34 štev.
V Ljubljani, sreda 4. junija 1919.
obsega 6 strani.
II. leto.
ssstt
w Ljubljani pošti:
i*f» Mit« ■<>S tetH "’etr‘
« «km»s
K 84«-
» «•-
.. *1-
m *!.!*»se«m*tvo:
■«* 835«. &t0 «MJK«| & #6*“ *a £«i tata	„	n	M*—
■a* Sati i ista	,	»	*«•-
* «f * ««KJ	j,	,f	*«—
'■atiito* ta aa Starem try* »tet. 19. Telefon $38. L pravo Ižtvo je na Marijine** trg«
S
S« »lnmene nsroibe bret
•»sSUjBtve denarja se »*. moremo ozirati.
iSurošelfel naj postiljaj« uarotalno t^lT po nakaznlol. “&ti
Oglasi s« računajo p» p*, rabljenem prostoru In si> *«r 1i;» visok ter 45 mm šireif urester ea enkrat
40 vin, ra večkrat popust1
»tev. 8. Telefon žtev. 44.
laska ja vsak dan zjutraj,
Fosaaieas* Številka veSja 40 vliunjev,
TpraiaBje&ž glede InscratoT S. dr. se *sj pri* teši sa odgovor dopbiisa ail samica. — fltcjpSsS saj se fraaklrajtf. — Bokoplri .*« »e ^rafeajo,
Odločilni trenotki v Parizu:
Mirovna konferenca oficijelno priznala Maribor in Radgono Jugoslaviji. — Usoda Nemške Avstrije. — Velikansko razburjenje na Dunaju zaradi Koroške in Štajerske.
Radgonsko pismo.
Radgona, dne 30. maja 1919.
Tukaj v kotu med Nemško Avstrijo in Madžarsko se najbolj čuti zavlačevanje naših teritorijalmh zahtev, vprašanje severnih meja in Prekmurja. Zlasti širjih slojev obmejnega prebivalstva se polašča rastoča nervoznost, katero podpihuje nenaravno stanje, “ vedno vlada v Radgoni in oko-hci, o katerem pa smo nedavno govorili na tem mestu. Položaj se je izboljšal v toliko, da je prišla prehrana Radgone popolnoma v jugoslovanske toke in bo po zaslugi vjadnega komisarja g. dr. Klobčiča uviz iz Nemške Avstrije v Radgono zaprt in onemogočen. s čimer je izbito Nemcem vazno propagandno sredstvo iz rok. jjcer se opaža prve dni pri oddaji v v neka stagnacija, ki je posledica brezvestne nemfurske agitacije med revnejši ni sloji Radgone, proti kateri je moralo nastopiti celo tukajšnje i^u®estno Poveljstvo, vendar smo , PtePr*čani, da bo tudi renega-kruh ^faV ^ma*u zedišal jugoslovanski
Ne inoremo prikrivati, da naSa nepoučena javnost smatra Radgono In Sploh ozemlje preko Mure kot nemško; zlasti hrvaško časopisje večkrat indirektno ali celo direktno povdarja slovenski .imperializem", če piše o narodni meji v odseku Špilje Radgona-Ogrsko. To je usodna zmota. Dočim se je pri zapadnih mejah že davno odpravila avstrijska statistika kot krilna in tendenciozna, se 'glede sejnih meja še vtdno vzdržujejo ne-{f,Snl pomisleki, ki temelje na ;kon-
n'h številkah ljudskega štetja ali Pa "a popolnem neznanju obmejnih razmer. Tudi naša deželna vlada je zabredla nekako v sredo med eno in
drugo napako. To se mora odločno izpodbijati.
Mesto Radgona ima 735 družin. Med terni je približno 450 nenemških rodbinskih imen, od teh je le okrog 40 tujih (ogrskih, italijanskih), ostala pa so docela slovenska. Tudi med nemško zvenečimi imeni niso sami čistokrvni Nemci, zakaj teh je pač zelo malo v mestu, kjer županuje pl. Kodolič s podžupanom dr. Kamni-kerjem in katero obdaja kroginkrog kompaktna masa slovenskega življa. Dr. Kamniker v svoji znani brošuri izrecno naglaša popolnoma nemški značaj sosedne vasi Stara-nova vas, kjer je baje 99% Nemcev. Takoj prve dni ob oddaji jugoslovanskih živil pa se je pokazalo, da govore skoraj vsi prebivalci dobro slovensko. Kdor gre skozi drugo „nemško“ vas Potrno, bo slišal le slovensko govorico. Slovensko govore otroci na cesti, slovensko se prepirata mož in žena na dvorišču. Kajpa, če pridejo ti ljudje v Radgono, hočejo biti „nobelu in so užaljeni, ako jih nagovorite slovensko. Toda to psihozo srečavamo več ali manj na vsej severni meji, zlasti splessbtirger-sko gnojišče Radgona širi svoj smrad s posebno vehemenco daleč na okoli. Nasprotno pa najdemo v teh vaseh več zelo zavednih slovenskih obitelji, zlasti moramo omeniti prekmurske štajerske vasi Žetinci in Dedonjci, le žeče ob ogrski meji, kjer se je narodna zavest v zadnjem času zelo dvignila in je le treba, da prevzamejo Radgono jugoslovanske oblasti, pa bodo te vasi narodno popolnoma pro-bujene. Lepo število deklet in fantov iz teh krajev se zbira v slov. izobraževalnem društvu v Radgoni in kažejo nenavadno piirodno nadarjenost ter živo natodno zavest.
Scer se za demarkacijsko črto,
v takozvani nevtralni zoni pripravlja živahnejše nego na naši strani. Dejstvo je, da je vse prebivalstvo nevtralnega 'pasu oboroženo in siluo naščuvano. Vendar zaenkrat ni pričakovati, da bi postavili na vago svoje prevroče butice. Dobro pa je, če računamo z vsemi eventuelnostmi in se pravočasno pripravimo, zlasti ko bo treba prevzeti te kraje in ves tzv. nevtralni pas pridružiti naši kraljevini.
Finančni upravi v pre-vdarek.
O priliki slovesne zaprisege na-stavljencev finančne uprave je po zaprisegi nagovoril g. delegat dr. Savnik vse navzoče. Poleg lepih in navdušujočih besed za našo osvobojeno domovino, je g. delegat pozval vse zbrane na trdno tovarištvo. Lepe besede, o kojih istinitosti s strani g. delegata naibrže nihče ne dvomi. Bolj dvomljivo pa je, če enak čut navdaja tudi njegovo bližnjo okolico. O. delegat je izrecno povdarjal, da je vse slovensko uradništvo za časa prevrata z ljubeznijo in vestnostjo vršilo svojo službo v prid domovine. To priznanje je vsem zbranim gotovo služilo v zadoščenje, dasiravno nižje uslužbenstvo za svojo požrtvovalnost ni bilo sicer v nikaki obliki nagrajeno. Čut tovarištva je bil po prevratu pri nekaterih gospodih finančne uprave — g. delegata tedaj še ni bilo tu — prav malo razvit. Mesto nagrade in skrbi za uslužbence nižjih kategorij, so gotovi gospodje po prevratu pač skrbeli za osebni interes — lastno napredovanje; svojih podrejenih „ tovarišev" se pa ni nihče spomnil. Na tozadevne intervencije je marsikdo slišal nebroj lepih in tolažilnih besedi ter raznih obljub, dejanja
so pa izostala. Kljub mnogobrojnim odpustom nemškega uradništva pri finančni upravi še do danes ni skoro nihče napredoval. Dejstvo, da je nekaj uradnikov dobilo naslove, ki so že imeli plačo dotičnega činov nega razreda, še ni nikako napredovanje. Tu naj bi si bili in naj si še vzamejo merodajni krogi za vzgled poverjeništvo notranjih zadev, kjer so po prevratu mnogoteri že dvakrat napredovali 1 Le pri finančni upravi se v tem oziru ni še ničesar storilo; pač se najdejo za gotove ljubljence redke izjeme, n. pr. je neki komisar, ki je tekom sorazmerno prav kratkega časa trikrat napredoval, zadnjikrat meseca maja in je preskočil medtem po činu in službeni dobi celo vrsto starejših ter dobro kvalifikovanih tovarišev. Kot so svoje-časno vedna napredovanja le višjih uradnikov — podrejeni so bili seveda izvzeti — napravljala hrušč in trušč, tako je tudi sedaj s takimi pač težko opravičljivimi izjemami. O. delegat se najbrže v tako kratkem Času še ni mogel popolnoma vživeti v personalne razmere pri finančni upravi, sicer bi bile po našem mnenju izjeme — kot navedena — v kolikor poznamo njegovo dobro voljo in skrb za podrejene, nemogoče. Znano je, da so svoječasna napredovanja nekaj po Činih še prav mlad h svetnikov, vplivala na podrejene prav demoralizujoče; saj se prav v tem oziru ni nihče brigal za nižje nastavljence. Menda se z [uvajanjem izjem ne namerava tega početja nadaljevati! Treba le nekoliko povprašati pri nastavljencih finančne j uprave, pa se takoj spozna, kaka nezadovoljnost fn nezaupanje do predpostavljenih oblasti vlada med njimi. Kdaj se bodo tudi tem odprla vrata skromnega napredovanja? Menda bi se bita v dobrem polletu tudi ta zadeva že
VLADIMIR LEVSTIK.
103 nadaljevanje
Višnjeva repatica.
»Mmm!« se je obliznil krvolok. »Da ste videli to dramo! Veste.« je povzel, žareč od zmagoslavja, »danes ob enajstih pridem na grško uro, in poba sedi tam in gleda v zrak; na obrazu se mu je poznalo, po sladkem smehljaju, da kuha svojo imper-tinentno zaljubljenost. »Rožmarinček,« mu pravim »zlati moj Rožmarinček, kaj izvolite premišljati? Slišim, da vam roji ženitev po glavi, kaj ?« On skoči Pokonci, rdeč kakor rak, in ne ve, kaj bi zinil. »Kdo je pisal tole, gospod Rožmarin?« In mu pomolim Jl^nje pod nos. On molči. »Vi, ljubček moj ?« »Saj li * Poznate, kako prikupljiv znam biti, kadar dev-k°ga ob glavo ...« »Nu, Rožmarinček, govorite . aJ! saj piše nekdo, da bi se rad oženil z mojo ... e1o ... Tak zmenite se z mano, zdaj, ko je pri-a** Lahko si mislite, kakšen krohot je izbruhnil Po razredu; grešnik se udira v tla in trepeče ko Jba na vodi. ,Tak ne veste ničesar? Ah, to vas ®ora zanimati; dovolite, da vam preberem...' In topim na kateder ter jamem brati, s poudarkom, este, vse od kraja do konca: .Umiraje od ljubezni, 0 smrti Vaš — nu, kdo? — Slavko Rožmarini arni ste podpisani, kaj res ne pomnite? Pisava je endar vaša ...« Potrpežljivost me je minevala, veste, azred poka od smeha, tuli, brca, cepeta z nogami, °m Pa leze v dve gubč in rine glavo pod klop.
Takrat pa jaz, z grmečim glasom: ,Nš, sam poglej, kanalja!1 in mu vržem zmečkano pismo v obraz. ,Da boš vedel umirati od ljubezni, ti, ki še grških glagolov ne znaš! Takšenle onga se predrzne — takšenle .. . kdo si, kaj si pravzaprav ? Nič nisi, kepa s ceste si, manj ko minus neskončno; in prodajaš zijala za hčerjo Petra Pohlina, ki se giblje v najfinejši družbi, slovi v devetih deželah ter je, kaker slišim, že imenovan za šolskega svetnika? In ji pisariš zaljubljena pisma, plebejče; preganjaš jo z ženitnimi ponudbami? Odi profanum vulgus et arceo; sramota in zaničevanje bodi tvoja kazen, pa to, da mi napišeš stokrat v najlepši grščini stavek: Ne oblizuj se za kislim grozdjem!' Dobro sem ga, kaj ne?« se je ozrl humanist in napoleonsko vteknil roko za telovnik.
»Hudimanal« je pokimal suplent ustrežljivo. »Kaj pa on?«
»Eh, škoda, mrcina, ni slišal vsega. Sredi fili-pike je dobil srčni napad; nezavestnega so odnesli k šolskemu slugi... Nu, kaj?« je zategnil robato, videč, da se je Križaj prestrašil. »Prava reč 1 Čez pol ure mu je odleglo in jo je odkuril domov, vesel, da mu ni treba sedeti v Šoli. Po vašem bi ga bil moral pohvaliti, a?«
Suplent je zardel in povesil glavo. Gospodinja je sedela nepremično in s prisiljeno ravnodušnim obrazom opazovala zdaj moža, zdaj Vido, ki se je komaj premagovala. Nosnice so ji drgetale, trepal-
nice so s krčevitimi utripi izžemale solzo in fini prstki so nervozno zbirali predpasnik na kolenih.
»Revež,« ga je pomilovala sama pri sebi, »koliko je moral prestati!	In	čemu, saj	ni storil zločina . . . Bogve,	ali se zdaj	kesa ?« S	skrivnostnim
medlenjem v srcu je odgovarjala, da mu ne more biti žal; ljubezen	osladi	vso	bol, ki jo	trpiš zavoljo
nje; in tudi ona,	Vida,	bi bila srečna,	če bi jo kdo
ponižal, »ker ljubi Križaja.« »Ljubim ga —ljubim!« je ponavljala v mislih. »Kako krasno in plemenito je to — in on, kako je lep .. .«
Sreča, da oče ni gledal nanjo, marveč je zanosno razvijal moralo istorije.
»Da, da, moj ljubi,« je pridigal, mogotno podrhtevaj e z glasom, »jaz sem človek načel in bi rajši poginil kakor grešil zoper tradicijo; .mesalliance' ne bo v moji hiši. Pohlinova kri se ne bo mešala s katerosibodi I Moj načrt o Vidini prihodnjosti je že gotov, in nič na svetu ga ne izpodbije; to naj si zapomni vsak, kdor misli, da pobiram zeta na cesti kakor tile naši purgarji, advokati in druga povprečna drhal!« To rekši je skrivaj ošinil mladega moža s pogledom, češ, ali je razumel, da meri nanj.
V suplentu je vrelo; gledal je v tla, da ga ne bi stari spoznal po očeh.
»Sum qui sum!« je povzel humanist. »Kdor se ne povišuje, se ponižuje ... Da veš, Annetta, odslej ne trpim nobenih šal in nobene nedolžne zabave; vsak mora vedeti, kaj dolguje svojemu imenu.«
________________________ (Dalje.)
lahko zadovoljivo rešila! Toda zdi se, da na višjih mestih ni pravega pojmovanja ter volje za ugodno rešite/ raznih perečih vpraša.:j. Micgobrojne pritožbe personala finančne uprave bodo gotovo ponehale, čim bo isto uvidelo, da ne ostane le pri obljubah ampak da se odgovorni činitelji ko-nečno vendar že zavedo svojih dolžnosti do podrejenih. Potem bodo besede g. delegata glede tovarištva postale dejstvo, ki bo napravilo vse zadovoljne ter jim dalo veselje in pogum za težavno in odgovorno službo v prid naše domovine. Tudi polževa pot rešitve prošenj finančnih uslužbencev za predujme, nakaziia potnih stroškov itd., naj že poneha; saj uslužbenec ni kapitalist, ki bi lahko čakal tedne in tedne, k ) je vendar znano, da živi iz roke v usta. Vzrok lem zakasne-iostim so pač podedovani birokratje, ki se krčevito držijo suhoparnih odredb, za dejanske in resnične potrebe uslužbenca pa nimajo pravega smrsla. Prilagoditi treba svoje poslovanje dejanskim potrebam, ki so v sedanjih težkih časih za fiksno plačane posebno neprijetne. Za danes hočemo še opozoriti na neopravičljivo prakso, ko se državne nastavljence — morda zgolj iz fiskaličnega stališča — stalno premešča križem domovine. Slovensko uradništvo se vedno rado odzove klicu domovine, koder ga ista potrebuje, toda dejstvo, da se z njegovega stalnega službenega mesta kratkim po*om premesti na drugo mesto, ki naj bo zanj zopet stalno, gotovo ne odgovarja našim demokratičnim načelom. Saj mu je še ranjka Avstrija to pravo pripoznaia, ter ga brez lastne prošnje premestila kazenskim potom na pod lagi izreka disciplinarne komisije. Sledeč demokratičnim načelom naj bodo še toliko bolj v naši svobodni domovini morebiti potrebne premestitve ‘.z službenih ozirov le začasne ter naj prizadeti za čas te premestitve — kot je to pri železniških upravah navadno — dobe odškodnino v obliki dijet ter sicer postavnih prejemkov. Mesto stalne namestitve mora pod vsakim pogojem ostati takozvani substitutum nedotakljivo. Kako n. pr. pride davčni uradnik do tega, da ga lepega dne za stalno premeste iz Ljubljane v Rožek ali kak drug kraj; ko bi se sicer pri razpisu mest najbrže oglasilo dovolj kompetentov. Če bi se pri oddaji mest konkurenčim potom za kako mesto ne oglasil noben kompetent, je to pač znamenje, da je dotično mesto prav slabo; taka mesta naj se zasedejo kazenskim potom ali pa, če takih ni, potom začasr.ih SHbstitutov. Le tedaj, če se bo napram uslužbencem v vsakem oziru pravično postopalo, se smemo nadejati, da bo naše marljivo, vestno in preizkušeno uradništvo tudi vnaprej vršilo svojo službo v zadovoljnost oblastij, kakor tudi strank. Tudi je že skrajni čas, da se da tistemu delu slov. uslužbencev, ki so bhi pod prejšnjim germanizatoričnim režimom brez lastne krivde zapostavljeni v napredovanju ter vsled tega
težko jmaterijeino oškodovani, zadoščenje ter da se jim prizadete krivice popolnoma popravijo. Čas bi že bil, da se naša finančna uprava začne zavedati tudi svojih dolžnosti napram svojim podrejenim 1
Prosimo, ko vpošljete denar na naše upravništvo, zapišite zadaj na odrezku namen pošiljatve, za kaj je. N. pr. naročnina za Jugoslavijo,^ za kakšno in katero knjigo ali za kak dobrodelen namen, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.
Pariz izroča sodbo Nemški Avstriji.
Slovesna izročitev mirovnih pogojev dr. llennerjn.
St. Germain, 3. junija. Pod sličnimi slovesnimi ceremonijami, kakor Nemčiji v Versaillesu, je bil včeraj prvi del mirovnih pogojev izročen delegatom Nemške Avstrije v slavnostni dvorani grada St. Ger-maln.
Podrobnosti svečanostne izročitve.
Lyon, 2. junija. (Brezžično.)
Danes opoldne je bil v gradu St. Germain avstrijskim delegatom izročen
prvi del mirovne pogodbe.
Navzoči zastopniki zavezniških in asociiranih držav so zavzemali svoje prostore v istem razporedu, kakor v Versaillesu. Med Wilsonom in Lloyd Georgeom je sedel Clemenceau. Zastopane so bile vso države, ki so napovedale Avstriji vojno. Navzoč je bil tudi maršal Foch. Ko so vstopili avstrijski pooblaščenci, je nanje imel Clemenceau nagovor.
Vsebina mirovne pogodbe.
V nagovoru je Clemenceau omenil, da vsebuje besedilo mirovne oo-godbe nastopne točke: 1. uvod, 2. zveza narodov, 3. avstrijske meje, 4. politične klavzule glede države SHS. in Čehoslovaške, 5. politične klavzule, nanašajoče se na razne evropske države, 6. varstvo manjšin, 7. splošne določbe za varstvo Avstrijcev zunaj Evrope, 8; pomorske in zračne klavzule, 9. postopanje z vojnimi ujetniki, 10. varstvo vojaških grobišč, 11. gospodarske določbe, 12. ureditev zračne plovbe, pristanišča, vodne ceste in železnice, 13. določbe glede delavske zakonodaje in 14. razne druge klavzule.
Razen tu naštetih določb bodo izročili avstrijskim delegatom tudi besedilo političnih klavzul glede Italije, besedilo finančuih klavzul, določb, ki se nanašajo na obnovo in odškodnino ter vojaških klavzul.
15 dnevni rok za odgovor. — Izročitev besedila.
Avstrijskim delegatom bodo dovolili 15 dnevni rok, da formulirajo svoje pripombe k mirovni pogodbi, ki jih bodo morali predložiti pismeno, ker ustnih pogojev ne bo. Nagovor Clemenceaua so prevedli na angleški, francoski, italijanski in nemški jezik.
Nato je mr. Dutasta izročil besedilo mirovnih pogojev kancelarju dr. Rennerju, ki je vstal in prečital daljši nagovor v francoskem jeziku.
Govor dr. Reimerja.
(Zaradi ponovnih vrzeli pomanjkljiva angleška brzojavka iz Pariza.)
Oo slovesnem prejemu mirovnih pogojev iz rok alurancev, je nemško -avstrijski kancelar in predsednik nemško avstrijske mirovne delegacije dr. Renner imel govor, kjer je izvaja! med drugim:
Nemška Avstrija pred sodnim dvorom. — Konec avatro-ogrskega dualizma.
Narodi Avstrije so v nesreči dolgo čakali konec napetosti in negotovosti glede njih usode. Hrepeneli smo po odločitvi, zakaj šlo je za to, da zadobi naša hudo izkušana dežela vendar enkrat mir In da dobimo priložnost, pred tem vzvišenim sodnim dvorom, največjo avtoriteto sveta, izjaviti, kaj je naša dežela, in s katerimi pogoji moremo upati, da ustvarimo eksistenčno možnost za samostojno državo. Donavske monarhije, proti kateri so se bojevale aliirane in asociirane velesile in s katero so sklenile primirje, te monarhije ni več. 12. november leta 1918 se more smatrati za dan konca.
Od tega dne ni bilo nobene monarhije več, nobene silne oblasti, ki bi jo mogla treti, od tega dne ni bilo nobenega usodepo'nega dualizma več, niti avstrijske, niti ogrske vlade, nobene armade in nobenega ustroja, ki bi razpolagal z javno silo.
Ostalo je le 8 narodov brez javne organizacije.
Oni so ustanovili čez noč svoje parlamente, svoje vlade, izkratka svoje neodvisne države, pravtako, kakor so oživele le druge narodne države ali nove republike.
Zaradi tega se ti narodi in njih državne tvorbe ne smatrajo za pravne naslednike bivše monarhije. Prav iz te točke pa izvira ono protislovje, zaradi katerega moramo največ trpeti, in ki ga je treba pred tem visokim zborom pojasniti.
Po razboritem izreku, ki ga je izustil predkratkim predsednik konference, nikakor ne zadostuje izpre-menba politične vladne oblike ali iz-premenba vodilnih oseb, da bi narod oprostila prevzetih dolžnosti.
Renner zahteva, da so vsi narodi bivše monarhije odgovorni za vojno.
To opravičuje sklep, da mora biti vse ozemlje bivše monarhije ln njeni narodi odgovorni za posledico* vojne, katero jim Je vsilila
prejšnja skupna vlada. Del strašne dcdščiue teži nas, kakor tudi dtuge narode, ki so se razvili na ozemlju bivšega avstro-ogrskega cesarstva: dedščina vojne, dedščina onemoglosti, dedščina jako težkih ekonom ,kih obveznosti. Nova nemško-avstrijska republika se je oprostila vseh imperi-jaiističnih aspiracij, ki so bile tako usodne bivši monarhiji. Iznebila se je enkrat za vselej vseh reakcionarnih tradicij, ki so naredile staro monarhijo za ječo njenih narodov, zali nog pa je nesrečna žrtev strašnega zločina iz leta 1914, zločina, ki ga je doprinesla prejšnja vlada, ne pa narod.
Vse nasledstvene države so si pod solncem narodnega prava ustanovile eksistenco šele potem, ko so bile ustavljene sovražnosti. Avstrijska republika v svoji dosedanji obliki ni nikdar napovedala nobene vojne in tri z narodnega vidika v razmerju k zapadnim veiesiiam nikdar zavzemala stališča vojujoče se veiesne. Nemško-avstrijska republika se brezdvoinno tudi ni nikdar bojevala z nacijonainimi državami, nasprotno: na Dunaju so se ustanovile razne komisije nasledstvenih držav, da v medsebojnem sporazumu uveljavijo in urede vse svoje pravice proti Nemški Avstriji. Zdaj ne gre zato, da bi se sklenil mir, temveč gre za likvidacijo prejšnje skupnosti in za ureditev bodočih razmer ob intervenciji in jamstvu velesil.
Navzlic temu igrajo te sile sedaj, ko jim stojimo v Parizu nasproti, čssto drugačno vlogo glede svojih obveznosti. Pričakujemo, da se pojasni to protislovje na miro/ni konferenci. Mi stojimo pred Vami kot del premaganega in propadlega cesarstva, pripravljeni trpeti posiedice, izhajajoče iz naših razmer do aliiranih sil. V svesti smo si, da jc naša usoda v Vaših rokah. Nadejamo se in verujemo, da nam svetovna vest ne bo odrekala in kratila neodstopne pravice do samoodločbe, ki so jo asociirane sile vsekdar proglašale za smoter svoje vojne, zoper habsburško in hohenzollernskO monarhijo, pravico, ki so jo naši narodi v zaupanju do načel, priznan h po aiiiranih državah, sprejeli za temelj svojim novim postavam.
Dr. Renner o gladu v Nemški Avstriji.
Nadejamo se, da nas razsodnost sveta ne zapusti in da tudi ne dopusti našega gospodarstvenega pogubljenja. Uničenje gospodarstvene enotnosti bivše monarhije in ločitev nase gorske dežele od vseh prirodnih živ-ljenskih virov, nam je v zadnjih šesti}1 mesecih povzročilo tako p o manj-kanje, ki je mogo hujše,nego je bilo za vojno. Zahvaliti se moramo samo velikodušni pomoči velesil, da nismo poginili od gladu. Toda vse te dni nesreče je ostalo naše ljudstvo disciplinirano. Naša država ni začela nobene vojaške akcije zoper svoje sosede, ako tudi so sosedje zasedli dve petini bivše 3kupne države. Nemško-avstrijska država je dokazala svo-
25 let dela za narod.
V tihem krogu svoje rodbine in svojih ožjih prijateljev je praznoval včeraj g. A, Pesek štiridesetletnico svojega rojstva in petindvajsetletnico svojega časnikarskega delovanja.
Rojen je bil dne 3. junija 1879 na Hajdini pri Ptuju kot kmečki sin. Kot sina-edinca ga je mati nadvse ljubila in ga skrbno vzgojila. Mati njegova se je jako zanimala za narodne
{jesmi in pripovedke ter je imela ve-iko zbirko lastnoročno pisanih narodnih kakor tudi svojih lastnih pesmi. Sinu dijaku je pogosto pisala pisma v/Verzih.
Ljudsko šolo je obiskoval na Haj-dinu, spodnjo gimnazijo pa v Ptuju in učiteljišče v Mariboru, kjer je leta 1898 maturiral. Zgodaj je začel tudi sam zbirati in zlagati pesmi. Kot dijak je bil sotrudnik „Vrteca\ *Angeijčka“ in tudi „Dom in Sveta“, kjer so bile
Priobčene prve njegove lirične pesmi, rvi njegov podlistek, ki ga je spisal 15 letni dijak, je prinesla celjska »Domovina4-, kateri je ostal zvest sotrud-nik do njenega konca. Potemtakem je
sedaj ravno 25 let, odkar je začel literarno delovati. Z ranjkim dr. Frančiškom Lampetom sta si mnogo dopisovala in hrani g. Pesek še mnogo njegovih pisem, v katerih ga vzpodbuja k študiju inodroslovja. Kot dijak je imel g. Pesek o tem predmetu mnogo predavanj in posebno pozornost je zbudilo predavanje: »Čas in prostor44, čigar koncept je posialdr.Fr. Lampetu, ki mu je v laskavem pismu priznal, da se je za svoja miada leta nenavadno temeljito poglobil v najtežje filozofsko vprašanje. Sodeloval je pri raznih predstavah, prireditvah in shodih, za kar je bil nekoč tudi občutno kaznovan. V Mariboru je osnoval »dijaško govorniško in pisateljsko društvo44, kjer so izdajali leposlovni list »Brstje44, kojega urednik je bil on sam. Tovariši so mu bili Vekosl. Kukovec, Špindler, Cvefko in drugi, ki so vodili takrat izredno krepko razvit narodni pokret med dijaštvom.
Nenavadno odločna volja do dela in smisel za organizacijo, ki ga je ka-rakterizirala že kot dijaka, ga je spremljala v še višji meri tudi pozneje. Od 1. 1898—1902 je kot učitelj v Halozah
pridno dopisoval v razne liste, posebno v »Učit. Tovariša44 in »Popotnika14. Političnega življenja se je agilno udeleževal v Narodni stranki na Štajerskem ter je vedno zastopal nazor, da je predvsem potrebno narodno-izobraževalno delo. Kot tak je ustanovil in bil njen prvi predsednik: »Zvezo narodnih društev na Štajerskem in Koroškem44, v kateri je bilo združenih nad 80 čitalnic in bralnih društev. »Zveza44 je prirejala predavanja, izobraževalne tečaje, skrbela za knjižnice, ustanavljala podeželne odre, prirejala gledališke predstave itd. Ko je g. Pesek pozneje odšel na Koroško in odložil predsedstvo »Zveze44, je delovanje iste žal zaspalo.
Kot učitelj je bil navdušen organizator učiteljs.va, prirejal je predavanja po celem Sp. Štajerskem in bil povsod poznan in spoštovan. L. 1907 je imel na skupščini »naveze jugoslovanskega učiteljstva44 v Radovljici znani govor: »Na delo med ljudstvo44, ki je izšel tudi kot brošura, v katerem je bodril tovariše k narodnoizobraže-valnemu in socljalnemu delu med ljudstvom. Ta govor je navzoče goste
Cehe in Srbe iz kraljevine tako navdušil, da so govorniku prirejali viharne ovacije. Brošura je bila prevedena tudi na češki jezik. Istega leta je izšla tudi njegova ljudsko-izobraževalna igra »Slepa ljubezen44, ki je še istega leta izšla v češkem in srbskem prevodu* Pevske točke je uglasbil E. Adamič* Igro so uprizorili v ljubljanskem dež* gledališču in na odrih v Celju, Mari' boru, Ptuju in drugod ter je povs^ dosegla velik uspeh.
L. 1908 se je udeleži! g. Pesek kot zastopnik »Zveze slo/, učiteljstva na Štajerskem44 shoda vseslovanskega UT čiteljsiva v Pragi, kjer se je ob tej priliki seznanil in sprijateljil z giml stanovskimi tovariši iz Sro*!®* češke in Rusije, s katerimi je bil pozneje v stalni pismeni zvezi. Istega leia je imel na skupščini »Zaveze jugoslovanskega učiteljstva44 v Gorici z name niti govor o regulaciji plač, kjer je postavil za takratne ra -mere baje pretirano zahtevo, da naj da učiteljstvu plačo 11.,	|{J	*
činovnega razreda državnih uradnik • L, 1909. jo odšel v službovanje na Koroško v Velikovec, spoznal torej
jo zmožnost, biti zavetje mirnemu in organiziranemu socialnemu razvoju v Srednji Evropi. To naziranje naše republike naj omogoči naši državi ustanovitev gospodarske eksisience.
Vemo, da moramo iz Vaših rok dobiti mir, iz rok zmagovalcev. Trdno smo odločeni, vestno preudariti vsak predlog in vsak Vaš nasvet. Zlasti pa žalimo natančno poučiti Vas o razmerah v naši državi in Vam obrazložiti glavne pogoje za možnost
eksistence. Doslej ste imeli priliko, z malimi izjemami, poslušati samo naše sosede; sedaj pa prosimo, da slišite tudi nas in nastopite kot razsodniki večjega sveta, ki ima odločiti usodo manjšega sveta. Prosimo za ooločitev, ki nam zagotavlja našo narodno, politično in ekonomsko eksistenco med našimi nespornimi mejami in ki nam zagotavlja narodno svobodo in civilizacijo v zvezi narodov. (Po LDU.)
Določitev naših mej.
Maribor, Radgona — jugoslovanska.
odslej prepovedani.
Nemški napisi
Maribor, 3, junija. Danes popoldne sta prispela v Maribor dva francoska častnika interaliifane misije generala Segreja na Dunaju in obiskala okrajnega glavarja dr. Lanjšiča, vladnega komisarja dr. Pfeiferja in škofa dr. Napotnika. — Naznanila sta oficijelno, da je mirovna konferenca v Parizu proglasila Maribor in Radgono za jugoslovansko posest. Obenem sta sporočila zastopnikom oblasti v jugoslovanskem Mariboru pozdrave gene rala Segreja. (LDU)
Maribor, 3. junija. (Izv. por.) Izšla je naredba mestnega magistrata, da so nemški javni napisi odslej prepovedani. Vsi obrtniki in trgovci morajo napraviti do 30 t. m. nove napise V slovenščini ali hrvaščini oziroma srbščini.
^e*n5ka Avstrija bo štela 6 milijonov prebivalcev. — Naše meje ne povsem določene.
„ .Maribor, 3. iunija. »Marburger Zeitung« prinaša po Reuterjevem uradu •z mirovne pogodbe, ki je bila izro-L*na nemško-avstrijskim delegatom včeraj dne 2. junija. List pristavlja, da v tej pogodbi še manjkajo vojaške, odškodninske, finančne klavzule in klavzule o mejah. — Nemška Avstrija bo štela 6 milijonov prebivalcev m obsegala 50 do. 60.050 kvadratnih 5?lli- Meja proti Čehoslovaški je ve-ln°ma stara meja, ki je delila Go-
renjo in Nižjo Avstrijo od Češke in Moravske. Češki in moravski Nemci pripadejo toraj Čehoslovaški državi.
Južna meja Nemške Avstrije z Italijo in Jugoslavijo se določi natančneje pozneje. Toliko pa je že sedaj določeno: meja gre na aeverovzhodu tik od Pliberka (?) in prekorači Dravo severno od. Laboda (?) od tam gre severno od Drave tako, da pripadata Jugoslaviji Maribor in Radgona, in dosega potem madžarsko mejo ravno severno od Radgone. (Ldu.)
Velikansko ogorčenje in razburjenje na Dunaju zaradi mej na Koroškem in Štajerskem. — Prvi vtisi.
Dunaj, dne 3. juniju. (ČTU.) Vsi tukajšnji listi priobčujejo kratke komentarje o mirovnih pogojih za Nemško Avstrijo. Članki so sestavljeni v zelo razburjenem in ogorčenem tonu in imajo deloma naravnost obupne nadpise. Mora se reči, da vse časopisje brez izjeme odklanja take pogoje. Ogorčenost je največja radi odstopitve ozemlja na Koroškem in južne Štajerske, radi varstva manjšin v Nemški Avstriji ter prevare Alizeja. V vladnih krog h, kakor tudi v narodni skupščini vlada naj večja po parjen o st. (LDU.)
Pod italijanskim jarmom.
Smrt italijanskega zapeljivca.
pi Iz Klane nad Reko poročajo: Neko tukajšnjo deklico je že delj časa zasledoval neki italijanski vojak, katerega deklica ni marala. Zasledoval jo je povsod. Pred par dnevi je delala na polju, naenkrat pa se pojavi Pred njo znani zapeljivec, ki jo je 3°tel posiliti. Deklica je zgrabila za *ele*ne grablje in udarila zapeljivca J? tako močjo po glavi, da je obležal na mestu mrtev.
Italijanske obljube Trstu.
'pi Italijanska vlada je baje odločila za tržaško pristanišče 205 mili-
i
ionov lir. Tržačani so že siti »madre Italia" in njenih »liberatorjev", ker niso dosedaj prinesli ničesar druzega kot »miseria", zato jim je Italija obljubila pomoč. Šment je le ta, da Italija ima na razpolago na milijone dolgov in miserije, ne pa denarja, zato bo ostalo le pri obljubi.
Amerikanski poslanik v Zadru
je posetil tudi narodno vieče in se zanimal za vse slučaje italijanske nasilnosti. Prepričal se je tudi, da so policijske in občinske ječe prenapolnjene naših ljudi, katere Italijani gonijo v Italijo.
Obnovite naročnino pravočasno, da se Vam pošiljanje lista ne ustavi!
najsevernejši del naše domovine, ter je sodeloval v društvu slovenskih uči-tel jev in visokošolcev na Koroškem »Korotan . Ker je bil vsled napornega in intenzivnega dela rahlega zdravja in je 1. 1910 resno zbolel ter vsled tega izstopil iz učiteljskega stanu, je pričel v Ljubljani izdajati »Slovenski ilustrovani tednik". Vkljub ogromnemu začetnemu deficitu se ni strašil ovir, nego je vztrajal neomajno in ker je ‘kt pisal v odločno jugoslovanskem us!"*’ 2a ie policija začetkom vojne t ;avHa, g. Peska pa stavila pod ob 2bP veleizdaje. Ker mu pa niso v”°gli ničesar dokazati, je bil opro-}, .en; Nato je začel z velikim trudom 'bajati .Tedenske Slike", ki so, če-Prav je bila stroga cenzura, priobčile marsikaj, česar si drugi listi niso upali, mnogokrat so bile »Tedenske Slike" »onfiscirane, a uredil je že tako, da h , . nflscirano pretiskal in so skrbni mogli razbrati konfiscirano, kar e je potem prepisavalo in razširjalo kot angelij po celi Sloveniji. Lansko leto nhiPf10 . v »»Tedenskih Slikah" ob letnici deklaracije navdušen članek, Sa Je policija zaplenila, — »Te-
denske Slike" pa ustavila.
Širši javnosti ni znano, kdo je pravzaprav povzročil velikanski preobrat 29. oktobra 1. 1. Dijaštvo je zahtevalo manifestacije za Jugoslavijo. V Zagrebu so se vršile velike demonstracije in izgredi in tudi v Ljubljani so se bali, da pride do sličnega. Sklican so shod vseh ljubljanskih društev * ok{°bra, na katerem naj bi se P°fe.t.ova?« če kaže prirediti manifestacije ali ne. Na tem shodu so vsi govorniki opominjali k treznosti ter rotili navzoče, da se naj preloži manifestacije na čas, ko se vrne dr. Korošec iz Švice. Tedaj se je priglasil k besedi g. Pesek ter v navdušenem govoru naslikal položaj, zahteval, da se manifestacije, vrše takoj in sicer 29. oktobra, da je časa dovolj te štiri dni za pripravo. Zlasti je naglašal, da čimprej se manifestacija vrši, tem prej je morebiti kanec vojske in s tem marsikateremu našemu fantu rešimo življenje in pospešimo konec strašne vojne. Nikakor torej ne gre, — da bi Čakali na čas, da bi se dr. Korošec vrnil iz Švice. Cela Slovenija gleda na Ljubljano in pričakuje od
Božo Jankovič našim četam.
(Povelje k ofenzivi na Koroškem.)
Poveljnik četrte armije, general Božo Jankovič, je dal našim četam pred ofenzivo na koroški fronti objaviti nastepno povelje:
Junaki! Avstrijski Nemci, dedni sovražniki Slovanov sploh, zlasti pa našega naroda in naše domovine, so se predrznih tik pred sklepom splošnega miru samovoljno in nasilno vpasti v naše kraje, v našo utrpinčeno in s težkimi žrtvami osvobojeno domovino, z namero, da je iznova zasedejo in pokore.
Čast in veliki ugled našega, širom vsega sveta proslavljenega, zmagoslavnega orožja ne more in noče trpeti takega nasilja naših sovražnikov. Sveta dolžnost do našega naroda in naše domovine nam nalaga, da preženemo zakletega sovražnika čimprej iz naše domovine in da neusmiljeno kaznujemo njegovo predrznost.
Uverjen, da ste vedno pripravljeni na vse napore in svest si vaše požrtvovalnosti za blaginjo in svobodo naroda ter domovine, zapovedujem, da se sovražne čete v koroških krajih s silo napadejo in z božjo pomočjo preženejo iz naše domovine in da 'se naš narod ter naša domovina obvobodita sovražnika.
V tej ofenzivi bom stalno z vami in vas bom osebno podpiral z vsemi močmi, da premagamo sovražnika. Zato, junaki, v božjem Imenu hrabro in pogumno naprej, naprej ! (LDU)
Politični pregled.
p Samostojna kmetijska stranka. V nedeljo l.t. m. se je vršil v Ljubljani ustanovni zbor »Samostojne kmetijske stranke" pod naslovom: Kmet, pomagaj si sam in svoje stališče v državi uravnaj si sam. Na poziv tozadevnega plakata pripravljalnega odbora so se kmetje ne glede na to, da ii so se družili doslej pod okriljem Ljudske stranke ali Napredne stranke — zbrali in odposlali svoje zastopnike na zborovanje. Bilo jih je okoli 800. Govore raznih govornikov kmetov, ki so vsi omenjali nekdanje osebno tlačanstvo kmeta nasproti nemški grajski gospodi in dosedanjemu političnemu tlačanstvu, kajti kmet je bil doslej le vedno privesek večinskim strankam, katere so ga vlačile za seboj kot nezavednega volilnega backa, so udeleženci živo odobravali. Posebno živo se je poudarjalo potrebo samostojne kmetijske stranke, ki naj bo res prava organizacija kmetov. Zlasti se je obtoževalo sedanje stranke, ki v lovu za ministrskimi stolčki uganjajo pri vladi in drugod tako korupcijo, da se morajo slednjič vsakemu kmetu odpreti oči. Potek zborovanja je bil miren, razven incidenta župana iz Most, ki je še danes član »Kmečke zveze", kot priveska Ljudske stranke. A kmetje, ki so bili doslej v Kmečki zvezi ali pri-
staši Napredne stranke so zgrabili slepca, ga postavili na hladno, za klobuk pa so mu vtaknili sliko dr. Šušteršiča. Glavni govorniki so bili kmetje Zupančič iz Rakovnika, Mrmolja, go-riški begunec in in ustanovitelj goriške stranke kmetov, sedaj kmet na jŠta-jerskem, Bučar iz Kostanjevice, pomen samostojne kmetijske stranke pa je povdarjal gen. ravnatelj Slov. kmetijske družse v Ljubljani Gustav Pirc. Izmed kmetijskih strokovnjakov smo videli na zborovanju tudi dipl. agr. A. Jamnika kot zapisnikarja. — Izvoljeni so bili soglasno izmed navzočih v vodstvo stranke kmetje: Kušar, Notr. Gorice, kot načelnik, Černe — Šiška, Pipan — Vižmarje, Kraljič — Ig, Babnik — Šiška, Tršan — Tacen j .Kosec
— Skaručna; v izvrševalnj odbor: Pahernik — Marberg, Žnuderl — Sv. Jakob v Slov. gor., Drofenik — Sv. Jurij ob juž. žel., Žurman — Rogatec-Slatina, Urek — Globoko, Roblek — Žalec, Kene ml. — Globoko-Brežice, Petovar — Ivankovce, Rajh — Mota, Janežič — Stara vas-Bizeljsko, Šmid
— Jurklošter, Kolarič — Središče, Urleb — Sv. Jurij ob juž. žel., Kalan
— Suha, Starman — Šuha, Novak — Jama, Ankele — Sv. Ana- Tržič, Kuralt
— Šenčur, Jenko — Vodice, Pustot-nik — Blagovica 28, Vode — Skaručna, Engelman — Šmartpo v Tuhinju, Gočevar — Žeje, Lovrač — Moravče, Korošec — Sred. vas v Boh., Kržišnik
— Žirovnica, Zajc — Soteska, Juvan
— Sred. Gameljne, Murn — Leš, Bučar — Kostanjevica, Avsec — Gotna-vas, Zupančič — Rakovnik, Slane — Litija, Globevnik — Škocjan, Kurelt — Volavče, Drmelj — Boštanj, Kristan — Zatična, Bavdek — Slivnica, Hude — Mirnapcč, Majcen — Št. Janž, Janc — Studenec-Krško, Makar — Metlika, Ogulin —y Sen ič, Malič — Vinica, Konda — Semič, Klinc — Gorenje-polje, Šenk — Ig, Ponikvar — Golo, Pucelj — Vel. Lašče, Rode — Stara Vrhnika, Suhadolnik — Borovnica. — Na zborovanju smo videli tudi kmetske gospodinje, ki so se spuščale v razne debate. — Popoldne se je vršila seja vodstva in ižvrševalnega odbora. Vidi sd, da se tudi kmetu odpirajo oči, zaveda se.
p Nemška propaganda v Švici. Zadnje čase širijo nemški agenti v Švici močno propagando proti Angleški. Izdajajo v slabi angleščini pisane brošure proti angleški politiki, ki zatira Irce itd. Tudi zastopniki raznih tajnih nemških korespondenčnih uradov se mudijo v Švici in razširjajo tendenci-jozna in izmišljena poročila o ententi-nih državah. Švicarske oblasti nastopajo zelo strogo proti nemškim agitatorjem.
p Belgrajska »Tribuna" bo začela z 8. t. m. zopet izhajati.
p Jugoslovanski ubežniki in izdajalci, ki so ušli v Rumunijo in na Grško, bodo na podlagi dogovora naše vlade z omenjenima državama izročeni našim oblastim. Bolgarija do sedaj še ni odgovorila na tozadevno zahtevo naše vlade.
nje odločne in odrešilne besede. Zborovalce, ki so prej že pritrjevali ofici-jelnim zastopnikom V. L. S. in J. u. S. kl so opominjevati k previdnosti in odložitvi manifestacij, je odločen nastop g. Peska tako navdušil, da je bil njegov predlog, da se manifestacija vrši 29. oktobra z velik* večino sprejet. V pripravljalni odbor oficijelni zastopniki političnih strank isti večer niso sprejeli g. Peska, ker jim je isti prekrižal račune, a začel je na lastno pest delati priprave, dal tiskati letake in lepake, stopil v zvezo z dijaško organizacijo in pričelo se je veselo, živahno delo. Ko je bilo delo že v polnem teku, je pripravljalni odbor za manifestacijo vendarle sprejel g. Peska v svojo sredo in večina dela in vsa odgovornost je slonela v tistih usodepolnih dneh na njegovih ramah. Listke za odstranitev nemških napisov, ki so imeli čudodelno moč, da so v Ljubljani izginili nemški napisi v dveh dneh, je tiskal g Pesek na svojo od govornost in marsikako notico v ča sopise je dal takrat brez vednosti pri pravljalnega odbora, ker je videl in spoznal, da ni čas cincanja, temveč
da je moglo situacijo rešiti le hitro, radikalno delo. In res, bitka je bila dobljena: manifestacija se je vršila nadvse sijajno in kako velikanskega pomena je bila, se je kmalu pokazalo. Ce bi bili odložili manifestacijo na poznejši čas, ko se je vrnil dr. Korošec iz Švice in vrnil se je šele sredi decembra — bi nas bili dogodki prehiteli in našli nepripravljene.
Prišla je potem narodna vlada, katero je čakalo ogromno delo. Ne odrekamo ji marsikaterih zaslug, toda tisto cincanje, ki se je hotelo uveljaviti v pripravljalnem odboru, se je žalibog pač v veliki meri uveljavilo v prvi naši vladi. Proglašenje jieutral-nosti in papirni protesti niso bila dovolj odločna sredstva, da si utrdimo novonastali položaj. Tedaj je g. Pesek, zvest načelu odločnega in radikalnega dela pričel izdajati neodvisen radikalni dnevnik »Jugoslavija", ki je imel in ima namen, širiti med ljudstvom narodno zavest, predvsem pa izčistiti naše javno in zasebno življenje onega c. kr. kajzerskaga duha, ki se nam je v tisočletnem robstvu vjedel že v meso in kri. Mnogo mogočnih stebrov av-
(
p Amerikanski tisk in Reka.
,.Christian Science M )nitor“ 25. aoriia se čudi, ker Italija sedaj zahteva Reko in scer ne na škodo sovražnika, marveč zaveznika, doč m je ni zahte vala v londonskem paktu. Zahteva nekaj, kar se ne strinja z načeli, ki jih je sorejel ves svet in tudi Iialija „New York Times * 27. aorila ne raz ume italijanske nel< gičr osti, ki zahteva ljudsko glasovanje za Reko in ga i d-klanja za Dalmacijo, ki urži že 400 000 Slovencev pod svoio vlado in zahteva pod vsakim pogojem 25.000 reš<ih Italijanov. S cer pa se reški Italijani sami niso navduševali za 'dejo pri-klopitve in za znani plebiscit je gla soval v resnici samo italijanski me tni svet. Zmimivo je, pravi dnevnik, spoznati znanje \ ojakov pri 332. polku in rjh utis na Reki. P« trdili bodo, da R:ka ne želi italijanske vlade. Idi list , i tega dne objavlja zgodovino kon- j gtesa zatiranih narodov v Rimu, pri katerem so b>li Italijani sprejeli popolnoma drugačna načela, kakor ona, na katere ooirajo danes svoje zahteve. Trikrat so Italijani ter Jugoslovani izjavili, da je medsebojna narodna zveza pogoj za skupni napredek. Časnik se vprašuje, kje je sedaj ta solidarnost, ki je nastala svoje dni iz skupnega trpljenja, kakor je dejal s tolikšno zgovornostjo g. Orlando. P. P.
p Ne bodite nestrpni fanatiki. Kranjsko učiteljstvo se dobro še spominja sijajnega shoda v Mestnem domu, na katerem je poslanec Gostinčar, ki je gotovo pošten katoliški mož, rotil celokupno učiteljstvo, naj bode složno brez ozira na razliko političnega naziranja. Ogromna večina se tudi teh naukov drži, vsa čast tudi Slomškarjem; ali mala peščica med njimi je še, ki ne more živeti brez prepira. Ne vemo ali jih k temu žene strast ali hinavsko koristolovstvo, ker revščina in lakomnost re$ tudi pogostoma pokvari značaje. Tem kričačem naj bode za zgled slov. ljudska stranka, ki je računajoč z resnostjo položaja, celo snela nekdajni Šušteršičev bojni klic iz svoje tiskarne in knjigarne. Delajmo torej vsi z združenimi močmi za blagor naše države.
Učitelj.
Pokrajinske vesti.
kr Stari trg pri Rakeku. Nadzorstvo veleposestva kneza SchOnburg-Waldenburg, Snežnik nam piše: Z ozirom na notico zaradi Šneperske grajščine, obelodanjeno v Vašem cenj. listu z dne 26 majnika 1919 štv. 128 naj služi v vednost, da je imenovano veleposestvo vže od 1. aprila t-1. pod nad/orstvom, da se v gozdovih seče po oblastveno določenih gozdno gospodarskih načrtih, da se je letošnja sečnja strani vlade dovolila na prošnjo samo domačim večletnim lesnim odjemalcem in trgovcem po današnjim razmeram primerno zvišanih cenah.
sirijankanstva in kajzerizma je podrla brezobzirno pisanje „Jugoslvije“, njena največja zasluga pa je brezdvomno ta, da je »JugoUavija** s svvjim radikalnim nastopim prisilila tudi ,,Narod* in „Slo enca“, da sta pričela odloč-
neje pisati.
H koncu moramo tudi omeniti, da si je g Pesek kot založmk pridobil velikih zaslug. Zbral je okrog sebe vrsto mladih pisateljev in jim z izdatno pomočjo omog čil, da se tembolj posvete pisateljevanju. V njegovi založbi je izšla že cela vrsta knjig priznanih naših pisateljev. Lahko upamo, da bo za bližnjo in daljno bodočnost njegova založba tvorila središče naše književnosti.
G. Pesek je m6ž odkritega značaja, odločne volje in neumornega dela. Kot tak ima mnngo prijateljev — pa tudi mnogo nasprotnikov, ki so se in se še besno zaganjajo vanj Prepričani pa smo, da bo g. Pesek h dil pot, ki si jo je začrtal neustra šeno in neomajno tudi v naprej in zato mu ob njegovi štiridesetletnic prisrčno kličemo: Se na mnoga leta!
D. Čebin.
Zadeva uradnikov je v pretresu pri vi di, in nima sedaj nobeden uslužbencev st ka z zasedenim posestvom, več kot 3/5 celega posestva.
kr Meščanska šola v Tržiču Občinski oob ir je skienil ustanoviti meščansko šolo. Računa se z možni stjo, da se otvori prvi razied še to jesen.
kr Metla, kje si? Poroči sem čakal v Mariboru na vlak v Špilje. V čakalnico se je priiepla cela jata za-grebšk h htbrejcev z ogromno prtljago. Iz razi čnih kovč-gov in košar so vlačili maslen kruh klubase, maslo, jajca in še druge jugoslovanske dobrote ter se z užnkom mastili z njimi. Ravno-tako pa so tudi z užitkom b ili norce iz jugoslovanskih potnikov, ki so morali počivati na tleh, ker so se he-brejci polastili vseh stolov in miz Pii kontroli v Špiljah so se kar cedili jugoslovanstva in govorili samo hr-vatski. In res — prišli so gladko p-ek meje. V Arnožu pa niso le pozabili hrvaščine, ampak tudi jugoslovanske dobrotljivosti. Kako je ta nesramna druhal zabavljala čez Jugoslavijo na postaji v Arnožu, se mi gabi pisati. In takim elementom se daje pri nas še mastne izvoznice I Kje si vendar, metla?	—	az —
kr Celje. Dežalna vlada je razpustila tukajšnji nemški „Turnverein“. Društveno premoženje je stavljeno pod državno nadzorstvo. Vlada utemeljuje ta ukrep s tem, da je društvo pripadalo inozemski organizaciji. Nadzornik odvetnik dr. Gvidon Sernec je že prevzel vse premoženj1:. Nemci so vložili pritožbo. — Tudi celjska podružnica „Deutscher u. Oesterr. Alpenverein**-a je stavljena pod državno nadzorstvo. Nadzornik nadučitelj g. Fran Kocbek v Gornjem gradu.
kr Hišno preiskavo v Celju so
izvršili v delikatesni trgovini Zampa-rutti. Našli so mnogo vojaškega blaga.
kr Umrl je v Celju Jurij Skoberne, lastnik hotela pri »Zamorcu**. Čeravno sin slovenskih staršev iz Savinjske doline, je bil vendar nemškutar. Osebno pa je bil poštenjak. Njegov sin dr. Skoberne je Velenemec.
kr Sestanek užitninskih uradnikov na Štajerskem se ne vrši 4. junija, kakor je bilo pomotoma naznanjeno, nego 8. junija 1919, na binkoštno nedeljo, ob 10. uri v Narodnem domu v Celju.
kr Za lastno trgovsko- in obrtno zbornico za štajersko pokrajino v Celju sklicuje Zveza južnoštajerskih obrtnih zadrug za na bin-koštni ponedeljek dne 9. junija 1919 ob 14. uri v Celjski Narodni dom zborovanje delegatov spodnještajerskih obrtnih in trgovskih zadrug, trgovskih-in obrtnih društev in zastopnikov industrije. Potek važnega zborovanja če biti zelo pomemben in zanimiv. Želeti je velike udeležbe.
kr V Konjicah mislijo baje ustanoviti srbohrvaški kurz, katerega se pa poštno osobje najbrže ne udeleži — ker še spi avstrijsko spanje. Čas da se prebudi in zamenja svoj samo Gonobitz za slovenski pečat Kon-j ce. V Sloveniji naj nosijo poštni pečati samo slovensko ime. Oplotnica zdrami se!
kr. Čitalnica v Šoštanju je priredita dne 1. jnnija 1.1. v Rajžtožjevi g .stilni na čast in zahvalo našemu krasnemu vojaštvu, ki nas je ščitilo pred vpadi nemških roparskih tolp in osvobeja domovine, dobro uspel koncert Dohodki so določeni za mgodov. rudeči križ (vojno bolnico v Šoštanju. Prisrčna hvala dičnim sodelovalkam sodelovalcem!
Dnevne vesti.
dn Gospod župan dr. Ivan Tavčar smatra v včerajšnjem „Siov. Nirodu“, da ni vredno odgovarjati Jugoslaviji*, čeprav razprava na tem polju Še ni končana!, kakor ie sam končal svoj članek v sobotnem Narodu**, i
dn Pri deželni vladi za Slovenijo se je ustaiovilo posebno poverjeništvo za ugotovitev denunci jantov. Na ta način bo vsem, ki so
bili pod avstrijskim režimom preganjani, dana možnost, da dobe zadoščenje. Politični preganjanci! pošiljajte svoje z vsemi potrebnimi dokazi opremljene vloge na omenjeno poveijeništvol dn Habsburgove! in »Slovenec" Primerjal sem reklamno noteo, ki jo je poslala Tiskovna zadruga za brošuro »Habsburgovci. žalostne slike iz naše preteklosti** vsem listom v pri-občitev. Sicer ni noben list primoran, da priobčuje reklamne notice drugih podjetij -v celoti, toda črtanje gotovih besed z gotovim namenom izda včasih mars>kaj. Pako je »Slovenec*-črtal besedo „zloč nsko** pred delovanjem Habsburgovcev. Da je bilo delovanje H. bsburgovcev zločinsko je zgodovinsko dejstvo, le ljudje okoli »Slovenca** tega nočejo vedeti. Imajo pač gotove vzroke za to. In če želi „Siovenec“ »dobre, bolj resno pisane knjige o ti vladarski rodbini", naj jo napiše kdo njihovih' ljudi, saj jo bo Katoliška bukvama gotovo rada založila, da popravi, kar je zagrešila s habsburško propagando v stari Avstriji.	P.	K.
dn Dr. Korošec pokrovitelj kluba belgrajskih maturantov. Klub beograjskih maturantov je izvolil min. podpredsednika dr. Korošca za svojega pokrovitelja. To je pokroviteljstvo sprejel in obljubil skrbeti za ta klub. Maturanti nameravajo napraviti izlet v Sarajevo, Mostar, Dubrovnik, Zagreb in Ljubljano.
dn Ošabnost. Tudi pred vojno so bili nekateri premožni ljudje in bogataši ošabni, a ljudstvo jih je vendarle resoektiralo, če so si pridobili svoje premoženje s pridnostjo in poštenostjo. Današnji, nanovo obogateli verižniki, dobavitelji i. dr. pa so dokaj ošabnejši. Pred njihovimi očmi je vsakdo, ki nima vsaj par stotisoč, berač, vsak na mesece plačan ' uslužbenec, in najsibo še tako visok uradnik, jim je ničla. Povemo jim pa, da nas to prav nič ne ženira in da jih tudi mi spoštujemo po njihovih zaslugah. Prav nobena umetnost ni, nagrabiti si premoženja, ako pusti vlada, da nam ti koncesijonirani ta- I tovi pri belem dnevu ob navzočnosti ! vladnih organov kradejo denar iz j žepa. Popreje so tatove zapirali, danes ■ pa se dopušča, da se vozijo v kočijah in z avtomobili prosto naokoli in pričakujejo celo, da bi se jim klanjalo vse. Koliko časa bo pustila vlada, da dvigajo ti lopovi cene od dne do dne in izžemajo ubogo ljudstvo? Skrajni čas je, da se tem lopovščinam napravi konec.
dn Draginjska doklada učiteljstvu. Iz Beograda poročajo, daje ministrski svet sklenil, naj se draginj-ska doklada isplačuje tudi učiteljem v novih krajih, kakor jo vživajo učitelji v Srbiji. Imamo še več odredb, naredb in sklepov glede izboljšanja gmotnega položaja učiteljstva, ali to mora prejkeslej vkljub vsem sklepom in naredbam stradati. Manj sklepov, pa res doklade, bi bilo bolj na mestu.
dn Sprejem v vojno mornarico. Množe se slučaji, da se prosilci za sprejem v vojno mornarico kraljevine SHS. podajo osebno v Zagreb ali Beograd in tam ustmeno prednašajo svoje želje, zahtevajoč, da jih mornarica tudi oskrbuje za čas tozadevnega bivanja v navedenih mestih. Opozarjajo se vsi oni, kateri kanijo prositi za sprejem v mornarico, da se na ustmene prošnje ne bo več oziralo, oziroma prosilcev ne več sprejemalo. Vsaka oskrba ali povrnitev potnih stroškov je izključena. Oziralo se bode samo na pismene prošnje in sicer samo na one, katere so bile vložene pri evidenčnem uradu za mornarico v Ljubljani. Naglaša se konečno, da ie sprejem omejen le še na jako malo število prosilcev. Evidenčni in informativni urad za mr r aricj v Ljubljani Dunajska cesta št. 31.
dn Akademičnemu društvu »Preporod" na Dunaju je za vodstvi in vzdrzavanje društvene »jugoslovanske menze** dovoljena enkratna podpora.
dn Opozarjamo na današnji ma-nufakturmm trgovcem namenjeni in-serat.
Ljubljanske vesti.
• 1 Politična kronika. Politični klub JDS. je sinoči ob 20. imel sestanek članov v Narodnem domu. Takoj zvečer pa so se raznesle doslej ofictjelno še nepotrjene vesti, da JDS. ne odobrava zadnjih ool tičnih skokov župana dr. Ivana Tavčarja in da je slednji že izvaja! posledice. Bilje-žimo kot kron;sti.
1 Preki sod za begunce iz bojišča so jo včeraj popoldno razglasil javno po mestnem magistratu na važnejših križiščih cest v Sp. fšlški in na B .rjn Natančnejša določila, oziroma pojasnila se razvi-dljo Iz razglasa, ki je nabit na mestni hiši.
1 Tragedija srbskega naroda. Danes zvečer ob’20 predava v opernem gledišču o gorenji temi najplo-dovitejši in najpopularnejši srbski pisatelj satirik g. Branislav Nuši£. Slično piedavanje je imel Nuš č že v Zagrebu, kjer je občinstvo globoko ganil s svojimi slikami in črticami. Podaja nam v pes rih, krepkih črtah svoje vtise, svoja opazovanja in do-godljaje tekom strašnega umika srbskega naroda in srbske voj-ke preko Makedonije in Albanije. Nuš čevi zapiski so zgodovina težke poti na Kalvarijo, katero je moral hoditi jugoslovanski rod, da je dosegel svojo svobodo ... Slike so grozne, a obenem pesem junaške borbe, zlasti ona o begu kralja Petra. Srbska vojska se poslavlja od svoje rodne grude, zapušča poslednje kose svoje zemlje... Umirajo begunci, vojniki, deca, starci, žene, mladenke... Kralj, sam bolan v spremstvu šestih zvestih vojnikov-bor-cev, trpi glad in muke... Vojak mu nudi zadnji grižljaj svojega črnega kruha, a kralj mu odgovarja: — Ne sinko! Vse si mi dal, mladost in kri svojo, kočo in zemljo svojo ... Nočem, da ti odvzamem še ta poslednji grižljaj ! ... A beli orli so zmagali 1 . ..	Komita.
1 Večnaja pamjat srbskemu junaku. Včeraj ob 16 je bil svečan pogreb podpor. Radula Novako--^ vič-a z glavnega kolodvora, kamor so bili pripeljali krsto z Jesenic. Krsta je bila okrašena z cvetje;.:, venci in trakovi. Poklonili so lep venec oficirji 26. pešpolka, jeseniška občina in tovariši Slovenci. Podpor. Novakovič se je hrabro boril v karavanškem pogorju za svobodo slovenskega Korotana in je nenadoma preminul dne 1. junija v borbi s sovražniki. Pogreba so se udeležili mestni župan dr. Ivait Tavčar in oficirji tukajšnje posadke. Drugih zastopnikov civilnih oblasti ni bilo ...
1 Tehniško - visokošolski tečaj«
Odobrena je po kuratoriju za začasni visokošolski tečaj od slušateljev na-oirana matrikulačna taksa. Odkloni pa se pobiranje kolegnine za ta tečaj.
1 Aktivitetne doklade za Ljubljano. Uvaževaie okolnosti, da je 1.) Ljubljana glavno mesto, 2.) da so bile stanarine v Ljubljani od nekdaj tako visoke kakor v mestih z do 80 000 in več prebivalcev, in da 3.) isto velja glede cen za ostale živ-ljenske potrebščine, je b‘.l v sporazumu z delegatom finančnega ministrstva sprejet osnutek naredbe, s katero se uvršča mesto Ljubljana v razred aktivitetnih doklad.
1 Roditeljski sestanek se vfjjf danes ob 19. uii na II. .deški ljud»“ šoli na Cojzovi cesti v Ljubljani. daval bo šol ki zdravnik g. dr M* ricij Rus, pa vabimo stariše in telje šole na to predavanje.	ki
1 Na I. mestni deški ijd^e_ šoli na Ledini se začne danes v jn da) ob osmih zopet redni p°u re_ iutri (četrtek) pa tudi pouk mijalni šoli. — Vodstvo, I. nt-ljudske in trgovske gremija!(lCI . h’
1 Društvo inženirjev v v Ijani vabi svoje člane na se u„f„i,. sredo 4 t. m. ob 20. uri v Hotelu
Union (v Rožicah). Razg°vorn°InxiteV zenju inženjerskih društev. 'Doiouic zastopnikov v to svrh>- .
1 Pazimo na sprehodih. K«
sen je spomladanski sPreh?. tnkai carije po gozdu v Šiško, ah P
pa ni prav varna. Pri 11. mostičku je odlomljena p ilovica bruna. Tukaj si lahko odraščen v mraku nogo zvije ali celo zlomi, otrok pa, ki vedno rad Skače, pa tudi po dried. Dobro bi bilo, če bi si mestni gozdar tudi ta kraj malo ogledal.
1 Orkestralno društvo ,,Glasbene Matice" >ma redno skupno vajo v sredo 4. t. m. točno ob 20. uri; prosim polnoštevilno. Za odbor: Dr. Ivan Karlin, t. č. načelnik.
1 Vožnja po Lattermanovem drevoredu kolesarjem prepovedana. — V zadnjem času so začeli vedno pogosteje nekateri kolesarji kolesariti po glavnem Lattermanovem drevoredu. Policijsko ravnateljstvo je to kolesarenje prepovedalo. Prestopki se bodo kaznovali z globo do 200 K oziroma 14 dni zapora.
1 Vedno le tobak! Policija je *aplen'la neki Ang. Jankovič in Fran Čiški Šoiar večje množine tobaka, ka terega ste skušali vtihotapiti v Nemško Avstrijo. Jankovič je imela 700 viržink in okoli 2 kg tobaka, a Šolar en zavoj smodk.
1 Tepež med invalidi. V Sokličev! goctiloi v Trnovem je v soboto zvečer družba petih invalidov popivata do pozne nočne ure, med njimi Viktor Bevc, iz Podkraja pri LMijl, stanujoč v obrtni šoli, strugar Gorenc Ignac, stanujoč v Korunovi ulici 6. Vsi so zapustili gostilno in se začeli med potjo radi Tržačanov in Jugoslavije prlrekati. Pri tem je sunil eden 3'! družbe Bevca, le-ta potegne «02 in zabode Gorenca v levo stran PfS-» misleč, da je isti krivec. — Na vpitje očeta zabodenega, kateri je bil tudi v družbi, ie priskočil tam službujoči stražnik na pomoč. Težko ranjenega Gorenca so odpeljali v bolnišnico.	r
1 Ljubljanski denarni zavodi
naznanjajo, da imajo v soboto, dne 6. t m. blagajne zaprte.
Italijanska komedija.
!SULan8ka propaganda med Šolsko Nadino. — Kresovi gorč: sežiganje hrvatskih knjig.
Trst, 3t. maja 1819. (Pos. por.)
Podam nekaj značilnih črtic, ki jasno osvetljujejo italijansko bahaštvo ,n kulturno osrečevanje naše dece. Posebno propagando so začeli Italijani med nedolžno šolsko mladino, da ji vcepijo vero v „veliko zmagoslavno mater Italijo — odrešiteljico". Po vsem ozemlju so začeli z raznimi šolskimi slavnostmi in veselicami. In tu pokažejo italijanski pedagogi svoje eksal-Hjane nazore in kulturno perverznost’ ^l°venska deca je napram tem pred-PU8tnim maškeradam hladna. Molči.
I.
vp	na Krasu . . . Šolska slo-
sir« t: s>avnostno obešanje italijan-,J*a kralja. Deca je praznično obetu 3 *n rao^e bfez hrupa pričakuje ‘vonttve svečanosti, trenotka, ko obelil?* ^.'k° Kalijanskega kralja na steno. Citelj vstopi v spremst -u italijanskih ncirjev. Nek, karabinijer nosi z veliko grandeco sliko Emanuelčka. Učiieli nagovori kratko, šolsko mladino.
..Dcca moja! Javiti vam moram, da bodemo danes svečano obesili italijanskega kralja ...“ „„Obesite ga!*“ je zaoril klic mladine. Tenente je ginjen motril ta prizori ...
II.
. Dne 29. maja so v Cerovljah v
Šot* s‘ovesno otvorili italijansko ljudsko
Polk Ui'iteli. podporočnik 146. peš-
za t ^astl',aJe Gmnnini, je razposlal
Sn„ , slavnost vabila z nastopnim sporedom
dan P*5 ur' s*ov,esna maša, ki jo Mon ? preč. tnons. prof. Valeriano
“h. nagovor in obhaj lo otrok, h*- Uri veliko zažiganje vseh tol? H* knjig, ki so jih prosto-Žii. , zhrali šolski otroci. Med zait« i«cm peli himno „La scuola
Priliko1* 4’	80 86 *e nauSi*i za t0
Stanje poročila o Diazovi gokinvi* fitje šolskega napisa. Bla-mon* _ev P°sl°pja, ki jo izvrši preč.
,iS’ Prof. Monti.
Slovesna prisega vseh otrok kralju in domovini. Ob 10. uri v
šolski sobi (bogato okrašeni), deklamacija, petje patdjotičnih himen. Iz vsjajo šolski otroci.
Ob 11. uri banket šolskih otrok, ki ga jim prirede vojaki 1152. stotnije stroj. Fiat Banketa se udeleže tudi gojenci italijanske šole v Goligoršci. Ob 12. uri razdeljevanje daril vsem učencem. Ob 17. uri telovadba in nogometna tekma med vojaki 1152. stot. stroj. Fiat. Tekanje v zanjkah. M!aj za plezanje.
Ob 19. uri šolski sprevod na slavnostnih vozovih, ki so jih okrasili in ki jih bodo vodili vojaki. Sprevod se bo pomikal po nastopni poti: postaja—vojaško poveljništvo — Novaki.
Ob po! 21. uri velika plesna zabava v šolski dvorani, posebej prirejeni za to priliko. Vstop bo dovoljen samo proti vabilu. Za udobnost-povabljencev bo pripravljen tudi bufet.
Ker je slavnost emine stno domoljubna, bodo ves čas prisotni vojaki kraljeve posadke, da se bodo pobratili z malimi odrešenci — bodočimi vojaki nove Italije.
Tragična povest srbskega dijaka.
Dijaki ljubljanskih srednjih šol so sklenili, da stopijo v najtesnejšo zvezo s srbskimi tovariši, ki so toliko žrtvovali za uresničenje našega ujedinjenja. Srbski dijaki so jim takoj odgovorili. Iz mnogih pisem, ki so jih dobili ljubljanski dijaki, priobčujemo sledeče:
Vaše pismo danas dobili. Vestna mi je drago što čemo se na ovaj način dopisivati 1 do boljih prilika upoznati. Mi, „Klub Beogradskih maturanta" za vreme šolskog raspusta napravit černc jednu ekskurzija u Zagreb, Ljubijanu i još neka vožnija v Ijepša mesta po novoosiobodjeriin kraljevima Jugoslavije, i ja se nactam, da čemo se tom priiikom i lično upoznati. Mi imamo naš glasbeni orkestar, kao i pevački kor i d letanl3ku trupu, ter čemo u Zagrebu i Ljubljani dati koncerte. Javite mi, molim Vas, kako je mišljenje u Vaših drugova u tej našoj poseti. Ja se nadam, kao i o3taii moji dru-govi iz uprave kluba, da čemo načina prijem od Vaše Strane, kao i na ev. pomoč od Vas i Vaših drugova u iz-nalaženju stanova i sličnom za naše izletnike. Ja Vas molim, da se raspi-tate kod Vaših drugova, i da mi javite njihovo mišljenje.
A sada nešto o meni. Imam 21 godinu. Majka moja je v Leskovcu sa miadjim bratom, koji je u V. razredu realke. Ja sam vode na Matur, kurzu, pošto sam još 1915 god. Bio u sedmem razredu gimnaztje (pre propasti Srbije). Moj otac bi" je profesor realke, star je bio 65godina. Poulasku Bugara, pod vidom, da ga interniraju on je oteran 36 kilometara od Leskovca, do železničke stanice Džepa, gdje je na najgroznejši način ubivan (izboden bajonetima). Još jedna žrtva, koje je pala za stvaranje države Srba, Hrvala i Slovenaca. Najstariji moj brat, kao rezervni oficir pogmuo je u velikoj bitki na Kumanovu 1912 god., a je-dina naša sestra umila je kao stu-dentkinja-dobrovoljica bolničarka na Skopliu od pegavog tifusa 1913 god. za vreme Srpskc Bugarskog rata. To još nije cela tragična priča o mojoj porodici. Od majktne vrače, jedan in-
in1?!0 ie tak°dje od pegavog titusa 1915 god., a drugi poginuo kao rezervni oficir na Hajmakčalom. Njegov sin, koji je prebegao na Kif, umro je u Mantovi u Francoskoj od tuberkuloze, koju je zadobio u Albaniji. Sad od cele porodice živimo samo još. nas dvoje i još jedan brat tetke, koji je sada tehmčar. Ja sam marta 1917 god. za vreme bune u južnim krajevima Srbije, za koju ste možda nešto čuli, bio tada interniran u Bu-gankoj i	proveo	sam 28	meseci	na
najtežim radovuna u Rili.	ju;a 1918
god. budam oslobodjen i vratini se domu u Lesko vse, kud vam 24. septembra 1918 god. dočekao oslobo-djenje. Sa mnom su bili internirani još više	dijaka,	mojih drugova,	od
kojih su	četvero	umrli u	ropstvu	ed
teškog živeta. U idučim pismima opi-saču Vam neke pojedinosti iz moga života, ako Vas interesuju."
Ali ste slišali tragično povest srbskega dijaka? Toliko so žrtvovali, toliko so pretrpeli 2 a naše osvobo-jenjel In mi... mi pa, ko se nabira denar za srbsko bedno deco, iščemo vsakovrstne izgovore. Ali je to brato-Jjublje! Izkažimo se, da smo pravi bratje in pomagajmo jim! Slišali ste, da nas nameravajo poseliti ob velikih počitnicah in prirediti koncerte. Potrebno bo, da jim bomo pomagali, a zdaj stopite v zvezo z njimi, da bomo v kratkem eno dijaštvo zedinjeno v delu za našo domovino!
Listnica uredništva.
I. R. Ormož. Takih osebnih napadov ne moremo priobčevati. Zato da se je mož spreobrnil in postal vnet Jugoslovan, se ga vendar ne sme z kijem po glavi. — Prav radi priobčimo, če pošljete kaj stvarnega, osebnosti pa odpustite. — Brežice: O kon-finiranih Nemcih došlo še šele danes. Sedaj je že prepozno. Pošljite še kaj. — Maribor; Članka „Na krivih potih" sedaj ne moremo priobčiti, ker bi bil zaplenjen. Pozneje.
Izdajatelj in odgovorni urelnik: Anton Pesek,
Tiska „Zvezna tiskarna" v Ljubljani.
n
Habsburžani 1
Vsi maliki propadejo .prej ali slej, resnica o njih pride slednjič vendarle na dan, Resničnost tega reka morajo sedaj doživeti tudi Habsburžani. Malone nemogoče se nam danes vidi, kako je bilo sploh mogoče pisati o njih toliko in tako prekrasnih reči ter jih verovati. Časniki, družbe, razni vzgojitelji mladine niso samo tekmovali med seboj, kdo da bo lepšo in bolj lizunsko pisaril o njih, mnogi so tudi uganjali že uprav orgije v klečeplastvu, slavljenju in poveličevanju. — Družba sv. Mohorja je izdala nekoč Življenje Svetnikov; toda če odštejemo v njem opisovanje čudežev ter preganjanja in trplfenja mučencev, o vseh skupaj ni napisanih toliko in tako lepih in najlepših lastnosti, kakor jih je o članih bivše vladarske hiše Habsburžanov. In vendar so bili samo ljudje; ne le navadni pregrešni ljudje, kot smo vsi, bili so
ljudje z obilicoprav posebnih slabih lastnosti
zlasti v nravnem oziru. Na tihem se je šepetalo to in ono o njih, zaupno se je pripovedovalo marsikaj ne ravno čednega. Govoriti javno, odkrito o tem pa je bilo razgaljenje njegovega veličanstva in članov cesarske hiše, in je pomenilo dolgo ječo in v teh vojnih časih je marsikateri nesrečnež moral celo dati svoje življenje na morišču, ker je govoril o njih — golo resnico.
V prah so razpadli okovi, ki so branili resnici na svitlo, in ljudstvo se bo čudom čudilo, kakšne ostudne malike je moralo častiti in slaviti.
Pričujoče spomine je napisala GROFICA LARISCH, rojena baronica Wallersee. Bila je hči nekega bavarskega vojvode, s tem nečakinja CESARICE ELIZABETE, njena ljubljenka in prva dvorna dama. Kot taka
je zaznala marsikatere tajnosti na dvoru,
ki jih brezobzirno razkriva. Mnogo te gnjilobe pripoveduje z občudovanja vredno odkritosrčnostjo, marsikaj zopet pa se da posneti samo posredno; v tem pogledu opozarjamo med drugim zlasti na lepo pravljico o povodnem duhu ali možu ter nesrečni kraljici, ki da misliti.
Njeno pripovedovanje se nanaša na cesarja Franca Jožefa in cesarico Elizabeto; pripoveduje o njenem nesrečnem zakonu, njeni nečimurnosti, zaljubljenosti v svojo lepoto in o prečudnih sredstvih, ki jih je vporabljala, da si jo ohrani, in o njenih ljubavnih zadevah ; nadalje o prestolonasledniku Rudolfu, njegovi pokvarjenosti izza mladih let do žalostnega konca, ki je bil ob tako gnjitem življenju in zaroti zoper cesarja neizogiben. Še dalje o raznih nadvojvodih, zlasti nečloveškem Otonu, o blaznih činih blaznih bavarskih kraljev',\ posebno znanega Ludovika, o plemstvu itd. — Čeravno pripoveduje grofica dostikrat kočljive stvari, jih vseeno pripoveduje tako spretno in fino, da ne žali čuta nravnosti. — Njena,
v (Avstriji in STemčijiprepovedana linjicfa
je izšla 1913 v LONDONU, kjer je vzbudila toliko senzacijo, da je doživela že prvi mesec dve izdaji, katerim so v kratkih presledkih sledile še mnogoštevilne druge. — To velezanimive spomine
žccčn smo objavljati u, Jugoslaviji'
kot II. podlistek. Opozarjajte svoje znance na to / pesnica mora na dan, laž o vzglednih krepostnih Habsburžanih izgine kot megla, kadar zasije solnce resnice!
0
?? ^roda se:
Dobro seno v bale vezane se proda v Šiški, Ce-lovška eesta št 89.	707
Prodam dobro ohranjeno kitaro. Lombar, Zg Šiška št. 108.
o?.
Kupi se:
Kupi se takoj več vagonov obeljenega jamskega lesa, premer 10—25 cm. dolgost 1‘5 m naprej, kakor tudi krajniki. Cene se razumevajo 1 m8 postavljen na postajo Brežice. Podjetje premogovnika S. Marjanovič, Globoko, Brežice.
Kupim sadni mošt. Ponudbe pod „Mošt" na uprav-ništvo lista.	709
S
SJ užbe
Chef-Portlr treba odmali hotel Royal, Zagreb. Reflek-tira se na I. razredne sile koji su bili kao takovi namješte-ni u velikim hotelima znanje srpsko, hrvatskog ili sloven-skog te njemačkog, pomoguč-nosti francuskog i engleskog jezika, jamčevina 2<»00 kruna. Reflektantl neka odmah po-šlju svoje ponude sa prepisom svjedodžba ravnateljstvu „Hotel RovaF, Zagreb, Iliča br. 44-46.	687	3-1
Išče se prikrojevalec gornjih delov črevljev. Naslov pove uprav. Jugoslavije.
706
Več kleparskih pomočnikov proti dobri plači sprejme takoj Franjo Dolžan, klep. mojster v Celju, Kralja Petra ul. 8.
Razno:
E?'
bo.
Y vseh premoženjskih in gospodarskih zadevah se obrnite zaupno na Gospodarsko pisarno Dr. Ivan Černe, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6, (nasproti kavarne Union) te). 37, uraduje od 8 - «/a 1, in od 3-5.	52C
Kdo bi vzel 5 Ie zdravega in lepega f za svojega. — Ponud upravo lista.
3@E
I
»JUGOSLAVIJA"
velja za Ljubljano: celo leto .... K 84 — pol leta .... „ 42 — Četrt leta ....	„	21’—
na mesec . ... „ 7 — Za Jugoslavijo in vse de-žele bivše Avstro-Ogrske: celo leto .... K 95;-pol leta . ... „ 50 — četrt leta . . . . „ 26-— na mesec . . . : „ 9 —
Upravoištvo Jugoslavije11.
Pile
1059
zage
orodje
Pozor.
Zavarovalnine (premije) za življensko zavarovalnico „Koruna“, prva češka delniška družba v Pragi, naj se do nadaljre ureditve dopo-šiljajo v Ljubljano Dalmatinova ulica 7, legalni za. stopnik A. Klun. Z nakazilom premije naj se naznani številka police.
Živo apno, zidno in strešno opeko
v celili vagonih -•
ponuja
Valentin Urbančič, Ljubljana, Bleitvcisova cesta 18 (nasproti liceju.)
K. Linhart, urar
c. 7.
Veika zaloga zlatih, srebrnih in niklastih ur kakor Omega, Schaffhausen, stenske ure z nihalom po najnižji ceni. Popravila se sprejemajo vsaki čas in se solidno izvrše 990
za vse svrhe priporoča ODON KOUTNY
špecijalna trgovina jeklenine in tehničnih potrebščin
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 37.
FRAN STRUPI
Celje, Graška cestaS.
Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev in raznovrstnih šip. Prevzemanje steklarskih del. 957
Josip Jug
stavbeni in pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom.
Izvršitev točna. Zmerna cena.
Za vsa izvršena dela jamčim 2 leti.
Zdravilišče z žveplom
inske topli
(Hrvaško). 947 Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdraviliščnl hotel. — Električna razsvetljava! Staroznano, radioaktivno zdravilišče z žveplom -j- 58» C. Priporočeno proti: protinu, revnutlzmu, Išiasu itd. Zdravljenje s pitno vodo pri boleznih v vratu, jabolku, prsih, jetrih, želodcu in črevesnih boleznih. Električna masaža. Blatne, ogljeno-kislene in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. Krasna okolica Novi hoteli.
Moderna oprema. Prospekti zastonj! Zdraviliščni zdravnik: Dr. J. Lochert.
„KINTA“ karbidne svetilke
najnovejšega sestava, fino emajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarne razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej Glavno zastopstvo „KINTA“ svetlih, Lju. bljana. Dunajska cesta n. ============== Telegrami: KINTA Ljubljana. =====
——^aas——ssna—Mn——
Iščem stanovanje na kmetih,
za vsaj 10 mesecev, 1—2 mebl. sobi s kuhinjo oz. souporabo, event. z opold. hrano za 2 osebi. Solnčna lega, lep, gozdnat, originalen, ne preveč kulturen kraj, toda blizu železnice. Električna razsvetljava dobrodošla. Točne ponudbe z vseini podatki in zmernimi cenami čimpreje pod »Pisatelj V. L.« na upravo
lista.
Cunje
vsakovrstne, kakor krojaške odrezke, kupuje: Povše, Kranj, štev. 119.
71’
Priporoča se tvrdka s
JOS. PETELINC
Ljubljana, Si. Pstra nasip št.7
ob Ljubljanici.
-m
Tovarniška zaloga šivalnih strojev za vsako obrt tn njih posameznih delov, igel in olja, ter drugega galanterijskega blaga.
Večja partija pisemskega papirja v pismih in kartonih ter ovitki za urade.
K
Preprodajalci!
remo za čevlje, vaselino za čevlje, cigaretni papir, cigaretne tulčice, pisemski papir v mapah, fino toaletno milo in drugo blago dobite pri Mahler 1 Oplatha, agen-turnl i komisionalni posao, Zagreb, Jelačičev trg št. 28 (polag Narodne kavane).
Smrekov les
(priližno 100 m3) v Peračici pri Črnivcu, podrt od vetra, se proda na mestu v gozdu. — Ponudbe cen za izdelan in neizdelan les je poslati najkasneje do 5. rožnika 1.1. na
Oskrbništvo grofa Thurna v Radovljici.
Pisemski papir najflrteiše vrste
priporoča	103
Marija Tičar, Ljubljana
Največja izbira umetniških razglednic
.J
*
J. C. Kotar
Ljubljana
Wolfova ulica 3
/
£
/
Glavno zastopstvo
»Savinjske tovarne barv in lesnih izdelkov"
priporoča ccnj. odjemalcem prvovrstne
barve, firnis, samokolnice
itd. itd. — NaročHa sprejema
IVAN FERLEŽ
v Celju (Narodni dom).
1
IVAN	pl.	HAPP
STANKA SVIGZL]
Kranj.
poročena.
4. junija 1919.
Breg—Bo ro v ni ca.
DAMSKA ŠIVILJA.
Podpisana uljudno naznanja cenj. damam, da je začela svojo obrt. Sprejema v delo tudi otročje obleke in popravila. Za obilna naročila se najtopleje priporoča in zagotavlja, cenj. damam postreči s solidnim in točnim delom.
Z odličnim spoštovanjem
MARJANA HAFNER, Ljubljana, Marije Terezije c. št. 13 /II./104.
Pozor!
Pozor! m
Vinogradniki!
i	Žveplo
^ za žveplanje trt se dobi v vsaki množini i. s. najfinejše ventilato, dvakrat čiščeno »Floristeila"
pri Gospodarski zvezi v Ljubljani*
Svežo koruzno moko
in pšenične otrobe
razpošiljajo na odpremne izkaznice, ki se imajo naročbam priložiti
Sjedinjeni paromlini D. D. v Bjelovaru.
Prodajalo
se bo dne 7. junija 1.1. posestvo bivše opekarne v Žabji vasi pri Novem mestu* obstoječe iz dveh hiš in 20 oralov gozda.
Pričetek prodaje ob 9. uri dopoldne na licu mesta.
Ljudska posojilnica v Ljubljani.
Trgovcem z manufakturo!
Ljubljanski veletržci naznanjajo, da so prejeli s pomočjo vlade velike množine inozemskega blaga. Blago se bo razpečavalo po cenah od vlade določenih.
Prodaja se začne 10. junija. =
Na drobno bo blago občinstvu na razpolago v vseh detajlnih trgovinah.
Franc Ksav. Souvan. A. & E. Skabernč.
J. C. Mayer. J. Grobelnik.
Feliks Urbanc. J. Medved.