Poštnina plačana v gotovini
Leto LV.
V Ljubljani, v nedeljo, dne 17. julija 1927
St. 158. Posamezna številka 3 Dir
Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljsko Izdala celoletno v Jugoslaviji HO Din, za Inozemstvo 100 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
CcneofllMonr 1 stolp, petll-vrsta mali oglasi po t3C In X D.veCJl oglasi nad 43 mm vltlne po Din 2-SO, veind po 3 tu 4 Din. v ure d nlikem deta vrstica po 10 Dts □ Pri večjem □
Izide ob 4 zjutraj
rožen parvdeUfca K dneva po prazniku
VrednIStvo |e v Kopitarjevi ulici SI. 61111 Rokopisi se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo Uredništva telefon št. 2050. upravnlštva St. 232»
•a je v Kopltarfevl ul.St.6 * Cekoual
_____.- Clabltaita štev. 10.650 ln loSU
xa Inserale. Sarajevo St. 7563, Zagreb St. 39-OU. Praga ln D trna/ št. 24.797
Uprava račun
Dunajska rcvolta potlačena
Policila obvladuje poioiaf
Mir in red v velikem vzpostavljen « Posamezni spopadi z ostanki vstaSev
Vlado dr. Selpla sc terorju ne umakne
Socialna demokracija se začela i dr. Sciplom pogajati za
koalicijsko vlado
Poulične borbe so bile zelo liufe - Pollclfl pomaga vojaštvo odznnat •■ Socialna demo kradla kateri so ušle vajeti množice iz rok. vali krivdo na drage m pomaga zda!
vzpostavila!! red
Generalni šfrajk (raja dalje
Strah pred mogočimi novimi izgredi ni le popolnoma minul - Vendar gre le za lokalne
spopade s poučilo
Vesti našega budimpeštanskesa dopisnika z letala
v Budimpešta, 16. julija. (Izv.) Dunaj aa-dobiva polagoma zopet staro lice. Povsod je upostavljen mir. Danes popoldne so avstrijske zrakoplovne družbe ustavile tudi promet z letali. Zaenkrat vzdržujejo še promet z Dunajem madjarske letalske družbe, vendar se zdi, da bodo tudi te morale promet ustaviti. Zjutraj ob 6. uri je odpotoval iz Budimpešte na Dunaj z letalom tudi Vaš dopisnik in se je vrnil ob pol 4 popoldne.
Krvavih nemirov ie konec, Sei-plova vlada vztraja na svojem mestu.
Na Dunaju je v splošnem zopet vpostav-Ijen red. vendar je političen položaj še vedno zelo nejasen in zvezna armada bo imela še težko nalogo, predno se ji bo posrečilo, da napravi popoln red. Vodstvo socialistične stranke se je sedaj popolnoma odločno postavilo na čelo vsega gibanja, verjetno, da predvsem zato, da ne bi vodstvo prešlo v roke komunistov in drugih neodgovornih elementov. •V6taši zahtevajo, da takoj odstopita dr. Seipel in policijski šef Schober, vendar ni pričakovati, da bi Seipel hotel podati ostavko. Krščanski socialci gotovo ne bodo prostovoljno dali vlade iz rok. Na. drugi strani pa obstoja tudi mnenje, da so socialisti sami preslabi, da bi v tem trenutku mogli prevzeti vlado v svoje roke. Govori se tudi o sestavitvi koalicijske vlade. Toda tudi te vesti ne izgledajo posebno verjetne, ker je med strankami toliko ostrih nasprotij, da je izključeno vsako skupno delo. Vodstvo socialistične stranke je zahtevalo, da se mobilizirajo vse vladne čete. da se preprečijo nadaljni nemiri. Močni oddelki vojaštva patrulirajo po cestah in vplivajo pomirjevalno na posamezne skupine, ki se od časa do časa pojavljajo na ulicah.
Vlada, armada in policija so gospodarji položaja.
Vlada in njene čete so zaenkrat gospodar položaja. Vojaške čete imajo zasedene ceste in javna poslopja.
Koliko je do sedaj število smrtnih žrtev, se Še ne da ugotoviti, ker si tozadevne vesti močno nasprotujejo in so posamezne številke zelo različne. Glede števila mrtvih krožajo vesti, ki govore o 50, oziroma o 200 mrtvih. Glede števib ranjenih se glase številke med 100 in 5000 oseb. Ker je tudi v mestu Dunaju samem ukinjen vsak telefonski promet, je popolnoma nemogoče pregledati te številke in vsaj približno reči, na katero stran se nagiba število žrtev.
Dopoldne je izdal zvezni kancler dr. Seipel oficielno poročilo, v katerem sporoča, da je vstaja popolnoma zadušena in da sta policija in vojska gospodar položaja. Policija je
dobila nalog, da vse male skupine ljudi, ki bi se zbirali na cestah, skuša razgnati. Policija je vse dopoldne delala red in pri tem je seni-intja prišlo še do manjših spopadov med posameznimi gručami in stražniki. Vse policijske čete so neprestano na nogah in ojačene s četami redne vojske, patruljirajo po cestah. Vsako zbiranje ljudi v gručah je prepovedano. Na strehah hiš ob Ringu in na posameznih važnih točkah v predmestju je policija namestila strojne puške in iz teh varnih mest popolnoma obvlada položaj. Straže imajo ukaz, da na vsol;: odločnejši upor takoj rabijo orožje. Razen policijskih ln vojaških oddelkov vzdržujejo po mestu red tudi čete republikanske garde. Posebno v okolici in okrog glavnega stana socialističnega vodstva v urednišfvu >Arbeiter Zeitung-sc skrbe te čete za varnost in mir.
Socialdemokratska stranka si pere roke.
Dolži policijo, r- Odreja protestno stavko. —
Poziva delavstvo k miru in redu.
/
0 včerajšnjih dogodkih je izdala tudi socialno demokratska stranka posebno poročilo, ki je bilo natiskano v tiskarni >Arbeiter Zeitung«. V tem poročilu pravijo socialisti, da se je vodstvo stranke trudilo, da se nemiri preprečijo in da . zadene odgovornost predvsem policijo. Ob teh demonstracijah je bilo prelite toliko krvi, kot dosedaj še nikoli. Dogodili so se na Dunaju že težki spopadi ob času volitev, še žalostnejši so bili nemiri, ki so se dogajali v prevratni dobi leta 1918. in v letu 1919. List opozarja nato na razburjenje, ki je nastalo po razglasu razsodbe o procesu proti ^FrontkŠmpferjem«, in izjavlja, da so delavci hoteli samo mirno demonstrirati in ves potek dogodkov bi bil končal mirno, če ne bi bila policija nastopila na tako brutalen način in ne bi bila oddala salvo iz pušk na množice. Proti delavstvu da se je postopalo na najsu-rovejši način in policijo zadene največja odgovornost za dogodke. Policija je nastopala na način, ki kalže, da se je ob tej priliki hotela maščevati nad delavstvom. Množice bi se bile umaknile, če bi nekaj sto neodgovornih ljudi ne hujskalo množic in jih ne zapeljevalo v nesrečo. Ti neodgovorni elementi so se postavili v bran tudi socialističnim vojakom republikanske garde. Toda radi nastopa nekaterih mladih ljudi se ne bi smelo izvesti maščevanje nad vsem delavstvom. Delavstvo na Dunaju in v Avstriji ne bo trpelo, da bi se proti njim streljalo na ulicah kot na zajce. Delavstvo teh nemirov ni želelo, ono hoče mirnega dela in gospodarsko obnovo države. Radi tega bo vse delavstvo vztrajalo v stavki na železnicah in drugih prometnih naj»ravah, pri telefonu in brzojavu. V drugih obratih, kakor so bolnice, pekarne, elektrarne in plinarne, se
bo izvedla 34 urna protestna stavka. Ta pretesna stavka se bo nato končala in v ponedeljek se bo povsod tu zopet začelo z delom. Na-dalv. se delavcem zabranjujejo vsake demonstracije, prepoveduje se vsako zbiranje v gru-
čah, da se tako prepreči vsako nadaljnje prelivanje krvi. V bodoče bo nastopanje socialno-demokratske odvisno od tega, kako stališče bosta zavzela vlada in parlament, kateri s« mora takoj sklicati.
Poročilo našega dopisnika iz Bratislave.
r Bratislava, 16. julija. (Izv.) Vaš dopisnik se je davi zopet vrnil z avtomobilom preko češkoslovaške meje v Avstrijo. Pretekla noč je na Dunaju potekla mirno. Spopadov ni bilo več, nazen pretepov, ki so ob takih prilikah običajni med posamezniki in manjšimi skupinami. Revolucijonarni pokret počasi pojema. Na vseh črtah se lahko ugotovi pomiritev in vzpostavitev reda in mira.
Generalni štrajk kot sredstvo pritiska na vlado.
Generalna stavka pa ni prenehala, nego se je razširila. Vsi vlaki v inozemstvo so ustavljeni, tako da je Avstrija popolnoma odrezana od sveta. Organizacije v provincah izvršujejo povelja stavkovnega odbora brez vsakršnega odpora, tako da bo štrajk v celi Avstriji popoln. Štrajkovni odbor so sestavili zastopniki socialistov in socialističnih sindikatov. Odbor je obljubil, da bo stavka potekla mirno in da se včerajšnji prizori ne bodo ponovili. Od vlade pa zahteva, naj popusti in naj ne uporablja ostrih ukrepov. Če bi se vlada odločila za takšne ukrepe, bi začelo stavkati delavstvo vodovoda in električne centrale. To bi pa imelo za takšno mesto, kakor je Dunaj katastrofalne posledice.
Kazganjaio se zadnje skupine
Ministrski svet je v permanentnem zasedanju. Danes je avstrijska vlada prepovedala točenje alkoholnih pijač. Tekom včerajšnjega dne, pravi uradno poročilo, je bilo ubitih 12 oseb in 119 ranjenih. Ranjeni in ubiti so večinoma policisti. Močne policijske paitrulje, peš in na konjih, križarijo po Dunaju in vzdržujejo red. Policisti so v popolni bojni opremi in razganjajo ostanke vstaških skupin. V glavnem pa je v celem mestu red. Vojaštvo je zasedlo tudi trg pred parlamentom in pred pravosodno palačo. Policija povsod izvršuje svojo dolžnost. Tekom noči je prišlo na več krajih v mestu do spopadov, pri katerih so na obeh straneh streljali in je bilo na obeh straneh več ranjenih. Do posebno močnega spopada je prišlo v Favoritenstrasse v delavskem predmestju. Tam je imela policija naredbo, da pri najmanjšem znaku vstaje porabi strelno orožje, kar se je ob priliki spopada tudi zgodilo. Zjutraj je prišlo do ostrega spopada tudi v Mariahilferstra««*- Policija ie več skupin pozvala, naj se razidejo. Ker se pozivu niso hoteli odzvati, je policija pričela streljati.
Preskrba z živili je normalna. • Plin in elektrika funkcionirata redno dalje.
Danes so bili na vseh križiščih veliki navali. Ljudje so se bali, da bi si ne mogli nabaviti življenjskih potrebščin in je vsak skušal, da se z njimi oskrbi. Strah pa je bil odveč, ker je bilo zadosti življenjskih potrebščin, celo mleko se je normalno razdelilo po mestu. Plinarna in električna ccntrala obratujeta normalno. Pošta je popolnoma ustavila delo. Tudi železnicam je stavkovni odbor izdal stroge naredbe, da železničarji ne smejo na delo.
Pred mnogimi tovarnami se je danes nabralo mnogo delavstva, ki so hoteli dobiti plačo, ker je danes plačilni dan in je večina delavstva ostala brez denarja. Tovarne pa delavcev niso spustile noter in tako so morali oditi brez plač. Ker stavkajo tudi črko-st.avci, ni danes na Dunaju izšel noben časopis. Samo v tiskarni »Arbeiter Zeitung« je izšel mal tiskan list, ki se imenuje »Obvestilo socialne demokratske stranke Avstrije«. (Vsebino smo priobčili na drugem mestu.)
Socialdemokratsko vodstvo se začelo pogajati z vlado.
Od snoči dalje vodi vodstvo socialno demokratične stranke pokret. Med vodstvom socialdemokratske stranke in vlado je prišlo do neoficijelnih pogajanj. Na oficijelna pogajanja pa se še ne more računati. Mase delavcev so zelo ogorčene proti policistom in mečejo nanje vso odgovornost za vse te dogodke.
Vodstvo socijalistične stranke se z vso silo trudi, da bi delavstvo odvrnilo od nadaljnjih napadov na policijo. Zato je mobiliziralo celo vojsko svojih zaupnikov, ki neprestano križarijo po ulicah in pomirjevalno vplivajo na mase. V notranjosti mesta se na mnogih mestih še vedno zbirajo velike skupine delavcev. Dokler so delavci mirni, jih tudi po-licija pušča v miru. Policaji so oboroženi i karabinkami.
Manjši spopadi z ostanki množice. - Policija obvlada položaj z vso odločnostjo.
r Dunaj. 16. jul. (Izv.) Ko se je opoldne okrog 12. Vaš dopisnik odpravljal, da se odpelje z avtomobilom na letališče v Asperu, da bi se vrnil nazaj v Budimpešto, je prišlo v
Rlngu do spopada in do streljanja. Policija je imela nalogo, da ne dopusti niti najmanjšega »hiranja. Čim opazi zbiranje ljudi, naj takoj uporabi orožje, da demonstrante razžene. Policisti so to tudi storili in so streljali v zrak. To pa je bilo že zadosti, da se je zbrana množica raztezala.
Na raznih krajih, na Ringu in na ulicah, ki vodijo proti Riugu, in po raznih državnih zgradbah, so razpostavljene strojnice z močnimi policijskimi oddelki. Policija pozorno zasleduje promet v notranjosti mesta. Vsakega človeka in vsak avtomobil ter vsak voz, ki se ji zdi sumljiv, ustavi. Avtomobili z zastavicami rdečega križa so najvarnejši, ker jih respekti-rajo demonstranti in policija.
Sodna palača pogorela do tal. - Povsod polno ranjencev.
v Dunaj, 16. jul. (Izv.) Sodna palača je popolnoma pogorela. Ognja včeraj popoldne in zvečer ni bilo več mogoče pogasiti. Zgorele so vse knjige, uradni akti in vsi katastri. Ognja na poslopju ni več opaziti, vendar se skozi okna še neprestano vale veliki oblaki dima. Po dunajskih ulicah neprestano drve avtomobili, ki še vedno od vseh strani prevažajo v bolnice ranjence. Po različnih privatnih hišah še sedaj leži polno ranjencev in vse bolnice so že prenapolnjene. Celo vrsto javnih poslopij so morali spremeniti v zasilne bolnice in tja prevažajo ranjence.
Oficijelno obvestilo o vzpostavitvi miru in permanenci ministrskega sveta.
r Belgrad. 16. julija. (Izv.) Avstrijsko poslaništvo je danes opoldne izdalo sledeče obvestilo:
»Ko so se pojavili prvi znaki nemirov, je jsnezni kancler Seipel takoj odpovedal napovedani sestanek voditeljev strank in istotako je odredil, da se parlamentarni odbori, ki so bili za danes sklicani, ne sestanejo. Popoldne se je vršila seja ministrskega sveta, katera je trajala več ur in kateri so prisostvovali tudi policijski predsednik Schober, generalni poštni ravnatelj Kocheisel, vodilni uradniki in uradniki drž. kanclerja. V večernih urah so se državnega kanclerja. V večernih urah so se pogajali državni kancler in socialistični poslanec, župan Seitz in dr. Bauer. Vlada je ukrenila vse, da bi se eventuelni novi nemiri v prihodnjih dneh po možnosti onemogočili. C tem. kdaj se bo sestal parlament, da bi zavzel stališče k političnemu položaju, ki je nastal po nemirih, še ni padla nobena odloči-;tev, čeprav so o tem vprašanju, že govorili zvezni predsednik in voditelji opozicije. Ministrski svet se je proglasil za permanentnega. Ko je snoči okrog 7 izbruhnila stavka poštnih, telefonskih in brzojavnih uradnikov, je dal zvezni kancler inozemskim zastopnikom po uradnikih zunanjega urada obvestilo o trenutnem položaju varnosti v mestu. Mir je zopet vzpostavljen in ni zaznamovati nobenih javnih nasilstev na imovini. Varnostne oblasti so popolni gospodarji položaja.
V ostali Avstriji je mir.
Celovec. 16. .jul. (Izv.) V vseh avstrijskih deželah se mir ni kršil. Ne samo kmetsko prebivalstvo, ampak tudi delavstvo hoče miru in reda ter se obrača proti povzročiteljem dunajskih nemirov. 0 dunajskih nemirih samih se splošno sodi, da jih je pripravljalo vodstvo so-cialdemokratične stranke, kar dokazujejo predidoči nemiri pred oprostilno razsodbo v ■ procesu proti Frontkampferjem. Socialna demokracija je hotela na ta način omajati vlado dr. Seipla. Toda zgodilo se je. da je množica šla predaleč, da je soc. demokratsko vodstvo izgubilo oblast nad množico in da so vzeli vajeti v roke levičarski komunistični elementi, ki so hoteli iz preprostih demonstracij napraviti državni udar, oz. revolucijo. Kako so socialdemokrati izgubili vajeti iz rok, dokazuje dejstvo, da je množica vodjo socialistične republikanske stranke dr. Deutscha pretepla, dasi skušajo socialisti to prikrivati. Tudi dunajskega župana Seitza so prisilili, da je stopil z avtomobila in se moral z justične palače vrniti na magistrat peš. Zdaj vali socialna demokracija krivdo na policijo, kar pa je čisto iz trte izvito. Policija je nasprotno nastopila z vso obzirnostjo in jo je bilo sploh veliko premalo. V provincah je zlasti med kmetskim prebivalstvom in meščanstvom ogorčenje proti Dunaju silno. Gospodarstvo bo radi brezmi-selnega puča občutno trpelo, najbolj pa ugled avstrijske republike v inozemstvu. Zmaga dr. Seipla nad pučisti se splošno z velikim veseljem in zadoščenjem pozdravlja.
Celovec, 16. jul. (Izv.) Iz Inomosta prihajajo vesti, da je na Tirolskem ogorčenje proti dunajskim pučistom zelo veliko. To je gotovo psihologični vzrok, da se je danes govorilo, da se je sestavila na TiroJskem druga vlada, koje čete da nameravajo korakati proti Dunaju. Ta vest pa je le plod prera7.hu r jene domišljije. Res je le, da je provinca čedalje bolj proti Dunaju sovražno razpoložena.
PrrtfofiivaJfe naročnikov!
Razne drobne in alarmantne vesti.
v Budimpešte, 16. julija. (Izv.) V tukajšnjih uradnih krogih izjavljajo, da gleda ogrska vlada dogodke v Avstriji popolnoma mirno. Madjarska vlada smatra dunajske dogodke kot popolnoma notranjo zadevo avstrijske republike in se nikakor ne misli vmešavati. Ravnotako pa ne bo trpela, ako bi hoteli dogodki v Avstriji imeti kake posledice na Ma-djarskem. Avstrijske železnice v redu prevzemajo vse vlake, ki dovažajo živila.
v Budimpešta, 18. julija. (Izv.) V Šopro-nju se je danes razširila vest, da je dunajska opera v plamenih. Ta vest pa je brez vsake podlage.
v Praga, 16. julija. (Izv.) Nekatere tukajšnje vesti vedo povedati, da je dunajska ga mizi j a odpovedala pokorščino. 'Peti polk noče več. vršiti službe, vojaki so zapustili vojašnice in se pričeli udeleževati demonstracij. Na Dunaj je bilo poklicano vojaštvo iz sosednih garnizij.
v Rim. 16. julija. (Izv.) Vse časopisje z velikimi naslovi poroča o včerajšnjem poteku dunajskih dogodkov. V tej zvezi se razpravlja tudi o priključitvi Avstrije k Nemčiji. Listi poročajo, da se Avstrija moti, ako misli, da bodo druge države mirno pristale, da bi se ta priključitev izvedla.
v Sopronj, 16. julija. (Izv.) Sem je prispela z Gradiščanskega družina Čarmanova in Pinter, ki so bili v znanem procesu, ki je dal povod krvavim dogodkom, popolnoma oproščeni. Istotako so pribežali preko meje glavni vodje Frontkampferjev iz Schattenburga, ker so se bali pred osveto delavstva. Tu so se raznesle vesti, ki pa še niso potrjene, da koraka nad 5000 delavcev proti Schattenburgu, da bi se tam maščevali nad tamošnjimi člani nacionalističnih bojevnikov.
v Bratislava, 16. julija. (Izv.) Tu so se raznesle vesti, katerih resničnost pa še ni potrjena, da se na Dunaju še vedno vrše na več krajih poulični boji in da velike mase delavstva še vedno prihajajo na Dunaj iz provincij. Po teh vesteh je položaj v glavnem mestu še vedno zelo kritičen in se je bati, da bi ponovno ne prišlo do resnih dogodkov.
v Berlin, 16. julija. (Izv.) Londonski listi prinašajo o dogodkih na Dunaju zelo alarmantne vesti. Tako pišejo med drugim, da je vsa policija in vojaštvo v sredini mesta obkoljeno od tisočglave množice demonstrantov.
Zadnje vesti.
Prepoved pitja.
v Dunaj, 16. julija. (Izv.) Dunajski župan Seitz je v funkciji okrajnega glavarja prepovedal danes vsako prodajo alkoholnih pijač in ukazal, da se prične z izplačilom podpor iz blagajne za brezposelne. Te odredbe so jako pomirjevalno vplivale.
Po poročilih iz bolnic in s stremi Reševalnega društva znaša število mrtvih stražnikov 20, število težko ranjenjenih pa 82. Skupno število mrtvih znaša po dosedanjih ugotovitvah mnogo preko 50, razen tega 250 težko ranjenih. Koliko pa je lahko ranjenih, se sploh ne da ugotoviti. Te številke niso končnoveljavne, ker iz več bolnic poročila še manjkajo.
Težak spopad na Favoriten-strasse.
O težkem spopadu, ki se je danes dogodil na Favoritenstrasse, so se izvedele sledeče podrobnosti: Vstaške skupine so hotele napasti policijo, ki je na tej cesti vzdrževala red. Poveljstvo je zaprosilo policijsko ravnateljstvo za pomoč. Poslali so tja dva avtomobila, polna oboroženih stražnikov. Ko sta avtomobila vozila preko Giirtla, so začeli demonstranti streljati na vozove in dva policista sta' bila na mestu mrtva. Straža je nato takoj odgovorila s streli in skušala množico razgnati, kar se ji je v kratkem času posrečilo.
Vsi napadi na policijo so se izjalovili.
Posamezne gruče demonstrantov so tekom dopoldneva in popoldneva poskušale na več krajih napasti policijske stražnice in policiste razorožiti. Tako je prišlo na Oftak-ringu okrog poldne zopet do večjega spopada in streljanje je trajalo do 2 popoldne. Policija je povsod zadobila premoč in ljudi razgnala. Vsi napadi na posamezne oddelke policije so se izjalovili. Iz okolice so bili poklicani v glavno mesto tudi oddelki orožništva, ki so pomagali policiji pri vzdrževanju reda. Poslopje parlamenta je zasedel oddelek redne vojske in zavaroval poslopje s strojnimi puškami.
Vojaštvo iz province.
Ob pol 7 zvečer so prišle po Donavi v mesto tudi čete vojaštva iz Kremsa, St. Poltna in drugih okoliških garnizij. Tako bo ponoči policija imela izdatna ojačenja. Letališče na i Aspernu je močno zastraženo z vojaštvom.
Vse zrakoplove, ki prihajajo in odhajajo, na-j tanko preiskujejo. Znanega komunističnega ' voditelja F i a 1 o, ki je po poročilih policij-
skega ravnatelja Schoberja oddal prvi strel, kateremu je sledilo nadaljnje streljanje, so danes aretirali.
Vlada ne odneha v svoji odločnosti.
Vlada je v svojem poročilu, ki ga je izdala popoldne, objavila, da bo v slučaju ponovnih večjih nemirov takoj proglašeno obsedno stanje. Vse dunajske bolnice so prenapolnjene z ranjenci. Vsi kirurgi so na delu in neprestano izvršujejo operacije na ranjencih. Veliko število ranjencev se že ves dan bori s smrtjo. Pri spopadih Jih je mnogo dobilo strele v trebuh, pljuča in ledvice.
Izgovori socialistične stranke.
V socijalističnih poročilih se tudi v popoldanskih izdajah ostro kritizira nastop policije, kateri očitajo, da ni šla na roko pri pomirjevalnem delu republikanski gardi.
Gardisti so hoteli porušiti barikade, toda policija je pri tem pričela nanje streljati. Znani socijalistični voditelj Ehlenbogen poroča, da so pred parlamentom streljali na neoborožene ljudi. Te trditve pa nikakor ne odgovarjajc dejstvom, kar je razvidno že iz tega, da po licija nikdar ni pričela streljati prva in da s< prvi streli padli iz vrst množice.
Ob 8 zvečer je bil povsod mir.
Tekom popoldneva je priSlo do streljanja na petih krajih v notranjosti mesta. Ob 8. uri zvečer pa je bil povsod zopet mir. V pred-mestih vzdržujejo red člani republikansk« garde, ki posebno pazijo na vse avtomobile in vozove, ki prihajajo in odhajajo. Trgovin« so v mestu zopet odprte. Vse gostilne morajo biti zaprte, toda kljub temu je vednt opažati na ulicah več pijanih. Socialistične vodstvo je izdalo svarilo na delavstvo, naj s« varje izzivačev in naj ne zaupa napačnim vestem, ki se trosijo okrog.
Koalicijska vlada med krščanskimi socialci in socialdemokrati?
v Dunaj, 16. julija. (Izv.) Pod predsedstvom dr. Seipla se je danes vršila pet ur trajajoča seja ministerskega sveta. O sklepih, ki jih je napravila vlada, ni še ničesar znanega. Med dr. Seiplom in socialnimi demokrati, v imenu katerih nastopa dr. Deutsch, so se pričela pogajanja. Socialni demokratje so sedaj že pristali na to, da odstopajo od zahteve, naj dr. Seipel odstopi, odločno pa vztrajajo na tem, da poda demisijo policijski šef gr. Schober. Vlada se je že izjavila, da je pripravljena tej zadevi ugoditi. Vlada je dalje ustregla tudi zahtevi socialnih demokratov, da se policija umakne z Ringa in da tamošnje prostore zasedejo člani republikanske garde". Člane republikanske garde so iz vseh bližnjih mest
poklicali na Dunaj. Zaenkrat obstoja verjetnost, da bo prišlo do sporazuma med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci. Po teh vesteh bi obe stranki sestavili koalicijsko vlado. To je temelj pogajanj, ki se vrše med dr. Seiplom in dr. Deutschem.
Zvezni predsednik dr. Seipel je danes dal diplomatskim zastopnikom zelo pomirljive izjave in označil položaj kot mnogo mirnejši, dasiravno se ne more še zagotovo trditi, da so novi nemiri popolnoma izključeni.
Tujci še vedno v velikem številu potujejo z Dunaja. Velik naval je opažati v hranilnicah in bankah. Ljudje v strahu pred nemiri dvigajo svoje vloge. Upati pa je, da se bo do pondeljka ta napetost že popolnoma polegla.
Najnovejša vest.
Pred kompromisom med vlado in soc. demokrati.
Schober naj odstopi. - Vlada še vedno koncentrira vojaštvo. -
O polnoči je še vedno mir.
v Dunaj, 17. julija ob tričetrt na 1 zjutraj. (Izv. Preko Bratislave po kurirju.) Kakor vse kaže, bo uspelo izravnati konflikt v pogajanjih med krščanskimi socialci in socijal-nimi demokrati. Krščanski socijalci bodo pristali na zahteve socijalnih demokratov glede odstavitve policijskega šefa Schoberja, vlada pa bo ugodila zahtevam socijalistov, da se policijske čete kolikor mogoče zamenjajo z republikanskimi gardisti. Socijalisti poudarjajo, da se je drugače bati, da pride ponovno do težkih dogodkov. Vlada še vedno koncentrira nove čete vojaštva v glavnem mestu. Ob
polnoči je vladal v mestu povsod še mir.
v Dunaj, 17. julija. (Izv.) Krščanski socijalci so stavili več pogojev za skupno sodelovanje v vladi s socialnimi demokrati. Mec drugim zahtevajo, da socijalisti umaknejo ve< svojih, zahtev, ki so zadnji čas dali povOŽ zi velika vznemirjenja. Vladni krogi priznavajc socijalistom, da so njih čete veliko pomagal« policiji pri vzdrževanju reda, posebno v prvi! urah, ko je nemir izbruhnil.
Pozno ponoči je izšlo poročilo, da znašs število mrtvih 150 in težko ranjenih 680.
Prisilno poitalijančenje rodbinskih imen
v Trstu.
Postojna, 16. julija. (Izv.) Iz Trsta prihajajo poročila, da se je danes objavil sklep komisije, M je dodeljena tržaški prefekturi, s katerim se 1250 rodbinskih imen slovanskega Izvora prekrsti v italijanska. Komisija se je prvič sestala >12. t m. Tukaj je ugotovila, da je bilo iz vsega Trsta predloženih 47 prošenj za popravo priimka. Radi pičlega števila prostovoljnih prošenj je komisija sklenila, da se posluži pravice, ki jo daje zakon prefektu, da uradno in proti volji nosilca popravi njegov priimek. Komisija je sklep takoj
izvršila ter popravila 1248 priimkov iz Trsta, ki gredo po abecednem redil od Adamiča do Antunoviča. Ime se popravi takole: Adamič v Adami, Afrič v Afri, Ambrožič v Ambroei, Andrejčič v Andri, Andretič v Andretti, An-drijanovič v Andriani, Antič, Antončič in An-tunovič v Antoni. To je prva partija, ki se tiče le mesta Trsta. Vest je napravila silen vtis tudi med italijanskim prebivalstvom. Goriška komisija dosedaj še ni bila uradno popravila imen, ampak le na prošnje.
Belgrajska politika ostane neizpremeniena.
KOMBINACIJE Z RADIČEM BREZ IZGLEDA.
r Belgrad, 16. jul. (Izv.) Dogodki na Dunaju so vse ostale dogodke potisnili v ozadje. Razne kombinacije, ki so se delale zadnje dni, ne morejo priti do nobenega izraza. Predsednik vlade je odpotoval v Južno Srbijo v Pirot, od koder bo odšel v Skopi je in druge kraje južne Srbije. Na potovanju bo več dni.
Za nocoj pričakujejo vrnitve Voje Marin-koviča. V zvezd z njegovim prihodom se je pojavila nova kombinacija eventualnega zbliža,-nja z radičevci. Stjepan Radič je prosil, da bi se sestal z Vojo Marinkovičem, ki pa tega sestanka ni dovolil.
SDS v Sremu proti vodstvu stranke.
r Belgrad, 16. jul. (Izv.) Med pristaši samostojnih demokratov v Sremu je opažati močnejše gibanje proti vodstvu. Med drugim je izstopil iz stranke oblastni poslanec Miša Z i v a n o v i č, ki je izjavil, da vstopa nazaj v demokratsko stranko.
Rim, 16. julija. (Izv.) Danes dopoldne se je ministrski predsednik Mussolini odpeljal v Ostio na inšpekcijo vojne mornarice. V Ostiji je zbranih 75 vojnih ladij. Zvečer prirede rimski fašisti na čast mornariškim častnikom pojedino.
Davidovičeva demokratska stranka sleikoprej odklanja Pribičeviča.
r Belgrad, 16. jul. (Izv.) Kakor smo zvedeli iz vodstva Davidovičeve demokratske stranke, je Pribičevič po nekaterih svojih pristaših ponudil Davidovičevi demokratski stranki sodelovanje na Hrvatskem in v Sloveniji. Vodstvo Davidovičeve demokratske stranke je te ponudbe odbilo z utemeljitvijo, da ne misli in mara sodelovati s Pribičevičem in njegovimi tovariši.
Peti poziv.
»Jutro« slika včeraj, koliko nesreče pri-naša čl. 82. fin. zakona sevniškemu okraju. SLS je izjavila, da za ta člen ne nosi odgovornosti, ker tihotapiti ne zna. Ker se znova po-greva laž, da so poslanci in ministri SLS ve-doma glasovali za člen 82. fin. zakona, znova zatrjujemo, da to ni res in petič pozivamo dr. Gregorja Žerjava, ministra n. r., bivšega narodnega poslanca in oblast, noga načelnika SDS, da se izjavi, kdaj je on opazil, da ima člen 82. sedanjo vsebino in ali je sploh videl, slišal ali vsaj slutil 5c pred in med glasovanjem o finančnem zakonu, da pride sedrmji člen 82. tudi v zakon?
Ugotavljamo, da dr. Gregor Žerjav na štiri pozive ni odgovoril, tudi Ivan Puceli ni odgovoril
dobivati rane. A malo gospodov si je v tako težkih časih, ko so se tisti, ki sicer imajo srce in roke za cerkev, borili za življenje, upalo po-trkati na njih srca. On je. Ni bil nasilen. Ni bilo treba. Samo skromno željo je izrazil, da bi ji rad dal novo zunanjo obleko. Dobila je — za okrog]rt pol milijona dinarjev. Od leta do leta se prenavlja tudi znotraj. In veliki zvon v zvoniku mogočno pojoč oznanja, da ga ni sram njegovega predvojnega prednika, up po teži ne po glasu. Vse to pa oznanja tudi, kaj celo v težkih časih lahko napravi župnik, ki ima za seboj ljudska srca.
Toda delovanje p. Gvidona se ne omejuje samo na obsežno župnijo in Ljubljano, marveč velja v odlični meri vsemu slovenskemu na-rodu, a tem ko oskrbuje dušno pastirstvo za akademike ljubljanske univerze. Lepo in zelo važno je to polje, a nikakor ne lahko. Po svojem ustroju se vseučilišča ne brigajo za versko izobrazbo in udejstvovanje svojih slušateljev, Ker so pa navadno ravno akademska leta doba najtežjih verskih in moralnih preukutenj ker ravno tedaj fata morgana >akademske svoboder odtrga toliko src veri in cerlni, jf zanje potrebno specialno dušno pastirstvo. A ravno to je umetnost. Srce akademika je v svojih vzorih in bojih malo manj skrivnostni kot žensko. Treba spoznavati dušo pof>dinra zasledovati nove toke in stremljenja, za ka-tera je njegovo mlado prekipevajoče srce takt dovzetno in ločiti zrnje od plev. V vsem tem jo naš p. Gvido pravi mojster. Med mladimi dušami vedno mlad, razume njih težnje in so jim z vso ljubeznijo posvečuje.
S požrtvovalnim idealizmom je prevzel
SDS, Stvar oblasti je, da odloči, ali jc ta ukrep potrebn ali ne. Doslej se ni še prav nič zgodilo. In kar se bo zgodilo, bo strogo po določilih zakona in kolikor imajo možje SLS besede pri teh odločitvah, nikdar ne bodo do. pustili, da bi se nad esdeesarsko občino zgodilo tako nasilje, kakršnih je zagrešil nad slovenskimi občinami žerjavovski režim nešteto, ko je v enem samem letu brez vsakega povoda razpustil okoli dvajset občinskih za-stopov in odstavil ravnotoliko županov, ki so pristaši SLS, pa so vzorno vodili svoje občine.
Kakor rečeno, doslej se v škodo SDS ni še niečsar zgodilo. Pač pa so se pri volivnih pripravah za občinske volitve v Kranju zgodile stvari, ki javnost zelo zanimajo. Take trdijo vlagatelji kandiatne liste SLS, da ac oni svojo listo vložili prvi, dodeljeno pa ji ]i na volišču drugo mesto. Z vso odločnostje pozivamo g. okrajnega glavarja v Kranju, da pojasni kako je s to zadevo! Nadalje vsi tisti ki so podpisali kandidatno listo »Gospodarske stranke«, trdijo, da je popolnoma izključeno, da bi na tej listi bil kak podpis ponarejen. Časopisje SDS pa trdi, da se je na okrajnem glavarstvu že ugotovil ponarejen podpis. Zahtevamo od okrajnega glavarstva tudi v tej stvari točnega pojasnila!
V tej zvezi je treba pribiti še nekaj. »Slo-vensik narod«- trdi, da se je deputacija kranjskih voditelejv SDS radi kranjskih občinskih volitev javila pri Nj. Vel. kralju v avdijenco Če smatrajo ti ljudje za primerno, da v te stvari napravijo ta korak, ko se jim niti la« še ni skrivil, naj vedo, da bodo kranjski meščani znali primerno osvetliti njihove nakan« povsod, tudi na Najvišjem mestu. Vztrajno pa se vzdržuje še druga gorostasnejša novica, di je namreč nekdo od SDS na Bledu poskuša intrigirati s tem, da so vse stranke v Kranjt razen SDS proti izdatkom, ki jih je napravili občina za spomenik kralja Petra I. in da vs« akcija proti SDS v Kranju gre samo radi teg< izdatka. Tako grde leži je zmožen pač sam? najpokvarjenejši človek. Dejstva dokazujejo
1 Ljubljani: Pri frančiškanih je nov župnik — P. Gvido. Poznali smo, sicer že, vendar ne to-• liko, da bi mogli o njem kot župniku kaj pre-! rokovati. Kar naravnost povem, ko smo čuli, da je bil dotlej profesor na domačem bogoslovju, smo se malo bali, Se ne bo morda preveč pedantičen, kar se navadno očita bivšim profesorjem. Mislijo, da imajo še vedno kake študente, pardon, slušatelje pred seboj, ki jih lahko poljudno gnetejo. Hval aBogu, da smo se temeljito zmotili. Smelo lahko rečem, da pro-vincijalno predstojništvo ni moglo najti boljšega naslednika P. Kalistu in P. Hugolinu, kot njega. Vsa Ljubljana, zlasti ona, ki se nedeljo za nedeljo, dan na dan zgrinja v frančiškansko cerkev, je provincijalnemu predstojništvu. hvaležna, da je tako dobro zadelo.
Marsikateri je že s trepetajočim srcem odpiral notranja vrata župnijskega urada in iskal besedi, kako bi svojo mučno zadevo obrazložil. A ko je pogledal v p. Gvidonov vedno se dobrohotno smehljajoči obraz, ga je hipoma minil ves strah. Kakor se v ljubezni neizčrpljiva mamica nikoli ne razhudi, naj ji otrok še tako moreče zadeve razklada, tako on komaj Čaka, da z bodrilno in tolažilno besedo poseže vmes. Vsak, ki ima z njim kot župnikom opraviti, mora takoj čutiti, če mi more kdo v okviru cerkvenih postav pomagati, na tega se lahko zanesem, on ima srce za svoje ovce. In res, če pri njem nič ne opraviš, potem vedi, da tudi drugod pri istovrstni instanci ne boš. Zakaj on gre če treba prav do zadnje dopustne možnosti, samo da bj ljudem ustregel. Ako mora v kakem slučaju reči: Mi je zelo žal, tu se ne da ničesar narediti, vsaj kar mene
tiče, ti tako pove, da mu lahko iz glasu bereŠ, kako ga boli, ker ti ne more pomagati. Zato ni čuda, da je njegova uradna soba nekaka čakalnica za njegovo spovednioo. Ze marsikateri je po njej našel pot do njegove spoved niče in s tem pot do novega življenja.
Ne samo njegovi župljani, tudi drugi ga kot takega poznajo in visoko cenijo. Ko je umrl nepozabni p. Placid, je cela Ljubljana zajokala. češ tako ljudomilega love aduš, ki je znal najti in z Bogom spraviti najbolj zgubljeno iu zakrknjeno, naše mesto zlepa ne bo več imelo.
A p. Gvido, ta njegov skrivnostni apostola! tako spretno dalje vodi, da on lahko mirno počiva in se veseli v krogu duš, ki jih je morda malo pred svitom mrtvaške sveče iztrgal temi in vrnil luči. To je pač poseben, deloma od narave, deloma od zgoraj dan sveče-niški dar. Takih duhovnikov bi bilo v resnici škoda, če bi sedeli samo na kakih profesorskih stolicah. To je moje skromno lajiško mnenje.
Če je frančiškanska cerkev najbolj obiskana, in to je že dolga leta, gre predvsem hvala njenim župnikom, ki so vedno gledali na to, daje ljudem vsestransko postreženo. P Gvido naravnost skmpulozno skrbi, da pri tem tudi ostane. Malo jih je, ki bi že ob pol 5. zjutraj prišli v cerkev. A on je dejal: Kolikor jih je, postreči se jim mora, bodimo veseli, da pridejo tako zgodaj. In ponudil se je za to sv. mašo. Zato je kakor rajni p. Placid, ki je bil istega mnenja, prvi na nogah. Ljudstvo mu ljubezen z ljubeznijo vrača. Osvoji! si je njegova srca, zato su se mu odprle tudi roke. Mnrti-katera cerkev je med vojno in po vojni začela
Dunajski Ring s parlamentom na levi, kjer so vstaši postavili barikade in kjer so se vršili i	ljuti boji.
Odmev dunajskih dogodkov ob meji.
Maribor. 16. julija.
Vesti o dunajskih dogodkih so se razširile v Mariboru proti večeru, ko so izžli mariborski dnevniki. Vesti so povzročile pravo senzacijo. Takoj se je začelo govoriti tudi o železničarskem štrajku in na večerni vlak proti Gradcu je bil neobičajen naval. In res je bfl to zadnji vlak proti avstrijski meji, ker je opolnoči bil ustavljen na avstrijskih progah ves promet
Ob 4. uri zjutraj je dospel iz Gradca zadnji forzervlak, katerega so stavku joči železničar,ji še postili naprej. Vlak je pričakovalo mnogo radovednežev, da izvedo avtentičnejše novice. S tem vlakoin je prišla tudi zadnja pošta. Avstrijski listi so polni poročil o dunajskih dogodkih ter slikajo položaj kot silno resen. Nekateri železničarji, ki so prišli z vlakom, so že pripovedovali, da je ubitih na Dunaju več članov vlade, med njimi kancler
SeipeL, toda točnejših podatkov ni nihče vedeL, ker je vlak odpeljal z Dunaja že ob 8. uri zvečer, ko so bili poulični boji še v polnem teku. Tržaški in zagrebški brzovlak, ki prideta v Maribor po polnoči ter odhajata dalje v Gradec ob 4. uri zjutraj, sta bila zadržana v Mariboru, ker je obmejna postaja Špilje sporočila- da je štrajk splošen ter bo ustavljen vsak vlak ob meji. Potniki, Nemci in Čehi, ki so se vračali iz naših jadranskih kopališč, so šele v Mariboru izvedeli, kaj se dogaja na Dunaju. V zagrebškem brzovlaku je bilo mnogo Du-najčanov, ki so bili vsi v strašnem strahu za svojce.
Veliko inozemcev se je znašlo v silno neprijetnem položaju, ker so imeli denarja samo za vožnjo, vse drugo so porabili na dopustu. Ostali so na kolodvoru, čakaje, da se le moTda sestavi kak vlak, ki jih prepelje preko meje Drugi premožnejši so poiskali prenočišča v hotelih, zjutraj pa so nadaljevali pot preko meje z avtomobili. Ostali inozemci, zlasti Čehi, pa bodo skušali preko Madžarske vrniti se domov.
kranjska afera.
Kranjskemu mestu vlada že desetletja in desetletja narodnonapredna, zdaj demokratska žlahta. Tej žlahti, katere samovlad-stvo se je zdelo neporušljivo, so se začela zadnja leta tla pod nogami resno majati.
Občani so z vlado SDS v občinski hiši čezdaljebolj nezadovoljni. Večina prebivalstva je izgubila zaupanje v neomejeno vladajočo SDS in višja nadzorstvena oblast je bila zato dolžna storiti primerne korake.
Na ponovne zahteve je oblastni odbor odredil revizijo občinskega gospodarstva v Kranju. Ni nam znano, kako je revizija izpadla. Toda iz prahu, ki ga je radi tega dvignilo »Jutro«, bi sodili, da je bila SDS revizija zelo neljuba. Kajti če je v Kranju vse v redu, bi morala biti SDS ie vesela, da se vsa sum-ničenja ovržejo, vse govorice izkoreninijo in da z revizijo dobi kranjska občinska uprava, ki je vendar v rokah SDS, spričevalo pravilnega, rednega, skrbnega in za občino koristnega gospodarstva. Kranjski meščani se začudeni vprašujemo, zakaj je SDS revizija tako neljuba? Bili smo uverjeni, da bo ravno SDS revizijo pozdravila, ker smo mislili, da more njen izid samo poirditi govorjenje, da SDS dobro gospodari in da se občini ni nobena škoda prizadela.
Tem bolj bi revizija, ki bi \, vse dvome nad gospodarstvom mestne občine v Kranju, morala razveseliti SDS sedaj, ko so razpisane občinske volitve. Ker pa so se es-deesarji radi te revizije tako hudo razburili, so pa le razpihali ogenj proti sebi in opogumili nasprotnike, ki imajo dvome o gospodarstvu SDS v Kranju. Zato se je znova pod-vzeia akcija, da naj se mestu Kranju de svobodo in priliko, da se temeljito pregledajo vse postavke dohodkov in izdatkov. V ta namen pa je potreba, da se sedanji občinski svet razpusti in da vodi mestno upravo neodvisen komisar, ki pa mora čimpreje izvesti volitve v novo občinsko zastopstvo. To zahtevo so zadnje dni postavile vse stranke izvzemši
Hainiseb, predsednik avstrijske republike.
Dr. p. Gvido Hani -srebrnomašnik.
Kdo je Gvido Rant, tega posebno Ljubljančanom pač. ni treha praviti. Vsi ga poznamo, vei ga visoko spoštujemo. Sedem let je tega* če se prav spominjam, ko je završalo po
Dr. Ignacij Seipel,
avstrijski državni kancler.
Dr. Schober, policijski predsednik na Dunaju, ki je s svojo energijo zadušil vstajo.
V Mariboru imajo od št.rajka na avstrijskih železnicah največjo korist lastniki avtotaks; vsi avtomobili so bili že zjutraj zasedeni iu dan os imajo celi dan dovolj posla s prevažanjem oseb v Gradec. Vračajoče avtomobile pa ustavljajo radovedneži ter jih izprašujejo o novicah v Avstriji.
Želozničarski JStrajlc bo trajal po doeedanjft
vesteh najbrže do ponedeljka, izključno pa ni, da dalje. Do izgredov na železnici ni prišlo nikjer razen na Dunaju, pač pa so vse večje postaje zasedene po posebno organiziran j oddelkih štrajlcujo-fiih železničarjev, ki imajo v svojih rokah tu<fl železniški telefon in brzojav, tako, da ne prihaja preko nobena vest.
V Mariboru vlada prava mrzlica, vse ugiba« kako se bodo dogodki preko meje nadalje razvijali. Z nestrpnostjo se pričakujejo poročila ia Avstrije in v Mariboru .je ]v>*talo neke vrste zbirališče za vesti preko meje; neprestano skušajo dobiti informacije potom telofona Časopisi iz tujih mest ter se obračajo na obmejni komisarijat, na veliko županstvo in tukajšnje redakcije. Največ novic dospe še po potnikih, ki pridejo z avtomobili. Toda te novice so vse nejasne si nasprotujejo ter so gotovo pretirane. Ujemajo pa se vesti da j* ubitih več članov vlade, med njimi tudi Seipel
Naše oblasti niso dosedaj podvzele še nika-kih izjemnih mer, samo obmejna kontrola je nekoliko poostrena. Govorice, da bo naša država ob meji koncentrirala vojaštvo, so brez podlage, ker se upor gotovo ne bo razširil na Avstrijo, ampak ostane najbrž omejen samo na Dimaj.
Da boste^zadovoiini vn^mj izdelki
zato je treba naročiti tako blago le pri
Sumu 81. Mamili
Ljubljana, Sv. Pelra ceste 31
Podrulnlci v Mariboru, Vetrlnjska 20 tar v Kamniku, iutna 4,
da so za spomenik Ul« tm stranke, vse to glasovale za te izdatke in rae so sodelovale v pripravljalnem odboru. To svinjarijo bi si bila SDS lahko prihranila, bi bilo bolje zanjo. Take intrige samo dokazujejo, da SDS nože razčiščenja, da se boji, da bi kdo pregledal njeno delo, da jo je strah pred ljudsko sodbo!
Ponovno povdarjamo: Kaj takega kakor
je SDS delala z ljubljanskim občinskim zastopam in desetericami podeželskih občin, SLS ne bo storila. Tudi smo daleč od tega, da bi s komisarji lovili glasove. Le če bo zahteval interes občinske uprave, bo tudi SLS zato, da se pod vzame jo odložilni koraki, pa naj bo to SDS prav ali ne. Tedaj pa ne bo pomagala nobena intriga.
Delo Jugoslovanskega kluba za naše
železničarje.
Razgovor z bivšim ministrom A. Sušnikom.
Kako je z legitimacijami železniških delavcev?
»Najprej moram pribiti še enkrat, kar sem naglasil že včeraj, da je vsaka trditev, češ, da je naša stranka kriva, da je novi pravilnik o znižani vožnji po železnici tako težko pogodil družine železn. delavcev, ne-istinita. Kdor to trdi, ali ničesar ne ve, ali pa namenoma govori neresnico. Poudarjam ponovno, da je bil novi pravilnik o znižani vožnji sprejet v ministrskem svetu že 13. januarja t. 1., ko so bili na vladi Radičevci in g. Pucelj. Kar je izšlo pozneje 11. aprila, to so samo podrobna navodila o izdajanju voznih olajšav. Do tega pravilnika so imele tudi družine železniških stalnih delavcev na podlagi listne legitimacije pravico do režijske karte. Novi pravilnik jim je to pravico odvzel in prometni minister jim je pozneje že za časa naše vlade dovolil samo pravico do trikratne brezplačne vožnje na leto.«
»Kako je prišlo do tega?«
»Mislim, da je temu krivo slabo poznanje razmer in pa pomanjkanje socialnega čuta pri uradnikih v ministrstvu, ki so delali pravilnik, kakor tudi pri onih, ki so sprejeli pravilnik. Čujem tudi izgovor, češ da se je to zgodilo le vsled tega, ker so se vršile zlo-upotrebe od strani delavskih družin. Toda ta izgovor ne more držati. Radi nekaterih prestopkov bogve kje doli v Srbiji ali Banatu se ni smela odvzeti pravica vsem delavskim družinam tudi v Sloveniji.«
»Kdo je torej kriv?«
»Kdo je pravi krivec, ne vem. Vem samo toliko, da med uradniki v ministrstvu, oziroma v tisti komisiji ni bil niti en pristaš SLS in da v vladi, ki je sprejela pravilnik naša stranka ni imela nobenega zastopnika. Naše stranke torej ne zadene niti najmanjša krivda. Pač pa je tudi v tem oziru Jugoslovanski klub storil, kar je bilo v njegovi moči. Ko smo zvedeli, da se dela nov pravilnik, sva s poslancem Zebotom v imenu Jugoslovanskega kluba posredovala opetovano kakor za miloščinarje tako tudi za delavce in njihove družine, ne samo, da se jim pustijo stare pravice, ampak'da se glede legitimacij popolnoma izenačijo z ostalimi železniškimi uslužbenci. Meni je predsednik komisije celo dvakrat dal besedo, da se bo to zgodilo. Če je potem besedo snedel, ne morem jaz nič za to.
»Gotovo že veste, gospod poslanec, da so se sedaj krivice že deloma popravile in gotovo ste že tudi čitali letak, ki ga oblastni odbor UJN2B Ljubljana radi tega razpošilja ter lasti sebi vso zaslugo.«
»Da, čul sem za reparacijo in sem bral tudi letak. Kar se tiče reparacije, moram po-vdariti, da je to zopet v prvi vrsti zasluga Jugoslov. kluba, ki je tudi potem, ko smo izpadli iz vlade, ostal zvesto na straži, posredoval v ministrstvu in v fin. odboru, po svojih zastopnikih opozarjal na krivice, ki se godijo železniškim delavcem. O vsem tem so poročali časopisi. Vse to se je vršilo že davno poprej, predno so se zganili socialisti in Jugosl. narodni železničarji. Glede letaka pa Vas vprašam samo to: Kaj mislite Vi, kaj
je bolj naravno in bolj verjetno? Ali to, da vlada, ki išče prijateljskih zvez z SLS, vpo-števa glede Slovenije želje in zahteve zastopnikov SLS, ali pa da rešuje pritožbe UJN2B Ljubljana, koje voditelje tudi v Belgradu poznajo, da se pri vsakih volitvah v Sloveniji družijo z najhujšo nasprotnico SLS, s samostojno demokratsko stranko?«
Severi pa je treba tudi vedeti, da je poslancem, je enkrat skupščina razpuščena, zabranjeno vlagati upite in interpelacije in da je čisto naravno radi tega odlok žel. ministrstva moral priti kot odgovor na kako drugo vlogo, ki je ležala slučajno v ministrstvu.
»Nasprotniki toliko vpijejo o nekaki krivdi Jugoslovanskega kluba v zadevi redukcij pri železnici ter radi odtegljajev plač proiesionistom ter radi skrajšanega dela na progi. Ali morete pojasniti, g. poslanec, kako je prišlo do tega? Ali bi mogel klub z izstopom iz vlade preprečiti pritožbe železničarjev?«
»Naša stranka je stopila v vlado v začetku februarja 1927. Postavke za delavske plače v proračunu za leto 1927.-28. pa so bile deiinitivno znižane v finančnem odboru že meseca januarja, torej takrat ko SLS ni bila v vladi. In sicer so bile te postavke znižane za toliko, da je za delavske plače pri eksekutivnih oddelkih v Sloveniji, t. j. prometni, strojni, gradbeni in ekonomski oddelek zmanjkalo ca. 30 milijonov dinarjev. Zastopnika Jugosl. kluba v fin. odboru, posl. Smodej in Pušenjak sta že takrat nastopila proti taki reakciji in opozarjala na strašne posledice, ki morajo priti iz tega. Samostojni demokrati so takrat lepo molčali, Radičevci pa so glasovali za vse. Ko smo prišli na vlado, je Jugoslov. klub takoj meseca februarja sestavil radi delavskih plač posebno spomenico, ki jo je posl. Zebot osebno izročil žel. ministru. Ta je sicer priznal upravičenost naših zahtev in tudi zahteval zvišanje kreditov, toda fin. minister je ostal trd in neizprosen, sklicujoč se vedno na to, da je finančni odbor že meseca januarja napravil definitiven sklep o tej stvari; obenem nas je tolažil z naknadnimi kriditi.
Kaj smo hoteli sedaj? Ali naj stopimo iz vlade? Ali bo morebiti potem kaj bolje za železničarje? Zavedali smo se dobro, da ta korak železniškim delavcem ne bo prinesel nobenih koristi, zato ne, ker je proračun iz državnih ozirov moral biti sprejet in ker so v rezervi čakali samostojni demokrati, ki bi z vsemi štirimi glasovali za vsak proračun, samo da bi prišli v vlado. Zato smo ostali v vladi in skušali popraviti, kar se je v danem položaju pač popraviti dalo.
Na našo zahtevo je bil sprejet amand-man (čl. 44. fin. zakona), po katerem se smejo materijalni izdatki in izdatki za dnevne mezde delavcem prometnega ministrstva zvišati na račun presežkov pri dohodkih, in sicer do 5% od zneska kreditov, določenih v proračunu za te izdatke, z odločbo fin. ministra, preko tega odstotka pa z odlokom finančnega odbora narodne skupščine. Ta amandman daje torej žel. ministru pravico,
da more tudi zven proračuna najti denar za delavske plače. In kakor kažejo zadnji dogodki, se prometni minister te pravice tudi poslužuje, ker že naknadno daje kredite.
Sedaj pa redukcije I Seveda vpijejo nasprotniki, da je SLS kriva tudi vseh redukcij gri železnici. Poglejmo, kaj je na temi
Prvič, redukcij ni sklenila vlada, v kateri je bila SLS, ampak so ijh sklenili železniški direktorji na svofi konferenci v Belgradu, ker so bili vezani po skrčenem proračunu, ki ga je zakrivila prejšnja vlada, kakor sem preje pokazal.
Drugič pa te redukcije v Sloveniji niso tako strašne, kakor pravijo nasprotniki, ki kričijo, da bo vrženih na cesto par tisoč delavcev. Kar se tiče redukcij, je Jugosl. klub tudi storil svojo dolžnost, ponovno interveniral in izročil po posl. Žebotu posebno spomenico prometnemu ministru. In edino po zaslugi JugosL kluba in po zaslugi ljublj. žel. direktorja g. Kneževiča, ki je v Belgradu na konferenci žel. direktorjev, opirajoč se na zahteve Jugoslov. kluba, hrabro branil svojo direkcijo, so redukcije v Sloveniji razmeroma majhne. Dočim se je v drugih direkcijah n. pr. v Sarajevu reduciralo 25—30%, je v ljubljanski direkciji zapadlo redukciji samo 8 do 10%. Reduciranih je bilo par sto sezonskih delavcev, vsi stalni delavci so stali. Odpuščenih je bilo tudi par uradnikov-korupcioni-stov v Ljubljani in Mariboru, za katerimi pa mislim, nihče ne žaluje. Precej je pač bilo penzijoniranih, toda vsi s polno službeno dobo. SLS torej ni kriva redukcij, ampak je samo njena zasluga, da redukcije niso tako hude.
Kar pa se tiče odpuščenih sezonskih delavcev, naj omenim še to, da se bodo po zaslugi SLS v Sloveniji gradile tri nove železniške proge; Rogatec — Krapina, Št. Janž — Sevnica in zveza z morjem, in da bodo ti delavci lahko dobili delo, samo če ga bodo hoteli.«
»Kaj pa redukcija delovnih dni v tednu od 6 na 4?«
»Tu je bilo vsled nezadostnih kreditov mogoče samo dvoje: ali začeti odpuščati tudi stalne delavce, ali pa skrajšati delovni čas. In da ne bi bilo treba reducirati stalnih delavcev, se je rajše skrčilo delo v tednu. Jaz mislim, da je bilo zadnje bolj pametno in tudi socijalno bolj pravično, zlasti zato, ker je bilo vendar mnogo upanja, da se bodo vsled amandmana, ki ga je spravil v fin. zakon Jugoslovanski klub, kmalu dobili potrebni krediti. Razumem, da je to bolelo in da so de-
lavci — zlasti družinski očetje stiskali pesti Toda bolje je bilo, da so kratek čas vsi soli-darno malo potrpeli, kakor pa, da bi bilo nekaj družin vrženih na cesto. Radi energične intervencije naših poslancev je to trpljenje trajalo samo dva meseca. Danes je di. rekcija že dobila potrebne kredite in vse i« zopet popravljeno. Dela se zopet 6 dni b tudi profesijonisti so zopet dobili nazaj svoje premije. Ce bi bili delavci bolj zaupali poslancem SLS, ki je edina prava zaščitnica delavnega ljudstva in ne bi se bili dali toliko begati od plačanih agitatorjev drugih strank, bi bilo mnogo manj razburjenja, jeze in sovraštva. Sicer pa moram pribiti pri tej priliki tudi to, da n. pr. pri sarajevski direkciji delavci delajo 4 dni v tednu mesto 6 dni že celo letoj pri nas pa je to trajalo samo dva meseca.
Omenil sem preje, da je ljubljanska dii rekcija že dobila potrebne kredite. Dovolite, da to stvar popravim v toliko, da je direkcija res dobila okoli 6 milijonov dinarjev naknadno, toda še vedno manjka dosti milijonov. Zato bo SLS tudi v bodoče zastavila ves svoj vpliv, da se čim preje dovolijo še ostali, za redno obratovanje železnice nujno potrebni krediti.«
»Dovolite še eno vprašanje, g poslanec. Kaj sodite o davku na ročno delo?«
»O davku na ročno delo pri državnih podjetjih Vam je že zadnjič pojasnil celo zadevo dr. Gosar. Jaz hočem poudariti samo eno. Mi smo poštena stranka in ne moremo kazati dvojno lice, eno doma in drugo v Belgradu. Če mi zahtevamo doma izenačenje davkov, ne moremo v Belgradu nastopati proti. In za izenačenje davka se je šlo tud) pri davku na ročno delo. Zato mi tega davka nismo mogli preprečiti, ampak smo ga kolikor mogoče omiliti s tem, da smo dosegli zvišanje eksistenčnega minimuma od 5000 na 6000 Din.
»Končno še nekaj, gospod poslanec! Kaj mislite, da bo kampanja demokratov in so-cijalistov kaj vplivala pri železničarjih?«
»Železničarji so res silno občutljivi ljudje, toda obenem pa tudi dosti pametni in izobraženi, tako da se tudi oni dobro zavedajo, da je usoda Slovenije za daljšo dobo let položena v roke SLS. Zato pa sem tudi trdne prepričan, da se ne bodo dali begati od raznih nasprotnih agitatorjev, ampak bodo volili tako, kakor to narekuje vsakemu Slovencu njegova lastna dobrobit in dobrobit celega slovenskega naroda.«
K.af se godi doma
Sporazum v Vevčah.
Med delavstvom papirnice v Vevčah je vladala zadnje čase velika nejevolja nad podjetjem radi raznih šikan in zato, ker podjetje to leto še ni izplačalo nobenih po kolektivnem dogovoru delavstvu pripadajočih premij od produkcije papirja. Splošno razburjenje med delavstvom pa je podjetje povzročilo z novim nesocialnim činom, da je odtegnilo enak« zneske za vso napravo novih šip v tovarni, ki so bile že več let pobite in za kar se krivcev po večini ni moglo ugotoviti. Delavstvo, ki na razbitju šip ni bilo prizadeto, je smatralo tak odtegljaj za novo krivico, kateri bi naj sledile še druge.
Umevno je, da se je delavstvo odločilo za borbo, pozvalo pa najprej svoje zaupnike, da posredujejo. To se je pred dobrim tednom tudi zgodilo in takrat so zastopniki podjetja izjavili, da se bodo odtegljaji vrnili in tudi premije izplačale, kar se pa zadnjo soboto ni zgodilo. Delavstvo je smatralo to za izzivanje in sklenilo v torek 12. t. m. zapustiti delo. Ker je
pa med tem prejelo glavno tajništvo JSZ vabilo na ponovne razgovore v četrtek 14. t. m., pri katerih bi se naj dosegel sporazum v vseh spornih točkah, se je podal gl. tajnik Gajšek v Vevče, kjer je z velikim naporom dosegel pomirjenje delavstva.
V četrtek 14. t. m. se je vršila v Vevčah konferenca, kateri je predsedoval g. dr. A. Gosar, udeležili so se je pa poleg delavskih zaupnikov še gg. dr. Pavlin. Golia in Seller za podjetje, Gajšek, Taučar in Pintar pa za delavstvo. Delavstvo je predložilo 5 spornih točk v obravnavanje.
Po štiri urni razpravi se je doseglo soglasje in sporazum in sicer na podlagi tega, da vrne podjetje pri prvem izplačilu odtegljaje za šipe, delavstvo se pa obveže varovati tovarniški inventar, vsako poškodbo takoj naznaniti, če tega ne stori, je za škodo po oddelkih odgovorno. Od 1. januarja t. 1. se izplačajo zaostale premije delavstvu na podlagi 45% dosedaj veljavnih premijskih stavkov.
Po ugotovljeni produkcijski zmožnosti novega B stroja je verjetnost, da bo delavstvo
I. 1920. govore pri akademski službi božji. Krasen sistem je v teh govorih. Menda ni več problema, ki zanima moderno dušo, katerega bi se ne bil že dotaknil. Pričel je z verskim iffiTIferentizmom, prešel potem k vprašanjem duše, jo popeljal k >Neznanemu Bogu«, ji go-goril o Kristusu, razvil pred njo skrivnostno vprašanje življenja in je osvetlil raz najrazličnejših vidikov, estetskega, socialnega, tr/oral-nega. Preko človeku vrojenega hrepenenja po Bogu je prešel k religiji, pokazal njeno moč, ki edina vodi do velikih osebnosti. Nadaljeval je z govori o cerkvi, eni, edini, sveti, apostolski. V prošlem letu pa je združil roke svojih poslušavcev k molitvi. Obisk govorov priča, kako globoko zadene najnežnejše strune srca. Priča pa tudi, kako potrebni so taki govori ne samo za akademike, marveč za inteligenco sploh.
Toda naš jubilant ne govori akademikom le ob nedeljah pri akademski službi božji, temveč jih kot Marijine otroke zbira tudi pred njenim oltarjem v samostanski kapeli. Vodja je akademske Marijine kongregacije. Tu jim kaže na jasno Morsko zvezdo, ki jim kaže pot do najlepših mladinskih vzorov. Predaleč bi zašel in morda celo užalil skromnega jubilanta, ko bi podrobneje opisoval njegove zasluge na tem polju. Naj zadostuje ugotovitev in zagotovitev, da bo ime P. Gvidona za vselej z zlatimi črkami zapisano v zgodovino akademskega katoliškega gibanja med nami.
Bog živi arebrnomašnika Dr. P. Gvidona Rnntu tja do zlatih svečeniških let in le dalje!
O kravah, preklinjevanju in tekmah.
Ko sem bil komaj dopolnil šesto leto, je rekel naš hlapec France Oblak, da sem sladko skledico že izpraznil in da pride sedaj na vrsto skledica trpfljenja, kajti tisto pomlad sta bila sklenila oče in mati, da bom že dober za pastirja šestim ovcam in ravno-toliko kravam, ki jih je naš hlev premogel.
In ko je bil marca skopnel sneg po prisojnih rebrih Borovega griča — bilo je to daleč tam onstran svetovne vojne — mi je dala mati kos črnega kruha in rekla, naj ženem ovce past, češ, da nekaj bodo že dobile, če ne drugega, vsaj popan, M je baje zelen poleti in pozimi.
Kruha sem bil vesel, ovc pa neizmerno žalosten. In vzel sem jesenovo šibo pa šel v hlev, da začnem prazniti tisto latvioo trpljenja, o kateri je tako proroško govoril hlapec France Oblak. Kako strašno sem se smilil sam sebi! Komaj šest let in že deset ovac!!
In res so ovce takoj uganile mojo slabost in mlada leta pa so se mi razkropile na vse strani in čez pol ure nisem videl nobene več. Tam nekje gori za Borovim gričem pod Širokim robom so meketale, jaz pa sem jokal počasi za njimi; debele solze so ml tekle iz oči in iz nosa na črni kruh, ki sem ga kljub neizmerni žalosti prigrizoval s prav otročjim tekom. Tam doli za hlevom pa se je oglasil porogljiv smeh hlapca Franceta
Oblaka, ki je vpil za menoj: »E, Janez, sladka latvica je že prazna!«
Zopet so me strašile njegove besede, še bolj milo sem zajokal in še bolj grenite solze bo mi padale na kruh.
Prvi dan sem izgubil vseh šest ovac in obupan sem se vrnil domov, kjer so me ne-ukrotne živali že meketaje pričakovale. In hlapec se je smejal, smejal in krohotal. S tistim dnem sem pašnjo zasovražil prav iz globine svoje pastirske duše.
Vendar otresti se je nisem mogel več, kajti s šestimi ali sedmimi leti — talko so mi pravili doma — pride Človek k pometi in ni vrag, da ne bi mogel ustrahovati še-stero repov. Počasi sem se le privadil in čez dober teden sem jih izgubil le še pet, ki so se vrnile brez pastirja, eno pa sem prignal junaško sam domov.
O, ko bi bil tedaj vedel, da- Tirolci v zadevah, ki se tičejo pameti, niso tako hitri in natančni, kako bi jih blagroval! Jaz, revež s komaj šestimi leti, pa že kar šest ovac, na vsako leto po eno!
Ko je prišel v deželo sveti Jurij, so mi dodali še šest krav in par volov. K sreči me je bil brat naučil čez zimo toliko poštevanke, da sem znal sešteti glave svojih dragih, ki jih je bilo vseh 9kupaj štirinajst
In tako sem pasel dan za dnem, leto za letom tja do svojega dvanajstega godu.
Nekoč pa, imel sem menda kakih deset let, se je zgodilo nekaj posebnega, le to Vam bom povedal.
Hlapec France Oblak je rad jedel, še rajši ležal in spal, kadar pa ni ne jedel ne spal, tedaj je preklinjal grdo kakor čič.
Ker sem bil kmalu opazil, da odrastli ljudje lahko kolnejo, ne da bi jih kdo kregal, sem sklepal in sodil, da bi tudi jaz postal večji, dostojanstvenejši in vplivnejši, 6e bi malo zaklel, ne sicer tako na glas in surovo kot hlapec France, ampak bolj skromno in pobožna
Treba je bilo torej začeti, a kje in ke-daj? Javno si sicer nisem upal že radi tega, ker bi utegnil slišati gospod nunec, ki sem mu pri maši stregel in bi mi morda odpovedal angelsko službo, katera mi je nesla deset kron na leto, za vsak pogreb pa groš. Zato sem začel skrivši, na paši ali kjerkoli me ni nihče slišal
Tako Je bil začetek storjen in prav nati-homa sem mrmral na paši za kakim grmom: >Hudič prekleti!« >Sakramenski hudič!« >Fri moji duši!« In zdelo se mi je kaj imenitno. Tako sem se sam za se vadil slednji dan, kadarkoli ni bilo nikogar poleg, zlasti na paši. In iz mene, samouka v preklinjevanju, se je razvil v kratkem času spreten preklinje-valeč, ki bi ga bilo sodišče lahko zapriseglo za sodnega izvedenca. Res, z uspehom sem bil zadovoljen. Šlo mi je gladko in nikoli nisem vračal ne krave ne ovce, ne da bi jo pozdravil: »Prekleitn Sklepa, sakramenska bima, aH boš šel, hudič, pri moji duši!«
Nekega večera sem prignal domov ta ravno vganjaL Pod ovsenko kraj hleva ie
prišlo na svoj račun. Generalno ravnateljstvo bo pa brzo izdalo nove premijske tarife, po katerih naj bi delavstvo doseglo še višje premije kot so dosedanje. Končno sc je uredilo še nekaj manj važnih zadev. Navzoči so pismeni dogovor podpisali.
Stvarnemu nastopu in hladnokrvnosti delavskih zaupnikov in Jugoslov. strok, zveze se je zahvaliti, da se razburjenje delavstva ni razvilo v katastrofo in da vlada v Vevčah zopet mir. Delavski zaupniki so pa tudi priznali, da so to pot pokazali zastopniki podjetja precej razumevanja za pameten sporazum, h kateremu je zelo pripomogel navzoči dr. Gosar.
Nevihta nad Ljubljanskim poljem.
Včeraj, približno ob čelrt na 3. uro popoldne se je nad Ljubljano nebo nenadoma zagrnilo v ne-prodirne oblake. Med silnim bliskanjem in grmenjem se je vlil nad vsem Ljubljanskim poljem kratek, toda močen naliv, med katerim je pričela padati kakor lešniki debela toča. V teku treh minut so bile vse ceste posejane z ledenim zrnjem. Nato je naliv ponehal, čez dobro uro pa je nastalo zopet najlepše vreme. Toča je napravila na Ljubljanskem polju ogromno škodo. Uničeno je skoraj vse še nepožeto žito, občutno poškodovani pa so tudi sadni nasadi in sočivje.
Med silnim neurjem je udarila v poslopja pogosto tudi strela. Med drugim je udarila strela v grajsko poslopje, v Mestni dom in drugam. Strela bi zahtevala kmalu tudi več človeških žrtev. Tako je včeraj med nevihto in točo udarila v so,motno stanovanjsko poslopje Med Hmeljniki pri Sv. Križu tako zvana »vodena« strela, ki v poslopju sicer ni zanetila požara, pač pa je omamila kakih pet, šest oseb, ki so se med nevihto nahajale v poslopju. Najhujše je strela omamila 14 letno deklico Stanislavo Turkovo, hčerko pod-uradniki in 18 letno Heleno Butinarjevo, hčer finančnega preglednika v pokoju. Obe deklici sta padli po udarcu strele za kakih deset minut v nezavest. Obe sta dobili v udih močan živčni šok, da so ju morali dolgo drgniti in masirati, vendar pa to ni izdalo mnogo. Poklicana je bila rešilna postaja, ki je obe deklici prepeljala v bolnico.
Strela zažgala hišo.
Po polnoči od petka na soboto je divjala huda nevihta. Strele so razsvetljevale pokrajino kot bi najlepše sijal mesec. Dež je lil kot bi lilo iz škafa. Ko je nevihta že pojemala, je udarila strela v hišo posestnika Kurnika, po dom. Finkovca na Urleku v Kotredeški občini, in mu je pogorelo vse, kar je imel v hiši, in še v bližini stoječi svinjak. Gospodinja je bivala sama v hiši — drugi bo spali v senu gospodarskega poslopja — prižgano jo imela luč, da si je krajšala čas. Ko udari strela, šla je gledat in opazi, da gori streha hiše. Pričela je klical domače na pomoč. Svit požara je žalostno obseval hribovje proti Trbovljam.
Smrtna nesreča v planini.
Preteklo nedeljo je odšel na planino Kofce pri Tržiču k svoji živini posestnik Jakob Ahačič od sv. Ane. Ko se je zvečer vračal domov, je zdrknil v globok prepad in se do smrti pobil. Najbrže ga je nad prepadom prijela tudi božjast, kateri je bil podvržen. Ponesrečenca so po ''utrudljivem iskanju našli šele v sredo vsega razmesarjenega. Bližino ponesrečenca je značil njegov pes, ki se je dal šele v torek odvesti domov. Pokojni zapušča ženo in kopico nepreskrbljenih otrok. N. v m. p. I
Ponarejevalci denarja.
K članku »Ponarejevalci denarja v Novem mestu« od 14 julija t. 1. smo še izivedeli, da se je našlo pri hišni preiskavi pri aretovanem osum-ljenou J. P. še pet še ne popolnoma izdelanih stiskalnic za ponarejanje dvodinarskih novcev, 17 kg mešane kovine za vlivanje novcev, en manjši kovaški meh, potrebna količina koksa graversko orodje za rezanje črk in grba in orodje za rezlanje robov. Iz vseh najdenih priprav se sklepa, da je imela opraviti pri izdelavi teh naprav kaj spretna
roka. Osumljenec so izgovarja, da ne ve, na kak način je prišlo vse to pod njegovo streho.
Smrtna nesreča.
Smrtna nesreča je zadela v Toplicah na Dolenjskem preteklo sredo popoldne mladeniča Janeza Poglajon, Pomagal je sosedu zvezovali z verigo težke hlode na vozu. Pri nategovanju je veriga počila in po 350 kg težki hlodi so se zvalili z vso silo nanj in ga podrli na tla. Zlomljene je imel noge, mehur mu je počil, in ko so ga nesli domov, je že med potjo umrl. Pokojni Janez je bil priden mladenič, član Marijine dnižbe in korni pevec. Zadnjo nedeljo je bil z drugimi družbeniki vred pri skupnem sv. obhajilu. Pa tudi zdaj je poprosil za duhovnika, ki ga pa ni dobil več živega. Trdno upamo, da ga je smrt našla pripravljenega.
Velike tatvine.
Včeraj popoldne je na vlaku med postajama Z!da:ii most—Hrastnik neka ženska ukradla iz
žepa viseče suknje nekega višjega uradnika listnico, v kateri je bilo 2600 Din in 300 šilingov gotovine ter razni papirji. Žensko so pri tatvini zasačili, vendar je ušla v stranišče in listnico vrgla skozi luknjo na progo. Ko je vlak pri vozil v Ljubljano, je policija tatico aretirala m ugotovila, da se pišo Helena Kisel, branjevka in trafi-kantinja na Zidanem mostu. Listnico so poslali iskat železniške delavce, ki so jo tudi našli. Vendar pa so našli v listnici poleg papirjev samo 300 šilingov, 2600 Din je pa zmanjkalo. Te je potem nekdo že pred delavci našel in pobral. Poziva se, da denar izroči policijskemu ravnateljstvu v Ljubljani, da se izogne kazenskim posledicam.
V	Šibeniku je v noči od petka na soboto neznan tat ukradel v cerkvi z oltarja razno zlatnino, v vrednosti 10.000 Din.
V	Crilcvenici je 14. t. m. neznan tat ukradel v hotelu Terapija Leposlavu Mihajloviču 9000 Din gotovino in par briljantnih uhanov v vrednosti 70.000 Din. Tatvine jo sumljiv neki 25 do 30 let star moški, srednje postave, blond, s kozjo brado.
•k Cerkveno odlikovanje. Valentin Sitar, župnik v Zagorju ob Savi, je bil imenovan za škof. duhovnega svetnika. Častitaino!
•k Volitev župana v Jurkloštru. Pri županovi volitvi v Jurkloštru dne 14. t. m. je bil za župana izvoljen g. Andrej Š p a n, posestnik v Prapretnem ,pristaš SLS. Svetovalcem so bili izvoljeni gg.: Vidic Anton, posestnik, Polje; Vrečko Anton, posestnik, Mrzlopolje; Kozmus Anton, posestnik. Gornji Voluš. vsi trije so pristaši SLS. Po izidu te volitve je zmaga SLS v Jurkloštru popolna.
■k Promet z Avstrijo je prekinjen. Včeraj dopoldne je bil ustavljen z Avstrijo ves promet, tako potniški, tovorni in tranzitni, in sicer na vseh progah, preko Jesenic, preko Špilj in preko Prevalj. Železnica ne sprejema več blaga za Avstrijo, vse blago, ki je bilo namenjeno za Avstrijo, pa je ostavljeno na pošti ter je na razpolago odpošiljalcem. Razen s Celovcem ne funkcionira več nobena telefonska in ne brzojavna zveza z Avstrijo.
•k Romanje na Sv. Višarje. To romanje bo 14. in 15. avgusta 1927. Priredila ga bo Slovenska krščanska ženska zveza za svoje članice. Vabljeni so pa seveda tudi družinski člani udeleženk (starši, možje, bratje, otroci). Kar se tiče stroškov, je treba ločiti stroške za potovanje po jugoslovanskem ozemlju in stroške za potovanje po italijanskem ozemlju. Po jugosl. ozemlju velja polovična vožnja, in sicer le na progi Ljubljana-Planica. Mogoče je, da se bo polovična vožnja dobila tudi iz drugih postaj, kar bo že pravočasno objavljeno. Polovična vožnja iz Ljubljane v Planico in nazaj stane 34 Din. Za vožnjo po italijanskem ozemlju in za italijanski potni vizum je treba plačati ob prijavi 40 Din. Prijave sprejema Prosvetna zveza v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5. Ob prijavi mora vsaka oseba, ki se hoče romanja udeležiti, navesti svoje ime in priimek, stan, rojstno leto in stanovanje. Prijave se sprejemajo do 31. julija 1927.
•k Podružnice »Krščanske šole« v lavan-tinski škofiji ponovno opozarjamo, da se vrši redni letni občni zbor škofijske zveze prihodnji četrtek, dne' 21. julija, ob 2. popoldne v Mariboru, Gledališka ulica 2.
~k Velika skupščina »Krščanske šole« za Slovenijo se vrši letos v Mariboru, in sicer 21. avgusta 1927. Podrobnejši spored objavimo pravočasno.
■A-Desetletnicn mature na gimnaziji v Celju. Tovariši, ki so maturirali leta 1917. na gimnaziji v Celju in oni, ki bi bili moral v normalnih razmerah maturirali 1. 1917, a so samo vsled vojaške službe napravili zrelostni izpit pozneje, naj se zglasijo pismeno pri podpisanem ter povedo svoje želje, kdaj in kje naj se vrši sestanek ob priliki desetletnice mature. — Anton Senica, Šmarje, p. Sevnica ob Savi.
k Društvo »Enakopravnost najemnikov«
je v osnutku. Najemnik, ki trpi zaradi stanovanjskega zakona in pričakuje izboljšanje svojega položaja z ukinitvijo tega zakona, naj prijavi pripravljenost k vstopu v to društvo na upravo tega lista pod »Enakopravnost«. Prijavljene! se bodo v kratkem pozvali na ustanovno občno zborovanje.
k Orlovsko okrožje za Ljubljano in okolico, ki je znano po svojih najlepše organiziranih prireditvah, bo letos nastopilo v nedeljo 31. julija v Šmarju pri Ljubljani. Po sv. maši, ki bo ob desetih, bo ljudski tabor. Telovadba se prične po litanijah ob pol štirih. Ta orlovska prireditev bo največja na Dolenjskem v letošnjem letu.
k Tečaji »Brezalkoholne produkcije« se bodo vršili meseca septembra za časa jubilejno Kmetijske razstave, na kar se interesenti že sedaj opozarjajo.
k Vse župne urade prosimo, naj število udeležencev za romanje in kongres na Trsatu čimpreje prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani. Bodoče delovanje »Svete vojske« je v veliki meri odvisno ravno od tega romanja, ki mora postati veličastna manifestacija za treznost in preporod našega naroda. »Sveta vojska« pomaga radevolje v vseh zadevah, v katerih se kdo obrača nanjo, a pričakuje tudi upravičeno, da bo našla v svojem težkem delu moralno oporo in pomoč od vseh činiteljev, ki so poklicani buditi zanimanje za treznost med našim ljudstvom.
it Vlagateljem Ljubljanske posojilnice, oz. Jugoslov. zavarovalne hranilnice. Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek XI., poziva, da se v kazensko pravni stvari zoper Antona Peska radi hudodelstva goljufije po § 197. kaz. zak. oglase v svrho zaslišanja kot priče dne 20. julija t. 1. med 10. in 14. uro v sob; št. 94, I. nadstropje, sledeči vlagatelji bivše Ljubljanske posojilnice, oz. Jugoslovanske zavarovalne hranilnice, katerih naslov je sodišču neznan: Ljubljanska posojilnica: Križanič Marija, Brcdaj Anica, Marija Selšek, Marija Grandovec, Terezija Pogačnik, Marija Pire in Helena šušteršič; Jugosl. zavarovalna hranilnica: Bernik Marija, Kavčič Marija, Ivan in Marija Stare.
k Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« priredi danes dva koncerta, popoldne ob 16.30 v zdravilišču kopališča Laško, zvečer ob 20.30 v zdravilišču Rimske Toplice s sporedom slovenskih, hrvatskih in srbskih narodnih pesmi v ženskem kvartetu, solospevih, moškem in mešanem zboru.
-Ar Osebne novice s pošte. Premeščeni so: Pl. ur. II-3 Alojzij Knez z Ljubljane 3 na ljubljansko kolodvorsko pošto in Leopold Sirnik iz Metliko v Mozirje, pl. ur. 11-4 Frida Huk-manova iz Mislinj v Ljubno; z ljubljanske gl. pošte: Ivana Vindišarjeva v Gornji grad, Kar-
la Šarabonova na glavno pošto v Mariboru in Amalija Kalanova v Šmartno pri Litiji; Štefanija Zuljanova od Sv. Jurija ob ščavnici na Strnišče, Anica Kosova iz Gornjega grada na Zidani most, pl. ur. 1II-3 Francka Zemljičeva z ravnateljstva na ljublj. gl. pošto, Karla Fli-sova iz Hoč v Studenci pri Mariboru, zvan. I. skup. Iv. Kalau z ljublj. kolodvorske pošte na ljublj. gl. pošto, dnevn. Francka Adamičeva iz Celja v Konjice in Rupert Meglič od Sv. Jurija na Ščavnici na gl. pošto v Mariboru. Napredovali so: Za zvan. I. skup. Fr. Puc, za zvan. II. skup. Feliks Beru in Fr. Simnovec, vsi trije na ljublj. gl. pošti, Fr. Dolinar na ljublj. kol, pošti, Martin Knupleš in Fr. Uhl na mariborski gl. pošti, Kaul Rakar na kolodvorski pošti v Mariboru, Leopold Kuclar in Ignacij Dermaša na ravnateljstvu; za zvan 3. skup. Jože Gro-berc na ljubi. kol. pošti in Albert Kos na X. ter. t. t. teh. odseku, vsi služitelji. — Poročil se je pb. ur. 11-4 Milan Reich na kol. pošti v Mariboru z Elizabeto Pollaschkovo. — Poštno službo sta odpovedala: dnev. Dimitrij Babtkov na ljubi. gl. pošti in Jožko Boh na kol. pošti v Ljubljani.
k Živinski in kramarski sejem v Semiču
se vrši dne 25. jul. t. 1., ker je dne 24. julija nedelja.
k Župni uradi na Dolenjskem se naprošajo: za rojstne podatke Ane Pertot, stare okrog 17 let. Oče Anton je umrl, Mati Marija, roj. Rozetič je umobolna. Obe bivate v Gorici — nikamor pripadajoče, brez domovine. Roj. 1. naj se pošlje na župni urad Raka.
k Kdor želi na Trsat, naj to takoj jaivi »Sveti vojski« v Ljubljani.
k Razpis službe. Na drž. dvorazredni trgovski šoli v Celju se razpisuje učno mesto za srbsko-hrvatski jezik v zvezi s francoščino oz. italijanščino. Za to mesto pridejo v prvi vrsti v poštev profesorski kandidati z usposoblje-nostnim (diplomskim) izpitom iz teh predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih drž. uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu, vložijo pa do 31. jul. 1927. pri ravnateljstvu drž. dvorazredne trgovske šole v Celju.
k Neki otroški zdravnik pišo: »Da odstranimo iz ust vse škodljive snovi, in da bi obenem kolikor mogoče antiseptično ravnali, nikakor ne zadostuje snaženje s samo čisto vodo, temveč ji je treba dodali še zobne vode, ki predvsem ni strupena, a vendar uničuje gnilobne klice, pri tem pa ima ugoden okus, kar je za otroke jako važno. Tem zahtevani odgovarja v polni meri Odol, ki ga je treba dodati vodi vsako jutro, zlasti pa vsak večer.«
■k Pri zaprtju, motenju prebave, zgagi, foipenju, glavobolu, splošnem slabopočutju naj se zaužije zjutraj na tešče čaša naravne ^Franz-Josefc-grenčice. Po izkušnjah, ki so jih dobili na klinikah za notranje bolezni, je »F r a n z - J o s e k-voda izredno dobrodejno odvajalno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
k 14. kolo državne razredne loterije. Opozarjamo svoje čitatelje, da jim z današnjim dnem dajemo priliko, da si za bodoči razred nabavijo srečke od najsrečnejše kolekture L. Ž. Konjovič, Belgrad, katera je najsolidnejša, najkulanlnejša in katera je pokazala največji uspeh.
k Aphiclol, sredstvo zoper listne uši in druge slične izdelke tvrdke C h e m o t e c h -na ima stalno v ■zalogi drogerija Sanitas. Ljubljana.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
k Med. dr. Robert Blumauer, špecijalist za kirurgijo, ordinira privatno vsak dan od po! 2 do pol 4 pop. razen ob nedeljah in praznikih. Ljubljana, Tabor 13-1. (Sokolski dom — vhod s strani vojašnice).
k ITO — zobna pasta najboljša. k Svetlopisni papir negativni 42, 52 Din, pozitivni 52, 62 Din, priporoča papirna trgovina I. Gajšek nasl. Ljubljana, Sv. Petra c. 2.
stal brat Peter in me nekam prijazno gledal. Te prijanosti sicer nisem bil vajen, a sumljiva se mi kljub temu ni zdela.
»Janez,« je rekel, »kadar boš vgnal in priklenil, pridi sem, tu v ovsenkinem duplu je sršenovo gnezdo, ga bova zažgala.«
Pa sem vgnal, priklenil in šel pod ov-senko.
»Ti,« je rekel brat sladko porogljivo, »kdaj pa te je gospod nunec navadil tako lepo moliti? Čakaj, krota!« V tem trenutku se je njegova roka stegnila za mojim uhljem. Vedel sem, pri čem da sem. Z naglo kretnjo sem se zasuknil iu pokazal pete, brat pa hajdi za mano. Tako sva startala pri prvi dirki mojega življenja. In šlo je okrog kozolca, krog hleva in hiše, pa zopet nazaj, kjer se je dirka začela, še enkrat okoli hiše, hleva in kozolca v skedenj in senik. Bila je to hudirjeva štafeta brez zastavic in kratkih hlač. Bila je tekma, kjer sem bil tekmec in cilj obenem. A izpadla je zame slabo, kajti še nikoli poprej moje uho ni čutilo in moje telo ni verjelo, da je za kletvino mladega smrkavca potrebna tako navdušena tekma.
In onega dne sem ozdravel. Nisem hotel biti več velik, dostojanstven in vpliven, kajti tekma mi je bila izgnala vse take muhe iz glave. Postal sem skromen in tih. Začel sem se učiti nemške sklanjatve i" spregatve. ki ml ju je vtepal učitelj Bitežnik v glavo. Po fari so govorili, da se bom šel učit za gospoda, ker je učitelj BiteEnik rekel, da sem
dobre glave, češ, da mu v šoli najbolj nagajam.
Tega je že davno, davno, le spomini so še ostali, prijetni spomini na ovce, krave in štafetno tekmo, ki sva jo priredila z rajnkim bratom ...
vV rt *
Spomnil sem se tega koščka svoje mladosti oni dan, ko sem se šel brit k brivcu Kelšinu v Kopitarjevi ulici, kjer sem naletel na klerikalnega zmaja, ki sedaj prireja volivne shode, žre državotvorne elemente in prodaja srečke za s t a d i o n s k o loterijo.
Klerikalni zmaj je še vedno čvrst in močan, le osivel je zadnje čase nekoliko, to pa radi tega, ker ima mladiče. Odkar na politični pozornici ni nič novega, se je umaknil nekoliko tudi on iz političnega vrvenja in se je začel zanimati tudi za šport in zbiranje pisemskih znamk. Ker sva že stara znanca in se celo tikava, se me je zmaj zelo razveselil in prijazno pomigal z repom. Prisedel sem in tako sva čakala oba, da prideva na vrsto. Obrnil sem pogovor na politično plat, pa je preslišal in mi je jel pripovedovali, kako mnogobrojnim smotrom športa bo služil Stadion ob Dunajski cesti in da on prodaja srečke za s ta d ion s ko loterijo. Razvnel se je in mi držal celo predavanje:
Pri starih Grkih se ie imenoval Stadion velikanski prostor, kjer so se vršile raznovrstne tekme, namenjene telesni in duševni vzgoji grške mladine, ki jc prav tako
kakor danes, rajši telovadila, tekmovala in brcala, kakor pa študirala. Imeli so Grki več takih Stadionov, n. pr. v Olimpiji, Meseni, Atenah, a tudi v drugih manjših krajih. Tekme ali kakor so jim Grki rekli »agones , so se vršle po sledečem redu: enostavne in dvojne dirke, tekme za vztrajnost, rokoborba in borba s pestmi. Prirejali so pa tudi tekme z vozovi, jahanjem, tekme v jahanju, teku in deklamiranju slovstvenih del. Cesar Teodozij je pozneje (394 po Kr.) te vrste tekme, izmed katerih so najbolj znane olimpijske igre, prepovedal. L. 1896. pa so 'jih zopet priredili v Atenah in leta 1900., za časa svetovne razstave, v Parizu.
Kakor vidiš, je rekel klerikalni zniajj, se je ves grški šport vršil na stadionih, ki so bili že tedaj eldorado plemenitega stremljenja po zdravi duši in zdravem telesu..
Tudi mi Slovenci smo se začeli zadnje čase gibati. Ljudje, ki jih naše socialne razmere zapirajo vedno bolj med štiri stene, so izprevideli, da mora telo, ki se ne giblje, ki ne telovadi, tekmuje, brca in skače, začeti propadati prej ali slej. In ravno Stadion ob Dunajski cesli bodi prostor, kjer se bo lahko vsak športnik brez izjeme udejstvoval po svojih močeh in svoji volji. Na Sta. d i o n u se bo mladina poganjala za zmage in rekorde v vseh panogah današnjega športa. Gori se bodo vršile plemenite tekme v moči in spretnosti, žilavosti in gibčnosti človeškega leiesa, ki propada iu bo propadlo,
če ga bomo zanemarjali. In če zanemarimo telo, upropastimo tudi duha in veselje do življenja.
Ko je bil klerikalni zmaj končal svoje predavanje o Stadionu in dirkah, me je vprašal, če ne bi mogoče kupil kako srečko za stadionsko loterijo. So samo po 10 dinarjev, dobitki pa presegajo vse, kar se je kdaj obetalo v loteriji. Kajti glavni dobitek bo hiša ob Dunajski cesti, nasproti Stadionu samemu.
Ko je bil gospod Kelšin zmaja lepo obril in očedil, se jo le-ta. prijazno poslovil, pomigal z repom in odšel ob Ljubljanici na iz-prehod, če ne bi mogoče našel kje kako kultu rnobojno žabo za pod zob.
Še isti večer sem sedel in zapisal spomin na svojo dirko.
Pač se bodo videle tam gori na Stadionu Še mnogotere dirke, le take, kot sva jo priredila svoje dni jaz in moj brat Peter, ne bo nikoli več nobene, kajti danes je kletvi« na znamenje napredka in krepek »prmojduš« je bolj v časti kot resna moška beseda. Zato pa tudi ljudi, ki bi kakor moj brat z dirkami izganjali hudiča iz mlečnozobih smrkavcev, ni več dosti na svetu.	P. K.
ŽREBANJE LOTERIJE
društva "Trgovske akademije« v Ljubljani nepreklicno 31. oktobra. — Srečka 10 dinarjev.
Dobitkov 885, od 50.— do 100.000 Din. Poizkusite ,—■— — srečo, naročite takoj srečke I,
•k Vrednostno papirje vseh vrst, pred- in povojne, tu- in inozemske, delnice, bančne za-dolžnice, državna, deželna in mestna posojila, železniško prioritete, olxligacije, založnice, rente, srečke itd. kupuje in pkiča najbolje Efektna banka M. Jankole, Ljubljana, Kongresni trg 9.
* Za razkuževanje živine in hlevov pri
nalezljivih boleznih se poslužujemo z najboljšim uspehom Saneolin-a, ki ga izdeluje tvrdka Chemotechna družba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. in E. Ska-berne).
Kadar nad poljem solnce pripeka, kmetič za plugom se opoteka, takrat največje njegove so nade, da se napil bo »CLIO«-limonade!
UatanovlJ. 1843.	Solidna Izvršitev.
Vsakovrstna
pleskarska in irkosllkarska dela
izvršuje tvrdka
BRATA EBERL nasledniki
Martine, Černe & Co.
Vošnjakova ul. 8. (preje Cesta na Gorenjsko železn.)
Zmerne oene.	Ljubljana	Telefon £t. 2814
Ljubljana
Somišljeniki SLS v Ljubljani I
Zglasitc sc čimprej v našem tajništvu, Jugoslovanska tiskarna II. nadstr. in poglejte, če ste vpisani v volivnem imeniku za občinske volitve. Zglasite se vsi, ki boste do 23. julija t, 1. dopolnili 21. leto in bivate žc šest mesecev v Ljubljani.
Uradne ure so danes od 8—12 dopoldne.
Tajništvo SLS za Ljubljano.
* » *
© Nova električna razsvetljava v opernem gledališču. Na intervencijo upravnika ing. R. Kregarja je vladni komisar g. Mencinger s soglasnim sklepom sosveta naklonil u-pravi Nar. gledališča v Ljubljani subvencijo v znesku '100.000 Din, s katero se bo izvedla popolna reorganizacija električnih naprav opernega odra. Dosedanje naprave so v skrajno derutnem stanju, čisto zastarelega sistema ter so venomer ogrožale varnost gledališča kakor tudi gledališkega osobja in občinstva. Policij-sika in Gradbena direkcija sta že pred leti opozarjali na veliko nevarnost požara v primeru, da se ti nedostatki ne bi pravočasno odpravili. Izredno razumevanje g. komisarja in sosveta je s svojim sklepom to pomanjkljivost končno odpravilo in ustvarilo obenem tudi možnost za tehnično mnogo boljšo odersko razsvetljavo. Ker pa je gledališče last oblastne skupščine in preide tudi nova električna razsvetljava v posest oblasti, se je obrnil g. komisar na oblastni odbor s prošnjo, da porabljeno svoto vrne ne občini, temveč upravi Nar. gledališča, ki naj jo porabi za reorganizacijo ostalih panog našega gledališča. Obenem se izvede na sklep sosveta napeljava 220 voltnega toka v operno gledališče, Narodni dom in okolico ter s tem modernizira elektrifikacijo tudi tega mestnega okraja.
0 Zobozdravnik dr. Ptiher do 8. avgusta ne ordinira.
© Koncert v hotelu »Tivoli« se vrši v nedeljo 17. t. m. od 15.—20. ure. Vstopnina prosta. Priporoča se Vekoslav Bolničar.
0 Kopališče v hotelu >Slon« ostane vsled popravil in renoviranja prostorov do 2. avgusta zaprto. Maser in pediker ostane p. n. gostom na razpolago.
Zobni zdravnik
dr. IVAN OBLAK
zopet redno ordinira
Miklošičeva cesta (Vzajemna posojilnica)
O Učni tečaj za umetno vezenje na Pfaff Šivalnih strojih priredi tvrdka I g n. V o k , Ljubljana, Tavčarjeva ul. 7 od 18. do 31. t. m., v lokalu g. K. Kačiča na Dunajski cesti. Vstop vsakemu interesentu dovoljen ter se tvrdka za mnogobrojen obisk priporoča.
Maribor
□	Mestna občina je naročila narodne motive. Nove mestne hiše v Smetanovi ulici bodo poslikane v originalnih narodnih motivih. Slikar in umetnik Inkiostri bo izdelal zgoraj omenjene vzorce, katere bo mestna občina po uporabi prodajala tudi drugim mariborskim slikarjem.
□	Avtoomnibus zveza Maribor—Rogaška Slatina. Poskušnja vožnja na progi Maribor— Celje se jc vršila 15. t. m. in je izpadla zelo dobro. Odslej bo odprt promet z mestnim avtoomnibusom na tej progi in se bo vršil redno, ako bo avtomobil dovolj zaseden. — Avtoomnibus bo odpeljal iz Maribora v Rogaško Slatino ob 7 zjutraj in bo v Slatini ob 9. Kmalu po 9 bo odhod iz Rogaške Slatine in v Maribor dospe avto ob 11. Popoldne odhod iz Maribora ob 5 in prihod v R. Slatino ob 7 zvečer. Kmalu po 7 odhod iz R. Slatine in prihod v Maribor ob 9 zvečer. Omenjena proga znaša točno 50 km.
□	Pritožbe s Pobrežja. Prebivalstvo Po-brežja, ki stanuje v bližini gozda, sc neprestano pritožuje radi škandaloznega smradu okoli konjačeve hiše. Ker se ne upoštevajo niti najprimitivne^ša pravila higijene, se je
županstvo občine Pobrcžje že opetovano pritožilo na pristojno oblast, toda pritožbe do-sedaj niso ničesar dosegle.
□	Popravek. V notici glede predloga bivšega upravnega sveta mestne hranilnice v Mariboru za dopolnitev izpraznjenih mest v^ odboru, kjer so nekateri odstopili, smo poročali, da jc bil predlagan Kari Jančič, državni pravdnik. Popravljamo, da je Kari Jančič, trgovec, državni pravdnik jc pa dr. Ivan Jančič, ki z zadevo nima opraviti.
□	Občni zbor mariborske Glasbene matice. Sinoči sc je vršil v društvenih prostorih v dvorani »Union« občni zbor mariborske Glasbene matice. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik ravnatelj dr. Jos. Tominšek, podpredsednika: primarij dr. Janko Dernovšek in Arnuš, tajnik Faganeili, blagajnik postajena-čclnik Štefin, odborniki: Šparl, Horvat, Šant-lova, knjižničarka Rozmanova.
□	Slike s Pece so razstavljene v izložbah Vahtar v Gosposki ulici in v Cirilovi tiskarni, Koroška cesta.
□	Razglasitev vojnega razporeda. Razglasitev vojnega razporeda je določena na dan 24. julija 1927 z začetkom ob 7 zjutraj, ter traja nepretrgano do 5 zvečer in sicer na travniku vojaškega vežbališča na Teznu, Letošnje razglasitve vojnega razporeda se morajo udeležiti: 1. vsi vojni obvezniki r, 1. 1877 do vključno 1891; 2. vsi vojni obvezniki r. 1. 1877 do vključno 1891, ki so začasno za vojno službo nesposobni; 3. vsi začasni invalidi; 4. vsi oni rez. častniki gori navedenih r. 1., ki še niso sprejeti v našo armado. K gori navedenim točkam se pripominja, da se ta razglasitev nanaša samo na voj. obveznike gori navedenih r. 1., ki so pristojni v mesto Maribor in ki bivajo v mestu. — K razglasitvi voj. razporeda sc imajo javiti tudi vsi dajalci živine, vozil in drugih prenosnih sredstev, ne oziraje se na starost, a brez živine in vozil. Vsak obveznik mora prinesti s seboj vojaško knjižico ali kako drugo vojaško listino ali domovnico. Dajalci živine pa vojne stočne liste.
□	Nevarni razgrajači. V Betnavski ulici je v noči od petka na soboto ustavil stražnik več fantov, ki so kričali in prepevali. Razgrajači so pobegnili v temne ulice, na begu pa jc eden oddal na stražnika strel, ki pa k sreči ni pogodil. Policija je imena nevarnih razgrajačev ugotovila in čaka jih zaslužena kazen.
□	Važna najdba. Znani mariborski pro-/csor g. Baš je našel v jamah na Kozjaku ostanke jamskega medveda in sicer čeljust in kosti od nog. Najdba je izročena mariborskemu muzeju.
□	Mestno kopališče se bo popravilo in je žc tudi dovoljena vsota za popravila.
Cel/e
'•er Velika orlovska slavnost v Radečah pri Zidanem mostu. V nedeljo, dne 24. t. m., priredi celjsko orlovsko okrožje v prijaznih Radečah svoj letošnji javni nastop. Te prireditve se udeleži cvet mladine iz ponosne Savinjske doline, iz lepega trga Sv. Jurija, iz trpljenja bogatih Trbovelj in vina močnih brežiških holmcev. Da se je bodo v obilnem številu udeležili tudi celjski Orli, se razume. Teharske Orle pa bo spremljala v Radeče staro-slavna zastava Mlinarjevcga Janeza, simbol teharskega plemstva. Prijatelji Orlovstva, v nedeljo, 24. julija t. 1., v obilnem številu na svidenje v Radečah!
Trbovlje
z^z Juridične osebe in članstvo. Demokrati so se radi občnega zbora Zadružne elektrarne pritožili na svojo Zadružno zvezo v Celju. Povdar-jali so, da juridične osebe, to so one, ki zastopajo zadrugo ali podobne korporacije, niso člani elektrarne, torej bi ne mogli voljeni biti v zadružni odbor. Zveza je točko pravilno rešila, da je smatrati zastopnike kot člane zadrug ter se tudi lahko volijo. Ta točka, ki je bila pri vsakem zboru na dnevnem redu, je tako rešena za vedno.
• Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne ima danes, v nedeljo, vrtno veselico pri šenerju na Pasotju. Cisti dobiček je namenjen podpornemu fondu društva.
Šoštanj
Nekaj posebnega bo, če sodimo že po pripravah, nocojšnji »Materin večere. Začetek je ob 7 zvečer v cerkvi: govor materam in pete večernice. Nato je na prostem na orlovskem letnem telovadi-šču slavnostna akademija z 12 izbranimi točkami. Na sporedu je govor o materah, deklainacije, petje, simbolične vajo in Krekova igra »Pod božjim varstvom«. Matere, naše ljulje in drage, in vsi, ki sc čutite kot njihovi dolžniki, .pridite, da se vez ljubezni znova utrdit
Orli pridejo! Ta ldic že danes vnenfa vse, kar jo pri nas plemenitega, k živahni tekmi, da pripravimo za letošnji orlovski nastop 31. julija vso kar najlepše. Dvoje — dušo in telo — goji Orel, zato bo imela pa tudi naša orlovska slavnost dva dela: dopoldne za dušo, popoldne za telo. Dopoldne bo slovesna služba božja, pri kateri govori veleč, g. msgr. Ivan Hotner, dekan v Skalah. Popoldne pn veiika javna telovadba, pri kateri nastopijo vse naše edinice od doraslih čianov do najmlajše Or-ličice z najzanimivejšimi točkami. Po telovadbi bo pa ob koncertu domače godbe in naših pevcev prijateljska zabava do mraka. Nikdo naj ne zamudi to redke prilike, dn vidi res nekaj lepega in se zraven v pošteni družbi razvedri. Pridite zadnjega julija vsi v Šoštanj, ki ste bili že le<a 1923, in pripeljiie še svoje prijatelje! Bog živil
Slovenska krajina
Bratovščina sv. Cirila in Metoda. V TurniSču so je ustanovila bratovščina sv. slovanskih apostolov Cirila in Metoda. Vodi jo g. kaplan Ivan Oreif.
Vprašanje občinskih pu«iiikuv. Kakor smo že poročali, je bila poslana od agrarnega urada v Ljubljani komisija, ki jo imela nalogo, da uredi gorita vprašanja, ki so so pojavila pl> priliki de-
litve občinskih pašnikov. Komisija je dognala, da je v Radmožaiicih vse v redu, so pa sporne točko v Dobrovniku in Gaberju, ki pa se tekom časa tudi uredijo.
Jcštica pri £fublfanl
Nov poljski iuvaj. Prosilcev za to mesto jo bilo več (4), oddala pa se je ta služba Fr. Urbancu iz Ježice, kateri jo je 15. t. m. tudi že nastopil.
Občinske finance. Občinski odbor je v svoji zadnji seji sklenil nakazati sledeče i »odpore: 1. Po-gorelceni v Starem trgu na Notranjskem 500 Din; 2. pogorelcem v Št. Rupertu (litijski okraj) 300 Din; 3. Odboru za postavitev spomenika »Suhi ba-jer« 100 Din. Dalje so je še odobril proračun za nekatero kanalizacije pri občinskih potili.
Našlo so je in so nahaja pri tukajšnjem županstvu: 1 kompletna otroška oblekca (krilo itd.). Dasi je bila najdena pred tednom na savski obali, se zanjo še ni nikdo oglasil, niti se ne ve, kam Je zginila dotična deklica, odnosno, kako je razlagati to nenavadno najdbo.
Vlaganje kandidatnih list se je v sredo vršilo. Predstavniki liste SDS so stali žo prejšni dan ob treh jjopoldne pred vrati dotične pisarne, da so prvi vložili listo. Ali mislijo morda, da jih bo rešila — prva skrinjica?
Vič
Društvo Krščanska šola na Viču, ki šteje sedaj 1178 članov, bo postavilo v vestibulu nove šole krasen kip Srca Jezusovega, in sicer na lastne stroške. Tozadevno dovoljenje od krajnega šolskega sveta je že izposlovano. Blagoslovitev kipa se vrši ob začetku šolskega leta.
V gostilni Kušar pri dolgem mostu se vrši danes popoldne vrtni koncert. Svira godba prosvetnega društva na Viču, začetek ob pol 4 popoldne. Vstopnina prosta.
Kranj
Kranjsko orlovsko okrožje bo priredilo v nedeljo dne 31. julija v Naklem javni nastop s sledečim sporedom: Ob 9. uri sv. maša v župni cerkvi, po maši sprevod na telovadišče, kjer bodo skušnje za popoldanski nastop, popoldne ob 2 lita-nije, ob pol 4 javna telovadba, Po telovadbi prosta zabava s koncertom, srečolovom itd. Pri prireditvi sodeluje godba gasilnega društva iz Škofje Loke. Prijatelji Orlovstva iskreno vabljeni. Bog živi!
Tržič
Katoliški dan, ki bo pri nas 7. avgusta, obeta biti nekaj veličastnega. Priprave so v polnem teku.
Ob 30 letnici društva sv. Jožefa bodo člani, ki so pri društvu že od ustanovitve, odlikovani s srebrnimi svetinjami, ki jih izdeluje posebej za ta namen tvrdka Kregar v Ljubljani.
Občinske volitve bodo pri nas prihodnjo nedeljo. Skrinjica naših delavcev je druga, naših obrtnikov pa tretja.
Novo mesto
Večja poljska tatvina. V noči od 11. na 12. julija t. 1. je bilo na mestnem polju ob ločenski cesti več posestnikom pokradene več sto kilogramov čebule. Zanimivo je to, da je izginila le debela čebula, drobno pa so pustili uzmoviči na njivi. Škoda je precejšnja. Take vrste tatvine se ponavljajo redno vsako leto v novomeški okolici. Zadeva je prijavljena orožništvu.
Stavbeno gibanje v Šmihelu pri Novem mestu. V Šmihelu pri Novem mestu prično še to poletje graditi enostanovanjske hiše g. Podržaj, orožniški narednik, jetniški paznik g. Štine in mesar g. Hra-star mi. S kopanjem temeljev se ie že pričelo. Vse kaže, da se bliža zaščita stanovanjskega zakona koncu.
Kočevje
Umrl je 14. julija 82 letni B. Vavken, bivši orožnik in pozneje nadpaznik na Rudniku. Svetila mu večna luč!
Volitve v ocenjevalno komisijo učiteljstva so se pred kratkim vršile za kočevski okraj. Kot zastopnika učiteljstva pri imenovani komisiji sta bila izvoljena: Fr. Ločniškar, šolski upravitelj na Turjaku in namestnik Alojzij Peterlin iz Kočevja.
Razglas. Županstvo mestne občine Kočevje javno razglaša, da je od okrožnega sodišča v Novem mestu potrjeni volilni imenik vsakomur v upogled v občinski pisarni med uradnimi .urami. — Vsakdo sme volilni imenik upogledati in prepisati, popravkov pa ne more več zahtevati.
Sporočilo županstva občine Banjaloka. Okrožni agrarni urad v Ljubljani sporoča županstvu občine Banjaloka, da je razpisan za dan 18. t. m. začetek reambulacije veleposestva Auersperg Karol v Kočevju na podlagi naredbe ministrstva za agrarno reformo br. 21.725-25 (Uradni list štev. 62 od 2. julija 1925). Ker morejo prisostvovati tej ream-bulaciji tudi zastopniki agrarnih interesentov, zato se bo obvestila naslovna občina pismeno ali ustno, jui kateri dan bo poslovala komisija v območju gorenje občine.
Orel
Ljutomer. Ljutomerska orlovska družina bo v nedeljo, dne 14. in v ponedeljek, na praznik Marijinega vnebovzetja dne 15. avgusta t. 1. priredila veliko javno prireditev v proslavo 15 letnice društvenega obstoja ljutomerskega Orla. Ker je bil ljutomerski Orel prvi orlovski odsek v ljutomerskem okraju, kateri je mogočno razvil katoliško kult urno vzgojno orlovsko idejo v vsem okraju in tudi v sosednem našem Prekmurju, upamo, da se te pomembne jubilejne prireditve polnoštevilno udeleže vsa maša katoliška prosvetna, predvsem pa orlovska društva v okroju Ljutomera, Ptuja in Ma« ribora. Vabimo že sedaj, da se društva vedo pripravljati. Za udeležence po železnici je zaprošena polovična vožnja (!;!)% popusta). Ker bo to ena največjih in najlepših prireditev v ljutomerskem okraju v tem letu, se tem potom obračamo do vseh domačih in okoliških društev z vljudno prošnjo, da se ozirajo na to, da ta dan ne prirejajo večjih prireditev. O vseh podrobnostih prireditve bomo pravočasno poročali v časopisju. Opozarjamo pa žo sedaj, dn so br. druš-tva začno že sedaj pripravljati za udeležbo na proslavi. Prijave naj se naslavljajo na naslov: Peter Potočnik, posojilnični tajnik itd. v Ljutomeru, kjer se dobijo tudi tozadevne informacije. Torej na svidenje dne 14. in 15. avgusta v Ljutomeru. Bog živi! — Pripravljalni odbor.
l*rosveta
RAZSTAVA SLOVENSKEGA MODERNEGA SLIKARSTVA V PRAGI.
S. V. U. >Mžnes< priredi letošnjo jesen veliko razstavo slovenskega slikarstva, obsegajočo dela od bratov Šubicev do današnjega dne, v Reprezentančnem domu v Pragi. Narodna glerija v Ljubljani jo prevzela vso organizacijo razstavne zbirke in jo priprave za ruzetavp. žc j*vjyila. Zasto-
panih bo preko 20 slikarjev s približno 250 slikami, grafikami in risbami. Zasebni lastniki umetnin ,pa tudi vodstvo ljubljanskega Narodnega muzeja, so z vsem razumevanjem dali nekatere dragoceno slike Narodni galeriji za razstavo na razpolago. Koncem julija bo kolekcija odposlana v Prago, kjer bo razstava otvorjena dne 7. septembra. — V Pragi vlada veliko zanimanje za to splošno slovensko umetniško prireditev, ki bo po vojni prviJ v tujini reprezentativno pokazala razvoj naše>gu slikarstva v zadnjih petdesetih lotih.
Naznanila
Načelstvo stavbne zadruge »Trnovski prosvetni dom«- sklicuje v pondeljek, dne 25. julija t. 1. ob pol 8 zvečer v društvenem domu izredni občni zbor z dnevnim redom: 1. Dopolnilnu volitev na-čelstva — Pol ure nato ob 8 na istem prostoru redni letni občni zbor z dnevnim redom: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo načelstva; 3. poročilo nadzorstva, 4. odobrenje računskega zaključka za leto 1925-26; 5. volitve novega načelstva; 6. volitve novega nadzorstva; 7. slučajnosti. — Vabimo tem potom vse člane, da se občnega zbora gotovo udeležijo. — Bog-živi! — Načelstvo.
Žrebanje efektne loterijo gasilnega društva v Ribnoin pri Bledu bo v nedeljo dne 24. t. ni. ob 2 popoldne. Za dobro postrežbo z jedili, pijačo in zabavo preskrbljeno. Vse, ki še nimajo plačanih srečk, prosimo, da takoj poravnajo. K obilni udeležbi vabi odbor.
lžoj»isi
Gospa Sveta na Koroškem. Dovolite, prosim Vas, gospod urednik, da Vam in Vašim cenjenim naročnikom napišem par vrstic, kako se nam tu godi pri starodavni romarski božji poli »Naše ljube Gospe na Gosposvetskem polju«. Romarji še vedno radi zahajajo sem na najstarejšo Marijino božjo pot in ne samo verno slov. koroško ljudstvo, ampak vsako leto pridejo sem tudi romarji iz Kranjskega i/. Poljanske doline. Letos jih je bilo čez 80 in ž njimi tudi 4 duhovniki. Nekaj pa bode Vas in Vaše cenj. naročnike še bolj zanimalo in to je dejstvo, da imamo tukaj vsako leto precejšnje število kranjskih deklet v našem zavodu. Pod vznožjem starodavno romarske božje cerkve, kjer leži pokopan sv. Modest, prvi koroški škof, se nahaja zavod čč. ss. usmiljenk, ki obsega ljudsko, meščansko in gospodinjsko šolo s pravico javnosti, ter ponzijonat, kjer se morejo dekleta priučiti nemškega in laškega jezika, strojepisja in brzo-pisja (stenografije), se izvežbati v glasbi, n. pr. v petju, igranju na glasovir, citre in vijolino in tudi v izdelovanju raznih ročnih del. Kraj je lep, lega krasna, izprehodi zelo romantični, kjer si starosio-venstvo in starokrščanstvo podajata roke in nam tiho na uho in srce govorita o starih preteklih časih. In tu v našem zavodu so se že od nekdaj kranjska dekleta vzgajale in tudi letos jili je bilo tuka j okrog 25, katere so v našem zavodu prav po-voljne uspehe dosegle. Bile so z Jesenic, Domžal, Ljubljane, Metlike, Črnomlja in drugih krajev. V nedeljo dne 8. julija so se odpeljale domov preko Podrožice in obljubile, da bodo vsaka v svojem domačem kraju delala pridno propagando za ta naš zavod, kajti kar so same dosegle, hočejo privoščiti tudi drugim dekletam. Krasen in ginljiv je bil poslovilni večer v petek zvečer. Vse je bilo do solz ginjeno, ko so se dekleta poslavljale od sester, učiteljev in spovednikov. Saj imajo slovenska de-, kleta zdaj svojega lastnega slovenskega spovednika. Upajmo, da bodo zopet rade prišle nazaj sem po končanih počitnicah in pripeljale še drugih več seboj.
Kranjska gora. Letošnjo poletno sezono imamo krasilo vreme. Imamo pa tudi letoviščarjev vse polno, lako da dostikrat primanjkuje stanovanj. Priporočamo vsem, ki nameravajo še to poletje v Kranjsko goro, da si poprej po Letoviškem društvu oskrbe stanovanje. — Pri nas nujno potrebujemo sanalorija z zdravnikom in bolniških strežnic. Letoviško društvo naj bi poslalo vsaj par pripravnih domači hdeklet za prvo silo v tozadevni kura. Letos n. pr. je prišlo sem par tujcev, ki so tu hudo zboleli. Zdaj so se pa morali domači, kjer stanujejo, žrtvovati zanje ali pa poklicati usmiljenko na pomoč. Za domače je to težko: podnevi je treba težko delati, ponoči pa čuti. Zdravnika tudi še nimamo kar je umrl g. dr. Oblak. Letos se je zavzel za Kranjsko goro jeseniški zdravnik g. dr. Marčič. Pripelje se večinoma enkrat ali dvakrat na dan s s\ojim avtom semkaj, zakar so mu letoviščarji in domačini hvaležni. To sredo bi se bil kmalu na po-vratku smrtno ponesrečil. Vozil je v gozdu proti železniškemu prehodu. Tik pred nosom mu je čuvaj prehod zaprl. Zaviral je in zaviral, a bilo je prepozno, zaletel se je v obstranski drog, avlo je precej trpel, g. zdravnik je pa tudi ves razpraskan in ranjen |>o rokah in nogah. Upamo, da hujših posledic ne bo. Na srečo je par minut po nesreči pri-vo7.il drug avto, ki je gospoda odpeljal na Jesenice.
F ara pri ICostelu. V Slavskem lazu št. 10 je dne 8. t. m. umrl posestnik in lovec J. Južnič, star 70 let. — Zlato poroko sta obhajala v nedeljo, dne 10. t. m. z veliko slovesnostjo posestnika M a r i n č Matija (r. 4. aprila 1852) in Magdalena r. 8. februarja 1850) iz Vrha št. 8. Zlatoporočenca sla v krogu svojih domačih prišla k cerkveni slovesnosti v kostelski narodni noši. Oba zlatoporočenca sta čila in zdrava. Želimo jima Se mnogo lepili in srečnih let.
Št. Vid />ri Stični. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v nedeljo, dne '24. t. m. ob 3 popoldne v našem Društvenem domu ljudsko karakterno igro s petjem v 4. dejanjih »Vaški lopov«. Igra je eden najnovejših prevodov Ljudskega odra v Ljubljani in je bila na nekaterih odrih že vprizorjena z najboljšim uspehom. V prihodnji sezoni se bo uprizorila tudi na Ljudskem odru v Ljubljani. Igra je zelo dobra in primerna ter prirejena za naše odre in našo ljudstvo.
Vuzenica. Pogreb g. dekana Štefana Piveca je pokazal, kako je bil rajni priljubljen pri svojih duhovnih sobratih in ljudstvu. Pogreba se je udeležilo 38 duhovnikov i/, domače in sosednjih de-kanij. Mrtvaški sprevod jo vodil in govoril poslovilne besede tovariš pokojnika g. stolni župnik 1-ranc Moravec. Sv. mašo pa je opravil kanonik liaddekan g. Janežič. Duhovniki so tudi zapeli ža-Iostinke v slovo njemu, ki je tnko ljubil in gojil slovensko pesem. Ljudstva je bilo izredno veliko. Razne organizacije in posamezniki so darovali lepe vence, s katerimi so se pogreba udeležili.
Sv. Lovrenc na Or. polju. Naša Kmečka zveza jo imela preteklo nedeljo svoj redni občni zbor, ki jo bil prav dobro obiskan. Zborovanje je otvoril in vodil načelnik g. Martin Klanjšek. Kot poročeva-loc je prišel k nam oblaslni poslanec in tajnik SLS iz Maribora g. T. Ovčar, kateri liani je podal vsestransko poročilo in razjasnil pomen sedanjih volitev, posebno za nas Slovence. Obenem nam je razložil pomen in delovanje Kmečke zveze ter nas bordil in navdušil za novo delo. Nato se je i*v«!i! novi odbor, kateri dajo jamstvo, da bo naša Kmečka J zveza tudi v bodoče živela in krepko delovala Zatorej somišljeniki in zaupniki SLS, ne držimo križem rok, temveč vsi pogumno na delo za častno auiiuio naše eUauLc !
Za.mimivosži
Grob kraljice v puščavi.
Ni vsakomur znano, da se je v teku stoletij puščava Sahara raztegnila stotine milj proti vzhodu. Kot posledica tega, je peščevjc zagrnilo marsikatero mesto in druga človeška bivališča. Mnogokrat razmišljajo, kako bi prišli do zakladov na morskem dnu. Za neprecenljive vrednosti, katere so pokopane pod peskom puščav, so se pa do sedaj le malo zmenili. — Scnzacijonelno odkritje so napravili pred kratkim, toda ne na egiptovski strani puščave, kjer bo pesek kmalu dosegel višino Sfinge, pač pa na zahodni strani. Pod peskom so našli truplo neke kraljice Sahare. Na rokah jc imela osemnajst zapestnic, devet zlatih in devet srebrnih. Na vratu jc imela pet ovratnic, a na glavi diadem posut z dragimi kamni. V grobu je bilo več umetno izrezljanega pohištva in še cele kupe smaragdov, rubinov in drugih dragocenosti. V drugem kotu grobnice pa se je nahajal krasen kamenit kip, predstavljajoč žensko osebo. Podatkov niso našli nikjer, vendar pa računajo, da je grobnica najmanj izza časa 1000 let pred Kristusom.
Cinasta krava.
Kondenzirano mleko najdemo danes v vsakem gospodinjstvu v mestih. Malokateri gospodinji pa jc znano, kako to konzerviranje poteka. Dvakrat na dan prihaja mleko od krav, katere so izbrane samo za dajatev v tovarno. V Staffordshiru je velika tovarna za kondenziranje mleka. Ta tovarna ima že 40 let človeka, kateri mleko pokuša, vsaki dan ga prejme tovarna okoli 1000 galon, t. j. 4500 litrov. On odloča, katero mleko je za nadaljnjo uporabo in katero ne. Njegov okus jc tako natančen, da s samo pokušnjo odkrije vsako najmanjšo nesnago, da celo pove, od katere farme je to ali ono mleko. Kmetje se jeze nad tem pokuševalcem ter trdijo nasprotno, toda kemična preiskava pa da vedno onemu prav. Mleko se tehta in razdeli. Deset let pozneje trgovec lahko pozna na etiketi, katerega datuma je bilo mleko kondenzirano, da cclo iz katere farme jc prišlo. Ko je stehtano, ga s sesalkami pretočijo v velik tank, kjer sc segreje v toliko, da se nekoliko dodanega sladkorja raztopi. Nato ga zopet pretočijo v velikanske ponve, ki držijo od osem do dvanajst tisoč litrov. Neka svetovnoznana angl. tvrdka porabi na leto okoli 30 miljonov galon mleka t. j, 135 miljonov litrov. Dobiva ga od 50.000 krav iz cele Angleške. — Kondenziranje obstoja pravzaprav samo v tem, da se mleku odvzame velik del vode. Ničesar ni pridejanega za zgoščenje, kakor bi marsikdo mislil. V ponvi se mleko segreje na 50 stopinj in voda uhaja iz mleka v obliki pare, v ponvi pa pušča maščobo. Nizka temperatura, pri kateri se mleko kuha, je najvažnejši del kondenziranja, kajti premočna vročina bi uničila dragocene zdravilne vitamine. Med hlajenjem sc mleko neprestano meša z velikimi lesenimi loparji. Ko je shlajeno, se pa natoči v vsakomur znane oločevinaste škatlje ter mehanično začini.
Zavarovalnica za vse. ✓
Ni je stvari danes, proti kateri bi se ne bilo mogoče zavarovati. Da, celo proti ljubezni ima neka zavarovalnica na Angleškem zavarovanje. Slavna film. igralka Pola Negri — nje pravo ime je Apolonija Halupec — se je nekoč zavarovala proti zaljubljenosti. Neka filmska družba jo je angažirala za velik film, katerega stroški so znašali 250.000 funtov t. j. skoraj 70 miljonov dinarjev. Ako bi se bila v teku treh mesecev, zaljubila, zaročila ali celo poročila, bi družba kontrakt razveljavila in ostala bi brez gaže. Proti tej »nevarnosti« torej se je zavarovala. Ako bi se ji bila za časa angažmana taka »nesreča« pripetila, bi morala zavarovalnica šteti den^rce. Tudi v seboj izgubo. Neka ne več mlada ženska na Angleškem se je bala, da se bo zaročila in poročila. V neki oporoki pa je bila označeua kot glavni dedič precejšnega premoženja, ako ostane samica, s poroko pa zgubi vse. Po je zvedela, da so zavarovalnice, katere tudi proti tej eventuelnosti zavarujejo, je takoj pozvala agenta ter sklenila primerno zavarovalnino. Vendar pa so se poprej posvetovali, ali jo sprejmejo ali ne, kajti zapuščina je bila visoka. Ravnatelj zavarovalnice je hotel videti sliko zavarovanke in šele potem, ko je videl ter uvidel, da tu ne bo nevarnosti izgube, jo je sprejel.
Pol milijona čebel.
Znano je tudi našim čebelarjem ua kako čudnih mestih čebele rojijo. Toda edini je bil slučaj, ki se je letos pripetil na Angleškem. Rossingtonu je namreč roj ušel pod streho ondotne cerkve. Roj je bil močan okoli pol miljona čebel in brnenje je bilo tako močno, da ga je bilo slišati nad glasove orgel in zbora, ki jo ravno v istem času v cerkvi pel.
Poslali so po veščega čebelarja, ki pa si ni vedel drugače pomagati- kot da je izžagal kos cerkvene strehe. Ko je prišel do roja, je ta velikanska živa kepa merila okoli šest čevljev visoko in štiri široko. Pač redek slučaj.
Zopet novost.
Ako vidiš danes na obleki kake dame velikega pajka ali hrošča, ne poskušaj ga ji odstraniti, kajti ta je najbrže umeten iu dragocen. Na Francoskem nosijo dame uhqne, brožke, zapestnice itd. iz raznih žuželk, katere umetniki sestavijo v lepe, naravno barvane dragulje. Ko žuželke dospejo v delavnico, jih
specialisti najpreje sortirajo. Nato pa jih z najfinejšimi instrumenti zunaj in znotraj očistijo. Potem jih nagačijo s primerno zmesjo, da dobijo prvotno naravno obliko. Najtežje je zadnje, namreč golazen tako strditi, da ohrani oboje, obliko in barvo. Seveda so te vrste okraski dostikrat dražji, kot pa pravi dragulji.
škodljivci farm.
Vsak Anglež, ki kupi hleb kruha, kos mesa, pol kilograma sadja, srajco ali gumijev obroč, je primoran prispevati državi za zatiranje mrčesa. V Buckinghamshiru so pred kratkim otvorili farmo parasitov. Tu gojijo parasite v velikanskem številu, kateri so se dobro izkazali pri pokončavanju škodljivega mrčesa. Od tu jih pošiljajo po celem britanskem imperiju, kjerkoli se pokaže potreba. Prav nič ni pretiravana trditev, da ej tako-rekoč vsaka rastlina od prvega početka ogrožena po mrčesu. Ena desetina vseh poljskih pridelkov je uničena po mrčesu. Tako je n. pr. avstralska mulia »blow-fly« umorila že na miljone ovac in posledica le epidemije je podražitev ovčjega mesa, volne itd. Zračunali so, da v Novi Južni Valeški samo ta muha napravi na leto dvi miljona funtov škode t. j. nad pol miljarde dinariev. Škodo trpi v prvi vrsti ovčjerejec sam, ravnotako pa čuti draginjo vsaka gospodinja, katera je navezana na kupovanje košlrunovega mesa in to navadno le revnejšega stanu. Sedaj so na omenjeni farmi našli parasita, s pomočjo katerega upajo to veliko nadlogo zatreti. Silno škodljive £o razne gobe, katere tudi skušajo uničiti. Tako je n. pr. goba, kateri pravijo rja pšenice, leta 191!) v Južni Valeški uničila polovico pšeničnega pridelka. Tudi na Danskem se je ta bolezen pojavila, a so jo že skoraj popolnoma zatrli. V Canadi je napravila v letu 1926 škode okoli 40 milijonov funtov (enajst miljard Din), a v Ameriki leta 1919 skoraj štirikrat toliko.
Ali je tvoja postelja zdrava?
Neki zdravnik jo zdravil bolnika za naduho celih 35 let. Poskušal je z vsemi mogočimi zdravili, a pravega uspeha ni dosegel z nobenim: Končno pa je nekega dne vprašal, kakšna je njegova postelja in dobil je odgovor, da je iz perja. Zdravnik mu je svetoval, naj poskusi, z navadno žimnico ter perje opusti. Bolnik je tako storil in mahoma ozdravel. So ljudje, ki so preobčutljivi za perje. Zopet drugi ne marajo svile. Puder povzroča pri nekaterih damah naduho, a tudi po konjih, mačkah in psih se dobi ta bolezen. Mi vemo, da malarijo prenaša moskit, kugo podgane, a legar domača muha. V zadnjem času pa so pričeli hlevsko muho sumiti kot povzročiteljico težke bolezni, takozvane otroške paralize. Gobavost je bila prinešena v lasuljah, katere so bile izdelane na Kitajskem, koze pa iz vzhoda na razni posteljnini. Zdravniki trdijo, da je ceneno barvilo za ustnice dostikvat povzročitelj raka, a neka barva za lase povzroči slepoto. Ta namreč vpliva na optične živce. Najboljša je torej navadna slamnata postelj in nobenih lepotičnih sredstev.
Mati parlamentov.
Kakor gredo Londončanje v poletnem času radi venkaj na deželo in k morju, ravno tako pa v *edno večjem številu prihajajo v mesto zunanji prebivalci Anglije ter se tako rekoč pridejo v London »odpočiti«, Kakor je že običajno, da zunanji posetniki mest več vedo o njem in tudi več vidijo, tako je tudi z Londonom. Pravijo, da pod pravilnim vodstvom tujec v enem tednu vidi več Londona, kot pa Londonec celo svoje življenje. Seveda se je treba obrniti na osebe, ki imajo dostop v prostore, kamor navaden zemljan si-ccr ne sme. Anglež se rad obesi poslancu iz svojega okraja na vrat. Piše mu, naj bi ga vodil po zbornici in navadno poslanec iake prošnje ne sme odbiti. Kdor to doseže, ima to prednost, da mu ni treba čakati na soboto, to je splošni dan za poset parlamenta. Tak dan je namreč toliko ljudstva, ki hoče videti notranjost te zgodovinske stavbe, da navsezadnje ne vidi ničesar. Tudi je običaj, da te radovedneže privedejo pri enih vratih notri in takoj na drugi strani zopet izpuste venkaj. Poslanec pa sme z obiskovalcem iti počasi in povsod ter razlaga vse podrobnosti in zanimive dogodke, ki so združeni z materjo vseh parlamentov. Prične navadno pri dvorani sv. Štefana, kjer so se vrstile davne borbe med kralji in poslanci. Pokaže tudi lahko prelepo kripto, katera jc bila. od reformacije sem do pred par leti razdejana. Tudi ga sme poslanec peljati v dvorano, kjer sc vrše debate ter mu razloži, kakšen je zbornični red in potek sej. Pokaže tudi vsak sedež, kje sedi ta ali oni minister, in pod takim vodstvom se sme obiskovalec celo na stol ministrskega predsednika vsesti, na katerem so sedeli vsi dosedanji premierji Velike Britanije. Popelje ga tudi v zgornjo zbornico, ali Hous of Lords, kjer mu pokaže rdeče prevlečene stole in ograje in pa »Woolsack«, to je sedež lord kanclerja. V Wcstminstru, kakor se imenuje londonski parlament, je tudi mogoče viueti prostor, na katerem so stali angleški kralji kot obtožcnci-zarotniki. — Vsega tega torej ni mogoče videti, ako nima kdo zvez z vplivnimi osebami, to je s' po-
slanci, ali pa, kar še bolj »drži«, še s kako višjo osebo.
Človek-gorila.
Amerikanska policija jc končno prijela 27. junija v Vinipcgu dolgo časa zasledovanega »človeka-gorilo«. Ta častni priimek je dobil Earle Nelson, rojen 1. 1897 v S. Frančišku od angleškega očeta in španske matere. Tekom 3 let jc zadavil ta morilec več kakor 18 žensk, da se polasti njih denarja. Poiskal je svoje žrtve v različnih hotelih, kjer je stanoval. Ime gorile je dobil radi izredno zoprne zunanjosti in velikanskih visečih ustnic. A grdi obraz ni bil Nelsonu na poti, ker sc je znal prikupiti svojim žrtvam. Ženske so ga »rade poslušale«. Vse žrtve so bile umorjene na en in isti način: gorila jih jc zadavil z nogavico. Prva izmed njih je bila 56 letna garderoberka v bostonskem gledališču. Zadnja žrtev je bila 14 letno dekletce v Vinipegu .V Los-Angelesu je zadavil Nelson obenem z neko Kheinsovo tudi njenega 5 letnega sinčka. Morilec jc pobegnil iz ječe, a jc bil ujet v gozdu blizu mesta. Trdil je, da ni kriv, a policija je zbrala številne dokaze. Množica ga je hotela linčati. Nelson je popolnoma zdrav in razsoden. Sodišče ga je obsodilo na električni stol in ni dvoma da bo tudi prezi-dent potrdil smrtno obsodbo.
Ogromno delo.
Eno največjih del na književnem trgu se bliža svoji dovršitvi. To je oxfordski besednjak, ali kakor sedaj pravijo, novi angleški besednjak. Upajo, da bo prihodnje leto doti-skan. Ko bo gotov, bo to največji besednjak na svetu. A ne samo največji, pač pa tudi najpopolnejši, tako da bodo v prihodnje angleški križakarji imeli razmeroma lahko delo pri reševanju težkih ugank. Za učenjake pa bo naravnost neprecenljiv. To veliko delo se jc bilo že leta 1879. pričelo. J. H. Murray je do takrat nabral okoli 20 milijonov citatov. Bilo jc to brezupno delo in večkrat je moral delati sam, ker so mu najboljši sotrudniki pomrli. Zašel jc tudi v finančne težave tako, da je leta 1883. vse svoje dohodke porabil za to in še zadolžiti se je moral, da je delo napredovalo. Leta 1910. jc pisal: »Besednjak bo najbrže ostal nepopoln ter tak preživel vse sodelavce in jaz sam živim v dvomu, bom li dočakal, da bo dovršen ali ne.« In res mu ni bilo usojeno, da bi dočakal dan, ko bo besednjak izšel. Umrl jc leta 1915. Šc deset dni pred smrtjo je delal in urejeval besednjak. — Nekoliko si lahko predstavljamo obseg tega besednjaka, ako pomislimo, da je imel Murray že pred 50 leti nabranega toliko gradiva.
Otroci v kaznilnicah.
Angleški kazenski zakonik jc silno strog; tako n. pr. je tam le malokdo pomiloščen, ako je na smrt obsojen. Ženske pa imajo to ugodnost, da smejo s seboj v zapore vzeti tudi otroke in v nekaterih ječah jc celo poseben oddelek za kaznjenke z otroci. Tudi so v ječah otroci rojeni, za kar imajo tudi za to določene prostore. Toda otrok nimajo kaznjenke dobesedno pri sebi, pač pa jc zanje določen prostor posebej, kjer imajo svojo strežnico. Zdravniki nadzorujejo njih zdravje in jih vsak teden tehtajo. Ker je v kaznilnici red in za otroke dobra hrana, otroci navadno dobro uspevajo. Enkrat na dan pa je materam dovoljeno za nekaj časa videti svoje otroke, sicer pa jim ni potreba zanje skrbeti, One otroke, ki so rojeni v kaznilnici, skrbno negujejo in pazijo, da se jih v poznejšem življenju ne drži »sloves«, da so bili rojeni v ječi. Kraj rojstva naznačijo s cesto ter številko, kjer ni omenjeno, da je tam kaznilnica, Včasih so v ječi tudi taki otroci, ki še niso drugega" videli kot pa le samo kaznilnico. Tako jc nedavno neka deklica prvikrat prišla iz kaznilnice na ulico, tam videla, kako jc konj vlekel voz, nakar jc vzkliknila, da jc to mačka in vprašala, kaj dela. Druga deklica, ki je bila v petem letu, ko je prvikrat prišla iz kaznilnice ter tudi ugledala konja, sc jc čudila tako velikemu »psu«, Otroci so dostikrat za kaznilniške ravnatelje in paznike velikega pomena. Dostikrat so matere na mah omehčane pri kakem zaslišanju, ako se jim zagrozi, da jim bodo otroke odvzeli. Ko je neka kaznjenka umirala, ji je paznik odvzel otroka. Mimo je prišla neka ženska, ki ni bila v zaporih, in rekla je pazniku, naj nji izroči otroka, kar je ta rad storil. Ko pa jc žena zvedela, da je otrok neke kaznjenke, sc je prestrašila in ponujala otroka nazaj. Toda kmalu sc je pomirila, vzela otroka k sebi in ga vzgojila v poštenega človeka( ki ni bil popolnoma nič podoben svoji materi in tudi vedel ni, odkod je k tej ženi prišel, ker ga je adoplirala in jo je vedno imel le za mater. Bil ji jc v veselje na stara leta.
Iznajdljivost.
Anglež ljubi morje kot malokateri drugi narod na svetu,'saj je vsa moč Anglije tako rekoč le na morju in vsa Anglija je obdana od morja. K morju mora ob sedanjem vročem poletnem času vsakdo, ki le toliko premore, da sc prepelje do obrežja, kar po navadi ni od nobene strani zelo daleč. Ako> nima sredstev za hotele in drage restavranr te, pa si pomaga na skavtski način ter tabori kje ob morskem bregu. Neka londonska tipkarica pa jc prišla na drugo misel, kako si počitnicc napraviti tem prijetnejše. Ta namreč nc zna samo pisarniški posel vršiti, pač Da zna tudi slikali Ker sc na najbrže tudi
t
Vi hočete
varčevali in vendarle okusno jesti. Potem rabite samo
-jevo
zabelo.
VI bodete potrebovali manj mesa in kosti in Vaše juhe, prikuhe, omake bodo vseeno močne in okusne.
Zahtevajte izrecno „MAGGItt-JEVO ZABELO ter pazite, prosim, na ime „MAGGI" na rumeno-rdeči etiketi.
na Angleškem le prvovrstne slike lahko pro« dajajo, jc ta tipkarica, to upoštevajoč, pričela slikati hiše, koče, taborišča in slična prebivališča ob morskih bregovih, v katerih so bili nastanjeni letoviščarji iz mesta, Dasi to niso bile kakšne posebne umetnine, jih je vendar z lahkoto prodajala onim, kateri so si na vesele dni njih bivanja ob morju kupili v spomin sliko hiše, v kateri so našli zavetišče. Z izkupičkom slik ni Jc poravnala vse hotelske in druge stroške, pač pa ji jc še preccj ostalo. To ponavlja že tretje leto in tudi letos pravi, da bo tako napravila. Neko drugo siromašno dekle, ki pa bi tudi bilo nekaj časa rado pri morju, jc prišlo pa na prav posebno idejo. Ima poseben dar pripovedovanja zanimivosti, pripovesti itd., kakršnih jena Angleškem mnogo. Od občine morskega kopališča si je dobila privoljenje, razposlala po kraju tiskane okrožnice, posebno materam, katere so imele s seboj otroke. Računala je pol šilinga na uro od otroka in s tem je izborno živela v letovišču. Poleg sebe pa je imela tudi staro bolno mater, katera je vsled hčerine iznajdljivosti imela marsikateri priboljšek, kakršnega bi sicer nc bila deležna. — Neki neznancc pride vsako poletje v bližino nekega kopališča, kjer neprestano hodi ob morskem bregu ter brska po tem, kar plima pusti na obrcžiu. Tu nabere različen les, kot n. pr. mahagony, rdeča jelka, murva itd. Marsikateri kos tega lesa je pri-plul tisoče milj daleč. V dolgih zimskih večerih pa iz tega lesa napravi čveterokotnike, jih dobro polira ter sestavi šaliove deske iz njih, katere prodaja po dva in pol funta (680 Din).»Izkupiček spravi za prihodnje poietie. da se popelje zopet v letovišče.
Vsakovrstna policija.
Ni samo oni policist, katerega vidimo na križišču cest, ki ureja promet in pazi na red. Imamo tudi druge vrste policaje, tako gozdne čuvaje, kaznilniške paznike, paznike v parkih itd. Posebno na Angleškem imajo taki policisti mnogo več pravic, kot pa bi kdo mislil. Neki izletniki so na svojem potu prišli do kaznilnice ter jetnike opazovali, kako so za ograjo vršili razna dela. Eden izmed izletnikov jc pričel z nekim kaznjencem govoriti. Prišel jc paznik ter povedal, da je to prepovedano, ta pa se na to ni oziral ter med kaznjence vrgel šop cigarcl. Takoj je eden izmed stražnikov kaznjcncc odpeljal, drugi pa je dva izmed družbe aretiral ter privedel pred uradnika kaznilnice. Bilo jim jc seveda zelo neprijetno, a tudi izgovor, da niso vedeli, da ima paznik kaznjenccv v takem slučaju iste pravico kot vsak drug policist, jima ni pomagal in bila sta kaznovana. Neki strasten ribolovec je bit pozvan pred sodnika, ker sc ni pustil po čuvaju telesno preiskati, ima li pri sebi kako lovilno orodje. Tak čuvaj sicer nima pravice koga aretirati, toda sme mu pa odvzeti vse, kar je v zvezi z ribolovom. — Čuvaj parkov ima istotako mnogo pravic in pred par dnevi je bil nekdo kaznovan z denarno globo in zapčrom, ker se ni ravnal po tem, kar jc čuvaj zahteval in pa ker jc čuvaja dejansko napadel.
Kako so dajo moskiti prevaritf.
S kopalno sezono se pričenja tudi sezona za Hioskite, Kako neprijeten je pik tega mrčesa, jc že marsikdo občutil, posebno kdor sc je kopal ob morju. Da, celo nevaren je tak pik. Ker gre vsako leto več Slovcncev na naš prelepi Jadran, bodo mogoče marsikomu te vrstice dobrodošle. Dokazano ie, da so gotove barve za moskite privlačne, druge pa jih zopet odbijajo. Na kraju, kjer jc bilo posebno veliko teh nadležnih živalic, so na drevesni štor položili krpe raznih barv. Tekom ene ure se jc nabralo moskitov kakor sledi: na temnomodrem kosu 110, na črnem 90, a 73 na rujavem in rdečkastem kosu blaga. Pol tucata pa sc jih jc spravilo nad svetlo-sivo barvo. Ker je gleženj oni del života, kamor sc, nc samo moskiti, pač pa tudi komarji in brcnccljni najraje vsedejo, zato ni priporočljivo v krajih, kjer je dosti te nadloge, nositi nogavic temnih barv. Ako rumena ali zelena barva nc ugaja, naj sc pa belili nogavic posluii oni. ki hoče, da nc bo opikan. Ker
so ženske nogavice itak le bolj svetlih barv, to zanje ne velja, pač pa gospodom. Toda te vrste strašilo velja le za podnevi, zvečer pa k večjemu v zelo razsvetljenih prostorih. Zato se je treba ponoči zateči na vonj. Parafina moskiti, mušicc in drug mrčes nc prenese. Tudi takozvani »Pfeffcrminzc« jc dobro proti-sredstvo. Okoli gležnja se je treba nekoliko pomazati, kakor tudi po vratu in v zapestjih. Tudi amonijak je dober, a tega je treba vsako uro nadomestiti. Tudi takozvana obrežna stenica ne vgrizne onega, ki ima gležnje namazane z kafro. Pik po mrčesu more biti po okolnostih zelo nadležen, zato jc umestno ravnati sc po teh kratkih navodilih.
Izreden pogum ženske.
Precej poguma jc potreba, ako hoče moški prestopiti prepovedano mejo mesta Tibeta, in ako to komu uspe, ga smatrajo junakom. Da pa more to doseči ženska, priti v mesto, tam dva meseca živeti nepoznana ter se vrniti živa in zdrava, pa pač presega vse meje in je le še čudežu pripisovati, da ji je taka nakana uspela. To jc bila namreč mlada Francozinja Mme. Alexandra David-Neel. To jc edina bela ženska, ki ji je uspelo premagati vsa pomanjkanja in nevarnosti, v katerih se je nahajala. Noge je imela okrvavljene in skoro onemogli od žeje ji jc po petkratnem poskusu, preoblečeni kot domačinka, uspelo stopiti v mesto Ihasa. Spremljal jo je mlad Tibetanec. Toda tudi nji je to uspelo le tako, da je izrabila priliko, ko jc nastal silovit peščeni vihar, pod katerega okriljem sc je splazila v prepovedano mesto.
Najboljši plavači.
Petim plavačem je lansko leto uspelo preplavati Rokavski zaliv ali Angleški kanal. Najboljši izmed teh jc bil G. Michel, ki je preplaval od Francije do Anglije v 11 urah in 5 minutah. Letos pa ga namerava med drugimi preplavati tudi Mrs. Weidman, vdova po znanem plavaču. Že dalj časa v bližini Dovera trenira. Kljub tem izbornim uspehom pa so živali vendar še boljši plavači kot pa človek. Pravi plavaški šampijon bo najbrže indijski slon, ako se vzame v poštev težo, katero nosi na svojem hrbtu, kadar plava preko širokih rek. Potem pa nosorog in po-vodnji konj. Oba sta izvrstna in hitra pla-vača, zadnji je celo tudi potapljač.
Ozdravljenje.
Neka skromna in pobožna žena je imela moža čudaka, kateremu nikoli nobene stvari ni napravila po njegovi volij. Ko ji je bilo njegovih sitnarij zadosti, mu je rekla: »Ljubi moj mož, napiši na kos papirja, kaj naj naredim in kaj ne, tako da ti bo vse po volji in nič napačnega.« »Dobro,« je odgovoril mož ter tudi storil tako, kakor mu je žena svetovala. Neko nedeljo pa sta šla k sorodnikom v daljno vas na »žegnanje«. Tam so jima postregli in mož se ga je nekoliko nabral. Domov grede sta morala preko brvi, ki je držala čez potok in mož, ki ni imel zadostnega ravnotežja, je padel v vodo. »Žena, žena, pomagaj, ua pomoč!« je pričel kričati v vodi. Toda žena mu je mirno odgovorila: »Počakaj naj-preje moram domov, da pogledam, če stoji na papirju zapisano, da naj ti pomagam.« In odšla je. Po daljšem kobacanju in pa, ker mu je voda pričela v grlo teči, se je končno izvlekel iz hladnih valov. Ko je prišel domov, je ženi potegnil popisani kos papirja iz roke, ga strgal na drobne kosce in rekel: Stori vedno sama tako, kakor se ti zdi, da bo prav,« in odslej je postal drugačen in živela sta v miru.
Denar v znamkah.
Pred nekaj dnevi je bila prodana nerabljena znamka*, ki je bila izdana za prvo trans-atlantiško zračno pošto, za 76 funtov t. j. 20.900 dinarjev. Ta spominek ua neuspeli polet Hawkerja je bil prodan ob istem času, ko so Združene države sklenile izdati znamke za zračno pošto na čast Lindberghu. Znamka ima vgravirane podolx>. sv. Ludovika ter zemljevid črte velikega poleta. Velike vrednosti so znamke, katere je izdala ne\vfoundlandska pošta za pisma, katera je de Pinedo vzel s seboj pri poskusnem poletu na Azore. Teh znamk je bilo izdanih samo dvesto in imajo napis »Air Mail de Pinedo, 1927«. Tudi takozvana Alcock znamka transatlantiške zračne pošte ima visoko ceno, ker je nje število zelo omejeno.
Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve, lake,
Hrnež, steklarski klej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te stroke spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti iran- llfori loripai" čiškanske cerkve.	'»<«» OdllUdl .
-f- Pavel je šel v gledališče ter vzel s seboj svojo ženko in štiri mesece starega otroka. Med prvim dejanjem predstave sc je otrok pričel dreti, nakar je prišel ravnatelj ter prosil, naj zapustita z otrokom gledališče, pri blagajni dobita denar vrnjen. Ker je otrok zaspal, sta ostala še nadalje. Predstava pa jc bila zelo slaba in v tretjem dejanju reče mož ženi: »Daj no, vščipni otroka.«
Čipke	!a. lansn! suHansc
najcenejše pri Osrednji Čipkarski zadrugi
Ljubljana, Kongresni trg
Šport
GOSTOVANJE DUNAJSKEGA WACA. WAC : Ilirija 1 s 0, danes ob 18 WAC i LNP.
Včerajšnji debut Wiener Athlctiksport Cluba je prinesel zelo dober šport. Lepe, tehnično visoko stoječe igre niso pokazali samo Dunajčani, temveč tudi domače moštvo, v katerem je nastopil kot gost trener Ilirije Wana. Sodelovanje Wane je prineslo v moštvo Ilirije sistem, vsled česar so tehnične sposobnosti vsakega posameznega igralca prišle mnogo bolj do veljave. Igra jc bila popolnoma otvorjena, v prvem polčasu so bili gostje v polju nekoliko boljši, v drugem je bila Ilirija močnejša. Pred golom so imeli domači več izglednih šans, toda sreča tokrat ni bila na njihovi strani in neizrabljeni sta ostali celo obe cnajstki. Prvo je zapodil Šiška v prečko, drugo je ubranil vratar Feigl. Edini gol dneva jc nastal iz prodora levega krila gostov, ostro plasirani strel je bil za vratarja neubranljiv. Rezultat 1 : 0 za goste ne odgovarja povsem igri, bolj upravičena bi bila zmaga Ilirije v razmerju 2 : J ali 1 : 0. V tehničnem in taktičnem pogledu so Dunajčani popolnoma zadovoljili, treba pa jim je bilo malo več discipliniranosti. Sodnik Vodišek je imel težak posel, toda je imel igro čvrsto v rokah.
Danes nastopi proti dunajskim profesijona-lom team podzvezc, sestavljen iz igralcev Ilirije in Primorja. Ob 16. uri nastopita v predtekmi rezervni moštvi Ilirije in Hermesa. Podzvezni team jc vsaj po formi na papirju sestavljen dobro in utegne nuditi WAC-u še trši odpor kot včeraj Ilirija.
• • •
S. K. Ilirija, nogometna sekcija. Za današnjo rezervno tekmo proti Hcrmesu, ki se vrši ob
16.	uri, morajo priti v garderobo najkasneje do 15.30 igralci: Ambrož, Neli, Mavec, Kavčič, Rihar, Šiška, Tomažič, Hartman, Vrtačnik, Čeme I. in II. Točno! — Načelnik.
Dvomatch Zagreb - Ljubljana. Danes dopoldne ob 10 in popoldne ob 15 se bo vršila borba med izbranima četama ljubljanskih in zagrebških lahko-atletov. Zagreb in Ljubljana sta ta čas naša najmočnejša lahko-atletska centra, pa se v športnih krogih z zanimanjem pričakujejo rezultati tega meetinga. zlasti še, ker bodo ti rezultati mero-dajni za določitev naše državne reprezentance, ki bo v bližnji bodočnosti zaslopala naše barve v internacionalnih borbah.
Dopoldne (pričetek ob 10) se absolvirajo sledeče točke: 100 m, krogla, skok ob palici, 1500 m, kopje, skok v daljavo, 400 m.
Popoldne (pričetek ob 15): 200 m, skok v višino disk, 800m, kladivo, 5000 m, troskok, 4 X 100 m.
Meeting se vrši na igrišču ASK Primorja, Dunajska cesta. Vstopnina: sedeži 10 Din, stojišča 5 Din, mladinske 3 Din; vstopnice veljajo za dopoldne iu popoldne.
Avtomobilska in motorna dirka na Ljubelj. Predpriprave za drugo dirko in ocenjevalno vožnjo avtomobilov in motociklov na Ljubelj, ki se bo vršila v nedeljo dne 14. avgusta t. 1., so v polnem teku. Tozadevne propozicije so končnove-ljavno izdelane ter se dobe v tajništvu Avtokluba. Oficijelni trening se bo vršil v nedeljo, dne 7. avgusta, med 9. in 1'2. uro in med 14. in 19. uro. Razen tega 11. in 12. avgusta med 14. in 19. uro popoldne. Za avtomobiliste, ki želijo razen v zgoraj navedenih dneh trenirati, je izdal Avtokhib, sekcija Ljubljana, posebne legitimacije za trening, na pcdlagi katere je mogoče nemoteno voziti do državne meje. Za vsako poskusno vožnjo na Ljubelj je torej treba vzeti s seboj legitimacijo za trening ter vsa druga oblastvena predpisana izka-zila. Legitimacija se mora na zahtevo pokazati kontrolnim organom ter je prestop meje dovoljen samo v toliko, kolikor je za obračanje vozila to neobhodno potrebno. Legitimacije se dobe med uradn. urami v tajništvu kluba. Prijave za tekmo sprejema tajništvo Avtomobilskega kluba do 1. avgusta t. 1., z dvojno prijavnino pa do 9. avgusta t. 1., ter daje vsak čas vsa potrebna pojasnila.
KOLESARSTVO.
Svetovna kolesarska prvenstva se vršijo v Kolnu, Elberfeldu in na Nurburgringu. Prvo bo svetovno prvenstvo gospodov na kratke razdalje,
17.	t. ni. v stadionu v Kolnu. Prav tam 20. t. m. svetovno prvenstvo za poklicne polesarje. 21. t. m. svetovno cestno prvenstvo na Nurburgringu; 22. in 24. t. m. tekme v stadionu v Elberfeldu na 100 km. Posebej se vršijo v istih dneh nemške prvenstvene tekme.
Girardengo se bo po cestnih prvenstvenih j tekmah udeležil več tekem v Nemčiji. Moeskops (Holandec) svojega naslova kot pr\ak na kratke razdalje ne bo branil. V dirki - okoli Francije«: je Luksemburžan v splošni klasifikaciji na prvem mestu. »Veliko darilo Nemčije« si je v Kolnu izvo-jeval Francoz Maroimier, veliko darilo Buffalo pa Italijan Girardengo v svetovnorekordnem času 100 km v 1:59:36, za trosedežnikom.
V seznamu mest, kjer so se doslej vršile svetovne prvenstvene tekme, so Pariz, Koebenhavnu in Berlin s 4 tekmami na prvem mestu; tri tekme je priredil Antvverp, po dve Rim in Leipzig, po eno Chicago, Koln, Glasgo\v, Dunaj, Montreal, Dresden, London, Ženeva, Bruselj, Ne\vyork, Liverpool, Zii-ricli, Amsterdam, Milan. Sedaj prideta na vrsto Koln in Elberfeld.
Športni teden
Pruski deželni zbor je določil za namen športnega pospeševanja ti milijonov mark, nemški državni zbor je pa postavko z naslovom .pospeševanje telovadbe in športa?: zvišal od 1 milijona mark na 1 X> milijona. Velik del pridejanega pol milijona bodo porabili za mladinske potovalne domove. — Masarvk je odlikoval člane olimpijskega odbora z visokimi redovi.
O domačem nogometu je pisal »Slovenec« v sredo 13. t. m. Tam tudi, kako slabo so angleški nogometaši plačani. — Hakoah je končala svojo ameriško turnejo; v Kanadi je igrala v Hamiltoiiu zadnjikrat, 2:2, v Zedin,jenih državah proti new-yorškim Brooklyn Wanderers 1:4. Njena ameriška bilanca se glasi: 23 iger, 10 zmag, 7 neodločenih, G porazov, goalov 68, nasprotniki 41. — Rusko delavsko moštvo je dobilo tekmo proti nemškemu delavskemu moštvu 8:2. — Presenetil je poraz dunajske Viene proti G. A. K. 0:4. — Češki turnir se je končal z zmago Slavije, ki je dobila 5 točk (goali 12:2). — Sparta je dobila tudi 5 točk (goali 18:4), Kladno 2, I)FC 0. Prav zelo je razočaral DFC v boju proti Sparti 0:10, in je igrala Sparta še brez Kada in Pateka; prvi polčas je bil za DFC še nekam ugoden, 0:2, v drugi polovici je pa napra-« vila Sparta v četrt ure kar 5 goalov. — Prostejov: Arscnal 4:2, Toplice:Arsenal 3:2. — Baillet-Laiour in Rim p t «in nntr.i inln n nogometu na olimpiadi. — V Parizu je 70% takih nogometnih igrišč, ki imajo manjšo mero kot 95 in 55 m; to navajajo deloma kot vzrok porazov.
V	boju za Davisov pokal je premagala Francija Južno Afriko 5:0, Danska pa Češkoslovaško 3:2; v zadnjem boju jo odločila igra parov. Čehi so imeli več ugodnosti, da so prišli v semifinale; igrali so zmeraj doma, proti Grški, Belgiji in Danski, do boja z Danci so imeli samo dve igri, Danci pa tri: proti Holandski, Angliji in Indiji. V finalu evropskega pasu bodo igrali sedaj še Francozi in Danci in bo šel zmagovalec (Francozi) nato v Ameriko proti zmagovalcu ameriškega pasu. — Nuthal-lova pravi sedaj zopet, da nočo biti profesionalka. — Koželuhu so obljubili 50.000 dolarjev, če ostane eno leto v Ameriki kot trener. Če je ponudbo sprejel, ne vemo. — Tilden je odpotoval nazaj v Ameriko, z njim Hunter, Washbunn in gospa Mallory-jeva; Willsova jo ostala še v Evropi. O boju proti Cochelu je dejal Tilden: »Ne morem si mojega p" raza razložiti; nisem bil pač v formi; morda sem bil preveč utrujen, pa si nisem privoščil malo odmora. A. Coehet je čudovit jgravec in zasluži vso slavo, ki mu jo je zinaga naklonila. Boj je končan in ne najdem v svoje opravičilo tehtnega vzroka. Premagan sem.t Tilden pravi, da bo nastopal sedaj v gledališču in da ga je to zmeraj bolj vleklo kot tenis. To pravi zmeraj takrat, kadar ima smolo; to pot Cocheta. — Suzanin manager Cochran je odredil, da mora igrati Suzana skupaj z njenim trenerjem proti Koželuhu in Kinseyu; pa ni hotela, češ, to pa vendar ne gre, da bi igrala ena dama v družbi s tremi gospodi.
25 let je treleldo, ko je pretekel Anglež Ap-pleby 15 milj = 24.142 km v 1:20:04.6; šele te dni je upihnil njegovemu rekordu luč Amerikanec Cliff Bricker z 1:19:11. Je pa to taka razdalja, ki je Kohlemainen, Nurnii itd. ne tečejo, sicer bi bil rekord najbrž že prej prekošen. — Za lahkoatletska prvenstva nemških juniorjev je priglašenih nad 1000 tekmecev. — Nurmi se je spet oglasil in je tekel v Abo 2 milji 3218.66 m v 9:06.6; pri isti prireditvi je tekel Liewendahl 800 m v 1:56. Jarvinen krogla 15.15 m. — Kot novi švicarski rekordi so priznani: Borner tek 100 m in 200 m 10.8 in 21.8, Schvvab hoja 3000 in in 10.000 1 3:23 in 48:11.4. — Kljub slabemu vremenu je tekel Borner v Danzigu 100 v 10.9. — V Abo je vrglo pet atletov diskos od 41.98 do 43.49 m, Italijan Jem i :e zboljšal italijanski rekord skoraj za dva metra na 44.25 in, na tekmi srednješolcev v Chicago je vrgel dijak Meres kopje 62.54 m daleč, na neki drugi tekmi je skočil Bruns 1.93 m vispko, Burg 1.95, v Oslo trije atleti 1.86 m, Nemec Kulzer je vrgel krogljo 14.62 m daleč, Kalmchen 14.58, Finec Wahlstedt 14.95 m in je dosegel obenem v višinskem skoku 1.85 m, Norvežan Minde je tekel 10.000 m v 32.30, TroBbach so je nekaj poškodoval, Nemec Gehrke je skočil na daljavo 7.10 m, haitski črnec Cator takoj v začetku treninga 7.50, črnec Huttanl v Zed. državah 7.84 m (5.6 cm manj kot je njegov rekord), Šved Fosselius je tekel 400 m v 50.06, ameriški Indijanec Elkins je dosegel v deset oboj u 7544.2 točk in ga imenujejo drugega Thorpeja, Amerikanca Ginnes in Dro-egenmueller sta skočila s palico 4.04 visoko. — V Stammford Bridge so dosegli Angleži 104 točke, Nemci 35, Švedi 27, Ogri 20, itd. — Rezultate smo priobčili v »Slovencu«- 12. t. m. Ponovimo: 4X100 y nemška vrsta iz Krefelda v 42.2, kopje Szepes 64.20, troskok Peters 15.47 m. — Tekma angleških univerz Oxford in Cambridge proti ameriškima univerzama Harvard in Jale, izvojevana Stamf. Bridge, je prinesla izborne rezulate; zmagali so proti pričakovanju Angleži 7:5: omenimo: 880 v Broivn 1:56, 120 y lese Wightman-Smith 15.2, skok na daljavo Deacon 7.32, Frencli 7.23, palica, Carr 4 m. — Gladischevi je pri teku 100 ni v 12 sek. pihal veter v hrbet in ji rekorda ne bodo priznali. Bo pa drugič popravila. — 800 m Ejne Borg 1:55.2, Francoza VViriath Martin 1:56.2 in 1:54.6. — Sedaj pa še ameriška prvenstva, o katerih smo deloma pisali že 12. t. m. 100 v »la tekla Borat in Bowman oba 'J.6, sedaj so stopnje fotografirali in so dali prvenstvo Bovmanu; 220 y IJorali 21.4, 880 y Wat-son 1:53.6; 120 y lese Wcrner 14.6 (najbrž ni prav zapisano in mora biti 100 y, kajti svetovni rekord na 120 y je 14.8 in niso sedaj nič poročali, da ga je Werner izboljšal), 440 y lese Gibson 52.6, nov svetovni rekord, skok na daljavo Hnbbard 7.84, kladivo Merchant 52 m. Največ pa pišejo o rekordnih vrstah: 4X100 yardov Ncwark 41 sekund!!, New-york 41.4 vsak tekač 10 25 sekund, izreden svetovni rekord, doslej univerza Californija 41.9; 4X200 variiov Nevvvork 1:27.4, tudi nov svetovni rekord, vsak tekač 21.8 sek.
Aigner je obojeročno potegnil 105 kg in jo obojeročno tezno dvignil 117.5 kg. Caoutte je dosegel v olimpijskem troboju 325 kg. Rigoulot in Ca-dine prideta v jeseni na Dunaj.
Nemci so odkrili nov talent v prsnem plavanju, Hildo Schrader; že sedaj dosega skoraj vse rekorde. — Maratonsko plavanje 24 milj = 48.284 km se je vršilo v Ameriki, 200 priglasov; udeležili so se ga najbrž tudi Vierkotter, Michel, Totli, Sionova itd., 100.000 gledavcev; o rezultatu tu na deželi še nismo brali. Isto razdaljo bodo plavale 13. 8. samo ženske, v jezeru St. Clair. po toku vode. — Borga so povabili na Japonsko in bo šel. — Oger Barany si je že v tretje priboril Veliko darilo Pariza in je postal zlati pokal sedaj njegova last; 100 m je plaval Barany v 1:02.1. — Ederlova je rešila 191etno deklico, da ni utonila.
V	Ameriki kupiš aeroplane že lahko na obroke; za 11% je to dražje kot proti gotovini.
Turistilca
PLANINCI!
Ne prestopajte italijanske meje, ako nimate za to rednega potnega lista.
Zopet se je pripetil slučaj, da sta dva dijaka — maturanta Bervar in Kusin — pri turi na Jalovec, ko sla šla čez italijansko mejo, bila aretirana in odpeljana v Kobarid, odtam pa v Gorico. Imela sla samo legitimacijo Ferialnega saveza.
Naši turisti naj se ne izpostavljajo nevarnosti in naj pazijo, da ne prekoračijo državne mejo!
Ravnokar smo prejeli vest, da so poleg navedenih dveh dijakov aretirali Italijani še 5 turistov, ki so jih odvedli v Bovec in jih imajo tam zaprte.
V SAVINJSKE PLANINE!
Savinjska podružnica SPD v Celju razglaša:
Cesta iz Ljubnega v Logarsko dolino, ki jo je lanskoletna povodenj na mnogih krajih popolnoma odplavila, je sedaj popravljena do Igle blizu pol-poti med Lučami in Solčavo. Do Igle je cesta v dobrem stanju in je po isti mogoč promet z avtomobili.
Od Igle do Piskeniikovega zavetišča v Logarski dolini, ki je izhodišče za vse vrhunce Savinjskih planin, je le 2 in tričetrt ure hoje po prekrasni in hladni alpski soteski ob divje bobneči Savinji. Vsak ljubitelj narave bo ta del poti z veseljem prehodil peš.
Vabimo vse, ki se hočejo v kratkih letnih tednih odpočiti in oddahniti ter nabrati novih sil za dolgo zimo, da obiščejo gornjesavinjsko iu Logarsko dolino.
V	prijetnem gorskem zraku, v katerem rt prahu in ki je prepoln zdravega vonja smrek in smole, ob vnožju gorskih velikanov v eni najlepših dolin na svetu, stoji Piskernikovo zavetišče SPD s Tillerjevo kočo s skupno 12 sobami in 41 posteljami.
Kraj je pripraven za letovišče, ker se nahaja v bližini tudi naravno kopališče. Oskrba v kočah je izborna, cene zmerne in ne višje kot v mestnih in podeželskih gostilnah.
Izletnike opozarjamo, da razen dobre volje ni treba ničesar s seboj, ker so vse koče v Savinjskih planinah z jedjo in pijačo dobro založene.
Friscliaufov dom na Okrešlju je po popolnoma prenovljeni poti mimo slapa Savinje vsakemu, vsaj malo izurjenemu turistu lahko dostopen. Tudi ta koča tik ob vznožju divjih gorskih velikanov je udobno urejena ter izborilo založena.
Friscliaufov dom ima lasten vodovod, je izhodišče poti na Kamniško sedlo ter odtod na Brano, Planjavo in Ojstrico, poti na Savinjsko sedlo ter odtod na Češko kočo, Grintovec in Kočno.
Končno jo Friscliaufov doni izhodišče za turo skozi Turški žleb na Rinko, Skuto in Grintovec ter na Kokrsko sedlo. Drzni plezalci lahko urijo svoje živce na gladkih stenah Mrzle gore.
V	koči je vedno dobiti pri oskrbniku točne podatke o stanju navedenih poti.
Izhodišče prvega reda je končno koča na Ko-rošici, ki je ravno tako izborno oskrbovana in založena. Korošica tvori znamenito križišče potov na Ojstrico, na škarje in preko istih v Logarsko dolino, na Planjavo ali čez Sukalnik na Kamniško sedlo, čez Konja po slikoviti, izbomo izdelani poti na Veliko planino ali v dolino Kamniške Bistrice, ali končno čez steno Robanovega kota v prelepi Robanov kot in odtod v Solčavo ali Luče.
Vsakdo, ki bo svoj dopust preživel v opisanih prelepih postojankah, se bo vrnil domov zadovoljen in okrepljen na duhu in telesu.
S svojim obiskom pa bo podprl tudi delovanje Slovenskega planinskega društva, ki odkriva krasote slovenskih gora domačim in tujini turistom!
Darovi
Za pogorelee v Starem trgu ob Kolpi so na« dalje darovali v dinarjih: Potoni ljublj. knezoškof. ordinarijata: Župnije: Adlešiči 257, Begunje pri Cerknici 150, Begunje pri Lescah 200, Besnica 150, Blagovica 100, Bled 100, Bloke 431.70, Boh. Bela 300, Breznica 525, Brezovica 207.50, Cerklje na Gor. 443, Črmošnjice 100, Črnomelj 250, čmuče 120, Dob 250, Dole 113, Dolenja vas 250, Dolenji Logatec 347, Domžale C00, Dovje 210, Gor. Logatec 150, Gotenica 100, Hotederšica 130, Jezersko (obe župniji) 190, Kamnik 100, Komenda 250, Koprivnik v Bohinju 140, Kovor 100, Kranjska gora 50, Križe 200, Krka 225, Lesce 250, Leskovica 300, Leše 117.30, Lučine 68.75, M. Ozn. v Ljubljani 300, Mengeš 240, Mokronog 238.25, Mozelj 182. Naklo 130, Ne vi je 205, Nova Oselica 110, Nova Štifta 250, Ov-siše 44, Planina pri Rakeku 200, Podbrezje 100, Polica 150, Poljane nad Škofjo Loko 186, Poljane pri Toplicah 80, Preddvor 265, Preska 90, Radovljica 420, Rateče-Planina 50, Reteče 170, Rova 116, Rovte 300, Kela pri Šumberku 50, Semič 345, Smlednik 126.50, Sora 120, Sorica 200, Sostro 500, Stari log 175, Stari trg pri Ložu 544.35, Stopiče 151, Stranje 50, Suhor 195.60, Sv. Križ pri Litiji 90, Svibno 56.30, Šent Jurije 100, Sinkov turn 50, Škocijan pri Turjaku 100, špitalič 53, Štanga 70, Št. Jakob ob Savi 140, Št. Gotard 130, Št. Janž 271.25, Št. Jernej 500, št. Lovrenc 140, Št. Peter pri Novem mestu 200, Št. Vid nad Ljubljano 250, Št. Vid pri Brdu 72, Trboie 83, Tunice 100, Turjak 100, Velike Poljane 50, Vič 325, Vinica 350.70, Vo-glje 20, Zagorje ob Savi 80, Zali log 262.50, Žabni-ca 130, Železniki 211, Želimlje 70. Žužemberk 510, Hran. in pes. v Kamniku 100, Mokronog dar posojilnice 100, Jožef Zupančič v Ljubljani 10. Dalje še: Mestna blagajna v Ljubljani 995, Žup. občine Drašici 897, Žup. občine Vinica 800, Jakob Vrščaj, župan občine Talči vrh donesek veseličin 660; Hran. in pos. Semič, Obč. urad Aržiše, p. Zagorje po 500; Hran. in pos. Trebelno 450, Žup. urad Sv. Trojice na Vrhu 300, Iv. Kraker. zastop. francoske linije v Ljubljani 250, Delt. in žup. urad v Stari Loki 225, Hran. in pos. v Černi, Župni urad Toplice pri Novem mestu, Hran. in pos. v Dobrunjah, Hran. in pos. v Boh. Srednji vasi, Hran. in pos. na Vinici po 200; Hranilnica v Tržiču 170, Zup. urad Sv. Helene-Dolsso 125; Jernej Černe, Zalaz-nik, Schummi, Mikuš, Fritsch, Rasberger, Kopač, vsi v Ljubljani po 100; Žup. obč. Št Peter pri Novem mestu, Ljud. pos. in hran. Rečica v Lav. dolini, Franc Pintar, kaplan na Cetinju v Črni gori, Hran. in pos. Jarenina, Hran. in pos, Zgornji Tuj hinj, Hran. in pos. na Blokah, Žup. obč. Sevnica ob Savi, Ljud. pos. Ormož, Schneiter v Škof ji Loki, Km. hran. in pos. Št. Lovrenc na Pohorju, A. Šu-tej v Zagrebu, Hran. in pos. v Mengšu in župan-stvo Medvode po 100; Jakob Zalaznik, E. More in Del. konz. društvo vsi v Ljubljani po 50, Žup. obč. Ši. Jurij pod Kumom, L. Ornik v Mariboru po 50; Župni urad Spodnji log 40, Neimenovani 30, Mala Jan v Ljubljaui 20. Posoj. v Kranjski goir 10. — Vsem darovalcem se uajprisrčnejše zahvaljujemo: Bog plačaj tisočero! Na usmiljena srca pa še trkamo s ponižno .prošnjo: Usmilite se revežev in posnemajte- — Pogorele i.
DrOETKER-
JE.VIAA
BaCKINOM
Najbolje preizkušene recepte pošlje nu željo brezplačno in prosto poštnine Dr. Oetker, d. z o. z. Maribor.
Išče se poslovodja ali poslovodkinja
zmožna kavcije ali jamstva za vodstvo podružnice. — Ponudbe z navedbo priporočil je oddati takoj na naslov:
I. delavsko konsumno druš'vo Ljubljana, Kongresni trg 2.
Gospodarstvo
Janko Jovan:
Nejasen položaj na žitnem tržišču.
Položaj na žitnem tržišču se od zadnjega tedna nadalje ni bistveno spremenil. Iz posameznih pokrajin, kjeT je žetev že v teku, prihajajo poročila, ki polagoma čistijo situacijo, a nam manjka še mnogo podatkov, da bi si mogli napraviti tudi le približno sliko o svetovni letini. Prognoze, ki so jih šarile med svet razne grupe špekulantov, bo zapustile še dosti sledi, iz katerih se žitna trgovina ne more osvoboditi. Mahinacije teh grup na pni strani hosistov, na drugi besistov so nam pri naših skromnih razmerah premalo poznane, da bi jih mogli pravočasno v njihovem pravem bistvu ločiti in jih umevamo šele, ko se nam v pravi luči odkrijejo razkrinkana sredstva. Vsakemu žitnemu trgovcu, je še dobro v spominu zadnji boj, ki se je vodil pred par meseci na čikaški borzi. Hosistom so bile dobrodošlo orožje poplave, in so seveda pretiravali v nezmernost povzročeno škodo. Njih boj je bil uspešen; ako so spravili pravočasno umetno inscenirane diference, so šteli lahko »zaslužke« na milijone. Čvrsto tendenco so razumeli vse dotlej, dokler z uradnimi številkami niso bila njihova poročila postavljena na laž. Dasi ni bilo neposrednih vzrokov za dvig cen pri nas; vendar so se dvigale pod vtisom ameriških poročil tudi cene na naših tržiščih.
Glede položaja v severno-ameriakih Združenih državah vemo danes že z gotovostjo, da so bile ocene nepravilne. Dunajski »Borsencouriert navaja za zgled poročila v državah Kansas in Ne-braska. Poročila glede prve države kažejo proti današnji situaciji razliko celih 26%, glede druge države pa celo 50%. Te dve državi sami sicer še ne odločata na celokupen uspeh, vendar so primeri zadostno značilni in tehtni, da tudi poročilom glede ostalih držav ne gre vera.
Enako je z oceno posejane ploskve v Kanadi. Do zadnjega se je vzdrževala trditev, da je ta za 2—3 milijone acrov (1 acre = 40.5 arov) manjša nasproti lani, a zadnja poročila trde z vso gotovostjo, da se je zmanjšala morda za 1 milijon acrov. V kolikor pa bi vplivalo to na uspeh žetve, se bo moglo govoriti šele tedaj, ko bodo znane prve poizkusnje mlačve, kar pa je z ozirom na poznejši čas žetve še stvar prihodnosti.
Velikega pomena za presojo svetovne žitne letve ste Argentina in Avstralija. Dasi pada čas žetve pri njih šele v mesec december, vendar je tudi glede teh skušala špekulacija svojo srečo. Dočim je utemeljevala, kjer je to kazalo, čvrsto tendenco s povodnji, je oznanjala glede Argentine in Avstralije, da se vsled suše polje ne more obdelati. Tudi v tem slučaju se je izkazalo, da so bila poročila, če ne iz trte izvita pa vsaj preura-njena, ker je padlo dežja dovolj za obdelavo polja in seteiv.
Kakor je iz navedenih poročil, ki sem jih deloma posnel iz »Bfirsencourierja« razvidno, ravno one države, ki vplivajo odločilno na svetsko produkcijo, nikakor še ne odkrivajo prave slike, ker je povečini čas žetve še zelo oddaljen, da bi mogli že danes govoriti o dobri ali slabi letini.
Cisto nejasna je situacija v Rusiji. Trgovina v centralni Evropi je že par let nasedla neresničnim poročilom iz Rusije. Obetal se je velikanski izvoz, ki bo mahoma potlačil cene, a vsega tega ni bilo. Razmere v Rusiji so še toliko neurejene, in zveza z Rusijo je tako rahla, da je treba sprejeti vse vesti, ki se tičejo Rusije, z največjo rezervo. Tudi letos se lansirajo vesti o bogati žetvi v Rusiji, a dosedanje izkušnje svare, da bi se smelo takim poročilom verjeti. Poleg drugih okolnosti je zlasti spor Rusije z Anglijo, ki bo na trgovinske zveze oviralno vplival. Pa naj bodo končni uspehi žitne letine v Rusiji taki ali taki, danes še niso dani pogoji, da bi odločevalno vplivali na prehrano Evrope in na tvoritev cen. Vsekako se danes pri presoji položaja na žitnem svertskem tržišču ne smemo ozirati na poročila iz Rusije.
Ako tedaj situacija o žitni letini ni še jasna v kolikor se tiče tistih tržišč, ki leže v območju največjih žitnih pokrajin, a na poročila iz Rusije se ne moremo zanašati, preostajajo za presojo položaja le evropske države. Francija, Italija, Anglija, Nemčija, Švica in Češkoslovaška so vsaj, kar zadeva pšenico, pasivne, aktivne pa so Jugoslavija, Madjarska, Romunija, Bolgarska in Poljska. Naši največji konkurentinji sta Madjarska in Romunija. Glasom statističnih poročil so razmere v teh dveh državah glede letine približno take kot pri nas, to je po količini je pšenica obrodila najmanj za 20% manj kot lani, zato pa imamo vsi žito izborne kakovosti. Samo po sebi uinljivo je, da te v žitu aktivne države v Evropi še daleč ne bodo mogle Izvoziti toliko, da krijejo pasivum ostalih držav, ki bodo slej ko prej ostale navezane na preko-oceanski uvoz, dasi bodo vsled izborne kvalitete rade posegale po našem pridelku. V kolikor ne bo špekulacija na ameriških borzah vplivala na višino cen našega žita, bosta glavna faktorja pri določitvi cen povpraševanje in ponudba. Povpraševanja danes še nI mnogo, ker mlini, ki dobivajo dovolj pšenice v komisijo ali na način, da producenti šele 1 v poznejših terminih obračunajo dajatve, se drže skrajno reservirano, dokler ne dobe boljšega pre-cledfl o «v«t«ki Ktni letini, kakor srn imajo danes.
Nasprotno se pa tudi producentom z blagom ne mudi na trg, ker delna odplačila na račun za komisijsko oddano blago krijejo izdatke za produ-centove potrebščine. Kar pa potrebujejo blaga v žitu pasivne pokrajine naše države, je naravno, da ga morajo kriti po cenah, ki jih producentje danes zahtevajo. Za prvo silo bodo krile potrebščine pasivnih pokrajin one količine žita, ki so bile zaključene v predprodaji t j. v času,' ko je bilo še na polju. Te količine so razmeroma majhne in pridejo za splošno prehrano komaj v poštev in zaloge starega blaga so izčrpane, vsled česar vsaj pasivne pokrajine ne bodo mogle ostati dalje v rezervi. Cene stare pšenice so dane« že enake cenam za novo pšenico. To ravno pa producent ne more umeti in se brani, da bi dal novo 79—81 kg težko pšenico, Id je skoraj brez primesi po isti ceni, kakor staro 74—75. kg težko žito z 2—S% primesi Ta rezerviranost producenta je deloma že očvrstila cene in bi se ne bilo nikakor čuditi, če nastopi splošno čvrstejša tendenca, ker je ista v sedanjih razmerah kolikor toliko opravičena. Ni to sicer položaj, ki bi prevladoval na svetovnih tržiščih, temveč le evropskih. Danes zahteva trgovina za novo kakor staro pšenico ceno 230 Din do 235 Din za 100 kg pariteta postaje naših mlinov. To so cene, ki veljajo v trgovino, kmetovalec dobi naravno vsaj 10 Din manje, s čemur se pa nikakor noče sprijazniti, vsled česar preostaja le, kogar žene sila k prodaji. Za trenutno stanje je stališče našega producenta opravičeno in je celo pričakovati, da ga upi na dosego boljših cen ne bodo varali, že za bližnjo bodočnost pa ne bodo naša tržišča, ki ne bodo določala cen, temveč tržišča žitnih držav prekooceanskih, ko pri njih nastopi čas žetve Delati pa prognozo za razvoj cen za poznejši čas je ne le težavno, temveč naranvost stvar brez realne podlage.
Dočim iinamo vsaj kolikor se tiče pšenične letine že popolnoma sigurne podatke, je letina koruze še povsem stvar negotovosti. Koruzni posevki ali nasadi so bili v najlepšem razvoju in so obetali pri ugodnih klimatičnih razmerah najbogatejšo letino. Prav v času pa, ko ima koruza nastaviti storže, je ovirala razvoj rasti velika vročina in suša. Danes, ko se spravlja s polja pšenični pridelek in se vrši mlačva v najugodnejšem vremenu, dela to vreme ravno največ skrbi produ-centu radi koruze. Tako z Srema ko iz Bačke prihajajo poročila, da utegne postati dolgotrajna suša katastrofe za koruzna polja Sporadične padavine so sicer tam, kjer so bile premočile zemljo in osvežile nasade, a po večini trpe še šima polja pod sušo. Posledice se že kažejo v cenah. Lani smo plačevali koruzo za november in december v tem času na temelju 100 Din za 100 kg, letno se zahteva že 150 Din, kar pomeni povišek celih 50%. Ako pade še pravočasno dosti dežja, mnogo bo rešenega in oddahnil se bode kmet, vendar je delna škoda povzročena po suši že neizbežna.
Ječmen ni bil sicer bogat v donosu, a prav tako kot pšenica odličen po kakovosti. Dočim so naše pivovarne morale lani uvažati piva raki ječmen iz Madjarske in Češke, je letos tudi naš domač ječmen dal pridelek, ki ga bodo mogle uporabiti.
Iz navedenih odlomkov je razvidno, da situacija na žitnem tržišču ni še jasna in je treba še počakati žetve drugod, vendar je pojasnjenega marsikaj, kar more svariti trgovca in mlinarja pred nepremišljenimi koraki.
Živinoreja Slovenije.
Z ozirom na naš članek »Živinoreja Slovenije 1919—1927« smo dobili iz Maribora od strokovne strani sledeča pojasnila, katera v izvlečku podajamo.
Kakor je bilo v članku omenjeno, je treba statistične podatke presojati previdno: zato bi bilo umestno, da bi se v gotovi dobi vršilo tako štetje, živine, ki bi dalo prav točne podatke in sicer od hiše do hiše.
Najnovejši uradni podatki o stanju živine v mariborski oblasti dajejo višje številke, kakor prvi, ki so nepopolni. Tako znaša število konj 31.817 (prvi podatki 27.842), goved 226.399 (204.476), praiičev 196.937 (172.777), ovac 28,632 (28.391), koz 7628 (7283), perutnine 707.625 (641.184), čebclnih panjev 29.358 (24.403). Iz tega sledi, da nazadovanje ni tako znatno, kakor je bilo izkazano na podlagi prvotnih podatkov. Nazadovanje bi znašalo pri govedu le 3.1 % (ne pa 12.4%), kozah 6,6 (ne 11 odstotkov), prašičev 2.4 (ne 14.5), čebelnih panjih 9.4 (ne 21.7); gtevilo konj pa je celo narastlo za 0.2 (ne pa padlo za 12.7), kakor tudi itevilo perutnine za 2.6 (ne pa padlo za 6 odstotkov).
Če upoštevamo, kako katastrofalno je bilo lansko leto, je prav razveseljivo, da nazadovanje živinoreje ni zavzelo večji obseg. Lani je nastopila metljavost, ki je v veliki meri pripomogla k tako slabemu stanju goveda. Čebele niso imele dovolj paše, pa tudi je med poceni, sladkor pa drag. Lani je bil tudi slab pridelek krompirja v najvažnejših svinjerejskih okoliših, kar se seveda pozna pri svinjah; kakor je že v članku omenjeno, je čas 15. januarja, ko se to štetje vrši, ravno naj-prikiadnejii. Okoli te dobe se kolje največ svinji v ugodnih letih mnogo krme pozneje, v neugodnih IpUh na oreie. Ovčiereia in koziereia oa nazaduje
po celi Evropi že pol stoletja z izjemo dobe svetovne vojne zaradi konkurence Avstralije.
Zelo zanimiva je primera relativnega stanja živine v ljubljanski in mariborski oblasti. Na 1 kvadratkilometer ima mariborska oblast, druga številka je za ljubljansko oblast: konj 4.3 — 3.3, goved 30.5 — 20.7, prašičev 26.5 — 11.2, perutnine 95.2 — 47.8 in čebelnih panjev 4 — 3.7. Ti podatki kažejo, da je živinoreja v mariborski oBlasti bolj razvita kakor v ljubljanski.
Izkaz o stanju Narodne banke z dne 8. julija 1927. (Vse v milijonih dinarjih; v oklepajih razlika napram izkazu z dno 30. junija.) Aktiva : kovinska podlaga -493.7 (+ 2.4), posojila: na menice 1038.1, na vrednostne papirje 187.6, skupaj 1225.7 (+ 58.1); saldo raznih računov 1521.2 (+ 1.9); pasiva: bankovci v obtoku 5432.7 (f 137.4), drž. terjatve 225.2 ( + 12.7), obveznosti po žiru 1047.2, po raznih računih 482.2, skupaj 1529.4 (— 87.6), bilančna vsota 9767.9 ( + 62.6); ostale postavke neizpremenjene.
Revizija trgovske pogodbe z Avstrijo. Kakor javljajo avstrijski listi, se Avstrija poteguje za revizijo trgovske pogodbe z našo državo, ker namerava Avstrija zvišati uvozne carine na razne vrste živine.
Izvoz avtomobilov iz Amerike. V prvih petih mesecih t. 1. je Unija izvozila 139.000 osebnih voz v vrednosti 101 milijona dolarjev napram 111.000 v vrednosti 81 milijonov dolarjev v prvih petih mesecih lani. Nadalje je znašal izvoz tovornih avtomobilov 48.000 voz za 31 milijonov napram 30.000 za 21 milijonov dolarjev.
Horsza
DENAR.
16. julija.
Meseca julij in avgust sta meseca počitnic. Trgovina ni nič kaj živahna, edino v žitu je sezona radi žetve. Poročila z zagrebške borze konstatirajo splošno stagnacijo. Na ljubljanski borzi je devizni promet živahen. Skupno je znašal promet v tem tednu nad 33 milijonov Din, največ v devizah: Curih, potem Praga, London in Dunaj. Od otvoritve borze pa do danes je dosegel promet nad 71 milifivrov dinarjev, lmr dokazuje najjasneje upravičenost obstoja ljubljanske devizne borze. Ponudbe Izvozniških d«"iz so slabe, saj se bo večji izvoz začel šele v jeseni. Večino povpraševanja je krila Narodna banka. Deviza Trst, ki izkazuje edina večje fluktuacije, ni bila dosti trpovana. V drugi polovici tedna se je učvrstil Berlin, kar je pripisovali zopetneir.u večjemu dotoku inozemskega kapitala v Nemčijo V sredo je popustil Bukarešt, ki se je koncem preteklega tedna znatno dvgnila. Dunajski dogodki še dosedaj niso imeli vpliva na borzo. Danes je javljen kurz Dunaj iz Curiha 73.15 napram 73.17 včeraj. Dinar je notiral v začetku tedna v Curihu 9.135, danes pa 9.13.
Na efektnih tržiščih je v Ljubljani živah-neje. Promet bi se poživel z novimj papirji na borzi. Čvrstejša tendenca za drž. papirje prvih dni tedna je v četrtek odnehala. Znatnejših izprememb ni.
Na blagovnih tržiščih je omeniti, da je lesna trgovina sedaj v sezonski stagnaciji. V žitni trgovini se cene učvrščujejo, ker producenti ne dajo blaga iz rok v pričakovanju višjih cen, kon-zum pa čaka z nakupom. Tendenca .je bila cel teden čvrsta.
Ljubljana. (Prost promet.) Berlin 13.515, Curih 10.95, Dunaj 8.0125, Londou 276.30, Newyork 56.80, Pariz 223.50 bi., Praga 168.60, Trst 310.
Zagreb. (Prost promet.) Berlin 13.505, Italija 309.50, London 276.30, Newyork 56.80, Pariz 223, Praga 168.60, Dunaj 8.0125, Curih 10.95.
Curih. Belgrad 9.13, Budimpešta 90.52, Berlin 123.30, Italija 28.27, London 25.225, Newyork 519.50, Pariz 20.34, Praga 15.395, Dunaj 73.15, Bu-karešt 3.19, Sofija 3.76, Varšava 58, Amsterdam 208.125, Madrid 88.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Zagreb. (Prosti promet.) 7% invest. posojilo 84.25, agrari 50 bi., vojna odškodnina 343.50.
BLAGO.
Novi Sad. Pšenica bačka .nova, 78 kg, 282.50 —285, bačka, stara, 77 kg, 273—277.50, sremska nova, 78 kg, 277.50—280, ječmen 69—70 kg, sremski, novi, jari, 240, koruza bačka, nova, 182.50—185, nova bačka, 179—180, sremska par. Kukr.jevci, 175 —180.50, moka 0 g, bačka, 420.50-425, 6 325— 327.50, otrobi bački v juta vrečah 152.50—155, tendenca neizpremenjena. Zaključek 30 vag.
»Kako se naučim fotografirati«
je pravkar izšla v drugi, popravljeni izdaji. Dobi se v vsaki knjigarni. Cena Din 10.—
Po letalskem mitingu v Ljubljani.
Oblastni odbor aero-kluba »Naša Krila« »
Ljubljani je na svoji IX. redni odborovi seji. ki se je vršila 11. t. m., sklenil izreči javno zahvalo vsem onim odločilnim faktorjem in prijateljem Aero-kluba, ki so na katerikoli način pripomogli zadnji prireditvi do tako lepega uspeha Posebno treba na tem mestu izreči zahvalo poveljstvu zrakoplov-stva v Petrovaradinu, ki je vpoštevalo želje našega klubu, daljo jKiveljniku 1. zrakoplovnegn polka podpolkovniku Zivoradu Petroviču v Novem Sadu, poveljniku IV. zrakoplovne skupino v Zagrebu, dalje vsem sodelujočim tako iz Novega Sada, kakor ia Zagreba, g. velikemu županu ljubljanske oblasti, g. divizijskemu generalu dravske divizije, g. vladnemu komisarju mesta Ljubljane, predsedniku oblastne skupščine za ljubljansko oblast, poveljni-ku orožništva, ravnatelju policijskega ravnateljstva, ravnatelju železniškega ravnateljstva, šefu prometnega in komercielnega oddelka državnih železnic v Ljubljani in končno vsemu onemu časopisju, ki nam je šlo pri vršenju reklame z uvidevnostjo drage volje na roko.
Organizacija mitinga je bila j>rva slične vrste v Ljubljani. Radi tega so se gotovo tu<;i tu in tam pojavljale hibe, zato pa prosimo cenjeno občinstvo, ki je v tako lepem številu posvečalo pozomos! prireditvi, da le nedostalke oprosti. Predvsem pa prosimo one, ki so izžrebali številke za letanje, pa s« radi pozne ure in pomanjkanja goriva takrat prišli ob užitek in pričakovano veselje, da nam oproste, Aero-klub jim pa obljublja na toni mestu, da jih bo na jesen s svojim lastnim avionom, ki ga j« oblastni odbor že naročil glasom sklepa zadnje seje, potom svojega pilota dvignil nad Ljubljano in jim g tem nadoknadil ono, do česar zadnjič niso prišli. V zvezj s tem naprošamo vso spoštovano publiko, ki je prisostvovala mitingu, pu ni krila vstopnine, da blagovoli nakazati nanjo odpadajoči del na naslov Aero-kluba, oblastni odbor Ljubljana, štev. čekovnega računa 10.720 i direktno pripombo, tla je to za Aero-klub mesto vstopnine. To denar bo klub nalagal v posebnem fondu za avion. ki ,ie že naročen in ki bo najkasneje v dveh mesecih, oilnosno dveh mesecih in pol z našimi insignijami ponosna krožil nad Ljubljano. Uverjeni smo, da bo javnosi vedela ceniti napore našega kluba in da se bo pol-noštevilno odzvala našemu pozivu
Klub si je nabavil tudi film o prvem letalskem mitingu v Ljubljani, ki je zainteresiranim kinom proti nizki odškodnini na razpolago. Predvsem pa je namenjen za vse one kraje, kjer bode ustanovljene mestne organizacije našega kluba Podrobnejše informacije daje tajništvo Aero-kluba. Ljubljana, Kazino II. nadstr.
Na jesen prične tudi zračni promet na progi Ljubljana—Zagreb—Belgrad, pa pozivamo vso javnost, da se v čim večjem številu posluži akcij tega povsem nacionalnega društva, ki se dobe za nizko ceno 250 Din. Aero-klub je sklenil nakup 25 akcij, da s tem vzpodbudi tudi ostalo slovensko javnosi k zanimanju. Čim več akcij bomo Slovenci pokupili, tem preje bo zračna zveza med Ljubljano i» centralo izvršljiva.
Aero-klub »Naša Kriku, Ljubljana.
s soljo
Prvi dan
SV-
četrti daa
Ako raztopimo malo množino soli sv. Roka za noge v topli vodi, dobimo vodo, ki je nasičena z oksige-nom, ki čudovito dobro učinkuje na bolečo nogo in ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled tiščanja čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosne srbečico, ki jo povzroča ozeblina, in vsako rano na nogi. Pri daijšem namakanju postanejo kurja očesa in trda koža tako mehka, da se morejo odstraniti brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv. Roka za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno nogo. Ozki, celo novi čevlji postanejo udobni, kakor bi jih nosili že več let. Lahko poljubno hodite in več ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roko soli za noge stane diuarjev 16"—. Dobiva se v vsaki lekarni in drogeriji. Ako pa je ne dobite, obrnite se takoj na glavno zastopstvo za S. H. S.
NADA DROGERIA
Kolar i Gabrlč Subotica, Strossmayerova ul. 2. Telefon 637'
ali na DRO GERI) O SANITAS
Ljubljana, depot za Slovenija Izviren samo v zelenem zavoju.
i M
S
I &
.a
Q
N «
>
B **
S 08

oo ■v
8 a
M
"c
o
s
.h ></> o k, CQ
S
I
o 04
R SC M B
ra
vi s
Zahvala.
Po sklepu božje Previdnosti je odšla v torek 12. julija 1927 ob pol 8 zjutraj v boljše življenje naša ljuba in dobra mama, gospa
Jožefa Šuler
Vsem, ki so nepozabni mamici lajšali z besedo tolažbe in deli ljubezni njeno grozno trpljenje, naj bo plačnik Oni, ki je vir ljubezni, dobrote in tolažbe. Naj ostanejo zapisani v knjigi življenja tolažilni obiski preč. o. Dionizija, kapucina v Celju, skrb preč. gg. župnika in kaplana v Grižah, ljubezniva skrb pri-marija g. dr. Rajšpa, naklonjenost rodbine g. polk. v pok. Fanin-gerja in tolažilna pozornost vseh številnih prijateljev ii znancev!
Celje, IS julija 1927.
ŽALUJOČI OSTMI
SLtJCS:*,
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1'50 Oln ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali 3 Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.
Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
DEKLICA
»tara 15 let, Hrvatica, strogo in dobro vzgojena, absolventinja mešč. šole trgovske smeri z odliko, razumna, zdrava in čedne zunanjosti, želi kot učenka v kako boljšo in večjo trgovino, najraje z mešanim blagom v mestu ali na deželi v kakem večjem kraju, z vso oskrbo. Uporabna je obenem tudi za pisarniška dela in za instrukcije domačim otrokom. Ponudbe. se prosi na upravo lista pod »Vsctiporabljiva«.
LOVEC
vešč tudi gozdarstva, z izpitom in večletno prakso, trezen in zanesljiv, želi premeniti službo. — Ponudbe na upravo lista pod »Trezen št. 5460".
Službo h konjem
išče trezen in zanesljiv fant najboljših let. Dobro vajen konj in tudi koči-jaštva. Najraje v Ljubljani. - Naslov pove uprava »Slovenca* pod št. 5527.
16 let star, ki ima veselje do pekovske obrti, želi stopiti iakoi v uk pri poštenem pek. mojstru, kjer bi imel vso oskrbo v hiši, najraje na deželi. - Naslov v upra"i 1. št. 5553.
"absolventinja"
3 razredov mešč. šol in Christoiovega tečaja išče kot začetnica primerne službe. - Cenj. ponudbe upravi lista pod značko »Začetnica«.	5563
Deček
TESAČI
les
za mehki les, samo za takoj, se sprejmejo, 10 do 15 mož. Matija Ob:an, Maribor, Loška ulica 15.
Sprejmem
VAJENCA
močnega, zdravega in poštenega za slaščičarsko in medičarsko obrt. Stanovanje in hrana v hiši. E. Stary nasl., slaščičarna, Krško ob Savi.
Iščemo
zastopnike
v vsakem kraju za prodajo državnih papirjev na obroke po najnovejši metodi. Ponudbe pod »Premije* št. 5519 na upravo »Slovenca«.
Učenca
sprejmem v trgovino z meš. blagom na deželo. Hrana in stanov, v hiši. Naslov v upravi št. 5526.
Več vajencev
za mizarsko obrt sprej-memo v Ljubljani. - Naslov v upravi it. 5547.
KoSar. pomočnik
dobro izurjen v navadnem delu, se takoj sprejme. -Fcrdo Laznik, kolar, Radeče.	5539
UČENKO
sprejme šivilja. - Naslov upr. lista pod št. 5575.
Dekle
s kmetov, pošteno in zdravo, do 20 let. sprejme takoj manjša družina v Ljubljani. - Ponudbe je poslati upravi »Slovenca« pod »Dekle«.	5566
Vajenec
ge sprejme za kleparsko obrt." Dobi plačo. — REMžGAR & SMERKOL, Florijanska ulica 7.
čiuHin p°žteno
31V ti JU pridno, dobro izurjeno, sprejmem v trgovino. Plača po zmožnosti. - Istotam se sprejme dobro izurjena PIE-"ITLJA. Hrana in stanovanje v hiši. — Ponudbe upravi -Slovenca« pod: »Pridnav.	54%
Mizarskega vajenca
vso oskrbo sprejme Vidmar — Zgor. Šiška 2.
Krepkega vajenca
i pilarsko obrt išče Ivf.tl Figar — Ljubljana,
Vošnjakova ulica 6.
Iponlfn sprejmem ta-JUSllRU koj za trgovino z mešan, blagom, od 14—16 let, zdravo in pošteno. - Naslov v upravi Slovenca« pod št. 5548.
UČENKA
poštenih staršev z oskrbo pri starših, se sprejme v marmfakturno trgovino. Imeti mora dva razreda meščanske šole ali gimnazije. — Ponudbe pod »Manufaktura« upravi.
PRODAJALKA
za mešano trgovino, s kavcijo nad 25.000 Din se sprejme. Ponudbe je
poslati na naslov. Pernice 45, pošta Muta
učenec
se sprejme pri slikarskem mojstru Rupertu Klojčnik, Pobrežje, Ptujska cesta 2 pri Mariboru
ZASTOPNIKE
in ZASTOPNICE
Za razprodajo srečk na obroke, išče Bančna poslovalnica BEZJAX Mariboru.	5512
Iščem služkinjo
v starosti 12—16 let, naj raje siroto. Naslov pove uprava
pod štev. 5425
UČENEC
se sprejme takoj pri
IVANU JEZERNIK. črkoslikarju. Siob, Domžale.
Lepo stanovanje
2 sobi, steklena veranda, kuhinja, jedilna shramba, dve kleti itd,, vrt in ev. pokrit prostor za avto, Se odda v najem s pohištvom ali brez njega. Vila dr. Jamšek, Litija.
Prosto stanovanje
v prijazni hišici na Po-savju (sobo s kuhinjo in pritiklinami) dobi polten zakonski par brez otrok, ki bi zato opravljal službo hišnika. Naslov pove uprava »Slovenca« pod: »Posavje«.
Stanovanje
oddam z novembrom v novi hiši. Tri sobe, pri-tiklinc in kopalnica. Naslov pri upravi lista pod št. 5486.
OPREMLJENE SOBE
z dvema ozir. eno posteljo oddam solidnim, mirnim osebam. Stanovanje je združeno z dobro in obilo hrano ter vso postrežbo. Separiran vhod, elektrika, velik vrt, sredina mesta. Pismena vprašanja na upravo pod »Mirno in trajno« št. 5541.
STANOVANJE
išče za 1. avgust mirna stranka, dve osebi brez otrok, ves dan odsotna, potrebno adaptacijo »skrbiva sama; če mogoče v sredini Ljubljane. - Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam dobro štev. 5583«.
Najmanj 2 sobi
iščem kot poslovne prostore za odvetniško pisarno v neposredni bližini justične palače, v pritličju ali I. nadstropju -v najem ali podnajem za začetek avgust. - Ponudbe na naslov: »Odvetniška pisarna št. 5580«.
Odda se solidn. gospodu
opremlj- soba
z električno razsvetljavo in prostim vhodom. Naslov v upravi pod 5588.
Pekovski vajencc
se sprejme takoj. Pekarna B. Kovač, Zg. Šiška.
Deklica
14—15 let stara se sprejme kot pestunja, najraje dežele. - Naslov pove uprava lista pod št. 5581.
"delavke
za šivanje steznikov in životnikov, dobro izurje-naj se takoj javijo. Atelier steznika JULIJA SITZER, Zagreb, llica 7.
lep KABINETIČ
prazen, poceni oddam na Kodeljevem. — Naslov upravi lista.
Pouk
POSTANETE
TEHNIK
risar, mojster itd., s pomočjo tehn. študij na domu (Fernstudien) — vse smeri. Obširni prospekt 10 Din. Lycže Industriel, Rue Enseignement, 37. Li6ge, Belgija.
Več posestev
! imam naprodaj !
Lepo posestvo za rejo 3 živine, tik post. Javornik. V hiši je bila dobroidoča gostilna. Posestvo v najboljšem stanu, pripravno za gostilno, trgov,, kmetijo in za vsakovrstno obrt, ker je tik tovarne. Proda se skupaj ali posamezno. Dalje naprodaj: Dve manjši hiši v Kranju in dve manjši z vrtom blizu Kranja itd. Kupci in prodajalci, obračajte se v potrebi name. So-lidnost zajamčena. — L. REBOLJ, Kranj.
POSESTVO"
se proda zaradi odpoto-vanja pri dobro idočem rudniku. Obstoji iz več njiv, vinograda, sadnega vrta, hiše, hleva, kleti, svinjaka; vse je postavljeno 1. 1924. Voda poleg. Cena 30.000 Din. Naslov upravi pod št. 5457.
Ugodna prilika!
Proda se lepa trgovska hiša pri farni cerkvi na Bledu, obstoječa iz 5 sob, 2 kuhinj, trgovskega lokala s trgovino, dvoriščem. drvarnico in majhno kletjo. V hiši jc vodovod in elektrika. Cena zelo nizka. Pojasnila daje g. Žagar v Ljubečni, pošta Celje.	5423
Parcela
ob cesti, z vodovodom, elektriko in kanalizacijo, 10 minut od Vrtače, se po zelo nizki ceni proda. Naslov v upravi št. 5562.
Zaradi pomanjkanja prostora prodam dobro ohranjeno moško KOLO, za 1000 Din, in elegantni gugalni STOL s prestav-kom za noge, cena 400 Din. - Ljubljana, Dunajska cesta 58/1., desno.
Prodam črn
v brezhibnem stanju za 8000 Din. Naslov pove uprava lista pod 5480.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani:
Domači vrt
Kako ga uredimo, obdelujemo in krasimo
Priredil H. Humek
Cena Din 33"—, vezano Din 40*—
VALVASOR, II. izdaja, 2 izvoda po 4 zvezke, 1 izvod skoraj nov, 1 izvod popolnoma nov, na prodaj. Zanesljivi osebi tudi na obroke. Naslov pove upravništvo »Slovenca« v Mariboru.
Za takojšnjo dobavo imamo cirka 30 vagonov
hrastovih odpadkov
za kurjavo, z žico povezane. Cena po dogovoru. - »ZORA«, parna žaga v Črnomlju.	4005
PRODAM
podstrešne stopnice, vrata z nadsvetlobo, kopalno peč in bano. Pogačnik, Bohoričeva 5.
1 lepa olandra
sta naprodaj. Vpraša se: Pobrežje, Drevoredna ul. št. 6. Maribor. 5552
Ugodno naprodaj:
ženske obleke
modroci, kompl. postelja z nočno omarico, omara s 4 predali, kuhinjska miza. • Vodmat, Stara pot 1, na hodniku, vrata 3.
MOŠKO KOLO~
skoraj novo, se radi preselitve proda. - Skladišče Tonnies, Martinova cesta.
Iščem
STAN in HRANO
pri boljši rodbini za dva otroka, ki obiskujeta višje šole. Glasovlr pa možnosti. Naslove je oddati upravi pod »št. 124«,
KUHARICA
ki zna šivati in vsa druga gospodinjska dela, stara ne pod 30 let, se išče v trgovsko hišo na deželi. Nastop takoj. — Ponudbe pod »Zanesljiva^ na »Slo-venčevo« upravo št. 5557,
Sprejme se več gospodov na
privatno brano
Naslov se izve v upravi »Slovenca«, Maribor.
Stanovanje
se išče z 1 sobo in kuhinjo za mcsec avgust. Ponudbe pod »Železničar« na upravo »Slovenca«.
Oddam
DVE LEPI SOBI
za pisarno s telefonom v sredini mesta. Naslov v upravi pod štev. 5584.
Stanovanje
na Brinju ob Dunajski cesti s kuhinjo, 1 sobo, dva kabineta, souporaba pralnice in kopalnice in vrt, odda z avgustom Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandrova cesta 12
»POSEST«
Realitetna plsarr.a, družba z o. z. - LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 4 PRODA i
HISO. visokopritlič.. 3 tobe, pritikline, lep vrt. elektrika, vodov.. Sižka. 110 000 D. VILO. enonadstr., *> sob, priu-kline. 600 m' vrta. blizu Tivoli. 220.000 Din. VILO. enonadstronno. najbolje ohranjeno, velik vrt, takoj razpoložljivo trisobno staoo-vanje. 20 minut od centra, 145.000 Din. HIŠO. vifokopriU.. novozid., 5 sob. elektrika, vodovod, lep vrt. blizu tramvaja, 110 tisoč dinarjev. HIŠO, enonadstr., 5 stanovanj. dvoriSčc. blizu centra, 75.000 dinarjev. HISO, pritlič . 3 sobe, priti-kline. 1400 raJ vrta. Trnovo, 100.000 Din. TRGOVINO meS. blaga, vino-toč, lepa enonadstr. hiia, 6 sob. vrt. prometno letovišče, 155.000 Din TRGOV. HlfcO. enonadstrop., trsov, lokal, 4 sobe. priliki., vrt, predmestje Ljubljane. ltO.OO Din. HIŠO. novozidano. 2 robi. pri-tikline, velik vrt. Vič. 50 000 dinarjev. VELEPOSESTVO. 220 oralov, ?0 oralov njiv. 50 oralov travnikov. 5 oralov vinograda. ostalo dobro zarašč. gozdovi, 18 rajnii poslopij, jako bopat. živ in mrtev iu-ventar, 700.000 Din. Potep tefta večje Število trgov., stanovanjskih hi?. vit v Ljubljani. na deželi, kmečka posestva, gosUIne. žage, mline, industrije, ftavbiiča itd.
Tri zdravniške knjige
v nemščini, prodam. Naslov v upravi 1. št. 5578.
Pletilni stroj
št. 10/36 cm, dobro ohranjen. prodam. Kupcu je pouk v izdelovanju n gavic brezplačno na razpolago.
Volno v izdelavo
vsakovrstnih pletenin, tu di na osmeroključnl stroj (Achtschloss) sprejemam - Strojno pletenje, Ljubljana, Sv. Florijana ul. 3.
Omare za led
raznovrst., in POHIŠTVO prodam po zelo znižanih cenah. S. PRAPROTN1K, Jenkova 7. Ljubljana.
HLODE
hrastove in smrekove kupuje parna žaga V. SCAGNETTL Ljubljana
Vsakovrstno
zlato kopale
po najvišjih cenah Cerne, juveltr, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 3
>«K»<»MM»»MM»M
Borovnice
se najbolje plačujejo v
Mariboru, Koroška c. 1. .................
Motorno kolo
Kupi se dobro ohranjeno s priklopnim vozom — boljše znamke. - Ponudbe navedbo cene upravi
Slovenca« no kolo«.
pod
»Motor-5567
Oglje
bukovo, prima, kupim za takoj. Rudolf Zore — LJubljana.
Malino kupuje Lovro mailllc Sebenik, Ljubljana, Knezovaulica.
Kdo kupi poceni star
ŠIVALNI STROJ
Ponudbe pod »Stroj« na upravo lista.	5586
Kupim
PISALNI STROJ
znamke Remington 12. Ponudbe pod »Takoj rab-ljiv« št. 5594 na upravo.
POPRAVILA
Mehanik IVAN LEGAT
specijalist za pisarniške stroje
Maribor, Vetrlnjska ul. 30
Telefon int. 434.
Pozor društva!
O prilikah 25- in 50-letnic L dr. slavnost. prireditvah se najtopleje priporoča za fotografiranje skupin Foto-atelje D. ROVŠEK, Ljubljana, Kolodv. uL 34. — Za prvovrstno delo se jamči. Cene solidne,
^TflMPILJE
Tant.černeI
Ljubljana .5,
Zagreb,Jurienk>57
priporota najboljit tamburlc«, par-tlture, strune, Sol« in vse potrebiflne za vsa glasbila
Odlikovan na parlik. Ceniki Iranko. razstav
Kašo,
ješprenj, ajdovo moko
vodno fcve-žo oddaja na debelo veletrgovina
A. VOLK. LJUBLJANA
Res! Jeva cesta Stev. 24.
Prodam nov ŠTEDILNIK
na plin in novo MLATIL-N1CO, široko mlatenje, prevozno (breitdreseher). - Mirko Gregorin, ključavničarstvo, Št. Vid n. Lj.
Naprodaj imam
več različnih VRAT, OKEN in POLKEN. —
Poizve se: Sv. Petra cesta 11, pri hišniku.
Pisarniško sobo
v visokem pritličju odda takoj Pokojninski zavod ▼ Ljubljani, Gledališka 8.
V najem se odda
TRGOVINA
na zelo prometnem kraju tik drž. ceste, 10 minut oddaljena "d kolodvora. Trgovci, kateri želijo podružnico, imajo prednost. Naslov pove uprava pod št. 5489.
!
31. julija je prostovoljna javna dražba hiše s 5 sobami; v hiši je bila gostilna in trafika; pripravna je za vsako drugo obrt. Ima 3 obokane kleti, pripada ji hosta, sadovnik in lepa brajda; leži ob okrajni cesti Laško—Rimske toplice. — ANTON PFEIFER, Vrteče ŠL 69, Laško.	5558
Naprodaj hiša
s 5 stanovanji, blizu kolodvora, primerna za vsako trgovino. Studenci, Krekova ulica 34 pri Mariboru.	5602
Prodam nad 1000 kom.
vreč za oglje
Ponudbe pod »takoj plačljivo« št. 5590 na upravo »Slovenca«. 5590
Prodam
dva ročna voza
po ugodni ceni. Zupan
ceni.
Šv. Petra cesta.
5592
Prodam
STELAŽE
zs špecerijsko in galanterijsko trgovino po nizki ceni. — Naslov v upravi Usta pod št, 5593.
Elektrotehnični materijal
po znatno znižanih cenah irodaja tvrdka Trans-ormator, družba z o. z., Ljubljana.	5360
OPEKA!
Združene opekarne d. d.
Ljubljani naznanjajo, da ima maloprodajo in zalogo zidne, strešne ter steklene opeke v Ljubljani tvrdka I. KNEZ — Gosposvetska cesta št. 3 (Figovčevo dvorišče).
KLAVIRJI!
Tovarna ln zaloga klavir.
lev, prvovrstnih Instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih Izdelkov. Poseben oddelek ia popravila. Oglaševanje in popravila za Glasb. Matico. Kon-servatorij ln za druge Institute se Izvršujejo od moje tvrdke. — Točna postrežba, zmerne cene, tndl na obroke. — Izdelovale« klavirjev R. \VARBINEK. Ljubljana, Hilierjeva al. 5-1.
Žimmce
modroce, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divane in druge tapetniške izdelke dobite najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetniku, Krekov trg št. 7 (poleg Mestnega doma).
Volna - bombaž
za strojno pletenje in ročna dela, dobite po SP"" najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Popravila ur
točno in po nizki ceni Vam oskrbi urar
A. VELKAVRH
Sv. Petra cesta 33. Sprejemam v popravilo sta rinske ure vseh vrst.
I. VARDIAN
Sisak 53. Hrv.
Lastni Izdelki vozičkov - koles
Marijin trg 8 • Ljubljana. Sprejema m popravila. — Tovarna Gline«. —< ZEMELROK OTON.
žlmnfce
predeluje po Din 37.50 Slavič Franc, tapetnik -delavnica na Zabjaku 14
Patent
»LUCIFER«
trajno zatre stenice ia ščurke. Prodaja trgovina Zupan, Sv. Petra c. 35.
CVETLIČNI SNEG
Vam izredno očisti kožo maščobe, prahu in ogr-cev, otvori celice, da koža prosto diha, vsled česar izgledate bolj zdravi in sveži. Naročila »prejema poštni predal 216, Ljubljana.	5540
OZNANILO!
Naznanjava, da sv» t o či 1 n i c o v svoji hiši Smetanova nlica 54 i Mariboru, spremenila i
gostilno DRAVOGRAD
in sva pripravljena cenj. gostom postreči z naravnimi vini, s toplo in mrzlo kuhinjo.
Obilnega Josip
ui
obiska prosiva Marija Nekrep
Opozopilo.
Opozarjam vsakega, ka« teri bi še nadalje razširjal izmišljeno laž, da sem dne 30. junija t. 1. ustrelil divjega zajca, da nastopim sodnim potom. Stvar 6i je izmislil gosp. V. S, iz 'Ž.
Na Stolu, 10. VII. 27, Franc Anderle,
oskrbnik Prešernove ko če na Stolu.
Ne ordiniram
od 17. do 31. julija Avgust Klemenčič
dentist Ljubljana, Privoz 3.
PLJUČA!
Zdravniški zavod (An« stalt) dr. Pečnika za pljučne bolezni, na gori Jinina, občina Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt 3 dinarje.
š
Priporoča svoje najboljše
Tamburice m
Prodam
100 kom. sodov
od jed. olja ter 100 od strojnega olja. Ponudbe pod »Takoj dobavni« št. 5591 na upravo lista.
Inserirajte v „Slovencu "i
"•T . . . Pozor! Paviljon F 257-275 Velika izbira dvokoles, motorjev, vsakovrstnih otroških vozičkov, nadomestnih delov in pneu-matike po zelo znižani ceni. Posebni oddelki za popolno popravo, emajliranje, poniklanje dvokoles, otroških vozičkov, šivalnih strojev itd. Prodaja na obroke. Ceniki franko TRIBUNA" F.P.L.. tovarna dvokoles, otroških vozičkov. Ljubljana, Karlovska 4.
Kupim
skozi vse leto vsako množino kostanjevega taninskega lesa smrekovega lubja, celega in drobljenega, ter smrekove hme-love droge, proti akreditivnemu plačilu. - Ponudbe na naslov!
FRANC OSET, - Sv. Peter v Savinjski dolini,
ireditni zavod za trgovino in industrijo
LJUBLJANA. Prešernova ulica štev. SO (v lastnem poslopju)
Obrestovan]!) vlog, nakup in prodajo vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, preduiemi in krediti vsake vrste, eskompt in Inkaso menic ter nakazila v to- in Inozemstvo, sofe-depositi itd. Itd.
Brzojavke: Hredit Ljubljana Tel. Z040, ZV57. Z548; interurban Z706, Z806
Denar naložite najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajerski ljudski posojilnici v Mariboru r.z.z o. z*
Stolna ulica 6 Obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 6°l0 na trimesečno odpoved 8°j0
IM
na bivšem Spodnjem Štajerskem, ▼ bližini mesta Ptuj, zelo lepa trajna vodna moč, betonska zgradba, oblastv. merjeno 51 HP, z dvema čvrstima beneškima jarmoma, hišo, zidanim skladiščem in velikim skladiščem za les, se proda za kupca po j&ko ugodni ceni. Ugodna nakupna prilika za trdi in mehki les. — Vprašati Oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomikov trg 16. 5550
PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D.D., LJUBLJANA
prodaja po najugodnejših cenah in samo na debelo
i V. . >. . .. , ' '	;
Prpmnn domači in inozemski za domačo * 1 JCIHUJJ kurjavo in industrijske svrhe.
Kovaški premog vseh v™t
Koks livarniSki, plavžarski in plinski.
Brikete.
Prometni zavod za premog d. d. v LJubljani, Mihlošičeva 15/1.
Vsled smrti posestnika Je naprodaj
lepo vinopdno posestvo
38 oralov izmere, med tem 4 orale večinoma mladega, dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za sečnjo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki in njive, stiskalnica in ves potreben inventar. Hiša in gospodarska poslopja v najboljšem stanju. Posestvo je oddaljeno samo pol ure od postaje Poljčane ter leži ob progi in okrajni cesti Poljčane—Konjice—Zreče. Cena po dogovoru, ^dro^iia" pojasnila daje: A. GRUNDNER, lesna industrija, umetni mlin, Z r e č e. Slovenija.
■ /j-n
,L9 HflTIONflLE MECiNMHlE'
BRUSELJ - BELGIJA
Stroji za obdelavo lesa
Nodirna konstrukcija Velika sKrltev Prvovrstna Izpeljava Minimalna poraba VI« Popolna garandla	Udobna In lahka postrežba
NIZKE CENE!
Obiščite nai razstavni prostor na Ljubljanskem velesejmu (paviljon F) Zahtevajte prospekte in ponudbe Poslovnlca In glavno skladišč® za kraljevino SHS
ING. G. ROMER
LJUBLJANA, Kongresni trg it. 8/1.
Z usakim dnem
se lahko naročite na
»SLOVENCA"
Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom
Poslužujte se
lepo pregledno črtanih
trgovskih knjig
v solidni in trpežni vezavi, katere Izdeluje najceneje:
AJANEŽIC,
LJUBLJANA
Florjanska ul. 14
knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig.
s Obvestilo I in
Jakob Perhavec
tovarna za Izdelovanje likerlev, dezertnlh vin In sirupov
Maribor, Melfska cesta 3
obveščam p. t. občinstvo, da sem prevzel s 1. julijem trgovino z alkoholnimi tekočinami razprodaja na drobno od Albreeht&Strohbaeh
Gosposka ulica 19
ter se priporočam za obilen obisk. V zalogi, bom imel vedno pristno slivovko, droženko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, vinskega kisa in kisa za kumarce
Postrežba točna.
Cene solidne.
Jakob Perhavec, Gosposka 19
.i —i, .{ ■■ )tJl
KOSTANJEV TANINSKI LES HRASTOV TANiNSKI LES ln HNELJEVKE
KUPU11
stalno po dnevni ccni proti toKolSnlemn plačilu
ERNEST MARINC, CELIE Znnjshcgti ulico 4
Najpopolnejši STOEWER
šivalni stroji
za šivilje, Kroiate in Eev-liarie ter za vsak dom. Preden si nabav, itroi, ogle-ite si to Izrednoit pri tvrdki
L.BARAGA
l'tubl|nnu
Selenburgova ulica M. 6/I. Brezplačen pouk. IS I. iami.
Taletoo stev 880
Najstarejša tovarna
pohištva
1.1. Naglas v Ljubljani,
Turjaški trg štev. 6
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištva, žimnic, zof, loteljev i. t d. po zelo nizkih cenah.
OKASIONSKA
PROPAJA
Maribor
Jos. Martinz, Gosposka ulica 15.
Celje
Aleksandrova ulica i
FRUNC PAint. UoMlana-Ccilc
je prevzel
glavno zastopstvo tn zaloge fovftren
M. Gavrilovifa sinovi d. d. Petrinia
Tvornic ZLATOROG Maribor
Proda se na Bledu - Ml in o:
Solidno zidana
reslavracif a
s 16 tujskimi sobami, prostornimi obokanimi kletmi, z vrtom ob jezeru, ladijskimi in gostilniškimi pravicami ter 3 gozdnimi parcelami. Večje arondirano
kmečko posestvo
nad 15 ha, s potrebnimi poslopji v najboljšem stanju ter pašnimi in ladijskimi pravicami.
Odprodajo se tudi posamezne parcele. Podrobna pojasnila daje
Mestna hranilnica v Radovljici.
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
18
—	No, ali vam je bilo všeč življenje v stepi?
—	Ne, gospod. Kaj naj bi mi bilo všeč? Dolgčas Je tam in nič drugega. Stvar je ta, da nisem mogel poprej uiti.
—	Zakaj ne? Ali so vas Tatari vtaknili v jamo?s Ali ste bili pod stražo?
Ne gospod. Tatari so prijazni ljudje. Niso bili tako podli, da bi me dali v jamo ali me v klado posadili. Rekli so mi naravnost: bodi nam prijatelj, Ivan. Mi te zelo radi imamo. Ostani pri nas v stepi in nam koristi: lahko boš zdravil konje, pa tudi ženskam pomagal.
—	In ste tudi zdravili?
—	Sem. Postal sem pri njih za zdravnika. Pomagal sem njim in vsaki živini: konjem in ovcam. Največ posla pa sem imel z njih ženami, tatarkami.
—	Ali razumete zdravniški posel?
—	Kako bi vam rekel... Saj ni na tem nič težkega. Če je kdo za čim obolel — sem mu dal lopa-tike8 ali galganovega korena — pa je ozdravel. Lopa-tike so imeli veliko. Neki tatar jo je našel celo vrečo v Saratovu in pripeljal domov, a niso vedeli, čemu rabiti, dokler nisem prišel jaz.
—	Ali ste se navadili na njih življenje?
—	Ne, gospod, stalno sem hrepenel po domu.
—	Ali res niste imeli nobene prilike za beg?
—	Ne, gospod. Da so mi pustili zdrave noge, bi bil seveda davno pobegnil nazaj k svojim.
—	Kaj pa se je zgodilo z nogami?
—	Poščetinili so me, ko so me po prvem bogu ujeli.
' 3 Jnmn v zemlji nadomeiča ie&a
® Aloe beuatic4L
—	Kaj pa je to? Oprostite, prosim. Ne razumemo sploh, kaj pomeni, da ste bili poščetinjeni ?
—	To je pri njih najnavadnejše sredstvo. Recimo, da imajo koga radi in ga hočejo obdržati. Če je ta človek otožen ali poskusi bežati, potem z njim naredijo tako, da ne bo nikoli pobegnil. Tudi jaz sem nekoč poskusil bežati, a zgrešil sem bil pot. Ujeli so me in mi rekli: »Veš kaj, Ivan, prijatelj nam bodi. Uiti nam pa ne smeš. Rajši ti bomo nasekali pete in porinili noter nekaj ščetin.« Na ta način so mi pokvaril noge in od tedaj sem lazil ves čas samo v počepu.
—	Povejte, prosim: kako pa izvršijo Tatari to grozno operacijo?
—	Zelo enostavno, gospod. Kakih deset ljudi me je vrglo na tla, pa so rekli: »Le tuli, Ivan, tuli na ves glas, kadar bomo pričeli rezati. Potem boš manj trpel. Usedli so se na me. Eden izmed njh je bil pravi mojster. V trenotku mi je razparal kožo na podplatih, nasul noter sesekane konjske grive, na to pa zavihal zopet kožo nazaj in zašil s struno, da bi ostala žima notri. Potem so me res pustili ležati par dni z zvezanimi rokami. Bali so se namreč, da si bom razpraskal rane, ki bi se gnojile in se rešile žime. Ko pa se je koža zacelila, so me izpustili na prosto. — No, Ivan, — so mi rekli, — bog te sprejmi, zdaj si za vedno naš prijatelj, nikoli ne boš ušel od nas in odtod.
Ta trenotek sem se šele dvignil na noge in buihfl sem se zopet zvrnil na tla. Nasekana žima, ki se je vrastla pod kožo v pete, je tako grozno zbadala živo meso, da me je bolelo kakor smrt. Nisem mogel narediti niti koraka, nisem imel moči niti toliko, da bi pokonci stal. Nikoli nisem prej jokal, tedaj pa sem zatulil na ves glas:
—	Kaj pa ste naredili z menoj, prokleti azijati?
Rajši bi mc bili kar umorili, vi, gadjp. Še to bi
bilo boljše, kakor ostati celo življenje pok veka. Saj niti stopiti ne morem hii pa so rekli:
—- To ni nič, Ivan, to ni nič. Ne smeš nam take malenkosti zameriti.
—	Lepa malenkost, — sem rekel, — pokvečili ste človeka, pa vam še niti zameriti ne sme!
Navaditi se moraš, — so mi rekli. — Zdaj ne smeš več stopati na pete. Hodi v počepu, po gležnjih.
—	Tjfu, da bi vas podleži! — sem si mislil. Obrnil sem se proč in nisem hotel govoriti. Sklenil pa sem v svoji glavi, da bom rajši umrl, a vendar ne bom hodil po njih nasvetu po gležnjih. A ležal sem na to in ležal prevzel me je hud dolgčas, pa sem se pričel vaditi in šepati po gležnjih. Tatari pa me niso nikoli zasmehovali radi tega, temveč so vedno rekli:
— No, vidiš, Ivan, zdaj pa že dobro hodiš, že dobro.
—	To je res hudo. Kako pa ste se spravili na beg in so vas zopet ujeli?
— Saj nič nisem mogel storiti) gospod. Stepa je ravna, nobene poti ni in jesti mora človek tudi.... Hodil sem tri dni, onemogel, ujel sem ptico z rokami kakor lisjak in sem jo sirovo pojedel. Na to sem zopel stradal in še vode ni bilo... Kako naj bi hodil? Onemogel sem in obležal, Tatari pa so me našli in poščetinili, ne da bi me vprašali.
Nekdo izmed poslušavcev je pripomnil glede poščetinjenja, da mora biti nerodno hoditi po gležnjih.
—	Od kraja je to zelo mučno, — je odgovoril Ivan Severjanič, — pozneje sem se navadil, a vendar nisem mogel mnogo hoditi. A ne bom lagal, povedati moram, da so Tatarji od tega časa zelo zame skrbeli. — Zdaj boš težko izhajal sam, Ivan, — so mi rekli, — ne moreš si prinesti vode in nerodno ti je tudi, ukvarjati se z gospodinjstvom. Vzemi si zdaj prijatelj, Natašo. Lepo Natašo ti bomo dali. Le izberi si, katero hočeš.
Jaz sem rekel:
—	Kaj bi izbiral med njim!: vse so enake malo prida. Dajte mi prvo, katero imate pri roki No, na to so me takoji oženili brez obotavljanja.
= 111 = 111
s»
X>
< '.S
.5, 4)
U. "Z?
* £
tn
S?
•n a.
. J <u
u
is
S -9
9 * «i c
§ h
> _^
c
•S 01
Sa
3 01
-1 «5 n '3 61
IJi
B o 9"
■sli
ra "S
S 2 2 • o a
M M o
0) O) 01
S H-
S -s °
I t S?
st
£
O a *
S c ip £ g j S
s3
—t m
1 a
<— M |
S I .
> .9
~ «3
•H
< j?
O a.
X.	M
N	«
„ t <o
> CVI
—1 c^
o
CL
SIS
S 3 ,
1
J 9 H a
■a S
■faS s
c a « e B S
= 111 = 111
99
UNDERV/OOD
« pisalni stroj Ima soctoonl sluocs, nad 2.000.000 sfroleo d i lih DADflflA Unbllana, Selcnburgcoa prometu, ncdossgl|lo o trpcZnostl In ogled tega najcenejši. kUVa DHKH%IN| ulica6/I.Tclclonst.2080
Najboljši šivalni stroj
je edino le
za dom, obrt in industrijo ter švicarski pletilni stroj
„DUBIED" Istotam v zalogi pisalni stroji
UR ANI A
Josip Peteline
LJubljana
bfiiu Prešernorega spomenika za vodo
Najlepše opreme.	Nizke cene.
Tudi na mesečna odplačila.
Cenejše kot pri
RAZPRODAJAH
se dobi vsakovrstno manujakturno blago samo pr
TRPIN, MARIBOR, o/avm trg šte». n
MflTTONI - JEUO
6IESSHUBELSK0 SLATINO
IMA V ZALOGI
A. ŠARA BON
LJUBLJANA
GLAVNA ZALOGA TU- IN INOZEMSKIH ' MINERALNIH VODA
Najboljši in najekonomičnejši
Elektromotorji
iz znanih čeških tvornic
Škodovih Zavodov v Plznju
sc nahajajo v velikosti V4KS do 30 KS italno v naši zalogi v Ljubljani. Obrnite se na
Civ. inž. M. A. Štebi, Ljubljana
Selenburgova 7	Telefon 2966
„Spcctrumw d. d.
Inž. Kopista, Dubsky in Krstič j;
tvornica ogledal in brušenega stekla LJublfana VII
Medvedova ulica 38, teleion 343 Zagreb, Beograd, Osijek. Središnjica: ZAGREB. Zrcalno steklo, portalno steklo, mašinsko steklo 5—6 mm, ogledala, brušena v vseh velikostih in oblikah, kakor tudi brušene prozorne šipe, izbočene plošče, vsteklevanje v med. Fina, navadna ogledala.
=111=111
Uprava veleposestva grofa Herbersteina v Ptula
odda
v zakup ribolov
v reki Pesnici in potoku Rogoznica, potem v malih postranskih potočkih za čas od 1. avgusta 1927 do 3t. julija 1930.
Pismene ponudbe je vposlati za določene razdelke in meje potokov do dne 25. julija 1927 do 9. ure predpoldne v pisarno uprave veleposestva, kjer se lahko ponudniki vpoznajo z natančnejšimi pogoji.
Uprava si pridrži pravico, da odda ribolov brez ozira na višino ponudbe.
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
„W£CK" CA$E
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo IVack-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.--
Ne
samo ceno,
temveč tudi kahOOOSt izdelka se mora upoštevati pri nabavi
poslovnih knjig.
Knllflooeznfca K. T. D., črtalnlca In toornlca po-sloonlta knilg o Liubliani, Kopltarieoa ulica Sten. 0/11.
111=111=
KErORlI STEKLENICE
za konzerviranje sadja in povrtnin v vseh
velikostih ter vse druge pritikline in Zupančevo knjigo: Konzerviranje sadja in povrtnin ima v zalogi tvrdka
LOVKO PETOVAR. IVANJKOVCI
Ceniki se pošljejo na zahtevo. Nizke cene! Najsigurnejše v porabi, tfjrej najboljše.
LOKOMOBILI MOTORJI gK££K GATERJI KOMPL.^MJE
Ugodni plačilni pogoji
Brada Fischer d. d.
Zagreb, *Pantovčak lb
I1ARN
JIV IN
IE TOČNO ENOBARVNE/ BARVNE FOTOTIPIJE/1
RSUJ VE«
EUJTOTIPIJE« KOMBI MIRANE JCLISEJE ZA NAVADEN^ MN NAJFINEJŠI PAPIR/J KLISEJE PO RISBAH/ \PERORISIH IN SLI*/ KAH*ROKOPIflH FOTOGRAFIJAH kZA RAZGLED*/ NIČE« DALJE JREKLAM*/ VlNJETM vSLIKE
%
- fii > j
Največja švedska elektromehanična tovarna
Vesteras — Švedska
Vsi moderni električni stroji, transformatorji in aparati do največjih velikosti. Prvovrstno delo iz slovitega švedskega jekla.
Najnižje cene!	Najnižje cene!
Generalni zastopnik
Inžener Mom. A. Petrovič
Beograd, Karadordera nI. 47. Tel. 3-90.
Išiejo se podzastopniki v vsaj državi!
^ CVET1E
arnike, bezga, lipe, kamelic in sploh vsa zdravilna zelišča, posušena kupuje
IVAN TRAMŠAK
Maribor, Aleksandrova c. 19
Maline!
kupuje vsako množino, tudi cele vagone tvrdka
„ALKO% družba z o. z.
oddelek za brezalkoholne pijače
Ljubljana« Kolizej
VAŠA OBLEKA
bode izgledala zopet kakor IIOTO, ako
jo pustite hemicno flslill v tovarni
JOS.REICH
LJUBLJANA
Tovarna: Poljanski nasip 4—6 Podružnica: Selenburgova ul. 3.
Pllslranle v najmodernejših vzorcih
. .tekom 24 ur. Darvanle Oblek V različnih barvah
Prioravljajte si sami svojo soda-vodo (osvežujočo pijačo)
z originalno
SPARKLET sifonsko steklenico
(svetovni patenti)
Cenejša in boljša kot navadna soda-voda!
mrnamrnamrnoemtamnam
Enostavno! Higijensko! Izvrstna kvaliteta!
Zahtevajte prospekte in ponudbe od samoprodaje za SHS:
Jugoslavensko SPARKLET poduzeče
HUGO OYENES lc. d., ZAGREB
Draškovičeva ulica 46. — Teleion št 25-12.
j,-, i
asfesn
Zadružna gospodarska banka a. a.
Brzoiav. naslov: Gospobanka Ljubljana, Miklošičeva cesta lO Telefon št.2057.2470 in 2979
Kapital ln rezerve skupno nad Din 16,000.000-—, vloge nad Din 250,000.000--
Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž. invest. posojila ter 2V2n/o vojne odškodnine
in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Obveznica vojne odškodnine nominale Din 1.000._
n. pr. stane pri sedanjem tečaju skupno samo Din 385.—, plačljivo v 11 mesečnih obrokih po Din 35'—.
Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo srečlc Državne razredne loterije.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karal £•&
Izdajatelj: dr. Fr. Kolovea
Urednik: Franc Term««l*T.