PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini .. Abb. postale I gruppo “ Ci6D3 y\) lir Leto XXVH. Št. 300 (8088) TRST, četrtek, 23. decembru 1971 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovemija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tirani partizanski DNEVNIK v ««ii*nj<»ni Evropi. LE MALO MOŽNOSTI ZA IZVOLITEV PRI DANAŠNJEM GLASOVANJU Leone dosegel podporo PSDI, PRI in PLI proti njemu pa je celoten blok levice Zaradi ostrih sporov v stranki je veliko vprašanje, koliko demokristjanskih glasov ho dobil RIM, 22. — Leone je danes dosegel podporo liberalcev, socialdemokratov in republikancev, ki so izjavili, da bodo zanj volili, podpore pa ni zahteval od socialistov, ki so že vnaprej napovedali, d? je njegova kandidatura za njih iz političnih razlogov nesprejemljiva in da bodo v takem primeru kandidirali Nennija. Tako lahko predvidimo, da bo jutri ob 18. uri, ko bo ponovno Slasovanje, prišlo ponovno do dveh blokov. Na eni strani do tradicio-n*lnega in strnjenega bloka levice, drugi strani pa do združenih Sjasov PSDI, PRI, KD, PU in južnih Tirolcev, ki bodo podprli Leoneja. Teoretično lahko računa demokri-••janski kandidat na 536 glasov (KD 426, PSDI 44, PRI 12, PLI 49, Volkspartei 5). V praksi pa je •feba odšteti dosmrtnega senatorja TfSnija, ki je težko bolan, predsednika senata Fanfanija, ki ne glasuje in kakih 5-8 velikih volivcev, Iti so iz upravičenih razlogov odsotni Teoretično torej ostane 520 - 525 Melikih volivcev in zadostuje torej 2e komaj kakih 15 - 20 prostostrel-c®v, zato da Leone ni izvoljen. Ta težnost je kaj realna, saj je prišla ^io jasno do izraza že ko je šlo za demokristjanske glasove oddane za mnogo močnejšega kandidata Fanfanija, in ki tudi sedaj ne bo dopustil izvolitve drugega kandidata. Demokristjanski sklep, da se tudi danes vzdrže glasovanje, je vzbudil zelo oster protest levice v poslanski zbornici, tako da je bil predsedujoči Pertini prisiljen sejo prekiniti in sklicati načelnike skupin. V tej zvezi je načelnik socialistične skupine Bertoldi izjavil novinarjem, da je zadržanje KD povzročilo popolno paralizo parlamenta. KD hoče predsednika, toda noče edine večine, ki ga lahko izvoli in ki mora vsebovati tudi sile levice. Očitno je torej, da lahko pride do rešitve samo z resnimi pogajanji, ko se bodo upoštevale zahteve vseh velikih ustavnih strank. Bertoldi' je nadaljeval, da ne more pristaja- ti na vsiljevanje kandidatov, ki jim niso všeč, ne toliko zaradi njih osebnih značilnosti, kot zaradi nujnosti, da je predsednik izraz strnjenosti vseh demokratičnih sil. če se zavrača socialističnega kandidata, se pa ne more zavračati, da pri izbiri predsednika sodeluje tudi 420 glasov levice, brez katerih ne more biti nihče izvoljen razen, če se ne misli na podporo skrajne Izidi enaindvajsetega glasovanja Prisotnih 973 De Martino 400 Pertini 6 Razpršeni 7 Bele glasovnice 17 Vzdržani 543 PARLAMENT JE MORAL SEJO PREKINITI Ostri protesti levice zaradi zavlačevanja KD RIM, 22. — Danes popoldne je jkišlo v poslanski zbornici do ze-ostrih protestov, ker so se de-'"okristjani in veliki volivci družili strank ponovno vzdržali glasoma. Protesti so zaradi tega tudi ^umljivi, saj je .prišlo že do enaindvajsetega glasovanja in s tem tu-!® do rekorda, saj .je pred sedmimi pri tem glasovanju bil izvo-fen predsednik republike Saragat. Do prvih incidentov prišlo ta-*°.i potem ko sta prišla na svoja ?ksta Pertini in Fanfani in ko J6, Pertini izjavil, da lahko pričajo z glasovanjem. Tudi demo-r^stjanski veliki volivci so bili Tatdraženi, saj so komaj pol ure bi^jeli pismo, v katerem jih ožje »odstvo obvešča, da se bodo še J^no vzdržaii. Ozračje je bilo kot n®bito z elektriko, očitna je ner-!®*a in utrujenost. Do prvih inci-uentov je prišlo, ko je psiupovec ^‘barello zakričal: «Dovoli je. Gladimo in končajmo z vz držanji*. Pridružili so se mu socialisti Scal-'p. Fortuna in Dino Moro ter pužena levica je kričala na ^čun demokristjanov «norčki», demokristjan Caizza pa je odgovar-»ovni*. , ^se je že kazalo, da bo prišlo 7* pretepa, vendar so parlamen pni stražniki razdelili parlament :bi dvoje in tako preprečili nevredni spopad. Vendar "" ne gre samo za spor red združeno levico in aemokrist-rhi, temveč za spor med demo-pstjani raznih vrst. Zaradi tega J* *elo malo manjkalo, da se nista 'jepla poslanca Granelli in Mar-petti s poslancema Simonaccijem 9 Carenninijem. Komunisti so to 5®jprej gledali, nato pa so priče-a oloskati. >,Vse skupaj se je končalo, ko je ertini prekinil sejo in sklical na-Rpiike skupin in ko so odprli ve- V žaromete za TV. . Ro seji načelnikov skupin je PRedstavnik PSIUP Ceravolo izja-J1': da današnji incidenti jasno ori-?jo. da je položaj dosegel svoj J*9jni rob. Zaradi tega so tudi 'butevali, da se preneha z gla-l°vanji, ko se vzdrži več kot potaca in da naj se resno glasuje HjberaJec Bossi je sicer obžaloval V ko protesta, vendar pa je mne- da je protest povsem upravi- čen, saj je bilo preveč nepotrebnih glasovanj. Andreotti je v bistvu moral priznati nepravilno ravnanje KD, ko je izjavil, da so se vsi strinjali, da je treba sestaviti pravilnik za volitve predsednika republike. Terra cini .je v imenu komunistov ugotovil, da je položaj postal nevzdržen, ko se izkoriščajo formalna določila in enostransko razlaga pravilnik zaradi očitnih političnih razlogov. Do sedaj niso še formalno zastavili tega vprašanja toda odločen protest, do katerega je prišlo v zbornici, opozarja na nezadovoljstvo, ko je treba končati s političnimi manevri in resnično glasovati. Zaradi tega so komunisti tudi predlagali, da naj bi se glasovalo tudi jutri dopoldne in nato naj bi bili vsak dan po dve glasovanji. Danes popoldne so se na sedežu CK KPI zbrali deželni tajniki, katerim je Cossutta poročal o razvoju volitev predsednika republike, ter o naporih, da bi ustvarili široko strnjenost demokratičnih in antifašističnih sil. Cossutta je podčrtal pomembnost rezultata, ki je bil dosežen z enotnostjo levice proti poskusom. da bi vsilili sredinsko-desničarske rešitve. Deželni tajniki so se strinjali s pobudami vodstva bilizacije demokratičnih in levih sil, pri čemer so komunisti v prvih vrstah. Brandt o konferenci o evropski varnosti BONN, 22. —• Zahodnonemški kancler Brandt je imel danes tradicionalno tiskovno konferenco ob koncu leta. Brandt je govoril predvsem o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo in ZDA ter o evropski konferenci o varnosti. Sporočil je, da bo na pogovorih z Nixonom. ki jih bo imel 28. in 29. t.m. na Floridi, obravnaval predvsem vprašanja odnosov med EGS in Washingtonom. Glede konference o evropski varnosti pa je dejal, da bo ta, po njegovem mnenju, sklicana leta 1973. Brandt je posvetil veliko važnost tudi prihodnji ratifikaciji v zahodnonem-škem parlamentu pogodbe s Sovjetsko zvezo in Poljsko ter začetku pogajanj za normalizacijo odnosov z ostalimi državami vzhodne Evrope in z Vzhodno Nemčijo. desnice. KD je odgovorna za tako dolgo omrtvičenje parlamenta. Demokristjanski kandidat Leone se je danes dopoldne najprej sestal s predstavniki PLI in je po razgovoru Malagodi izjavil, da so potrdili, da bodo zanj glasovali. Nato je sledil razgovor z južnotirol-skimi parlamentarci poslancema Rizom in Mitterdorferjem, senatorjema Bruggerjem in Volggerjem ter deželnim delegatom von Fiore-schim. Riz je dejal, da so preučili položaj, da se mora Leone sestati še z La Malfo in da bodo zaradi tega počakali. Tudi socialdemokrati so v bistvu ponovili podobno stališče, češ da so pripravljeni podpreti demokristjan-skega kandidata Leoneja, vendar samo pod pogojem, da zanj glasujejo tudi republikanci. Republikanci so očitno bili v zadregi, saj so prej že obljubili svojo podporo socialističnemu poslancu Nenniju in so se morali sedaj nekako opravičiti zaradi spremembe svojega stališča. T0 so napravili na ne povsem prepričljiv način, češ da so vprašali socialiste, če gre za kandidaturo, ki jo bodo podpirali do kraja in da jim socialisti nekaj takega niso mogli zagotoviti. Zaradi tega so se odločili, da bodo glasovali za senatorja Leoneja, ker spoštujejo njegove zasluge do republiškega družbenega reda, da se nikdar ni udeleževal skrajnih struj in njegovo lojalnost republiški ustavi. Tajnik MSI Almirante je popoldne izjavil novinarjem, da se že od včeraj čujejo govorice, da namerava MSI glasovati za Leoneja. Almirante je odločno zavrnil te vesti, češ da MSI ni sprejela takšnega sklepa. Opoldne je Leone dal novinarjem daljšo izjavo, v kateri pravi, da nadaljuje s posvetovanji, ki mu naj omogočijo, da bo uradno pristal na kandidaturo ter da želi podčrtati, da ga je KD izbrala za kandidata, zato da premosti notranja nasprot-stva in da predstavlja enotnost stranke. Zaradi tega je treba ocenjevati njegov0 kandidaturo samo na tak način, kot se ocenjuje njegovo dosedanje delo, ko je dokazal, da deluje v duhu ustave,, ki je zrastla iz antifašističnega boja ter želje Italijanov po svobodi in pravičnosti. Njegova kandidatura je v skladu s političnimi sklepi, ki jih je sprejela KD na zadnji seji vsedržavnega sveta ter na zadnji seji izvršnega odbora, ko gre za napor, da se izbere predsednika republike, tako da se premosti medseboj nasprotujoča si bloka. Leone je zaradi tega zavrnil poskuse, da bi njegovo kandidaturo ocenjevali kot zoperstavljanje drugemu bloku. Skratka gre za odraz dobre volje Leoneja in za poskus, da bi odstranil s svoje kandidature centri-stično oznako, vendar pa ta izhaja ne toliko iz ocene njegove osebnosti, kot iz dejstva, da bodo zanj glasovali liberalci, ne bodo pa glasovali socialisti in se je torej ustva- RIM, 22. — Danes se je pričela 48-urna stavka uslužbencev zasebne petrolejske industrije, ki protesti-partije ter so ugotovili, da je pri- j rajo, ker so se razbila pogajanja šlo po vsej državi do enotne mo- I za obnovitev delovne pogodbe. sovali socialisti in se je torej ustva- Pogovor med U Tantom in njegovim naslednikom Waldheimom aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiii*iii*aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*ii>iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiBi*ii>ii*iiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuaiii,iiiiilaiiitlii,iiii,,i,ii,,l,|llllllll|lllll,llllllllllll •rija centristična večina ter ni prišlo do večine levega centra, kje neki do širše možne večine, ki bi zajela veliko večino parlamenta. Zvečer je odšla k Leoneju na dom demokristjanska delegacija, ki vodi pogajanja za izvolitev predsednika republike in je po razgovoru Leone uradno pristal na kandidaturo. Zvečer se je sestalo tudi vodstvo PSI, ki je oporekalo izjavi La Mal-fe glede kandidature Nennija. Vodstvo PSI bo nadaljevalo sejo jutri ob 12. uri. V vrstah KD obstaja le malo upanja, da bi Leone lahko jutri prejel zadosti število glasov. Zato se po eni strani govori, da ga Fan-fanijeva struja uradno sicer podpira, v resnici pa ne bo pristala na njegovo izvolitev. Združena levica pa je še jasnejša, saj so predstavniki struj «forze nuove*, «base» in »prijateljev poslanca Mora* pričeli zbirati podpise med velikimi demo-kristjanskimi volivci na zahtevi, da Forlani takoj skliče ali skupščino velikih volivcev ali vodstvo stranke, da bodo razpravljali o položaju. TITO NA PROSLAVI V RODU Naloge JLA in ZKJ v boju proti razrednemu sovražniku Dogodki na Hrvaškem bi lahko pripeljali do državljanske volne, ko ne bi bilo enotnosti komunistov in delavskega razreda (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Predsednik republike maršal Tito se je danes v malem bosanskem mestu Rudo iuip-no z drugimi visokimi državnimi in partijskimi funkcionarji in zastopniki jugoslovanske ljudske armade, udeležil proslave 30-letnice ustanovitve prve proleterske brigade. Tito je zbranim bivšim borcem, mladeničem in številnim meščanom Ruda in okoliških vasi v kratkem govoru obudil spomin na dneve pred 30. leti, ko je bila iz vrst najboljših sinov iz vseh krajev Jugoslavije ustanovljena prva proletarska brigada, s katero je bil postavljen temeljni kamen jugoslovanske ljudske armade. Pod zastavo prve proleterske brigade, se je v štiriletni narodnoosvobodilni borbi borilo dva j set tisoč borcev. Premsirširali so 20 tisoč kilometrov in v borbah od Ruda do Trsta je padlo 8.000 borcev. Tito je poudaril, da jugoslovanska ljudska armada nima samo naloge, da brani teritorialno celovitost Jugoslavije, temveč tudi pridobitve socialistične revolucije in da ne bo okleval, da uporabi armado, če bo videl, da se socializem z drugimi sredstvi ne more braniti. Ugotovil je, da bi dogodki na Hrvaškem lahko pripeljali do državljanske vojne, če ne bi bilo enot nosti zveze komunistov in delavskega razreda. Tito je nadalje dejal, da so vse govorice o razpadu Jugoslavije navaden nesmisel in neumnost. Komunisti morajo, po besedah Tita, kot med narodnoosvobodilno borbo biti brezkompromisni v borbi proti razrednemu sovražniku, prav tako morajo pripadniki milicije učinkovito, v skladu z ustavo in zakonskimi predpisi, nastopati proti vsem sovražni kom jugoslovanske socialistične skupnosti. Predsednik republike je sinoči na sprejemu v Sarajevu v odgovor na zdravico zveznega tajnika za narodno obrambo Ljubičiča dejal, da ni verjel, da bo potrebno 30 let po krvavi vojni ponovno dokazovati vrednost žrtev, ki so parile za svobodo, bratstvo in, enotnost in da se bo ponovno {»javil sovražnik, ki sicer ne more preprečiti socialističnega razvoja, pač pa ga lahko ovira. Tito je izrazil prepričanje, PO DESETIH LETIH U TANT ZAPUŠČA OZN Generalna skupščina soglasno odobrila imenovanje Waldheima za novega tajnika (Telejoto ANSA-VPI) da je Zveza komunistov Jugoslavije edina sila, ki lahko jugoslovansko revolucijo in socialistični razvoj pripelje do končnega cilja. U-gotovil pa je, da je komuniste po vojni zanesla iluzija, da bo po vojni vse lepo in da ne bo več konfrontacije z razrednim sovražnikom. Po vojni, je poudaril Tito, nismo šli na diferenciacijo, ker smo verjeli, da bodo postopoma vsi tisti, ki so bili med vojno naši na-sprotniki spregledali, da so grešil! in da se bodo popravili. Kaže, je poudaril Tito, da smo se zmotili. Zato je trenutno pred nami velika naloga. Tito je poudaril, da je med vojno bila glavna naloga armade, borba za osvoboditev dežele, po vojni pa je bila njena naloga, da se usposobi, da bo močni dejavnik obrambe pridobitev revolucije. Tito je ugotovil, da je Zvezi komunistov Jugoslavije po vojni uspe lo zabrzdati razne strasti, da je bila kohezijska sila, da pa je na marsikaj pozabila in marsikaj dovolila. »Jaz zato krivim vse nas, vštevšii tudi sebe, ne glede na to, da sem jaz tu in tam opominjal * Tito se je ozrl tudi na pisanje dela inozemskega tiska, ki je prej pohvalno pisal o Jugoslaviji, ker je dovoljevala dejanje razrednega sovražnika. Sedaj pa, ko se je pričel odločen obračun z njim, je po besedah Tita, za del tiska vse to nedemokratično vračanje k stalinističnim metodam. Toda to nas ne bo odvrnilo, je poudaril Tito, da v naši državi napravimo to, kar mislimo, da je potrebno storiti. Mi nikdar ne bomo dovolili, je ponovno poudaril Tito, da nam drugi delajo red v naši deželi. Mi imamo dovolj sredstev in možnosti, da sami rešimo vsa notranja vprašanja. Tito je nadalje dejal, da je v borbi proti razrednemu sovražniku treba uporabljati sredstva, ki jih sovražnik zasluži. Predsednik Jugoslavije je ugotovil, da se tokrat ne bo dopustilo, da se sovražnik ponovno skrije, da čaka nekaj let, kot to nekateri prerokujejo in da se, ko njega več ne bo, ponovno pojavi. Toda, je poudaril Tito, ostali boste vi, ki dobro poznate pot, ki smo jo začrtali. Na kraju svoje zdravice je Tito izrazil prepričanje, da bo r’ račun z razrednim sovražnikom hiter, če bodo vsi tako enotni, kot m-d vojno. Naša skupnost ni versajska Jugoslavija, je Jugoslavija, ki je bila rojena v narodnoosvobodilni vojni, kjer so vsi naši narodi s krvjo in ogromnimi žrtvami potrdili voljo, da žive skupaj v tej skupnosti. Mi nikdar ne smemo pozabiti, koliko je jam, koliko je prerezanih goltancev, koliko umorov in pckriov so opravili naši sovražniki. Nekateri od njih še žive in delujejo med nami. Mi jih moramo do kraja onemogočiti, je zaključil Tito, in nazdravil borbi proti razrednemu sovražniku, za socializem, bratstvo in enotnost, ki je, kot je rekel, največje važnosti za vsestranski razvoj socialistične Jugoslavije. BOŽO BOŽIC PO NALOGU NOVEGA PAKISTANSKEGA PREDSEDNIKA BUTA V V ŠEJK RAHMAN IZPUŠČEN IZ ZAPORA Oblasti so ga pridržale v hišnem priporu - Prvi ukrepi vlade Bangla deša v Daki RAVALPINDI, 22. — Pakistanski radio je danes sporočil, da so pakistanske oblasti izpustile iz zapora voditelja vzhodnopakistanske zveze Avami šejka Rahmana. Oblasti so ga pridržale v hišnem priporu. Doslej še niso povedale, kje je Rahman konfiniran. Rahman je pred letom dni, ko je njegova stranka dobila absolutno večino glasovna političnih volitvah v Pakistanu OBVESTILO NAROČNIKOM IN ČITATELJEM PRIMORSKEGA DNEVNIKA Pohitite * poravnavo naročnine za leto 1972. Prvih 500 naročnikov v Italiji, ki bo poravnalo celotno naročnino, bo prejelo v dar VVillfardovo knjigo »Zdravilne rastline In njih uporaba*. Vsem naslednjim naročnikom, ki bodo plačali naročnino do 31.1.1972, bomo poslali lepo slovensko knjigo. Naročnikom v Jugoslaviji, ki bodo plačali celoletno naročnino do 31.1.1972, bomo poslali almanah »Jadranski koledar*. Kdor se takoj na novo naroči na Primorski dnevnik, bo Prejemal list brezplačno do 31.12.1971. Prosimo naročnike, naj vplačajo naročnino pri raznaialclh, Pri Trialki kreditni banki v Trstu • Ul. Filzi 10, na upravi. Trst, Ul. Montecchi 6-11. nad., soba it. 16, vsak dan do 14. ure, ali v Gorici, Ul. XXIV Magglo 1/1. V Izjamnih primerih nam lahko telefonirajo na itev. 795-823, da bomo poslali na dom naiega pooblaičenega nameičenca. Knjige bomo poslali na dom v mesecu lanuarju. Celotna naročnina, plačana vnaprej, znala 11.000 lir v Jugoslaviji 140 Ndln mesečna naročnina 1.100 lir UPRAVA in hkrati največ mest v parlamentu, zahteval večjo svobodo za vzhod-nopakistansko pokrajino in neodvisno civilno upravo. Tedaj je pakistanski predsednik general Jahja Kan razpustil zvezo Avami, Rahmana pa pozneje aretiral in ga odpeljal v Zahodni Pakistan. Hkrati je Jahja Kan v krvi zatrl vzhodnopa-kistansko gibanje za neodvisnost. Novi pakistanski predsednik Bu-to je sporočil, da bodo kmalu razpisali volitve za potrditev nove u-stave. Poleg tega je predsednik Buto naročil, naj se prekinejo vsi procesi vojaškega sodišča to ostali procesi proti študentom, kmetom in posestnikom. Naročil je tudi, naj se črtajo vse dosedanje obsodbe, ki jih je izreklo vojaško sodišče in da se mora odpraviti obsodba na bičanje. Novi pakistanski predsednik je izdal odlok, s katerim prepoveduje potovanje v inozemstvo vsem državljanom, razen uradnim delegacijam in študentom. Na osnovi tega odloka je pakistanski predsednik naročil 22 najbogatejšim družinam v državi, da morajo takoj vrniti potne liste. Poleg tega je določil tudi rok, do katerega morajo bogataši prenesti v domovino vse kapitale naložene v tujini. Predsednik Buto je danes podpisal tudi odlok, s katerim je odstavil guvernerje štirih pokrajin zahodnega Pakistana. Kot poroča pakistanski radio, bo predsednik Buto opravljal poleg predsedniških po slov tudi posle zunanjega, obramb- ministra za koordinacijo med pokrajinami. Danes je Buto v pogovoru z nekaterimi časnikarji pojasnil, da namerava odpotovati na obisk v Peking in Moskvo. Toda obe potovanji bo opravil potem, ko bo rešil vprašanje šejka Rahmana. Obenem je pakistanski predsednik naglasil, da bo temeljito proučil vse možne rešitve z gibanjem Bangla deša, kakor tudi vsa vprašanja, ki so povezana »z indijskim napadom*, tako da bo lahko imel v Pekingu in Moskvi «resnično konkretne pogovore*. Radio Bangla deša je sporočil, da so prispeli danes iz Kalkute v Dako začasni) predsednik Bangla deša Nazrul Islam, predsednik vlade Bangla deša Tadžudin Ahmed in nekateri ministri ter funkcionarji zveze Avami. Pred odhodom iz Kalkute je predsednik vlade Ahmed sporočil, da bo vlada Bangla deša že danes začela z delom. Izjavil je, da bodo čimprej sklicali sejo parlamenta, da prouči in sestavi novo ustavo: da bo imel Bangla deš svoj denar, svoj carinski sistem, državljanom pa bodo izdali nove potne liste. Poleg tega pa bodo kmalu izdali posebne zakone, ki bodo določali vojno odškodnino prizadetemu prebivalstvu. Ob prihodu v Dako začasnega predsednika in članov vlade Bangla deša je prebivalstvo priredilo veliko manifestacijo. Nocoj je vlada Bangla deša sporočila, da bodo ustanovili posebna sodišča za sojenje »vojnih zlo-. do tem zaplenili vso imovino, njihovo zemljo pa razdelili revnim kmetom. Vlada je sklenila sprejeti začasno ustavo, ki bo vsebovala tudi člene o zagotovitvi pravic manjšini. V Zahodni Nemčiji znižana obrestna mera BONN, 22. — Zahodna Nemčija je danes znižala obrestno mero od 4,5 na 4 odstotke. Sporedno s tem so znižali tudi obresti na predujme od 5,5 na 5 odstotkov. Oba ukrepa stopita v veljavo jutri. Poleg tega je zahodnonemška vlada sklenila, da bodo s prvim januarjem 1972 zmanjšali obvezne bančne rezerve za 10 odstotkov, kar bo sprostilo 2.900 milijonov mark, ki bodo na razpolago za naložbe in kredite. Pogajanja SALT DUNAJ, 22. — Danes sta se letos zadnjič sestali ameriška in sovjetska delegacija na pogajanjih o omejevanju strateške oborožitve SALT. Ponovno se bodo sestali 4. januarja prihodnjega leta. nega in notranjega ministra, ter čincev in kolaboracionistov*, da bo TOPLO PRIPOROČAMO NAROČNIKOM, DA VPLAČAJO NAROČNINO PRI RAZNASALUU, ALI PRI TRŽAŠKI KREDITNI BANKI V TRSTU, Ul. E. Flisi št. 10. NEW YORK, 22. - Z dolgim aplavzom je 132 delegatov generalne skupščine OZN potrdilo danes Avstrijca Kurta Waldheima za novega generalnega sekretarja svetovne organizacije. Skupščina je na ta način po že ustaljeni praksi ratificirala včerajšnji sklep varnostnega sveta. Waldheim bo prevzel novo funkcijo 1. januarja, ko zapade mandat U Tantu, ki je bil celih deset let in 53 dni na čelu največje mednarodne organizacije. To funkcijo je že prvi sekretar OZN, Norvežan Trygve Lie, označil za «najbolj nemogočo na svetu*. Med kratko svečanostjo v stekleni palači, ki so jo delegati spremljali stoje, je Waldhedm prisegel pred predsednikom skupščine Indonezijcem Adamom Malikom. Med kratkim govorom je bivši avstrijski zunanji minister dejal, da se namerava lotiti svetovnih problemov »domiselno in realistično*. Podčrtal je svojo pripadnost nevtralni državi, ki «se ne opira na vojaška zavezništva ter ima za svoj življenjski interes izvajanje načel, ki jih vsebuje listina OZN*. »Svetovna organizacija — je ugotovil Waldheim — je prišla do važnega križpota. Sodelovanje Kitajske je velik korak na poti k univerzalnosti. Nov korak v tej smeri bo sprejem ločenih držav, ki bodo vstopile, tako upam, v bližnji bodočnosti.* Waldheim je v tej zvezi izrecno omenil Severni in Južni Vietnam, obe Koreji ter Vzhodno in Zahodno Nemčijo. Avstrijskega diplomata, ki bo vodil svetovno organizacijo v prihodnjih petih letih, čaka težavna naloga predvsem zaradi krize, ki jo OZN preživlja. Ta kriza ki se je že pojavila ob bližnjevzhodnem sporu, je dosegla svoj vrhunec ob nedavni BEOGRAD, 22. — Organi javne razpravi o položaju na indijskem varnosti Zagreba so včeraj na pri-podkontinentu, ko je najvišji med- | javo, da v študentskem domu «Stje-naredni organizem jasno pokazal pan Radič* stanujejo osebe, ki ni-svojo nes;»sobnost, da reši najbolj ] so prijavljene, in da tu skriva-..'.‘reča svetovna vprašanja. ijo sovražno gradivo in orožje, iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiitiiiiii Haramija odstopil Predsednik hrvaškega IS je v obrazložitvi odstopa ugotovil, da mu na terenu ne zaupajo BEOGRAD, 22. — Predsednik izvrš- opravili preiskavo v domu. Pri pre- nega sveta sabora Hrvaške Dragutin Haramija je na današnji seji predsedstva in izvršnega sveta sabora Hrvaške odstopil. V obrazložitvi odstopa je Haramija poudaril, da je po 23. seji CK Zveze komunistov Hrvaške in izvršnega sveta občutil, da mu na terenu omejeno zaupajo in da zato ne more več z uspehom zastopati stališč republiškega izvršnega sveta na sestankih v Beogradu in v stikih z drugimi republikami. Na isti seji so odstop napovedali tudi predsednik sabora Hrvaške Makso Bače in dr. Milivoj Rukavina ter podpredsednik republiškega izvršnega sveta Vjekoslav Prtič. Izjavili so, da iskreno sprejemajo kritike Tita in da zaradi prejšnjih ocen nacionalizma na Hrvaškem ne morejo več ostati na vodilnih položajih. Po vesteh iz časopisnega podjetja »Zagrebškega Vjesnika* sta odstopila tudi ravnatelj Božidar Novak ter glavni in odgovorni urednik Milovan Ba-letič. Pred dnevi je podal ostavko tudi glavni urednik »Vjesnika v sredo* Krešimir Džeba. Vsi ti odstopi so v zvezi s kritiko redakcijske politike omenjenih listov. Preiskava v zagrebškem študentskem domu iskavi so našli številne sovražne letake, prepovedane brošure in časopise. šest revolverjev in številno hladno orožje. Med 352 osebami, ki so jih pripeljali na polici to, je 298 študentov, 16 dijakov in 38 oseb brez zaposlitve. Med pripeljanimi je 240 oseb. ki nimajo pravice do bivanja v domu, 201 oseba, ki sploh ni bila prijavljena za bivanje v Zagrebu, mied aretiranimi je tudi ena oseba, za katere je bila izdana tiralica, in 11 oseb, ki. so bile evidentirane za razna kazenska dejanja in prekrške. Organi javne varnosti beograjske železniške postaje so zadnje tri dni v preiskavi jugoslovanskih, grških in turških delavcev, ki se vračajo za novoletne praznike iz Zahodne Nemčije in drugih držav zahodne Evrope, našli nad 20 revolverjev, okrog 5200 patron in razno drugo hladno orožje (nože. železne palice, itd.), ki so jih omenjeni pritihotapili v Jugoslavijo, verjetno z namenom, da jih prodajo. Preosnova poljske vlade VARŠAVA, 22. — Do široke pre-osnove poljske vlade je prišlo danes na zasedanju poljskega sejma. Med najpomembnejšimi spremembami je, da so imenovali za zunanjega ministra Stefana Olszovvskega, ki je zamenjal Jaroszetviczeva. Ols-zowski ima 40 let in je bil na šestem kongresu ponovno izvoljen za člana političnega urada. PRORAČUN JE ODOBRILA LEVOSREDINSKA VEČINA Poziv tržaškega občinskega sveta vsemu antifašističnemu prebivalstvu Enotno sprejeta resolucija - Fašisti so zapustili dvorano - Tržaška občina bo v kratkem sprejela v službo dva slovenska tolmača ■ Občinska uprava bo nudila milanskemu državnemu pravdništvu podatke o delu fašistov Zadnja letošnja seja tržaškega občinskega sveta se je zaključila, kot smo predvidevali, v prvih jutranjih urah včerajšnjega dne. Ura je bila približno 2.45. ko so svetovalci z glasovanjem odobrili proračun za leto 1972. Zanj se je izreklo 32 svetovalcev koalicije leve sredine (KD, PSDI, SSL. PSI in PRI), proti pa svetovalci opozicije (KPI, PSIUP, PLI, MITLT in svetovalec neodvisne levice Taddeo). Pred tem so odobrili važno resolucijo načelnega značaja, ki predstavlja premostitev ločevanja med večino in opozicijo na osnovi skupnega antifašističnega hotenja. Za resolucijo, ki naj bo vodilo občinske uprave in izraz politične volje, da e-notno rešuje nekatera odprta vprašanja, so se izrekli svetovalci vseh skupin. Vzdržali so se liberalci in svetovalec Marchesich (MITLT), proti pa so bili — seveda — mi-. sovci, ki so takoj nato iz prote- I sta, ker so bili osamljeni, zapustili dvorano. Zato tudi niso glasovali proti proračunu, čeprav so svoje nasprotovanje napovedali v govoru svetovalca Lonciarija. Pred glasovanjem o resolucijah so načelniki svetovalskih skupin napovedali svoje zadržanje. Govorili so Boniciolli (PSI), Abale (KD), Morpurgo (PLI), Marchesich (MI TLT), Cuffaro (KPI), Cesare (PSDI), Monfalcon (PSIUP) in Fra-giacomo (PRI). Po glasovalnih izjavah je Spac-cini, kot smo tudi napovedali, sporočil občinskemu svetu, da je bilo rešeno vprašanje tolmačev slovenščine za rajonske konzulte Dejal je, da bo občina v najkrajšem času sprejela v službo, po pogodbi, dva tolmača slovenščine iz seznama onih, ki so svoj čas bili v lestvici za natečaj, po katerem je bila sprejeta prva prevajalka. Sporočil je tudi, da sprejema kot liilllliiiiiiiiiiiiiiiiiinuuuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimuMiuiiiiH PO DEVALVACIJI DINARJA V tržaških trgovinah zavladala živčnost Banke in menjalnice so včeraj odkupovale jugoslovansko valuto po 30—32, prodajale pa po 34 lir za novi dinar — V tem času je trg posebno občutljiv Devalvacija dinarja, ki je sledila zadnji devalvaciji dolarja, je v Trstu povzročila precejšnjo živčnost. Predvsem zaradi tega. ker je prišla nepričakovano (čeprav so jo mnogi že dalj časa napovedovali), in pa zaradi tega, ker je prizadela kupce in trgovce v posebno občutljivem trenutku, kakršen .je teden pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Ali so jugoslovanski državljani vedeli za skorajšnjo devalvacijo ali ne, je težko reči. V ponedeljek pa se je vila čez mejni prehod pri Fernetičih v smeri proti Trstu tolikšna vrsta osebnih avtomobilov, da malokdaj tako. V torek pa je bil tečaj dinarja spremenjen. Pred menjalnicami in bankami v Trstu so včeraj postajale večje skupine Tržačanov in jugoslovanskih državljanov, ki so komentirali zadnje dogodke in ugibali, kakšen bo kurz dinarja v bližnji prihodnosti. Banke so včeraj odkupovale dinar po 30-32,50 lire, v trgovinah pa se je dinar pretapl.jal v blago po kurzu 35 lir za novi dinar. Trgovci so bili precej vznemirjeni in slabe volje, saj se ie_ kupčija precej zatikala, in to v času, ko bi morala še posebno cveteti zaradi božičnih in novoletnih nakupov. Marsikdo je tudi izgubil precejšnje vsote, saj v Trstu menda ni blagajne, ki ne bi poleg lir vsebovala tudi dinarjev. Jugoslovanska valuta pa ie na vsem lepem zgu bila skoraj 20 od sto svoje vred nosti. Banke, ki prekupčujejo z valuto v mednarodnem merilu, so včeraj izjavile, da se je povpraševanje po dinarju v Švici in drugod občutno zmanjšalo. Kotacije so nihale. V Trstu pa so menjalnice in banke včeraj prodajale dinar po 34 lir. Glede razvoja kupčije v bližnji prihodnosti so si mnenja tržaških operaterjev različna. Nekateri menijo, da se bo dotok kupcev iz Jugoslavije zmanjšal, drugi pa zo pet trdijo, da nova devalvacija ne bo povzročila večjega zastoja kakor zadnja. Zlasti bogatejše blagovne vrste, pravijo slednji, bodo vzdržale. ker drago blago laže prenaša podražitve kot ceneno Če upoštevamo novi tečaj 2,924 dinarja za 100 lir, oziroma 34,20 lire za novi dinar in ga primerjamo s ceno. po kateri so banke in menjalnice včeraj odstopale klientom jugoslovansko valuto (34 lir za 1 novi dinar), se vrednosti medsebojno razlikujeta le za malenkost. Položaj v Trstu pa ie kot rečeno se precej živčen ir. so zato v prihodnjih dneh možne še kakšne manjše spremembe priporočilo (ali tudi formalno) več- ; antifašiste, ki ljubijo mir in se ji del predloženih resolucij, ki so zavedajo, kako je potrebno razu-zadevale osebje, konzulte, javne , mevanje med narodi, naj ostanejo gradnje^ v zvezi z zakonom 167. Kot. budni in učvrstijo napore, ker je priporočilo je sprejel tudi reso- i treba zaščititi miroljubno in omi-ludjo svetovalcev KPI, Id obvezu- j kano sožitje v naših krajih* je tržaško občinsko upravo, da bo v skladu z odločnim zavračanjem fašističnega nasilja nudila milanske mu državnemu pravdništvu vse potrebne podatke, ki so na razpolago občini, v zvezi z obnavljanjem fašizma. Še posebej bo občina nudila milanskemu državnemu pravdništvu podatke o navalu škvadristov v občinski svet decembra lani. Gre namreč za znano pobudo milanskega državnega pravdništva, ki je pričelo sodno preiskavo v zvezi z obnavljanj jv. fašističnega gibanja v Italiji. Pravdnik Bianchi u'Espi-nosa je v zvezi s tem zaprosil za pomoč vse kvesture m javne organe v Italiji ker namerava raztegniti preiskave na vse državno ozemlje Zato ie temboM važno, da bo dala občina pobudo za zbiranje teh podatkov proti fašistom V glasovalnih izjavah smo zabeležili že znana stališča. Komunist Cuffaro je pozival KD, naj spremeni scoja stališča ih gre po poti enotnosti z vsemi antifašističnimi silami. Demokristjan Abate pa je pohvalil dosedanje delo uprave, na čelu katere je bil Spaccini, in še posebej poudaril pomen srečanja slovenskega odposlanstva pri predsedniku vlade Colombu, kar — je dejal — dokazuje dobro voljo italijanske republike, da bo stopila na pot reševanja odprtih vprašanj. Abate je nato citiral in komentiral dele iz Colombovega govora med omenjenim srečanjem Včeraj so si ogledali našo tiskamo in tiskarski postopek dijaki III. r. nižje srednje šole «Simon Gregorčič* iz Doline. Spremljala sta jih prof. Tul in Zobec iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« SINOČI V KULTURNEM DOMU 10 milijonov za nabavo knjig plošč, projektorjev in drugih pripomočkov za izseljenske sedeže v tujini. Odbor je nadalje nakazal pristojnim bolniškim blagajnam 86 mili-jcnov lir za priznanje dodatnih ixid por kmetom in ribičem, ki so izostali z dela zaradi bolezni. Zaradi odpustov v Vetrobelu Danes stavka in srečanje s tovarniškim vodstvom Danes se bodo srečali na sedežu industrijcev sindikalni predstavrnjki, delavcev Vetrobel, katerim grozi odpust, in predstavniki tovarniške u-prave. Na srečanju, ki je predhodnega značaja, bodo razpravljali o nameravanih odpustih. Sindikati so tudi za danes napovedali stavko delavcev tovarne Vetrobel. — Avtomobilistki podrli pešca med prečkanjem cestišča izven zebrastega prehoda V sorazmerno kratkem časovnem presledku sta se včeraj popoldne pripetili kar dve prometni nesreči, katerih žrtvi sta bila pešca, ki sta nekoliko neprevidno skušala prekoračiti cestišče na mestih, kjer ni zebrastega prehoda. Prva nesreča se je pripetila o-krog 16. ure v Ul. Giulia. 22-letna študentka Gabriella Favero iz Spi-bmberga (Ul. Corridonj 14) je skušala prečkati cestišče, ko je privozil fiat 600 z evidenčno tablico TS 53198, ki ga je upravljala 29-letna Giuseppina Gallone iz Ul. Rossetti 39, in podrl študentko. Faverovo so nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer se bo morala zaradi poškodb po glavi zdraviti na nevrokirurškem oddelku najmanj 10 dni. Približno poldrugo uro kasneje so na ortopedskem oddelku tržaške bolnišnice sprejeli 55-letnega zidarja Vittoria Marsija iz Ul. Mocenigo (Milje). Poškodba, ki jo je utrpel Marši je precej hujša in zdraviti se bo moral skoraj dva meseca: zlomil si je namreč desno stegnenico. Nesreča se je pripetila na vogalu med ulicama Roma in Torre-bianca, kjer je Marsija med prečkanjem podrl fiat 850 TS 109621. ki ga je vozila 21-letna Marina Marini iz Ul. Antonio de Berti 9. Na kraj nesreč; so prvi prihiteli karabinjerji iz Kolonje, ki so tudi obvestili Rdeči križ." Enotno odobrena resolucija proti fašizmu pa ugotavlja, da se sklicuje na rideale miru in mirnega sožitja mestnega prebivalstva*, na osnovi idealov odporništva in ustave, ki «jo je treba v celoti izva- ! jati*. Občinski svet meni zato, da ie razvoj Trsta možen le v medna rodnem sodelovanju na evropski ravni, v poudarjanju vloge »italijanskega mesta, kjer se ljudstva srečujejo*. Osnove in pogoji za tak razvoj Trsta pa sta »mir in varnost v Evropi. mednarodno sodelovanje*, kakor tudi, na notranjem področju »popolno priznanje in spoštovanje osnovnih pravic vseh državljanov, vk.jučno onih. ki pripadejo slovenski narodni manjšini*. Zato občinski svet meni, da ie negativno in škodljivo rovarjenje fašistične in ultranarionalistične desnice, ki bi rada obnovila pretekla nasprotja in jalove nacionalistične teze* z obnavljanjem »ozemeljskih zahtev*, kar samo škoduje odnosom z bližnhrrri narodi. V tem smislu bo tržaška občina budno zasledovala demokratično življenje v mestu in bo. skupaj z drugimi demokratičnimi ustanovami, dala vse potrebne pobude, da se zavrne vsak poskus izzivanja proti »svobodnim ustanovam, državljanskim pravicam in republiškemu redu*. Zato občina »poriva vse iskrene Akademski zbor iz Ljubljane ponovno ogrel naše občinstvo Pod vodstvom Marka Muniha je izvajal spored slovenskih narodnih, prirejenih, partizanskih in pesmi drugih jugoslovanskih narodov Dolg aplavz našega zvestega občinstva, ki je napolnilo dvorano Kulturnega doma, je sinoči sprejel mlade pevke in pevce ljubljanskega Akademskega pevskega zbora, in prav tako dolg in topel aplavz jih je pospremil z odra potem, ko so k najavljenemu programu dodali še nekaj ponovitev. Tako je ljubezen do pesmi dobila še eno potrdilo naših ljudi, ljubljanski akademiki pa so se lahko prepričali, da je tista vez, o kateri je v začetku govoril njihov napovedovalec, živa, občutena. resnična. Okrog 50-članski zbor se je pod vodstvom svojega prav tako mladega dirigenta Marka Muniha predstavil s pestrim izborom, ki je obsegal pesmi od narodnih in priredb narodnih do partizanskih, od slovenskih do hrvaških in makedonskih. Odveč je ugotovitev, da razpolaga zbor s svežimi, čistimi in kultiviranimi glasovi, ki zmorejo pod sugestivnim in tehnično zanes- aiuiiiiitiiikiiitiMiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiiHiiiiiHiiiiiiiiifiiiiiiiiiiniiiiiiiiimmtiiiimiiiiiiiiimi NA POBUDO DIJAKOV V licejih proslava žrtev drugega tržaškega procesa ijivim voastvom svojega dirigenta doseči pristno muziciranje zlasti v harmonični spevnosti, kar je prišlo najlepše do izraza v Pahorjevi «Pa se slišm, v Adamičevi cRasti, rasti rožmarinm in v Maroltovi «Venci bej.m, pa tudi v Vrabčevi tPolkh. če po intenzivnost petja ni bila pri vsaki izvedbi enako močna in prepričljiva, potem gre to gotovo na račun dejstva, da se zbor vsako leto delno obnavlja z novimi gla sovi in da je v kratkem času težko doseči popolno skladnost glasovnih skupin kakor tudi zborno intenziteto. Tako lahko rečemo, da smo Pahorjevo «.Očenaš hlapca Jernejam slišali od istega zbora pred leti lepše, zvočno polneje in bolj občuteno zapeto, da je Jenkova »Lipa* bila preveč razvlečena in da je pri Lajovčevi »Lan* prihajala bolj do izraza glasoma preciznost kot pa barvitost. Po drugi strani pa je zbor zelo lepo, z dognano dinamiko in ustreznim ritmom izvajal Berdovičevo tLindjom, Simičevo *Pošla moma na vodam, Papandopulovo »Kad igra kolom in posebno še Žganceve tPje-sme iz Medjimurjam. Isto in v še večji meri velja za Urnik trgovin za praznike Slovensko gospodarsko združenje javlja umik trgovin za bližnje božične praznike. PETEK, 24.12.71 — Vse trgovine bodo lahko podaljšale popoldanski umik do 21. ure. Trgovine z jestvinami pa bodo poleg tega lahko začele popoldanski umik 1 uro prej. Mesnice: od 7.30 do 13. in od 17. do 19,30. Prodajalne kruha: od 7.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.00 (popoldne bodo lahko odprle 1 uro prej in zaprle ob 21. uri). SOBOTA, 25.12.71 — Vse trgovine bodo zaprte, razen: — cvetličarn, ki bodo odprte od 8.00 do 13.00 — slaščičarn, prodajaln s pripravljenimi jedmi ipd.: od 8.00 do 21.30. SP D TABOR - OPČINE uprizori v nedeljo, 26. decembra 1971 v Prosvetnem domu ob 16. uri božično igro Pavla Gobe Peterčkove poslednje sanje Vljudno vabljeni ! Odbor TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi na predstavitev novosti PESNIŠKI LISTI Izšla sta Filip Fischer in Tone Kuntner, predstavila ju bosta Miroslav Košuta in Marko Kravos. Pesmi bo brala Mira Lampe. Srečanje bo danes. 23. decembra ob 17. uri. Na svidenje! Otroški odsek p. d. Ivan Grbec v škednju vabi starše in prijatelje mladine k BOŽIČNICI ki bo danes, 23. decembra ob 18. uri v društvenih prostorih. SPD «Igo Gruden* iz Nabrežine bo predvajalo slovenski barvni film »BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA* za šolsko mladino danes, 23. t. m. ob 16. uri (II. del). Vljudno vabljeni ! AMATERSKI ODER PROSEK - KONTOVEL V nedeljo, 26. 12. 1971 ob 18. uri v Prosvetnem domu na Proseku Pero Budak KLOPČIČ Veseloigra v treh dejanjih Vabljeni ! NEDELJA, 26.12.71 - Vse trgovine bodo zaprte, razen: — slaščičarn, prodajaln s priprav- __ljenimi jedmi ipd.: ki bodo odprte Kuharjevo partizansko Trst, Viaie Miramare 323, tel. 410986. Pohitite z rezervacijo miz. — Cenjenim gostom in prijateljem ter znancem voščimo prijetno novo leto 1972. ZAVOD POSTOJNSKE JAME POSTOJNA Vabimo Vas, da preživite Silvestrov večer z nami ob prijetni glasbi in izbranem menuju. PRIČAKUJEMO VAS. Igra ansambel »ALOJZA SLAKA* in ansambel »FRANCIJA PU HARJA* s pevko Sonjo Gaberšček Cena menuja z rezervacijo 160 Nd Informacije in rezervacije; Recep cija hotela »JAMA* tel 067'21172 HOTEL RIVIERA PORTOROŽ pripravlja veliko silvestrovanje v prostorih hotela in v nočnem baru. Bogat silvestrski menu. Igrala bosta dva priznana orkestra. Rezervacije osebno ati po telefonu št. 73051. CASINO cVILLA R0SAUA» OPATIJA vošči vsem svojim gostom m znancem prijetne božične praznike in srečno novo leto 1972. Gledaljšča GOSTINSKO PODJETJE Koper Kidričeva ul. 21 Vam pripravlja prijetno silvestrovanje. Potrebne so predhodne rezervacije miz, tel. 21605. PARK HOTEL V NOVI GORICI prireja veliko silvestrovanje z bogatim menujem in zabavo. Igrajo trije zabavni orkestri. Cene: V RE STAVRACUI 7.500 lir. V NOČNEM BARU 7.500 Ur (konzumacija 2.500 Ur). Priporočamo pravočasno rezervacijo miz. Rezervacije ter fnforma cije tel. 21442 recepcija hotela. RESTAVRACIJA Koper, Titov trg. Cena za silve strov menu je 120 Nd. Priporoča mo rezervacije miz, tel 21182. VERDI Medtem ko je orkester gledališča Verdi bil v teh dneh zaposlen P1* predstavah oper »Mojzes* in tTur®j' dot* je v dopoldanskih urah pod vodstvom dirigenta Leopolda Hagerja že študiral partituro za Wagnerjevo opero «Walkiria», ki zahteva zaradi svoje kompleksnosti dolgih priprav. Čez nekaj dni pa bo orkester začel tudi študirati partituro za Menottije-vo novost »Najmočnejši človek*, s katero se bo začel drugi del operne sezone v januarju 1972. POLITEAMA ROSSETTI Včeraj popoldne je bila na sporedu v Rossettiju burka «Pulcinella», ki jo je uprizorUo Turinsko stalno gledaUšče. V glavnih vlogah sta nastopila Tonino Conte in Emanuela Luzzatti. V dvorani je bilo veliko otrok, katerim so razne mestne ustanove brezplačno razdelile vstopnice' in za katere je ta igra predstavljala pravo «božično darilo*. AVDITORIJ Nocoj bo v Avditoriju zadnja ponovitev Morettijeve drame «Proces proti Giordanu Brunu*. Predstava se bo začela ob 21. uri. 29. decembra bo na sporedu — i*' ven abonmaja — «Nina, ne delaj se neumno* s Toninom Micheluzziiem- Razstave V vhodnem foyerju Kulturnega doma se nadaljuje razstava planinskih motivov slikarja Jožeta Cesarja. V galeriji Cartesius bo danes otvoritev razstave slovenske «naivke» Grete Pečnik iz Oplotnice pri Mariboru, ki pa sedaj živi v Piranu. Otvoritev bo ob 18.30. V občinski umetnostni galeriji na Trgu Unita bo danes, 23. t. m. ob 18. uri otvoritev »božične razstave*- Nazionale 15.30 «Gli Aristogatti*- Bar' vni film. Walt Disney. Leniče 15.00—22.00: »Agente 007 " Una cascata di diamanti*. Ban* film Sean Conery v vlogi Jamesa Bonda. Eden 16.00 »Trastevere*. Nino Manfredi, Rossana Schiaffino, Vittorio De Sica, Vittorio Caprioli. Bari* film. Prepovedano mladini pod Izletom. Grattacieio 16.00 »Vertigine P er o® assassino*. Barvni film. Marcel Bo*-zuffi in Silva Košema. Ešcelsior 15!30 «La mortadella*. Sar* vni film. Sofia Loren, Luigi Proiet®; Ritz 15.30 »Gli scassinatori*. Bari* film. Jean Paul Belmondo, O®1** Sharif, Dyan Cannon. . Alabarda 16.30 »I segreti delle cl“® pid nude del mondo*. Prepovedan® mladini pod 18. letom. Barvni (U®: u -- Aurora 16.30 »Love story». Bari* film. Mac Graw. Impero 16.30 «11 provinciale*. Gia*® Morandi in Maria Grazia Buccel®-Barvni film. Crislailo 16.30 »Continuavano a chia marlo Trinita*. Barvni film. Teren-ce Hill in B. Spencer. . Cupitol 16.00 «Homo eroticus*. Bari® film. Lando -Buzzanca. Prepoved* no mladini pod 14. letom. Muderno 16.30 »Splendori e ***# di Madama Royal». Barvni 1*1®- Prepovedano mladini pod 18- let®®- Van- Viltorio Veneto 15.30 «Sacco e •-zetti*. Barvni film. Gian Maria v lonte in Riccardo Cucciola. . Ideale 16.00 «Buon funerale a*nif!®s' Paga Sartana*. Barvni film. Gia® ni Garko in Daniela Giordano-Astra 16.30 »Lo irritarono... e San fil* na fece piazza pulita*. Barvni John Garko. . Abha/ia 16 00 «L’investigatore Mar we». Barvni film. James Garner G le Hunnicutt. Prepovedano mlad' pori 14. letom. SPDT prosi izletnike, ki so se javili za zimovanje v Kranjski «® naj se oglasijo v Ul. Geppa ® prei zaradi poravnave. SPDT priredi v nedeljo. 26. dece®( bra in v nedeljo. 2. januarja avb® na izleta v KRANJSKO GORO. Cen.’ 1.600 Ur (člani) in 1.800 . mala th/zasCte, ob božiču stare cerkvene Resmi ^ihar - Belar - Gruber -Ipavec - Vavken - Cvek *Bor SLOVENSKIH MADRIGALISTOV Božične pjesme prelepih &RVATSKO SELJAČKO PJEVAČKO BRUšTVO «PODGORAC» IGraean pri Zagrebu) • Antonin Fils: Missa Solemnis CEšKA FILHARMONIJA - PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER Christmas Carols of European Nations pRAšKI madrigalisti ^oooooooooooooooooooo obnoviti nekdanje živahno kulturno življenje v tej vasi, ki je tudi mnogo žrtvovala za časa partizanstva. Manjše dejavnosti, s katerimi se je društvo ukvarjalo pred leti, tako na primer nabava sadik, sadja, kolov za vinograde in i>odobno, so v zadnjem času popustile, ani pa je društvo organiziralo skupen ogled nekaterih vinskih kleti v Italiji. V društveni gostilni pa se še vedno toči vino iz domačih Pogradov. Domače vino se uspešno upira konkurenci, ki jo »društvu* izvaja io nove gostilne in tudi zahtevnejše restavracije v bližini. Tudi zanimanje za organizacijo se veča, saj je po zadntom občnem zboru pristopilo 10 novih članov, tako da jih društvo danes šteje 89. Gostilno so sedaj deloma prenovili in za prihodnjo sredo, kakor omenjeno, pričakujejo prve goste. Gospodarska vprašanja hribovitih področij Te dni se je v Vidmu sestala deželna posvetovalna komisija za gospodarstvo hribovitih področij. Pod iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiimimniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiimm NA IZREDNEM OBČNEM ZBORU V KOPRU Krožek «Antonio Gramsei» postal «Skupnost Italijanov» Program in naloge skupnosti v jugoslovanski družbeni stvarnosti je orisal predsednik Apollinio Abram vodstvom odbornika Comellija je komisija obravnavala drugi deželni razvojni načrt in zakon o hribovitih področjih, ki je bil pravkar izglasovan pri poslanski zbornici. V zvezi z novim zakonom je odbornik Comelli dejal, da je naša dežela že dober čas pred državo prevzela vrsto ukrepov v prid hribovitim področjem. Z deželno in državno pomočjo je bilo po povodnjih v letih 1964, 1965 in 1967 v tem okviru opravljenih javnih del za okoli 25 milijard lir. Odbornik je nato navedel številne deželne ukrepe v prid dejavnostim, ki se izvajajo tudi v goratih predelih Furlanije - Julijske krajine ter dejal, da so v okviru državne pomoči po členu 50 deželnega statuta predvidena nadaljnja številna nova javna dela, ki naj bi pripomogla h gospodarskemu razcve tu gorskih predelov. Po poročilih ravnatelja deželnega odseka za gospodarstvo hribovitih področij dr. Cragnolinija in deželnega ravnatelja za gozdove Queri-nija se je razvila razprava, v katero so med drugimi posegli župan iz Tajpane Tomasino, predsednik ERSE Lucca, zastopnik CGIL Zu-liani in župan iz Doline Lovriha. ZARADI NOVEGA TEČAJA DINARJA Hudo prizadeti goriški trgovci V Novi Gorici si obetajo večje nakupe Včeraj zjutraj so v goričkih trgovinah dali za 1 dinar 30-33 lir - Trgovci so zaskrbljeni zaradi predvidenega zmanjšanja dotoka jugoslovanskih kupcev - Za italijanske državljane je bencin v Jugoslaviji po 65 lir liter Glavna tema včerajšnjih pogovo-1 ure. ko so dobili prva navodila, rov med Goričani, zlasti med trgov-1 Vendarle so včeraj zjutraj menjati, .je bilo razvrednotenje dinarja, ! vali po novem uradnem tečaju, ni- Ob prisotnosti velikega števila članstva se je italijanski kulturni stične zveze dr. Svetozar Polič, podpredsednik italijanske unije za krožek «A. Gramsci* predsinočn„im Istro in Reko Leo Fusili in dru-na izrednem občnem zboru v Ko- gi. Dr. Poiič je t razpravi med pru preimenoval v «Skupnost Ita- drugim poudaril. d„ bo »Skupnost lijaoov*. Razumljivo je seveda, da Italijanov* dobila nri Socialistični ne gre le za formalno preimenova- zvezi polno podporo za uresničitev nje, ampak predvsem za novo vlo go italijanske etnične skupnosti v jugoslovanski družbeni stvarnosti. To vlogo je obširno pojasnil v u-vodnem poročilu, predsednik krožka Apollinio Abram. Med drugim je rekel, da se krožek tudi do sedaj ni bavil le s kulturno dejavnostjo, ampak ie dajal vsemu svojemu delu močno politično noto. Novoustanovljena «Skupnost Ita- svojega orograma, hkrati pa bo Socialistična zveza še naprej dosledno podpirala uveljavljanje principa dvojezičnosti. Leo Fusili pa se je v svojem govoru dotaknil med drugim tudi zadnjih dogodkov na Hrvatskem in poudaril, da sta ne samo italijanski narodnostni skupnosti, ampak vsemu prebivalstvu tega področja tuja nacionalizem in šovinizem. S tem morajo računati lijanov* pa bo zahtevala od svoje- j ne samo danes, ampak tucti v pri-ga članstva še večjo zavzetost, da hodnosti vsi Usti. ki bi hoteli raz- bodo lahko kos novim in odgovornejšim nalogam, Apollinio Abram je pri tem omenil na prvem mestu cilj skupnosti, da bi bila zastopana s kvalificiranimi predstavniki v vseh organih družbenega samoupravljanja. Kot druga pomembna naloga je razširitev in poglobitev dela sekcij. V okviru skupnosti bo delovalo namreč sedem sekcij, in sicer: za izobraževanje, za kulturno prosvetno aktivnost za samoupravljanje, za mladino, za družbeno aktivnost, sekcija bivših borcev italijanske narodnostne skupnosti ter sekcija za informacije Na zboru so sklenili, da bodo v primeru potrebe ustanovili še nove sekcije, oziroma skupine za razna druga področja dejavnosti Torkovega olčn ta 'bora to se udeležili tudi številni predstavniki političnega in kulturnega življenja obale, mer njimi predsednik koprske občinske skupnosti Miro Kocjan, predsednik obalne konference socialistične zveze Mario Abram, predsednik komisije za mednarodna vprašanja in stike z zamejstvom obalne konference Sociali- 3519®' PORTOROŽ PORTC >ROSE roulette CHEMIN DE FER bagcarA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprto vse leto Cenjenim obiskovalcem in znancem želimo prijetne božične praznike Restavracija % «t114 Alb eroo *oševica Raki, ribe in vse specialitete na žaru CENJENIM DOMAČIM IN ZAMEJSKIM GOSTOM ŽELIMO MNOGO SREČE V NOVEM LETU 1972 ln se priporočamo za nadaljnjo naklonjenost bijatd bratstvo in enotnost tukajšnjih prebivalcev. Na koncu so člani izvolili nov odbor in vodstvo sekcij. Za predsednika »Skupnosti Italijanov* so izvolili dosedanjega predsednika krožka Apollinia Abrama, za podpredsednika Giovannija Miglioran-zo in za sekretarko Lidio Molassi-jevo. L. Omladič Sredi januarja bo zasedalo porotno sodišče Tržaško porotno sodišče, ki mu predseduje dr. Corsi, bo spet zasedalo prihodnji mesec in sicer od 17. januarja do 6. februarja, ko bodo porotniki morali na sedmih procesih obravnavati prav toliko kazenskih primerov, ki zadevajo devet obtožencev. Na prvem procesu, ki bo 17. januarja v veliki dvorani tržaškega porotnega sodišča, se bosta morala zagovarjati Francesco Murro in Sergio Chmet iz Trsta, ki ju dolžijo izsiljevanja denarja ter opolzkih dejanj Dva dni kasneje, v sredo, 19. januarja bo sedel na zatožni klopi Gigi Dl Salvo, ki je obtožen poskusa umora ter hudih telesnih poškodb. Zaradi iste obtožbe se bo moral pred porotniki zagovarjati tudi Jurek Kwiek. Proces proti njemu je določen za ponedeljek, 24. januarja. V petek, 28. januarja pa se bo Ric-cardo Perossa moral zagovarjati zaradi poskusa umora z obteževalnimi okolnostmi ter slabega ravnanja v družini. Na prvih dveh procesih meseca ja- za katero se .je jugoslovanska vlada odločila v torek. Obvestilo o razvrednotenju je prišlo v torek zvečer, potem ko so bile trgovine že zaprte in je bila vsaka nova menjava nemogoča Razvrednotenje dinarja ni prizadelo samo jugoslovanskih državljanov, ki odhajajo v inozemstvo in ki bodo morali odslej plačevati precej več za nakup tuje valute. Razvrednotenje valute sosedne države je prizadelo v veliki meri goriške trgovce, ki so imeli v Jugoslovanih zelo dobre kupce. Jugoslovani pravzaprav v zelo veliki meri podpirajo goriško trgovino, saj je veliko trgovin odvisnih prav od nakupov ljudi z druge strani državne meje. V nekaterih strokah je celo jugoslovanskih kupcev več kot italijanskih in v primeru kake krize, ki bi prizadela Jugoslovane, bi morali te trgovine kratkomalo zapreti. V zadnjih dneh so imeli v gori-ških trgovinah več dela kot običajno. To je razumljivo saj so naši ljudje imeli na razpolago trinajsto plačo, ki so .jo v dobršni meri porabili za nakupe pred božičnimi prazniki. Tudi jugoslovanskih kupcev je bilo precej. Morda je bilo razvrednotenje dinarja v zraku, zaradi tega so precej kupovali. Goriški trgovci so dinar menjavali še v torek popoldne po 37-38 lir. Marsikdo ga ie menjaval celo po 40, dve veliki trgovini na Korzu pa sta dinar menjavali kar po 50, vendarle so bile tu cene oblačil precei visoke in niso delali nobenega popusta Nekateri trgovci so nam celo potožili, da je megla, ki smo io imeli precei v zadnjih dneh tudi nri nas, nekoliko ovirala prihod jugoslovanskih kupcev v goriške trgovine. V torek zvečer je počila bomba o razvrednotenju. Zaradi tega je razumljivo, da so bili včeraj zjutraj ljudje prepuščeni lastni uvidevnosti. V prvih jutranjih urah niso banke sploh sprejemale dinarjev, pozneje pa so ga že pričele menjavati. Na Kmečki banki so dinar menjali po 32 lir. V turističnem uradu Appiani so nam dejali včeraj popoldne, da dinarja ne menjajo, ker čakajo navodil. Tudi v nekaterih trgovinah na Travniku in v drugih delih mesta niso menjali dinarjev, tako na pr. v Ri-bijevi Časa dell’auto, kjer imajo veliko avtomobilskih nadomestnih delov. V urarni Šuligoj v Ulici Carduc-ci so nam dejali, da so dinar menjali po 32, v trgovini jestvin Tomšič v Raštelu pa po 33 V trgovini kmetijskih strojev Terpin v Uliti Duca d’Aosta niso včeraj dinarjev sploh menjali, trgovec s čevlji Jožko Košič na Travniku pa nam je dejal, da menja dinarje po 35. Čuli smo, da so v nekaterih trgovinah včeraj zjutraj dinar menjali tudi po 30 in celo po 20. V slednjem primeru je šlo očitno za špekulacijo in čuli smo tudi. da ii redki jugoslovanski kupci niso nasedli. Sicer pa ie bilo včeraj zjutraj v goriških trgovinah kupcev iz Jugoslavije malo in tudi na prehodu pri Rdeči hiši ni bilo, vsaj v jutranjih urah, veliko prometa Razvrednotenje dinarja .ie na eni strani prizadelo jugoslovanske kup ce in goriške trgovce, na drugi pa bo, vsaj za nekaj mesecev, koristilo italijanskim državtianom, ki so vajeni kupovati bencin, jestvine, oblačila, parfume in druge proizvode v jugoslovanskih trgovinah. V teh so cene že od novembra zamrznjene do konca februarja in zaradi tega bodo lahko italijanski kup ci v jugoslovanskih trgovinah kupovali blago, ki bo skoro za petino cenejše kot ie bilo doslej. V menjalnici Avtoproineta na obmejnem prehodu pri Rdeči hiši so včeraj zjutraj po deveti uri hoteli menjati denar po starem tečaju. Iz banke niso še dobili navodil. Priča smo bili. da se je vrsta italijanskih državljanov odpovedala menjavi v pričakovanju navodil. Po enajsti uri, tako so nam povedali v pi- so še priznavali morebitne nagrade za plačilo v tuji valuti. Tako so včeraj prodajali super bencin italijanskim državljanom po 69 lir liter, medtem ko je bila njegova cena v torek 76,50 lir. Po vsej verjetnosti bo cena bencina že danes 65 lir liter. Telefonsko smo se pogovorili tudi z vodjo Trgovske hiše «G» v Novi Gorici tov. Veliščkom. Ta nam je dejal, da so pričeli menjavati liro po novem tečaju že v jutranjih urah in da se je marsikateri italijanski kupec, ki ni vedel za novi tečaj dinarja, začudil ker je v zameno za lire dobil toliko dinarjev. Posebnega navala včeraj zjutraj v tej trgovini ni bilo, ker prihajajo kupci iz Italije v njihovo trgovino v glavnem v popoldanskih urah. Podjetje «Grosist» ima ob meji in sploh na Primorskem zelo razširjeno mrežo trgovin in marketov. Zaradi nove paritete dinarja pričakujejo, da jih bodo kupci iz Italije obiskovali še v večji meri kot do-sedaj, posebno v tem trenutku pred božičnimi in novoletnimi prazniki. Občinski pakti za božičnico otrok Tudi letos je goriška občinska u-prava pripravila darilne pakete za otroke občinskih uslužbencev s tradicionalno božičnico. Svečanost je bila v telovadnici občinskega zavoda Le-nassi ob prisotnosti župana, glavnega občinskega tajnika, odbornikov in svetovalcev, ki so razdelili pakete med otroke občinskih uradnikov in delavcev, kakih 300 po številu. Pozdrave in voščila občinske uprave je prinesel župan Martina. Kakih 60 darilnih zavojev sc razdelili tudi med otroke slovenskega si-rotišča v Ul. Bosco in sirotišča Con-tavalle. PODPORNO DRUŠTVO ZA GORIŠKO Z zbranimi sredstvi nudi pomoč mladini in revežem Prispevki dijaškemu domu, sirotišču in šolam Kakor je že običaj se je pred prazniki sestal na seji tudi glavni odbor Podpornega društva za Goriško na svojem sedežu v Ul. Malta 2. Po prečitanju zapisnika zadnje seje so podali svoja poročila predsednica ga. Bogatajeva in posamezni odborniki, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo dobro delovalo. Zlasti posamezni poverjeniki so bili aktivni in tako je poverjend-ca iz Štandreža Slava Bordon pridobila kar 15 novih članov, ki so dali svoj prispevek za pomoč revežem in naši mladini. Zato je odbor izrekel pohvalo njej in drugim poverjenikom za njihovo delo. Iz blagajniškega poročila pa smo povzeli, da se je njegovo stanje izboljšalo tudi z deželnim prispevkom. Tudi za letos je izvršni odbor vložil zadevno prošnjo za podporo in pričakuje nanjo pozitiven odgovor. Odbor je nato pregledal prošnje V soboto in nedeljo Primorski dnevnik zaradi praznikov ne bo izšel. Zato bo v petek izšla posebna božična številka s povečanim številom strani. .................................................. VESTI Z ONSTRAN MEJE Hladilnica za 250 vagonov dograjena pri Šempetru ob meji Gre za prvi večji industrijski objekt ob bodočem stikališču avtomobilske ceste na meji Gre za prvi velik industrijski objekt ob bodočem stikališču jugoslovanskega in italijanskega sodobnega cestnega omrežja. V soboto so na šempetrskem polju, v območju industrijske cone ou mednarodnem cestnem prehodu »Vrtojba* izročili namenu 250-va-gonsko hladilnico za sadje in druge kmetijske pridelke. Investitor hladilnice je kmetijski kombinat »Vipava*, ki združuje družbeno in zasebno kmetijsko proizvodnjo vse Vipavske doline in ožje okolice Nove Gorice. Hladilnica je prvi veliki objekt ob bodočem stikališču sodobnega jugoslovanskega in italijanskega cestnega omrežja. V kratkem bodo začeli graditi še tovarno montažnih elementov gradbenega .podjetja «Gorica», napovedujejo pa tudi veliko razširitev obrata «Iskra», vrsto skladišč in drugih industrijskih objektov podjetij iz notranjosti države. Predsednik delavskega sveta kombinata »Vipava* ing. Mirko Jug je ob odpiranju hladilnice poudaril, da gre za prvj na tak način zgrajen objekt v državi. Hladilnico, ki je veljala skupaj 12 milijonov novih dinarjev, je postavil z ločno konstrukcijo strehe. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje «Gori-ca», medtem ko je opremo os.; e-la firma Termomeccanico iz La Spezie. Hladilnica ima skupaj se dem celic, katerih zmogljivost znaša od 12 do 50 vagonov blaga. Kmetijski kombinat »Vipava* bo uporabljal hladilnico predvsem za hlajenje in skladiščenje lastnega pridelka kooperantov. Kombinat ima že sedaj nad 400 hektarov sodobnih nasadov hrušk, breskev in trt, v prihodnjih desetih letih namerava obnoviti še vsaj 50 hektarov hrušk, 70 hektarov breskev ter 110 hektarov vinogradov. S tem se bo njegova lastna proizvodnja povzpela od sedanjih 5000 do 6000 ton na več kot 10.000 ton pridelkov. Približno tolikšna bo po računih kombinata tudi proizvodnja pri zasebnikih, ki sodelujejo s kombinatom., zberejo v nedeljo, 26. t.m. točno ob 7.45 na mejnem prehodu pri Rdeči hiši, od koder bo odhod na Lažne. Povratek je predviden prav tako z avtobusom v sredo, 5. januarja približno ob 12. uri pri Rdeči hiši, kjer bodo starši lahko zopet prevzeli svoje otroke. Obenem organizatorji vabijo tiste, ki še niso poravnali svoje obveznosti, da to storijo čimprej. nuarja bodo porotniki sodili dva Go- — - . ričana (vsi ostali obtoženci so Tria-' sarni Avtoprometa^ v Novi Gorici, čani ali tujci). V torek, 1. februarja bo sedel na zatožni klopi tržaškega porotnega sodišča Aifiero Matiz. ki ga dolžijo ropa. Naslednji dan pa bo sedel na isti klopi Luigi Genise, ki se bo moral zagovarjati zaradi žalitve oboroženih sil. Zadnji proces tega zasedanja tržaškega porotnega sodišča bo v četrtek, 3 januarja, ko bodo porotniki morali odločiti, če sta Oliver Berner in Phi-lippe Defayes res žalila italijansko zastavo ali ne. Razen Luigija Genisa so vsi obtoženci v zaporu in se bodo sedaj morali zagovarjati v priprtem stanju. Nalezljive bolezni Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 13. do 19. dec, zabeležil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 20, ošpice 18, norice 4, oslovski kašelj 1, epidemično vnetje priušesne slinavke 3, šen 3, srbečiča 18 (od katerih 10 izven občine), infekcijsko vnetje jeter 4 (1 smrtni). Prispevajte ra DIJAŠKO MATIC«! so pričeli menjavati lire do novem tečaju. Prav tako so z novo menjavo lire pričeli na bencinskih črpalkah podjetja Petrol šele okrog enajste itiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiimiiuiiiiuluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuH Obvestilo smučarskim tečajnikom za Lažne Izvršni odbor Slovenskega planinskega društva je imel te dni sejo, na kateri so se pogovorili o podrobnostih letošnjega drugega smučarskega tečaja za šolsko mladino, ki ga društvo prireja ob praznikih in s sodelovanjem planinskega društva iz Nove Gorice pri planinskem domu na Laznah. Vse priprave potekajo v redu. S tem v zvezi opozarjamo tečajnike ki so se prijavili za ta tečaj, naj se OKROŽNO SODIŠČE V GORICI Dve leti zapora neprijavljenega zaradi orožja Simčič iz Krmina je vložil proti razsodbi priziv V odsotnosti obtoženca je okrožno sodišče v Gorici na svojem zadnjem zasedanju obravnavalo tudi zadevo 29-letnega Geminiana Simčiča iz Krmina, ki dela v tovarni stolov v Manzanu. Obtožen je bil, da je letos vse do meseca septembra skrival v svojem domu orožje in municijo in ga nosil tudi ven brez predpisanega dovoljenja. Nadalje je rečeno v obtožnici, da je na arilo vdrl v stanovanje Battiste Sc oda v Krminu. Zadeva z orožjem je bila policiji že znana, vendar ni imela dovolj dokazov za njegovo aretacijo. Končno pa je omenjeni Scoda prinesel na policijo nekaj streliva za katerega je povedal, da ga je dobil od Simčiča, ki da ima tudi pištolo be-retta kal. 9. V resnici so pištolo in nekaj streliva našli pri preiskavi na njegovem stanovanju. Pri razpravi je obtoženca zastopal njegov zagovornik odv. Mamo-lo. Državni tožilec dr. Laudisio je za Simčiča predlagal dve leti in 10 mesecev zapora, eno leto aresta Veselo na počitnice! Danes je zaključek prvega dela letošnjega šolskega leta tudi na slovenskih šolah na Goriškem. Jutri se bodo namreč začele božično-novoletne počitnice, ki bodo trajale tja do 6. januarja. Za zaključek bodo po številnih slovenskih šolah otroci pod vodstvom svojih vzgojiteljev pripravili krajšo kulturno prireditev s petjem, deklamacijami in morda tudi s kako igrico za svoje starše in prijatelje. Tako prireditev imajo na programu v šoli v števerjanu, kjer bodo otroci prejeli tudi darilne zavoje občinske uprave in pa na osnovni šoli v Ul. Randaccio v Gorici kjer se bo prireditev začela popoldne ob 15.30. Vesti iz Tržiča Pogajanja za Asgen, ki so bila v Rimu, so prekinili ter jih bodo nadaljevali po praznikih. Člani delegacije so se vrnili v Tržič in verjetno bodo jutri, v petek, poročali na zboru de- lavcev tega podjetja o poteku dosedanjih razgovorov. Tajniki kovinarskih sindikatov pa se bodo vrnili jutri, ker so ostali v Rimu še za razgovor z ministrom Donat Cattinom. Za Detroit je bil včeraj na razgovorih pri zvezi industrijcev v Gorici dosežen sporazum. Danes bodo na zborovanju delavcev tega podjetja obrazložili podrobnosti o doseženih rezultatih. O najemninah IACP je na zborovanju krajevne sekcije PSI v Tržiču govoril predsednik zavoda za ljudska stanovanja prof. Cellie. Povedal je, da je uprava zavoda predlagala nizke politične najemnine za ljudska stanovanja. a jih je zakladno ministrstvo zavrnilo in zahtevalo višje najemnine. Na zborovanju so izglasovali resolucijo v podporo teze za nižje najemnine tiri stanovanjih IACP. Pešec si je zlomil roko Prejšnji večer nekaj po 20. uri so pripeljali v splošno goriško bolnišnico 65-letnega upokojenca Luigija Lenar-dija iz Kaprive, ki je malo prej padel v Stražicah, ko je pešačil pred tovarno SAFOG. V bolnišnici so mu ugotovili zlom desne roke v ramenu in rano nad desnim očesom. Pridržali so ga za 30 dni na zdravljenju. NAROČITE SE NA Primorski dnevnik! ■imiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiiiiimiiiimiiiiiHtiMiiuunniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu V KRATKEM ČASOVNEM PRESLEDKU Dve smrti v Štandrežu Umrla sta Ivan Tabaj in njegov sin Ciril -M MM »Rf B :&L ~4 Izsili i| 1.7"" W tSrk m iMb Pokojna Tabajeva: Ivan in Ciril in 250 tisoč lir globe. Sodišče pa mu je po krajšem posvetu priso-! štirinajstleten deček se je preselil Prejšnji petek so v štandrežu spremili k zadnjemu počitku upokojenca Ivana Taboja. Pokojnik, ki se je rodil v Štandrežu leta 1890, je dosegel lepo starost Izhaja iz znane domače družine »Podgornikov* in pod tem imenom je bil tudi znan v vasi. Vsa povojna leta je preživel v krogu svoje družine v rojstni vasi, kjer je stanoval v hiši na glavnem trgu. Pred dvemi tedni pa je v Milanu nenadoma umrl njegov sin Ciril, ki je imel komaj 52 let Pokojni Ciril Tabaj se je bil preselil v Mi-ian, kjer si je ustvaril svojo družino. Zaposlen je bil pri milanski občinski upravi. Žalostna vest o Cirilovi smrti je njegovega očeta hudo prizadela in njegovo zdravstveno stanie. ki je bilo precej krhko, se je še poslabšalo. Umil je v goriški bolnišnici od koder je pogrebni sprevod krenil na domače pokopališče. življenjska pot pokojnega Ivana ni bila vedno lahka. V mladostnih letih je ostal brez staršev in kot dilo dve leti zapora, eno leto aresta in 105 tisoč lir globe. Zagovornik je proti razsodbi vložil priziv. k sestri, ki je bivala v Trstu. Pozneje se je zaposlil pri železnici in v času fašistične diktature so tudi njega, kot Številne druge slovenske železničarje, preselili v notranjost države. Najprej je živel v Ostiglii, nato pa do upokojitve v Anconi. Pokojnik je bil vedno napreden človek in kot tak tudi preganjan in zapostavljen. Zaradi tega je stopil predčasno v pokoj in se vrnil v domači kraj. V letih, ki jih je preživel daleč od rojstne vasi, se je njegova narodna zavest še bolj okrepila, zaradi tega se je po povratku v štan-drež pridružil naprednim organizacijam. v katerih ie aktivno sodeloval. Ob koncu vojne so ga domačini izvolili v prvi povojni odbor Osvobodilne fronte v štandrežu. Do zadnjega je pokojni Ivan ostal zvest svojim naprednim idealom. Ko mu je zdravje dopuščalo je bil prisoten na vseh prireditvah domačega prosvetnega društva »Oton Župančič*. Vsa povojna leta je bil zvest naročnik m čitatelj Primorskega dnevnika. Lik tega človeka bo ostal vaščanom trajno v spominu. Ob dvojni hudi izgubi izreka prosvetno društvo »Oton Župančič» vsem sorodnikom globoko sožalje. d. n. za podporo ter nakazal štirim prosilcem po 10 tisoč lir za zimsko pomoč ob praznikih. Odobrili so nadalje prispevek 35.000 lir za božičnico otrokom na osnovni šoli v Ul. Randaccio, prispevek v višini 80.000 lir slovenskemu dijaškemu domu v Gorici in 40.000 lir slovenskemu sirotišču v Ul. Bosco. Na seji so nadalje odobrili tudi nakup primernih knjig za potrebe nekaterih slovenskih osnovnih šol, kot so jih pred časom darovali slovenski osnovni šoli v Plešivem, kjer jih s pridom prebirajo. Uspelo predavanje na Vrhu V veliki učilnici osnovne šoto na Vrhu se je v torek zvečer n, bralo zelo veliko vaščanov, ki so z zanimanjem sledili predavanju prof. Rudija Hoenna iz Nove Gorice, ki je domačinom predstavil, s pomočjo diapozitivov slovenski alpski svet Domačini so bili s predavanjem zelo zadovoljni, želijo si še takih večerov. Predavanje je priredilo domače prosvetno društvo «Danica» v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. Isti večer je bilo napovedano predavanje o raku v Sovodnjah. Na žalost zaradi megle predavatelja ni bilo ob predvideni uri in številni domačini, ki so se zbrali v dvorani občinskega sveta, so odšli domov. Predavatelj je prišel pozneje in z zastopniki prosvetnega društva »Sovodnje* so se domenili, da bo predavanje enkrat januarja. Slovenska prosvetna zveza je v zadnjem času priredila precej predavanj na podeželju v sodelovanju s krajevnimi društvi. Sedaj bodo imeli, ob priliki praznikov, kratek premor, s predavanii pa bodo nadaljevali po novem letu. Da bi preprečil trčen le je treščil z avtom v zid Prejšnji večer okrog 22. ure se je peljal 24-letni topniški podporočnik iz Vidma Antonio Pursi z avtom Simca 1000 iz Gradišča proti Gorici. Z njim je bila v vozilu 28-letna Dandella Perotto iz Gradišča, Ul. Manzoni 27. Blizu gostilne «A1-le viole* je Pursi, da bi preprečil trčenje z motociklom, naglo obrnil krmilo in treščil s svojim avtom v zid. Pri tem sta bila oba poškodovana in odpeljali so ju v goriško bolnišnico. Tam so Pursiju ugotovili u-darec v obe čeljusti in rano na bradi ter so ga pridržali za 20 dni na zdravljenju, Danieli pa so ugotovili udarec v lobanjo z verjetnim prebitjem ter so jo pridržali z rezervirano prognozo. Orožniki iz Gradišča so ugotovili precej škode tudi na avtomobilu. Gorica VERDI ob 17.15: »Continuavano a chiamarlo Trinita*. T. Hill in B. Spencer. Kinemaskop v barvah. CORSO 17.15-22.00: »Er piu, storia d’amore e di coltello*, A. Celenta-no in C. Mori. Film je v barvah. MODERNISSIMO 17.00-22.00: «1 quat-tro del Pater Noster*. L. Toffolo in E. Montesano: italijanski film v barvah. CENTRALE 17.00—21.30: »I racconti del terrore*, W. Priče in P. Lorre; kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.15-21.30: »La Califfa*, R. Schneider in Ul. Tognazzi; film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. Iršič AZZURRO ob 17.30: »Dove non e pec-cato*. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: »H piccolo grande uomo*. D. Hoffman in H. Dunaway. Kinemaskop v barvah. PRINCIPE ob 17.30: «La cittA del peccato*, A. Steel in T. Perry. Kinemaskop v barvah. \ovu Gorica SOČA (N. Gorica): »Jamajka, smrt ne izbira sredstev*, italijansko-španski barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA (Šempeter): «Razbiti vrč*. nemški barvni film — ob 18. in 20. PRVAČINA: Prosto. RENČE: »človek, ki si je izmišljal stvari*, danski čmo-beli film — ob 19.30. ŠEMPAS: »Privatni detektiv Coleg*, angleški barvni film — ob 19.30. KANAL: Prosto. DESKLE: Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici odprta lekarna MARZINI. Korzo Italija 89, tel. 2443. V TRŽIČU Danes je v Tržiču odprta ves dan in ponoči lekarna »Al Redentore* — dott. De Nordis - UL Roselli 23, teL 72340. Razna obvestila Na sedežu šolskega patronata v Ulici Leopardi 6 so na raapofago javnosti lestvice učiteljev, ki so zaprosili za popoldanski pouk na šolah, ki jih upravlja omenjani Šob akt patronat. Darovi in prispevki Za Dijaško matico daruje prevoml-ško podjetje E. Winkler 10.000 Mr. PODATKI ŠVEDSKEGA RAZISKOVALNEGA ODBORA Hudo težak davek varnosti v deželah tretjega sveta Največ orožja dobavijo tujini ZDA - Na drugem mestu je SZ V preteklih dneh, ko je grozilo, da se bo na indijski podcelini vnel še večji požar, so skoraj vsi komentatorji dogajanj poudarjali tragičnost vojne med Indijo in Pakistanom tudi iz zornega kota, ki bi kje drugje ne bil prišel do izraza. Vsi so nam-eč omenjali, da sta se spopadli dve državi, ki bi sredstva, ki sta jih trošili za vojno, veliko bolje uporabili za druge zelo pereče probleme. Nekdo je zelo slikovito rekel, da se z vsakim letalom, ki se v bitki zruši, zruši na zemljo majhna bolnišnica, da z vsakim tankom, ki v bitki zgori, zgori ena šola. Vojni bilteni pa so govorili o desetinah zbitih letal in stotinah uničenih tankov. Bolj malo pa so poročevalci govorili o človeških žrtvah, kolikor izvzamemo onih deset milijonov beguncev, ki se iz Indije počasi vračajo v novo domovino Bengla Deš, ker je na tem zemljepisnem področju človeška množica menda edino izobilje. Sicer pa to ne velja le za Indijo in Pakistan, pač p« za pretežni del 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111011111111 PROF. PETRILLI OPOZARJA Influenca se vrača spet k nam ^Pripravite se na influenco!* — t’o je poziv, ki ga je dal pred inevi na tiskovni konferenci prof. Ferando Luigi Petrilli, direktor higienskega zavoda na genovski univerzi po sestanku, na katerem so se zbrali zdravstveni izvedenci, da bi se pomenili o najnovejših ugotovitvah v zvezi z letošnjim epidemičnim valom influence v Evropi. Kakor smo ob času že pisali, se je letos influenca odpravila na pot iz .južne Afrike in Južne Amerike. Prišla je v Evropo in se mimo Italije razširila, Španije in Francije napotila na sever in zato pa hudo prizadela severno Evropo, predvsem Švedsko. Sedaj pa se je začela vračati v centralno in Južno Evropo in vse kaže, da jo bomo pri nas imeli že v januarju. Sicer pa sta januar in februar tista dva kritična meseca, v katerih se .je doslej influenca vedno najbolj razširila v srednji Evropi. Prof. Petrilli je nadalje povedal, da se je v preteklem letu razširila influenca vrste B. letos pa se bo v glavnem razširila influenca, ki jo povzroča virus A-2 in ki je bolj znana kot hongkonška influenca. Na eni strani je to dobro, ker so prav iz virusov te influence napravili ustrezna cepiva, na drugi strani pa .je tudi res, da je ta influenca hujša kot je influenca, ki jo povzroča virus B. Vrnimo se v dežele, koder se je influenca že razširila. Do srede meseca so imeli na Švedskem že nad 150.000 primerov influence. Zabeležili so tudi prve smrtne žrtve Predvsem pri ljuden z ošibelim organizmom. Nič boljše pa ni bilo doslej niti v Romuniji, v Bolgariji in na Madžarskem. V Romuni ji so morali zapreti osnovne šole, na srednjih šolah in univerzah pa .je manjkalo tudi do 40 odstotkov študentov. Posebno vzhodni predeli Romunije so bili hudo prizadeti, tako da je bila dejavnost malone paralizirana. V Budimpešti so zabeležili 300.000 primerov influence in kar 30.900 ljudi je moralo iskati pomoči v bolnišnicah. Vsak dan zboli na Madžarskem 25.000 oseb in še nič ne kaže, da bi epidemija pojenjala Iz Madžarske se je bolezen prenesla že v sosedno Avstrijo. (X) takšnem stanju je logično, da .je treba pomisliti na preventivne ukrepe. Zelo pametno stari tisti, ki se proti influenci cepi. Seveda pa se mora cepita čimprej, kajti v trenutku, ko smo se infecirali, je vsako cepljenje zaman. Najprimerneje je, da se cepimo vsaj dva teckia pred nastopom epidemije, ker se medtem organizem pripravi na odpor proti bolezenskim klicam. nerazvitega sveta, oziroma tako imenovanega tretjega sveta, kjer se mečejo v orožje sorazmerno ogromna sredstva, ki bd tako prav prišla drugje. V zvezi s tem bomo navedli nekaj podatkov, ki jih je zbral stockholmski «Intematio-nal Peace Research Institute*. Organizacijo financira švedski parlament in čeprav je res, da je težko v sedanjem času biti povsem objektiven, nevtralen, nam člani tega zavoda kolikor toliko jamčijo, da so njihovi podatki kar se da blizu resnici in to kljub temu, da je tudi težko priti do konkretnih in povsem veljavnih podatkov, saj vsaka država prikriva svoje vojaške izdatke, ki nikoli ne odgovarjajo tistim, kj jih beremo v državnih proračunih. Kakor zatrjujejo v tem stockholmskem odboru, njihovi računi temeljijo na osnovi 4.000 transakcij, ki se nanašajo izključno na «najtežje orožje*, to se pravi na letala, vojne ladje, oklepna vozila in rakete. Podatki se nanašajo na 91 držav tako ime novanega tretjega sveta. Iz teh podatkov je razyidno, da so ZDA v zadnjih dvajsetih letih glavni dobavitelj orožja tujini. Daleč za ZDA pride Sovjetska zveza Ti dve velesili dobavita tretjemu svetu kar obilnih 66 odstotkov že omenjenega najtežjega orožja. Francija in Velika Britanija sodelujeta z 20 odstotki, nekatere druge razvite države pa s preostankom od 4 do 5 odstotkov. Sem spadajo Italija, Kanada, Zahodna Nemčija, Japonska, Švedska, Kitajska in Češkoslovaška. Kar 70 odstotkov skupnih naročil oziroma dobav je šlo «v smeri* Bližnjega vzhoda in Azije. Bližnji vzhod, to se pravi Izrael in oko-lišne arabske države so absorbirale kar 25 odst. teh dobav, Daljni vzhod, vštevši Vietnam, je absorbiral kar 30 odstotkov, indijska podcelina, to se pravi Indija, oba Pakistana in še nekatere sosedne majhne dežele 15 odstotkov, vsa Afrika pa 8 odstotkov. Ko smo navedli Vietnam in Daljni vzhod, smo rekli, da je ta najslabše razviti predel na azijski celina absorbiral 30 odstotkov orožja. Sem spada tudi dobava orožja, ki ga je SZ poslala Severnemu Vietnamu in vietkonška vojski. Doslej smo navajali samo odstotke, to pa nam pove bolj malo, ker ne poznamo točne vrednosti. Stockholmska organizacija pa meni, da se je v dobi od 1950 do 1970 izvoz orožja iz razvitih dežel v nerazviti svet povečal za 700 odstotkov in leta 1970 dosegel vrednost poldruge milijarde dolarjev, oziroma okoli tisoč milijard lir v naši valuti. Če bi hoteli, bi mogli napraviti konkreten račun za vseh dvajset let, vendar menimo, da bi bilo to odveč saj je že omenjena številka dovolj zgovorna, posebno, če k tej številki dodamo še podatek, da to predstavlja 9 odstotkov brutto nacionalne proizvodnje teh dežel, ali z drugimi besedami, da se v teh državah tretjega sveta porabi za oboroževanje kar 2,5-krat več kot znaša naraščanie nacionalnega dohodka, da torej te države iz leta v leto postajajo na račun oboroževanja vedno bolj siromašne, ker njihov počasni ekonomski napredek ne more dohitevati naraščajočih stroškov za nacionalno obrambo. Na koncu bomo dodali še nekaj konkretnih podatkov za trenutno najbolj vroče področje in sicer za Bližnji vzhod: Izrael, ki je neznatna deželica ob vzhodnih obalah Sredozemskega morja, ima pod o-rožjem 275.000 mož, razpolaga s 1075 tanki, 375 letali, predvsem lahkimi bombniki, 43 enotami vojaške mornarice in z 48 baterijami raket zemlja-zrak. Za Izrael, ki ima zelo trdno gospodarstvo, to niti ni veliko, pa čeprav je hkrati res, da ima Izrael v odnosu na dohodke najvišji vojaški proračun na svetu. Egipt, ki ima zelo šibko gospodarstvo, hkrati pa 28 milijonov prebivalcev, razpolaga z naslednjo oborožitvijo: pod orožjem ima, enako kot Izrael, 275.000 vo- | polasti Afrike. jakov, razpolaga s 1650 tanki raznih vrst, s 523 letali za prestrezanje in s 150 lovci mig 21 — mig 23, njegova vojna mornarica šteje 97 plovnih enot, vrhu tega pa ima egiptovska vojska še 420 raket. SA 2 in 260 raket SA 3. Če izvzamemo navadno vojsko in lahko orožje, je vse to orožje uvoženo, začenši od raket, pa do tankov in letal ter vojaških ladij. Res je, da je izraelsko gospodarstvo trdno, kar ne velja za egiptovsko, toda tudi Izraelu bd prišla prav sredstva, ki se mečejo za oboroževanje in Id bi tako koristila za razvoj njihovega kmetijstva in industrije. TRSJE V TRŽAŠKI OKOLICI (Foto M. Magajna) VTISI S POTOVANJA PO AFRIKI V nasprotju s svojimi načrti sem se puščave lotil z avtom v Se dolgo proti jugu vodi asfalt - Kaj so «uadi» in kako nastanejo Razočaranje nad razdaljami in prometnimi zvezami z notranjostjo Arabec in njegova pogosta spremljevalka V PUŠČAVO (Z AVTOM) Afrika je ogromna celina. Prostora ne manjka in vendar je narava pogoltna. Puščava sili iz srca celine prav do morja. Že na obali se tu pa tam vidijo peščene sipine, nekaj kilometrov globlje pa je pokrajina že žalostna, vsa ožgana. Med mojim tridnevnim bivanjem v Tripolisu sem si omislil tudi izlet v puščavo. Puščava je bila bolj ali manj glavni cilj mojega potovanja v Afriko, v Tripolisu pa sem postal zaradi nje plen spretnega taksista, ki je pogrun-tal mojo željo po novih odkritjih in mi presneto slano zaračunal štiriumo vožnjo. Nameraval sem najprej v Mizdo (170 kilometrov od Tripolisa), ponujena cena pa me je prepričala, da bo dovolj, če bom šel do Gariana (100 kilometrov). Od Tripolisa pelje proti jugu zelo lepa cesta. Med hitro vožnjo lahko opazujemo velike oljčne nasade, ki edini uspevajo brez večje nege, in pa skromne gredice za zelenjavo, ki kljub umetnemu namakanju dajejo bolj revne sadove. Vodo črpajo v vse večji meri iz podzemlja, iz globin od 200 do 300 metrov. Med potjo do Gariana sem šel tudi mimo kraja, kjer je bila med vojno ducejeva rezidenca, ko se je pripravljal, da se Po Aziziji, prvem večjem kraju, izginejo vsa revna naselja. Na še vedno lepo asfaltirano cesto začenja pritiskati pesek, kot pri nas sneg v zametih, šopi trave pa so vedno redkejši. Vsakih nekaj kilometrov srečujemo tudi zakrpane in okajene šotore nomadskih pastirjev, ki utrujeni tavajo po pesku za ovcami in črnimi kozami. Koze majhne rasti so pravo nasprotje s tamkajšnjimi prebivalci. Zelo so živahne, medtem ko pastirji iščejo vsak kvadratni meter sence, katerega nudi tudi nizek grm. Ovce in koze večkrat spremlja tudi nežni spol. Rdeče, modre in zelene tunike mladih Arabk so kričeča prikazen v tistem pustem svetu. Čredam sem se skušal nekajkrat približati, pa mi ni uspelo. Po začetni radovednosti je redno sledil umik UADI Bližali smo se hribom in svet se je počasi dvigal. Tla so bila neverjetno razorana od metra globokih jarkov, z ostro odrezanimi robovi, kot da bi se udrle praznine. Vsi ti jarki so vodili v hrib in jasno je bilo, da jih je izdolbla voda. Deževje je v puščavi zelo redko, ko pa se ulije, se ga je treba bati. Ulije se kot iz škafa in s hribov, visokih morda 500 metrov, pridrvi toliko vode, da ostane poplavljena površina kakih 700 kvadratnih kilometrov. Sad teh neurij so šopi trave, ki predstavljajo revno hrano drobnici. Strugam hudournikov Arabci pravijo «uadi». Poleg tega, da služijo vodi, so uadiji tudi ljudem koristni. V globljih se utaborijo beduini, da se ubranijo pred puščavskim vetrom giblijem, ki z neverjetno močjo nosi velike količine brusečega peska. Uadiji so za taka taborišča včasih tudi usodni. Neurje pride nenadoma in zgodili so se že primeri, ko je drveča voda pobrala s sabo vse. Ob vznožju hribov so se majhne strugg združevale v večje in končno v veliko strugo, široko kakih 40 in globoko 20 metrov, pravi kanjon. Tudi tu so bili robovi ostri in dno polno velikih kamnov. Uadi je gostil tudi nekaj bolj živahnih grmov. Puščava, katero sem doslej videl, ni bila nevarna samo zaradi uadijev. Med redkimi šopi trave j je bilo vse polno lukenj. Na vsakih 10 m je bil doma strupeni modras in prav tako številne so bile manjše bolj podolgovate luknje škorpijonov. Piki teh sicer niso smrtno nevarni, v težkih zdravstvenih razmerav puščave pa jih ne smemo podcenjevati. Jutranja ura verjetno še ni bila najprimernejša za srečanje z modrasi in ni mi bilo dano, da bi videl strupeno golazen. Garian, mesto v katero sem bil namenjen, leži v hribih. Pot je speljana po strmem pobočju, ob raščenem z grmičasto travo alfo, ki služi kot krma, z zelo revnimi bori in redkimi palmami. Palme v teh puščavskih predelih pomenijo, da je v bližini izvirek vode. Izvirek je morda tako majhen, da niti ne pride na dan, je pa vir življenjskega soka za palmo. Pot do Gariana in še dalje so zgradili Italijani v prvih letih kolonizacije. Vije se strmo med globokimi brezni in v pokrajini, Id je precej podobna Lunini površini. Z vrha grebena je lep razgled na vzhod in zahod. Na vzhodu se po puščavski nižini dviga nova veriga hribov, Džebel Tarhuna; na zahodu pa oko ne opazi drugega kot puščavo. Tu se začenja velika kamnita puščava Hamada el Ham-ra, zelo revna studencev in težko prevozna zaradi ostrega kamenja. Planota, kjer leži Garian, je nekoliko bolj prijazna. Trave seveda ni, oljke pa so res mogočne in tudi dokaj goste. Okrog vsakega drevesa je nasip, ki omogoča vodi, da se čim dlje ustavi v koristnem premeru kakih 5 me- trov od debla. Veliko je na planoti tudi drobnice, nisem pa razumel, kje dobi pašo, saj trave ni in tudi suhi šopi so zelo redki. MALODUŠJE Na poti nazaj sem skušal urediti svoj načrt za nadaljnjo pot. Priznati moram, da sem bil z razvojem nekoliko razočaran. Doma sem namreč pripravil optimalni program, ki je predvideval večinoma potovanje z lastnimi sredstvi — torej peš!, spanje na prostem, hrano iz lastne kuhinje. Žal sem se uštel pri važnem elementu: pri razdaljah. Nikdar nisem preveril, koliko kilometrov je med enim krajem in drugim. Tako sem nameraval v Libiji obiskati Gada-mes na meji s Tunizijo in Alžirijo in se od tam po puščavskih poteh s kako karavano ali s prometnimi sredstvi prebiti do Kebilija ali Nefte v Tuniziji. V Tripolisu pa sem obstal, ko sem dobil v roke karto z vnesenimi razdaljami. Gadames je oddaljen 600 kilometrov in o morebitnih zvezah ni imel nihče niti pojma. Poleg tega je Gadames v popolni puščavi, v deželi, legendarnih, baje divjih in krvoločnih Tuarekov. Pot tudi z avtobusom bi bila zato precej tvegana in odpravil sem se zato v Tunizijo. BRUNO KRIŽMAN (Nadaljevanje sledi) MODNI POMENKI Kaj je vse primerno za zahtevne večere Eksperti se pripravljajo že za prihodnje sezone Pisati o večernih oblekah, še bolj pa kaj svetovati sedaj, ko so glavni prazniki tako rekoč že pred vrati, bi bilo že malone prepozno, če se ne bi večerne obleke — in to v glavnem dolge — udomačile tudi za razne druge priložnosti. Tu imamo v mislih razne družabne večere, koncerte, gledališke predstave in druge prireditve. Če redno obiskujete take prire ditve in če sledite modi, potem ve odlašajte. Za šiviljo bo mogoče že prepozno, ne bo pa prepozno za nakup v modnih trgovinah, ki imajo izredno bogato izbiro tovrstnih oblačil. Če hočete imeti obleko, ki bo najbolj po modi — če ste mlade in vitke, potem imate pač vse možnosti, da si omislite moško krojen črn hlačni kostim iz satina, pod katerim lahko nosile belo bluzo s črno kravato, lahko pa nosite kostim tudi brez bluze, samo s kakšnim primernim obeskom ali brošo. Seveda ni obvezno, da je tak klasično krojen kostim samo v črni barvi; lahko je tudi sive, rjave, zelene, pa tudi temno rdeče barve. Glavno je, da vam barva odgovarja in da poudarja vašo vitko linijo. Če ste za bolj klasično oziroma tradicionalno večerno obleko, potem izberite črno — dolgo, ali kratko. Če je dolga, je lahko iz chiffona, močno nabrana, lahko de-koltirana, pa tudi ne, lahko ima bogate rokave, je pa lahko tudi brez njih. V modi so prefinjeni izrezi, ki so v resnici zelo zdrzni*, a si jih smemo privoščiti šele po zveščem» ogledu. Modeme pa so tudi kratke večerne obleke iz črnega blaga, ki je lahko tudi cady ali kakšna druga težka svila. Takšne obleke lahko okrasimo z umetno rožo, lepo broško, ogrlico, ali pa tudi z umetnimi biseri. Svetlikajoči se okraski so namreč tudi letos v modi, čeprav morda ne v tolikšni meri kot pretekla leta. To je opaziti mogoče najbolj na dolgih oblačilih, ki so sicer tudi vezena in pošita z raznimi okraski, niso pa v glavnem iz svetlikajočih se tkanin, kot so na primer razni lameji itd. Zelo pa so v modi dolge obleke iz karirastega svilenega blaga, iz katerega si lahko napravimo tudi samo dolgo krilo (h kateremu spada seveda enobarvna, po možnosti moško krojena bluza) Modeme so tudi dolge obleke, z raznimi cvetnimi in drugimi vzorci, ki so ročno delo modnih slikarjev in risarjev. Zelo efektni so takšni vzorci, če niso preveč na gosto poslikani, ker pride njihova originalnost bolj do_ veljave. Še vedno so v modi razne večerne ztute*, zpižame» in sploh večerne hlače, h katerim nosimo bluze z bogatimi in širokimi rokavi. Vse je odvisno od tega, kje bomo praznike preživljale, za kakšno priložnost nam bo nova obleka še služila in še — koliko časa naj •ntuiiiiiinuniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimmiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiun OVEN (od 21.3. do 20.4.) Brez milosti udarite po nekem nasilnežu. Čustva: če ni šlo zlepa, bo šlo verjetno zgrda. BIK (od 21.4. do 20.5.) Krivdo za neuspeh, ki ste ga doživeli, pripišite sebi. Vaš odnos do ljubezni je dokaj lahkomiseln. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Priporočljivo je, da obnovite svoje delovne moči, ker ste izčrpani. Res lepo umetniško doživetje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Prišel bo pozitiven odgovor na neko vašo ponudbo. Dosegli boste svoj ljubezenski smoter. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaš načrt nima stvarne podlage, odpovejte se mu. Draga oseba vas bolj potrebuje kot mislite. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Uvrstite med svoja delovna pomagala tudi vztrajnost. Nepričakovan stik z resnično ljubeznijo. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Danes še ne boste dosegli tega, kar ste namenili. Vaše čustveno življenje je prerevno. ŠKORPIJON (od 2310. do 21.11.) Prišlo bo do nekaterih koristnih in obetajočih srečanj. Vse se vam bo zdelo minljivo. Tudi ljubezen. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) S posrečeno zamislijo boste uspešno rešili neko finančno vprašanje. Vašo bolečo rano bo ozdravil čas. KOZOROG (od 21.12 do 20.1.) Tuje kritike vas ne bodo prizadele. Bodite povsod previdni. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Edini boste, ki vas ne bo zmedla zapletena situacija. Sprejeli boste ustrezen ukrep za izboljšanje družinskega vzdušja. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Uredili boste neko staro vprašanje. Ne bodite preveč samoljubni. nam nova obleka služi, ali M) jasno povedano, za koliko prtloi' nosti. če bo to obleka samo za en' kratno, ali dvakratno priložnost, potem bo ta lahko tudi nekoliko ekstravagantna. V nasprotnem Pn' meru naj bo tako kar zadeva kroji kot tudi barvo bolj umerjena in sa" lidna. , . Ne smemo pa misliti, da je te žamet v pozabo in da žametne ve' čeme obleke niso več v modi. zamet bo pač večen, saj je kot nalašč za takšne obleke, ki morajo žensko telo tbožati*, ga zmehčati* — z eno besedo polepšati. Ce nimamo problemov s postavo ali e so ti problemi «skromni», potem si le omislimo žametno večen* obleko, ki jo bomo z uspenom dolgo nosile. Medtem ko se pogovarjamo • oblekah za prihodnje praznike, se v modnih središčih, kot so na Vn_ mer Firence, Rim, Pariz in p0* don, že pogovarjajo o tem, kat bomo nosile prihodnje sezone. Ker govorimo že o večernih oblekah’ naj povemo, da napovedujejo prav za večerne obleke povratek k Um, sivim in tirkiznim barvam, « so sedaj nekoliko v pozabi. tek k svetlim barvam, ki jih se<" tako rekoč nismo niti več vaie1^' pa postavlja ponovno v ospreu) vprašanje vitke linije. Zato se 1 praznike nikar preveč ne pregre-šite z raznimi poslasticami, kar se vam moglo to kasneje maščevati. Človek se lahko kar tako n hitro nekoliko «popravi»; kako težko pa je potem odpravljati ° .cn ne kilograme, vedo le tisti, ki ,ma jo s tem problemom opravka. N. L. IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Russove krajine Katalog za razstavo, ki jo ie.^}10 Russo priredil v svoji galeriji Rossonijevi pasaži, je lep in s s kami bogato opremljen. Prav bogata pa je bila tudi razstava K ga izredno delavnega neapeljskeg slikarja, ki je našel svoj drugi do v Sesljam. Neutrudna delavnos Čira Russa je izčistila prvotno ze realistično slikanje, ki je bilo P vrh še preobloženo z barvami in slikovitimi vodrobnostmi. sedaj P~ inte- je dosegel že skoroda samo st zo upodobljenih motivov, prvenstve no širokih razgledov krajin *** 10 gun bližnjega Gradeža. .... Slike, v katerih umetnik miru in izbrane svetlobe v ran zameglenih jutrih, smo srečah 1 di na sedanji razstavi. Čeprav na slikar podaja le najbolj bistveno to v skopem likovnem prikazovanj >e, njih poenostavljanje izT~“. narave, večjo globino, še več od tega, ^ vidimo na površju. Podobno ]6, slikah oseb, pa čeprav so njih razi nerazločno zasenčeni. To pot pa postaja kazpo, & . Russo začenja usmerjati v 06 razgibano slikanje, ki bo bolj goto na oblikah okolja, na ki odkriva hitrejši ustvarjalni... tem. Tega smo čutili v ,°f oljih s strogo začrtanimi oris* ki prekrivajo celotno platno. So naselja iz raznih krajev, prvene* . no izpod Vezuva In v teh *»g se učinkovito uveljavlja kontrol igra ploskev in črt sredi son~lc. zlatih svetlob in srebrnih sivin Iz njihovega ogrodja pa Pr0^fl vanj uklenjena povsem sjifavs kakovost hkrati z veliko Ijub^zE do barvne snovnosti, kar Pr‘.. jjj-ta olja že stvaritvam vrhunskih karjev. MILKO BAMBIČ PREJELI SMO POLITICA ESTERA. Rassegna * commentd, studi, notdzie, menti. Roma - Milano, 1971- IL GIORNALISMO. Organo le delTAssociazione ^otnt^ua giomalisti e del Circolo stampa. Milano, 11 nov. I971' TOKE SVETIKA 269. VKANA TRETJA KNJIGA Na koncu pa je naročil, naj ne pozabi pogledati za ljudmi, ki so bili tako prijazni, da so mu zabelili hrano z bakterijami in ga spravili v horizontalo prav takrat, ko se Je pripravljal, da vsem sovražnikom rajha zada odločilni udarec. Na poveljstvu je bilo vse prepojeno z generalovim duhom. Ko je Wolf prebiral pismo, je vedel, da mora nekaj napravita. Tako Je sklenil obiskati generalovo pevko. Po prvem obisku pri njej so ga navdajali čudni občutki tesnobe, radovednosti in zavisti. Ko sta se bila po vljudnostnem zaslišanju poslovila, so njene oči govorile, da bi se še rada srečala z njim. K njej ga je vleklo nekaj, kar bd sam imenoval prezir nevarnosti. Vse nevarno, čeprav odbija, navadno tudi privlači. Morda ga tudi bežno srečanje s smrtjo v škatlici s tiktakajočo mino žene k privlačni neznani ženski, čeprav jima je skupno samo to, da vsak po svoje poznata človeka, ki obema s smehljajem na rezkih ustnicah kroji usodo. Precej pozno popoldne se je nenapovedan odpravil k njej. že ko se je vzpenjal po stopnicah v prvo nadstropje, kjer je stanovala, ga je spremljal njen zvonki glas. Vadila Je Verdijevo Traviato. Pred vrati Je postal in poslušal, dokler niso izzveneli zadnji drhteči zvoki. Kad Je imel glasbo, v operi pa se je navadno dolgočasil, ker se mu je to umetno draženje čustev upiralo. Močno je bila presenečena, ko je vstopil. V njenih temnih očeh je zaznal začudenje in skoraj tesnobo, ko mu je podala roko, in vznemirjenje, ko mu je ponudila stol. Prosil je, naj mu oprosti, če jo je zmotil pri vaji. Da bd omilil svoj nekoliko nenavadni vdor v stanovanje, Ji je smehljaje se poskušal podvojiti: « Čudovito pojete! Nekaj časa sem vas ponižno poslušal pred vrati, preden sem si drznil vdreti v vaše svetišče. Morda je to smešno za človeka mojega kova. Kar nerodno mi je... ženska umetnica mi je vedno zbujala spoštovanje in skoraj rahel strah.« «Strah!? Koga neki se boje vaše vrste ljudje? Vas pa se boje vsi,» mu je vrnila laskanje, se mu nasmehnila in odšla po pijačo. Medtem ko jo Je čakal, si je ogledoval prostor. Opremljen je bil kot prizorišče v operi — tančice, rože, preproge, staro pohištvo, odišavljeno z rožno vodo in z nekim posebnim vonjem, kakršnega izžareva življenja žejna, svobodna ženska, ki dobro ve, kaj hoče. Pravzaprav sploh ni natanko vedel, čemu Je prišel. Nedoločno ga je vzburjala. Navsezadnje ga je najbolj privlačilo prav to, da se stvari razpletajo od trenutka do trenutka, dokler ne dobe nekega dokončnega smisla, M pojasnjuje tudi cilj. Prinesla je konjak. Nazdravila sta si. Ko je pil, jo je zbliza opazoval in ugotovil, da je še zelo lepa, čeprav že zrela ženska in da nič ne skriva svojih poudarjenih oblin, ki dajejo njenemu glasu moč in volji polet. Noge je prekrižala tako, da ji Je halja zdrsnila dol, in pokazala so se lepo oblikovana stegna. Z narejeno sramežljivostjo jih je naglo pokrila. Izmenjala sta nekaj misli glede na njuno prvo srečanje, potem ga je nevsiljivo vprašala: ((Oprostite, da sem tako radovedna: čemu se imam za hvaliti, da ste se spomnili name?« «Prihajam po generalovi želji.« «Me veselil Večkrat mi piše, pa vas ni nič omenil.« Njen glas je bil rahlo nezaupljiv, kar si Je razlagal tako, da je padla mednju generalova senca in zastrupila prijetno, čeprav morda le narejeno vzdušje. Wolf je napravil zaskrbljen obraz in ji skušal z videzom naklonjenosti raztolmačiti vzrok svojega obiska: «Veste, vmešati vas hočejo v zadevo, o kateri sva že govorila.« «Kdo?» je vprašala in prebledela. «Tisti, ki imajo gotovo del krivde na plečih, pa hočejo napraviti krivo vas.« «To jim pač ne more uspeti.« «Zato sem tu. Rekli ste, da želite, da bi se še videla. General mi je poveril osebno preiskavo te zadeve. Potrebni ste pomoči. Lahko se zgodi, da vas napravijo za obtoženko.« «Ne, nikoli,« ga je vznemirjeno prekinila. «Saj Je nemogoče, brez slehernega dokaza...« ((Pozna se, da se ukvarjate z umetnostjo in ne s politiko. Kaj jim je mar žrtvovati nedolžno žensko za nekakšne interese naroda!« Videl Je, da Jo je močno prizadel. Slo ji Je na Jok. Zazrla se Je vanj, ki je bil miren in resen, in vprašala: ((Povejte, ali se vam zdi, da sem sposobna napraviti kaj takega. Niti muhe ne morem ubiti. Meni bo general verjel!« «Ne grabite za to trhlo vejo! Poznate ga prav tako dobro kot jaz in veste za njegove čustvene izbruhe!« «Saj res, močno ga je mučilo ljubosumje.« «Vem za vse stvari med vama,« se Je Wolf naredil važnega in smelo nadaljeval nevarno igro. «Veste, kaj Je za vas usodno? Nekaj dni, preden so ugotovili bolezen, ste bili v bolnici. Mi vemo za vaše ljubezensko razmerje z zdravnikom, ki ima prijatelje v vrhu belih, tiste skupine, ki pričakuje Izkrcanje zaveznikov. Vidite, na to karto igrajo vaši skriti nasprotniki, belogardistična policija, ki vas namerava v primeru, da se približamo resnici, žrtvovati... Meni osebno vas je žal. Poleg tega so tu še razmerja z nekimi moškimi, ki niso niti najmanj naklonjeni rajhu, še manj pa SS. Mi imamo nad vašim življenjem pregled od takrat, ko ste se komaj zavedali, čemu je dvoje vrst ljudi na svetu.# Njeni prsti so se čvrsto oprijeli roba mize. ^ Wolf pa je hladnokrvno naštel še nekaj Imen in nekate^ doživetja, o katerih je mislila, da so že davno pozabi j 0°"' oziroma da zanje nihče ne ve. «Vi veste o meni vse,« Je zaihtela in si pokrila obraž rokami. «Upam, da se zavedate tega, kaj je gestapo. Mi sm° zato, da skrbimo tudi za generala, kadar pozabijo nase. nerali so last naroda; če ne znajo misliti sami nase, mora*0 namesto njih misliti mi.» «Kdo Je tedaj pri vas gospodar samega sebe?« je vpraS*1 * ((Nihče. Ml smo družba odvisnih.« «In kaj boste napravili?« . «Zelo neprijetno bi bilo, če bi z vsem tem obremeni vali generala, zanj in za vas. Preveč Je občutljiv In razdri^ ljiv. In zato sem tu. Všeč ste ml ln odločil sem se, da bom pomagal. Drugače mi ne bi bilo do tega, da bi se ** pletel v tako kočljivo zadevo in tvegal brez potrebe.« V obraz Ji je planila rdečica ln oči so ji zažarele v 11 vem upanju. »Všeč sem vam... Kako všeč?« u ((Vsestransko! Ste čudovita ženska, ln bil bi pes, 60 „ vas pustil v nesreči. Seveda, če vam to ne bo odveč i° bom videl, da čutite potrebo po pomoči.« ^ ((Sam bog vas je poslal,« se Je oddahnila. «Iz oči J* berem, da mi hočete dobro in da naj se vas nikar ne boj*1^' «Hvala za zaupanje. Ljudje, ki so sl blizu, čutijo včflš to že na prvi pogled, toda predsodki Jim preprečujejo ZL. žanje. Tam, kjer ni med ljudmi nobenih pregrad, vsakdo ka na to, kdo bo napravil prvi korak, ki ga pa večkrat „ napravi nihče, zakaj enega ovira predsodek, drugega atraZt «Da, to je res. Toda Jaz sem ženska brez predsodko ^ «Jaz pa sem moški brez strahu. Torej sva par, ki SP®^ skupaj po naravi.« Prijel Jo Je za roko. NI mu je odmaknila. Čutil Je, ^ se žar preliva iz telesa v telo. Pogledal Ji Je v oči, kler J TEDENSKI PREGLED AMA1ERSK1H NOGOMETNIH LIG Megla preprečila vrsto srečanj Gosta megla je bila v nedeljo go- Libertas f°vo glavni protagonist preteklega *°la amaterskega nogometnega Prvenstva. 2. AMATERSKA LIGA °d sedmih napovedanih tekem so redno zaključile le tri. Tekmo Vesna — S. Michele je sodnik pre-onil v 30. min. d.p. pri stanju za goste. Ostala tri srečanja pa so sploh odgodili. ZARJA Bazovci so prinesli iz Nabrežine ®agoceno točko. Proti Aurisini so Uigrali dobro in so s tem potrdili, ® je to moštvo bilo le v kratkotrajni krizi. Zarja je kar trikrat Povedla in šele proti kancu tekme je domačinom uspelo izenačiti. Bahovci so se morali tako sprijazniti z eno točko, vendar so bih tudi * njo zadovoljni, saj jim bo prav Prišla v bitki za dosego njihovega Slavnega letošnjega cilja, obstanka v tej ligi. JUVENTINA Juventina se je v prvem polčasu adločno upirala CMM. V nadalje-vanju pa je Rupil povzročil avto-Sol in Tržačani so povedli. Slovensko moštvo je sicer zaigralo po teni dogodku še odločneje in je na vae načine iskalo pot do izenačenja. Toda vmes je posegel pristranski Jodnik, ki je poslal v slačilnico Nanuta in Collindja. Z devetimi 'Sralci na igrišču je bila Juventina vnaprej obsojena na neuspeh, vendar poraza s 3:0 ni zaslužila. IZIDI Staranzano — Flaminio 1:2 S. Anna — CRDA odg. Inter SS — Zarja 3:3 CMM — Juventina 3:0 Vesna — S. Michele 0:1 (prek.) Muggesana — Breg. odg. LESTVICA S. Michele 22; CMM 18; Flaminio 15; Aurisina 14; Zarja 13; Mugge-sana in Vesna 11; Breg, Inter SS ln Juventina 10; Libertas 9, S. Ante 8; Staranzano 5; CRDA 4. PRIHODNJE KOLO CRDA — Flaminio S. Michele — S. Anna teuiiiuiiiiin..mn II CMM Zarja — Vesna Juventina — Staranzano Breg — Aurisina Muggesana — Inter SS 3. AMATERSKA LIGA Skupina N Tudi v tej skupini so zaradi megle odigrali le tri srečanja. PRIMOREC Primorec je v nedeljo klonil pred rezervno ekipo CMM, ki ga je tako dohitela na lestvici. Vsekakor moramo reči, da Trebenci tokrat niso imeli sreče. Pa tudi sodnik jim m bil posebno naklonjen. Po štirih pozitivnih nastopih so morali tako poraženi z igrišča, obenem pa se je njihov položaj na lestvici po- slabšal. IZIDI Viani — ACEGAT 0:1 Giarizzole — Devin odg. Portuale — Cartimavo 2:0 Bar Veneto — Roianese odg. CMM B — Primorec 2:0 LESTVICA Portuale 16; Cartimavo 14; Devin 13; Giarizzole 12; Libertas S. Mar-co, CMM B in Primorec 9; ACEGAT 6; Bar Veneto in Rodanese 3; Via-ni 0. Skupina O V tej skupini so odigrali le dve tekmi. V bitki z barkovljanskim Li-bertasom se je moral vodeči De Macori zadovoljiti le s točko, kljub temu pa je ostal na vrhu lestvice, ker Primorje zaradi megle ni igralo. Moštvo Primorja pa je po zmagi nad Esperio dohitel tudi pro6eški Libertas. IZIDI Lib. Barkovlje — De Macori 3:3 COOP — Union prek. Primorje — Olimpija prek. Esperia — Lib. Prosek 0:3 Virtus — Lib. Rocol odg. LESTVICA lje 12; Esperia 10; Libertas Rocol 7; Olimpija 6; Union 5; Virtus 4; India 3; COOP 1. Zaradi božičnih in novoletnih praznikov bo prvenstvo v amaterskih ligah prekinjeno do 9. januarja 1972, ko bo na sporedu poslednje kolo zimskega dela prvenstva. B. R. BOKS V nizozemskem mestu Nimegueju je umrl 24-letm angleški amaterski boksar Peter Parker. V soboto je nastopil v nekem dvoboju, po zaključku katerega se je zrušil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je včeraj umrl zaradi možganske kr-vaivitve. Zapušča ženo in otroka., ALPINIZEM Naveza štirih alpinistov, ki skušajo preplezati južno steno Matter-homa v prvenstvenem zimskem vzponu, je včeraj preplezala 700 metrov stene, med temi tudi 400 metrov najtežjega dela. Ponoči so plezalci bivakirali v višini 4.200 metrov pri 20 stopinjah pod ničlo. Kot vse kaže, bo naveza prispela na vrh že danes. ODBOJKA Prijateljsko srečanje Ekipa goričkega Doma drevi na Dobrovem Dom iz Gorice bo drevi odigral drugo prijateljsko srečanje letošnje sezone z ekipo šole z Dobro-vega (Jugoslavija). Tekma bo na Dobrovem in se bo pričela ob 20.30. Za to tekmo je trener Miran Sti-gar sklical te igralce: Cej Jožef, Sossou David, Terpin Robert, Carini Robert, Mužič Ferueij, Devetak Ivo, Černič Lucijan, Pavšič Rudi, Prinčič Vili, žezlin Viljem, Morel Boris, Kocjančič Niko, Boris Simo-neta in Komel Igor. Ti igralci naj se zberejo ob 19.30 pred klubom S. Gregorčič (Korzo Verdi 13). IK NOGOMET 24. mednarodni nogometni mladinski turnir v Viareggiu bo trajal prihodnje leto od 4. do 14. februarja. Nastopilo bo devet italijanskih ekip (Inter, Milan, Torino, Atalan-ta, Fiorentina, Roma, Lazio, Napeli in Cagliari) ter sedem tujih Dukla (Praga), Ujpesti (Budimpešta), Benfica (Lizbona), Boca Juniors (Buenos Aires), Partizan (Beograd), PREGLED ODBOJKARSKIH DOGODKOV V PRETEKLEM TEDNU Izredna izenačenost sil v ženski B ligi MOŠKA B LIGA Odbojkarji Bora so bili pred zadnjim letošnjim kolom razpoloženi zmerno optimistično. Prijetnega presenečenja pred prazniki pa nam le niso privoščili. To pa ni njihova krivda, ampak odličnega nasprotnika. Šesterka univerzitetnega športnega krožka iz Turina je nedvomno najboljši nasprotnik, ki smo ga videli pri delu v Trstu v okviru prvenstva druge lige. Slovenski fantje so tudi to tekmo pričeli premišljeno, dobro organizirano in prav v sobotnem prvem setu je CUS preživljal letošnje najbolj neprijetne trenutke. Obenem pa je bil to njihov edini delni spodrsljaj v letošnjih desetih tekmah. Pripomniti moramo, da so Turinčani pričeli srečanje nekoliko slabo ogreti, a njihovo sposobnost smo spoznali proti koncu niza. Borovci so vložili za osvojitev dveh točk toliko truda kot proti drugim za osvojitev seta. Ta forcing in poškodba Neubauerja, ki je bil v prvem delu igre najboljši v splavi* vrsti1, pa sta spravila domače odbojkarje iz tira. Sledila sta dva porazna seta. V četr- Standard (Liege) in Schalke 04 (Z. tem pa smo spet gledali vrhunsko Nemčija). 'odbojko vse do stanja 10:10. Kaj več proti sobotnemu nasprotniku ni bilo mogoče doseči. Škoda, da so naši odbojkarji v odločilnih trenutkih poskušali izbojevati točke na moč, ko odličnega bloka gostov ni bilo mogoče prebiti. Še naprej bi morali vztrajati s plasiranimi žogami ter bolj pestro igro kot v prvem setu. Igralec gostov, Bolgar Tčolov, je po tekmi izjavil sledeče: «Tržaške šesterke smo se resnično bali. V začetku nismo zaigrali najbolje ker smo bili slabo ogreti. Naša današnja tekma je bila v letošnjem prvenstvu ena slabših. Tako mi, kot vaši odbojkarji, pa smo pokazali svojo pravo vrednost v zadnjem setu. Take odbojke se le poredkoma vidi na igriščih druge italijanske lige. Po tej zmagi imamo tedaj 70-odstotno možnost napredovanja v višjo ligo.* REZULTATI 10. KOLA 3:0 1:3 2:3 3:0 3:1 Olimpia — Unipol Bor - CUS Turin Gritti - SPEM Alessandria — Ferroni La Torre — Čelana LESTVICA CUS Turin in Alessandria 20, SPEM 14, Gritti 12, Bor, La Torre ................................................»••...................................................................................... KOSARM TEDENSKI KOMENTAR O NAŠIH EKIPAH PLAVI V NEDELJO NA TURNIRJU V POSTOJNI S prazniki bodo tudi naše košarkarske ekipe počivale. Prvenstva, vsaj mladinska, se bodo nadaljevala 6. januarja. Borovi člani pa bodo v prvenstvu zaposleni šele 19. januarja. D liga Borovi člani so v nedeljo doživeli (sicer predviden) poraz v Gorici. Kaj meni o tem trener Mari? «Uvodni del tega prvenstva je bil za nas dokaj nezadovoljiv. Sicer si nismo delali utvar, da bomo želi večje uspehe in napredovali v višjo ligo. Nezadovoljivo smo igrali predvsem zato, ker nekateri igralci niso redno trenirali. To se je seveda v prvenstvu pošteno maščevalo in smo tako nerodno zgubili tudi nekatera De Macori 16: Primorje in bertas Prosek 14; Libertas Barkov-1 taka srečanja, ki bi jih lahko iiiiiiiiiiiiinimiiiiitiimiiiiiiiiiimiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimmiiiiiiiiiiimimiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiii NAMIZNOTENIŠKI TEDENSKI KOMENTAR Resnejši nasprotnik le še ABS B LIGA R Tudi osmo kolo namiznoteniške 8 lige ni prineslo nobenega preseljenja. Nabrežinski Sokol je glad-odpravil nasprotnike, ekipo S. "terco BM iz Verone, in tako potr-svojo premoč v tej skupini. Do "teca prvenstva preostaneta le še ^Ve koli, ki pa za Sokolove igralce jte bi smeli predstavljati posebnih tetav. Edini resni nasprotnik je še teipa ARS iz Vicenze, ki bo gosto-tela v Nabrežini 2. januarja. Prvo ?točanje s to ekipo so Sokolovi Bralci sicer osvojili, vendar s te-Snim 5:4, ki je precej jasno pona-jtejaJ stanje ob zeleni mizi. Zadnjo tekmo pa bo Sokol odigral z ekipo “ontedison iz Porto Marghere, ki te trenutno predzadnja na lestvici. IZIDI 8. KOLA: S. Marco BM — Sokol 3:6 ARS — Duomofolgore 5:1 TT Bolzano — Montedison 3:5 LESTVICA Sokol 16 ARS 12 duomofolgore 10 S- Marco BM 6 Montedison 4 TT Bolzano 0 PRIHODNJE KOLO: Sokol — ARS Montedison — S. Marco BM duomofolgore — TT Bolzano TRŽAŠKI POKAL Medtem ko se bo kmalu zaključil ženski turnir za Tržaški pokal, je moško tekmovanje v polnem teku. Prejšnji teden je moštvo nabrežin-skega Sokola zabeležilo prvi poraz po 21 mesecih zaporednih zmag. Že od februarja lani namreč ta ekipa ni doživela poraza. Tokrat je morala kloniti slabši postavi S. Mi- ŠD Sokol obvešča, da se bo zaradi predvajanja filma Bratovščina sinjega galeba začel namiznoteniški tečaj danes ob 17.30, namesto ob 17. uri. cheleja iz Tržiča. Nabrežinci bodo zato morali igrati s to ekipo se enkrat, to srečanje pa bo odločalo o vstopu v finale. IZIDI 4. KOLA: Libertas Rocol — Julia A 5:5 Rangers — CSI Friuli 4:6 Sokol — S. Michele 4:6 LESTVICA SKUPINE B: Sokol 4 S. Michele 4 Julia B 0 PRIHODNJE KOLO: S. Michele — Julia B ARAC — Libertas Rocol Rangers — La Cantina 5MUCA NJE CASPOGGIO, 22. — Francozi so danes zabeležili lep uspeh na mednarodnem smučarskem tekmovanju v moškem slalomu, veljavnem za trofejo Vanoni. Osvojili so namreč zlato in srebrno kolajno. Italijani so se izkazali slabo, saj so bili skoraj vsi diskvalificirani. Lestvica slaloma: 1. Gerard Bonnevie (Fr.) 88”44 2. Henri Duvillard (Fr.) fcll"’, 1 3. Otto Tschudi (Nor.) 90”07 4. Francisco Ochoa (šp.) 09”39 5. Ilario Pegorari (It.) 90”70 6. Joan Kniewasser (Av.) 92”34 7. Werner Mattle (Švi.) 92”46 8. G. Sonnenverger (Nem.) 93”40 9. Wolfamg Junginger (Nem.) 93"46 10. Franz Woolf (Av.) *»3"9l # * * Lestvica kombinacije: 1. Frsnn.-c-,, Ochoa 'Šp.) 19,51) 2. Ilario Pegorari (It.) 19,97 3. Wemer Mattle (švi.) 26,65 4. Johan Knievvasser (Av.) 5. Helmuth Schmalz! (It.) 39,87 6. Eberhard SrhmnM CTt ) 42,19 OLIMPIJSKE VESTI Moskva je u sin. otvjluzjia svojo kandidaturo za organizacijo olim pijskih iger leta 1980 Sovjetska prestolnica je doslej edino mesto, ki se poteguje za te igre. osvojili. Mislim predvsem na tekme na domačih tleh proti ekipama Lido Benetke in Treviso.* «Ker letos ni nazadovanja v nižjo ligo (zaradi preureditve košarkarskih prvenstev) bi morda ne bilo bolje, če bi že od vsega začetka ne uvrstili mladincev in jim dali tako možnost, da si pridobijo izkušnje?* «Seveda, na to sem večkrat pomislil. Nato pa smo odločili, da je bolje, če mladinci za letos še igrajo v prvenstvu mladincev, da bi izpilili svojo tehniko. Šele nato jih bomo vključili v člansko peterko.* «Mislite, da bo nadaljevanje prvenstva le ugodnejše za Borove barve?* «Trdno upam, da bomo čimprej zaigrali tako, kot znamo. Zato pa bomo seveda morali trenirati vestno in požrtvovalno, kajti prepričan sem, da brez treningov tudi zadovoljivih izidov ne bo.» «Med počitnicami?* «V nedeljo, 26. decembra, se bomo, v Postojni udeležili tamkajš-njega’turiiirja,‘ potem pa bodo igralci lahko počivali za dobrih štirinajst dni; Nato pa seveda zo pet na delo.*- IZIDI Cianocolori — Friulana UD 61:54 CUS Padova — Hannibal 66:104 Tiger GO - Bor 81:56 Treviso — Lido VE 54:56 Castelfranco — Virtus PD 64:61 čanjih pa so igrali tako tako. Za- I seveda lahka in bi celo zmagali še nimivo je, da So se do sedaj še z večjo razliko, če bi Klobas ostal najbolj izkazali prav najmlajši igralci ekipe, to so Barazutti, Francia, Koren in Kapič, kar je seveda za moštvo dokaj važno. IZID Servolana — Ferroviario 55:57 LESTVICA Lloyd Adriatico 10: Italsider 8; POM 6; Bor 4; Ferroviario 2; Servolana 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.72) Ferroviario — Bor Italsider — Lloyd Servolana — POM Prvenstvo «POMLAD» Tudi za poletovce se je zaključil prvi del tega prvenstva. Openri so ostali brezitočk na zadnjem mestu,, česar seveda .nismo pričakovali. Predvsem sobotni poraz proti Ar-dita iz Gorice je bil povsem nepredviden. Sicer pa moramo pri tem omeniti, da so v tem delu naleteli Openri na več neugodnih okoliščin. Ekipa je namreč večkrat nastopila brez trenerja Tavčarja, ki je bil službeno zadržan. Nekateri ključni igralci pa so bili odsotni zaradi bolezni. V soboto je namreč manjkal Robert Gantar in poletovcem je tako spodletela še zadnja priložnost, da bi dosegli prvi točki v tem prvenstvu. Ekipa pa je v zadnjih kolih pokazala napredek, zato lahko upamo, da bo v drugem delu bolje zaigrala. IZID Ardita GO — Polet LESTVICA 51:50 LESTVICA Tiger GO in Castelfranco Veneto 8; Friulana UD, Lido VE in Hannibal 6; Bor, Treviso, Virtus PD in Cianocolori 4; Pro Pace PD 2; CUS Padova 0. PRIHODNJE KOLO (9.1.72) Lido VE - Tiger GO Friulana UD — Castelfranco Hannibal — Cianocolori Pro Pace PD — Treviso Virtus PD - CUS Padova Počitek: Bor Mladinci Z zadnjim odgodenim srečanjem med Servolano in Ferroviariom, v katerem so gostje nepričakovano zmagali, pa čeprav le z dvema točkama razlike, se je zaključil prvi del mladinskega prvenstva. »Plavi* so v prvem delu prvenstva zasedli četrto mesto. To se pravi, po predvidevanju. Borovci so namreč dosegli štiri točke proti neposrednima tekmecema, Servola-1 Košuta, ki je po tekmi dejal: «Na-ni in Ferroviariu. V ostalih sre-1 loga proti ekipi Cianocolori je bila Arte GO, Lloyd in Spliigen GO 12; POM Tržič 8; Italsider 6; Ri-cratori in Ardita 2; Polet 0. Naraščajniki Borovi naraščajniki so v nedeljo dosegli rekordno zmago proti ekipi Cianocolori. »Plavi* so namreč zbrali kar 122 točk. Najboljši strelec tekme je bil ponovno Robert Klobas, ki je dosegel kar 66 točk. Klobas je v zadnjih treh srečanjih dosegel 171 točk, to se pravi poprečno 57 točk na tekmo. Poleg Klobasa pa je dobro igral tudi Edi na igrišču tudi v drugem delu srečanja.* «Kako bi lahko ocenil prvi del prvenstva?* «Menim, da smo lahko s prvim delom prvenstva še kar zadovoljni, čeprav bi lahko sedaj bili na tretjem mestu lestvice, kajti poraz proti Italsidru ni bil predviden. Sicer pa upam, da bomo v povratnem delu bolje igrali in tako zasedli višje mesto.* IZIDI Lloyd — Italsider 58:64 Servolana — Inter 1904 42:52 Cianocolori — Bor 39:122 SABA — Juventus n.o. LESTVICA Inter 1904 14; Servolana 12; Italsider 10; Bor 8; Lloyd Adriatico 4; SABA in Juventus 2; CjanocgJojj 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.72) Bor — Lloyd Adriatico Cianocolori — Servolana SABA — Italsider Juventus — Inter 1904 Prvenstvo mladink Poletovke so v nedeljo naletele na izredno razpoložene košarkarice ekipe Julia. Tudi t:i priložnost, da bi naše predstavnice dosegle prvi točki, je tako sp’ahne’a. škoda, kajti Openke so v zadnjih kolih pokazale lep napredek in bi jim zmaga vlila novega poguma pred nadaljevanjem prvenstva. IZIDI Interclub — Calza Bloch Julia — Polet 49:41 Italcantieri — SABA 81:53 LESTVICA Italcantieri in Calza Bloch 6; SABA. Interclub in Julia 2; Polet 0. PRIHODNJE KOLO (6.1.72) SABA - Polet Julia — Interclub Calza Bloch — Italcantieri b. 1. in Olimpia 10, Unipol 8, Ferroni 6, Intrepido 4, Čelana 2. Prihodnje kolo (bo na sporedu v vseh ligah 8, oziroma 9. januarja): Intrepida — Gritti CUS Turin — Alessandria Ferroni — Olimpia Unipol — Bor SPEM — La Tome ŽENSKA B LIGA V skupini B 2. italijanske odbojkarske lige članic po štirih zavrt-ljajih ni več neporažene šesterke. Moči so torej izenačene in s tem postaja prvenstvo toliko bolj mikavno. Zadnje, 4. kolo, pred dvajsetdnev-nim predahom je le prineslo letošnjo prvo zmago Sokolu. Mlada šesterka iz Nabrežine kaže viden napredek iz tekme v tekmo in ta uspeh torej ni prišel nepričakovano. Nedvomno bosta ti dve dragoceni točki dobra spodbuda za Nabrežinke v prihodnjih nastopih. Bor je pospravil letošnji tretji par točk toda z igro ni povsem zadovoljil. Tržaške odbojkarice vse preveč nihajo pri svojih dosežkih, poleg tega pa jim manjka v napadu še potrebna ostrina. Res, glavno orožje njihovih zadnjih nasprotnic je bila izredno dobra obramba, toda dva osvojena seta sta več kot dobro plačilo za tisto, kar je pokazala izredno mlada ekipa Vi-gnomi v Trstu. Tretji slovenski zastopnik Breg pa se je vrnil iz Brescie praznih rok. To je že drugi zaporedni poraz odbojkaric iz Doline, toda to pot po spletu izjemnih okoliščin. Brežanke so prispele v Brescio zadnji trenutek, ker je imel vlak skoraj triurno zamudo in se je srečanje pričelo 40 minut po določenem času. še dobro da je zamudil tudi sodnik. Vse te nevšečnosti so še dodatno negativno vplivale na Brežanke, ki trenutno ne preživljajo najboljših trenutkov. Danes objavljamo tudi dva rezultata iz 3. kola, za katera pretekli četrtek še nismo zvedeli. CUS Padova — Lib. Bresda 2:3 Vignoni Brescia — Primave-ra Marzotto 3:1 REZULTATI 4. KOLA Libertas Brescia — Breg 3:1 Primavera Marzotto — CUS Padova 3:0 Bor — Vignoni Brescia 3:2 Sokol — OMA 3:2 LESTVICA Primavera Marzotto 4 3 10:4 6 9:6 6 9:8 6 10:8 4 8:7 4 9:8 4 5:11 2 5:12 0 OBVESTILO Tajništvo Z..3D v Italiji obvešča, da bo 5. redna skupščina združenja danes, 23. t.m. ob 20.30 v Trstu, Ul. Geppa 9. Bor 4 3 Libertas Brescia 4 3 Vignoni Brescia 4 2 Breg - 4 3 OMA 4 2 Sokol v.'-' 4 1 CUS Padova , , ■ 4 0 4 iffVOrtfv. , 0'vfRt tTim PRIHODNJE 5. KOLO CUS Padova — Bor Breg — Primavera Marzotto OMA — Libertas Brescia Vignoni Brescia — Sokol MOŠKA C LIGA Spet že drugi nepričakovani zaporedni spodrsljaj šesterke Krasa. V Gorici so proti poprečni ekipi Caldini zaigrali Kraševci dokaj slabo in za ta neuspeh res nimajo nobenega opravičila. Tudi to pot so se pokazale iste slabosti kot v Mestrah. čudno pa se nam zdi to, da se loteva izredna trema pri vsakem zunanjem nastopu prav odbojkarjev Krasa in ne slabših nasprotnikov. Nedvomno pa manjka zastopnikom Zgonika nekoliko več samozavesti, zaupanja v lastne moči, odločnosti ter zvrhana mera poguma in zagrizenosti Odbojka reke tekme se ne osvaja samo z dobro igro v enem setu ampak s prizadevnostjo od prvega do zadnjega sodnikovega žvižga. REZULTATI 4. KOLA Caldini — Kras 1:3 Libertas PD — Morano ?:0 DalI’Acqua TV — UG Goriz. 3:0 Libertas Trst — Mestne 3:0 LESTVICA Libertas Trst, Libertas Padova in Mestre 6, Kras, Dali’Acqua Treviso in Caldini 4, UG Goriziana 2 in Merano 0. PRIHODNJE 5. KOLO Merano — Dall’Acqua Treviso Kras — Libertas Padova Mestre — Caldini UG Goriziana — Libertas Trst MOŠKA A LIGA Medtem ko dobiva lestvica na vrhu bolj jasno podobo, sta sredina in spodnji del še vedno zavita v gosto meglo. Prvi spopad dveh največjih pretendentov za končno zrna go se je končal v korist Ruinija. Vsekakor pa se je Anderlinijeva četa predala šele po petih setih enakovredne bitke. Za presenečenje kola je poskrbela šesterka netrarca iz Padove z zmago v Modeni »roti Minelliju. Drugo letošnjo zmago je izbojeval CUS iz Milana nad sovrstniki iz Catanie. ARC Linea je podlegla v Anconi proti vse boljšemu Baby Brummlu. Tržaški prvoligaš se ne more premakniti z nevarnega repa. Do konca prvenstva manjka še 12 tekem, toda v 10 dosedanjih Tržačani niso prepričali in v bodoče bodo morali zaigrati precej bolje, če se hočejo rešiti izpada. REZULTATI 10. KOLA CUS Milan - CUS Catania 3.2 Baby Brummel - Are Linea 3:1 Minelli — Petrarca 2:3 Lutriam Virt. — CUS Parma 3:2 Casadio — Gargano 3:0 Ruini — Pagnini 3:2 LESTVICA Ruini 20, Pagnini 18, Lubiam Virtus 16, CUS Parma 14, Baby Brummel 10, Casadio in Minelli 8, Are Linea, Petrarca in CUS Catania 6, Gargano in CUS Milan 4. PRIHODNJE 11. KOLO Pagnini — Lubiam Virtus, CUS Parma — Minelli, Are Linea — Casadio, Gargano — CUS Milan, GUS Catania — Baby Brummel, Petrarca — Ruini. ŽENSKA A LIGA V prvi ligi članic predstavlja nedvomno največje presenečenje gladek poraz sedanjih prvakinj, odbojkaric CUS iz Parme, proti bivšim prvakinjam Fini iz Modene, in to kar sredi Parme. Že preteklo sobota se CUS v Gorici ni pokazal v svoji najboljši luči. Njegov nastop v mestu ob Soči je bil prvi znak globoke krize. Šesterka Casagramde je prepotila več kot sedem simboličnih majic preden je prisilila k predaji presenetljivo dobri AGI iz Gorice Z nekoliko sreče bi lahko Pacorijeve varovanke pripravile enkraten podvig. Pri Goričankah je vsekakor viden napredek, toda' položaj na lestvici je še vedno zaskrbljujoč. Še dobro da sta Coma Cabassi in CS Firence dobesedno porazno slabi šesterici za prvo ligo. REZULTATI 7. KOLA Casagrande — AGI Gorica 3:2 Presolana — CS Firnize 3:0 Coma Mobil! — Cogne 0:3 Confit — Bartoli La Torre 0.3 CUS Parma — Fini 0:3 LESTVICA Fini 14, Bartoli La Torre 12, CUS Parma, Casagrande in Cogne 10, Confit 6, Presolana 4, AGI Gorica 2, Coma Cabassi in CS Firence 9 PRIHODNJE 8. KOLO Casagrande — Bartoli La Torre, AGI Gorica — Fini, Coma Mobil! — CS Firence, Confit — Presolana, CUS Parma — Cogne. G. F NOGOMET Ferruccio Valcareggi, tehnični' komisar italijanske državne reprezentance, ki je trenutno v Trstu, kjer bo preživel božične praznike v krogu svoje družine, je sklenil predlagati naj bi starostno mejo za mladinske reprezentance premaknili od 23 na 25 let. Ta predlog bo stavil Evropski nogometa® zveri. * * * Na »malem svetovnem nogometnem prvenstvu*, ki bo prihodnje leto v Braziliji, bo nastopila tudi Jugoslavija. Dogovor o tem je sklenil predsednik brazilske t.ogometae zveze Havelange, ki je v teh dneh v Jugoslaviji, s predsednikom NZJ Bajakičem. To tekmovanje bo predvidoma v začetku junija. tepisana vsa usoda človeka; tam notri je bral, da je zmagal, ^klonil se je k njej, jo objel in poljubil. Zaprla Je oči in vratu je začutil njene roke, ki so se ga oklenile. Pri njej je ostal na večerji in pri njej je prenočil, šo-terju Je sporočil v hotel, da bosta odpotovala navsezgodaj, še * mraku. Bilo Je omamno, nekaj popolnoma nenavadnega, jr še ni imel opraviti z umetnicami z imenom, se je po teuclil, da bi zasenčil generala. Porabil je vse, česar se Je o ‘jubezni naučil v praksi in iz priročnikov. Pazil je, da je Ulival sorazmerno na telo in dušo in pri tem dajal poudarka duši. Uspelo mu jo je potegniti v svoj uničujoči plamen, da je sodelovala z njim, kot bi bila rojena prav zanj. Njemu je bilo, kot da se utaplja v pernici ugodja — saj te je res pogrezal v njene obilne prsi, ki so ji strastno valove. Bii Je ves blažen in prevzet, kot bi v ringu premagal jteksarja višje kategorije. Naposled je zdelana padla vznak te zaspala z rokami okoli njegovega vratu. To se mu pri Boris ni nikoli posrečilo. Pri njej se je zgodilo obratno. V otrplo spanje Je omahnil on, medtem ko je bila ona še vsa fkzvneta kot vulkan, ki še ni izbruhal vseh svojih energij. V somraku je zrl v njen spokojni in srečni obraz. Bilo J* nenavadno, povsem drugače kot kdajkoli poprej... Bilo k teko, da ga Je še mamilo... Torej Je vsa vrednost žen-v tem, da zna biti drugačna, kot so druge; to je tudi 'friina moškega, zakaj gola šablona je dolgočasna na smrt. te kar je poglavitno, zagotovo Je nadkrilil generala! Ko se je zjutraj še v popolni temi odpravljal, mu Je 'tejala: »Želela bi, da bi to ostalo med nama.« «To je razumljivo in v Interesu obeh.» čeprav se je ves večer izogibal razgovora o generalu, je sedaj čutil, da je treba nekaj reči tudi o njem, pa ga je ona prehitela: »Gorje, če bi to izvedel general!)) Bila je zares zaskrb-‘Jena. »Zavoljo njega naj vas ne peče vest, poročen Je, oče mnogih otrok, midva pa sva oba svobodna človeka. Reči moram, da vas ne kuje v nebo brez razloga. Saj veste, da so bili najtrši vojaki vedno naj mehkejši pred ženskami umetnicami. ženska kot telo ni nikakršen problem za človeka takšne moči, toda ob ženski z dušo posebne vrste, ljudje nasilja odpovedo, ker dobe manjvrednostni kompleks.« Pritrjujoče se mu je nasmehnila. Ko si je zapenjal bluzo, ji je naročal: «Midva bova koristila drug drugemu, vso to neljubo zadevo pa bom kot nepredskano pokopal. Pričakujem od vas, da me boste obveščali o ljudeh, ki so vam skušali škoditi. Se se bom oglasil, takrat se bova pomenila kaj več o vsem, kar zanima oba. Vem še za reči, zavoljo katerih boste presenečeni; hkrati boste razočarani nad nekaterimi prijatelji.« Za slovo jo je prisrčno poljubil. Preden je stopil na cesto, je pri priprtih vežnih vratih pogledal kakor tat na obe strani po zamegljenem pločniku. Mesto je bilo prazno, sivo, zagrnjeno v jutranji meglen plašč Z naglimi koraki, ki so votlo odmevali po praznih ulicah, Je hitel proti hotelu in premišljal: «Moški, ki drugemu hvali žensko, je bedak. To je tako, kot bi mu jo polagal v naročje Ni čudno, da jih muslimani zapirajo v hareme in da Jim obraze zagrinjajo s feredžami. In nič čudnega, če so jim vitezi zaklepali mednožja! česar človek ne pozna, si ne more poželeti. Kako čudna so razmerja stvari! Kar ima včasih za nedosegljivo, ti pade samo v naročje, medtem ko se nasmoliš prav tam, kjer misliš, da bi igraje opravil. Samo izkušnja uči človeka presoje stvari, vse drugo je sanjarija.« šofer Je čakal z vžganim motorjem. Wolf je samo sedel, ln zdrsnila sta po meglenih ulicah. Molčal je in premišljal. Cesta je bila prazna. Mimo gostilne na klancu ste švignila kot zver mimo lovcev. Šofer je dobro vedel, koliko je ura pri Wolfu, pa ni niti vprašal, če se boste ustavila. Z Južne strani neba je veter prinesel nekaj votlih eksplo-ati, »To je z dolomitskega gričevja. Kdo to, te m fe niso začela napadi?« je pomislil WdL Veke so mu postale težke, nagnil je glavo in se pogreznil v nemiren sen, ko se še prav rahlo prižiga zavest v čudnih sanjah. Meglene plasti so se začele pred sunki rahlega vetra premikati. postale so prosojne. Z vzhodne strani neba se je prižigala rumena svetloba in se razlivala po mokrih slemenih hiš in cerkvi sredi vasi. šiljasti zvonik se je belil nad gručo hiš kot obelisk na pokopališču. Lazar ln Perne ste slonela v okopu opazovalnice štaba korpusa na hribu nad vasjo in z daljnogledoma spremljala gibanje megle. V skopih besedah sta se menila o boju, ki je visel v vrtinčenju mlečne brezobličnosti: že od svite, ko bi se moral začeti napad, jim je zastirala razgled. Tri ure čakanja in zmrzovanja so stopnjevale napetost poveljujočih do mučne razdražljivosti. Kurirji so prihajali in odhajali, toda po vsej dolini se je vlekla pošastna tišina, ki je nd zmotil niti en sam strel. Postojanka je samevala, bila je videti kot izumrla vas, zalite z vodo. Se psi so molčali. Patrulj, ki bi se usekale z obkoljujočimi bataljoni, m bilo na spregled. Edini znnniini življenja so bab petelini. S svojimi strganimi glasovi so naznanjali dan, ki pa se bo mnogim še preden bo vzšlo sonce, spremenil v večno noč. Potem je na vzhodni strani, kjer sta Lazar in Perne slutila Dolomite, začelo pokati na več mestih hkrati. Spogledala ste se Brigade 31. divizije so se torej spopadle z belimi, čez noč so prodrle v osrčje postojank in se razporedile po za.sl v vasici S. Vito di Pergine nedaleč od Trenta. Preiskovalni organ.; so v hiši našli 11 bojnih pušk, sedem tisoč PO" škinih nabojev, 80 kg tritda, 200 detonatorjev, revolver, nekaj sto metrov zažigalne vrvice in več br-zostrelčinih saržerjev. Agenti so a-retirali lastnika poslopja, 23-letnega Alfonsa Fontanarija. V isti vasici sa karabinjerji a-retirali še eno osebo zaradi nedovoljene posesti orožja in sicer geometra Franca Zangellinija, pr* katerem so našli mitraljez vrste »sten*. Karabinjerji nadaljujejo Pr€' iskavo. PARIZ, 22. — Zdravstveno stanje Mauriea Chevalliera je še vedno zelo resno. Danes zdravniki niso. prvič odkar je znani pevec v bolnišnici, objavili poročila o njegOj vem stanju, pač so ustno sporočili časnikarjem zadnje novice. RIM, 22. — Rimski občinski odbor je odločil, da bo vožnja občinski avtobusi zastonj od decembra do 9. januarja. Potniki bodo plačali listek samo ponoči . je pri tem odkritja iz neolitske dobe v Švici, kjer so arheologi našli ce*° smeti ljudi, ki so živeli pred osen1 ali deset tisoč leti. Ustavil se je di pri odkritju iz leta 1959, ko J® polkovnik ». potapljač William Rol'8* skoraj slučajno našel v bližnjem kraju Warm Mineral Springs (»Topli mineralni izvirki«) celo lobanjo, v kateri naj bi bili tudi možgani. Vendar je bil Royal diletant, zaradi česar znanstveniki tedaj podvomili v njeg°" vo odkritje. Tokrat po vseh preiskavah in poizkusih, ki so jih opravi*1 priznani znanstveniki pa ni več dvomov in odkritje bo predstavljalo * zgodovini arheologije važen trenute za nadaljnja odkritja in spozna vanja. ■MinmiiiiiiiiiiiiiminiiiimniiniiTiTT"T........................iii»nii«iiin»ii«ii»tHiinniini»»m»n PO EKSPLOZIJI V PARIŠKEM PREDMESTJU Stanovalci obtožujejo zaradi pomanjkanja varnostnib naprav Število smrtnih žrtev je naraslo na trinajst ■ Odgovorne osebe in družbe zvračajo krivdo druga na drugo Maščevanje zmagovalca f\ * ** »tet s,«*!*1'! i.’a ^ L” / $ 'i YI Poziv k pomiritvi v Vzhodnem Pakistanu še ni dosegel svojih ciljev. P°' kol se še nadaljuje, danes pa plačujejo s svojo krvjo tisti, ki so včeraj gospodarili ali pa sodelovali z oblastmi. Težko je misliti, da si s takim* dejanji ljudstvo »dela pravico«... Celi možgani v 5200 let stari lobanji