iTEVlUm 10. OKTOBER 1926 tETIMK IV. ŽEMM mmrn VSEBINA 10 ŠTEVILKE: OBRAZI IN DUŠE. XXXIX. -- ELLEN KEY. - (P. Hočevaijev».).......Sir. 2M V NOČNI TIŠINI. - Pesem. - (Ksav«r McJko.).............. - Z« POVEST MALE DORE. - (France Be»k.) - (Naddjeviu^e.) . . . . . . • • . ;Z SPOMINOV SOFJE ANDREJEVNE - (Priredil L Vouk.) - (Nadaljeianje.) . jOI VČASIH SE MI ZDi— Pesem. - (RadivoJ Rehar.) ............ . O. KAM GREDO NAŠA DEKLETA. - (Igor Volk.) .............. PESEM, K1:LE ENKRAT ZAZVENL - (Matija Lamulora.).......... . ^ PESEM O ASTRAa - (RadiTOj Peierlin.)................. » DINA IMA PRIJATELJICO. - (Dota Grudnova.).............. »J» KONGRES MEDNARODNE ŽENSKE ZVEZE................ » J 1 TUBERKULOZA DECE. - (Dr. France Debevec.).....V ' IZVESTJA: Po ženskem svetu. - Materlnstno. - Hisijena. - l^uhlnja. --(to^otojsjro. - h naJe skrtnje. ........- ............Stran 317, 319, jKi. ROČNO DELO. --UREDNICA: PAVLA H O Č EV A l( J EV A.------- ŽENSKI SVET izhaja vsak mesec. — Za JUGOSLAVIJO letna naročnina: Din. S4 (s skrojno prilogo); polletna: Din. 32. - HaročHa in naročnino fe nasloviti na upravo „Ženskega Sveta", Ljubljana, Karlovška c. 20. Uredništvo in uprava: Trst (Trieste), posta centrale, CaseUa postale 384. Izdaja gensko dobrodelno udruženje" v Trstu, Via Torre bianca 39'!. Tiska Tiskarna „Edinost" v Trstu (THeste), Via S. Francesco d'Assisi ŠO: NOV ZOBOZDRAVNIK Med.univ. LOJZ KRAIGHER SPECIAUST ZA BOLEZNI V USTIH IN NA ZOBEH Z IZPrrOM NEMŠKEGA DRŽ. ZOBOZDRAVKIKA SPREJEMA VSA ZOBOZDRAVNIŠKA IN Z0B0TEHN1ŠKA OPRAVILA v aORia NA TRAVNIKU ST. 1», I. nad. zöBD^asnrÄED nobenega dvoma ni več, da se oblačila - obutev najceneje in najbolje nabavi v splošno znani naši detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 FR. DERENDA & Cie., LJUBLJANA Nenadkriljivi v dobrem blagu in nizkih cenah. S Ivan Kerze - Trst Piazza San Giovanni štev. 1 ima v zalogi najraznovretnajše kDhlDjsbe h dnise idšne pohvUščlne Iz ■IninlnijM;, atoklou. 1«m In etnBlIlra«« prsM, ŽENSKI SVE Obrazi in duše. XXXIX. ELLEN KEV. Mrzla je Skandinavija, domovina Ellens Keyeve; malošieudni in slabi solnčni žarki jo ogrevajo le kratko dobo v letu. Zato pa si išče Skandinavec toplote v sobi, pri peči. In ondi se koncentrira, gre sam vase. Ce čuti in sprejema malo zunanje toplote, pa jo njegova duša tem silneje doživlja in izžareva. Zato so otroci severne toplote vse drugačni kot mi. Mnogo žive v sebi, razglabljajo po svojih in tujih dušah, odkrivajo <(pobeljene grobove», secirajo globoke tajne, zasledujejo solnčno iskro, jo razpihavajo, naj se razžari, naj razsveti dušo, da se bo zavedla svoje duhovnosti in hodda po solnčnih potih, ki držijo k popolnosti, k ljubezni, kjer domujeta lepota in sreča. Na eni strani svobodna, pristna priroda, na drugi vase zatopljena duša, ki pa ne živi sredi svetovnega vrveža kakor Anglež in Francoz. Severnemu človeku pišeta zakone narava in duša, nam pa borbeno socijalno STRAfj 290.__. ŽENSKI SVET_LETNIK IV. življenje in stroji. Zato narekuje zapadna evropska modrost jasne, dosledne, socijalno urejene zakone, po katerih se mora poedinec uklanjati predpisom družbe in pozabiti na svoje lastne individualne potrebe, da more živeti človek poleg človeka. Zapadnjak točno loči v svojem življenju znanost od umetnosti, delo od duševnega vživanja. Vse drugačna pa je severna živ-Ijenska filozofija, katero pišeta narava in samota. Zato se zdi nam meglena, sanjaška, pretirana, praktično neizvedljiva. Tolstoj, Ibsen, Keyeva: vsak hodi v svoji smeri, ali vsi trije pod okriljem resnice, narave in ljubezni, preko predsodkov in obstoječega družabnega reda k popolnosti. Vsi trije so za nas teoretiki, idealisti, ki sicer izhajajo iz vsakdanjega življenja, a se ne vračajo k njemu, nego streme visoko navzgor, kjer — po našem — izgubljajo tla... Pretežak je življenski boj, preostra je borba za kruh in tekmovanje zanj, da bi mogel svet uveljaviti nazore velikih severnih idealistov in individualistov. Ali vendar so njih dela nesmrtna, večna... če ne bodo obveljala njih načela, se bo vendar ž njimi oplemenitila mrzla, praktično preračunjena moralka naša. S tega vidika je treba tudi posmatrati Keyevo, jo občudovati, ceniti in si jo usvajati. Idealistka je, individualistka, oboževalka zunanje prirode in notranje človeške narave, po resnici hrepeni, po lepoti in topli ljubezni. Obenem pa je Keyeva žena, zato čuti in misli v prvi vrsti le v mejah ženskega področja: žena naj živi pravo žensko življenje, sarnostojno in samozavestno, v domu in svetu; njena duša je dete, ki naj bo le izraz najlepše ljubezni med možem in ženo; vse, kai: ovira ženo na tej njeni poti, je treba odstraniti. Ellen Keyeva je bila rojena 1. 1849,, mrzlega jesenskega dne, v mrzlem švedskem mestecu Sundsholmu, a v toplem domu mladega zakonskega para, ki je živel v idealnem duševnem soglasju in je sprejel prvorojenko kot dar božje in las'tne ljubezni. «.Bila sem prva hčerka starišev, mlađih in zaljubljenih, torej deta ljubezni,» je pripovedovala pozneje Keyeva. Ko je bila stara 35 let, ji je umrla mati. Očetu pa je bilo tako hudo po njej, da je od žalosti zbolel in umrl kmalu za njo. Mlada leta Ellenina so bila idealna: živela je vedno na deželi, sredi mogočne svobodne prirode. Nikdar ni hodila v šolo. Razumna in izobražena mati jo je poučevala sama kar pri gospodinjskem delu, za katerega pa Ellen ni čutila veselja. Tako se je njen um razvijal počasi, brez strahu pred izpiti, brez računanja na izpričevala, brez nepotrebne učne navlake. Jako rada je čitala, toda počasi in temeljito; nikoli ni hlastala po učinkovitih dogodkih, nego se je poglabljala v žitje in bitje poedinih oseb in se vedno vživljala v pojmovanje pisatelja samega. Oče njen je bil državni poslanec, zato je bil Keyev dom središče politike, in hčerka je rada j^ETNIK iv. ženski svet STRAr 291. poslušala debate. Kot 17-leina deklica je ie skrivaj napisala jako lep članek za odličen političen list. Materinsko čuvstvo se ji je razvilo izredno rano, toda ne v fiziološkem nego v duševnem zmislu. Kot mala deklica je že čutila, da mora ščititi šibko deco in se potegovati zanjo. Kmalu je začela sanjati, kako bo na lastne stroške sezidala javen dom za siromašne kmetske otroke in kako bo ona sama učiteljica in voditeljica v tem zavodu. Socijalno materinstvo je postalo pozneje tudi vodilno načelo vsega njenega književnega dela. Nekje je zapisala: «Če žena ne more biti mati telesno, pa mora biti vsaj moralno.» Mladostnega sna ni mogla uresničiti. Stariši so namreč zašli v veliko gospodarsko stisko in hčerka je morala iti za kruhom, V Stokholmu je imela prijateljico, ki je bila voditeljica na neki šoli. Ta jo je sprejela za učiteljico in v tem poklicu je delovala Keyeva dvajset let. Kmalu je spoznala, da je dečja duša popolnoma drugačna, kakor so jo pojmovali njeni šolski tovariši. Začela je temeljito proučevati otroško naravo in se je taka poprijela tega študija, da so zorele v njej pedagoške misli leta in leta. Kot plod tega proučavanja je njena znamenita knjiga «Stoletje otroka», ki je zaslovela preko mej pisateljičine domovine. Razni narodi so si jo prevedli in jo priredili tudi v okrajšanih poljudnih izdajah. Pomen njenih prvih književnih del so razumeli zlasti socijalisti in na njihovo povabilo je predavala literaturo v nekem delavskem zavoda. Pozneje je prevzela tudi zgodovino. Izobrazba ljudskih mas ji je bila izredno pri srcu. Bila je izvrstna govornica in je s svojim nastopom tako očarala poslušalce, da jih je popolnoma pridobila zase in ji niso kot govornici nikoli nasprotovali, dasi je imela kot pisateljica mogočen tabor nasprotnikov. Število njenih rednih slušateljev na zavodu je kmalu naraslo na petsto. Njena predavalnica je bila deloVno središče udruženj, kjer so z najiskre-nejšim idealizmom proučavali moralna, vzgojna in socijalna vprašanja. Na stara leta je zapustila mesto in se zopet vrnila v svobodno naravo. Sezidala si je ob obali Veterskega jezera lično belo hišico. Tam je razmišljala, pisala irt izdala še nekatere knjige. Neprestano ji je uhajala misel h knjigam. S posebnim veseljem je opazovala in zasledovala, kako so njene ideje zmagovale V svetu. V duši pa so se ji neprestano porajali novi vidiki, s katerih je vedno lepše in višje pojmovala življenje in umetnost, kajti duhovna stran njene osebnosti je bila bogata poljana pristnega umetnika; z vsemi svojimi nazori je skušala spraviti v sklad telesno življenje človeštva z njega duševnimi doživetji. 25. aprila t. 1. pa je šla iz Štokholma kratka vest po vsem kulturnem svetu: Ellen Key, pisateljica, je umrla v sedemdesetsedmem letu. » » s Mirno in lepo je bilo njeno življenje, brez težkih gmotnih klancev in tudi brez uničujočih duševnih viharjev. Dosedanji životopisi molče o nje- strafj 292. . ženski svet letnik iv. nem osebno notranjem čuvstvenem ženskem življenju. Kakor da je šlo vse mimo nje! Ali če čitamo to, kar je doživljal njen. duh, vso ono veliko živ-Ijensko umetnost, vse ono drzno čisto pojmovanje ljubezni med možem in ženo, med otrokom in človeštvom, pa si zopet ne moremo misliti, Ja bi ta velika žena ne bila imela zmisla za življenje z možem in deco. Da, gotovo je tudi ona stremela po tem, kar je proslavljala za prirodno nalogo vsake žene, ali ona sama je bila najbrže tako visoko in globoko razvita, da ni mogla najti moške duše, ki bi bila sposobna one visoke ljubezni, katero je doživljala sama v svoji duhovnosti. Previsoka je bila njena kultura, da bi jo bil mogel doseči in dopolnjevati kdo izmed njenih sodobnikov. Gledali so jo iz nižine in daljine, jo poveličevali in uničevali, ali nihče se ji ni mogel približati. Ona se vsled tega ni čutila nesrečno, nikdar ni zahrepe-nela po onem povprečnem, vsakdanjem razmerju med možem in ženo. Jasno, dosledno so se razvijale v njenem duhovnem svetu oblike, pota in načini življenja. Dasi je bila umetnica po božji volji in je znala vživati glasbo, slikarstvo in literaturo kakor malokdo, vendar ni napisala niti ene leposlove knjige, ne pesmi, ne romana. Njena dela so znanstvena, plod jasnega opazovanja, razmotrivanja in proučevanja ter izredno finega zmisla za lepoto, zunanjo in notranjo, ter Z(f resnico in svobodo. Visoka je skladanica njenih izdanih del: Zlo uporabljena ženska sila. Psihologija žene in ženska logika. Eseji, Na Finskem in Ruskem, Stoletje deteta, Redki in mnogi, O ljubezni in zakonu. Ženski pokrel, Usoda treh žen i. dr. Med prvimi njenimi književnimi proizvodi je bila -^Zlo uporabljana ženska sila»; ta knjiga je prišla na književni trg v tisti dobi, ki je bil ženski pokrei v prvem razmahu ter je bila zahteva za brezpogojno enakopravnost z možem temeljno njegovo načelo, Keyeva pa je zatrjevala, da enakost ni vedno pravica, večkrat je celo krvava krivica, da je ta pot feminizma popolnoma zgrešena, da je ženska narava v marsičem različna od moške in da mora žena uporabljati svoje sile na drugih poljih; predvsem pa mora žena sama čuvati svoje sile, da bo mogla v polni meri vršiti materinsko nalogo. Tudi država bi morala s potrebnimi zakoni ščititi žensko silo. S temi in sličnimi nazori je prišla Keyeva v ostro navzkrižje s takratnimi feministkami; toda v njenih mislih je bilo toliko zdravja in resničnosti, da si jih je žensko gibanje kmalu usvojilo, in današnji ženski pokret ima na svojem prapora marsikako idejo, ki jo je napisala zdrava, trezna in smela roka Keyeve. «Stoletje otroka» je izšlo zvečer pred nastopom dvajsetega stoletja, v katerem po pisateljičinem mnenju uvidi človeštvo pravo važnost novega rodu in posveti vzgoji in negi deteta največjo skrb in odgovornost. V tej knjigi je razodela nebroj novih strani onega večnega problema, katerega sestavljajo: dete, žena, ljubezen in zakon. Njene misli so bile popolnoma j^etnik iv. ženski svet strar 293. nove, samonikle; njena načela drzna, resnična in breobzirna do skrajnosti, utemeljena z neoporečnimi dokazi t-eiesnih in duševnih zakonov človeške prirode. S to knjigo si je ustvarila zopet nove nasprotnike, njeni «prevratni» nazori so pač rezali v živo cerkveno in družabno uredbo človeštva. Vendar je sčasoma Keyeva z zadovoljstvom zrla na to svoje duševno dete, kajti moderna pedagogika in moderno svetovno naziranje sta si usvojili marsikatero njena misel za svoje temeljno načelo.^') Z največjo naslado pa čita človek njene «.Esejei>. Ta zvezek je med tistimi redkimi knjigami, katere čitamo lahko tolikokrat kakor sveto pismo. Ob vsaki uri dobimo v njej noto, ki se prilega — včasih celo z močnim disakordom — našemu razpoloženju in nas ponese v neko višje carstvo iskrenosti in lepote. Iz naše literature bi uvrstila poleg «Esejev» Keyeve prekrasne «Saputnike^ Izidore Sekuličeve in Cankarjevo «Moje življenje». V «Esejih» se zrcali Keyeva kot prava umetnica življenja, notranjega in zunanjega, duševnega in materijalnega. Z izredno tankočutnostjo lista po pestri knjigi življenja in išče v njej le lepe tone. In teh je za onega, ki si lih zna poiskati, poleg vseh klancev in prepadov še vedno toliko, da mu izzveni življenje kot pesem, bodisi radostna ali elegična, toda vedno kot pesem, nikoli ne kot ropotanje stroja... Po njenem mnenju bi bilo življenje lepo, če bi si znalo človeštvo poglobiti in dvigniti svojo duševnost, osvoboditi se vseh laži, vzljubiti življenje samo in videti v njem ves svoj smoter. Srečen biti, se pravi, biti v soglasju z vsem svojim bistvom. «Ne verujem ne v bodočnost umetnosti ne v preoblikovanje človeške družbe, če ne bo pridobilo človeštvo na duševni vsebini, s katero bo moglo polniti svojo umetnost in svoje nove medsebojne odnošaje.»- S krasnimi mislimi razlaga, kako ni med današnjim človeškim življenjem in umetnostjo nič organičnega. «Zakaj vživajo ljudje umetnost, poslušajo Beethovena, čitajo Goetheja, gledajo Michelangela — pa prihajajo domov taki, kakor so bili in nadaljujejo življenje z vsemi prejšnjimi malenkostmi in neokusnostmi. Ti možje se vračajo v javno življenje in ga še dalje pačijo s svojimi nizkimi dejanji; te žene gredo zopet v svoje domove in jih kakor prej kvarijo s svojim topim in mrzlim čuvstvovanjem. Danes nima svet ne volje ne časa, da bi se poglobil vase. Sto in sto stvari ima mož, katere ga made od jutra do večera, ali za svojo ženo, za dcco, za svojo dušo nima časa! Knjige imamo, umetnost, politiko, trgovino — a čemu? Morda za človeštvo. Ali za edini in največji del človeštva, ki je povsem njegov, katerega res lahko izoblikuje, ustvarja, osrečuje — za svoje lastno življensko razmerje, za ta del, da bi ga izobličil v umotvor, se ne zmeni nihče! *) Vsebino te knjige bom podrobneje objasnila v posebnem članku. stran 294._ženski svet_lftnik tv. Današnji človek beži pred samoto in tišino, želi si miru, a se ga obenem boji. Biti sam s seboj, se pravi po moderno: biti melanholičen! Če bi bil človek sam, sam s seboj in v molčanju, bi bil prisiljen, da bi čutil resnost v svojem obstoju in v svetu; to pa bi bilo čuvstvo, po katerem bi njegova duša rastla. Toda ta nagon duše po rasti duši današnji človek s tem, da si razkosanost in zmisel za zunanjost postavlja kot vedno nujnejšo in silnejšo življensko potrebo. Godba ustvarja marsikomu krasno samoto, zlasti ako jo posluša doma in ne v javnem prostoru, kjer ga moti vse drugo, zlasti pa ploskanje. Poltema je edino primerna luč, da moremo poslušati godbo z dušo in ne samo z ušesi. Koncerte, kjer mora človek sedeti v sklenjeni vrsti, med nepoznanimi, morda celo zopernimi ljudmi, sredi bleščečih toalet, bi moral človek poslušati na lepo zaokroženih zofah, oddaljenih druga od druge, v lepi medlejši razsvetljavi, ki edina zakriva obraze iri odkriva duše.» Med umetnino — literaturo in glasbo v prvi vrsti — ter čuvstvom ljubezni čuti Keyeva ozko zvezo. Umetniška tvorba vpliva na ljubeča bitja in jih dviga, umetnik pa zopet čuti v ljubezni navdahnjenje za novo ustvarjanje. Zato hi moralo biti čuvstvo hvaležnosti med Erosom in Muzo medsebojno. Največji dokaz simpatije do kake osebe je ü tem, da radi poslušamo z njo godbo. Neprijetno je bilo pisateljici, ko je prišla v mesto in je videla, kako se po ulicah preriva svet, mrzlo, brezbrižno, vsak le sam zase. Kako toplo bi bilo, če bi se med seboj lepo pozdravljali... Priznava, da bi bilo danes to čudno — toda vendar sanja o času, ko bodo ljudje v naglašanju besed, v medsebojnih pogledih in smehljajih občutili ono neposredno naslado, kakor jo občutimo v solnčnem žarku, dehtenju cvetice, ob šumenju klasja... Da, Keyeva je umetnica življenja, notranjega in zunanjega, duševnega in materijalnega. p. Hočevarjova. V nočni tišini. (Ksaver Meško.) Na beli mizi tiha luč gori. Vsa soba tiha, ko da vsa že spi. Sedim ob mizi. Glavo oberoč podpiram isi in v beli list strmim; «Ne veš, ne veš, kako trpim, trpim! Ves čas sem mislila, da sem ljubila, a zdaj spoznavam, da sem se motila. Odpusti!» — List molči. In tiha noč molči. A ti srce — kaj v tebi to kriči? ©a®®®® j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET__STRAr 295. Povest male Dore. (France Bevk.) (NddoijevunjB.i 18. akor da je po tem, dnevu planilo novo življenje vanjo, se je zdelo Dorici. Imela je prijateljico, ki jo je obiskala enkrat na teden. Borni piškoti so bili bo-ga;stvo, lepe besede so zvenele v srcu. Kakor da je sama sebe zopet izkopala iz pozabljenosti. Pisala je pisma, imela je celo denar za znamke. V nji je plalo čuvstvo, kakor čuvstvo človeka, ki je bil mrtev med jetniškimi zidovi in ga je naenkrat obsijalo solnce. Ko jo je obiskala stara gospa, je radovaje se plesala okrog nje. Gospe EO planile tople solze v oči: «Moj otrok, moje dete!» Dorica pa je zatrjevala: «Vi ste moja teta!» Na počitnice ni smela k njim. Ko je Nela vprašala za dovoljenje, je čula kratek, kategorični: «Ne!» Vroči dnevi so bili dolgi, krajšalo jih je delo na vrtu, obiski in trdno spanje... Bila je že zopet jesen, ko se je morala privaditi vsemu in zapustili zidove le v vrsti, ki se je vlekla čebrljaje po trotoarjih in se zvedavo ozirala na mimoidoče. Ko so zopet prihajale deklice v zavod, so prinašale s seboj solnce iri zrak, v besedah pa vse polno dogodkov s počitnic, ki so rastli v Doričini domišljiji dö bajne višine. Zavidala jih je za solnce, za svobodo, za vse. Da bi ona smela vsaj enkrat tja ven, visaj za nekaj dni; da bi se igrala, da bi živela po svoji volji in ne kakor ura, vsako minuto enako. Leto je bilio zamujeno. «Drugo leto,» si je rekla in požrla nekaj grenkega, Tudi solze je zatrla. Pisala je gospe Mariji in gospodični Neli. Pisma, ki so bila preje prebrana, predno so bila odposlana. Taka pisma niso odkrita; niso namenjena tistemu, na katerega so naslovljena, ampak laskajo temu, ki jih prvi bere. Nekoč se je Dorica spoizabila. Napisala je, da je lačna. Ene in take jedi teden za tednom so jo utrudile, puščala je krožnik le do polovice izpraznjen, V resnici je občutila lakoto, zakaj rastla je in je njeno telo potrebovalo več hrane. Radi te opazke so jo poklicali k prednici, oster pogled jo je meril v dno zenic, «Poglej, kaj si napisala!» «Lačna sem...» «Povej, kdaj si lačna. Ali ti ne damo jesti? Ali ti ne ostaja jedi?» Dorica je prikimala. Bila je resnica. Kakor da si stojita dva sveta nasproti in se ne moreta razumeti, sta se gledali. strafj 296. . ženski svet letnik iv. Dorica je napisala drugo pismo in pripisala: -Vsega imain dosti, hvala Bogu!» Bila je v tisti dobi, ko je začela spoznavati življenje. V glavnfh obrisih ji ni ušla niti ena poteza. Ironija se je vedno bolj jasno risala v njeno zavest. ' Hlinjena pridnost nekaterih jo je vznemirjala; tistih, ki so hodile s pogledom obrnjemim v tla in nioisile pentljo. Naivna vera, da dobi 300 dni odpustkov ta, ki poljubi roko katehetu; gojenke so se kot divje podile za njim, kadar se je prikazal. Neštelo navad, ki so zrastle v zavodu in jih ni mogoče zavreči, ker so izšle iz otroške naivnosti sestra, a so že otroci čutili nesporno nasprotje, ki se je javljalo v duši. Pripravljanje na izpoved in sveto obhajilo, ki je bilo lepo in spomina vredno, a je z grdo potezo spravljalo na dan mala natolcevanja za pre-greške, ki bi se ne smeli dotikati teh trenutkov. Pred spovedjo je morala iti Dorica od sestre do sestre in jih prositi odpuščenja. Tudi v kuhinjo, k sestri, ki jo je jedva poznala. Sklenila j e roke; «Častita sestra, prosim odpuščanja!» Debela sestra je vprašala; «Kaj si naredila?» «K izpovedi grem.» «A tako?» je bilo sestri takoj jasno. «Glej, da se vseh grehov izpoveš!» Ena izmed sester pa je dejala: «Danes greste- k izpovedi?» «Da,» «Kdo je včeraj pospravlja,l?» ! Maša ga je nato vprašala: ■'■Ali naj izročim te papirje Čertkovu?» On je odgovoril: «Čemu Čertkovu? Obdrži jih ti.y> Več se takrat o tem ni govorilo, ker je bil preslab. Maša je vse to zapisala v Tolstega beležnico, pozneje pa je iztrgala ta list. Jaz sem ga nekaj časa hranil, potem pa sem ga uničil, ko se ga je ona prej naučila na pamet. Pozneje je oče okreval, in šli smo v Jasno, kjer smo ostali vse poletje. To je bieo leta 1902. V oktobru ali novembru nas je oče obiskal v krilnem poslopju in vprašal Mašo: «Kje so tisti papirji, ki si jih vzela iz naslanjača?* Maša je odgovorila: «Nisem se jih dotaknila, ker sem misliia, da ni potrebno, ko si ozdravel.» Nato je on dejal: «Izvrstno, naj ostanejo še dalje tam.» S tem je bila zadeva pri kraju. Mislim, da jih je iskal, in ker jih ni mogel najti, je mislil, da jih je Maša vzela ven. Sicer pa jih je bilo iežko najti, ker jaz in Maša sva natančno preiskala tisti naslanjač (ki je bit' zaznamenovanj, pa nisva odkrila niti sledu, tako globoko je strpal spise pod prevleko. Papirji pa so ostali tam še dolgo po tem pogovoru, ker večkrat, ko se je Maša mudila v delovni sobi Leva Nikolajeviča, ji je smeje pomeiiknil, kazoč z očmi na oni naslanjač, ne da bi o stvari še kdaj izpre-govoril. Pozneje smo zapustili Jasno, odpotovali v inozemstvo ter pozabiä na one papirje. Kmalu potem je Maša umrla. Tedaj sem povedal Saši, brez očetove vednosti, o tistih .':pisih, ker sem hotel, da bi še kdo poleg mene vedel za skrivnost; ona pa je bržkone na to pozabila. Spomladi 1. 1907., v maju, smo sedeli v Jasni za mizo, ko je mati omenila, da pride naslednji dan tapetar prevleč na novo opravo. Tedaj sem se spomnil onih papirjev ter pogledal včeta; zdi se mi, da mi je vrnil pogled, iz česar sem sklepal, da se je spomnil tistih reči in da so bržkone še v naslanjaču. Ko sva pozneje sama za mizo ostala, mi je rekel: «Rad bi govoril s teboj nekaj besed.» Vprašal sem ga: «Ali morda o papirjih v naslanjaču?» — «Pa imaš res dober spomin! Veš, kaj napravi? Jutri vstani zgodaj, ko drugi še spe, vzemi ven papirje in obdrži jih pri sebi.» — Naslednjega jutra sem že zgodaj stopil v njegovo sobo. Očeta sem dobil že pri vratih, kjer me je čakal; držal je v roki ovoj, in sicer siv, belega ni bilo, na njem pa je bilo napisano: «Po moji smrti izročiti grofici Sofji Andrejevni Tolsti,» ali nekaj podobnega. Rekel mi je, naj vzamem ovoj in naj ga začasno jaz hranim. To sen tudi napravi,, zdaj pa sem ga izročil Saši, da ga da materi Ko je Sofja Andrejevna po smrti Leva Nikolajeviča prejela ta omot, je vzela iz njega dve pismi: eno je takoj raztrgala, kakor hitro ga je prebrala, drugo je obdržala. j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAr 341. To je bilo baš ono, v katerem je Lev Nikolajevič gouoril o svojem name-Javanern begu L 1897. Pavel Birjukov, pesnikov prijatelj, razpravlja obširno o vzrokih, ki so privedli do tragičnega spora v Tolstega hiši. On poroča; ¥ f.: V Irenotku, ko je Lev Nikolajevič hotel udejstviti svoj svetovni nazor, se je moral seveda odpovedati zasebni lastnini, ki jo podpira samo sila. Ena izmed najbolj izpodbitnih oblik take lastnine je pač literarna, zato je jasno, da se je je Lev Nikolajevič moral odreči. Toda kakor v mnogih slučajih, v katerih je hotel Tolstoj udejstviti svoj življenski nazor, je naletel tudi pri tej nameri na odpor vseh rodbinskih članov, in prepir o tem je trajal do njegovih poslednjih trenotkov. y tem boju je treba omenili troje točk: prva je Tolstega namera odpovedati se literarni lastnini; druga: odpor rodbinskih članov, ki so skušali doseči, da bi lastninska pravica prešla na družino; tretja: prizadevanje Tolstega prijateljev, z V. G. Čertkovim na čelu, da bi Tolstoj vztrajal pri svoji nameri ter izročil čimprej skupnosti svoja dela. Prvič se je Tolstoj odrekel literarni lastnini 1. 1S91., dasi ne popolnoma. Lev Nikolajevič se je možato upiral vsem ugovorom svoje rodbine in izjavil v časopisih, da se odreka vsem pravicam in nagradam za vse, kar je spisal ali dal tiskati po 1. 1881.; tako so ostala vsa velika umetniška dela, ki so donašala precejšne dohodke, v rokah rodbine. Tistega leta se je izvršila razdelitev Tolstega imetja med njegove otroke, tako da se je še za svojega življenja vsaj v načelu rešil premoženja. Nekaj časa pozneje si je zapisal v dnevnik, kako naj se po njegovi smrti ravna z rokopisi. V četrti točki pravi: Pravico izdajanja prvih deset zvezkov, katerih dela so imenovana v zapisniku, naj moji dediči odstopijo splošnosti, to je, naj se odrečejo avtorskim pravicam. To pa samo prosim, nikakor ne zapisujem tega kakor svojo poslednjo voljo. Bilo bi dobro delo, če nočete, je to Vaša stvar. To bi kazalo, da niste še zreli za kaj takega. Najžalostnejša zadeva mojega življenja je bila ta, da niso postala ta dela v zadnjih desetih letih obča last. Tu govori Lev Nikolajevič o delih iz prve dobe, ker je bila mnenja, da se je poznejših odpovedal dovolj javno in jasno že 1. 1891. Marja Lvlcivna je naiplravila prepise oporoke; en prepis je hranil Čertkov, drugi prepis njegov sin Sergej Lvovič, a tretjega je obdržala Marja Lvovna. Jeseni je Lev Nikolajevič podpisal pred odhodom v Gaspro duplikat, ki se je nahajal pri Marji Lvovni, in na ta način je izšla ta po njem podpisana listina hcit izraz njegove poslednje volje. Ostala je pri Marji Lvovni, kar je Ilja Lvovič zvedel in povedal materi, Sofja Andrejevna se je zaradi tega silno razburila in je zahtevala izročitev oporoke. Marja Lvovna pa se je ta čas nahajala v Pirogovu; potem se je takoj preselila na Krim in tako je prišla stvar za nekaj časa v poeabljenje. Ko se je vrnila s Krima, je Sofja Andrejevna zahtevala oporoko in Marja Lvovna je bila prisiljena izročiti listino materi, ako se je hotela izogniti nadaljnim grdim nastopom, pa tudi z ozirom na bolnega Leva Nikolajeviča. Bržkone je Sofja Andrejevna listino uničila. STRAN' 304. ŽENSKI svht LETNIK IV. Tako se je izjalovil prvi poskus Leva Tolstega, udejstviti svojo voljio; vsaj tako je mislila Sofja Andrejevna, ker ni -vedela, ali pa je pozabila, da je ta poslednja volja zapisana tudi v dnevniku in da sta dva prepisa pri Certkovu in Sergeju Lvoviču. Birjukicv navaja neko mesto iz zapiskov Sofje Andrejevne, k|er opisuje ona iste dogodke v po-vsem drugačni luči. Tisto mesto se glasi: «10. oktobra 1902. Ko se /e po želji in volji Leva Tolstoja razdelilo med družino naše premoženje, se je moja, takrat že polnoletna Ičerka Maša, odpovedala dednemu deleža za sedanjost in prihodnjost. Ker poznam njen varljivi in hinavski značaj, ji nisem verjela, zato sem dala njen delež prepisati na moje ime ter jt ga v svoji oporoki zapisala. Toda jaz nisem umrla, Maša je vzela berača, Obolenskega, ter je sprejela svoj delež, da je preživela sebe in njega. Ker ni imela za bodočnost nikakih pravic več, je za mojim hrbtom prepisala iz očetovega dnevnika iz 1. 1895. celo vrsto želj, ki so se nanašale za čas po njegovi smrti. Tam stoji med drugim zapisano, da boli Leva Nikolajeviča izkoriščanje njegovih avtorskih pravic, zato želi, da bi se njegova družina tem pravicam odrekla po njegovi smrti. Ko je nato 1. 1901. težko obolel, je Maša, za hrbtom vseh drugih, dala podpisati očetu ta prepis iz dnevnika, in oče, ki je bil bolan, je tudi podpisal. Bilo mi je skrajno neprijetno, ko sem slučajno zvedela. Meni se zdi grdo in .lezmiselno predati dela Leva Nikolajeviča splošnosti. Jaz ljubim svojo družino in želim, da bi živela v dobrih razmerah če pa izjavimo, da so ta dela obče imetje, tedaj obogatimo premožne založnike, kakor Marksa, PetUna (Juda) m druge. Rekla sem Levu Nikolajeviča, da če bi prej umrla kakor on, bi ne izpolnila te njegove želje in bi se ne odrekla pravic do njegovih del; če bi smatrala fo za dobro in pravično, bi mu napravila veselje še za časa njegovega življenja in bi se odrekla tem pravicam; po njegovi smrti pa bi to itak ne imelo zmisla. In sedaj, ko sem prevzela izdajo del Leva Nikolajeviča in nisem prodala nikomur avtorskih pravic, dasi so mi ponujali velike vsote denarja, me je prav neprijetno dirnilo, ko sem zvedela, da se nahaja la po Leva Nikolajeviča podpisana listina v Mašinih rokah. Nisem poznala natančno njene vsebine in prosila sem Leva Nikolajeviča, da bi odvzel Maši listino in jo izročil meni. To je tudi napravil in mi jo izročil. Tedaj pa se je nekaj .zgodilo, na kar nisem bila pripravljena. Maša je vzbesnela, njen mož je vpil bedastoče; ker on in Maša sta nameravala objaviti to listino po smrti Leva Nikolajeviča in povedali javnosti, da ni Lev Tolstoj hotel prodati svojih spisov, njegova žena pa je vkljub temu to storila». Kdor zna laskati, zna tudi obrekovati, — Napoleon 1. Lepa ženska dopade očem, dobra ženska pa srcu; — prva je dragulj, druga pa zaklad. — Napoleon I. Odpri oči — euo ti narave, odpri srce, — evo ti življenja. — E. Zola, j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET__STRAr 305. Včasih se mi zdi. (Radivoj.Rehar.) Včasih se mi zdi, te duša kiičc. Ko si blizu, si le ženska, ali, Ic ženska, včasih se boii te: Ah, ne pridil ko si daleč, sanja svetla si, kristalna, Pesenx moja, ne zapoj mi, in si mi tako v daljini bližja zvezda moja, ah, ne vzidi! in v bližini daljna, daljna. O, kam gredo naša dekleta, dgorvoin.) e dve točki vidim jaz, ena je začetek, druga je konec te njih poti. Vmes pa je tužna žalost naše prevelike ljubezni in romanje bolnih duš, zavest, da bi vse te poti ne bilo treba. Začetek je razdejan dom: sedem jih seda k mizi, ki je za enega pogrnjena, sedem si jih krije goloto telesa ■z materinim krilom, osmi pa v gostilni pije moč obupa, ta je oče. In ko se vrača, obstane na pragu kot v mo-letvi sključen betežen starec in si z roko zakriva oči, da bi svojega dcma ne videl. Sram ga je svoje revščine pred svojimi otroki, da bi jokal nad njimi. Solz ga je sram, zato jih zaliva. In rasto dekleta. Njih glas je ubit, ni veselja v njih kretnji, kri je svinec, ki je mrtev. In sama udanost jih je, razočaranje, ki išče utehe v preobilici. Vi, mladi poetje, jim pojete pesmi o zdravju in o ljubezni, ko v vas samih ni vere ne v zdravje in ne v ljubezen. Beseda vam je tuja, kakor je greh tuj in mrzel. In vi ste predrzni in sanjate o njih prsih in kolenih. Pa sem gledal naša dekleta na vročem peronu tujega mesta. Sedela so na svojih culah in ščebetala o grozdju, ki bo skoro zorelo, in o hruškah in razritih poteh, ki so kakor žile. Vesel in bogat svet se je sukal mimo njih, dame v poletnih toaletah: krilo komaj do kolen, nič rokavov, vrat gol, sam puder na debelo in šminka. One pa so sedele nizko pri tleh, priproste m solnca vesele. O dekleta slovenska! Preko perona vam je pogled splaval po tračnicah že prvi hip nazaj v ono revščino, da bi se skrile pred temi prešernimi ljudmi. In konec je iabrika in razsipana ljubezen do vsega. Da, tovarna, iabnka, z ropotajočimi stroji, do onemoglosti trpeče roke, ki se premikajo in premikajo. O svet, kako moreš biti tako krut gospodar nad našim življen)era, da li ta kri hrani vse žile, da ti tako diši povsod in vedno. Vsesal si se v nas kot vampir, zdaj piješ s prs naših mater našim otrokom mleko. Mene je slrah te črne pošasti, ki žre, voha in srka, srka nedolžno ljubezen. Če bi se v vsemir zaletel samo toliko, da bi v večno njegovo temo strafj 306. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. pomolil glavo, ker bi bila razpoka za rameni preozka, bi mi ne bilo slraž-ne,e te tužne smrti, tega počasnega umiranja. Tisoč rok ima ta pegast na tisoče ust, V Brdih in po Tolminskem in po Cerkljanskem in povsod grebe pot^ vkuje v fabrike in srka. Neutrudljiva je ta pošast, večno 'naprej grebe m zre. Široka furlanska plan je materina grud za prevoz suhih vej in mrličev Ko se dekleta vozijo tja dol, pojejo, ko se wacajo, jočejo. Iz deklet delaš matere, iz otrok starke. Izmučena lica jim ustvarjaš. In pošast je črna. Obraz ima smehljajoč, razteza se krog ust v čudnih gubah gore ,i oči in sije iz njih veselje nad vročo krvjo in želja po poročni postelji za vsakim kantonom. In našim dekletom omahne srce pred njo, zapirajo si oči, ne od želje, od bolesti spomina. Gledam iz dalje v dim velikega mesta, ki se dviga v ranem jutru iz dimnikov pod belo, nebo. Gledam ta hrup, te čudne govorice in utrujenost Boga samega, ki vse to urejuje. Visoke hiše izpuščajo iz sehe človeka za človekom. Dale so jim počitka za novo delo. In ljudje hite. Mudi se jim v urade m tov^ne in na vse kraje. Ne vprašujejo, smeh je njih obraz in trdna volja' in vsaka hiša ,ih izpušča. Pridejo, kot pridejo izpod palca rdeče kaplje če stisneš črešnjo. Vsaka je rdeča, okrogla in lepa, vendar je vsaka zase. In l)ud,e drve m se vozijo. Naprej in naprej. Eni gor, drugi doJ, tu se srečujejo m pozdravljajo v toplih jutranih žarkih. Trudno stopa po tlaku otrok po telesu, mati v očeh in starka po koraku, trudno m težko, zapuščena hči Brd ali kateregakoli doma ob Soči. O, kam gredo naša dekleta! Slaroslavna cerkev v Ohridu; zgradili so jo naSi pradedje že I, 1043. („Makedonci".) LETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAN 345. Pesem, ki le enkrat zazveni... (Marija Lamutova.) Na ribniku, o mraku, v isijaju lune, prepreženem s prameni senc obbrežnih brez, labodi krožijo, vratove prožijo in tiho tožijo — kot bi iskali, iskali ono pesem, ki ja nekdo je v čolnu nekoč zabrenkal, zabrenkal in zapel, nato umolknil — bolestno zaihtel... Zašla je luna, zamišljena v nedavni spev, valovi pošumevajo in Usti podrhtevajo — kot one pesmi prosili bi odmev... Zaman ihtenje, zaman iskanje, zaman, zaman vse hrepenenje... Caröbna ona pesem le enkrat zazveni, ko obmolči — odmeva gozd — nič več je ni... na vek odšla, zbežala je — mladost... Pesem o astrah. (Radivo) Rehar.) Jesen je, jesen razgrnila Le pod tvoje je okno, dra^a, rumene zavese povsod visadila aster zbor, in z velimi listi posula rdečih in belih in modrih vsako, o, vsako je pot. molčečih aster kor. In ko misli moje nate: noč in dan te astre cveto in one edine, edine — za mojo ljubezen vedo... STRAN JUS.__ŽENSKI SVET t.ETNlK IV, Dina ima prijateljico. (Dora Grudnova.) J ina ima prijateljico, s katero sta nerazdružljivi; neločljivi sta, kot sta človek in njegova senca neločljiva — in bi se moglo reči, da sta si Dina in njena prijateljica senci, druga drugi; sta torej, ko padajo solnčiii žarki v navpičnem curku na zemljo, eno; ker se Di-nina senca potopi docela v prijateljici, senca te pa v nji; sta torej eno... _ _ Tihe, tople pomladanske noči se jima zahoče, da napravita temo v sobi ter gresta sedet na okno: sedeta vsaka v en kot, naslonita se ob ozki stranici ckenskega okvirja, skrčita noge k sebi, da si z njimi ne delata napoto, objameta jih z rokama pod koleni ter sedita tako — oči v oči, iz obraza v obraz: dve nepremični silhueti, simetrično začrtani v okenskem okvirju. Nočna tišina vlada zunaj vsepovsod: na nebu plava pokojno mesec, polnega obraza, napihnjenih lic ter širokoustno, prešerno-budomušno smehljajoč se plava po sinjem nebeškem svodu, ki se sveti v njegovem medlem odsevu vse tja od enega obzorja do drugega. Mlačno vzdušje je vse prena otročji včasih! Lepo sva končali najin resen razgovor; vidiš, slavčka sva zbegali z najinim smehom; dajva ml mir te" pojdiva spat; lutri je še ena noč in tudi mesec bo še sijal!» j^ETNIK IV. ŽENSKI SVET STRAr 349. «Da, tudi mesec ba še sijal, če ne bo oblakov in če bova midve... Takoj prižgem luč, da prihranim tvojemu nosku kako morebitno neljubo srečanje. Zgodi se tvoja volja, prijateljica moja najdražja: pojdiva spal!» — In Dina in njena prijateljica se odpra.vljata spat: Lahko noč, ti lepa, srebrna ncč, v najslajši sen pogreznjena; lahko noč, ti prešerni, beli mesec, po nebeški jasnini pokojno jadrajoči; lahko noč, ti opojno dišeči, cvetoči vrt, v luninem siju se kcpajoči: in — lahko noč, ti sladko žvrgoleči slavček v zelenem grmičku... Lahko noč! ©®®(iXD© Kongres Mednarodne ženske zveze. Zborovanje Mednarodne zveze za žensko volivno pravico je bilo v Parizu od 26. maja do 6. junija t. 1. Vršilo se je na Sorboni, staroslavnem zgodovinskem poslopju, kjer prirejajo že od nekdaj najznamenitejše svečanosti. Kongres je otvoril v imenu francoske vlade prosvetni minister. Predno je začel govoriti, je orkester zasviral mirovno himno. Francoska vlada je navdušeno _ in z uvaževanjem pofedravila ženske zastopnice s celega sveta. Odposlanstvo kongresa sta uradno sprejela tudi predsednik republike in predsednik parlamenta. V tej delegaciji je bila uprava Zveze in po ena predstavnica iz vsakega dela sveta. Pri tej priliki so doživele .Jugoslo-vanke to čast, da je bila njih predsednica ga. Leposava Petkovičeva določena kot zastopnica vse Evrope. Delo kongresa je bilo razdeljeno, na poedine komisije, ki so obravnavale važna in nujna socijalna vprašanja, katera se neposredno; tičejo žene. Zene poedinih držav so tekom treh let proučavale vsa ta vprašanja v svojih domačih dru.tvih, na kongresu pa so poročale o vspehu tega dela in skupno sestavljale konečne zaključke (resolucije). Prva komisija je obravnavala položaj neporočene žene in njenega deteta. Tragedija take žene in deteta spada med najhujše strani človeške zgodovine. Zakoni, ki so povBročili to tragedijo, so seveda v soglasju z vsemi drugimi postavami, katere so sestavili moški, da ščitijo na prvem mestu sami sebe. Zato je pri nezakonskem otroku «močni spol» prost vseh gospodarskih in moralnih odgovornosti, a vse breme mora nositi le «slabi spol» in nedolžno dete, oče pa ne občuti niti najmanjšega dela lega gorja. Zato so zahtevale zborovalke, da morajo državni zakoni priznati otroku pravico do normalnih pogojev za njega duševni in telesni razvoj; ker je življenje otrokovo tesno zvezano z življenjem matere, mora biti tudi mati pod isto zakonito zaščito, pa naj bo poročena ali ne, in oče mora za svojega nezakonskega otroka skrbeti tako, kakor mu dopušča njegov gospodarski položaj. STRAfj 312. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. Za to vprašanje je bilo pri vseh zborovalkah izredno zanimanje, vendar -so se mnenja, kakšni naj bi bili novi zakoni v podrobnosti, silno križala in vsako društvo ho' do drugega zborovanja še nadalje proučevalo doma, kako bi se dalo pravično odpomoči ženi v tem slučaju. Druga komisija je razpravljala o državljanstvu poročene žene. Skoro v vseh državah smatra zakon poročeno ženo kot mladoletno, ki nima pravice, da bi si sama izbrala državljanstvo. Za ljudi, ki žive vedno v isti državi, je seveda to vprašanje brez pomena. Toda dandanes so zakoni tako mešani in je večkrat žena v mučnem položaju. Pogosti so slučaji, da izgubi žena po zakonu svoje države vsled poroke z inozemcem svoje državljanstvo, toda po zakonu soprogove države ne dobi s poroko državljanstva v njegovi državi. Kam naj se obrne, ko nima pravice nikjer. In če ji mož umre?! Ro-dobne slučaje smo doživeli posebno med vojno, ko so morale na pr. žene ali vdove tujih poidanikov, ki so pa živeli pri nas, z možem v njegovo državo, kjer niso poznale nikogar, ponajvečkrat niti ne tamkajšnjega jezika. Kongres se je postavil na stališče, da se mora to vprašanje rešiti mednarodno, sporazumno med državami, in da se miara dati poročeni ženi svoboda, da se sama odloči za to ali ono državljanstvo. Komisija za eno moralo in proti trgovanju z dekleti ima že od vsega svojega početka težko borbo, kajti tudi v tem pogledu si hočejo moški pridržati pravico, da je možu dovoljena vsa svoboda v spolnem življenju, žena pa mu je le sužnja, katero lahko kupi in jo potem še zasramuje. Nekatere države so pač z zakonom odpravile prostitucijo, toda dejansko se ne potrudijo, da bi se zakon izvrševal. Prebujeno in zavestno ženstvo pa zahteva, da se resnično zaščiti zdravje naroda in čistost mladih duš, da veljajo za moža isti moralni predpisi kakor za ženo. Zato so zborovalke sklenile, da se bedo borile za popolno odpravo prostitucije in p-repoved trgovine z dekleti; za uvedbo ženske policije, ker sw baš ženski policijski organi najprimernejši za raziskovanja zločinov pri ženah, mladini in deci; ali najodločneje se kongj-es protivi vstopu žen v policijsko službo zato, da bi nadzorovale reglementirano prostitucijo, katera se mora docela odpraviti. Kot posebno nalogo za bodioče leto si je komisija določila, da bodo včlanjena dmštva proučevala, kaj je treba ukreniti v borbi Pfoti prostituciji, in sicer na temelju enake morale, ter kaj v borbi proti spolnim boleznim. Četrta komisija je se je bavila z vprašanjem o družinskih dokladah. Ni dovolj, da zahteva žena izenačenje pravic z moškim pri skupnem delu, temveč se je treba ozirati tudi na posebno dolžnost, katero vrši žena v človeški družbi. Žena ima eno dolžnost, katera se ne more spraviti v sklad z zahtevio o izenačenju, ker'je ta dolžnost izključno le njena. Zato morajo feministke gledati, da se uvedejo zakonite določbe, ki bi za to posebno dolžnost zagotovile ženi socijalne in gospodarske pogoje tako kakor pogoje pri onem delu, katerega opravlja z moškim. Najvažnejša posebna dolžnost žene je materinstvo. Večina žen da sviccja najboljša leta za odgojo dece. Dobro izpolnjevanje te dolžnosti je za bodočnost človeštva tako važno in j^etnik iv. ženski svet strar 313. ŠE bolj ko.t neposredno pridobivanje materijalnih dobrin, n. pr. živeža, obleke, kuriva ild. Materinsko delo je važnejše kol posel advokata, inže-nerja... Deca so rezervna sila vsake države. Nobena država ne daje materi in deci garancij za njun gospodarski položaj, imajo le določbe, da mora za družino skrbeti oče po svoji uvidevnosti, Kongresistke pcizdravljajo zato uvedbo družinskih doklad, ker vidijo v tem priznanje najvažnejše ženske socijalne dolžnosti. Nekatere so zahtevale, da se mera ta doklada izplačevati materi a ne očetu, kateri dobiva plačo kot nagrado za svoje delo. S tem načinom bi bilo tudi ustreženo načelu enake plače za enako delo, ker se večkrat navaja kot opravičilo za neenako plačo dejstvo, da mora moški delavec večinoma skrbeti tudi za družino, medtem ko so ženske delavke povečini samice. Doklade morajo biti primerne življenjskim potrebam, kakor so plače. Sistemi družinskih doklad morajo biti pod nadzorstvom odborov, v katerih morajo biti tudi žene. Razpravljanje o tej točki je bilo jako kočljivo, zborovalke se niso mogle ujediniti za resolucijo in so odložile to vprašanje v nadaljnö' pro-ličavanje. Komisija za enake delovne pogoje je izzvala največ debat v časopisih in na zborovanju. Nekatere delegatke so zahtevale, naj se v delovnih poslovnikih uvedejo za ženo nekatere posebne odredbe, ki bi ščitile žensko silo, druge so pa bile mnenja, da če žena zahteva enake pravice z moškim, mora sprejeti tudi enake dolžnosti, čeprav so škodljive njenemu organizmu. Večina je soglašala s tem nazorom. Izjemo tvori seveda vprašanje noseče žene. Zakon bi pa ne smel prisiliti take žene, da stopi iz službe, ako misli, da jo še lahko vrši, le določen čas pred porodom in po porodu ji mora za- . braniti izvrševanje dela, a ji mora vedar dati plačo. Zaščitne določbe za mater delavko niso več predpravica žene nego zavarovanje otroka. Mati ima pravico do vseh olajšav, celo na predpravice, takrat, ko vrši najvzvi-šenejšo društveno dolžnost. Tudi s to točko se bo še bavil prihodnji kongres. Tuberkuloza dece. (Dr. France Debevec.) al ne pride vselej do tako dobrega uspeha, popolnega ozdravljenja" po prvem okuženju. Katere možnosti nastanejo v tem slučaju? Dvoje je mogoče: 1. Ali se okužena ognjišča za silo ograde s plotom stanic, do-čim bacili še dalje žive in ob priliki, zlasti če odpornost organizma pade, prodro ograjo in po sokrvičnih (limfnih) ceveh širijo bolezen po telesu; ali pa je or-• ganizem deteta napram klicam sušice tako slaboten, da v obče ne more stvoriti okrog prvotno okuženih mest (v pljučih in'bližnjih bezgavkah) diovolj gostega in čvrstega nasipa, temveč proces se brzo širi v pljuča sama, torej tja, kjer v dečji dobi STRAfj 314. . ŽENSKI SVET LETNIK IV. nagnjenost k tej bolezni navadno ni velika. V gornjem slučaju jiavorimo o prvem stadiju, v zadnjem o treljem stadiju dečje tuberkuloze. Nekaj podrobnosti o II. stadiju. To je najčešći izvid, ki ga najdemo pri oboleli deci. Rekli smo, da pride do tega stanja, če klice uidejo skozi prešibke stanične nasipe v sokrvico, ki jih po lastnih ceveh raznaša v bezgavke, iz bezgavk pa eventualno tudi v krvni obtok sam, ker se sokrvica končno vsa izliva vi veliko krvno dovodnico. Pripeti se potemtakem večkrat, da krožijo posamezni bacili jetike po krvi, kri pa obliva Vse telo, in poljubno nekje v telesnih organih se klice lahko zaustavijo, nakar nastanejo ondot slični procesi borbe proti kužnim neprijateljem, kakor smo jih opisali zgoraj. Kje se — v drugem stadiju — klice najrajše zaustavijo? Po različnih žlezah; brtonhialnih, vtatnih, pazdušnih, irebrušnih itd. Večkrat imamo priliko videti sliko dece z nabreklimi žlezami (bezgavkami), zlasti vratnimi; od teh bezgavk preide včasih proces v okolico, v podkožno tkivo in kožo in kadar pride do ognojenja, teče zelenkasto-rumen redek gnoj ven. Td je slika tkzv, skrofuloze, ali se v novejšem času iz upravičenih vzrokov ta izraz opušča. Poleg bezgavk zelo pogosto' obolevajo v drugem stadiju mrene: prsna trebušna, srčna, možganska, modna, nadalje zglobi in kosti. Tudi sluznice, zlasti na očesu in v srednjem delu. uha, so neredko pozorišče protituberku-loznih borb. Kakšne spremembee opažamo pri obolenju mren? Podobne kakor smo jih upoznali v prvem stadiju. Povsod, kamor dospe ena ali druga klica, skušajo mnogobrojne na lice mesta prihitele stanice obkoliti neprijatelja. Številne takšne stanične tvorbe morajo voditi do tega, da se v teh borbah prizadeti telesni deli, v našem slučaju mrene, zarastejo. Mrene pa so V zelo tesni zvezi s sokrivičnim ali limfnim obtokom, zato često opažamo, da po bacilih razdražene mrene propuščajo mnogo telesnega soka (ki se drugače iz organov odteka v limfne cevi in ponjih v krvni obtok). V takšnih slučajih najdemo — kakor pravimo — vodo v prsni, trebušni i. dr, votlinah. Podobno se dwgaja v globih. Tudi tu se nabere več ali manj vode, poleg tega naraste kot izraz obkoljevalnih bojev vse tkivo v neposredni bližini; takšen zglob je potem vretenkasto zatekel, koža je napeta, bledikasta, bolečine so zdaj bolj, zdaj manj izrazite. Oteklina ni vroča, temveč hladna kakor ostala koža. Lahko pride tudi do gnojnega razpada in takrat izteka gnoj'. Kakšna slika nastane, če oboli vsled tuberkuloze kost? Zopet zraste ovo tkivo okrog obolelih mest, pride do gnojnega razpada, skozi otvore v kosti in koži izteka gnoj. Takšni procesi so zelo dolgotrajni, Dočim^se na enem mestu tkivo celi in zarašča, se na drugih mestih razpad širi dalje, se gnoji, sem pa tja izpade košček izjedene kosti itd. Na očeh najbolj pogosto obolenje tuberkuloznega izvora je tkzv, ekce-matoza. Na veznici, ob robu ro'ženice se tvorijo male jedva s prostim očesom vidne skupine policijskih stanic, okoli njih je vse polno rdečih žilic. Dete j^ETNIK IV._ŽENSKI SVET_STRAr 353. drži takšno oko krčevito zaprto, se solzi, je boli. Svetloba oko samo draži. To očno obolenje se rado, zlasti V mladih letih, ponavlja. Jetika kože se imenuje lupus, ki z razjedanjem silno težko pokvari lepo zunanjost, zlasti na licu, kjer se najbolj često pojavlja. Dvoje najtežjih komplikacij dečje tuberkuloze 11. stadija je pa miliarna tuberkuloza in meningita. Prva nastane tedaj, kadar se naenkrat vsuje v krvni obtok velika množina bolezenskih klic; najčešće se to zgodi iz razpadajočih ognjišč v pljučih in v bližnjih žlezah. Te klice se potem naselijo po vsem telesu, vsepovisod se stvorijo številna kužna ognjišča, organizem v takšnem slučaju nima dovolj odpornih moči in ob visoki temperaturi in drugih težkih bolezenskih znakih otrok izbira. Meningita nastane tedaj, kadar klice okužijo možgansko mreno. V početku te težke komplikacije ni lahko spoznati. Otrok se prične nekako čudno obnašati, je pobit in razdražljiv, čez nekaj dni prične event, bljuvati, postane zaspan ozir. omoten, pojavi se potem zmešanost, nemir, škripanje z zobmi, vrat je otrpnjen, nastanejo krči po vsem telesu, končno se razvije ohromelost ter nastopi smrt. Kako se pri deci tuberkulozno obolenje spozna? Kadar so spremembe oćividne (otekli zglobi, bunkaste žleze, rane, iztekajoč gnoj itd.), navadno ni težko dognati bolezni. Največkrat pa je dečja sušica očem precej skrita, zlasti v 1. in II. stadiju. Vedeti moramo, da se končno vsak otrok okuži. Po 15. letu starosti so neokuženi slučaji že praV redki. Mimo I, stadija bo torej težko šlo. Želeti je, da se prva okužitev dogodi v času, ko je dečji organizem že bolj krepak, torej nekako med 6, in 12. letom, Pred 7, letom je telo še prešibko razvito, po 12, letu pa že prične doba pubertete, čas končnega doraščanja m dozorevanja, ko organizem potroši največ svojih rezervnih snovi za sunkovito rast, , ' Praktično najbolj pogosti so slučaji II. stadija. Kaio jih upoznamo? Dokaj težkrf. Zakaj na pljučih je izvid tako neznaten, da kužno ognjišče zamoremo opaziti šele pod Röntgenovimi žarki. Večkrat — ne vedno! — obstaja kašljanje, ki ima različne izvore; ali je nastalo vsled bronhialnega katarja, ali pritiskajo obolele in povečane žleze na bronhialne cevi, ali pa te žleze stiskajo živce, ki kašelj posredujejo. Obolela deca je mnogokrat bolj slabotna, bledikasta (vendar pa bledost še ne znači vselej tuberkuloze!), občutljiva, ima slabši tek, nemirno^ spi itd. Sumljivo deco je treba torej prav točno pregledati, poklicati event, na pomoč tudi Röntgen, ki pa v teh slučajih včasih tudi ne more dati zanesljivih rezultatov. V tretjem stadiju, ko poistcja razpad že v pljučih samih, je seveda izvid mnogo bolj razviden. Zdravljenje te bolezni? Tako obolelo deco je treba brezpogojno zdraviti, zakaj bolezen je sedaj še ozdravljiva. Borbo proti njej moramo pri- stran 516. ..............ženski ^'et j.etn1k iv. četi čimprej, kakor hitro se izvid ustanovi. Važno je, da damo otroka pregledati že ob prvih sumljivih bolezenskih znakih, V čem zdravljenje obstoja? Bistvo vsega lečenja je povečanje telesne udpornosti, imunitete proti tej bolezni, proti kužnim klicam, ki to stanje povzročajo. Imuniteta, specifična odpornost se ustvarja na sledeči način: Otrovni kemični produkti, ki jih izločujejo živi in mrtvi, razpadajoči bacili, podražujejo telesne stanice kot žive edinice organizma, nakar se vsaka zase stvorijo in izločajo protistrupe, ki nato krožijo po krvi in pobijajo neprijatelja oziroma onemogočajo vsaj njegove zle učinke. Čim bolj je telo zdravo, tem več lahko vstvarja teh prekoristnih kemičnih kompleksov. Prvi protistrupi se pojavijo koj po prvem okuženju in potem v večji ali manjši množim stalno krožijo po telesu. Zato tudi lahko vsako prvotno okuženje doženemo s cepljenjem s tuberkulinom (juha, v kateri se nahajajo strupene snovi jetičnih bacilov). Ker obstoja zdravljenje vsake tuberkuloze, zlasti pa dečje, v pove-čavanju imunitete, moramo dajati vse, kar pospešuje delavnost njegovih Stanič pri produciranju teh protistrupov. Telo je zato treba; 1,) Dobro hraniti; otrok naj je vse, kar lahko, ozircma posebno lahko prebavi; ne pozabiti na zelenjavo, sadje, v katerih se nahajajo koristni vitamini (posebne kemične substance, ki organizmu omogočajo pravilno potekajočo kemijo prehrane). Zato tudi priporočamo za tako obolelo deco uživanje ribjega olja (1—2 žlici na dan z juho, mlekom, limonado), ki vsebuje mnogo hranljive tolšče ter mnogo vitaminov. 2.) Otrok naj mnogo počiva. Med ležanjem telo troši prav malo svojih snovi, ki jih zato lahko upotrebi v borbi proti tuberkulozi. Najmanj naj takšna deca leži (v absolutnem miru in molčeč, najbolje da spava) 2 uri po kosilu, ko telo dobi primeroma največji del dnevne hrane, 3.) Otrok naj leži (se eventuelno igra, šeta itd,) na zraku, ako drugje ni mogoče, vsaj pri noč in dan odprtih oknih. Otrok naj se nadalje solnči in koplje (pri težji bolezni seveda ne!), Solnčni žarki, zlasti oni izmed njih, ki se zovejo ultravioletni, so posebno učinkoviti v podraževanju stanic, zlasti kožnih. Koža je najvažnejši organ za ustvarjanje zdravilnih protituberkuloznih snovi. 4.) Deco čim večkrat kopiji! Po četrt ure \ topli vodi (30-35° C), Masiraj kožo, ako mogoče z brinovim oljem. \ko na te načine (kopanje, solnčenje, masiranje) negujemo kožo, posp( šujemo obtok krvi, večamo apetit, pomirjujemo občutljive živce, 5.) Ostale metode prepuščaj veščim zdravniškim rokam. Kakšni so uspehi zdravljenja? Pomni: tudi potem, ko bolezenski znaki minejo, ne smeš prestati z opisanim jačanjem otroškega telesa, zakaj tudi po dolgih letih, ko organizem ob kakšni priliki oslabi, bolezen laliko na novo vzplamti. Rezultati takšnega sistematskega zdravljenja so prav dobri, samo mora lečenje trajati več mesecev, čim dalje časa, tem bolje. j^etnik iv. ženski svet strar 317. IZVEST JA PO ŽEDSKEM SVETU. zavedne žene, moderne v socijalnem in kulturnem pomenu. Italijanski ženski časopisi. Kot glasilo Na- Beograjčanke in občinska uprava. Dru-rodnega ženskega saveza v Italiji izhaja «ženski pokrei» je sklicalo v Beogradu «Giornale deli a Donna», ki je ne- zborovanje, na katerem so govornice kako sličen beograjskemu «Ženskemu pokre- nastopile proti prašnim cestam po mestu, tu». Urejuje ga trezna in priznam feminist- p^ zborovanju je odšlo nekaj zastopnic k ka Paola Alterazzi Benedittini. «L a Don- mestnemu županu in je zahtevalo, naj po-n a i t a I i a n a» izhaja kot mesečnik in pri- jj^rb; občinska uprava za izdatnejše čiščenje naša raznovnstno gradivo iz življenja žene v „lesta. V to . svrho naj odstopi automobile, Italiji. «La Donna», ki je bila izpočetka y ^odo jejno odpeljavali smeti in polivali prvi italijanski ženski list, se je razvila v ulice; v občinsko službo naj se sprejmejo izključno modno in umetnostno glasilo po t^jj jene, in sicer v one panoge, ki se nana-zgledu francoskega lista «Vogue». «Lide I» j^j,, „a čistočo in zdravje meščanstva, je eleganten salonski list s krasnimi ilustra- . žene. Po raznih držači,ami; ustanovila ga ,e sicer ženska, toda ^^ jjj bavi, da bi se kmalu le prešlo uredništvo v moške roke, «gospodična» in bi se uvedlo vendar se smatra se vedno kot ženska re- ^^ ^ ^^ ^^^ poročene in sam-VI,a m ,0 vidimo v slehernem elegantnem Nekatere so zahtevale, naj se nagovarja salonu. Tako ,e tudi na|vec,a zel,a gosposke ^ ^^^^^ polnoletna žena, ki je v Itahlanke, da bi videla sv0|0 fotografi,o v ali ki ima akademično izo-te, revl,l. hrazbo; druge so bile mnenja, da zasluži ta Gina Giannini Alessandri, žena z visoko naslov vsaka, ki je že v letih, tretjo so ga izobrazbo in plemenitim srcem, ki ima zahtevale za vse tiste, ki se samostojno premnogo zmisla za internacijonalno žensko jiyljajo ali morajo skrbeti za družino. Danke delo, je ustanovila izvrstno urejevan list gg p^ zavzemale pri vladi, da naj ,se sploh «La rivista dell'Assistenza per l'Inianzia, la odpravi naziv «gospodična» in na) se nago-IWaternilä, la Vecchiaia», ki prinaša članke varjajo kot «gospe» vse osebe ženskega o zaščiti deteta, materinstva in starosti. ^ spola, samske ali poročene. Neđ:ivno je dan- Zdravnica dr. Elena Fambri izdaja «L' I- ^j^a vlada ugodila tej zahtevi, giene d'o g g i» ilustriran mesečnik, ki ^ Ameriki iso pred kratkim sestavili šta-streml po sirokl propaganai^ zaravstven n nesreč povzročujcjo autonio- navodil, zlash med onimi «lo,i ki se malo j^.j. p^. ^^^ ^^ označili, je li zakrivil zmeni,o za higi,eno. Ima vec oddelkov: hlgl- ali ženski šofer. V Ameriki ,ena v šoli, pri sportu, po gostiln,nh, pri de- zaposlenih jako vehko žensk kot tetu v tovarni itd, šoferke. Izkazalo se je, da je prav malo ta- .Vita femminlle» izda,a znana pi- .lujajev, kjer bi bil auto povozil koga yoboritel,ica za žensko kulturo Ester Lom- ^„d^tvom šoferke, V tej stroki so nam- Dardo. List obsega sestavke o vsea sodobnih j^gube vprašanjih, ki zanimajo m bi morala zani- i^^j^^^ti duha tako hitro kakor njih moški mati ženo, živečo z duhom časa. tovariši «La C h i o s a» genoviski ženski tednik, - je izhajal pod uredništvom pisateljice Fla- MATERIDSTVO. vije Steno. Načela tega lista so bila strogo ,„„i„„.(l katoliška in v feminističnem pogledu kon- Ali vphva starost _rodlfeI|CV na imoznostl servativna. Urednica je nastopala med dru- m znaca, otroka? _ gim odločno proti uvedbi ženske volivne Včasih so priporočali, naj se liud,e zenijo pravice. Vendar je bil list v ostalem glasilo zgodaj, da bo novi zarod zdravejši. .Moderna moderne dobe in je bil med žemstvoin silno znanost pa odsvetuje premlade poroke, ker priljubljen vsled neke svoje posebne ženske ni organizem mlade matere in očeta dovolj prisrčnosti. Lani pa je Flavia Steno predala zrel, da bi mogel roditi močnega potor.ica. list fašistovski stranki; dasi urejevan po Neki ameriški zdravnik, ki je znan kot velik večini od moških, ima vendar še vedno zna- učenjak v znanosti o podedovanju, je preštli- čaj ženskega lista. diral, kakšne roditelje so imeli veliki možje «M o n d o f e m m i n i 1 e» je začel pred- v zgodovini in kakšne tudi veliki zločinci, lanskim izhajati v Trstu. Bavi se pretežno s Na podlagi temeljitega proučevanja je prišel stvarmi, ki zanimajo povprečno modno žen- do zaključka, da imajo otroci tem več upa- sko in niti oddaleč ne dosega ženskih listov, nja na vspehe v svojem bodočem življenju, ki izhajajo drugod v Italiji in tso v resnici iz- čim zrelejši sO bili njih roditelji ob rojstvu stran 356.___ženski svet__LfTNIK tv. Za lo trditp navaja omenieni zdravnik Pljučno krvavenje. Če bolnik krvavi iz mnogo slučajev od starejše do najnovejše pljuč, ga je treba najpreje sleči ter ga spra-zgodovine. Ob rojstvu navedenih oseb so viti v postelja. Moramo ga položiti tako, da stariši prekoračili 30. leto. Tudi mnogi slo- leži s privzdignjenim zgornjim telesom. Na veči pisatelji, umetniki, glasbeniki so imeli prsa mu denemo obkladek z ledom, ako roditelje, stare preko štirideset let; mnogo Lega ni pri hiši, pa v kolikor mogoče mrzli je celo sinov peldesetletnikov. vodi namočen obkladek, katerega je treba Na drugi strani pa je omenjeni zdravnik neprestano ožemati v vodi, da je čim mogoče dognal, da je bilo 90% zločincev na vsem vedno mrzel. Na jezik deneš bolniku za ka-svetu rojenih od starišev v njihovi mladcni- v^lio žličko suhe kuhinjske soli. Če je bolnik ški dobi! Ta dokaz se zdi v resnici istrašen, ^aprt, je treba takoj odpomoči ali s klisti-Po mnenju tega učenjaka so otroci mladih ^^ pa se mu da žlica angleške soli starišev nagnjeni k slabemu, zato posne- (S«nke soli). Zelo važno je, da bolnika po-majo v mladosti le slabe strani svojih mladih miriš ter mu preprečiš vsako razburjanje, roditeljev, a za dobre niso dovzetni, in tudi —n— mladoletni istariši sami so še neumerjeni in Potenje. Najbolj se človek poti pod paz-«hravl, kar se podedu,e na zgodnle po- duho. Zato je navada, da ,si prišijemo me ženske na rokave pod pazduho podloge iz 3. Prvi zanesljiv znak nosečnosti je bljuva- gumija ali iz drugega neprodirnega blaga, nje; že zjutraj, ko se noseča žena dvigne, jo ^moči obleke ter je s tem v mno- vznemirja še prazen želodec, ali pa takoj po Sih slučajih ne pokvari. To postopanje pa ni zajutreku. Ko je želodec izbljuval, se tudi priporočljivo, kajti pot, kateri ne more izvrne normalno stanje in se pojavi tek. Ako blapevati, se vleže na kožo in povzroča sr-se želodec ne izčisti, občuti naseča to bo- benje. Ker se zalo praskamo, se prav lahko lestno stanje vse dopoludne. Mnogim se vz- ranimo. Potenje se s tem še poveča. Zato ncmirja želodec že ob duhu gotovih jedi ali ^^ podložijo rokavi pod pazduho' z bla-pri vsaki jedi. gom, katero vsrkava pot ter se lahko več- Ako se bljuvanje ponavlja vsak dan in dalj ^ f.y^® d™ P^r^ časa, ošibi telo, jedi se prigabijo, a oglaša se "P"™" "P»' da jih lahko visak dan mcnja- neprestana žeja. Vse to vpliva na dušno raz- "^'O " Per^mo. Potenje si zman,šamo, da položcnjc, nevolja rasle. Če so le bolesti J'?®*' ^an izpiramo pod pazduTio z vodenim združene z omotico, zamore bili položaj zelo , vode m kisa), ah pa z vodo, v nevaren; povzroči prav lahko izbacitev plo- raztopimo zlicico boraksovega praška, da — splav, —"— V drugi polovici nosečnosti izginejo navad- izpadanju las. 200 g kolinske vode, no ti pojavi, a zamorejo biti usodni, ako se ™ ,8 «arega ruma 1 g pilokarpmovega ni- bljuvanje nadaljuje vas čas nosečnosti. ® ^ kantaridne tmkt^are, 10 g klorali- - 1 ^ , u r ■ ■ ^'^■veSa nitrata, 10 kapljic Santal-ekscena. 30 Razvajene zene z bogato prehrano, ki si g fioravanti, - to zmes daj pripra- mnJl,^ h ^^ ; P" lekarnarju in zdi se, da res dobro man; mesa in alkohola, a vec premagovanja pomaga v spolnem uživanju, da se izogne neprijetnim „ ,' , . telesnim občutkom. """n orgcem na obrazu. Masiraj Pripomočki ob bljuvanju; dušikovo vodo (acqua »11 - ,. ,.,,,„. , . ossigenata), v katero si kanila nekaj kap- Mlacen kllsfir, mrzli obkladki na žcIodec; Ijic limonovega soka. Rosandra. tudi po žlički zaužit čaj tavžentrože vpliva -- pomirjevalno. Hrana bodi priprosta, zauživa KIlHINla naj se večkrat, a v malih količinah. Pomirje- . rvUUllMJrt, valno vpliva po požirkih pita mrzla voda, Olupljene ali cele slive v kisu. Vzemi vo- tudi voda Selter in kislasto a zrelo sadje, de in močnega vinskega kisa ter toliko Bljuvanje izostane tudi, ako se zaužije zajur sladkorja, da bo okus pikanten, kiselkajsto trek v postelji, a se potem še nekaj časa sladak, tekočina pa, ko jo pokušaš, ne go- poleži. (Iz «Materinstva»). t^a vodena, tako nekako gosto teko- ča. Naloži v precej velik kozarec slive, HIGIIENA olupljene ali cele, pa jih polij z vrelo te- f ■ kočino navedene mešanice. Drugi dan odlij. Želodčnim slabostim vsled prenapolnje- zopet prevri tekočino in ohladi popolnoma, nega želodca najlažje odpomoreš s lem, da pa jo zopet nalij na slive v kozarcu. Nato povzročiš^ bljuvanje. V to svrho zavžij naglo zaveži in spravi za zimo. Prav dobro je, 1 ali 2 žlici navadne kuhinjske soli (najbolje če priliješ nazadnje, predno zavežeš, še za je morske ali pa 1 ali 2 žličici gorčice [že- 2 prsta alkohola. Ohrani se pa tudi brez nofa.) Želodec se takoj izprazni. Pri zavžitju tega, le da jc vinski kis dober in pristen, soli moraš takoj popiti kozarec vode, da ti Kako porabimo beljake, ki so nam ostali izplahne sol v grlo. n— od porabljenih rumenjakov? Trd sneg iz 6 j^ETNIK IV. ŽENSKi SVET STRAr 319. bcljakoY, v katerega vmešamo 100 g moke, GOSPODINlStVO. 100 g sladkorja v prahu in malo limonovega soka ter 100 g svežega, surovega masla. Hi- Prav staro srebro prehuliaj v fro, dobro vgneteno ter pečeno v ne pre- vodi iz vodnjaka, v katero daj praška od hudi pečici kakih 45 minut. Prav dober rdečega vinskega kamena in kuhinjske soli; čajni biskvit. te vzemi še enkrat toliko kot karana. Ko to kvrsten kruhek. 2 eeli jajci zmešaj s 50 g favre, daj notri srebrnino, katero preje ne-sladkorja v prahu, polagoma prideni dve koliko pogrel. Tako kuha, četrt ure srebr-žlici mleka, 100 g bele moke ter 50 g suro- «no- Poslednjic se v mrzh vodi vm- vega, raztopljenega masla, - Nazadnje ^kega kamna m srebrnino is scetko odrgni. ugLtiše paketka pecivnega praška. Peče , S r e b r n a p o s o d a. Kellhl za mehka še kake K ure (prvi ^^ ure pokrito). se snažijo z vmskim cvctom. Tudi „ . , / , 1, . 1 nr. ^ zveplem madeži se odpravilo s srebrne po- Zavitk, 200 g sladkorja v prahu, 90 g ^^^^ ^ Krožniki, tase se moke, 100 g surovega masla m sneg iz 4 ^ cvetom. Dobro je beljakov polagoma ugnetaj ter razvaljaj v jü, 4 „^e v milnico, večkrat že kvadrate, približno 10 cm velike, ter speci v . alaba.stro- ne prehudi pecicl. Ko so se vrocl. Jih odloči ^^ (prašek), gips in jeisih ter namaži od povoščene plosce ter Jih ovij okoli va- p^^^j^ ^^ p^^ Ijarja, da postanejo pravi zavitki ^^ odlepiš mažo, Povrh še IKosandaJ. ^lesk z drgnjenjem z otrobi. Prav Kostanjeva torta. Mešaj pol ure 6 rume- lepo se sveti srebro po Otrobih, njakov in 14 dkg sladkorja, potem prideni p „, , j . „ „ i okivirii križi in 14 dkg pretlačenega kostanja 5 dkg prese- 1 e s e n e ' r e c^ NaraUo janih drobtin in ,sneg 6 beljakov. Pečeno ^ ^ torto prevleči z hmonovlm ledom. ^ p^p^j.;^^ ^ PunS- Vzemi 60 dkg isladkorja ter ga polij mrzlo čisto vodo. Če je zatemnel okvir vsled s % 1 vrele vode. Temu prideni precejeni dima, vzemi žganje. Delaj naglo, ne drgni sok 4 pomaranč in 2 limon, nekoliko limo- močno in izperi. novih olupkov in pol vanilije. Potem dolij Sledeče navodilo še priporočam: Zmešaj na 'A 1 vode kuhanega močnega čaja (vre- Hmonovega soka, malo sode in apna v prah lega) in pol kozarca ruma. Punš serviraj v štolčenega in presuši na solncu. Potem zopet kozarcih ali skodelicah. Rum v stekleničici stolci v prah in spravi v stekleni posodici, mora biti na razpolago. Xo je prav dobro čistilo za zlato. Mandeljeva torta z vinom. Mešaj pol ure Krtačo za lase očistiš, ako položiš preko 6 rumenjakov in 7 žlic sladkorja, potem pri- miznega roba časopisni papir ter ga z eno deni 14 dek olupljenih zmletih mandeljnov, jjj^i, z drugo roko pa potegaš 3K dkg z vinom napojenih kruhovih drob- g krtačo ob papir na robu mize, dokler se tin, nekaj zrezanih limonovih olupkov, sneg pozna umazana od krtače, Opereš pa kriz 5 belajkov in 7 dkg moke. Pečeno torto tače le na način, da se ne zmoči les, na prevleči z ledom, katerem so pritrjene ščetine. V posodi pri-Telečja pečenka z jajcem. Vzemi kos te- pravi toliko tople milnice, da ne seže do letine brez kosti ter Lvij v sredo trdo ku- naj lezi tako dolgo v tei imlmci, iBuiue urtz Jioan i^-i ^ a. , j„i«„;i da se umazano loči od šcetm. Splakuj jo hana olup jena cela jajca (po dolzmi) ter s potem sešlj me,so z belo nitko,, m speci pe- P ■ ^^ čenko. Ko jo pečeno razrezes, ima vsak kos ^ f f pečenke v sredini jajčno rezino. Ta pečenka ^^ je prav okusna in tudi lepa za serviranje. Da likalniki ne zarjave, jih tople namaži . , . . n 1 1 - 1 1 ^ z stearinom, za kar lahko porabiš koščke Okusni keksi. Predno denes kekse v pe- ^^ čico, jim vtisni v sredino polovico izlušče- ' . . , nega oreha ter jih potem speci. Da dobiš Notranjo stran železne kozice očistiš, da več različnih oblik, daj na druge pečene se ti bo svetila, ako jo drgneš z vročo soljo, kekse v sredino male kujjčke marmelade. l^y^ino, mazilo za pod, V posodo, katera Tudi lahko stisneš po dva keksa z marme- ^^ zapira (da bencin ne izhlapi), lado skupaj. Druge zopet prevleči s čoko- ^^ drobne kosce 13 dkg rumenega ladno glazuro ter vtisni v sredino cel olup- priUj litra bencina; to mešaj Ijen mandelj. Lepo zložene v vrstah jih ser- ,,(,jkrat na dan tri dni zaporedoma, da se viraj k čaju. peni. Pri tem se ogibaj ognja, kasneje je Jabolčni pire. Olupljena zrezana jabolka tudi nepotrebno mazilo segrevati, ker osta- kuhaj s sokom iz polovice limone in sladkor- ne vedno mehko. jem, da se razpuste. Potem jih pretlači skozi Namaži deščice s tanko plastjo in sito in prideni nekoliko maraskina. osvetli s ščetko in krpo. stran 320. ženski svet lftnik tv. Dobra lastnost tega mazila je ta da ta Trgatev znači tudi Makedonce.-n praz- poscl lahko opravijo najnežnejše roke brez mčne dneve. Ko začne grozdje zoreti (šare- vsakega truda, ker se deščice hitro in jako niti se), po,staviio čuvaje, kateri imajo svoje svet,,o Gorcnia količina zadostuje za tri posebne kolibe v samih vinogradih. Za trga - sobe skoro za pol leta. Tudi pohištvo se s ve vlada med vaščani svečano razpoloženje tem mazilom dobro in lepo osvetli. Dan trgatve objavi pop za eelo občino Ta IZ NAŠE SKRinjE. SLl^^rod^vrilLnja in ^/itirmlj^^^^^^^^^ Makedonci. (Nadaljevanje.) Icolovozih in klancih škripljejo vozovi s pol- žetev. Ob žetvi gredo kmetje drug dru- nimi brentami in koši, z vozniki in otročaji demu pomagat. Ako je na pr, pri kom žito V okolici Struge in Ohrida imajo še staro prej zrelo, gredo k njemu v žetev vsi fantje trto, katero poznamo pri nas samo se po in dekleta iz cele vasi. Na polje se odpravijo pripovedanju naših starih Kraševcev. s prvo zoro. Mirno in tiho. Šele ko vzplamti Z grozdjem se začBe na Ohridskem jezeru mlado .solnce, zaori iz mladih grl žetvena tudi ribji lov, čas, ko poetrvi ležejo pesem, katero spremlja gromovito bobnanje. jajca. Vsak najmanji južni veter dožene Pesem poje o solncu, žitu in polju. Prošlega ogromne količine rib v Crni Drim in na leta me je očaral tak prizor v nekem selu obale jezera. Poleg postrvi so znamenit,; blizu Struge. V trenutku, ko zagore na njivi tudi ohridske jeguljo. Največji ribolov se prvi solnčni žarki in zaori pesem, se polasti vrši v Strugi. Crni Drim je takoj izpod nie- vseh vaščanov prešerno veselje, da staro in steca čez in čez pregrajen z gosto zabitimi mlado vriska in poje. Iznad gora veličastno koli tako, da ne more ni jedna večja riba vzhaja solnce in zlati bogata pšenična in rže- pobegniti. Na sredi teh pregraj stojita na polja. Ob potu gori mak z velikimi cve- kolih dve kolibi. Vs; pregraja je tovi, pod nebom žvrgole škrjanci in zdi se ti, lako, da propusti vse ribe v kolibo, katera da prepeva zemlja in nebo najvišjo himno je ravno tako ograjena s tankimi koli. Ribe solncu m delu. Na njivi pa pridno žanjejo, pridejo na ta način v past, iz katere ne mo-fantje vežejo snope ter nagajajo dekletom, rejo več zbežati. Tu se vrši ribolov kaj pri-a one vračajo milo za drago. Zraven so tudi mitivno. Ribič ima tako mrežo kakor n. pr. stan, kateri pazijo na čast in dostojnost mla- olroci za metulje, samo da je velika in pridih delavcev Ako ne požanjejo prvi dan, trjena na jak kol. zadrži gospodar dekleta pri sebi na večerji __u; --t - t i x in prenočišču. Globoko v noč pojejo in pi- ''■I"" i loP'"» „„5„t„ ,„„i:„ noci nalovilo od tri do vec kvmtalov postr Ko je že vse požeto, zmelje najmlajša "j) J^X^v enska r,ri hiši np nijvi V ™ )egul|, Cetudi Je ribolov v drzavm oblast , love vendar otroci, man;šl in večji, ob obali plitvega Drima na svojo roko s oskami. ženska pri hiši na njivi pšeničen klas. V usta vzame zrno s požirkom vode tako, da zrno plava v ustih. S polnimi usti vode nese „ , . žena zrno domov v amb ar fkaščo). Sprem- Oska |e podobna trorogljastim vilam, samo Ija jo nagajiva mladina in klepetave žen- "^^ so roglp krajši m na koncu oboroženi s ■ske, katere jo dražijo in izpraSujejo vso pot, PUJ^co. Kadar se nba udari, ne more več -Ako ima železno voljo, ga vendar prinese PobeŽnifi. Ta naprava se vidi na starem rim-srečno domov. Pravijo, da je to zrno dobro denarju ali na kakšni sliki; bog Nep- sredstvo proti milim, moljem in drugim ^ "'pkah tako žezlo. Na jezeru sa- škodljivcem žita v kašči Izraža obenem tudi ^ pravimi mrežami, ali n,ih ves trud, s katerim se žito pridela in ob- P'®" nikdar tako bogat kakor pri kolibah, enem nemo prošnjo Bogu, naj delo blago- Spomladi, ko narastejo vode, prestopi iz slovi. Stare žene na njivi spletejo nekoli- ^ močvirje; ko pozneje izplabne, ko vencev iz žitnih klasov in kadar sePU't» za sabo velike količine rib, posebno vračajo z njive, jih nosijo otroci na glavi, «arpov in klenov. Za lov na ribe z oskami Potem dobijo mesto v hiši nad ikono (kip tj'ti človek sila gibčen in uren, v tem svetnika ali Matere božje). Žito mlatijo s odlikujejo Stružani, Struga se je od nek-cepci kakor pri nas, mlatiči so štirje ali dva, P^ 'i® najnovejšega časa prehranjevala samo s to razliko, da tu mlatijo na gumnu, f ribami in trgovala z njimi po zapadni Ma-to je pod milim nebom. Ječmen in pšenico kedoniji. Ravno tako Ohrid, samo v manji mlatijo navadno z živino. Na dvorišču napravijo krog iz snopov, V sredino zabi- Kadar se bere koruza, nf poseb-jejo kol, za katerega privežejo konje ali nih navad. Samo kadar koruzo ličkajo, po-vole; včasih tudi kravo in konja. Žene obra- magajo fantje in dekleta, veže jo pa vedno čajo in tresejo snope, gospodar vodi delo. kak stari ,stric. Obenem si -pripovedujejo po-Po mlatvi se družina pogosti is pito ali sirovo vesti o junaških pohodih njih vojvode in na-gibanico ali s sladkišem. (Nekaj lakega ka- rodnih junak,ov. Povesti in razne šale zali-kor naši štruklji, samo da je pečeno). Vse. vajo z novim vinom. (Dalje prih.) dobro zahjejo z vinom m rakijo. Mara Husova. lE[ll5M5L«ll«illtLnB OTROŠKO PERILO" Navodila za krojenje, šivanje vezenje, vsakovrstnega perila, za otroke od dojenčka do 14. leta. Knjižic» ie bogato ilustrlrami. ima 1 prilogi z 26 različnimi kroji in mnogimi risbami ara vezenje. Narota se pri Uprajl Žen. Sveta' v Trstu in v Ljubljani. Cfena za naročnice ŠvBia» L 3 50. oz. Din. 12 — za ostale in v razprodaji po knji-oarnah L 4'50 oz. Din. 16 -. ~ Vse risbe so nporabne tndi za perilo odraslih, za posteljno ia drugo perilo. Čevljarnica Fercessin MSkmM M mflimr«*»! rizstnl »-«m»! t „Biilwn <1 s"» trtmi«" trst . VI» OfuaepM Caprln S pri Sw. JofcetHi - TRfT Kdor iiSe obuvalo ceno a vendar lepo ta bo pomislil niato, ne kupil kar na slepo In Sel bo k „FORCESSINU', ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al" bogatinu — najbolj^ čevlje daja . . . PoStnlM pUi{«u v sttmini. '♦♦•♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦■i »♦•♦♦♦♦♦♦♦o I Vmila itisj) «iiR, la filnrin I Jakob Perhauc uitinOTttani l«ta 117« I Trst, Via Xidias 6, elef.2-3€ Vtdno v Mtogi in po ceDa^l rz^-tii vsal:« kon-kuretic«: pmien iitrsti tropinovcc, kr«Jbi bri-B)«v«c, ta kranjski ilivov&c. — LdstJii izddki: iamei« »in», iimpMjec, ivmtii iwaUi r«toik, ^ Lacrisu CriKti in draga. Sptsdfitleti: J^jfji ^ koAjak ia Cr«ma nunali let rAznovritai iifcetlu fincnniltniO I Obmite se '/Miipno v l]U3|IUIIinilS I trgovino Jestvln. ko-ioitijal vin likerjev V ULICI OllILIA 29. Poslr^ba točna. — Priporoča se udaiii VEfCOSLAV PLESNI^Afi. UNDERWOOD PORTABLE Neobhodno potreben v vsaki hiiSi, Najboljši spremljevalec oa potovanju, zeio praktičen v vlaku in na piuniku. Opremljen s Upitam] za slovensko pis»*o. Tehla «etfti-no ia stane polovico navadnega pisalnega stroja, mcfJtem ko iz-vižuie isto delo. —'Žaklevajtepo-■ nüdtm s ceniki, PlaSllne olajSive. C. a. MOHOViCH, Trst VIA MflZZINI 17 Za vsako sprejemno ceno prodajam klobuke, slamnike ter vse potrebščine za modistke MINKA HORVAT, modistka, LJUBLJANA, Dalmatinova ulica 10/11, . UMETNIŽKI ZAVOD ZA ROČNO VEZENjE MILENAZOR-JEŽEK LJUBLJANA, STRITARJEVA ULICA 7/1!!. VSE VRSTE BELO IN PISANO VEZENJE. FILET - KLEPTANJE. MONOORAMl, AŽURIRANJE. - ZASTORI POSTELJNI PRTI. - LASTNI ATEUE ZA RISANJE ŠABLON. GENE ZMERNE. - POSTREŽBA TOČNA. ZOBOZDRAVNIK DiD.SARDOČ «»eciia^st z* mrta* t» s*bae b«leaal. »erfdw, u Ulklki ima svoj aimbulatorij v TRSTD, Vta M. R. Imbriani iL 16/1 (rm ria s. GimaSJ