NOVOTEHNA POPUSTI IN UGODNI NAKUPI V VSEH NOVOTEHNINIH PRODAJALNAH OD 25.8. DO 25.9. 1992 _ NOVO ME STO, TREBNJI, KRŠKO, KOSTANJfVICA, METLIKA I. DOLENJSKI LIST ■ E223EB333ES3 I E0SE2EI3ES3 r DOLENJSKI LIST ■M] LU CC H* IU >o DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLTNJSKI LIST mednarodno SREČANJE FILATELISTOV NOVO MESTO — Filatelistično društvo priredi konec tedna, 12. in 13. septembra, VII. mednarodno srečanje 'datelistov, numizmatikov in kartofilov J'hotelu Metropol. Srečanje in menjava uo obakrat od 9. do 17. ure. Organizator pričakuje bogato udeležbo in vabi J* zbiralce znamk itd. na srečanje, "krati pa opozarja. Uspešna nočna akcija na posavski meji Eno skupino Šrilanča-nov prijeli, druge ne BREŽICE — Posavskim mej-nim policistom je predvčerajšnjim uspelo raztrgati očitno izredno dobro organizirano mrežo, kije skrbela za ilegalno prestopanje slovensko—hrvaške meje šrilanških državljanov. V noči na torek, 8. septembra, so namreč policisti na zeleni toeji blizu mejnega prehoda Obrežje prijeli skupino petindvajsetih državljanov Šri Lanke, ki jih je za lepe denarce poskušal ilegalno prepeljati 'L Slovenijo taksist iz Medvod Osman Okanovič. Šrilančani so si-eer imeli potne liste, niso pa imeli Potrebnih vi/. Taiste noči pa so posavski mejni Policisti na zeleni meji s Hrvaško Prijeli še zakonca Silvestra in Štefko •Jagodic iz Vrhpolja pri Kranju ter Marjana Grašiča iz Domžal, ki so bili opremljeni s prenosnimi mobil-n|mi CB postajami. Prek njih so medsebojno komunicirali ter prepeljali aktivnost policistov ob meji. .emu takšno početje, je bilo kmalu Jasno. V avtomobilu omenjene trojke je bilo najdenih tudi 19 potom listov državljanov Šri Lanke, ki naJ bi jih trojka za mastno plačilo Prepeljala v obljubljene zahodne mjzave. Šrilančanov na mejo ni bilo, peitno je organizatorjem pred prijetjem še uspelo opozoriti jih, da so Policisti to noč nenavadno aktivni. Spet pogin rib Lahinja je slabo ogle dalo Črnomlja ČRNOMELJ — Pretekli konec tedna je bil v Lahinji že drugi pogin rib v letošnjem letu. V dolžini enega kilometra od jezu na Žagarcih navzgor so ribiči potegnili iz reke okrog 2.000 poginjenih klenov, platnic, ščuk, somov in rdečeok, ki so tehtal dobro tono. Čeprav rezultatov analiz še ni, ribiči menijo, da so se ribe zadušile zaradi pomanjkanja kisika. Glavni krivec za to je črnomaljska kanalizacija, ki se steka v reko. Tri kilometri struge Lahinje so tako že mrtev kanal, nekdaj pa je bil to raj za ribe in ribiče. Poleg nekaj tisoč Črnomaljcev sedaj reko dodatno onesnažujejo še fekalije okrog tisoč beguncev, ki so v mestu. Kot je dejal predsednik črnomaljske ribiške družine Stane Muhič, jim je občina dala Lahinjo v upravljanje, toda če bi imeli zares možnost upravljati z njo, ne bi dovolili iztoka kanalizacije vanjo. Zgolj čakanje na čistilno napravo za ribiče ne zadostuje. Prav tako ribičem ne zadostuje zgolj odškodnina, ampak zahtevajo ozdravljeno reko, ki je ne nazadnje ogledalo mesta. Po besedah podpredsednika črnomaljskega izvršnega sveta Jožeta Strmca pa poginov rib ni moč preprečiti zaradi zmanjšanega pretoka vode in prevelikega dotoka fekalij. Projekti za čistilno napravo so sicer že pripravljeni, zemljišče odkupljeno, del kanalizacije pa je speljan do bodoče čistilne naprave. V letošnjem letu naj bi pričeli s pripravljalnimi deli, ki so jih morali odložiti zaradi pritožb krajanov. Ker pa bo naprava stala nekaj milijonov mark, zagotovo še nekaj let ne bo čistila črnomaljskih odplak. M. B.-J. Po 50 letih le narodna sprava? | Dr. Dušan Plut ob 50-letnici Gubčeve brigade na Trebelnem-Množica preprostih partizanov, predvsem pa povojna generacija nima kaj obžalovati TREBELNO — »Zgolj od nas, naše pripravljenosti, da se z zgodovino konr, čno sprijaznimo, pomirimo, je odvisno, ali bomo tako kot drugi zreli evropski narodi sposobni sprejeti in nositi vsa zgodovinska dejstva ali pa nas bo slika preteklosti zaznamovala z novimi spori, razdvajanji,« je poudaril dr. Dušan Plut, član predsedstva Slovenije, pretekli petek na Trebelnem v bližini gozdiča, kjer je bila ustanovljena Gubčeva brigada. Potem ko je prenesel iskrene čestitke predsedstva in predsednika Milana Kučana gubčevcem ob njihovem zlatem jubileju, Trebanjcem pa za občinski praznik, je dr. Plut s svojimi besedami večkrat izvabil spontano ploskanje množice, ki seje zbrala v čemernem deževnem vremenu in iskala streho pod šotori, ki so jih naglo postavili teritorialci, ali v bližnji lovski koči. »3.000 km dolga pot od Trebelnega do Ljubljane, 3.000 bork in borcev Gubčeve brigade, ki je trajala skoraj 1.000 nevarnih in neusmiljenih dni, je eden izmed zgodovinskih kamenčkov slovenskega partizanstva v svetovnem mozaiku protifašističnega boja. Gubčeva brigada je bila tudi enota zavezniških sil, ki je nase vezala okupatorske sile. Brez oboroženega odpora partizanov proti okupatorju bi slovenski narod preprosto izginil z zemljevida sveta. DR. RUPEL NA RADIU IN V VINICI NOVO MESTO, VINICA - To soboto ob 16.30 bo gost novomeškega radia Studio D slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. V enourni oddaji, v kateri bodo lahko sodelovali tudi poslušalci, bo govoril o Sloveniji danes in jutri ter o odnosih s sosednjo Hrvaško. Ob 20. uri bo dr. Rupel sodeloval na javni tribuni v Vinici (v stavbi Novoteksa) na isto temo. Pogovor bo vodila novinarka TV Slovenija Petra Držaj. Kljub sramotnim in necivilizacijskim pobojem po koncu vojne, ki so neopravičljivi zločini proti človeštvu, je neobjektivno pričakovanje politične rehabilitacije sodelavcev okupatorja in izničenja bistvenega, osvobodilnega značaja partizanstva.« To so poglavitni poudarki iz govora dr. Pluta na Trebelnem. P. P. PREDSTAVITEV SLS NOVO MESTO — Občinski odbor Slovenske ljudske stranke vabi to soboto ob 16. uri na vrt novomeškega hotela Kandija. Predstavila se bo Slovenska ljudska stranka in njen predsedniški kandidat na bližnjih volitvah dr. Stanko Buser. Po predstavitvi bo družabni večer z domačim ansamblom. V KRANJU SEJEM O KAKOVOSTI KRANJ — V dvorani »B« PPC Gorenjski sejem so v torek odprti 2. sejem z naslovom Slovenski proizvod — slovenska kakovost, ki ima namen spodbuditi prizadevanje za izboljšanje kakovosti naših izdelkov v vse bolj nujni izvozni usmeritvi. PORAZ NI ZMAGA — Na Trebelnem so zbrane ob proslavi 50. obletnice ustanovitve Gubčeve brigade pozdravili krajevni in občinski voditelji, v imenu gubčevcev pa Lado Kocjan. Dr. Plut (na posnetku) je v nagovoru poudaril, da vojaško-političnega poraza domobranstva v 2. svetovni vojni ni mogoče spremeniti v ideološko-moralno zmago v sicer danes pluralni državi Sloveniji (Foto: P. P.) MINISTRI V TRIMU TREBNJE — Preteklo soboto so se slavnostne seje delavskega sveta Trima udeležili tudi podpredsednik slovenske vlade Viktor Žakelj, ministrica za delo Jožica Puhar in minister za notranje zadeve Igor Bavčar. Počastili so 27 jubilantov za 10-letno delo, 15 za 20-letno in 4 za 30-letno delo. Le-ti so: Anton Gašparac, Anton Hlebec, Franc Kaferle in Branko Stergar. Direktorica podjetja Tatjana Fink je poudarila, da je lani 643 delavcev Trima ustvarilo več kot milijardo tolarjev prihodka, kar pomeni dobro petino prihodkov trebanjske občine, in izvozilo za več kot polovico občinskega prihodka. Za dosego vseh dosedanjih rezultatov pri razvoju podjetja se je Finkova zahvalila dosedanjima direktorjema Ivanu Goletu in Stanetu Velikonji ter slavljencem. Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj je donedavnemu direktoiju Trima Stanetu Velikonji, v zahvalo za njegov prispevek pri uspešnem vodenju največjega trebanjskega podjetja izročil umetniško sliko. Za namakanje zemglč S ponedeljkovega obiska kmetijskega ministra mag. ^ »rotnarja KRŠKO — V ponedeljek popoldne seje v Krškem mudil slovenski minister za kmetijstvo Jože Protner s strokovnimi sodelavci. Krčani in Brežičani so ga že dalj časa vabili v Posavje, da bi si na mestu samem ogledal posledice suše. S predstvaniki obeh občin so spregovorili o nelogičnem ocenjevanju škode DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj Preglavice z ocenami Pred našo mlado državo je veliko dela. Če želi biti sodobna, pravna in urejena, mora v prvi vrsti poskrbeti za zgledno zakonodajo. Daje čas za nov zakon, so ugotovili v ponedeljek tudi predsta vniki brežiške in krške občine, ko so imeli v gosteh kmetijskega ministra. Moti jih, da v Sloveniji še vedno primerjamo škodo zaradi naravnih nesreč z velikostjo družbenega proizvoda občine. Po takem sistemu je namreč krška občina s sušo izgubila le nekaj nad 4 odst. družbenega proizvoda, čeprav je v resnici ob 85 odst. kmetijske proizvodnje. Podobno je tudi v Brežicah, kjer je škoda v kmetijstvu 53-odstotna, medtem ko to glede na celotni družbeni proizvod občine znese samo 11 odst Kam pelje taka neprimerna metodologija? V realno oceno škode prav zagotovo ne, saj po sedanji logiki celo najbolj prizadela soboška občina zaradi močne industrije ne bi bila upravičena do solidarnostnih sredstev. Tudi Krško je v nebo vpijoč primer. Zanimivo je, da so Krčani dobili takojšnjo podporo ministrstva ob ideji, da bi sprožili delegatsko pobudo o spremembi zakona v republiški skupščini Toda zakaj ministrstvo samo ne ukrepa? Prav dobro namreč ve, da bi bilo treba ocenjevati škodo na posameznih poljih ali nasadih ne glede na to, v kateri občini so. A ta pot je zapletena in morda zaenkrat tudi predraga. Počakajmo do naslednje naravne nesreče. B. DUŠIČ-GORN1K, I M 'tlC.-UUKMIS Nelogične ; zaradi suše in sklenili, da bodo poslanci v republiški skupščini nemudoma sprožili pobudo za spremembo obstoječega zakona. Po sedanji metodologiji so prikrajšane predvsem občine, ki imajo sicer močno gospodarstvo, saj se nastala škoda primetja s celotnim družbenim proizvodom posamezne občine. Potem ko so si ogledali škodo na nasadih v Stari vasi in na njivah po Krškem polju vse do Brežic, so nadaljevali s pogovori v prostorih krškega Agrokombinata. Gostje so predstavili konkretne ukrepe za ublažitev škode zaradi • Letošnja škoda zaradi suše je pokazala, da so investicije v namakanje ta hip najbolj nujne in bi se tudi zelo hitro povrnile. Ker ni dovolj sredstev za hitro ukrepanje, so člani ministrstva opozorili na kredite Svetovne banke. Ti naj bi bili v kratkem spet na razpolago tudi Sloveniji, in sicer predvsem za zasebno kmetijstvo. Zato so priporočili, naj izvršna sveta obeh občin skupaj s kmetijskimi podjetji in kmeti čimprej oblikujeta programe, da bi lahko pravočasno kandidirali za najem teh kreditov. suše, Krčani pa so opozorili na nujnost pospešitve aktivnosti pri izgradnji namakalnih sistemov, s čimer so povezane tudi še nekatere neizvedene komasacije na Krškem polju. Namakalni sistem povezujejo z oroševalnim ali pa zaradi prašičje farme Pristava tudi z gnojilnim sistemom. B. D.-G. V drugi polovici tedna bo suho in sončno vreme. 1 I na 2. strani: • Sosedje se boje nasilja na 3. strani: • Kako zmanjšati velik iz| na 4. strani: • Na koncu je na vrsti zdravsi na 5. strani: • Moreča negotovost preveva Li na 7. strani: • Zaostalost v imenu države? na 9. strani: • V Glažuto po izgubljeno zdravj • Ušli genocidu, zdaj žrtve et na 14. strani: • Gola zadnjica sprožila pl; na IS. strani: • »Dost mam« tega sprenevedanj V///////////////////////////////////M mmm Dr. Matjaž Kmecl na srečanju borcev domicilnih enot »Verjamem, da bomo znali ubrati pravo pot« Dr. Matjaž Kmecl govor-nil na shodu domicilnih enot v Črnomlju ČRNOMELJ — Preteklo nedeljo je bilo ob 50. obletnici ustanovitve belokranjskega odreda v Črnomlju srečanje borcev domicilnih enot. Nekaj sto udeležencev je v juijevanjski dragi najprej pozdravil predsednik črnomaljske skupščine občine Martin Janžekovič, slavnostni govornik pa je bil član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Dr. Kmecl je dejal, da lahko danes le praznoglavost zažene vik in krik zoper NOB in ga ponižuje v ničvredno boljševistično revolucijo. Kot da so bili tisoči, ki so izgubili življenje med vojno, samo zaripli rdeči politkomisarji, ki jim ni šlo po glavi nič drugega kot moskovska internacionala: kot daje bilo vseh 220 tisoč Slovencev, ki sojih odgnali v lager-je, samih stalinistov. To je poniževanje njihove zvestobe in ljubezni do domovine, hkrati pa tudi znamenje današnjega moralnega stanja, ki ni dobro, ki pa se ujema z glasnimi opozorilnimi znamenji, da doživlja naša mlada pluralna demokracija moralno krizo. Opozoril je, da je skupno in nacionalno vse bolj zanemarjeno na račun delnega in strankarskega ter da se krepi oportunizem javnih medijev. Skrbeti pa nas bi moralo tudi, da se v pravno na pol urejeni Sloveniji širi metastaza nekaj različnih mafijskih sistemov z vsemi skritimi posledicami. Po Kmeclovem mnenju je naša pluralna demokracija potrebna prenove, kakršno lahko dajo le volive, zato so tako zelo pomembne. V Sloveniji po njegovem potrebujemo več kvalitet, ki si jih Slovenci sicer radi pripisujemo, a jih imamo ta čas očitno premalo. To so poštenje, treznost, delavnost, razumnost. Vendar sam trdno verjame v slovenske ljudi in njihovo zgodovinsko presojo, da bodo znali ubrati pravo pot, kot sojo znali v zgodovini. M.B.-J. 6. STRAŠKA JESEN ’92 STRAŽA — Letošnja Straška jesen, kije že šesto leto zapored, bo to nedeljo ob 15. uri na tradicionalnem prostoru pred večnamenskim domom v Straži. To pot so se Stražani lotili poročnih običajev, ki so v teh krajih živeli pred desetletji. Prikazali bodo prevoz nevestine bale, odhod neveste iz domače hiše in šranganje. Vsi obiskovalci prireditve bodo tudi gostje na svatbi. Za popestritev bodo člani turističnega in drugih društev v kraju pripravili še vrsto spremljajočih prireditev. IVAN SIMONIČ — NOVI DIREKTOR KZ ČRNOMELJ ČRNOMELJ — V vodstvu črnomaljske kmetijske zadruge je prišlo do menjave. Dosedanji direktor Niko Požek je dal še pred reorganizacijo zadruge odpoved na delovno mesto, toda tedanji zadružni svet je sklepanje o tem preložil. Sedanji upravni odbor pa je po vrsti neuspešnih prepričevanj Požeka, naj ostane, imenoval za novega direktorja zadruge inž. agronomije Ivana Simoniča, dosedanjega vodjo svetovalne službe v Črnomlju. Simonič bo pričel z delom v zadrugi v sredini septembra, Požek pa bo prevzel vodenje dolenjske svetovalne službe v Novem mestu. V KZ predvidevajo še nekaj kadrovskih menjav in izpopolnitev. Upajo, da bo imela strokovnost prednost pred politiko, kar so člani zahtevali že ob osnovanju nove zadruge, ko so izglasovali tudi prepoved političnih strank v KZ JORDANSKI PRINC V STILLESU — Med večdnevnim uradnim obiskom bolj poslovne kot politične narave v Sloveniji si je pretekli petek dopoldne jordanski princ A sem Bakr Bin Nayef ogledal tudi sevniški Slilles. Direktor Stil lesa Lojze Ratajc je princa Asema, ki je prišel v Slovenijo na povabilo Lesnine—Zunanje trgovine predvsem, da bi pomagal slovenski pohištveni industriji pri navezovanju dolgoročnega sodelovanja na področju inženiringa, zlasti pri opremljanju bolnišnic, orisal, na čem temelji ugled sevniških mizarjev. Princ Asem se je med ogledom dela Stillesa sam prepričal o visoki kakovosti izdelkov, popoldne pa je lahko mojstrovine sevniških mizarjev občudoval pred kosilom še na Brdu pri Kranju. Princu Asemu, ki seje med obiskom v Sloveniji srečal z visokimi slovenskimi politiki, je direktor Ratajc pred odhodom iz Sevnice izročil za darilo lesen slovenski grb, seveda izdelek Stillesovih rezbarjev. Na sliki: med pogovori princa z vodstvom Stillesa. (Foto: P. Perc) Sosedje se boje nasilja beguncev Črnomaljci, ki žive v bližini zbirnega centra, opozarjajo na težave, ki jih imajo z begunci — Ostajajo brez ozimnice — Ilegalni izhodi ČRNOMELJ — Ko so konec aprila pričeli v nekdanjo črnomaljsko vojašnico prihajati begunci iz BiH, so se nebogljeni, utrujeni in prestrašeni smilili sosedom, kateri so jim prinašali hrano in še marsikaj. Toda ko so se privadili na novo okolje in ko so — po mnenju Črnomaljcev, katerih hiše, njive in vrtovi mejijo na zbirni center — ugotovili, kje je moč dobiti kakšen priboljšek, so domačinom postajali vse bolj v nadlego. Prišlo je celo tako daleč, da se sosedje čudijo, kako to, da hodijo vsi, od predsednika Milana Kučana navzdol, spraševat le begunce, kako se počutijo v novem okolju, nihče pa ne vpraša Črnomaljcev, kako živijo ob novih sosedih. Črnomaljci pravijo, da bi morali biti begunci srečni, da imajo streho nad glavo, mir in da niso lačni. Morali bi spoštovati norme, pravila in tudi lastnino tistih, h katerim so prišli, ne pa da prebivalce hiš v soseščini zbirnega centra izsiljujejo, preklinjajo in se nasploh do njih nesramno obnašajo. Največji problem je po mnenju sosedov v tem, da imajo kljub temu, daje center zapr- tega tipa, begunci neomejene ilegalne izhode. Ne bi jih motili, če bi bili v centru, skozi glavna vrata pa odhajali v mesto le takrat, ko bi jim bilo dovoljeno. Toda na večih mestih so prerezali ograjo in sedaj se sprehajajo skozi te luknje, kadar se jim zazdi. Pred njimi ni varno prav nič, kar je zraslo na bližnjih vrtovih, njivah in v sadovnjakih. Eden od sosedov je celo posekal veliko jablano, MED ZMAGOVALCI TUDI DOMA ČIN — Konjeniški klub Bela krajina je preteklo soboto pripravil v Metliki tradicionalno konjeniško prireditev, na kateri se je pomerilo okrog 30 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške. V kategorijah A-2 in L je bil najboljši Sandi Smolnikar na Lesi (KK Krumperk). Pri barierah je Ante Simleša iz KD Zagreb z A-J Ba vario s 1,65 metra posta vil belokranjski rekord V galopski dirki športnih konj je zmagala Nives Karlovec s Fajšo, v kasaški dirki kmečkih dvovpreg pa Darko Hudorovac iz Borihepri Metliki Na fotografiji: Sandi Smolnikar (levo) in član KK Mokrice Zoltan Kiš na Faraonu, najboljša v kategoriji L. (Foto: M. B.-J.) IZLET ZA NAGRAJENCE KVIZA »KOLUMB IN DOBA ODKRITIJ« — Izlet po dolinah petih dolenjskih rek Krke, Radulje, Laknice, Mirne in Temenice so pri Zvezi prijateljev mladine skupaj s Pionirsko knjižnico minulo soboto pripravili za 45 osnovnošolcev iz domala vseh šol novomeške občine. Pod strokovnim vodstvom pesnika Severina Šalijo so si ogledali rodni kraj misijonarja Ignacija Knobleharja, v Mali vasi pri Dobrniču pa jim je pesnik Šali predstavil življenje in delo misijonarja Friderika Barage. Izlet so sklenili z obiskom čebelarja Lojzeta Kastelca, ki je mladim šolarjem predstavil življenje staroselcev in njihovo povezanost s čebelami (Foto: J. Pavlin) ker mu je bilo dovolj, da so bili begunci neprestano pod njo, in to tik pred vhodom v hišo. Dva druga soseda pa sta rekla, da bosta očitno morala posekati kar sadovnjak, da bosta imela mir pred begunci. Nekateri od sosedov so se začeli nasilnih beguncev že bati, zato se, ko jih zagledajo v bližini hiš, raje kar zaklenejo vanje. Med njimi tudi starejša meščanka, pred katere nosom se je begunski fant igral z nožem na vzmet. Ljudje se sprašujejo, kaj mladi moški sploh delajo v begunskem centru, saj po nobe- • Kot je nedavno omenil vodja objektov v begunskem centru, Boris Radojčič, jim nezadovoljstvo Črnomaljcev zaradi beguncev ni neznano. Prav tako so s tem seznanjeni na občini, policiji, teritorialni obrambi in centru za socialno delo. Na občini so obljubili, da ilegalnih izhodov ne bo več, a po obljubi ni nič boljše. Na policiji so rekli, da lahko naredijo obhode ob ograji centra in s tem psihološko vplivajo na begunce, a so to storili le nekajkrat. Na TO so se strinjali s sosedi in priznali, da nimajo denaija, da bi lahko karkoli ukrenili. Na centru za socialno delo pa so svetovali sosedom, naj ujamejo tiste, ki uidejo skozi luknjo v ograji, a bi bila po mnenju občanov to ugrabitev. Očitno je, da bodo morali v Črnomlju upoštevati pritožbe ljudi, ki živijo v bližini begunskega centra, in čim prej najti rešitev. nih mednarodnih pravilih nimajo statusa beguncev. Sosedje ne zanikajo, da so med begunci dobri ljudje, toda tisti slabi mečejo senco na ves center. Nakazali so tudi rešitev: center naj zavarujejo in s tem preprečijo ilegalne izhode. Menijo, daje na zavodu za zaposlovanje že dovolj mladih brezposelnih, pa naj jih postavijo za stražaije. M BEZEK jAKŠE ZABAVNO TURISTIČNA PRIREDITEV V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ — Turistično društvo Šentjernej priredi v soboto, 12. septembra, na hipodromu v Šentjerneju veliko zabavno turistično prireditev. Vsa stvar se bo začela ob 18. uri. Prireditelji so zagotovili hastop blizu 10 glasbenih skupin, pripravljajo družabne igre z bogatimi nagradami, modno revijo, erotic show in še kaj. Prireditev bosta vodila Saša Einsiedler in Simon Štemberger, za pestro in svojstveno gostinsko ponudbo pa bo poskrbel Kmečki hram iz Kostanjevice. Prireditelji bodo organizirali tudi prevoze iz Novega mesta in drugih krajev ter nazaj. Marjeta Štiblar: »Starši in otroci naj bojkotirajo pouk srbohrvaščine!« Dokončna rešitev beguncev in »južnjakov«? SNS se je predstavila Sevničanom SEVNICA — »Revizija zakona o državljanstvu je prva stvar, ki jo bo naša stranka rešila, ko pride v parlament,« je poudarila sekretarka Slovenske nacionalne stranke (SNS) Marjeta Štiblar na predstavitvi stranke v Sevnici, na kateri seje zbrala kakšna stotnija privržencev SNS, članov drugih strank in ljudi, ki so prišli zlasti zavoljo razvpitega strankarskega prvaka Zmaga Jelinčiča. Jelinčiča v Sevnico ni bilo zaradi nevarnosti, da bi prišlo do incidenta. Po besedah Štiblaijeve vodstvo SNS, ki premore okrog 2000 članov v 30 slovenskih krajih, organi za notranje zadeve stalno ovirajo, onemogočajo, pregledujejo avtomobile, ker menda iščejo orožje in podobno. Na ta način so skušali tudi preprečiti kongres SNS v Kočevju, ki ga bodo ponovili. »To ni demokracija, to je informbiro, stalinizem, inkvizicija. Med zadnjo vojno je od 129 prostovoljcev SNS dala 26 prostovoljcev. Po vojni pa se general Marijan Čad sprehaja po Sloveniji in od gospoda Janše zahteva pokojnino. V TO je le 23 novih častnikov, vse ostalo je stara klika. Veliko vojakov se pritožuje, da to ni naša vojska. Vlada spi, narod ne ve ničesar in čaka,« je vzneseno komentirala sekretarka Štiblaijeva. Zakon o državljanstvu je treba revidirati po mnenju SNS, da bi za Slovence »rešili« 100.000 delovnih mest, 55.000 stanovanj itd., ki jih zasedajo »južnjaki«. Štiblaijeva je povedala, da so se na Kočevskem zboru dogovorili tudi za »dokončno rešitev begunskega vprašanja v Sloveniji«, saj naj bi bilo po njenih besedah beguncev že okrog 120.000. Številni med njimi pa si tega statusa naj ne bi zaslužili oz. ga grobo izkoriščajo. P. P. • Slovenski narod se v položajih resnične ogroženosti kar dobro obnese, slabo pa prenaša svobod-nost (Paternu) Dol bra šol la ne zataj i svoj ieg ai poslanstva Nekatere misli in iztočnice ob začetku novega šolskega leta — Kakšne novosti se obetajo šoli (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Čez pol leta bo na dnevnem redu spet razpis za vpis v srednje šole. Lanskoletne kritične pripombe nakazujejo, naj se čim-prej določi mreža srednjih šol (s programi in poklici) za vpis v tem šolskem letu. Samo tako bo možno pravočasno, smotrno in uspešno usmerjanje učencev, ki bodo junija končali osnovnošolsko obveznost, v dveletne, triletne in štiriletne programe srednjega šolstva. Eksterno (zunanje) preveijanje znanja bo tudi v tem šolskem letu. Kako bo zasnovano in v kakšnem obsegu bo potekalo, pa bo šolam sporočeno še meseca septembra. Pred meseci je bil sprejet Pravilnik o maturi. Predvideno je, da bo matura za dijake štiriletnih srednjih šol, če se ne bodo odločili za zaključni izpit, v šolskem letu 1994/95. V tekočem šolskem letu pa se bodo začele priprave za poskusno maturo za dijake, ki bodo šolanje po štiriletnih programih zaključili v šolskem letu 1993/94. V projekt poskusne mature naj bi na vzorcu šol vključili 5% te generacije, torej okoli 500 dijakov, in sicer z gimnazij, strojnih, elektrotehničnih, ekonomskih, kmetijskih in zdravstvenih šol. Ta poskus bo v celoti strokovno voden in dijaki, vključeni vanj, bodo na kvaliteti znanja samo pridobili. Omogočal pa bo pridobiti dragocene in potrebne izkušnje za frontalno Izvedbo mature v šolskem letu 1994/95. V šolskih zbornicah je vse več ustvarjalnega nemira. Dobro ime si šola zagotavlja sama. Tega ji nihče ne more podariti. Ugled ji raste z zavzetim ravnateljem za novo in boljše ter z inovativnim in uspešnim delom vseh pedagoških delavcev. Vse bolj je pomembno timsko delo. Sole, ki se bodo s svojimi vidnimi izkušnjami na posameznih področjih posebej potrjevale in ki bodo hkrati odprte za sodelovanje z drugimi šolami in strokovnimi institucijami, bodo dobile status inovacijskih šolskih zavodov. Da med šolskim letom ne bi bil moten ustvarjalni ritem vzgojno-izobraževalnega dela, naj se vsa odprta vprašanja, povezana z materialno-finančnimi vprašanji šol, pravočasno in čimbolj zadovoljivo rešujejo in rešijo med pristojnimi partnerji že na primarnih mestih za urejanje teh zadev. Dobro sodelovanje s starši in okoljem je pomembna sestavina pedagoško uspešno vodene šole. S tem se zagotavlja medsebojno zaupanje in odveč so vprašanja, kdo ji v takih odnosih za kaj pristojen in odgovoren. Dobro počutje otroka v šoli pa je temeljni pogoj za njegovo vsestransko rast in potrjevanje njegove pozitivne samopodobe. Tudi klubi staršev za boljšo šolo so lahko pomemben dejavnik za utrjevanje poti, ki vodijo k spodbudnim odnosom in boljšim izobrazbenim in vzgojnim dosežkom. Pred začetkom novega šolskega leta je nemalo težav z učbeniki, manj z alternativnimi. Dejstvo je, da so za starše predragi. Letos je morala ukrepati celo vlada, da so ostali pri »znosnih« cenah. Učbenike naj bi izdajali tisti, ki bi v konkurenci ponudb take storitve najceneje opravili. Težko je veijeti, da ne bi uspeli. Spomladi 1993 bo v Ljubljani v okviru dnevov slovenskega šolstva razstava učil in šolske opreme. Sodoben pouk se ne more udejanjati s šolsko tablo in kredo. Novosti učne in informacijske tehnologije so pomembne, če jih šola skladno z zahtevami učnih načrtov za uporabo tudi nabavi. Gospodarsko področje dobro ve, da z zastarelo opremo in tehnologijo ostaja na repu učinkovitosti in kvalitete. Šola pa za občnim napredkom ne more zaostajati. Tudi v šolske knjižnice naj smotrno prihaja sveža literatura, za vsa predmetna področja in dejavnosti, za potrebe učencev in učiteljev. Samostojnega učenja in abecede raziskovalnega dela si učenci in dijaki ne bodo privzgojili, če ob učbenikih ne bodo uporabljali dodatne literature. Vsak učenec je za nekaj nadaijen, samo omogočiti in pomagati mu je treba, da uspe. Sola svoje strokovne, pedagoške in vzgojne funkcije ne more niti za trenutek zatajiti. To poslanstvo ji je zaupano in razumljivo je, da niti najmanj ni lahko. No- ben učenec v procesu organiziranega šolskega dela ne sme doživljati vnaprejšnjega nezaupanja. Postopki, ki učenca ne motivirajo za tvorno delovno sodelovanje in potrjevanje uspehov, pedagoško niso utemeljeni. Avtoriteta je znanje, avtoriteta kogarkoli v šoli je nenehno prizadevanje, da s pedagoško utemeljenimi postopki prerašča slabše in nezadovoljivo ter išče novo in boljše. Na začetku šolskega leta učitelji seznanijo učence s cilji in nalogami predmetov in dejavnosti, ki jih vsebuje letni delovni načrt šole, in jih pridobivajo za sodelovanje. Utemeljiti je treba tudi predvidene metode in načine dela ter uporabo učnih pripomočkov in drugih učnih sredstev, sprotno preverjanje znanja, ki naj bo predvsem ustno, ter kriterije ocenjevanja. Ob dobro naravnanem vzgojno-izobra-ževalnem delu, s preverjanjem znanja, ki naj odpravlja kampanjsko učenje, in z ustreznimi dogovori ter postopki tudi ocenjevanje ne more mimo uspešnih rezultatov dela učiteljev in učencev. Odgovornost za znanje slovenskega jezika naj ne bo potisnjena v ure, namenjene temu predmetu. Slovenski jezik je tudi učni jezik in občutljivo vzgojno sredstvo pri vseh predmetih in v vseh učno-vzgojnih situacijah. Med trajnimi vrednotami naše narodne samobitnosti ima slovenski jezik častno in nezamenljivo mesto. In še kako prav je, da na to šola prav v nobenem trenutku ne pozabi. Trajno in uporabno znanje, pridobljeno na tej ali_pni zahtevnostni stopnji šolanja, upoštevajoč pri tem specifične sposobnosti in zmožnosti učencev in dijakov, je vrednota, pomembna za posameznika in družbo. Dobra šola se torej potrjuje z uspešnimi rezultati dela. To ji je poslanstvo, vodilo in odgovornost. Na pročelju stare (prenovljene) osnovne šole v Kostanjevici je zapis v latinščini, ki se v slovenščini glasi: Noben dan brez cilja. Modrost te misli prav gotovo ni po naključju prišla na vidno mesto te šole. Dnevi, določeni za delo, naj se kot taki tudi spoštujejo. Doživetje uspehov pomeni sprostitev in srečo. Kako drugačen je prosti čas, če imajo učenci in učitelji za sabo uspešno opravljene šolske obveznosti! Skrb za zdravje in varnost je stvar učencev in dijakov, staršev, šole in drugih, ki lahko svetujejo in pomagajo, da se preventivni ukrepi spoštujejo in upoštevajo. Vsakdo ima pravico do zdrave psihofizične rasti, toda nezaželeni vplivi so včasih močnejši od volje posameznika. Zdravje je vrednota, o tem ni nobenega dvoma. Vodilo iz antike, daje zdrav duh v zdravem telesu, naj v maksimalni meri velja tudi za naš čas. Otroci, začasni begunci iz BiH, bodo deležni skrajšanih izobraževalnih programov v centrih, kjer bivajo. To bo zanje svojevrstna človeška uteha in kulturna potreba. Povzročitelji vojne sojih prikrajšali za radosti, kijih v obilni meri poraja čas brezskrbne mladosti, oropali sojih za mir in normalno človeško sožitje. Kako strašna slepota za človeka! Ta Prešernova misel je najbolj primeren komentar za nerazumljivo vojno nasilje, ki se je v najbolj kruti obliki spozabilo in brezobzirno sega celo po življenjih otrok. Najbolj iskana vrednota je torej mir. Mir, ki omogoča, da lahko načrtno zremo v današnji in jutrišnji dan. Naj bo šola prijazna in uspešna. Kot tako naj jo doživijo tudi novinci v prvih razredih osnovnih in srednjih šol, kot taki naj ji bodo od prvega dneva dalje zvesti tudi učitelji začetniki. Vsem pedagoškim delavcem, ki so se po desetletjih dela odločili za zasluženi oddih, pa naj velja iskrena zahvala za vse, kar so dobrega in plemenitega naklonili mladim generacijam. Vsakdo, ki dela v šoli ali za šolo, naj tudi v tem šolskem letu potrdi svoj del odgovornosti. Tudi čista in estetsko urejena šola naj sodi v odgovornost vseh in vsakogar. Šola je izobraževalna, vzgojna in kulturna ustanova, znanje, pridobljeno v njej in z njeno pomočjo, pa najbolj dragocena dobrina. Zatorej, noben dan brez cilja! Prof. JOŽE ŠKUFCA nas a anketa Prepoved za nacionaliste? Pred dvema tednoma je bil v Kočevju prvi kongres Slovenske nacionalne stranke. Minil je brez predsednika Zmaga Jelinčiča in nekaterih vodij območnih odborov, ker so jih ravno takrat zasliševali varnostni organi in jim odvzemali orožje, za katero Jelinčič trdi, da je ostalo v Sloveniji po lanski vojni in so ga le zbirali, da bi v določenem trenutku pred volitvami, ki bi jim prinesel nekaj političnih točk, izročili. Sam Jelinčič je prepričan, da ima afera globlje politično ozadje, da so hoteli doseči razpad kongresa in stranke. SNS naj bi jim šla zelo v nos, saj je po Jelinčičevem mnenju edina, ki se bori proti temu, da bi Slovenijo potisnili nazaj v jugoslovanske vode, za kar si prizadeva del samega slovenskega političnega vrha. Jelinčič je prepričan, da bo njegova stranka kljub tej aferi dosegla na volitvah velik uspeh ali zaradi nje še večjega, češ da veliko ljudi misli tako kot SNS, posebno o odnosu do Neslovencev, le da tega glasno ne povedo. Po drugi strani je nekaj zahtev, naj oblasti prepovedo delovanje SNS, ker je skrajno desna, nacionalistična, nedemokratična in ker neti nestrpnost in sovraštvo do drugih narodov. Bo to res potrebno? Alije dvomilijonska mlada Slovenija med okrog 90 strankami, kolikor jih je nekaj tednov pred volitvami na politični sceni, sposobna normalno in kot prava demokratična država prenesti tudi takšne ekstremistične stranke? ANDREJ MATKOVIČ, gimnazijski maturant iz Črnomlja: »Prepovedal bi stranko, ki preveč poudarja nacionalizem, saj jo lahko hitro zanese predaleč in zaneti sovraštvo med ljudmi. Prav tako bi prepovedal stranko, katere glavni moto bi bil militarizem. Menim, da ima vsaka stranka za dosego ciljev kup primernejših sredstev, kot je orožje. Vse ostalo me pri strankah ne moti, le da nekatere žal preveč pozabljajo na propadajoče gospodarstvo.« JANKO GUŠTIN, električar iz Meri like: »Prepovedal bi stranke, ki so proti demokraciji, ki ne pustijo človeku razmišljati s svojo glavo, ki mu želijo že v kali zatreti vsako iniciativo in ga nasploh zabiti v tla ter mu tako onemogočiti vsako svobodo. Tudi takšne bi prepovedal, ki zatirajo poslovnost in tiste, v katerih prevladuje komunistična miselnost. Prav nič mi niso pri srcu stranke, ki želijo svojo moč dokazovati z vihtenjem orožja.« FRANC VOVK, trgovec iz Novega mesta: »Strank, ki imajo v svojem programu nacionalistične težnje, ne podpiram. Zmago Jelinčič je s svojo stranko spet podpihal nekaj sovražnih plamenčkov na Hrvaškem, zato mi ni všeč. Mrzim orožje in upam, da z njim v Sloveniji ne bomo nikoli več spreminjali ureditve. Glas bom dal tisti stranki, ki bo imela jasen in uresničljiv program, ki bo koristil vsem Slovencem.« VLADO POLJANC, zobozdravnik iz Ribnice: »Ekstremne stranke, naj gre za nacionalistične ali kakšne druge, v bistvu niso prave stranke. Stranke so dobre, če uresničujejo širše interese ljudi, ekstremistične pa se bojujejo samo za neko stvar. Takšne stranke bi bilo treba prepovedati. Jelinčič, denimo, ima morda dobre ideje, vendar gre preveč v skrajnost in uporablja metode, ki niso moralne.« VESNA KRIŽMAN, delavka v Kočevskem tisku iz Kočevja: »Nekatere stranke bi bilo potrebno prepovedati. Skrajno nacionalistične ideje in zavzemanje za nošenje orožja zbuja preveč agresivnosti. SNŠ ima veliko dobrih idej, vendar je po moje preveč napadalna. Vse skrajnosti, leve ali desne, nam v tem trenutku samo škodijo. Neslovenske stranke ne bi smele priti v naš parlament, prav tako ne ekstremistične stranke.« FRANCI BABIČ, novinar Radia Brežice: »Sem odločno proti ekstremnim strankam in mislim, da bi jim morala država nekako stopiti na prste. Če v demokraciji tega ne more doseči z zakonom, ima na razpolago še druge možnosti, na primer posebej usposobljene službe, ki _ lahko kontrolirale ekstremne stranke in njihove namere ter na ta način pravočasno preprečile izgrede.« METOD ŠONC, poslanec v republiški skupščini, iz Krškega: »Parlamentarna demokracija je za zdaj najboljša ureditev, osnova parlamenta pa so stranke. V demokraciji morajo biti različne stranke z različnimi interesi. Država jih ne sme ovirati, temveč mora dopustiti, da se ekstremne ideje izločijo v samem parlamentu, kjer nimajo podpore večine. Vsekakor pa mora država z zakonom prepovedati nasilne metode doseganja ciljev.« ANDREJ JAZBEC, delavec v sev-niškem Stillesu: »Nisem za to, da bi popove dali delovanje katerekoli stranke v Sloveniji, čeprav me precej moti, da delujejo nekakšne podružnice tujih strank iz bivših jugoslovanskih republik. Če pa b* se katerakoli stranka pregrešila zoper našo zakonodajo ali celo ustavo in bi hJe' no delovanje ogrožalo našo mlado državo, bi bilo treba odločno ukrepati po pravni poti.« LUDVIK JERMAN,‘dipl. inž., vodja Kmetijske svetovalne službe v Trebnjem: »Zaradi zadnjih dogodkov okrog Zmaga Jelinčiča in njegove Slovenske nacionalne stranke je bilo po moje veliko nepotrebnega hrupa. Pridružujem se tistim, ki menijo, da gre po vsej verjetnosti za politično ozadje. Kriminaliziranje prvakov SNS bi v očeh številnih Slovencev na socialnem obrobju utegnilo le še povečati popularnost SNS in njen uspeh na bližnjih volitvah.« 2 DOLENJSKI UST Kako zmanjšati velik izpad krme Posledice katastrofalne suše je mogoče omiliti tudi s setvijo prezimnih krmnih posevkov — Priporočene sorte in najboljša tehnika pridelovanja_ Suša, kije prizadela Slovenijo, je prizadela tudi rast poljščin in travinja. Posledice so zmanjšan pridelek krme in koruze ter odkos na travnikih, posebno na plitvih in ilavnatih tleh. Da ne bo potrebno zmanjševati staleža živine, lahko nekoliko ublažimo pomanjkanje krme s setvijo prezimnih krmnih dosevkov. Za setev le-teh izrabimo vse razpoložljive površine, to so krompirišča in površine, kjer je bila že posilirana koruza, ter ponovno sejemo na stmiščih, če so posevki propadli. Ti posevki bodo dali spomladi prvo zeleno krmo, za njimi pa bomo ponovno sejali koruzo, krompir ali kakšno drugo pozno jarino. bra, in sicer 90 do 110 kg graha in 50 do DNEVI TEHNIKE IN PRVENSTVO V ORANJU NOVO MESTO — V četrtek, J7. septembra, se bodo v Kmetijski p>li Grm začeli dnevi kmetijske tehnike in prvo državno prvenstvo v tekmovanju oračev. Prvi dan bo °b 12. uri strokovno predavanje z Ogovorom o ekologiji in kmetijski mehanizaciji, v petek, 18. septem-“fa, bo ob 10. uri najprej predstavitev strojev, ob 13. uri poskusno oranje in ob 19. uri družabno sre-eanje. V soboto bo ob 8. uri najprej tekmovanje v oranju, ob 10. uri pa Praktični prikaz strojev za obdela-JJ°, gnojenje, setev in varstvo rast-lln- Vabljeni! * Vic hudega, če nekaj smrdi v naši deželi, samo da je toplo. I NOVOMEŠKI TRŽNICE . Ta tržni ponedeljek smo približno ‘zvedeli, zakaj je novomeška tržnica najdražja med slovenskimi. Prodaja-'ec iz Brežic je pripeljal veliko količino hrušk in jih ponujal po 60 tolatjev. tecej mu je še ostalo, zato jih je ponudil Micki, ki jih je nekaj minut po njegovem odhodu že ponujala po ot) tolaijev. Poglejmo še druge cene ?a ta ponedeljek: paprika 150, grozdje 130, banane 90, paradižnik 90, me-tancane 150, breskve 60, hruške 70, slive 50, jabolka 50 do 80, tropinovo *8anje 250, maline 100, jajca 14 do 1.6, čebula 70, koren 70, endivija 150, sirček 200, domače grozdje je 150, *flje 80, česen 300, fižol 200 tolaijev. pri Bernardi smo zapisali: solata 189, radič 179, grozdje 109, banane 99, 210, pisani fižol 105, kumare tlO, česen 289, zelje 74 tolaijev, pri “eladiniju pa: paprika 90, banane 60, breskve 120, zelje 70, lubenice 7°. solata 150, slive 80, hruške 70, Krompir 35, čebula 80, česen 300 in une slive 250 tolaijev. O _ * * • V t/ Sejmišča H — Na sobotni redni te- “j®1" 80 Prodajalci pripeljali treh mesecev starih in 69 sta-Jah prašičev. Prvih so prodali 105 P® 300, drugih pa 33 po 200 do 220 ■atjev za kilogram žive teže. Mnogocvetno ljuljko sorte tetraflo-rum; ali dilana sejemo v čistem posevku 40 do 45 kg/ha. Ob dvakratnem spomladanskem dognojevanju (30 in 40 kg N na 1 hektar) bo prvi odkos že v sredi aprila. Krmo ogrščico sorte starška; sejemo 12— 15 kg semena na 1 ha; čas setve do 10. septembra, odkos od sredine do konca aprila za zeleno krmo. Krmno repico sorte perko ali petra-nova; sejemo jo lahko še do 15. septembra, in sicer 10—12 kg semena Mešanico krmnega graha sorte mak-simirski beli, ječmena, rži (lahko tudi pšenice); sejemo od 15. do 30. septem- OBVESTILO Kmetijska svetovalna služba obvešča vse kmete, ki jih je prizadela suša, da je Občina Novo mesto namenila za sanacijo škode 5500000 sit, in sicer; 1. Pri nabavi semen mnogocvet-ne ljuljke, krmne repice in krmne ogrščice lahko uveljavljate regres 200 sit za kilogram. Svetovalcu z vašega območja je potrebno predložiti potrdilo o nakupu. 2. Občina bo regresirala tudi koruzo, ki jo bodo kmetovalci morali dokupiti zaradi manjšega pridelka. V ta namen je potrebno vašemu kmetijskemu svetovalcu javiti potrebe do 15. septembra. Kmetijska svetovalna služba 70 kg žita na hektar. Odkos v začetku maja. Površin, ki so bile že posejane z dosevki, pa so ti zaradi suše propadli, ni potrebno preoravati, temveč jih plitvo obdelamo s kultivatoijem. Pred kultiviranjem potrosimo 100 —150 kg kana na hektar in posejemo seme. Isto velja za površine, kjer je bil krompir. Po si-lažni koruzi je potrebno zemljo plitvo (15 — 18 cm) zorati — možna je uporaba vrtavkaste brane ob predhodnem podrahljanju — skultivirati ter pognojiti s 30—40 kg N, če so tla s P in K normalno založena, sicer pa osnovno gnojenje opravimo z NPK (300 kg 3* 15 ali drugim primernim NPK). Po setvi je nujno posevek povaljati. Po vzniku kržnic je potrebno posevek zavarovati pred bolhači in gosenicami repične grizlice, če se navedeni škodljivci pojavijo. Za zatiranje obeh škodljivcev uporabimo insekticid, ki je na razpolago. Spomladi, takoj ko se sneg stali, dosevke pognojimo s 100kgKAN/ha,če je bil posevek ob setvi pognojen z dovolj PK, sicer dognojimo s toliko NPK na 1 ha, da damo posevku najmanj 30 kg N (dušika) na 1 ha. Posevek drugič dognojimo konec marca ali v začetku aprila, in sicer z najmanj 40—50 kg N/ha (150—200 kg KAN). Dvakratno dognojevanje je za zgoden in obilen odkos nujno. Travnike, ki so bolj ali manj prizadeti, je zaradi hitrejše regeneracije, obnove travne ruše, potrebno pognojiti s Nič mu ni bilo podarjeno »Prišel sem ravi mladi kmet iz em, da bi na zemlji živel,« pravi mlad ___________Kačjega Potoka, Andrej Senekovič________________________ KAČJI POTOK — V Kačjem Po- pal, ampak da bi na njej živel,« pravi toku, ki je bil med 11. svetovno vojno Andrej. Da bi naredil silos, prekril hlev, požgan, je danes le ena hiša. V njej živita spravil stroje pod streho in zadovoljil zakonca Andrej in Janja Senekovič iz zahtevam sanitarne inšpekcije po ure-Mozlja. Na pred leti opuščeno farmo Mercatorja — Kmetijskega gospodarstva Kočevje sta prišla pred dvema letoma. Še danes nista končala s čiščenjem zaraščenih travnatih površin, sta pa zato nabavila že nekaj strojev, naredila silos in napeljala elektriko in telefon. Vse, kar sta naredila, je delo njunih pridnih rok, saj, kakor pravi Andrej, denaija nista dobila od nikogar. Na 167 ha pretežno pašnikov in travnikov Senekovičeva vzgajata plemenske telice. Trenutno imata okoli 150 glav živine, vendar bosta morala zaradi suše čredo veijetno za pol zmanjšati. K temu bo v veliki meri doprineslo dejstvo, da se kmetija nahaja v gojitvenem lovišču Medved. O kakšni odškodnini za to, da letno ne vzredi samo sto krav, ampak približno prav toliko tudi košut, seveda ni govora in je Andrej tudi ne pričakuje. Pričakoval pa je več posluha za kmete na republiški ravni. »Nisem prišel zato, da bi zemljo izro- Kmetijski nasveti Stop za nezaželeno sesanje J* je najbolj naraven in najboljši način reje goveda. Ima pa nekaj pomanjkljivosti, mednje štejemo nezaželeno sesanje, ^ s P3*0 'n Prosl° rejo v hlevih včasih razpase celo do 8 spodarsko škodljivih razsežnosti. Pred bližajočo sc jesensko P so bo zanimivo zvedeti od veterinarja Janeza Koprivnikarja, 'Jc mogoče nevšečnost preprečiti in izkoreniniti. Takole pravi. Nezaželeno sesanje sc pojavi predvsem pri rastočih živalih in v Vo'Jo spremenjenega načina prehranjevanja. V kmečki reji jc ^ navadi, da teleta pripuščajo n kravi dva do trikrat na dan. V Id0.9 minutah popije tele potrebne 3 do 4 1 mleka. Če tele ■ - Povezano, sesa tudi do desetkrat dlje, s tem pa se nekako njegova naravna težnja po sesanju. V prvem primeru 0J-ad?v.oljena želja po sesanju najde druge možnosti: živali hzujejo in sesajo stvari, ki jim pač pridejo pred smrček. Na paši sc živali često sesajo med seboj, to pa lahko povzroča ^ etja, infekcije ali absccsc. Prihaja do poškodb vimena in seskov, Zm rT1ast't'sa ali nefiziološkega ovimljcnja, kar vse lahko občutno n"'3n*a mlečnost. Rejci opažajo, da so k temu nagnjene predvsem Katere najboljše pasme, kot je na primer pasma jersey, ki daje Pko z največjim odstotkom mlečne tolšče. j. . vinozdravniic Koprivnikar svetuje, naj rejci poskrbijo, da bo * ' napajanju telet oteženo sesanje, torej, da naj ima cucelj manjši injtok mleka. Prav tako je priporočljivo, da v jirimeru reje v ^ pinskih boksih po napajanju teleta za nekaj časa privežemo, p3, Sc v njih poleže nagon po sesanju. Ugodno vpliva tudi * KJadanje kar najboljšega sena, da sc mlade živali čimprej lotijo Y ‘jzve kovanj a, to jc naravnega načina prehranjevanja prežvekovalcev. V? lahko začne prežvekovati že od petega dne naprej. Mazanje vimena in drugih delov živali, ki so lahko predmet l Sanja, z raznimi smrdljivimi odvračali, jc prej škodljivo kot j. ristno. Jz etičnih razlogov stroka odklanja tudi različne možne rJurške posege (amputacijo vrha jezika, na primer), priporoča j! različne nosne ploščice z bodicami in druga mehanična lagala, ki nezaželeno sesanje preprečujejo. Inž. M. L. Mš! IH NJIl/ NIHČE NEC *^NE ORJE ■H KNJIŽNE NAGRADE ZA NAJBOLJ TOČEN ODGOVOR — Ta teden bomo bralcem, ki bodo čimbolj točno napovedali število natisnjenih izvodov Dolenjskega lista, podelili pel knjig ČZP Kmečki glas. Pravilne ali vsaj približno pravilne odgovore sporočajte od četrtka naprej po telefonu 23-610. Prvih pet bo prejelo knjigo Marije Brenčič-Jelen, Naših njiv nihče več ne orje. Seveda lahko sodeluje v obeh nagradnih igrah hkrati in morda boste poleg knjige prejeli še 3.000 tolarjev. Veliko sreče! 150— 180 kg K AN na 1 ha na normalno s P in K založenih tleh; na slabo založenih tleh pa je potrebno gnojenje z NPK 18:9:9,13:10:12,15:15:15 in podobnim gnojilom; skupna količina N 40—50 kg na 1 ha. Gnojevko, razredčeno v razmerju 1:1, razvažamo po dežju ali v hladnem vremenu, da se izognemo ožigom ruše in prevelikim izgubam dušika. Celotna količina gnojevke naj ne presega 20 m3 na ha. CVETO GOLOB Kmetijski zavod Ljubljana Podcenjeno delo domačih vinogradnikov Z okrogle mize Slovenska kmečka zveza (SKZ) je 4. septembra, v času Ljubljanskega vinskega sejma, pripravila okroglo mizo o slovenskem vinogradništvu in vinarstvu. V razpravi so sodelovali minister za trgovino Jože Jeraj, mag. Julij Nemanič iz Kmetijskega inštituta Slovenije, dr. Franc Zagožen in Slavko Drago-van iz SKZ, zasebna vinogradnika Janko Bukovec iz Semiča in Franc Martinčič iz Šentjerneja in še nekateri. Zal se okrogle mize ni udeležil minister za kmetijstvo mag. Jože Protner. Na okrogli mizi smo poudarili, kako pomembna je obnova slovenskih vinogradov, saj kvalitetnega domačega vina na našem trgu primanjkuje. Danes pa je v Sloveniji z vinsko trto zasajenih le okrog 15.000 ha, kar je pol manj kot pred vojno. Vendar je delo naših vinogradnikov otežkočeno, zlasti zaradi uvoza cenenih vin iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. Slovenski vinogradniki v ceni težko konkurirajo tem vinom dvomljive kakovosti. Žal vlada ni storila vsega za zaščito domačih vinogradnikov, vzrok pa je v njenem kratkoročnem liberalnem pristopu. Na okrogli mizi smo opozorili tudi na neustrezno vinsko zakonodajo, ki ne gre v korak s časom. Po mnenju poslancev SLS namenona zavlačujejo z izdelavo nove. Vendar je bilo na srečo slišati tudi optimistične napovedi, da vinogradniki kljub težavam ne bodo odnehali. SLAVKO DRAGOV AN EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: mag. Julij Nemanič Mlada portugalka Ni takega zaglcdanca v bela vina, da se ne bi prijetno zdrznil ob mladem rdečem vinu - portu-galki. Ta posebnost jc privlačna za mlado in staro in lahko bi jo povezali s pregovorom “Veselje mladim - zdravilo starejšim”. Nevarnost pa je, da bo ta vinska dobrota pozabljena, zato bi nas bilo treba ošteti. To bi v svojem udarnem slogu lahko naredil televizijski kritik Jože Hudeček! Portugalka, mlado rdeče vino, jesenska poslastica, jc pritegnila v Belo krajino novomeške, kočevske, ljubljanske in gorenjske gostince še pred dvajsetimi leti. Niso čakali, da bi vino popolnoma povrelo. Vozili so na pol povreti mošt, saj si gostilna ni smela dovoliti, da ne bi imela mlade portugalke. Vinogradniki so prišli s portugalko do prvega denarja, izplen je bil boljši, ker se sme po še danes veljavni zakonodaji do sv. Martina točiti moten mošt. Podjeten in priden gostinec bi lahko iz teh pozabljenih običajev popestril dogajanje v svoji točilnici. Sodobna gostinska tehnika omogoča tudi hranjenje in ponudbo mošta v vrenju. To lahko doživimo sredi Dunaja z mladim vinom Šturm. Tako, kot so gostje od časov Janeza Trdine pa do dve desetletji nazaj pritiskali na gostince v jeseni, da si nabavijo mošt portugalke, tako približno čakajo na mlado rdeče vino z imenom božolc (beaujolais) v francoskih mestih. Toda tržno bolj modri Francozi so naredili iz prihoda novega vina božolc več trušča. Mladi božolc pa sc sme začeti točiti v Franciji na natančno določen datum in celo ob določeni uri. Kršitelji določila bi zgubili obrtno dovoljenje za gostilno. Čeprav izglcda tak ukrep krut, je upravičen. Pri tako zapeljivi kapljici, kot je vino, mora biti kontrola. S to svojo posebnostjo so Francozi vzbudili po svetu toliko pozornosti, da čakajo z božolejem natovorjeni avioni za v Nemčijo, ZDA itd., toda ne smejo odleteti, predno ne začno točiti tega vina v Franciji. Z avioni seveda lahko potuje samo vino, ki je stekleničeno. Pivske navade nekdaj v Sloveniji in franoski zgled nas je pred leti spodbudil v Zadružni vinski kleti v Metliki, da smo ponudili trgu mlado metliško črnino. To vino jc večidel iz portugalke in nekaj šent-lovrcnkc. Vino jc bilo v steklenici že v začetku novembra, ta praksa se nadaljuje. Še danes mi je žal, da ga nismo poimenovali mlada portugalka. Mogoče bi ga slovenska gastronomija s tem imenom vključila v jesensko ponudbo ob kostanju in kolinah. Belokranjska in dolenjska turistična ponudba naj za v bodoče ne pozabi te zanimivosti. Mošt v vrenju vsebuje veliko vitamina iz B kompleksa. Vinogradniki, ki imajo portugalko, naj pazljivo klctarijo. Trgatev naj bi bila v toplem, sončnem dnevu, da bi grozdje imelo vsaj 20° C. Kvasni nastavek v količni 2 litra na hektoliter drozge bi moral biti na dan trgatve v burnem vrenju. Portugalka je znana po nizki stopnji skupne kisline, zato je nujno drozgo zažvcplati s 5-odst. raztopino žveplaste kisline (doza 1/2 del na 1 hi drozge) takoj po robkanju, da preprečimo cikanjc vina. Pri omenjeni temperaturi bo mošt v 3 dneh prevrel vsaj za 1/4 sladkosti, takrat prešamo. V kadi začnemo potapljati tropine s čistim lesenim potapljačem, ko opazimo vrenje in to naredimo vsaj enkrat na 4 ure. Pa srečno! mag. JULIJ NEMANIČ Razpolja novomeškega kmetijstva Posvet slovenske ljudske stranke, na osnovi katerega naj bi dopolnili občinski dokument o stanju in možnostih razvoja kmetijstva v novomeški občini NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je na zadnjem zasedanju obravnavala obsežen dokument o stanju in možnostih razvoja kmetijstva v novomeški občini. Zdel se ji je pomanjkljiv, zato gaje sprejela le kot informacijo, obširneje pa naj bi problematiko kmetijstva v občini obravnavali na eni jesenskih sej občinskega parlamenta. Andrej Senekovič ditvi greznice in gnojne jame, je lani in letos zaprosil za pridobitev republiških sredstev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih območij. Lani ni dobil nič menda zaradi vojne v Sloveniji, letos so njegovo prošnjo zavrnili. »Življenje je bilo za kmeta vedno težko, vendar tako malo razumevanja, kot ga je sedaj, kmet ni bil deležen še nikoli,« meni Andrej. M. LESKOVSEK-SVETE Do takrat naj bi omenjeni dokument doživel dopolnitve, skupaj s katerimi bi potem lahko bil opora pri odločitvah. V ta namen je občinski odbor Slovenske ljudske stranke pretekli petek pripravil posvet zainteresiranih in odgovornih posameznikov in ustanov za razvoj kmetijstva. Udeležil se gaje tudi poslanec SLS v republiškem parlamentu in njen predsedniški kandidat dr. Stanko Buser. Pogovor je pokazal, daje kmetijstvo, ki k novomeškemu občinskemu bruto * Na pogovoru je Jože Rangus vprašal direktorja KZ Jožeta Stariča, če misli zadruga kmete še naprej tožiti, ker obdelujejo gmajno, ki jo nameravajo dobiti nazaj po zakonu o denacionalizaciji. Direktnega da ali ne ni dobil, Starič pa je poudaril, da bi denacionalizacija tekla hitreje, če bi zakon reševal tudi vprašanje socialne varnosti delavcev, ki so s tem prizadeti. proizvodu prispeva okrog 5 odst., na razpotju. Za to gotovo ni kriva (samo) Drnovškova vlada, ki jo je Žužember-čan Jože Zupančič sicer označil za hujšo katastrofo za slovensko kmetijstvo od zadnje suše. Mimogrede: o suši, oceni škode in njenem nadomeščanju je bilo kajpada precej govora. Nekaterim se je tudi zdelo, da je v medijih premalo slišati, da je suša prizadela tudi novomeško kmetijstvo. Sicer je bilo o zagatah kmetijstva slišati še marsikaj poleg suše. Rečeno je bilo, da bi bilo treba povedati, katere dejavnosti in na katerih območjih naj bi bile perspektivne, pa ne le v občini, am- • Stari nas uče go voriti, izkušnje nas uče molčati (Češki pregovor) • Ženo izbiraj z očesom starca, konja z očesom mladeniča. (Ruski pregovor) pak v celi državi. Prav tako ni stvar posameznega kmeta ali občine, da je enkrat preveč mleka, drugič nečesa drugega itd. Razčistili naj bi, kaj je družinska kmetija, kaj čista, dr. Buser pa je posebej opozoril, da bi morali vedeti, kaj nameravamo v bodoče s polkmetijami, Ki jih prav na tem koncu Slovenije ni malo. Prav tako naj bi strategija razvoja pokazala, ali so še potrebne melioracije. Od svetovalne službe po povedanem očitno marsikdo pričakuje tudi nezmotljivo tržno svetovanje torej nasvet, v kaj naj se kmetija v celoti ali le dopolnilno HELENA MRZLIH IR usmeri, da ji bo dolgoročno dobro šlo. Svetovalci se trudijo, je bilo slišati — eden od tistih, ki so mu zares pomagali z nasveti, se jim je na sestanku javno zahvalil — a čarovniki in jasnovidci res niso. Kmetje naj bi bili deležni nadomestila za ohranjanje krajine, saj je očitno, da večina ne bi zdržala normalne tržne konkurence. Beseda je nanesla tudi na šole, ki naj bi otroke naučile delati ter ceniti okolje, kmetijstvo ipd. Ali kolje dejal Tone Hrovat, podpredsednik novomeške občinske vlade za kmetijstvo: »Marsikakšen del kmetijstva smo zavozili. S to strategijo ne bomo veliko premaknili, a vsaj pokažimo napake in vzgajajmo otroke, daje treba delati, da bodo lahko dobro in zadovoljno živeli!« Z. LINDIČ-DRAGAŠ | gospodinjski kotiček Kitajski kapus popestri Domovina kitajskega kapusa jc vzhodna Azija. Na Kitajskem jc poleg repe najbolj razširjena vrtnina. Pred nekaj desetletji pa se jc udomačil tudi v Evropi. Pri nas ga bolj redko zasledimo na njivah ali vrtovih. Pripravimo lahko okusno surovo ali kuhano solato, iz odebeljenih listnih stebel pa pripravimo prikuhe, juhe in enolončnice. Kitajski kapus je zelo prijetnega okusa zaradi eteričnega olja, ki vsebuje največ žvepla. Cenjen jc tudi zaradi nizke energijske vrednosti pri redukcijskih dietah, saj vsebuje v 100 g le 25 kcal ali 105 KJ. Primeren je tudi v prehrani revmatičnih in sladkornih bolnikov ter pri prebavnih težavah, kot je trdovratno zaprtje. Za rast in razvoj potrebuje veliko vlage. Od setve pa do zavoja glave potrebuje rastlina kar 5 litrov vode. V tem sušnem obdobju je nujno potrebno zalivanje korenin in roscnjc listov. Primeren čas za setev je od konca julija do začetka avgusta, odvisno od vremena. Dozori konce oktobra, in če jc letina obilna, ga skladiščimo tako, da glave zavijemo v časopisni papir in jih shranimo v prostor s temperaturo 6 ° C in s primerno vlago. Pred zmrzaljo ga zavarujemo s pokrivanjem. Tako se nam obdrži do meseca februarja. Kako pripravimo kitajski kapus v omaki? Za 4 osebe potrebujemo 1 kg kitajskega kapusa, sol, 1 žličko sladkorja, 50 g masla ali margarine, 30 g moke, 1/4 I mleka, 1/8 1 sladke smetane, poper, muškatni orešček in 200 g mesnate prekajene slanine. Kitajski kapus očistimo, operemo in narežemo na 2 cm široke rezance. V osoljenem kropu ga kuhamo 15 minut. Vode naj bo le toliko, da je pokrit. Odcedimo ga, vodo pa prestreže-mo. V posodi razpustimo maščobo, primešamo moko, nato pa med mešanjem prilivamo mleko, smetano in nazadnje še vodo, v kateri sc jc kuhal. Omako kuhamo še pet minut. Nato jo solimo po okusu, začinimo s poprom in muškatnim oreščkom, dodamo pol žličke s preevrtimi koščki slanine in ponudimo s kruhom. _37 (2247) 10. septembra 1992 DOLENJSKI UST 3 5] I IZ NKŠIH OBČIN P iliiiiit IZ NKŠIH OBČIN iJ Suša pobrala tretjino pridelka Manj koruze, sena, krompirja, jabolk — Posledice suše še prihodnje leto — Novomeška vlada pomaga kmetom z regresi iz proračuna — Za 381 milijonov škode NOVO MESTO — Suša, kakršne skoraj ne pomnimo, je naredila precej škode v kmetijstvu tudi v novomeški občini. Po ogledu, ki gaje opravil občinski sekretariat za kmetijstvo v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo v drugi polovici avgusta, je škoda, ki še ni dokončna, ocenjena na skoraj 381 milijonov tolarjev. S podatki so seznanili republiško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, novomeška vlada pa je iz proračuna za pomoč prizadetim kmetom že odobrila 5,5 milijona tolarjev, predvsem za regresiranje nakupa koruze v zrnju in krmnih dosevkov. V občini je največ škode v okolici Šentjerneja, posebno v vaseh Šentjakob, Roje, Groblje, Ledeča vas, Dol. Stara vas, in na podgoijanskem območju. Na Šentjernejskem polju seje skoraj DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 12. septembra, bodo odprte v Novem mestu do 19. ure, drugod do 17. ure naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: Market, Ragovska od 7. do 19. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi od 8. do 20. ure: PERKO, market v Šentrupertu od 7. do 21. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto • Šentjernej: Dolenjka, Market • Dolenjske Toplice: Mercator— Standard, Prodajalna Rog • Žužemberk: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba • Straža: Dolenjka, Market • Novo mesto: v nedeljo od 8. do 11 ure: Dolenjka, Samopostrežba, Glavni trg od 8. do 12. ure: trgovina CEKAR v BTC, Javna skladišča v Bučni vasi PERKO, market v Šentrupertu od 8. do 17. ure: Mini market Javor, Muzejska 3, Novo mesto v celoti posušila koruza na 200 hektarih. Na ostalih površinah v ravninskem predelu ob Krki in njenih pritokih je prizadetost koruze ocenjena na 10 do 20 odst., v Suhi krajini pa na 20 do 30 odst. V povprečju pa je suša pobrala 30 odst. pridelka. Prva in druga košnja je bila na 14 tisoč hektarih travnikov v novomeški občini primerna, slabo pa je s tretjo košnjo. Po oceni bodo imeli kmetje zaradi tega na voljo za krmo letos za četrtino manj sena. Suša je pospravila tudi petino pridelka krompirja. Šadja naj bi bilo v občini za četrtino manj, jabolka, uskladiščena v hladilnici, pa bodo po pričakovanju manj obstojna. V času ogledov je vinska trta ravno začela kazati prve znake suše, posebno v mlajših vinogradih. Trajnejši nasadi (intenzivni sadovnjaki in vinogradi) pa bodo po- sledice suše kazali tudi še v prihodnjem letu. Ker je kmetijstvo v novomeški občini usmerjeno pretežno v prirejo mleka in mesa, glavne težave zaradi suše šele pričakujejo v naslednjih mesecih. Zaradi pomanjkanja krme se napoveduje zmanjšana prireja mleka in reja govejih pitancev. Za ublažitev težav je novomeška vlada, kot rečeno, iz proračuna že odobrila pomoč najbolj prizadetim. S 5 milijoni tolarjev je predvidela 30-odstotno regresiranje nakupa 1.000 ton koruze v zrnju, 500 tisoč tolarjev pa bo namenjenih regresiranju nakupa krmnih dosevkov. Ker škoda ne dosega oz. presega 10 odst. občinskega bruto družbenega proizvoda, novomeški kmetje ne morejo računati na povračilo škode iz republiške vreče. Z. L.-D. • Sijajno je biti samostojen, še sijaj-neje bo ostati samostojen vsaj še naslednjih nekaj sto let. (M. Kmecl) • Slovenija bo na koncu spet pristala v večdržavni zvezi, z omejeno suverenostjo, ker se bo morala integrirati zaradi preživetja. (P. Kovačič-Peršin) Mladi matematik v Rusiji Dijak novomeške gimnazije Bojan Gornik se je udeležil matematične konference v Miasu — Izbran NOVO MESTO — Na letošnji Mednarodni matematični olimpiadi v Moskvi, na kateri je jugoslovanska ekipa normalno sodelovala kljub sankcijam OZN, je bila Slovenija lahko le opazovalka. Zato pa se je štiričlanska slovenska ekipa v prvem tednu avgusta udeležila matematične konference, kije bila v organizaciji ruskih matematikov Uršenčani znajo poprijeti Letos 450 m asfaltiranih cest — V načrtu še mr-liška vežica, prihodnje leto pa elektrika za Seč URŠNA SELA — Tudi huda nevihta v soboto popoldne ni mogla pokvariti dobre volje ob otvoritvi asfaltirane ceste na Uršnih selih. Še toliko manj, ker so tudi na Uršnih selih in vinorodnem Ljubnu, ki se dviguje nad temi kraji, dež komaj čakali. Gre sicer le za okoli 300 m vaške ceste na Makute, kot se imenuje dvignjeni del Uršnih sel, po novem pa nosi to ime tudi ena od uršenskih ulic. Poleg ceste na Makute so pred časom asfaltirali še 150 m vaške ceste pri mostu. Po predračunu bi vseh 450 dolžinskih metrov oz. 1.200 kvadratnih metrov asfaltiranih cest stalo 1,4 milijona tolarjev (800.000 tolarjev za cesto na Makute in 600.000 za tisto pri mostu). S prostovoljnim delom krajanov pa so prišli skozi precej ceneje. »Za cesto na Makute so od vsake hiše prispevali po 500 DEM, v tolarski protivrednosti seveda. Poleg tega so ljudje tudi prostovoljno delali in vsak je pri širitvi ceste rade volje in brez težav odstopil zemljišče, kar nasploh velja za vsa podobna dela v krajevni skupnosti,« je povedal predsednik sveta KS Uršna sela Matija Zamida. Krajevna skupnost Uršna sela šteje okoli 800 prebivalcev, ki živijo na Uršnih selih, Lazah, v Travnem Dolu in Seču. »Naši krajani prispevajo po 3 odst. krajevnega samoprispevka, poleg tega pa so pri vsakem delu pripravljeni še krepko poprijeti, saj vidijo, da gre res za skupno korist; moramo pa priznati, da nam pri takih delih občina nikoli ne odreče pomoči. Tudi tam očitno radi pomagajo tistim, ki so si v prvi Matija Zamida vrsti sami pripravljeni pomagati,« pravi Zamida. Za letos imajo v načrtu še gradnjo mrliške vežice (lokacijska dokumentacija je v izdelavi), prihodnje leto pa nameravajo-pripeljati elektriko v Seč, zaselek, v katerem živijo tri družine, ter posodobiti cesto od Laz oz. od Peskov do Travnega Dola. »Pohvalimo se lahko, da smo v zadnjih letih veliko naredili: na Uršnih selih in na Lazah smo dobili vodovod, sanirali smo dve črni odlagališči odpadkov, odvoz smeti pa sedaj opravlja novomeška Komunala; v prostorih nekdanje šole na Lazah bosta domačina v spodnjih prostorih uredila trgovino, v zgornjih pa šiviljsko delavnico, v kateri bo dobilo delo 4 do 6 ljudi. KS je že dala soglasje za mehanično delavnico na Uršnih selih, kjer imamo tudi strojarno, v kratkem naj bi dobili še eno trgovino sredi vasi. Na železniški postaji, kjer nam je železnica odstopila prostor, pa nameravamo urediti športno igrišče.« A. B. NA ZDRA V JE! — Takole so ob otvoritvi ceste na Makute nazdravili trije predsedniku krajevne skupnosti Uršna sela, Matija Zamida (levi), gradbenega odbora Tone Čelič (desni) in novomeškega izvršnega sveta Boštjan Ko vačič. Kot se spodobi, so se ljudje ob tej priložnosti po veselili ob dobro založenih mizah in tudi izvrstnega harmonikaša so imeli. (Foto: A. Bartelj) v bližini mesta Mias pod Uralom. V ekipi je bil tudi Bojan Gornik, dijak četrtega razreda novomeške gimnazije, zmagovalec aprilskega slovenskega tekmovanja med tretješolci. Slovensko matematično odpravo je na konferenci v Rusiji vodil M. Željko, poleg Gornika pa sta bila v njej še dijak ljubljanske gimnazije Bežigrad T. Cedilnik in M. Krajnc, mariborski gimnazijec. Sodelujoče dijake na matematični konferenci so izbrali sami organizatoiji na podlagi njihovih rezultatov, doseženih na tekmovanju mest. To tekmovanje je potekalo v šolskem letu 1991-92 v štirih krogih že trinajstič, Slovenija pa je v njem v družbi še okrog 20 držav sodelovala drugič. Udeleženci tekmovanja so v bistvu zastopali mesto, v katerem se šolajo, naloge, ki sojih reševali, pa so napisali v avstralski Canberri, kije bila pobudnik tekmovanja. Omenjeno tekmovanje je za Slovence dobrodošlo vzdrževanje stika s svetom na tem področju in zapolnitev vrzeli v matematičnih tekmovanjih, kije nastala, ko je bilo konec zveznih jugoslovanskih tekmovanj. Matematične konference v Miasu se je udeležilo okrog 30 mladih matematikov iz Rusije, Ukrajine, Belorusije, Nemčije, Avstralije, Nove Zelandije itd. V pisani druščini ni bilo nikogar iz ZDA, ker po besedah organizatoijev nihče ni zbral zadostnega števila točk, da bi bil povabljen. Enotedenska konferenca, kije potekala v prijetnem okolju počitniškega kompleksa ob jezeru, je bila namenjena spoznavanju posameznih področij matematike prek predavanj, reševanja nalog in skupnega ogleda narejenega. Prijazni gostitelji so mladim razkazali tudi Mias, bližnji narodni park Ilmen enega največjih geoloških muzejev na poduralskem območju itd. Novo mesto boljše od države NOVO MESTO — Strokovna služba občinskega sekretariata za družbeni razvoj, ki je analizirala poslovne rezultate novomeškega gospodarstva v prvi polovici leta, opo-zaija, da je treba rezultate in bilančno stanje zaradi možnosti prikrojevanja jemati z rezervo. Kljub temu ni posebno sporno, da ni kakšnih posebnih razlogov za zadovoljstvo, četudi je novomeško gospodarstvo po nekaj kakovostnih kazalcih precej boljše od republiškega povprečja. Industrijska proizvodnja je bila v novomeški občini v prvem polletju za 7,4 odst. manjša od lanske, v celi državi pa seje zmanjšala kar za 16 odst. Na izgubo trgov v nekdanji Jugoslaviji seje novomeško gospodarstvo očitno kar ohrabrujoče odzvalo, saj je že tako nemajhen izvoz izdelkov na trge s trdno valuto povečalo še za dobro četrtino. Slovenski izvoz je bil v tem času več^i le za 3 odst. Žal se povečan izvoz tudi zaradi precenjenega tečaja tolaija v zaslužku ni poznal, kot bi bilo pričakovati, rezultati pa niso najboljši kljub zmanjšanemu deležu za javno porabo. Novomeško gospodarstvo je v prvem polletju 1992 v globalu poslovalo negativno; 354 podjetij, v katerih je bilo povprečno 21.692 zaposlenih, je ustvarilo slabih 62 milijard tolaijev prihodka, imelo pa za 62,5 milijarde tolaijev odhodkov. Akumulacije je bilo za 279 milijonov tolaijev, imeli pa sojo v 243 podjetjih. Le v treh je je bilo za več kot 20 milijonov. Z izgubo v višini 961 milijonov tolaijev je poslovalo 88 podjetij, od tega odpade 64 odst. na dve podjetji. Finančna stabilnost podjetij seje poslabšala, povečal pa primanjkljaj dolgoročnejših virov. Zaradi tega se podjetja borijo z nelikvidnostjo — nekatera varuje pred začetkom stečajnega postopka le še moratorij — in blokadami žiro računov ter si z zadolževanjem po neugodnih obrestih močno povečujejo stroške poslovanja. Povprečno število zaposlenih se je v prvem polletju glede na enako lansko obdobje zmanjšalo za 4,6 odst. Konec julija je bilo pripravljenih na zavodu že 2.363 brezposelnih, med katerimi je tudi vse več ljudi s peto, šesto in tudi sedmo stopnjo izobrazbe. Razveseljivo je, da seje za 8,6 odst. povečala zaposlenost pri zasebnih delodajalcih in se več kot podvojila v zasebnih po- • Povprečni čisti osebni dohodek na delavca je v prvem polletju v novomeški občini znašal 24.987 tolaijev. Realno je bil manjši kot lani, po dolgem času pa je bil nekaj desetink nad republiškim povprečjem, ne pa nekaj odstotkov manjši kot običajno. Po podatkih iz obračunov so bile plače zaposlenih v zasebnih podjetjih za 30 odst. manjše od povprečja občinskega gospodarstva. djetjih, še vedno pa so ti podatki glede na obseg in vložen trud dokaj majhni. Delež zasebnih podjetij se v skupnih gospodarskih rezultatih sicer po malem, a vztrajno povečuje. V skupnem prihodku so bili udeleženi s 3,4, v zaposlenosti z 2, v bruto dobičku s 24,4, v akumulaciji pa celo z 29,2 odst. Z. L.-D. KRIŽIŠČE NARED, KAJ PA CESTE?— Tri dni pred rokom je GIP Pionir uredil novomeško križišče pri Ljubljanski banki in Tihi do te mere, da je bila prvi dan no vega šolskega leta otrokom zagoto vij ena kar se da varna pot v šolo. Nadaljuje tudi s postavljanjem semaforjev in druge signalizacije, zatem naj bi uredil še trg med LB in Tilio itd. Kako hitro se bo vse manjkajoče odvijalo, je še vprašanje, sajje od pogodbenih 72 milijonov tolarjev za ta dela izvajalec dobil zaenkrat le 8 milijonov. Rekonstrukcija Ceste herojev mimo šol do križišča s Koštialovo pa seje že odmaknila najmanj v naslednje poletje. Tudi obupno luknjasti makadam na Cesti komandanta Štaneta mimo gradbišča blagovnice bo po napovedih vsaj še nekaj mesecev jezil voznike. Zasilno asfaltiranje bi bilo predrago, za ta pravo pa vseh zadev še nimajo urejenih. (Foto: J. Pavlin, tekst: Z. L.-D.) GRADNJA V TOPLICAH — Spomladi so začeli s pripravami na gradnjo zdravstvenega prizidka v Dolenjskih Toplicah, do prihodnje turistične sezone pa mora biti nared S tem prizidkom bo zdraviliški kompleks zaokrožen in zagotovljen bo bistveno višji medicinski standard (Foto: A. B.) Na koncu je na vrsti zdravstvo V Zdravilišču Dolenjske Toplice so začeli graditi objekt za potrebe zdravstvene dejavnosti — Največja letošnja naložba v turizmu v Sloveniji_________________ DOLENJSKE TOPLICE —Gradnja, kije pred časom stekla v Zdravilišču Dolenjske Toplice, je ena največjih, če ne kar največja letošnja naložba v turizmu v Sloveniji sploh. Gre za 7,5 milijona nemških mark vredno gradnjo prizidka k sedanjemu kopališkemu domu, ki bo služil izključno za potrebe zdravstvenega dela dejavnosti Zdravilišča Dolenjskih Toplic. V prizidku bo 3.300 kvadratnih metrov prostora, v naložbeni vrednosti pa je všteta tudi oprema, ki bo v glavnem uvožena. »Polovico denarja bo dala SKB kot dolgoročno posojilo, četrtina je naših sredstev, četrtina pa so krediti izvajalcev,« je povedal direktor Krkinih Zdravilišč Vlado Petrovič. Gradnja naj bi bila končana do začetka prihodnje turistične sezone, od te naložbe pa pričakujejo povečanje zdravstvenih storitev v Dolenjskih Toplicah za blizu 70 odst., poleg tega pa bodo s tem, ko se bo zdravstveni del iz sedanjih prostorov kopališkega doma preselil v nove, pridobili še dodatnih 60 ležišč. Hkrati z gradnjo prizidka teče obnova sob in družabnih prostorov v kopališkem domu; po končanih delih bo hotel dobil 4 zvezdice, kar ustreza nekdanji visoki B kategoriji. »Prva faza posodobitve seje začela z gradnjo povezovalnega hodnika med kopališkim in zdraviliškim domom, ki smo jo zaključili decembra lani,« je povedal direktor Zdravilišča Dolenjske Toplice Jože Plut. »Od leta 1978, ko smo adaptirali vse objekte našega zdravilišča, je ostalo nerešeno vprašanje prostorov za zdravstveno dejavnost. Ta zdravstveni objekt, ki ga gradimo sedaj, je pogoj, da bo zdravilišče verificirano kot naravno zdravilišče. Seveda pa smo se morali te stvari lotiti tudi zaradi konkurenčnosti.« Med veseljem, da bodo končno dobili sodoben in prepotreben zdravstveni objekt, pa se že oglaša bojazen, da bo tak objekt prevelik za sedanje oz. tudi bodoče število ležišč. Sedaj je v Dolenjskih Toplicah 260 postelj, po izgradnji zdravstvenega objekta in obnovi kopališkega doma jih bo 320, za njihove nove zdravstvene zmogljivosti pa bi bilo optimalno število 450 do 500 ležišč. Od 123 sedaj zaposlenih v Zdravilišču Dolenjske Toplice je 30 zdravstvenih delavcev, od tega 5 zdravnikov, 5 medicinskih sester, 5 maserjev, ostalo so višji fizioterapevti. »Zdravstveni del našega zdravilišča, ki vseskozi dosega zelo dobre rezultate, je bil ves čas neupravičeno zapostavljen,« pravi vodja zdravstvene službe dr. Marija Gažič. »In to ob tem, da so Dolenjske Toplice pravzaprav eno najbolj perspektivnih zdravilišč pri nas, z idealno temperaturo vode, z dobrimi programi in jasnim razvojem, kjer ima stroka največ besede.« Pri tem pa ves čas delajo v improviziranih prostorih, ko se 150 do 220 pacientov na dan drenja na ozkih hotelskih hodnikih, zdravniki pa jih sprejemajo v za silo preurejenih tesnih hotelskih sobah. Novi sodobni zdravstveni objekt bo imel 4 funkcionalne enote: za hidro, elektro, kinezi terapijo in ambulantni del z ustrezno diagnostiko. »Poslej bo pri nas zagotovoljen bistveno višji medicinski standard,« obljublja dr. Gažičeva. A. BARTELJ MOST - Dobro leto star novomeški most na Loki je že med samo gradnjo zbujal mnoge pomisleke in komentarje-kaj bo z njim pozimi. Zaradi nagiba naj bi bilo potrebno celo talno gretje, na katerega pa seveda ni bilo resno računati, saj gradnje ni financiral bogat boter iz Amerike. Ostalo je pn ugotovitvah, da bo v snegu in mrazu zimska služba morala praktično neprenehoma dežurati na mostu, da se bo po njem lahko odvijal promet nemoteno. Pa zaenkrat sploh ni bilo tako hudo. Težave so se pokazale čisto na drugem koncu. V avgustovski vročim so namreč iz asfalta vzniknile grbine, ki so še učinkovitejše od namernih grbin v bližini šol. Ker se jih še nihče ni lotil, se ljudje sprašujejo, če cestaijj morda ne čakajo, da bosta z grbinami na mostu opravila zima in mraz. VROČINA - Še dobro, da je dolgega vročega poletja konec, saj je delavcem Gorenja v nasprotnem gr0; žila povečana proizvodnja v najhuje vročini. Na drugem koncu Slovenije, v Gabrju, so namreč pogruntali nov način hlajenja. Možakaiju je bilo vsega dovolj in se je ročno spravil nad domačo zamrzovalno skrinjo. Zamrznjene dobrote je zmetal ven in se sam udobno namestil v prijeten hlad. Ko so domači prišli domov in videu razdejanje, jim je bila prva pot do skrinje, da ugotovijo, ali so tatovi »e kaj pustili ali ne. Imeli so kaj videti-Možakarja so spravljali k sebi cel teden in tako s patentiranjem izuma verjetno le ne bo nič. MENEDŽERSTVO - Konec julija, je Delo poročalo, da je vso pomlad sklepal kupčije po Štajerskem italijanski poslovnež Fausto B. V Celju 50 zanj celo že začeli z večjimi gradbenimi deli v stavbi, kjer naj bi gospod ime* svojo trgovino. Ko je policija na osnovi namigov šla malo po njc8°\j sledi, je ugotovila, da je bil gosp4" v Sloveniji neprijavljeno, račune pa Je plačal -šele v njihovem spremstva predno je bil za tri leta izgnan ■* Slovenije. Z dolgimi nosovi so osta* mnogi direktorji in njihovi pomočnik) in politiki, ki so z gospodom sklepa3 kupčije in pogodbe ob bogatih kosih3 in večerjah. Govori se, da je teh nekaj tudi v Novem mestu. V Tovarn1 obutve se jim je sicer zdel malo tak tako in so mu dali le po en čevelj vsakega vzorca, pa tudi v Labodu mu ni uspelo zvabiti k sebi osemsto vzorčnih kosov izdelkov. Žalostni p3 so zaposleni v Pionirju. Z rednejšim izplačilom, pa tudi s popravkom mizernih plač, kar so si obetali na račun prodane “jame” na Novem trgu, pač potem ni bilo nič. Ali je koga na občini zaradi gospoda Fausta B. kaj sram, se ne ve. Ena gospa je rekla, da od k® nogometaši Studia D igrajo v pf" slovenski ligi, pred stadiono13 stojjjo sami dobri avti, od beej®' vejev naprej. Atletska kolesa n® bila takšna paša za oči. V času od 11. do 23. avgusta so v n vomeški porodnišnici rodile: MaO3^ Starašinič s Krasinca — Domin)3 Angela Konček iz Dobindola — Tih -Zdenka Umek iz Kamenice —Barbar-Jožica Pašič iz Konca — Davida, Ma’ ja Povše iz Raven pri Litiji — Suzan -Janja Koželj iz Loke — Sašo, P3?11.. Vavtar iz Bistrice — Tajdo, Marija n3 le iz Gor. Selc — Mateja, Majda P'3" tan z Boričevega — Kristjana, Mn* Štih s Senovega — Ano, Stanisla Kirm iz Dol. Kronovega — Mitja, tonija Čuk iz Dob pri Kostanjevim ^ Davida, Terezija Matoh iz Hrastja . Nastjo, Janja Avguštin iz Meniške v —Martina, Rozalija Saje iz Kota ^ Andreja, Irena Žalec iz Dragatuša Ivana, Jožica Kolar z Vel. Cerovca Kristjana, Tončka Zupanič iz M3.. Lešč — Janija, Melita Konček z Un> , sel — Majo, Alenka Požek iz Velik"*«, — Jureta, Magda Obrstar s Sel pn. ^ njah —- Majo, Ana Pust iz Hudej Simona, Majda Grabnar iz TrebnjetP — Jureta, Marjeta Turk iz Leskovca Andrejo, Vanja Kalčič z Gor. Jes*^ — Mateja, Darja Vide iz Stranske — Jerneja, Antonija Papež iz Črnost —Anjo, Marjeta Jakljevič s Kr3S' — Saša, Krista Jotanovič iz Črno111* — Uroša, Elizabeta Zupančič l(y ve njega — Miha, Dušanka Jeršin iz L e — Alena, Irena Avsec z Male Cik3 • — dečka, Marija Bučar iz Rumanjev __ dečka ^ IZ NOVEGA MESTA: Marjeta V' cegovčevič iz Ragovske ulice 10 f ^ ka, Anica Zorko iz Kettejevega dre ^ reda 41 — Miha, Darja Mohar, Brezov log 1 — Roka, Miroslava J* A V Brezov log 35 — Leko, Mateja K iz Cankarjeve 1 — Lucijo, Tanja . Ijac z Mestnih njiv 9 — Jerneja--1;1 Šilva Colarič, Majde Šilc 16 — dek Čestitamo! Črnomaljski drobir KONZILIJ - Seje občinskega izvršnega sveta v zadnjem času dobivajo vse bolj videz zdravstvenih konzilijev, ki pokličejo predse bolnika, ugotovijo bolezen, predpišejo celo kakšno zdravilo ali dajo vsaj nasvet ter bolniku naročijo, naj se čez čas zopet oglasi, če sc bodo težave nadaljevale. Razlika je le v tem, da pred črnomaljsko vlado ne prihajajo Jože, Francelj ali Micka, temveč Belt, Leso, Kovinar, Komunala in še kdo. Vse ostalo ostaja nespremenjeno. MOČ INFORMACIJ - Pretekli teden se je sestal na izredni seji Beltov neodvisni sindikat in nemudoma občinski vladi poslal protest, češ da na napovedani seji ne razpravlja o Beltu kot največjem bolniku. Sindikalisti so namreč na valovih Studia D slišali, da bo vlada razpravljala le o Lesoju in Kovinarju. IS pa je prav Beltu namenil od vseh točk dnevnega reda največ časa, res pa, da to ni bilo zapisano v dnevnem redu. Morda ne bi bilo odveč, če bi v Studiu D preverili informacije, preden spustijo v eter dnevni red zasedanja občinske vlade, sicer poslanega po pošti. Bilo bi veliko manj hude krvi. Vprašanje je tudi, kaj naredi več škode: hitra, a napačna informacija ali poznejša, pa zato preverjena vest. ZEHTA - Na zadnji seji izvršnega sveta je bilo večkrat slišati, da bo na zasedanju občinske skupščine, ki bo čez teden dni, veliko pranja umazanega perila, morda pa bodo delegati komu prali celo glavo. Sprehod po Metliki METLIŠKIM OSNOVNOŠOLCEM, ki čakajo na avtobus na Postajališču pod Pungartom, obljubljajo metliški velemožje nadstrešek, da jih ne bi močilo, ko dežuje. Iz v^ega skupaj zaenkrat ni še nič, četudi so izrazili otroci svojo željo ob lanskem obisku pri gospodu županu. Verjetno je šlo vse skupaj v pozabo zato, ker je bilo letos veliko sončnih dni, to pa je čas, ko malokdo pomis-h na dež in neprijetnoosti, ki jih prinaša. Vreme se je poslabšalo, zato upamo, da bodo prišli na vrsto tudi Solarji, ki ne zahtevajo nič nepotrebnega. METLIŠKA IN PODZEMELJSKA osnovna šola bosta prešli v šolskem letu 1992/93 na tri ocenjevalna obdobja. To je novost, ki prinaša tako učencem kot tudi staršem kar nekaj ugodnosti. Za pisno ocenjevanje v 1. razredu pa se šoli nista odločili, ker prosvetarji menijo, da zadeva še ni dovolj dorečena. Ko bodo stvari jasnejše, šoli ne bosta capljali za drugimi zavodi te vrste v Sloveniji. NEKDO SE JE SPRAVIL nad čebelnjak pri osnovni šoli Podzemelj. Odtrtgal je ključavnico, nato pa je brskal po prostoru. Našel ni ničesar takšnega, kar bi se dalo odnesti. Jo je pa nepridiprav dobro odnesel: ker ju bila noč, se čebele niso spravile nadenj, kar je po svoje škoda. ŠOLOOBVEZNIH ROMSKIH OT-ROK prve dni pouka ni bilo v šolo. Izostanek so opravičili z dejstvom, da Jim socialno skrbstvo ni kupilo knjg, zvezkov, copat in vsega drugega. Na kaj takšnega “civili” niti pomislili niso. Trebanjske iveri OSE - Zadnjo sejo trebanjske vlade 50 iz varnostnih razlogov zadnji hip Prestavili iz male sejne sobe v pisarno Predsednika izvršnega sveta. Jože Rebolj sicer ni dal uradne izjave za javnost o razlogih za prestavitev ■okacije, zato pa smo sami izvrtali v neuradnih krogih, da seje niso Prestavile kakšne grožnje teroristov, marveč nekoliko preveč razmnožene ose. CEKINČEK - Če bi člani trebanjske vlade vedeli, kakšno presenečenje je Junje pripravil podjetni lastnik firme omer-ko gospod Kotar, bi ga verjetno zc prej povabili medse, ne pa proti koncu dolgega dnevnega reda. Kotar * Je namreč prisrčno zahvalil vladi 23 pomoč pri raziskovalni nalogi o tržnih možnostih krompirjevega čipsa, ki bo v Sloveniji osvajal kupce pod jtekdanjim imenom Cekinček. Te izdelke naj bi pripravljali v Kolinski, zaenkrat pa jih Smer-ko dela v sodelovanju s češkim poslovnim partneijem. Kotarjev Cekinček in cenjena Beche-rovka sta imenitno teknili tudi sedmi s'li, toda da ne bo to poceni reklama, "ai sc vsakdo sam prepriča o tej kombinaciji ali vsaj o izvrstnem Cekinčku. GOVORI - Politiki, ki so pravi Profesionalci, sc zavedajo moči javne pesede in nekaj dajo na odnose z Javnostjo, torej tudi s predstavniki medijev. Ne more biti vseeno, če P°litik nekaj obljubi, za kar sc že v kratkem izkaže, da se mu je zalomilo a*' je postalo zanj neuresničljivo. Da ue bi zgolj plesali kot mačica okoli prele kaše, recimo na koncu vendarle bobu bob. Da, te reči merijo na pbčinskega in republiškega politika, ki J"ua ni uspelo natipkati in skopirati Eovore še za novinarje. IZ NtvŠIH OBČIN Frz?J iMi Moreča negotovost preveva Leso IZ NK.ŠIH OBČIN C V družbi Leso, eni od hčera novomeške Adrie Caravan menijo, da se bodo pobrali le, če bo preživela tudi mati — Osamosvojitev? — Kaj bo s prodajo? ČRNOMELJ — V delniški družbi Leso, črnomaljski hčeri novomeške Adrie Caravan, so, kljub temu da so letošnje polletno poslovanje zaključili z dobrimi 23 milijoni tolarjev izgube, upali, da se bo za podjetje našla rešitev. V zadnjih dneh, ko vse bolj prihajajo na dan grehi Adrie Caravan, pa spoznavajo, da je upanje za Leso le, če bo preživel tudi novomeški gigant. Sicer pa vidijo rešitev le v dokončni odcepitvi od matere Adrie Caravan. Prav slednje pa so jim v črnomaljski vladi odsvetovali, saj so prepričani, da samostojen Leso vsaj sedaj nima možnosti za preživetje. Delniška družba je bila doslej s skoraj vso proizvodnjo vezana na Adrio Caravan, ki je tudi lastnica Lesoja. Za samostojno pot Leso nima potrebnih kadrov, od 278 zaposlenih je sedaj na čakanju 85 delavcev, medtem ko bi morali zmanjšati število zaposlenih za 96 ljudi. Glede na informacije, ki jih je bilo moč zaslediti v časopisju, namerava Adria črnomaljsko hčer tako in tako prodati. Ob tem se postavlja vprašanje, komu bo šla kupnina, ter bojazen, da Leso od prodaje ne bo dobil denarja za dokapitalizacijo podjetja. V črnomaljskem izvršnem svetu so opozorili tudi na nekorekten odnos Adrie do Lesoja. Po eni strani je namreč njegov popolni lastnik, po drugi strani pa mu pravi, naj se razvija samostojno. Prav lastništvo in dejstvo, daje bil tudi upravni odbor delniške družbe postav- Varčnost ima tudi svoje meje »Prekratek« občinski proračun — Zadolževanje ČRNOMELJ — Čeprav pomeni občinski proračun za tukajšne gospodarstvo veliko obremenitev, je glede na črnomaljske potrebe prenizek. Ob sprejemanju spomladi letos so porabniki vnesli vanj vrsto dodatnih postavk, četudi so sestavljalci proračuna opozarjali, da v njem ne bo dovolj denaija za normalno delo. Razumljivo je torej, da so ob polletju avtoiji proračuna lahko samo še potrdili nekaj mesecev prej izrečene zle slutnje. Zato je občinski izvršni svet med drugim sklenil, da bodo morali za dokončanje že začetih del tako v gospodarski infrastrukturi kot v družbenih dejavnostih zagotoviti dodatni republiški denar. Prav tako naj bi v družbenih dejavnostih začeli z novimi naložbami, ki jih načrtujejo že nekaj let. Črnomaljci ne razumejo, da na republiki za vse tovrstne naložbe v Sloveniji načrtujejo manj denaija, kot bi ga potrebovali samo v črnomaljski občini. Prav tako niso zadovoljni z vsoto, ki so jo dobili za razvoj demografsko ogroženih območij, saj je zgolj simbolična. Prav tako je simboličen denar, namenjen programom za prestrukturiranje gospodarstva, z izjemo sredstev, ki so bila namenjena prekvalifikacijam za ohranitev delovnih mest. V drugi polovici leta se bodo zaradi suše zmanjšali prihodki v občinskem proračunu. Hkrati pa se bodo pojavile zahteve kmetov za sanacijo škode in regresiranje kmetijske pridelave. Na izvršnem svetu sicer obljubljajo, da bodo bili varčni tako v družbenih dejavnostih kot v državni upravi, zavedajo pa se, da ima tudi varčnost svoje meje. Ker bodo potrebe očitno večje kot bo priliv denarja, vedo, da se bo moral IS kratkoročno zadolževati. M.B.-J. ljen od Adrie, pa kažeta na to, da odgovornosti za nastale razmere v Črnomlju ni moč pripisati le vodstvu Lesoja. Kljub temu je črnomaljska vlada od • Leso je edina od Adiinih hčera, ki še ni dobila julijskih plač.Zato so v Črnomlju od vodstva Adrie zahtevali, da zagotovi denar za prejemke črnomaljskih delavcev. Kako bo s plačami v prihodnjih mesecih, ko bo Leso skoraj v celoti stal, pa ne ve nihče. delniške družbe zahtevala, naj začne izdelovati sanacijski program, kandidira za republiška sredstva ter pripravlja program presežnih delavcev, vendar seznama ne objavi prej, preden se o nadaljnji poti ne dogovori z Adrio. Slišati pa je bilo tudi predlog, da bo potrebno razmišljati o podržavljanju Lesoja, če Adria ne bo pripravljena sodelovati pri njegovi sanaciji. M. BEZEK JAKŠE KORUZA ZA PRIZADETE V SUŠI ČRNOMELJ — Za omilitev posledic katastrofalne suše bodo v črnomaljski občini iz republiških blagovnih rezerv razdelili med okrog 700 živinorejcev 169 ton koruze. Merila bodo za vse enotna, glede na prirejo mesa in pridelavo mleka, upoštevali pa bodo tudi posebna merila, glede na škodo, ki jo je povzročila suša. Pšenico bo delila kmetijska zadruga, in sicer v določenih časovnih obdobjih. Se bodo vrata odprla? V Beltu opozarjajo na razpad sistema — Najprej denar za odpravnine — Pomoč v obveznicah? ČRNOMELJ — V letošnjem letu skoraj ni bilo seje občinskega izvršnega sveta, da ne bi tekla beseda tudi o Beltu, največjem črnomaljskem bolniku. Na zadnji seji pretekli teden je v.d. generalnega direktorja Zvonko Ivanušič opozoril, da je Belt sedaj v največji krizi doslej in tik pred razpadom sistema. Samo zaradi presežnih delavcev imajo po 500.000 tolarjev primanjkljaja na dan. In če so pred leti s 1.200 zaposlenimi ustvarili po 4 milijone mark realizacije na mesec, jim jo danes z 880 ljudmi uspe le še 1,5 milijona mark. Zato bi morala biti prva naloga, da najdejo denar za stimulativne odpravnine nekaj sto delavcem, odprodajo, česar ne uporabljajo več, ter se prilagodijo tržni filozofiji, saj imajo v podjetju še vedno 12 di-rektoijev. Hkrati morajo začeti osvajati tržišča, vendar bodo rezultati lahko vidni šele čez tri mesece. A če prva naloga ne bo uresničena, po Ivanušičevem mnenju čez tri mesece Belta ne bo več. Zato bi morali sedaj v Beltu delati hitre poteze, ne pa pisati obširne programoe. Težava je tudi, ker je v zadnjih letih iz Belta odšlo veliko dobrih strokovnjakov, s temi, ki so ostali, pa sanacije ne bo moč izpeljati. Toda tiste strokovnjake, ki bi jim bili sedaj pripravljeni pomagati, zanima najprej, kakšna bo plača in ali bo redna. Opozoril je tudi, da sije Belt zaradi neposlovnosti in nenamenske porabe republiškega denarja v pre- teklosti nakopal tako slab sloves, da sedaj, ko prosijo za pomoč, marsikje, zlasti pa na republiki, naletijo na zaprta vrata. Predsednik IS Anton Horvat je na seji zavrnil obtožbe neodvisnega sindikata v Beltu na račun občinske vlade. Menil je, da bi iz Belta prej pričakoval zahvalo izvršnemu sve- • IS je glede na težave v Beltu, Lesu, Kovinaiju, Integralu in še kje predlagal spremembo namenske porabe občinskih obveznic. Vložek občine v podjetja naj ne bi bil 500.000 DEM, ampak milijon, in sicer na račun kreditov obrtnikom in podjetnikom, ki bi se zmanjšali za 300.000 DEM, ter izgradnje infrastrukture, za katero bi namenili za 200.000 DEM manj obveznic. Predlagana sprememba uporabe obveznic kot tudi sklep o tem, da vloži občina v Belt za pol milijona DEM obveznic, pa bosta šla prihodnji teden v presojo in sprejem občinski skupščini. ____________________________ tu, ker je podjetje zadnjih 6 mesecev sploh preživelo brez ustreznih dohodkov. Po njegovem ima sindikat očitno premalo informacij, saj ni nihče z IS rušil dosedanjega vodstva podjetja. Stališče neodvisnega sindikata je zavrnil tudi svobodni sindikat, kije poudaril, da brez pomoči države za Belt ni rešitve. M.B.-J. Kaj bodo o novosti rekli starši V osnovni šoli čakajo le še na mnenje staršev o treh ocenjevalnih obdobjih — Tudi poskusno opisno ocenjevanje — Zaradi prostorske stiske pouk popoldne METLIKA — Z novim šolskim letom naj bi v metliški osnovni šoli vpeljali vrsto novosti, najpomembnejša med njimi pa je uvajanje treh namesto dosedanjih štirih ocenjevalnih obdobij. Učiteljski zbor je za takšno novost, prav tako učenci kakor tudi klub staršev, kije novost podprl že konec preteklega šolskega leta. Starši pa se bodo o tem odločali na roditeljskem sestanku v ponedeljek, 14. septembra. Ker se bodo morali izreči osebno, bi bik) dobro, da se sestanka udeležijo v čim večjem številu. ve zaradi pomanjkanja vode. Rešitev vidijo v črpanju vode iz lastnega vodnjaka. M.B.-J. VEČ ŠTIPENDIJ KOT ZAINTERESIRANIH ČRNOMELJ — V letošnjem letu so iz črnomaljskega proračuna želeli podeliti več štipendij, in sicer za študij likovne, glasbene in tehnične vzgoje, jezikov in dela z duševno prizadetimi. Toda prijav skoraj ni bilo. Večini interesentov se namreč ni uspelo vpisati na fakulteto, pa tudi zanimanja za te poklice ni prav veliko. TEDEN ŠPORTA V METLIKI METLIKA — Od 7. do 13. septembra poteka v Metliki teden športa. Doslej so že imeli spust po Kolpi in odbojko za ženske, Danes ob 15. uri bo na igrišču pri OS mali nogomet, prijave pa na tel. 58-107 sprejema Mile Sopčič. Jutri ob isti uri bo na igrišču za telovadnico tekmovanje trojk v košarki; prijaviti se je moč pri Stanetu Vlašiču (tel. 50-038 dopoldne in 58-375 popoldne). V soboto bo ob 14. uri pri Miklavžu na Gorjancih srečanje članov metliškega planinskega društva. Na proslavi ob 10. obletnici društva bodo podelili priznanja najzaslužnejšim članom, razvili pa tudi svoj prapor. Istega dne ob 18. uri bo pri Beti start kolesarjev in teka za vse kategorije. Informacije in prijave na OŠ Metlika. V nedeljo, 13. septembra, pa se bo ob 8. uri pričel teniški turnir za moške in ženske. Prijave ža moške zbira Srečo Kočevar (tel. 58-278), za ženske pa Drago Butala (tel. 60-666). Po besedah ravnatelja Jožeta Mozetiča so izkušnje na šolah, ki že imajo tri ocenjevalna obdobja, dobre. Najpomembnejši cilji takšnega dela so, da ostaja več časa za pouk, večje so možnosti za uvajanje novosti in sodobnejših metod dela, večje tudi preverjanje znanja. Boljše sodelovanje pa bi bilo tudi med učenci in učitelji ter učitelji in starši. Prav tesnejše povezanosti s šolo pa si starši močno želijo, kar je pokazala tudi lanskoletna anketa. V šoli so pripravili tudi načrt za poskusno opisno ocenjevanje v enem oddelku 1. razreda. TURNIR V MALEM NOGOMETU ŠENTRUPERT - Športna zveza Trebnje priredi v nedeljo, 13. septembra, ob 8.30 na igrišu OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu turnir v malem nogometu. Prijave zbira in daje informacije Darko Krištof (telefon dopoldne 47-153, popoldne pa 47-129). Sicer pa je v metliški šoli že nekaj let 26 oddelkov, od tega jih ima 5 pouk popoldne. Mozetič priznava, da imajo pri razporejanju učencev težave, saj se starši težko sprijaznijo s popoldanskim poukom, toda druge možnosti, kot je dograditev šole, ni. A ker ni denarja, je tudi gradnja vprašljiva. Kljub denarnim težavam pa jim je v šoli med počitnicami uspelo opraviti vzdrževalna dela, nakupili so nekaj opreme in učnih pripomočkov, največji zalogaj pa je bila preureditev kotlovnice za ogrevanje s tekočimi gorivi. Novo šolsko leto je z večjim veseljem pričakalo tudi 13 učencev s Krmačine in Železnikov, ki imajo organiziran prevoz iz domačih vasi in jim ne bo več potrebno peš do Drašičev. Da se jim bo nasmehnila sreča, pa upa tudi 45 učencev podružnične šole na Suhoiju, kjer imajo velike teža- UČENCI»ODKRIVALI« KOLUMBA — 30 učencev metliške in podzemeljske osnovne šole je konec preteklega šolskega leta sodelovalo v mednarodnem kvizu »Kolumb in doba odkritij«. Na prvi šolski dan pa so v Ljudski knjižnici izžrebali tekmovalko, kise bo z izžrebanimi učenci iz drugih slovenskih šol udeležila izleta v neznano. Sreča se je nasmehnila Mateji Težak iz 7. razr. metliške osnovne šole (na fotografiji), izžrebal pa jo je direktor Kometa Tone Tomc. To podjetje je skupaj z Beti, kmetijsko zadrugo in skupščino občine konec preteklega tedna vsem tekmovalcem omogočilo tudi izlet po Dolenjski in Štajerski (Foto: M.B.-J.) Ni pravih razlogov za dobro voljo Občina Trebnje ob svojem prazniku-Gospodarstvo vse bolj peša, izgube skokovito naraščajo — Ujme še dodatno breme, ki so mu ljudje vse težje kos MOKRONOG — Čeravno so kazalci finančne trdnosti in moči trebanjskega gospodarstva zvečine boljši, kot je republiško povprečje, Trebanjci z razvojem dogodkov v zadnjem času ne morejo biti ravno zadovoljni. Okrog 800 nezaposlenih, 12-krat večje izgube v letošnji polovici leta, kot so bile v lanskem enakem obdobju, za nameček pa še razne ujme od toče do suše ne prispevajo k prazničnemu razpoloženju občinskemu prazniku navkljub. Zatorej se vseh teh tegob ni mogel iz- so poskrbeli mokronoški učenci s ogniti v slavnostnem nagovoru na ne- kulturno-zabavnim sporedom, zunaj, deljskem slovesnem zasedanju v mo-kronoškem kulturnem domu niti trebanjski župan Ciril Pungartnik, ki je izrazil upanje, da bodo imeli v Ljubljani več posluha za težave in razvojne načrte trebanjske občine. Pungartnik je zatem podelil letošnje občinske plakete. Nagrajencem je v imenu krajevne skupnosti čestital predsednik KS Ivan Vovk. Za bolj vedro razpoloženje v dvorani BLAGOSLOV — Za novi gasilski dom so gasilci in krajani opravili več kot 5000 prostovoljnih ur, okrog 350 strojnih ur. Janez Bregant je s traktorjem, mešalcem in motorno žago delal na gradbišču nad 160 ur, brez teh napra v pa še 400. V kuhinji Bregantovih in Jevnikarjevih so pripravili vso hrano za delavce na gradbišču. Peter Deu je na svoji žagi brezplačno razrezal les, ki so ga podarili ljudje. Največ denarja je primaknila KS Mokronog, po svojih močeh pa je pomagala tudi OGZ Trebnje. Novi gasilski dom je blagoslovil stiški opat dr. Anton Nadrah, vrvico pa je prerezal eden najzaslužnejših mokronoških gasilcev Pavel Jevnikar st (na posnetku). (Foto: P. Perc) TENIS IN GORSKO KOLESARJENJE TREBNJE - V športnem centru Vita na Studencu pri Trebnjem bo jutri ob 17. uri teniški turnir za ženske in moške veterane, v soboto ob 10. pa gorsko kolesarjenje na 4 km dolgi gozdni poti za vse starostne kategorije obeh spolov. Informacije po telefonu 44-232 in 44-990. PLAKETE — Zupan Pungartnik je izročil plakete občine Silvestru Prparju, ki je veliko naredil za hitrejši razvoj Dobrniča in okoliških krajev v Suhi krajini, Jožetu Jevnikarju iz Trebnjega in mlademu kmetu Francu Pustu iz Hudej (na posnetku). na mokronoškem trgu, pa občinski pihalni orkester iz Trebnjega pod vodstvom Igorja Teršarja. Slavljenci in gostje ter krajani so se v sončnem popoldnevu napotili proti sejmišču, kjer so krajani zgradili nov gasilski dom, najpomembnejšo pridobitev ob letošnjem občinskem prazniku. GD Mokoronog, najstarejše gasilsko društvo v občini, je hkrati zaokrožilo častitljiv jubilej, svojo 110-letnico. Slavnostni govornik, pred- • Čestitkam predsednika občinske gasilske zveze Toneta Praha jubilantu seje pridružil tudi predsednik slovenske gasilske organizacije Ernest Eoery. Zatem je izročil predsedniku GD Mokronog Pavlu Jevševaiju posebno plaketo GZS za jubilanta, petim gasilcem odlikovanja GZS, dvema pa plamenico GZS. sednik družbenopolitičnega zbora slovenske skupščine dr. Ludvik Toplak, je pred 120 postrojenimi gasilci, ki so v svečanih uniformah prikorakali pred slavnostno tribuno, in številnimi krajani orisal pomen gasilstva, moč gasilcev, ki so vedno delili z ljudmi dobro in zlo. P. P. DOLENJSKI UST IZ NKŠIH OBČIN illliit IZ NtkŠIH OBČIN Lil Protest zoper odločitev ministrstva O problematiki prizade-tih na okrogli mizi RIBNICA — Republiško ministrstvo za šolstvo in šport je za letošnje šolsko leto predvidelo zmanjšanje števila oddelkov na ribniški Osnovni šoli s prilagojenim programom Jože Petek. Z odločitvijo ministrstva se delavci šole in starši otrok, ki so se morali prešolati v Kočevje na Osnovno šolo Ljubo Šercer, niso strinjali, vendar ministrstvo svoje odločitve ni spremenilo. Zoper njihovo odločitev, da se ne dovoli oblikovanje kombiniranega oddelka 7. in 8. razreda, pa so se zadnjega dne pred pričetkom pouka oglasili tudi člani Društva za pomoč duševno prizadetim iz Ribnice. V protestnem pismu, ki gaje društvo naslovilo na pristojne občinske organe, • ministrstvo za šolstvo in Zavod za šolstvo, je navedeno, da se ne strinjajo z zmanjšanjem števila oddelkov s prilagojenim programom. Kot razlog navajajo, daje otrok, kljub majhnemu številu, še vedno dovolj za dva oddelka ter da imajo v ribniški občini tri otroke, ki bodo že v kratkem potrebovali posebno obravnavo, in bi zato potrebovali oddelek za delovno usposabljanje. Kolikor bi obveljala sedanja odločitev ministrstva, bi bil že v prihodnjem letu po vsej verjetnosti ukinjen tudi v letošnjem letu dovoljeni kombinirani oddelek 3., 4. in 6. razreda, s čimer pa bi se v Ribnici občutno zmanjšale možnosti, da bi kdaj imeli oddelek za delovno usposabljanje. Društvo, ki mu je v interesu zgolj skrb za prizadete otroke, se tudi ni strinjalo z izdajo odločb o prerazporeditvi delavcev Osnovne šole Jože Petek. Sola je novo šolsko leto dočakala še vedno kot samostojna šola, čeprav je povsem jasno, da bo zaradi majhnega števila učencev že na prihodnji seji ribniške občinske skupščine njena samostojnost ukinjena. Člani izvršilnega odbora društva so menili, da bi moralo o zaposlitvi v trenutno le enem dovoljenem oddelku odločati vodstvo Šole dr. France Prešeren, h kateri bo dosedanji oddelek šole s prilagojenim programom priključen, in vodstvo Centra za socialno delo, pod katerega naj bi po predlogu ribniške občine prešle delavnice pod posebnimi pogoji. Prav s slednjim se delavke Osnovne šole Jože Petek ne strinjajo. Želele bi, da bi bil oddelek in delavnice priključene redni šoli kot njena enota. Ni presenetljivo, da se je zato ravnateljica Osnovne šole Jože Petek, Olga Čeme, odločila za sklic okrogle mize o problematiki njihove šole, ne da bi vedela, da so tudi člani izvršilnega odbora društva menili, da sta okrogla miza oziroma razgovor o problematiki duševno prizadetih v ribniški občini nujno potrebna. Okrogla miza bo verjetno že prihodnji teden. M. LESKOVŠEK-SVETE EKSKURZIJA NA MOS 92 SEVNICA — Sklad za izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju v sev-niški občini priredi v soboto, 12. septembra, za delavce, zaposlene pri obrtnikih, strokovno ekskurzijo na Mednarodni obrtni sejem v Celju. V okviru jubilejnega, 25. MOS 92, bo od 18. do 20. septembra od 10. do 18. ure na poligonu v Ljubečni razstava domačih in tujih motornih vozili Poziv SKD Občina zahteva pomoč reupblike KOČEVJE — V teh dneh so kočevski krščanski demokrati pozvali občinski izvršni svet, naj na nek način pomaga občanom kočevske občine, ki delajo na Hrvaškem. Gre za 61 domačinov iz Osilnice (27), Fare (22) in Drage (12), ki s 3 do 5 tisoč tolarji, kolikor mesečno zaslužijo, ne morejo živeti. Predlog SKD, da bi jim mesečno dali 5 tisoč tolarjev, za izvršni svet ni bil sprejemljiv, češ da občina za ta namen nima denarja. Sprejemljiv pa se jim je zdel predlog, da naj bi jim republika refundirala razliko do zajamčene plače. Menili so, da mora ceno za osamosvojitev Slovenije plačati republika, saj drugače obmejne občine ne bi bile v enakopravnem položaju z ostalimi občinami. Dolgoročno reševanje problema so videli v prekvalifikaciji omenjenih delavcev, čeprav so nekateri člani kočevskega izvršnega sveta menili, da bi morali nastopiti ostreje in pričeti odpuščati hrvaške delavce, zaposlene pri nas tako, kot to menda počnejo Hrvati z našimi delavci. Neodvisnost — KNSS na obisku v Liku Obojestranska seznanitev predstavnikov vodstva neodvisnih sindikatov in Li-kovih sindikalnih predstavnikov s problematiko sindikalnega dela______ KOČEVJE — Prejšnji četrtek so kočevski Lik obiskali predstavniki vodstva sindikata Neodvisnost-Konfederacije novih sindikatov Slovenije: Alenka Orel, sekretarka, Janko Šanovič, član predsedstva, in Edvard Kržišnik, predsednik regijskega odbora neodvisnih sindikatov ljubljanske regije. Pogovarjali so se s predsedniki sindikalnih organizacij vseh šestih Likovih družb, razgovora pa se je za krajši čas udeležil tudi sekretar podjetja Borut Kopitar. Ob tej priložnosti je Alenka Orel ob- protiinflacijskega pakta oziroma so- pravki kolektivnih pogodb. Glede plač, je zatrdila, KNSS ne bo dovolila, da bi se ponovilo, ko je vlada administrativno določila višino plač za negospodarstvo, prav tako ne bo pristal na zamrznitev plač najnižjega tarifnega razreda. M. LESKOVSEK-SVETE razložila pred kratkim izoblikovana stališča njihovega sindikata do osnutka zakona o prisilni poravnavi in stečaju. Povedala je, da so vladi predlagali, da se v okviru Republiškega zavoda za zaposlovanje ustanovi poseben solidarnostni odškodninski sklad, iz katerega naj bi delavci, ki bi zaradi stečaja izgubili delo, dobili odškodnino za delo v višini polovice povprečne mesečne plače vseh zaposlenih v Sloveniji za vsako leto dela. »Sedaj, ko se ukinja moratorij na stečaje in se pripravlja nov zakon o prisilni poravnavi in stečaju, ki bi lahko prinesel novo socialno obremenitev države, je še toliko pomembnejše, da se doseže sporazum med vlado, sindikati in gospodarsko zbornico, ki bi urejal področje cen, plač, davčne politike in politike zaposlovanja«, je dejala Orlova in poudarila, da bi morala vlada na podlagi Bolje je nekaj kot nič Pomoč prizadetim zaradi suše_ KOČEVJE — Minuli četrtek so člani kočevskega izvršnega sveta ugotavljali, kako bi lahko pomagali prizadetim zaradi suše, ki je na velikih kmetijskih površinah na Kočevskem prizadela SPET ZA KOČEVJE REKORDNA RIBA — 107 cm dolgega soma je v rudniškem jezer ujel 5. septembra kočevski ribič Mile Djurič z Rudnika, Trdnjava 17. Prijel je na kurja čreva. To je doslej najdaljši som, uplenjen v vodah Ribniške družine Kočevje, kjer je bil prejšnji rekord 104 cm dolg som, ki je bil tudi uplenjen v tem jezeru, bogatem z velikimi ribami, saj so v njem uplenili že več krapo v, težkih od 9 do 12 kg, isti ribič, Mile Djurič, pa je tu ulovil že tudi 108 cm dolgo in 10 kg težko ščuko ter dva smuča, dolga 71 in 72 cm, težka okoli 3,5 kg. Koliko je najdaljši som tehtal, pa ni znano povsem zagotovo, saj tehtanje z osebno tehtnico ni preveč zanesljivo, in ta je pokazala okoli 9 kg. Glavo soma bo dal srečni ribič preparirati in se bo pridružila njegovi preparirani največji ščuki (Foto: Primc) Po kmetijstvu prednost trgovini 15 let sevniškega Merkatorja — Zadovoljni z odnosi v družini, ki jim je odprla slovenski trg — Trgovina dobiva večjo veljavo_ SEVNICA — »Združitev z Mercatorjem je bila pomembna zato, daje sev-niško kmetijstvo pridobilo slovensko tržišče. Zdaj poznajo in cenijo naše sadje in mesne izdelke tudi Ljubljančani. Mercatorje velik sistem, ki omogoča širšo, cenejšo ponudbo krajanom, sqj je lažje doseči konkurenčne cene. Predvsem se trudimo, da bi pridobili kupce z raznimi popusti in akcijami, kakršna je tudi zadnja nagradna akcija ob našem jubileju, ki jo bomo zaključili v začetku oktobra,« je povedal direktor sevniškega Merkatorja, dipl. inž. Albin Ješelnik. Letos namreč mineva 15 let, odkar je Merkator Sevnica v družini Mercatorja. To je doba, v kateri je 415-članski kolektiv, bivši Kmetijski kombinat (od leta 1990, ko je M—Kmečka zadruga krenila po svoji poti, jih je v firmi zaposlenih še 250) preživel razne težavne preizkušnje, a je vseem izzivom uspešno kljuboval in vseskozi dosegal razmeroma dobre poslovne rezultate. Osnove dejavnosti so se po besedah direktorja Ješelnika razvijale po že utrjeni poslovni usmeritvi, predvsem pa seje razmahnila trgovina. Po Ješelnikovih besedah ne pričakujejo večjih pretresov pri denacionalizaciji, saj sta vprašljiva le dva trgovska lokala in morda še okrog 50 ha zemljišč z gozdovi vred. Na Kompoljsko—šmarskem polju so že vrnili 3,5 ha zemljišč. Na Kompolju sta še sporna okoli 2 ha, v Loki pa nič. »Tržno gospodarstvo nas sili v smotrno gospodarjenje, zmanjševanje števila zaposlenih in tudi opušča- cialnega sporazuma doseči zmanjšanje inflacije in preprečiti nadaljnje narašča- • Na vprašanje o uresničevanju kolektivnih pogodb, sklepanju individualnih in razmerju med najnižjo in najvišjo plačo v Liku je Borut Kopitar odgovoril, daje razmerje v plačah od družbe do družbe različno, da pa so Likove plače na splošno nizke. Odnos med vodstvom podjetja in sindikati so prisotni označili za zadovoljiv, o pomoči, ki naj bi jo Liku nudila gospodarska zbornica, pa je Kopitar dejal, da bi le-ta lahko naredila na področju izvozno-uvozne politike in iskanja novih trgov dosti več. nje nezaposlenosti. Povedala je tudi, da so predlagali, naj bi tarifne razrede začasno obravnavali v okviru socialnega sporazuma, saj imajo v tem trenutku premalo časa, da bi se ukvarjali s po- predvsem pašnike in travnike. Čeprav je delež zasebnega sektorja v skupnem deležu kmetijske proizvodnje v občini le 8-odst., so se odločili, da bodo skromna občinska sredstva, kijih imajo na razpolago, razdelili zasebnim kmetom. 450 tisoč tolarjev, kolikor bi jih lahko v tem trenutku porabili iz rezervnega sklada občine, družbenemu sektorju pravzaprav ne bi pomenilo nič. Če se bodo kočevski občinski poslanci strinjali z njihovim predlogom, da se 50-odst. sredstev občinskega razvojnega sklada nameni za ublažitev posledic suše, bodo denar namenili tistim kmetom, ki jih bo predlagala občinska kmetijska svetovalna služba. Vse kmete bodo tudi pozvali, naj do 15. septembra vložijo zahtevke za oprostitev plačila prispevka za zdravstveno zavarovanje. Medtem bodo proučili še vse ostale možnosti za oprostitev plačila davka za kmete in kmetijske organizacije. Prav za pomoč slednjim se bodo zavzeli na republiki. Pri tem se bodo sklicevali na to, da imajo na Kočevskem največjo farmo. Zavzeli se bodo za znižanje obresti na njihove kredite, dobrodošel pa bi bil tudi že samo odlog plačila prispevkov, ki jih Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje mesečno plačuje v višini 8 milijonov tolarjev. M. L.-S. ZA PRIZADETE V SUŠI SEVNICA — Te dni lahko ob suši prizadeti živinorejci pričakujejo konkretno pomoč. Republiške blagovne rezerve so odborile sevniškim kmetom 453 ton koruze v zrnju, do te pomoči pa so upravičeni vsi kmetje, ki imajo nad 3 krave ali nad 6 pitancev, na vsako odraslo govedo pa jim pripade 100 kg koruze. Le prevozne in manipulativne stroške kmečke zadruge morajo poravnati prizadeti. ODSTOP PODPREDSEDNICE KOČEVJE — Podpredsednica kočevske občinske skupščine Nataša Žilevski je pred kratkim obvestila preelsedstvo občinske skupščine, da želi odstopiti z navedene funkcije. Kot razlog je navedla, da ni več članica SPD oziroma stranke, ki jo je predlagala za opravljanje podpredsedniške funkcije. Čeprav v primeru njene razrešitve in izvolitve novega podpredsednika sedaj ne bo več veljalo, da bi prenovitelji avtomatično predlagali novega podpredsednika, pa se Žilevskijevi zdi njena razrešitev edina poštena rešitev. PRENOVLJENA »METKA« — V Kočevju so v ponedeljek po dveh mesecih spet odprli lokal Žita »Metka«. Nekdanjo mlečno restavracijo »Metka« so temeljito prenovili in v njej uredili dva lokala: bistro, v katerem postrežejo gosta z raznimi na hitro pripravljenimi toplimi in hladnimi pijačami ter jedili predvsem slaščicami in palačinkami ter prodajalno peciva, v kateri dobite tudi slaščice, suhomesnate proizvode, pijače in drugo. Na fotografiji s ponedeljkove otvoritve. (Foto: Primc) 1. SUMEJEV MEMORIAL SEVNICA - V soboto, 5. septembra, je sevniški rokometni klub v spomin na dolgoletnega odličnega rokometaša Sevnice in Kolinske Slovana, Stojana Šumeja, pripravil L Šumejev memorial za pionirje. Pri mlajših pionirjih letnikov 1980 in 1981 so na igrišču OŠ Savo Kladnik zmagali domačini nad Velenjčani in Loko. Pri starejših pionirjih letnikov 1978 in 1979 so bili na igrišču TVD Partizan najboljši Ormožani, za njimi so se zvrstili domačini, Velenjčani in Trebanjci. 5*? KULINARIČNA RAZSTA VA — V petek popoldan je bila v Likovnem salonu v Kočevju otvoritev razstave kulinaričnih dobrot. Organizator razstave je bilo Društvo upokojencev Kočevje. Razstavljenih je bilo 57 vrst peciva in preko 30 različnih kompotov, sokov, likerjev in vložene zelenjave. Vse razstavljeno je bilo lično okrašeno z ročno izdelanimi prti, prtiči in seti, ki sojih upokojenke večinoma izdelale v času od lanskega novembra do letošnjega marca v okviru njihovega krožka ročnih del Po zaprtju razstave v nedeljo popoldan so z razstavljenimi slaščicami obdarili varovance Doma starejših občanov v Kočevju. (Foto: M. L-S.) Albin Ješelnik nje določene proizvodnje. Tako že razmišljamo, da bi v dveh letih opustili hmeljišča v Šentjanžu, kjer jih je od 16 ha ostalo še okrog 6 ha, toda ker je tamkaj zemlja pretežka in so zemljišč prestrma za strojno obdelavo, bomo raje uredili sadovnjake. V Šentjanžu zraste najboljše sadje. Obdobje velikih gradenj je mimo, pred nami sta samo boj za večjo konkurenčnost in tržnost. Poudariti pa moram, da nas je letos zelo priza- • Glede lastninjenja je treba povedati, da so delavci Merkatorja Sevnica v celoti združili trajni kapital s holdingom Mercator. Delavci imajo plače usklajene s kolektivno pogodbo, pri Mercatoijevi banki pa imajo vezanih že okrog 5 milijonov tolaijev za nakup delnic oz. obveznic. dela suša, zaradi česar bo vsaj za 40 odstotkov manj jabolk in smo pridelali za 30 odstotkov manj hmelja. Lani smo več kot 100 vagonov jabolk izvozili v Nemčijo, Belgijo, Nizozemsko in Italijo,« pravi direktor Ješelnik. P. P. Neizpolnjene obljube Posavcem in Kozjancem Srečanje na Planini PLANINA PRI SEVNICI — V sončnem, malo vetrovnem vremenu se je preteklo soboto na Planini pri Sevnici na vsakoletnem srečanju zbralo nekaj sto borcev Kozjanskega odreda, internirancev in aktivistov kozjanskega območja iz brežiške, krške, sevniške, šmarske in šentjurske občine, v katerih so podelili Kozjanskemu odredu domicil. Tokratni gostitelji srečanja: šentjurska borčevska organizacija ter planinska krajevna skupnost in turistično društvo, so se izkazali, ker so prireditev posrečeno vključili v krajevni turistični praznik. Zlasti v nedeljo so prikazali razne šege in navade ter obrti, kar so zajeli tudi v muzejsko zbirko Planina včeraj in danes, ki je našla streho v starem zadružnem domu. Po nastopu domačega moškega pevskega zbora, učencev OŠ Kozjanski odred s Planine in godbe na pihala iz Šentjuija pri Celju, je zbranim spregovoril predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. Ivan Dolničar Opozoril je na nekatere od obljub oblasti prebivalcev Kozjanskega in Posavja, ki so med vojno veliko pretrpeli in so bili zmeraj v pomoč partizanom in NOB. »Ena od obljub je pa prav za to območje pomembna. To je povračilo škode, ki so jo ljudje utrpeli na imetju in osebno, zaradi okupatorjevega terorja, izgnanstva, interniranja, mo-bihziranja v nemško vojsko in drugih oblik nasilja,« je dejal Dolničar in spomnil, da so že prejšnji Peterletovi vladi in tudi sedanji Drnovškovi predlagali, naj ustanovi medresorsko strokovno skupino, ki bo pripravila vso potrebno dokumentacijo in predloge za pogajanja in sklepanje pogodb z Nemčijo in za iskanje tudi drugih rešitev za povračila vojnim oškodovancem. P. P. SOCIALNA PROBLEMATIKA -Kočevsko občino tarejo tako kot ostalo Slovenijo vse hujši socialni problemi. Slabo gospodarsko stanje v občini, v kateri so trenutno kar tri podjetja v stečaju, 47 podjetij, v katerih je zaposlenih preko 1.800 ljudi, pa je v prvem polletju poslovalo z izgubo, kaže le na en vidik problemov. Specifičnosti kočevskega prostora pogojujejo drugega. Kočevska občina je namreč obmejna občina, kar ji prinaša probleme zaradi naših ljudi, zaposlenih na Hrvaškem. Samo Kočevje je zelo heterogeno, brez avtohtonega prebivalstva, z velikim deležem neslovenskega prebivalstva in že desetletja težko rešljivo problematiko Romov. Vse skupaj predstavlja težko obvladljivo socialno problematiko, saj število brezposelnih (trenutno jih je okoli 1.400) nenehno narašča. O vsem tem bodo še ta mesec spregovorili na okrogli mizi, ki jo pripravlja kočevski Center za socialno delo. KONKURENCA ZASEBNIKOM-Kočevski Itas je pred kratkim ponudil v prodajo 5 ha zemljišča ob rudniškem jezeru. Kot interesenti za nakup so se javili zasebniki in izvršni svet v imenu kočevske občine. Takšno ravnanje občine je marsikoga zbodlo v oči, še zlasti, ker je občina zemljišče tudi odkupila, saj se vendar nenehno trdi, kako občina podpira zasebno iniciativo. Predsednik kočevskega izvršnega sveta pojasnjuje, da je občina odkupila zemljišče zato, ker je v njenem interesu, da se uresniči program ureditve kompleksa kočevskega jezera, ki je bij vsaj kot idejni načrt sprejet. Urediti bi morali kopališče, pot, parkirišča, napeljati vodo in kanalizacijo. Na občini so prepričani, da z vodo in kanalizzcijo nikoli ne bi prišli na jezero, če bi dopustili, da bi zemljišče odkupil zasebnik oziroma da bi jih ureditev le-tega tedaj morda stala več kot pa nakup zemljišča. * V Drobne iz Kočevja Ribniški zobotrebci OPOZORILA STANOVALCEM -Skupnost stanovalcev občine Ribnica je konec prejšnjega meseca razobesila v blokih na Prijateljevem trgu v Ribnici opozorila stanovalcem na kršitve hišnega reda in nespoštovanje določil novega stnovanjskega zakona. V opozorilu je navedeno, da so se v zadnjem času tako stanovalci kot krajevna skupnost Ribnica večkrat pritožili, da nekateri stanovalci Prijateljevega trga nepravilno uporabljajo stanovanja, skupne prostore, skupne dele in naprave ter okolico objektov. Ni sicer omenjeno, da nekateri stanovalci tudi ne plačujejo vode, elektrike, čistilke, poštnine in blagajničarke ali samo nekatere od teh skupnih plačilnih obveznosti stanovalcev, vendar tudi to nedvomno sodi med kršitve, zoper katere bi se moralo tako ali drugače ukrepati. Skupnost stanovalcev v opozorilu omenja tudi kazni, vendar je vprašanje, ali bodo opozorila sploh kaj zalegla. Že po treh dneh so bila namreč tudi sama opozorila pritijena le še v treh stanovanjskih blokih od skupno osmih, kolikor jih je na Prijateljevm trgu. Sevniški paberki BEGUNCI - Predstavitev Slovenske nacionalne stranke (SNS) v Sevnici je po daljšem uvodu sekretarke SNS Marjete Štiblar minila v precej živahnem razpoloženju. Na vprašanja d. občinstva je odgovarjala zelo samozavestno. Tudi na tisto, ki ga je prvi postavil pisec tehle vrstic, kako si predstavlja “dokončno ureditev begunskega vprašanja,” kot naj bi se zmenili na kongresu SNS v Kočevju. Enemu izmed poslušalcev v dvorani se j® zdelo pomembno čez čas pojasniti vesoljnemu občinstvu, da je bil tisti, ki sc zanima za begunce, novinar Dolenjskega lista Pavel Perc, on P8 da je Miro Gačnik. Gačnik, znan tudi kot poslanec brez dlake na jeziku na sejah sevniškega parlamenta, je še na mitingu SNS podučil novinarja, naj se bolj zanima za delavec, ne pa 7i> begunce, tudi v DL. Po shodu je taisti novinar vprašal Gačnika, ki je zaposlen v Lisci, če on lahko kaj pove 0 domnevnem načrtovanem odpustu nadaljnjih 150 do 180 delavcev v Lise* (207 so jih že pred časom poslali na čakanje), o čemer je precej govorih Tega Miro ni mogel ali smel, niti nj njegov direktor Vili Glas mogel ah hotel glasno komentirati. Mogoče W pa lahko kdo pojasnil, kakšna kadrovsk8 pravnico, ki J® politika je to, če so pravnico, ki J prišla na občino iz Lisce, že po 4 uran nove službe takoj sprejeli nazaj • naročje največjega sevniškega podjetj8-PRINC _ Med čakanjem na j°(' danskega princa Ascma smo ugibaj'' ali bo princ prijezdil na belem konj ali pa sc bo pripeljal kar v avtu. mobilu. Princa so z zamudo pripel)8 z beemvejem. Očitno sc je predstavni Lesnine za volanom izgubil v sevniške velemestu, kajti tudi ko je odhajal 1 Stillcsa, ni zapeljal proti m°s u’ ampak čez nadvoz, nazaj v center. 6 DOLENJSKI UST Krške novice SE KONČA PRI KRŠKEM? -Posavci se zadnje leto zelo mučijo, da m pripeljali v svoje kraje vsaj kakega ministra, če že predsednik vlade noče Priti. Pa vse kaže, da v Ljubljani ne Poznajo dovolj meja Slovenije. Za mnoge se menda država konča kar nekje pri Novem mestu. Ker je Krčanom vendarle uspelo privabiti v občino kmetijskega ministra, zdaj upajo, da se bo po vladi razširila vest 0 tem, da je Krško tudi v isti državi, eeprav nekje na jugu. Brežičani niso taki optimisti. Kljub obljubam je minister raje kot k njim zavil v Krško. NARASTEK - Kako zanimivo včasih jezik zataji in pove čisto nekaj drugega, kot misli glava. Tako se je zgodilo govorniku na slavnostni seji mskovških gasilcev. Ko je govoril o uogatem minulem delu društva, ni Pozabil niti na vzgojo številnega Easilskega “narastka”. SUŠA - Krčani so znali zelo Plastično prikazati, kaj pomeni katastrofalna suša. Goste iz ministrstva za Kmetijstvo so med drugim peljali v vtnsko klet, jim za degustacijo ponudi-“ Požirek najboljšega, s čimer so jim dodobra razdražili suhe ustnice. Na kasnejših razgovorih so postregli s kozarcem (1 deci) hladne mineralne vode, ki je v trenutku izginila v grla. "o dolgih urah razgovorov in ogledov v suši prizadetih predelov so gostje udi brez pijače. Naj vidijo, kaj se pravi trPeti sušo! TEŽKA - Teobald Bevec, vodja sektorja za celostno urejanje podeže-lJa’ Je bil širokogruden in je dal uesedo tudi dvema predstavnicama ežnejšega spola, ki sta ga spremljali P° Krškem. On sam ni bil z njima Fav nič nežen, ko jima je odstopil sedo le pod pogojem, če ne bosta Pfeveč dolgovezili. Taka je menda po , nenju g. Bevca splošna navada zenskega spola. V kateri spol se šteje nj ni znano, dejstvo pa je, da je v ^ovezenju prekašal obe navzoči Novo v Brežicah LEŽEČI POLICISTI - V Brežicah ameravajo nekoliko umiriti voznike, 7 P° "dud “P°d obzidjem” tudi “0 km na uro. Na cesto naj bi Postavili ležeče policisti. Za nepouče-ne še tole: to niso niti približno živi Policisti, ki ležijo na cestišču, čeprav bl si kdo kaj takega celo zaželel. Gre samo za nekaj asfalta, ki ga naložijo Y obliki zaporednih grebenov po cesti ‘n s° Prepričljivejši kot katerikoli živi aruh reda. Novomeščani, ki so že dobili nekaj “ležečih”, temu že verjamejo. Ostali si lahko zamislite oznjo po najbolj uničeni cesti. Bi tam dlVel‘ z 80 km/h? MOHAMED - “Če Mohamed ne 8 e h gori, gre pa gora k Mohamedu,” p. J® P° zgledu starega rekla rekel ^'1 Kolešnik in nekatere člane n”ic8a izvršnega sveta popeljal narav-i:x.1 v Ljubljano. Tam so se z repub-te-° v*ado pogovarjali o občinskih zavah, za katere republika nima niti Jmanjšcga posluha. Za rezultate še w , vem°. bojimo pa se, da je sluha mei* ^ ,ud' bolj slabega PO PETETEJEVSKO - PTT Novo 0 menda končno gradi telefonsko In nTz-lusuuieauii na Dolenjskem, od kezičani, namesto da bi poskočili in? «clJ.a. so jim na vrat obesili ker PT-r^3’ le gradnjo zaustavil, pn , 1 nima ustreznih dokumentov, jim r,0IT'a^e - je črnograditelj. Pa bi ko j rS$ni to še spregledali, a kaj, , je PTT ocj njj|, ^ gradnjo ceste ZahtI'a frno položen telefonski kabel dok>eVa Prav vsc papirje. Zob za zob, f0 nienl za dokument - brez telege xJ? Pa Jeseničani. Pa kaj zato? malo! ^*° desct let, bodo pa še nZOB - Brežičani že iščejo st0r{,e,n'k?’ ki bi vzeli v najem pro-Zav V bivšem Tehnično-remontnem je m U y ^reganskem selu. Zanimanja kH]|i(Cn<; a kar precej, ni pa še znano, kij.,,0 Poguma imajo podjetniki. Veni' Vsem zagotovilom, da je Slo-voin3 Varna dežela, da pri nas ni v°jašlr' c °b Prihodu v velik, nekdaj VSe 1 kompleks čaka presenečenje. Vozil a°krog so še raztresena vojaška strun* ^r' vb°du Pa jih pričaka Zob "7 teritorialce, oborožen do spodb j bodoče investitorje prav sSl br, ^asu od 31. avgusta do 5. septem-Eva -7 v brežiški porodnišnici rodile: Sna • :'z Pišec — Sabino, Suzana HrjiV? Krškega — Adrijano, Branka Suro v iz Globokega — Klemena, ^lelif , rJan ‘z Krškega — Tomaža, Nata? levičar iz Leskovca — Leona in ^hta ^,ec*vec* s Trebeža — Katjo. IZ NKŠIH OBČIN Ul TEKMOVALI SO ORAČI ČATEŽ OB SAVI — Kmetijska svetovalna služba Brežice je ob pomoči Društva kmetic ic Skopic minulo soboto organizirala letošnje posavsko tekmovanje oračev. Na Cateškem polju se je letos pomerilo 16 traktoristov in trak-toristk. Vsi so orali z dvobrazdnim plugom, najboljši štirje pa so si najvišje točke priorali s tekmovalnim plugom. Med članicami je najboljše brazde potegnila Sevničanka Jožica Stušek, takoj za njo seje uvrstila Fanika Simeonov iz iste ekipe, tretja pa je bila Brežičanka Melita Tomše. V kategoriji tekmovalcev nad 23 let seje najbolj izkazal Janez Cerjak iz Krškega, drugi je bil Jože Levak iz Brežic in tretji spet Krčan Marjan Barič. Med tekmovalci, mlajšimi od 23 let je največ točk zbral Aleš Balon (Brežice), ki je bil tudi sicer absolutni prvak tokratnega regijskega tekmovanja v oranju. Drugi je bil Krčan Rudi Pirc in tretji Brežičan Toni Žnideršič. Prehodni pokal za najuspešnejšo ekipo je prejela ekipa iz Krškega. Prihodnji konec tedna bo v Novem mestu državno tekmovanje, na katerem bosta Posavje zastopala Aleš Balon in Janez Cerjak, tekmovalca, ki sta v soboto zbrala največ točk. VPIS V PLESNO ŠOLO BREŽICE - Plesna šola Brežice obvešča, da že vpisuje interesente za novo plesno sezono. Vpis v šolo je vsak dan med 14. in 16. uro na telefonski številki (0608) 65-402 in med 18. in 19. uro na recepciji hotela Turist v Brežicah. DAN ZASAVSKIH IN POSAVSKIH PLANINCEV SEVNICA — Planinsko društvo Lisca Sevnica—Krško priredi v soboto, 12. septembra, ob 11. uri na Lisci srečanje ob dnevu zasavskih in posavskih planincev. Na krajši slovesnosti bo spregovoril predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, zatem pa bodo pripravili športno-zabavne igre za otroke in odrasle, srečanje pa zaključili s plesom. Posavska banka: »Bankomati bodo, a ne takoj!« Odgovor na pobudo BREŽICE, KRŠKO — Krajani mesta Brežice so LB—Posavski banki predlagali, naj v njihovem mestu uvede bankomat. Prepričani so namreč, da bi to občutno skrajšalo dolge vrste čakajočih pred bančnimi okenci. Stranke ob konicah, na primer ob sobotah dopoldne, čakajo v vrsti tudi po 40 minut. Da bi ugotovili, kakšne so v resnici možnosti za postavitev bankomatov, smo poklicali direktorja banke. »Pojetniški in bančni interes nam narekujeta, da čimbolj ustrežemo našim strankam. Kljub vsemu pa ocenjujemo, da trenutno za postavitev bančnih avtomatov v Brežicah, Krškem ali Sevnici še ni dovolj velikih frekvenc. Zavedamo se, da bo slej ko prej to treba storiti, morda že v naslednjem letu, vendar smo za zdaj dali prednost drugim investicijam,« je pojasnil direktor Dejan Avsec. Kot je dejal, je bankomat precejšnja naložba, ki se izplača le ob veliki izkoriščenosti. Obratovati mora 24 ur na dan in imeti stalno telefonsko povezavo z Ljubljano, treba pa gaje tudi ustrezno zaščititi. Pri banki se zavedajo, da ne morejo natančno oceniti, kolikokrat bi stranke uporabile bankomat, dokler te možnosti sploh nimajo. »Zaradi novonastale državne meje je zdaj najbolj potrebna naložba na Bizeljskem, kjer bomo skupaj z zavarovalnico že čez mesec in pol odprli novo agencijo. Podobno se resna potreba po agenciji kaže tudi v Dobovi. Bankomati bodo torej že zaradi spremenjenega poslovanja kmalu nujni, toda pri naložbah se moramo vendarle držati svojega zaporedja,« je še povedal direktor Avsec. B. D.-G. KOMPRESORJI - 50 do 500 litrov SNEGOLOVI — enostavna montaža PANTI — varilne spone (različne) RAZNE PODLOZKE Vse po ugodnih, konkurenč-1 nih cenah. Tel.: (068) 84-647 & j. \ y; televizorjev radiokasetofonov pisalnih in šivalnih strojev pisalnih in šivalnih strojev električnega ročnega orodja malih gospodinjskih aparatov in ostalih aparatov zabavne in profesionalne elektronike vgradnja avtoradijev ...... .. montaža anten IZVAJA V NOVEM SERVISNEM CENTRU MOST Šentjernej d.o.o. V prostorih Iskre Šentjernej, Trubarjeva 5 (vhod mimo vratarja) __________Informacije: 42-068_____________- Že dolgo ne gasijo samo požarov Stoletnica GD Leskovec pri Krškem — Nova zakona naj uredita status in financiranje organizacije — Le še četrtina intervencij pri požarih_ LESKOVEC PRI KRŠKEM — Leskovško gasilsko društvo je minuli konec tedna svečano proslavilo stoletnico obstoja. Nedeljsko popoldne so zaznamovali z gasilsko parado in z zborovanjem, že v soboto pa so na slavnostni seji pred zbranimi člani in gosti podelili vrsto priznanj, odlikovanj in plaket. Najvišja med njimi so prejeli: Miha Letnar (plaketa Občinske gasilske zveze), Cvetka Budič, Zvonko Naglič in Rudi Vrščaj st. (plamenice Il.stopnje), Stanko Žičkar (plamenico I. stopnje) ter Jože Arh in Franc Vakselj (znački za 50 let dela in plaketi veterana). Društvo seje vse od svoje ustanovit- rana, nova vozila in uniforme. Lani so ve s prostovoljnim delom in zagnanost- se opremili s 30 novimi svečanimi jo bogatilo po znanju in opremi. Tako uniformami, je prvi brizgalni sledila še druga Gailsko društvo Leskovec je ob viso-oprema, garaža, orodjarna, stolp, dvo- ki obletnici prejelo čestitke in darila pri- HALO, TU SMO! — Tako bi lahko zakričale raztresene smeti, le bi to znale. Tako pa samo nemo ležijo in čakajo, da se jih bo kdo usmilil in pobral. Tudi tako se predstavljajo Brežice in tudi to je obraz komunalcev. Posnetek je iz Ulice Veljka Vlahoviča 6. Dogovor o vojaških objektih Brežičani bodo v najete objekte naselili predvsem dobičkonosne dejavnosti — Kmalu prve pogodbe BREŽICE — Občina Brežice je nedavno tega podpisala pogodbo z republiškim obrambnim ministrstvom, po kateri je prevzela v najem nekatere vojaške objekte. Med njimi je velik del Tehnično-remontnega zavoda v Bre-ganskem selu, civilni del cerkljanskega letališča in nekdanji dom JLA, v katerem naj bi prostor dobile družbene dejavnosti. Kot pravijo, so s pogodbo zadovoljni, saj si obetajo, da bodo z dobičkom izkoristili pridobljene objekte. Brežičani so prepričani, daje prostor bivšega remontnega zavoda (TRZ), ki se v celoti razteza na okrog 25 ha, obsega pa tudi velike pokrite površine, odlična podlaga za takojšnjo uresničitev določenih projektov. Objekti, ki jih je pridobila v najem občina, so prazni in ustrezajo standardom, zato so nemudoma začeli iskati podjetnike, ki bi bili tu pripravljeni vlagati. Po sklepu izvršnega sveta programe išče Center za razvoj Posavje. Kot pravijo, je zanimanja veliko, tako da so že tik pred prvimi dogovori. Na prostoru TRZ je trenutno največ-ja težava s telefonsko in vodovodno napeljavo. Po nekaterih najrovedih naj bi še to jesen zagotovili telefonsko {»vezavo kljub težkim sporom s podjetjem PTT Novo mesto. Voda je sedaj napeljana s hrvaške strani, ki jo pogosto zapira, češ da ima težave s črpališčem. Pri tem zahteva, naj jim Brežice zgradijo novo črpališče, a tem »velikim hrvaškim apetitom« ne bo zadoščeno. Brežičani imajo namreč že pripravljene načrte za izgradnjo svojega vodovoda, ki bo oskrboval s kakovostno vodo krajane, remontni zavod in obmejne objekte na jateljskih gasilskih društev, pokroviteljev, domačega okolja in šole, čestital pa jim je tudi Ernest Eory iz Gasilske zveze Slovenije, ki je ob tej priložnosti spregovoril o težkih nalogah gasilstva v sedanjem času. »Trenutno sta v pripravi tako zakon o požarni varnosti kot tudi zakon o gasilstvu. Pri vladi smo izsilili, da se oba zakona sprejemata obenem, tako da lahko pričakujemo, da bosta sprejeta do konca leta. Gasilci upamo, da bomo prvič dobili zares kakovosten zakon, ki bo urejal status gasilske organizacije, njenih prostovoljnih in poklicnih članov ter financiranje dejavnosti. Želimo, da se čimprej kategorizirajo naselja in se ob tem ustrezno razvrsti tudi 1500 prostovoljnih gasilskih društev v Sloveniji,« je poudaril Eory. V svojem govoru je med drugim zatrdil, da gasilci niso politično obremenjeni, saj se zavzemajo le za večjo varnost, strokovnost in sposobnost. Čeprav jim zakon ni nalagal poseganja na tako različna področja, pa so gasilci kot prostovoljna in humana organizacija sami sodelovali povsod, kjer je bilo potrebno. Tako danes posredovanja pri poža- Obrežju. Za prvo fazo izgradnje so že zagotovili sredstva za demografsko ogrožena območja in iz občinskega pro- * Širše območje cerkljanskega letališča obsega 560 ha površine. Občina Brežice je v dogovoru z obrambnim ministrstvom dosegla, da je dobila v najem slabo četrtino letališča, ter si izgovorila souporabo letališke steze in ploščadi za letala. Gre za predel, ki se širi jugovzhodno od letališke zgradbe. Po dogovoru je tam možna civilna uporaba letališča, zato izvršni svet občine zdaj stoji pred nalogo, da skupaj s podjetjem CRP najde uporabnike. Tudi za to dejavnost je že nekaj časa zanimanje, saj bi Brežicam kot kmetijski in po drugi strani turistični občini civilno letališče prišlo še kako prav. Menda so se že pojavile tudi zasebne letalske družbe, ki bi želele delati v civilnem delu letališča. računa, zato naj bi se dela začela še letos. B. D.-G. VISOK JUBILEJ — V poročilu o delu v minulih 100 letih se pa lahko zares veliko pove! rih predstavljajo le še četrtino vseh jx> segov. Vsako leto na primer več kot tisočkrat priskočijo na pomoč, da bi obvarovali naravo. B. D.-G. • Razlika med sedanjostjo in preteklostjo je zgolj koledarska. (Petan) • Človek ni ne angel ne žival, vendar je nesreča v tem, da tisti, ki hoče biti angel, postane žival (Pascal) • Glavna lastnost povprečnosti je zahrbtno intrigantstvo. (B. M. Zupančič) • V psihologiji velja, da listi ki se razburi, nima prav. (B. M. Zupančič) Niti kvadrata športne površine Bo v Dobovi že kmalu drugače? — Dozidali nai bi šolo in zgradili telovadnico — Polovico sredstev iz republike in pol občinskih — Kaj bo rel DOBOVA — Če bo vse po sreči, prihodnjo jesen dobovskim učencem nižje stopnje ne bo več treba vstopati v staro šolsko poslopje, katerega zidovi segajo tja v daljno leto 1823. V kraju in občini pripravljajo vse potrebno, da bi lahko v kratkem pričeli graditi prizidek k novi šoli in pripadajočo telovadnico v velikosti 28 x 18 m. Treba je namreč povedati tudi to, daje dobovska šola edina v občini, ki ne premore niti kvadratnega metra svoje športne površine. Občinski sekretariat za družbene de- lež. Ker je Dobova za Brežicami največ- Kaj bo reklo ministrstvo? osnovna šola in zdaj še predvideni prizidek izredno racionalno zastavljena, tako da ne dosegata dovoljenih prostorskih normativov. Ravno zaradi tega v Brežicah še toliko bolj razmišljajo, da bi javnosti in gradbeni odbor sta pripravila predlog dozidave in virov financiranja. Svetovalec za investicije v republiškem ministrstvu za šolstvo in šport je že ugodno ocenil predvideno dozidavo, zadnjo besedo pa mora reči samo ministrstvo. Kot pričakujejo na dobovski šoli, bo odločitev o zidavi in o 50 odst. deležu republike v obliki nepovratnih sredstev za demografsko ogrožena območja padla še v septembru. Če bo rešitev pozitivna, bodo morali prepričati še poslance občinske skupščine, da potrdijo še 50 odst. občinski de- je naselje v občini, ki se med drugim ponaša tudi z rokometnim klubom v 1. državni ligi, bi nujno potrebovali nekoliko večjo telovadnico (28 x 47 m). Zaradi tega so pripravili variantno rešitev, jx> kateri bi razliko v ceni za večjo telovadnico plačali krajani Dobove s samoprispevkom. Dozidava učilnic osnovne šole in večje telovadnice naj bi stala 2 milijona DEM, od tega naj bi v občini zagotovili 1,2 milijona DEM ali po varianti z manjšo telovadnico 840 tisoč DEM. Naj povemo še to, da sta že obstoječa • Predvideno gradnjo bi kar za dobro petino pocenilo že odkupljeno in komunalno urejeno zemljišče, za katero je plačana že tudi sprememba namembnosti. Čeprav se Dobovčani že veselijo prizidka šole in telovadnice, pa odločitve o udeležbi republike še ni. Prav tako še ni znano, od kod bo občina zagotovila sredstva, zato obstaja možnost, da bodo šolo dograjevali postopno. preostalo kvadraturo izkoristili za izgradnjo zelo potrebne telovadnice. B. D.-G. Zaostalost v imenu države? Nova meja je vzela ti-soč delovnih mest BREŽICE — V občini se kopiči iz dneva v dan več nereienih vprašanj, ki zavirajo normalen razvoj. V brežiškem gospodarstvu prevladujejo majhna podjetja, za katera republika niti opazi ne, če so v težavah. Občinski izvršni svet je na resne težave že večkrat opozoril republiško vlado in ustrezne ministre, a do danes še ni prejel nobenega odgovora. Z oblikovanjem državne meje so Brežice izgubile naravno zaledje (Zagreb), zaradi česar so v hudi zagati mnoga podjetja. Meja je odvzela tisoč delovnih mest, kar ni malo, če upoštevamo, da ima občina le 25 tisoč prebivalcev. Na območju občine so predvideni mnogi posegi -»v imenu države«, prav tako pa je zaradi širšega interesa v občini kmetijstvo opredeljeno kol prvenstvena naloga. Prebivalstvo in gospodarsvo je zaradi lakih interesov razdrobljeno po vsej občini kar znatno povečuje stroške infrastrukture. Vsi to občini ne prinaša dobička niti nobene odškodnine, čeprav že od nekdaj zavira normalen razvoj. Zato občina Brežice zahteva takojšnje sprejetje splošnega zakona o rentah, ki bo reševal vprašanje odškodnin za vre vrste /x>segov v prostor. Ker so se zaradi bližine državne meje občini ponudile posebne priložnosti za nove, visokodonosne dejavnosti zahteva podporo vlade pri žrtvovanju nekaterih kmetijskih površin v te namene. Zahteva tudi da se upoštevajo strokovna mnenja in se čimprej začne gradnja avtoceste Ljubljana—Zagreb tudi na odsekih skozi Dolenjsko in Posavje. V občini podpirajo gradnjo savske verige hidroelektrarn, a želijo, da se tudi ta dela pospešijo, saj je zdaj povsem zavrto urejanje varovalnih nasipov ob Savi in Sotli Enostranska črna gradnja nasipa na Sotli, ki jo izvaja Hrvaška, bo imela katastrofalne posledice za Dobovško polje ob prvem večjem in daljšem deževju. Gospodarstvo občine se sooča z mnogimi težavami, ker država prepočasi ureja mejne prehode, carinske terminale in gospodarske ploščadi ob meji. Brežiški izvršni svet zato vladi predlaga, naj podpre pospešeno vzpostavljanje normalnih gospodarskih lokov. Ker se republiška vlada doslej ni odzvala na brežiške pobude, so se minuli petek Brežičani odpravili na pogovore o gospodarskih problemih občine v Ljubljano. Sprožiti želijo cel plaz podobnih razgovorov, s katerimi bi končno zagotovili razvoj občine, ki že od nekdaj spada med neraz vile in demografsko ogrožene. B. DUŠIČ-GORNIK (2247) 10, septembra 1992 DOLENJSKI UST 7 kultura in izobra- ževanje Terpsihora začenja z izobraževanjem Splačalo se je ŠK Mirana Jarca organizirala sejem rabljenih učbenikov in drugih knjig NOVO MESTO — Z učbeniki je ponavadi kar precejšen križ. Alijih ni dobiti pravočasno ali pa so predragi Da jih v šolskem letu, ki se je začelo pred dobrim tednom, še nimajo vsi je kriva draginja. V družinah, ki so na socialnem dnu, se komaj še najde kak tolar za šolske potrebščine. Slovenska vlada je cene učbenikov resda zamrznila oziroma jih je s posebnim odlokom vrnila na začetek julija, vendar je to učinkovalo tako kot nekaj kapelj dežja na morje Kajti cene so kljub temu ostale za mnoge nedostopne. V takšnih razmerah je koristna vsaka pobuda, vsak korak, ki ga kdo naredi z namenom, da bi šolarjem omogočil priti ceneje do potrebnih knjig in drugih šolskih pripomočkov. V ta namen sta bila v Novem mestu minule dni kar dva sejma. Prvega, večdnevnega, je že pred začetkom šolskega leta pripravila občinska Zveza prijateljev mladine na Glavnem trgu. Ob pestri ponudbi se je dobilo marsikaj ceneje kot v trgovinah, zlasti učbeniki za osnovne in srednje šole. Osnovnošolci in srednješolci so knjige, ki jih več ne potrebujejo, prodajali tudi po manj kot polo vični ceni no vih. Marsikateri učenec je svoje knjige na tem sejmu tudi zamenjal za tiste, ki jih še ni imel Drugi sejem je bil v soboto, 5. septembra, dopoldne na ploščadi pred glavnim vhodom v Študijsko knjižnico Mirana Jarca, ki ga je tudi organizirala. To je bil enodnevni sejem rabljenih osnovnošolskih, srednješolskih, višje- in visokošolskih učbenikov ter drugih knjig, za mnoge možnost, da takšne knjige prodajo ali jih kupijo. Na koncu se je pokazalo, da se je splačalo organizirati tak sejem. Ravnatelj Študijske knjižnice, prof. Janez Mežan, je ocenil, da se je na ploščadi zvrstilo več kot 400prodajalcev in kupcev rabljenih učbenikov, in ugotovil, da je bilo povpraševanje celo večje od ponudbe. Lastnike so menjale številne knjige, bi jih pa še več, ko bi jih le bilo. Prof. Mežan je prepričan, da je Študijska knjižnica Mirana Jarca z organizacijo takšnega sejma storila nekaj koristnega, da je pomagala mladini v stiski, in da zato ne bo ostalo samo pri njem. I. Z Ramovš Consort na Slovaškem Novembra bo ta naš an-sambel nastopil v Gradcu LJUBLJANA — Ansambel za staro glasbo Ramovš Consort je minulo soboto nastopil na festivalu srednjeevropskega baroka v Bratislavi. Kot je znano, goji ta ansambel glasbo, ki je nastajala od začetka 17. stoletja pa do Mozartovih predhodnikov sredi 18. stoletja. Slovaškemu občinstvu se je v zasedbi Matjana Benčina (sopran), Klemen Ramovš (kljunasta flavta) in Dada Ru-ža (čembalo) predstavil z deli sedmih skladateljev, od Izaka Poša do Georga Friedricha Handla. Ansambel, ki ga je ustanovil in ga vodi Klemen Ramovš, deluje od decembra 1989. Veliko koncertira doma in v tujini. Letos bo imel še dva pomembna nastopa. 17. novembra bo koncertiral v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani, štiri dni kasneje, 21. novembra, pa v avstrijskem Gradcu. Nastopil bo v graškem gradu Meersc-hein, in sicer v okviru koncertov z ansambli iz Madžarske, Slovenije, Hrvaške, Italije in Avstrije. Koncerte organizirajo Štajerske kulturne prireditve ob simpoziju specialistov izvajalske prakse. K uspešnosti ansambla Ramovš Consort prispevata tudi sevniški Stilles in ljubljanski Unicom, člana Kluba Fortissimo. Novomeški plesni skupini Terpsihora in Teora odslej združeni v plesno društvo Terpsihora — Marta Štembergar: »Redne plesne ure se začno 14. septembra« NOVO MESTO — V nekaj zadnjih sezonah daje plesna dejavnost poseben utrip novomeškemu kulturnemu življenju. V Novem mestu namreč deluje več plesnih skupin, ki se načrtno ukvarjajo s plesom kot načinom telesnega izražanja. Gojijo najrazličnejše oblike sodobnega plesa, katerega značilnost je v tem, da plesalci s spletom telesnih gibov izrazijo dano glasbo ali poezijo in doživetje le-te. Skupine sestavljajo osnovnošolci in srednješolci. Izstopa plesna skupina Terpsihora, ki jo že od začetka vodi Marta Stembergar. Skupina ni samo ena najboljših na Dolenjskem, temveč je s svojimi domiselnimi nastopi, s plesi v lepi koreografiji, opozorila nase tudi na republiških srečanjih. Po podobni poti je šla skupina Teora, mlajša sestra Terpsihore, kije začela delovati pod vodstvom Mojce Hotko. Obe sta šli skoz razne oblike izobraževanja in izpopolnjevanja, veliko sta pridobili v plesni delavnici v Novem mestu, ki je potekala pod vodstvom Freda Lasserra, priznanega mojstra in profesorja za sodobni ples iz Pariza. Spoznali sta, da vodi pot do prave kvalitete samo skoz trdo delo in strokovno izobraževanje, da potem tudi uspeh ne izostane. Skupini, ki sta do zdaj vsaj na videz delovali ločeno, sta se na začetku nove kulturne sezone dogovorili, da bosta poslej delovali kot ena skupina. »V četrtek, 3. septembra, smo imeli skupen sestanek, na katerem smo se zedinili, da bomo od tega dne dalje delovali kot ena skupina oziroma kot enotno plesno društvo, ki se bo imenovalo Terpsihora,« je dan po sestanku povedala Marta Štembergar. To je bil pravzaprav ustanovni zbor novega društva, ki seje, kot sta poudarili vodje dosedanjih samostojnih skupin, Terpsihore in Teore, odločilo tudi za nov način dela. Že okvirni program za novo sezono predvideva vrsto izobraževalnih oblik za vse kategorije plesalcev, od najmlajših iz prvih osnovnošolskih razredov do srednješolcev in študentov oziroma od začetnikov, ki bodo prve korake šele morali narediti, do tistih, ki že kaj znajo. »Sklep je bil, da bodo plesno skupino Terpsihora poslej sestavljali le tisti, ki so že do zdaj pokazali znanje, medtem ko bodo vsi drugi vključeni v izobraževal-no-vadbene programe. S tem ne mislim samo na vseh 35 fantov in deklet, ki so sestavljali obe zdaj združeni skupini, ampak tudi na novince, ki naj bi se nam pridružili. Saj bo ena naših glavnih nalog tudi populariziranje naše dejavnosti in s tem pridobivanje novih članov in simpatizerjev. Radi bi dosegli nekakšno množičnost, o čemer zdaj nikakor nismo mogli govoriti,« je poudarila Štembergerjeva, ki bo očitno tudi v združenih skupinah tista, od katere bo predvsem odvisno, kako bo delovala nova Terpsihora. V skladu z znanim načelom, da je društvo pač zato, da skrbi oz. organizira izobraževanje, je tudi Terpsihora že objavila začetek izobraževalnih programov ter povabila zainteresirane, da se vključijo. Delo bo steklo sredi septembra, torej že čez nekaj dni. Zamišljeno je, da bi vse potekalo na kvalitetni, stro- Ljudske igre v narečjih V Zasavju festival Gledališče na podeželju — Se-stavni del je raziskava ZAGORJE — V okviru 5. Linhartovega srečanja bo v tem zasavskem mestu in drugih krajih zagorske občine festival Gledališče na podeželju. Dve zapovrstni soboti, in to 19. in 26. septembra, bo nastopilo deset gledaliških skupin. Poudarek bo na ljudski igri oz. Levstikovih, Jurčičevih in Finžgarjevih delih, nekatere skupine bodo nastopile v narečni govorici (porabščini, dolenjščini), Cigansko legendo pa bodo obiskovalci slišali v romščini. V Medijskih Toplicah bo 26. septembra tudi strokovni posvet. Prireditev Gledališče na podeželju so si organizatorji zamislili kot etno-sociološki gledališki projekt. To pomeni, da so opravili tudi raziskave o življenju tako imenovanih podeželskih gledališč, vaških odrov. Zato je raziskovalni del tega festivala zelo pomemben. K sodelovanju so pritegnili znano etnologinjo in raziskovalko dr. Marijo Makarovič ter Majo Logar, absolventko sociologije kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti. Raziskava je zajela območje Zasavja in bodo o rezultatih govorili tudi na omenjenem strokovnem posvetu. 1. Z. VEČER JAZZA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ — V Mladinskem kulturnem klubu Bele krajine v Črnomlju bo v soboto, 12. septembra, ob 22. uri večer jazza. Nastopil bo ansambel Interaction iz Ljubljane. To bo prva prireditev v tem klubu v novi kulturni sezoni. kovni ravni. Enkrat do dvakrat na teden bodo v Novo mesto prihajali člani Plesnega teatra iz Ljubljane, izkušeni plesalci, ki so obenem tudi dobri pedagogi. »Čeprav smo amateiji, bomo de- Marta Štembergar in Mojca Hotko bosta poleg drugih pedagogov za sodobni ples tudi vodili plesne ure, s katerimi začenja Terpsihora. lali, kolikor bo le mogoče, profesionalno, se pravi po programu, po katerem sicer dela plesna stroka, se pravi, da že od začetka zelo resno in na ravni. Tisti, ki bodo takšno izobraževanje končali, se bodo lahko brez dodatnega truda vključili v tovrstni študij in postali, če se bodo tako odločili, profesionalnj plesalci,« je pripovedovala Marta Štembergar. Pomembna novost v delu Terpsihore bodo javne vaje plesalcev pod strokovnim vodstvom. Prijavili in vključili se bodo lahko vsi, ki imajo plesne ambicije ali vsaj nagnjenje k izražanju s telesom. To bi lahko bila neke vrste avdicija za včlanjevanje v skupino. Vaje bodo tudi poslej tam, kjer so bile do zdaj, se pravi v Glasbeni šoli Marjana Kozine in v Osnovni šoli Center. Čeprav si Terpsihora želi dobiti lastne stalne prostore, se ji ta želja najbrž ne bo uresničila. Vsekakor pa računa, da bo deležna večje denarne pomoči, saj bo denar še kako potrebovala tako za izvajanje izobraževalnih programov kot sicer za dejavnost, nastope, opremo in drugo. Samo delež, kakršnega je do zdaj dobivala od Zveze kulturnih organizacij, namreč ne bo zadostoval. Bo šla skupini kaj bolj na roke občina, morebiti sponzorji? I. ZORAN Dolenjec slikal v Svečah V kraju, kjer je živel kipar France Gorše, že 12. slikarski teden — Med slikarji tudi Jože Kumer SVEČE NA KOROŠKEM — V tem slovenskem kraju na avstrijskem Koroškem, kamor se je po drugi svetovni vojni zatekel akademski kipar France Gorše, dolenjski rojak, in tam ustanovil znano galerijo, je od nedelje, 30. avgusta, do sobote, 5. septembra, potekal že 12. slikarski teden. Slovensko prosvetno društvo Kočna, ki vodi te tradicionalne dneve ustvarjanja ter srečavanj umetnikov in domačinov, je letos povabilo sem slikarjev iz prostora Alpe-Jadran. Domačine, Korošce, sta zastopala Franc Brandl in Simon Veratschnig, Koroško pa tudi na Bistrici v Rožu udomljeni Makedonec Ljupčo Deskoski (tam živi od leta IZŠLA JE »SARA« TATJANE SPLICHAL NOVO MESTO — Pri Dolenjski založbi v Novem mestu je v zbirki Gorjanski škrat izšla knjižica kratkih pripovedi za otroke Sara avtorice Tatjane Splichal. Knjižico je oblikovala in jo z lastnimi ilustracijami opremila Darja Malarič. Grafika na zadnji strani ovitka je delo akademskega kiparja in slikarja Janeza Boljke. Izid te publikacije je v celoti omogočila Oprema iz Kočevja. »Takoj sem bil za Šibenik« Med enajsterico slovenskih slikarjev, ki so podarili slike otroškemu festivalu v Šibeniku, je tudi novomeški slikar Janko Orač — Razstava Oba sta že razstavljala v Šibeniku, zato je razumljivo, dasta tako vneto začela to akcijo. »Ko meje Marin Berovič še pred pomladjo vprašal, če grem zraven, sploh nisem pomišljal, marveč sem mu takoj odgovoril, da sem za to. Izbral sem slike in jih poslal«, se spominja Orač. »Potem sem na Šibenik kar malo pozabil. Nanj sem REKA, NOVO MESTO — Enajst slovenskih slikarjev je podarilo slike mednarodnemu otroškemu festivalu v Šibeniku. Za takšno obliko pomoči tej tradicionalni prireditvi na Hrvaškem so se odločili slikarji: France Slana, Bojan Klančar, Roberto Faganel, Janez Kovačič, Veljko Toman, Tomaž Železnik, Andrej Kosič, Darko Slavec, Darinka Pavletič-Lorenčak, Marin Berovič in Janko Orač. Podarjena dela so bila do nedavnega razstavljena v eni od šibeniških galerij, pred kratkim pa so slike prepeljali na Reko in so zdaj na ogled v tamkajšnji galeriji San Modesto. To je nova reška galerija, odprta pred meseci. Doklej bo v njej omenjena razstava, se ni dalo zvedeti. Med darovalci oziroma razstavljala je torej tudi novomeški slikar Janko Orač. Povedal je, da so nekateri podarili šibeniškemu festivalu po več svojih slik in da so na razstavi poleg podarjenih tudi druge, ki niso bile oddane kot darilo. »Tudi jaz sem dal v pošiljko poleg slike, ki sem jo namenil za darilo, nekaj več del. Bila je priložnost, da razstavljam, pa sem se tako odločil,« je dodal. Pobudo, da bi slikarji iz Slovenije podprli šibeniško prireditev za otroke, tako da bi vsak slikar podaril vsaj eno svoje delo, je dal menda slikar Marin Berovič, kije doma iz Novega mesta, slikar France Slana pa naj bi bil to pobudo takoj podprl. Janko Orač se spet spomnil, ko sem poslušal poročila, kako ga obstreljujejo in rušijo. Nič nisem vedel, kaj je s slikami, ali jih bom sploh lahko dobil nazaj. Ko je vojna, človek pač ne more vedeti, kaj vse ga lahko doleti. Šele ko sem zvedel, da so razstavo prepeljali na Reko, sem si oddahnil.« I. Z. •A drugačna pot do znanja izobraževanje na daljavo TEMELJNI TEČAJ NEMŠČINE NA DALJAVO nudi: — učenje doma po lastnem Umiku, — lastnega učitelja, ki vas vodi skozi lekcije, — možnost občasnih tečajev »v živo«, je primeren za: • vse, ki ste nemško že znali, pa bi radi znanje obnovili ali uredili, • popolne začetnike prav tako kot za »neprave« začetnike, • učence srednjih šol kot dopolnilno gradivo, • vse, ki z učenjem mislijo zares. Informacije: Gospodarski vestnik, tel.: 061/12-20-20. 1987). Iz Slovenije sta prišla Mtlan Butina in Jože Kumer ter iz Trsta Jasna Merku in Megi Pepeu. Razstavo ustvarjenih del so odprli na zaključni prireditvi v soboto, 5. septembra. Jože Kumer, akademski slikar iz Dolenjskih Toplic, je povedal, daje z udeležbo v tej slikarski koloniji zadovoljen, prav tako z deli, ki jih je ustvaril. Naslikal je kakih šest slik. Dodal je, da se je zadnje čase posvečal tudi portretu. Naslikal je kar okoli 30 portretov ljudi, ki jih je naključno srečal oz. spoznal. IZ. KONCERT LOŠKEGA ZBORA NA GRADU SEVNICA — Sevniška Zveza kulturnih organizacij priredi v petek, 11. septembra, ob 19. uri na sevniškem grajskem dvorišču koncert mešanega Pevskega zbora Primož Trubar iz Loke pri. Zidanem Mostu. Zbor se bo pod vodstvom Tatjane Balog predstavil z novim koncertnim programom. Omeniti velja še to, daje bil ta zbor na zadnji posavski pevski reviji omenjen kot eden izmed najboljših posavskih zborov in je dobil ponudbo, da bi se lahko pripravljal za Našo pesem v Mariboru. Srednja kmetijska šola Grm, Novo mesto, Sevno pod Trško goro 13, razpisuje prosto delovno mesto TAJNICE Poaoji: — v. stopnja šolske izobrazbe administrativne ali ekonomske smeri — obvladanje programa VVordstar Prednost imajo kandidati z izkušnjami na podobnem delovnem mestu v šolstvu. Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, poskusna doba je tri mesece. Začetek dela takoj. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA. 68000 NOVO MESTO O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. »GRM«, NOVO MESTO SVET SREDNJE TEHNIŠKE IN ZDRAVSTVENE SOLE Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO razpisuje prosta delovna mesta 1. RAVNATELJA ŠOLE 2. POMOČNIKA RAVNATELJA - vodja zdravstveno-kemijske enote 3. POMOČNIKA RAVNATELJA - vodja elektro enote Za ravnatelja ali pomočnika ravnatelja — vodjo enote je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima: — visoko strokovno izobrazbo — pedagoško-andragoško izobrazbo — strokovni izpit — najmanj pet let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja ter izpolnjuje še druge pogoje za učitelja ali sodelavca na srednji šoli. Ravnatelja in pomočnika ravnatelja bomo imenovali za štiri leta. Pomočnik ravnatelja bo v skladu z normativi imel delno učno obveznost oziroma opravljal druga dela v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom. Rok za prijavo je 8 dni. Prijavo z dokazili pošljite na gornji naslov s pripisom »Za razpis«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu objave razpisa. KMETIJSKA ZADRUGA »GORIŠKA BRDA«- 65212 DOBROVO, Zadružna cesta 9 KZ »GORIŠKA BRDA« Dobrovo vabi k sodelovanju zunanjega sodelavca - ZA PRODAJO VIN NA PODROČJU DOLENJSKE Pisne ponudbe bomo sprejemali 8 dni po objavi na gornji naslov. Vse potrebne informacije dobite v prodajni službi zadruge, telefon: (065) 45-116. V Glažuto po izgubljeno zdravje Sredi obsežnih gozdov, nekako na pol poti med Grčaricami in Loškim potokom, stoji na krčevini v Glažuti velik gozdarski dom. Zadnje leto in polje ^ oddaljeni kraj cilj številnih ljudi, ki prihajajo tja toko rekoč vsak dan. »To so v glavnem, kot pravite Slovenci, ubogi reveži, ki jim medicina ni mogla več pomagati in se, marsikdaj v zadnjem upanju, zatečejo k meni,« pravi Enver Jusič, bioenergetik, radiestezist in kiropraktik, ki zadnje leto in pol na svoj način zdravi ljudi v eni od sob v gozdarskem domu v Glažuti, do kamor je od asfalta v Grčaricah še 8 km gozdne makadamske ceste, ki se vije po prostranih jelovih in smrekovih gozdovih. Jusič, sicer doma iz Banjaluke, trdi, daje eden redkih v Evropi, ki združuje več znanj in sposobnosti: je obenem kiropraktik, radiestezist in bioenergetik. »Kiropraktika, to je ročna manipulacija za reševanje težav s hrbtenico, rokami, nogami, prsti in zglobi nasploh, se v naši družini prenaša iz roda v rod že 300 let. S tem se ukvarjam tako rekoč od 10. leta starosti,« pripoveduje. V tej starosti se namreč Jusiči začno učiti te spretnosti. Uk traja 8 let, do takrat »vajenec« dela pod nadzorstvom starejšega kiropraktika, pri osemnajstih letih pa lahko a senčni strani življenja Rajko Šajnovič se bori proti romskemu etnocidu Ušli genocidu, zdaj žrtve etnocida? Časi hine šukar, kana pa več ne kaj doka. Tudi Romi vzdihujejo za starimi časi. Stavek, ki smo ga Opisali v uvodu, je v romani čip, romskem jeziku, kakršnega govorijo dolenjski Romi. V gadžikani top, torej v kmečkem ali slovenskem jeziku, bi se rekl°: včasih je luštno blo, zdaj pa ni več tako. Pri tom mora ta »včasih« v romskem rodovnem spo-®>nu segati kar precej rodov daleč nazaj v prete-osl’ kajti izkušnje le nekaj rodov nazaj niso pre-jto*- r°žnate. Zlasti med drugo svetovno vojno so se R°toi znašli na seznamu neljudi, ki jih je aparat totjega Reicha pedantno iztrebljal, pri nas pa jim [tol' ni bila kaj dosti bolj naklonjena tako zvana judska oblast, saj jih je prav tako neusmiljeno podala na oni svet. Koliko in kako, tega svet veijet-n° ne bo nikoli zvedel, saj so priče na romski strani 71 Ravnaj pomrle — romski rodovi se zaradi kraj-* življenjske dobe menjujejo hitreje — na civilni Pa ljudem, ki so obremenjeni s takimi zločini ali so ton njih priče, spomin neverjetno hitro peša. Kakorkoli že, nekaj Romov je poskus genocida Preživelo, nekaj se jih je priselilo in v Sloveniji 'toamo zdaj tri skupine Romov: prekmurske, go-ronjske in dolenjske. Med seboj se razlikujejo po tolektih, ki jih govorijo, pa tudi po kulturni in gospodarski razvitosti. Dolenjski Romi so, žal, dvojno najnižje, po mnenju Rajka Šajnoviča pa ^ Prav zato izpostavljeni hudemu etnocidu, kate-to®u se zaradi svojega neznanja in notranje nemo-ne morejo upreti. Rajko Šajnovič pravi, daje et-noc*d lahko bolj uspešen kot genocid, saj bo z Vsem, kar je romskega — jezikom, kulturo in na-v4dami—v kratkem času pometel tako temeljito, da bo za Romi ostal le spomin. In to ne da bi kdorkoli mignil s prstom proti temu. Nasprotno, marsikaterim oblastvenikkom, zlasti na občinskih ravneh, bi po njegovem mnenju to zelo godilo, saj bi se z asimilacijo romskega življa znebili socialne mizerije, s katero se morajo sedaj soočati, in vsega, kar sodi zraven. Da se to ne bi zgodilo, pošilja Rajko na najrazličnejše naslove v Sloveniji protestna pisma, če pa to ne bo pomagalo, pravi, se bo obrnil tudi na pristojne mednarodne forume. Rajko je romski pesnik in eden prvih Romov na Dolenjskem, ki seje opismenil toliko, da lahko tudi v tej obliki izrazi svojo voljo in protest. Bil je tudi med prvimi pobudniki romskega kulturnega društva v novomeški občini, kije bilo prvo v Sloveniji nasploh. To je bilo leta 1983, kmalu po prvem vseslovenskem srečanju ob svetovnem dnevu Romov v Novem mestu leta 1982. Pobudo za to srečanje je dal novomeški filmski režiser Filip Robar-Dorin, za katerega Rajko pravi, daje lačho i Čačo gadžo — dober in pravi kmet (civil). To je naziv, ki si ga med Romi zaslužijo le redki. Filip Robarje posnel dokumentarni film Opre Roma, ki je dvignil dolenjske Rome iz anonimnosti in jim vlil vsaj kanček samozavesti. Filip je bil tudi eden redkih civi-lov — tistih, ki so na ta ali na oni način začasno ali za stalno prestopili k Romom, tukaj ne štejemo — ki seje udeleževal romskih srečanj, najsi bo raznih praznovanj, porok in rojstev, ali pa pogrebščin^de-iil z njimi veselje in žalost ter jedel in pil z njimi. To Romom veliko pomeni, zato je »Čačo gadžo«. Posledica te samozavesti je bilo tudi romsko društvo s začne delati samostojno. Kasneje je Enver ugotovil, da ima tudi radiestezijske sposobnosti in zelo velik bioenergetski potencial. »Na prste ene roke bi lahko naštel ljudi v Evropi, ki so se jim vse te tri stvari, sposobnosti in znanja, tako srečno ujele,« trdi. Jusič je prepričan, da ljudje zbolevajo zaradi upadanja pozitivne energije. Do tega prihaja zaradi bivanja v prostorih, ki so izpostavljeni slabim zemeljskim sevanjem, pa naj bojo to hiše, stanovanja ali prostori na delovnem mestu. Slaba sevanja lahko vplivajo na človeka, ki v takih prostorih sedi ali leži, ko človek hodi oziroma ko se premika, ne more izgubljati te pozitivne energije, le ko sedi ali leži v prostorih, kjer je izpostavljen slabim zemeljskim sevanjem, jo izgublja. »Najbolj nevarno je, če je človek slabim sevanjem izpostavljen v postelji. Človeški organizem tako stanje vzdrži največ 10 do 14*let, potem se pojavijo težke bolezni in celo smrt, in to vse samo zaradi slabega zemeljskega sevanja,« svari Jusič, kije povedal tudi, da so v večih razvitih evropskih državah že sprejeli tako imenovane radiestezijske zakone, ki zahtevajo, da pred gradnjo objekta radiestezist pregleda teren in določi najboljšo lokacijo za gradnjo. Menda je včasih svojo kulturno in športno sekcijo, katerega duša je bil Rajko Šajnovič. Ta pravi, da seje v dolgih letih predsednikovanja iztrošil, pritiskal na vse možne kljuke, založil za skupno dobro veliko svojega časa in tudi denaija, toda vse brez vidnejšega uspeha. Nasprotno! Romsko društvo je zajelo malodušje, članstvo seje osipalo, tudi Rajko je dal protestno odpoved na predsednikovanje in vse je šlo zlagoma navzdol. Zdaj je zadeva dosegla dno. »To je etnocid!« trdi Rajko na več kot štiridesetih straneh gradiva, ki ga namerava obelodaniti. Napisal gaje z roko, ker mu dveh iztrošenih pisalnih strojev, ki jih ima sedaj kot tajnik društva, nihče ne more več popraviti, v Novem mestu pa je ni ustanove ne podjetja, ki bi romskemu društvu podaril še dober pisalni stroj, čeprav se povsod opremljajo z računalniki in pisalnih strojev ne uporabljajo več. Kot podporo za svojo trditev o etnocidu navaja popolno brezbrižnost v občinah za ohranjanje romske kulturne dediščine, pa tudi odnos do Romov nasploh. Le-ti se v občinskih labirintih, kjer se menjavajo uradniki in njihove pisarne, ne znajdejo, pomoč pa je osredotočena le na izgradnjo tistih nekaj stanovanjskih hiš v Žabjeku, ki služijo le za dober izgovor, da je ni treba dajati za nič drugega. Zlasti pereč pa je problem v zdravstvu, ki ga Romi zaradi svoje bolehnosti pogosto potrebujejo. V svojem gradivu Rajko opisuje hladen odnos zdravstvenih delavcev do Romov, poimensko pa navaja tudi zdravnike, ki se vedejo do Romov skrajno nesramno. Zlasti eden o njih naj bi imel zelo dvojna merila, saj zna biti osoren do večine, do lepih mladih Romk pa izjemno prijazen in uslužen. Seveda za določene protiusluge. Seveda ni povsod tako. Rajko Šajnovič navaja tudi uradnike in zlasti nekatere učitelje, ki so pripravljeni narediti za Rome veliko več, kot to terja njihova službena dolžnost. Romi so v novi slovenski ustavi omenjeni v 65. členu, ki zagotavlja njihove pravice etnične manjšine. Da so prišli v ustavo, je že dosežek, vendar pa Rajko meni, da bi morali priti v 64. člen, ki bi jim edini zagotovil obstanek in uveljavljanje človeških pravic, kakršne jim pripadajo. Tako bi se izenačili z italijansko in madžarsko manjšino in dobili svojega predstavnika v republiško skupščino. »Po eden bi moral biti iz vsake skupine,« pravi Rajko, «prav tako pa bi moral Rome zastopati romski predstavnik v vsaki občinski skupščini v tistih občinah, kjer živijo Romi. To bi moral biti človek, ki je pismen, aktiven in poznan po svojem hu-menm delovanju.« Romi so v novi slovenski demokraciji res prišli na stranski tir in lahko se zgodi celo, da bodo postali v predvolilni kampaniji cenena tarča za pridobivanje glasov. Zlasti močno pa se na stranski tir počutijo postavljeni ob številnih beguncih iz južnih delov nekdanje Jugoslavije, ki imajo po mednarodnih konvencijah zagotovljene vse pravice, hkrati pa se spuščajo na področja in dejavnosti, ki sojih imeli Romi izključno za svoja. No, tega Rajko šajnovič v svojem pisanju ne omenja, a je bojazen in napetost že čutiti v zraku. TONE JAKŠE dovolj, če samo za kakšen meter prestavijo nameravano gradnjo, da ljudje ne bodo izpostavljeni nevarnemu sevanju. Jusič svetuje, naj v postelji ljudje ne ležijo tako, da bo glava proti jugu, najbolje je, da so z glavo obrnjeni proti severu. Če gledate televizijo in pri tem na tistem kraju hitro zaspite, ko greste v posteljo, pa dolgo ne morete zaspati, je tisti kraj pred televizijo slab. Sicer pa je najbolje, če radiestezist pregleda tako bivalne kot delovne prostore. »Za to, da določim, če je kje slabo sevanje, kje je in kako močno je, mi zadostuje že skica ali načrt stanovanja ali hiše. Do tri negativna sevanja lahko odkrijem po načrtu, za več pa moram z ra-diestezijskimi pripomočki pregledati kraj sam. V letu in pol, kar delam v Glažuti, sem tako pregledal nič koliko načrtov in stanovanj, pa je bilo med njimi le kakih 30 bivalnih prostorov, ki so, kar se sevanja tiče, popolnoma zdravi. Torej smo vsi izpostavljeni tem sevanjem, nekateri bolj, nekateri manj. Tudi zbolevajo ljudje različno: kdor je bolj izpostavljen, prej, poleg tega pa je to odvisno tudi od splošne telesne odpornosti. Dejstvo je, da so sevanja v višjih nadstropjih močnejša kot na primer v pritličju.« Jusič ljudem, ki prihajajo k njemu, pravzaprav vrača energijo, ki sojo leta in leta izgubljali zaradi slabih sevanj in zato zboleli. »Zato najprej z radie-stezijsko metodo pregledam njihove bivalne prostore, določim zdrave kraje za spanje, potem jim kot bioenergetik vrnem energijo. Šele tak pacient, ki živi na zdravem kraju in ima visoko energijo, bo sposoben sprejemati zdravila in bodo ta zdravila tudi učinkovala. Jaz namreč zahtevam, da se moji pacienti še naprej zdravijo pri zdravniku, da jemljejo zdravila, ki so jim jih predpisali zdravniki. Dejstvo pa je, da sem imel ljudi z visokim pritiskom, ki so se zdravili po 20 in več let, ki so pojedli za omaro zdravil, pa se jim stanje ni nič izboljšalo, po desetih obiskih pri meni pa je njihov zdravnik ugotovil, da imajo normalen pritisk. Pri meni v Glažuti je bilo do sedaj tudi že več kot 50 zdravnikov, njihovih zakoncev ali otrok, ki jim uradna medicina pri zdravljenju njihovih bolezni ni mogla več pomagati,« našteva Jusič, možak zelo preudarnega, umirjenega in zaupljivega nastopa in govora. »Vašim bralcem, ki imajo zdravstvene težave, pa jih zdravniki ne morejo pozdraviti, priporočam, naj čimprej poiščejo pomoč radiestezista, ki naj jim pregleda bivalne prostore in jim da napotke, kako naj jih preuredijo. Šele potem naj se obrnejo na bioenergetika, kajti le tako bo njegovo posredovanje učinkovito. Še posebej to velja za tiste, ki se jim v družini ponavljajo iste bolezni, na primer srčna ali možganska kap, rak, sladkorna, levkemija in druge.« Pri svojem zdravljenju Jusič največkrat uporablja vse tri metode: kiropraktiko, radiestezijo in bioenergijo. »Jaz ne zdravim posledic bolezni, ne zdravim periferno, ampak ljudem vračam izgubljeno energijo, s tem pa si organizem okrepi samoobrambno sposobnost, zdravila začnejo polno učinkovati in človek ozdravi. Sfkiropraktiko, prav tako v povezavi z radiestezijo in bioenergijo, pa ljudem vračam delovno sposobnost, in to zlasti pri težavah s hrbtenico.« K Jusiču v Glažuto prihajajo ljudje iz cele Slovenije pa tudi iz tujine, zlasti iz Italije, Avstrije in Nemčije, zato je pri njem treba na obisk čakati tudi po mesec ali dva. Naštel je več primerov težkih bolezni, pri katerih je uradna medicina že dvignila roke, pa je on s svojo metodo te ljudi pozdravil. Tako je pozdravil pacientko, ki so ji hoteli zaradi gangrene odrezati nogo, trdi, da lahko pomaga pri zdravljenju sladkorne bolezni v tisti fazi, ko pacient jemlje tablete, uspešen je pri zdravljenju migrene, epilepsije, bolezni prebavnega trakta, pri psihičnih težavah, še posebej pa pri zdravljenju otrok, ki močijo posteljo, ki se zaradi težav s koncentracijo slabo učijo, ki imajo težave z vidom. »Jaz pri takih otrokih rešim energetski problem, okulist mora določiti svojo terapijo, rezultat vsega pa je znatno zmanjšanje dioptrije. Vsekakor zahtevam, da zdravljenje vedno poteka hkrati, pri zdravniku in meni.« So pa seveda tudi taki ljudje, ki pridejo prepozno. »Takih, za katere vidim, da jim ne morem pomagati, ker so prišlo prepozno, ne sprejmem.« Maja prihodnje leto bo Jusič v Glažuti priredil srečanje tistih žensk — vseh je okoli 30 — ki so po zaslugi njegove terapije, zanosile in postale mamice. Ob tej priložnosti bo tudi tiskovna konferenca, na njej pa bodo govorile samo te ženske in njihovi možje. »Najbolj prav pa tudi najbolj prepričljivo je, če človek, ki je prišel k meni po pomoč, sam pove svojo zgodbo.« Za obisk pri Jusiču je treba odšteti nekaj denaija, nazadnje je to bilo 1000 tolarjev. Vendar težke bolnike, take s cerebralno paralizo, multiplo sklerozo ipd., ki k njemu pridejo tudi po 50-krat in večkrat, sprejema zastonj. Enver dela v Glažuti po tri tedne na mesec vsak dan razen ob četrtkih. »V mlaju, to je kakih 8,9 dni v mesecu, ne delam, če bi delal takrat, bi izgubljal svojo energijo in s tem ogrožal svoje zdravje.« ANDREJ BARTEU Staroselci so živeli od repe Ko so Slovenci prišli v novo domovino, so s sončnih nižinskih njiv in pašnikov pregnali staroselce v senčne in neplodne gorske doline in na mršave pašnike, kjer je bilo konec s tečno poljedelsko hrano. Od poljščin jim je ostala menda samo nezahtevna repa, sicer pa so v glavnem živeli od živinoreje, lova in prirodnih sadežev, ki jih je v Goijancih bilo v izobilju. Zlasti je bil zanimiv lov na polhe, ki so ga urejali s posebnimi polšjimi sodišči. (Polšja sodišča so se ohranila kot edinstven primer samo v Kostanjevici in Pleterjah.) Repa je postala staroselcem glavna hrana. Ob dobri letini repe so kot pogani razvili vrsto kulturnih obredij: za debelo repo so o pustu plesali, po staroselskem kultu kurenti še danes po snegu za plugom sejejo. Repni olupki o veliki noči so se ohranili do danes kot obredna jed, ne da bi jedli zaradi potešitve lakote, ampak zaradi običaja. Pred leti je v okolici Bleda gospodinja z malo žličko aleluje »obhajala« vso družino. Podobni obredi so bili tudi na obronkih Goijancev, zlasti pri Cerovem Logu. Pred nedavnim so ljudje v Šentjemejski dolini rekli slabo oblečenemu človeku ali razcapancu: »si kakor rapeštu«, kar izhaja iz besede repoštev. Da so pregnanci z bogate doline živeli bedno in v cunjah, ni nič čudnega. Od tod tudi veliko slovenskih priimkov, kot so: Repovš, Rapuša, Repar itd., ki so vsi staroselskega izvora, vedno pa so imeli zaničljiv prizvok. V Goijancih so poznali tudi Paradiž in Pekel. Paradiž na Selih pri Pleterjah je gotovo nekako povezan s Peklom nekaj streljajev naprej od Sel. Pekel je bil v lasti Turnških gospodov iz Leskovca pri Krškem; Paradiž pa je verjetno bil prvotno le dvorec »Šibčev grad«, pri katerem je bil tudi starodavni mlin. Antagonistična izraza »paradiž« in »pekel« sta lahko tudi odraz nasprotij med dvema fevdalcema. Nekateri pravijo, daje »pekel« tudi staro ime za »rupo«, kot pod Gorjanci pravijo kraški vrtači. Stari ljudje so pripovedovali, zlasti tisti v okolici Lurda, daje nekoč, ko so preganjali hudiča, le-ta skočil v kraško jamo in za večno izginil. Najbrž gre tudi za prastaro predstavo, da je »rupa« vhod v nekel SLAVKO DOKL Krompirjev ujetnika nista pojedla »Bila sem trmasta in vztrajna. Če so otroci kam hiteli, jaz pa sem ostala zadaj, ker sem bila bolj okorna, sem pričela tako glasno jokati, da so se morali vrnili pome. Tako sem dosegla svoje. Se danes vztrajam. Telo je res bolj slabotno, a spomin je dober in jezik kar namazan, tako da se še ne vdam,« pravi Marija Knafeljc ali, kakor jo stari Novomeščani in domačini v Cegelnid bolje poznajo, Kmalova Micka. Zdaj živi v Domu starejših občanov v Šmihelu in z invalidskim vozičkom le poredkoma pride na prosto, a je bolezen, ki jo je napadla že v mladosti, potrebovala skoraj osem desetletij, da jo je spravila tako daleč. Dve leti in pol ji je bilo, ko je zbolela za paralizo. Dobro je že hodila in se že potepala po vasi, potem jo je pa zvilo. Pomoči ni bilo. Sosed Mirtič je bil med drugim tudi domači zdravnik ali padar, kakor so takrat rekli takim, ki so se še spoznali na moč zdravilnih rastlin, raznih zvarkov in obkladkov. Iz kuhanih smrekovih storžev in hrastovega lubja ji je pripravljal kopeli in Micika je zopet shodila, a noge niso bile nikoli več čisto normalne. V družinah je bilo takrat veliko otrok, a tudi smrt in bolezen sta bili ob otroški posteljici često v gosteh. Tudi Mickino sestrico je kmalu pobrala škrlatinka. A na obzorju je bila takrat še hujša sovražnica — vojna. Očeta so ji mobilizirali na sv. Ane dan, 26. julija 1914. Čeprav ji je bilo komaj štiri leta, ko se je vojna pričela, se Micka dobro spominja nekaterih pomebnih podrobnosti. Revščine, kije zavladala, pa ruskih ujetnikov, ki jih je bilo v Novem mestu takrat precej. Dva Ukrajinca sta takrat pritavala do njihovih vrat, vsak z dvema krompirjema v roki, in prosila mater, naj jima jih skuha. Matije položila lonec na štedilnik, a lačna ujetnika nista dočakala, da bi se krompir skuhal, saj so ju prej našli orožniki in odpeljali nazaj v mesto. Mickin oče je bil železničar. Temu se ima zahvaliti, daje iz vojske prišel živ. Dve leti je že služil in prišel z regimentom kranjskih Janezov ravno v prvo bojno linijo na Karpatih. Pripravljali so se na napad. Kurat jih je že blagoslovil in pripravil za morebitno smrt. »Ljuba mati božja, če me rešiš iz tega pekla, ne bom nikoli godrnjal, samo da bom imel vsak mesec vrečo moke za svojo družino pa eno delovno in eno za takmašno obleko,« se je priporočil oče Marijipred bitko. A glej, v bitko mu ni bilo treba nikoli! Četrt ure zatem je prišlo obvestilo, da ga kličejo domov na delo pri železnici in odplazil seje cel kilometer nazaj iz prvih bojnih linij. Tako je bil rešen. Mici seje izšolala v Prečni. Pravi, da so imeli tudi po prvi svetovni vojni tukaj svoje begunce. To so bili Primorci, ki so jim domovino zasedli Italijani. Domačini so se pogosto jezili, da jim zavzemajo delovna mesta in imajo prednost pri šolanju, zato niso bili vedno in povsod dobrodošli. Uk in prvo delo je Mici našla pri teti v Zagrebu. Postala je šivilja, cenjena tudi doma, ko seje vrnila. Tista trideseta leta so bila v njenem življenju najlepša. Veliko je šivala pri bogatejših družinah v Novem mestu, Kranju, celo na Jesenicah. Tudi po teden ali večje ostala in delala pri eni družini. Videla in doživela je marsikaj in ljudje soji zaupali. »Več kot visoka šola je bila to zame,« pravi Mici. Njena umirjenost in spravljenost s svetom je gotovo rezultat te visoke šole življenja, ki jo je v tistih časih opravljala Mici. Pomagala ji je vrednotiti tudi dogajanja med vojno, kije sledila. Bolela jo je razklanost, kije legla med ljudi, pa fanatizem in včasih nerazumljiva lahkomiselnost, kije terjala več žrtev, kot pa bi jih bilo potrebno. Tisti čas je živela doma v Cegelnici, ravno na prepihu med gozdom in okupatorjevim blokom, ki je varoval Novo mesto. Takrat je življenje izgubil tudi njen brat Jože. Bilo je še pod italijansko okupacijo. Amerikanci so iz aviona na Kastelčevo njivo v Bršljinu nasuli plaz majhnih bomb in ena od domačih hčera je prosila fante za pomoč, saj bi dekleta rade pobrale tam po- sejano peso. Toda ni bilo sreče: ena od bomb je eksplodirala in fantu, ki jo je prijel, raztrgala roke. Zgrudil seje tudi Jože. Šrapnel mu je tako nesrečno presekal vrat, daje bil takoj mrtev. Kastelčevih pa se je nesreča kar oprijela. Ko so po italijanski kapitulaciji Nemci zbombardirali Novo mesto in od tam pregnali partizansko vojsko, so prodirali ravno čez Bršljin in streljali na vse živo, kar ss videli. Steza ob Krki za železnico je bila kar posejana s trupli. V Kastelčevi hiši so Nemci našli zalogo orožja in ubili očeta ter tri dekleta. »Kakšne neprevidnost!« pravi Mici. »Tisti čas so nam govorili, da je konec vojne in da bodo zavezniki vsak čas tu, pa smo veijeli. Danes me ne bi več nihče tako prevaral. Tudi pri nas je bilo nevarno. Štab je bil v naši hiši. Partizani so pobegnili na vrat in na nos. Vsepovsod so pustili orožja in propagandnih slik. K sreči so Nemci prodirali proti mestu in nas obšli, sestre pa so bile tako prisebne, da so orožje in slike pospravile pod fižolovje na njivi. Pozneje so vse znesle v gozd k partizanom, čeprav je bilo nevarno.« Po vojni je Mici še nekaj časa delala, potem pa zaradi bolezni prenehala. Sredi petdesetih let je dobivala pokojnino, a le eno leto. Po posredovanju bršljinske partijske celice so ji jo ukinili. Ni bila članica in govorila je po resnici, to pa nekaterim ni bilo všeč. »Vse sem odpustila in se na nikogar ne jezim več,« pravi zdaj Mici, »bili so mladi in naščuvani, pa so morali tako delati.« TONE JAKŠE S gg? S L kaj pa jutri ? OHRANMO NJIHOV NASMEH! Dragocena so mlada življenja, osrečuje nas brezskrbni nasmeh in razigranost naših otrok. k a j pa J urin ? Ne more nam biU vseeno, kako varna je njihovo prihodnost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki ali drobna nepazljivost. Z nezgodnim zavarovanjem predšolskega otroka, učenca ali dijaka poskrbimo, da bodo v [utrnem nezgode vsaj denarne skrbi odveč. LETOŠNJE 7.A VAROVANJE PRINAŠA MNOGE UGODNOSTI: -dostopne premije in visoke zavarovalne vsote ob velikem obsegu za va ro vati ih neva rn os l L -odlog plačila do IS. Ul. 1992' in -možnost izbire pri zavarovanju dnevne odškodnine z odlogom jamstva 7 dni ali brez odloga. Ne prezrite podrobnih informacij o letošnjih pogojili nezgodnega zavarovanja, ki jih bo vaš otrok te dni prinesel domov. INVESTIRAJMO V VARNO ŽIVLJENJE, DA NAS BO OTROŠKI NASMEH RAZVESELJEVAL TUDI JUTRI. i== zavarovalnica triglav dd Ivo postavlja konju spomenik V belokranjskih gozdovih je v povprečju po 13 metrov gozdnih vlak na hektar, samo v revirju Planina pod Mimo goro pa 40 metrov na hektar. To pomeni, da bi pri spravilu lesa iz gozdov do kamionskih cest marsikje potrebovali konje, saj prepričanje, da lahko vsa dela v gozdovih postorijo stroji, že popušča. Toda žal je v Beli krajini revir Planina edini, kjer iz težko dostopnih gozdov vlečejo hlode ali nosijo drva konji. Prav te živali dobivajo v drugih evropskih državah pri gozdnih delih vse večji pomen, tega pa se bolj in bolj zavedajo tudi v črnomaljskem obratu novomeškega Gozdnega gospodarstva. Zato gozdarji tudi vzržujejo košenice, da si še edini furman v Beli krajini Ivo Djotlo lahko nakosi krmo za konje. Postavili so mu tudi konjski hlev, pri studencih uredili korita za napajanje konj, čistijo pa tudi vodnjake. Ivo Djotlo je leta 1949, ko je končal osnovno šolo, iz bosanske vasi Ograde blizu Travnika odšel v Hrvaško Primorje furat z bosanskimi konjički, ki jih je imel oče. Po nekaj letih je prišel v Slovenijo ter se leta 1959 naselil v Sredgori pod Mimo goro. Od takrat Bele krajine ni zapustil, razen ko je moral po opravkih v druge kraje ali ko je okrog novega leta odhajal za mesec dni na dopust k družini v Bosno. Ko se je poročil, gaje oče nagnal na delo v železarno v Zenici, češ da ne more biti neprestano od doma. Toda Ivo je vzdržal v železarni le pol leta, nato pa je zopet odšel v gozd. In četudi je sedaj že v pokoju, njegovo delo pa nadaljujeta sinova, je še vedno »gazda«. Delo s konji ostaja njegova skrb, sinovoma pa je zaupal traktor. Čeprav tudi v črnomaljskem obratu GG priznavajo, daje delo, ki ga opravlja Djotlo, najtežje od vseh gozdarskih del, se Ivo še vedno ne da. «Saj bi imel doma kaj početi, toda ne vzdržim brez gozda. Kdor enkrat okusi kruh, kakršnega služim jaz, ne more več odnehati,« se nasmehne. Tudi takrat, ko je imel zaradi zlomov kar trikrat nogo v mavcu, je šel v gozd. Nesreč je imel precej, toda v glavnem jo je dobro odnesel. Nanje ga še najbolj spominja nos, ki mu gaje zlomila veja. Bolj usodne pa so bile poškodbe za mnoge od njegovih 300 konj, kolikor jih je imel v nekaj desetletjih. »Povprečno mi je na leto zaradi poškodb poginilo po pet ali šest konj, lani celo dva v enem dnevu. Letos še ni bilo nesreč,« pravi Ivo. To pa je velika sreča tudi zato, ker je kupoval konje le takrat, ko so se mu poškodovali ali niso bili več sposobni za delo. Najboljši so se dobili v Karlovcu, bog pa ne daj, da bi pripeljal kakšnega z vojvodinskih ravnin. Toda nakupi v Karlovcu sedaj niso več mogoči. Nikoli ni imel žrebičkov, saj ni imel časa čakati, da odrastejo. Najmlajši, ki so že sposobni za delo v gozdu, so po njegovem dveletni konji, najboljši pa v starosti od 8 do 10 let. Njegov najstarejši konj Mrki, ki še vedno pridno vleče hlode, šteje že čez 20 let in Ivo pravi, da ga ne bo dal od hiše, ampak mu bo postavil spomenik. Najbrž pa bi si po njegovih merilih zaslužil spomenik še kateri izmed njegovih konj, ki so zaradi poškodb prezgodaj morali s tega sveta. »Nekateri so bili tako pametni, da samo še govoriti niso znali. Priznam, da sem za marsikaterim, ki seje ponesrečil, jokal.« Tisti, ki dobro poznajo Iva, vedo, da so bili prav vsi njegovi konji pridni, pa naj jih je imel v hlevu 25 ali 8, kolikor jih ima danes. Djotlo pravi, da to ni čudno, saj je živel s konji, odkar se je rodil, zato dobro pozna vse njihove navade in muhe. Predvsem pa ve, da bolj kot palica zaležeta beseda in zobanje. Ivo danes s konji zvleče ali znosi iz gozdov v re-viiju Planina, ki meri 2.000 hektarov, po 7.000 kubičnih metrov lesa na leto, včasih pa je znatno več. Ker dela v težko dostopnih predelih, je razumljivo, da so poškodbe konj pogoste. Toda še bolj ga je bolelo, ko mu je nekdo ukradel žival kar iz hleva. Eden od konj se je izgubil in nikoli več ga m našel. Nekdo mu je z enim samim nabojem ubil dva konja, ker ju je zamenjal za jelenjad. Nekateri pa so imeli več sreče. Tako je eden od konj padel med skale, a mu gaje uspelo potegniti ven z drugim konjem. Dva konja pa sta izginila z opremo za nošenje drv vred. Po desetih dneh ju je vodja revirja našel živa in zvezana skupaj v vrtači, okrog njiju pa so bile sledi medvedov. Zgodb s srečnim ali nesrečnim koncem bi Ivo lahko nanizal za debelo knjigo, toda dva para konj in Albin Gorše, ki mu pri gozdnih delih pomaga že 24 let, so postajali že nestrpni. Čakala jih je namreč še vleka hlodov iz mladih gozdov, kjer sedaj opravljajo prvo redčenje in kjer so prav konji nepogrešljivi.-Stroji bi namreč v takšnih gozdovih naredili nepopravljivo škodo. MIRJAM BEZEK-JAKSE Ivo Djotlo s konjem ___VI NAM — Ml VAM_ Objavo oglasov v rubriki VI NAM — Ml VAM lahko naročite po tel. (068) 23-610 ali po telefaxu: (068) 24-898 do torka do 10. ure. ART d.o.o. METLIKA 4* TEL/FAX: 068-59-542 NUDI RAČUNOVODSKE IN KNJIGOVODSKE STORITVE TER FINANČNO SVETOVANJE ZA MALA PODJETJA. 771 / A TEHNIČNA TRGOVINA Novo mesto, Bršljin 21, tel/fax: 068/27-197 INSTALACIJSKI MATERIAL PO UGODNIH CENAH CENTRALNE PEČI • RADIATORJI JUGOTERM • GORILCI • CISTERNE • CEVI... PIPE • KOPALNE KADI • UMIVALNIKI • PVC IN POCINKANE CEVI...' KABLI • ŠTEVCI • OMARICE • ŽARNICE... BELTOP • TESAROL • MAVEC • LAK ZA PARKET... V primeru montaže centralne kurjave ali vodovoda vam za material NI POTREBNO PLAČATI prometnega davka. Trgovina zrno. Gmajna 6, Raka • Tel. (0608) 75-541 d.o.o. vam v svoji trgovini na RANČU nudi vse za kmetijstvo in gospodinjstvo po ugodnih cenah • rezervne dele za traktorje in kmetijske stroje • kmetijsko mehanizacijo • orodja • umetna gnojila • škropiva • semena • radensko • pivo • sokove • sladkor • olje • sol • gradbeni material , GRADBENI MATERIAL • apno vreča 320 SIT • armaturne mreže za tlake 1350 SIT • cement Trbovlje — 450 420 SIT • modelarna opeka kom. 35,20 SIT • armaturne mreže 9/6 4100 SIT • koruza v vrečah po 50 kg — 1 kg 17 SIT ■4 \ M \ 0 priloga dolenjskega lista l r^.1 NAGRADI V BREŽICE IN NA RAKO Žreb je izmed reševalcev 34. nagradne križanke izbral MARINKO GRADIŠEK iz Brežic in POLONO ULČNIK z Rake. Marinka bo dobila denarno nagrado v višini 2000 tolarjev, Polona pa lepo knjižno darilo. Nagrajenkama iskreno čestitamo. Dobitnico denarne nagrade prosimo, naj nam čimprej sporoči svojo enotno matično številko (EMSO) in številko ali tekočega računa ali hranilne knjižice, da ji bomo nagrado lahko najhitreje nakazali. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 21. septembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 36. Ovojnico brez poštne znamke lahko tudi osebno oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo, kjer ima uredništvo svoje prostore. REŠITEV 34. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 34. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: SUŠA, GRIPA, MAN, RISAR, ILIRI, TRI, VOTANT, AM, KATASTROFA, ANK, TAINAN, SVINJAK, KK, MILJE, ASA, OL, ROKO, ISKROLOV, ALANDSKI OTOKI, DAN, MAO, NOGAC. prgišče misli Kadar skrbno proučujemo ničnost človeškega življenja in usmerjamo vse naše misli k prazni in prehodni namvi bogastva in časti, se morda ves čas dobrikamo lastni naravni lenobi, ki sovraži življenjsko naglico in težko delo ter išče razumski odgovor, da bi si jo lahko privoščili do konca in nenadzorovano. D. HUME Reči, da je ljudstvo vedno žrtev, vedno nedolžno, je hinavstvo, je laž, je žalitev dostojanstva vsakega človeka. O. FALLACI nagradna križanka 36 VZDRŽNOST OD ČESA EGIPT /ARNIK iVETA MANJŠA SLADKOVODNA RIBA TOPOVSKO STRELJANJE ASSOCIATED PRESS SINCLAIR LEVflS ZNANA SLOV IGRALSKA DRUŽINA ŽIVAL IZ RODU ŽUŽKOJEDOV VRSTA KRATKEGA MEČA KEM SIMBOL ZA TANTAL (FRANCIS, IZOTOPNOSTI NAČIN RAZPOREDITVE VOJ ENOT OEL PRAŠIČEVE GLAVE BESEDE ENOZLOŽNICE BREZ NAGLASA AVTOR JOŽE UDIR SUROVINA ZA IZDELAVO CEMENTA KEM. ZA! SIMBOL SELEN JUDOVSKO VERSKO SLOVSTVO EVROPSKA GOSPODAR- SKA SKUPNOST VRSTA VLAKNENE PLOŠČE RAČUNALNIŠKI CENTER ČVEKAČ SEVERNO- MORSKA PTICA PRESTOLNICA JEMNA BASIST (IVAN) DOMAČA PERNATA ŽIVAL zdravnik svetuje Bolezni žrela zanimivosti iz sveta Poleg preprečevanja bolezni je poglavitna zdravnikova naloga, da bolezen čimprej spozna, da bolnika začne zdraviti ali ga pošlje v ustrezno ustanovo. Pri diagnozi in terapiji žrelnih bolezni se je zadnje čase marsikaj spremenilo. Lep primer za to so bolezni mandljev. Še do nedavnega se je zdravnik zelo hitro odločil za tonzilektomijo (to je odstranitev mandljev), danes pa je ta operacija vse redkeje na programu otorinolaringoloških oddelkov. Odločitev za operacijo mora temeljiti na vsestranski presoji številnih parametrov. Nebnici (mandlja ali, kot jima strokovno pravimo, tonzili) sta jajčaste oblike, bledorožnati, rahlo razbrazdani, elastični in zdravi po navadi ne presegata nebnih lokov. Poglavitna naloga nebnic je obramba telesa proti okužbi. Žal mandlji niso vedno zaščitnik proti infekciji, nasprotno, kadar zbole, so celo njen vir. Obrambna funkcija madljev Prav tako dolgo, kot poznamo mandlje, se tudi sprašujemo, kakšna je njihova naloga. Pripisovali so jim različno hormonsko delovanje, da na primer proizvajajo rastne hormone, drugič zopet da izločajo hormone, ki zavirajo rast, prisojali so jim izredno vlogo celo pri spolnem zorenju. Mandljem lahko zaradi njihove zgradbe, posebne lege in velikosti pripisujemo le funkcijo, ki jo ima preostali mezgovni sistem, pač z določenimi razlikami. Danes torej velja, da ima mezgovno tkivo v žrelu pomembno vlogo v obrambnem delovanju organizma in daje nekritično odstranjevanje nebnic za bolnika lahko Škodljivo. Že sama zgradba kaže, da so nebnice Se posebej primerne za neposredni prenos telesu tujih snovi od zunanjosti do celic mezgovnega sistema. To je tudi prva obrambna črta proti večini mikroorganizmov v žrelu. Največja obrambna dejavnost nebnic je prav v otroški dobi, zato povečanja mezgovnega sistema v žrelu samega po sebi ne smemo imeti za odsev bolezenskih dogajanj. Povsem razumljivo je, da je lahko samo zdrava nebnica pomemben člen v obrambnem odgovoru telesa. Ponavljajoča se vnetja pripeljejo do poškodb in propadanja tkiva v celoti, ki ga nadomešča brazgotina, sicer idealno gojišče za bakterije. Tako spremenjena nebnica postane propustna za vse vrste okužb. Po drugi strani je lahko povečanje nebnic pri otrocih, ki nenehno zbolevajo za okužbami, prav tako odsev oslabljenega obrambnega odziva. Zato v primerih pomanjkljive obrambe organizma odstranitev nebnic ni opravičljiva. Bolezni nebnic, ki vplivajo na obrambno funkcijo organizma, so predvsem kronična in ponavljajoča se vnetja ter povečanje ali, kot strokovno pravimo, hiperplazija. Povečanje mezgovnega sistema opažamo predvsem pri otrocih. Je nasledek telesnega ustroja, ne pa vnetja. Najpogostejše težave povzroča povečana žrelnica (tako imenovane adenoidne vegetacije). Žrelnica, ki po desetem letu življenja ponavadi usahne, se lahko pri dojenčku ali majhnem otroku toliko poveča, da zamaši nosni del žrela v celoti. Tudi povečanje nebnic je pogost pojav pri otrocih, pri odraslih ga opažamo bolj redko. Navadno ni osamljen, temveč so hkrati povečane tudi druge tonzile, predvsem žrelnica in mandlji ušesne troblje. Povečana žrelnica ovira dihanje skozi nos in zaradi pritiska na ušesno trobljo moti tudi prezračevanje srednjega ušesa. Nasledek so pogosta vnetja v srednjem ušesu, naglušnost, slabši duševni in zakasneli govorni razvoj, ponavljajoča se ali trajna vnetja nosne sluznice zaradi zastoja izločka v nosnih votlinah in vnetja obnosnih votlin. Povečani nebnici povzročata zaradi svoje velikosti težave pri jedi in dihanju. S kroničnim ali ponavljajočim se nenadnim vnetjem nebnic je tesno povezano vprašanje kotiščne okužbe. Težave, ki jih ima bolnik s kroničnim vnetjem nebnic, so ponavadi neizrazite in tudi bolezenske spremembe niso vedno tolikšne, da bi že same po sebi upravičile diagnozo. V takih primerih seje potrebno odločiti za operativno zdravljenje samo tedaj, če mislimo, da sta spremenjeni nebnici vzrok za bolezen kakega drugega organa. Pod kotiščno okužbo mislimo na spremembe organov oziroma tkiv, ki so nasledek skritega kroničnega, mirujočega vnetnega procesa v organizmu. Kolišče je majhno, kronično mirujoče gnezdo, od tam pa se kdaj pa kdaj sproščajo mikrobi, ki v telesu povzročajo bolezenske pojave na mestu, kije oddaljeno od žarišča. Da se ta okužba lahko pokaže, morajo bakterije priti v krvni obtok, organ, ki zboli, pa mora biti zanje dovzeten. Stopnja posledične bolezni ni odvisna od tega, kolikšno je prvotno ža-riščc. (Se nadaljuje) Pripravila TATJANA GAZVODA mr.sc.dr. Ali smo vendarle čisto sami? Najmodernejše naprave za opazovanje in prisluškovanje, nameščene na satelitih in na za to najugodnejših krajih na zemlji, pomikajo meje znanega vse dlje v vesolje. Dlje ko naše spoznavanje vesolja seže, vse večje bi moralo biti tudi upanje, da bomo našli sledi življenja in tistega, kar si človek na tak ali drugačen način obeta najti tam gori že od pamtiveka: človeku podobna inteligentna bitja. A se zdi, daje tako upanje v ■ tem trenutku bolj oddaljeno kot kdaj koli. Naši bratranci v vesolju so postali le neznatna statistična možnost v neskončnem številu zvezd in ozvezdij. Prava sreča zanje in za nas, bi človek rekel. Kajti stopnja razvoja, na kateri se človeštvo trenutno nahaja, jim ne bi prinesla nič dobrega, če bi jih slučajno zalotil na podobni ali nižji razvojni ravni. Dokler ne bo človek opravil sam s seboj, z nasiljem, predsodki in uničevalnimi nagoni tukaj na zemlji, je bolje, da ne stopi v vesolje ter tako še tja zanese ta strašni bacil, s katerim je okužen. Zadnje čase po celem svetu, zlasti pa v zahodni Evropi, močno upadajo poročila o opaženih obiskih neidentificiranih letečih predmetov iz vesolja, kijih popularno imenujemo tudi leteči krožniki. Poznavalci tega dejstva nikakor ne povezujejo z zmanjšanjem zanimanja domnevnih vesoljskih bitij za življenje na zemlji, ampak iščejo v tem čisto drugo razlago. Znano je namreč, da so se leteči krožniki ali cigare ali karkoli žeje kdo videl, pričeli pojavljati v večjem številu prav v drugi polovici štiridesetih let, takrat pa se je pričelo tudi obdobje hladne vojne. Ves svet je živel v psihozi, ki jo je ustvaijalo rivalstvo med obema blokoma, zlasti pa v strahu pred možnostjo vseuničujoče atomske vojne. Ta psihoza je bila plodna njiva za vsakovrstne pojave in privide, ki so si jih ljudje pač tolmačili njihovemu vedenju, pa tudi željam in pričakovanju primerno. Zdaj, ko je berlinski zid padel in so meje med obema blokoma tudi sicer zbrisane, je podlage za tako psihozo veliko manj. In manj je tudi poročil o obiskih iz vesolja. V času najbolj množičnega »prikazovanja« je bilo po vsem svetu ustanovljenih veliko društev tako imenovanih ufologov, v katerih so prikazovanja beležili in preučevali. Zadnje čase iz teh nastajajo društva nove vrste, taka, ki tudi proučujejo poročila o pojavih izvenzemeljskih plovil, a z analizo zbranih podatkov dokažujejo, da gre za čisto navaden zemeljski pojav, odsev, ogenj, žarčenje ali navadno zemeljsko plovilo, ki je pač v spletu danih okoliščin in z nekaj naklonjenosti opazovalca bilo videti kot predmet iz vesolja. «Nikakršne možnosti ni, da bi na zemlji testirali teorijo o izvenzemskosti,« pravi Anglež Philipe Mantle, ki že trinajst let raziskuje poročila o pojavih letečih krožnikov. »Nimamo ne mrtvega izvenzemca ne delca strmoglavljene vesoljske ladje, da bi ga dali znanstvenikom. Trinajst let sem bil trdno prepričan, da so zemljo obiskala nezemeljska bitja, zdaj pa nisem več. Kljub vsej zavzetosti ne morem najti nobenega dokaza, da so leteči krožniki nezemeljski.« Mantle in njegovi kolegi so imeli veliko dela leta 1990, ko so nad Belgijo več kot dva tisočkrat poročali o pojavih NLP. Osvetljena križišča velikih avtomobilskih cest naj bi jih še posebej privabljala. Zdaj s skorajšnjo gotovostjo trdijo, da so bili ti pojavi povezani z zalivsko krizo in premiki večjih formacij zavezniških bombnikov nad tem območjem. Logična razlaga za vsako stvar torej, le za nekatera človeška ravnanja, denimo vojno, je ni. Še dobro, da smo sami. Tako nas vsaj ni treba biti sram. So že našli krivca? S precejšnjo gotovostjo znanstveniki v Torontu lahko trdijo, da jim je uspelo odkriti krivca za pojav sladkorne bolezni pri nekaterih za to posebej občutljivih otrocih. To je kravje mleko. Vse skupaj pa je pravzaprav podobno pomoti s tragičnimi posledicami, kajti diabetes pri otrocih lahko kljub dnevnim injekcijam insulina vodi k slepoti ter obolenju ledvic in srca. Bolezen nastane namreč tako, da lastni telesni imunski sistem napade in uniči tiste celice v slinavki, ki proizvajajo insulin. Brez insulina pa je telo nesposobno pretvarjati sladkor v energijo. Kako lahko pride do take pomote? Zdravniki so ugotovili, da imajo otroci s sladkorno boleznijo v krvi precej povečano količino protitelesc, naperjenih na uničenje proteina v kravjem mleku, imenovanega bovine serum albumin. Po nesrečnem naključju je protein v kravjem mleku zelo podoben proteinu na površini celic, ki v slinavki proizvajajo insulin, zato po pomoti proti-telesca uničijo tudi te. Vse domneve še niso potrjene, saj znanstveniki vedo, da pomembno vlogo pri tej bolezni igrajo tudi dedne zasnove, a upanje, da bo moč preprečiti vsaj del te nevarne bolezni, vendarle obstaja. priloga dolenjskega lista 11 praktični KRIŽ v. J Pletenine Podnevi se še ogreje, jutra in večeri pa so že od začetka septembra naprej tako hladni, da brez toplejših oblačil ne gre več. Posebej prijetno in udobno je lahko v pleteninah, ki doživljajo veliki povratek v letošnjo jesensko-zimsko modo. Prihajajo pleteni kompleti, večkrat tridelni, pa skoraj do peta segajoče oprijete obleke. Puloveiji imajo spet velikanske zavihane ovratnike. V modi so tudi udobne dolge tunike, h katerim bomo gotovo še vedno nosile priljubljene legice, čeprav se moda poslavlja od njih. K velikemu, toplemu puloverju bomo oblačile tudi razmeroma dolga krila, lahko pletena, ali modne usnjene pa tudi klasične hlače. Letošnje pletenine so iz moheija, angore in spet tudi iz bukleja, posebej imajo rade kitaste vzorce. Barve so svetle, pastelne, zastrte, precej je zlate, pa tudi bordo rdeče, kije nekakšna kraljica barv letošnje modne jeseni. Kako vlagamo peso Zgodnjejesenska pesa je okusna, ne kuha se predolgo pa še poceni je. Pripravimo jo za zimo, da nam je ne bo potrebno sproti kuhati, pa še zdrava je, ker krepi imunski sistem. Izberemo enako veliko peso, da bo vsa hkrati kuhana. Ne skuhajmo jo preveč. Ohladimo jo v vodi, v kateri seje skuhala. Peso olupimo in jo narežemo na čim bolj tanke rezine. Damo jih v kozarec, vmes pa lahko vtaknemo koščke hrena in nekaj zrn popra. Nato zavremo kis, tako razredčen, kot ga uporabljamo za solate. Ne vzamemo kisa za vlaganje, ampak običajnega. Kis osolimo, malo sladkamo, dodamo kumino in ga ohladimo, nato pa nalijemo na peso. Zapremo s pokrovčki in steliziramo v pečici 40 minut pri 200 stopinjah C. Ko potrebujemo solato, jo damo v skledo in polijemo z oljem. Ocvrtki Večkrat nam od kuhe ostaneta zelenjava ali meso, te ostanke pa lahko dobro in koristno uporabimo. Ocvrtki so zelo hitro pripravljeni, okusni pa topli ali hladni. Vzamemo dva jogurta, pol kilograma moke, dve jajci in nekaj mleka, če je testo pregosto. To vse skupaj zmešamo in malce utepe-mo s kuhalnico. Solimo in dodamo: zdrobljen sir, na tanke pramene narezano zdušeno piščančje meso, na kocke narezano posebno salamo in nekaj žlic kuhanega graha, sesekljane ostanke pečenke in žlico ali dve prepražene čebule, drobno sesekljane pražne gobe s peteršiljem itd. Testo zajemamo z žlico in ga dajemo v vroče olje. Seveda moramo paziti, da so vsi dodatki k testu kuhani in pečeni, testo pa je potrebno primemo soliti. K ocvrtkom lahko postrežemo kislo smetano ali kakšno majonezno omako. Kako globoko \l sadimo Za gomoljnice in čebulnice je tudi zelo pomembno, v kakšno zemljo jih bomo sadili. Najbolje se počutijo v rahli in propustni zemlji. V težki zemlji brez dovolj zraka rado pride do gnitja. Prav je, da rastišče pral saditvijo obogatimo s kompostom in mineralnimi gnojili, nikakor pa ne smemo uporabljati svežega hlevskega gnoja. Pri saditvi je zelo pomembno, v katero globino gomolje ali čebulice polagamo. Za posamezne vrste je tukaj težko naštevati globine saditve, ker so tako različne, upoštevajmo pa predvsem prvo pravilo saditve, ki pravi, naj bo čebula trikrat globlje v zemlji kot je sama debela. Po tem pravilu pride cesarski tulipan (fritillaria) celo 25 do 30 cm globoko v zemljo. Z alarmno napravo ceneje Val vlomov, tatvin in roparskih odvzemov avtomobilov se v Sloveniji tudi letos ni polegel. Znano je, da imajo dobršen del teh dejanj na vesti dobro organizirane skupine iz inozemstva, ki nakradeno blago po raznih kanalih odpeljejo čez mejo, predvsem na jug nekdanje Jugoslavije, kjer jih zaradi pravnega nereda ni moč izslediti. Zavarovalnice so se zaradi tega znašle v stiski, ki jo seveda prenašajo na potrošnike. Tako namerava za-vrovalnica Triglav — verjetno pa ji bodo sledile tudi druge — iz kaska zavarovanja izločiti te vrste škode in jih prenesti na posebno kasko zavarovanje. Taka letna kasko zavarovalnina za golfa s 44 kW bi znašala 13 tisočakov, avtomobilisti z vgrajenimi alrmnimi napravami pa bi imeli pri plačilu 20 odst. popusta. preteklost u gosteh MIRNA NA DOLENJSKEM — Mirna, slikovito trško naselje v Mirenski dolini je kljub mnogim stihijskim posegom ohranila nekaj izredno kvalitetnih vedut. Na eni od njih lahko občudujemo več-ločni kamniti most s kapelo in okoliškimi stavbami, katerih višinski zagon izpoje neogotski zvonik župnijske cerkve. Skoda bi bilo, če bi zaradi agresivnosti urbanističnih posegov kraj izgubil katero od značilnosti tega kvalitetnega ambienta. (Pripravila: umetnostna zgodovinarka Marinka Dražumerič. Foto: J. Grobovšek) Prilizavost hinavska - Grajskim babam liže Dolenc leno taco brez sramovanja.-.Če Vaša gnada opehari kmeta, molči t.j. obrekuje kar se da, toda tožit si ne upa. Gospoda naredi račun in kmet prikima, naj bo že pravičen ali ne. Dostikrat kmet nič ne pazi, da ga je še laglje ukaniti. Za srečnega se šteje družinče, če more priti služit v kak grad, če ravno je mnogokrat hrana tu veliko slabeja od kmečke. Podložnost je nehala, ne pa migljanje z repom. Gnjusno je videti, da potrja Dolenec brez iznimke vse kar bo govoril ali čenčal kak šknc. Smehljal se bo njegovim čenčam še takrat, ko bo psoval boga in vero...Najbolj ostudno pa je to, da ta prilizavost ni resnična, ampak hinavska. Za hrbtom ne bo vedel Dolenec dovolj opravljati in lagati se zoper gospodo - če ji more kaj skrivaj ukrasti, ga vest ne bo pekla nič, kak grajski kos odorati, prestaviti mejnike etc. nima za noben greh, včasih se še baha, da se tega ne bo nikoli spovedal. Nepoštenosti mrgoli - Nepoštenih kupcev in prodajalcev vse mrgoli tod. Če narediš z njimi pogodbo, da ti pripeljejo kako blago, orodado ga gotovo komu dnigemu, ki jim več ponuja. Če pa takemu blagu po storjeni nagodbi cena kaj upade, ostane prodavač seveda mož beseda ali zdaj se skuja kupec, braneči se plačati več nego je pozneja cena. Povest o Vodniku Podjetni in iznajdljivi ljubljanski založnik Jaro Mihelač je že večkrat presenetil knjižni trg z izdajo knjig, kakršnih drugi založniki in založbe niso imeli v programih. Predvsem pa je storil hvalevredno dejanje z ustanovitvijo nekaterih knjižnih zbirk in s tem zapolnil kar nekaj vrzeli v založniški dejavnosti. Ljubitelji domačega leposlovja mu bodo še posebej hvaležni za uvedbo zbirke Slovenska povest, v kateri izhajajo tako nova dela kot ponatisi starejših besedil. V zbirki je do zdaj izšla tudi Rožna devica pisateljice like Vašte, novomeške rojakinje, in sicer kot petnajsti zvezek te knjižne zbirke. ROŽNA DEVICA Rožna devica se uvršča med tista dela, ki jih je pisateljica Vaštetova napisala na podlagi resničnih dogodkov, ob študiju zgodovine. Predvsem so jo zanimale pomembne, velike osebnosti iz zgodovine, kulture in političnega življenja slovenskega naroda. Rožna devica je povest o slovenskem prosvetljenskem pesniku Valentinu Vodniku in je prvič izšla leta 1933. Pravzaprav se v knjigi prepletata dve zgodbi, vendar se pisateljica posveča predvsem prvi — izseku iz življenja pesnika Valentina Vodnika. Obdelano je obdobje, ko je bil pesnik na vrhuncu svojega vsestranskega delovanja. Vodnikov lik je izrisan premočrtno, pesnikova podoba pa je dodatno osvetljena tudi v drugi zgodbi — o rožni devici, šegi, ki sojo Francozi slovesno praznovali in jo zanesli na vse zasedeno ozemlje, torej tudi k nam, v Ilirske province. Povest in s tem obe zgodbi pisateljica zaključuje z umikom Napoleonove vojske iz naših krajev, ko so prebivalci spet pričakovali prihod avstrijskega vojaštva in prevzem oblasti. Nakazana je tragika, kakršne je bil poslej deležen pesnik (kot zagovornik Francozov) do svoje smrti. Ne glede na umetniško vrednost Rožne device in časovno odmaknjenost doga- janj, ki jih povest obravnava, je ta knjiga vendarle še dovolj zanimiva za današnjega bralca. Predvsem, ker odkriva spoznanja, ki so dragoceno sporočilo za sedanjost. »Zato ni naključje, da polaga prav mladih splošna splošna etična spoznanja, predvsem taka, ki so časovno podčrtana in ki postajajo, zaradi nacionalne ogroženosti, izjemne sporočilne vrednosti,« pravi dr. Emil Cesar v spremni besedi, v kateri širše riše lik pisateljice like Vašte in njeno pisateljsko pot, na katero je stopila kot učiteljica, ki je izšla iz Burgeijeve družine v Novem mestu. Povejmo še, da se je lika Vašte rodila pred 101 letom in daje umrla pred 25 leti v Ljubljani. I. ZORAN Izgubljanja Mohoijeva založba v Celovcu že šest let izdaja knjižno zbirko Elleijeva edicija, imenovano po slovenskem pesniku Franu Ellepu (1873 —1956), koroškem rojaku. V tej ediciji je do zdaj izšlo trinajst pesniških knjig prav toliko avtoijev, kot zadnja med njimi zbirka Mojce Seliškar Prah in jagode. To je druga zbirka te pesnice, ki izhaja iz Ljubljane in je srednješolska profesorica slovenščine; knjižno se je prvič predstavila pred desetimi leti, in sicer z zbirko Kitara v žepih. Pri Mojci Seliškar gre za pretanjeno liriko, izpovedovanje doživljanj in občutij ženske, ki zna, in to je poudarila kritika že ob njenem prvencu, o različnih piših življenja govoriti z nespakljivo iskrenostjo. Takšna iskrenost veje tudi iz ciklov (Angel, Zgodbe, Jagode), ki sestavljajo zbirko Prah in jagode ter so vsi zaznamovani z grenkobo izgube. Izbuljanja so pravzaprav osnovna tema, vodilni motiv te knjige, vendar pa zapisovanja izgubljenega niso tožbe ali tolažbe, temveč največkrat, kot je zapisal Marjan Strojan na zavihek, le obnavljanje vrhuncev zgodbe o večni izgubi, stalno ponavljajočem se stanju izgubljenosti, ki ga prinaša vsak, še tako lepo opisan začetek letnega časa v svojem neizogibnem koncu. Najsi pesem Seliškarjeve govori o ljubezni, naravi, domačih opravkih in veri v ciklično ponavljanje življenja in smrti ali o čem drugem, osebno bolečem in celo tragičnem, saj je, kot rečeno, vse obsojeno na izgubljanje, iz nje nikoli ne zaveje pesimizem. Se celo tiste pesmi, ki ubesedujejo najgrenkejšo osebno izkušnjo, niso kakšne duhamome mračine, izvabljajoče sočutje, prej prav prikupne izpovedi (nrp. »pišem ti iz rane, / a mi je toplo«), Z barvanjem besednih in miselnih zvez dosega pesnica takšno žarenje verzov, da je v njih žalost bolj dih lepote kot pretresljivost (»V plodovih, v katere strmimo, / zori lepota iz žalosti«). Skratka, zbirka Prah in jagode prinaša poezijo, ki bralca nagovarja in se mu izroča v uživanje z obilico domače sijočega leska. I. ZORAN Iskra Terminali Na Obrtnem sejmu v Celju predstavlja telefonske sisteme S E L E C O M S SELECOM-om si boste zagotovili več aparatov na eni ali dveh telefonskih linijah, lahko pa tudi zanesljiv varnostni sistem in celo upravljanje nekaterih hišnih naprav na daljavo. Opozarjamo na NOVOST! Če želite svoj lokal ali podjetje opremiti z javno telefonsko govorilnico, poiščite vse informacije o možnostih nakupa in gospodarjenja z njo na stojnici ISKRE Terminali v hali G. Nasvidenje v Celju! Iskra Terminali, Kranj, ljubljanska c. 24a, tel.: 064 326 733 TERUINALS European Ouahty and Design trom Iskra AftfieO trgovina in zastopstva d.o.o. vabi k sodelovanju samostojnega potnika, ki bi na območju Dolenjske nudil pohištveno okovje ter orodja za lesnoobde-lovalne stroje predvsem mizarjem in manjšim podjetjem pohištvene stroke. Prijave sprejemamo na naslov: AM.CO. d.o.o. Parmova 53 61000 Ljubljana KREMEN novo mesto INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN vam v svoji prodajalni na Partizanski 16 (nasproti avtobusne postaje) nudi celotni program barv JUB-a in sanitarne keramike INKER Zagreb ter vas v četrtek, 10. septembra,od 10. do 17. ure vabi na predstavitev nove ekološke barve za les AMBIENT in ostalih proizvodov BELINKE. Prisrčno vabljeni! zgodilo sluhniti nila sama vase in zamorila še generacije za sabo? Dobrih dvajset let pozneje stojim na grobu Olofa Palmeja, komaj kakih sto metrov oddaljenem od kraja, kjer so ga zadeli usodni streli. Na kraj, kjer se je zgrudil v krvi, so ljudje še leta zatem nosili sveže cvetje. Tudi sedaj ga še nosijo na njegov grob. Skromen za predsednika, bi sodil nekdo, ki prihaja iz južnejših krajev, vajen grobnic in marmornatih palač: le zaobljen granitni kamen in vgraviran faksimile predsednikovega podpisa. Skromno, a hkrati primerno za poslednje bivališče človeka, ki seje vedno boril za pravo demokracijo. Ta ni v velikih besedah in v velikih stvareh. Z Ingo in Leno se popoldne pogovarjamo o času, kije spolzel mimo in marsikaj zaokrenil v povsem nepričakovano smer. Stojimo na balkonu Inginega stanovanja, od koder je zares lep razgled na del stockholmskega arhipelaga. Spodaj se razprostira jezero Maelaren s številnimi zelenimi otočki ter prelivi med njimi, jadrnice neslišno polzijo čez sinjemodre površine, med njimi pa švigajo motorni čolni in rišejo za sabo belopenaste sledi. Jezero je bilo svoj čas že precej onesnaženo, zlasti v središču Stockholma, kjer so v petdesetih letih že zaprli kopališča, a prizadevanje za čisto okolje, predvsem pa dosledno izvajanje zakonov o njegovem varovanju, je obrodilo sadove. Zdaj se Stockholmčani spet lahko kopljejo sredi mesta. Novomeščani nimajo te sreče. Njihova zelena Krka okoli mesta vse bolj in bolj zaudarja in življenje seje odvrnilo od nje. Pogovor na balkonu pa teče o druge vrste nesnagi, ki jo tudi povzroča človek. Govorimo o nasilju, o vojni. Tema nekako ne sodi v to poletno švedko idilo, a ne moremo mimo nje. Inga in Lena sta knjižničarki, švedski intelektualki, ki dobro poznata Slovenijo in razmere pri nas. Trepetali sta za našo usodo, sta povedali, in še sedaj s posebnim zanimanjem sledita dogajanju na Sicer pa tudi te množice ni več. Le kaj seje z generacijo, ki je znala tako občuteno pri-svetu, mu dati vest in dobro glasbo? Je ugas- ■1 IMill □ da že ne ve več, kaj je igrani film in kaj resničnost. In če je resničnost neprijetna, ne čuti nobene želje, da bi jo spoznal. Iz Stockholma se vračam proti jugu ob slikoviti vzhodni obali ob Baltiškem morju. Cesta, ki vodj skozi številne manjše turistične kraje, je močno prometna, saj Švedi radi letujejo doma. Izko- rič^oirs n-ič rlrvlnrv UI.JL______ Ol_____1.'_r(H - --~ ugjrvi. .iv i.iaiaju nasilja, ulju vajeni, mduj j>u vcijcuiu uiKcga vremena vesen Kmeije. mm Mii 'mm k! imam dostop do literature, ki sem v Jugoslaviji že bila k. oseb- zijsk.h ekranov, med reklamami za kokakolo in počitnice na Ba- V bližini Ystada, že čisto na jugu skandinavskega polotoka, za- no poznam nekaj ljudi od tam, se ob vsej tej zmešnjavi težko znaj- hamih je modernemu zahodnemu človeku vse tako odmaknjeno,_ vijem na levo. Avto parkiram pod zaobljenim gričem, ki me loči g od moija, in se po ozkih, dobro shojenih stezah odpravim na-n vkreber. Mivka se melje pod nogami in otežkoča pot navzgor. Cel hrib je kot mogočen val iz mivke, tam na oni strani pa se vanj £ zaganjajo valovi Baltika, kot bi hoteli izpodjesti, kar so v tisočetjih naplavili. Na vrhu hriba je prostrana ravnica in na njej stoji ena od največjih skandinavskih zgodovinskih znamenitosti. V obliki I elipse, kot ob ladijskem trupu, so v zemljo zakopani veliki kamni-Glede na to, da so tukaj daleč naokrog mehka mivkasta tla, jih je moral tisti, kije to čudno kamnito ladjo postavil, kar daleč tovoriti. Celotna konstrukcija je dolga 67 metrov, zanjo pa je uporabljenih 58 večjih in manjših pokonci postavljenih skal. Strokovnjaki si še danes belijo glavo z vprašanjem, čemu pravzaprav naj bi služila. Eni se nagibajo k mnenju, daje to spomenik na imenit-nejšem vikinškem grobu, drugi pa predpostavljajo, da bi celotna konstelacija nekdaj lahko služila tudi astronomskemu izračunavanju, podobno kot sloviti angleški Stonehage. Na prvi pogled pa je celotna zgradba z večjima kamnoma na pramcu in na krmi vendarle podobna veliki starodavni vikinški ladji. IzkopavanjJse "■ i na tem mestu arheologi niso lotili, zato bo skrivnost kamnite ladje Aleš Stenar — kamnita ladja, nagrobni spomenik ali astronomska opazovalnica? še nekaj časa burila domišljijo številnih obiskovalcev. 1 2 priloga dolenjskega lista POTA m STI& 'St dežurni porogajo MEŠALEC BREZ MOTORJA -Med 1. in 4. septembrom je neznanec v Hrušici z mešalca Antona B. iz Križ odvil in neznano kam odnesel elektromotor, vreden vsaj 7 tisočakov. NEPREVIDEN PRODAJALEC -4. septembra je bencinski servis Petrola v Trebnjem obiskal neznanec in izkoristil nepazljivost prodajalca. Iz predala blagajniške mize je neopazno zmaknil 30.000 tolarjev in se z avtom odpeljal proti Ljubljani. TAT V VIKENDIH - Med 5. in 6. septembrom je neznanec šaril po dveh vikendih na Ljubnu. Novomeščanki Mariji K. je zmaknil 1.400 tolarjev, Veri M. iz Dolenjih Kamene pa 12.500 sit. UKRADEL DENARNICO - 3. septembra je neznanec iz odklenjene garderobne omarice v novomeškem Revozu ukradel moško denarnico, v kateri je imel Črnomaljčan Peter P. 6.000 tolarjev. VLOM V BARAKO - Med 7. in 18. avgustom je bilo vlomljeno v barako Cestnega podjetja v Vrčicah, od koder je neznanec odnesel 220 litrov goriva, 59 1 različnih olj in mazalico. Cestaiji so prikrajšani za 50 tisnčaknv KJE JE ZVOČNIK? - V noči na 31. avgust je nekdo v Črnomlju splezal na okno bifeja v Kolodvorski ulici in z njega ukradel zvočnik, pritrjen na steno. Lastnik bifeja je ob pet tisočakov. TAT OB TRAKTORJU - Neznanec je v noči na 30. avgust s traktorja v Dolenji vasi pri Mimi Peči odvil in odnesel zadnjo luč, tako da je lastnik Avguštin M. oškodovan za 3.000 tolarjev. VLOM V RUDNIK - Med 28. in 31. avgustom je nekdo vlomil v skladišče rudnika rjavega premoga v Kanižarici in ukradel tri motorne žage. Rudarji so oškodovani za sto tisočakov. PRAZNA TORBICA - Čeprav je Novomeščanka Ljubica Z. 31. avgusta med pešačanjem po novomeškem Glavnem trgu imela torbico na rami, ji je nekdo neopazno iz nje zmaknil denarnico s 3.700 tolarji. Predrzncža še iščejo. Avtomobili vabijo tatove Da številna opozorila ne zaležejo dosti, kažejo primeri zadnjih dni_________________ NOVO MESTO — Prav neverjetno, kako malo zaležejo razna opozorila lastnikom avtomobilov, naj svoje jeklene konjičke redno zaklepajo, naj na sedežih na puščajo razstavljenih vrednejših predmetov in podobno. V posmeh takšnim nasvetom beležijo dolenjski policisti domala vsakodnevne prijave oškodovancev, samo v minulih dneh jih je bilo pet. Novomeščan Franc D. je 3. septembra pustil odprti stekli na vratih svojega PRIHODNJO SOBOTO AVTO-MOTO RALLY NOVO MESTO - AMD Novo mesto bo v soboto, 19. septembra, pripravilo avto-moto rally, na katerem se bodo pomerili tako vozniki avtomobilov kot motorjev. Start rallyja bo ob 10. uri izpred stavbe AMD, otvoritev pa bo uro poprej, nakar bo sledilo obvezno teoretično testiranje vseh udeležencev. Zaključek rallyja bo med 13. in 14. uro na jasi v Šmarjeških Toplicah. Organizatorji obljubljajo praktične nagrade za vse udeležence, pravijo pa tudi, da bodo rally popestrili še s kakšnim presenečenjem. Prijave bodo na novomeškem AMD zbirali na dan tekmovanja med 8. in 9. uro. IZGINILE KERAMIČNE PLOŠČICE DOBOVA - Neznan storilec je v noči na 3. september vlomil v trgovino Agrotehnike Gruda v Dobovi in neznano kam odpeljal ali odnesel 150 kvadratnih metrov keramičnih ploščic. Škode je vsaj za 150 tisočakov. OB TOLARJE, DEVIZE IN PUŠKO SEVNICA - 3. septembra med 10. in 12. uro je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo Ivana Trinkava na Kalu pri Sevnici. Možakar je ostal brez 6.000 tolarjev, 400 mark in lovske puške, tako da je skupne škode vsaj za 80 tisočakov. BOGAT PLEN V TRGOVINI VELIKI TRN - V noči na 2. september je bilo vlomljeno v trgovino krškega Agrokombinata v Velikem Trnu. Nepridiprav je odnesel 4 kilograme kave, v žep pa si zatlačil še 20.000 tolarjev in 400 mark, ki jih je našel v skladiščni pisalni mizi, ter 8.000 tolarjev, ki so bili spravljeni v registrski blagajni. OB TOLARJE IN DINARJE - V pisarni Krke na novomeškem Glavnem trgu je bil 3. septembra zmikavt, ki je Nataliji V. zmaknil nekaj tolarjev in hrvaških dinarjev. avtomobila, ki gaje parkiral v Črešnji-cah pri Otočcu. Iz vozila je izginila torbica s pištolo in dokumenti, Franc je vsaj ob 35.000 tolaijev. Istega dne popoldne je nekdo v Liscu vlomil v osebni avtomobil, kjer se je bohotila moška torbica Ljubljančana Petra K. Torbica z dokumenti in 14.000 tolarji je seveda menjala lastnika. Jože A. iz Prapreč pri Novem mestu je 5. septembra pustil na Tolstem vrhu svoj avtomobil kar odklenjen. Pa seje potem čudil, kako neki mu je iz vozila zmanjkala ženska denarnica z 10.000 tolarji, sto markami in dokumenti! Istega dne je stal v Srednjih Laknicah parkiran tudi osebni avto R 19, last Frančiške P. iz Rogaške Slatine. Frančiška je imela v vozilu denar, čeke in še nekaj drobnarije, kar vse je vlomilec z veseljem pobral in Slatinčanko prikrajšal za petnajst tisočakov. Peta oškodovanka minulth dni je Mateja S. iz Družinske vasi, ki je svoj avtomobil pustila odklenjen pred diskoteko Kosov hram v Gorenjem Vrhpolju. Ostala je brez ročne torbice in v njej shranjenih dokumentov, ključev, čekov in kozmetike. Kolikšna bo končna škoda, bo odvisno od uspešnosti vnovčevanja ukradenih čekov. PO DOLENJSKI DEŽELI • Čeprav vinogradniki napovedujejo, da bo glavna trgatev v Beli krajini šele 19. ali 26. septembra, so nekateri vinogradi že obrani To je ugotovil tudi Anton M. iz Vavpče vasi, katerega trtje pri Semiču je nekdo obral že 3. septembra. Za kis bo dobro. • Glas o kulinaričnih vrednotah kozjega mesa se hitro širi V te okvire kaže uvrstiti izginotje koze smaste pasme, ki je morala neprostovoljno zapustiti ogrnjeni pašnik Franca Z. v Gornji Lokvici • In sedaj še sprehod po dolenjskih njivah. 35-letna Novomeščanka Amalija B. naj bi se pred dnevi z motiko v roki spravila na njivo srednje kmetijske šole in si zalogo ozimnice obogatila še s 120 kg krompirja. Na tujo njiva sta se spravila tudi 24-letni Roman B. iz Novega mesta in dve leti mlajša Mojca B. iz Lokev. Z družnimi močmi sta na njivi v Zalogu, ki je sicer v lasti KZ Krka, nakopala 300 kg krompirja. V začasna poljedelca sta se prejšnji teden prelevila še 37-letni Mento K. in 34-letna Ivanka B., oba doma iz Dobruške vasi, ki sta na njivi KZ Krka, TZO Draškovec, pri Škocjanu obirala koruzne storže. _ V malhi jih je končalo 70 kg. Še bolj iznajdljiv pa je bil tisti, ki je na 1. septembra dan stopil kar v hodnik stanovanjske hiše Marije R. v Črnomlju in tam zmaknil vrečo z 20 kg fižola. Kupčijo so prekinili policisti V Italiji ukradeni osebni avto je Enes Šarič skušal prodati na Dolenjskem — Dve leti zapora in pet let izgona iz Slovenije_'____ MINA V POTOKU NOVO MESTO - Delavci novomeškega GIP Pionir so 2. septembra dopoldne našli v potoku ob Kristanovi ulici v Novem mestu mino. Za njeno odstranitev in uničenje je pirotehnik že poskrbel. NAPADEL POLICISTA POTOČNA VAS - 25-letni Aleš B. iz Šmihela je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. 3. septembra zvečer je namreč v Potočni vasi med postopkom preverjanja dokumentov zavoljo vožnje z neregistriranim osebnim avtom napadel policista, nato pa se usedel v avtomobil in jo popihal. Aleša ta čas še iščejo. UMRLA OB PADCU DVOR - 3. septembra okoli 17. ure se je na skednju hiše na Dvoru zgodila hudo nezgoda: 74-letni Jožefi Mum se je namreč zlomil klin na lestvi, tako da je padla na tla, poškodbe, ki jih je dobila ob tem, pa so bile tako hude, da jim je na kraju nesreče podlegla. TAT V HIŠI ZAGORICA - 30. avgusta popoldne je neznanec iz odklenjene stanovanjske hiše v Zagorici odnesel 25.000 tolarjev in 520 nemških mark, tako da sta Marko in Ivanka S. najmanj ob 60 tisočakov. OTROCI NAŠLI MINO PODTURN - Med igranjem so 5. septembra otroci v Podturnu našli mino, ki izvira še iz druge svetovne vojne. Za uničenje nevarne najdbe je pirotehnik že poskrbel. SMRT POD TRAKTORJEM KRŠKO - 3. septembra ob 13.10 je prišlo na lokalni cesti med Krško vasjo in Pirošicami do hude prometne nezgode, v kateri je izgubil življenje 47-letni Miroslav Kastelic iz Vrhovske vasi. Kastelic je med vožnjo z neevidentiranim traktorjem brez varnostne kabine ali loka skozi Boršt iz neznanega vzroka zapeljal s ceste in se prevrnil po poltretji meter visokem nasipu. Traktor je voznika pokopal pod seboj. ZBIL PEŠAKINJI BREŽINA - 4. septembra ob 19.35 se je 23-lctni Denis Tošič iz Brežic peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti med Brežino in Dečnimi seli. Hitrosti vozila ni prilagodil močnemu nalivu, spolzki cesti in slabi vidljivosti, v Brežini nasproti hiše št. 15 je dohitel pešakinji, 21-letni Alenko Direnbck iz Brežine in Mihaelo Kosec iz Brežic. Prevelika hitrosti in po vsej verjetnosti tudi alkohol sta bila krivca, da je z avtomobilom treščil v dekleti, ki sta hodili ob desnem robu ceste. Mihaelo je ob trku vrglo 7,2 metra daleč na dvorišče stanovanjske hiše, Alenka pa je padla na pokrov motorja in po dvajsetih metrih obležala ob cesti. Tošič je svoj ustavil avtomobil šele po 126 metrih zaviranja. Hudo ranjeni pešakinji so odpeljali na zdravljenje v brežiško bolnišnico, Tošiča pa čaka pot pred sodnike. OTOČEC — S prijetjem 26-letnega Enesa Šariča iz Kladnja je novomeškim policistom uspelo iztrgati kar pomemben člen v verigi tatov in preprodajalcev avtomobilov, katerih niti so vodile izven slovenskih državnih meja. Šarič se je v novomeških zaporih znašel letošnjega 21. junija, pred dnevi pa je moral stopiti še pred sodnike. Sedem let je tega, kar je Šarič, sicer Poročen in oče dveh otrok, izgubil redno zaposlitev, zato je začel preprodajati osebne avtomobile. Konec leta 1991 se je s prijatelji odpravil v Italijo in se tam nekaj časa preživljal kot pralec avtomobilskih vetrobranskih šip po mestnih križiščih. Zaslužek ni bil slab, toda Šariča je bojda zavedel nasvet nekega Albanca, ki mu je zaupal, da kupčija s prodajo v Italiji ukradenih avtomobilov v Slovenijo navrže večji kupček denarja. In res, 11. junija letos je Sarič ne povsem naključno v italijanski Parmi v ulici Via Laspezia našel garažo in v njej osebni avto znamke Seat Marbella, vreden vsaj 5 milijonov italijanskih lir, s kontaktnimi ključi pod volanom. Vozilo je potihoma porinil iz garaže in ga nato vžgal ter se brez težav prek mejnega prehoda v Fernetičih pripeljal v Slovenijo. Avtomobil je parkiral blizu Zupančičeve jame v Ljubljani, nato pa se vrnil v Italijo. Šele čez dober teden je bil Šarič znova v Sloveniji, tokrat z namenom, da najde kupca za avtomobil. Nasvet, ki gaje dobil še v Italiji, je bil, naj poskuša v lokalu Solcj blizu ljubljanske avtobusne postaje, kjer da se zbirajo razni prekupčevalci. Šarič je imel srečo, kmalu je tam navezal stike s Samijem Sejdejem in z njim sklenil kupčijo, vredno 3.000 nemških mark. Skupaj sta se odpravila na poskusno vožnjo proti Dolenjski, ustavila pa sta se v trebanjskem motelu, kjer je Šarič Sejdeju predal avto, ta pa naj bi se z njim odpeljal po dogovorjeni znesek denarja. Tekle so ure, toda ne avta in Sejdeja ni bilo od nikoder. Šariču ni preostalo drugega, kot da se je praznih rok vrnil v Ljubljano, vztrajno poizvedovanje pa gaje po nekaj dneh le pripeljalo na pravo sled. Ugotovil je namreč, da Sejdej prebiva v bungalovih na Otočcu in 21 .junija letos je bil pri njem. Le da so tokrat pogovor o prodaji prekinili novomeški policisti in Šariča priprli. Slednji je na prvem zaslišanju tatvino avtomobila in poskus prodaje priznal, na glavni obravnavi pa je sodnikom trdil, daje vozilo ukradel le zategadelj, da bi se z njim čimprej pripeljal do Bosne. VLOMILEC ZA ZAPAHI KRŠKO - V nedeljo, 30 minut po polnoči, so uslužbenci urada kriminalistične službe na UNZ Krško pripeljali k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča 52-letncga Ilijo P., ki je utemeljeno osumljen večjega število vlomov v vikende na območju Krškega. Več o rezultatih preiskave, ki ta čas še teče, v eni prihodnjih številk. GROZIL TAŠČI, NAPADEL MILIČNIKE LESKOVEC - 31. avgusta je v pridrževalnih prostorih krške policijske postaje pristal 40-lctni Željko R. iz Leskovca. Možakar je zvečer ob 20.40 doma razgrajal in grozil tašči celo z ubojem, tako da so morali posredovati krški policisti. Njihov obisk Željku ni bil povšeči, zato se je ročno spravil nad može postave, kjer pa je seveda potegnil krajšo. Željko R. sedaj čaka še vabilo sodnikov na resnejši pogovor. kjer daje nameraval vstopiti v gardo in se boriti v njenih vrstah. Sojenje in vse okoli njega je pokazalo, na kako trhlih nogah je bila takšna trditev, vsi dokazi so namreč nesporno govorili o tem, da je bil avtomobil ukradel le zato, da bi ga kasneje prodal in z njim lepo zaslužil. Senat novomeškega sodišča je Enesa Šariča obsodil na dve leti zapora in mu ob tem izrekel varnostni ukrep izgona iz Republike Slovenije za dobo petih let, sodniki pa so pri odmeri kazni upoštevali, da je bil Sarič doslej nekaznovan, daje lastnik dobil avto vrnjen nepoškodovan, olajševalna okoliščina pa so bile tudi težke razmere, saj mu družina zaradi vojne v BIH živi v begunstvu. B. BUDJA OGROŽENA BREŽIŠKA STANOVANJA BREŽICE - 6. septembra popoldne je nepovabljen neznanec v Brežicah obiskal več blokovskih stanovanj. Tako je Mariji Kostrevc odnesel več zlatnine in nekaj čekov, skupne škode je za okoli 100 tisočakov. Medtem ko je pri vlomih v stanovanji Zlate Jovič in Dragana Nestroviča ostalo pri poskusu. V času med 3. in 6. septembrom pa je bilo vlomljeno v nedograjeno stanovanjsko hišo Brcži-čana Antona Berkoviča v Pavlovi vasi. Izginili so motorna škropilnica, ročna kosilnica, motorna žago in še nekaj drobnarij, tako da je skupne škode za 250.000 tolarjev. PEŠAKINJA NENADOMA PRED AVTO - 4. septembra nekaj minut čez poldne je 55-letna Ana Kabur iz Obrha hodila po pločniku v Metliki, pri trgovskem centru Gala pa nenadoma izven prehoda za pešce stopila na cesto. Po njej se je takrat z osebnim avtom R 5 pripeljala 23-letna Suzana Novak iz Metlike in neprevidno pešakinjo navzlic zaviranju zadela. Kabuijcva je padla na pokrov motoija, z glavo udarila ob vetrobransko steklo in naposled obležala na cesti. Hudo ranjeno so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 50 tisočakov. NEPREVIDNO NA PREDNOSTNO CESTO - 6. septembra ob 10.20 se je 42-letni Voci Bexhct, začasno stanujoč v Šentjerneju, peljal z osebnim avtom po cesti proti Škocjanu. Blizu Dobruške vasi je iz smeri Grmovelj neprevidno zapeljal na prednostno cesto 53-letni motorist Avguštin Hrovat iz Osrečja. Avto je Hrovata zadel; slednji je padel po cesti in se huje ranil. Poškodovanca so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, gmotno škodo pa so ocenili na 30.000 tolarjev. HUDO RANJEN MOTORIST -20-lctni Beograjčan Marko Bašič se je 6. septembra okoli 14. ure peljal z golfom po lokalni cesti skozi Podhosto. V križišču je med zavijanjem v desno neprevidno zapeljal na levo stran ceste, po kateri se je takrat na kolesu z motorjem pripeljal 24-letni Darij Pečjak iz Dolenjega Polja. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Pečjak hudo ranil in se zdravi v novomeški bolnišnici, škode na zviti pločevini pa je za 450 tisočakov. r Adriatic zavarovalna družba d.d. koper assicurazioni s.p.a. ADRIATIC, prva slovenska zavarovalna delniška družba, bo v kratkem ponudila svoje storitve tudi na novomeškem zavarovalnem trgu, zato vabimo k sodelovanju komunikativne, dinamične sodelavce, ki jih veseli delo s strankami, za naslednja področja: 1. sklepanje zavarovanj na sedežu Poslovne £ enote, 2. kontrola zavarovalnih polic, 3. škodna manipulacija, 4. ocenitve škod. Od kandidatov pričakujemo, da imajo: pod št. 1 —3: srednješolsko izobrazbo ekonomske smeri, večletne delovne izkušnje, poznavanje osnov DOS za osebne računalnike; pod št. 4: višješolsko izobrazbo strojne smeri, ustrezne delovne izkušnje, poznavanje osnov DOS za osebne računalnike, šoferski izpit B kategorije. Istočasno vabimo k sodelovanju vse, ki ste zainteresirani za ustanovitev agencij in posredovanje naših zavarovanj na območjih: Novo mesto Kočevje Ribnica Brežice Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pričakujemo v roku 8 dni na naslovu: ADRIATIC, zavarovalna družba, d.d., Koper, 66000 PER, Ljubljanska cesta 3a. Razgovore s kandidati bomo organizirali v Novem mestu. časopis slovenskih delavcev V najnovejši številki DE — časopisa slovenskih delavcev preberite: • KUPČKANJE Z DENARJEM BREZPOSELNIH KRASMETA-LOVCEV • SINDIKAT GROSISTA NA DISCIPLINSKI • POUK DOLOČA DENARNICA • NOVI PRISPEVKI K SLOVENSKI SPRAVI Komunikativni ste in podjetni,a brez pravih možnosti, da to pokažete. Tudi vi čutite, da bi morali stvar spremeniti. Ste kdaj resnično poskusili? V sodelovanju s tujimi partnerji poslujemo po Sloveniji s trženjem medicinskih izdelkov. Omogočili vam bomo izobraževanje, kjer se boste veliko naučili. Pred tem bi se radi seznanili in pogovorili z vami. Dobimo se v torek, 15.9.1992, ob 17.00 v hotelu METROPOL v Novem mestu. Oglasite se, prav blizu smo! JOBB d.o.o., Kalanova 23, 61215 Medvode. SEJEMSKA PONUDBA CELJE MOS '92 11.- 20. '92 hala B finet d.o.o. podjetje za izgradnjo računalniško podprtih proizvodnih procesov tel: 063-701-225 fax: 063-701-033 tel: 068-26-856 - poslovna programska oprema za podjetja - poslovna programska oprema za obrtnike - poslovna programska oprema za trgovine __________30 % sejemski pospust__________ - izdelava lokalnih računalniških mrež 20 % sejemski popust -vsa strojna oprema, vključno z DOS, Windows, DTP, Caddy ter NOVELL sistemi 10 % sejemski popust 16.09/92 ob 11.00 predstavitev programskega paketa SMOTRNA RABA ENERGIJE v posebnem predstavitvenem prostoru sejma.Vabljeni vsi, ki ne vedo, kako voditi evidenco o porabi energije poljubne vrste, oziroma ne vedo kako ugotoviti ali so energetsko potrošni oziroma varčni. _____________ Vsak dan vam predstavljamo: Windows sisteme, DTP sisteme, mrežne sisteme, trgovinsko, podjetniško, obrtno poslovanje, Caddy sisteme ter ..... Oglasite se, veseli vas bomo ! ■ Jaka Švent poplačal trud organizatorjev Zmagal na mladinskem DP v triatlonu DOLENJSKE TOPLICE — Že tretje leto zapored so novomeški triatlonski delavci s pomočjo Topličanov minulo soboto pripravili triatlonsko tekmo za mlade. 210 udeležencev iz vse Slovenije je pokazalo, kako priljubljen je ta šport med mladimi, največ zaslug za to pa gre zagotovo novomeškemu Triatlon klubu. Štiriumo državno prvenstvo za mlade med 8. in 18. letom je spremljalo veliko gledalcev. Ti so navdušeno pozdravili uspeh domačina Jake Šventa, kije zmagal med mlajšimi mladinci in se uspešno kosal tudi s starejšimi od sebe. Imenitno seje v tej kategoriji odrezal tudi domačin Peter Sajevec, kije pristal na petem mestu, izkazala pa sta se še Novomeščana Matjaž Rivbar, kije bil šesti pri starejših, in Jure Zrimšek, ki je bil tretji pri mlajših pionirjih. Topliško državno prvenstvo je bilo hkrati zadnja letošnja tekma uspešne triatlonske sezone v Sloveniji, le najboljšega triatlonca Igorja Kogoja, člana novomeškega kluba, čaka konec meseca še nastop na svetovnem prvenstvu na Havajih. Ostali dosežki dolenjskih tekmovalcev — fantje, letnik 84/82: 9. L. Divjak-Zalokar, 11. Arnuš, 12. Kapš, 19. Kušar, 21. Petrič, 22. Deželak; letnik 81/80: 2. G. Divjak-Zalokar; letnik 79/78:14. Vodopivec, 18. Pedišič, 20. Jazbec, 22. Ra-divojevič,; letnik 77/76: 11. Golob, 12. Kocjan, 15. Hrovat; dekleta — letnik 84/82:4. Jazbinšek, 5. Jazbec, 7. Kapš, 8. Erhovnic; letnik 79/78: 9. Črtalič. Sponzorji sobotnega tekmovanja so bili Aplicom, Zavarovalnica Tilia, Kovinarstvo Črtalič, Mercator Emba, Slovin, Kolinska in Salus — isostar. BOŽIČ 10,7 S NA 100 METROV TRST — Tradicionalnega mednarodnega atletskega mitinga v Trstu v začetku septembra se že dolga leta udeležujejo tudi novomeški atleti. Letos se je izvrstno odrezal šprinter Tomaž Božič, kije bil tretji v teku na 100 m, in to z izvrstnim časom in osebnim rekordom 10,7 s. Matjaž Fabjan, ki se po daljši odsotnosti uspešno vrača na atletske steze, je v teku na 3000 m dosegel čas 8:38, Aljoša Počič pa 9:04. Rihard Resnik je ob palici skočil 4,30 m, nastopilo pa je še nekaj novomeških atletov. OSNOVNE SOLE ZA POKAL TILIE NOVO MESTO - V počastitev 70-letnice novomeškega nogometa organizira NK Studio D prihodnjo soboto, 19. septembra, turnir osnovnih šol novomeške občine v velikem nogometu. Potekal bo na igriščih v Vavti vasi, Šentjerneju, Bršljinu in Šmarjeti, finalno srečanje dveh najboljših pionirskih enajsteric pa bo v soboto, 26. septembra, ko bo v Portovaldu osrednja proslava ob visokem jubileju. Več o tej prihodnjič. Miting, kot ga še ni bilo Jutri v Novem mestu vrhunska atletska pred-stava — Prva zvezda Šved Patrick Sjoeberg NOVO MESTO — Aletski miting, kot ga v Sloveniji šeni bilo, se obeta jutri, 11. septembra, na stadionu v Portovaldu. Organizatorju, Atletskemu klubu Novo mesto, je uspelo tretje odprto prvenstvo Dolenjske popestrjti z mednarodno udeležbo, ki obeta res vrhunski atletski dogodek. Na seznamu nastopajočih so namreč atleti iz Kenije, Tanzanije, Romunije, Ukrajine, Italije, Rusije, ZDA, Gruzije, Švedske, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, moški se bodo pomerili desetih, ženske v sedmih disciplinah, na sporedu pa bosta še dve pionirski preizkušnji. Prva zvezda jutrišnjega tekmovanja, katerega otvoritev bo ob 15.15, bo nedvomno skakalec v višino, Šved Patrick Sjoeberg, svetovni prvak v tej disciplini, srebrni na letošnjih olimpijskih igrah, lastnik že treh olimpijskih odličij, ki z rezultatom 242 cm drži tudi evropski rekord. Sjoeberg, kije tudi bivši svetovni rekorder, bo imel največjega tekmeca v Američanu Jacku Ja-cobbyju, katerega osebni rekord je 234 cm, tretji po rezultatu bo v tej imenitni konkurenci naš Sašo Apostolovski, da ne naštevamo naprej. Omenimo še nekaj paradnih disciplin mitinga. V ženskem teku na 100 m z ovirami bo poleg Brigite Bukovec nastopila Romunka Liljana Nastase, ki ima najboljši rezultat 12,81 in je bila na letošnji olimpiadi v sedmeroboju celo četrta. V ženskem skoku v višino bo prvo ime Ukrajinka Olga Turčak, druga na svetovnem prvenstvu z rezultatom 201 cm; v moškem teku na 3.000 m je prvi favorit imenitni Kenijec Barnaba Korir, največjega tekmeca bo imel v Američanu Maxu Baylowu; vetjema zmagovalka ženskega teka na 1.500 m bo Rusinja Ana Brežinski, finalistkinja olimpiade še v Seulu, moški tek na 100 m bo bržkone krojil Kenijec Josef Gikonio, katerega osebni rekord je 10,28, itd. Tu pa bodo seveda še vsi najboljši slovenski in hrvaški atleti na čelu z Bilačem, Mustapičem in drugimi. . Generalni pokrovitelj te vrhunske prireditve bo novomeški izvršni svet, sosponzoiji tekme pa so še Tilia, Krka in Studio D. Dodajmo še za konec, da bo v kasnih večernih urah slovenska televizija pripravila o mitingu tudi daljšo reportažo. V NEDELJO SE KONČUJE “TEDEN ŠPORTA” NOVO MESTO - Vrsta prireditev, ki jo je ob letošnjem slovenskem Tednu športa pripravila novomeška Športna zveza, se te dni nadaljuje. Tako bo danes na teniških igriščih v Portovaldu nadaljevanje v torek pričetega turnirja, na Otočcu pa turniija v odbojki na plaži in frisbiju. Petek je z velikim mitingom rezerviran za atletiko, v soboto bo v športni dvorani pod Marofom turnir v badmintonu, nato še turnir v odbojkarskih trojkah in naposled na igriščih na Loki in pri SŠTZU turnir v malem nogometu. Teden športa se bo končal v nedeljo, ko bo v novomeški športni dvorani turnir košarkarskih trojk za pokal Športne zveze. LEKSETU DRUGO MESTO KRŠKO - AMD Krško je v nedeljo pripravilo tretjo dirko v speedwayu za odprto prvenstvo Slovenije, ki si jo je ogledalo kakih 2.000 ljubiteljev tega športa. Prvo mesto je neporažen osvojil Ljubljančan Pintar, Krčan Lekše je bil drugi, Peterca (Ljubljana) tretji, Špitaler (Krško) četrti, Omerzel (Ljubljana) peti itd. V skupnem seštevku vodi Pintar pred Peterco, Lekšetom, Omerzelom in Špitalerjem. Radijci boljši, zmagal pa Maribor Zaskrbljujoča neučinkovitost nogometašev Studia D — Čeprav nadigran, je Maribor zmagal z 1:0 — Trottersi klubu v sramoto MARIBOR — Slaba uteha novomeškim nogometašem so bili stiski rok po nedeljski tekmi z Mariborom Branikom, češ da so s prikazano igro prekosili vse dosedanje tekmece Mariborčanov v Ljudskem vrtu in da po kvaliteti sodijo v slovenski nogometni vrh. Dejstvo namreč ostaja, da ne igralci ne vodstvo Studia D z bero treh točk pa štirih odigranih kolih navzlic nenaklonjenemu žrebu in nenaklonjenosti sodnikov ne morejo biti zadovoljni. Še posebej, ker so bili v vseh tekmah radijci najmanj enakovreden nasprotnik in si ustvarili tudi vrsto priložnosti za zadetek, a so v 360 minutah vsega enkrat zatresli mrežo tekmecem. Nedeljsko srečanje v Mariboru je prineslo dva različna polčasa; v prvem je bila igra poprečna, dokaj nervozna, v drugem pa so Novomeščani zaigrali kot prerojeni, priigrali so si vrsto priložnosti, bili boljši nasprotnik, toda kaj, ko so zadetek dosegli Mariborčani. Vsaj štiri stoodstotne priložnosti so zamudili radijci, tri od tega Sandi Bracovič, eno pa Robert Oblak. Nepisano pravilo v nogometu je, da takšnim spodrsljajem sledi kazen. Mlada, a uigrana mariborska ekipa, katere poprečna starost je vsega nekaj nad 20 let, je to potrdila, nekaj sekund potem, ko je Bracovič zapravil najlepšo priložnost na tekmi, so vijoličasti dosegli zmagoviti zadetek. Zaman so bili potem obupni poskusi Novomeščanov, da iztržijo vsaj točko, zmaga je ostala doma. Žal, so posebno obeležje tekmi v Mariboru prispevali še novomeški navijači, Trottersi imenovani. S huliganskim in vandalskim početjem so svojemu klubu naredili medvedjo uslugo, povsem razumljiv in edino logičen je zato sklep klubske uprave, da se za Trotterse vse dotlej, dokler ne bodo počistili z izgredniki v svojih vrstah, zaprejo vrata nogometnih igrišč. Nedeljska postava Studia D: Mohor 7, Lazanski 7, N. Primc 6, Kosič 7, Prelogar 6, Milanovič 8, Martinovič 5, Prezelj 5, Rozman 7, Oblak 7, Bracovič 6. Se bo Novomeščanom odprlo v nedeljo, ko prihaja v Portovald moštvo Gorice? Trener Jakopič obljublja nekaj sprememb v ekipi, poskušal bo osvežili napad, ki je po imenitnih predstavah v pripravljalnem v bojih za točke povsem odpovedal. Vse, razen zmage radijcev, bi bilo prvovrstno presečenje, točki pa bi ekipi vrnili tudi že načeto samozavest. Sicer pa je do konca še trideset kol, v katerih bo Domov s trinajstimi medaljami Uspešen nastop dolenjskih in posavskih mladih atletov na državnem prvenstvu MARIBOR — Minulo soboto in nedeljo je bil atletski stadion na Poljanah prizorišče Finala absolutnega mladinskega posamičnega prvenstva, na katerem je nastopilo prek 260 mladih atletinj in atletov iz domala vseh slovenskih klubov. Dolenjski in posavski predstavniki na tekmovanju niso bili zgolj opazovalci, domov so se vrnili kar s trinajstimi odličji in s kopico drugih dobrih rezultatov. Najprej pogled v mladi novomeški atletski tabor, ki si je v Mariboru priboril sedem odličij. Pionirka Darja Tratarje bila na 100 m druga s časom 12,97, v pionirski tekmi na 80 m pa je zmagala s časom 12,06. Škoda, daje tekmovalke motil močan veter v prsi, kajti Tratarjeva obljublja naskok na državni pionirski rekord, ki znaša 11,93. Vprašanje dni ali tednov je, kdaj bo padel. Nemara že na troboju pionirskih reprezentanc Avstrije, Italije in Slovenije, kjer bo Tratarjeva nastopila v treh disciplinah: 80 in 100 m ter štafeti 4 krat 100 m. Kar pet novomeških atletinj in atletov je bilo v Mariboru bronastih: Podkrižnikova s 568 cm v skoku v daljino, Gregor Rus v metu krogle (13,02 m) in metu kladiva (50,62 m), Franci Menič na 3.000 m s časom 9:30,51 in štafeta mladink na 4 krat 100 m v postavi Tratar, Matekovič, Podkrižnik, Klemenčič s časom 50,90. Med ostalimi novomeškimi izidi omenimo še četrta mesta mladinske štafete 4 krat 100 m, Rusa v metu diska, Meniča na 5.000 m in Naumova na 400 m z ovirami. Izredno uspešnoje bilo v Mariboru tudi brežiško zastopstvo. V metu kladiva je s 57,90 zmagal Grubič, Podvinski pa je bil z 52,74 drugi. Temu odličju je Podvinski v Mariboru dodal še dve: tretji je bil na 400 m s časom 57,33, drugi pa na 110 m z ovirami s 15,46. V pionirskem teku na 80 m je bila Gramčeva tretja s 13,48. V mladinskem troskoku je zlato pripadlo Topliča-nu Boštjanu Šimuniču, ki nastopa za ljubljansko IBL, Boštjan je dosegel odličen , SPOMINSKI KOŠARKARSKI TURNIR SEMIČ - TVD Partizan iz Semiča bo v soboto, 12. septembra, pripravilo tretji spominski košarkarski turnir Antona Bukovca, na katerem bodo nastopile veteranske ekipe Črnomlja, Metlike in Semiča. Turnir se bo pričel ob 16. uri in bo potekal na igrišču semiškega TVD Partizan. dos. Strelec za Avtobum je bil Merdano-vič. V naslednjem kolu igrajo Kočevci doma proti Eri Šmartno, s katero ne bi smeli imeti resnejših problemov. B. B. moč nadoknaditi prav vse in navzlic slabšemu startu od pričakovanega še doseči zastavljene cilje. Zastavljeni cilji, uvrstitev v prvo ligo, pa se po prvih treh kolih izmikajo tudi Kočevcem. Doslej so vknjižili vsega dve točki, v minulem kolu so ostali praznih rok v Turnišču, kjer jih je z 2:1 ugnal Gi- TEDEN ŠPORTA V TREBNJEM TREBNJE - V “Teden športa Slovenija 92” so se v trebanjski občini vključili s “Tednom odprtih vrat”. Od ponedeljka, 7., do sobote, 12. septembra, so v popoldanskih urah od 16. do 1930 na voljo vsi pokriti športni objekti v občini, se pravi vse šolske telovadnice v Mokronogu, Šentrupertu, na Mirni, v Trebnjem in Velikem Gabru, športna dvorana v Trebnjem, balinišča na Mimi in strelišča v Trebnjem. Jutri, 11. septembra, se bodo v Velikem Gabru najboljši s krajevnih tekmovanj v namiznem tenisu pomerili za prvaka Tedna športa Trebnje 92. Vsi, ki so te dni prihajali v trebanjsko športno dvorano, so lahko sodelovali pri vadbi Badmintonskega kluba Tom Mirna. Med demonstratorji je bil tudi trikratni državni prvak Sašo Zrnec. Jutri bodo predstavili tudi pionirski rokomet v občini. Vse podrobne informacije o prireditvah v času Tedna športa Slovenija 92 posredujejo na Športni zvezi Trebnje - Centru za šport občine Trebnje, Kidričeva 2, telefon 44-102 in 44-558. Premoč Krkinih kolesarjev okoli Savelj Ravbar zmagal med člani, Gimpelj med mladinci LJUBLJANA — Kolesar Krke Bogdan Ravbar je zmagovalec letošnje jubilejne 20. dirke »Okoli Savelj«, ki so se je udeležili prav vsi najboljši slovenski tekmovalci. Na startu jih je bilo kar 180, Novomeščani pa so potrdili, da so v imenitni formi, saj so bili navzlic močni konkurenci razred zase. V kriterijski dirki članov je slavil Ravbar pred Finkom, Štangelj je bil četrti, Turk peti, Gimpelj, kije v mladinski konkurenci zmagal, je bil v absolutnem seštevku šesti, Eržen (vsi • V torek je na svetovno mladinsko kolesarsko prvenstvo v Grčijo pod vodstvom novomeškega trenerja Janeza Jagodica odpotovala slovenska državna reprezentanca. V moštveni vožnji na kronometer, kjer je cilj uvrstitev med 5. in 10. mestom, bodo nastopili Branko Filip in Uroš Murn (oba Krka) ter Andrej Hauptman (Rog) in Žiga Bajt (Sava), v posamični dirki pa se bosta omenjeni četverici pridružila še Andrej Gimpelj (Krka) in Kristjan Mugerli (HIT Casino). Želje v posamični preizkušnji segajo tik Krka) pa deseti. Pri mlajših mladincih je bil Derganc četrti, med ženskami je bila Sajevčeva druga, medtem ko je pri pionirjih A slavil Ribič, Macele je bil četrti in Filip (vsi Krka) peti._ V konkurenci mlajših pionirjev je Čr-nomaljčan Vrščaj zasedel tretje mesto. rezultat 14,75 m in bil v tej disciplini razred zase. VPIS V PLESNO SOLO NOVO MESTO - Plesni center Dolenjske obvešča, da se bodo te dni pričeli plesni tečaji za odrasle in otroke. Tako bo 13. septembra ob 16. uri začetni, ob 18. uri nadaljevalni in ob 20. izpopolnjevalni tečaj za odrasle, 17. septembra bo ob 18. uri nadaljevalni in ob 20. uri višji izpopolnjevalni tečaj za odrasle, medtem ko se bo celoletna plesna šola za otroke pričela 14. septembra ob 20. uri s tečajem aerobike. KOLESARJI ZA NAGRADO SAVAPROJEKTA KRŠKO - KD Savaprojekt iz Krškega bo v nedeljo, 13. septembra, pripravilo dirko, na kateri se bodo kolesarji pomerili v vseh konkurencah od pionirjev do članov. Start in cilj dirke bo pred osnovno šolo Milke Kerin v Leskovcu, dirka pa se bo pričela ob 8. uri. Gola zadnjica sprožila plaz Kaj je na poti v Maribor s Trottersi doživel šofer avtobusa — Kdo bo ustavil nasilje? _ NOVO MESTO — Strah, ki ga je zadnjo nedeljo s Trottersi doživel šofer gorjanskega avtobusa Jože Pavlin, bi lahko primerjal le z dnevom preživetim na bosansko-srbski fronti. Pavlin je namreč peljal razvpite novomeške Trotterse, ki so si s svojim nasilniškim obnašanjem pridobili slavo že v lanskem letu. Za pot v Maribor so naročili dva avtobusa, enega pa so organizirali in plačali Gabrčani v režiji bifeja Kuli. Jože Pavlin je zjutraj tako kot vedno očistil avtobus in ga pripeljal na parkirne prostore pred novomeški Stadion. Že prvi pogled s šoferskega sedeža je dal slutiti, da s temi potniki ne bo šlo kar tako. Nekateri so bili že okajeni, s seboj so imeli bobne, v žepih kamenje, marsikateremu bledoličnežu pa je izpod srajce gledala steklenica žgane pijače. »Nemir se je pojavil že po prvih desetih kilometrih vožnje proti Mariboru,« pripoveduje Pavlin in nadaljuje: »Želeli so, da bi ustavil pred vsako oštarijo. Sele tedaj sem videl, koga vozim. V bifeju v Celju so pred očmi mlade točajke ukradli velik pladenj s sendviči, spili nekaj piv in odšli, ne da bi plačali. Mimogrede so oropali še prodajalca zelenjave in pritekli na avtobus z naročjem banan in breskev,« se prvega dela potovanja proti Mariboru spominja Jože. V Mariboru so Trotterse poslali na vzhodno stran stadiona, domače navijače pa njim nasproti, tako daje bilo med obema skupinama navijačev najmanj 300 metrov. »Pa ni nič JOŽE PAVLIN pomagalo. Trottersi so pričeli izzivati. Eden od jeznoritih Novomeščanov je slekel hlače in pokazal golo zadnjico ravno prav nabrušenim Mariborčanom. To je bilo dovolj, da seje vnel boj. Na stadion so pritekli specialno opremljeni policisti s ščiti in slišati je bilo, kako kličejo kolege na pomoč. Kamenje je letelo sem in tja. Miroljubni gledalci so zapustili tribune in obmetavanje s kamenjem gledali od strani. Tekma z nogometno žogo je sicer tekla naprej, vendar se navijači niso pomirili. Ker sva s kolegom Završnikom, ki je vozil drugi gorjanski avtobus, od mariborskih navijačev slišala, da nameravajo napasti naše avtobuse, sva jih zapeljala na drug del parkirišča. Dvajset minut pred koncem tekme so Trottersi ob spremstvu policije morali na avtobuse. Bilo je veliko upiranja, še posebej v avtobusih, tako daje policaj v zadnji del avtobusa moral vreči dimno bombo. Zatem nam je nekako le uspelo odpeljati. Že tri ulice naprej nam policijsko spremstvo ni pomagalo. Mariborski navijači so nas počakali in kamenjali naš avtobus. Velika temna šipa se je razletela v drobce. Zatem so stopili v povračilno akcijo še Trottersi. Kose šipe so metali po parkiranih avtomobilih, in če bi takrat ustavil in spustil drhal na zrak, bi razbili polovico Maribora. Prvič smo za nekaj minut ustavili na parkirišču na Teznem, ker si je eden od Trottersev na razbiti šipi porezal roko. Tam so junaki prevrnili vse koše za smeti, ostalega se niso lotili,« pripoveduje šofer Pavlin.. Čeprav je krepak možak pri štiridesetih, se kljub škodi, ki sojo povzročili na avtobusu, ni upal posredovati. Nekaj bolje seje počutil na zaključu poti proti Novemu mestu. Spredaj in zadaj so ga spremljali celjski, sevniški, krški in nazadnje še novomeški policaji. Slednji so bili najbolj opremljeni in pripravljeni, saj so vedeli, s kom imajo opravka. Da ne bi še v Novem mestu naredili kakšne neumnosti, so po tri in tri pospremili domov. Samo ugibamo lahko, kaj bodo v Novem mestu na povratni tekmi pripravili mariborski »trottersi«. Že v nedeljo so obljubili, da bo vroče... JANEZ PAVLIN NOVO - NOVO - NOVO MITSUBISHI AVTOMOBILI zanesljivi — varni — varčni COLT 1,3 GL 18.800 DEM LANCER 1,5 GLX i 23.300 DEM GALANT 1,8 TD 34.602 DEM SIGMA 3,0 V 6-24 88.480 DEM PAJERO 2,6 B 35.600 DEM PAJERO 2,5 TD GL 51.980 DEM KOMBI BUS 2,5 D 41.570 DEM USPEŠEN NASTOP TENIŠKIH UPOV TRZIN - V nedeljo je bil v Trzinu drugi od treh pionirskih teniških Kompas Holliday turnirjev, na katerem je uspešno nastopila tudi mlada novomeška ekipa, ki jo vadi Mirnope-čan Dušan Hočevar. V kategoriji pionirjev od 8 do 10 let je Blaž Turk klonil šele v finalu in bil drugi, Tomaž Budja se je prebil do polfinala in zasedel 3. do 4. mesto, medtem ko je Miha Bende po zaslugi nesrečnega žreba izpadel že v prvem, Jure Turk pa v drugem kolu. Med pionirji od 11 do 12 let si je Primož Bende razdelil tretje in četrto mesto; v tej starostni kategoriji sta med dekleti Suzana Matoh in Katarina Zupančič izpadli v prvem kolu, Tjaša Blaznik pa med mlajšimi pionirkami v drugem. Tretji in zadnji v sklopu Kompas Holliday turniijev bo 3. oktobra v Ljubljani, masters turnir za 16 najbolje uvrščenih v vsaki kategoriji pa 24. oktobra. Po nedeljskem nastopu je že na dlani, da bodo Dolenjci na zaključnem turniiju dobro zastopani. : • : : s : i Cene veljajo do registracije. Plačilo je možno tudi v tolarski protivrednosti. Možna je zamenjava po 3istemu staro za novo. CENE SO KONKURENČNE DOBAVA TAKOJ Informacije; Novo mesto d oo, Stranska vas 1, tel.: 068/43-502 »GA — MA« d.o.o. NOVO MESTO Zagrebška 2 Tel.-fax: 068/21-071 sprejme v delovno razmerje za nedoločen čas vodjo gradbene operative Pogoji: — dipl. ing. gr. ali ing. gr. — 3 leta delovnih izkušenj Prijave pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi. S septembrom 1992 bo v vrtcu Ločna II začel delovati 4-urni oddelek za 3 do 7-letne otroke. Namenjen bo krajšemu bivanju otrok v vrtcu. V času bivanja v tem oddelku bo na razpolago malica. Delovni čas: od 8. do 12. ure. Cena oskrbnine za starše bo nižja. Vse informacije dobite na upravi vrtca, Ragovska 18. Rok za prijavo je 14. 9. 1992. 14 DOLENJSKI UST PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Vsaka stran naj prizna svoj del krivde Petdeset let od poboja 15. septembra 1942 je večja skupina italijanskih vojakov in fašistov iz postojanke Zameško v dopoldanskih urah obkolila vas Čučja Mlaka in Dobrovo. Tu so aretirali in odpeljali 11 domačinov, v okolici Zameškega pa še tri, ne da bi komur koli povedali, za kaj gre. Sorodniki odpeljanih so pohiteli v postojanko, da bi zvedeli, zakaj so aretirani in kaj se bo z njimi zgodilo. Od aretiranih je uspelo sorodnikom rešiti le enega iz vasi Dobrava, vse ostale pa so brez vsakega pojasnila še isti dan ob treh popoldan nasproti osnovne šole v Zameškem v gozdu postrelili. Očividci so vedeli povedati, da so bili nekateri še živi, ko sojih morali zmetati v izkopane jame, a se za to ni nihče zmenil. Povedati moram, da so bili vsi ustreljeni civilisti. Ko so jih Italijani aretirali, je eden izmed domačinov prepoznal med Italijani v italijansko uniformo preoblečenega Slovenca iz bližnje okolice, ki je vse žrtve dobro poznal. Res je, da je od poboja minilo petdeset let, a v srcih živečih sorodnikov so še v živem spominu. Ti se sprašujejo, zakaj so morali pasti in po čigavi krivdi. V prašamo se: kje je morala tistih, ki govorijo, da med vojno niso delali zločinov in da so nedolžni? Vemo, da nikogar ni mogoče več oživiti, zato menimo, da bi bilo prav, da bi tudi tisti, ki kažejo na poboje druge strani, priznali svojo krivdo in končali s preteklostjo ter se raje pogovarjali o prihodnosti. To ni napisano zato, da bi sejali staro sovraštvo, temveč v opomin vsem, da se kaj takega v prihodnosti ne bi več dogajalo, temveč da bi ljudje živeli v čim boljših odnosih in prijateljstvu, saj vemo, da je to naša slovenska zemlja, kije odmerjena za sedanja in bodoča pokolenja. I. D. Kostanjevica ZAHVALA DAROVALCEM METLIKA — Z željo, da bi izboljšali diagnostiko v Zdravstvenem domu Metlika, so se predstavniki Obrtnega združenja Metlika, predstavniki SOb Metlika in zdravstveni delavci dogovorili za organizirano zbiranje sredstev za nakup opreme in dragih diagnostičnih instrumentov. Skupščina občine Metlika in IS sta financirala nakup reševalnega vozila in skupaj z zavarovalnico Tilia iz Novega mesta zagotovila sredstva za nakup opreme za zobno ordinacijo. Obrtniki so finančno podprli akcijo zbiranja sredstev, potrebnih za nakup ultrazvočnega aparata in za diagnostiko bolezni ožilja. Od posameznikov sta se posebg' izkazala Martin Škof, naš rojak, ki živi v Švici, s prispevkom več kot 5000 OEM ter glavni pokrovitelj inž. Matija Rus, ki je v zadnjih letih prispeval več kot 20.000 DEM. Zdravstveni dom Metlika se njima in vsem darovalcem za pomoč iskreno zahvaljuje. Z javnimi deli do urejenega Bili smo na strani naprednega sveta, ki je strl fašizem Iz novomeške občine se je doslej prijavilo 550 ljudi za slovesno srečanje ob polstoletnici ustanovitve prvih slovenskih brigad, ki bo v Ljubljani v soboto, 19. septembra, ob 11. uri. Včeraj dopoldne je bilo v Novem mestu posvetovanje predsednikov vseh krajevnih organizacij Zveze borcev, kjer so med drugim povedali, kako se pripravljajo na to pomembno proslavo. Število naših udeležencev na srečanju v Ljubljani bo verjetno precej večje od prvih prijav. Zveza borcev razdeljuje te dni svojim članom vabilo Ivana Dolničarja, predsednika Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, da se udeležijo slovesnega praznovanja tega pomembnega zgodovinskega dogodka. Mineva že 50 let, odkar so bile ustanovljene prve slovenske brigade, ki so prerasle iz partizanske v narodnoosvobodilno vojsko Slovenije. Zato pridimo na Trg republike v Ljubljani, kjer bomo potrdili, da smo neomajni v našem enkratnem prispevku v boju za osvoboditev domovine! Sebi in vsemu svetu bomo ponovno sporočili, da smo tudi zdaj združeni v naporih za vsestranski razvoj in varnost svobodne in samostojne Slovenije. Taka naša stališča so obenem polna ponosa, da smo bili ves čas na pravi strani boja proti fašizmu in nacizmu. To je bilo po besedah našega rojaka Lada Ambrožiča-Novljana »veliko in svetlo dejanje majhnega naroda, saj smo skupaj s svetovno protifašistično zvezo zmagali.« Že v letu 1942 smo imeli prvih sedem brigad svoje vojske, demokratično izvoljeno oblast in osvobojeno ozemlje. Sami smo izdelali načrt osvobodilnega boja v Sloveniji in ga z vodstvom OF tudi uresničevali. Teh zgodovinskih resnic ne more spraviti s sveta nobeno obrekovanje in zaničevanje NOB. Skupaj z borci za severno mejo, s predstavniki brigad NOV in drugih enot NOV Slovenije, teritorialnih enot in slovenske policije jih bomo znova potrdili. Z njimi je združena naša življenjska pot in vera v svobodo našega naroda. Odbor za obveščanje pri obč. odboru ZB Novo mesto Še: Nepotrebni zapleti ob meji Pojasnilo k pismu s tem naslovom, objavljenemu prejšnji teden — Odprto pismo republiški vladi je podpisalo 112 krajanov različne strankarske pripadnosti Člani obeh odborov, zbrani v Osilnici dne 23.8.1992, smo razpravljali o t.i. obmejnih težavah prebivalcev KS Osilnice. Ker je mogoče uspešno rešiti za DENARCEV PA NI OSILNICA — Za posodobitev in razširitev ceste Mirtoviči—Osilnica— Zamost pred petimi leti so nekateri zemljrj darovali, drugi pa zahtevajo plačilo. Čeprav je bila cesta zgaijena že pred petimi leti, pa nekater še vedno niso dobili plačila za zemljišče, češ da Republiška uprava za ceste ne prizna ocenitve vrednosti zemljišč in zahteva novega cenilca. Lastniki zemljišč se hudujejo na KS Osilnica, ki pa za vse to ni kriva. Še naprej pa plačujejo davke za zemljišča, koder že poteka cesta itd. Predstavnik KS Osilnica je povedal, da je KS nemočna v boju z občinsko in republiško birokracijo, hkrati pa dodal, da pri podobnem posodabljanju ceste od (Fare) Žage do Bilpe in Dola ni takih zapletov za lastniki zemljišč, saj dobijo le-ti denar za odvzeto zemljo kmalu po ocenitvi. Zato je toliko bolj nerazumljivo, da isto načelo reševanja zadeve ne velja tudi za območje KS Osilnica. SPOMENIK TALCEM POŠKODOVAN »Na željo moje mame poročajte v časopisu, da je skrajno ogorčena zaradi oskrunitve spomenika padlim potoš-kim učiteljem pri Mrtalozu,« nam je tudi sam skrajno prizadet povedal Matjan Mohar iz Malega Loga, znani družbenopolitični delavec in aktivni vaški odbornik, gasilec, član sveta KS in občinski poslanec. Marjan pravi, da so še posebej prizadeti tudi zato, ker spomenik stoji na njihovi parceli in sta on in njegova mama vsa povojna leta skrbela za okolico in prinašala cvetje. Iz spoštovanja pravi, saj je znano, da mama izhaja iz domobranstvu naklonjene družine, je pa spoštovala tragično umrle učitelje, ki jih je okupator kot talce pobil v znani roški ofenzivi 31. julija 1942 in so v Loškem potoku predstavljali vrh napredne inteligence v šoli in izven nje. Naj pripomnimo, da so neznanci že poškodovali spomenik, tokrat pa so odtrgali zvezdo in odnesli neznano kam. Kdor koli je to bil, kakršen koli motiv je imel, bi se moral zavedati, da dela krivico zgodovinski resnici, saj je bil edini motiv za njihov poboj morebitna naklonjenost osvobodilnemu boju. A. KOŠMERL AZILTA d.o.o. DETEKTIVSKA AGENCIJA NOVO MESTO * varovanje oseb in premoženja * detektivska dejavnost * tel./fax. (068) 28-157 same krajane nerešljive zagate le s posegi vlade Republike Šlovenije, jo rotimo, da čimprej ukrepa v prid prizadetim krajanom. Gre za naslednje probleme: 1. KS Osilnica leži v kanjonu reke Kolpe, od koder je mogoče pripotovati v občinsko središče Kočevje ali v druge kraje Slovenije le preko Republike Hrvaške. Pri prestopanju državne meje pa so vedno ostrejše ovire, ki pridejo do izraza pri prenosu denarja, prenosu hrane živalskega porekla, pri prodaji živine, pri nabavi živine, zlasti prašičev za pitanje, pri zagotavljanju raznih veterinarskih storitev, pri prenosu v Sloveniji kupljenega blaga, pri prevozu otrok v šolo itd. Čeprav imamo in bi želeli vedno imeti dobre in poštene odnose z ljudmi onkraj Kolpe, saj nas vežejo tudi številne sorodstvene vezi z njimi, bo državna meja s svojo neizprosnostjo onemogočala domačnost dosedanjih odnosov. Da bi bili enakovredni z drugimi državljani Slovenije, moramo dobiti cestno povezavo s Kočevjem po slovenski zemlji. Edina nam poznana in razumna povezava naj bi bila cesta preko Kočevske Reke, ki bi občutno skrajšala pot NA GRINTAVEC NOVO MESTO — Planinsko društvo Novo mesto organizira v soboto, 26. septembra enodnevni izlet in vzpon na Grin-tavec (2558 m). Odhod avtobusa ali kombija bo ob 5.30 izpred avtobusne postaje v Novem mestu, cena prevoza 700 SIT. Tura bo dolga, zato je primerna le za tiste planince, ki so vse leto pridno planinarili. Hoje bo kar 10 do 11 ur. Izlet bo vodila Rozi Škobe, prijavite se lahko do torka, 22. septembra, do 17. ure na tel. 21-446 ali 49-040. ZAHVALA GASILCEV ZA POMOČ STARA CERKEV — Letos je minilo 110 let, odkar so Kočevski Nemci v tem kraju ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Zgodovinskih podatkov o delovanju društva pred drugo svetovno vojni ni, ve se le, da je takratni župni upravitelj v tem kraju odstopil gradbeni objekt za potrebe gasilcev. Navzlic številnim težavam je društvo uspešno delovalo. V letu 1981 je bil zgrajen gasilski dom. Za proslavo so gasilcem priskočili na pomoč Gojitveno lovišče Medved, Gozdno gospodarstvo Kočevje, krajevna skupnost Stara Cerkev in KPD — Pohorje, Dob na Dolenjskem, ki je društvu darovalo specialni ročnik za gašenje. Člani društva in vodstvo so vsem tistim, ki so jim pomagali, nadvse hvaležni. V. D. • Zgodovina je zbirka laži o izmišljenih junakih in zmagah. (Konfucij) • Človek je največji dosežek kiča. (Moll) okolja »Post’ mam!« tega sprenevedanja Studenec in okolica STUDENEC — V studenški krajev-ni skupnosti so z javnimi deli od 19. toarca do 20. avgusta letos sprva s šti-Ntni, nazadnje pa z dvema delavcema (dva sta se medtem ponesrečila!) posto-r|li marsikaj koristnega. Tako so pod ''asjo Rovišče na novo zgradili in podaljšali kanalizacijo v dolžini okrog 120 metrov. Sredi vasi so dokončali že prej delno zgrajeno kanalizacijo. »Na novo smo zgradili levi krak kanalizacije od sredine vasi so pokopališča in cerkve v Roviščah. Zgradili smo todi tri jaške. To je bil silno trd in ka-menit teren,« navaja vodja javnih del ■tože Žibert. Od cerkve sv. Urha so spe-•jali dva odvodna kanala za odtok strešne vode, okoli roviške cerkve so gradili betonsko muldo in vanjo polo-??|t drenažne cevi. Popravili so tudi poškodovano pokopališko obzidje v Ro-vj5čah ter očistili pokopališče in uredili okolico zunaj pokopališča. Tudi na Brezovem so imeri največ dela s kanalizacijo, tamkaj so opravili še manjšo melioracijo. V Zavratcu, v zamiku Vrh, so zgradili 30 m kanalizacije, Posekali pa so še vejevje ob cesti Zavratec—Križe. Na Studencu so de-avc> posipali okrog 300 m vaške poti Ptoti Krajencam, malo pa so gramozi-toli vaško pot proti Dolcam v Roviščah. Cramozirali in popravili so bivšo »državno« cesto Studenec Bučka Škocjan; nanjo so navozili okrog 300 m3 Peska. Na Studencu so uredili prostor okrog mrliške vežice, navoženo zemljo pa splanirali in zajeli s travo. Od mrliške vežice so speljali strešnico in zgradili manjšo »škarpo.« P. P. Volilni sistem ni tako zapleten, kot skušajo prikazati nekateri — Zakaj sem pre-________pridan, da bi bil za Slovenijo večinski sistem daleč primernejši »Dost’ mam!« sprenevedanja in podcenjevanja, s katerim nas dnevno po vseh medijih zasipa slovenska politika. Mi običajni državljani naj bi (ponovno!) ne bili sposobni dojeti vse zapletenosti volilnih sistemov! Vsak referendum o tem naj bi bil torej povsem nepotreben, da ne rečem skrajno nevaren, za mlado državo! Sicer o vsaki malenkosti sprti parlament se je z izjemo dveh majhnih strank (vsaka čast jima) o tem kaj hitro poenotil. Vsaj ta posebnost bi morala državljane Slovenije nekoliko začuditi in zaskrbeti. Govorci vsega parlamentarnega loka nas prepričujejo, da zaradi zapletenosti teme (večinski kontraproporcionalni volilni sistem) javnosti žal ne morejo povedati prav dosti ali pa ji, nasprotno, vse lahko razložijo v borih osmih sekundah (g. Ribičič, Žarišče, 3.9.1992). Kar lepo naj jim zaupamo in vse bo prav!! Trdim, da nam tega nočejo razložiti, saj gre v resnici ponovno za dobro poznano dilemo med posrednimi in neposrednimi volitvami poslancev. Ta dva pojma in spori okoli tega so seveda ljudem mnogo bolj poznani iz naše »svetle« preteklosti. Za časa diktature ene stranke, ki državljanom po definiciji ni zaupala, smo parlament volili posredno, torej tako, da smo volili tiste, ki so potem, mnogo pametnejši od nas, volili državne delegate. Vsaka volilna presenečenja so bila tako izključena. Spomnite se presenečenja, kije zavladalo, ko je bil v Yu predsedstvo namesto »uradnega« kandidata g. Bulca izvoljen »outsider« g. Drnovšek. Te volitve so bile vsaj v bistvu neposredne. Po slovenski pomladi smo leta 1990 doživeli prve demokratične večstrankarske volitve. Prav na hitro in z, opravičilom, da zaradi ustave drugače ni mogoče, smo obdržali proporcionalni sistem posrednih volitev v družbenopolitični zbor skupščine. Če me spomin ne vara, so bili neposredno, to je z glasovi volilcev, v DPZ izvoljeni 3 ali 4 poslanci. Vsi ostali pa so bili »izvoljeni« prek strankarskih list. Kaj to pomeni? Zelo enostavno, te poslance so na strankarske liste uvrstila vodstva teh strank, partijski veljaki torej. In ker je tudi bog najprej sebi brado ustvaril, so tudi oni najprej na te liste postavili sami sebe. In to je seveda zelo pomembno. Zakaj? Zato ker mi, ljudstvo, seveda nismo volili poslancev, temveč smo odločali le o tem, koliko poslancev v parlamentu bo imenovalo prek svoje liste vodstvo vsake posamezne stranke. Višje na listi, večja veijetnost imenovanja! In prav to je bistvo in odlika proporcionalnega sistema, ki ga hočejo naši vrli poslanci ponovno mimo ljudstva uveljaviti skozi predlog novega volilnega zakona. Posledice take rešitve najlepše odraza sestava sedanjega DPZ. iz naše občine pa tudi iz sosednjih ni v njem nikogar. Tudi iz Maribora, kije samo pol manjši kot naša prestolnica, jih lahko prešteješ na prste ene roke. Velika večina vseh poslancev stalno živi in dela v Ijublja-ni. Zagovorniki predlaganega sistema trdijo, da to sploh ni važno; v državnem v parlamentu se tako ali tako odloča samo o državno pomembnih stvareh, lokalni problemi pa se rešujejo na lokalnem nivoju! Figo se! Ojedrski v Krškem (ne v Ljubljani!) se odloča, pa o energetski (ekološki!) politiki v Zasavju, pa o infrastrukturnih objektih. In kako glasujejo poslanci? Tako, kot jim velijo tisti, ki sojih poslali v parlament. Ljudstvo torej? Seveda ne! Poslanci glasu- jejo tako, kot jim velijo vodstva strank. In če ne? Ko pridejo ponovno volitve naokoli, se tak poslanec pač ne znajde več na strankarski listi in zbogom sedež v parlamentu. Pa naj bo še tako priljubljen pri ljudstvu, ni mu več mesta v parlamentu, saj je kršil najsvetejše — strankarsko disciplino. Ker so na prvih mestih list vedno partijski veljaki, jim je praktično dosmrtno zagotovljen sedež v parlamentu. Če že ne dosmrtno, pa vsaj toliko časa, dokler stranka dobi tiste minimalne tri odstotke glasov, ki jo peljejo v parlament. Kaj meni o tem ljudstvo, je nepomembno. In zato, vidite, se (skoraj) vse stranke strinjajo, da je posredno-proporcionalni način daleč najboljša stvar od takrat naprej, ko so izumili demokracijo. Zanje same, seveda. V večinsko-neposrednem sistemu, kjer volilci v vsakem volilnem okolišu izvolijo neposredno po enega (ali več poslancev), pa ni tako. Takrat volilci seveda želijo in morajo vedeti, kako glasuje poslanec, ki so ga poslali v parlament. Že zato, da bodo vedeli, kako voliti prihodnjič. Prav nikomur ni sedež v parlamentu že vnaprej zagotovljen. To in predvsem to je razlog, zakaj so naši gospodje parlamentarci, vodstva strank pa še prav posebej, proti večinskemu sistemu. Vse ostalo, kar nam pripovedujejo po televiziji in radiu, je navadno sprenevedanje in demagogija. Ne verjemite jim! Zahtevajte, da vam natočijo čistega vina in zahtevajte pravico, da o tako pomembni stvari odločamo sami! Na referendumu. J. EPE.) Novo mesto med Osilnico in Kočevjem, bi pa najmanj prizadela obdelovalne površine v ozkem kanjonu Kolpe. Zato prosimo, da vlada Republike Slovenije omogoči gradnjo te ceste. 2. Krajani KS Osilnica so delali in bili upokojeni v Republiki Hrvaški. Prejemajo pokojnine, nevredne človeškega dostojanstva, in sicer najpogosteje v znesku od 4.500 do 10.000 HRD. Marsikomu to ne zadošča niti za plačilo elektrike. Stiska ljudi je boleča. Slišali smo, daje skupno 4.000 takih primerov v Sloveniji in da je vlada Republike Slovenije sklenila primakniti k hrvaškim pokojninam tolikšno razliko, da bi prejemali enako velike pokojnine, vendar v tolarjih. Vest je spodbudna, vendar ne zadovoljiva. Le kako naj preživi v Sloveniji živeči upokojenec s 4.500 tolarji? Predlagamo, da vlada zagotovi v takih primerih pokojnino v višini zajamčenega osebnega dohodka v Sloveniji. 3. V veliki materialni stiski pa živimo tudi tisti Slovenci, krajani KS Osilnica, ki še sedaj delamo v Republiki Hrvaški. Plače niso nič večje od omenjenih pokojnin in še služba je od danes do jutri. Vsak dan se ob prehodu meje srečujemo s srečnimi Hrvati, ki prihajajo na delo v Osilnico. Srečnimi zato, ker jim v tolarjih izplačani prejemki zagotavljajo neprimerno boljše življenje v Republiki Hrvaški kot nam, zaposlenim onkraj meje, življenje v Sloveniji. Tudi za to vprašanje vidimo rešitev. Pomagajte nam izvesti pravočasno prekvalifikacijo, da bomo lahko zasedli delovna mesta čez leto dni, ko preneha delovna viza za tujce! Do takrat pa smo nujno potrebni pomoči za preživetje, vendar ne socialne pomoči, saj pridno delamo na delovnih mestih. Nočemo miloščine, čeprav nam trda prede, zlasti našim šoloobveznim otrokom. Hočemo le Slovenca vredno življenje. Prepričani smo, da se vsi člani slovenske vlade zavedajo, kako pomembno je za našo mlado državo dejstvo, da bi bila obmejna področja poseljena z zadovoljnimi in ponosnimi državljani. OO SKD Kočevje KO SKD Osilnica IZ KOLPSKE DOLINE TEŽAVE Z ELEKTRIKO — V Zgornji Kolpski dolini so težave z elektriko vedno večje. Zmanjka je namreč v nekaterih vaseh tudi do 10-krat na dan, posebno ob vikendih, največkrat pa »mrkne«, če dežuje in treska. SKODA ZARADI SUSE — Povsod po Sloveniji tarnajo zaradi suše, tiho pa so prebivalci zgornje Kolpske doline, ki so vajeni muhastega vremena, saj jim jo pogosto zagode. Letos bo pridelek fižola slab, saj v večini strokov sploh ni zrnja. Zaradi suše se tudi drugi pridelki niso odebelili ali pa so prehitro oleseneli, na primer koleraba. Malo več so pridelali ljudje le na vrtičkih, če so vrtnine zalivali. KDO JE ODOBRIL SLOVENSKO DRŽAVLJANSTVO? Novi slovenski državljan Franjo Marič je v nedeljo, 30. avgusta, napadel člana Slovenske nacionalne stranke. S tem je le še potrdil moje trditve, da ima večina novih državljanov po prejemu »papirjev« občutek, da so postali nedotakljivi in da lahko počno prav vse. Ob tem se ponovno sprašujem, kdo je odobril državljanstvo osebam, ki tega očitno ne zaslužijo ter jim tudi po ustavi in zakonu o državljanstvu Republike Slovenije nikakor ne pripada. Že podatek, da so zavrnili le 1,2 odst. prošenj za pridobitev državljanstva, je dovolj zgovoren. Gradaški območni odbor Slovenske nacionalne stranke se bo še naprej zavzemal, da bodo vsi novi slovenski državljani, ki so to postali na sramoten način in si tega nikakor ne zaslužijo, to pravico čimprej izgubili. SILVESTER JAKŠA SNS OO Gradac Strah pred muslimansko Slovenijo Postali Slovenci, vendar le na papirju Nepovabljeni tujci so pridirjali v malo Slovenijo in sedaj zahtevajo, ukazujejo in vsiljujejo svojo voljo Slovencem. Izgradnja džamije bi koristila Sloveniji, saj bi bilo zanjo bolje, če Muslimani ne bi bili razpršeni, ampak združeni na enem mestu, nam Slovencem vsiljuje svojo željo Iman Muris. Poleg muslimanske verske skupnosti obstajata še dve politični organizaciji, ki se zelo zavzemata za večje pravice Muslimanov. Predsednik muslimanske mladinske zveze Mirhad Bešlagič govori, da bi v parlamentu morali Muslimani imeti vsaj enega poslanca, da bi se zavzemal za pravice Muslimanov. Pozneje pa bi jih vsilili še veliko več. Njihove zahteve bodo vedno večje. Sedaj začasni begunci in begunke bodo postali priseljenci, kot je videti, stalni, in bodo jezili Slovence. Na Jesenicah Muslimani že gradijo džamijo. To se dogaja v samostojni Sloveniji. To je že prva faza islamizacije Slovenije. Zahteve za izdajo gradbenih dovoljenj so vložene v različnih slovenskih občinah, tako kot tudi zahteve za sopustitev islamskih pokopališč na krščanski slovenski zemlji. Ekonomski priseljenci, 162.000 jih je že dobilo slovensko državljanstvo. Komunizem jih je sprejel in zaposlil začasno in ne za stalno. Ker so dobili državljanstvo, se hvalijo, da so Slovenci. To so papirnati Slovenci in ne pravi, čistokrvni. Bojim se, da bodo čez nekja let v Sloveniji živeli sami Neslovenci. LOVRENC TANJŠEK Celje Sonček v kampu Sonce je peklo kot bi hudič grešnike cvrl, ona pa seje skrila za steno svoje kamp prikolice in brala. Potrkam in vstopim. Ljubljančanka Anica Štrukelj je tako zgovorna, da bi še dober dan rekla namesto mene, vendar ji kljub temu stisnem roko. Upokojenka je, z dvajset tisoč tolarjev pokojnine. Človek bi pomislil, da še za hrano nima dovolj, ona pa se vsako leto odpravi v čateški kamp. Prej seje z možem, sedaj pa kar sama, a ji ni dolgčas, ker jo vedno kdo preseneti. Letos so bili v njeni prikolici že skoraj vsi sorodniki. Ti so ji tudi pomagali, da je zbrala 2000 mark, kolikor stane prostor za njeno prikolico. Letos še ni plačala drugega obroka, pa pravi: »Nekako bomo že nakrpali, če bodo na Čatežu še malo počakali.« Vitalna ženska se še smeji po ljubljansko in pokaže zlate zobe, ki ji jih je podaril Abraham, pa ga je brž poslala naprej, da ne bi sosede opravljale. Sploh pa jo zelo skrbi, kaj bodo rekli ljudje, zato se še posebej potrudi, da ona in njena prikolica lepo izgledata. Vse je na svojem mestu, in ker je Anica tako natančna, jo zjezijo tudi mravlje, ki prilezejo čez prag. Gospa Anica preživi s čateškim turizmom kar 150 dni na leto, zato je v trinajstih letih lahko odkrila vse napake, ki se skrivajo v kampu. Najbolj jo jezi nečistoča, smeti. Pa pipe so tudi dotrajane, tuši zarjaveli in poti zanemarjene. Čelo podgano je omenila. Upravičene obtožbe? To sem hotela ugotoviti in gospa Anica je bila dober vodič. Nekaj je res narobe v kampu, le podgane ni in ni bilo iz luknje... DAMJANA KROŠEU AGRARIA COMMERCE zastopnik za vozila PEUGEOT vam v svojem prodajno razstavnem salonu Pod obzidjem 32 Brežice tel. (0608) 61-504 nudi vsa vozila znamke PEUGEOT. Na tipi po ugodnih cenah — že od 984,000.00 zalogi vsi . . _ — — —,-------------00 SIT dalje. Dobava takoj, možen nakup na kredit ali leasing. Se priporočamo! i St. 37 (2247) 10. septembra 1992 Nisi nič dal in nič ne boš dobil Vnovič o vprašanju »metliškim birokratom« (DL 6. in 13. avgusta 1992) V 33. št. Dolenjskega lista z dne 13. avgusta sem postavil javno vprašanje glede plačila komunalnega prispevka. V 34. št. je sekretar Marjan Končar objavil odgovor, v katerem navaja vrsto neresnic in celo žalitev mene kot investitorja. V odgovoru pravi g. Končar, da zato, ker pri starem objektu nisem plačal komunalnih prispevkov, ne morem tudi ničesar zahtevati. V odločbi št. 351-21 /92, ki me zavezuje k plačilu sorazmernega dela stroškov za opremljanje stavbnega zemljišča, se mi prav tako očita, da sem pred 14 leti dobil dovoljenje za adaptacijo stare hiše, pa tudi takrat da nisem plačal komunalnih prispevkov. Po teh izjavah bi se dalo sklepati, kot da mi je občina napeljala kompletno komunalno infrastrukturo povsem zastonj. Resnica pa je drugačna! Tako v naši kakor tudi v marsikateri drugi vasi smo takoj po II. svetovni vojni z udarniškim delom in lastnimi prispevki napeljali elektriko. Celotno traso vodovoda smo ročno kopali iz Metlike, plačali priključek, cevi od glavnega voda in vodomer. Delež občine pri tem je bil zelo majhen, zato trditev g. Končaija, da nisem plačal ničesar in mi zato tudi ničesar ne morejo vrniti, ne drži. Za asfaltiranje ceste smo prispevali sorazmeren delež z gotovino in delom, Dobro vodenje Ob 6. številki glasila tovarne zdravil Krke Prejšnji teden je izšla avgustovska številka Utripa Krke, kije na 24 straneh in v nakladi 4000 izvodov znova razveselila zaposlene v podjetju, ki se upravičeno lahko pohvali s trdnimi temelji in z dobrim vodenjem. Uspehi poslovanja tovarne zdravil so kljub težjim gospodarskim pogojem in zmanjšanju tržišč v nekdanji Jugoslaviji še vedno zadovoljivi. V prvem polletju je tovarna dosegla 7.423 milijonov tolarjev prodaje in hkrati skupaj z družbami, ki jih je ustanovila, ustvarila 51 milijonov tolarjev čistega dobička. Zanimiv zapis o tem, kako se je v zahodnem vetru in ostrem konkurenčnem ognju znašla Krka na pomembnem tržišču 40-milijonske Poljske, zaključuje v tej številki časopisa Boris Česen. O dobrih stikih s Poljaki govori med drugim obrobna novička, da bo ena izmed prenovljenih lekarn v Krakovu na vidnem pročelju imela napis »Lekarna Slovenija«, v Vroclavu pa bosta dve zasebni lekarni nosili slovenski pridih: v čakalnem delu bosta imeli veliko razstavno omaro za Krkine in Lekove preparate. Tudi v eni izmed lekarn sredi rudarskega naselja se bosta Krka in Lek spet posebej predstavila. Načrte za prenovitev prostorov večih lekarn so zaupali dipl. inž. arhitekture Danilu Lapajnetu. Biosintezna proizvodnja ima v Krki 30-letno tradicijo, tetraciklinske antibiotike pa prodaja Krka na vseh kontinentih sveta že več kot 15 let. Njen oksitetraciklin in klortetraciklin predstavljata 8 odst. svetovne proizvodnje teh antibiotikov, delež prodaje novomeškega Zn-bacitracina pa znaša v svetovni trgovini že 25 odst. Zato so se v tovarni lotili prenovitve in prizidka k staremu delu fermentacije, da bi povečali proizvodnjo in izvoz teh antibiotikov, ki dajejo Krki zdaj na leto okoli 7 milijonov dolarjev. Opis teh del je v novi številki časopisa nazorno in zanimivo predstavljen, pripravila pa ga je Katja Štimac. O embargu, carinah, skrčenem izvozu zdravil (za izivoz v Srbijo so v Krki medtem dobili posebno dovoljenje OZN), o veselih in aktivnih počitnicah otrok, o dobrem delu dislociranega Krkinega obrata v Ljutomeru, o novi kremi Decumil ter novi dejavnosti v zeliščih, kjer bodo začeli vzgajati brezvirusni česen, kasneje pa še druge rastline, in še o čem piše Utrip Krke. Tudi tokrat časopis ni pozabil na pomembno vprašanje: ob rednem delu se v podjetju njegovi delavci stalno izobražujejo. Konec junija je delalo v tovarni 3473 delavcev. T. GOŠNIK plačevali smo dolga leta krajevni samoprispevek. Pri asfaltiranju ceste mi je bilo odvzetih kar nekaj metrov zemlje po daljši stranici parcele. Za odvzeto zemljo mi ni nihče rekel niti hvala. Enako se je gradila kanalizacija. Torej tudi tukaj ne velja vaša trditev, g. Končar, da mi nimate ničesar vrniti. Sedaj, ko sem vložil prošnjo za odobritev nadomestne gradnje, se mi ponovno nalaga plačilo komunalnega prispevka v višini 247.201 sit, ker nisem ničesar prispeval in zato, ker novi objekt ne bo stal na istih temeljih kot stari. Zaradi občinskega odloka, ki v mojem primeru ne dovoljuje gradnje na istih temeljih, mi je komisija na kraju ogleda določila drugo lokacijo, s katero sem se strinjal. V lokacijski odločbi za gradnjo hiše ste, g. Končar, zapisali, da se izdaja na podlagi prejšnjih soglasij. Vsa soglasja z lokacijsko dokumentacijo iz P. A. Ljubljana se glasijo na nad. gradnjo in v zapisniku stoji tudi rušitev starega objekta. Lokacijsko odločbo ste pisali vi, g. Končar, in jo prilagodili le svojim interesom. Na 9. točko v lokacijski odločbi, ki me zavezuje k predložitvi dokazil o poravnavi stroškov komunalnih storitev, se nisem pritožil, saj sem imel zbrana soglasja o premestitvi komunalnih priključkov, da se izdajajo za pridobitev gradbenega dovoljenja — nadomestna gradnja. Predpisano takso za ta soglasja sem poravnal ob prevzemu soglasij. T udi ta vaša trditev v časopisu ne drži. Z gradnjo novega objekta ne pridobim več koristnih stanovanjskih površin, saj stari objekt delno razpada, kar je komisija ugotovila že pri ogledu. Obračunani komunalni prispevek za navedeno komunalno opremo zemljišča v višini 247.201,00 sit za vas ne pomeni veliko, zame kot investitoija je velik izdatek. Kar nekaj vaščanov v naši vasi je gradilo na enak način in so bili vsi oproščeni plačila komunalnih prispevkov. G. Končar, poznam pravne poti in PRVI ŠOLSKI DAN MALCE DRUGAČE Na osnovni šoli na Raki in v Leskovcu so letošnje šolsko leto pričeli malce drugače kot doslej. 500 učencev iz Les-kocva je ob 9. uri prisluhnilo koncertu glasbenega pedagoga, skladatelja in solista na elektrojiski harmoniki Silvestra Mihelčiča iz Črnomlja. Pravzaprav je Mihelčič na omenjeni osnovni šoli izvedel dva mini koncerta. Prvi je bil namenjen učencem nižje stopnje, drugi pa tistim od 5. do 8. razreda. Na osnovni šoli na Raki ga je poslušalo okoli 250 učencev, njihovih mamic in nekaj zunanjih obiskovalcev, ki so bili navdušeni nad izvedbo. Tudi tako lahko preženemo temačnost in nejevoljo ob dežju in seveda tudi strah nekaterih prvošolčkov. MAJA MOLAN sem se na ustrezne organe obrnil s pritožbo. Predtem smo skušali stvar urediti z razgovorom, pa se ni dalo, saj ste vztrajali pri svojih stališčih, stališčih, ki do sedaj veljajo le zame. Dobro se zavedate, da ste gradnjo zaustavili za leto dni in s tem povečali stroške gradnje. Razprave v časopisu res ne doprinesejo k hitrejšemu in učinkovitejšemu reševanju problemov. MARTIN JAKLIČ Križevska vas DOMAČE TRNJE AFORIZMI • Najbolj priljubljena športna panoga na Balkanu — streljanje na golobe miru. • Palača OZN v New Yorku se spreminja — v poslopje za «resolucij-sko filozofijo«. • Slovenija je kot ženska, ki kljub priznanju očetovstva s strani nešteto moških — ostane samohranilka • Nič čudnega da med srbskimi politiki najdemo psihiatre, saj je Balkan že dolgo — »politična umobolnica«. M. BRADAČ Pavla Knafeljc Vročega avgustovskega popoldneva smo sev poslovili od najstarejše prebivalke Žabje vasi, 97-letne Pavle Knafeljc. Rodila se je 21. oktobra leta 1895 v majhni primorski vasici Črniče. Pota mladosti so jo zanesla na Dolenjsko, v Novo mesto, kjer seje poročila z jetniš-kim paznikom. V dolgem zakonu, praznovala sta tudi zlato poroko, se jima je rodilo 7 otrok, od katerih sta živa le še dva. Med drugo svetovno vojno soji okupatorji ubili najmlajšega sina. Kolikokrt je Pavla prehodila pota med vasicami pod Goijanci, ko je sinom nosila hrano. Poznali sojo vsi Podgorci. Po vojni seje življenje umirilo tudi za Pavlo. Hodila je na delo sosedom, daje v jeseni dobila gajbico krompirja. Najraje pa je šla v gozd nabirat borovnice ali jurčke ali pa je domov prinesla butaro vej, da je z njimi podkurila v peči. Znala je namreč speči zelo dober ajdov kruh. Medtem ji je umrl mož Friderik. Ko je bila že v letih je rada hodila na izlete. Zelo rada je brala tudi knjige. Najhuje pa jo je še čakalo. Najprej ji je umrla edina hčer, čez devet mesecev pa še sin. Tojoje toliko potrlo, daje počasi izgubila življenjsko moč, ki pa jo je imela zelo veliko. VIKTORIJA KOZAN Straža Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni ZAHVALA Ob tragični smrti našega ljubega moža, očka, sina in brata JANEZA ŠPECA Rožempelj 7 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sodelavcem TRIMO Trebnje za nesebično pomoč, TESNILA Trebnje, godbi na pihala Trebnje, cerkvenemu pevskemu zboru Dobmič, govornikoma za poslovilne besede, gospodu župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš. srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. KAPELICA LURŠKE MATERE BOŽJE Če potuješ proti Beli krajini in ti v avtu kaj zaškriplje, je dobrodošla avtomehanična delavnica oz. servis prijaznega mojstra Franca Krevsa v Črmošnjicah. Ker pa moraš za popravilo počakati kako urico, je čas, da se malo sprehodiš po tej vasici. In nekaj metrov od delavnice stoji čudovita kapelica Lurške Matere božje. Zaklenjena je, ker se lastnica Frančiška Pavlič boji, da je ne bi kdo poškodoval. Stopila sem k njej in zelo rada mi jo je odprla. Povedala je, da so pred več kot 30 leti kupili hišico s kapelico. Kakor je poizvedela, je bila kapelica postavljena leta 1918, konec prve svetovne vojne. Prav gotovo jo je postavil nekdo, ki se je srečno vrnil. Lastnica Pavličeva zelo lepo skrbi zanjo, saj je kapelica okrašena ne samo znotraj, ampak je tudi zunanja stran v cvetju in zelenju. V starih časih, dokler so ljudje imeli še kaj časa, so se zbirali ob večerih in nedeljah in imeli šmarnice, kjer so peli in molili, sedaj pa se je to opustilo. Vsak mimoidoči pa se rad ozre na lepo urejeno kapelico. R. M. ZAHVALA V 55. letu starosti smo tragično izgubili našega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica ■ANTONA LUNDRA iz Radovlje pri Šmaijeti Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč in izrečeno sožalje ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni kirurškemu oddelku-intenzivna nega, ter dr. Miri Kramar za lajšanje bolečin. Zahvaljujemo se tudi ZMH, ISKRJ TE-NEL, IMV, oddelek REVOZ, za podarjene vence, GD Zbure in Šmar-jeta za organizacijo pogreba in za občutene besede slovesa ob odprtem grobu ter g. župniku za lepo opravljen pogreb. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi I fiTDOLENJSKI UST TELEVIZIJSKI SPORED) ^ ..... ...-...- ČETRTEK, 10. IX. SLOVENIJA 1 9.15 - 13.00 in 14.20 - 0.40 TELETEKST 9.30 VIDEO STRANI 9.40 PROGRAM ZA OTROKE DIMNIKARČEK SE POTEPA PO SVETU, slovaška risana naniz. (11/13) PRIGODE TOMA SAWYERJA, ponovitev L dela nadalj. 11.00 NEKOČ JE BILO... ŽIVLJENJE: ŽIVLJENJSKE VERIGE 11.30 SLOVENCI V ZAMEJSTVU 12.00 POROČILA 12.05 TV DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 14.35 VIDEO STRANI 14.45 NAPOVEDNIK 14.50 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE PRIČA, norveška nadalj. (1/4) ZVERINICE IZ REZIJE (7/13) j fpa vida 18.20 EP VIDEO STRANI 18.25 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 TVARIETE 21.10 TEDNIK 22.00 GRAJSKE STAVBE NA SLOVENSKEM 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.55 POSLOVNA BORZA 23.10 SOVA 23.10 DRAGI JOHN, amer. naniz. (21/22) 23.35 DRUGA STRAN PARADIŽA, angl. nadalj. (1/4) 0.30 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.50 Sova (ponovitev) -18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika - 19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 3/23) - 20.30 Po sledeh napredka - 21.30 Umetniški večer: Na sledi besed - 23.30 Video strani PETEK, 11. IX. SLOVENIJA 1 9.45 - 13.00 in 13.50 - 2.20 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE SMRKCI, amer. risana serija ZVERINICE IZ REZIJE, ponovitev (5/13) 10.50 PO SLEDEH NAPREDKA, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH, ponovitev 12.55 VIDEO STRANI 14.05 VIDEO STRANI 14.15 NAPOVEDNIK 14.20 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIJA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE PRIGODE TOMA SAWYERJA. 2. del nadalj. TRNULJČICA, lutkovna igrica 19.05 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 ODLOŽENI RAJ, angl. nadalj. (3/12) 21.25 OČI KRITIKE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: 22.45 ROSEANNE, 15. epizoda amer. naniz. 23.15 DRUGA STRAN PARADIŽA, angl. nadalj. (2/4) 0.10 OČIM, franc, film 2.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Sova (ponovitev) -18.00 Regionalni programi - Maribor: Šlovenska kronika - 19.00 Jazz in blues - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 4/23) - 20.30 Slovenski magazin - 21.00 Studio City - 22.30 Koncert Irene Grafenauer in Marie Graf - 0.10 Video strani SOBOTA, 12. IX. SLOVENIJA 1 8.45 - 13.00 in 14.00 - 1.50 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 IZBOR 9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.25 LONČEK, KUHAJ!: POHORSKA OMLETA 9.40 MODRO POLETJE, 21. in 22. del 10.45 KOLEDAR: SEPTEMBER 11.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.50 NOVOSTI ZALOŽB: ODPRTA KNJIGA 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 VIDEO STRANI 14.15 VIDEO STRANI 14.25 NAPOVEDNIK 14.30 TEDNIK, ponovitev 15.20 BES, amer. film (ČB) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 METODE PREPRIČEVANJA, ponovitev angl. dok. oddaje 18.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (1/22) 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 21.35 SLEPO ZAUPANJE, amer. nadalj. (1/4) 22.25 TV DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 2Z55 SOVA: MURPHY BROWN, 41. epizoda amer. naniz. DRUGA STRAN PARADIŽA, angl. nadalj. (3/4) ZA VSE VEČNE ČASE, avstralski film 1.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA S 17.05 Sova (ponovitev) - 18.30 Domači ansambli: Ansambel Braneta Klavžarja - 19.00 Šaljivec (slovaška humor, serija, 3/ . 6) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.05 Japonske sanje (dok. oddaja) - 21.00 Piran: Slavnostni koncert ob 300-letnici rojstva G. Tartinija - 22.20 Zaključek beneškega filmskega festivala - 23.20 Video strani NEDELJA, 13. IX. SLOVENIJA 1 9.00 - 13.20 in 13.50 - 0.20 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev PRIČA, norveška nadalj. (1/4) 10.35 REVIJA MPZ SLOVENIJE 11.05 KRONIKA, ponovitev kanadske poljudnoznan. serije (21/26) 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 BEGUNCI, TU Z NAMI 14.15 NAPOVEDNIK 14.20 LJUDJE IN ZEMLJA 15.00 DOMAČI ANSAMBLI, ponovitev 15.30 ŠALJIVEC, ponovitev slovaške humor, serije (3/6) 16.00 SPLOŠNA PRAKSA, avstral. naniz. (11/13) 16.50 EP VIDEO STRANI 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 V PRIHODNOST IN NAZAJ, amer. film 18.55 TV MERNIK 19.10 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 SVET NARAVE: DURRELLOVA BARKA, angl. poljudnoznan. serija (7/8) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.53 NAPOVEDNIK 22.55 SOVA: AMERIŠKE VIDEO SMEŠNICE, 22. epizoda DRUGA STRAN PARADIŽA, zadnji del angl. nadalj. 0.10 VIDEO STRANI SLOVENIJA S Opomba: 14.50 Monza: F-l, prenos; 17.00 atletski miting, posnetek iz Novega mesta 14.35 Video strani - 14.45 Napovednik - 14.50 Športna nedelja - 18.00 Sova (ponovitev) - 19.30 Dnevnik BiH - 20.00 Video godba - 20.27 TV prodaja nepremičnin - 20.30 Vizionarji (angl. dok. serija, 1/4) - 21.20 Očetje in sinovi (TV nadalj., 5/8) - 22.20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled - 23.00 Formula 1 (posnetek iz Monze) - 23.40 Video strani PONEDELJEK, 14. IX. SLOVENIJA 1 9.00 - 13.00 in 15.20 - 1.05 TELETEKST 9.15 VIDEO STRANI 9.25 PROGRAM ZA OTROKE 10.00 ODLOŽENI RAJ, ponovitev angl. nadalj. (3/12) 10.50 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 12.55 VIDEO STRANI 15.35 VIDEO STRANI 15.45 NAPOVEDNIK 15.50 SLOVENSKI MAGAZIN, ponovitev 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (2/27) 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 DOSJE 20.50 D. Korič: ČASOVNA STISKA, drama TV Sarajevo 21.50 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ŽARIŠČE 22.40 NAPOVEDNIK 22.50 SOVA: BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (1/12) POLICAJSKI ROCK, amer. nadalj. (1/7) AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (2/13) 0.55 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 15.00 Video strani - 15.10 Oči kritike (ponovitev) - 16.00 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Regionalni programi - Ljubljana: Slovenska kronika - 19.00 Videošpon - 1930 Dnevnik BiH - 20.00 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 5/23) - 20.30 Gospodarska oddaja: 10.000 obratov 21.00 Sedma steza - 21.30 Ciklus filmov znanih režiserjev: M. Jancso: Horoskop Jezusa Kristusa (madž. film) - 23.00 Kriminal - 23.30 Video strani TOREK, 15. IX. SLOVENIJA 1 9.05 - 13.00 in 14.50 -1.15 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 NEKOČ JE BILO...Ž1VUENJE 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 15.15 NAPOVEDNIK 15.20 HOROSKOP JEZUSA KRISTUSA, ponovitev madž. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ! BISKVITIH, amer. risana serija (10/12) , POPOTOVANJE OB REKI ZALI, 2. oddaja 18.40 ALPE-DONAVA-JADRAN 19.10 RISANKA 19.17 NAPOVEDNIK , „„ 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPOR1 20.05 OSMI DAN 20.55 NOVOSTI ZALOŽB: ODPRTA KNJIGA 21.10 AMBASADORKIN SOPROG, franc, nadalj. (11/13) 22.00 GRAJSKE STAVBE NA SLOVENSKEM 2Z05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ■žaričČf 22.50 POSLOVNA BORZA 23.00 KRONIKA, kanadska dok. serija (23/26) 23.35 SOVA: SVEŽ VETER V STAREM GRADU, angl. naniz. (1/6) SLOVENIJA 2 14.50 Video strani - 15.00 Dosje (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Regionalni programi - Koper: Slovenska kronika- 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik BiH - 20.W Gozdarsaka hiša Falkenau (nemška naniz., 6/23) - 20.30 Glasba, show in cirkus - 21.20 Omizje - 23.20 Svet po«*3 (ponovitev) - 0.00 Video strani SREDA, 16. IX. SLOVENIJA 1 ^ 9.45 - 13.00 in 14.15 - 0.25 TELETEKM 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE BISKVITKI, amer. risana serija, ponovitev (10/12) BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA, 2. del nadalj. 11.00 AMBASADORKIN SOPROG, ponovitev franc, nadalj. 0"*.' 11.50 POSLOVNA BORZA, FnoVI1 12.00 POROČILA 12.05 DNEVNIK BiH 14.40 NAPOVEDNIK 14.45 OMIZJE, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK V ČATEŠKlH TOPLICAH, ponoviteve 19.17 NAPOVEDNIK , orT 19.30 DNEVNIK 2, VREME, SPUi 20.05 FILM TEDNA . . SVETLIKAJOČA KOZA, ang-film 21.45 KRATEK FILM čddRT 22.00 DNEVNIK 3, VREME, SPU ŽARIŠČE 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: „.niz. NENADNI USPEHI, amer. na PUCAJSKI ROCK, amer. naduti-(3/7) 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 w.n«cr Opomba: 20.00 nogomet Mila -Olimpija ; jan 15.45 Video strani - 15-55 > . (ponovitev) - 16.45 Sova 18.00 Regionalni programi ,n 30 Slovenska kronika - 19.00 Psiho J* Dnevnik BiH - 20.00 Športna 5 22.15 Godalni kvartet Tartini Video strani Št. 37 (2247) 10. septembra!^ / asm« • t." Vrhunsko temno pivo nagrajeno z veliko zlato medaljo MONDE SELECTION Bruxelles '92 v«-': PH|: _i .K * .JR V fj L, J|p jfilplrf ra*/*- ■ HE* ' } r KI ■ Ulb« i 1 a - * Sir® St. 37 (2247) 10. septembra 1992 tedenski koledar Četrtek, 10. septembra - Luka Petek, 11. septembra - Erna Sobota, 12. septembra - Gvido Nedelja, 13. septembra - Janez Ponedeljek, 14. septembra - Danica Torek, 15. septembra - Albin Sreda, 16. septembra - Ljudmila LUNINE MENE 12. septembra ob 3.17 - ščip kino BREŽICE: Od 10. do 12.9. (ob 20. uri) ameriški triler Prevarana. 12. (ob 18. uri) in 13.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški kriminalni film Umor s trikom. ČRNOMEU: 10. in 11.9. (ob 20. uri) ameriški film Kurba. 13.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski triler Zadnji skavt. KRŠKO: 11. in 12.9. (ob 20. uri) ter 13.9. (ob 18. uri) ameriška melodrama Princ Plime. 15.9. (ob 20. uri) ameriška akcijska komedija Operacija Pašteta. METLIKA: 11.9. (ob 21. uri) ameriški akcijski triler Zadnji skavt 13.9. (ob 21. uri) ameriški film Kurba. NOVO MESTO: Od 10. do 15.9. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Gladiator. Od 16. do 21.9. (ob 18. in 20.15) ameriški psihološki triler Roka, ki ziblje zibko. kmetijski stroji ČE ŽELITE kupiti cisterno za gnojevko (22001), še v zelo dobrem stanju, pokličite na ® 76-123. 3756 UGODNO PRODAM ličkalnik koruze ali menjam za manjše govedo. Jože Rupar, Goriška vas 7, Škocjan. 3774 TRAKTORSKO prikolico prodam. S 25-148. . 3778 SILOREZNICO Špajser, dobro ohranjeno, prodam. ® (068)48-473. 37% GROZDNI mlin MGP 200 z elektro-motoijem, pecljalnikom in črpalko, nov, nerabljen, prodam 25% ceneje. S 40-189, zvečer. 3810 TRAKTOR DEUTZ, 62 KM, prodam. Cena po dogovoru. * (0608)60-195. 3819 PRIKOUCOJnosilnost) 5 t in kosilnico prodam. ® (0608)43-264. 3830 TRAKTOR UNIVERZAL 445,350 delovnih ur, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 3854 ELEKTRIČNI grozdni mlin- pecijal-nik na kolesih z vgrajeno črpalko, znamke Zambeli, ugodno prodam. * 51-750. 3861 TRAKTOR ZETOR 47-18 IN Deutz, 45 KM, prodam. Golob, Vel. Slat-nik 15, Novo mesto. 3862 kupim R 4, novejši, kupim. ® 23-355 3783 motorna vozila JUGO 45 AX, letnik 3/88, prodam. ® 26-332. 3747 MOTOR CTX prodam. * (0608)62-601. 3750 Z 750, letnik 1985, registrirano do 8/93, in traktor Fjrguson 558 prodam. Kolenc, Zalog 18, Škoqan 3755 JUGO 45 AX, prva registracija 1988, veliko dodatne opreme, prodam. Kulovic, Šentjošt 3, Novo mesto. 3757 FIAT 750 prodam. Jože Murgelj, G. Kamence 4, Novo mesto. 3759 JUGO 45, letnik 1989, prodam. ® 23-342. 3769 126 P, letnik 1980, prodam. ® 42-487. 3770 ZASTAVO 750, temeljito obnovljeno in jugo 45,6 mesecev star, prodam. Vlado Der, Jurčičeva 13, Novo mesto. 3777 avfokomptei Vtoo Cenjene stranke obveščamo, da je poslovalnica podjetja AVT0K0MPLET d.o.o. na novi lokaciji v Smolenji vasi 51 tel. in fax: 068/25-325. Dejavnosti: — servisna delavnica, ročna avtopralnica pri Novoteksu v Bršljinu — posredniška prodaja vozil — komisijska prodaja vozil — sistem staro za novo — odkup rabljenih in karambolira-nih vozil — cenitve vozil Z 128, letnik 1987, prodam, sl 068/23-585 (zvečer). R 4, letnik 1989, prodam. Medle, Mali Slatnik 31, Novo mesto. 3779 126 P, letnik 1988, registriran do 2/93, prodam. Sr (0608)60—009. GOLF JGLD, letnik 1983, cena 5.600 DEM, prodam. * 068/25-115, popoldne. KAWASAKI KLR 650, letnik 1987, prevoženih 1300 km, ugodno prodam, ® (068)23-244. 3792 126 P, letnik 1991, prevoženih 13.000 km, prodam, ® 86-143. 3794 126 PGL, letnik 1987, in tesan les za ostrešje prodam. ® 78-272. 3800 R 4 GTL, letnik 1988, rdeč, prodam. ® 24-513. 3801 R4GTL, letnik 1982, prodam. Robert Fink, Smolenja vas 28a, Novo mesto. 3803 ALEKO, nebo sive barve, dobro ohranjen (19.000 km), poceni prodam. Informacije na * (068)85-187, Jože Volf, Lešmca 24, Otočec. 3806 126 P, letnik 1984, registriran do 21.8.1993, prodam. ® 85^00, od 7.-8. ure in od 15.-16. ure, Vojko. 3808 JUGO 45, letnik 1982, prodam. K Roku 6, Novo mesto. 3825 GOLF JXD, letnik 1987, dobro ohranjen, prodam. Ogled popoldne. Stane Zi-bert, Č. oktobrskih žrtev 28, Šentjernej. NISSAN SUNY, letnik 1990, prodam za 15.900 DEM. ® (0608)60-140. 3828 APN 6 in kozo za nadaljnjo rejo prodam. ® 41-071. 3831 Z 128, letnik 1988, prodam. « 24-008. 3837 R4TL,letnik 1981, registriran, ugodno prodam. ® 78-212. 3839 NISSAN PRIMERA 1,6 SLX, letnik 1991, prodam. ® 21-292. 3842 JUGO 45, letnik 1986, karambotiran, prodam. * 47-306. 3848 Z 101, letnik 1991, prodam. ® 25-862. 3853 OLT CIT, star 10 mesecev, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 3856 R4GTL, letnik 1983,prodam. ® 22-964 ali 24-416. 3857 JUGO, letnik 89, prodam, tt 26-669. 126 P, letnik 1977, prodam. ® 25-226. obvestila ŽALUZUE-ROLETE izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 3745 NESNICE, mlade jarkice, pasme hiše*, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije, kličite od 17. do 22. ure vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gstilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578. 3748 SERVIS ZAMRZOVALNIKOV. Na vašem domu menjamo izolacijo na hladilnih skrinjah, ki puščajo vodo ali od-zunaj delajo led. Dajemo garancijo in ne zaračunavamo kilometrine. ® (061)321-802. 3764 Podjetje išče agente — demonstratorje na domu za prodajo zanimivega artikla za Dolenjsko. Zaslužek je odvisen od vas samih. Telefon: 061 /342-530 DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rust/a (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakie, Bojan Budja, Breda Dušič-Gornlk, Anton Jakše, Mojca Leskoviek-Svete, Zdenka UndH-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Na n Zoran. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 60 tolarjev; naročnina za 3. trimesečje 690 tolarjev; za družbene skupnost, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.380 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. dmga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.100 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.250 tolarjev. Mali oglas do deset besed 700 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 70 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št: 5210062097025731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefaz 24-898. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (ŠL 23-92) ministrsNa za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. a Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. TELEFON TRGOVINA - SERVIS LJUBLJANA BRILEJEVA 12, td. 573-209 KRAKI LJUBLJANSKA 1, tel. 218-888 UPRAVA. OPREŠHKOVA88. KRANJ. tel. 818-055.fn 215-867 PRODAJA NA DROBNO IN DEBELO MONTAŽA - SERVIS - REZERVNI DELI Panasonic DEM NETO DEM NETO KXF 50 B 1199 KKT2395 269 KXF 90 B 1499 KXT2310 106 KXT 3621 207 KXT2365 163 KXT 4301 399 KXT 61610 B 1999 GARANCIJA 12 MES. DOSTAVA NA NASLOV r~ NOVO - NOVO 'N, SIEMENS SLUŠNI APARATI s povračilom ZZZS Pridite naglušni — — in odidite z več življenjske radosti — — v manj kot eni uri — — s slušnim aparatom SIEMENS vsako sredo od 9. — 12. ure b -f OPTIKA Novo mesto Komandanta Staneta 12 tel. 23-110 inf. tel. (064) 73-313 od 19.30 do 20.30 J MIZARSTVO sprejema naročila. Tel. (068) 51-260 od 19. do 21. ure. OPTO CONTAKT KONTAKTNE LEČE IN OČALA Vse vrste kontaktnih leč in očal ter pregled vida opravljamo po zelo ugodnih cenah. Primer mehke leče od 140 DEM naprej silikonske leče od 130 DEM naprej trde leče od 60 DEM naprej Vlaška 64, Zagreb, Vodovodna 10, Zagreb tel. (041) 418-001, tel. (041) 172-034 EURO 2000 d.o.o. SAMSUNG TV-AVDIO-VIDEO 37 cm, 500 OEM 51 cm, teletekst, euro AV 660 DEM 55 cm, mono, teletekst euro A V 865 OEM 63 cm, stereo, teletekst, euro A V 1260 DEM 70 cm, stereo, teletekst, euro A V 1320 DEM Na zalogi imamo zelo bogato ponudbo HI-FI STOLPOV, CD, VIDEOREKORDERJEV. Posebna ponudba: SAMSUNG MIKROVALOVNE PEČICE 17 litrov 800 W 340 DEM MIKROVALOVNE PEČICE — kombinirane 28 litrov 800 W 400 DEM MIKROVALOVNE PEČICE 34 litrov 1200 W 880 DEM Plačljivo v protivrednosti SIT. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000, Brežice Tel. (0608) 61-936 B. Milavec 73 Delovni čas od 9. do 12. ure in od 13.30 do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. CEMENTNINARSTVO GORIČAR Poganci (nasproti žage) Novo mesto Izdelovanje in prodaja betonskih blokov po konkurenčnih cenah! GOLF III, 1,4, metalik, cena do registracije 26.000 DEM, dobava takoj. AMI, Novo mesto, Ljubljanska 27, tel. (068) 26-010 TRGOVSKO PODJETJE zaposli TRGOVSKEGA POTNIKA za Dolenjsko Pogoj: SŠI osebni avtomobil telefon Ponudbe pod: TAKOJ Prodajamo kokoši nesnice za zakol ati nadaljnjo rejo. Pršina Jože, Gregorčeva ul. 5, Dolenjske Toplice, tel. (068) 65-203 OBNAVLJANJE vseh emajliranih kopalnic in tuš kabin z novim materialom ROMEX. Tel. (061)771-079 Komercialiste z lastnim prevozom in telefonom išče Salamonov oglasnik za trženje na Dolenjskem in Zasavju. Inf. (061) 579-286 zjutraj. Vse za poroko ali večji družinski praznik, od orehovih in rozinovih potic z domačo smetano, drobnega peciva, biskvitov, rolad in še česalahko naročite po tel. (068) 73-383 posest PRODAM najboljšemu ponudniku hišo (četrta faza), lokacija Ralež. ® 21-218 in 28-850. OB asfaltni cesti v Osredku nad Krškim prodam vinograd,(35 a) s hramom, elektriko in vodovodom na parceli. Informacije na ® (0608)31-538 ali (041) 234-430. 3746 ZIDANICO in vinograd na Radoviči prodam. ® (068)60-105 3765 UGODNO prodam velbano zidanico s stanovanjem, potrebnim manjše adaptacije. Vrta je 1 ha in vinograda 1 ha, na zelo tepi lokaciji. Na parceli asfalt, telefon, vodovod in elektrika. Nahaja se na relacjii Malkovec-Tržišče. Cena je 100.000 USD (kredit). ® (068)28-485. 3775 ZAZIDLJIVO parcelo v Kostanjevici na Krki, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. ® (061)315-031 3784 VIKEND ali hišo v neposredni bližini Trebnjega kupimo. Šifra: »TAKOJ-GO-TOVINA« „ 3786 STAREJŠO HIŠO v Novem mestu ali okolici takoj kupim. ® (068)21-757. 3790 V GABRJU prodam 30 a zemlje s stavbiščem, spodnjem delu možnost vselitve, parcela je v vasi. ® 85-833, po 19. uri. 3814 PRI ŠKOCJANU prodam 3380 m2 zemlje z lokacijskim dovoljenjem. ® 49-701. 3820 MENJAM novo vseljivo hišo za dvosobno stanovanje v Novem mestu. ® 27-487. 3824 HIŠO v Brežicah, starejšo, na lepi lokaciji, 3000 m2 zemlje, voda, elektrika, telefon, gospodarsko poslopje, prodam za 62.000 DEM. Možne razne menjave. ® (061)106-180. 3840 GRADBENO PARCELO z urejeno dokumentacijo v izmeri 3500 m2 v bližini Novega mesta ter vinograd v Potovski gori prodam. ® 27-871. 3860 prodam 2500 kg črno-belega grozdja prodam. ® 25-624. GROZDJE, belo in črnino, prodam. Dostop z vsakim vozilom. Janc, Gor. Vrhpolje 31, Šentjernej. 3751 PEČ za centralno kurjavo Wiessmann, 35 KW, kompletno z gorilcem prodam. * (061)554-276. 3752 PRODAM DRVA (ostanki hloodo-vine), drva si pripravi kupec sam. ® (068)42-473. 3758 GROZDJE črno in belo iz Vipavske doline prodam. ® (065)67-392. 3766 PREŠO, malo rabljeno, prodam. ® 23-158. „ „ 3767 NOV KRZNEN PLAŠČ nutrija št 40-42, prodam za 900 DEM. ® 22-757, popoldne. 3773 7 m3 suhih hrastovih desk (2,5 cm) prodam. * dopoldne 25-6% int. 217, popoldne 21-393. 3776 OTROŠKI voziček in avto sedež Chicco prodam. ® 22-997 3781 OMARO za dnevno sobo, kavč in dva fotelja, ugodno prodam. ® 22-997 DVA komata, prodam. ® 50-047 3785 GROZDJE šmarnico in cepljeno, prodam. ® 42-128 3787 BELE TEŽKE kokoši po 150 SIT kilogram, prodamo. Humek, Gor. Laze, ® 24-496. 3795 SEMENSKI krompir sorte jerla, san-te, romana, dezire in kenebek, vse iz uvoza, ter beli jedilni krompir prodam. Karol Verbič, Radohova vas 15, Šentvid pri Stični. 3797 DRVA prodam. Dragovan, Svržaki 9, Metlika. 3799 TELICO, brejo,v devetem mesecu, prodam. Vidmar, Cešence 2, Mirna Peč. 3802 ZAPRAVLJIVČEK in luksusne vprežne sani prodam. ® 27-844. 3807 SEMENSKI KROMPIR prodam. Jože Kavšek. Grm 1, Šentvid pri Stični, ® (061)785-194. 3811 NOVO centralno trajno žarečo peč Feroterem,(25 KW) in 9 m dimnika premera 20 prodam 20 % ceneje. Može, Belokranjska 57, Novo mesto. 3812 ŠTIRI leta starega žrebca, vajenega vseh kmečkih opravil, prodam. Brodarič, Griblje 78, Gradac. 3815 GROZDJE šmarnice in otele prodam. ® 76-546, Jožica Hočevar, Zloganje 32, Škocjan. 3816 PREDNJE gume za traktor, 16 col, prodam. ® 50-103. 3817 GAŠENO APNO in grozdje šmarnico prodam. ® 20-319. 3821 KRAVO, 6 mesecev brejo, prodam. Franc Kastelic, Dol. Težka voda 14, Novo mesto. 3829 RABLJENO PEČ za centralno kurjavo ugodno prodam. ® 23-862, v večernih urah. 3832 SMREKOVO OBLOGO (ladijski pod) poceni prodam. W 27-905. 3836 KRAVO in več plemenskih telic prodam. ® 56-423. 3838 GROZDJE, črno in belo, v Metliki prodam po dnevni ceni in hrastovo kad 15001. ®(068)58-168. 3841 PREŠO in mlin za grozdje, novo, prodam. ® (068)84-761, po 15. uri. 3843 ŠTEDILNIK ROSTFREI s kodom za etažno centralno z dvojnim pekačem in bojleijem prodam. Štedilnik je rabljen 4 sezone. Prodam tudi vinsko kad 1000 1, novo.Bojan Juršič, Vel. Cikava 9, Novo mesto. 3844 PRODAM starejši pralni stroj CAN-DY. Cena 100 DEM. ® 26-516 KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, dobro ohranjeno, prodam. ® 23-581. 3845 INDUSTRIJSKI OVERLOCK Union special, vertikalni krojilni nož in starejšo termo prešo za tiskanje na tekstil prodam. ® 25-235. 3847 ZLATE PRINAŠALCE, golden re-trieveije, mladiče z rodovnikom, prodam. ® (064)45-732. 3849 VILIČAR INDOS 2,5 t Diesel, zelo ohranjen, prodam ali menjam. ® (068) 84-647. 3850 JABOLKA gloster in jonagold prodam. ® 27-234 ali 22-142. 3852 KOBILO, staro 6 let, z žrebičkom, prodam. Dol. Kamence 27, Novo mesto. 3855 PREŠO za grozdje (75 1), starejšo, ugodno prodam. ® 21-354. 3858 KOZE in kozla prodam. ® (0608)43-345. 3859 razno HUJŠAJTE brez diete! Odpravite odvečne kilograme z japonskiM shujševalnim pasom. Naročila na ® (061)218-941. 3753 ZA OBČASNA SREČANJA želim spoznati žensko od 30 do 40 let s stanovanjem v Novem mestu. Cenjene ponudbe pod šifro: »STANOVANJE.« 3761 POSLOVNI PROSTOR za mirno dejavnost s telefonom iščemo, vi 22-366. 3762 GRADITELJI POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojleije za centralno in solarno ogrevanje. Garancija za peči je pet let. * (063)39-878.^ NUJNO iščem varstvo za 3 in 6 let stare otroke (dopoldne in popoldne do 19.30) v okolici Trebnjega ali Mirne. ® 45-344. 3813 V najem vzamem prostor, primeren za mimo obrt, v Novem mestu ali bližnji okolici. * 25-442. 3818 IŠČEM ŽENSKO za pomoč in nego. Rozi Medved, Grč Vrh 7, Mirna Peč. 3833 NAROČILA za dolenjske sorte grozdja sprejemam. ® (068)76-262. 3835 službo dobi KVALIFICIRANEGA mesarja za delo v mesariji zaposlimo. ® 57-175. ^ SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom iščemo. ® 22-366. 3763 V KRŠKEM zaposlim dekle za delo v bistroju. ® (0608)31-407, Rostohaijeva 62, Krško. 3768 ZAPOSLIMO komercialista za pod-ročje Dolenjske. Pogoj ekonomska ali podobna izobrazba. Pisne ponudbe na Empa, d.o.o., Šuica 2, 61356 Dobrova. DESET ljudi za odlično plačano delo na domu potrebujemo. ® 25-658. ^ VODJEM SKUPIN in zastopnikom iz Dolenjske, Bele krajine in Zasavja nudimo dober zaslužek za prodajo zanimivih uvoženih artiklov. Dobimo se 11.9. (petek) ob 18. uri v gostišču Loka v Novem mestu. Dodatne informacije po ® (068) 45-093, po 18. uri. 3793 ŽELITE dobro zaslužiti s prodajo na terenu? Ugledna firma zaposli sodelavce z lastnim prevozom. ® (068)85-325. DEKLE za strežbo in kuhinjo- lahko pripravnica- ter žensko za štiriurno čiščenje na Otočcu iščemo. ® 85-150, int. 2T ČE HOČETE s pridnim delom do ogromnega zaslužka, pokličite po 20. un na ® 73-108. 3822 BIFE Jaklič-Tomec Marija, Kolodvorska 33, Črnomelj, išče dekle za strežbo za šankom. ® 51-372. 3827 Z ZASTOPANJEM EVROPSKE kapitalne firme lahko obogatite in povečate svoje prihranke. ® (062)411-704. 3834 ŽELITE izboljšati svoj življenjski standard? Poizkusite s prodajo tekstila na terenu. Možna tudi redna zaposlitev. W 23-977. 3851 stanovanja STANOVANJE v Brestanici z vrtom, prodam. ® 81-420. 3772 TAKOJ NAJAMEM eno- do dvosobno neopremljeno stanovanje v Novem mestu. «(068)21-757. 3791 NUJNO vzamem v najem dvosobno stanovanje v Novem mestu ali okolice Možno letno predplačilo. ® 85-400, od 7.-8. ure in od 15.-16. ure, Vojko. 3809 V KRŠKEM ODDAM garsonjero,-(garaža, telefon). Predplačilp. Pisne 'n' formacije na naslov: Martin Šušteršič, Sr. Gameljne 24, 61211 Ljubljana-Smartna DVO ali trisobno stanovanje v Novem mestu, opremljeno, za dobo enega leta čemo. ® (068)23-860. 3863 toBakaro do« export-import in akumulatorska delavnica d.o.o. Trdinova 13, Novo mesto Naročila in inf. tel.: (068) 23-826,fax: (068) 26-681 NOVO NOVO NOVO Na zalogi industrijske baterije za vse vrste viličarjev, ter akumulatorji VESNA Maribor in TOPLA Mežica. Dobava takoj! Po ugodnih cenah odkupujemo vse vrste odpadnih akumulatorjev. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 69. letu starosti opustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast in praded JANEZ KRAJNIK iz Šentjerneja Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vašfa nom,ki so nam izrekli sožalja, darovali vence in sveče ter pokojnik tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zah'' bolniškemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Internemu delku bolnišnice Novo mesto, DO Labod Novo mesto, V VO Sentjer j in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi NA SLEME, TRIGLAV IN POKLJUKO MIRNA, TREBNJE - V okviru akcije “100.000 Slovencev nad 1000 metri”, vabijo mirenski in trebanjski planinci na alpske ture. Trebanjci bodo šli v soboto, 12. septembra, iz Vrat na Triglav in naslednji dan po spustu na Pokljuko. Mirenčani pa vabijo v nedeljo, 13. septembra, na poldrugo uro dolg izlet z Vršiča na Sleme ali Mojstrovko. Za to turo zbirata prijave Ivica in Milojka Vitez (telefon: dopoldne 47-010, popoldne 47-206), za Triglav pa Martin Gorjup (dopoldne 44-912 in popoldne 45-912). ZAHVALA V 75. letu starosti je prenehalo biti srce nadvse dobre mame, stare mame, sestre, tete in tašče JOŽEFE MURN roj. Blatnik z Dvora 27 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, pomoč, podaijene vence, cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu dekanu za opravljen obred in izrečene poslovilne besede, pevcem, kolektivom Novolesa iz Straže, Novolesa-obrat Soteska, Emone Ribar-stva Ljubljana in IMP Ivančna Gorica. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Zlati časi, kje ste zdaj, kjer srečni smo bili nekdaj, kjer moža, očeta, starega ata in strica smo imeli mi, zdaj ga pa od nikoder ni? Po dolgotrajni bolezni nas je v 81. letu starosti zapustil ANTON TEME iz Sadinje vasi 22 pri Dvoru Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, dobrim sosedom in vaščanom za nesebično pomoč, darovano cvetje, izraženo sožalje in vsem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi kolektivu Keko, d.d., Žužemberk, osebju bolnice, internemu oddelku, govornici Fabjanovi za poslovilne besede, pevcem in g. dekanu za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Rezka, hčerke Zlata, Anica in Olga z družinami, vnuki in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 65. letu nas je prerano zapustil naš dobri oče, stari oče, tast, zet, brat, stric in svak VINKO KAPELE z Malih sel 3 pri Adlešičih Iskrena zahvala vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjene vence in cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja sosedom Novak in Miketič, obema govornikoma, pevkam in župniku za lepo opravljen obred. Lepa hvala članom GD Adlešiči za spremljanje pokojnika na poslednji poti. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA V dopolnjenem 83. letu nas je zapustila naša draga teta in botra JOZEFA-PEPCA BRKOPEC Nad mlini 42, Novo mesto Zahvaljujemo se vsem, ki ste izrazili sožalje, prinesli cvetje in sveče ter pokojnico spremili na zadnji poti. Zahvalo smo dolžni tudi Splošni bolnici Novo mesto - internemu oddelku za lajšanje bolečin ter g. patru Petru za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Po težki bolezni je za vedno zaspala naša draga JOŽA MENCIN z Drame pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v težkih trenutkih pomagali. Hvala gospodu župniku, pevcem, govornikom ter vsem, ki ste pokojno mamo spremili na zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA Ob smrti naše mame in babice KAROLINE GAŠPIR iz Šentjerneja se zahvaljujemo vsem prijateljem, sosedom, maminim bivšim sodelavkam in vsem ostalim, ki so nam pomagali v trenutkih žalosti in z nami pospremili pokojnico na zadnjo pot. Iskreno se zahvaljujemo za tople besede slovesa Pavletu Turku in zadnji pozdrav krajevne organizacije ZZB. Hvala tudi pevskemu zboru, godbi in gasilcem iz Šentjerneja. Hčerka Nada v imenu vsega sorodstva ZAHVALA V visoki starosti nas je zapustil naš skrbni oče, stari oče in praded FRANC UMEK iz Sp. Mladetič 6 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi, ga spremili na njegovi poslednji poti in njegov grob zasuli s cvetjem. Posebno zahvalo smo dolžni vsem vaščanom, dr. Slapšakovi za dolgoletno zdravljenje in lajšanje bolečin ter gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat prisrčna hvala. Vsi njegovi Ob izgubi našega dragega ADIJA ŠTANGLJA se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in izrečena sožalja, posebno še g. Luzarju za poslovilne besede. Vsi njegovi Neizmerno je spoštoval in bil ponosen na Šentruperško dolino in se vanjo vračal srečen in potešen! Sorodnike, prijatelje, soborce in vse, ki ste poznali JANEZA PETERLINA borca NOV od 1942. leta iz Kamnja pri Šentrupertu prosimo, ohranite ga v lepem spominu! V naročju svojih najdražjih je mirno zaspal 28.8.1992 in na njegovo željo smo položili žaro v žarno hiško III na ljubljanskih Žalah 3.9.1992. Z bolečino v srcu sporočajo vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti najine drage nepozabne lete MARIJE MATKO se vsem, ki ste jo spoštovali in jo pospremili na njeni zadnji poti in počastili spomin nanjo z lepo mislijo in besedami v slovo, iskreno zahvaljujeva. Nečakinji Ljubljana, Novo mesto, 2.9.1992 ZAHVALA Ob nenadni izgubi drage mame, stare mame in tašče IVANKE DEBELJAK iz Dolge vasi pri Kočevju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Zahvaljujemo se govornikoma Nacetu Karničniku in Acotu Radmanovi-ču za poslovilne besede ter pevskemu zboru Svoboda za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in ji darovali cvetje. Vsi njeni ZAHVALA Trud, delo in trpljenje— bilo tvoje je življenje. V 57. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oči, brat, stric in svak MILAN FABJAN iz Zafare 9 pri Žužemberku Na njegovi zadnji poti smo se poslovili 30.8.1992 na žužemberškem pokopališču. Zahvaljujemo se za podarjeno cvetje in izraze sožalja podjetju Novoles Soteska-žaga, Osnovni šoli Žužemberk, Splošni bolnišnici-uprava Novo mesto, VVZ Novo mesto, PTT Ljubljana. Posebno zahvalo izrekamo vsem bližnjim in daljnim vaščanom, zlasti družinama Koren in Košiček, zdravstvenemu in strežnemu osebju infekcijskega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, dr. Remčevi in višji medicinski sestri Dularjevi za nesebično pomoč in lajšanje bolečin. Gospodu dekanu za opravljen obred in pevskemu zboru Žužemberk iskrena hvala. Žalujoči: žena Slavka, sin Alen v imenu bližnjega sorodstva ZAHVALA Saj meni so tudi ti doli le prod, duh lepše, srečnejše mi sluti, kako jaz po njih omedlevam od tod, a strte so moje peruti! (S. Gregorčič) Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustil, star komaj 37 let, naš dragi sin, brat, stric in nečak FRANC TEŽAK iz Slamne vasi pri Metliki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sv. maše in sveče ter vsem, ki ste našega Franca v tako velikem številu pospremili k preranemu grobu. Posebno se zahvaljujemo Antonu Brezniku in Martinu Plescu za pomoč, sodelavcem Kmetijske zadruge Metlika, članom GD in KS Slamna vas, LD Metlika, Domu počitka Metlika, govornikom g. Moleku, g. Nemaniču, G. Bajuku in g. Starcu za občutene besede slovesa, g. Kapušinu za lovske zvoke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred in sv. mašo. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: oče, mati, bratje in sestre z družinami, brata Jože in Zdravko ter ostalo sorodstvo St. 37 (2247) 10. septembra 1992 DOLENJSKI UST 19 5 * % s * s I s * v H s * * s - * N * 5 ? H S I I Vojko Omerzu »Nisem župan,« pravi malce jezno, »županovpri nas ni, čeprav se nekateri dičijo s lem naslovom. Če bi bil župan, bi imel tudi izvršno oblast, kot predsednik skupščine pa sem le delegat in član tega organa.« Vojko Omerzu torej samo protokolarna osebnost? Ob iz volitvi za predsednika krške skupščineje moral poglede na svoje bodoče delo predstaviti v govoru. Bilje optimist, ko je govoril o razvojnih možnostih in konceptih domače občine. Toda ko je spoznal zapletenost sistema, ki je ostanek enega, a šele droben začetek drugega, je njegov vedri pogled na prihodnost popustil Kot predsednik skupščine formalno nima nobenega vpliva, čeprav je v praksi marsikje drugače. Odvisno je seveda od odnosov med izvršnim svetom in predsedstvom skupščine. Če so ti dobri, obefunkciji lahko nemoteno tečeta, če niso, se lahko zaplete, tako kot se je v Krškem, kjer je IS sprejel poslovnik, po katerem je iz svojega dela izključil predsednika in predsedstvo skupščine. Vojko Omerzu je že vse poletje nekako sporna oseba krške politične scene, zdaj ko so ponovno sklicali delegate, pa se različna mnenja vse bolj razvnemajo. Zaradi kritik in podtikanj je namreč sam predlagal glasovanje o zaupnici Poleg tega je nedavno skupaj s še nekaterimi občani ustanovil zasebno podjetje. Mnogo jih je. ki menijo, da predsednik skupščine nikakor ne more biti hkrati tudi direktor zasebnega podjetja. Spel drugi so prepričani, da s lem ni nič narobe. To jesen bo v Krškem še vroče, ne samo zaradi glasovanja o nezaupnici izvršnemu svetu, ampak očitno tudi zaradi predsednika skupščine. »Zakaj bi predsednik skupščine moral biti profesionalec?« se sprašuje Omerzu, medlem ko razmišlja, da so njegove protokolarne obveznosti večinoma ob sobotah in nedeljah, za stike s krajani in krajevnimi skupnostmi pa so najugodnejši popoldnevi. Prepričan je tudi, da celo za bodoče župane profesionalnost ne bo nujna, razen morda v večjih mestih. In kako je Vojko Omerzu, sicer diplomirani inženir elektrotehnike, postal podjetnik? Povabili so ga k sodelovanju, saj si je v šestih ' letih vodenja krškega Savapro-jekta pridobil mnogo izkušenj ter se naučil trdo delati. In ko se kdo obregne, da nekdanji direktorji ne morejo učiti podjetništva, saj so pripeljali gospodarstvo na rob propada, zabrusi: »To je politična floskula!« Zanj tržišče ni novost, saj je tudi njegova bivša firma morala samostojno nastopati na njem. Prizna pa, da ima njegova generacija manj marketinških znanj, a teh še tudi mladi nimajo. Želel je, da bi Savaprojekt dobil vodilno vlogo pri enotnem razvoju Posavja, a politika je vodila v drugo smer. Izziv je kljub temu ostal. Ravno zato je z veseljem sprejel povabilo, da bi vodil družbeno razvojno podjetje. Ideja ni dobila potrdila v krški in brežiški skupščini, zato se je spoprijel z izzivom in s skupino posameznikov sam ustanovil Center za razvoj Posavje.' Trenutno podjetje deluje izključno v občini Brežice, a njegov cilj je postati nosilec razvojnih idej celotnega Posavja. To je ideja, ki spremlja Omerzuja že dolga leta, ki ga izziva in mu ne da miru. B.DUŠIČ-GORNIK Ž Ž l 0 0 5 $ * \ \ 0 \ s Zdravko Vidrih An ban za hondo Sreča Zdravka Vidriha NOVO MESTO — Toliko sreče, kot je je imel minuli četrtek mesar iz Dolenjkine samopostrežbe na Drski, Zdravko Vidrih, človeka ne doleti prav pogosto. Za dva izvoda Nedeljskega dnevnika je odštel 85 tolaijev, izrezal kupone in jih vrgel skozi priprto šipo nove bleščeče honde civic hatcback, ki je bila ta dan za veliki finale poletne akcije Nedeljskega dnevnika parkirana na Loki. Potem je s kolegom v miru srebal pivo. Uro zatem, ko je oddal lističa, je svoje ime že slišal po ozvočenju. Pet otrok je izmed 350.000 kuponov iz vse Slovenije potegnilo pet srečnežev in potem je bilo treba z žrebanjem določiti, kdo bo lastnik nove honde. Voditeljica je ob pomoči Tofa z igro »An ban, pet podgan, štiri miši...« izločila štiri lastnike lističev, ostal je le Zdravko Vidrih iz Ločne. »In potem je bilo vse enostavno,« pripoveduje Zdravko. »Tof me je v ponedeljek povabil v Ljubljano na prevzem avtomobila. Rekel je, naj s seboj prinesem le dva tisoč tolaijev za novo prometno dovoljenje, vse ostalo daje že plačano. Na končuje povedal še to, da je avto vreden 41.000 nemških mark«. Zdravko doslej še ni imel sreče. Po tej sreči in nagradi vseh nagrad je trdno sklenil, da poslej Nedejskega ne bo le kupoval, ampak se bo nanj tudi naročil. Srečo je ta popoldan na Loki imel še en Dolenjec: Slavko Hočevar iz Hra-stulj pri Škocjanu si je z metanjem na koš prislužil vespo Piaggio. J. PAVLIN KLIC V SILI NOVO MESTO — V četrtek, 10. septembra, bo na vaš klic po telefonu 23-304 čakala psihologinja Irena Mohorovič. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! O »ležečih policajih« — Kadrovska posojila na občini — Šentjemejski Kekci in Be-danci — Smihelske katakombe — Psi v Loškem potoku — Semenski krompir iz Grma Upokojenec Metod P. iz Šegove v Novem mestu se je po telefonu oglasil že v četrtek dopoldne. Cestnemu podjetju se zahvaljuje, ker so na cesti proti srednješolskemu centru v Šmihelu naredili asfaltne grbine (»strokovno« jim pravijo tudi ležeči policaj) in tako učinkovito omejili hitrost. »Še eno prošnjo imam: da bi na križišču na Šegovi, tam, kjer je ogledalo, naredili prehod za pešce. Tam gre vsak dan kakih 2.000 šolarjev v šole in domov in sedaj, v skrbi za otroke, jaz, stari dedek, zjutraj vstajam in usmetjam in urejam promet.« Rajko Kirn z Ragovske v Novem mestu pa se sprašuje, kdaj bodo končno pokrpali luknje in jame na Partizanski cesti od novega mostu do IMV-ja in čez most na Glavni trg, kjer še ob dežju nabira voda, pešci pa so od nesramnih avtomobilistov deležni zastonjskega prhanja. »Če bi župan ali predsednik izvršnega sveta hodila peš ali se vozila s kolesom tako kot jaz, bi bila ta stvar gotovo že urejena!« seje hudoval. Pa ostanimo še na cesti. Boris K. iz Šentjerneja je v sredo, 2. septembra, doživel tole: peljal se je v koloni po ravni cesti blizu Šentjerneja, po kateri, kot pravi, bi se še stara teta s kolesom peljala 40 km na uro. Pa gaje policijska zaseda izločila iz kolone, češ daje vozil 52 Hatai tukaj Dolenjski ist! Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče' več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. km na uro namesto najvišje dovoljene hitrosti 50 km/h. Medtem ko seje pregovarjal s policistom, seje iz njegovega voki-tokija zaslišal glas drugega policista: »Ženska v zastavi se pelje 62 km/h. Vprašaj jo, če dela v trgovini Kekec, in če delajo pusti naprej.« Tako je tudi bilo, ženska res dela v Kekcu. »Jaz pa se sprašujem, kdo sem jaz: Pehta ali Beda-nec, kajti Kekec očitno nisem. Mlademu policistu pa želim še veliko uspeha med domačini,« je končal Boris K. Jožica Z. iz Novega mesta se sprašuje, kdaj bo končno prišla na vrsto za obnovo šmihelska osnovna šola. »Že pred 30 leti, ko je moj otrok hodil tja v šolo, smo plačevali samoprispevek, s katerim so zgradili šoli Grm in Bršlin, šmihelska pa ostaja ves čas enaka, se pravi neprimerna. Danes v to šolo hodi moj vnuk in če bo šlo tako naprej, bo v te šmihelske katakombe hodil še moj pravnuk, zlasti če bodo res novo šolo v Mrzli dolini gradili samo za 400 otrok.« O privilegijih je govorila anonimna uslužbenka novomeške občine. »Funkcionarji so si lepo razdelili kadrovske kredite; 18 prošenj je bilo, so vse dobili samo ta višji, le dvema delavkama so nekaj dali, bolj za kamuflažo. Ti očitno bolj potrebujejo kredite kot mi, ki imamo po 25.000 tolaijev plače. Najprej so prav poceni kupili družbena stanovanja, sedaj jih bodo pa s krediti adaptirali. Prej ni bilo pravice, sedaj je je pa še manj!« Bralec iz Žužemberka« pa je pohvalil prijazno novo zdravnico v tamkajšnjem zdravstvenem domu. »Zadnjič je sama delala in sem čakal 4 ure, da sem prišel na vrsto, pa mi ni bilo žal. Naša nova doktorica si za pacienta vzame čas, se z njim pogovori, je prijazna in prijetna in že to te na pol pozdravi.« Ivan S. iz Loškega Potoka se huduje nad ribniško občino, ki ne naredi reda pri psih oz. njihovih lastnikih. »Veliko je takih, ki ne plačajo svetinjice za psa, taki psi tudi niso pregledani in cepljeni in prav taki so pogosto odvezani. Psa je treba privezati, druge pa naj lovci potolčejo!« je hud Ivan. Bralka iz Dolenjskih Toplic se je oglasila zaradi kritike tamkajšnje šole. »Morda res ni tako urejena, kot je bila prej, ko sem še jaz hodila v šolo in se ni- smo smeli nobene stvari dotakniti; je pa danes odnos učiteljev do učencev neprimerno boljši in prijaznejši. Starši smo danes z vodstvom in učitelji zelo zadovoljni.« Kavškovi iz Grma pri Radohovi vasi so sporočili, da je debeli krompir, ki je bil naslikan v našem časopisu, in tudi tisti, o katerem so pisali v Slovenskih novicah, zrasel iz njihovega semena. Kavškovi so znani in veliki pridelovalci semenskega krompiija, letos ga imajo kšr 7 različnih sort. Bralka iz Črnomlja je povedala, da je ponujanje raznih artiklov po hišah, kar gre nekaterim tako v nos, nič ne moti. To telefonsko dežurstvo pa seje končalo z isto temo, kot se je začelo: z asfaltnimi grbinami ali »ležečimi policaji«, le da jih tokrat A. P. iz Adamičeve v Novem mestu ni hvalil, tako kot jih je na začetku upokojenec Metod. »Nisem proti takemu načinu, vendar tam, kjer je to res potrebno, poleg tega naj bodo te ovire narejene strokovno, da ne bodo delale škode na avtu. Na Adamičevi, na ovinku, kjer že tako nihče ne divja in kjer je sploh malo prometa, so postavili tako visoke grbine, da vsakič ko zapelješ čeznje, trpijo amortizeiji, pa če pelješ samo 5 km na uro! Stvar je taka, da bi morali postaviti tablo z napisom: Voziš na lastno odgovornost! Ali pa naj bi po cesti raje nasipali žeblje in se kmalu ne bi tam nihče več vozil. Tam, kjer bi grbine res morali postaviti, na cesti z Grma, ki pelje tik ob šoli in kjer IMV-jevci divjajo, jih pa ni.« A. B. čiscoirhn hosou Ijram Nontjr tfftipoljr v petek.’* septembra ob 21 uri POP DESIGN Sejem v znamenju petstoletnice V nedeljo so 17. sejem suhe robe v Ribnici obiskali ljudje iz vseh koncev Sloveni-je — Slavnostni govornik — minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč RIBNICA — Minulo nedeljo je bil v Ribnici že 17. sejem suhe robe, lončarstva in obrtnih dejavnosti. Zaradi bližine 23. oktobra in s tem dne, ko je natanko pred 500 leti cesar Friderik III. z izdajo posebnega patenta Kočevcem in Ribničanom dovolil prosto trgovanje z njihovimi izdelki, med katerimi je bila tudi današnja suha roba, je bil letos sejem združen s počastitvijo spomina na navedeno visoko obletnico. Zato je bila otvoritev sejma tudi nekoliko bolj svečana kot prejšnja leta, slavnostni govornik pa je bil občan ribniške občine, minister za zdravstvo, dr. Božidar Voljč. Sodeč po velikem številu ljudi, ki so se ne le v dopoldanskih, ampak tudi še v poznih popoldanskih urah minulo nedeljo gnetli po ribniškem trgu, polnem najrazličnejših stojnic, je letošnji ribniški sejem suhe robe nedvomno uspel. Zasluga za to gre v veliki meri vestnemu organizatoiju sejma, Turističnemu društvu Ribnica. Za svečanejši ton sejma in številne prireditve, ki so ga napovedovale in spremljale, pa je poskrbel poseben občinski odbor, izbran za svečano obeležitev 500. obletnice izdaje patenta. Dr. Božidar Voljč je o sejmu dejal, da se je ta med Slovenci že dodobra utrdil in da zato pomeni lepo promocijo kraja, Ribničanov in sploh občine Ribnica od dolenjevaške lončarije pa tja do 500-LETNA IZNAJDLJIVOST RIBNIČANOV—Ribničani so se znali skozi stoletja, od pridobitve patenta v srednjem veku do današnjih dni, spremenjenim potrebam ljudi vedno prilagajati Dokaz za to so še živa suhorobarska obrt in dolgoletni ribniški sejmi suhe robe. To je na letošnjem, že 17. sejmu poudaril tudi dr. Božidar Voljč, ki je dejal, da sta suha roba in lončarstvo izraz iznajdljivosti in prodornosti ribniških ljudi (Foto: M. L-S.) Loškega potoka. »Sejem pomeni vsakoletno sejemsko prodajno promocijo njihovih tradicionalnih izdelkov, ki so se v 500 letih, kar je cesar na Dunaju Ribničanom s posebnim patentom dovolil trgovati z njihovo robo, poistovetili s pojmom Ribničana, šegavega, a bistrega posebneža, ki prodaja, kar lahko s spretnostjo in domišljijo iztisne iz tistega, kar ima njegova gorata in kamnita deželica,« je še dejal dr. Voljč. Potem ko sta v imenu organizatoija in ribniške občine zbrane nagovorila predsednica ribniškega turističnega društva Vesna Lavrič in ribniški župan • SHOW DANCE — Prva iz niza prireditev, ki so se v Ribnici zvrstile v tednu pred sejmom v počastitev spomina na 500. obletnico izdaje posebnega patenta, s katerim je sejem na svojevrsten način povezan, je bila plesna prireditev Show dance. Množica zbranih starejših in mlajših gledalcev je posamične in skupinske nastope varovank in varovancev Diane Drobnič iz Ribnice navdušeno pozdravljala. Tako kot ta prva prireditev so tudi ostale, vključno s samim sejmom, izredno uspele. Franc Mihelič, je nekaj besed spregovoril tudi predstavnik letošnjega pokrovitelja sejma, direktor časopisa Slovenec, Pavle Bratina. Med drugim je povedal, da je njihov časopis najmlajši in hkrati najstarejši slovenski časopis, saj je bil ustanovljen že v prejšnjem stoletju. Ustanovil gaje Ribničan, kanonik Karel Klun, kije bil tudi njegov prvi urednik v letih 1873 — 1879. S tem je Bratina zbranim razkril, da ima ponosna Ribnica še enega pomembnega moža več, kot seje do nedavna vedelo. Na Otočcu igralnica namesto bazena Podpisana pogodba NOVO MESTO — Pred kratkim so Krka—Zdravilišča in firmi Hit ter Hit Consulting iz Nove Gorice podpisale pogodbo o skupnem organiziranju igralnice na Otočcu. Namen igralnice je popestriti turistično ponudbo kraja, pridobiti zahtevnejše tuje goste in doseči ugodne poslovne rezultate. Igralnica bo v Garni hotelu, in to v prostorih, kjer je sedaj bazen. Nared naj bi bila pred pomladjo prihodnjega leta, v njej pa bo zaposlenih 16 ljudi. Na Otočcu se nadejajo, da bo igralnica vsaj delno nadomestila izgubo prehodnih gostov. Otoška igralnica bo delovala k.ot poslovna enota Hita, vlaganja bodo v razmeiju pokpol, prav tako si bodo delili dobiček ali pokrivali izgubo. A. B. SPET PRODAJNA RAZSTAVA ŠMARJEŠKE TOPLICE — V avli hotela bo do konca septembra odprta prodajna razstava slikarskih del Vinka Hrovatiča. Vabljeni! ZADNJA VRTNA GARNITURA JE ŠLA V GRADAC— Tam smo na grajskem dvorišču poslikali propadajoči hlev, nagrado si je prislužil domačin Silvester Jakša iz Gradca 111, ki nas je z Dolenjskim listom v roki v četrtek zjutraj čakal pred vrati našega uredništva. »Bil sem pri zdravniku in prebiral Dolenjca ’, ko sem zagledal znano fotografijo, «je dejal srečni dobitnik in od četrtka tudi naročnik na Dolenjski list Kot smo napovedali že prejšnji teden, bomo pozno poletje popestrili kar z dvema nagradnima igrama. Prav zaradi velikega zanimanja za skrivnostne fotografije smo se odločili z nagradno igro za dobre opazovalce nadaljevati tudi v prihodnje. Vrtnih garnitur nimamo več, zato bomo tistemu, ki bo od četrtka od 8. ure dalje prvi sporočil v naše uredništvo po telefonu 23-610 in je ali bo postal naročnik Dolenjskega lista, podelili denarno nagrado v višini 3.000 tolarjev. Slikali bomo strehe in dimnike in vaša naloga bo, da boste uganili, kje smo fotografijo posneli Da bo naloga lažja, naj povemo še to, da ne bomo slikali stanovanjskih hiš, temveč javne stavbe. Veselo na delo in ne prezrite druge nagradne igre, o kateri pišemo na 3. strani! Kulturna bisera sredi vinogradov Podružnični cerkvi na Stražnjem Vrhu in v Naklem sta kulturna spomenika, ki si v prihodnje zaslužita večjo pozornost kot doslej_ STRAŽNJI VRH, NAKLO — Pretekli teden sta Marinka Dražume-rič z novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in Marko Butina iz Restavratorskega centra Republike Slovenije predstavila podružnični cerkvi sv. Nikolaja na Stražnjem Vrhu in sv. Jakoba v Naklem ter predvsem restavratorska dela, ki sojih opravili tudi z veliko pomočjo in naklonjenostjo domačinov ter črnomaljskega župnijskega urada. Delo je finančno podprlo v glavnem republiško ministrstvo za kulturo, nekaj pa so primaknili tudi iz črnomaljskega proračuna. Čeprav sta cerkvi blizu, pa je med stenskima poslikavama že na prvi pogled velika razlika. Poslikava v Naklem je aristokratska in kaže na to, da je bil naročnik pripravljen odšteti veliko denarja za dobrega mojstra, medtem ko je poslikava na Stražnjem Vrhu ljudska, prešerna. Slikar ni spoštoval nobenega pravila. Cerkev sv. Nikolaja se prvič omenja leta 1526 v popisu protiturškega davka. Nad vhodom v cerkev pa sta zapisani letnici 1709 in 1711, ki pričata o baro-kizaciji. Cerkev je rezultat 700-letnega stilnega, umetnostnega, arhitekturnega razvoja. Pozidana je bila v treh delih in obdobjih: ladja v začetku 13. stol., prezbiterij v začetku 18. stol., lopa pa leta 1856. Povod za restavriranje cerkve je bil strop iz začet- ka 17. stol., ki velja za najbolj na jugovzhod Evrope pomaknjen lesen kasetiran strop in je eden redkih v Sloveniji. Motivi rož, sadja, ptičev in monštranc so slikani prostoročno, žal pa se zaradi vlage niso ohranile vse kasete. Oltarje bil narejen v delavnici Jerneja Jereba. Prezbiterij ni bil poslikan. Na severni notranji steni ladje so se ohranili le ostanki križev in zvezd, na južni pa ornamentalni vzorci. Bolj zanimiva je poslikava zunanjih sten. Na severni je velika slika sv. Krištofa, zavetnika popotnikov in enega od 14 priprošnikov v sili. Po oblačilih so ugotovili, da gre na Stražnjem Vrhu za eno najstarejših upodobitev tega svetnika v Šloveniji. Medtem ko bo cerkev na Stražnjem Vrhu dokončno urejena letošnjo jesen, pa v cerkvi v Naklem, kjer potekajo restavratorska dela že nekaj let, ne bodo zaključena vsaj še dve leti. Cerkev sv. Jakoba je prvič omenil Valvasor leta 1689, medtem ko so restavratorji odkrili v omet vtisnjeno letnico 1490, poslikava pa stilno sodi v leta 1465 do 1470. Gre za kvalitetno gotsko poslikavo, žal ohranjeno le v prezbiteriju, medtem ko je bila zaradi predelav na slavoločni steni v ladji uničena v preteklem stoletju. Tako so ostali le fragmenti. Svoje pa je opravila tudi vlaga. Zato pa so restavratorji toliko bolj ponosni na de- KAKO SO RESTA VR1RALI — Ko bodo zaključena restavratorska dela v podružničnih cerkvicah na Stražnjem Vrhu in v Naklem, bodo Črnomaljci lahko zares ponosni nanju. Da pa je delo restavratorjev težavno in natačno ter zahteva veliko časa, je še posebej ob sv. Krištofu razlagal akademski slikar in restavrator specialist Marko Butina (Foto: M.B. -J.) lo, ki so ga opravili v prezbiteriju, kjer so na visoki umetniški ravni upodobljeni prizori iz Kristusovega življenja ter tudi majhna klečeča človeka, najbrž donatorja. » M. BEZEK-JAKŠE