Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
na dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* #
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
Upravništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K ö-30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse clrnge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 148.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 3. julija 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Vabilo na naročbo.
Slav. p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo zopet ponové.
»Narodni Dnevnik1
velja za avstro-ogrske dežele:
celoletno.....K 25—
polletno.....„ I2'50
četrtletno.....„ 6 30
mesečno.....„ 210
Za Nemčijo:
celoletno......K 28 —
za vse druge dežele in Ameriko: K 30 —.
Naročnina se pošilja vnaprej.
Upravništvo „Nar. Dnevnika".
Angležki finančni načrt ali budget.
IL
Kako pospešiti razvoj narodnih virov.
Za poljedelstvo stori angleška država mnogo premalo ter zaostaja v tem obzira za marsikatero majhno in ubogo državo. Lloyd George poziva poslance, naj primerjajo angležki proračun s proračuni teh držav in upa, da jih bode sram, „te kratkovidne, umazane štedljivosti, s katero izdajejo male svote denarja za povzdigo in opogumljenje poljedelstva v naši državi. Mi ne pridelujemo na svoji zemlji niti z daleka toliko, kolikor bi nam naša zemlja lahko rodila. Večjidel one ogromne množine poljedelskih pri-
delkov, mlekarskih produktov, sadja in lesa, katere sedaj uvažamo iz tujine, bi lahko pridelovali doma, da, morali bi pridelovati doma.'1 George pravi, da bode zato združil vse te različne male podpore v en sam velik fond, ki ga bode imenoval „razvojni fond'' in kateremu bode letos dodal še 200.000 funtov (4,800.000 K). Ta fond se bode uporabljal za pospeševanje načrtov o razvoju virov državnih- dohodkov. V ta namen bode podpiral znanstvena preiskovanja v poljedelski stroki, vzorne kmetije, zboljšanje živinskih plemen, razširjal bode poljedelsko šolstvo, olajševal prevoz poljskih pridelkov na trge, pospeševal zadružništvo, s kratka podpiral bode vse, kar bi moglo zvabiti delavce na deželo posebno bode podpiral ustanavljanje malih kmetij in reklamacijo neobdelanih in neobzidanih zemljišč za poljedelstvo. Zopetno poselitev dežele bi mogla s pridom izvesti samo država. Državo morajo voditi pri nje investicijah dalekosežnejši cilji nego posameznika. Poselitev zapuščenih in obožanih delov državnega ozemlja morda ne bode vrgla državnim blagajnam takojšnje povrnitve njih izdatkov, toda neposredno obogatenje državnih virov državo več ko odško-duje za vse navidezne in neposredne zgube. Kdor križem prepotuje Anglijo od severa do juga, se bode čudil, da je v tej mali deželi toliko opuščene in puste zemlje, katero bi povsod drugod skrbno obdelovali ali pa vsaj pogozdili. Anglija prideluje dandanes manj živeža ko pred 1000 leti. Te miljone hektarjev zapuščene zemlje bode treba zopet poseliti in obdelati.
Misliti bo treba tudi na pogozdovanje v velikem stilu. V tem oziru je Anglija zaostala za vsemi drugimi civiliziranimi državami. Go-
zdovi znašajo v Belgiji 17%, na Nemškem 20%! v Veliki Britaniji pa samo 4% državnega površja. V gozdarstvu je zaposlenih na Angleškem 16.000 ljudij, na Nemškem pa 200.000 družin! In vendar je zemlja in podnebje na Angleškem vsaj tako ugodno za šu-marstvo ko na Nemškem. George obljublja organizirati pogozdovanje v velikem stilu in izvesti vse študije in poskuse, ki so potrebni, da zasigurajo podjetju potrebni uspeh. Ko bo izveden ta načrt, bo ljudstvo imdo več boljše in cenejše krme kot jo ima dandan°s: „Vsak hektar zopet obdelane zemlje, vsak hektar intenzivnejše obdelane zemlje pomeni toliko več zdravega in produktivnega dela; pomeni več hrane — cenejše in boljše hrane za ljudstvo". Svota, katero določa vlada v ta namen, se oode zdela neprimerno velika, posebno še zato, ker bi bil večji del izdan za poskuse. Vlada se ne bode posluževala posojil za izvajanje teh načrtov, temveč davkov. V ta namen predlaga Lloyd George, naj pripadejo razvojnemu fondu vsi nepričakovani poviški zemljiške rente, kakor tudi vse one vsote, ki so dosedaj avtomatično pripadale amortizacijskem fondu za likvidacijo dolgov. To bode tvorilo reservo za one vsote, ki so bile potrošene po predlogih komisij pa pod vodstvom parlamenta v prej omenjene svrhe.
Lloyd George reklamira del ne-zasluženega vzrastka na ceni zemljišč v mestnih občinah za splošnost ali državo. Zemljiške cene v mestih in okolicah rastejo v tej meri, kakor se razvija trgovina in obrt v mestih. Zasluga za ta vzrastek gre v polni meri skupnosti mestnega prebivalstva, dobiček pa vtaknejo do zadnjega vinarja lastniki zemljišč v svoj
žep! Ti dobički so ogromni ter je skrajno krivično, da se stekajo v žep posameznikov, ki jih nikakor niso s svojim delom zaslužili. Vstvarila jih je občina „ta čas, ko so oni (lastniki) spali", kakor pravi John Stuart Mili „Je-li to preveč, je-li nelepo, je-li nepravično, ako bi parlament zahteval od teh srečnih lastnikov posebni prispevek za obrambo države in za soci-jalne potrebe onih nesrečnih obči-narjev, kateiih žulii so toliko prispeli k preobilici, katero oni vživajo", vpraša George.
Posledice dosedanjega sistema vidimo na preoljudenih mestih, v slabo-zidanih, nezdravih hišah, brez vrtov, brez solnca in zraka. Škoda na zdravju prebivalstva se ne da niti ceniti. Ta nadloga se širi celo po vaseh v bližini mest. Temu treba napraviti konec. — Lloyd George predlaga, naj se predvsem cenijo vsa zemljišča po vsem kraljestvu ter vknjižijo njih cene. Pri vsakem nadaljnem prenosu na temelju kupne pogodbe plača se državi 20% od vzrastka cene v primeri s prvotno cenitvijo. Pri prenosu realitete vsled smrti lastnika se ta na novo ceni ter plača državi 20% od enega vzrastka cene, ki ni navstal vsled dela ali troškov lastnika ampak samo vsled po-množitve mestnega prebivalstva ali iz katerega koli druzega razloga. Da bi se pa zaprečilo preveliko nakopičenje in stisnenje mest na majhen teritorij, ker bi lastniki zemljišč ne hoteli prodati svoja zemljišča v okolici, nalaga George poseben davek v zne-sku pol pennyja (5 vin.) na vsaki funt (24K) vrednosti nepozidanih zemljišč. To bi bil v resnici davek na nedozidane hiše na onih zemljiščih, ki so postala vsled bližine mesta stavbišča, katerih pa njih
LI STE K.
tzlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 83
češki spisal Svatopluk Č e oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
Za duhovnikom pa je jezdil na krasnem belcu enooki poveljnik taborski, pod zastavo s kelihom, ki jo je nesel neki brat, kateremu so sledile bojne trume taborskih in praških vojščakov.
Grozen in hkrati veličasten je bil pogled na ta posebni sprevod, na to živopisano zmes raznovrstnih oblek in halj, do sedaj s prahom pokritih in s krvjo oškropljenih, na te navdušene in v zmagovalni radosti žareče obraze, na to množino okrvavljenih sulic in čepov, ki so se ježili in streljali nad valovi vzburkane žive reke, iz katere so odzivali brenčeči zvoki orožja, trušč korakov, rezgetanje konj, pesmi in radostni kriki in se spojili z zvonenjem praških zvonov v eno, veličastno himno radosti in slave.
Središče najšumnejše proslave je bil brat Žižka. Mladenke so metale sveže ^opke cvetlic pred njegovega konja,
matere so dvigale visoko svoje otroke in jim kazale božjega junaka, starčki so ga s povzdignjenimi rokami blagoslavljali, vrisk in hvala mu je hrumela od povsod.
. Prav blizu trume, kjer je komaj stal na nogah najuesrečnejši, nehoteči udeleženec tega slavlja, naš ubogi, vklenjeni Brouček, je vstavil Žižka za tre-notek svojega konja in je zaklical s svojim priprostim, vznešenim, zvonkim glasom, iz kater, ga je zvenela moč Čistega in globokega ognja in resnična pobožnost: „Mili bratje! Ne hvalite mene ampak onega, pred katerim smo vsi le prazen nič. Milostljivi Bog je kaznoval z našo slabo roko svoje in naše sovražnike, nasprotnike svete resnice in našega jezika češkega in slovanskega. Vsemogočni gospod, sveta naša zaščita, je podrl in stri njih ostudno ošabnost. Njemu bodi zatorej čast in hvala na vekov veke, amen!"
„Amen, amen!" je zagrmelo okoli kakor eden glas.
Tu je padel pogled Žižkin na vklenjenega gospoda Broučka.
„Kakega ujetnika imate tu ?" je vprašal.
„Vjeli smo ga v mestu", je rekel
vodja jezdecev, „kjer je klical, da je Nemec papist. Izgovarjal se je, da je klical tako iz strahu, ker nas je imel po upljenjenih zastavicah s križem za nemške križarje. Govoril pa je, da je Čeh in husit in se je sprva izdajal za Pražana, toda ko smo ga hoteli peljati v mestno hišo, je zopet pravil, da spada k Taboritom zato smo ga pripeljali k tebi, da bi ga sodil sam.
Eno oko taborskega poveljnika je vprašujoče počivalo na ujetniku, žila na čelu Žižkovem se je nabrekla in njegov mogočni glas je zagrmel: „Ha, nisem ea spoznal v tej našemljeni obleki! Poglej, brat Hval, ali ni to oni hinavski izdajalec, ki smo ga včeraj po boju na Špitalskem polju sprejeli medse in ki je danes, v trenotku najtežjega boja mevžasto utekel iz Vitkove gore!" „Res, da je!" je dejal Hval iz Mahovic, ki je jezdil v sprevodu za Žižko.„Niti spoznal ga nisem prej v teh dvornih capah. Ta lopov je preslepil včeraj z nesramnimi lažmi mene in duhovnika Korando, da smo ga sprejeli med brate. Trdil je drzno, da se je skupno s Pra-žani pošteno bojeval na Špitalskem polju ii da se je vrnil po mnogih letih iz tujine, da bi pomagal rojakom v tež-
kem boju. Danes je najlepše dokazal svojo možatost na Vitkovi gori in kdorkoli ga le v tem trenotku pogleda, takoj spozna, kak junak da je! Haha!
Oči vse množice so počivale z gn ju-som, nevoljo in jezo na jetniku, pre-čudno oblečenemu, ki ni imel v tem trenotku res niti trohice vitežke vna-njosti. Bil je bled kakor kreda in se je tresel po vsem životu kakor topolov list.
V tem se je priril skozi gnječo, zavaljan, bradat kmet v debeli halji in v okornem slamniku, s okrvavljenim kijem v roki.
„K nam Taboritom da je potegnil ta malopridnež po včerajšnem boju?" je kričal kmet, v katerem čitatelj gotovo spozna Ža tčana Vacka Bradatega. „Poslušajte, malo časa pred onim bojem je prišel kakor gost Janka od zvona v krčmo med nas, in ko smo se o duhovniških plahtah pregovarjali in pričkali, je goreče branil ornate in je očital Taboritom, da so kozli, na kar bi bil kmalu tega pogana kaznoval s svojim kijem."
Dalje prih.
lastniki iz špekulacije nočejo ne sami pozidati ne drugim prodati, da bi na njih zidali, čakajoč, da bode njih cena še višja. Od tega posebnega davka bi bila oproščena: zemljišča v vrednosti izpod 50 funtov (1200 K), zemljišča, o katerih se komisiji dokaže, da vzra-stek njih cene niti deloma ne izvira iz njih lastnosti kot stavbišče. Po tem takem bodo tega izrednega davka prosta ona zemljišča, na katerih se izvaja intenzivno vrtnarstvo. Prosta bodo nadalje zemljišča v odmeri enega akra (nekaj nad 4000 kvad. met.) ako služijo hiši in nje prebivalcem za vrt ali igrališče, prosti bodo tudi vrti in nasadi, odprti občinstvu ter javni parki. Ako bo ta del načrta sprejet, doseženo bo dvoje: prvič bo s tem napravljen konec brezvestni špekulaciji s stavbišči v bližini mest in trgov ter tudi večjih vasij in in-dustrijalnih podjetij. Recimo, da ima kdo zemljišče, katero mu bode komisija cenila na 24 tisoč kron in je proglasila za stavbišče. Sedaj bi lastnik dejal: To stavbišče pustim še nekoliko let prazno in je prodam, ko dobim za nje 40 tisoč. To bi sedaj lahko storil, ker plačuje od njega le par kron zemljiškega davka. Ko bode pa Georgeov načrt vzakonien,v bo moral plačevati od tega iz gole špekulacije nepozidanega stavbišča po 1200 K posebnega davka na leto! Tako se mu ne bode več izplačevalo čakati s prodajo, zato bode ali sam zidal, ali pa stavbišče prodal onemu, ki bi rad na njem postavil hišo in če mogoče celo hišo z vrtom. Druga dobra posledica tega zakona bode, da se ne bodo zidale hiše tako gosto ena poleg druge, brez vrtov, da celo brez pravih dvorišč. Mesta in trgi se bodo lahko širili brez zaprek, hiše bodo manjše, zato bodo pa stanovanja bolj zračna in svetla, ter bode svaka stranka imela tudi kos vrta. Kar bi prebivalstvo vsed tega v zdravstvenem obziru pridobilo, se v številkah ne da niti približno izraziti.
Dalje prihodnjič.
Slovenci, bodimo dosledni!
Znano je, da imajo večje tvrdke zlasti na Dunaju — svoje tolmače. Pri vsaki taki firmi je gotovo vsaj eden Čeh in Hrvat uslužben, ker Čehi in Hrvatje so toliko ponosni, da za svoj denar zahtevajo tudi v svojem jeziku. Pri Slovencih žal še nismo tako daleč. Vendar pa se v zadnjem času nekaj boljša. Ker se bi pa dotične tvrdke rade izognile potrebi nastaviti slovenske tolmače, se poslužujejo večkrat češčine in hrvaščine v občevanju s Slovenci računajoč s tem, da je to itak slovanski jezik. Tako ravnanje daje premnogokrat povod, da se Nemci iz nas norčujejo, če ne razumemo popolnoma drugega slovanskega jezika, na drugi strani pa se odjeda marsikateremu Slovencu zaslužek, ki bi ga imel s prevajanjem. In izmed teh so v prvi vrsti slovenski trgovski uslužbenci in v vse-učiliških mestih slovenski v i s o k o š o 1 c i, ki bi lahko zaslužili marsikateri groš, če bi slovenski trgovci in obrtniki upoštevali svojo narodno čast in ponos.
Držimo torej se trdno načela: z Nemcem nikdar drugače kot v slovenščini! Če je nežna, se je naj uči; če pa tega neče, naj plača tolmača.
Zlasti pa pričakujemo, da bodo tako postopale vsaj one korporacije, ki bi morale biti za vzgled mlačnežem.
Politična kronika.
v Seja dne 2. tm. Posi. Modraček in drug. (soc. dem.) so vložili nujni predlog, naj vlada skliče češki deželni
zbor najdalje meseca septembra ter mu takoj predloži zakonski načrt o splošni in jednaki volilni pravici za deželni zbor Fin. minister odgovarja na nekatere interpelacije. Na to se nadaljuje debata o nujnem predlogu posi. Metelke o čeških manjšinjskih šolah. Posi. Drtina protestuje proti temu, da bi se smatralo ta predlog za obstrukcijski predlog. Nemci smatrajo ustanovitev vsake nenemške šole za oslabljenje nemškega posestnega stanja in vender bi se že morali končno sprijazniti z mislijo, da ima Avstrija spolnjevati še drug višji namen kot bi bil ta, biti samo nemška. Država je za vse narodnosti. Nujni predlog posi. Metelke se tiče jedra narodnega spora v Avstriji, tiče se varstva narodnih manjšin. Posi, dr. Čeglinjski (Malorus) pravi, da so Rusini vedno na strani onih narodnosti, ki se bore za šole v svojem narodnem jeziku, saj se morajo tudi sami boriti za svoje pravice bolj kakor kateri drug narod. Posi. dr. Laginja predlaga, naj se debata prekine. Posi. Stölzl predlaga, naj se debata nadaljuje, ta predlog je bil tudi sprejet. Govoril je še v imenu nemških radikalcev posi. Herold, na to se je debata prekinila. Posi. Stark zahteva naj vlada parlament razpusti in reši državne neob-hodnosti na temelju § 14. Podpredsednik Per nerstorf er mu odgovarja, da bi se pregrešil proti svojim dolžnostim, ako bi predložil to zahtevo vladi. Posi. Gostinčar zahteva, naj se za jutri odpove sejo, češ, da pojde mnogo posi, v Trst, kjer bodo spustili vojno ladijo „Radecky" v morje. Se odkloni in sejo zaključi.
v Kršč. socijalci in nemški nacijonalci so v seji svojih klubovih predsednikov sklenili, da ne bodo podpirali socijalnodemokratskih nujnih predlogov, da mariveč vstrajajo na tem, da se mora vmakniti vse nujne predloge in da treba rešiti delovni program počom dnevnega reda. V tem smislu se je izrekel tudi izvrševalni odbor nemških strank. Nemci stoje na stališču, da treba pustiti obstrukcijoniste naj sami govore, ne da bi se kdo njih udeleževal debate. Govori se pa, da bodo obstruk-cijonisti začeli tudi tehniško obstrukcijo, predlagajoč vsak hip glasovanje po imenih itd. V tem slučaju bi lahko prišlo do spopadov med strankami. V poslanskih krogih upajo, da pride še veàder do nekakega sporazumljenja. Ako bi se pa tega ne doseglo, bo vlada tekom prihodnjega tedna dala izjavo, da je parlament odgoden.
u Pogajanja se vrše med posamičnimi strankami ter med vlado in strankami. Vlada si prizadeva pridobiti Slovence za to, da bi se ne upirali ital. pravni fakulteti v Trstu. Grof Thun posreduje neoficielno med vlado in češkimi obstrukcionisti, da bi opustili obstrukcijo. Do vidnega uspeha pa še ni prišel. Slovanska jednota je imela sejo, v kateri tudi ni prišlo do pozitivnega zaključka.
u Pogajanja med Italjani in Jugoslovani. „Slov. Narod" poroča 2. tm. Zveza južnih Slovanov je imela danes sejo, v kateri je izključno razpravljala o italjanskem vseučiliškem vprašanju. Včeraj so se namreč obrnili ital. posi. Bugatto, Conci in Gentili v imenu ital. kluba na Jugoslovane, ako bi bili pripravljeni vstopiti glede ital. pravne fakultete v kompromisna pogajanja z Italjani. Italjani so izjavili, da so v tem slučaju pripravljeni na daleko-sežne koncesije glede slovenskega šolstva v Trstu. Zveza južnih Slovanov je sklenila, stopiti z Italjani v pogajanja. V slučaju, da bi se klerikalni Slovenski klub izrekel proti temu, se jutri proglasi, da je skupna jugoslov. Narodna zneza prenehala obstajati.
u Ogrska kriza. Cesar je sprejel včeraj tajnega svet. Lukacsa v avdi-jenco, ki je trajala celo uro. Do odločitve še ni prišlo. Po avdijenci je šel Lukacs na posvetovanje k ministru vnanjih rečij, s katerim se je dolgo posvetoval.
u Italija. Pri razpravi o proračunu ministerstva vnanjih rečih je v senatu govoril vnanji minister De Martini. Dejal je, da je trozveza garancija za evropski mir, kakor še nikdar prej, ob enem je pa poudarjal, da ker se Anglija in Rusija bližati Nemčiji, da pač ne more nikdo braniti Italiji, da bi se pobratila s Francijo. Italija je bila v tem obziru vedno previdna. Govornik zagovarja potrebo oboroževanja ne dela pa agresivne politike in ne misli na pridobivanje novih teritorijev.
Dnevna kronika.
d Proces proti „antimilitaristom" v Pragi se je pričel ob velikem zanimanju občinstva dne 30. junija. Obtoženih je 46 zaradi raznih, na „proti-militaristično propagando" se nanašu-jočih deliktov. Kot organizacijo teh „protimilitaristov" navaja obtožnica mladinsko organizacijo narodno-soci-jalne stranke; njeno glasilo je baje „Mladé Proudy". — Na predlog državnega pravdnika sklene vkljub odločnemu protestu zagovornikov sodni dvor izključenje javnosti od cele obravnave.
d V konkurz je prišel na Dunaju denarni zavod „Allgem. Kredit u. Spargesellschaft Merkur". Pasiva znašajo več mijonov. Ravnatelj je zapustil pismo, v katerem pravi, da je skočil v Donavo.
d Bosenska duhovščina, pravoslavna, katoliška in mohamedanska, je sklenila prirediti skupni protestni shod, ker jim vlada v volilnem redu za bodoči bosanski deželni zbor noče pripo-znati pasivne volilne pravice.
u Tritedenski dopust za čas žetve so koncem junija nastopili vojaki, da pomagajo doma na kmetiji. 18. julija se morajo vrniti. — Čujemo, da se je vsem prosilcem ugodilo.
u 0 objektivnosti Bienerthove vlade poroča tržaška „Edinost", da je iste dni, ko je Bienerth v zbornici zatrjeval svojo „objektivnost", razposlal nemški narodni svet okrožnico, s katero naznanja, da ima oddati kakih 200 mest na državnih železnicah, z drugimi besedami: Železniška uprava je podelila nemškemu narodnemu svetu — torej politični stranki — pravico, da pri imenovanjih stavlja svoje predloge, ki so — o tem ni dvoma — za železniško upravo merodajni. — Kako lepo se v očigled temu čujejo Bienerthove fraze, da je njegove vlade delo odtegneno vsakemu vplivu od strani političnih strank.
u Ban Rauch — pojde? „Slov. Narod" poroča včeraj iz Dunaja, da bo nova ogiska vlada pustila pasti bana Raucha. — Temu nasprotno pa poroča včerajšnja „Hrvatska", da je ban Rauch prišel v Pešto in da je njegov prihod v zvezi z razpustom hrvatskega sabora. — Neki madžarski list zopet javlja da je ban Rauch vzet v kombinacijo za hrvatskega ministra.
v Za rektorja češke univerze v Pragi je bil izvoljen dne 25. m. m. redni prof. klas. filologije dr. Josip Kral. Dosedaj je bila navada, da je bil voljen rektor zaporedoma iz medicinske, pra-voslovne, filozofske in bogoslovske fakultete. Letos bi bila na vrsti bogo-slovska fakulteta. Ker je pa letos 500 letnica, kar je bil Jan Hus izvoljen zä rektorja univerze v Pragi (1409) je češko dijaštvo pri nedavno minolih vse-učiliških slavnostih dvignilo protest proti temu, da bi v jubilejnem letu Hu-
sovera bil na češki univerzi katoliški duhovnik za rektorja. Volilci rektorja se sicer niso ozirali na ta protest di-jaštva, a vendar niso izvolili teologa za rektorja ampak filozofa ter so s tem prebili staro neopravičeno navado, da bi se morali vrstiti vrektoratu zastopniki vseh štirih fakultet po redu. Rektorja nemške univerze v Pragi in na Dunaju sta teologa — t. j. sicer slučaj, a zdi se, kakor bi hoteli dve največji nemški univerzi proslaviti na tak način dejstvo, da stoji sedaj na čela šolstva — klerikalec grof Stiirgkh.
v Zmago narodnega socijalca dr. Svihe nad Mladočehom dr. Funkom so označili vsi napredni listi na Češkem brez izjeme kot zmago združene reakcije. Dr. Šviha je dobil pri prvi volitvi 1145 glasov, v ožji volitvi pa 2078 glasov. Zanj so glasovali vsi klerikalci, s katerimi je Klofač imel posebno pogodbo ter klerikalcem prijazni del Sta-ročehov. Za Mladočeha so glasovali pri ožji volitvi vsi realisti in soc. dem., ostal je pa za 111 glasov v manjšini. Za narodne socijalce je njih zavezništvo s klerikalci in reakcijonarci vseh barv značilno, njih izvoljenec dr. Šviha je tipičen predstavitelj širokoustnega radikalizma. Ko je dr. Šviha služil kot sodnik na vročih tleh narodnih manjšin, je bil znan kot zelo ponižen češki človek ter je bil nad mero previden in lačen, zato . je bil v burni dobi prestavljen celo v Chomotov, kjer ni tamošnje Germane njegova češka narodnost prav nič vznemirjala. Sedaj službuje zopet v čisto češkem kraju in je neizprosen radikalec. Narodni socijalci so ga s pomočjo reakcionarcev izvolili celo za naslednika pokojnega Kaftana in sicer v srcu češke zemlje v kraljevi Pragi, v nje najbolj konservativnem okraju. „Čas" pravi o tej volitvi: „Pod okni nadškofovske palače in sedežev kanonikov je tema — politična in moralna; iz te teme se je rodila zmaga, kater« se danes združena reakcija veseli, vsak pošten češki človek pa mora zarudeti".
d Vohun Vrdoljak. Včeraj je stal pred porotniki v Zadru bivši Prokurist „Ljubljanske kreditne banke" v Splitu Vrdoljak. Kakor smo že poročali, je obtožen, da je falzificiral 2 kupona neke založnice. Obtoženec je tekom obravnave priznal, da je bil v zvezi s tatvino v ruskem konzulata v Sarajevu in, da ga je bosanska vlada, ko so prišli tatvini na sled, poslala v južno Ameriko ter mu dala na pot 12.000 kron. — Dalje je zanimivo, da je predsednik sodn. dvora Meri priznal, da se je v preiskavi pri Vrdoljaku res našel tudi en izvod nemškega Nastičevega revolucionarnega štatuta. Jasno je, da je bil Vrdoljak v zvezi z vohunom Nastičem.
d 0 procesu v Zagrebu. Današnji graški. listi poročajo, da je 1. t. mes. zvečer senat v veleizdajskem procesu imel posvetovanje Drž. pravdnik Ac-curti je izjavil, da po dosedanjih uspehih dokazilnega postopanja ne more vzdržati obtožbe zaradi veleizdaje. Drž. nadpravnik Vančar je pa izjavil, da se proti glavnim 6 obtožencem obtožba zaradi veleizdaje mora vzdržati, proti ostalim 47 pa naj bi se dvignila obtožba zaradi ščuvanja proti hrvatski narodnosti. — Senat se je bavil tudi z akti k brošuri Nastičevi; dognalo se je, da so nekateri akti le falzifikati.
d Samovolja hrvatskih oblasti. Predvčeraj zvečer so v Zagreba kar na lepem aretirali gospico Faniko Boroš in jo vtaknili v samotno celico. Zakaj? Drž. pravdnik Accorti je debil poštno pošiljatev, v kateri je bila vrvica, zraven pa listek z besedami: „Za Košutiča in Accorti ja dovolj!" — Ac-curti je osumil gdč. Borošo in jo dal zapreti.
d Cesarju so zdravniki odsvetovali, se z ozirom na vladajoče hladno vreme udeležiti otvoritve turške železnice.
d Masaryk v delegacijah. „Narodni Listy" javljajo, da se ho s češke strani osiguralo dr. Masaryku mandat v delegacijah, da mu bo tako dana prilika govoriti tam o zagrebčkem procesu.
v Dopolnilna volitev za državni zbor se je vršila v mestnem volilnem okraju Sambor-Godek na mesto umrlega grofa 1 Dzieduszyckega. Oddalo se je 4605 glasov. Prišlo je do ožje volitve med demokratom dr. Doboszynskim in nacijo-nalnim demokratom grofom Skarbekom. Ožja volitev bo 6. tm.
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem v Celju
vabi na svoj prvi redni občni
zbor, ki se bode vršil v nedeljo, dne 11. julija 1909 ob pol 11. uri dopoldne v veliki dvorani „Narodnega doma" v Celju.
Spored :
1.	V pozdrav. Govori predsednik g. Anton Pesek.
2.	Odborovo poročilo.
3.	O ciljih in nalogah naših izobraževalnih društev. Govori podpredsednik g. Janko Lešničar.
4.	Volitve novega odbora.
5.	O organizaciji slov. kmečkega naraščaja na Sp. Štajerskem. Poroča odbornik g. Andrej Oset, posestniški sin pri Sv. Jurju ob J. ž.
6.	Predlogi in slučajnosti.
Popoldne se vrši velika
ljudska slavnost v novem „So-kolskem domu" v Gaberju pri Celju.
Opozarjamo na sledeča določila „Zvezinih" pravil:
§ 15. Občni zbor tvorijo poleg ùstanovnikov, častnih in podpornih ■ članov v prvi vrsti odposlanci zveznih društey, od katerih ima vsako pravico poslati za vsakih 50 članov po tri zastopnike. Prebitki nàd 25 se štejejo za celih 50. Društvo, ki ima manj kot 50 članov, pošlje tudi tri zastopnike. Stvar društev je, kako volijo te zastopnike; izkazati pa se morajo z legitimacijo, katero izda društvom odbor in nosi društveno štampilijo.
Pristop k občnemu zboru imajo vsi člani v zvezi stoječih društev; vendar pa imajo samo pasivno volilno pravico in pa pravico udeleževati se s posvetovalnim glasom razprav.
§ 17 g) Predlogi se morajo najmanj 8 dni prej poslati odboru. Pozneje podani predlogi se le tedaj pri-puste k razpravi, če sklene to občni zbor.
Cenjena društva pozivamo, da čim-preje javijo svojo udeležbo in število udeležencev odboru Zveze narodnih društev v Celju. Isto velja za posameznike.
V Celju, dne 6. junija 1909.
Z narodnimi pozdravi za odbor: Anton Pesek, naduč. v Narapljah, p. Ptujska gora, tč. predsednik. Dr. Anton Dolar, c. kr. prof. v Celju, tč. tajnik in blagajnik.
— Priprave za veselico so v najlepšem teku, zanimanje velikansko. — Dolžnost vsakega narodnjaka je pač, da sigurno obišče na dan 4. jul. to lepo narodno vasico, kajti spored veselice je bogat in za zabavo vse poskrbljeno. — Opozarjamo slavno občinstvo, da se vstopnice za veselico prodajajo povsod v nar. trgovinah, gostilnah. Vstopnina za osebo 40 vin. — V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo dne 11. julija. Odbor.
u Velika kresna veselica v Trbovljah, katero priredite obe podružnice Ciril-Metodove družbe v nedeljo 4. tm. na vrtu, lipi in vseh gostilniških prostorih pri „Špancu" sedaj Marija Jerman v Trbovljah, obeta biti kar najbolje zabavna in obiskana. Veselica se vrši ob vsakem vremenu! Skrivnostni šotor, „kašperl" gledališče, godba in ples, konfetijeva bitka, prodaja šopkov. Nekaj novega bo tekmovanje lepotic! Zvečer kres, bengalična razsvetljava in streljanje. Izborna postrežba. Slavnostni govor g. Janka Lešničarja, urednika v Celju. Vstopnina za odrasle 30 vin, za otroke 10 vin. Začetek ob 4. uri pop. Cisti dobiček je namenjen Ciril-Metodovi družbi. Domačini in sosedi, pridite vsi!
u Iz Ormoža. 8. avgusta t. 1. priredita tukajšni podružnici sv. Cirila in Metoda veliko ljudsko veselico. Sosedna društva se prosijo, da se pri svojih prireditvah na ta dan ozirajo, ter skrbe za mnogobrojno vdeležbo v Or-moži. Vspored se bode še objavil.
Društvene vesti.
u Kmetijsko in bralno društvo na Ložnici pri Žalcu priredi dne 4. jul. t. 1. sredi vasi veliko ljudsko veselico v prid družbi sv. Cirila in Metoda. Na sporedu je: slavnostni govor potov, učitelja naše šolske družbe g. Ivan Prekoršeka, petje več slov. pevskih društev, šaljiva pošta, ribji lov, polževa dirka, velisi zverinjak, muzej in razni drugi šaljivi prizori. — Med veselico svira polnoštevilna šoštanjska nar. godba. — Na večer se žge velik Cirü-Metodov kres z umetalnim ognjem.
SloVenci, zažgite V nedeljo, dne julija po Vseh hribih Krese in nabirajte za Ciril-jKetodoVo družbo!
Štajerske novice.
e Dogodki pri razpravi o ita Ijanski fakulteti v Trstu. Iz dobrega vira smo dobili gledé dogodkov pri razpravi o italjanski fakulteti v proračunskem odseku sledeča pojasnila, katera dokazujejo, s kakimi podlimi sredstvi delajo ,Slovenec' ,Straža' in Slov. Gospodar', da sumničijo dr. Ploja.
V seznamku govornikov pri razpravi o italj. fakulteti je bii zapisan poslanec Gostinčar pred dr. Plojem kot govornik. Dr. Ploj je prosilposl. Gostinčarja, naj mu odstopi svoje mesto, da hoče on dati samu kratko izjavo v smislu sklepa „Narodne zveze" in odgovoriti na izvajanja predgovornikov, da se pa bode takoj dal vnovič vpi sati kot govornik, da odgovori na e-ventnalne napade posebno poslanca Marchkla in Malika, katera bosta gotovo govorila proti slov. vseučilišču. Poslanec Gostinčar je dr. Ploju odstopil mesto in dr. Ploj je govoril okoli četrt ure, polemiziral s predgovorniki in označil stališče Jugoslovanov. Na koncu svojega govora je dr. Ploj javil, da hoče tokrat samo kratko izjavo dati, da si pa pridrži na izvajanja poznejših govornikov še odgovor in da prosi ta koj predsednika odseka, da ga vnovič zapiše kot govornika.
Dr. Ploj je slovanskim rojakom v odseku, ki so ga vprašali, kako dolgo bode govoril, takoj rekel, da namerava sedaj samo izjavo dati, da pa bode vnovič govoril in pri tej priliki obširno in dolgo govoril.
Iz tega dejstva se vidi, da imenovani listi resnico zavijajo in lažejo, če trdijo, da se dr. Ploj noče udeležiti obstrukcije v proračunskem odseku.
Pogovori, katere je imel dr. Ploj z raznimi člani proračunskega odseka, posebno z načelnikom, niso pustili pri dotičnih nobenega dvoma, da Jugoslovani ne dopustijo, da bi v proračunskem odseku prišlo do sklepa glede italj fakultete, ako se ne uresničijo upravičene zahteve Jugoslovanov gledé slovenskega vseučilišča.
a Drž. posi. Marckhl proti Sa-vinčanom. Javili smo že, da se nahaja v vladni predlogi za lokalne železnice tudi proga Polzela-Motnik, ki bi naj bila začetek toliko zaželjene zveze Polzela-Kamnik, za katero se je, kakor znano, posebno goreče potegoval domači drž. posi. Roblek. Stala bi zgradnja te proge okroglo 3,600.000 K. Zahteva po tej železnici je stara stvar in sega že 20 let nazaj. Ker pa teče po slovenskem ozemlju, se je takoj oglasil celjski državni posi. Marckhl proti njej. V nemškonacijonalnih listih celo napada nemške ministre, zakaj so kaj tacega privolili (?), kar pomenja „koncesijo" Slovencem. Ako bi bil trg Vransko — nemškutarski, pa bi bila mirna Bosna! Svarimo sicer g. Marckhla pred vsako tako hujskanjo proti potrebam Savinčanov; naj se spominja, da je celjski državni poslanec in da živi Celje od Sa vinske doline! Sicer nam je hujskanje proti železnici, ki bi neposredno koristila Celju, nerazumljivo.
a Pošteni „Slovenski Gospodar". Predlog za dobavo sena, odpis davkov, vnovčenje živine in druge olajšave, ki so potrebne vsled letošnje suše, so stavili vsi štajerski poslanci brez razlike strank in narod no s ti. Tega namreč pošteni „Slov. Gosp." ni povedal in hoče vse zasluge za to pripisati glasovitemu Ivanu Roš-karju iz Žitence.
a Klerikalna poštenost. Vzor-značaj Vlado Pušenjak trdi v mariborski duhovniški cunji, da ni resnično to kar smo mi poročali o Pušenjako-vem pogovoru z nekim duhovnikom brzovlaku med Laškim trgom in Gro-belnim v soboto, 26. junija 1909. Mi pa pravimo še enkrat: hvala za vse kar smo iz tega pogovora izvedeli notranjih zadevah duhovniške zadružne zveze. In še enkrat: Naredili bomo i ed! Če te besede vzor-značaju še ne zadostujejo, mu pa ne moremo pomagati. Glede 800.000 K, o katerih go vori, da jih ima klerikalna zveza na razpolago, pa vprašamo: Ali ni morebiti pred nedavnim časom šlo iz G. adca (iz nemškega „Verbanda" !) 200.000 K v Ljubljano? Torej molčite, široko-ustneži!
u Klerikalno narodnjaštvo. Nek
mariborski duhovniški list piše o na-rodnoobrambnem delu v prid Ciril-Metodovi družbi tako-le: „Priznamo, da marsikateri liberalec med d r u-gimi športi uganja tudišport pridobivan ja ali prispevanja darov za narodne namene. Osobito takrat, če je alkohol narodno navdušenje spravil na precej visoko stopnjo, se darežljivosti v narodne namene daje duška v par vinarjev več, nego je to navada v brezalkoholnem položaju." Tako podlo si drzne pisati glasilo tistih duhovnikov, ki so se še pred nedavnim časom mučili, da vsilijo slovenski javnosti mnenje, da so oni edini branitelji slovenske narodnosti. Sicer pa gospodje duhovniki: vi darujete torej samo v „brezalkoholnem položaju?" Sedaj še le razumemo, zakaj se za „obmejne Slovence" nabere med vami tako presneto veliko!
„Straža" še vedno ne more pozabiti zadnjih 16 popravkov. In prav radi verjamemo, da se človeku po tako hudem popru dolgo časa kiha. Glede obstanka „Nar. Dn." pa se „Straža" nikar naj ne skrbi. Vemo, da ji je na potu — in zato nas zelo veseli, da to priznanje neprestano prav po otročje ponavlja. Napade na dr. Ploja, ki jih kar deži v „Straži" in „Slovencu" pa zavračamo na drugem mestu. Konsta-tiramo samo še tukaj, da vse perfidije po klerikalnih listih pišejo slovenski duhovniki za — sveto vero.
a Imenovan je za ravnatelja gra-ške trgovske akademije g. Karl Hassack.
z Kaj je s telefoničnimi zvezami na Spodnjem Štajerskem? Sedaj či-tamo v nemških listih, da dobe celo neznatna gnjezda okrog Lonča in Iv-nice interurbansko telefonsko zvezo. Za Sp. Štajer se pa ne stori ničesar. Pozivamo se na tozadevne pritožbe v našem listu in prosimo gg. državne poslance za odpomoč!
a Celjski Slovenci, udeležite se mnogoštevilno jutri zvečer kresne slavnosti na Starem gradu! Pozneje se vrši običajni koncert v „Skalni kleti".
a Narodna društva v okolici in celjsko občinstvo opozarjamo, da se vrši v nedeljo, dne 11. julija v ,.So-kelskem domu" pri Celju velika ljudska slavnost združena s prvo javno telovadbo „Celjskega Sokola" pri njegovem ponosnem domu. Bode to nekako \ manjšem obsegu otvoritvena slavnost „Sokolskega doma", katerega se je posrečilo postaviti z veliki narodnimi žrtvami in ki je sedaj glasno govoreč dokaz naše moči in slovenstva v celjski okolici. Slavnost se bode vršila na prostornem dvorišču, oziroma vrtu pri „Sok. domu". Delajo se že marljivo priprave za različne šotore. Najbolj bode seveda zanimalo streljanje na dobitke, katero se prične že jutri ob 10. uri dopoldne in bode trajalo ves teden. Dobitki so razstavljeni v oknu „Zvezne trgovine". 11. se objednem vrši v Celju občni zbor „Zveze narodnih društev". Svojo udeležbo po zastopnikih je naznanilo doslej nad 20 društev; ostala naj nemudoma še storijo svojo dolžnost!
z Predprodaja vstopnic za javno telovadbo „Celjskega Sokola" prevzele so iz prijaznosti gostilna v „Sokolskem domu", trafika „Nar. dom" in „Zvezna trgovina".
a Slavnostni govor na jutrišnji slavnosti v Celju bode nedvomno govoril celjski deželni poslanec Hans (pl.) Woschnagg. Njegov nastop, njegova neomadeževana nemška preteklost bode tako lepo harmonirala s frankfurtari-cami na hišah celjskih renegatov. Ako bode ploskal tudi mešč. učitelj in bivši nemški števni kandidat v Celju Aistrich, bodo nedvomno Derganci, Ambrožiči, Kovačiči in Rebevšeki užaljeni, ker bodo mislili, da se norčuje. Zato bode Aistrich moral „na zrak",
oziroma na
cesto in Hans (pi.) Woschnagg mu bode ob gromovitem ploskanju in heil-klici v obraz povedal krilate besede, da Nemci ne spadajo na zabave celjskih renegatov. Heil!
Iz eeljske okoliee. Pred Naskovo hišo v Gaberju se širi neznosen smrad. Ljudje, ki hodijo mimo, si z robci tišče nose, ker ne morejo prenašati izpari-vanj iz obcestnega jarka, kamor se steka voda od studenca, pomije in pa pralna voda, ki vsled mnogih otrok v hiši tudi ni dišeča. Sosedje so se pritožili na občino in glavarstvo, orož-ništvo se je pritožilo — pa nič ne pomaga. Kaj neki dela dr. Keppa? Ali pa se stvar zato ne uredi, ker je Nasko — Nemec?
e Čuden magistratskl uslužbence je stražnik ali paznik v mestnem parku. Včeraj so si trije gimnazijci blizu vodometa med seboj malo nagajali in se po deško šalili in norčevali. Poudarjam pa izrecno, da niso bili s tem nikomur nadležni, niso bili tudi preglasni in niso nikdar stopili s poti na travnik. Kljub temu pridrvi mestni paznik nad nje, začne je prav grobo zmerjati ter sune jednega s svojo debelo palico tako hudo pod rebra, da so se revežu kar solze vlile. Jeli to pametno, da nastavlja magistrat takega paznika v mestne nasade, ki imajo vendar ta namen, da služijo meščanom in njih otrokom v razvedrilo in zabavo. Omenjeni dečki so Nemci in nas pri tem ne vodi narodna mržnja, da tako postopanje
ljonov kron za povzdigo živinoreje, od česar bi prišlo na Češko 1 mil. kron.
v Dunaj, 3. julija. (Brz. „N. Dn.") Jugoslovanski poslanci so se včeraj zvečer posvetovali o nadaljnem taktičnem postopanju. — Italj. drž. poslanca Co nei in Gentili sta se včeraj še pred zaključkom seje državn. zbora podala k ministerskemu predsedniku Bienerthu in dolgo z njim konferirala.
Ministerska kriza na ogrskem.
a Bodimpešta, 3. julija. (Brz. „Nar. Dn."). Lukacs se je danes zjutraj odpeljal z Dunaja. Govori se, da bode iskal stikov z vodjem 48nikov, Justhom.
a Berlin, 3. jul. Kakor ve povedati „Morgenpost", dobi kancelar Biilow za usluge, katere je skazal Avstriji v balkanski krizi, visok avstrijski red.
Različne vesti.
z Trst, 3. julija. (Brz. „Nar. Dn.") Danes so tukaj spustili v morje novo bojno ladijo „Radecky". Kumica je bila prestolonaslednikova soproga kne-ginja Hohenberg, navzoč je bil tudi prestolonaslednik sam in množica vojaških ter civilnih dostojanstvenikov. „Radecky" je druga ladja nove divizije težkih oklopnic (prvo, ' „Franc Ferdinanda", so spustili v morje 26. sept. 1908), katere gradijo mesto starih oklopnic, „Rudolf" in „Štefanija" niste od 1. 1906. več v službi.
z Ischl, 3. julija. Cesar Franc Jožef pride semkaj okrog 20. ali 22. julija na počitnice.
z Rim, 3. julija. Včeraj popoldne je bilo v Mesini 5 potresnih sunkov zapored. Ljudje so tako razburjeni in v strahu, da nočejo niti iti v lesene barake več.
grajamo in zahtevamo, da se podobnim surovostim napravi v bodoče konec.
a Umrl je nocoj v Celju stari milar E. Costa.
u Tiskovna pomota. V govoru g. drž. posi. Ježovnika se je vrinila tiskovna pomota: dotični komisar se ne piše Zoffal ampak Zoff.
z Iz finančne službe. Deželno finančno ravnateljstvo je imenovalo davčnega oficijala Franca Kranjca za davčnega upravitelja in asistenta Karla Živka za davčnega oficijala.
a Prestavljen je finančni komisar dr. Karl Nowotuy iz Konjic v Brežice.
. a G. drž. posi. Ježovnik je vložil včeraj mnogo pritožb županstva Ko-karje na razna ministerstva radi kršenja čl. 19 državnih osnovnih zakonov. — Vrh tega je včeraj vložil prošnjo županstva mozirske okolice, krajnega šolskega sveta in šolskega vodstva v Mozirju, da prevzame država nase 50 odstotkov vseh stroškov za šole.
a V Št. Petru v Sav. dol. zadnjič ni pričelo goreti pri g. Kocmelju temveč pri Kovačevem Naceljnu.
V Slivnico pri Celju pride „Pro-svetina" knjižnica. Otvori se koncem julija ali začetkom agusta.
v Za Drnžbu sv. Cirila in Metoda je rabral v gostilni g. Cmoka v Slivnici g. Jakob Kumerc K 1'34. Prisrčna hvala!
v Podsredški klerlkalcilskazujejo ljubezen in spoštovanje do svojih naprednih soobčanov s tem, da pri sre-čavanju pljujejo pred nje. Seveda se ta olika prakticira v izobraževalnem društvu! —
v Iz Kozjega. Premeščen je tukajšnji vodja zemljiške knjige g. Anton Kruhar v Brežice. Ker je g. Kruhar vzoren uradnik, v uradu nad vse po-strežljiv in s strankami sila ljubezniv ter odločen Slovenec, nam je prav žal za njim. Brežičanom pa čestitamo na tej pridobitvi!
z V Ptuj je prestavlje poštni asistent Fodor iz Judenburga. Jeden Nemec več!
Poboj. V Gornji gorici pri Račah je v nedeljo zvečer v gostilni nastal prepir, v kateremu je dobil Franc Soršak, tovarniški delavec, več ran po glavi in hrbtu.
a Ljutomer. Na lažnjivi napad bivšega podpornega uda „Sokola" v „Straži" z dne 25. junija ne odgovarjamo. Naznanimo samo, da dotični „bivši podpornik" še nikdar ni plačal podpornine in bi kot poštenjak moral javiti svoj izstop kot podporni član, ne pa lažnjivo napadati društvo, ki ga najvljudneje opozarja na njegovo dolžnost. Kdor hoče, lahko vidi res nesebično in nestrankarsko delo „Sokola", komur pa je strankarska strast zaslepila oči, temu pa je itak vsaka beseda zastonj. Ako pa dotični g. poštenja-kovič želi polemike, naj pride s svojim imenom na dan, kajti poštenega razgovora s poštenimi ljudmi se ne bojimo. Odbor „Murskega Sokola".
a Iz Maribora. „Mariborski Sokol" opozarja vnovič na Ciril in Metodov kres, ki se zažge pri Sv. Urbanu v nedeljo, dne 4. septembra t. 1. Mariborčani pokažite, da je mariborska okolica slovenska in pridite v velikem številu. Skupni odhod ob 4. uri popoldne.
a Iz Frama pri Mariboru se je
poslalo meseca junija družbi sv. Cirila in Metoda v nabiralniku pri g. Turnem nabran znesek 11 K 15 v. Hvala narodnim Framčanom!
Protialkoholni kongres. To bodo jutri v Ljubljani gledali, ko pride posebna štajerska duhovniška ekspedicija na protialkoholni kongres v Ljubljano! Dolga vrsta skušenih in za procvit narodnega gospodarstva na Štajerskem,
čegar glavni dohodek izvira iz vinarstva. zaslužnih mož. Štajerski vinogradniki bodo gotovo prišli (in to zopet po zaslugi klerikalcev) v še težjo vinsko krizo kakor so že. Kakor se nam poroča, se nameravajo udeležiti ekspedicije med drugimi manj imenitnimi tudi sledeče znamenite kapacitete: gg. kaplan Mandeliček, drž. poslanec dr. Ivan Benkovič /n dr. A. Korošec, urednik Cenčič, župnik Košar z nosom vred, istotako prof. dr. Anton Medved, župnik Kukovič, župnik Jernej Pernat, kaplan Lasbaber, župnika Ciuha in Kozoderc, kaplan Lovrenko in pater Vaupotič. Severni oddelek ekspedicije bode vodil kaplan Mandeliček, južnega pa dr. Iv. Benkovič.
a Spodnještaj. trgovsko - obrtna zbornica. Piše nam slov. trgovec: Nek nemški list se je norčeval iz ideje spodnještaj. trgovsko - obrtne zbornice, katero je tako lepo razložil in zagovarjal v državni zbornici posi. Franjo Roblek. Pravi, da spodnještaj. slovenski kmetje ne rabijo trgovsko-obrtne zbornice. Vidi se, da nas slovenske trgovce in obrtnike hočejo Nemci popolnoma zatajiti na Štajerskem. Ali se ne bi morda dalo dognati približno število slovenskih trgovcev in obrtnikov na Spodnjem Štajerskem?
d Zavarovanje turistov zoper nezgode na planinah. Kolike važnosti je zavarovanje zoper nezgode zlasti za hribolazce, ki so na svojih potovanjih izpostavljeni raznim nenadnim nepri-likam, to nam dokazuje vsakoletna Statistika o planinskih nezgodah ter pač ni treba posebej povdarjati in razlagati. Nujno potrebno je torej, da se planinci zavarujejo; saj plačajo neznatne svote. Zavarovalna družba ,Erste Österreichische Allgemeine Unfall-Versicherungs-Gesellschaft' v Gradcu je ponudila Savinjski podružnici ,S. P. D.' zavarovanje. Ako se napravi tura v družbi dveh oseb in se zavaruje 5000 K za smrt, 5000 K za invaliditeto ter 2'50 K odškodnine za dan, je plačati za celo leto 20 K, za dobo sezone t. j. od 15. maja do 15. oktobra pa 14 K. Ake so zavaruje skupaj 5 oseb, se za varovaluina zniža za 15%; ako pa se zavaruje najmanj 10 oseb, se zniža zavarovalnina za 30%- Vse p. n. hribolazce s tem obvestimo, ako hočejo imeti te ugodnosti, da naznanijo Savinjski podružnici „S. P. D." v Gornji grad svojo korporativno udeležbo za zavarovanje proti nezgodam. Čim več jih bode, tem manj bodo plačali. Naznanila naj se hitro fzvrše, ker se je planinska sezona že pričela.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
v Dunaj, 3. julija. (Brz. „N. D.") Državna zbornica nadaljuje razpravo o čeških manjšinskih šolah. Nemški so-cijalist Seliger se je zavzemal za ureditev manjšinskega šolskega vprašanja po državnem zakonu. Govoril je tudi slovenski klerikalec Grafenauer, nakar se je seja zaključila. Prih. seja se vrši v torek dne 6. julija.
v Dunaj, 3. julija. (Brz. „Nar. D.") Češki agrarci, slovenski klerikalci, češki radikalci in moravska ljuska str. so si izvolili poseben odbor, ki se bode ukvarjal z vprašanjem poletnega zasedanja državnega zbora. Predsednik je češki agrarec Stanek, podpredsednik slov. kler. dr. Benkovič.
v Praga, 3. julija. (Brz. „Nar. Dn.") „Nar. listy" poročajo iz Dunaja, da je vlada ponudila češkim agrarcem, ako pripuste mirno zasedanje d ržavnega zbora jeden miljon kron za osrednjo vnovče-valnico za živino in tekom 9 let 5 mi-
Fo svetu.
a Povodnji na Tirolskem. Po severnem Tirolskem je padlo te dni toliko dežja, da so reke prestopile svoje bregove. Ljudje ce boje velikih povodnji.
a Zanimiva pravda. Neki vpoko-jeni vojak Kari Frise toži pri nekem dunajskem sodišču erar za plačilo za vohunske posle, katere je v nalogu avstrijskega generalnega štaba opravljaj v Srbiji. Obravnava se bode vršila še-le po sodnijskih počitnicah.
z Revolucija v Perziji. Iz Teherana poročajo, da se preobrat v položaju šaha da pripisovati dejstvu, da ni dobil od zunaj denarja. Čete že Stiri tedne zopet niso dobile nikake plače. Vsled tega so odpadli od šaha vsi narodni gardisti — okoli 16.000 mož — ki so pred 6 tedni prestopili k njemu. Perzijska revolucija je s tem popolnoma zopet tam, kjer je bila v začetku.
z Carnegiejeve knjižnice. Znani ameriški milijonar Carnegie je osnoval v svojem življenju vsega skupaj 2000 knjižnic ^ter je izdal v ta namen 51,596.903 dolarjev (1 dolar = 5 K). Od tega spada na knjižnice v Zjedi-njenih državah 35 milj., v Angliji 8 milj., na Škotskem 2 milj., v Kanadi 2 milj.
z Konkurz kreditnega in hraniln. društva „Merkur" na Dunaju. Kakor se sedaj izve, znašajo pasiva 3, aktiva 2 milijona kron. Upniki so zasebniki, denarni agenti in izposojevalci.
z Strašen prizor. V nekem zabavišču v Parizu je amerikanka Liva nastopala kot krotiteljica krokodilov. Dne 1. t. m. zvečer pa jo med predstavo nakrat zagrabi eden največjih krokodilov za desno roko. Naglo je zgrabila Liva z eno roko za revolver in žival ustrelila. Šele potem se je posrečilo jo osvoboditi. Roka je bila popolnoma zdrobljena.
Kranjske novice.
z Zveza slovenskih pevskih društev se je na podlagi spremenjenih pravil reorganizirala v tem smislu, da bo ostajala zanaprej iz župnih organizacij. To je velikega pomena za razvoj slovenskega pevstva. Župe bodo na Kranjskem 3, za Trst in Istro 1,
za Goriško 1, za Štajersko 2. Koroška se priklopi gorenjski župi.
z Sokol na Jesenicah si hoče postaviti svoj dom in se obrača do slovenske javnosti za podporo. Ker so Jesenice ena najbolj ogroženih točk našega ozemlja, je požrtvovalnost slovenska tukaj gotovo na mestu.
z Nova slovenska opera. Slovenski skladatelj Risto Savin je napisal opero-četiridejanko „Vida" in jo predložil slovenskemu gledališču v Ljubljani. Libreto se ozira na Jurčičev roman „Lepa Vida".
z Razstavo slovenskih umetnikov v Ljubljani si je včeraj ogledalo prvih tisoč posetnikov.
z Na ljubljanski realki so vsled ovadbe renegata prof. Schrantzerja uvedli preiskavo proti več slovenskim dijakom, češ, da so se udeležili sprejema slov. gostov o priliki „Slavčeve" slavnosti.
z Društvo slovenskih trgovskih potnikov v Ljubljani si je ustanovilo svojo posredovalnico.
z Krivično očitanje. Češki „Hlas Naroda" je prinesel 1. t. m. vest, da da je trgovsko-obrtna zbornica v Ljubljani dobila od dunajskega zbora industrijalcev v neki zadevi češko pismo, da pa je je vrnila, češ da ne razumejo češki, naj se jim pošlje nemški dopis. Na to konštatira včerajšnji „SI. Nar.", da tega niso storili Slovenci, ampak nemškutarji in so to lumparijo v javnosti podtaknili Slovencem. Storila je to namreč podružnica zgoraj imenovanega dunajskega zbora industrijalcev, katere načelnik je Nemec Gassner, duša renegat dr. Ambrositsch, in v kateri so sami nemški tovarnarji. Takim ljudem se more reči samo: lopovi!
Horoške novice.
v V pisarno dr. Brejca v Celovcu vstopi kot koncipijent naš štajerski rojak dr. Štefan Rajh.
v Beljaško gimnazijo bodo začeli s prihodnjim šolskim letom spreminjati v osemrazredno realno-gimnazijo.
v Pri občinskih volitvah v občini Blato pri Pliberskem so zmagali narodni Slovenci v vseh III. razredih. Nasprotniki so se hoteli polastiti I. razreda.
v Potrjen je dr. Mettnitz od cesarja za župana v Celovcu.
v Celovški „Mir" bi bil rad deležen „Slovenčevih" revolveržurnalskih lovorik. V isto „Slovenčevem" tonu se zaganja v Hribarja, Ploja, Dalmatince v napredno časopisje i. t. d. Lajanje „Mira" je za slovansko politiko na Dunaju seveda brezpomembno. A značilno je ja dejstvo, da se je dr. Brejc popolnoma vdinjal dr. Šusteršičevi vsebni politiki, ki jo je svoj čas tako vehe-mentno napadal. Laž je namreč, da je obstrukcija slovenskih klerikalcev naperjena res iz istih narodnih motivov proti vladi. To ve sicer tudi dr. Brejc prav dobro, a on mora delati zdaj za dr. Šusteršičevo osebo, ker ga je ta že enkrat ukrotil in ugnai v kozji rog.
Primorske novice.
u Sklep šolskega leta bo na goriških srednjih šolah 8. tm.
u Aretirali so v Trstu dezerterja Franca Hammerle, rojenega v Gradcu; služil je v Trstu, kjer je dezertiral. Ujeli so ga in ga obsodili v ječo v Ljubljano. Tudi tu je ušel in prišel zopet v Trst, kjer so ga spet ujeli.
n Žalosten slučaj poroča tržaška „Edinost". Pri VII. oddelku žel. ravnateljstva v Trstu je bil nameščen starček Ketič za 3 K na dan kot di-urnist. Imel je preživljati s tem večjo družino, a bil je natančen in vesten, in šlo je. Pred mesecem dni pa so ga odpustili; ni upal tega povedati družini,
ia cel mesec je hodil še vedno od doma, kakor bi šel v službo. Ko bi pa moral koncem mesca prinesti denar, si je prerezal vrat. Težko ranjenega so ga prenesli v bolnišnico. „Edinost" ostro napada žel. upravo, ki ima denarja dovolj za razne inšpektorje in za — ženske uslužbenke, če so mlade in lepe, tega starčka so pa odpustili, češ da nimajo nakazanega dovolj kredita.
u Italjansko vseučilišče v Trstu.
Tržaška „Edinost" se bavi z vprašanjem italjanskega vseučilišča v Trstu. Stoji na stališču: slovensko vseučilišče v Ljubljano, italjansko pa v kako izključno italjansko mesto, kar Trst ni. Če pa bi že res prišlo v Trst, je minimum slovenskih zahtev sledeči: potrebno število slovenskih ljudskih in obrtnih šol, paralelke na drž. gimnaziji in realki, predvsem pa, da bodi univerza v Trstu utrakvistična.
Narodni gospodar.
T. poročilo o stanju hmelja t drugih krajih.
Norimberk, 30. junija 1909. Danes je vreme takšno, kakor je bilo povprečno celi mesec: malo solnčnega svita, vetrovno in deževno — z eno besedo neprijazno. Od zjutraj dežuje neprenehoma. — Toplomer kaže komaj 11° C. Poročila iz drugih hmeljskih okolišev glase se od dne do dne neugodnejše. Hmelj zaostaja v rasti.
z Speickern (Norimberška okolica), dne 29. junija 1909. V nizkih legah je hmelj zelo zaostal, v višjih legah zrastel pa je do polovice in nekaj nad polovico drogov. V okolici je stanje isto — ali še slabše. Črna rosa in škodljivi mrčes zelo škodujeta hmeljski rastlini. Pričakujemo le 1/3 pridelka. 1/3 hroelj-nikov se je opustila.
z Dachsbach (ob Aischi) 29. jun. 1909. Hmeljska rastlina postaja vedno slabša, namesto boljša. Škodljivega mrčesa je vedno več. Hmeljeve trte so zelo slabe in mrzle noči ovirajo rast; vsled tega pričakujemo le prav slabo trgatev. Ugodno za hmeljarje je dejstvo, da se je v minulem letu in letos opustilo precej hmelja.
z Žatec (Češko), 29. junija 1909. Hmeljska kupčija postala je zelo živahna in je cena poskočila do 60 kron za 50 kg. Hmeljska rastlina je primeroma z drugimi leti v rasti zelo zaostala — le v najboljših legah j j normalna in krepka; a sedanje ugodno vreme pospešuje rast hmelja izvanredno. Upati (!) je, da hmeljske uši, katere se povsod nahajajo, ne bodo 'več mnogo škodovale.
Brata Girschik. z Worcester (Angleško), 28. junija 1909. Vreme je bilo zadnji teden razvoja hmeljske rastline prav neugodno; hmeljniki se niso mogli škropiti, ker je bilo premokro. Stanje postalo je slabše in vsled tega pričakujemo le malo hmelja.
„Ailg. Brauer- u. Hopfenzeitung".
Norimberk.
Tržne cene.
2. julija.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za september 31'25 za december 30'25, za marc.30'50, za maj 30'50. Tendenca komaj stalna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 2375, nova kampanja K 2275. Tendenca mirna. — Vreme: deževno.
Budimpešta, 2. julija. Pšenica za oktober K 13'48, pšenica za april K 13'80, rž za oktober K 10*90, oves za oktober K 7 72, koruza za julij K 7'68 koruza za avgust K 7'90, ogrščica za avgust K 14'50. Pšenice se malo ponuja. Kupčija je majhna, tendenca mirna. Pšenica za efektiv in ostalo nespremenjeno. Vreme deževno.
Budimpešta, 2. julija. S v i-B j a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 142 do 143 vin., »lade, srednje 143 do 144 vin., mlade, lahke — do — vin.; zaloga 29.521 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 168.—. namizna slanina 148.—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 2. julija:
Na današnji promet vreme jako uplivalo. Ostalo pri včerajšnjih kurzih.
Veleizdajski proces v Zagrebu.
87. dan razprave.
Nadaljuje se zaslišanje Slavka Du-miča. — Nato se zasliši Andro Tuko-vič iz St. Gradiške. Videl je v Sa"i se kopati srbske častnike, (!) ve, da so se zbirali pri Kalafatiču razni Srbi, čul je pevati srbska pesmi itd. — Priča Julko Herak iz Zagreba pravi, da ve, da so Srbi v Bosni organizirani in da bi bilo prišlo do vstaje, če bi ne bila pravočasno prišla aneksija. Videl je v nekaterih hišah slike kralja Petra, a kje, ne ve. Obtoženec Kutuzov — pravi — se bolj bavi z gospodarstvom nego s politiko, obtoženi Vukelič pa je celo navdušeno pel hrvatske pesmi. Širite-Ijice srbstva — pravi dalje — so nekatere ciganske godbe (!). Slišal je klice: ..Živila Srbija" in čul je hvale na kralja Petra. — Priča Albert Špitzer. trgovec v St. Gradiški, ve za sestanke pri Kalafatiču. Obtežilnega ne izpove nič.
Proda se posestvo
na Sp. Hudinji za ceno 8000 K. — Naslov pri upravn. „Nar. Dnevnika".'
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za- gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dnij idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. ,Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
Posestniki, župnijski in olačinski uradi!
Potniki moje tvrdke bodo začeli obiskovati slovenske vasi z različnimi poàeijaiui. kakor so že preteklo leto. Moji potniki so sami domačini in Slovenci in se radi tega vsakdo lahko zanese nanje, posebno še ker moja tvrdka vsakemu vso škodo, katero naredi moj potnik povrne,
Klatijo se agentje različnih drugih dunajskih, toda nemčurskih tvrdk z slovenskimi in hrvaškimi listinami ter goljufajo kmete, da je grdo. Taisti pravijo, da so podobe blagoslovljene, ali da se v Jeruzalemu in Betlehemu berejo sv. maše za vsakega Ad. Seveda je to samo sleparija in kmetje se dajo ujeti na limanice. Ne verujte sleparjem in napodite jih. Vzamejo po 2 ali 3 K, tudi več na račun, a kmet ne dobi nič.
Moja tvrdka podpira uboge zapuščene otroke z malimi zneski in imam dovolj dokazov.
Župnijski in občinski uradi naj bi upli-vali nato. da se goljufivci iz občin zapode in ljudje goljufivih agentov varujejo. Geslo naj bode „Svoji k svojim" in vsakdo naj se dfži moje slovenske tvrdke.
Vsaki zaboj je posebej kolekovau z „narodnim kolekom".
Županstvo tržke občine Rečica na Štaj, piše tako :
Tvrdka A. Pliberšek na Dunaju.
Potrdim prejem 2 K, katere je vele-zaslužena tvrdka A. Pliberšek. Dunaj VIII ; Langegasse 44 za razprodane križe z godbo za ubogo deklico nakazala.
S tem činom darežljivosti se tvrdka A. Pliber|ek najtopljeje priporoča.
Županstvo Recica, dne 4. februarja 1909.
Župan : Anton Turnšek 1. r. Št. 163. Vaše blagorodje !
Potrjujem sprejem 2 K, katere ste blagovolili nakazati za ubogo deklico Koprovšek Ano ter se Vam za dar srčno zahvaljujemo. Razumeva se, da bodemo Vašo tvrdko povsod priporočali.
Županstvo Kokarje.
Župan: Josip Praznik 1. r.
G. A. Pliberšek, Dunaj!
Izvolite mi poslati 1 križ z godbo za 12 K po poštnem povzetju.
Spoštovanjem
Ivka Lipovao L r.
Naročajte tedaj le od moje tvrdke in priporočajte jo povsod!
Ana Pliberšek
trgovka
Unna] Olli., Langegasse H.
Slov. trg. sotrudniki!
V Št. Jakobu v Rožu na Koroškem se odda stara dobro idoèa trgovina z zalogo in nekaj zemljišč. Promet velik in ngod-nost tudi za na veliko prodajat. Tozadevna pojasnila daje „Slov. trg. društvo v Celju.
Mlad
trgovski pomočnik
mešane stroke in eden
krepek učenec
iz boljše uiše, se sprejmeta takoj v trgovino. — Kje, pove upravništvo „Nar. Dnevnika". 314 3-2
Popolnoma zastonj
vsakemu
uro z verižico.
Da našo firmo in naše nove žepne ure za gospode in dame napravimo bolj znane, raz-pošljemo na vsakogar proti vpošiljatvi 1 K za stroške (tudi v znamkah) krasno uro z verižico in naš ilustrovani cenik.
Pišite takoj na tvrdko ur: 285 26-10
Hinko Weiss
Dunaj 99. poštni predal.
Smrt
doleti vsacega, ampak sreča samo tistega, kateri naroči sedaj belo platno v veletrg. hiši R. Stermecki, Celje, Štajersko.
Štajersko platno	m po 36 v
Slovensko platno	„
Savinsko platno	„
Vojaško platno	„ Domestik-platno
Gorsko patino	„
Istrija-tkanina	„
Holandska tkanina	„
40 44 46 48 60 54 60
Vzorci zastonj in pošiljatve čez 20 kron franko.
Oddati je
več mest, potnikov, uradnikov in pomočnikov železninske stroke.
Oziralo se fco de samo na ponudbe te stroke popolnoma veščih reflektantov, zmožnih slovenskega, hrvatskega ali
češkega in nemškega jezika. Ponudbe pod „Železo ih jeklo"* Celje, poštnoležeče. 304 5-2
Dobro idočo
gostilno
prevzamem takoj v najem ali kasneje. — Ponudbe naj se pošiljajo na naslov
A* Beker, Zagreb
3io Preradovičeva ul. 3. 8 4
Kupujte narodni kolek!
Repno seme
kranjsko in bavarsko se dobi vsako množino pri
A. KOLENCU v Celju,
„Narodni dom'- in Graška cesta.
Solnate ureče
kupi vsako množino
A, KOLENC v Celju.
Zabukouski premog
na cele vozove se dobi pe ceni pri
A. KOLENCU v Celju.

sploina dein. dt*užba za zavafavanje
v Pragi.
Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5.


EDINA slovanska delniška družba za zavarovanje na življenje: EDINA, katera kolekuje zavarovalne listine z narodnim kolekom, EDINA, katera kolekuje svoje dopise z narodnim kolekom, Zavaruje najceneje, najugodnejše na vse načine ! SVOil K SVOJIM !
Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh večjih slovenskih krajih.

Najboljše mlatilnice
za rabo na poke, gepelj in vodno moč, geplje, čistilnice (pajkle in irierje) vseh vrst, sadne in grozdne mline, slamoreznice, kakor vsakovrstne poljedelske stroje, zajamčeno najboljšega izdelka, priporoča po najnižjih cenah
trgovina z železnino ,Merknr', P. Majdič, Celje.
Slike in cene strojev pošilja z obratno pošto zastonj in franko.
oštoj

: ür. \r. Yfi « wJi/ÄÄm
Staro samostansko
296 6-4
pristno slivovho
a
letnik PF* 1876	s kleti pok. srbskega
patrijarha JURIJA BRANKOVICA y Karloveih (Sri jem), dobiva se v originalnih buteljkah pri tvrdki
Iv. Ravnikar in Milan Hočevar, Celje.

najboljši
portland-cement
po zelo nizki ceni, kakor tudi vse druge stavbinske potrebščine priporoča - -
trgovina z železnino .Merkur', P. Mojdič, Celje.
Darujte za „Narodni sklad"!
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazno-vrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje za do-' živetje in smrt z manjšajočimi
se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.

vzajemno zavarovalna banka v Pragi
Rezervni fondi: 41,335.04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97.814.430-97 K. — Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. — Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši
v Gosposkih ulicah štev. 12.	26i 32-7
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. — Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene.


	
Zuezna Suoji k Rotouška ulica šteu. Z l) suo jim! trgouina s papirjem, pisali di' ' : v ,, .;• '<" ' ■ ' " - .(J	f ' • '■'■«..-■. fi.':-.'" .» i'.-: . .;■■ ... • -L .iv.^..^.vi'i-^-'I
	trgouina t::, CeljU Rotouška ulica šteu. 2 nim in risalnim orodjem i. t. d. w %
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^L^l	Kupuje in prodaja srečke in vrednostne
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih	/2 )■ papirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki i^^^crsr: trgovini le izborno
iz milarne XlT£III£l Jr'feiier v Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah!
Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah In po solidnih cenah.
Največja in najcenejša izber»
v in različnih drugih zlatih, double itd. uhanov, verižic, zapestnic in sploh vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
Pozor!
9 52—25
in
Predno si knpite uro, oglejte si inojo velikansko zalogo pravih Švicarskih zlatih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno* gledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Narodni dom*.
I „Narodna založba v Celju"
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča iz svoje zaloge:
„Knjižnica Narodne založbe y Celju"
I. zvezek.
Vsebina: Gogolj, Strašno maščevanje. Poslovenil J. A. Glonar. — Gogolj, Nos. Poslovenil Gregorij (106 strani).
Cena okusno broširanemu izvodu 80 v, po pošti 90 v.
Nadalje imamo še precej izvodov
„IJvod v narodno gospodarstvo".
Po Maurice Blockovi knjigi „Petit manuel d' economie pratique", uredil dr.Vekoslav Kukovec (160 strani). Cena 1 K, po pošti 1 K 10 vin.
„Kmetskega koledarja za 1. 1909"
s celo vrsto izbornih gospodarskih člankov, katerega dajemo c. društvom, zavodom in knjižnicam po posebno znižanih cenah, knjižnicam tudi zastonj proti povrnitvi poštnine.
n >
n je
R S
s a >N
IS
E o -s ■k
n
>N
U »
m
C
0)
n v x
><«
Poštna naročila se izvršujejo točno in solidno.
IVAN RAVNIKAR, Celje
Telefon št. 17.
Graska cesta št. 21 1^11.17. »
w
v*
5"
priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke, ter še posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zalogo kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, Kostrivniške slatine, Qieshübler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst.
Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne sli-vovke, kakor krajskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh vrst ter šampanca, katerega dajem pri večjem odkupu po tovarniških cenah, nakar
še posebno opozarjam prireditelje raznih veselic. Opozarjam kmetovalce na razna jesenska semena, kakor repno, deteljno (rdeči inkarnat in ajdno).
a
a
»
s
H *
n
N<
S)
m
a o 3
u
N<
a
»
u *
Na drobno in debelo.
Na drobno in debelo.
(P
n issiis
El 1=511:
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, ceflr, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
Poštne hran. račun št. 54.366. - Telefon št. 48. -
H
„LASTNI DONI"
Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine = pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadrnga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
z
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © © ,
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure
© © © dopoldne. © © ©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge"od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun* ali [na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovan ju na osebni kredit, proti zastavljenjiT vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
PPPipBippaS^HpsPMPPIMPPPI
Edino narodno tßmnotälio podjetje V Celju.
prVa jttžnostajcrsHa
Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
Izvrševanje vseh stavbe» «lih del ■ kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov itd. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena- dela
kakor : altarjer, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.
Brušenje, pulir anje in
struganje kamena g stroji.
Industrijska družba.
du8trl]8ka družba Celje'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-;:: lavanje napisov v iste. :::

Poštno-hran. rač. St. 848.428.	...	„ .	_ Rez. zaklad ca. K 100.000'-.
— ii43 zadružnikov. — m Ustanovno to 1889. M Denar"' «hsm!~\JeXu 1908
Vplačani deleži K 21.450*-. ™	ww«« «	K 2,790.060-77. -
„SaVINSKA P0S03ILNICB V ZilLCIT
REGISTROV ANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Hranilne vloge obrestuje po 5% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43U*/0 od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem, Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotek*rne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%. Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posebni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo :
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Zigan, veleposestnik.

ViKtor BcVc
slikar in piegar i Celju
SaVinsHa ulica širi. 4
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela in jih izvršuje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uk «čenča.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
R. Diehl
žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—52
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetniki koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, -posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-33
Kupujte narodni kolek!
Južnoštajerska hranilnica
* u narodnem domu.
i) Celju
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od L.
8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentnr davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odtegujev vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
F
Dosedaj je dovolila 30.000 kron, 1500
za
dijaške ustanove za vodovodne naprave
10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore r^ličnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslužujte se 1n7«iAchÌ0Kke hratttlfltM Pri nala9aniu svole9a denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ' M	RFCtlWMW a|i varovance in zahtevajte pri sodiščih, SMi	kvatlflfuVft
56 52:—2-t	da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JWZnC>lajW^U UlaMHlUW.
iftslü
		1 i
1	1 ----1 POSOJILNICA 11 CELJU Telefon «ev. 2i V lastni hiši „Narodni dom". Teief«. «•». 22.	
POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nari 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice cek. št. 9579
]tad 6 milijonov Kron hranilnih Vlog
47 52-24
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuj« po 41/2%- — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov Kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni alt hipotekami kredit proti 6%, 51/2°/o in 5% obrestovanju.
Jtad 340.000 Kron rezerVn. zabada