastop takoj. Ivan Rus, Mokronog. Sprejmem dekle k dvema otrokoma, lepega vedenja 14—lf> let sta-a zmožna lepega govoren a. nastop takoj, plača po dogovoru. Franc Pir-kovič. trgov. Ribnica. Dolenjsko. Iščem kuharico k: bi opravliala tudi druga hišna dela, biti mora pricna. snažna in poštena Nastop službe 1. nov PUča po dogovoru Franc Pirkovič, trgov., Ribnica, Dolenjsko. Mcsarsk. pomočnika donro irveibanega v iz-deiovanu: in prekajevanju mesnih izdelkov, sprejmem Naslov pove oglasni oddelek »Slovenca, pod št. 11.680. Sedlarski in ličarski pomočnik dober, ki bi prevzel v naiem delavni-goji iako ugodni. — Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca poc šifro • Dober sedlar«. Trgov, pomočnica manuiakturne stroke, prvovrstni moč — in ena stare i še Kuharica se tako; sprcimeta Prosi se za navedbo plače - Ponudbe na upravo Slov.< Spretnega dclavca sprejmem takoj za poli-ranje pločevinastih izdelkov. Jos. Otorepec, Za Gradom 9. Mizarsk. vajenca I z vso oskrbo v hiši — j sprejme M r h a r Ivan, strojno mizarstvo, Stanc-žiče 21. Št. Vid n. Ljublj.1 маашмш Glavne in potujoče zastopnike iščemo za vse banovine in mesta za prodajo nekaterih dobroidočih predmetov. Plača in provizija zasigurana »Privre-da« Rige od Fcre br. 14, Beograd. Ženiibe Mlajši gospod Pckarija se odda v najem v bližini Bleda. Več sc izve v hotelu Troha, Bled. Trgovski lokal v • industrijskem centru, poleg župne cerkve, z vsemi pritiklinami ter tri sobe z elektr, razsvetlja vo in vodovodno napeljavo, se odda v najem. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 11b67, Kupimo Ratno šteto tudi posamezne obveznice kupi Upravništvo Merkur, - Šelenburgova ul. 6-11. telefon 30-52. GRAMOFONISTH ZAMENJAVA STARIH RABLJENIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ ua splošno samo še do 31. oktobra 1.1. Od tega dno dalje velja to samo za plošfe, ki so bile kupljene pri nas »GRAMOFON« A. RASBERGER LJUBLJANA Miklošičeva cesta štev. 34 Zahtevajte takoj tozadevni prospekt in naše sezname plošč I .; o \ • lOOO dinarjev I plm4ani. nVo Va5n kurjn < iVsn, brn dnviro, Irdn ko n. bul« no Ir.ginojo v .1 dnoh brc* bolečin, b noviir 110*11, hro7, »oin, liri'7, vnoila i, , '(IrnvnlSko prlporo Vnim lil Л - j bnl.nniom. Gospod K071I11I stotnik L pilo: ..IS lot sotn tipal nn kurllli ; Oče«lli, vsak ' ovol i In vsuk i ornk ; mi .lo povr.ro II bo I оЛ na l{ I A-b»l- ■ ram ie r koronlnn »i "dslrnnll moja kttrln ofesn". K.nnl o pili la vinilni drnvnlk ilr. llodoiistoln In КГ" icn Zoipolln, - Ona 7 jamstvenim pismom 8 Hiti lonfkl IS Din. - Ilr, Nlk. Котепу. KoMee. poštni prodni U R 15, foiko Slov.iSka. Posestva l! Hiša v Ljubljani, enodružinska ali parcela se kupi. — Pondubc na poštni predal 338. Nova hiša v okolici Maribora z 650 kv. metrov vrta, 2 kuhinji, 3 sobe, shramba, klet, pralnica, elektrika, vodovod. oploteno sc takoj proda za 115.000 Din. -Ponudbe pod »Takoj« na »Slovenca« v Mariboru. prijetne in postavne zunanjosti z večjim posestvom v okolici Ljubljane 1 stvom v okolici Ljubljane, z dobro službo, želim takoj poročiti gospodično z : dežele, poštene preteklo- 1 sti. Radi takojšnje otvo-rit\ e trgovine želim nekaj gotovine. - Ponudbe s sliko, proti vračilu, jej poslati pod šifro »Sreča« | na oglasni odd. »Slov.« Tajnost zajamčena Suhe gobe zadnje rasti - kupujem po najvišjih tržnih cenah. - Ponudite povzor-čeno z navedbo cene tvrdki Peter Šetina, telefon 1, Radeče - Zidani most. Dolg glasovir dobro ohranjen, se proda. Naslov da uprava »Slovenca«, Maribor. Denar pod -ит in poštena. Družabnika iščem k trgovini mešan. ! blaga zaradi povečanja prometa л večjem industrijskem mestu Ponudbe pod > Kapital 123« št. 11.801 na ogl. odd. Slor. Špecer. veletrgovina mnogo let obstoječa v j večjem mestu Slovenije, na prometni točki, sprejme družabnika, ki bi osebno sodeloval Mora biti strokovno izobražen in imeti primerna denar- 1 na sredstva na razpolago. - Ponudbe na upravo Slovenca pod: »Družabnik«. Najbolj pošteno Vb- (»streže z zimskimi oblačili J.Maček Ljubljana. Aleksandrova cesta 12 Želod ccrov, kupuje Kolinska tovarna v Ljubljani. Kupim borove hlode ravne za žago od 4—6 m dolge, od 25 cm naprej debele Ponudbe franko vagon Medvode ali franko vagon nakladalna postaja na F. Tome, lesna industrija, Medvode. Srečke italijanskega Rdečega križa kupimo - Upravništvo »Merkurja« Šelenburgova ulica 611, telefon 30-52. Fotoaparat 10X15 ali 9X12, dobre znamke, kupim takoj. — Fonudbe z opisom aparata na upravo »Slov.« pod šifro »Bled« št. 11664. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 II. tel. 30-52. Ia bukovih drv brez okroglic kupim večjo količino. - Najskrajnejše ponudbe na Drvara. Zagreb. Kamaufova 3. Čajno maslo priznano dobre kakovosti, dnevno svoie v vsaki količini razpošilja — Zadružna mlekarna v Ponikvi ob j. ž. Puhasto perje kilogram po 38 Din razpošiljam po povzettu nai-mani 5 kg . Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D L Brotovič, Zagreb. Ilica 82 Kcmič čistilnica pena Naprodaj! Še nekoliko čistih balonov, peč za žaganje, otroško posteljo, dobro ohranjeno, gosli, flavto, štiri slušala in akumulator, sc poceni proda pri »Ali-1 menta«, Zg. Šiška — pri »Kamniti mizi«. Motorno kolo lahko, prav malo rabljeno, naprodaj za 6000 Din. M. Časi, Podhom-Bočna, pošta Gornji grad. Priporoča se specijalna delavnica za popravilo in uglaševanje i klavirjev in vseh drugih j instrumentov. Josip Baj- Tvrdka A. VOLK de, Gosposvetska 12 Iv bližini Novega sveta). Klavirji! Velika izbira klavirjev. -Strokovnjaško popravilo in čisto uglaševanje. Nizke cene tudi na obroke. Solidna postrežba. — Tovarna klavirjev Warbinek, Ljubljana, Gregorčičeva 5, Rimska cesta 2. liubliana, Resljeva Ktii ?4. ondi najet oeje v»e vrste pSenifno moko in (trase atletike izdelke Zahtevajte cenik! Tamburaši! Vsled razpusta tambur. zbora naprodaj 12 tam-buric z notami in vsemi potrebščinami vred. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11.794. Prodamo Kurivo drva. različni premog, vse ( Mesnica v prostorih gosp. Lav-tiiarja Sv. Para c. si. 83 zopet odprta Prvovrsino meso in vsakovrstni mesni izdelki Cene solidne Sionho rtarintic mesar Talarje in birete za velečastito duhovščino, ter vsa v krojaško stroko spadajoča dela za . _. , gospode, izvršuje fino in v suhem stanju, nabavite po nizkih cenah Franc T V neizmerni žalosti naznanjate ▼sen: priiateljem sorodnikom in znancem, ds it preljuba gospa Antonije Topolovšck soproga tolskeg« upravitelja v p dn« 11 oktobra t. 1. po dolgi, mučni bolezni prev idena s s^ zakramenti, mimo v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokornice bo v ponedeljek 13. oktobra ob H' zjutraj. Vina gorica p. Trebnjem 11 okt. 1930. žalujoči soprog in sorodniki Vsakovrstno zlato KflpDiC po ca višiib :enab CERNE. luvtiir. Liubliana Woliova ulica it. 3. Kupim vsako množino divjega kostanja trgovina Ljudevit Sire, Kranj. Razno Vaš poljub izočara. ker ie vednn 'kadite. Nikroprost. ki stane Iranco 76 Din. Vas 1 odvadi takoj. _ Lindič, Ljubljana. Komenskega 36 _________ Pred škofijo 9, II. nadstr. I po solidnih cenah pri] Himmelreich, kroj. moj-tvrdki Anton Brecelj, Ma-!Tter v Ljubljani " ' ribor. Koroška cesta 49.' Starinski sekreter (Bidermaier slog), dobro ohranjen, se proda. Naslov pove uprava »Slovenca' pod štev. 11.687. Auto limuzino 4 sedežno, prodam ali zamenjam za potniškega, za tovor do 400 kg. Naslov. Leopold Prostor, p. Go-renjavas n. Škofjo Loko. Dva pletilna stroja in 1 toplodar — se proda. Naslov pove uprava lista pod št. 11.682. Ill.a za obijanie kratke za mizane oblane za pode prodaia po zelo nizki ceni »Ilirija«, Dunajska c. 46. Teleion 28-20 id 25-95. V težkih mukali jc umrl dne 13. oktobra ljubljeni sin, zaročenec in bral, gospod naš iskreno- Ivan Semrl Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek dne 14. oktobra 1930 ob И5 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnico na pokopališče k Sv. Križu. I.fubljana - Lcsce, dne 13. oktobra 1930. Ivan in Marifa Šemrl, starši. Pavla DraMer, zaročenka. Anica Novak, Zinka, Franc, Darinka, Metoda, Cirila, brat in sestre. Ing. Janko Novak, svak. Potrti glaboke žalosti naznanjamo vseni sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš srčno ljubljeni soprog, oče, bral, stric in svak, gospod Ivan čevljarski mojster in posestnik dno 12. oktobra po kratkem, mukcpolnem trpljenju, previden s tolažili sv. vere, v 63 letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagega pokojnika bo v torek dne 14. oktobra t. 1. ob 5 popoldne od doma žalosti, Rožna dolina, cesta IV št, 10, na pokopališče na Vič. Vič - Rožna dolina - Lfubljana, dne 12. oktobra 1930. Globoko žalujoča soproga in vsi ostali sorodniki. Mestni pogrebni ravrd v Ljubljani Sorodnikom, prijateljem in znaccm javljamo tužno vest, da jc Bogu dopadlo odpoklicati našo ljubljeno Micko po dolgi in mučni bolezni v cvetu mladosti k Sebi v večno živl,cnje. Pogreb drage pokojnicc bo v torek dne 14. oktobra 1930 ob 15 iz hiše žalosti, Poljanski nasip št. 5?. Sv. maše zadušnicc se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, dne 12. oktobra 1930. Primarij dr. Fran Gosti, oče. Marija Gosti roj. Honig-schmied, mati. Stud. arch. Pavel Gosti, brat. Mcatni pogrebni zavod v Ljubljani Potrti od neizmerne žalosti naznanjamo, da je v cvetu mladosti 20 let po težki bolezni, ki jo je Bogu vdano prenašala, umrla v nedeljo ob 9 zvečer naša nadvse ljubljena hčerka in sestra M9RT9 ffOBRIH БС večkrat previdena s tolažili svete vere. Pogreb predrage pokojnice bo dne 14. oktobra ob 16. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališče v Pobrežju. Maribor, dne 13. oktobra 1930. Globoko žalujoči ostali. Krasna spalnica katere nabavna cena je bila 18.000 Din, se po »nnl.lni HnMr.ki r. r r. ^ .. ---. =--- -J---------K-v-" za 12.000 Din (amerikac-ski jesen). Istotam tudi kuhinjska oprava za 700 Din. Naslov pod 11.692. Večnemu Bogu je dopadlo poklicati v svoje nebeško kraljestvo zlato dušo našega najboljšega in najdražjega soproga, očeta, tasta, dedka in pradedka, gospoda Josipa Molla trgovca v Trbovljah ki je za vedno zatisnil svoje nas ljubeče oči v nedeljo dne 12. oktobra 1930 ob treh popoldne v častitljivi starosti 87 let. Trpel je mnogo, toda Bogu vdano. Naj v miru sniva večni sen! Pogreb preblagega. nepozabnega nam pokojnika bo v torek dne 14. oktobra ob 4 popoldne na tukajšnjem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo 15. oktobra ob 8 zjutraj v župni cerkvi. Trbovlje, dne 13. oktobra 1930. Neutolažljivo žalujoči: Marija Mollova, soproga. Frida Voduškova, Ela Kuharjeva, Marija Mollova, hčerke. Joža in Oskar Moli, sinova. Gustav Vodušek, šol. upravitelj v p., Anton Kuhar, učitelj, zeta. Mija Mollova, Vika moiiova, sinahi — vnuki in pravnuki. Zu Jmroesiovanjskt Uekarno * Ljubljani. Larei Cet. izdajatelj: Ivan Itakovec. Urednik: Frnno Kremžar.