Leto štev. 242 Ljubljana, sreda 20. oktobra 1926 Poštnina pavšalirana. Cena 2 Din Uhaja on 4. niraj. ss Stane mesečno Dm 25 — za inozemstvo Dir 40'— neobvezno. Oglasi po tanlu. Uredništvo 1 Ljubljana, K.naf:ova aiica štev. 5/L Telefon štev. 72. ponoči tudi štev 14 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravnfštvo: Ljubljana. Prešernova ulica št. 54. — Telefon št. 36 Inseratni oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št 4. — Telefon št. Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana 5t. 11.842 - Praha čislo 78.1S0. Wien.Nr 103. U'. Ljubljana, 19. oktobra. V Beogradu so nocoj na demonstrativen način sprejemali g. Pasiča. ki se je po štirimesečni odsotnosti vrnil domov. Bila je dvojna demonstracija: radikaiskih množic za Pasiča proti njegovim protivnikom' v stranki, proti vladi in politiki na krmilu sc nahajajo-čih strankinih prvakov in demonstracija teh prvakov proti Pašiču. i\aš dopisnik nam javlja interesantne in značilne podrobnosti, ki dokazujejo, kakšno razpoloženje vlada danes v radikaiskih vrstah in ne obetajo gospodu Uzunoviču in njegovim nic doorega. Radikal-ska masa smatra Pašičev prihod kot pričetek ofenzive proi. njim. A tudi prizadeti radikalski prvaKi so o-iviuno istega mnenja. Niti enega izmed njih ni bilo na kolodvor in vsi ministri, iz-vzemši oba izrazita pašičevca gg. Si-monoviča in Miletiča so se absentirali. Tako so bile takorekoč že nocoj otvor-jene sovražnosti. S kakšnimi načrti prihaja starj Pašič v Beograd? Da namerava podreti sedanjo situacijo, pritisniti radisalske cen-trumaše ob zid in da hoče sam zopet voditi državno politiko, o tem so javnost že vse mesece iiveravali n.egovi najzvestejši in po vsem, kar se more opazovati in čuti, ni dvoma, da g. Pašič tudi resno na to misli. Pri današnjih razmerah v rad.kalskem klubu mu prav gotovo ne bi bilo težko, da v tem smislu «razcisti situacijo«. A to je le negativen del političnega pos.a. Važnejše je, kaj hoče in more Pašič pozitivnega postaviti, s katero novo kombinacijo., ki bi naj pomenila tudi novo politično orijentacijo, bi mogel nadomestiti današnjo. Tu treba reči, da Pašič in njegova stranka še nikdar nis.a bila v tako težkem položaju, kakor sta danes. Ni nobena tajnost, da sc stavijo povratku g. Pašiča na krmilo države velike težkoče nasproti, ki se v lastni stranki in v parlamentu samem ue daio premagati. Preko teh težkoč bi mogla g. Pašiča spraviti na prvo mesto le konsolidirana in z delovnim programom utrjena delovna večina, ki bi nudila garancije ne le za trajnost, temveč tudi za uspešnost svojega dela. Aii je danes sestava take večine pod vodstvom starega Pašiča in s sodelovanjem radikalne stranke mogoča? Kdor trezno ocenjuje današnji politični in parlamentarni položaj, se bo zavedal, kako težko ie dan odgovor na to vprašanje. Politika radikalne stranke je dosedai z velikimi moraličnimi in prestižnimi žrtvami držala koal.cijo z radičevci. Ne radi de>a, saj še nobena vlada ni bila tako sterilna, kakor režim PR, temveč ker ie zveza z Radičem, sicer škodljiva za državo, naiko-modnej.ša solucija problema, kako oču-vati kar največ moči v rokah radikal-ske stranke in ker so radičevci danes skorai edina politična grupa v državi, ki je za vsako ceno in vedno na razpolago. In pri tem je zveza ž niirni še tako lepo drapirana s plaščem «iiarod-nega sporazuma», izgleda vsein naivnežem tako simpatično kot soudeležba Hrvatov pri vodstvu države. Nekako avtomatično sili dosedanja njena taktika radikalsko stranko v nadaljevanje in spopolnitev te komodne kombinacije. Ob potu stojijo slovenski klerikalci. Tudi oni so plemenska večinska stranka, tudi oni so vedno obračali plašč po vetru. Ako to zahtevajo interesi Vatikana, so vsakomur na uslugo. Iz enega ekstrema padajo tudi oni v drugi. V opoziciji širokoustni in nestrpni, srebljejo na vladi pohlevno iz perišča. Največje kričače in zgagarje se morda res najhitreje ukroti, ako se jim da prilika, da pokažejo, kaj znajo, če se jim zaupa izvajanje večinske odgovornosti. V toliko bi bilo želeti, da se k RR pridruži še sinonimni K, a da se kul-minacija politične moči treh predvojnih mentalitet definitivno izkaže in tudi s prakso potrdi absurdnost take kombinacije v naši novi državi. Dolgotrajna taka kombinacija ne bi bila in biti ne more. Se sama dva R. dasi predstavljata v Narodni skupščini jak nadpolovicm številčni broj, nista življenja zmožna. Klerikalni K te relacije nikakor bistveno ne izpremeni, in to tem manj, ker ni med iO poslanci SLS niti enega, ki bi bil kos taki nalogi. Kakor je teoretično morda pravilno, da se poskuša z vsemi možnimi kombinacijami ter se jih pusti izživeti, vendar pa je veliko vprašanje, če bo država še dolgo mirno prenašala večno eksperimentiranje. Ne smemo pozabiti, da stojita država in narod na robu gospodarskega propada, kamor so ju pripeljale večne krize, nedelavnost in nesposobnost našega parlamentarizma. Čas je torej danes malo primeren za to, da bi se nadaljevali eksperimenti, ki bi bili morda radikalni stranki trenutno v prilog, ker bi še za nekaj tednov podaljšali njeno neograničeno moč v državni upravi, ki jih pa narod ne prenese več. Vse izgleda, da ima sedanji parlament pred seboj lc še eno nalogo: sprejeti nettunske konvencije. Z ratifikacijo teh pogodb bi režim RR do- Politična situacija ostaja napeta Danes pričenja redno zasedanje Narodne skupščine. — Klerikalne želje glede novega predsedništva. — Kaj bo storil Pašič? ral in se postavil proti vladi. Kar sc tiče vstopa klerikalcev v vlado, ni prinesel današnji dan nikakega koraka dalje v tei smeri. Vse kaže. da se to vprašanje odgodi. Klerikalci so izražali nado, da dobe mesto podpredsednika Narodne skupščine in so na tem vztrajali. Radikali pa so to njihovo zahtevo odbili ter jc radikalski klub sklenil, naj ostane dosedanje predsednt-štvo, ki bo tudi najbrž izvoljeno (Trifkovič, Subotič, Pasarič) Danes je bila pozornost političnih krogor posvečena zgolj razpravi o stanovanjskem zakonu, proti kateremu ]e odločno nastopila vsa opozicija razen klerikalcev. Dogodki, ki so se odigrali nocoj cb Paš;čevem prihodu, se v političnih krogih živahno komentirajo. Beograd, 19. oktobra p. Današnje zadržanje klerikalcev v skupščini je zbudilo splošno pozornost, dr. Gosar zlasti, ki je v debati o stanovanjskem zakonu edini od opozicije izjavil, da je zadovoljen z ekspozejem ministra. Ni čuda, da je vsa zbornica ironično ploskala tem besedam. Dr. Gosar je govoril zelo mirno, kot da je že pozabil svoje prejšnje levičarske govore. V izvajanjih miirstra Simonoviča je bilo zanimivo, da je napovedal, da se fond 30 milijonov, ki je določen za podporo brezposelnim delavcem, porabi za posojila večj:m mestom za gradbo malo-stanovanjskih hiš. Polit čna situacija je bila danes še vedno napeia. Radikalski klub bo jutri najbrže nadaljeval debato. Vsekakor čaka na navodila, ki naj mu iih da Pašič. G. Pašič bržčas ne bo takoj reagi- Demonstrativen sprejem Pašiča v Beogradu Tisočglava množica radikaiskih pristašev mu je prirejala velike ovacije ter demonstrirala proti Radiču in vladi. — Ministri so ostentativno ostal« doma. — «Pridite na vlado« ... — Radič proglaša Pašiča za svetega Janeza. lepo razpoloženje. Moje simpatije so z Vami.3 G. Pašič ie nato zaprl okno avtomobila in se peljal dalje, z rokami še vedno odzdravljajoč. Radikalski poslanci, ki so bili navzoči pri sprejemu g. Pašiča. so javno kazali svojo nezadovoljnost, da vlada ni bila na kolodvoru zastopana, j Zagreb, 19. oktobra, r V spremstvu so-! proge in osebnega sekretarja gosp. Sokolo-viča se je danes ob 10. dopoldne pripeljal s splitskim brzovlakom gosp. Nikola Pašič v j Zagreb. Bivšega premijerja vlade je sprejel na kolodvoru zagrebški veliki župan dr. Kra-niarič, Stjepan Radič. dr. Vladimir Maček in dr. Juraj Krnjevič ter okoli 100 pristašev NRS. Radičeva navzočnost se je mnogo opazila in neki radikal je Radiču zaklical: Živio j najnovejši radikal! Radič: Sem že, jaz sem 1 radičevski radikal, a vi ste radikalski radi-čevec. Neki radikal: Sedaj pojdemo skupna v eno kolo. Radič: Smo že, dobro bi bilo, rta bi bita ena strsr.šca ali kaj podobnega, kakor tri v eni. Se^aj so se o temu prepričali v Beogradu in vidijo, da pomeni delo proti radikalom in prav tako proti nam istočasno delo proti državi. Prav tako je s Slovenci, ako niso klerikalci. Glas iz občinstva: Kako pa pravijo novine? Radič: Novine ne čitam. Čitam samo informacije in vsa poročila o Pašiču, ker je on naš prijatelj. On je kakor sveti apostol Janez, ki je prevzel nase ualogo pomir je vanja. Za tem se je pojavil na oknu vagona g. Pašič, ki prilično dobro izgleda. Pozdravil ga je predsednik zagrebške radikalne organizacije Mihalovie. Gosp. Nikola Pašič se je zahvalil v kratkem govoru. Za časa rašiee-vega govora je Stjepan Radič stal gologlav pod oknom vagona. Nato je gosp. Pašič sprejel predstavnike sagrebške radikalske organizacije in za njimi Stjepana Radiča ter dr. Vladimiria Mačka. Novinarjem pa je izjavii gosp. Pašič sledeče: cVračam se domov po štirih mesecih in vam ne morem ničesar povedati. Najpreje bom videl, kaj je doma.> Za novinarji je sprejel gosp. Pašič še velikega župana in nekaj osebnih prijateljev. Ob 12.5 se je odpeljal proti Beogradu. Beograd, 19. oktobra, p. Ob 22.30 se ie povrnil z zagrebškim brzovlakom iz Cavtata v Beograd Nikola Pašič s soprogo s precejšnjo zamudo. Na kolodvoru ga ie pričakovala ogromna množica kakih 3000 pristašev radikalne stranke. Splošno se je opazilo, da so pozdravili Pašiča od ministrov le Si-monovič in dr. Slavko Miietič. ki sta prononsirana njegova pristaša da pa od vlade ni bil navzoč noben drug minister. Na kolodvoru se je zbralo tudi mnogo omiadincev. ki so peli razne pesmi, med njimi tudi najnovejšo Radičevo: <0 Stipice bradati, nemoj više lagati, jer sada svaki Srbin kaže. da Stipica laže. Jutro svane. lepi dan, Pašiču je mandat dan, da sestavi svoju vladu pa da gladi bradu. Ne bojte se Radiča. dok je nama Pašiča.>. Pašiča je pričakovalo na kolodovoru tudi zelo mnogo poslancev. Pristaši so mu prirejali burne ovacije. Nikolo Pašiča je pozdravil omladinec. ker se oficijelni govorniki niso mogli preriti do njega. Nikola Pašič se je potem peljal z avtomobilom domov. Ves čas je pozdravljal z roko množico, ki mu je prirejala ovacije. Na potu so ga zaiekli novinarji, katerim je Pašič izjavil: »Sedaj imamo zopet dovolj časa in se bomo še često videli in govorili.» Medtem jc množica dohitela avtomobil in poslanec Miljutin Dragovič je pozdravil predsednika NRS v lepem govoru. Pašič .ie odgovoril: Kakor Musso-lindM Demetrovič- -Mussolini je opravičil svojo diktaturo vsaj s sposobnostjo, Vi pa hočete vladati diktatorsk"'. a nimate sposobnosti za to. Današnja vlada jc pokazala, da je najbolj nesposobna od vseh dosedanjih Potem jc govori! dr. Behmcn (musl.l Za njegovega govora je prišlo do ostrega spopada med radičevci, zlasti pa dr. Kež-manoni dr. Grgom Ang.ielinovičem, ki jc govori! s skupino radičevcev. Dr Kežman je zaklical radičevcem: »Kaj govorite s tem denunciiantom! Dr. Angjelinovič: To mi pravi italijanski plačanec!« Dr. Kežman: K sreči ne boš več dolgo v parlamentu«. Dr. Angjelinovič: »Prodal si hrvatsko zemljo Italijanom*. Dr. Kežman: »Pljuniti je treba na takega človeka, ki ga je izvolil volilni zakon!« Dr. Angjelinovič: »Tebe ie izvolil Finzi. Povei mi, ali si bil s Finzijein!.; Za dr. Belimcnom je dobi! besedo posl. dr. Pivko ki je začel svoj govor z besedami: »Gospodje, ta zakonski načrt bi bi! boljši, ako bi ime! le en člen... (Milan Grol: »Ki nai bi se glasil: »Ukinja se sedanja vlada!. »... in vsi bi bili s tem zadovoljni«. Dr. Pivko ie potem ugotovil, da se s predloženim zakonskim načrtom vedno bolj dražijo hišni lastniki in najemniki. Opozarjal ie na kratek termin, ki poteče s 1. novembrom 1527 in na fatalnost, da ie rok izselitve vsekakor prekratek ter pade ravno v najslabši letni čas Naiinanj, kar moremo zahtevati je, da se podaljša rok za izselitev do lepših dni. Govornik ie potem kritizira! vlado, ker ne pospešuje stavbnega gibaiiia. N!i storila onega, kar bi mogla iu kar je bila njena dolžnost. Žalostno je, da vlada ne skrbi za uradniška stanovanja. Zlasti se nič ne stori na deželi. Zameril je vladi, da v zakono ni preskrbljeno za uredbo, s katero naj bi Državna hipotekama banka ali Poštna hranilnica poživili stavbno gibanje. Opozarjal ie na vzorno in posnemanja vredno delovanje ljubljanske občine, ki sarna gradi a daje stavbnim zadrugam tudi jamstva, s katerih pomočjo je mogoče dobiti pri denarnih zavodih cenena posojila za zidanje.. Predloženi zakonski načrt, je tak. da mora povsod izzvati upor, kar se najbolje vidi v velikih protestih najemnikov in hišnih posestnikov proti predloženemu zakonu. Novi stanovanj ski zakon je v najožji zvezi z namerami vlade še bolj znižati dragmjske doklade državnim nameščencem. Uradništvo ie silno udarjeno. Viada še do danes ni izplačala razlik uradniških plač. ki iih dolguje že nad dve leti. Ljubljana in Maribor šc vedno nista v prvem draginiskeni razredu, čeprav ao vsa tneroda.ina nios;a poslala v lem pogledu spomenice in zahteve vladnim činiiefie.it ki so se že vsestransko informirali v tem pogledu. Kliub temu se ui v tej pereči zadevi še ničesar storilo. Nadalje imamo so danes kronske upokojence. Zamislite si položaj teh ljudi, ki jih prihodnje leto zaloti kot najemnike. Z mislile si njihov obupu: položaj! (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.) Za govora dr. Pivka ie prišlo zopet J«' novih hrupnih nastopov med radičevci iu dr. Ang.ielinovičem, 1,1 ie zlasti napadel radi-čcvca Pernarja in v svojih izvajanjih alu-diral na ministra Maksimovica. Ob 13.20 je bila seja zaključena iu odrejeno nadaljevanje za popoldne. Popoldanska seja skupščine Popoldanska seja se je načela ob lo. (< lerijc so bil,.- skoro popolnoma prazne iu tudi poslanske klopi so bile slabo zasedene: /lasti so manjkali radikalni poslanci, i: 11 .ie se, da so začeli radikali pasivno resisteiu co. Malo pred glasovanjem pa jih jc le pri j šlo kakih 40 do 50 v dvorano, in so tak * omogočili kvorum. Prvi del seje .ia bil pre eei miren, zato pa je bil drug: del tem hurJ nejši. Zeinljoraduik Dimitrije Vujič in demo« krat Mijovič sta ostro kritizirala ekspozr ministra za socijalno politiko, posebno pa. stanovanjski zakon. Med Mijovieevim govo* rom je vstopil v dvorano ministrski pred • sednik L';:unovič. Ker so nekateri \ eeerniki prinesli ve^t. da bo radik?.l>ka organizacija v Xišu izključila j. Uzunoviča i/ stranke, ga je sprejela opozicija z ironičnimi klici: ■ Ali src že izključeni?« C». I /unovič: «No vem ničesar.« Radieevec dr. BasariOek io brarjil zakonski načrt, ki g:i ie predložila, vlada. Me>l njegovim govorom ie nastal) velik hrup. ko ic dejal, da Radičevo stran* ko denuncirajo. Podpredsednik dr. Subotie je hotel dati zakonski predlog na glasovanje v načelu,-j opozicija pa je temu ugovarjala, češ da jc I prijavljenih še nekaj govornikov. l)r. Suho* j tič je rekel, da l-.i se bili morali govorniki j prijaviti v začetku debate, sedaj na ne mui | re več sprejeti prijav. Dr. Žanie: »Zakaj sa 5 Vam tako žuri? Vlak s Pašičein pride šele : ob desetih!« Podpredsednik: «.še .i- c..>. d.1-i boste kaznovani, g. Žanič!" Zbornica je pri. < sla nato na glasovanje in ie sprejela za. | konski predlog v načelu s 124 proti .>7 gla* j sovotn. j V spccijuiui debati je sam.isiojni demo* i krat Viider obračunaval z gosposko politih ko radičevcev. Imeli ste eno leto v rokah vsa gospodarska ministrstva, sedaj pa vpra* Saj te volilee aH so / Vami zadovoljni. Mi" nister Krajač liferaur programov za vmi ministrstva. On sedi k it moderen alkimist v svojcu kabinetu in ne sprejema nikogar. Ko so ga vprašali, ali ve kaj o kri/i, jo odgovoril: »O kri/i mi ni nič znano. Jaz delujem programe«. Radičevci mnogo govsi. re o Zagrebu in oni so krivi, da v Zagrebu šc vedno ni podružnice Državne hipoteka ne banke. Zagrebške banke dobivajo od države denar po 3 do 4 cdst., pusojujejo g.i pa po 20 do 30 odst. Ako bi bila v Zagre* bu podružnica Državne hipotekarne banke, bi sc dal denar dobiti ceneje. Radičevski poslanci zastopajo interese bankokracije. nei pa naroda. O socijalnem delovanju vladnih strank vemo le, da je prišel radičevski poslanec Trnjar do svoje hiše in da io stranka dobila Prpičevo palačo. Govornik je nadalje polemiziral z ekspozejem ministra za socijalno politiko in jc končal svo« ja izvajanja z izjavo, da so radičevci po« v sod izzvali kao» v državnem in socijuD nem življenju. Posl Vilder.iu ie odgovarjal trgovinski minister dr. Krajač, lernu pa zopet poslanec Viider, nai'. :r je odredil predsednik glasovanje v poediiiosiih. Cl. 1 e. !;il sprejet brez izpremembe. Pri čl. ?. je govoril let poslanec Milan Nikolič. Cleui 3. 4 in 5 sip bil; sprejeli brez izprememb. Pr; čl. 6. jo predlagala vlada dodatek, pri četnem cd-stavku, ki sc glas!: -Aktivni :n upokojea; duhovniki priznanih veroizpovedi ter njihove vdove in sirote.: Pri 9. odstavku i o predlagala vladu dodatek 7. besedami »samoupravne oblast. . ki sc glasi: »uradnik! in nameščenci Okrožnega urada za zavarovanje delavcev ter njegovih okrožnih uradov in ekspozitur.« Čl. 7. in 5. sta bikt sprejeta brez spremembe. Pri čl. 9. je bil sprejet naslednji dodatek: »Lastniki poslopij, ako se ne sporazumejo glede najemnine z najemniki, zaščitenimi s tem zakonom, imajo cd 1. novembra 192ii ao biii sprejeti brez izpremembe. Nato ie* vladna večina izglasovala zakon o podrobnostih definitivno ob burnih" protestih' opozicije. Po ostri poslovniški debati jc "predsednik dr. Subotič prečita! kraljevi ukaz, s katerim se zatvarja izredno zasedanje Narodne skupščine j:i sklicuje za jutri novo redno zasedanje. Deveta konferenca britanskega imperija Včeraj je bila otvorjena konierenca britanskih dominijonov, na kateri je min. predsednik tfaidwin orisai razvoj razmerja med dominijoni in centralno vlado. — Uanes pa poda Chamberlain svoj zunanje-politični ekspoze. London, 19. oktobra. (Io) Dopo dne i meznih vojnih mornaric. Ta problem ob desetih jc bila ob udeležbi vce članov vlade svečano otvorjena deveta konierenca britanskega imperija, ki se bo bavila predvsem s stanjem posameznih dominijonov. s problemi obram- be in komunikacij med mornaric. ic bil že na dnevnem redu Prvi dokaz o sprememban zunan..e politike ie bil vojni kabinet leta 1917. Temu je sledila dclegacija britanskega imperija na mirovni konferenci. Pri zadnjih dveh im- posam^zninii deli imperija in o načinu ožjega sodelovanja v zunanjepolitičnem oziru. Kot prvi oficijeien akt ie poslala konferenca angleški kraljevi dvojici uda-nostno izjavo. Nato jc pozdravii ministrski predsednik Baldvvm ude.esence in se spominjal dveh mož, ki so veliko pripomogli k prejšnjim konferencam, in sicer zadnjega novozelandskega ministrskega predsednika Maseja in prejšnjega ministrskega predsednika lorda Curzona. Trdi se, je nadaljeval Baldv.in, da sc jc malo napravilo od prve kolonijalne konference, ki se je vršila !. lbS7. Od tedaj je preteklo skoraj 40 let in v tem času, ki ne pomenja mnogo v zgodovini velikega naroda, se je mnogo storilo. Y letu 1&S7. ni bilo avstralske države, ne južnoafriške unije, ne irske proste države kakor je danes. Vedno bolj naraščajoči proces osamosvojitve dominijonov in naraščanja narodne samozavesti je povzročil potrebo, da se je moralo vedno revidirati razmerje angleške vlade do drugih delov britanskega imperija. Radi tega so sc morale sklicati številne konference. Anglija je tekom časa povsod raztegnila in zgra-dila svoje oficijelne in neoficijelne narodne organizacije. To delo se razteza i 1 periialnih konferencah se ni samo do- segel sporazum glede načel, ki naj vo-| dijo zunanjo politiko, ampak celo v njenih administrativnih vprašanjih največjega pomena. Ne glede na razne imperijalne kon-i ference so bili zastopani dominijoni na ; najrazličnejših mednarodnih konier>.n-! caii. ki so se vršile po vojni in njih za-; stopniki so igrali važno vlogo. Udeleževali so se tudi -zasedanj Društva narodov. Ker je postala potreba medsebojnega obveščanja vseh važnejših političnih dogodkov vedno bolj potrebna, se ie informativna služba silno razv.la. Sedanji ministrski predsednik Avstralije je zamenjal ta sistem z imenovanjem svojega posebnega zastopnika pri ion-: aonski vladi. V vprašanju obrambe imperija je prišlo tudi do sporazuma. Na-elo neodvisnega brodovja dominijonov sictr še tli bil sprejeto, vendar je angleška admi-rahteta pozdravila sklep indijske viade da ustanovi svojo mornarico. Ravno tako se bodo vršila letos pogajanja o ustanovitvi irske obrambne obrežne mornarice. Tudi v vprašanju komunikacij med posameznimi deli imperija se je mnogo napredovalo, kar so najbolj dokazali zadnji poleti na velike daljave. Konferenca bo trajala štirj do pet od krone, ki veže vse. Razen tega ve- i tednov. Kakor se zatrjuje, bo podal ,'ejo britanski imperij neštevilne socijai-ne, kulturne, verske in jezikovne vezi. h teh izvira vzajemnost naših idej in interesov, ki tvori iz nas eno samo družino. Nikjer ni bol.i potrebno, da se tirede medsebojni odnošaji kakor v vprašanju zunanje politike. Ministrski predsednik se je spominjal nato lorda Greya. ki je v letu 1911. po-dai izčrpno poročilo zastopnikom dominijonov o angleški zunanji politiki. Takrat se je šlo za ustanovitev posa- Chamberlain iutri važen zunaniepolitii ni ekspoze j Pred otvoritvijo konference so se vsi ministrski predsedniki dominijonov čla-; ni londonske vlade in predsednik !z-| vrševalnega sveta irske svobodn" dr-: žave. udeležili svečane službe božje v \vest"-insrerski opatiji, kjer je prestolonaslednik odkril spotremk v svetovni vojni padlim vojakom britanskega imperija Po kongresu francoskih radikalov Zaupnica Herriotu. — Nori predsednik socijalistično - radikalne sirai.ke senator Mau-rice Sarraut. — Levičarska orijentacija radikalov. 14. t. ni. -e je otvoril v Bordeauxu v dvorani gledališča Alhambre ietni kongres radikalne in socijalistično radikalne stranice.,, kakor se glasi uradno ime te največje francoske politične organizacije, ki jo .ie zadnja leta vo lil lvonski žujian. bivši mini-sirs';i predse';:iik i;: sedanj minister Edvard iicrric-t in h kateri -c med dragimi prištevajo še sledeči znani fn ncoski politiki: v'ai:laux. Cazals. senator M a urice Sarraut, Franklin - Bouillon, bivši Herriotovi mini-s:ii Daladier, Dumesnil in sedanji Poincare-j-.-vi ministri Albert Sarraut (brat senatorja iauricea Sarrauta). Leon Perrier, (Jueiile itd. Kakor vsako leto tako je tudi letošnji občni zbor francoskih radikalov izzval vse-t-Tilošno zanimanje in so z njim pečajo politični listi vseh strank in vseh nijans. Ta pozornost je to pol teci večja, ker je bil od sklepa bordeauxske konlerence največje francoske stranke odvissn nadaljni obstoj Pcincarejeve vlade narodne sprave in rešitve franka. Če bi kongres izreke! nezaupnici) predsedniku stranke Herriotu in njegovim trem tovarišem, ki socelujejo v Poifoea-rejevem kabinetu, oziroma jih pozval k iz-r-iepu iz vlade, ne bi iudi ramemu Poincare-iu rcecstaialo nič drugega, kakor da izvaja kon-ekvence in poda ostavko. Zakaj z od-;adem najštevilnejše skupine v poslanski zbornici ia senatu bi nast:-la v Franciji p&-nolnoma nova pari;: men tarna situacija. Poincare ne bi iniji več tiste zanesljive, močne večine, ki mu je potrebna za nadaljno izvedbo sanacijskega načrta. Francoska radikal;:-: franka se nahaja že i ;.lj časa v težki notranji krizi. Pri volitvah ]!. maja 1924 so radikali zmagali samo .s po-tr.očio internacijonainih socijalistov. s katerimi" so sklenili volila; blclc, takozv. levičarski kartel. Zamislili pa so si to zvezo kot trajno in pričakovali in upali, da jim bodo sledili socijaiisti tudi v vlado. Toda zaman jim ie ponujal Herriot in pozneje Painleve sodelovanje pri upravi francoske republike. Največ, kar mogla doseči, je bila tako-"menovar.a politika podpore, .ia so namreč socijaiisti s svojimi glasovi vzdrževali čisto radikalne kabin.-'« . Nikdar pa niso marali prevzeli soodgovornosti za vodstvo državnih •tosIov. Socijaiisti so pač imeli \se drugačne vamene z levičarskim karieknn nego njihovi malomeščanski zavezniki radikali in -republikanski socijaiisti . Že na kongresu v Orenoblu so čisto o-'krito povedali, da hočejo zaveznišh;. izrabili v rijatelja> gosp. Leona Biuma Ne da bi pre-\ „• ii trohico odgovornosti, so socijaiisti de-jmrta limumlii ili v Franciji. Kadarkoli so radikali hoteli pokrzaii lasino voljo, so se jim socijaiisti skujali in /dpovsdali liube-:»n. Ta odvisnost. to strankarsko vazalstvo je sčasoma ;e!o presedati enemu delu radikalov. ki so uvideli, da hočejo rdeči speljati njihovo stranko popolnoma v socijalistične vode in ji odvzeti volilsko klijentelo. V la.trošk.ni vprašanju, v vprašanju sanacije i .na r.e je desno krilo radikalov nprlo socialističnemu jerobstvu in podpiralo Brian-<]-. i : C ::!lan>:a v družbi s pripadniki bivšega MiUerandovega .nacionalnega bloka-. T. -vo krilo pa je o*alo zvesto gosp. Leonu Blumu. Tako smo m;sec? iu mesece opazovali čuden prizor, da se je strank?, ki ima eu strniikin program, en statut ia enega predsednika, nahajala v parlamentu v dveh r.as; rotnih. sovražnih taborih. Kriza v .-radikalni iu socijalistično - radikalni stranki* je dospela do vrhunca in zunanjo skupnost stranke so vzdržev; le zgolj formalnosti in — bojazen za volilno klijentelo. Gosp. Herriot som je do nedavna ostal zvest svojim prijateljem v sc.cijalističnem taboru in je mirno zaužil vse grenke pilule. ki so mu jih servirali. Na lanskem kongresu v Niči je porazil unomegj Caillauxa in dal izglasovati resolucijo, ki obnavlja zvezo s socialisti Z nepričakovanim izpadom kot predsednik poslanske zbornice je vrgel Briand Caillauxov kabinet in sam sestavil vlado. Toda socijaiisti tudi zdaj niso hoteli slediti njegovim prošnjam in prevzeti soodgovornost v vladi. Herriol je bil zrušen in lia krmilo je prišel Poincare. Tedaj se je izvrši' v Herriotu velikanski preobrat, ki je začudil vso francosko po'i lično javnost, čeprav je ž njim lvonski župan manifestiral svoj globoki patrijotizem. Herriot je na lasino odgovornost vstopil v nacijonalno vlado tistega Poincareja, ka*eremu je dotlej očital vse nesreče Francije in ga pobijal od zasedbe Porurja pa do letošnjega poletja. 1'oincarejeva vlada nacijonalne sprave je že dosedaj dosegla mnogo pozitivnih uspehov. Najvidnejši znak njenega dela je zboljšanje franka, saj je spravila funt šterling od 240 aa 168 frankov. Ta uspeh ue bi bil mogoč, če ne bi Herriot in njesrovi iriie strankarski iuvariši izvršili svoje patrijotične dolžnosti. Herriotov prelom s preteklostjo pa ni bil sprejet v radikalnih vrstah z enodušnim odobravanjem. Kritikov je bilo mnogo in kri like so bile os!re. Niso bili s*imo socijaiisti. k: so Herriotu narovedali boj. temveč so ■■ -tati proti nemu nekateri lastni pristaši, ki se niso hoteli oprostiti soeijalistieriega i objema. Izkazalo se ie. da la struja celo pre-| vladuje v radikalni in socijalistično radikalni stranki . Herriot je demisiioniral od i redsedsiva stranke in na konsrresu v Bor-ccar.xu se ie moral \ dolgem govoru zago- varjati. zakaj je vstopil v Poincarejevo vlado. .Mnogi so pričakovali, da bo letošnji kongres radikalov u.-odepolu za stranko in da je razkol neizociben. Ti pesimisti so danes razočarani Niso računali z znanim dejstvom, .ia so francoski radikali mojstri v sestavi dvoumnih resolucij, ki zadovoljujejo popol nema nasprotna nazirinja, in da prevlada-,; jo v radikalni stranki v | ivi vrsti oziri ua volilsko klijentelo. Kongres v Bourdeausu je to dejstvo v ]x>lnem obsegu potrdil. Her-liotu je bila izglasovana zaupnica. On in njegovi tovariši bodo smeli še nadalje ostali v Poincarejeveiii kabinetu čeprav jim tega sprejeta resolucija niti z eno besedico Tie dovoljuje izrecno. Toda že zaupnica zadostuje. Na drugi strani pa se je stranka izrekla z ogromno večino za obnovo levičarskega kartela. za zvezo s socijaiisti in obtožuje za vso finančno nesrečo Francije bivši nacijonalni blok c. Poincareja. To je vsekakor kričeče protislovje. Vendar je to le zu nanji videz. Bordeauxške sklepe je treba bržkone tolmačiti tako. da bodo radikali nekaj časa še ostali v vladi, dokler ta ne izvede sanaere franka, nato ra se bodo zopet približali s^Hnlistom. da se pripravijo na volitve 1. 19C8. Tudi enotnost stranke se je v zadnjem trenutku rešila s kompromisno izvolitvijo senatorja Mauricea Sarrauta za predsednika. Sarraut uživa velik ugled v celi francoski javnosti in ie danes edini v stanu držati skupaj levi in desni tabor radikalov. Potemtakem bi se koasrres v Bor-deau*u izteke! usodno za stranko. Edina senca, ki moti dobro r-zpoloženje. je izslop Franklina Bouiliona. ki ie zaMeval jasne sklepe in prelom s socijaiisti. Ker tega ni dosegel, je izstopil iz stranke Franklin-Bouillon ie močna osebnost :n ima krepko skupino pristašev. Velik ;'e njegov vpliv zlasti v parlamentu. Njegov izston je zatecrnde! svarilno znamenje pred prevelikim ortimiz-mem in dokaz, da ie kongres v Bordeauvu s?mo začasno in rovršno rp5-'t notranjo krizo v največji francoski stranki. Mussolini, nettunske konvencije in razžaljeno Radi-čevo veličanstvo Urednik beograjskega «Vremena», glasila našega zunanjega ministrstva, g. Stanislav Krakov je' bi! v Rimu sprejet od g. Mussolinija, ki mu je dal za njegov list nekatere izjave. Ves vzlii-čen poroča g. Krakov, kako lepo ga ie il Duce sprejel, kako ljubeznivo je z njim razgovarjal. popisuje kako ne-izbrisljivo se mu je vtisnilo v dušo rim-ljansko lice g. Mussolinija — skratka g. Krakov je videti, kakor se pravi, ves iz sebe Glavna vsebina intervjuva se tiče. kakor je razumljivo, nettunskih konvencij in to je bil pa: tudi namen obiska zastopnika N nčičevtga lista pri šefu italijanske vlade. G Mussolini smatra, da so nettunske konvecije ena-ko koristne, politično in ekonomsko, obema državama. On spre:ema na znanje izjavo g. Krakova. da pr'deio te konvencije čez neka? dni pred Narodno skupšiino. ki jih bo ratifeirala in indirekfno obžaluje, da se to ni že preje zgodilo, češ z zakasnjenjem rati-iikacije so se tudi zakasnili drugi sporazumi in kadar se razčisti teren /. ratifikacijo nettunskih bodi mogli pričeti tudi razgovori o tem. kako bi sc mogli odnošaji med Italijo in jugusla-vijo še poiačiti. <:V pričakovanju ratifi-1 kacije se moje prijateljsko zadržanje napram Jugoslaviji ni niti najmanj spremenilo. Vse to so sotovo «migi s kolom®, ki jih g. Krakov servira jugoslovenski javnosti, katera ne deli -lavdu-šer.ja g. Mussolinija za nettunske oo- dbe. Ostale izjave g. Mussolinija Jugoslavijo® . . . 1. povsem neumljivih razlogov ie žurnalist čni eksponent g. Nin.iča. ki je danes baš iz ozira na nettunske konvencije najvnetejši zaščitnik g Radiča (brez katerega pomoči so izgl-.di na ratifikacijo konvencij jako siaui) d >dal nekoliko omaluvažujočih stavkov o pomenu in delovanju g. Radiča Z nasmehom vprašuje g. Mussolini. kaj dela g Radič in ironično spominja njegovo najnovejšo zagrebško aiero. \ praMi-je, koga on predstavlja in dostavlja da nj več tako močan, kakor je bil. Kakšen je pravzaprav njegov program? .n gospod Krakov je prav odkritosrčen: Pripoveduje g. Mussoluiiju. da je Kadič po svojem običaju sigurno zopet l neko stvarjo nezadovoljen, pojasnjuje, kako je njegov ugled med hrvatskim ljudstvom padel, pod-rtava, da Radič izven Hrvatske nLesar ne pomeni, ponavlja staro resnico da nikuo ne ve. kakšen program ima Rad.č. ker jih je že toliko imel. Pred dvemi. tremi leti je bil jako bnzu komunistom, sedaj je mnogo evolucijoniral na desno. — Mussolini se je pri teh raz.a^aii jiamo smehljal, kar g. Krakov izrecno ponovno povdarja — \ oJvidno po-a^enje g. Radiča. ln g Radič se ;e tudi čutil To je najhujše, kadar človek izgubi vsak po- nos. Kadar izustiš ime svoje domovine, moraš liaziti kaj govoriš in posetino kaj govoriš o ljudeh v svoji domovini, jaz sem za Krakova «neki Kadič»! bka.i-dai; Ponavljam, da di ga dal usireiiti za ta intervjuv!» To je res govoril istj Radič, katerega evrojjSKe denuncijacije o Jugoslaviji in njenih možeh so se v svežem spominu! Seveda mu g. Krakov ne ostaje dolžan. V posebni izjavi v «Poiitiki» obračunava z gospodom predsednikom, da kar iskre letijo. G. Radič je v svoji me-gaiomaniji izgubil sirnse! za zna.aj po-edinin izrazov o njegovi osebi m si prisvaja prerogative krone On svojo osebo identificira z državo, loda on naj nikogar ne uči. kako se čuva p nos domovine in vodi ra^un o ug edu države. Ni treba niti spominjati na njegove govore, na njegova potovanja po Londonu. Dunaju. Moskvi, treoa je navesti samo njegovo zadnjo afero na zagrebškem kolodvoru, da se vidi. kako ia gospod vodi računa o ponosu in ugledu države. G. Krakov opozarja g. RaJ.ča. 'naj ga ne izziva, temveč naj se raje spomni dokumentov o svojih veieizdat-niških načrtih. V ostalem izjavlja go-3a d Kra co\ da Rad ča ne bo toz l. ker je uverjen da bi ta gospod svoje izjave pred sodiščem po svojem običaju itak demantira! in je torej škoda za čas in trud napisati tožbo . . . Foiititneoe.ezKe Pet junaških let Klerikalni generali so vedno Silno junaški, kadar gre za junaštvo na rovaš drugih. Med svetovno vojno so gospodje še prostovoljne sirelce spravljali v vojno ter ;ih navduševali za zmago nemškega orožja: saj so sami ostali lepo doma na varnem. Krščanska in človeška ljubezen ;e pri njih vedno zvezana z junaštvom, ako plača kdo drugi. Tako se včerajšnji -Slovenec-- trka na prša, češ. da sedaj poteka 5 letni jubilej slavne klerikalne politike. Pet let neprestano stojimo v ognju; pet dolgih, težkih let na katera gleda Slovenska ljudska stranka z največjim ponosom, teh pet let svetle naše zgodovine, pet junaških let« Zares groza vseh grozot, kaj vse so pretrpeli klerikalni kolovodje zadnjih 5 let. Ko-i:ko muk in zno.inih ur so pretrpeli žc samo poslanci SLS! Res. največja muka na svetu mora biti to, da vzdržiš brez plodovitega dela. in uspeha leta in leta. In če prinese 5 junašk h let še ministrske stolčke, potem ie pač jasno, da je »SLS vzrasia iz naroda« ier »radi naroda pustila vse druge zadeve ob strani« in bojevala ogromen bo?. Bilo :e zares veliko grmenja, a skoraj niti kapljice dežja Za ljudstvo prihaja blagoslov od zgoraj, za kolovodie pa od spodaj. Kako radičevci iz Pašiča norce brijejo Včeraj se ie Pašic vozil skozi Zagreb tn evo na kolodvoru z Radiča ? gg Mačkom .n Krnjevičem, da pozdravi na svoji zemlji .akorekoč zavezniškega državnika, odnosno da st prepriča aH je »starac« res £e tako živ, kakor pišejo listi. »Naša je rado?- dužnost«. je rekel Radič, -da Vas vidimo i pozdravimo sretna i zdrava ioš d"go.« In je s tihim apelom na višjo instanco dodal A kako dug i, t. (na žalost, ne?) nije do nas. več to Svivišnji odred-juje.« *Pa jeste, ovaj Bog odredjuje= (a ue Vase želje, kaj ne?) se 'je odrezal Pašič Večerni radiče.ski list je takoi poskrbel. di Pašiča prikaže ko' duševno popolnoma že zgubljenega človeka in poroča, da je stari Baia odgovori' na pozdrav radikalski delegatov sledeče R.idujem sc, da ste zajedno i držim kad se počelo ra-diti da se radi i da po moriu in ga mera jo odpraviti v notranjost Kitajske sanghaj je ogromno trgovinsko mesto irr šteje približno poldrugi milijon duš Od teh u kakih 20 000 Evropejcev ali Američanov, med njim; 7000 Angležev, ki imajo tudi ve» lik arzena! Zato ]e razumljivo, da se hcee; io rdeče čete 7. juga polastiti tega tako važnega mesta, ker imajo potem važen ključ v rokah Na pomoč ie že odšlo več vojnih ladij pi-ori šanghaju Že se opažajo prve kolone beguncev iz pokra line Jangtse. ki iščejo v mestu pribežališča Ustanovil se je zbor prostovoljcev, ki naj bi pomaga! braniti mesto pred zmagovitim sovražnikom Po nadalniih vesteh su se že spopadle čete guvernerja Suna in generala Hsičaa, čU gar čete, ki iih imenuieio čekianške. so za= vzele Tsunking. majhno mestece na zana« du. oddal-eno le 22 mili (kakih 35 kilome* trov) od Šanghaja Emisarii kanronske ar= niade -o po ovinkih že pr.šli v Šanghai in so ncščvva!'' di:ake. da so upr;zorili c! mon. s-raeiie nroti tujcem, ki so iih pa oMasfva kmalu udušila FI:-d: so boji vzdolž teke Jangtse Kanton« ske čete so začele s n--škam" streljati na angkško tnpn:"arko «Bee». ki ie plula 00 Sinčki in globoki rek:, vendar n;ro na ladji nikogar nadele Isto -e ic zg-d 'o tudi z amer:šk:m narn:'--om «Ip-ngom» T- di tu so se mora]; nanada'ci h;tro umakniti, ko mu ie nr-šla na Domoč amerišt-a topničarka Boii se na vse' črti nadaliujeio v smeri nroti sev -ru in v/hodu Vnrasanie ie. ali in kako d-">'oo se br-do npii-ali bran;lc; ^ang-ha, '3 7rr-aoov'<-:m č»*arn 7 'rgn Šm-^ai. 19 r-k'r+.'a s Po v-st h iz ta« l-n-a g-nc-^'r-ga g-vemor j? eanghaia je bi v nedelio umorjen vod'a kintonske vojske. jedn^ Izvinite me, nišam m.oliu, da če vas biti toliko pa se nišam ui spremao, da govorim Ali drago mi je 1 ovaj ra-dujem se. Ja ovaj, d r ž i rr:, ja sam u m.juV sti vjerovao u špo.-ofcnosi naše- nar.'Ja 1 nadoknaditi čem znate ovaj. š:o je on izgubio Sada štogod se radi. radi se za dobro naroda Večina je kod na; za ro, a ovaj .z.iate, staleza nema Ovaj 1111 vim. svi ravnopravni demokratski narod i ravno-pravni tako. da nema n onaj oslobodje.n i da nadoknadi mo gubitke Mol;m vas ovaj, da me oslr.bndite. da ne govorim, jer z:.a-te malo sam nazebao i da budete uv i ceni, da sam bio za vrijeme Austrije (■;. Pašič se smije. a smiju se ostali), da sam bio za vriiem" Aus'rue i nnda su me malo ^metali, ia «e radujem i drž'm ona-n- da taj napredak i usavršavanje. rad.iva i tako dalie ovaj (Opazilo se da je g. Paš?č bio malo izmoren od puta, pa su se čuli glasoviy »Dosta ie g predsiedniče-.) Hvala vam.« Nova ofenziva dalmatinskih radikalov oroti Radiču Splitski radikalski organ Država- vnovič obravnava :ia uvodnem mestu sodelovanje NRS z Radirem in znova povdarja, da ie daimatinski-n radikalom koalicije z Radičem dovoli N'RS mora Radča vrcč: ob tla. izključiti ga iz pHitičnega delovanja in ga smatrati samo kot balast, ki Je no prirodnem zakonu nezdružljiv z njenim organizmom. O J pnčetka naše države :n dokler ga ostrina zakona 11; pritisnila r.n zid. ie Rad:č deloval samo na s'-'V;e;]ju in rušenju države Tn počenja tudi danes pnd novimi ob!;kami. pod novimi parolami in novimi metodimi. ki so še opasiieiše, kakor svoiečasno, 1ijr so prikrite z 'až-njivo masko priznanja obstoječega državnega reda Stjepan R-idič ie doi.eral Po-stopnjema, a sigurno je namreč rušil tudi -ani sebe OnemogočT se je kot minister. Trezne.iši in bnliši njegovi oristaši so ga zapustili Deiinitivno je Radič v državi i;i irven nje zaslovel kot neuravnotežen, ot'-iesten, brbljav. opase-.i a istočasno tudi smešen človek Postal je neke vrste ludi-britim mundi. V državi ni več stranke :i državnika, ki bi hotel in moče' delovati z Radičem In tudi ni več rad:kala. ki čuti, presoja in diha čisti duh liubezni in uda-nosti do domovine in stranke, a da ne bi pri tem občutil ogabnosti. nenaravnost', nemoralnost- in nemožnosti. da bi Narodna radikalna stranka še nadalje imela karkoli skuonega s Stjenanoin Radičem - Dr/- •. . zaključuje: R3d;ka!ska vojska vzv\a enodušno in gromko- Dovoli ie' Dovolj ie s Stiepanom Radičem! — To v«e >e bilo naoisano t:;; pred zadnjo - rešit-viio,- krize. Medtem so se or> dvmatinskT raL':ka1i morali prepričati da rndikalskim g'avam v Reogradu Rad'ča še ni dovoli I~bnga ■-a-dikalska vnjeka« Kai bo vzklikala seda'? Nova Seiolova vlada Dunaj, 19. oktobra, a. Vodstvo kršean« sko^socijalne stranke jc danes dopoldne na= prosilo bivšega kancelarja dr Seipla. naj prevzame sestavo novega kabineta. Dr. ScU pel je spreje! to ponudbo ter nominiral za prosvetnega ministra bivšega min. Schmitza, za finančnega ministra pa bivšega ministra dr. Kienbdcka. Sicer sc sestava kabineta nebo izpremenila. Poincare bo zahteval zaupnico Pariz, 19. oktobra, sd «Echo de Pariš« po« roča, da bo ministrski predsednik Poincare sporazumno s celim kabirfetom stavil vpra« šanje zaupanja ter bo zahteval prioriteto za razpravo o proračunu, ki mora biti izglaso« van pred novim letom V7 proračunu se je doseglo popolno ravnotežje. Sredstva, ki so na razpolago zakladnemu uradu, so do«-cela zadostna. Moskovska internacijona-a in andeški mdari? Ogromen primanjkljaj premogovne produkcije v petih mesecih stavke. London. 19 oktobra sd Ka.-;o: zvv ..Da:« ly E.\press», je Moskva, da ne bi ogražaia Krasinove misije, sporočila angleški rudar« ski zvezi, da ne sme več računati na večje podpore. Do konca septembra je znašal uvoz pre« moga na Angleško 10,800000 ton v prime« ri s 3,400.000 v istem razdobju lanskega le« ta V istem času je znaša! izvoz 1.5.K3 000 ton. lani pa 20 milijonov V prvih petih me« sccih stavke znaša torej primanjk!'ai v pro« dukciji premoga, v kolikor prihaia v poštev pri trgovinski in plačilni bilanci. 29.4O0.'J"0 ton Krasinova Dogajanja v Londonu Lcndcn. 19 oktobra d Po razgovoru z zunanjim ministrom Chamberlatncm je za« čel predstavnik sovjetske Rusije Kra-in po« gajanja z vcLfinanco glede naiet :a po o« lila Čim dnvedejo ta pogajanja do konkret« nega uspeha, se nadaliuieio razgovor- v zu« nanjem ministrstvu, da se s politično po-a v« navo ustvarijo potrebni p-goj- za izv ribo naje-ia posojila Glavn: pogodi an«'cške vlade za dovoljen e ruskega posoiila so. da sc sovetska viada iziav- pripravli.no. da se porab posoiilo Ic v Angbii n za na« mene. ki j'h odobri London Kra ;n k- dal razt!m,-ti. da b- nirgova vlada orisala t-d na predvojne do'govc ako h- Angl"'ia zn;« žala dolg n ako hi se posrečilo namerava no najetje novrga po^oi-Ia Od^oditev oodnisa *rš'co it?'; ians^e ^«fov'ns''e -«orfo',Se -itene. 19 oktobra k Podrs grš':o=ital:« an ke trgov nske pog-db:. ki bi se mora! zvrširi jutri, je b:I ndg d:n ker ie Italija v zadn c-m trenotk i stavila zah*eve. ki jih grška vlada označuje za nesprejemljive Zadnja pot Andreja Senekoviča Bil ie včeraj lep, nekoliko hladen jesenski popoldan, ko smo položili k večnemu počitku vladnega svetnika in prvomestni-ka CMD Andreja Senekoviča. Narod je dostojno počastil njegov spomin in pokojnika v velikem številu spremil na njegovi zadnji poti. Pred hišo pokojnika v Janežičevi ulici so sc proti pol 16. zbirale velike množice častilcev njegovega dttha in njegovega dela sploh. Cerkveni ceremonijel je opravil ob asistenc; dveh duhovnikov šentjakobski župnik g. Barle. Preden jc kreni! sprevod svojo pot, je stopil med krsto in mno žico prijatelj pokojnika, blagajnik CMD, notar Hudovernlk, ki je med splošno tišino izprcgovoril kratko ganljivo poslovilo, poveličujoč ljubeznivi značaj, nesebičnost in veliko idealno narodno delo pokojnega prvomestnika CMD. ter zaključujoč: »Mi, ki smo izgubili s Teboj svojega vodnika, Ti danes slovesno obljubimo, da bomo nadaljevali Tvoje delo, dokler ne posije solnce naše narodne svobode na vse naše pokrajine. Ne, ne, ne, Ti Andrej Senekovič, nisi umrl, Ti boš večno živel v naših srcih, v naših dušah in v srcu Te bomo nosili do zadnjega, zadnjega dne. Tvoja vei-na četa Te spremlja na Tvojem zadnjem potu. Težko nam je slovo od Tebe. Počivaj v miru. Ti zlati naš predsednik, Ti zla-tvi nepozabni prijatelj moj. Naj Ti bo lahka žemljica domača!« Po tem govoru g. notarja Hudovernika, ki ie naprav.il na vse prisotne silno globok utis, je zapel pevski zbor Glasbene Matice pod osebnim vodstvom g. Hubada žalostin-ko »Vigred« nakar se je pričel pogrebni sprevod pomikati izpred hiše. Spredaj je šel voz s številnimi venci sorodnikov in pokojnikovih prijateljev, med katerimi ic omeniti posebno lep venec CMD, mestne občine in velikega župana dr. Baltiča. V povorki so korakali za žalujočo soprogo ln .u«)ožjimi sorodniki vsi odborniki CMD, zastopniki raznih kulturnih in humanitarnih društev, oficirski zbor, mons. Tomo Zupan, župnik Vrhovnik, veliki župan dr. Baltič, komisar mestne občine dr. Mencinger, prosvetni šet dr. Lončar, fin. delegat dr. Šavnik, predsednik deželnega sodišča dr. Bab-:;ik, zastopniki procesorskega zbora, zastopniki odvetniške zbornice z dr. Majaro-r.om na čelu, številni bivši učenci pokojnika, gojenke šentjakobske šole. oddelek vojaštva. Sprevod ni krenil, kakor se ie pričakovalo, skozi mesto, marveč je šel za Gradom, po Zrinjsko-Frankopanski cesti, skozi Streiiško ulico in dalje po Poljanski cesti skozi Skorjo ulico in na Kettc-Murno-vo ccsto. Pri kapelici se je sprevod ustavi! in pevci Glasbene Matice so zapeli ža-Ir.stinko Blagor mu«. Na pokopališču je oddelek vojakov oddat častno salvo. Nad Ljubljano in polje jc legal prvi mrak, ko jc zemlja sprejela, kar ie njenega. govorico, kakor je to doslej, ter n. pr. predlaga, da je treba besede z ds in dš pisati kakor se izgovarjajo: pretsednik, beo-gratskj itd. Nadalje naj bi se po dr. Beliču t in d škartirala pred črko c: dodacl (mesto dodatci), suci (mesto sudci). Obenem pa zahteva dr. Belič, da se črka h piše tudi tam, kjer se doslej ni pisala: až-daha, kihati (mesto aždaja, kiiati). Itd. Itd. Dr. Belič se razprave ni udeležil. Bila pa je polna šaljivih interrnezzov, a glavni »vic« je bil v tem, da niti zastopnik dr. Beliča ni napisal tožbe v pravopisu svojega klijenta. Sodba se razglasi v četrtek. Dr. Janko Šlebinger, ki jc včeraj praznoval petdesetletnico rojstva. Mladinske Umske predstave ZKD v Ljubljani Črkarska pravda pred beograjskim sodiščem V Beogradu imajo še vse bolj »serdite novočerkarje«, kakor jih naš Prešeren žigosa v svojem pekočem sonetu o kaši. Pred beograjskim mestnim sodiščem se je v ponedeljek vršila tako zanimiva pravda, da prinašajo novine o njej celostranska poročila. Vseučiliški profesor dr. Belič toži duhovnika in bivšega profesorja Miloša Andjei-koviča zaradi žalitev in klevet, ki jih je slednji zagreši' v svoji knjižici o novem srbsko-hrvatskem prevopisu. Knjižica je v celoti polemično naperjena proti dr. Beliču in njegovim novim pravopisnim pravilom, s katerimi hoče stari filolog navezati rov: pravopis še bolj na fonetiko in ljudsko Zveza kulturnih društev v Ljubljani namerava prirediti v tekoči sezoni več poučnih filmskih predstav. Pri teh predstavah, ki so namenjene v prvi vrsti dijaštvu in šolski mladini, se bodo predvajali izključno potopisni, naravoslovni in zdravstveni filmi, obenem se bodo vršila pri tej priliki tudi razna' poučna predavanja. Prva taka mladinska prireditev se vrši v nedeljo dne 24. t. m. v prostorih Kina i Matice. Vršita se dve kino-predstavi, pri | katerih se bo predvajal lep nazoren film iz' življenja čebele, film o lovu na krokodile, o lovu bisernic m končno zdravstveni iilm o pravilnem načinu življenja pt> predpisih higijene. Vsi ti filmi so zelc. poučni ter jih šolski mladini in dijaštvu toplo priporočamo Ker skuša ZKD s temi prireditvami podpirati delovanje šole in k.iristiti mladim, ■naprošamo tudi vsa ravnateljstva sredn.iin, meščanskih in osnovnih šol. da to našo akcijo čim bolj podpirajo ter mladini priporočajo obisk takih prireditev Poziv m manever ljubavi na katerega rrorajo nriti vsi vojni obve- zai ci moški in ženske. Kapetan HAio q ■ Ženska lepotica Lucy Ooraine znana iz veleMma »Sodoma in Gomora'' ■ 0 in znani lepi W. Ob 15. Nedelja, 24.: «Pogumni krojaček«. Ob 20. Mariborsko gledališče. Sreda, 20.: Zaprto. Četrtek, 21.: «MoraIa». B. Nocojšnji «Tamihausei> v ljubljanski operi. Danes, v sredo zvečer se poje v ljubljanski operi Wagnerjeva opera «Tannhiiu-ser» z.gospo Thierrv - Kavčnikovo, go. Ža-ludovo ter gg. Betettom. Holodkom in Knitt-Iom v glavnih ulogah. Preds'ava se vrši za red C. Odličen gost v naši operi. V četrtek, dne 11. t. m. gostuje v ljubljanski operi hrvatski tenorist gosp. Pavel Vlaho\ič, ki je nastopal dosedaj pod imenom Marijon v Berlinu in v Draždanah z največjimi uspehi. Trenutno se nahaja v domovini ter gestuje v Zagrebu in Beogradu, kjer se silno trudijo, da bi ga stalno pridobili za beograjsko pozornico. Odlični pevec gostuje v Ljubljani v Leoncaval-lovi operi cGlumači>. Predstava bo za abo-nente reda A. cDrugi breg». drama češkega pisatelja Hilberta se ponovi nocoj ob S. v ljubljanski drami za naročnike reda D. Violinski Tirtuoz Saša Popov, profesor na konserva'oriju v Sofiji, je koncertiral že iani v Ljubljani. Za jietkov koncert v Ljubljani ei je izbral bogat program, ki sestoji deloma iz klasičnih in modernih točk. Najznamenitejša koncertna točka je Gregorijan-ski koncert za gosli in klavir slovečega italijanskega skladatelja Respighija. Na klavirju spremlja umetnika pianist gosp. Fred Grone, ki nastopi tudi z dvema samostoj- nima klavirskima točkama Koncert se vrši v dramskem gledališču. Predprodaja vstopnic pri operni blagajni. Veseloigra «Danes bomo tiči» na mariborskem odru. Ko' prvo ljudsko igro s petjem in godbo priredi mariborsko gledališče Nestrovevo velezabavno komedijo vDanes bomo ličis. Ta igra je iinela pred pr.r leti v Ljubljani radi svojega izvrstnega humorja kar največji uspeh, na nemških odrih pa spada v sodobni režiji med prave cšlagerje>, in polni hiše bolj kot moderne operete. Istega avtorja cLumpacij vagabinKb je tudi v Mariboru užival največjo priljubljenost in je verjetno, da čaka «Tiče- v moderni režiji gosp. Kovica isti uspeh. Plesni večer hellerausko laxenburške-ga ansambla pod vodstvom plesalke Valerije Kratine se vrši 27. oktobra v mariborskem gledališču. Kritike mnogobrojnih mest, kjer je nastopala skupina, zelo hvalijo izvrstno telesno kuPuro skupine, veliko muzikalno-ritmično vzgojo, dovršeno znanje, krasne iu originalne skupine mladih lepih teles, njih gracijo in plemenite lorme. Obeta se torej prekrasen umetniški večer. Priporočamo Dravočasno rezerviranje prostorov. «Pogumni I r >iafek> pri Sentjakobčanih. V soboto, dne 23. t. m. zvečer ob 20. in v nedeljo, dne 24. t. ni. popoldne ob 15. ter zvečer ob 20. uprizore Šentjakobčani Drinkler-jevo štiridejansko pravljico g petjem oPo-gumni kroiaček». Pravljica se vrši daleč za ''evetimi gorami, kjer vlada mogočni kralj Slcbodan ... — Predprodaja vstopnic v kavami Zalaznik na Starem trgu. Ljubljanska drama Gals-ivorlliv: Joj. v Življenje je zelo, špasno. In moški in ženske so špasni . . . Vsi smo enaki, vsi smo votli . . . Vse preradi pozabimo, kakšni smo bili mladi . . . Vedno je eden, ki ženska zanj stori vse ... Če je zakon pogre-šen, mora biti strašen, in mož in žena naj bosta zopet svobodna . . . Mati in hči — vsaka mora iti svojo pot. Mati se ne more postaviti tja, kjer je hči, in hči ne, kjer stoji mati. Med njima je drevo življenja^ . . . Citiram iz prevoda, ker to hoče povedati Galsworthy s komedijo cJovr.. Njena 3Sletna ma'i G\vtii namreč ne mara moža in živi ločeno; a ima razmerje z Leverjem, epre-<-ej fest fantom-> (citiram!), vitkim, jeklenim človekom že meliranih las, zastopnikom pasivnega zlatega rudnika. G\vyn ima 171etno hčer Joy, ki je ljubosumna na Leverja ia hoče imeti mater vso zase. G\vyn pa se odloči za Leverja in pusti hčer, ki k sreči ljubi '20letnega akademika Dicka ter ima dobrega strica in teto. To je vse. Resnično nič posebnega. Na srečo ima izvrstno napisana komedija celo vrsto živo podanih značajev. Stric Hope, vpokojeni polkovnik, je komičen dobričina, ki dela in misli le po uktzih svoje skope žene ter vedno izpreminja s^ oje nazore. Igra ga gosp. L e v a r z mnogimi detajli prav dobro ter vzbuja s svojo zdravo karal;tem i komiko uinogo smeha. Miss Beech. stara vzgojiteljica pri Ilopeovih, je plemenita ženska, ki ljubi vse stvari in bitja, celo črve, vse razume iu vse odpušča. Igra io znamenito ga. M e d v e d o v a, ki karakterizira take stari kavo dobre dame vselej odlično. Mrs. Gwyn, Hopeova življenja željna nečakinja, ie ga. N a b 1 o c k a, Jov, njena hči, pa ga. š a r i č e v a, dvoje zanimivih ženskih tipov, igranih s sijajno realisiiko. Končno je tu še zagonetni Lever, ki ga daje takist« zagonetno g. R o g o z. Ostali — z izjemo gosp. Jana, ki prav sveže in iskreno predstavlja ljubimca akademika Dicka — so neznatne epizodne uloge; ga. M a r i j a V e r a, ga. Vera B a 1 a t k o v a, gdč. Gorju p o-v a in gosp. G r e g o r i n jih predstavljajo prav zadovoljivo. Igra bo zanimala zlasti po kreacijah Šs-ričeve, Nablocke in Levarja, ki so pomogli predstavi do zunanjega uspeha. Inscenacija gosp. Puglja je prav dobra in okusna. Fr. G. Koncertna turneja Zlatka Ralokoviča po Vojvodini. Zlatko Balokovič je koncertiral zadnje dni v Subotici in v Vel. Bečkereku z naravnost velikanskim uspehom. Jjegova koncertna turneja se nadaljuje. Goslač obišče po vrsti: Vinkovce, Vukovar, Djakovo, Osijek, Brod na Savi, Somber, Bjelovar, Koprivnico, Varaždin. Dne 25. t. m. nastopi v Mariboru, dan pozneje v Celju, 28. oktobra pa v Ljubljani; potem še v Karlovcu, Ogu-iinu, na Sušaku in v Splitu. Iz Splita se vrne v Zagreb, kjer bo igral na cerkvenem koncertu, katerega vstopnina pojde v človekoljubne svrhe. / Domače vesti * Razprodaja slik Nj. Vel. kralja »Društvo za vzgojo in zaščito dece« v Beogradu razprodaja slike Ni. Vel. kralja, ki ie bih cCc-brena z aktom ministrstva za notranje posle D. Z. br. 5502 od 8. maja 1923 in ministrstva prosvete U. br. 1311 od 25. marca JS25 v korist ubogili otrok vojnih sirot tega društva. Razprodaja slik na teritoriju ljubljanske oblasti je poverjena glasom dopisa zgorajšnjega društva Br. 261 z d:ic 14. maja 1926 društvenemu poverjeniku g, Albinu Mekincu, ki je tudi pooblaščen prejemati denarne zneske. Istotako razpečava < menjeno društvo iz kovine izdelane, umetniško dovršene rclieie po 300 Din komad. * Spomenik kralju Petru v Baški Topoli. Prihodnjo nedeljo bo v Baški Topoli na sve čan način odkrit velik in umetniško izdelan spomenik pokojnemu kralju Pciru Osvoboditelju. Za slavncst sc -vrše velike priprave. * Odlikovanje češkoslovaških državljanov V ministrstvu za vere jc podpisan ukaz o odlikovanju večjega števila uglednih češkj-slovaškiii državljanov, ki so sodelovali na tem. da so bili grobovi naših vojakov in jo-jevnikov na Češkoslovaškem lepo urejeni in zgrajene tudi spominske grobnice. + Inženjerski izpit iz gradbene stroke jc napravil s prav dobrim uspehom na tehniški fakulteti beograjskega vseučilišča g. Aiktor Krava nja iz Ccrknicc. Do sedaj y: na tej fakulteti napr?vi!o 6 S!:)venc v tliplomske izpite za gradbene iiiž.vrere. * Imenovanja v osnovnošolski službi. V osnovnošolski službi so bili po členu 52. in 71 uradniškega zakona imenovani za učitelje, oziroma učitcijice: M;;ks 'Vilfan v Metliki, Franja lllebcc v Lescah. Ivan Pcr-ko pri Sv. Antonu nad Savskim Brestov-vem, Kar! Štrbenk v Brežicah, Marica Scv-j:ik v Štrekljevcu, Leopold Bonča v Starem trgu. Stana Vi.šnar v Črešnievcu, Alojzij VVillitzer v Kočevju, Peter Golohič v Bania-loki, Nataša Suhadolc-Sartori v Dvorski vasi, Josip Tavžclj v Verdrcngu, Štefanija Drofenik pri Sv. Jerneju, Slava Lunačck-Benedičič pri Sv. Ruperui. Frania Kuždi v Velikem Trnu, FI za Podboi v Tržišču, Zlata Albert pri Sv. Lenartu, Janko Baje in Iva Bajc-Lenčc v Dotah, Rudoli Vrabič v Zagorju, Fran Belin in Bogdana Dokler v Tomišlju, Marija Schifrer-Kosmač v Logu, Ivana Potokar v Ljubljani (Lichtenturn), Ana Gradišar v Zbiršah, Amalija Labič pri Sv. Vidu na-J Cerknico, Stanko Tavželj v Hinjah, Kma KasteKc v Birčni vasi. Avgust Clcmente v Selili pri Šbniberku, Olga Kozel: v Zagra-Jcu, Fran Rus na Bledu in Iv. Zupan v Lcšaii. Za kontraktualne učitelje, i ziroma učitcijice pa so imenovani: Josip Rupnik pri Sv. E:ni. Ivanka Skct ua Sladki geri, Klara Čok v Zagorju pri Kozjem, Marij Bratuž v Jurkloštru. Antonija Rupnik-Trpiu pri Sv. Kini, Zofija Urbančič in Alojzij Urbančič v Planini pri Rakeku, Just Martelanc v Božakovem, Jožica Mozetič v Valfi vasi, Marija Dolgan-Carli in Josip Dolgan v Blokah. + Za rezervne oficirje. Ministrstvo vojske in mornarice je izdalo pod Di. Br. 32796 od 22. septembra 1925. pojasnilo, da se vežba rezervnih oficirjev, predvidena v čl. 252 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice računa od dneva nastopa službe pa do razrešitve. Službeni prejemki pa v slučaju vežbe pritičejo rezervnim oficirjem v smislu čl. 283. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice od dneva odhoda iz kraja stanovanja na vežbo, pa do povratka domov po končani vežbi. * Oddaja zdravil za aktivne in rezervne častnike. V --Službenem vojnem listu« z dne 9. oktobra 1925. štev. 42 jc izšel pravilnik <> izdajanju zdravil in zavoinega materijala aktivnim oficirjem, vojaškim uradnikom, podčastnikom in njihovim rodbinskim članom ter rezervnim oficirjem, ki so se udeleževali -vojn, kadar sc zdravijo v domači oskrbi. Ta pravilnik ie članstvu ua razpolago v društvenem lokalu Udrtiženia rez. oii-cira i ratnika. Pododbor, Ljubljana med poslovnimi urami. * Skupna cbrtna zadruga za sodni okraj Ljubljano. Prejeli smo: Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ustanavlja novo skupno t.brino zadrugo v kateri bodo včlanjeni \si <>ni obrtniki ljubljanskega sodnega okrait, ki ne pripadajo doslej šc nobeni zadrugi. Ustanovitev te zadruge je nujno potrebna ker sc ravno pri obrtih, ki nimajo svoje 7^drugc vedno opaža, da ni dovoli poskrbljeno za obrtni naraščaj ter da je ravno v teh obrtih šušmarstvo najbolj razvito. Obrt-rištvo, ki nima svoje zadruge, je v obrtnih zadevah prepuščeno samemu sebi in nima nikogar, na katerega bi se v vseh stvareh ki sc tičejo obrti moglo obrniti. Novoustanovljeni zadrugi bodo pripadali kot člani tudi vsi oni obrtniki v Ljubljani, ki niso včla-r> eni še v nobeni zadrugi. Zveza obrtnih zadrug je poslala pred kratkim vsem pri ustanovitvi zadruge v poštev prihajajočim obrtnikom pristopne izjave in jim je dala primeren rok za izjavo. V nedeljo, dne 24. t. m. se bo vršil v prostorih Zveze obrtnih z;;drug, Aleksandrova cesta 2 1. ob 9. dop. sestanek, na katerem sc bo izvolil pripravljalni odbor. Vsi gg. obrtniki, ki so prejeli od zveze vabilo, naj se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. * Zanimiv proces v Zagrebu. Dne 30. i. m. se bo vršil pred zagrebškim sodnim stolom zanimiv proces, ki bo osvetlil komunistične mahinacije za dobivanje denarja za boljševiško propagando. Že več tednov so v zaporu sodnega stola trije komunisti. ki so svoj čas hoteli osvoboditi znanega detravdanta Vojka Mikoljija, ki Je obsojen na osem let ječe. Ta trojica ie vtihotapila po obsodbi Mikoljija, ko je bil šc v zaporu v Zagrebu, v njegovo celico cigarete, napojenc z opijem. Te cigarete so bile določene za ječarje, ki naj bi iih omamile in tako omogočile kaznjencu pobeg. V komunističnem sindikatu v Zagrebu se je našla civilna obleka, ki nai bi jo cblekel Mikolji po begu iz zapora Vsi trije prijeti komunisti so priznali preiskova-:-nemu sodniku, da so dali 40.000 Diu Mi-koljijevi ljubici Frančiški Jakšetičevi, niso pa hoteli povedati, čemu so ji dalj toliko denarja. Iz tega pa sc da sklepati, da Je Mikolji na glavni razprav; govoril resnico, ko ie dejal, da ie od poneveriene vsote 1.800.000 Diu prepustil 600.000 Din komunistični centrali na Dunaju za boljševiško propagando v Jugoslaviji. Mikoljija, ki sedi sedai v kaznilnici v Mitrovici, pripeljejo v Zagreb k razpravi kot pričo proti omenjenim trem komunistom. * Arnošt Grund težko obolel. Kakor javljajo zagrebški listi, je znani popularni komik Narodnega gledališča v Zagrebu g. Arnošt Grund težko obolel Gledališki zdravnik prhnarij dr. Lang jc ugotovil težko raz-trejenost živcev ter odredil, da se bolnik izroči kliniki za živčne bolezni na zdravljenje. * General Wrangei v Zagrebu. Povabljen od ruskih društev ie v nedeljo prispe! v Zagreb general Peter baron VVrangel. Na kolodvoru so ga pozdravili zastopniki ruskih društev in ruske kolonije. Obiskal je najprej naše vojaške dostojanstvenike ter rusko gimnazijo. Ruska kolonija mu ie priredila diner, Zveza Galipolccv (ruskih bojevnikov pri Galipoli) pa čajanko v --Ruskem demuc. General VVrangel, ki se trajno naseli v Brusellesu, se je pri tei priliki poslovil od svojih bivših oficirjev in vojakov. * Skavtizem na šolah zopet dovoljen. Pre ieli smo: Župa skavtov za Slovenijo je prejela od svojega glavnega stana obvestilo, da ie ministrstvo prosvete s svoiVn odlokom S. N. br. 12 151 z dne 12. t. m. dffvolilo, da smejo skavtske župe in njim podrejeni stegi zrpet započeti svoje vzgojno delo med šolsko mladino. Župe in stegi pa morajo začasno delovati samostojno, brez zveze z glavnima stanoma, kjer se mora spor šele rešiti, kar sc bo v kratkem izvršilo. Ministrstvo sc ie gotovo na podlagi številnih prošenj žup in stegov uverilo, da sc ogromna večina skavtov niti za las ni odmaknila od svojih zakonov in nima ničesar skupnega s sporom, ki n. b. ni niti jugoslovenskega izvora, ampak ga je zanesel med voditelje neki emigrant. Skavti širom Slovenije! Pripravite se žc sedai, da boste lahko pt:čcli z delom takoj, ko dobite v kratkem tudi potom šole obvestilo o dovoljenju! Nato zopet vestno po zakonih dalje in v težkih časih mislite več na pomoč drugim kakor na 'ast-ni blagor! S. V. * Razpis nagrad. Drž. osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, Turjaški trs št. 4/1. razpisuje pet nagrad za najboljše načrte klekljanih čipk po narodnih motivih. Risbe naj bodo v naravni velikosti in risane na pavzni papir. Nagrade so sledeče: h nagrada 500 Din, 2. 300 Din, 3. 200 Din, 4. in 5 po 100 Diu. Ime risarja ie priložiti načrtu posebej v zalepljeni kuverti. Nagrajeni načrti postanejo zavodova last. Načrte ie ;z-deiati do konca novembra in iih poslati upravi Drž. osrednjega zavoda za ženski demači obrt v Ljubljani. Ocenjevalno komisijo tvorijo: upravitelj zavoda Božo R.\-čič, akad slikar prof. S. Šantel, akad. slikar M. Gaspari, strokovni učiteljici M. Rc-venova in K. Gnezdova. Nadaljne informacije daje uprava zavoda na Turjaškem trgu št. 4/1. Najbolj priporočljive moderne 'imske sukn:c, raglane, dežne plašče, pelerine za deco, ima v bogati • zalogi Fran Lukič, Pred škofijo 19. * Pristojbine na račune v javnih lokalih. Generalna direkcija davkov je odredila, da se pristojbina na račuue v javnih lokalih, v katerih se prodajajo jedi in pijača, plačuje samo v onih krajih, ki imaio nad 24300 prebivalcev. V poštev pride samo število prebivalcev dotičnega kraja, ne pa prebivalcev ceie občine? * 24 urn idan za vso Evropo. Kakor javljajo iz Berlina, jc mednarodni kongres za vozne rede sklenil uvesti v vsej Evropi s I. majem 1927 štiriindvajseturni č3s. * Darujte za poplavljece! Na razna vprašanja naznanjamo, da sprejema prispevke za poplavljene^, kakor tudi darove za splošne namene Rdečega križa oblastni odber Rdečega križa v Ljubljani, ki ima svojo pisarno v Ljubljani, VVolfova ul. 5/1. Posebnih prošenj ta odbor radi prihranitve prevelikih stroškov ni razpošiljal, nego apelira na vse človekoljubne rojake, da žrtvujejo vsak po svoji moči čim več in svoj prispevek nakažejo na čekovni konto šiev. II.S62 poštne hranilnice. Eventuelno sporočite le svoj naslov in vam takoj položnico za brezplačno nakaziio vpošljemo. — Ljubljanski oblastni odbor Rdečega križa. * Igra narave. V zadnjem času smo iz raz r.ili krajev prejeli poročila, da se je vsled toplih žarkov jesenskega solnca razcvetelo tuintam sadno drevje, jagode iu se pojavile ZIMSKE SUKNJE in drug3 oblačila nudi v največji Ub ri in najccncje L Maček, Ljubljana Aleksandrova cesta 12. ie ueste???? Da kino Ideal pripravlja letošnji največji film ,Polnočno solnce* da je ta film režija Dimitrija Buchouetzki in da isti daleko presega filma „Belo sestro" in „Crni angeli", da je ta film do sedaj v Zagrebu najbolj polnil kino-dvorane. tudi razne vrste pomladanske flore. A ne samo to Razvil sc jc tudi droben zelen plod, ki se razvija in se utegne, ako ne bo prekmalu koncc solnčnih dni, popolnoma razviti in dozoreti. To ic res redka igra narave. — Razen zrelih iagod smo prejeli včeraj tudi malinovo vejico s popolnoma dozorelimi malinami, ki jo je pod Kurcščkom našel gozdar g. Josip Krošelj. * Opasen požar pri Ljutomeru. V soboto zvečer jc izbruhnil požar v skednju posest-n;ka Murkoviča v Cezanjevcih pri Ljutomeru. Na pomoč jc prihitelo 7 požarnih bramb, katerim se jc posrečilo rešiti vso živino in ohraniti stanovanjsko hišo ter sosedna poslopja. Uničeni pa so vsi gospodarski pridelki in ima lastnik velikansko škodo. Tekom dveh tednov je v tej vasi že tretjič gorelo in ie torej utemeljen sum, da je ta ogeni podtaknila zlobna roka. V nevarnosti je bila vsa vas, ker je gorelo sredi vasi. * Mumija grofa Hadika. Iz Dolnje Lendave natn poročajo, da mumija grofa Mihala liadika, ni bila ukradena, marveč da mirno počiva v kapelici sv. Trojice in čuva narod prekmurski. Tozadevne alarmantne vesti, ki so se širile nekaj dni, so sc izkazale za neošnovanc, kar je sedaj tudi uradno ugotovljeno. * Smrtna obsodba v Varaždinu. V Kra-pinskih Toplicah je bil pred meseci izvršen krvav zločin. Pred varaždinskim sodnim stolom so se imeli prošli pondeljek zaradi roparskega umora gostilničarja Adama Do-lickega in težke poškodbe njegove žene Ju-lijane zagovarjati Juraj Božič, Velimir Nemec in Matija Duh. Glasom obtožbe so omenjeni obtoženci prišli nekega dne v gostilno Adama Dolickega ter na bestiialen način umorili gostilničarja ter ga oropali, ženo njegovo pa smrthoiievarno ranili. Juraj Božič je bil obsojen na smrt, Nemec r.a 20, Duh pa na 10 let težke ječe. * Žolčno bolnim, zlateničarjem in bolehu-jočim na jetrih pospeši Franc Jožefova grenčica prebavo. Na klinikah so dognali, da je Franc Jožefova voda v tem slučaju posebno dobra, ako jo vzameš zjutraj na tešče zmešano z gorko vodo. Dobi sc v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. 65 * Najboljše zdravilo pri želodčnih bolečinah, težkočah, slabi prebavi, bolečinah v hrbtu ter trebušnih bolečinah kakor tudi pri vseh boleznih izvirajočih od prehlada nudi zdravilna plošča ;Termos-Elekuon« takojšnjo olajšanje. Pojasnila uanes in jutri v hotelu »Slon«. 1378 * »Ljubex« prepečenec izborna novost, prav posebno primeren za kavarne, gostilne, delikatesne trgovine. Prav priporočljiv za bolnike in želodčnobolne. Dobi se prav pcceni v trgovini V. Šober in Bergant, Sv. Jakoba trg. Najboljše čevlje »Karo« dobite v Mariboru, Koroška cesta 19. od 1. oktobra tudi Aleksandrova ccsta 23 v irgovini S:. Čer-netič. 27 Jfihče ni prisiljen da tako Kupi p?č pa s: lahko pri men brezobve no ogleda bogato zalogo angie- kega in češkesa blata za moine obleke in riovršn ke raglane itd po najnižjih cenah Josip Ivančič Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 4. Samo še neka dni nas loči od veleli.ma z petjem n posebno godbo v rat -rem se vrt ■ KOLO usode KOLO TRPLJENJA KOLO ljubezni KOLO strasti KOLO sreče ki ga prirravlja SltTNi KINO MATiCA Iz Ljubljane u— Novinarski koncert se bo, kakor vsako leto, tudi letos vršil na praznik uiedinje-nia, 1. decembra v veliki dvorani Uniona. Ker ie to v celem letu edina novinarska prireditev v Ljubljani iu jc njen dobiček namenjen novinarskemu pokojninskemu skladu, opozarjamo nanjo vse organizacije in jih prosimo, da ue prirejajo istočasno svojih prireditev. To tem bolj, ker bi naše časopisje ne moglo delati reklame za konkurenč ne prireditve. — Odbor ljublj. sekcije JNU u— Pred volitvami v Svet slušateljev ljubljanske univerze. Ker ie na snočnjem meddruštvenem sestanku zastopnik bivše B-liste (levičarji) postavi! kot pogoj za sodelovanje in pristanek imenovane skupine na skupno kandidatno listo ob letošnjih volitvah v SSLU take zahteve, katerih bivša A-lista (napredna skupina akademikov) ni mogla sprejeti in iih je na mestu odklonila — ie sklenil odbor SSLU. da skliče prvo redno glavno skupščino za dne 12. nov. < eiišk->plje . Dubrovnik Solit . . Praha . . i t s. 14. 21 8. 8. S. •S s 7 7 7 i 76S"7 i 769-1 7o7-4 \76i2 ! 769 4 1769'? ii /b8-4 768-7 6i'4 759 3 j 7HO-4 i! 768-1 62 61: 9-X| 5 i 1 5-0 7-(; 7-0 i 4-. j 12-01 160' l.i-01 2-0, 84 77 5« 72 97 80 84 8* 65 77 56 Smei vetra >n brzina v m J|)U IUJ it- K mirno NE 1 E 0.5 NE 0.5 \V 3 E 3 N 3 E 3 NV 5 N 7 N 19 \V 5 10 7 i o o 5 0 10 lo 5 10 10 Vrst« natiavint iOfi'0»čii i itn 27.3 12.0 20.0 1.0 2.0 13.0 3.0 Solnce vzhaia ob 6-20 zahain ob l/-10 una izhaja ob 16 4S zahaia ob 03 38 Povprečni b'romt-ter je danes višji kot včeraj za 4-3 mm. Najvišja temperatura danes v Ljubljani 8 2 najnižja 4 8 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: V južnih Alpah menjajoče se vreme, manj oblačno brez posebnih padavin, mrzlo. Tržaška, vremenska napoved za sredo: Močni, nato zmerni severovzhodni vetrovi, nebo jaitio, temperatura od 10 do 14 stopinj, morje mirno. Nosi onstran granit p— Italijanskega moža ima Terezija Čr« ničeva iz Bil j. Prav nič se ne razumeta in Italijan Luigi Tondon večkrat naklesti svo« jo slovensko ženo in jo zmerja prav prist« no po italijansko. Tondon pograbi včasih kladivo, včasih celo sekiro in potem gorje ženi. Pred sodniki v Gorici jc bil Tondon obsojen na eno leto, šest mesecev in 20 dni ječe. Kaj pa bo potem, ko prestane kazen? p— V Tolminu so odpravili na učitelji« šču še zadnje ure slovenskega jezika ter jih nadomestili z drugimi predmeti. Sedaj bo ustavljeno še posečanjc slovenske knjižni« ce... p— Interpelacija proti odpuščanju učiteljev. Poslanec dr. Besednjak je poslal na« učnemu ministru Fedeleju interpelacijo pro« ti odpuščanju učiteljev. V odlokih se na« vaja za vzrok izrazita protiitalijanska pro« paganda. Ne navaja sc pa nikako dejstvo. Kaznovati državljane za neznana dejanja, o katerih niso bili niti obveščeni, jc postopa« nje, ki bi moralo biti nedopustno v uprav« nem življenju našega časa Ni izključeno, da odločata o usodi državnih uslužbencev mesto pravice najbolj nizkotno ovaduštvo in osebno maščevanje. Poslanec prosi, da naj se vsi ugovori skrbno proučijo in niko« gar naj se ne odpusti, dokler nima prilike, da se zakonito brani. p— Frančiškanski kuhar na Sveti gori je seveda Italijan iz starih provinc. Piše se Natale Righetti. Pred nekaj dnevi mu je dal prijor 3700 lir in ga poslal v Gorico, da plača razne račune. Kuhar Righetti je odšel vesel iz samostana in se ni več vrnil. Veseljačil je po Gorici in potem preoblc« čen pobegnil. p— Novi kruh so dobili Tržačani v pon« deljek. Pravijo, da ni črn in da tudi ni baš slab. Pozna se. da je enotna moka čisto nekaj drugega kakoT pa bela moka, bolj rumenkasta je, kruh. jc slajši od belega. Skorja je pa tako trda. da mora imeti je« dec dobre zobe. Zobozdravniki bodo imeli nekaj dobička od fašistovskega kruha. p— llalijansko-angleška banka v Trstu je odpustila 24 italijanskih uradnikov, pri« držala pa deset uradnikov, ki so tuji držav« Ijani. Italijanski nameščenci so se pritožili pri visokem fašistovskem komisarju Bar« duzziju pa pritožba ne bo nič zalegla. Ne« kateri mislijo, da če je človek fašist pa je usposobljen za vsakršno službo. p— Nova jezikovna naredba. Po pravil« niku za uvedbo zakona od 25. marca 1926. št 453, ki urejuje odvetniški in zastopni« ški poklic je izšel poseben pravilnik za apli« kacijo zakona v novih pokrajinah. Posebno važen je drugi člen, ki pravi, da ostanejo vsi že vpisani odvetniki dalje vpisani, da le dokažejo z dokumenti, da govorijo iu pišejo tekoče ':orrente, onete) italijanski je zik. Ako izredna komisija, ki v smislu no« vega zakona vodi odvetniške zbornice, ne smatra predloženih dokumentov za zadost« ne. sme prizadeti polagati izpit v Rimu pred posebno komisijo sestoječo iz pet od« vetnikov, ki jih imenuje z odlokom pravo« sodni minister Proti mnenju omenjene ko« misije ni nobenega utoka. Isti člen povdar« ja izrecno še, da bo ta izredna komisija te« kom enega leta po objavi tega odloka itak pregledala seznam odvetnikov. p— Prireditev pevskega društva crStavec* v Ricmanjih, ki se je imela vršiti v nedeljo 17 t. m. se ni vršila, ker oblastvo ni dalo potrebnega dovoljenja. Šport Hitrostna motociklistična dirka na Grad Propozicijc za hitrostno medklubsko dir« ko na Ljubljanski grad za prvenstvo «Ljub« Ijanskega gradu®, ki sc vrši v nedeljo dne 24. oktobra 1926., so nastopne: 1. Motoklub »Slovenija*, v Ljubljani pri« redi medklubsko dirko za Slovenijo na Ljubljanski grad ter istočasno dirko Kotu« raškega pod-*aveza in Zveze slovenskih ko« lesarjev 2. Dirka je hitrostna gorska in se vrši na progi: Cesta na Grad iz Karlovske ceste. 3. Start in cilj: Start ob 14. uri pred gostilno Rostohar na Karlovski cesti, cilj v drevoredu na Ljubljanskem gradu. 4. Ka« tegorije: a.) Motocikli do 250, 350, 500, 750 in 1000 ccm in črez. b.) Motocikli s priko« lico do 600 ccm in preko 600 ccm. 5. Opre« ma po policijskih predpisih s kompletnim izpuhom. 6. Najhitrejši čas dneva: Vozač, ki doseže najhitrejši čas dneva dobi naslov: «Prvak Ljubljanskega gradu za leto 1926» ter trak v ljubljanskih mestnih barvah z uvezenim napisom «Prvak Ljubljanskega gradu za leto 1926.» 7. Gostje se kvalifici« rajo v kategorijah enako kot člani, izvzem« š. prvensva Ljubljanskega gradu. S. V vseh drug h kategorijah pri najmanj treh štartu« jočin: prvi srebrno kolajno, drugi diplomo. 9 V slučaju, da dosežeta dva dirkača isti čas, odloča prvič šibkejši stroj, v drugi vr« sti teža vozača 10. Prijave sc sprejemajo od članov motOklubov v Sloveniji in go« stov ostalih v Savezu M K. S. S. S. včla« njenih klubov do 22. X 1926 do 20. ure zvečer pri klubovem tajniku: Krhne Ste« fanu, švabičeva ulica št. 7. 11. Prijavnina za motorje 20 Din, ža motorje s prikolico 30 Din. 12. Vložek za številko 30 Din. 13. Vsak d.rkač vozi na lastno odgovornost in se mora točno držati policijskih predpisov. 14. Dirkači se morajo strogo pokoriti vod« stvu dirke. 15 Vrstni red na štartu. 16. Voži se ob vsakem vremenu. 17 Protesti se sprejemajo na licu mesta do 10 min. po končani dirki 18. Za trening ie določen čas od 9. do 11 ure v nedelio dne 24. t. m. 19. Propagandna vožnja: ob 11. uri zjutraj. Zbirališče pri Karlovskem mostu, Karlovska cesta, Florijanska ulica. Stari trg. Mestni trg čez Frančiškanski most. Miklošičeva ce« sta, Dalmatinova ulica, Dunajska cesta, Selenburgcva ulica. Razhod na Kongresnem trgu. Službeno iz LXP*a. Danes, v sredo, ob 20. seja p o., ob 20.45 seja u. o. v Narodni kavarni. Pozivlje se SK Trbovlje, da javi takoj svoj naMov. — Tajnik I. ASK Primorje (Hazena sekcija). Danes ob 16. trening za vse hazenašicc. — Načel« nik. Prvenstvena tekma rezerv: ISSK Maris bor : TSK Merkur 9 : 1. Rezerva Maribora je zopet izpolnila nade. ki so se stavile v njo in dokazala, da bo iz njenih vrst izšlo še mnogo izvrstn:h nogometašev ISSK Ma« riboT (nar.) : SD Rapid (nar.) 2 : 0. Nov svetovni rekord v teku na 1000 m je v nedeljo v Stcttinu postavil nemški te« kač dr. Peltzer. Progo je tekel v času 2:27.4. Gospodarstvo Za zboljšanje vinske kakovosti Bliža so čas trgatve. Nestrpneži, katerim se branje grozdja mudi, bodo imeli kisel pridelek, posebno v slabih legah in pri onih vrstah, ki ne bodo popolnoma dozorele. Pc-iičniki si bodo pomagali s slajenjem mošta, da bodo mogli prodajati vina, siromaki se pa bodo morali zadovoljiti s kislim pridelkom, ki se bo dal težje vnovčiii. Zato je umestno, da se opozorijo vsi za-nimanci, da ni sladkor, odnosno slajenje, edini spas pri letošnji trgatvi. Ce bodo letošnja vina zoprno kisla, je vzrok ta, ker bodo imela mnogo s v o b o d-n e vinske kisline. Vinska kislina je pa mnogo bolj kisla kakor druge organske kisline, ki se nahajajo v vinu. Ce odvzamemo na kak poseben način vinu svobodno vinsko kislino, bo postalo vino bolj pitno, ker bo imelo bolj harmoničen okus. podobno dosežemo sicer tudi z dodatkom sladkorja, ki prevre v moštu in ki poveča zato množino alkohola, kar pa ni všeč abstinentom, k' kažejo s prstom na nas, da zastrupljamo narod in pri tom vničuje-mo še sladkor, ki bi lahko služil v prehranjevalne namene. Zato bi toplo priporočal, da bi letos poskušali vinogradniki razkisavali vina tako. kakor je dovoljeno po našem veljavnem vinskem zakonu. Rpzkisuje se vino s popolnoma čistim kalcijevim karbonatom, ki se dobiva le pri povsem zanesljivih tvrdkah. Na kvaliteto kalcijevega karbonata naj se polaga največja pažnja, ker je od kvalitete rabljenega sredstva odvisna tudi kvaliteta popravljenega vina. Razkisujejo se vina samo na podlagi izvršene kemijske analize največ en mesec po končanem vrenju. Koliko kalcijevega karbonata naj se rabi. je odvisno od primera do primera in se bo dobilo od pisca navodilo na podlagi kemijske analize mladega vina. Tozadevni lani izvršeni poizkusi so se popolnoma obnesli. Kvaliteta razkisanega vina je bila taka, da je bilo to vino prodano že decembra, medtem ko so čakali sosedje še dolgo na kupce. Pri tem ni rabil moj zaupnik nobenega sladkorja v kletarstvu. Naj zaveje nekaj novega duha v naše kleli in pomagajmo si sami pri neugodni trgatvi! Inž. Henrik Mohorčič. Hmeljarjem! Žalec, 18. oktobra. Dne 15. t. m. 1113 je naprosil gosp. K., zastopnik inozemske tvrdke, ki nakupi vsako leto prav mnogo hmelja pri nas. v tukajšnjo Hmeljarno ter mi pokazal majhen košek hmeljskih pecljev, vejic in listov ter mi rekel: cVse to so nabralo tri ženske v dveh dneh iz dveh bal hmelja, ki sem ga kupil po vzorcu od hmeljarja M. iz P. Srečen r-em še bil, da sem bil navzoč v Hmeljarni baš ob času, ko so hoteli delavci vsebino bal izprazniti v sušilnico v svrho žveplanja. V sušilnici je takrat ležalo že čez 40 bal hmelja in bi skrajno zanikrno obrani hmelj zelo kvaril hmelj cele sušilnice. Takoj sem ukazal, da se mora hmelj prebrati in potem šele žveplati. Kako bi bila moja tvrdka nevolina in koliko stroškov bi ji povzročilo prebiranje približno 50 metrskih stotov hmelja. Ko sem navedeni bali prevzel, sta tehtali 111 kg po prebiranju in basanju pa le 100 kg. Torej sem imel 11 kg zgube. Plačal sem hmelj po 110 Din kg, to je skupno 12.210 Din za 111 kg. Za prebiranje in zopetno basanje sem plačal 300 Din. Ako k temu prištejem ceno za 11 kg, je moja efektivna škoda pri dveh balah hmelja 1510 Din. Kdo mi jo povrne? Recite Vašim hmeljarjem, da jim moreta le skrbno obiranje hmelja in poštenost pri prodaji hmelja ohraniti hmeljarstvo kot stanoviten vir blagostanja.« Tako je govoril gosp. K. Šestinštirideset let že uči Hmeljarsko društvo hmeljarje Savinjske doline, kako se mora hmelj pravilno obirati, sušiti, basati in prodajati, a vse js bilo kakor bob v steno. To se pravi, veliki, lepi in dobri kos belega kruha, ki nam ga nudi hmeljarstvo, teptati z nogami! Prav se nam bo zgodilo, ako se nam bo krušna košara višje in sčasoma prav visoko potegnila, zakaj pa trpimo zanikrneže v naši -redi, zakaj jih ne ožigostmo javno! Ugled celega okoliša trpi zaradi nekaterih zanikrnežev, katere hočemo v bodoče imenoma navesti po časopisih, tako da se jih bodo vedeli hmeljski prekupci izogibati. Trž ia ooročiia Sovosadska blagovna borza (19. t. m.). Pšenica: baška, 2 %, 2 vagona 275—280; baška. Tisa, 9 vagonov 280; bana t ska, 76 kg. 3 %, 2 vagona 277 50. Oves: sremski, 1 vagon 145; banatski. 3 vagoni 142.50. Tur-ščica: baška, za oktober, 4 vagoni 115; baška, sušena. 4.5 vagona 152.50; sremska, sušena, 2 vagona 150; banatska, marc-april, 10 vagonov 150. Moka: baška, '.0g>, november. 1 vagon 440; baška. v2 . 1 vagon 380; b;Ska, «6», 2 vagona 270; baška, <6:, eks-portni mlin, 4 vagoni 275—280. Tendenca čvrsta. Dunajska bcr'a za kmetijske produkte (18. t. m.). Koncem minulega tedna so tečaji na ameriških borzah poskočili za okrog 2 centa. Tudi budimpeštanski tečaji so višji. Zaradi tega se je tendenca na Dunaju nadalje okrepila. Uradno so se povišale cene pšenici in rži za polovico š:linga, ovsu pa za četrtinko šilinga. Kotirajo vključno blagov-noprometni davek brez carine za 100 kg v šilineih: pšenica- domača 39—40. madžarska Tisa 44 50—45.50; rž: 28.25—30; ječmen: I. 36—42; t u r š č i c a: 26.50 da 27.50: oves: domači 25—25.75. Dunajski goveji sejem (18. t. m.). Do-gon 3173 glav; od tega 1116 iz Jugoslavije. Cene so popustile bikom in slabi živini za 5 grošev pri kff. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.50—1.80 (izjemno 1.85—2.10), U. 1.25—1.45. III. 0.95—1.20, biki 1—1.35, krave 0.85—1.50 (1.65), slaba živina 0.50—0.75 šilinga. = Položaj na vinskem tržišču v Sloveniji. Cene vinskim moštom, oziroma novim vinom v Sloveniji se niso še popolnoma ustalile; za mošle se eibljejo med 4 in 10 Din za liter, kar je odvisno seveda od kakovosti posameznih vrst. Tako se plačujejo izpod stiskalnice. torej sveži, še nič pokipeli mošti v ormoškem in ljutomerskem okraju po sladkornih stopinjah, in sicer navadni kmečki mošti izpod 14 fc sladkorja po 25 par od- stotek, 15 % po -L 16 a jo naš hmelj res na dobrem glasu, dokazuje dejstvo, da so v tok. letu velike pivovarne iz Nemčije, Belgije in Švice deloma krile potrebno množino hmelja pri naših hmeljarjih. Žc pred svetovno vojno ustanovljena Oznamonovalnica za hmelj, ki se nahaja v najnioderneje opremljeni Hmeljarni. se od leia do leta bolj uporablja. Letos se je več sto bal hmelja signi-rnlo z oznanienilom: Savinjska dolina — Južno štajersko SHS in razposlalo. — Anglo - Internationa) Batik v Londonu in Hrvatska eskomptna banka v Zagrebu. Iz Londona poročajo: Tekom zadnjih mcsecev smo imeli že nekolikokrat priliko ugotoviti, da se jc odločila Anglo - International Bank Ltd., London, da spremeni svoje poslovna ednošaje napram kontinentalnim državam in da jih postavi na novo baz..' V Češkoslovaški je bil izveden ta princip takoj v početku, dočim je bilo uporabljano to račelo tako v Italiji kakor tudi v Avstriji sukcesivno. V Jugoslaviji je bila udeležena Anglo - Austrian Bank Ltd., London že lel.i 1922. pri Hrvatski e^komptni banki v Zagrebu, pa je — dosledno omenjenemu principu, da sodelujo pri poedinih Hacijonalnih prvorazrednih zavodih na kontinentu — prepustila že lani svojo podružnico v Mariboru Hrvatski eskomptiii banki, medtem ko hoče sedaj po izvršeni fuziji 7. British Trade Corporation Ltd., London, prepustiti tudi podružnico British Trade Corporation Ltd. v Beogradu Hrvatski eskompini banki, oziroma njeni beograjski podružnici. Na ta način bo vse beograjsko poslovanje omenjene londonske banke koncentrirano pri podružnici Hrvatske eskomptne banke v Reogradu. Razume se, da bo koncentraciji celokupnih jugoslovenskih transakcij Anglo - International Ban 'c Ltd.. London, pri Hrvatski eskomptni banki sledila še nadaljua učvrstitev že ob-ioječ« interesne zvezo med omenjenim zavodom in Hrvatsko eskomptno banko ter bo tej zadnje imenovani pripadla v bodočnosti vodilna u!oga posredovalca med angleškim in jugo-siovenskini denarnim trgom. 13S"' = Francosko - jugoslovanska trgovinska zbornica v Parizu. Pred 9 leli se je v Parizu ustanovila Francosko - srbska trgovinska zbornica, ki je I udi preskrbovala srbskim trgovcem kredil za obnovo njihovih podjetij. Po vojni je delovanje zbornice zaspalo in se je institucija sele v zadnjem času razširila in preuredila v Francosko - jugoslovansko trgovinsko zbornico. Borze 1!). oktobra. LJUBLJANA. (Prvo številko povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčr-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 72.50—74, Vojna škoda 306—0. zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193—195 (195). Ljubljanska kreditna 155—0, Merkantilna 93—97, Praštediona 866 do 870, Kreditni zavod 1 iS—175. Strojne 72 do 88. Vevče 102—0. Stavbna 55—65. šešir 104—0. — Blago: Brez zaključka. Običaj, na povpraševanja in ponudbe. ZAGREB. Bančne vrednote brez sprememb'-. Od industrijskih beležijo zaključke Slavonija, Union in Trbovlje. Med izvenku-lisnimi vrednotami je prišlo do sklepov v Ljubljanski kreditni, Medjunarodni, Vevčah ia Hrvatski. Vojna škoda je dalje porasla. Promptna se je trgovala j o 309.5—310. V terminih brez premeta. — Lira je v Curi-litt dalje močno poskočila; na zagrebški borzi se je temu primerno trgovala de-viza na Italijo po 238—238.5. Enako se je v Curihu dvignil francoski frank; de-viza na Pariz se je v Zagrebu začela trgovati po 167.75, a končala je na višini 165.5. Druge devize brez spremembe. Skupni devizni promet 4.3 milijona dinarjev. Notiralc devize: Amsterdam izplačilo 2267 —2273, Dunaj izplačilo 797.5—S0O.5, Berlin izplačilo 1348—1351, Budimpešta 0.079175-0.079475, Bukarešta 29.75—30.25, Italija izplačilo 237.12 do 239.12, London izplačilo 274.4—275.2. New York ček 56.56—O. Pariz izplačilo 165.14—167.14. Praga izplačilo 167.4—168.2, Švica izplačilo 1092.75—1095.75; valute: francoski frank 165—0, lira 234—236, belgijski frank 154—15C; efekti: bančni: Eskomptna 100—101, Ilipo 55.5—56. Juun 92—92.5, Obilna 50—51.5, Praštediona 867.5 do 870. Srpska 130—131, Hrvatska zaključek 30, Ljubljanska kreditna zaključek 150, Medjunarodna zaključek 70; industrijski: Isis 49—50, Slaveks 100—110. Slavonija 31 do 31.75, Trbovlje 302-303, Union 295-300, Vevče zaključek 102, Sečerana Osijek 450 do 455; državni: investicijsko 72.25—73, agrarne 42.75—43.25, Vojna škoda promptna 309.5 do 310. ultimo november 312—0, kasa 300.5 do 310.5. BEOGRAD. Devize: Dunaj 796.5 -797, Berlin 1345—1346, Bruselj 158—160. Budimpešta 0.0793_0.0794. Italiia 238—238.5, London 274.55—274.6, New Ycrk 56.48—56.49, Pariz 165—165.5, Pra xander, Vila Adelheitswert, Vila Bo: -.-. j grad Reinstein. Ansbachschojeva u;;.-.. .a v Berlinu z zemljiščem, grad Rhein-hartsliausen ter zemljišča v Grossta-barsu. Poleg tega ostane njihova last poselska palača v Cliarlottenburgu, postaja za mornarje v Potsdamu, otok v Plonskem jezeru, več cerkva in kapel, pristava Cadinen, farme Dickdorn in Kozis v Nemški Južnozapadni Afriki, kneževina Oels ter posestva Uetz, Fal-kenrehde, Hemmelpark, Louisenberg, Frauendort, Goritz, Kamenz, Seideri-berg, Schnallenstein in Schonau. Lahko bi naštevali Se naprej in ne bi zlepa prišli na konec. Poleg teh nepremičnin ostane Hehen-zollerncem vse pohištvo in oprema v j Charlottenburgu in drugih palačah. Vse to, kar smo našteli zgoraj, obsega samo 250.000 juter zemlje, ki bo nesla na leto 2 do 3 milijone mark čistega dobička. medtem ko so posestva vredna približno 50 milijonov zlatili mark (700 milijonov Din!) Glede umetnin, ki se nahajajo v cesarskih gradovih in palačah, pa je bilo sklenjeno, da ostanejo do na-daljnega pač na sedanjem mestu, vendar jih mora bivši vladarski dom odstopiti pozneje nemški državi proti odškodnini, ki jo določijo posebni izvedenci. Tu določba je posebno važna radi tega, ker so nekateri člani bivše dinastije začeli prodajati dragocene slike. Kronprinčeva žena je n. pr. ponudila nekemu vinskemu trgovcu iz Švice dragoceno umetnino za četrt milijona švicarskih frankov. Švicar pa ni poznal vrednosti dela ter se je obrnil na znanega berlinskega muzejskega konser-vatorja Bodeja, ter ga v prašal za ce-nilno vsoto. Uobil je odgovor, da je slika vredna najmanj 300.000 mark in je jedva preprečil prodajo dragocenega dela v inozemstvo. Sedaj vztrajajo nemški muzejski strokovnjaki na zahtevi, da se mora celokupno Viliemo-vo imetje inventarizirati, kajti okolica bivšega cesarja je izvozila iz Nemčije v zadnjih letih že 6600 slik, ki predstavljajo ogromno in neprecenljivo vrednost. Take kupčije je treba v bodoče preprečiti, sicer bodo kaizerjevci nemško republiko docela izropali. Konec razstave Gesolei V Diisseldortu na Nemškem so te dni po šestih mesecih zaprli razstavo Gesolei, t. .i. razstavo za zdravstvo, soci-jalno politiko in telesne vaje. Stvar se je zaključila z velikanskim slavjem. Slavnostni govornik ie ugotovil, da je prireditev obiskalo 7 in pol milijona ljudi, število, ki ga niti v Nemčiji še ni dosegla nobena podobna razstava. Na i več posetnikov je bilo na razstavi dne 15. avgusta. 15S.532 človeških glav se je ta dan vrtelo na razstavnem prostoru. Nemške državne železnice pa so ves čas razstave priredile nad 1100 posebnih vlakov, ki so dovažali in odvažali posetnike. Razstava je imela poleg moralnega uspeha tudi velikanski materijalni uspeh. Mesto Dusseldorf jc popravilo z vstopnino vse svoje finance, vrnilo je državi denar, ki mu ga je bila posodila za prireditev in še so mu ostale zgradbe profesorja Kreisa, v katerih je bila razstava nameščena in ki bodo "sedai izpremenjene v muzej za družabne in gospodarske probleme. ■ no ie uverjena, da ie ni vseh trinajst let, kar sta poročena, niti enkrat prevaral. Tudi ona, pravi, mu je bila vzlic njegovemu čudnemu vedenju ves čas zvesta. Kakor je podoba, bo praško sodišče, predno bo izreklo odločilno besedo, poklicalo na pomoč psihijatra. V Pragi je v teku tožba za ločitev zakona, ki je utemeljena na zelo nenavaden način. Tožiteljica ie neka izredno lepa dama, žena visokega državnega uradnika, ki navaja v svoji tožbi, da nien mož že devet let ne izpolnjuje svojih zakonskih dolžnosti, dasiravno ii v denarnem pogledu ne odreče nobene želje. Zakon pa ji .ie še bolj neznosen iz drugega razloga: nien mož namreč y.c dolga leta ne-govori z ženo, kadar sta sama, niti besedice, tudi ne. če gre za n i uno edinko. 12 letno hčerko. Napram tujim ljudem pa igra mož, kakor navaja obtožnica »naravnost gnusno komedijo®: celo zimsko sezono vabi teden za tednom svoje prijatelje v hišo. ki so seveda prepričani, da je njen zakon najsrečnejši pod božjim solucem. Tožiteljica navaja dalje, da ji je le skrb za otroka doslej branila, da ni že zdavnaj vložila tožbe za ločitev zakona. Ali zadnje čase se ie- soprogo vo sovraštvo do nje začelo javljati na bru-talnejši način: jel ie metati po tleli polne krožnike, sklede, svečnike itd. in se je celo pri kuharici pritoževal zoper svojo ženo. Slednjič ie bilo njej vsega tega preveč in sklenila .ic, da se od ra-bijatnega mutastega moža loči. Zanimivo je. da dama v svoji tožbi nikakor ne dolži moža zakonolomstva, nasprot- oče še trdneje zvezal ter mu ovil okrog vratu debelo verigo in ga vnovič potegnil kvišku. Medtem jc odšel v vas, fanta pa je prepustil njegovi usodi. Sestra mučenca je preiskala hišo, da bi našla brata. Ker ga ni bilo nikjer, je vlomila v skedenj, kjer se .ii je nudil strašen prizor. Brž je stekla na njivo po nekega delav ca in ga prosila, l>aj osvobodi brata, kar se je seveda zgodilo. Medtem pa se je vrnil oče iz gostilne in je ves togoten sina Se naklestil. Žan-darmerija ie nečloveškega očeta ovadila. kajti očetovstvo še ne daje nikomur inkvizitorskih pravic nad lastnimi otroci Milijonarji, ki prezirajo srečo Finančna administracija v Rimu je izdala precej dolg seznam številk, ki so lani in predlani zadele velike dobitke v državni loteriji ter denarja še do danes niso dvignile. Iz leta 1925. sc več •milijonskih dobitnikov še ni javilo, prav tako molči in ždi več loterijskih sre nikov iz leta 192-4. Še več. Na nekega dobitnika čaka finančna uprava že od leta 1921., in tudi ta je zadel cel milijon. Poleg milijonarjev, ki se ne javijo, je tudi več takih, ki niso zadeli baš celega milijona, temveč eno desetinko te vsote, 100.000 lir. Takih dobitnikov je precej in tudi nanje čaka denar še vedno v državni blagajni. Seveda ie iskrena želja finančne uprave v Rimu. da bi se milijonski dobitniki še nadalje ne i oglasili, ker bi na ta način prišla drža-j va do lepih vsot. Ali v očigled dejstvu, j da je uprava objavila številke srečk ki j so zadele, se bodo interesenti žc neko-| liko bolj požurili ter prišli zahtevat | svojih pravic, katere jim ie dala v roke j srečna usoda. Najvišja sankcija kratkih las: Knežne z «bubikopfi» Od zgoraj navzdol in z leve na desno: prin« eezinja MariesJose Belgijska; runrunska kraljica; prmcezinje Ingrid. Margareta, Astrid in Marta švedske; princezinji Heles na Rumunska in Irena Grška. Presenetljiv© lepo blago za daniske plašče v vsaki množin na drobno prodaja po neverjetno nizkih ccnah Drago Schvvab, Ljubljana Žita se odpravlja Italijo Žita Parmska, ki živi s svojimi otroci na Španskem, je poizkusila nedavno svojo srečo pri vplivnih osebnostih v Londonu. Hotela je doseči dovoljenje za svojo preselitev na Angleško. Vendar ji usoda ni bila naklonjena Angleški kralj, ki je bil naprošen, da bi podpiral njeno prošnjo, se ni zavzel za stvar, marveč je zadevo prepustil svojim ministrom. Ti pa so se izjavili zoper navzočnost bivše cesarice na angleških tleh in so svoie mnenje sporočili v Lea.ueitio. Sedaj se je Žita premislila in tišči v Italijo. Naselila bi se rada v Toscani na gradu Pianore, ki je že stara last parmsko-burbonskih plemičev. Toda kolikor se čuje, tudi Mussolini ni posebno vnet za ta aranžman. Z druge strani pa se poroča, da ie odšel Zitin brat že v Pianore, da uredi vse potrebno za prihod in naselitev svoje sestre in njene družine. Inkviziiorski oče Mučilnica v skednju. Iz Bratislave poročajo o nenavadno divjaškem ravnanju nekega očeta z njegovim rodnim sinom. Kmetu Matevžu Hodanu je nekdo izmaknil 20 kronski bankovec. Oče je osumil tatvine lastnega sina ter ga je vprašal, kako je izvršil dejanje Sin pa ie tatvino tajil, radi česar je oče sklenil, da ga prisili k izpovedi z mučenjem. A najprej je skušal doseči to na lep način. Sin se ni vdal. Drugi dan si ie kupil žepno svetilko, kar ie očeta tako razjarilo, da je sklenil uporabiti proti sinu nečloveška sredstva. Ukazal mu je, naj se do nagega sleče. Ko je fant to storil, mu je oče še enkrat na miren način zabičal, naj prizna svoje prestopek. Sin je zopet tajil. Da bi ga prisilil k priznanju, ga je peljal v skedenj, kjer mu je zvezal roke na hrbtu ter ga dvignil z vrvjo kvišku, tako da je visel, samo za roke privezan v zraku. V tem položaju ga je pustil celo uro. Ko se ie vrnil, je vrv spustil in položil sina na tla. Imel ie že otečene roke in noge. Vrv se mu je zajedla tudi globoko v vrat. Hodan je menil, da bo sin zdaj priznal svoj čin brez oklevanja. Toda fant ie še naprej tajil tatvino Radi tega ga je Originalen načrt za magistratno stavbo Neki nemški arhitekt je napravil kaj nenas vaden načrt za magistrat, ki bi ga naj zgra* dili v Nauenhagenu pri Berlinu. V pritličju in v prvih nadstropjih bi bili po projektu nameščeni mestni uradi, gornja nadstropja pa bi služila za vodni rezervoar. X Poht okoli sveta. Milanski «SccoIo» poroča iz Kopenhagna, da pripravlja šveds ski učenjak Malgren, ki se je udeležil poleta na ladji «Xorge» čez severni tečaj, veliko ekspedicijo, ki bi preletela severni in juž* ni tečaj. Pri tej ekspediciji bi sodeloval tu* di Nobile, potniki pa se ne bi vozili v bas Ionu, temveč v letalu z 8 motorji. | X 1500 let staro okostje latinskega ikos \ fa Pri odkopavanju cerkve sv. Frančiška v i Ravenni so zadeli kopači na grob ravenske* | ga škofa Neona, ki je umrl I. 452. Škof Neo i je bil naslednik sv. Petra Chrvsologa ter je imel svoj sedež v Ravenni Najdeno okost* ie bo položeno v posebno rakev, ki jo po= ložijo pod oltar nove cerkve sv. Frančiška. X Brzojavne motnje radi polarne svetlo; be. V Londonu so v soboto 16 oktobra za= pazili močan vpliv polarne svetlobe, kates l ro so občutili tudi v Ameriki Brzojavna in telefonska mreža v Londonu nista .mogli ce= le ure redno funkcijonirati. Še hujše je bilo v ameriških Zedinjenih državah, kjer je po= Iarna svetloba otila promet telegrafa in telefona skozi ves dan Nasprotno pa ni bi= lo opaziti nobeneg-a vpliva polarne svetlos i be na radio, ki r funkcijoniral povsem nor; malno. Enrilo Splošno priljubljen kavni nadomestek okusen i cenen. :Dobiva se v vsef> dobro asortiraniO kolonijalnif) trgovina Originalno! Duhovito' Veselo! (Der Provv.r.zonkel) zvrstna salonska veseloigra polna ša- smeha in komičnih zapletljajev. Razkošno! Etesanmo in . . , Krasi toalete. — Lepi igralci. — Fina reži V glavnih vlogah: Srčkana Liane Ha d -n originalni Jakob Tiedtke. Fredstave se vrše točno ob: 4., '/26., '/28., 9. ari. Pri vseh p edstavah svna naš prvovrst Jazz band orkester. Naročila za vstopnice spre;ema tel. 1 ELITNI KINO MATIC/ ii3;'.idob.iejši kino v sredini ir.es!a Liubi a Dijaško Likovie Joža: Glasbeno življenje ljubljanskega vseučilišča Največ uspehov je želo s svojim pevskim zborom akademsko društvo »Triglavc. Tekom štiriletnega obstoja v Ljubljani se jc zbiralo pod njegovo staroslavno zastavo volno več navdušenih pevcev, ki so stvorili v preteklih dveh semestrih krepak zbor. Pol vodstvom tov. Tipliča so se izvežbali za koncertni program, ki so ga naipreje absolvi-rali v Ljubljani (dvorana Kazine), nato pa so v počitnicah poleteli na jug med Srbe in Hrvate. Odkritosrčno smo tedaj obžalovali, da niso mogli slišali naše mile slovenske pesmi tudi bratski Bolgari, ki jih je nameraval obiskati pevski zbor -Triglava". Upajmo, da se migljaji s političnimi prsti pri kulturnih prireditvah ne bodo ponavljali! Na naši univerzi je bil to eden izmed najzrelejših poskusov, ožitvoriti res akademski pevski zbor. Gotovo je ravno zbor -Trigla-vanov> v marsičem pripomogel k snuiočemu se akademskemu pevskemu zboru, ki ga namerava organizirati -Svet slušateljev ljub!], univerze.? — V ostalem pri tem akademskem dmštvu ni moči zaznamovali kakih vidnejših znakov na muzikalnem polju. Prilično so se sestajali goslači, a kake trajnejše sledi oni omizni krožek 111" zapustil. Bogoslovci ljubljanskega vseučilišča imajo pevski zbor. ki je morda eden izmed najstarejših zborov, je pa vedno odvisen od naraščaja. ki je seveda omejen samo na teologe- Sodeluje večinoma pri cerkvenih slovesnostih (božične in velikonočne ves pere). Katoliška Akademska zveza.-, ki se je izobiičila kot nekaka reprezentanca petih katoliških akademskih društev, je pokazala takoj spočetka precej umevanja za osnovanje lastnega pevskeea krožka Kmalu je prepeval močan, precej discipliniran akademski zbor na frančiškanskem keru pri nedeljskih akademskih mašah. Cerkev je bila vedno nabito polna, zanimanje posetnikov je vidno rastlo: včasih je zapel tovariš baritonist tudi kak samospev, ob praznikih pa je zaigral tov. šonc. ki je vodil pevski zbor. tudi na gosli, a na orgiah je spremljal g. p. H. Satt-ner. Žalibog se je moral ta zbor omejiti pozneje na oktet, disciplina je jela namreč pojemati, zanimanje je minevalo ... V ta pevski zbor so se že spočetka vabili pevci iz ostalih kulturnih društev. Par neorganiziranih tovarišev je parki-.?t obiskalo pevsko vajo. a so nazadnje izginili brez sledu. — Prilično se je še enkrat pojavil vesen poskus, ludi tokrat z zna! ni m uspehom! Za neko društveno priliko v dvorr:ni v Uniona ,: se je izvežbal številen mešan zbor. ki je sestojal iz domačih visokošolcev in dijakov (učiteljiš-nice). Zbor. ki je koreninil v veselju in vol;i še nadalje delovati v prid prelepe pesmi, se je polagoma razšel. Nikjer ni našel pravega odziva, nekateri so se 11111 celo posmehovali kot igrajčkavemu poskusu. Tudi oni oktet se ie po dveh letih razšel. Lani se je zopet zbralo nekaj idealnih fantov, ki prepevajo v božjo slavo: koncem let. sem. 1926. so napravili v neki gorenjski vasici celo mrl koncert. — Precej pozno se je zbral krožek goslačev, ki se je pa radi raznih neprilik podal pod okrilje Prosvetne zveze-', kier sodeluje pri njenih prireditvah. Pri kaki drugi javni priliki se ui pokazal. — To bi bilo v kratkem vse, kar imamo zaznamovati v dasb. ude-.-tvovaniu liubli. vseučiliščnikov kot tacih. — Radi popolnosti je omeniti, da študira precej tovarišev na Ijubl.i. konservatoriju. Izkazali so se kot nadebudni repro-duktorji inko kot goslači kakor tudi pevci. A celo tudi ti konservatoristi ne gojijo primernih medsebojnih vez', morda se sest <-nejo na kakšnem koncertu ali v gledališču, in to je vse. Nekaj goslačev sodeluie pri Orkestralnem društvu GI. M. Matični zbor .ie bil že mnogim tovarišem dobro vzgojno zavetišče, tudi po raznih drugih posvetnih in cerkvenih zborih se ;e poteknilo precej pevcev. O vseh teh dragocenih močeh, ki so zadobile tu in tam potrebno rutino, seveda nimamo nikakšue evidence. Morda bi bilo omeniti še to in ono: mislim pa. da sem začrtal dosti ostro, da skupnosti in notranje vezi med temi mnogoterimi drobci ni bilo! Pi 'av nič tudi ne pripomore h skupni stvari razveseljivo dejstvo, da imamo na ljublj. vseučilišču neka.i skritih talentov, ki se ude^-stvujejo kot več ali manj posrečeni glasbeni produktorji. Vse to in še marsikaj mora imeti SSLU pred očmi. ko osnuje akad. pevski zbor. Tudi zadržanje javnosti do novega zbora bo potrebno upoštevati. — Glede pevskega materiali nismo ravno na slabem. Tudi vnet pevovodja je obljubljen! Poskrbeti bo še za agilno predsedstvo in orimeren artističen odbor. ki bo v nujneiših prilikah pomrgal g. pevovodji. Kljub temu. da bo imela pevska organizacija docela dijaško prisrčno lice. bo potrebno in koristno povabiti h sodelovanju tudi absolvirane visokošolce in gospode starešine akad. društev. Posebno zadnji se bodo gotovo v naši pevski družini in pri lepi pesmi počutili domače in mladostne. C"as bo tudi pokazal, ali ne bo treba za kakšne posebne koncertne prilike razširiti akad zbor v mešan zbor! — Še predno Z' začne Svet in vodstvo novega zbora z podrobnim delom, pa je rešiti dvoje silno perečih vprašanj: primerni lastni prostori in notni arhiv ter klavir. Upajmo, da nam bo v teh zadregah priskočila na pomoč vsa naša javnost t, r pripomogla, da skoraj zadoni iz dijaških grl naša mila pesem, nam v duševno razvedrilo in korist, narodu in državi v ponos ter v bodreče upanje bratom, ki jih še vedno ai doma ... Univerza v službi naroda Velike ameriške univerza imajo posebne oddelke (departmenls) za antropološka pr.i-učavanja narodov širom sveta. Svrha jim ie, po amerikansko, praktična. Ti zavodi =0 namreč v stalnem stiku z ameriško indu-tri-jo in trgovino, ki se s pridom okoriščata znanstvenih pridobitev in se s posredovanjem znanstvenih zavodov orijentirata v naj-oddaljenejših tržiščih. Po vojni se je vzbudilo seveda tudi zanimanje za našo državo. Mnogoštevilne koi-po-racije so iskale podatkov o Jugoslovenih. o njihovem značaju, temperamentu, vztrajnosti, podjetnosti, nadarjenosti, povprečni izobrazbi. nacionalnih posebnosti, zgodovini, družabnih razmerah itd. Iz takih informacij si Amerikanec ustvari sodbo o narodovi usposobljenosti za industrijsko in trgovinsko organizacijo. V današnjem gospodarskem ustroju je mišljenje ameriških in britanskih krogov odločilno za usodo gospodarsko slabih n.i-rodov. O tem nas je poučilo proslulo ame-j riško posojilo (-Jugo Lown<-) ^uano pa j« tudi, da so ravno anglosaški narodi najbolj obremenjeni s predsodki o Slovanih. Ss.i ni čudo, ko so skozi stoletja črpali znanie o njih le iz nemških, italijanskih in kvečjemu še iz madžarskih virov. Gotovo ne more ameriški čitatelj dobiti ugodne slike o Južnih Slovanih, ako mu ameriški književni trg ne nudi boljše informacije, nego je angleško publicistično delo sSkozi divjo Evropo . V Ameriki pa ima glavno besedo publicistika: by publicitv! Jugosloveni imamo le malo javnih delavcev, ki pišejo v angleškem ieziku. Med temi redkimi pijonirji je naturalizirani Oal-matinec g. Jakov A. Dragičevie (roj. 1894 ua Pelj-ešcu v Dalmaciji, sedaj v Oaklandu). ki si je s svojim spretnim in neumornim peresom pridobil ugledno in vplivno ime. Njegova publicistična dela so :-nrejeta v zelo c-kskluzivne unijske vseučiliščne biblioteke, katere časti ne uživa noben slovanski pisatelj neameriškega porekla! Po njegovem nri-zadevanju se ie ustanovil na največji ameriški univerzi Universitv of Caiifomia stalen oddelek za proučevanje Jugoslovenov — Jugoslav Department . Sedaj se zbira med ameriškimi Jugosloveni kapital, čigar obresti se bodo čez nekaj let uporabljale v omenjeno svrho. O-Islei bo ugledna Kalifornijska univerza središče znanstvenega študija o Jugoslovenih in bo ves angleško govoreči svet opozarjala na vrline in kulturo našega naroda. Privabila pa bo tudi mnogo naših znanstvenikov. Zare? Amerikanci so dali široko vsebino često tako utesnjevane-m pojmu — uuivereilas. Vsekakor poueljivo za nas! C. S. š— Manjšinski institut na dunajski univerzi. V dobi, ko ne morejo ljubljanski vis> košolci prospevati s svojo podružnico -Jugoslovenske Mniice.- in ko je zanimanje vseučiliščnikov za narodno obrambno delo 'minimalno, ne bo odveč, če s f-ar besedami omenimo vse drugačno agilno;' njihovih kolegov ua dunajski univerzi. Tam js ustanovila .iuridična fakulteta popolnoma v svojem delokrogu manjšinski seminar, ki ga vodi prof. \Vinkler. V seminarju skušajo "podati sicer objektivno stanje vseh narodnih manjšin, toda ie popolnoma naravno ia razumljivo, da je svrha in cilj seminarja predvsem proučevanje nemških manjšin v inozemstvu. Seminar, ki ima znatne finančne vire na razpolago, prireja predavanja in razstave, ki jih noseča publika. Vsakemu študentu na Dunaju je tudi znano, da ;i more pridobili čast in naslov doktorja z dizertacijo o manjšinske vprašanju. — Obstoja li še kak narod v Evropi, ki bi imel razmeroma tolike kose svojega telesa izven mej svoje matice kakor naš? In pri vsem tem ie naša akademska mladina tako čudovito hladna pri zanimanju za ie probleme! Ali ne bi bilo ljubljansko vseučilišče prvo poklicano, da si ustanovi anjšmski seminar?! Če tu ne bi našli naši študentje odziva, pričakujemo, da bodo pač vsi podpirali vsaj ustanovitev tozadevnega posebnega odseka v okvir>: ssL-u. u€> najbolj jc , najtrpežnejšv. zoto najcenejša Sokol Otvoritev Sokolskega doma v Ljutomeru V nedeljo, dne 10. t. m. je Sokolsko društvo v Ljutomeru ob veliki udeležbi, osobito okoličanov, otvorilo lične prostore svoje ga doma. Slavnosti so prisostvovali zastoji niki JSS. mariborske zupe, bivši staro=tr mariborske župe dr. Pivko in številne depu tacije sosednih društev, nekatere s prapori l'o Sokolski koračnici se je razgrnil zastor in na odru se je prikazala živa slika vse! društvenih oddelkov in deputacij. Predse-l nik gradbenega odseka br. Lukačič je opi sal delo pri domu zahvalil vse darovatelje in sodelavce, se spominjal pokojnih zasluženi!! članov ter izročil dom br. starosti Ban-hartu. T;: je zahvalil gradbeni odsek za ne umorno delo; potem je pozdravil goste, predvsem razna zastopstva ter izrazil upa nje, da bo dom res trdnjava deb in napredka. Po državni himni je l-rat Smertnik če--tital društvu v imenu Saveza, br. Struna pa za župo. Nato sta v primernih govorili prevzela nove prostore br. PernS za dra-matski odsek in br. Lubej za prednjački zbor. Na koncu svojega govora je slednji pozval vse članstvo, dri priseže svojemu praporu zvestobo in vztr jno delo. Po tem pri zoru je nastopila vrsta telovadcev z lepimi vajami na bradlji ter žela zasluženo prizna nje. Dramatski odsek je pripravil enodejan-ko -Izposojena soproga:-; odigral jo je ži vahno iii v splošno zadovoljstvo Višek ve čera pa je tvorila šestnajstorica, ki je z efektnimi vajami občinstvo naravnost zadi-vila. Med posameznimi točkami je nastopil glasbeni odsek društva; zel je splošno odobravanje. Fo akademiji se je ob zvokih trške godbe razvila neprisiljena zabava. V=a prireditev je piotekla v slavnostnem razpoloženju ter tvori važen meinik v razvoju s> kolskc misli na Murskem polju Prva d>a dneva prednjaške šole Sokn la I. na Taboru, ki sta se vršila preteklo soboto zvečer in vso nedeljo, sta uspela po voljno. Članstvo, zlasti telovadeče, se zavela velikega pomena, ki jih imajo take sokol--ke izobraževalne prireditve in se je vabilu k udeležbi še dokaj izdatno odzvalo. Pri sobotnem predavanju br. Lenarčiča o splošni vzgoji in pedagoških načelih ter takoj nato sledečem predavanju br. dr. Koširja o anatomiji človeka, je bilo navzočih 95 članov in članic. Je to za naše društvo lepo število, toda vendar še prenizko, zato si želimo, da bi bil prihodnjo soboto, ko oba predavatelja svoji temi nadaljujeta, poset še obilnejši lir. Lenarčič je na poljuden način obdelal tvarino o vzgoji in podal mnogo dobrih in primernih navodil, ki jih bodo prednjaki tudi pri telesni vzgoji v telovadnica!) pri vodstvu svojih vrst s pridom uporabili, lir. Košir je pregledno obravnaval človeško okostje, mišičje in krvni obtok ter na podlagi anatoraičnih slik pojasnjeval svojo razlago. Tudi ti nauki bodo telovadcem mnogokrat prav koristni pa tudi za ostalo članstvo so poučni. Nedelja je bila posvečena strogo tehničnemu delu ter se je vadbeno gradivo v telovadnici praktično in teoretično predelalo. Dopisi VlC. Redke so prireditve, ki b| privabile v Sokolski dom ua Viču toliko občinstva, kakor ga je -Demokratski večer« viške krajevne organizacije SDS v nedeljo / IV. t ra., ki je bil prirejen v korist poplavljen-ecv Naša politična organizacija SDS je takoj razumela svojo naloge ob prilik- poplave in storila svojo- dolžnost s tem, da je brez obotavljanja priskočila na pomoč i:i storila vse, da pomaga nesrečnim poplavljencem. Preteklo nedeljo je pričala nabito polna dvorana, da organizacija n! osamljena in da javnost veni o sledi njenemu prizadevanju in upošteva njen trud :n žrtve. Program večera, ki je bil brez-h:bno izvajati, je navzoče občinstvo rbor-nn zabaval in navdušeni aplavzi po vsaki izvršeni točki so izvajalcem pričali glasno pohvalo gostov Odbor organizacije se iskreno zahvaljuje vsem sodelujočim, a tudi vsem gostom, ki so se odzvali vabilu organizacije ter s tem dali podporo našim popiavliencem. KAMNIK Edinost v Kamniku proslavi svojo društveno obletnico 23. t. m. ob 2u. v kavarniških prostorih Narodne čitalnice v Kamniku s predavanjem o zatiranju in preganjanju Slovencev v Italiji Pred predavanjem pozdrav predsednika in delegatov. Po predavanju prosta zabava s plesom: sodelujeta društveni dramatični odsek m novo ustanovljeni jazz-band. Vstop prost ŠT. VID-DRAVLJE. Sezona 1926/27 prosvetnega odseka naprednih društev se otvori 24. oktobra s Cankarjevo farso -Pohujšanje v dolini šeimlorijanski«, ki bo obenem proslava 50!etnice Cankarjevega rojstva Nato bodo sledile druge predstave, resne in zrbavne vsebine. Okrog Božiča se ponovi najbolj uspela igra iz lanske sezone, japonska drama ->Madame Butterilv« (Go-metuljček V Letošnja sezona obeta biti zanimiva po pestrosti in po vsebini iger, ki pridejo n? vrsto Treba nam je le vztrajnega. intenzivnega dela in resne volje. Vsakdo, ki čuti v sebi veselje do dramatične umetnosti, se tem potom vljudno vabi za pristop k nafemu odru Občinstvo pa prosimo, d=» nam gre v tem na roko. da pridno poseči predstave in nam tako za-ont k lastnemu dnmu Zdravo! V B JFSEMCE V našem kraju, ki je skrajno ' bmejna točka, ie treba. d3 deluje šola v nacijonalnem smislu tudi med ljudstvom izven šole Da pa se more to vršiti. ie treba, da nam šolska oblast pošlje zmotnega učnega osobja Izmed 22 učnih oseb na rukaišnji osnovni šoli imamn na lesenicali samo 5 moških učnih oseb. kar * n; v nobenem nravem razmerju. Vse večje šnle imaio dosti učiteljev, le Jesenice so v 'em pogledu prezirane Še učitelja Dobni-Va so nam v njegovo veliko nejevoljo kar iez nnč premestili drueam Tu nekai ni v redu. pa naj bo i7jrovor kakršenkoli Prosimo prosvetno oblast da posveti jeseniški šoli večjo pažnjo Ničesar nimamo pro- ti sedanjim učiteljicam, v dalje pa naj se prazna mesta zasedejo z učitelji v toliki meri, da bo pravo razmerje med učiteljicami in učitelji. LITIJA. Šolski upravitelj litijske šole s. Bernard Andoljšek se poslavlja od nas. Nad četrt stoletja je živel in delal med nami v Litiji, vzgajal našo mladino iu neumorno deloval kut član iii odbornik vsen naprednih društev litijskih. Kako je bil g. Andoljšek priljubljen v vseh litijskih krogih, dokazuje odhodnica, ki so tnu jo priredila združena napredna litijska društva. Ob pol S. zvečer je zapelo pevsko društvo Lipa-;, lepe podoknico ob navzočnosti par j -to poslušalcev Deputacija društev je povabila nato g, upravitelja z družino k poslovilnemu večeru »na Pošti« Dve velik: sobi jn veranda v restavraciji »na Poštt« so bile nabite občinstva vseh slojev, ki su se hoteli poslovit: od priljubljenega Jubilanta Mešani zbor pevskega društva »Lipa« je pod vodstvom g pevovodje Jereba zapel par krasnih njegovih pesmi, zastopniki društev in korporacii so pa v iskrenih napitnicah nazdravljali jubilantu, želeč tnn v novem bivališču v Kranju Se mnogo zdravih in srečnih le Bil je res lep, iskren, prijateljski večer; odhodnica, kakršne še ni videla Litija G Andoljšek odhaja te dni Vemo. da mu slovo od nas ni baš lahko, uverien nai pa bo. da se ga bomo vsi vedno « hviležtiostjo spominjali ?elinio. da tudi on odnese od nas le lepe spomine in se še večkrat povrne med svo-ie litijske in šmarske prijatelje, učenke tn učence, ki mu or odhodu vsi k':čeio iskre-ii »Zdravo!- ŠMARTNO OB PAK1 Lam i decembra se ie otvorila tukaj obrtne nadaljevalna šola. V začetku šolskega leta se ie vpisalo 3S vajencev ozir ima vajenk, ki sc pose-čali šolo do konca šolskega leta Po obrtih ie bilo S čevljarskih 2 knlarska. 9 kroja ških, 4 mizarski 3 mlinarski. 2 ključavničarska, 1 mesarrki 1 slikarski, t tesarski. I pekovski 1 sodavičarsk; in 5 trgovskih vajencev oziroma vaienk Iz tega ie raz vidno, da je v naši vasi prav dobro razvita obrt in da ie bila nuina potreba ustanoviti fo šolo. čeprav v navadnem selu Vodstvo šole se na tem mestu iskreno za-hvaliuje za denarno pomoč k vzdrževanih šole v šolskem letu 1025/26 enspodu veli kemu županu « Mariboru. Zbornici za trgovino, obrt in industrii > v I.iuhliani. Gre-mi j u trgovcev v Celiti, tvrdki Mestni mlin v Celju gospei Manji Mikus trgovki tukaj. obema domačima posojilnicama i dr : nadalje tukajšnjemu krajttemu šolskemu svetu za brezplačno kurjavo in šolske prostore ter gospodoma Dragotini' Korošcu tn Francu Irmanti KOZJE. Dne ? novembra ob 13 bo žrebanje loterije Prostovoljnega gasilnega društva v Kozjeni Vsem. ki imajo srečke, to v vednost, ker na posamezna vprašanja ne moremo odgovarjati Srečke se lahko dobijo io dne 31 t m še pri društvu Pozmeie se ne bodo razpošiljale Všečne, ki sr srečke naročili, a iih še do danes niso plačali, resno opozarjamo, da jih takoj plarajo Vsaka srečka, ki bi do dne 7 novembra dopoldne ne bila plačana, le neveljavna Kdor ima srečke za nadaljno razprodalo, nai pošlje obračun in morebitne ostale srečke do dnf fi novembra društvu Odbor SV. MARJETA OB PESNICI Priprav Ijahli odbor Sokola pri Sv Marjeti ob Pesnici priredi v nedeljo 24. oktobra 1926 »Trgatev« v gostilniških prosiorih brata Kram-bergerja Iz Maribora bodo vozili izpred gostilne »Črni Crei« tudi vozovi za slučaj, da se prijavi zadostno število udeležencev Kdor želi torej z vozom k Sv Marjeti, naj se priglas' do 23 t m pri s Kavčiču, ueiteHu pri Sv Marjeti ob Pesnici Odhod vozov 7 Maribora bo ob 14 Pridite v obilnem številu! Za solidne cene in dibri postrežbo iamč> gosfi'ničar Pripravljalni odbi.r VRANSKO Obrtno nadaljevalna šola na Vranskem priredi 24 oktobra trgatev v prostorih gostilne Smogavec. katere čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov imenovane šole Ker ima prireditev dobrodelen namen, se vabi cenjeno občinstvo k obilni udeležbi PTUJ Cercis trantaise naznanja, da se vrši začetni tečaj francoščine ob torkih in petkih od 6. dn 7 zvečer, od 1. novembra dalje pa od po 6 dc pni 7. v IV razredu realne gimnazije, m nadaljevalni tečaj ob sredah od 6 dc 7., od 1 novembra dalje od poi 6 do 7 v Društvenem lokalu Članarina za obisk tečajev znaša 20 Din na mesec Čitalnica je odprta od 8 dopoldne do 7 zvečer Knjige se izposoiuiejo v sredo od poi 6 do b Li v nedeljo od pol 11 do pol 12. BREŽICE. Prejšnji torek popoldne je bila ob ogromni udele;'bi občinstva vseh slojev pokopana kom.i 16letna Slavka Klo-futar, hčerka davčnega nadupravitelja g. Lojzeta Klofutarja Po običajnih ceremonijah je imel obrede vršeči župnik g Jurkar v splošnem lep nagrobni govor, v kojem pa le ni mogt, popCnoma brzdati svojih strankarskih strast; Očital je rajnki oo grobu male napake, katere ji bo pa menda Bog odpustiU (števši ji v »napako«, Ca je biia naraščajnica Sokola!) Toda s tem nekvalificiranim in vsaki pieteti v obraz bijočim izpadntn se g. župnik ni zadovoljil Med res v srce segajočim govorom učite-teljice gdč Šuligojeve, katera se je v imenu sokolskih sestric poslovila od rajnke tn predno so pevci odpeli žalostinke, je na ves glas zarentačil: »Jaz grem proč, ka) bo tac in se odstranil Sledil mu je tudi pater Ananija Navzoči udeleženci pogreba so se nad tem početjem g župnika upravičeno zgražal:. Cerkovnik, ki je kot priprost človek to graje vredno napako g. župnika uvidel, je slednjega vlekel za rokav nazaj, toda vse zaman . Taki so torej nekateri naši Kristovi namestniki m tako si pridobivajo simpatije svojih vernikov! Mi opozarjamo na javnn pnhuišante višjo oblast s pozivom, da preskrbi zadoščenje užaljeni pijeteti in čutu dostojnosti. Mali oglasi k) služijo v posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5-—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi ttrogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1 •—. Najmanjši zneteh Din 19-—* Naslov« od .MALIH OGLASOV" pošiljamo po pošti, le če se nam pošlje manipulacijska pristojbina Kdor v bodoče «e bo priloži! T- znamkah, tse bo Din preie* odgovora Oglasni oddelek JUTRA' ^IvmpTZ^ T. RABI Č Ljubljana Prikrojevalka perila Prvovrstna samostojna prikrojevalka za fino dam«ko in moško perilo se sprejme Ponudb, na ogl oddelek cJutra^ nod «Popolnoma .-a. mostoin;i moč* 31510 Sobarico pertektno m j>ošteno bi znn tudi nemško iščem za takoj Naslov p oglasnem oddelku »Jutra* 31473 Šoferja treznega «amca. kateri ti mod drugim opravljal tudi druga dela sprejme za osebni avto Jo? Gsolin — Laško 31607 Dc»hro natakarico zmožno srhohrv in nem škega jezika sprejme hotni cSlavec* v Kranjski trori Ozira se le na dobro in pošteno moč 31564 ! Hotelska sobarica ; p r v a z dobrimi letnimi spričevali, ne nad 30 let stara, dobi takoj službo — Ponudbe s prepisom spričeval in sliko na upravo hotela cSlon* v Ljubljani 31740-b inv/r a Sprejme se spretna in čedna kuharica dobro plačo n posuežbo pr> Or Jesenko. Cene Pletiljke za voineno b'aeo dobe delo na dom v trprovini Franjo Alilin Šiška Plnra lonro 31337 ki je obenem 7.elf7ostru?ar sprejmem — Ponndbe na# cStnnio'ka» Iftseniee 31317 Akademik bi poučeval za brano ali denar Naslov v oplasn^m oddelku Jelšah 81657 Zobotohrvka »n orakHkanta * 4 razredi srednje Šole -preime zobn: ntelie - Na žensko moč ne reflektiram Naslov v oglasnem oddelku «Jutra« 31727 Strojnik .-trojni ključavničar vešč popravila pri strojih in električnih napravah, išče službe za takoj Naslov v oglasnem oddelku cJutra* "11668 j Samostojen k ur teč mlad. ki razume ključavničarska dela. pri električni ■ razsvetljavi in parnem kot7u i iSče člužbe Naslov r ogl j oddelku cJutra* 31724 t I Izprašan kurjač | ?. lobrim spričevalom išče siužho v mestu ali na deželi Naslov pove oglasni oddelek cJutra* 31725 Dva mizarja prvovrstna špecijalista za fino pohištvo sprejmem. — Na«lov pove uprava Jutra v Maribora _ 31739 Gospodinjo pošteno zanesljivo in veščo v vseh kmetskih d*»lih -ščeni Ponu-^bp na ogl odde'ek cJutra* no'l mačko «Za nesliiva 09» 31699 Klibppco ki b: oskrbovala tudi rrt. iščem k družini treh oseb »zven LiuMjan«* Naslov v Oglasnem oddelku e.Tutra*. 31706 Več prešivalk fštpparic* za fina čevljarska dela sprejme s 1 novembrom «Dika cipele* družba z o z v Liubliani Gosposka uMca 16 TVTo «ta*no. zasluželc dober :>1707 Začetnico s nrvovr«tnimi spričevali spreime Sever i* Komp. v Ljubljani 31711 Kroiaškeea učenca sprejme takoj Malis Franjo. dipl. krojač. Liubljana — Tržaška cesta 29 31674 Učenko boIjš;h staršev iščem za modisiovsko obrt Naslov v oglasnem oddelku Jnr»-a 81673 Natakarico pridno in pošteno. zna opravi lati tudi 'Irngn hišna dela. spr^ffhfrn takoj v gostilno na deželi Naslnjr v oglasnem oddelku cJutra*. 31689 Ekonom 7 večjo izobrazbo in prakso išče službo oskrbnika. Dopise na oglasni oddelek cJutra* i.od -Praktičen 16*> 31716 Stavbni mizar izurjen, išče mesta, sprejme tudi kako popravilo hiše ali kaj druzega. Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 31672 Mladenič star 20 let. priden tn pošten, z dežele, igče -lužbo h konjem, katerih je vajen Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 31G56 Gospodična išče mesto blagajničarke — ali v kaki pisarni Cenjene ponudbe nu op:l oddelek «Jutra* pod šifro »Pridna in poštena S8». 216SS Staro pohištvo postelje stole, mizo kredenco divan itd prodam Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 31433 Šivalni stroj dobro ohranjen, ceno prodam Naslov pove oglasni oddelek cjutra> 31643 "eči, štedilnike slamoreznice. brzoparilnike, vodne in gnojnične črpalke, vodovodne cevi. strešno lepenko cement mesoreznice nudi najceneje Fr Stupica. Ljubljana Gosposvetska c št 1 31626 Oprema 1'irmco (tuhno), omaro, stoječ obešalnik. 2 mali preprogi in nočno omarico kupim. — Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 31G93 Suhe, zdrave orehe kupuje tvrdka A šarabon v Ljubljani 31690 Enodružinsko hišo - sobam' kuhinjo kletjo "n »nujitn vr'(im r. r o •» 'U Naslov v oglasnem oddelku cJutra* 31677 Stanovanje udobno. 3—i sob in priliki in, iščem. Dopise na ogl. oddelek -Jutra* po J značko cp L. 37>. 31720 Opremljeno sobo strogo separirano. išče m. Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. ~ 31733 Gozdni manipulant 37 let star i 221etno pra k ?o. vešč slovenskega, r.ein skega in srbohrv Jezika išče službo Naslov. v oglasnem oddelku ■c Jutra > 31441 _____ Učenko v trgovino o Ida Melhijor Deželak. Škofce. Sv Miklavž laško 31571 Pohištvo Spalnico, jedilnico in kuhi-ujo. vse novo. radi selitve zelo ceno prodam Polovična cena, vse iz slavonskega hrasta. Celovška cesta 117 (proti St Vidu) 31731 Psyho visoko 2.60 m. široko 1.50 m prodam Naslov pove ogl. oddelek cJutra* 31732 Zimski moški plašč s kožo podložen, dobro ohranjene moške in ženske obleke in damski zimski plašč, škornje in drugo zelo ugodno prodam Na ogled med 12.—13 uro na Poljanski cesti 13;II — levo. 31052 Novo moško kolo radi bolezni takoj prodam za 1800 Din Naslov v ogl. oddelku cJutra* 31702 Nivelir aparat prodam Cena jk> dogovoru Ponudbe na ogl oddelek •. nod cNivelir* 31631 Damski plašč skoraj popo'noma nov poeeni naprodaj v Ljubljani, Stari trg 17/11 31G&J Potovalni kožuh in spalno vrečo za turiste in skavte, prodam Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 31694 Lokal pripraven za železnmo. o 31697 Trgovino z vsem inventarjem oddam takoj na prometni točki Dolenjske. Ponudbe pod cTakoj 220» na oglasni oddelek cJutra*. 316b3 ? prazni sobi parkctranL z elektr. razsvetljavo, ua Sv Jakoba trgu takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jutr?.. 31651 Mirno sobo tudi s solidno hrano oddam poštenemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku Jutra 31646 Stanovanje 2—3 sob s pritiklinami j iščem z novembrom Plačam pol leta naprej Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod cS 1S91* C1630 Razna bosanska in ogrska posojila kupimo Ponudbe na ogl. oddelek cJutra-- poj šifro e Plačamo najvišje* 31GG1 1000 Din posojila išče vdova proti mesečnemu odplačilu. Ponudbo ua oglasni oddelek cJutra* pod značko cPo dogovoru* 31721 Drž, nameščenec ki bi ti radi ženitve uredil dom, prosi 10.000 Din posojila. Vračal bi v mesečnih obrokih po 1000 Din. Obresti 10 — Kdor želi omogočiti značajilemu paru skromen dom. naj pošljo svojo ponudbo pod značko tNastavljenec* ua og-.t>ni oddelek cJutra*. 31662 Trobente f s e blehiRstru-nente, t © 1 o v egove hitro in jrecizno popravlja in preglašuje Ljubljana, Mest-ii trg Stev 3 (poleg magistr.* Stari inštrumenti se vzame jo v zameno ali pa kupijo j Opremljeno sobo zračno, lepo. \ neposredni bližini drž kolodvora oddam Ponudbe pod značko Vdova* na oglasni oddelek cJutra* 316.19 Gos. kuharica perfektna. išče službe pis-mene ponudbe na podružnico cJutra* v Mariboru nod cKuharica* 31737 Kot Disarniška moč brez plače iščem mesta v svrho rvrakfjene izobrazbe v tej stroki Dopi«e na podružnico »Jutrn v Mariboru pod c Spretna> 31736 Notarski uradnik z vočletno prakso in dobrimi spričevali, vešč stroje-o:sja. želi primerna -lužbe Nn 'en' laht-. fnUo; ponndbe ca ogl oddelek /»itr.i. »Marljiv 5» 31705 Droban krompir za prašiče kupi hotel «S!on» v Ljubljani 31740-a Fižol prepeličar ali koks. letošnji, lep. zbran nudi a Din 3 50 za 1 kg Sever & Komp.. Ljubljana. 31712 Bukova drva suha. ponudite z navedbo cen? družbi »Ilirija* Ljubljana Kralja Petra trg 8 31467 Gospodična z večletno p sam ško prakso. perfektna nemška in slovenska korespondentiuja ter knjigovodkinia. želi službe v mestu a-i na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek cJutra* pod šifro «Perfektna 87» 31687 i Vfakovrttoo zlato kupuje oo najvišjih -enat Čeme. uiveli? inhliana Wn!fnv? cl • 7Infnike kunujem in plači m dobro F Čuden Liubliana Prešernova 1 238 Staro železo m kovine na drobno m vagone kupuje po najvišjih cenah Fr Stupica Ljubi ja na Gosposvetska cesta 1. 31625 Šivalni stroj za šivanje vreč. dobro ohranjen, kupim Ponudbs na oglasni oddelek cJutra* pod cStroj 10* 31610 Motorno kolo rabljeno, event tudi s prikolico. do 4 H P, kupim za ceno do 3500 Din Naslov v oglasnem oddelku cJutra*. 31701 Stroj za ruvanje (RauchmaschineV stroj za pletenje 8/60 ali 8/70. v dobrem stanja, kupim Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 31713 Sobo ^ lepo opremljeno, s podobnim vhodom oddam. Naslov v cgi. oddelku cJutra* 31723 Opremljeno sobo rabim za takoj Dopise prosim pod značko cillajši gospod* na oglasni oddelek cJutra* 31714 Opremljeno sobo lepo. takoj oddam na Miklošičevi cesti Na=lov pove oglasni oddelek cJutra-. 31729 Stanovanje s 3 sobami kuhinjo in pritiklinami, najraje v bližini PruL iščem Plačam 1 leto naprej Ponudbe ua oglasni oddelek cJutra* pod šifro cLipa* 31734 Mehauik-šoter Želim Vas bližje poznati. — Dopise na upravo cJutra* v Mariboru ped šifro cBo-dočnost*. 31733 < Resno 37» Zakaj molčite? — Ua tr-phn. — Kazčiščenja želim. Značaj veleva Vaš kot moj. - - Prosim sestanka — sredo 20. oktobra popoldne ob 3. uri pri miz!. i;o zadnjič. . 31715 Zobotehnik jžtli znanja z inteligculuo gospodično, vc-Šio asistira-nja. — Dopise pod značko cNova praksa in ženitev* na oglasni oddelek cJutra* 31691 Mlada gospodična premožnejša si želi resnega znanja z boljšim gospodom trgovcem ali uradnikom. Dopise na oglasni oddelek cJutra* pod značko cJesen iS5». 31655 Poznanstvo Ob 4. uri zadržan, tak-»rt ob 6. urj na istem mestu. O. <«. 3171« Orehi iz Bačko prispeli — malo zakasnelL 3172G Ubegla psica Ušla jo lovska peica. tel« istrijauska traka z ru;.ie-niir.i lisami, ki sliši na ime -Pika*. — Sporočila proti odškodnini na oglasni oddelek c J iitra* pod cDbe^-U psica*. S1G31 Mlad rujav pes =e je iatvkel La-tt.k ga dobi v kart. tov. A Babka — Opekarska ccsta 31692 Pes ovčar, pasme št. 430 sc jc izgubil. Najditelj naj ga i ripelju ^ Ključavničarsko ulico 1 i. 31670 Deč.ii plašček sem pozabila v nedeljo nu«l '•j5. in 7. uro zvečer na klopi v parku na Kralj* Petra trgu — Kdor ga je našel, uaj ga blagovoli oddati proti odškodnini v ogL oddelku c Jutra*. 316S-4 Znamke Kdor pošlje 10 Din dobi moj j baš izišli novi 4 ccnik znamk ^j^T-rii ct 3 in k temu ijkfiteeij 5. 81695 leta® delavnica isti Kozina Liubljana, Cegnarieva ulica štev. 12 (blizu deželne bolnice) Izdeluje: razne mžen;erske ter šolske pripomočke Popravlja: geodetske, hydrometrične, teto aparate, ris. oiodje in iz\ršu;c vsa v prtcizno mehaniko spadajoča dela. 1066S •nnnnpciDnnn; uirwnmixiGDLjtxiu a n ju Ocarinienie vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih oošiljk oskrb' hitro, skrbno in po najnižji tarifi 211 rtajko f urk, carinski posrednik, ubljana. Masar/kova 9 nasproti glavne carinarnice Vse iniormacije tirezpiačno po Scottovein dnevniku in drugih virih priredil Pavel Kuna ver, je izšla in se dobi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica 54 asproti glav. pošte Broširana knjiga: stane 36-- Din, vezana 44 - Din : 235a Po po5ti 3* - Din več i ♦ ♦ 30DDGD0C □□□ Rene L a Bruvere: 14 orjei mec tfoman. Krog okoli mene se .azširii. Najuglednejši plemič, v&e pokrajine so sc mi ponujali nu izbero. Baron d'Hodebock sc je vzravnal kakor steber, v svesti si gotove zmage; oče me je prezece opazoval, k;.j storim; vsi so bili uverjeni, da se obrne inala Chaillelic k naj-plemenitejšemu in najimenitnejšemu izmed gospodov; toda Chail- kite je bila zmožna vsega drugega prej kakor častih! ':>nih in ..i-eeinurniii razsodkov. Ne da bi se dala preslepiti aii oplašiti je krenila k tistemu, ki je b:! med oficirji angouiemskih dragoncev najnižji po činu k dvajsetletnemu kometu, ki je od daleč proseče upiral vanjo oči -Gospod,< ie dejala, -dovolite, da sc oddolžim vasi vljudnosti.« S prijela sva sc z drhtečim rokami. Oh :•.;.; ic prelesti inuta Vzkliki odobravanja so pozdravili najin zadnji poklon: nastopile so druge dvojice in .Michel- Hector me je spremil ca . Markiz dc Marchezallier je bil še vedno pri očetu. -Me, he. ie rekel glasno, ko naju je zagledal. »madr:gai naj bo kogar že, da je le epitalam prihranjen zame!« Ta namig i ia »kraljičin menueU, s katerim so po tedanjem običaju novoporočenci otvarjali svoj svatbeni ples, je zadel gospoda ife Pontguiona v srce. Prebledel je kakoi smrt. iz oči mu. je udaril plamen in njegovi zobie so se do krvi zagrizli v spodnjo ustnico, da bi zadržali odgovor, ki mu je bil na jeziku. .Molče se ic naklonil in odšel. Tudi jaz sem bila zelo nejevoljna; a morala sem se pritajiti in podati roko markizu, ki me je prosil za gavoto. Ples jc divna stvar, kadar združuje dvoje bitij, ki jih nagiblje drugega k drugemu simpatija ali pa vsaj enako veselje do zabave; toda kakšna muka postane, ako se moraš vrtiti s tepcem, ki ti ie zoprn! Ilorric je mešal figure in teptal s svojimi-težkimi škornji po moji vlečki — vse to z neko zmagoslavnostjo, ki me je spravljala bogme i/ sebe. Kdor vabi na epitalam. bi se moral najprej naučiti plesati.« je r- . rezek glas nedaleč od naju. Namen je bil oči viden: že način, kako je gospod de Pontguion izrekel te besede ie dokazoval da išče prepira. Mraz me je izpreletel in ustavila sem se skrivaj opazujoč obraz svojega kavalirja ki je v moje silno začudenje nadaljeval svoje .'>■; >rne skoke, ne da bi pokazal kako-vznemirjenost. Tako trudna sem.. Zn Boga. gospod, prestaniva.« sem poprosila Groza me je bilo posledic tega izziva Vzlie zakonom in nared-l-am je bi! dvoboj še tako vkoreninjen v običajih tedame družbe. : i ;e moška čast za vsak najmanjši povod zahtevala kri Baš dvoboja se ie hotelo vitezu: toda meni je zadoščal že pogled •• njegovega nasprotnika da me ie oblila kurja polt Nikoli,« sem pomislila sama pri sebi »nikoli si ne bi mogla opro-- , ako bi sc dva človeka po nesporazumlieniu zaradi mene iz- -ivila smrti. Zakaj končno sem vendarle laz prva prezrla ba-: gospod Je Pontguion me ie smel po pravici smatrati za ahkomiselno in koketno Moja dolžnost ie bila storiti vse da preprečim žalostm nosledice svoje objestnosti 0d 17. okt. rr.odorm ragtam samo moderni tagiam je dečke .. 000 Gnčar iV Mejac\ samo Šelenburgova unča štev 3 Godba sc je spet oglasa V- pomnim več. kdo ine Je prišel povabit; odklonila sem s kaj vem kakšno pretvezo tet sc m stran, iš,_. guspudj dc uguioiia Našla m ga na sanu-i Slonel je ob drevesu, ves žalosten in mrk Ko ne ie uzrl. se ie zdrznil. »Ali s«, vam ne zdi gospod da je tu prevroče?« sem ga ogovorila Za rum sem < ;!a svež tn senčnat kotiček ki me miče da nikoli ega Povedite me tja da se nekoliko oddahnem.« »To k ; i il os t gospodična ki nc bi hib predrago plačana pa da moram Jati zanjo vso svojo srčno kri.« Fraza, k: bi se zdela v kakem drugem trenutku plehka in pretirana. it bila v teh okolnostih presunljivo polna resnobe. »Gospod dv Poirtguion.« sem vzkliknila »mai st hočete res dvobojevati?: »Na razpolago sem gospodu markizu Priznam celo. da strmim, ker v tem trenutku še čakam njegovega poziva.« ■Oh da vas vsaj ne Iv bil slišal!« »To bi bilo kaj neprijetno V taken primeru bi moral govoriti glasneje in tega nc želim, kei st iiniim hripavosti.« »Ted 1 .hudi' sovražite?« »Včeraj ga še nisem poznal; danes je on tisti človek v vsej Franciji. k- h: -j nairaiši porini! šest palcev rekla v želodec.« »Kakšna nenadna jeza!« !zk ušala sem se šaliti da bi prikrila svojo zmedenost Gospodična dc la Romade.« je povzel nekam trpko »kadar ljubita dva isto žensko ie eden izmed njiju 'dveč leliti da? Sodba božja kakot so io poznali naši predniki, naj odloči tudi meo nama.-J -in kdo vam ie noro' 'nv> ■dioči!o?« Knjiga n fepem vedeniu, govorenju in oblačenui v zasebnem in javnem življenju Broširana stane Din 65*— vezana 80'— Din /// SJudi z velikim Icapstaiom za v postavitev tvornice za izdelovanje pr.poznanih in patentiranih kemičnih preparatov, za kar že obstojajo tovarne r.a Dunaju, v ^iflg, Beriim, Kopenhjgnu in Amsterdam.:, ler se ustanavljalo v Par zu. Brusstu n L n-drinu. Potreben jc k.ipitai približno enega milijona dinanev. Sanse zaslužka so ogromne, ker se je predmet pri poskusnem importu i ;.o slavijo izborno obesd vkljub visoki carini Samo resni retiektanti, ki razp.-ilagi o z večjim kapitalom i denar ju > lakoinjo uporibo in bi bii pripravljeni eventuelno sami sodelovati, na pošljejo pismene ponudbe pod značko .Predme: ■ milijon" na uprav .JUTRA" Mar boi '09 4a Najlepši hotel pension j Hrvatskem Primorju in lo za Sio en jo najbližji, Vam do danes sc n Dojnan, v kra-ni ntn legi tik ob morju, c-io leto otvorjen edini na SuSartu z gorkitr.: mo:sk m moderno opremljen m: kopelmi na so idiu jši postrežbo, domačo kuhinio, neverjetno n-zkmn et nam, sobe s krasnim razgledom na mcr.e, mogoi prehod dnevno m Reko, najitnnica Slovi nka Vprašat ;e na SVANKA GOGAL3, Park hotel pension Pečine, Sušak 'eleion ^tev 9 Priporočani se: ^reuriiaiie se Knjiga se dobi v knjigarni TISKOVNE ZADRUGE v Ljubljani, Prešernova ulica 54. Nasproti glavne pošte uaus ia .i(0NT NENTfll oziroma s'anova nje. kiei -e j nud nri ika ori samostoin dami osamosvojiti se Zeli se, da ima stro o? r>r speva gotovino 'oizve se mi Aloma Com-anv • iub -ana " nkar evn n-bie?i( i i«^ iaistare ša >arketarska tvrdk? Ferdo Primožič -JUBLiANA. Trnovski pristan 4 priporoča zj dobavo u t>o!agan t vsakovrstnih pa n ">elo dveh stoipov (velikost 24x110 mm) Cena adresarja Lit 30*— Naročila za oglase m predbeležbe za adresar sprejema obenen nakazilom odgovarjajočega zneska: Generalno zastopstvo za inozemstvo : „ H0«£aa EKSPUICBB 6 catoeit. tRIETi Kale W -enem.i. li fe> .n. Se- li 0'-75*— 60-75.- Miu KtiaiBiCCija .b mm aiEsii ■ ■ ■ unc i a estni trg LJUBLJANA "od Trančo S a a vamipmmHiuiBBiHHHBBa čan vam. a obile dokaze skrenegr ocutia ob rani smrti naše do r»re mamice oziroma soprog' ospe Antoniie Loške roj- Klodr.ian ioyz Zahvala. Julijana Stare roj. Zupančič se v svo jem in v imenu vseh sorodnikov iskreno z?hva-ijuje za mno obrojne izraze prisrčni ga sočutia, ki jih je p:ejela povodom nenadomestljive izgube svojega nepozabnega soproga, gospoda Franca Ks. Stareta Posebno zahvalo izreka gg. zastopnikom ml uiU oblasti, korporacij in stanovskih organ zzcij za udetežbo pri pogrebu, vsem darovalci m cvetja in vencev nevskemu društvu „Slavec" za tolažbe polne žalostinke, gospedu govorniku, k se e imenom slovenskega ofcitništva poslovil od blagopo-kojnika, končne vsem dragim prijateljem in znancem, ki so ga v tako častnem številu spremili n? njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne l'J. oktobra 192G. ICJj zreuatno tem potom vsem našt najtoplejšo zahvalo Posebno st 'alivai u emo vsem, ki so jo spremili k zaJn emu počitku, ir« darovalcem krasnih vencev t cvetja, ter kličemo vsem bva ežni: Bog povrni! Celie, is oktobra i92b Gioboko aiuofe rodb. Losk^ SVETOVN >>Ari:NT „ZEPHIR 61 •eugas račno Kufia-' □QS[3SI^[3[30yL-jy!JU3L-IL=JL3G]G]GlQ ^a ra/pečavanje irzedne novosti zdravilne plošče ^Thermo - Elektron" 10 kg drv 4rrM 24 u 'aiceneiic r tajboi -arsvr ^r ?« .iroizvaia dflR^EL trgov na i žeiezmno o. • ./EhHIR' oddelek za neč * Subotic- čahti.vajtt cenik .astopsiva n ?kiadižča v vseh vecau .in.-, države 20 Jodietn'm m marljivim gospodom m damam, ki azDoiaga o z neka' kanala se nud nalepši zaslužek ¥ iJStmena pojasnila v torek pr portirju v hotelu olon 3ii pismene ponudbe na og'asni oddelek „Jutra" pod značko „Zdrav'ina plošča" t-J a 3 □ a □ □ □ 3 1] U u u u ki 1092' Zahvala. Ob prerani izgubi naše dobre, skrbne matere, tašče, bab-o itd. gospe nam te došlo od blizu n da!eč toiiko zrazov soruiia n -ožai'a da se ne moremo drugače kot 'em polom kar naipnsrčneie za hvaliti vsem. ki so darovali krasne vence tn šopke in vsem ki sc v tako obnnem številu spremili rajnico na njem zadnji poti, ka> nam je bilo v veliko u'eho Kranj — Ljubljana — Maribor, dne 18. ok obra I92b Globoko žalujoči ostal«. ^ab3vl'atna cadrcgs uslužbencev drž želennic v Slivenii r, z. z o z. razp su;e mesto POSLOVODJE Letn« obrai naa iv mihionov Din Nastop :S1 decembra H2b. u.edda v službo vsa en mesec preje Plača po dogovoru, naiuraim stanovanie v >oslop u zaoruge Hogon ia >pre;em Večleina praksa v samo stojnem nakupovanju n vodstvu rgovine kako trgovske pisarne Ka cija potrebna Natančne g na odila v pisaim nab /.adr Liuoliana VII r 'rošnie se upošteva o do ->0 oki b UPRAVNI ODBOR Urejuje Franc Puc. Izdaja za Konzorcij »Jutra* Adoil Rlbcikar. Za Narodne tiikarnc dd. kot riskarnarja Frac iezeršek zU mseratui del j« jdgovoret AJojaj Novak V a » Ljubljani