Letnik II.	&M lažnjivi obleki.;; |¡SaBB štev.; 7.
Izhaja t mesecu dvakrat, kedar ga je volja. — Vcljš celo leto 2 gold. 40 kr., pol leta 1 gold. 20 kr., četrt leta 60 kraje. Posamezne številke še dobivajo po 10 kr. v Klerr-ovi bukvarnicPna všlikem trgu št.'313.
' jVovice.
Slovenski poslanci so izstopili, iz državnega zbora raeun Kljuna. Nemčurje je to tako razjezilo, da bodo poslali svojemu zagovorniku ne z a up n ico, ker dobro vedó, da Kljun .nezaupnice; najrajši zoblje. .
Izstop slovenskih poslancev je prav očividno v prid slovenskega naroda. Ker pa tudi nemčurji ljubijo, narod, so sklenili, v korist naroda — izstopiti iz kranjskega deželnega zbora. Živili!
' * ■
* *
Dunajsko ministerstvo je šlo. rakom .žvižgat. V Avstriji' je nastalo veliko pomanjkanje sposobnih mož, kterim bi se podelilo ministerstvo. Tu pa tara so se že nasvetovala imena,. dunajski listi so že celó priobčili imena različnih oseb, pa vendar še niso pravih zadeli.
„Brencelj*'kteri je, kar se tiče oficijoznih zadev, najbolj podučen in dobro ptizná svoje Štempiharje, ima sestavljeno celo raj do oseb, ktere bi na ministerskih stolih vsaj toliko opravile, ko dozdanji odstavljeni ministri, in ktere bi, ako se izvolijo, gotovo prav rade sprejele dobro plačo in zraven tudi službo ali , kak red. Tu so ti možje, ktere „Brencelj“ živo priporoča:
;1. PL Kaltenegger, vitez brez konja, mož poln zaslug, ktere si dá dobro plačati , v raču nstvu neizrečeno iznajden, se v svojo zgubo še ni nikoli vštel ali zmotil in je bistroumno ovohal, da so na Kranjskem dobre klobase, modrijan, izveden pravoslovec, kteri v trenutku ume razsoditi, kaj je za-nj boljši; vrh teh lastnosti ima še mnogo skritih duševnih moči, kterih pa še dozdaj ni pokazal. Ta ¡ naj .bo minis ter raču n stv a ali denarni minister in ne j kakor ga nasvetujejo dunajski listi, minister pravoslovja.
2.	Dežman žl. (Jrabljevič, vitez Blatnovaški, mož, kteri zasluži, po smrti priti v muzej o na mesto krokodilja, narodni renegat in. general ljubljanskih liberaluhov itd. Ker je mož posestnik znanih ,,prokletih grabelj“, naj bo minis te r p olj e d el s tv a.
3.	Kljun, doktor ne vem česa, častni ud vseh ne še ustanovlj enih društev, posestnik lepe nezaupnice in stola za pečjo deželne zbornice, ki za 4000 gold. na leto vsakemu-Svetuj e. On še ni bik minister in tudi ne bo, če ga „Brencelj“ na stol ne spravi. Naj bo ministerstvu predsednik, ker je znano, da mož rad sedi.
4.	Hajman, sicer čisto neznana oseba, ki še ni nikogar snedel in ki tudi ni vreden, da bi se „Brencelj“ ž njim pečal, zavoljo znane kupčijske izvedenosti. Naj bo minister kupčijstva, in sicer zato, ker ima Avstrija veliko dolgov in upniki, bi v kratkem prišli ob denar in Avstrija ob dolgove.
5.	Kasmacher, srdit zdravnik norcev-, sloveč.zavoljo kosmatega pudeljna, bi rad Slovence jedel. On bo sestavil telesno stražo, ktera ravno to jed „obrajta“ ih tako bo dosegel, česar Oiskra ni zamogel, namreč pogodbo s .Slovani in sicer tako, da bodo nemškutarji s Slovani zedinjeni v pravem pomenu besede. Naj bo minister notranjih zadev.
0.	Ljub 1 j a n s k o turna r s ko dru št v o in corpore ministerstvo za deželno brambo; ker znš dobro teči, ni se bati zgube ljudi kakor v vojski s Prusi in Dalmatinci.
7. Zakrajšek, odstavljen ljubljanski mestni svetovalec, minister nauka, ker mož menda za drugo stopinjo ni sposoben.
.8. „Brenče 1 j“, minister pravoslovja; ker je bil že dvakrat v. predulji, dobro vč, kako naj se sodi. Še rajši pa bi bil denarni minister in sicer tudi brez plače; bi že sam skrbel, da bi mu, ostal kak krajcar. Toliko mu bo že ostalo, kolikor zasluži pri „Triglavu“, g Če bi se pa tih oseb ktera ne sprejela, jih ima „Brencelj“ še cel koš enake baže, ne eden ni boljši od druzega, tedaj je težko jih razločiti; te je iztresel iz koša, ker so bile ravno kakor kuhani štruklji, na vrh pri-, plavale. „Brencelj“ je tudi porok, da nobena teh oseb ne bo prehitro odstopila od ministerstva, toraj se bo zmanjšalo število ministrov v pokoju. •
Želodec in udje.
„Brenceljnova“ basen, za Rimljane v latinščino prestavljena po Ezopn.
I slovenski prav lepi deželi So mladi se puntati jeli,
So starcem zabavljat zadel’,
Skor punt se med njimi je vnel. So šotor si lastni zidali,
Iz njega prav pridno streljali Pušice na lastne ljudi In složnosti bilo ved ni. Nevarnost postane velika, Nemškutar se bliže pomika,
Že žuga nam strel in tud blisk, Že duti nam mnogo je stisk. Slovenski se duh zlo prestraši, Ko vid’ na slovenski že paši Nemdurske govedi se past’;
Skor lipo prekosil je hrast.
Brž z modrim se krilom ogrne K slovenskem šotoru obrne Oblidje premilo, temno,
In govor pridenja tako:
„So udje se puntati jeli,
Se vpirat’ želodcu zadeli,,
Da vedno, deš, pitajo ga,
A on jim pladila ne dá.
Ustavili svoje so delo In vse mirovati je jelo.
V narodje so padle roké,
Mameluški zbor.
Nazoči so vsi liberaluhi, ki niso izvoljeni bili v mameluški mestni zbor.
Dnevni red:
1.	Razgovor o izstopu poslancev iz državnega zbora;
2.	volitev novega ministerstva;
3.	posamezni predlogi.
Pri prvi točki poprime, ko se je navadno „švacanje“ vleglo, besedo znani grabljan Man-Ali-Dež.
„Slavna konšt. gospoda! Zbrali smo se, da bi prežvekovali pogrete jedi, pa ker danes vidim na mizi novo „rihto“, se je bom lotil. (Klici: Nova rihta, potem se jamejo vsi za ušesa prijemati.) Prinesli so jo nacijonalni poslanci iz Pekinga, pa ješembrano osoljena in nezabeljena. (Klici: Masla, masla!) Ne vem prav, če je za vaše želodce, za mo-
J‘ega ni. (Klici: Za našega tudi ne!) Jo bomo pa po svoje sku-lali. Da so prišli ti poslanci iz Pekinga, m opravičeno. Mi, slavna gospoda, jih nismo klicali, mi, ki vsaki dan več inteligencije v pomije zmečemo, kakor je narodneži celo leto pojedč, mi, ki smo zmožni sami, prav sami gospodariti čez celo deželo, jih ne potrebujemo, mi jih tudi nismo v zbor poslali, kajti Kljunač, naš prerok, pri kterega bradi jaz prisegam, je naš zastopnik m pogumen mož, kteri sedi na stolu, dokler les ne strohni, ki se ne da pregnati z besedami, kajti skušen je v ognju'nezaupnic, on, le on, zarotim se pri prokletih grabljah, je naš zagovornik, on se drži ustave, kakor mokra srajca kože, on se ne bo ganil iz mesta, če se tudi zbornica podere in če jo tudi vsi zapuste, on bo stal, ležal, jedel in pil v zbornici. Slava mu! Tisti pa, ki so zapustili ustavo, so vredni naše jeze. Le jezimo se in škripajmo z zobmi, da bodo kosti pokale. Že začenjam. (Vsi se jezd in škripljcjo z zobmi, da stene pokajo.) Ker pa moramo kaj
Po svojim hodile nogé;
Zobjé so nehali žvečiti,
Čeljusti se noč’jo ganiti,
Pa jezik po svoje drdrá ,
Po pameti svoji mrmrá,
In tudi telesa kanali Želodcu so fige kazali.
Želodec je pešati jel;
Ker živeža več ni prejel,
Tud’ udam dajati ne more Potrebne iz sebe podpore.
Zdaj hiralo trapío je celó | Bolehat’, slabeti je jelo;
Že žuga mu hitri propad,
Ki udov upora je sad.
! Ni treba sovražnega vraga, n Nesloga ga sama premaga. —
| Tud’ Vi ste slovensko telo,
Ki zložno je jako močno.
Oe vas pa nesloga razdere,
Vas lahko sovražnik pobere. Zatoraj, slovensk’ narod moj , Zedinjen se vraga ne boj!
Ne vpiraj želodcu.se, glavi, Življenja telesu ne vstavi ,
Ce hodi po svoji vsak cest’, Zabrede nemškutarju v pest.“
„Brencelj“.
skleniti, predlagam to-le resolucijo: Slavni zbor naj sklene: Narodni poslanci, kteri so ustavo in državni zbor brez našega dovoljenja in posebnega povelja zapustili, naj se volijo za častne ude našega društva in njihove podobe naj se obesijo na steno te dvorane, da bodo morale poslušati naše govore“.
Nasvet se enoglasno sprejme.
K drugi točki zgrabi besedo kandidat mandarinstva Pis-Ali-Ker,
„Ponižna gospoda! Kar je čenčal moj predgovornik, bi bil sicer jaz, ki sem, kakor se ponižam tu naznaniti, za pet let vzel v štant vso inteligencijo, bolj pridušljivo razvil, a kar je, ti je, pravi Kromer, čem reči, Ribničan. Tedaj se tu spustim iz višave, v kteri visim vsled svoje prevagajoče umnosti, in vam trobim na ušesa: Mameluško ministerstvo se je odpovedalo poslu brez našega dovoljenja. Mi smo stebri, da, mi smo hrasti ustave, mi se ne bojimo sovražnika, ki pred nami teče, in znamo v zatišji junaško zabavljati. Glejte mene! Nisem niti hrust, niti velikan po postavi, a vendar, pri moji liberalni veri prisegam, kedar bom postal minister, se ne bom odpovedal ministerstvu po nobeni ceni, sedel bom ko Kljunač, štirje voli me ne bodo premaknili. Kdor je moje vere in mojih junaških misli, naj stopi k meni, pa gremo v Peking in se vsedemo v ministerstvo, zapičimo se v stole, pribijemo si jih na skalo in ni vraga, da bi nas kdo pregnal. Jaz-bom predsednik, kdo gré z mano? Pod varstvom prokletih grabelj se nam ni bati nič.“
Najde se jih ravno sedem, ki vriskaje odidejo.
Zdaj pridejo na vrsto posamesni predlogi. Nek ud stavi ta-le predlog: „Oziroma na to, da na Kitajskem se ni v stanu napraviti toliko ministerstev, da bi bil vsak ustavovernež minister, bomo popustili ustavoverstvo in se prijeli kake nove vere.“
Rešpehtarjova kuharca.
Preden je Bog svet vstvaril, menda še ni blo kuharc; Jefa se je pa že mogla nek huhat učit, k’ je Vodamu tako vročo kašo skuhala, da se še dandons tolk ledi nad njo speče. Sveta šrifta pravi, da je Jefa Vodamu dala en krhelj jabuka, pa je bil zapeljan, zdaj pa je svet narobe, zdej so moški žleht, nej bo ženska brumna koker če, vse en jo zapelje kakošen per-lizvavc.
Zdej, k’ sem imela dost cajta, sem rada pregled vala sveto šrifto, pa jo gmej človk prov dobro ne zastop; sam to se mi čudno zdi, da je Jakob za Rebeko 14 let služil, k’ je bil prvih 7 let od Lebana goljfan. Je blo že lak tist cajt za ženske, zdaj je pa za moške.
Pa kdo se bo martral s takim petrahtengam! Zdej nimam dost legnat, se pečat s sveto šrifto. Človeku le čas na misel pride, k' ima še zdej nekterkrat z Judi opravit.
Men se ni dolgo nič prida vrajmal, še čez en mesec sem bla v kvartirji v tistem kurniku pod streho. Bi bla že dobila kaj, pa h kakšnem ordnar škricmanu ne grem,' k’ sem že rešpehtarjov navajena. Še le pred par dnevi mi je Zefa nakomandirala enga rešpehtarja. Foljk pravi, da je luterš vere, pa sej je vse en, sej so tist šniceljni, k’ jih lutrajnar jč, gKh taki, koker jih jč kakšen tehant. V šil še Dežman brenceljne jč, in če ni druzga dinsta, se vdinja kuharca k lutrajnarju, da le dober Ion dd in da je rešpehtar.
Roj drug dan, k’ sem stopila v službo, so šli rešpehtar, k so že precej star škricman, v tist ferajn, k’ je za bolne komisarje in kavtmane. O poldan so peršli dam, pa so klel in se perdušal po tajč, da sem jest ušesa z ber-taham zamašila, da b' jih ne slišala, k’ je to greh. Nekaj že zastopim tajč, pa se mi zdi, da so per en glih toko-le
tovorih K’ ne verjamem, da b’ Vi zastopil vsi tajč, pa om povedala po krajnsko. Toko-le so šprehali: „Ti fer-/fluht Slobenerji, k' čejo imeti štute v svoj Šprahi! Ta ferajn sem jest štiftal, s cilindram Bern spetljal grunten kapital in sem ga vložil brez čimža. K’ se je všafal, sem jest držal nemško reto in ta ferajn je bil za Idi, zato bo zmeraj nemški, če bi bil za grabce, naj bi bil slovenski, tako pa, k'je le hajmanove tete, pa more bit’ nemški, in more imet tud nemške štute, k’ sem jih jest s štirimi puholterji všafal“.
„Na“, sem si. mislila, „so pa že spet meškutar ta moj rešpehtar“. Polej sem pa šla k Žefi, pa sem ji pravla, kar sem slišala. Žefa je že bolj študirana kot jest in je precej rekla: „Ti, Špela, si spet per pravem tiču. Ta je bil pred Jud, pa je postal lutrajnar^ k’ mu je boljš kazalo. Potem je bil per krvavi rihti tožen, k’ je faliral, in tisti, k’ so imeli per njem dnarje, so se do malga pod nosom-obrisal, prav široke b’ z ustmi j
da te ne bo požrl, kder te krega. Dokler je bil Jud, je barantal s strganim hlačam in cunjam, zdaj pa barantd s tisto tele-guncvet, k’ so jo, koker pravjo, meškutarji v Leblano zatrosil in k’ je v kazin na prodaj. Le merki, Špela, da ne boš lutrajnarca, al pa da se ne nalezeš od njega tiste tele-guncvet, na kteri so vsi meškutarji bolni!“ Kaj čem zdaj! Človk vendar s takim Idem ne grč rad v čaker in v tak familji je še vera v nevarnost. Pa
tud me kar naravnost tiče, koker da b’ bla krave skup pasla. To mi ni všeč, k’ še tud nisva bratovšne pila, pa sej jo tud ne bova, človk se vender ne more z vsakem tikat, k’ se ne vč, od kod je.
Bom pa spet aufkindala in če vč kdo za kakšen bolj dinst, naj mi ga nakomendira, naj pa pride k men o Velik noči po pirhe.
Zdej pa Vam vošim vsim skup vesele praznike!
Liberaluhi in dijak.
Napravi se dijak na pot.
Ko revčka lakota se lot’, Potrka na grajšinska vrata. Sedijo tam pri polni skled’ Gospodje škrici pri obed’,
Na mizi mastna prata.
„Kaj išeš, drzni deček mlad? Ti všeč je li naš krasen grad? Al’ ti diši kosilo?“ '
„Vganili ste, gospod, zares Sem lačen, kakor lovski pes, Kosilce b’ dobro bilo.“
„Na voglu mize prostor je,
Le urno tje-le vsedi se,
Bo že še kaj zajeti.“
Ponižno deček, ves vesel, Ponudbo vljudno brž sprejel, Podviza se začeti.
Med tem popraša ga grajšak: „Si ti v Ljubljani li dijak,
Al si iz Nov’ga mesta,
Kjer kuta deco še uči,
Z naukom vere jo slepi?
Od kod te pelje cesta?“
„Iz Nov’ga mesta sem, gospod! Je šola taka ko drugod,
Učijo- se predmeti,
Kakor postava zapovč,
In vere nauk tud’, se vč Da moramo umeti.“
Na to nasmeje se grajšak — Bil menda liberalen spak •— Posmehovaje se mu reče:
„Boš dobro menda biblo znal, Te hitro bom na skušnjo djal, Kak’ relig’jon ti teče.“
Pokliče brž postreščeka: „PriUes’ pečen’ga praščeka Le urno nam na mizo!“ Postrešček v kuhnjo se podá, Prešuta tolst’ga pricefra,
Prav žmahtno mastno špižo.
Vsi nože, vilce vzdigvali.,
Da b’ praščeka trančerali.
Pa se grajšak oglasi:
„Ta prašeč jedel se ne bo,
Ko drugih prasecev meso,
Se jedel bo počasi.
In sicer vsak, ki sam si kos Odreže, dovoljenja pros’
Z besedam’ testamenta.
Jaz dobro vem', da tu ga ni, Ki svet’ga pisma ne znal bi Od nas do fundamenta. Študiosus ta-le, ki pri kut’
Z naukom veie se zlo trud’, Ostal ne. bode lačen.'
Pokazal bo, pobožen mož,
Da več ko kost v njegovi kož’, Ni po lib’ralstvu spačen. —
Da vedel vsak bo, kje začet’
Se mora pri tem-le preset’,
Bom jaz vam pot pokazal.
Bil Peter je, ki v hudi jez’
Je vsekal hlapca po ušes',
Mu čisto ga odrezal.“
Z besedo to izveden mož Zaseka ojster z roko nož Presetii za ušesa;
Potem na krožnik de uhč. Pomoči v juho hrenovo Ta žlahni kos telesa.
Zdaj drag ponosno vzdigne se In v desno stran preset’ zadrč Svoj oster nož in reče:
„Ko Absolon na hrasta vej’ Obvisel je v očeta mej, Konjiček mu odteče; —
Prijaha Davidov vojak,
— Saj vč od vas povest že vsak — In s sulco ga predere.“
Izrekši to odreže si Prav masten košček od strani, Ki si ga umno zbere. — Preplašen gleda to dijak, Neznan mu je pregovor tak,
Ki bi mu tukaj hasnil.
Do njega pride prašeč že, -Pa vendar nič ni vedel še.
Oh, kdo b’ mu um razjasnil! Že zaničljivo družba ga Od strani revčka gledala.
Pa zdaj dijak že v sili:
„Med Izraelci šega bla,
Da truplo so umrlega V rjuho brž zavili;
Potem odnesli so ga v grob, PoSkod’vat truplo bilo rop,
So celo pokopali.
.. To vid’te nad Zveličaijem,
Kar menim, znano vain je vsem, če testament ste brali.
Dovolite, da storit’ smem To s prascem dobro pitanem, Da ga primerno spravim: Zavit’ga nesem jaz od tod ,
Prav dobro dišal bo po pot’. Gospoda, vas pozdravim.“ Gospoda kislo se drži,
Pri skledi prazni zdaj sedi In po preset’ žaluje.
„Saj vendar dobro včasih je, Ak’ v šoli deček pridno sc Kršanski podučuje.“ j
Zmešane novice.
Pretečeni teden razglašena novica, da se bo ljubljansko konšt. društvo razdrlo in da bodo vsi udje
pristopili društvu „Slovenija", se do zdaj ni potrdila. Bolj verjetno pa je, da misli ljubljanski konšt. mestni zbor napraviti slovenskim poslancem, ki so zapustili državni zbor,' slovesno bakljado, kteri se bo tudi ljubljansko ga-. silno društvo s tem vdeležho, da zažgč Žabjek kot nepotrebno ječo za Slovence; za nemškutarje pa se bo zidalo drugo novo poslopje.
I
^ $
Rodoljubi slovenski nameravajo ustanoviti v Mariboru narodno tiskarnico. Ljubljanski nemškutarji imajo to misel že davno, tudi oni mislijo napraviti tiskarnico za Slovence, ktera se od mariborske le v tem razloči, da se bo tam tiskalo za Slovence, -v tej pa bi se Slovenci stiskali. Za zdaj je ta tiskarni ca na Žabjeku.
# ‘ '
* *
Nemčurji se jako jeze, da kranjski deželni zbor ne bo razpuščen, čeravno so slovenski državni poslanci, iz Dunaja pobegnili. Zakaj neki? Ko so turnarji iz Janjč bežali, ni bilo razpuščeno niti konštitucijonalno, niti turna rsko drvtštvo, in nemčurji se niso grozili.
Trdovratnost.
Hrib se omaja in hrast, pa Kljun se iz mesta ne gane.
^STobitega srca naznanjam vsim svojim narodom, da je po prav kratki bolezni, čeravno po dolgem bolehanji vsled slabe duševne in telesne konstitucije, hipoma po mrtvoudu (žlaku) občnega mnenja zadeto nenadoma umrlo
avstrijsko ministerstvo
(Hasner, Herbst, Plener, Bresti, Bauhaus, Wagner, Stremajer)
na naglem izstopu slovanskih državnih poslancev v deloma brez tolažbe cele plače.,
Daša Giskra je že zapustila popraj hirajoča trupla.
Črne maše se bodo pele v neinčurskih in libera-lnških krogih in v državni zborniciTe demn pa pri Slovanih.
Pokopana bodo trupla po občnem innenjo z državno zbornico vred, ktera bo pri svojem lastnem pogrebu nazoča.
Spominj se jim bo napravil v črnih bukvah avstrijske zgodovine.
n. i. p.
Avstrija v zadregi.
Črke „R. I. P.“ pomenijo : Radi jih pogrešamo.
V državni zbornici.
Kljun: „Le pobegni Toman in Vi drugi! Jaz in ta-le moj pajdaš kot zastopnika tega-le znamenja ljubljanske in kranjske inteligencije nimava nikakoršnega vzroka," zapustiti ustavo."
Pogovori.
Jože. Kaj misliš, Tone, zakaj se Slovenci ne vpišejo k ljubljanski ognjeni straži! 'Saj je koristna naprava. To Vendar ni prav!
Tine. Veš, Jože, pri tej straži je komanda nemška, tedaj bi je Slovenci ne razumeli, in bi morda ravno narobe gasili. Oe bi bil ljubljanski mestni zbor dovolil „Sokolu", ustanoviti to stražo, bi bilo vse drugače in društvo veči.
■ Jože. Bi tudi ne bilo nič, ker potem bi bila komanda slovenska in nemškutarji in turnarji bi je ne razumeli.
Tine. Pač, razumeli 01 jo! Saj veš, da so na Janjčah vsi slovenski znali.
Dokaz.
„Brencelj": Naravoslovja modrijani so preračunih, da človek izhaja od opice. Jaz pa sem unidan med ljuhlj. mestnimi svetovalci nektere videl , kte-rih obrazi in glave kažejo, da ne izhajajo od. opic, timveč, da so z nekomu drugem v žlahti.
SSMi Ker v Avstriji ministrov poman-kuje, bi ne bila primerna postava, da mora biti vsak državljan 2 leti minister?
Rešitev ugaujko v št. 6.
Kosta—kost—bosta - gosta—dr. Čosta_