25. številka. Ljubljana, petek 31. januarja. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prtjeman, za avstro-ogerske dežele za celo loto 16 gold., za pol lota 8 gold., za čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za colo leto 13 gold., za četrt lota 3 gold. 30 kr., za cn mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom so računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih Kolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt lota 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačajo od četiri« Btopne petit-vrste 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteuipiilj M 30 kr. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški časti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj bo blagovolijo posipati naročnino, reklamacije, oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. Vabilo na naročbo. 8 1. februarjem se ,.Slov. \ar4Ml" lchko na novo naroeuje in velja : Za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za mesec februar ... 1 gld. 1© kr. Za četrt leta .... :% , .'tO „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja; Za mesec februar ... 1 gld. -f-O kr. Za četrt leta .... -4- „ — „ Za gospodo liMtoljt* na ljudskih š o 1 a h in za tlljuke velja zill-Žiillll cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. &0 kr. Po pošti sprejeman „ „ 3 „ — Novi naročniki dobodo brozplačno začetek roilltiutl „Viitculntli'% kolikor ga je bilo v ..Mlo*. Rt*rodil'* meseca Jllllimrjtl tiskanega. A«lnti9ii*tr€*c*J€M „.iS*/«i-. .IV*i*o./*.*•• Zmaga pravice. Že v dvanajstem stoletji jo filoBof Mai-monid, kateri je bil ob enem vrl učitelj prava, zagovarjal to, da jc sveta dolžnost osobno poganjati se za svoje pravo. Tej dolžnosti se ne sme nihče odtegniti; kajti ne le vrednost ali nevrednost reči, za katero so bojujemo, ampak idealni namen, zmaga pravice naj daje vsakemu, ako se mu tudi najmanjša krivda pripeti, pogum, boriti se stanovitno. Nemški učenjak Jhering je to misel v svoji Ivan Erazem Tatenbah. Izviren historičen roman iz .slovensko zgodovine. (17. nadaljevanje.) Šrirnajsto poglavje. Bilo je 8. marca meseca 1(>70. Tatenbah je bil v Mariboru in je stanoval v svoji hiši, katero ime se je z nemškim priimkom do deuašujega dne ohranilo „frcihaus", kasneje lastnina Lanthierijeva. Mariborsko mesto jo bilo tedaj pač za tri četrtine manjše nego denes. Ali vendar je bilo v črtežu Tatcnba-liovcm polastiti se tudi tega mesta. Ker je vedel, da so mariborski meščani boječe duše, katere vlada tisti, ki ima le malo oblasti, kopo oboroženih ljudij, nij so baš mnogo brigal za mariborsko prebivalstvo. Pridobil jo bil na svojo stran najvplivnejšega meščana, uecega Bernarda Pavni-gartuerja. Temu jc zaupal vso, in ta mu je bil vso pomoč obljubil, to se ve, no toliko iz domoljubja, kateremu jc mariborski mestni filister uepristopcu, temuč ker se je po eni strani mogočnega Tatenbaha bal, po drugi pa je pričakoval iz gotovo izvršitve celega pomenljivi knjigi: „borba za pravo" bistroumno izrekel. Vse ugovore, ki jih jc pisatelj do sedaj o svoji knjigi slišal , odbija on z besedami, da on prepir in nemir kot take nikoli nij zagovarjal, nego da jc natančno in določno pogoje navedel, koji so neogibno potrebni, da more osoba porok biti in držati se svojega prava kot dejanja osobnega samo vzdrževanja. Borba za pravo je dolžnost pooblaščenca samemu sebi. VzdrŽevanje lastnega bitja je najviši zakon vesoljnega živečega stvarjenja; v nagibu samovzdrževanja kaže se v vsaki stvari. Človek pa ne živi samo fizično, njegovo bitje ima tudi višji, duševni pomen in njegov namen je — pvavo. Brez tega se človek poživini, kakor so tudi pri Rimljanih glede abstraktnega prava sužnji bili enaki živini. Popuščenje prava je torej moralični samomor. Nemšk pisatelj pravi: „Bolje biti pes, ako me hočejo z nogami teptati, kakor človek!" Kdor trpi, da drugi pravo, ki mu gre, zaničujejo, in se ne ustavlja z vsemi postavnimi sredki, ta dela moment brezpravja v svojem življenji in k temu ne sme nihče sam pripomoči. Jhering ne taji, da so poravnave v nekaterih rečeh pravo sredstvo v reševanja prepira. On zameta le to, ako brez vsega truda popuščamo prizadobljeno pravo, dar, ki se prinaša le „ljubemu miru" samo zarad ugodnega miru. Ne zmoti ga o njegovih nazorih nakupiČenje procesov, vsaj je vedno bolje, črteža dober dobiček. Prebivalstvo mariborskega mesta je bilo tačas izkljuČljivo slovensko. Pavmgartner sam je bil sicer naseljenec, a udomačen. Ker je bil kot bogataš prvi mestni svetovalec in poleg tega v šolah izobražen človek, razumljivo je, da ga jo Tatenbah za svojega zaupnika izbral. Ob tem času je vladal že med celim slovcnsko-štajcrskim prebivalstvom nenavaden duh. Narod nij vedel, kaj ima priti; a kakor se pred viharjem čuti težak zrak, tako je bilo tudi te dni čutiti, da se velike reči pričakujejo, da si ljudje nijso mogli vedeti kaj pride. V Tatcnbahovi hiši v Mariboru se je skrivaj svinec v krogle rezal in sekal, spe-Ijavalo se je skupaj orožje, strelivo itd. Vse to se je godilo skrivaj, vendar pred vsemi ljudmi nij moglo skrito ostati. Temne in zamolkle govorice so se širilo med ljudmi, a po večjem je bilo vso Tatcnbahu ugodno, ker nezadovoljnost je bila velika, sosebno cesarskih oblasti mestjani in ljudstvo nijso mogli prenašati. Med prvimi, katere so sovražili, bil je mogočni mestni pisar Jakob Koder v Mariboru. V zadnjih duevih so se pak posebno tri reči prigodile, ki so ne samo po vsem dol- ,.i»efff* zbora so bili samo malo važni predmeti na dnevnem redu. Ministcrstvo je predložilo postavo o prodaji nepremakljivega državnega imetka. Po gospodarjenji naših finančnih ministrov od Bruk-ado „poštenjaka" Brestl-na, je stoprv trohica državnega imetka ostala, da se skoro ne plača trnd posebne postave. Dalje terja ministerstvo dodatek k privoljenemu kreditu za leto 1873; od takih dodatkov smo vajeni vsako leto slišati. Končno se predlagajo še nekatere manjše postave. Sklep računa za 1. 1871 se brez debate dovoljuje. Cela seja je bila dolgočasna. Prihodnja seja je na petek 31. januarja razpisana in tudi še ne bo prinesla od ustavovercev toliko zaželene volilne reforme. V f/i»spotiski zbornici se je prav živahno debatiralo o osnovi vseučiliščnih obla-atij. Za Rau8cher-jem sta govorila Kokitansky, Lichtenfels in poročevalec Miklošič proti nasvetu Raucher-ja. Tudi Stremavr je poprijel besedo ter dokazoval, da se po novi osnovi ne stvarjajo druge oblike, ampak samo že obstoječe preustroje po terjatvah novega Časa. Vsa postava se potem v drugem in tretjem branji sprejme. Glede volilne reforme so ministri ustavoverne poslance v poslednji seji — seveda entre nous — tolažili, da jo bodo že denes predložili. Bodemo videli. S predlo gom samim pa še nij vse storjeno, in ko bi tudi državni zbor sprejel postavo, nad čem nij dvomiti, ostane še krona, in do sankcije cesarjeve je še daljna pot. Poljska delegacija se dozdaj se drži svojega sklepa, da z ministerstvom ne stopi v nobene dogovore na podlagi direktnih volitev. Na ĆeJfteetm vlada pridno konfiskuje liste, in zadene ta osoda zdaj „Politiko", pa zopet „Narodni Listy", še celo „Posel z Prahy' itd. Vse v liberalni eri na slavo in čast Aucrspcrgom. Koller razumeva svojo nalogo in gotovo samo to obžaluje, da ne sme ob sojevati na vislice vso to trdoglavno opozi cijo. Med tem pa se pokriva peticija z nest r vi In i in i podpisi in se oglašajo občine za občino, mesto za mestom. Tudi na Morav-skem je že več ko 20O občin peticiji pristopilo. Pri velikem a tj e rsk rut »ninistier* skem svetu v Pešti 2G. januarja je bil sam cesar nazoč. Posvetovalo se jc, kaj so ima storiti s skupiinimi svotami za graničarske gozde. Magjarski listi poročajo, da se je sklenilo, vse te svote rabiti v prid vojaške granice, zlasti za ustanovljenje novih šol. Ministerstvo hoče s tem jemati povode onim ultra-narodnjakom, kateri hote tudi granico podknriti in tamošnjo ljudstvo podšnntati. Veselilo nas bode slišati, da Magjari po očetovsko skrbe za naše jugo-slovanske brate v granici, ako tudi tega ne store iz ljubezni do njih, ampak samo iz protivstva proti narodni stranki na Hrvatskem. TiiiiiiJ<» d ris A ve. Ker je vojvoda fW rttmtmt prijavil, da so listine, na koje se je sklicaval, v mi-nisterstvu vnanjih zadev, so jih iskali ondi, toda zastonj. Vlada bode vsled tega strogo postopala proti nekterim prejšnjim bonapar-tovskim ministrom, ker so si prilastili še mnogo druzih važnih listin. Odbor tridese-terih se še nij mogel odločiti, bi li pustil Thiersa v zborovanji govoriti ali ne. Sedaj se posvetuje o napravi druge zbornice, katera se bo pa še le po razi d u sedanje narodne skupščine sešla. Odbor trideseterih se bode združil sedaj z odborom za prenaredbo volilne postavo da bode novi volilni red izdelal. Ali če pojde tako polževo naprej, kakor do sedaj, ne vemo, kedaj bode gotov. Thiers bode, kakor se „Times" poroča iz Pariza, denes kupčijsko pogodbo z Angleško podpisal. Bonapartovci so se baje res razcepili na dvoje, ker se znani princ Napoleon in fiugenija ne moreta zediniti. Princ je neki rekel, da je zadnji bonapar-tovski manifest zanj nedostaten. V pruski zbornici poslancev je 23. t. m. govoril knez Bismark. Rekel je mej drugim, da hoče podpirati novo ministerstvo. Če bode res, se bo videlo, ali bivši ministri nemaj o navade, da bi podpirali svoje naslednike. Sicer pa je tudi v novem cesarstvu mnogo gnjilega. Ne le, da se korupcija širi, ker vsakdo misli, da mora tudi on deležen biti francoskih milijard, se tudi še ne ve, kako bode ljudstvo prenašalo velikanska vojna bremena. Že sedaj iznaša vojni budget do 200 milijonov tolarjev na leto! Pri tem trpe kupčija in poljedelstvo. Južne Nemce je vsled tega njih zveza s Prusi že začela peči. Radi bi se je zopet znebili, a sedaj je prepozno. Na bavarskem dvoru je vse poparjeno, kralj se je podal Bredi zime na svoje poletno stanovališče „Lindenhof", ki stoji visoko v hribih. Enako je tudi v Virtembergu. Na tšguriiskeiH je zopet enkrat general Gonzalcs popolnem razgnal uporniško četo pod poveljništvom župnika Santacruz; pa upor na enem kraji ukroten, se na drugi strani na novo vplamti. Sploh Špansko ne more priti do mirnega razvitka, kakor tudi naša Avstrija ne. V št i *ii n je po kraljevem ukazu lf> samostanov zaprtih, kakor ukaz pravi, iz javnih ozirov. Premoženje pa se je zapisalo v veliko knjigo državnih dolgov. Dopisi. Jz (Gorice 29. jan. [Izv. dop.] Preveč imam gradiva in ne vem kje bi začel Novičin dopisnik, čitalnični predsednik, „Glas", č. g. Marka iz Renč, vse kar jo starega, diši ali hoče dišati po starem, je zgrabilo za orožje in maha neusmiljeno po nas ubogih „mladih," kateri se ve da neizvedeni, si ne moremo tako naglo pomagati, da bi se obranili razdraženih sršenov. — Ko smo se dogovorili, kako bi zdatno pobili tega in onega in vsem skupaj eno prav gorko pod nos zakadili, odpre se po naključbi kolegu naravoslovcu učena knjiga prav na tistem mestu, kjer govori o sršenih, njihovem ži-venji in njihovih navadah. „Sršeni so zelo hude in lehko razdražljive muhe, kadar rojijo so naj bolj nevarni, a pri vsem tem se jih nij bati, ker se le takrat vname v njih prava „korajža", kadar se jih bojimo, branimo in pred njimi bežimo." Te besede so nam bile prst božji, kazajoč kako naj v se-dajnih naših razmerah postopamo. Da stari sršeni ravno zdaj v Gorici in na Goriškem rojijo, kakor menda nikdar poprej , to sem že v zadnjem dopisu poročal, ovadil sem celo skrito matico, katera je roj izbudila j da je roj srdit, to spričuje zadnji „Glas", kateri šumi in brenči in cvrČi in tisoč stru penili žrel steza proti Soči, društvu in listu in posebno proti društvenemu odboru. Č. g. Marka dosedajni zvesti Sočan, marljiv odbornik in mnogočeščeni podpredsednik postavil se jc v avantgardo sršenov ter razvija prav blagodušno , če ne druzega, vsaj lepo kolegijalnost nasproti svojim dose-dajnim soodbornikom. Od kod ta nagli prevrat? sam Bog ve in morda mirenski gosp. sosed ! Da se tedaj sršenov najložej obranimo, sklenili smo prav po modroslovčevi knjigi, nič se ne bati , mirni biti in nikakor ne bežati. Kadar se roj poleže in se utolaženi sršeni zopet poskrijejo v svoje štrhole in votline, — že vemo, kaj nam bo potem storiti! — Nadejali smo se, da se bode razpor v goriški Čitalnici poravnal, a do zdaj se še nij. Odbor cepi lase v dotičnih dogovorih in baranta prav po židovsko se zastopniki mlade stranke, katera, dasiravno obsega vse moči za besede, predavanja in plese, je že toliko koncesij naredila, da se ne bo mogla efemernim mirom jako ponašati, če ga tudi na podlagi dosedanjih koncesij sklene, kajti stalna sprava je nemogoča, ako se ne sklene na edino zdravi podlagi enakopravnosti. Dva odbora — to je redni in potem veseliČni, (tak, kakor sen se snuje s polno oblastjo glede veselic v mejah proračuna) si bosta zaradi kompetenčnih navskrižnosti gotovo pogostoma v laseh, dokler se poravnava, zidana na peščena tla, maloČastno za obe stranki ne razsuje. Skoda, zares velika škoda, da se je tako brez potrebe zanesel prepir v našo do sedaj vselej mirno in neutralno društvo , in to ravno letos, ko jo toliko lepih močij zbranih! Kako bi se lehko naše veselice in predavanja odlikovale mimo onih vseh drugih tukajšnjih društev! Jutri bomo Sočani zborovali; — s protestom zoper volilno reformo se hočemo tudi goriški Slovenci odločno pridružiti kranjskim. Ta protest bode veljal tudi državnemu poslancu na tout prix" Črnetu, kateri je te dni v „Wanderer-ju" izjavil, da hoče se svojim postopanjem zmagati in osramotiti tukajšne pre-napeteže. Glejte ga no, kako je mož mogočen postal! Ko vsi slovenski listi od pobožno „Danice" do brezverne „SoČe" odobrujejo postopanje drugih slovenskih poslancev, kateri se nečejo udeležiti državnega zborovanja, ko se razžaljeni in razdraženi čuti celega slov. naroda s vsemi silami upirajo jarmu volilne reforme, v katerega bi radi vklenili v „Rajh" škilijoči ustavaki vse avstrijske ne-nemške narode — sedi samo kraški usilje-nec mirno v dunajski lesenjači, se no briga niti za svoje volilce, niti za ves slovenski narod in njegove najsvetejše pravice, ampak naslanjaje se na tominsko lažizaupnico, katera mu jc pričotala lani na vladnih bir-gljah na Dunaj, spravlja dan za dnevom krvavo zaslužene desetake in se pripravlja na težavno službo „Venvaltungsrata", kadar bo predilska železnica dovoljena. Srečen, komur je Rog ustvaril slonovo kožo ! t' 0«l gorenje Niaviiisk«* clo-lillC 27. jan. [Izv. dop.] (Se nekaj o n a-ših šolah.) V zadnjem času se je začelo o naših šolskih zadevah po gosto v slovenskih časnikih pisati, in po čestokrati so naše šolske zadeve tudi predmet živahnega razgovarenja med našimi domačini postale. — Dovolite tudi meni, ki okoliščine našega okraja natanko poznam, v Vašem štovanem listu svoje in tukajšnjih sonarodnjakov mnenje o toj zadevi izraziti. Da so šole v našem okraji, odkar so novo šolsko postave uvedene, dosta slabe je obiskovane in tudi drugače v slabejem stanu, to jo prežalostna resnica , a temu nijso nikakor ne nove šolsko postave uzrok, ampak pripisovati se ima to žalostno stanje samo slabi izpeljavi ovih postav, in malomarnemu postopanju gg. učiteljev, pa tudi okrajnega šolskega sveta in poedinih srenjskih šolskih svetovalcev. Pa naj tudi te svoje besede opravičim. V ljubenskem trgu nemarno od tekočega šolskega leta sem nikakoršne šole, ker nobenega učitelja nemajo, da bi pod-učeval; v rečiškem trgu jc poprejšnji učitelj v pokoj dejan in ima samo nalogo tako dolgo poduČevati, da bode nov učitelj imenovan. Koliko tako posiljen poduk velja, to naj vsak misleči sam razsodi ; do denes še pa o imenovanji novega učitelja nij nič Čuti. O uredbi novih šol, katerih je samo za naš okraj 9 reci devet projektiranih, nečem govoriti, do zdaj še o teh šolah nij niti sluha ni duha. V Mozirji je bil poprej zmirom en učitelj in en poduČitelj in naravno tudi celodnevni poduk; zdaj pa je poduk samo poludnevni, ker je samo en učitelj tu in ta pod-učujc otroke gornjih dveh razredov od 9. do 11. ure predpoldne, majhene otroČiČe pa od 1. do 3. ure popoldne. Da to za tako veliki trg, kakor je Mozirje, nikakor ne zadostuje, to je jasno. Previdel je to tudi mozirski šolski svet, ter že pred tremi leti sklenil, da se ima poduČitelj namestiti in tako celo-dnevni poduk zopet vpeljati. Priskrbeli so si Mozirjani tudi že potrebno šolsko sobo, ter jo lepo uredili , razpisali so tudi podučiteljsko službo in nečega jako sposobnega učitelja že tudi za imenovanje okrajnemu šolskemu svetu predlož.li, pa, glejte! Mozirjani tako potrebnega podučitelja nijso dobili', ker nijso deželni šolski svet za dovoljenje, podučiteljevo službo razpisati prosili, pa Mozirjani tudi nemajo upanja, tako brzo sposobnega podučitelja dobiti, ker ta, komur so službo namenili, jo prošnjo nazaj vzel in že neko drugo učiteljsko službo nastopil. V Mozirji bi pa itak razen dveh učiteljev še najmanje ena učiteljica jako po-trebua bila, ker tu je 230 otrok všolanih, od katerih pa dozdaj komaj kacih 100 šolo obiskuje. Da Vam šc nekaj več o mozirski šoli povem, naj omenim, da je mozirska tržka občina leta 1808 od države 100 gld. v pripomoček dobila, da si vit za trsje, sadne in murbine drevesa pripravi. Trg jc to svoto za to porabil, da je vrt poprejšnjo podružnice štajerske kmetijske družbe, ki je za povzdigo poljedelstva sploh, posebno pa sadje-reje v našem kraji precej veliko storila, za ta namen pripravila in celi vrt, ki čez en oral meri, in v katerem je precej veliko žlahtnih sadnih dreves, mozirskemu učitelju s tem prepustila, da ima učitelj celi hasek od vrta in da naj za to otroke vsaj v sadje-reji podučnje. V prvem letu je gosp. učitelj res nekoliko storil in je otroke v cepljenji od mozirskega magistrata nakupljenih divjakov uril; zdaj pa ta poduk čisto miruje, in v katerem stanji jc zdaj ta vrt? Da se bogu smili! Bolje je pašniku, v katerem nekaj divjih necepljenih dreves stoji, podoben, kot podučilnemu vrtu, v katerem bi se morali otroci v sadjereji vaditi. Naj še omenim, da je mozirski trg na predlog poprejšnjega učitelja, zdanjega šolskega ogleda gosp. J., kolorirane table iz podučilne oglcdalue metode prof. Ilermanna nakupil in v zlatih okvirih v šoli za poduk po stenah naobesiti dal. Ako zdaj v šolo prideš, ne najdeš nikjer omenjenih tabel, kam so prišle, bog zna! Ali so pa res zdaj čisto nepotrebne postale? Nekaj šolskih prijateljev je mozirski šoli tudi več knjig podarilo, in s tem temelj šolskej knjižnici položilo. Kje da so knjigo, o tem niti otroci niti starši ne vedo. Baje so pod debelim prahom zakopane in čakajo rešenja. Iz vsega tega vidite, da slabo šolsko stanje nij novim postavam, ampak nemarnosti istih pripisovati, ki bi se imeli za to brigati. Bog pomozi k boljšemu! Na zadnje še nekaj ! kaj porečete k sledečemu? Nek rodoljub, ki je pred kratkim neko šolo v našem kraji obiskal, trdi, da se pri njem konjaki hlevi večkrat čisteji, kot tu šolske sobe; govorica gre tudi, da neki učitelj kaj neusmiljeno z otroci ravna, da jih koj po glavi z debelo palico tepe, da jim ne dovoli na stran hoditi, če jim je potreba, tako da so ubogi otročiči presiljeni, se onesnažiti, in še več enacih ljubeznjivosti se čuje. — Šolske postave so že dobre, samo izpeljati se morejo prav, in če se to zgod:, bodo naši potomci naj večji korist imeli. Iz llt'ljii'atltft. 24. jan. [Izv. dop.] Dobrodejni nasledki ustavnega Življenja so pri nas v Srbiji povsod pokazujejo. Tako se na primer v prestolnici Srbstva, v Bel-gradu društvcuo življenje veselo razvija. Javna predavanja se drže često in na različnih krajih o različnih predmetih: iz na-narodnega gospodarstva, estetike, narodnega življenja itd. Če tudi vsa ta predavanja nijso izvrstna, vendar ima vsako svojo važnost, vsako nosi v društveno telo seme izobraževanja, katero bode plodonosno. Ravno tako se po drugih mestih Srbije množe praktična društva, katera delajo za narodni napredek. Vprašanje o s r b s k i ž c 1 e z n i c i jc staro žc 8 let, a še ne rešeno, da si v trgovinskem in političnem obziru toliko važno za Srbijo. Turki namreŠ vse mogoče ovire delajo. Naši vladni možje in naš narod bi namreč radi, da bi sc srbska železnica zidala in zvezala po najkrajšem potu z rumclijsko: proga Bcl-grad-Aleksiuuc Niš. Turki se pa iz političnih uzrokov te linije boje, zato nočejo privoliti in pravijo naj hi se srbska železnica zvezala z rumclijsko na Baski. Ta proga bi bila za Srbe predraga in trgovsko ter politično nekoristna. Za to se vlada kneza Milana baš zdaj z vso energijo poteguje, vendar enkrat to pitanje za Srbe povoljno rešiti. Oba tukajšna vladna lista „Jedinstvo" in „Vidovdan" za tega delj to pitanje razpravljata. Vsled zadnjih velikih požarov v Belgradu premišljujejo naši mestjani in mestno starešinstvo, kako bi organizirali požarno stražo. Domače stvari. — (Vodnikova beseda v ljubljanski Čitalnici) s plesalno veselico 2. febr. t. 1. ima sledeči program: 1. Ouvertura. Igra c. kr. vojaška godba pešpolka Sahscn Mcinin-gen. 2. Vodniku. Prolog, govori gospod Josip Noli. 3. Knahl. „Ljubezni glas", tenor-solo z mrmrajočim zborom, poje gosp. Bazin-ger — pevski zbor. 4. Beriot. Koncert za gosli, igra gospica Julija Steinerjeva: spremlja jo na glasoviru gospa Kornelija Solmajer-jeva. 5. Majcrbeer. „Prisega" iz opere „Hu-p;cnoti" poj6 gg. Meden, Trdina, Valcntinčič in J. Paternoster z zborom; spremlja jih na glasoviru gospa Solmajerjeva. 6. Mendelssohn a) Benečanska Grondoljerka, Liszt. b.) Predi-ška, oboje igra na glasoviru gospica Mclanija Hohnova. 7. Mašek. „Kdo je mar", veliki zbor s samospevi in s spremljevanjem orkestra vojaške godbe. Samospeve pojeta gg. Meden in Noli. Po besedi bode veliki ples. — Ker po večletni navadi je dohodek te ve-Relico namenjen v podporo muzikalnim potrebščinam čitalničnim, zato je vstopnina brez omejenja roboljubne radodaruosti, odločena takole: Za gosp. ude po 1 gld., za gospe in gospodičine po 50 kr. Pripuščeno je ta večer čestitim udom vpeljati tudi prijateljev svojih ali znancev, ki nijso udje; ti pa plačajo brez razločka po 1. gld. vstopnine. Vstopnice se dobivajo pred večerom veseličnim v štacuni gospoda Antona Jentlja v špitalskih ulicah, zvečer 2. februarja pa pri kasi. Odbor čitalnični. — (Za 2000 gold. ledu) je kupil ljubljanski magistrat na Gorenjskem, da napolni mestne ledenice. Da si nekoliko dni v jutro po malem zmrzuje, vendar letos nij pravega mraza, in tudi prav malo snega je padalo. — (Slovenski si i k a r g. J. Franke) potuje iz Italije v orijent, v Afriko, Egipt in potem na Francosko. Spremljuje namreč nekega velikega gospoda kot slikar. Želimo temu svojemu rojaku, da bi se obogaten po izkustvih in študijah srečno nazaj vrnil. — (Iz Gorice) se nam piše, da vodstvo v „malem semenišči" v Gorici mladeničem ne pusti „Sočc" brati in da „morajo pred „Slovenskim Narodom" že na pol ure daleč oči zatisniti." Quousquc tandem — fanatizem! — (Iz L ozkega potoka) se „Novi-cam" piše: Preteklo sredo ob 8. uri zvečer nas je silno prestrašil plat zvona. Gorelo je v Male m logu, ter pokončal jc ogenj komaj par let staro hišo posestnika J. Debeljaka. Kako je ogenj se pričel, menda nihče ne vč prav. Ker pomoči nagle nij bilo, bilo je le kaj malega mogoče rešiti iz hiše; vc-čjidel vse pohištvo in obleka, vsa hrana in tudi nekaj denarja je zgorelo. Sreča velika, da nij bilo čisto nič sape, drugače bile bi šle tudi sosedne hiše, ki so s Skopo krite in cel6 blizo pogorišča, pri rokah pa celo nobene gasilne priprave in vode le malo Neverjetno, a vendar resnično je, da so bil nekateri tako hudobni, da so vodnjake svoje zaklenili, in ko so se prebile duri, so poskrili golide za zajemanje vode. Ljudi se je bilo mnogo scšlo in rad bi bil vsak pomagal, da bi bil imel s ceni. Tako pa nij druzega ostalo, ko ogenj gledati. Zdaj Be bodo vendar spametovali tisti možje, ki so bili vedno proti napravi gasiluic, ker videl so, koliko se brez njih opravi. Skrbeti je pa tudi treba, da bo vsako selo imelo po trebne kljuke na dolgih drogeh, ktere bi tu mnogo koristile, ko bi bile pri rokah. — (Tržaški mestni odbor) bodo imenoval dva ogrledovalca nirličev, vsakega z letno plačo 1000 gld., potem 200 gld. za stanovanje in 300 gold. za vožnjo. Prošnje se imajo oddati do 12. febr. Koliko pa Ljubljana plača g. Rogcl-nu, kateri že toliko let ogleduje tukajsne mrliče V — Razne vesti. * (Novih c. k. pošt) se je v preteklem letu v celem avstrijskem cesarstvu 387 ustanovilo: na Češkem 74, v IJukovini 18, v Dalmaciji 4, na GaliŠkcm 33, Koroškem 13, Kranjskem 7, v Primorji 6, na Moravskem 23, na Nižje-in Gornje-Avstrijskem 36, v Si-leziji 7, na Štajerskem 34, Tirolskem 40, po vsem OgerBkem 92. Ponehalo je 18 poštnih uradov, med temi sicer nij ljubljanski, da si časnikom nasproti se obnaša, kakor da bi že umiral. * (Železniški vlak v ognji.) Blizu Kašave prevozil je železniški vlak s petrolejskim! sodi naložen voz. Hlapen zdrobi voz in sode, in petrolej se vlije na vse stra-nij ter se vžgč. Ogenj visoko plamti okolo vlaka, kateri je k sreči tako naglo skozi plamen naprej dirjal, da se vagoni nijso mogli vžgati. Mašinist pa je težko poškodovan. * (Dunajski š vin del.) V lanskem letu so na Duuaji banke, kakor gobe, rastle iz tal. Med tcnrhse je tudi neki „Central-Bauvereinu izlegel, kateremu so bili botri neki Markgraf Vasquez-Pinos, neki lieicha-freiherr Sternek, bivši major in še drugi dunajski šviudlerji. Izdavali so delnice po 50 for., na ta način vlovili V/2 milj. gold. in ta denar tratili za se in za bedaste Špekulacije. Ce prav se je že dalj časa po časnikih pisarilo, da pri tej banki nij vse, kakor bi moralo biti, vendar je policija stoprv sedaj, ko je velik del kapitala že zapravljen, dala zapreti vodje banke; prekasno za osle-parjene delničarje. * (Neskončna volitev.) V Szekelv na Magjarskem volijo že celih osem dni poslanca, da si je samo eden kandidat brez nasprotnega. Oddano je že blizo 3000 glasov, in volilna komisija še /.mirom ueče skleniti volilnega akta ter hoče še čakati nekoje dni, da se morebiti oglasi kak vladni kandidat. Do zdaj izvoljeni je levičnjak * (Nečajev,) znani ruski zarotnik, katerega je Svajca izročila ruski vladi, stoji zdaj pred porotniki v Moskvi. Obdolžen, da je umoril nekega človeka, ki je bil pri zarotnikih na sumu, da jih je vladi izdal. Razprave so javne in je 270 biletov za poslušalce oddanih. Nečajev se hoče sam braniti. Njegovi tovariši so bili že pred dvema leti obsojeni in v sibirske rudokope poslani. * (Turška omika.) V Maroki se je vnel upor proti sultanu. Naposled so vendar zmagale sultanove čete blizu Tanger-ja in ulovili 40 načelnikov upornikov. Paša pusti vsem glave odsekati, pa to šc ne zadostuje krvoločnemu Turku. Pokliče tamošnje židovske mesarje in ti so morali vseh 40 glav o-soliti, da jih je paša sultanu poslal. Opomenica. Ekaekutlvnc Uruibe: 3. leltr. Poa. Jan. Oborstara iz Rakitnice, 78G g!., vltibnici; —4. febr. pos. Jož. Brica iz Davče, 2025 gl., v Loki; — pos. Mih. (Jašperlina iz Požetiika, iMSti gl., v Krati ji; — poa. Ant. Tratnika iz GodoviČa. 10.450 gl., v Idriji. Ofcrti: Zidarska dela in prcskrbljevanja za obnovljenje na dunajski, tržaški, zagrebški, litijski cesti, mostov itd., so bodo oddajala 17. febr. pri deželni vladi v Ljubljani. brez zdravila Na prsih in plučah bolani se pi> naravnem potu tudi v obupnih In uil zdravnikov za neozdravljive razglašenih »lučajih rndlbnlno ozilrarUoJo brez zdravila. l*o natančnem popisu bolezni pove pismeno veu Dir. J. II. Fickert, Berlin. VVall-Strasse No. 23. Honorar 5 gld. a. v., ki se nuj pismu priloil. (102—40) brez zdravila Dunajska borsu 30. januarja. Enotni drž. dolg v bankovcih . 67 gld. .'K) kr. Enotni drž. dolg v srebru . . 71 „ 70 „ 1860 drž. posojilo.....103 „ 25 „ London.........108 „ lM Kreditno akcije......331 „ 50 „ Akcijo narodno banko . . . 962 „ — „ Napol..........8 „ 67 „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro........ 107 „ 88 Za svetovno razpostavo na Dunaji se kupujejo lepi, dolgi >.<»n*lii l;i*Jo: rumeni (blond), rdeči in sivi imajo prednostne cene in se lahko po pošti pošiljajo; tudi se sprejemajo posamezni kosi, in denar za-nje se takoj pošlje. (33—2) Wiihelm Stutz, v Jvpzili" (Slornallco), hiš. »tov. 30 v Ljubljani. Služba občinskega tajnika pri »v. 14 liNiol ii i»olf|r liti&kfg-u i z letno plačo 480 gold. se ima na- mestiti. Prosilci za to službo naj svoje prošnje, v katerih se ima sposobnost za občinsko ura-dovanje in popolno znauje slovenskega jezika v govoru in pisanji dokazati, do 10. februarja t. 1. pri podpisanem županstvu vlože. Županstvo sv. Krištof dne 28. januarja 1873. (32—2) J. latiti*, župan. Oznanilo. Pri c. k. straži za varnost na Dunaji se bode sprejelo večje Število stražnikov. Prosilci imajo svoje primerno kolekovane in s krstnimi dokazi in drugimi spričevali obložene prošnje — vojaške osobe, se ve da, po službovnem potu — v Central-Inspektoratu, Polizei-Direclions-Gebaude am Peter Nr. 10, vložiti. C. k. straža za varnost je civilna naprava in obstoji iz nadzornikov in varnostnih stražnikov peš in s konji. Letne plače dobijo varnostni stražniki višje plače 420 gld., z zaračunjenjem drago-tinske priklade 525 gld., oni nižje plače 300 gld., z zaračunjenjem dragotinske priklade 450 gld. av. v. Med svetovno razstavo se bode razen tega primerna služna priklada odrajtovala. Tretji del varnostnih stražnikov sme oženjen biti in dobi stanovine po 100 gold. av. v. na leto. Dovoljenja za ženitvo Črez določeno število stanovin se morejo le s tem pogojem dajati, da se dotičniki tako dolgo užitku stanovine odpovedo, dokler po dnevu njihovega vstopa za podelitvo stanovine na jih vrsta ne pride. Kavno tako morejo oženjeni samo s tem pogojem v službo stopiti. Nadzorniki in varnostni stražniki dobijo inače tudi uradno obleko in orožje, za posebno službovauje posebne plačila, in vlečejo brez zaračunjenja vsakakšnega prejšnega službovanja v državni službi za v straži preživeti čas od 10 let 40 gld. na leto, 15 20 i>0 70 od 25 let 85 gld. na leto, n 30 „ 100 „ „ „ „ 35 „ 115 , 40 „ 130 „ „ „ Zaradi pokojnine soudov stražo veljajo za državne služabnike občno obstoječi predpisi. Za sprejembo kot c. k. varnostni stražnik se zahteva: 1. Avstrijsko državljanstvo; 2. popolno zdravje, krepka telesna postava, primerno vnanje in ročno vedenje; 3. vsakšej nameri pošteno preživijeujc; 4. popolno znanje nemškega jezika v govoru in pismu, kakor tudi sposobnost, pismene poročila in vestila sestavljati. Pri posestvu zgornjih lastnosti se posebno ozir jemlje na: a) Takso prosilce, katerim je višja stopinja inteligencije ali dalje segajoča splošna ali posebna izobraženost, namreč znanje tujih jezikov, dalje nekatere zdravniške vednosti lastna. b) Takse, kateri znanje lokalnih razmer Dunajskih posedajo. Sprejemba sledi nu šestmesečno poskusu jo. med katerim časom vsaki začasen iprovizoričcii) stražnik en goldinar in pet in dvajset krajcarjev dnine dobi. V letu 1873 dobijo provizorični stražniki v občasji od 1. maja do 31. oktobra en goldinar petdeset krajcarjev dnine. Tudi provizoričen stražnik dobi uradno obleko, stanovanje in namizje. Na Dunaji, 15. januarja 1873. (34—1) O«! Cm k. policijske* direkcije. Tujci. 30. j a n u a r j a. Pri i i. Iu.hii: Blalmer iz liibnice. — Woiler iz KaniŽe. — Posmioli iz Dunaja. — Stoiš.č iz Vukovara. — Corara i/. Ljubljane. — gospa Jožefa iz Celja. — Sorman ti K čevja. — Nuneič iz Krškega. P" M»Ii*u: Obuto iz Inftpruka. — Švarcel iz Gradca. — Šlezlnger iz Dunaja. — Mali iz Tiiič*. — gtrasaor iz Dunaja. — Patova iz Dunaja — Tri Zamorcu: Leinii, Kolanik iz Podcutrika. — Tiher iz Postojno — Pmter iz Zagorja. J ' Epileptičeii krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast J>r. O. I* illi*<'li, Berlin, Louiscnstrasse 45. (255—9) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdatci) in za uicduištvo odgovoieu: Ivan S eni en. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".