Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 1 Aktualno Ptuj  Preobrat pri razpisu za Kurentovanje  Stran 3 Haloze Cirkulane  Sanacija plazu za 181.000 evrov  Stran 2 Podeželje Gorišnica  Za milijon evrov nižji proračun  Stran 7 Kronika Videm  Tudi nekaj hudih deliktov  Stran 32 Šport Motokros  Gajser do prve zmage  Stran 17 Ptuj, torek, 6. oktobra 2020 to rk ov a iz da ja Letnik LXXIII  št. 79  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR Danes priloga Foto: Črtomir Goznik Izobraževanje Podravje  Milijoni za maske in ventilatorje, za šole niti evra  Stran 4 Aktualno Dornava  Zakaj so klimatske naprave na strehi novega gasilsko- kulturnega doma  Stran 2 Ptuj  Mesto v znamenju srednjega veka Grajske igre zakorakale v polnoletnost Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki obuja bogato tradicijo ptujskega srednjega veka, obdobje drugega razcveta mesta po rim- skem obdobju, je na turnirskem prostoru ptujskega gradu skupaj z gostujočimi skupinami minulo soboto uspešno izvedlo 18. grajske igre. Več na strani 6. Aktualno  Logistika Pošte kmalu na Mariborski cesti  Stran 3 Ormož  Razpis za radijskega šefa so ponovili  Stran 8 Žetale  Zakaj se je občina znašla v likvidno- stnih težavah  Stran 5 Markovci  Kako v sedmih minutah zaslužiti 80 evrov  Stran 7 Šolstvo  Kakšni so obeti za nadgradnjo vrtca v Podgorcih  Stran 4 Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 2 torek  6. oktobra 20202 Aktualno Številne turistične kapacitete so boni ali vavčerji dobesedno re- šili. V Termah Ptuj so v letošnjem poletju beležili med 70 % in 90 % zasedenost. „Največji delež je bil domačih gostov, ki so predstav- ljali 90 %, med tujimi gosti je bilo največ gostov iz Avstrije, Češke in Nemčije. V poletnih mesecih tradi- cionalno pri nas prevladujejo veči- noma družine, ki pridejo v Terme Ptuj, da se osvežijo in zabavajo v našem vodnem parku in raziskuje- jo okolico Ptuja,“ pojasnjuje Mile- na Mojzeš, direktorica Term Ptuj. Zadovoljno ugotavljajo, da v jesenskem času beležijo dobro dinamiko rezervacij, tudi trenutna zasedenost je dobra. „Prevladuje- jo domači gostje in gostje iz ger- manskih trgov. V prihodnjih mese- cih pričakujemo obisk parov med tednom, ki pridejo zaradi blago- dejne termalne vode, regeneraci- je, sproščanja in razvajanja, med vikendi pa predvsem družine, ki pridejo spoznavat najstarejše mesto Ptuj in raziskovat zname- nitosti Ptuja,“ dodaja direktorica ptujskih Term. Gostom je pomembno, da se počutijo varno Kot ugotavljajo v ptujskih Ter- mah, gostje kot faktor, ki jih je najbolj prepričal, da izberejo njih, v prvi vrsti izpostavljajo nadstan- dardne higienske in zaščitne ukre- pe, ki so jih uvedli v obdobju koro- navirusa. Gre za novo postavljen Sava Hotels & Resorts higienski standard plus. „Plus pomeni, da smo še dodatno nadgradili higi- enska priporočila NIJZ. Želimo predvsem, da se lahko naši gostje na počitnicah oz. oddihu zares sprostijo ter svoj čas in energijo posvetijo le sprostitvi,“ izpostavlja Mojzeševa. Termo kamere za mer- jenje telesne temperature gostov, popolna dezinfekcija hotelskih sob z najvišjo certifi cirano anti covid-19 tehnologijo in ostalo so dejavniki, ki gostom zagotavljejo varno počutje. V Termalnem parku nižji obisk kot lani Z izboljšanjem epidemiološke slike maja letos so se začeli ukrepi za omejitev koronavirusa sprošča- ti. Vrata so po več mesecih zaprtja med drugim v začetku junija odprli tudi termalni kompleksi. Ptujski vodni park z največjim sistemom toboganov v Sloveniji je privabil ogromno kopalcev iz vseh kon- cev države in tudi tujih gostov. V ptujskih Termah zagotavljajo, da so tudi v tem sledili priporočilom pristojnih zdravstvenih institu- cij, še več, da so jih celo dodatno nadgradili. Tako je tudi v notranjih bazenih. Mojzeševa pravi: „V ba- zenih in kopališčih je predpisana varnostna razdalja pred vstopom, pred tobogani in drugimi adrena- linskimi atrakcijami najmanj 1,5 m. Na vhodu so nameščeni brez- kontaktni senzorski razkuževalci rok. Vsako omarico v garderobi po uporabi dezinfi ciramo in označi- mo. V bazenu priporočamo razda- ljo med kopalci najmanj 2 m. Ležal- niki so postavljeni na razdalji naj- manj 1,5 m. Zagotovili smo večjo frekvenco čiščenja in dezinfekcije bazenskih in obbazenskih površin ter tušev in sanitarij. Obisk je ne- koliko nižji predvsem zaradi upo- števanja priporočene varnostne razdalje in zato lahko sprejmemo manj obiskovalcev.“ Tudi ptujski turistični delavci ugotavljajo, da so bile prav Terme magnet za domače turiste in veli- kokrat raz log, da so prišli na Ptuj. Direktorica Term Ptuj pravi, da jo to dejstvo veseli in da so ponosni, da jim je uspelo obogatiti turistič- no ponudbo mesta. Ptuj  Terme Ptuj zadovoljne z obiskom v letošnji sezoni Poleti skoraj polno zasedeni, tudi jeseni kaže dobro Kljub povsem drugačnim napovedim in bojazni, ki smo ji bili priča spomladi letos, številni turistični delavci ugotavljajo, da je bila letošnja poletna sezona več kot zadovoljiva. Terme Ptuj so v poletju beležile med 70 in 90 % zasedenost, podobne številke pričakujejo tudi v jesenskih mesecih. Seveda, če ne bo spre- memb na epidemiološkem področju in dodatnih zaostrovanj ukrepov. Foto: ČG Milena Mojzeš, direktorica Term Ptuj Foto: ČG Tudi jesen kaže dobro, rezervacij je veliko, največ na račun domačih gostov. Letos poleti se je pričela tretja, zaključna, faza gradnje. Izbra- ni izvajalec del je podjetje M. Z. Gradbeništvo, trgovina, storitve, svetovanje in inženiring iz Ptuja. V tej fazi bodo objekt dokončali do vselitve. Na razpis sta se prijavila dva ponudnika. Poleg podjetja M. Z. Gradbeništvo še zadruga Lipa iz Lenarta, ki pa je bila s ponudbo za okoli 40.000 evrov dražja od izbranega ponudnika. Vrednost sklenjene pogodbe med občino Dornava in gradbenikom, ki izvaja dela, je 357.000 evrov. Vodstvo občine Dornava se nadeja, da bo gradnja objekta v Mezgovcih letos končana. Predvideni rok za kon- čanje del je 16. november. Objekt bo pripravljen na vselitev, s tem da oprema v tretjo fazo gradnje ni vključena, je pa predvidena postavitev ograje okoli objekta in ureditev okolice. Opremljanje objekta bo nato stvar nadaljnjih dogovorov. Pod Janžekovičevo objavo se je vnela besedna vojna Pred dnevi se je v zvezi z grad- njo doma v Mezgovcih na družab- nem omrežju Facebook oglasil nekdanji dornavski župan Rajko Janžekovič. Zmotilo ga je, da so zunanje enote klimatskih naprav namestili kar na streho objekta. Med drugim je spraševal, ali nekdo ne zna brati načrtov ali pa gre za kakšne druge interese. Opozarjal je, ali so te klime za cel gasilski dom, kaj je s strojnico, ki je načr- tovana v nadstropju, ali gasilci s tem soglašajo in komu se je skisa- lo. Pod Janžekovičevo objavo se je vsul kup takšnih in drugačnih komentarjev ter obtoževanj: da je nov gasilsko-vaški dom podoben pokopališki veži, kdo je odgovo- ren za spreminjanje objekta, zakaj so se zazidala nekatera okna … Nekateri pisci komentarjev so pri- trjevali Janžekoviču, drugi seda- njemu vodstvu občine, ki trenutno stoji za gradnjo. Klime na strehi načrtovane vse od začetka Sedanji župan občine Dornava Janko Merc in direktorica občin- ske uprave Nada Kolednik sta po- jasnila, da so bile klime na strehi predvidene po osnovnem projek- tu iz leta 2017. Res pa je tudi, da je bil prvotno načrtovan drugačen tip strehe (bolj moderna ravna oziroma prelomljena streha). »Še v prejšnjem mandatu, pred pričet- kom gradnje in izvedbe prve faze, to je bilo v letu 2018, so spremenili projekt in streho preoblikovali v dvokapnico. Načrtovane klime na strehi so ostale in smo jih tako na- mestili. Na tem mestu so tudi za- radi povezave s strojnico, pri na- mestitvi smo gledali še na to, da ne bi preveč izstopale na objektu in da sosedov ne bi motile zaradi hrupa. Tudi izvajalec del pravi, da klime po projektu niso predvide- ne v strojnici. Držimo se projektne dokumentacije, drugače ne bomo dobili uporabnega dovoljenja. Vse spremembe na projektu so bile narejene pred začetkom in v prvi fazi. Prav tako se držimo načrtovanega fi nančnega okvir- ja,« sta pojasnila župan Merc in direktorica Kolednikova. Župan je še pripomnil, da je bilo tudi sose- dom marsikaj obljubljeno, kar naj bi se uredilo v času novogradnje gasilsko-kulturnega doma. Sam se je sedaj srečal s sosedi novega objekta in so se pogovorili. »Bili smo na terenu in se korektno do- govorili o postavitvi ograje in ure- ditvi okolice.« Dornava  Gradnja gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih dviga prah Zakaj so klimatske naprave na strehi Občina Dornava nadaljujejo gradnjo gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih, ki je bila razdeljena na tri faze. Objekt so pod streho zgradili ob koncu zadnjega mandata nekdanjega župana Rajka Janžekoviča v letu 2018. Lani so izvedli drugo fazo grad- nje, ko so med drugim položili vse instalacije in vgradili stavbno pohištvo. Foto: MZ Klime na strehi novega gasilsko-kulturnega doma v Mezgovcih, zaradi katerih se je v minulih dneh po Facebooku vnela besedna vojna. Zakaj so klime na strehi, kdo je kaj in kdaj spreminjal v projektu, kakšna bo podoba novega objekta. O teh in drugih vprašanjih je bilo moč zaslediti nemalo obtoževanj. Vžigalico za besedni požar je z objavo na Facebooku prižgal nekdanji dornavski župan Rajko Janžekovič. Predsednik PGD Mezgovci v bran sedanjemu županu Oster v odgovoru do nekdanjega župana Janžekoviča je bil tudi predsednik PGD Mezgovci Davorin Janžekovič. Med drugim je dejal, da so gasilci nekdanjemu občinskemu vodstvu hvaležni za zagon investicije. A po drugi strani naj bi bile spremembe v projektu narejene prav v prejšnjem mandatu. Da bodo klime na strehi, je presenetilo tudi njega. »Sam kot predsednik in gasilci za to nismo vedeli vse do takrat, ko so klima napravo začeli montirati. Tudi okna so čarobno izginila iz popisa. Vse, kar je spremenjeno na objektu, ste sprejeli v vašem mandatu, v prvi fazi gradnje. Sedanja občinska uprava uspešno pelje projekt druge in tretje faze, v katerih se od dejansko izdelanega načrta res ne odstopa. Če so že kakšne manjše spremembe, se dogovarjamo skupaj. Trudimo se, da stvari pripeljemo do konca v dobrobit vseh vaščanov. Pa da ne bo vse samo slabo. Objekt je bil dobro zamišljen in projektiran. Verjamem, da bo tudi v takšni obliki, kot je sedaj, služil svojemu namenu. Ko bo dobil končno podobo, se ga bomo prav gotovo razveselili vsi vaščani. To bo naš prostor za zabavo in druženje. Čez kakšno leto si verjetno nihče ne bo delal težav s tem, kje in kako je kaj zmontirano. Verjemite, da delamo, kar je najboljše za našo vas in občino,« je med drugim navedel Davorin Janžekovič, predsednik PGD Mezgovci.Foto: MZ Gradnjo bodo predvidoma končali do sredine novembra. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 3 torek  6. oktobra 2020 3Aktualno Cirkulane  Plaz v Paradižu Za sanacijo plazu 181.000 evrov V občini Cirkulane te dni začenjajo sanacijo plazu v Paradi- žu. Pobočje griča drsi na skoraj 300 metrih dolžine, plaz je za seboj potegnil tudi cesto. Do konca leta bodo nevarno situacijo na glavni cesti za Paradiž odpravili. Županja Antonija Žumbar je namreč pred dnevi z mariborskim podjetjem H. S. Nizke gradnje podpisala pogodbo za izvedbo del v vrednosti 181.000 evrov (z DDV). Na razpis za izvajalca gradbenih del je občina prejela štiri ponudbe, trije ponudbeni zneski so si bili zelo blizu. Najugodnejše je bilo podjetje H. S. Nizke gradnje Maribor, vrednost njihove ponudbe je znašala 181.000 evrov. Le za dva tisočaka je bila dražja ponudba podjetja GIC Gradnje iz Rogaške Slatine in za šest tisočakov ponudba Cestnega podjetja Ptuj. Najvišji ponudbeni znesek (242.000) evrov je predložilo podjetje Kitak, prav tako iz Rogaške Slatine. Po dogovoru med občino in izvajalcem se bodo dela na terenu začela te dni. Drseče pobočje bodo utrdili s kamnito zložbo, projekt pa vključuje tudi sanacijo ceste. Dela bodo predvidoma končali še v tem letu. Sanacijo plazu v Paradižu bo v znesku 148.000 evrov sofi nanciralo ministrstvo za okolje, strošek občine bo plačilo DDV - 32.000 evrov. Letošnja jesen bo v občini Cirkulane tudi sicer precej delovna. V Slatini obnavljajo skoraj kilometer dolg odsek ceste in utrjujejo brežine, kmalu bodo začeli obnovo mostu v Korenjaku in pripadajoči 200-metrski cestni odsek. Tri krajše odseke bodo obnovili v Paradižu in enega v Gradiščah, prav tako jih čaka modernizacija obmejnih odsekov cest. Vodstvo občine si že nekaj časa intenzivno prizadeva, da bi se začela tudi sanacija obsežnega plazu v Gradiščah. Nadejajo se, da jim bo za projekt uspelo pridobiti sofi nancerski delež države. Foto: MZ Pogodbo za gradbena dela na plazu v Paradižu sta podpisali županja občine Cirkulane Antonija Žumbar in direktorica podjetja H. S. Nizke gradnje Maribor Melita Horvat. Pošta Slovenije je avgusta 2018 podpisala pogodbo s podjetjem CMC group iz Logatca za izgradnjo novega objekta na Mariborski ces- ti na Ptuju. Ob obstoječi posloval- nici so postavili objekt, v katerega bodo umestili logistične storitve in paketno dostavo. Gradbeno-obrtniška dela so stala okrog 640.000 evrov, izbra- nemu izvajalcu so za dokončanje del na razpolago dali nekaj manj kot pol leta. Dodatni strošek je bila ureditev strojnih instalacij, za kar so odšteli nekaj več kot 71.000 evrov, izbrani izvajalec je bilo pod- jetje Blisk montaža iz Murske So- bote. Skupaj z opremo se je vred- nost investicije povzpela na skoraj milijon evrov. Zaključku izgradnje objekta je sledila zunanja ureditev pod arheološkim nadzorom. Odpr- tje novih prostorov je bilo najprej predvideno za sredino leta 2019. Arheologija odprtje zamaknila za več kot leto dni Za ureditev logistične pošte in s tem selitev paketne logistike ter zagotovitev ustreznih logističnih dostopov je Pošta Slovenije že leta 2015 kupila hale in zemljišče na Mariborski cesti v Ptuju, za stavbo obstoječe pošte. Eden ključnih ra- zlogov, da so se odločili za selitev, je bila dostopnost, predvsem za tovorna vozila in vozila s prikolico. Dosedanja lokacija v centru mesta jim namreč povzroča veliko pregla- vic pri vsakodnevnem delu, hkrati pa motijo ostali promet. Ker se pla- ni niso izpolnili, so selitev kljub do- končanju objekta nekoliko zamak- nili. Računali so, da ga bodo odprli spomladi letos. A so se zadeve po- novno prestavile v prihodnost za- radi arheoloških izkopavanj. Kako daleč so trenutno, na Pošti Slove- nije pojasnjujejo: „Selitev logistič- nih storitev in paketne dostave iz centra mesta na Mariborsko cesto je bila predvidena za prvo polovico letošnjega leta, vendar se je zaradi izvedbe dodatnih arheoloških izko- pavanj dokončanje del zamaknilo. Arheološka izkopavanja so bila končana v začetku septembra, se- daj sledi izvedba zaključne faze zu- nanje ureditve. Gradbeno-obrtni- ška dela na objektu so končana skladno s pridobljenim pravnomoč- nim gradbenim dovoljenjem.“ Ob tem poudarjajo, da poslo- valnica v centru Ptuja tudi po seli- tvi dela dejavnosti za uporabnike poštnih storitev ostaja odprta. Bojazen pred zaprtjem naj ne bi bila upravičena. „Zaradi selitve logističnih storitev in paketne do- stave ne bo sprememb, uporab- niki bodo storitve še naprej lahko opravljali na pošti v centru mesta. Drugih sprememb na Ptuju ne na- črtujemo,“ so pojasnili na Pošti Slovenije. Ptuj  Selitev poštne paketne logistike na Mariborsko cesto Arheološke raziskave končane, pošta se bo selila Več mesecev je minilo od dokončanja objekta na Mariborski cesti na Ptuju, v katerega naj bi preselili logistične storitve in paketno dostavo Pošte Slovenije. A kljub temu to dejavnost še vedno opravljajo v centru mesta. Načrtovano selitev so prestavili že večkrat. Preverili smo, kaj je razlog, da še vedno niso na novi lokaciji. Foto: ČG Kmalu naj bi se logistične storitve in paketna dostava vendarle preselili na Mariborsko cesto. „To je bil edini možen razplet, z moje strani povsem pričakovano. Čeprav so na Zavodu ves čas zago- varjali svojo izbiro, se je izkazalo, da vendar niso prepričani v svoj prav. Pričakujem sicer, da si bodo tudi nov razpis priredili po svoje, bodo pa se verjetno vsaj bolje pot- rudili, da bo vzdržen na papirju. Zdaj je oktober, če bo še kaka pri- tožba po zaključku postopka, res me zanima, kako jim bo v treh me- secih uspelo dobiti izvajalce,“ je odločitev Zavoda za turizem Ptuj komentiral Ervin Simonič, direktor in lastnik podjetja Songevents, ki je organiziralo letošnje Kurentova- nje. Ker za izvedbo komercialnega dela največjega ptujskega festiva- la za naslednja tri leta ni bilo izbra- no njegovo podjetje, pač pa drugo prijavljeno (Arena events), se je pritožil. Na pritožbo odgovora ni dobil, so pa mu iz Zavoda posla- li odgovor, da njegova pritožba nikakor ni razlog za razveljavitev razpisa. „Zahteval pa sem, da me obvestijo o pogojih; kdaj in kje bo objavljen razpis. Želim si, da bo razpis transparenten in javen,“ še dodaja Simonič. Prijavil za 40.000 evrov poslovne škode Zaradi zapletov v zadnjih tednih je na Zavod za turizem Ptuj pos- redoval zahtevo za poravnavo, poslovna škoda, ki naj bi jo utr- pel zaradi dejstva, da sta sočasno potekala dva največja dogodka – pustna sobota in Kurentanc –, naj bi po njegovi oceni znašala 40.000 evrov. Odgovora od Zavoda na zahtevo še bojda ni dobil. „Če ne dobim odgovora, ta teden zago- tovo vlagam še tožbo, od tega ne odstopam. Pripravljen sem tudi na pobot. Sam sem se zavezal pokriti vse za nazaj, tudi za leto, ko nisem bil organizator. Moj trenutni dolg za letos znaša še 18.000 evrov, zato sem predlagal, da mi izpla- ča Zavod 22.000 evrov, ki bi jih zaslužil, če ne bi odobrili izvedbe Kurentanca prav na pustno sobo- to,“ vztraja Simonič. Ta mesec nov razpis Da so poziv razveljavili, je po- trdila tudi direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bol- šec. Razlog naj bi bile procesne pomanjkljivosti, kakšne, pa ni po- jasnila: „Predvideno je, da nov po- ziv objavimo še v tem mesecu. Ob- java bo javna, informacijo o objavi bomo posredovali tudi medijem. Razveljavitev poziva ni v nobeni točki povezana s pritožbo, saj smo poziv razveljavili pred obravnavo pritožbe.“ Kot je razvidno iz sple- tne strani Zavoda, je bil razpis raz- veljavljen minuli teden, v torek, 29. septembra, pritožba je bila odda- na prej, 8. septembra, dopolnjena pa dva dni za tem. Ali se bo na nov poziv prijavil ali ne, Simonič pravi, da ne ve. Bo pa zaradi vseh zaple- tov najbrž sodelovanje med njim in Zavodom, če bo dejansko izbran, precej oteženo. Veliko vprašanje seveda ostaja, ali bo Kurentovanje leta 2021 sploh izvedeno. Če ne bi letos objavili triletnega poziva, bi bil skoraj zagotovo interes za izvedbo vprašljiv. Spomnimo: na prvi, zdaj razveljavljen razpis, sta se prijavili dve podjetji. Ptuj  Preobrat pri razpisu za Kurentovanje Zavod za turizem razpis razveljavil Čeprav je vodstvo Zavoda za turizem Ptuj ves čas vztrajalo, da je bil izbor izvajalca za izvedbo Kurentova- nja 2021, 2022 in 2023 izpeljan pravilno, so minuli teden izbiro razveljavili. Razlog naj ne bi bila pritožba neizbranega ponudnika. Kaj je torej pretehtalo, da bodo izvajalca izbirali ponovno? Foto: ČG Zavod za turizem Ptuj je zaradi procesne napake razveljavil razpis za izbiro izvajalca za Kurentovanje. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 4 torek  6. oktobra 20204 Podravje Majšperk  Zraslo bi Turistično območje Lecana Od pirotehnike do turizma V kraju Doklece ob Dravinji v občini Majšperk naj bi zrastel glamping oziroma kamp s hišicami za nastanitev. Visokole- teče cilje na področju turizma ima Janez Hajdič, sicer lastnik tovarne s pirotehniko. Hajdič je že pred desetletjem kupil parcelo v Doklecah, kjer je sprva nameraval na Dravinji zgraditi manjšo hidroelektrarno, a ga je pri na- meri ustavilo ribiško društvo. Z dejavnostmi na zemljišču ni odnehal in je na dveh hektarjih zasadil sadovnjak s 400 jablanami in slivami. »Nekaj let sem obdeloval tudi zemljo, seveda je za to skrbel eden izmed zaposlenih, saj se sam zaradi časovne stiske s kmetijstvom nisem mogel ukvarjati, nato pa se mi je porodila ideja o postavitvi glampinga, ki je čedalje bolj v trendu.« Pogoj za ureditev turističnega območja, ki se bo zlilo z naravo, kot zagotavlja Hajdič, je bil sprejetje občinskega prostorskega načrta. Svetniki so ga na zadnji seji potr- dili in s tem prižgali zeleno luč za nov turistični projekt na območju občine. V obstoječi leseni zgradbi naj bi se uredila recepcija, kuhinja, Hajdič pa načrtuje še postavitev vsaj štirih objektov, v katerih bi bilo mogoče prenočevati čez celo leto. »Nadejam se še oblikovanja pros- tora za t. i. camperje, torej dnevne goste z avtodomi, kar se trenutno zdi najbolj rentabilno.« Sicer pa obljublja, da se bo v okviru glampinga povezoval tudi z lokalnimi ponudniki izdelkov in pridelkov kot tudi drugih storitev. O časovnici še ni želel govoriti, saj da mora najprej preveriti možnosti, ki so se mu s sprejemom OPN odprle. Marsikdo si ob teh napovedih postavi vprašanje, kdo je investitor, ki namerava postaviti glamping in začeti novo turistično zgodbo. Gre za podjetnika Janeza Hajdiča iz podjetja Lecana, ki je nastalo leta 1996 in temelji na veleprodaji in maloprodaji pirotehnike, izvajanju profesionalnih ognjemetov … Pred leti je izrazil namero o postavi- tvi tovarne pirotehnike v Majšperku. Potrebnih dovoljenj za gradnjo ni prejel, zato se je odločil za vzpostavitev proizvodnje v tujini, na- tančneje v Srbiji, kjer je pred tremi leti zgradil eno najvarnejših in teh- nološko najbolj dovršenih tovarn pirotehnike na svetu. V juniju so bili na občini razoča- rani nad rezultatom javnega raz- pisa in cenami, ki so jih gradbeniki ponudili za obnovo in dozidavo vrtca. Sredi poletja so razpis po- novili, med dela pa vključili še ure- ditev kuhinje. Prijavilo se je enajst ponudnikov, njihova fi nančna pri- čakovanja se gibljejo med dobrih 850.000 in skoraj dvema milijono- ma evrov. Najvišjo ponudbo je po- dalo ljubljansko podjetje Lesnina MG Oprema, ki bi dela izvedlo za neverjetnih 1.928.000 evrov. Če je še pred iztekom roka za prijavo župan Danijel Vrbnjak na- povedal, da bodo aktivnosti go- tovo nadaljevali, če bodo cene za dela visoke do 1,5 milijona evrov, je po razkritju ponudb vsaj s cena- mi zadovoljen. Že na prvi pogled so kar štiri ponudbe v cenovnem razponu, ki ga je Vrbnjak ocenil kot sprejemljivega. Pri tem je bila zadruga LIPA iz Lenarta v Sloven- skih goricah s ceno 857.000 evrov občutno najugodnejša, podjetja GP Project Ing iz Ptuja, Marko- mark Nival iz Vidma pri Ptuju in GES iz Celja, so podala ponudbe v višini nad 1,4 milijona evrov. »V fi nančnem oziru so sedaj ponud- be sprejemljive, jih pa moramo še pregledati, da vidimo, če so popol- ne,« je povedal Vrbnjak. Zagotovil za nepovratna sredstva še vedno ni Spomladi je val polemik povzro- čila tudi negotovost v zvezi s pri- dobivanjem nepovratnih sredstev. Negotovost je še vedno prisotna, saj v tem času še ni bil objavljen javni razpis, na katerem bi obči- na s projektom lahko kandidirala. Sprememba pa je ta, da je Vrbnjak sedaj odločen, da bodo vrtec ure- dili, četudi projekt ne bo sofi nan- ciran. »Dejstvo je, da bo urejanje vrtca potekalo kot dvoletni pro- jekt. Sedaj ga začenjamo, končali bi ga konec septembra v prihod- njem letu. V prihodnjem letu naj bi bila tudi povečana glavarina, napovedi za našo občino govorijo tudi do 500.000 evrov več prora- čunskih sredstev. Če bo potrebno, bi tudi kak drug projekt nekoliko zamaknili,« je zagotovil Vrbnjak, ki še vedno računa na to, da bo kak razpis objavljen in da bo občina uspešno kandidirala za pridobitev nepovratnih sredstev. Dve novi igralnici za najmlajše V sklopu investicije je predvi- dena prenova obstoječega vrtca, manjšo od štirih igralnic bi razširili, tako bodo vse obstoječe igralni- ce velike 48 m². Vse igralnice naj bi bile nato primerne za skupine otrok drugega starostnega ob- dobja. Dve igralnici bodo zgradili na novo. Merili naj bi po 50 m², namenjeni bosta jasličnim skupi- nam otrok. Ob tem se bodo uredili tudi zunanji pokriti prostori ter se zagotovila vsa potrebna oprema. Nova velika kuhinja z vsemi pot- rebnimi dodatnimi prostori bi mo- rala zadostovati tako za potrebe vrtca kakor tudi za potrebe šole. Z investicijo naj bi se izboljšale razmere za bivanje otrok kakor tudi razmere za zaposlene, ki bodo dobili dodaten kabinet. Po- leg boljših pogojev bo vrtec lahko sprejel občutno več otrok. Če bo šlo vse po načrtih, bo s 1. okto- brom v prihodnjem letu lahko sko- zi vrata stopilo kar 114 otrok. Podgorci  Na razpisu za vrtec kandidiralo 11 podjetij Obeti so dobri, obnovo bi lahko začeli že letos Spomladi je spoznanje, da se obnova in dograditev vrtca v Podgorcih umika od realizacije, marsikomu vzelo sapo in povzročilo nemalo slabe volje tudi med ormoškimi svetniki. Razlog so bile nepričakovano višje cene v ponudbah izvajalcev in slabi izgledi za pridobivanje nepovratnih sredstev. Rezultati drugega razpisa pa so vsaj za zdaj opti- mistični. Foto: ČG Najnižjo ponudbo za obnovo in dograditev podgorskega vrtca je predložila zadruga Lipa Lenart. Ministrstvo je po več letih, kot je bilo slišati na seji občinskega sveta v Makolah, februarja letos vendarle objavilo razpis, s katerim je 3,94 mi- lijona evrov predvidelo za investi- cije v vrtce ter 11,85 milijona evrov za novogradnje ali rekonstrukcije osnovnega šolstva (osnovne, po- družnične, glasbene šole, šole za otroke s posebnimi potrebami). Pogoj za prijavo na razpis je bilo med drugim pravnomočno gradbe- no dovoljenje, ob tem so zahtevali, da se gradnja začne še letos. Razpis je na veliko žalost devetih občin, ki so vlogo oddale, odnesla korona, kljub temu so v Makolah upali, da bodo ta sredstva v rebalansu pro- računa ostala. To se ni zgodilo. »Ob pripravi rebalansa 2020 je bilo raz- vidno, da je časovnica za izvedbo razpisa porušena ter da izplačila sofi nancerskih sredstev v letoš- njem letu ni mogoče realizirati,« so pojasnili na ministrstvu. Dodali so, da ministrstvo načrtuje nov razpis, in sicer za obdobje štirih let, od leta 2021 do leta 2024. »V ta namen je v predlogu sprememb proračuna RS za leto 2021 in v predlogu pro- računa za leto 2022 načrtovanih 20 milijonov evrov, v predlogu Načrta razvojnih programov za leti 2023 in 2024 pa prav tako 20 milijonov evrov.« Objava novega razpisa bo možna po sprejemu spremembe državnega proračuna za leti 2021 in 2022. V Makolah investicija pri koncu, na Ptuju se še ni začela Ne glede na obljube in napo- vedi je znano, da so občine letos prikrajšane za težko pričakovanih 15,8 milijona evrov investicijskega denarja za osnovne šole in vrtce. In medtem ko se na Ptuju obno- va ostrešja na OŠ Olge Meglič še ni začela (ocenjena vrednost je 840.000 evrov), so v Makolah z ureditvijo jedilnice s kuhinjo pri koncu. Na občini se nadejajo, da bodo lahko osnovnošolci že no- vembra ponovno malicali v šoli, se- daj namreč obedujejo v gasilskem domu, dobrih 100 metrov oddalje- nem od šole. V letošnjem letu bo tako zaključena prva faza, ki naj bi stala nekaj manj kot pol milijona evrov. Ali bo izvedena tudi druga – to je izgradnja požarnega stopni- šča, se še ne ve, deloma je požarna varnost otrok pod vprašajem tudi zaradi izgube državnih sofi nancer- skih sredstev. Slovenija, Podravje  Vlada črtala investicije v osnovne šole in vrtce Milijoni za maske in ventilatorje, za investicije v šole niti evra Ministrstvo za šolstvo je v drugi polovici februarja objavilo razpis za sofi nanciranje investicij v vrtcih in osnovnih šolah v višini 15,8 milijona evrov. Držav- nih sredstev so se nadejali v Makolah in na Ptuju, a oboji so se obrisali pod nosom, saj so bili obljubljeni milijoni v rebalansu državnega proračuna črtani. Foto: Mojca Vtič Obnova jedilnice s kuhinjo je v Makolah pri koncu, občina bo morala zaradi razveljavljenega razpisa celotno investicijo kriti sama. Foto: Mojca Vtič Med Dravinjo in v senci haloških gričev namerava podjetnik Janez Haj- dič postaviti glamping. Ocenjena vrednost prenove ostrešja OŠ Olge Meglič je 840.000 evrov. Najvišja možna vrednost sofinanciranja bi lahko znašala 533.000 evrov. Razveljavitev razpisa sedaj ne pomeni, da investicija ne bo izvedena. Ta je namreč nujna. V investicijskih dokumentih, kjer so navedeni razlogi za obnovo, je zapisano, da je investicija potrebna, »ker obstaja nevarnost hipne porušitve, kar je popolnoma neustrezno in nesprejemljivo ter nevarno za šolske otroke, učitelje in starše«. Občina bo potrebna sredstva zagotovila v proračunu. »Če bo razpis ponovljen, bomo državnih sredstev seveda veseli,« so zapisali. Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 5 Občine so morale do konca fe- bruarja pripraviti seznam projek- tov, ki jih nameravajo fi nancirati iz sredstev, ki jim pripadajo po zako- nu o fi nanciranju občin. V Žetalah so pripravili dvoletni program in vsa sredstva, povratna in nepo- vratna, ki jih lahko pridobijo na podlagi zakona, usmerili v moder- nizacijo devetih cestnih odsekov. Skupna vrednost projekta se je ustavila pri dobrih 400.000 evrih, od tega se je občina nadejala ok- rog 272.000 evrov nepovratnega denarja in 136.000 evrov, ki jih bo morala državi vrniti. Tako so prip- ravili razpis, izbrali izvajalca, začeli dela, ki so praktično že pri koncu, vmes plačali že dva računa, toda na transakcijski račun občine ni prispel še niti en evro iz državne blagajne. »Gre za mačehovski od- nos države do občine,« je opozoril svetnik Matjaž Kopše. Da nepravočasna realizacija pla- čil najbolj prizadene manjše občine z nižjim faktorjem razvitosti, pa je opozoril župan Anton Butolen. »Za nas so ta sredstva izrednega po- mena in nepravočasnost izplačil je od nas terjala najem likvidnostne- ga kredita. Namreč če izvajalca ne plačamo na rok, potem so zamud- ne obresti večje od kredita.« Ob tem je župan ponovno izpostavil neupoštevanje zakona o fi nanci- ranju občin. V zakonu je namreč jasno napisano, da so občine upra- vičene do šestih odstotkov skupne primerne porabe občin za investi- cije v lokalno javno infrastruktu- ro. Različne vlade so si in si zakon razlagajo po svoje. Tako še vedno velja, da so občine upravičene le do štirih odstotkov nepovratnega denarja, dva odstotka pripada- jočega zneska pa morajo vrniti v desetih letih po ničodstotni obre- stni meri. »Ta dva odstotka sta za našo občino obremenjujoča, saj se bo zgodilo, da zaradi zadolženosti občine tudi teh dveh odstotkov ne bomo zmožni več vračati. Sem pa nekje zasledil, da naj bi se prihod- nje leto vendarle začelo upoštevati zakonodajo.« Sicer pa je še prejšnja vlada za sofi nanciranje investicij v lokalno infrastrukturo v letu 2020 predvi- dela 48,6 milijona evrov nepovra- tnega denarja in še 24,3 milijona evrov v obliki posojil. Slovenski Bistrici 650 tisočakov Med podravskimi občinami je do največ denarja iz državnega proračuna po 23. členu Zakona o fi nanciranju občin v letošnjem letu upravičena največja občina, to je Slovenska Bistrica, ki ji pripada sla- bih 650.000 evrov nepovratnega denarja, sledita ji Ormož s 560.000 evri in Videm s 300.000 evri. Za primerjavo – Ptuj (druga največja občina) – je upravičen do dobrih 217.000 evrov. Najmanj denarja iz tega naslova pa prejme Hajdina, in sicer nekaj manj kot 56.000 evrov. torek  6. oktobra 2020 5Podravje »Občina ni asfaltirala dvorišč!« Modernizacija občinskih cest v letošnjem letu na podlagi razpisa je torej v Žetalah že pri koncu. Ob tem je občina realizirala še tri sklepe občinskega sveta. In sicer je v dveh primerih pokrila strošek asfaltiranja, v enem je sofi nancirala tampon. »To je vse, kar je občina fi nancirala. Dvorišč nismo asfaltirali, kot krožijo govorice,« je poudaril župan Anton Butolen. Na račun nižjih stroškov zimske službe v pretekli zimski sezoni so več pozornosti namenili nujnim delom na cestni infrastrukturi (bankine, udarne jame, jaški). Projekt vetrnic na Maclju gre naprej Na oktobrski seji je župan svetnike tudi seznanil, da bodo morali spremeniti odlok o nadomestilu stavbnega zemljišča, saj da so bili pozvani, da začnejo nadomestilo pobirati tudi za nezazidana stavbna zemljišča, kar do sedaj niso. Butolen je na seji svetnike seznanil tudi z zadnjimi informacijami glede gradnje vetrnih elektrarn na Maclju. Dejal je, da se sedaj začenja priprava študij, ki bodo preučile vplive na okolje in ljudi ter sprejemljivost projekta. »Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kaj bo imela lokalna skupnost od tega projekta. Če izgradnji vetrnic ne nasprotujemo, moramo od tega vsaj nekaj pridobiti,« je dodal. Doslej je za vrtca občine Starše, Pikapolonica in Najdihojca, veljalo, da pravica do znižanega plačila oskrbnine nastopi po 30 koledar- skih dneh otrokove odsotnosti. Predstavnica staršev pa je na ob- činsko upravo naslovila predlog, da se ta rok skrajša na 15 koledar- skih dni. Po informiranju o ureditvi področja po drugih občinah so na občinski upravi predlagali, da rok skrajšajo na 10 delovnih dni, občinski svet pa je predlog že potrdil. Višina plačila oskrbnine v času otrokove odsotnosti pri tem ostaja enaka in znaša 20 % višine oskrbnine, ki jo starši plačujejo si- cer. To v praksi pomeni, da bodo starši, ki plačujejo 100 evrov oskr- bnine na mesec, za celomesečno odsotnost plačali 20 evrov, če bo otrok odsoten 14 dni, pa 60 evrov. Dejstvo pa je, da morajo starši v ta- kih primerih podati vlogo z zdrav- niškim potrdilom. Znižano plačilo oskrbnine ob otrokovi daljši odsotnosti iz vrtca v Sloveniji ni krovno urejeno. Tako imajo po občinah različne kriterije. Za starše je ugodnejše, če je rok za pridobitev pravice do znižanega plačila krajši, saj so tako hitreje upravičeni do nižjega plačila. Za uporabnike vrtca v Staršah je po- sodobljena ureditev nedvomno dobra novica. Starše  Spremenili obračun plačila vrtca Ob bolezni 20-odstotno plačilo V primerih, ko so otroci iz zdravstvenih razlogov daljši čas odsotni, imajo starši pravico do znižanega plačila oskrbnine v vrtcu. Od občine do občine je odvisno, kako hitro so do nižjega plačila upravičeni. V Staršah so ta rok skrajšali. Žetale  Dela pri koncu, na računu občine pa še niti en državni evro Občina v likvidnostnih težavah V Žetalah končujejo modernizacijo občinskih cest v tem letu. In čeprav so prejeli sklep države o dodelitvi sredstev v skladu z zakonom o fi nanciranju občin, na transakcijski račun še niso prejeli niti evra. Foto: Mojca Vtič Občinski svetniki so ponovno največ pozornosti namenili urejanju cestne infrastrukture, ki je največja rak rana te haloške občine s skromnim proračunom. Foto: KG Vrtec pikapolonica v Marjeti na Dravskem polju Cirkulane  13. redna seja občinskega sveta Nižji komunalni prispevek Med pomembnejšimi točkami dnevnega reda 13. seje sveta občine Cirkulane konec septembra sta bili nedvomno potrje- vanje občinskega prostorskega načrta in odloka o komunal- nem prispevku. Pobude za pripravo OPN je občina Cirkulane začela zbirati pred še- stimi leti, konec leta 2014. Postopek je vodila Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja, s potrditvijo na seji občinskega sveta in javni objavi pa dokument stopi tudi v veljavo. To pomeni, da bodo lahko investitorji, ki so čakali na spremembo namembnosti zemljišč, začeli graditi. Vse pobude, ki so jih lastniki zemljišč vložili za spre- membo namembnosti, niso bile upoštevane. Na novo so oblikovali okoli 3,5 hektarja stavbnih zemljišč, približno toliko so jih tudi izvzeli, se pravi, so jih iz stavbnih prekategorizirali v kmetijska. Celotno gle- dano se tako površina stavbnih zemljišč ni bistveno povečala, saj se jih je veliko izvzelo. Druga pomembna točka dnevnega reda je bila potrditev odloka o komunalnem prispevku, s katerim občina znižuje fi nančno obreme- nitev za graditelje stanovanjskih objektov. Za gradnjo hiše velikosti 100 m² na zemljišču 500 m² bo dajatev komunalnega prispevka zna- šala dobrih 1.500 evrov. Dosedanji izračun za enak objekt in zemljišče je bil okoli 2.000 evrov. Županja Antonija Žumbar je dejala, da ima občina Cirkulane po novem komunalni prispevek med najnižjimi v re- giji. »Za ta korak smo se odločili, ker želimo spodbuditi stanovanjsko gradnjo,« je poudarila Žumbarjeva. Medtem ko so za stanovanjsko gradnjo prispevek znižali, pa za gradnjo objektov za gospodarsko rabo ostaja nespremenjen. Foto: MZ Občinski svet je na septembrski seji potrdil OPN, ki investitorjem od- pira možnost gradenj. Podlehnik  Županov sprejem »Ponosni smo na vaju« Minuli mesec je podlehniški župan Sebastian Toplak gostil zlato maturantko Danijelo Vinko ter mlado raziskovalko in znanstvenico dr. Špelo Trafela. O slednji smo v Štajerskem tedniku že pisali, ponoviti pa je treba, da je Trafelova prejemnica štipendije L’Oréal-UNESCO ‚Za ženske v znanosti‘ 2020 in da v okviru doktorskega študija na Mednarodni podiplomski šoli na Inštitutu Jožef Stefan razvija inovativen elektro- kemijski senzor, ki bo omogočal hitro, poceni in enostavno zaznavo zelo majhnih koncentracij toksičnega in rakotvornega formaldehida v vodnih raztopinah. Druga vabljena na sprejem pri županu je bila zlata maturantka Danijela Vinko, ki je zrelostni izpit z odliko opravila na Eko- nomski šoli Šolskega centra Ptuj in pridobila naziv aranžerski tehnik. Šolanje nadaljuje na fakulteti za turizem v Mariboru. Za študij turizma se je odločila, ker želi odkrivati svet in z raziskovanjem raznolikosti po- vezati tudi umetnost. Uspeh na maturi jo je malce presenetil, še pose- bej zaradi šolanja na daljavo, na drugi strani pa si je za odličen rezultat prizadevala že s sodelovanjem med letom, je pojasnila. Veseli se novih izzivov, novega študijskega okolja, znanj, tudi sprememb. »Priznam, malo sem vznemirjena, ker se zaradi študija selim v Maribor, kar na neki način pomeni prvi korak k osamosvojitvi, vendar pa gre za po- zitivne občutke,« je dejala. Župan je z obema prejemnicama pohval pokramljal o njunih željah in načrtih za prihodnost ter jima zaželel še obilo uspehov na poklicni in osebni poti. »Danijeli in Špeli iskreno čes- titamo. Ponosni smo na vaju,« so sporočili iz občine. Foto: Občina Podlehnik Špela Trafela (od leve), župan Sebastian Toplak in Danijela Vinko Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 6 torek  6. oktobra 20206 Podravje Kdor bo sedel na rumeni stol, se bo usedel zato, ker bo želel ne- komu na drugem rumenem stolu nekaj povedati, četudi se med se- boj ne poznata oz. se bosta šele začela spoznavati in morda tudi poglobljeno pogovarjati o kakšni zanimivi temi oz. tudi življenjski izkušnji. Morda se bo iz teh po- govorov izluščila še kakšna nova ptujska zgodba, ki bi jo morali čim prej spoznati tudi drugi Ptujčani, pa tudi obiskovalci mesta. Rume- na barva simbolizira optimizem, veselje, svetlobo, je barva duha in razuma; združuje vse tisto, kar v teh časih vsi skupaj potrebujemo. Projekt je predstavila Mateja To- plak, ki ga je tudi zasnovala. Nastal in razvil se je v dobrem mesecu in pol od ideje ter pritegnil več ustvarjalcev: deluje pa kot pro- tiutež v trenutnih razmerah. „Ru- mena stola predstavljata odprt prostor, kjer lahko vsak prisede. Če jaz sedim na rumenem stolu, lahko vsak prisede k meni. Morda se bo rodilo kaj novega. Ustvarjal- ci tega projekta nimamo pojma, kaj bo prinesel. Upamo samo, da rumenih stolov čez nekaj časa ne bomo vrgli stran. Velika škoda bi bila, če jih ne bi uporabljali. Tako tudi upamo, da bo nekaj dal na- šemu mestu, da bomo prišli do novih lepih ptujskih zgodb, ki jih bomo povedali drugim. K projek- tu je pristopilo več ustvarjalcev,“ je povedala Mateja Toplak, ki je zadovoljna tudi zato, ker je ideja oz. projekt povezal ljudi, ki se prej niso poznali. Projekt že povezuje Za podobo rumenih stolov je poskrbel Aleksander Fenos, ki se je prav tako samoiniciativno priključil projektu. Zelo se je potrudil, da da- nes vsak stol govori svojo zgodbo, da je iz na videz neuporabnih pred- metov ustvaril ulično mojstrovino. V takšne in podobne projekte se vključi vedno, ko je možnost, ker zmeraj išče izzive, kjer se lahko likovno izrazi. Gre za neke vrste ulični stil, ki se navezuje tudi na grafi te in druge stvari, ki se jim posveča. Projekt je zanj zanimiv iz vizualnega izhodišča, česa takega še ni počel, in zaradi sodelovanja z različnimi umetniki. Projekt Žuti stol je prav tako pritegnil gostinca iz kavarne Bodi Marka Kolariča, ki je s svojim kolektivom vedno prip- ravljen sodelovati, ko gre za akcije in ki se tudi sicer zelo trudijo, da ta mala ptujska uličica živi, prinaša srečo in veselje z različnimi projek- ti, ne samo s pivom. Projekt je zanj zanimiv tudi zato, da se v času so- cialne izolacije na nek način spod- budi odgovorna komunikacija tudi med ljudmi, ki se ne poznajo, saj spodbuja srečevanje neznancev. Veliko lepega se dogaja na Ptuju, veliko ustvarjalnih ljudi ustvarja lepe zgodbe. Gre za čudovite lo- kalne zgodbe, ki so vredne naše pozornosti in ki jih bodo tudi sami vedno podprli. Tudi za dva rumena stola se bo našel prostor v kavarni Bodi in prav tako čas za morebitne debate in premisleke. „Če bomo slišali samo eno zgodbo, da sta se dva človeka spoznala in srečala s kakšno noro idejo, mislim, da je to dovolj, da bo naš cilj dosežen. Kot tudi upam, da bomo tudi vsi, ki nas je projekt po- vezal in spoznal, ostali prijatelji,“ je predstavitev projekta sklenila Mateja Toplak. Ptuj  Projekt Žuti stol Prostor novih zgodb in žive komunikacije V Ulici Heroja Lacka pred kavarno Bodi so 27. septembra kot zaključno zgodbo letošnjega 2. Festivala ptujskih zgodb predstavili projekt Žuti stol. Rumene stole naj bi že v kratkem postavili v štirih ptujskih lokalih oz. na njihovih terasah s ciljem, da bi se ljudje čim bolj pogovarjali v živo in manj po elektronskih poteh. Foto: Črtomir Goznik V treh ptujskih lokalih in na njihovih terasah že stojijo rumeni stoli. Cilj projekta Žuti stol je, da bi se čim več pogovarjali v živo in manj po elektronskih poteh: človek človeku človek, ne pa človek človeku aplikacija, poudarja Mateja Toplak. Že v dopoldanskem času so se plemstvo in podaniki v srednje- veških opravah predstavili na ptujskih ulicah in trgih, poseben poklon pa so namenili ptujski županji Nuški Gajšek, saj so v sre- dnjem veku bogati meščani dali veliko na omiko. „Potrudili smo se po najboljših močeh, da bi si tudi v teh časih ljudje, ki so naklonjeni srednjemu veku, tej krasni tra- diciji ohranjanja srednjeveške in renesančne kulture, ne samo ple- sov, življenja v viteških in bogatih grajskih krogih, ampak tudi tistih čisto preprostih človeških, kjer je tržnica, kjer je vsakodnevno živ- ljenje, lahko ogledali čim več sre- dnjeveškega dogajanja. Če ne bi bilo koronavirusa, bi grajske igre že po tradiciji izvedli junija, tako pa se je zavleklo pri pridobivanju dovoljenj NIJZ in smo nanje pova- bili 3. oktobra. Letos smo se odlo- čili za novost, k sodelovanju smo povabili znano ptujsko igralko Ur- ško Vučak Markež. Kot branjevka Urša je prodajala ribe, kar je sicer zelo nenavadno. Njen Gregor ima dovoljenje za ulov rib v Dravi, drža- vi in mestu za to plačujeta visoke davke. V mestu zve vse, kar je potrebno, zelo je zaupljiva, niko- mur nič ne pove, samo nam je vse povedala. Letošnja zgodba je po- peljala v leto gospodovo 1564, ko je naše slovensko ozemlje dobilo novega nadvojvodo Karla II. Habs- burškega. Z novo oblastjo se je vse nekoliko spremenilo, življenje se je začelo na nek način na novo. Da je v tem obdobju morila kuga, ni bilo nič nenavadnega, morila je po celi Evropi. Ko pa je ni bilo več, je Ptuj obiskal sam nadvojvoda Karl in v našem mestu preživel nekaj časa. Na nek način podobno zgodbo do- Ptuj  18. grajske igre društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Ko je zgodba preteklosti tudi zgodba sedanjosti Na Ptuju je prvo oktobrsko soboto potekala ptujska srednjeveška zgodba. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki obuja bogato tradicijo ptujskega srednjega veka, obdobje drugega razcveta mesta po rimskem obdobju, je na turnirskem prostoru ptujskega gradu skupaj z gostujočimi skupinami uspešno izvedlo 18. grajske igre. Foto: Črtomir Goznik Branjevka Urša se je potrudila, da je zbrala veliko tračev, ki jih nato delila z vsemi, ki so to želeli. Željno so si prisluhnili tudi na osrednjem prizorišču, na turnirskem prostoru ptujskega gradu. Ne nek način pa se srednjeveška zgod- ba ponavlja, od visokih davkov, delitve stojnic po načelu zvez in poznanstev, pa tudi pri epidemiji kuge so ubirali podobno pot, z nekaterimi prepovedmi, tako kot danes pri koronavirusu. Meso je moralo biti za prodajo hladno, kruh ni smel biti topel, krojači niso smeli popravljati oblek, usnjarji pa so sploh bili brez dela. Javni prostor kot prostor ustvarjanja, ne zgolj prehoda Sara Korošec je za projekt Žuti stol posebej ustvarila glasbo. Vsi stoli so opremljeni s QR-kodo, ki jo lahko uporabniki rumenih stolov skenirajo in tako pridejo do njene glasbe. Zelo jo je navdušila ta zanimiva ideja oz. projekt Žuti stoli, da ljudje kljub vsemu še vedno razmišljajo o javnem prostoru in javni debati. Foto: Črtomir Goznik Polnoletne grajske igre so uspele, tudi dež so pregnale pred začetkom prireditve. Foto: Črtomir Goznik Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je letos izvedlo že 18. grajske igre in popeljalo v srednji vek, v katerem je mesto doži- velo svoj drugi razcvet po rimskem obdobju. življamo tudi danes,“ je letošnjo srednjeveško zgodbo povzela predsednica društva Cesarsko- -kraljevi Ptuj Marija Hernja Mas- ten. V srednjeveški zgodbi so ob skupinah, ki oživljajo srednji vek, sodelovali tudi tržničarji. Obiskovalci so se lahko okrep- čali z mesnim vitezovim loncem in Urškinim veganskim ter pa- lačinkami. Od tekočih zadev so ponujali življenjski napoj (vodo), poskočni življenjski napoj (ra- densko), jabolčnik in tonik, pa tudi pivo in žgani napoj. Posebej jim je bilo zaukazano, da naj z ni- komer ne delijo posod, pribora in brisač. Letos še mestna promenada in viteška večerja „Knežje vino se sproti toči. Ni nobene bojazni, da bi ga zmanjkalo, z veseljem ga vsako leto tudi na novo izberemo,“ pa je povedal knez Bojan, ki je bil nadvse zadovoljen, da kulisi, v kateri živimo, s ptujskim gradom in Ptujem, vsako leto na novo dodajajo cesarsko-kraljevo bit. Letos sta s kneginjo sicer dolgo čakala, da sta lahko oznanila začetek tradicionalnih grajskih iger. Veselje je bilo toliko večje, ker je dež pojenjal tik pred za- četkom dogajanja na turnirskem prostoru, da so lahko vsi skupaj uživali v še eni zgodbi, ki je doda- la majhen kamenček v turistični mozaik Ptuja. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj letos načrtuje tudi mestno promenado, ki jo bo pospremila znana pesem, da kdor z mes- tom ne trpi, naj se z mestom ne krepi, in viteško večerjo v prazničnem decembru v gostilni Pri pošti, kjer je tudi sicer njihov poštni sedež. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 7 torek  6. oktobra 2020 7Politika Markovci  Izredna seja le formalnost Do 80 evrov sejnine v sedmih minutah Markovski svetniki so v začetku septembra rebalans prora- čuna zavrnili, saj da nasprotujejo razmetavanju občinskega denarja. Natanko tri tedne po zavrnitvi so ga potrdili. Kaj se je vmes zgodilo? Usklajevalni sestanek, kjer so se pogo- vorili in pogodili, izredno sejo pa so končali v pičlih sedmih minutah. Tako je župan Milan Gabrovec v tokratnem predlogu predvidena sredstva za ureditev javne poti Borovci, ki je sicer trenutno še v lasti dveh občanov, znižal za 20.000 evrov na 30.000 evrov, ob tem pa na zahtevo svetnikov dodal stavek, da se bo investicija realizirala, ko bo zemljišče v občinski lasti. Med večjimi spremembami je zvišanje postavke za izdelavo potrebne investicijske dokumentacije za Dom starejših občanov Markovci. Župan je v obrazložitev rebalansa še zapisal, da se občina nadeja pridobitve 50 % oziroma pet milijonov evrov sredstev iz državnih razpisov. Preostala sredstva bodo zagotovili s kreditom, če bo odločeno, da bo investitor gradnje Občina Markovci. Tudi za dokončno ureditev pokopališča, to je spominskega obeležja, je moral Gabrovec pristati na znižanje sredstev za 9.000 evrov na 34.000 evrov. To ne pomeni, da obeležje ne bo postavljeno. »Projekt bomo še enkrat prevetrili in preverili, kje še lahko privarčujemo denar. Sicer pa pričakujemo, da bo pokopališče dokončno urejeno še letos,« je pojasnil župan. Foto: Mojca Vtič Sejnina za redno sejo v Markovcih znaša 152, za izredno pa 108 evrov bruto. Na zadnji izredni seji so svetniki računalnike pospravili po vsega sedmih minutah, plačilo zaradi kratke seje ne bo nič skromnejše. Tokratna seja je potekala brez razprave. K besedi se je priglasil le svetnik Daniel Korošec, ki je župana opomnil, da je na zadnji seji zavajal volivce in blatil njihovo svetniško skupino, ko jih je okrivil, da zaradi nesprejetja rebalansa občani ne bodo oproščeni plačila 50 % zneska nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč in grobarine. Da nesprejetje rebalansa ne vpliva na oprostitev plačila, smo že pred tremi tedni opozorili v Štajerskem tedniku, to pa je ponovil sedaj tudi župan in priznal, da se je z besedami prenaglil. Pri investicijah so izvedli nekaj fi nančnih korektur, za nekatere so sredstva dodali, za druge, ki jih šele začenjajo ali prestavljajo v naslednje leto, pa zmanjšali. Vred- nost letošnjega proračuna občine Gorišnica v skladu z rebalansom znaša 5,6 milijona evrov. Svetni- ki so rebalans proračuna potrdili brez pripomb. V nadaljevanju seje so potrjevali projektno dokumentacijo za re- gijski projekt gradnje kolesarskih stez. Župan Jože Kokot je povedal, da je tudi občina Gorišnica skrajša- la traso, in sicer odsek Zamušani do meje z občino Ormož. Stroški ureditve kolesarske steze bodo za občino Gorišnica znašali 1,1 milijo- na evrov. 60 odstotkov denarja bi zagotovili Evropa in država, 40 od- stotkov stroškov oziroma dobrih 460.000 evrov bo breme proraču- na občine Gorišnica. Kolesarka tudi v Gorišnici povzročila nekaj vroče krvi Podobno kot v Kidričevem so tudi v Gorišnici občane vznejevo- ljile pogodbe za odkup zemljišč za gradnjo regijske kolesarke. Sve- tnik Darko Valenko je poudaril, da mu je kar vzelo dih, ko je na dom prejel vabilo za javno predstavitev projekta, ob tem pa še »Prodajno pogodbo namesto razlastitve«. »Če sem sam pri takšnem nazivu pogodbe ostal brez sape, potem pomislite, kako je moralo biti starejšim ljudem, ko so to dobi- li v roke. In tudi ne vem, zakaj je oboje prišlo naenkrat – vabilo na predstavitev projekta ter pogod- ba. Naj se v prihodnje projekti predstavljajo prej, torej pravočas- no. Kar nekaj vroče krvi je bilo na terenu zaradi tega, kar ste nam poslali z občine.« Direktor občin- ske uprave Matevž Cestnik in žu- pan Jože Kokot sta pojasnila, da so takšne pogodbe lastnikom ze- mljišč pošiljali prvič, enake so poši- ljali tudi v drugih občinah. Dodala sta, da gre v večini primerov za nekaj m² zemljišč, največje povr- šine, ki jih potrebujejo za gradnjo kolesarske steze od posameznih lastnikov, so velikosti okoli sto m². Za gradnjo stadiona bi lahko denar dobili od Fundacije za šport Silvo Sok je predlagal, naj ob- čina pri sestavi proračuna za leti 2022/23, ki bo verjetno na mizi že kmalu, upošteva skladen razvoj po vseh vaseh. »To ste zelo dobro izvedli v re- balansu in verjamem, da lahko tako sestavite tudi proračun za prihodnji dve leti,« je dejal Sok. Žu- pan je razložil, da občino v prihod- njem obdobju med drugim čakajo gradnja regionalnih kolesarskih povezav, športne infrastrukture v športnem parku, doma za starejše in ureditev ordinacije za zdravnika v novem poslovno-stanovanjskem objektu. Prvi mož občine računa, da bi občinski svet prvo branje proraču- na opravil že na naslednji seji. Na- deja se tudi, da jim bo za gradnjo športnega parka uspelo pridobiti sofi nancerska sredstva iz Funda- cije za šport. »Obvestili so nas, da je na voljo devet milijonov evrov. Zagotovo bomo za sredstva kan- didirali.« Gorišnica  O razpravi na 10. redni seji Proračun nižji za skoraj milijon evrov Svetniki občine Gorišnica so na septembrski seji med drugim potrjevali rebalans letošnjega proračuna, s katerim so njegovo vrednost znižali za okoli 900.000 evrov. Foto: MZ Lokalna televizija SIP TV je septembra prvič posnela celotno sejo, ki jo bo občina predvajala v občinski Kroniki. Po besedah župana Jožeta Kokota bodo posnetek seje naložili tudi na občinsko spletno stran. Župan Franc Pukšič je prepri- čan, da je treba šoli, splošni zdra- vstveni in zobozdravstveni am- bulanti, fi zioterapiji, trgovini in policiji znova pridružiti še krajevni urad, zato se o tem že dogovarja s ptujsko upravno enoto. Pri ob- razložitvi predloga za rebalans na septembrski seji občinskega sve- ta, ki je, kot smo že poročali, zara- di namere o prodaji občinskih pro- storov v občinsko-poslovni stavbi v Janežovskem Vrhu 42 razburil opozicijo, je Pukšič napovedal, da se bo na novo ustanovljeni krajev- ni urad skupaj z občinsko upravo selil v nekdanje prostore občine v Vintarovcih 50. »Sedanji prostori so za delovanje občinske uprave neustrezni in premajhni, poleg tega ni prostora za upravno eno- to, ki si jo prizadevamo vrniti na Destrnik, prav tako ne za policijo niti samostojno pošto.« Spomnimo, da je bil rebalans po žolčni razpravi opozicije o ra- cionalnosti projekta prodaje ob- činskih prostorov in selitve v no- ve-stare potrjen, saj ima Pukšič v občinskem svetu večino. Kot kaže, mu redne poslovalnice, ki jo je Po- šta Slovenije zaprla pred tremi leti in predala pogodbeniku v trgovini Špic Market, za zdaj ne bo uspelo pridobiti, saj pri državnih poštarjih pravijo, da ta v strategiji poštnega omrežja ni predvidena. Z zagoto- vitvijo ustreznih prostorov pa ima več možnosti vrnitev krajevnega urada. Boste gradili ali pokopavali? »Od načelnika Upravne enote Ptuj sem prejel dopis, ki me je ne- prijetno presenetil. Nisem namreč vedel, da je bilo prejšnje občinsko vodstvo tisto, ki je na Destrniku po 15 letih delovanja ukinilo kra- jevni urad. Pa ne kakršenkoli urad, ampak poleg Gorišnice in Vidma enega od treh največjih znotraj upravne enote. Tu smo imeli arhiv nekdanje velike občine, ki je zdru- ževala današnje občine Destrnik, Trnovska vas in Sveti Andraž. Kje so zdaj ti arhivi, se sprašujem? Res mi ni jasno, zakaj je na občini pod prejšnjim županom Vladimirjem Vindišem padla odločitev o za- prtju urada,« se je čudil Pukšič in tudi opozicijske svetnike pozval k potrditvi rebalansa. »Kajti če gla- sujete proti njemu, to pomeni, da ste med drugim tudi proti vrnitvi krajevnega urada. Odločite se, ali boste na strani tistih, ki Destrnik gradijo, ali onih, ki ga pokopavajo.« Da o zapiranju krajevnega ura- da v prejšnjem mandatu, ko je že sedela v občinskem svetu, nič ne ve, je komentirala Elizabeta Fras, nato pa župana in svetnike znova pozvala k prenehanju nenehnega obtoževanja, kdo je v preteklosti kaj naredil narobe. Destrnik  Občinska uprava si prizadeva za vrnitev izpostave Upravne enote Ptuj Pukšiču ni jasno, zakaj je Vindiš zaprl krajevni urad Da bodo imeli Destrničani vse najpomembnejše storitve in službe v občini, potrebujejo tudi krajevni urad. Nekoč so ga že imeli, a je bil ukinjen. Foto: SD Župan Franc Pukšič si prizadeva, da bi na Destrniku znova odprli krajevni urad. Kje bodo Gorišničani gradili nov gasilski dom Boruta Kolarja je zanimalo, kako daleč je izbira lokacije za gradnjo novega gasilskega doma za PGD Gorišnica. Župan Kokot je poudaril, da želi občina zaradi pomanjkanja prostora gasilski dom preseliti izven strogega središča kraja in občine. »Predlagajte lokacijo in se bomo dogovorili. Imeli smo že nekaj predlogov, a rešitve še nismo našli. Na mestu, kjer je danes gasilski dom, ni prostora in tukaj zagotovo ne bomo gradili,« je bil jasen Kokot. Foto: MZ Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 8 Na pomanjkljivosti je javno opo- zoril župan Danijel Vrbnjak, ki je bil v preteklosti v zvezi z imenovanji di- rektorjev javnih zavodov v Ormožu deležen kritik, češ da se vpleta v po- tek izbire kandidatov za direktorje. Z veliko mero previdnosti je tako iz- postavil: »Ne jaz, niti kdo iz občinske uprave se ne želimo vpletati v izbiro kandidatov. Le opozarjamo, da je pri objavi razpisa prišlo do dveh po- manjkljivosti.« Pri tem je poudaril, da so bili v razpisu objavljeni le razpisni pogoji za direktorja zavoda, ne pa tudi pogoji za glavnega urednika Ra- dia Prlek. Kot drugo in bolj delikatno pomanjkljivost je župan izpostavil, da razpis ni bil objavljen na Zavodu za zaposlovanje RS. »Vsi delodajalci javnega sektorja in gospodarskih družb, ki so v večinski lasti države, morajo pri zavodu javno objaviti prosto delovno mesto,« je pripomnil Vrbnjak. Simon Kolmanič: »Res je bila napaka« Predsednik sveta zavoda Simon Kolmanič je pojasnil, da je bil razpis objavljen v skladu s statutom Za- voda za informiranje in to na enak način kot običajno. »Zaradi spre- menjene zakonodaje je bilo treba razpis objaviti tudi na Zavodu za za- poslovanje. Razpis bi lahko rešili že z objavo prostega delovnega mesta na zavodu. Napaka je bila storjena, ni pa bila huda,« je dejal Kolmanič. Kljub tej oceni bodo na svetu zavo- da storili vse, da bi se izognili sumu o hujših nepravilnostih. »Zavod za informiranje ne more delovati brez zaupanja javnosti, zato smo razpis ponovili,« je zagotovil Kolmanič. Kandidat se bo moral prijaviti še enkrat Na svetu zavoda sicer niso pove- dali, kdo se je prijavil na razpis, ki je sedaj razveljavljen. Znano pa je, da je bilo število kandidatov omejeno na število ena. »Gre za specifi čno delovno mesto, ki zahteva specifi č- na znanja in veščine. Takih kandi- datov je malo, zato ni prevelikega zanimanja za to delovno mesto. Tudi tokrat je bilo tako,« je odziv komentiral Kolmanič. Ker so razpis ponovili, se bo moral kandidat še enkrat prijaviti. Razpis je odprt do 10. oktobra, s to spremembo, da kandidati po no- vem lahko kandidirajo posebej za urednika Radia Prlek in posebej za direktorja zavoda. Delovno razmer- je na posameznem delovnem mestu se bo sklenilo za polovični delovni čas, po novem pa več ni nujno, da bi šlo za isto osebo. S tem so se ne- koliko spremenili tudi pogoji delo- dajalca pri zaposlitvi odgovornega urednika. Na svetu zavoda si prizadevajo, da bi bili postopki končani še pred iztekom mandata aktualnega di- rektorja. Dejstvo pa je, da bodo po objavi prostega delovnega mesta na zavodu morebiti le imeli nekoliko več dela s preučevanjem vlog. torek  6. oktobra 20208 Štajerski tednik - na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! www.tednik.si V središču »Udeležba v projektu zahteva polno predanost vseh sodelujočih občin, pri pridobivanju zemljišč imajo občinska vodstva celo ključ- no vlogo. Gre za zelo kompleksen skupni projekt, ki zahteva veliko medsebojnega sodelovanja, do- govarjanja, usklajevanja pa tudi pomembnega angažiranja fi nanč- nih sredstev,« je dejala Vintarjeva. Spomnimo, da so v projekt iz- gradnje kolesarke po Slovenskih goricah vključene občine Bene- dikt, Cerkvenjak, Lenart, Pesnica, Sveta Ana, Sveta Trojica, Sveti Jurij v Slovenskih goricah in Šen- tilj, pridružene pa občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici in Trnovska vas. V delu državne kolesarske poti se je projekt po dogovoru z direkcijo za infrastrukturo razširil še na občine Gornja Radgona, Apače, Radenci in Juršinci. Hkrati se namreč gradi tudi državni sistem kolesarskih po- vezav, zato gre pravzaprav za dva projekta, ki se med seboj navezu- jeta oziroma prepletata. Marca 2021 bi začeli graditi »V Slovenskih goricah bomo skupaj zgradili 128,4 kilometra kolesark, razdeljenih na 19 tras. Po zadnji projektantski oceni je investicija vredna 22 milijonov evrov, od tega prva, za nas naj- pomembnejša, faza slabih 16 mili- jonov evrov. Celoten projekt smo razdelili v dve fazi, in sicer bomo v prvi, ki se bo izvajala od marca 2021 do junija 2023, zgradili vse od- seke kolesark, ki so fi nancirani iz kohezije in občinskih proračunov. Predvideni delež kohezijskih in državnih sredstev znaša slabih 10 milijonov, lastnih občinskih pa 5,6 milijona evrov. Štiri milijone evrov naj bi tu za 'zveznost' prispevala država, da se bo torej uredila po- vezava preko državnih do naših kolesark. Druga faza je večinoma namenjena državnim kolesarkam, delno pa še preostalim občinskim. Kakšna bo končna cena projekta, bo znano po razpisu. Upajmo, da čim nižja, saj so morebitne pod- ražitve strošek sodelujočih občin. Rok za prijavo na Ministrstvo za infrastrukturo je s 30. septembra prestavljen na konec januarja pri- hodnje leto, vendar smo se občine partnerice v projektu dogovorile, da prijave oddamo takoj, ko bodo posamezni sklopi tras 'zloženi' skupaj,« pojasnjuje Janez Kram- berger, župan občine Lenart, zaradi sprejete celostne prome- tne strategije vodilne partnerice. »Lenarški svetniki so že potrdili predinvesticijsko zasnovo in inve- sticijski program, kot mi je znano, ju potrjujejo tudi v drugih občinah. Mi bomo svoje pripravili, upam, da bo tudi država zagotovila obljub- ljeni delež.« Enega od projektantov odnesla koronakriza Po dogovoru so občine prev- zele stroške izdelave in recenzi- je projektne dokumentacije ter postopke pridobivanja zemljišč za celoten projekt, vključno z dr- žavno kolesarsko mrežo. Odkupe zemljišč bo Direkcija za infrastruk- turo (DRSI) izvajala po izvedbi in končni izmeri dejansko potrebnih površin. Potem ko je bila projek- tna naloga potrjena, so občine pooblastile RASG, da v njihovem imenu pristopi k postopkom jav- nega naročanja za izdelavo pot- rebne projektne dokumentacije in za njeno recenzijo. A se zade- ve niso nikakor odvijale po načr- tih. Postopke so morali namreč Slovenske gorice  Občine zagotavljajo, da bo projekt kolesars Projekt 130 km kolesarke klju Če se je priprava projekta izgradnje skupne kolesarske mreže Spodnjega Podravja nekaterih občin, pa slovenskogoriški kolesarki za zdaj kaže veliko bolje. Po zagoto iz Območno razvojnega partnerstva Slovenske gorice (ORP Slovenske gorice) osta Trase kole valec Lena Sveti Jurij tretjem pr Trnovski v Ormož  Izbira direktorja in urednika občinskega radia Razpis bodo ponovili Kot smo poročali, dosedanjemu direktorju in uredniku Zavoda za informiranje Ormož (Radio Prlek) Petru Kiriču s koncem oktobra poteče mandat, zato je svet zavoda objavil javni razpis. Ob izteku roka za prijavo je bil predsednik sveta zavoda opozorjen, da razpis ni bil objavljen v skladu z zahtevami zakonodaje. Razpis so tako ponovno objavili. Foto: KG »Manjši zavodi nimajo svojih pravnih in kadrovskih služb, ker si jih ne mo- rejo privoščiti, zato je pri vodenju pravnih postopkov pomoč občinske uprave potrebna in več kot dobrodošla,« je ocenil Simon Kolmanič, predsednik sveta zavoda in občinski svetnik. Kot je znano, sicer obe ob- čini sodita pod ORP Spodnje Podravje, ker pa se nikakor nista mogli navezati na mrežo podravske kolesarke oziroma na njeno središče Ptuj, sta se bili primorani povezati z ORP Slovenske gorice. »Vendar pa zdaj ugotavljamo, da nas skuša 'matični' ORP Spodnje Podrav- je prikrajšati za interno dogo- vorjena sredstva. Očitno si niso mislili, da jih bomo 'dobili',« raz- laga andraška županja Darja Vu- dler Berlak, ki je na to opozorila tudi na septembrskem kolegiju županov Spodnjega Podravja. »Naj pojasnim. V fi nančni perspektivi je določenih več ciljev, od kolesark, obrtnih con, kanalizacije, vodovoda ... Znotraj ORP Spodnje Podrav- je smo si po občinah razdelili kvote za posamezne cilje, pa tudi kvote za tako imenovani 'overcommitment' (OC), torej za sredstva, ki se lahko razpo- redijo kamorkoli. Naši občini pa sta iz ORP Spodnje Podravje dobili dogovorjene kvote samo za kolesarko in OC, ne pa tudi za ostale cilje.« Sv. Andraž, Trnovska vas  Za pravično delitev evropskih sredstev »Ne zahtevamo nič manj in nič več, kot nam pripada« Če sta hoteli graditi kolesarske poti, občini Sveti Andraž in Trnovska vas nista imeli druge možnosti kot navezavo na Območno razvojno partnerstvo Slovenske gorice (ORP Slovenske gorice). Foto: SD Darja Vudler Berlak: »Od ORP Spodnje Podravje v Svetem Andra- žu in Trnovski vasi pričakujemo samo sredstva, za katera smo se dogovorili.« Ogroženo prihodnje sodelovanje? »Ugotovili smo, da so si v ORP Spodnje Podravje kvote od ob- čin, ki ne izvajajo projektov, kot so kolesarske poti, kanalizacije in podobno, razdelile zgolj nekatere občine, čeprav bi se OC lahko delil na vse cilje, tudi na kolesarke v raz- ličnih deležih, v tem razdelilniku pa nihče ni upošteval ne Svete- ga Andraža ne Trnovske vasi. Ker od ORP Slovenske gorice ne moremo pričakovati nobe- nih sredstev, saj spadamo pod ORP Spodnje Podravje, je edi- no prav in pošteno, da naši ob- čini dobita tudi delež sredstev od občin, ki ne izvajajo kole- sarke, prav tako pa tudi del ostanka OC za občine, ki ne iz- vajajo projektov. Sveti Andraž in Trnovska vas v tej fi nančni perspektivi prijavljata samo projekt kolesarskih poti, zato ne zahtevamo nič manj in več, kot nam pripada po dogovoru o delitvi, kar pomeni dodatnih 226.000 evrov. Razumem, da nam vsem manjka denarja, vendar ne more nihče pričako- vati, da bodo nekateri iz te per- spektive pobrali dvojne, trojne ali večkratne kvote, drugi pa ne bomo dobili niti dogovorjene- ga. Pričakujemo takojšnje pra- vične popravke delilnikov, saj si sicer težko predstavljamo pri- hodnje skupno sodelovanje,« je odločna Vudler Berlakova. Šetarova 21, 2230 Lenart Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 9 torek  6. oktobra 2020 9V središču Covid-19 tudi med trgovci Generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije Ladi Rožič je povedal, da je v trgovski branži kar visoka obolevnost za koronavirusom. »Da, v trgovinah je kar dosti covida-19. Imamo primer trgovine na Gorenjskem, v kateri je prišlo do okužbe področnega vodje, tako da je ta šel v samo- izolacijo, z njim pa še šest ostalih zaposlenih. Naj tu opozorim na težavo, ki se pojavi. Ne samo oni, še več bi jih moralo v samoizola- cijo, saj je imelo še nekaj drugih enako tesen stik z vodjo kot ostalih šest, pa niso šli. Je pač tako, da nekdo mora ostati in delati …« Sploh slednji vztrajajo, da so maske gojišče virusov in bakterij in s tega vidika predstavljajo ne- varnost za tistega, ki jo nosi, ter da obrazna zaščita preprečuje prehod molekul kisika ali ogljiko- vega dioksida, kar pomeni, da v večini dihamo svoj izdihani zrak in težje pridemo do kisika. Maske naj bi torej po njihovem prepriča- nju zmanjševale vnos kisika, kar bi lahko vodilo do zastrupitve z oglji- kovim dioksidom. Kaj pravi stroka Na Inštitutu Jožef Stefan (IJS) so raziskali, da maske, ki jih upo- rabljamo za zaščito pred korona- virusom, ne fi ltrirajo kisika, ki je v zraku, zato njihova uporaba ne more voditi do zastrupitve z oglji- kovim dioksidom. Kisik in ogljikov dioksid med dihanjem zlahka pre- hajata skozi zaščitno masko, je bilo njihovo zaključno sporočilo. Oglasilo se je tudi več drugih strokovnjakov ali medicincev, med njimi mlada zdravnica in predsednica društva Humani- tarček Ninna Kozorog, ki so jih prepričanja o nevarnosti mask, ki se med laiki vse bolj širijo, razbu- rila. »Ja, mi je zoprna, mi je vroče. A jo nosim. Ne polemiziram. Ja, moti me, da ne vidim nasmehov sester na oddelku, a marsikaj po- vedo že oči. In ja – včasih mi za- radi 'švica' zacvetijo ustni kotički in imam herpes, ki ga nisem imela že leta. Pa masko kljub temu no- sim, z zavedanjem, da ščitim bol- nika pred seboj. Ne nazadnje sem sama lahko asimptomatska,« je bil njen odziv tistim, ki se ogibajo maskam ali pa verjamejo v njihovo škodljivost. Je res kriva maska Na drugi strani je na družbenih omrežjih moč zaslediti ogromno pričevanj o domnevno slabšem počutju zaradi nošenja mask. Da imajo težave, javljajo predvsem tisti, ki jo morajo nositi več ur na dan, mednje spadajo tudi zaposle- ni v trgovski branži. Ti tožijo o raz- ličnih neprijetnostih. Na podlagi objav na družbenih omrežjih nava- jamo nekaj težav. Neka ženska je zapisala, da se je njeni sorodnici, ki dela kot trgovka, zaradi maske po več letih vrnila astma. Druga po- roča o pogostih slabostih, »in to med tistimi delavkami, ki vestno nosijo maske. Ker me malo 'slepa- rimo' vmes in si jo damo pod nos – smo pa kar v redu.« »Imam pogos- te glavobole, nikoli prej se mi niso pojavljali, odkar nosimo masko, so skoraj vsakodnevni. Ker polnim police, je moje delo tudi fi zično bolj naporno, takrat se zadiham ter z zaščito za nos in usta težko lovim sapo,« je zapisal še nekdo. Alergijske reakcije na obrazu Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slo- venije, je potrdil, da res prejemajo ogromno pritožb zaposlenih nad nošenjem mask: »Prodajalci poro- čajo, da imajo po obrazu alergijske reakcije zaradi mask. Naj razjas- nim, da je velik problem predvsem med prodajalci, ki delajo pod obre- menitvami, med tistimi, ki na dan preložijo precejšnjo težo blaga. Da ne omenjam astmatikov oziroma tistih, ki trpijo za različnimi bolezni- mi, povezanimi z dihali, ti pa sploh imajo problem. »Kar veliko astma- tikom je zaradi maske pogosto sla- bo, tudi omedli kdo. Zaposleni v tr- govinah našemu sindikatu govori- jo, da imajo pogoste glavobole, kar je logično, saj ne moreš normalno dihati pod zaščito, sploh če si fi zič- no bolj aktiven. Naj gre enkrat kak- šen inšpektor ali strokovnjak delat v trgovino in bo videl, kako je; če bo lahko delal s takim tempom in ostal brez težav.« Podravje, Slovenija  Nošenje zaščitnih mask in z njimi povezane težave Omedlevice, glavoboli, izpuščaji, herpesi ... Slovenci so se razdelili na tiste, ki so izredno vestni pri nošenju mask in s tem nimajo težav, in tiste, ki so proti njim in so prepri- čani, da so posredno nevarne zdravju. Foto: G. Petovar Zaščita na obrazu je nujno zlo tega časa. Nekateri z njo nimajo težav, drugi pa verjamejo celo v to, da so maske zelo škodljive. večkrat ponavljati, saj na razpise bodisi ni prispela nobena ponud- ba bodisi so bile previsoke. Skle- nili so pogodbe s petimi različnimi projektantskimi hišami in dve re- cenzentoma, a se je zapletlo tudi tu. Zaradi epidemije novega koro- navirusa je eden od projektantov propadel in je bilo treba poiskati novega. Najboljša rešitev, če gre župan na teren »Nekaj sklopov je trenutno še v reviziji, nekaj se jih nanjo še prip- ravlja. Hkrati z izdelavo projektne dokumentacije so občine pristopi- le k pridobivanju pravic za posege v zemljišča. To je zahtevalo veliko osebnega angažiranja. Prepričan sem, da so služnosti brez večjih težav pridobile tiste občine, kjer so občane obiskali župani, podžu- pani in direktorji občinskih uprav. Ne moreš za tako stvar poslati re- ferenta, se moraš potruditi sam in potem je tudi uspeh tu,« je prepri- čan Kramberger. »S podžupanom sva vse leto hodila po hišah ob predvidenih trasah, rezultat je 88 podpisanih pogodb s fi zičnimi ose- bami, služnosti pa smo pridobili tudi od Sklada kmetijskih zemljišč ter od Direkcij za ceste in vode. V Lenartu, kjer imamo 25 kilometrov kolesarskih poti, za katere bomo iz proračuna morali zagotoviti 800.000 evrov, se samo z dvema občanoma nismo mogli dogovori- ti, zato smo eno traso spremenili, drugo pa na spornem mestu spe- ljali na vozišče, na tako imenovani kolesarski pas.« V občini Pesnica so se odločili za drugačen pristop pridobivanja služnosti, in sicer je župan Gregor Žmak sklical zbor občanov, a se ta model ni izkazal za tako uspešne- ga, saj vseh soglasij za uporabo zemljišč še niso pridobili, a zagota- vljajo, da jih bodo rešili. Kar nekaj težav s služnostmi imajo tudi v Šentilju, v Svetem Juriju v Sloven- skih goricah in Benediktu rešujejo zadnja primera, medtem ko so zemljišča za kolesarke kot v Lenar- tu že odkljukali v občinah Cerkve- njak, Sveta Trojica, Trnovska vas in Sveti Andraž. Projektantske ocene šle v nebo Skupna dolžina kolesarke po Cerkvenjaku meri 10,5 kilometra, razdeljena pa je na štiri trase. »Gradnja je ocenjena na 475.000 evrov, občinski delež, ki znaša 13,7 odstotka, pa naj bi bil 65.000 evrov. V našem primeru se je in- vesticija podražila v minimalnem obsegu, saj smo kolesarske poti načrtovali pretežno s souporabo vozišča oziroma po sistemu »shar- row« s talnimi označbami poti na obstoječih cestah. Zagotovo bomo s projektom pripravljeni na prijavo v dogovorjenem roku,« zagotavlja Vito Kraner, direktor cerkvenjaške občinske uprave. Da se projekt izgradnje slovens- kogoriških kolesark draži, potrjuje trojiški župan David Klobasa. Pro- jektantske ocene so šle v nebo, intenzivno delamo na tem in se pogajamo, da jih znižamo. Rok za oddajo projekta se je podaljšal, zato imamo še nekaj časa za uskla- ditve. Naša občina je neke vrste križišče v tem projektu, zato smo tudi prepredeni s kolesarskimi trasami. Teh je za 17,5 kilometra, investicija je ocenjena na 823.000 evrov. Kolesarka je ena od naših prioritet, čaka nas še nekaj uskla- jevanja z direkcijo za ceste, sicer pa smo več ali manj pripravljeni.« Zadnji detajli Trnovska trasa slovenskogori- ške kolesarke je ena krajših, saj po- teka iz Vitomarcev proti Trnovski vasi po samo 2,4 kilometra dolgi poti, pa vendar bo njena gradnja draga. »Čeprav kratka, trasa kole- sarke, ki v celoti poteka ob lokalni cesti, vključuje kar pet mostov čez reko Pesnico in ostale vodotoke. Projektantska ocena znaša brez davka 670.000 evrov, seveda pa bo končna cena odvisna od izbra- nega izvajalca in podpisane po- godbe,« pravi Alojz Benko, župan občine Trnovska, in dodaja, da bodo do konca leta zagotovo prip- ravljeni na skupno prijavo. Tudi v Svetem Andražu bo po besedah županje Darje Vudler Ber- lak kmalu vse nared za prijavo. Po občini naj bi zgradili približno tri ki- lometre kolesark, za katere imajo rezerviranih 390.000 evrov. Trase za kolesarske poti so na- črtovane zelo različno, saj bodo novogradnje tekle neposredno ob regionalnih cestah ali pa bodo ločene od cest, po katerih vozijo avtomobili, kar sodi med evropske cilje. Tam, kjer to ni mogoče, pose- bej v središčih naselij, pa bodo ko- lesarske poti označene na samem cestišču, s tem da takih rešitev ne bo fi nancirala EU, ampak jih bodo morale občine same. Zato občine trase, kjer je to le mogoče, načrtu- jejo ločeno od prometnih cest. kih poti pripravljen v roku ub zapletom tik pred prijavo na razpis a zapletla, med drugim zaradi negotovo fi nančne konstrukcije, težav s pridobivanjem zemljišč in izločitvijo ovilih Tanje Vintar, direktorice Razvojne agencije Slovenske gorice (RASG), ki vodi projekt, namreč občine ajajo trdno zavezane k realizaciji projekta. Foto: SD esark so razdeljene na več do 20 kilometrov dolgih sklopov, ki jim je vsem skupni imeno- art s prometno strategijo. V prvem sklopu bodo povezane poti iz Lenarta proti občinam j v Slovenskih goricah, Pesnici in Šentilju, v drugem proti Sveti Ani in Cmureku, v roti Benediktu, v četrtem proti Sveti Trojici, Cerkvenjaku, Svetemu Andražu in slednjič vasi, v petem proti Sveti Trojici čez Radehovo, v šestem pa proti Voličini. Foto: SD Janez Kramberger: »S podžupanom sva se osebno angažirala in vse leto hodila po hišah ob predvidenih trasah; rezultat je 88 podpisanih služnostnih pogodb s fi zičnimi ose- bami.« Foto: STA Kapital bi še kar naprej koval bajne dobičke Rožič je dodal, da je v vrstah prodajalcev veliko bolniških dopustov, »zaradi katerih na delu ostaja manj ljudi, tako da so ti še bolj obremenjeni, izčrpani, kar pa je tudi pro- blem. Najhuje pa je to – in zaradi tega je res velik pritisk na delovno silo – da morajo ime- ti enake poslovne rezultate kot lansko leto, ki je bilo res izjemno. Zabeležili smo najbolj- še poslovne rezultate v zgodovini trgovine, največ čistega dobička. Oni mislijo, da bo to leto enako kot lansko, pa ne more biti, saj je vanj posegla epidemija, ki je spremenila na- vade potrošnikov; so manj zapravljivi.« Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 10 torek  6. oktobra 202010 Ljudje in dogodki Pripravile so jo farmacevtke Pa- tricija Dolinar (Gorenjske lekarne), Iva Horvat (Pomurske lekarne), Andrea Šetina (Dolenjske lekarne) in Miroslava Abazović (Dolenjske lekarne). V knjižici bodo moški naš- li številne uporabne nasvete in pri- poročila, kako si pomagati, kam se obrniti po nasvet in pomoč, katero zdravilo ali prehransko dopolnilo uporabiti ter kateremu se izogniti in na kaj je treba paziti pri izbiri. „Moški in ženske smo sicer enako zadovoljni s svojim življe- njem, vendar moški pogosteje kot ženske ocenjujejo svoje zdravje kot dobro, posledično lahko tako pogosteje umirajo zaradi raka, srč- nih in možganskih bolezni, njihova pričakovana življenjska doba pa je krajša kot pri ženskah. Za lažje prevrednotenje svojega zdravja in da se bodo smotrneje odločali o tem, kaj bodo v življenju počeli, kaj vnašali v svoje telo in česa ne, smo pripravili knjižico Zdravila in moški,“ so povedale njene avto- rice. Tako opozarjajo na pomen sodelovanja in ravnanja bolnikov pri zdravljenju z zdravili in ob tem ponovno spomnijo na storitev pre- gleda uporabe zdravila. Rak, odvisnost, neplodnost ... V osrednjem delu knjižice so predstavljene zdravstvene teža- ve, s katerimi se spopadajo moški (rakava obolenja, motnje erekcije, plešavost, težave s prostato, psi- hične in čustvene težave). Najpo- gostejše vrste raka so dokazano povezane z nezdravim življenj- skim slogom, ki je po statističnih podatkih bolj razširjen med odra- slimi moškimi kot med ženskami. Tako za moške kot za ženske pa velja, da je najpogostejši razlog, da obiščejo zdravnika ali poiščejo pomoč v lekarni, bolečina. Pogos- te so tudi zlorabe prepovedanih substanc, ki prinašajo zdravstve- ne težave in odvisnost, pri čemer so moški dvakrat bolj dovzetni za zlorabo teh substanc kot ženske. Eno od poglavij se nanaša tudi na neplodnost. Skoraj 10 odstotkov parov že ima težave s plodnostjo. Raziskave kažejo, da je v polovici primerov vzrok za neplodnost na strani moškega. Še vedno pa so deljena mnenja o tem, ali pri mo- škem nastopi andropavza ali ne. Urolog in endokrinolog sta specia- lista, ki se ukvarjata s hormonskimi težavami moških. Korona okrnila nekaj aktivnosti Direktorica JZ Lekarne Ptuj Dar- ja Potočnik Benčič je prepričana, da bo knjižica Zdravila in moški dala marsikateri koristen odgovor na vprašanje o tem, kako ravnati v primeru takšnih ali drugačnih težav. „Letos je našim uporabni- kom ob dnevu slovenskih lekarn, ko svoj praznik praznujemo farma- cevti, na voljo knjižica, ki jo posve- čamo moškim. Žal nam okoliščine onemogočajo, da bi izvedli aktiv- nosti, ki smo jih v JZ Lekarne Ptuj tradicionalno izvajali v preteklih le- tih: dan odprtih vrat, predstavitev lekarn, poklica magistre farmacije in farmacevtski tehnik osnovno- šolcem in srednješolcem, predsta- vitev delovanja robotiziranega skladišča, pogovor o varni uporabi zdravil in prehranskih dopolnil, brezplačno merjenje sladkorja v krvi, merjenje krvnega tlaka ter izdelava osebne kartice zdravil. Upamo, da bomo prihodnje leto spet lahko izvedli vse te aktivnosti in še več,“ je ob letošnjem dnevu slovenskih lekarn, 26. septembru, povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič. Slovenija, Podravje  16. dan slovenskih lekarn Knjižica z naslovom Zdravila in moški V lekarnah so na dan slovenskih lekarn začeli deliti knjižico z naslovom Zdravila in moški, ki jo je izdalo Slovensko farmacevtsko društvo, Sekcija farmacevtov javnih lekarn. Ta vsebuje teme, ki zadevajo predvsem moške in njihove zdravstvene težave. Foto: Črtomir Goznik Letošnji 26. september – Dan slovenskih lekarn – so slovenski farmacevti posvetili zdravju moških. Izdali so tudi knjižnico z naslovom Zdravila in moški. Ptuj  Matura z zlatim leskom Zastavljajte si visoke cilje Tik pred začetkom študijskega leta je županja MO Ptuj Nuška Gajšek sprejela zlate maturante ptujskih srednjih šol. »Verjamem, da boste premagali vse ovire na svojih poteh, tudi zaradi pridobljenih izkušenj in osvojenega znanja,« je dejala. Grb občine je županja letos iz- ročila 16 zlatim maturantom, to pomeni dijakom, ki so poklicno oziroma splošno maturo zaklju- čili z odliko. Rezultat zlatih ma- turantov ima zaradi okoliščin, v katerih je potekal zaključek šo- lanja, še večjo težko, je v imenu ptujskih ravnateljev poudaril Bo- štjan Šeruga, ravnatelj Gimnazije Ptuj. Dodal je, da so dijaki med šolanjem spoznali matematične operacije, poglobili znanje druž- boslovja in pridobili druge kom- petence. »Ob znanju ste bogatej- ši tudi za dragocena poznanstva, izkušnje in zmožnost, da drugače gledate na svet. Znanje vam daje samozavest. Želim, da moč zna- nja izkoristite za dobre in pleme- nite cilje in da družbo naredite še boljšo.« Podobno razmišljanje je z zbranimi delila tudi zlata ma- turantka Lea Žunkovič. »Priho- dnost in odgovornost spreminja- nja sveta je sedaj v naših rokah. Na nas je, da zgradimo takšen svet, v katerem bo prijetno živeti. V naših spominih bo preteklost vedno živela, s prijatelji ob strani bo sedanjost še bolj živa, z upa- njem pa naša prihodnost ne bo nikoli umrla.« Ni dvoma, da bodo mladi na svoji poti prihodnosti naleteli na ovire, vendar tudi te so lahko iz- ziv. Zato ravnatelj Gimnazije Ptuj mladim še sporoča: »Ne glede na to, kam vas bo zanesla pot, ohra- nite pogum, dobro voljo, pozitiv- no naravnanost in ne pozabite, od kod prihajate. Sanjajte velike sanje in zastavljajte si visoke ci- lje.« Foto: Črtomir Goznik Zlati maturanti Biotehniške šole Šolskega centra Ptuj so: Iris Vidovič, Mihaela Drofenik, Lea Kaisersberger, Mihael Korez, Dominika Novak, Lara Petek in Lea Žunkovič. Na Ekonomski šoli Ptuj so z zlatim sijajem ma- turirale Danijela Vinko, Lara Kozoderc in Anja Kramberger, na Strojni šoli pa Nino Hojnik, Matjaž Mir ter Gabrijel Škraba. Zlati maturant Elektro in računalniške šole Ptuj je Uroš Horvat. Splošno maturo sta z odliko opravila ptujska gimnazijca Liza Likar in Tomaž Horvat. Zavrč  Fitnes na prostem Za krepitev telesa Pred dobrim tednom dni so se v Zavrču veselili nove pridobitve v Športnem parku. Tež- ko pričakovan fi tnes na prostem so slovesno predali namenu, še pred tem so stopili do naprav in naredili prvi test, ali vse delujejo tako, kot je treba. »Opremo za fi tnes na prostem smo postavili kot dodatne špor- tne vsebine v naš športni park. Z njim želimo nadgraditi obstoječo športno infrastrukturo,« je pove- dal župan Slavko Pravdič. Športni park vsako leto nekoliko zraste, ob tem pa postaja primeren za vadbo in rekreacijo vedno več generaci- jam in interesnim skupinam. Lani so dodali igrišče za odbojko na mivki in rusko kegljišče, s fi tnesom na prostem širijo možnosti za raz- nolike okuse in potrebe občanov po rekreaciji. »S fi tnesom želimo spodbuditi medgeneracijsko sode- lovanje, ki bi starejšim omogočilo aktivno in zdravo staranje, mladim pridobitev kompetenc in znanj, športnikom pa še več možnosti za pridobivanje moči. Fitnes na pros- tem predstavlja način življenja, ki temelji na zdravju in dobrem po- čutju, preventivi pred poškodbami in izboljšanju socialne note s pove- zovanjem v skupnosti,« je dodal Pravdič. Fitnes na prostem sestavlja se- dem kombiniranih naprav, ki omo- gočajo izvajanje različnih vaj za krepitev celotnega telesa. Name- njene so izvajanju osnovne vadbe z lastno težo in razgibavanju. Ce- lotna investicija naj ne bi presegla pričakovanega fi nančnega vložka iz občinskega proračuna, ki naj bi znašal 19.000 evrov. Prostor v velikosti 210 m² je uredilo športno društvo, naprave pa je postavilo podjetje Kreal. Foto: KG »Predvsem mlade pozivam, da svoj prosti čas izkoristijo v naravi, tudi na fi tnesu na prostem. Naj bo to prostor za druženje in gibanje,« je ob slav- nostnem odprtju dejal župan Slavko Pravdič. Otvoritveno vrvico je župan Pravdič prerezal v družbi podžupana Roberta Vuzma. S podpisom potrjujem, da se strinjam s pogoji nagradne igre na www.radio-ptuj.si. vsak torek med 17. in 18. uro Ptuj Ime in priimek: _________________________________________ Naslov: _______________________________________________ Telefon: _______________________________________________ Podpis: ________________________ Največ moških umre za rakom V Sloveniji je po podatkih NIJZ v letu 2018 največ moških umrlo za rakom (35,5 odstotka), sledijo bolezni srca in ožilja (32,6 odstotka) ter zunanji vzroki obolevnosti in umrljivosti, h katerim uvrščajo poškodbe in samomore (8,4 odstotka) ter bolezni dihal (5,3 odstotka) in prebavil (4,9 odstotka). Statistični podatki za nekaj evropskih držav tudi kažejo, da moški pozneje zapustijo dom svojih staršev in se pozneje poročijo. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 11 torek  6. oktobra 2020 11Ljudje in dogodki Ptuj  Razstava slikarke Anke Krašna Slikarske zgodbe in pogledi v barvah Kultura se ne da, tudi v razmerah covida-19 vabi na dogodke v galerijah, gledališču, muzeju in še vedno tudi na prostem. V Galeriji mesta Ptuja, kjer so odprli retrospektivno razstavo akademske slikarke Anke Krašna, so namesto otvoritvenega dogodka na dan odprtja razstave povabili na tri zaporedne vodene sprehode med razstavljenimi umetninami. Vodili sta jih slikarka Anka Krašna in kustosinja razstave dr. Marjeta Ciglenečki. V slovenskem prostoru se redkokdaj dogajajo retrospektive živečih umetnikov. Spomladi letos je slikarka Anka Krašna praznovala 70 let, razstavo na Ptuju naj bi odprli že maja, zaradi koronavirusa so jo premaknili v jesenski čas. Celo svoje življenje živi in ustvarja v Miklavžu na Dravskem polju pri Mariboru, razen študijskih let, v hiši, ki sta jo zgradila njena starša. „Vsakega talentiranega človeka morajo v življenju spremljati ljudje, ki prepoznajo njegovo nadarjenost in jo znajo na nek način spodbujati. Anka je pravzaprav prvi, mogoče celo nezaveden poduk o lepoti umetnosti pridobivala od staršev. Oba sta bila vsak na svoj način nadarjena. Osnovno šolo je obiskovala v Miklavžu in eno leto v Hočah, kjer jo je risanja učil Rudolf Kotnik, veliki slikar, mojster informela, ki ji je utrl vpogled na barve. V Mariboru je obiskovala II. Gimnazijo, kjer jo je v likovni svet popeljala Vlasta Tihec Zorko, velika še živeča ustvarjalka. Tako je imela skozi nekoga, ki je vedel, kakšni so njeni talenti, kam lahko usmeri svojo življenjsko pot. Po končani gimnaziji se je najprej želela vpisati na beograjsko visoko šolo za dizajn, a se je prestrašila sprejemnih izpitov. Vpisala pa se je na Pedagoško akademijo, da bi si lahko v enem letu nabrala nekaj izkušenj v risbi. Na akademiji je nato ostala, jo končala in se vpisala na ljubljansko Akademijo za likovno umetnost. Nihala je med slikarstvom in kiparstvom, odločila se je za slikarstvo,“ je slikarkino življenje in študij predstavila dr. Marjeta Ciglenečki, ki je skupaj s slikarko, katere strast so slikanje in potovanja, tudi popeljala po razstavi v Galeriji mesta Ptuj. Abstraktna in fi guralna dela Retrospektiva Anke Krašna predstavlja obsežen opus njenih zaokroženih serij abstraktnih in fi guralnih del. Njeno slikarstvo je vsebinsko brezkompromisno, njena osebna ikonografi ja, pogosto jo kombinira s krščansko motiviko, pa ostaja nedorečena. Gre za njene osebne zgodbe, ostra in glasna pa je v odzivu na družbene razmere in dogodke, s katerimi se ne strinja. Na likovnih kolonijah, ex-temporih in rezidencah sodeluje že od leta 1974, tega leta je sodelovala že tudi na prvi skupinski razstavi, s prvo samostojno razstavo pa se je predstavila leta 1975, ko je prejela svojo prvo nagrado za likovno ustvarjanje. To je bila nagrada Prve jugoslovanske kolonije mladih v Ivanjici. Leta 2017 pa je prejela nagrado Zveze društev likovnih umetnikov za življenjsko delo na 6. mednarodnem festivalu likovnih umetnosti v Kranju. Foto: Črtomir Goznik Anka Krašna in dr. Marjeta Ciglenečki v Galeriji mesta Ptuj Razstava Anke Krašna bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled od 22. novembra. Spremlja jo monografi ja, ki jo je umetnica z ljubeznijo in spoštovanjem posvetila staršema Ani in Francu Krašna, ki sta z neizmerno predanostjo spremljala njene začetke in nikoli izgubila zaupanja v njeno ustvarjalno delo. Pravite, da se je treba držati navodil vlade. »Tisti, ki smo levičarji, se lahko zdaj borimo proti Janševi vladi na dva načina: prvi je, da hodimo na proteste, drugi, da se držimo var- nostnih ukrepov. Če se jih ne dr- žimo, širimo virus, če širimo virus, širimo število obolelih, če širimo število obolelih, obremenjujemo zdravstveni sistem in obremenili ga bomo do te stopnje, da se bo zrušil. In Janša bo po tridesetih le- tih dosegel to, za kar si prizadeva že ves čas – uničenje javnega zdra- vstva. Zato – če si levičar – masko na nos in vzdržuj razdaljo. Ker to je način, s katerim aktivno prispe- vamo k temu, da ohranjamo javni zdravstveni sistem. Z ležernim pristopom sistem ne bo zdržal. Ljudje se tega ne zavedajo. Zave- deli se bodo, ko ga več ne bodo imeli. Jaz sem imela malarijo v Ka- merunu, kjer sistem ni deloval, pa raka v Ameriki, kjer ni delujočega javnega zdravstva – in tam prav zato nisem hotela živeti. Vsak, ki širi virus, dejansko ruši zdravstveni sistem in podpira Janšo.« Nekateri trdijo, da je koronavirus izmišljotina. Da si nas bodo vlade podredile, zasužnjile, nam vzele svobodo. »Kaj in kako je s to korono, bomo videli šele iz zgodovinske perspektive. A verjamem, da obstaja. Poznam zdravnico, ki ji je pred kratkim umrla bolnica z rakom, stara nekaj čez 40 let. Na obdukciji so ugotovili, da nima več pljuč, samo kupček sluzi. Umrla je od koronavirusa, ne od raka. Zato vem, da obstaja. Če se bodo Slo- venci še naprej tako ignorantsko obnašali do zaščitnega vedenja, bodo zelo hitro poznali koga, ki bo umrl od korone, morda tudi v nji- hovi družini. Ta jesen in zima zna- ta biti zelo problematični.« A ljudje ne zaupajo NIJZ, ker mislijo, da mu vlada narekuje ukrepe. »Povsod je korona zelo hitro postala političen in ekonomski, ne le zdravstveni problem. V resnici je najprej političen problem – kako lahko korono uporabimo tako, da bomo vladali naprej, ekonom- ski – ker je vir zaslužka, in šele na koncu zdravstveni. Zdravstveni vidik je samo en. Vsi mislimo, da korona služi še komu drugemu, drugim interesom. To proizvaja občutek nezaupanja. Tudi v Slove- niji. V postsocializmu že od konca socializma teče proces družbene produkcije nezaupanja, obstajal je že pred korono, zdaj se je le še okrepil. Prijatelj, ki se več ukvarja z virtualno realnostjo, mi je dejal, da po njegovem tri četrt Slovencev ne verjame, da korona obstaja. To je resen problem. Moja hipoteza je, da vlada dobro zlorablja to ne- zaupanje in zavestno ruši socialno državo. Ne potrudi se, da bi ukrepi delovali v praksi, samo veliko go- vori. Slovenci bodo ukrepe jemali resno samo v dveh primerih – če bodo morali plačati visoke kazni, če se jih ne bodo držali ali pa če jim bo kdo v družini umrl.« Kaj pa gospodarstvo? To ne bo preživelo še ene karantene. »Kapitalistično gospodarstvo, ki meri svoj uspeh po BDP, po logiki profi ta ne bo preživelo karantene. Če bo korona trajala, se bo to go- spodarstvo zrušilo. Organizirati ga bomo morali po socialni racional- nosti. Zakaj kupujemo orožje, da nas bo Nato božkal? Potrebujemo prešolanje ljudi za delo v domo- vih za ostarele, pa v internetnem šolskem sistemu. Za to bi morali uporabiti denar, ne pa za orož- je. Gospodarstvo bo preživelo, a drugačnega tipa. Takšno, ki bo omogočilo preživetje ljudi. Na nek način upam, da cepiva ne bo do- volj hitro in da kapitalizem ne bo preživel. Korona ga bo zrušila. To je v resnici lahko dobra novica.« Kako bo preživela Evropa, Evropska unija? »Če bodo uspeli rešiti kapitali- zem, bo EU preživela, sicer ne bo. In ne bo nobene velike škode, če ne bo. EU je organizacija evrop- skega kontinenta po meri kapital- skih elit. Vlada ji nemška elita, to- rej mama Merkel, malo se ji upira francoska elita, drugi smo v pozici- ji kolonij. Zato bi bilo za nas dobro, da propade. Če dobimo ne vem koliko milijard pomoči od Evrope, jih moramo tudi vrniti. Velikokrat z obrestmi. Kar pomeni, da ne dobi- vamo, ampak izgubljamo.« Torej maske na nos, da ohranimo javno zdravstvo, šolstvo, javno televizijo, dobrine, ki jih še imamo? »Tako je. Že tako ali tako smo kolonija, kaj bomo potem? Pro- blem zahodne demokracije je, da ko daš neki vladi mandat, je ne moreš odpoklicati. Ti, ki so na oblasti, ne kažejo namena, da bi šli. Če bo ta vlada še leto in pol na oblasti, bo narejena takšna škoda, v šolstvu, zdravstvu, kulturi, zna- nosti, da je naslednja vlada ne bo mogla popraviti. Ta trenutek bi morali to ustaviti, čez leto in pol bo za marsikaj prepozno. Eden od načinov je, da sami nadziramo širjenje korone. S tem onemogo- čimo, da vlada uporablja ves naš čas za korono. Moramo imeti čas, da se preusmerimo na tisto, kar je ključno, kar bomo izgubili za vedno. Prepričana sem, da vlada to, da ljudje ves svoj čas in ener- gijo porabijo za korono, počne za- vestno. Ljudje se ukvarjajo s tem, ali je korona zarota ali ne. Med- tem pa umirajo nekateri segmenti družbe, za vedno.« Je to racionalno ali čustveno vedenje, če nosimo maske? »Tudi če virusa ni, bom nosila masko in držala razdaljo, ker je to v tem trenutku najbolj racionalno vedenje. S tem varčujem svoj čas in energijo, da ju porabljam za res- ne probleme, ki bodo resno priza- deli mene in naše otroke, vnuke. To je mala stvar, ki jo naredim za to, da lahko rešujem velike stvari, ki so res pomembne. Janševi vladi se moramo upirati tako, da varuje- mo zdravstveni sistem. Morali bi zbirati en evro za kulturo, za javno televizijo, za znanost, organizirati alternativno družbo. Aktivirati ci- vilno družbo, da zaščiti te sektor- je.« Podravje  Vesna Godina o koroni in varnostnih ukrepih Korona bi lahko zrušila kapitalizem Pogovor z Vesno Godina je vedno poseben, pa če govoriš o odnosih, politiki, gospodarstvu, čemerkoli. Od izpričane levičarke nisem pričakovala, da bo tako resno jemala navodila vlade in svarila njenih strokovnih služb, kako se moramo bati korone. Na pogovor je prišla z masko, izogibala se je ljudem, ki so sedeli ob kavici brez razdalje. Trdi, naj se najprej držimo navodil, potem pa počnemo vse drugo, tudi protestiramo. Tudi ona protestira, kadar le lahko. Foto: Šimen Zupančič »Ljudje se ukvarjajo s tem, ali je korona zarota ali ne. Medtem pa umirajo nekateri segmenti družbe, za vedno.« Foto: Šimen Zupančič »Kaj in kako je s to korono, bomo videli šele iz zgodovinske perspektive. A verjamem, da obstaja.« Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 12 torek  6. oktobra 2020Kultura12 Ptuj  Drugi festival ptujskih zgodb Zgodbe o mestu V zavodu TuRA so Festival ptujskih zgodb zasnovali kot so- delovanje, v katerem kot pripovedovalci sodelujejo znani in tudi manj znani Ptujčani. Kar 26 so jih vključili v letošnje štiridnevno dogajanje, od 24. septembra, od premiere pred- stave v rovu pod ptujskim gradom Krik pod rdečo masko, do nedelje, 27. septembra, svetovnega dneva turizma, ko so celotno letošnjo zgodbo končali s predstavitvijo novega pro- jekta sodelovanja – Žuti stol. Ta predvsem vabi k pogovoru, k srečevanju in spoznavanju ljudi med seboj na žutih stolih. Rdeča nit je pogovor, ne pa telefon. Zaradi dežja so sicer odpadle petkove zgodbe, a jim bodo Ptujča- ni, tudi obiskovalci mesta, lahko prisluhnili v novih terminih. Festival ptujskih zgodb so pripravili Jana in Anja iz zavoda TuRA Ptuj ter Mar- jan Ostroško iz podjetja Preobrazba 42. Festivala pa ne bi bilo brez tistih, ki zgodbe o Ptuju in njegovih ljudeh pripovedujejo. Ptuj ni samo najstarejše slovensko mesto, je veliko več, so prepričani pripravljavci festivala. Ob starih zgradbah, ulicah in spomenikih so to tudi ljudje, živali in rastline, vsi skupaj pa predstavljajo zgodbe, ki jih morajo spoznati ne samo Ptujčani, temveč tudi obiskovalci od blizu in daleč. Foto: Črtomir Goznik Pod rdečo bukvijo pod ptujskim gradom je Irena Bezjak Fijačko začela zgodbo ptujskih dreves, naših molčečih spremljevalcev, ki v prvi vrsti opominja na izjemno slab odnos do narave oz. do te kulturne dediščine. V začetku je Hiša iluzij delova- la pod blagovno znamko Muzej iluzij, ki je odprl svoja vrata sep- tembra 2016, konec leta 2019 pa so se odpravili na samostojno pot. Preoblikovali so blagovno znam- ko in ponudbe, fokus pa je bil na popolni prenovi razstave. Zaradi ukrepov in težav, povezanih z no- vim koronavirusom, se je preobli- kovanje namesto v prvi četrtini letošnjega leta zaključilo poleti, so zapisali v sporočilu za javnost. »Odločitev o prenovi je nastala v želji, da obiskovalcem ponudimo edinstveno izkušnjo v svetu iluzij. Ponuditi smo jim želeli nekaj nove- ga, nekaj osupljivega in predvsem zapomnljivega. Že prej smo se po- igravali s to realnostjo, sedaj pa smo imeli proste roke, da smo to realnost začrtali po svoje. Želimo postati še bolj zabavni in še bolj izobraževalni,« je zapisal direktor Hiše iluzij Dejan Grbič. »V želji, da bi se vsi obiskovalci pri nas počutili varno, smo kreirali tudi ponudbo za skupine, ki smo jo poimenovali prvi corona free muzej v Sloveniji. Tako bomo v prihodnjem obdobju prav pose- bej obravnavali skupino gostov na način, da bo celoten muzej name- njen samo njim. Stavba in še pose- bej vsak eksponat bodo pred vsto- pom skupine razkuženi, prostori bodo prezračeni, osebje pa ne bo v neposrednem stiku z obiskoval- ci. Na ta način bo obisk popolno- ma varen oziroma »virus free«,« je zapisal vodja programa Hiše iluzij Jaka Raimondi. Ob prvotnem za- gonu projekta Muzeja iluzij so že- leli v Ljubljano pripeljati nov tip za- bave, ki spada v t. i. edutainment koncept, ki združuje zabavo in izobraževanje. V štirih letih je Hišo iluzij obiskalo več kot 350.000 lju- di, s čimer je bil prvotni cilj 50.000 obiskovalcev na leto močno pre- sežen. Gostili so več kot tisoč šol- skih skupin, rojstnodnevnih zabav se je udeležilo več kot 5.200 otrok, organizirali so čez 200 teambuil- dingov in omočili snemanje okoli 30 videospotov. Ljubljana  Prenovljena Hiša iluzij Atrakcije ponovno vabijo Prenovljena Hiša iluzij je dopolnila štiri leta. Lansko leto je Hiša iluzij ubrala svojo pot in za prilaga- janje potrebam trga so popolnoma prenovili zbirko muzeja. V času praznovanja obletnice ponujajo posebne ugodnosti, v novi ponudbi bodo vodili »corona free« oglede. Foto: Hiša iluzij V Hiši iluzij je več kot 70 različnih atrakcij v obliki sob, prostostoječih ek- sponatov in slik. Eksponati so ločeni glede na sporočilnost, razločevalnost, zgodovinskost in vpetost v koncept. Foto: Črtomir Goznik Ptujske junake skozi zgodovino je predstavil Peter Srpčić. Foto: Črtomir Goznik Kuhna na dvorišču je vabila s ptujskimi okusi. „Zelo smo zadovoljni z obiskom, želimo pa si, da bi prisluhnilo še več Ptujčanov. Veseli pa smo, da so se nam priključili tudi turisti. Zgodbe so v prvi vrsti sicer namenjene Ptujčanom, da se poveča nji- hove vedenje oz. zavedanje o tem, kaj vse imamo v našem mestu in okolici. Ptuj je poln zgodb, ki naj bi jih spoznali tudi v širšem okolju. Nekateri dogodki so izstopali in so nas presenetili s številom obisko- valcev. Pri drugih pa smo bili malo neprijetno presenečeni. Odpadli so sicer petkovi dogodki in en dogodek, na katerega ni bil prijavljen nobeden. Nekaj posebnega je bil četrtkov dogodek, premiera pred- stave Nike Šoštarič Krik pod rdečo masko v rovu pod gradom, ki je potekal za zaključeno skupino. Dekleta, ki so jo pripravila, so povabila družine in tiste, ki smo jim omogočili izvedbo. Na podlagi prijav pa si je bilo mogoče predstavo ogledati na več ponovitvah, saj je bilo šte- vilo obiskovalcev omejeno,“ je povedala Jana Gerl. Glede na obiska- nost letošnjih dogodkov in zgodb, s katerimi so v zelo kratkem času napolnili festivalski koledar, razmišljajo o tem, da bi festival raztegnili na celo leto, da bi morda vsak teden povabili na katero od zgodb, tudi tistih, ki so jih izvedli že v prvem festivalskem letu. Hvaležni so vsem pripovedovalcem, obiskovalcem in vsem podpornikom oz. so- delavcem, ki so zaslužni, da nova ptujska festivalska zgodba ostaja in nadgrajuje z novimi vsebinami, ki bodo še bolj povezale. Po nekajmesečnem zaprtju je Mestni kino Ptuj junija objavil redni spored in začel ponovno privabljati fi lmoljube. Pričakujejo, da jih bo se- zona posebnih dogodkov, s katero zmeraj začnejo jeseni, tudi letos prepričala. „Po koronskem in se- zonskem poletnem zatišju, ko smo v kinu predvajali le redni fi lmski program, se z oktobrom na spo- red vračajo tudi programski sklopi posebnih dogodkov za različne skupine občinstva: Kino vrtiček, Ki- noskop, Filmska čajanka, Pogovor o(b) fi lmu, Z dojenčkom v kino,“ je ob predstavitvi nove sezone dejala Nina Milošič, vodja ptujskega Kina, katerega upravljavec je Center in- teresnih dejavnosti Ptuj. Nova sezona se je začela v če- trtek minuli teden, s prav poseb- nim dogodkom Pogled v zakulisje kina. Obiskovalcem so predstavili zaodrje, jih seznanili s tem, kako nastaja kino spored, kako izbirajo fi lme ... Vrača se Kino vrtiček To soboto se vrača priljubljeni Kino vrtiček. Gre za program za družine s predšolskimi otroki in osnovnošolci prve triade. Zače- njajo s sklopom animiranih fi lmov Gumbi na potepu. „Ob risankah se bodo mali gledalci igrali z Matejo Lukežič, z njimi pa bo tudi Arbada- karba s Kekcem in Tino. Dogodek je pod okriljem projekta Društva prijateljev mladine Ptuj Jesenski živžav tokrat brez vstopnine. Priljubljeni Kino vrtiček s skrbno izbranimi fi lmi in delavnicami za otroke bo tudi to sezono na spo- redu enkrat mesečno, praviloma drugo soboto v mesecu ob 10. uri dopoldne,“ pojasnjuje Milošičeva. Zelo priljubljen je tudi program Z dojenčkom v kino. Prvič to jesen bo izpeljan v sredo, 28. oktobra, ob 13. uri s fi lmom Proxima. Po- sebnost: projekcije potekajo brez vstopnine in grdih pogledov zara- di morebitnega joka dojenčka. Za starejše otroke, od 8. leta naprej, je na voljo program Ki- noskop. V oktobru bo prav njim namenjen večji del programa v Tednu otroka. Ta teden, od pone- deljka, 5., do četrtka, 8. oktobra, se bodo ob 17. uri zvrstili odlični evropski mladinski fi lmi: Rocca spreminja svet, Sune in Sune, Ne- navaden teden s Tesso in Binti. Društvo prijateljev mladine Ptuj je omogočilo, da bodo te oktobrske projekcije brez vstopnin. Filmske čajanke za starejše obiskovalce Starejši, predvsem upokojenci, se radi udeležujejo dopoldanskih druženj, ki so jih poimenovali Film- ske čajanke. Prva bo 14. oktobra ob 10. uri, dogajanje bo popestril ptujski kantavtor Primož Vidovič. Film Veliki diktator bo na ptujskem kino platnu v četrtek, 22. oktobra, ogledu bo sledil pogovor o zgo- dovini fi lma, fi lmskih zvrsten in žanrih. Pogovori o(b) fi lmih se na Ptuju vrstijo vsak mesec, včasih jih je v enem mesecu celo več. Zadnji oktobrski dan bo name- njen grozljivkam, ki jih bodo pred- vajali v sklopu Kino bonbončka. „Izvajanje vseh programov bo prilagojeno navodilom in priporo- čilom NIJZ. Vsekakor bomo poskr- beli za to, da bo varnost na prvem mestu,“ zagotavlja Milošičeva, ki upa, da bodo ves program izved- li po planu. Prva kinopredstava v dvorani današnjega Mestnega kina Ptuj je bila predvajana leta 1897, in če so prebrodili 123 let dogodivščin, bodo tudi iz letošnjih zelo težkih okoliščin skušali poteg- niti najboljše. Ptuj  Nova sezona v Mestnem kinu Jesen: pravi čas za ogled fi lmov Epidemija koronavirusa je posegla v vse pore našega življenja. V Mestnem kinu Ptuj beležijo kar 80-od- stotni upad števila obiskovalcev v primerjavi z letom 2019. Novo sezono, ki se je začela minuli teden, na- povedujejo optimistično, obiskovalcem zagotavljajo, da je priti v kino povsem varno, saj da upoštevajo vsa priporočila in ukrepe NIJZ. Foto: ČG V ptujskem kinu napovedujejo pestro jesensko dogajanje. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 13 Astrologi, ne glede na to, kakšni tradiciji pripadajo ali ji sledijo, so enotni v napovedih in tolmačenjih, da je 2020 leto veli- kih sprememb. Večina astrologov ga je videla kot zelo pomembno leto, ki bo zaznamovalo zgodovi- no z izzivi na skrajne načine. Od začetka so bile decembrske in januarske planetarne povezave močna znamenja, ki so sovpadala z nekaterimi najpomembnejšimi dogodki v zgodovini, vključno z začetkom prve in druge svetov- ne vojne, gospodarsko recesijo v osemdesetih letih in zdaj s krizo covid-19. »Leto 2020 je za človeštvo odločilno. Če poenos- tavim, to je leto, ki obračunava s preteklostjo, starimi struktu- rami in sistemi ter potencialno vzpostavlja nov red, tako na osebni kot kolektivni ravni,« po- udarja Dušan Doblanovič Jimmy in dodaja: »Svet se spreminja pred našimi očmi. Po astroloških pričakovanjih bosta tudi jesen in zima stresni, kot sicer celotno leto, še naprej bo življenje nego- tovo in nestabilno. Ne samo naša država, tudi številne druge drža- ve po svetu bodo še naprej doži- vljale šoke, skupaj z več izbruhi bolezni, demonstracijami in upo- ri. Živimo v nenavadnem času, ko se vse, kar se nam je doslej zdelo stabilno, spreminja. Tudi podnebje se po vsem svetu zelo spreminja. Letos in prihodnja leta bomo priča rojstvu novega sveta. Proces rojstva je vedno težaven in boleč. To se zdaj dogaja.« Kaj pa gospodarstvo? »Na žalost lahko rečem, da najhujše gospodarske krize še nismo videli – poslabšala se bo je- seni 2020 in leta 2021. Astrološki nasvet je: bodite previdni in ne prevzemajte dodatnih fi nančnih bremen ali tveganj, saj so lahko posledice dolge in težke. V vsa- kem primeru nam zvezde spo- ročajo, da bosta gospodarska in politična kriza dosegli vrhunec jeseni letos in se nadaljevali do leta 2021. Za podjetne je najboljša strategija lahko vlaganje v zlato ali nepremičnine.« torek  6. oktobra 2020 Na sceni 13 Subašić, Jaka Janc/Dino Subašić/ Jaka Janc), za katero pa so si leta 2017 v Števerjanu priigrali dru- go nagrado. Njihova glasba se od drugih razlikuje po tem, da so avtorji glasbe v celoti člani ansam- bla sami. Njihova glasba je pol- na mladostne energije, ljubezni, sreče, veselja. Vse to delijo tudi na svojih nastopih, na porokah, veselicah, obletnicah, koncertih, dobrodelnih koncertih; povsod radi nastopajo in razveseljujejo s svojim igranjem. Na vse nastope imajo lepe spomine, vsak pa je tudi zgodba zase. Narodno-zabav- Na začetku so ansambel Mla- di Belokranjci, ki je nastal čisto po naključju, sestavljali trije fantje Patrik Luka, Matic in Dino. Skupaj so hodili v vrtec, osnovno šolo in vsak dan na avtobus v srednjo šolo. Lani se jim je pridružil Gašper Kralj, ki igra bas kitaro in poje namesto Dina. Člana današnje zasedbe pa sta še Patrik Luka Cekuta (har- moniko, vokal) in Matic Pašič (kitara, vokal). Z imenom Mla- di Belokranjci sporočajo, da so mladi fantje, doma v Beli krajini. Patrik in Matic sta domačina iz Semiča, kjer ima ansambel tudi sedež, Gašper pa prihaja z druge strani Gorjancev, okolice Dolža. Igrajo narodno-zabavno in zabavno glasbo. V lanskem letu so izdali svoj prvi CD z naslo- vom Kresnička, na katerem se predstavljajo s povsem avtorsko glasbo. Besedila jim v večini piše Dino Subašić. Med svoje us- pešnice oz. najbolj znane skladbe štejejo pesem Kresnička (Patrik Luka Cekuta/Patrik Luka Ce- kuta/Jaka Janc), za katero so na festivalu v Dolenjskih Toplicah prejeli prvo nagrado in nagrado za najboljši trio. Zelo ponosni so tudi na pesem Slovenki in njeni deželi (Patrik Luka Cekuta, Dino na glasba jim pomeni veliko, do nje gojijo veliko spoštovanje. „Lepo je, ko se zaigra in zapo- je slovenska pesem,“ poudarjajo Mladi Belokranjci. Na slovenski narodno-zabavni sceni je veliko različnih ansamblov, zato je še kako pomembno, da se ve, od kod prihajajo in kakšna je glasba, s katero se predstavljajo in želijo pustiti svojo sled, so prepričani. Za festivale pravijo, da so po- trebni. Prinašajo nove izkušnje, prijatelje, predvsem pa mnenje strokovne komisije, ki ti da smer- nice za naprej ali pa te za tvoje delo nagradi. Z največjim vesel- jem bi se udeležili tudi ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe. To so v preteklosti že načrtovali, a jim je zaradi zasedenih terminov zmanjkalo časa. Zagotovo pa se bodo prijavili na enega od prihod- njih festivalov na Ptuju. Mladi Belokranjci bodo z na- jvečjim veseljem nastopali še naprej in tudi ustvarjali nove sk- ladbe, polke in valčke, s katerimi želijo osvojiti čim več ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Vse, ki jim želijo prisluhniti, vabijo 10. oktobra na manjši koncert v Semič. Upajo, da ga bodo ne glede na koronavirus lahko izvedli brez težav. V času korona pavze niso nastopali, enkrat tedensko pa so redno vadili in igrali za lastno veselje ter pri tem nadvse uživali. Slovenija  Svet se spreminja pred našimi očmi Rojstvo novega sveta Astrologi so nas konec prejšnjega leta opozarjali, da si bomo zaradi posebnega dogajanja na nebu leto 2020 zapomnili za vedno. In imeli so zelo prav. Tako intenzivnega dogajanja na vseh področjih in po vsem svetu ne pomnimo. Vsi si želimo samo, da bi se to leto že enkrat končalo. Toda: ali bo prihodnje boljše? SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ — Ansambel Mladi Belokranjci Glasba mladostne energije, ljubezni, veselja Foto: zasebni arhiv Mladi Belokranjci Foto: Andrej Križ Dušan Doblanovič Jimmy: »Prepričan sem, da lahko po koncu tega težkega prehodnega obdobja pričakujemo čudovito prihodnost.« »Nič nam ni šlo na roko. Vreme je bilo obupno, dež in blato, tem- perature so padle, a se nismo pre- dali. Nina Pušlar je v petek s svojo energijo pošteno ogrela publiko, ki je pozabila na slabo vreme. Prav videlo se je, da ljudje potrebujemo nekaj za dušo, prav tako pa tudi glasbeniki pogrešajo nastope,« pripoveduje trojiški župan David Klobasa. »Kot vedno so bili v so- boto fantastični tudi Perpetuum Jazzile, pod streho smo morali spraviti samo še nastop maribor- skega virtuoza na violončelu, a je na žalost vseh ta zadnja zgodba v naši trilogiji ostala nezapisana, saj jo je odnesel covid-19. Član Šu- lićeve ekipe sicer ni kazal nobenih znakov okužbe, pa vendar smo se odločili koncert odpovedati, za vsak primer sem tudi sam odšel na testiranje in do rezultata ostal v samoizolaciji.« Izjemna pripadnost občanov Sicer so za varnost obiskoval- cev, vsak večer je bilo prostora za 450 ljudi, dobro poskrbeli. »Doka- zali smo, da je mogoče tudi v naj- bolj norih časih v skladu s priporo- čili NIJZ ustvarjati pozitivne stvari. Dolga leta degradirano zemljišče ob jezeru smo uredili, naredili sce- no s celostno grafi čno podobo, obiskovalci so ob vstopu v dar do- bili pelerine in radgonsko penino. Glede na reakcije in kasnejše odzi- ve na družbenih omrežjih so bile prav te drobne pozornosti pika na i, poleg nastopov odličnih glasbe- nikov, seveda.« Kar je v ozadju Trilogije ob je- zeru, za katero si župan želi, da bi postala tradicionalna, najbolj nav- dušilo, pa je bila pripadnost pro- jektu in skupnosti. »Še zdaj ne mo- rem dojeti, koliko prostovoljcev je delalo na projektu in kako so ga Trojičani vzeli za svojega. Najprej je bilo treba z omenjenega zemljiš- ča odstraniti kupe zemlje in teren poravnati, po prvem koncertu pa sanirati razmočeno prizorišče. Ga- silci, prostovoljci, občani so prišli v soboto zjutraj samoiniciativno in s svojimi stroji navažali lesne se- kance, da ni bilo več blata. Delali so kot mravljice, s srcem in dušo, res jim hvala za to pripadnost,« je zadovoljen Klobasa, prepričan, da mu bo s tako podporo občanov uspelo realizirati tudi nemogoče. Sveta Trojica  Glasbena trilogija ob jezeru Zadnjo zgodbo odnesel covid Da se v časih, ko je novi koronavirus spet dobil veter v jadra, ne bodo izolirali in zapirali med štiri stene, so se odločili v Sveti Trojici in zadnji konec tedna v septembru organizirali Trilogijo ob jezeru. Na treh razprodanih koncertih naj bi nastopili Nina Pušlar, Perpetuum Jazzile in Luka Šulić. A zaradi pozitivnega testa na covid-19 v ekipi slovenske polovice slavnega 2Cellos je bilo treba nedeljski koncert odpovedati. Foto: Matic Kremžar Koncerta Nine Pušlar in Perpetuum Jazzila sta bila razprodana, zaradi pozitivnega covid-19 testa v ekipi Luke Šulića pa je bil njegov nastop od- povedan. Astrologinja Gaia Asta: »Smo v močnem obdobju transformacije, ki bo trajalo do leta 2025. V tem času mora posameznik sprejeti odgovor- nost za svoja dejanja za prihodnost življenja na Zemlji. Ko- ronavirus je namreč refl eksija stanja, v katerem je naš pla- net, saj vsako leto gorijo pragozdovi, pljuča planeta, gorijo pa zaradi sečnje in požiganja ter vzgajanja krme za živino.« Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 14 torek  6. oktobra 2020Nasveti14 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Kaj bomo danes jedli Sestavine: 200 g kuskusa, 1 zelena paprika, 1 bučka, 8 češnjevih paradižnikov, 1 mlada če- bula, 2 korenčka, 50 g praženih mandeljnov, 50 g indijskih oreščkov, 2 žlici olja, 1 žlička soli. Kuskus stresemo v skledico, ga malo posolimo in premešamo. Zavremo pol litra vode in jo vrelo prelijemo čez kuskus. Skledico pokrijemo in pusmo, da kuskus vpije vodo in se napne. Papriko, paradižnike, bučko in mlado čebulico operemo in osušimo. Papriki odstrani- mo semena in jo narežemo na manjše kose. Bučko razpolovimo in razrežemo na četrnke. Paradižnike razpolovimo, večje lahko razrežemo na manjše kose. Čebulico narežemo na ko- lobarje. Korenček ostrgamo, operemo, razpolovimo in narežemo na manjše koščke. V voku segrejemo olje, na njem pa približno sedem minut med mešanjem pražimo vso narezano ze- lenjavo. Po želji jo lahko pražimo tudi nekaj minut več, vendar je dobro, da zelenjava ostane čvrsta. V zelenjavo vmešamo kuskus, vse skupaj dobro premešamo in solimo po okusu. Vok odstavimo in v kuskus vmešamo še mandlje ter indijske oreščke. Zraven ponudimo skledo kumarične solate z jogurtom. TOREK SREDA ČETRTEK fižolova juha s smetano, mesni polpeti, pire krompir, endivija, hruška stročji fižol v omaki, krompir v kosih, kranjska klobasa, jabolčna čežana zelenjavna enolončnica z mesom, žemeljni narastek PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK grahova kremna juha, kuskus z zelenjavo, kumarična solata z jogurtom, jogurtovo pecivo s sadjem ričet s prekajenim mesom, kvašeni zavitek z marmelado kokošja juha z zdrobovimi cmoki, svinjska pečenka, pražen krompir, zelena solata, orehove rezine piščančja obara, ajdovi žganci, kompot Kuskus z zelenjavo Mesne polpete Sestavine: 200 g starega kruha ali suhih žemelj, 1 dl mleka, 25 g masla, 120 g čebule, 3 stro- ki česna, 3 vejice peteršilja, 250 g mletega govejega mesa, 250 g mletega svinjskega mesa, 1 jajce, 3/4 žličke soli, 2 ščepca, mletega popra, olje za pečenje. Žemlje ali kruh narežemo na manjše kocke in jih namočimo v mleku. V ponvi razpusmo maslo. Na segre maščobi popražimo nasekljano čebulo do zlatorumene barve. Ponev ods- tavimo ter popraženo čebulo zmešamo s sesekljanim česnom in peteršiljem. V večji skledi zmešamo svinjsko in goveje meso, ožet namočen kruh, čebulo, česen, peteršilj, jajce, sol in poper. Iz zmesi z navlaženimi rokami izoblikujemo majhne polpetke. V večji ponvi segrejemo olje, na njem pa z obeh strani popečemo polpete do zlatorjave barve. Pečene odstavimo na papirnate brisače, da se odvečna maščoba odcedi. Nekaj osnovnih nasvetov za gnojenje 1. Analiza tal je osnova za vsako gnojenje, tako na njivah, kjer seveda gnojimo natančno po pot- rebah rastlin, kakor na vrtovih, kjer nam analiza kaže smer gnojenja, količine gnojenja in čemu se moramo izogibati. 2. Na vrtu gnojimo samo z organskimi gnojili, po potrebi jim dodamo samo kalijev sulfat ali super- fosfat, kadar je potrebno, kadar to zahteva analiza tal. 3. Nikoli ne gnojimo z mineralnim, lahkotopnim, »umetnim« dušikom. Edina izjema je, ko se zaradi pojava večjega števila talnih škodljivcev, ki jih na naravi prijazen način nismo bili sposobni zat- reti, uporaba apnenega dušika. Teh pravil ne kršite, če želite na svojem vrtu dolgotrajno pridelovati hrano na naravi prijazen na- čin. Mnogi so, posebej letos, ko je bilo težav ogromno, ponovno želeli škropiti samo z naravnimi pripravki, a ko ti niso zadoščali, so spet posegali po kemičnih sredstvih. Naj še enkrat poudarim, da je samo zdrava in živa zemlja pogoj za zdrave rastline. Bolj se oddaljujemo od idealne zemlje, težje ostanejo rastline zdrave. Na kakovost zemlje najbolj vplivamo z gnojenjem in kolobarjem, oziroma pestrostjo rastlin, ki jih sejemo oz. sadimo iz leta v leto na istih površinah. Najbolj poznana organska gnojila 1. Gnoj: vse vrste gnoja so primerne, samo količine se od ene do druge razlikujejo. Hlevski, v bistvu gre v tem primeru najpogosteje za goveji gnoj, nekoč pa je bil to mešani gnoj vseh vrst domačih rejenih živali, je nekje srednje založen s hranili. Dodajamo ga največ 2,5 l/m2 vsako tretje leto. Gnoj konjev ima podobne vrednosti, zato veljajo podobna navodila, lahko se ga da nekaj manj. Svinjski gnoj je močnejši od govejega, porabimo ga lahko največ 2 l/m2. Najmočnejši pa je gnoj perjadi, nekaj malega manj ovčji ali zajčji gnoj. Porabimo ga lahko največ 0,5 l/m2. Sama ga vsee- no raje odsvetujem, ker je preprosto premočan in s svojim delovanjem uničuje mikroorganizme v zemlji. 2. Kompost: je najprimernejše gnojilo za zemljo, saj vsebuje enake mikroorganizme in ne povzro- ča težav ob gnojenju. Ker ga lahko uporabimo tako jeseni kakor spomladi, bomo o njem nekaj več spregovorili spomladi. 3. Rastline: a) zadelane v tla kot zeleni podor, b) metuljnice, c) v obliki prevrelk, d) rastlinske zastirke; 4. kupljena organska gnojila, 5. pepel, 6. ovčja volna, 7. biooglje, 8. pa še kaj bi se zagotovo našlo. Z gnojem gnojimo samo v jeseni Mnoge bo to zdaj presenetilo, a res je tako. Gnoj še ni hranilo za rastline, njegova sestava mikroorganizmov je tudi drugačna od tistih v tleh. Ko ga damo v zemljo, tudi če je odležan, svežega sploh ne uporablja- mo za gnojenje, se v zemlji začne dogajati revolucija. Mikroorganizmi med seboj tek- mujejo za prostor in hrano. Šele čez mesec ali dva v še toplih vremenskih razmerah se gnoj spremeni v kompost, v nadaljevanju pa razpada, s tem pa hrani zemljo, hrani mikroorganizme in seveda hrani tudi ra- stline. Če ga damo v tla spomladi, s tem za dva meseca vrtninam vzamemo idealne pogoje za rast in razvoj koreninskega sistema, s tem pa jih oslabimo za celo rastno dobo. Zato si za vedno zapomnite, da z gnojem, ki ima vonj in videz gnoja, ne komposta, spomladi ne gnojimo. Seveda v trgovinah lahko kupimo gnoj v vrečah, ta je kompostiran ali briketiran. Tega lahko upo- rabljate spomladi ali jeseni. Gnojenje z gnojem zagotovo zagotavlja vrtninam dovolj hranil tri leta. Vendar nekaterim vrtninam gnoj godi, drugim pa škodi. Zato gnojimo tako, da vsako leto pognojimo 30 % vrta in seveda, vsa- ko leto drugi del. Tam, kjer smo uporabili gnoj, sadimo plodovke, kapusnice, sladko koruzo, blitvo, lahko tudi zgodnji krompir. Korenovke in gomoljnice načeloma ne marajo direktnega gnojenja z gnojem, zato jih pridelujemo tam, kjer je bil gnoj uporabljen predhodno leto. Tja sadimo tudi radič in endivijo. Pa tudi por bo najbolje uspeval na teh gredicah. Če boste sejali korenček ali peteršilj tja, kjer ste zdaj, jeseni, pognojili z gnojem, bo peteršilj razvejan, korenček pogosto tudi, korenček pa je tudi bradavičast, ima razne izrastke in tudi veliko drobnih koreninic po celem korenu. Na gredice, kjer gnoja ni bilo že dve leti, pa sadimo ali sejemo čebulo, česen in vse stročnice. Naslednje leto pa z gnojem seveda pognojimo le-te. Solata lahko raste povsod, zimsko solato pa sejte samo na gredice, ki gnoja že dve leti niso videle. Manj bo bolna, počasneje bo uhajala v cvet. Ob uporabi gnoja v briketih sejte še rastline za zeleni podor Vsa briketirana organska gnojila so dobra in primerna za naravno pridelovanje vrtnin. Imajo pa eno slabost. V tleh ne puščajo humusa, ta pa je potreben, če želite, da je vaš vrt vedno bolj rahel in se zemlja ne zbija tako hitro. Zato so potrebne vlaknine, ki jih v gnoju pušča nastilj – rastlinski ostanki. Zato svetujem, da pri uporabi briketiranih organskih gnojil sejete tudi rastline za zeleni podor. Še zdaj lahko posejete razne detelje, meni je najbolj uporabna inkarnatka v mešanici z oljno redkvijo, belo gorjušico in sončnicami. Pustite jih premrzniti, v tla pa jih zadelajte spomladi. Mešanico pa priporo- čam zato, ker potem nima negativnega učinka kolobarja. Drugače bi morali gorjušico upoštevati kot del kolobarja kapusnic, deteljo pa kot del kolobarja stročnic, saj so med sabo v sorodu. Zeleni nasveti Nahranimo utrujeno zemljo Zdaj pa je v naše kraje dokončno stopila jesen. Vrtovi so seveda še polni, a nič ni narobe, če razmišljamo tudi o gnojenju za prihodnje leto. Foto: Miša Pušenjak Posledice gnojenja z gnojem na korenju Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 15 torek  6. oktobra 2020 Za kratek čas 15 Od torka do torka Tadejev znakoskop Sudoku  Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji? Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 6. do 12. oktobra 2020 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven  ☺☺ €€€  Bik  ☺ €€  Dvojcka  ☺☺☺ €  Rak  ☺☺ €€€  Lev  ☺ €€€  Devica  ☺☺ €€  Tehtnica  ☺☺☺ €  Škorpijon  ☺☺ €€  Strelec  ☺☺☺ €  Kozorog  ☺☺ €€€  Vodnar  ☺☺☺ €  Ribi  ☺☺ €€€  Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________  Sreda, 7. oktobra 17:00 Ptuj, CID, osnovni tečaj lončarstva Četrtek, 8. oktobra 11:00 Ormož, Center za starejše občane, tradicionalna prireditev Pozdrav jeseni 16:00 Ptuj, Golf igrišče, Občinsko prvenstvo občine Hajdina v footgolfu 17:00 Ptuj, CID, Pesniška delavnica 19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, koncert Alena Denisova – violina, Alexei Kornienko – klavir Mestni kino Ptuj Torek, 6. oktober: 17:00 Teden otroka: Sune in Sune. Sreda, 7. oktober: 17:00 Teden otroka: Nenavadni teden s Tesso; 20:00 Milost. Četrtek, 8. oktober: 17:00 Teden otroka: Binti: 20:00 Padati. Petek, 9. oktober: 17:00 Troli na svetovni turneji; 19:00 Prvič narazen; 21:00 Besen. Prireditvenik Foto: ČG 3 2 2 6 1 4 7 6 3 8 1 7 3 6 9 7 9 4 2 3 4 5 1 7 4 3 8 V času moje mladosti so tistega, ki se je neprimerno obnašal, odrasli grdo pogledali in povprašali: »A ti je svinja pojedla kulturo?« Ne vem, zakaj bi ga ravno svinja – ampak tako se je pač takrat reklo. Danes to ni več moderno – ker tudi ni več moderno, da bi se človek obnašal tako, da bi njemu bilo prijetno, za druge pa ne bi bil moteč. ‚Drugi‘ danes niso pomembni. ‚Drugi‘ itak nič ne vedo. ‚Drugi‘ pa nam res ne bodo govorili, kako naj se obnašamo, kaj naj počnemo. Pretiravam? Mislite, da sodobnim sodržavljanom ni svinja požrla kulture? Kaj pravite na nekaj primerov, ki sem jih samo danes našel na družabnem omrežju (ki je vse prej kot družabno, pač pa bolj nedružabno). Neka strokovnjakinja nekaj predlaga. In državljanka X njen predlog označi z besedami: ‚Koza.‘ Druga oseba pove nekaj čustvenega, pa jo državljan Y označi z besedami: ‚Kmetica afnasta.‘ Neka starejša gospa je označena kot ‚vešča ogabna pokvarjena‘. Ko se nekdo z avtorjem nekega zapisa ni strinjal, je dobil obvestilo: ‚Vi ste pa slep in glup.‘ Posebej nekulturno se seveda da povedati svoje mnenje o vladi: ‚To niso ljudje,to so Pokvarjeni Prasci.‘ Pri čemer je Pokvarjeni zapisano z velikim P (ker so veliki pokvarjenci), enako prasci (veliki Prasci). Pri čemer si je za te PP-je kriv tudi predsednik vlade sam, saj je tudi njemu svinja nagrizla kulturo (čisto požrla mu je še ni). On novinark nima za kurbe, ampak za prostitutke. Je pač fi n gospod. Kot se za predsednika vlade spodobi. Vsi kulturni navedki so vzeti z enega najpopularnejših družabnih omrežij, Knjige obrazov (po naše: Facebook). Kjer so vsipovprek sami prijatelji, kot lahko vidite iz vzdevkov, s katerimi se obkladajo. Kjer 20-letni smrkolin tika doktorja znanosti, kot da bi skupaj krave pasla. Pri čemer niso tisti, ki jim je kultura poklic, nobene kulturne izjeme. Na žalost pa ugotavljam, da bodo počasi svinje, ki ljudem požrejo kulturo, kmalu izumrle. Ker ne bodo imele več česa požreti. Za šankom Nam je svinja pojedla kulturo? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr- tah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi- o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. oktobra. Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pra- vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade. Podarja jo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Anica Zrimšek, Kidričevo. Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Kadar le utegne, pa tudi raztegne meh. Ne glede na to, da je harmonika precej težka, jo Darja z lahkoto drži v rokah. »Letos ima peč pri nas hudo konkurenco. Ona greje radiatorje, naša srca pa harmonika,« v smehu pove Darja, ki rada zaigra kakšno pesem partnerju Alenu in hčerki Emi. Lepa svetlolaska pa se veseli še enega posebnega dosežka – urejanja nove- ga doma. Ta jesen, ki je za mnoge čud- na in nepredvidljiva, je zanjo nedvom- no ena najlepših. Morda pa bomo že kmalu poročali, da njena hčerka ne bo več edinka ... Narodno-zabavna glasba Vsestranska Darja Gajšek Svetlolasi Darji Gajšek zlepa ne zmanjka besed, ko skupaj z Bla- žem Švabom iz zasedbe Modrijani v narodno-zabavni oddaji napovedujeta goste in točke. Foto: Revija Zvezde Darja Gajšek in Rok Švab Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 16 torek  6. oktobra 2020Na sceni16 IRITIS - vnetje očesne šarenice, KOPAL - otrdela smola nekaterih izumrlih iglavcev, ORLON - poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvo- dnje KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (75.) Varnostniki nas z ladje spus- tijo le za štiri ure, med deseto dopoldan in drugo popoldan. Čemernih obrazov, saj tudi sami ne smejo v mesto za dlje časa, nas za zaprtimi vrati pustijo čakati točno do desete. Če bi nas izpustili le minutko prehitro, bi nam to morda pre- prečilo prihodnje obiske naj- večjega mesta na svetu. Začela se je kitajska sezona, zato smo v multikulturni metro- poli Šanghaj vsake štiri dni, a ob- lasti se nas očitno še niso priva- dile. V mesto smemo le v okviru strogo odmerjenega časa in pod striktnimi pogoji. Z ladje je pre- povedano odkorakati z nahrb- tnikom, fotoaparatom, cigareti, ročno uro ali parfumom (in defi nitivno brez kolesa, v mojo smer šaljivo pripomni eden iz- med redarjev). Večina potnikov in delavcev je Kitajcev, zato smo ostale narodnosti v manjšini. Šušlja se, da se oblasti bojijo, da bi kateri od nas želel na kopno pritihotapiti dobrine iz Evrope ali Amerike ter jih tu na črno pro- dati (paradoksno je medtem ve- čina izdelkov, ki jih lahko kupimo v ostalih delih sveta, opremlje- na z znanim napisom: MADE IN CHINA!). Ampak ne, carinik me pregleda, kot da sem ilegalec, ki poskuša prečkati šengensko mejo in ne zgolj ladijski fotograf, ki želi preživeti nekaj ur med ki- tajskimi ulicami. Domačini ne znajo ostati v vrsti, drenjajo se in kričijo eden preko drugega. Za glavo večja od njih sem prvič v življenju hva- ležna za svojo višino, ki mi omo- goča normalno gibanje v množi- ci. V mestu me najprej pozdravi dež, nato pljuvanje in glasno hr- kanje. Čeprav je tudi moja cimra Kitajka, se tega čudnega obreda še zmeraj nisem navadila, v bi- stvu se mi je do skrajnosti prisku- til. Bonton je med Kitajci veliko prožnejši, kot sem ga vajena. Spet stojim v vrsti, tokrat v tisti, kjer lahko kupim karto za vlak, ki bi me popeljal do središča mes- ta. A ko jo imam končno v svojih rokah, je že prepozno, da bi se do mestnega središča in nato nazaj do pristanišča uspela vrniti v doglednem času. Spravim jo v žep – za neko drugo priložnost, ko bom spet v teh koncih in bom imela dovolj časa za čakanje »v vrsti«. Foto: M. Toplak Šanghaj, Kitajska ZDA  Najbolj občudovani par na svetu Nekdanji predsedniški par Obama Raziskava, ki jo je izvedel londonski inštitut za raziskave javnega mnenja YouGov, je pokazala, da sta najbolj občudovana ženska in moški na svetu Michelle in Barack Obama. Foto: Reuters Na seznamu najbolj občudova- nih 20 žensk in 20 moških na svetu so imena iz vseh področij življenja, od politike, zabave, glasbe, športa in poslovnega sveta, poroča nem- ška tiskovna agencija dpa. Kot poudarja YouGov, je na vrhu seznama najbolj občudovanih moških prvič nekdanji predsednik ZDA, odkar so leta 2014 začeli izva- jati to raziskavo. Na drugem mes- tu najbolj občudovanih moških je ustanovitelj Microsofta Bill Gates, ki je lani zasedel prvo mesto. Na tretjem mestu je kitajski predse- dnik Jinping. Najbolj občudova- na ženska na svetu je tudi letos Michelle Obama. Sledita igralka Angelina Jolie in britanska kraljica Elizabeta II. Lani je bila na dru- gem mestu ameriška voditeljica pogovornih oddaj Oprah Winfrey, Angelina Jolie pa je zasedla tretje mesto. V raziskavi YouGov je sodelova- lo 45.000 ljudi iz 42 držav, potekala pa je v dveh fazah. Najprej so an- ketirance odkrito vprašali, katere moške in ženske najbolj občudu- Hrvaška  Glasbeniki na poštnih znamkah Oliver Dragojević, Dino Dvornik in Toma Bebić Priljubljeni hrvaški glasbeniki Oliver Dragojević, Dino Dvornik in Toma Bebić bodo dobili svoje poštne znamke, je napovedala hrvaška pošta. Kot so sporočili, bodo od nas- lednjega ponedeljka na voljo priložnostne poštne znamke, na katerih bodo podobe treh pevcev, ki so bile na ovitkih njihovih najbolj znanih gramofonskih plošč. Na znamkah so reprodukcije naslov- nic znane Oliverjeve plošče Galeb i ja iz leta 1975, prvega albuma Dina Dvornika, ki je bil objavljen leta 1989, ter Bebićevega albuma Oya Noya iz leta 1980. Hrvaška pošta bo natisnila znamke s podobami preminulih hrvaških glasbenikov Dragojevića, Dvornika in Bebića v okviru serije znamk Hrvaška glasba v 100.000 izvodih. Nominalna vrednost znamke je deset kun (1,33 evra), so danes, ob kratkih življenjepisih treh glasbenikov, napovedali na spletni strani hrvaške pošte. koga zelo občudujejo (z več mož- nimi izbori) in koga najbolj obču- dujejo (z dovoljenim samo enim izborom). Iz tega so izračunali od- stotke, na katerih temelji izbor, je pojasnil YouGov. jejo. Iz teh imen so nato sestavili dva seznama s po 20 imeni tistih, ki so bili največkrat izbrani. Sezname za posamezne države pa so nato dopolnili z regionalno znanimi osebnostmi. Nazadnje so od maja do septembra 2020 ljudi vprašali, Foto: Osebni arhiv Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 17 Sedem posamičnih, prva skupna Tim je letos osvojil sedem posamičnih voženj, a nikoli ni stopil na najvišjo stopničko v točkovanju za veliko nagrado. V Mantovi mu je uspelo, kar je pomenilo prvo Zdravljico po lanskem avgustu, ko je slavil v Belgiji. Nogomet Ormožani na Dolenjskem odlično unovčili izkušnje Stran 18 Nogomet Kalcer v Zavrču po taktih mlinarjev Stran 18 Futsal Prvi popoln krog za Ptuj in Tomaž Stran 19 Tenis Rola s polfi nalom do najboljšega rezultata letos Stran 19 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Tudi v drugo se je Tim odločno podal iz startnih blokov ter si že po nekaj ovinkih privozil vodstvo. Tako je bil izjemno blizu popolne- mu izkupičku, a je bil potreben le majhen zdrs v sredini vožnje, da je Cairoli prišel predenj. Gajser je na srečo za seboj zadržal ostale, nato pa se podal v lov za odličnim Itali- janom. »Super je bilo, vesel sem. Malo mi je žal za tisto majhno napako, ker sem imel dober ritem. Tudi do konca sva se dobro lovila, močno sem pritiskal, ampak najpomemb- nejše je, da sem končno zmagal na dirki,« je bil po koncu nadvse zado- voljen Gajser. Velika tekmeca v skupnem se- števku loči še vedno majhnih 11 točk, Seewer in Prado sta zadaj 30, oz. 58 točk. Naslednja postaja letošnje sezo- ne bo ob koncu tedna novo prizori- šče v koledarju, španski Intu Xana- du – Arroyomolinos. JM, sta V Kidričevem smo bili v sobo- to na tekmi med Aluminijem in Koprom priča zgodovinskemu dogodku: prvič je bila v vlogi so- dnice na prvoligaški tekmi priso- tna ženska, Staša Špur. Nekdanja igralka Pomurja in slovenske re- prezentance pa ni imela prilož- nosti, da bi tekmo v vlogi stran- ske sodnice odsodila do konca, saj je srečanje v 16. minuti prekinil močan naliv. Sodniki so najprej odredili 15-minutno prekinitev, ko pa prav nič ni kazalo na konec na- liva, je glavni sodnik Bojan Mertik označil konec tekme. NZS je že dan po tekmi sporo- čila nov termin tekme, tako da se bo ta od 16. minute naprej nada- ljevala v torek, 13. 10., ob 17.00. Na stadionu v Kidričevem se je zbralo toliko gledalcev, kolikor jih NIJZ dovoli, okoli 300. Ti so v uvo- dnih minutah videli enakovredno tekmo, pravih priložnosti še ni bilo. Domala neverjeten je bil pogled na začetno postavo Aluminija, v kateri je bila izmed tujcev prisotna le dva, Emir Azemović in Marcel Čermak, kar deveterica je bila domača! Izjemno veseli vrnitev na igrišča Alena Krajnca, za katerim je mukotrpna rehabilitacija po težki poškodbi. Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je že na zadnjih dveh dirkah vozil z rdečo številko vodilnega v točk- ovanju za svetovno prvenstvo, a je šele v nedeljo dosegel prvo le- tošnjo zmago za veliko nagrado. Simbolično je osvojil Veliko nag- rado Evrope kot aktualni svetovni prvak in najboljši evropski voznik motokrosa v tem trenutku. Tim je v tretji zaporedni dirki v Mantovi končno sestavil dve dobri vožnji, v prvi je zmagal, v drugi pa je osvojil drugo mesto. S 47 točka- mi mu nihče ni bil blizu, drugi je bil večni tekmec Antonio Cairoli, ki je slavil v drugi vožnji. Obe vožnji sta bili tokrat izjemno izenačeni, mor- da celo najbolj razburljivi v letošnji sezoni, pri vrhu pa so bili sami moj- stri motokrosa. Prav na vrhu pa ob podpori nekaj glasnih navijačev iz Slovenije prav Tim Gajser. Tim je tokrat popravil starta, v obeh vožnjah je bil med najboljši- mi, kar mu je omogočilo hiter na- pad na vodilna mesta. V prvi vožnji je spretno izkoristil zaplet Prada in Febvreja, pred njim je ostal le Dylan Walsh, ki pa je v sredini dirke le klonil. Tim vodstva ni več izpus- til iz rok, čeprav se mu je na koncu Coldenhoff precej približal. »Vedel sem, da se mi Glenn prib- ližuje. V zadnjih krogih sem imel nekaj težav z bolečinami v rokah, malo sem se mučil, toda izjemno zadovoljen sem, da sem zmagal. Na začetku sva imela kar nekaj tes- nih dvobojev z Walshem, a sem z razpletom res zadovoljen,« je o prvi dirki povedal Gajser. REZULTATI 6. KROGA: Aluminij – Koper (prekinjeno v 17. minuti zaradi močnega dežja – nada- ljevanje tekme bo odigrano v torek, 13. oktobra); Maribor – Olimpija 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Mešanovič (30.), 1:1 Ivanović (75.); Domžale – Gorica 1:1 (0:0); strelca: 1:0 Ibričić (55., z 11 m), 1:1 Oyewusi (64.); Bravo – Mura 2:1 (1:1); strelci: 0:1 Bobičanec (16.), 1:1 Kramarič (44.), 2:1 Drkušić (66.); Celje – CB24 Tabor Sežana 2:1 (1:1) strelci: 1:0 Dangubić (19.), 1:1 Kadušić (36., ag.), 2:1 Dangubić (71., z 11 m). Rdeča kartona: Mihaljević (64.), Zebić (90., oba Tabor). 1. MURA 6 4 1 1 10:3 13 2. BRAVO 6 3 1 2 9:9 10 3. MARIBOR 6 2 3 1 12:8 9 4. OLIMPIJA LJUBLJANA 6 2 3 1 6:5 9 5. CB24 TABOR SEŽANA 6 3 0 3 9:10 9 6. DOMŽALE 6 2 2 2 10:9 8 7. CELJE 6 2 2 2 7:7 8 8. KOPER 5 1 2 2 6:7 5 9. GORICA 6 1 1 4 6:11 4 10. ALUMINIJ (-2) 5 1 1 3 2:8 2 Komu bolj ustreza remi v večnem derbiju? Pred prvim večnim derbijem v sezoni 2020/21 je bilo jasno le to, da bo za oba tekmeca pomemben in da ga tako Maribor kot Olimpija na noben način ne bo želela izgubiti. To se je v celoti potrdilo na igri- šču, saj je bilo več pozornosti posvečene obrambnim nalogam. Ma- uro Camoranesi je posegel po novem taktičnem orožju, igri s tremi branilci. V tej postavitvi je ob Mitroviču in Peričiću prvič uporabil Ilija Martinovića, ki je odigral solidno partijo. Klinar in Kolmanič sta tako imela na bočnih položajih več ofenzivnih zadolžitev, končna ocena bi lahko bila tudi pozitivna. Kapetan Jasmin Mešanović je dosegel lep zadetek za domačine, a je imel na drugi strani Đorđe Ivanović enak odgovor. Srb bi lahko bil letošnje najmočnejše orožje Ljubljan- čanov, igra robustno, a obenem kaže tudi prefi njeno in široko nogo- metno znanje. Prvi poraz v sezoni je šele na šesti tekmi doživela Mura in Bra- vu omogočila skok na 2. mesto. Začetek sicer ni kazal na poraz, saj je Luka Bobičanec popeljal muraše v vodstvo, a so bili igralci Brava enostavno »bolj pri stvari«, kar je po koncu tekme pošteno priznal tudi trener Mure Ante Šimundža. Drugič zapored so slavili Celjani, ki so le dan pred tekmo ostali brez kapetana Mitja Lotriča, ki se seli k nemškemu drugoligašu Würzburgu. Na njegovo mesto je tokrat stopil Hrvat Filip Dangubić in z dvema zadetkoma zagotovil zmago svoji ekipi. 25-letni Rečan je za Celje že igral v sezoni 2017/18, v Sloveniji je nastopal še za Krko in Krško. Nazadnje je igral na Slovaškem in v Romuniji. JM ALUMINIJ: Janžekovič, Ploj, Krajnc, Azemović, Petek, Horvat, Grajfoner, Pečnik, Matjašič, Čer- mak, Flakus Bosilj. Rezervna klop: Cotman, Pantalon, Džankič, Prša, Klepač, Kim, Štusej, Maletić, Kuku- ličić. Trener: Slobodan Grubor. Novi šumar je Korejec Kim Na rezervni klopi je prvič sedel Dohyun Kim. 26-letni Južnokorejec je med tednom prišel iz Domžal, pri Aluminiju bo imel status poso- jenega igralca. Kim je v Evropo prišel leta 2016, po igranju v Srbiji (Bežanija) in na Hrvaškem (Dugo selo) pa ga je športna pot februarja 2018 zanesla v Slovenijo, v Novo mesto. Pri Krki je ostal dve leti, letos pozimi se je preselil v Domžale. Nova destinaci- ja je Kidričevo. JM Nogomet  1. SNL, 6. krog Močan naliv prekinil zgodovinsko tekmo Motokros  Dirka za Veliko nagrado Evrope v Italiji Gajser dočakal prvo letošnjo, že 20. zmago v razredu MXGP Foto: Črtomir Goznik Sodnik Bojan Mertik je po 15-minutnem čakanju na izboljšanje vremena označil konec tekme, igrišče ni bilo primerno za igranje nogometa. Foto: MXGP Tim Gajser in Antonio Cairoli sta na stezi neizprosna tekmeca, drug do drugega pa kažeta veliko mero spoštovanja. Dirka za VN Evrope, rezultati: 1., 2. vožnja VN 1. Tim Gajser Slovenija Honda 25 22 47 2. Antonio Cairoli Italija KTM 16 25 41 3. Glenn Coldenhoff Nizozemska Gasgas 22 16 38 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 15 20 35 5. Mitchell Evans Avstralija Honda 18 13 31 Skupni vrstni red: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 399 2. Antonio Cairoli Italija KTM 388 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 369 4. Jorge Prado Španija KTM 341 5. Glenn Coldenhoff Nizozemska Gasgas 341 Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 18 Drava Ptuj – Kalcer Radomlje 1:4 (0:2) STRELCI: 0:1 Cerar (34.), 0:2 Kre- gar (36.), 0:3 Zabukovnik (53.), 0:4 Varga (76.), 1:4 Bah (92.). DRAVA: Klasinc, Gassmann, Kryeziu, Martinčević, Lukić-Gran- čić, Šlamberger (od 52. Đurić), Marcius, A. Rogina, S. Rogina (od 52. Kahrimanović), Dodlek, Bah. Trener: Viktor Trenevski. KALCER: Šugić, Blaić, Jazbec (od 42. Brolih), Zabukovnik (od 74. Golob), Kregar (od 64. Jakov- ljević), Varga, Cerar, Ihbeisheh (od 64. Nikolić), Pišek (od 74. Nuhanović), Trdin, Guček. Trener: Oskar Drobne. RDEČI KARTON: Marcius (48., Drava). Nogometaši Drave so v nedeljo v Zavrču gostili vodilno ekipo lige, na razmočenem igrišču so posku- šali pripraviti presenečenje, a so bili daleč od njega. Ne toliko zara- di posebej kakovostne predstave gostov, ampak predvsem zaradi lastnih napak … »Vem, da se ponavljam, a še enkrat več smo prejeli prepoce- ni zadetke iz lastnih napak. Prej- šnji teden smo odigrali 'ničlo', a bo očitno potrebno za ponavlja- nje takšnih dosežkov še veliko dela. Včasih se počutim, kot da igramo tenis, ali zmagamo ali izgubimo, neodločenega rezul- tata sploh ne moremo odigrati,« so bile prve besede Viktorja Tre- nevskega. Zdi se, da je odločitev o zmagovalcu padla že v prvem polčasu, ko so gostje dosegli dva identična zadetka v razmiku pičlih dveh minut. Luka Cerar in Oliver Kregar nista naredila kakšnih nogometnih presežkov, enostavno sta iz bližine samo v gol pospravila »darila« domačih igralcev – 0:2. Dravaši so ob polčasu želeli ne- kaj spremeniti na igrišču, zaigrati bolj agresivno, a so bili v tej nameri kaznovani že v tretji minuti nada- ljevanja. Takrat je Matic Marcius pred golom Kalcerja naredil pov- sem nepotreben prekršek, za ka- terega je prejel rumeni karton. Ker je bil to njegov drugi na tekmi, je moral predčasno pod prho. Številčno premoč so gostje kaj kmalu kronali s tretjim golom; po prekinitvi so domačini znova slabo izbijali žogo in Mark Zabukovnik jo je iz bližine potisnil v mrežo – 0:3. V nadaljevanju so imeli žogo več v svoji posesti Ptujčani, nekajkrat so lepo kombinirali, a so bili pred- vsem v zaključku akcij premalo iz- najdljivi in odločni. Na drugi strani je Kalcer kaznoval še eno izgublje- no žogo Drave na sredini igrišča in z golom Sacha Varge povedel 0:4. Pestro je bilo tudi v zaključku tekme, ko je najprej Varga zastreljal 11-metrovko za goste, v eni od naslednjih akcij pa je podajo Jana Gassmanna iz strani v gol pospravil Malik Bah – 1:4. Omeniti je treba navijače Kalcer- ja, poznane pod imenom mlinarji, ki so celotno tekmo z bobni dajali takt igri gostom in so tudi sicer precej dvignili vzdušje na tribunah stadiona v Zavrču. Dravaši se bodo v naslednjem krogu v soboto ob 19.00 v gosteh pomerili z Rudarjem. Jože Mohorič torek  6. oktobra 2020Šport18 Viktor Trenevski, trener Drave: »Veliko izgovorov bi lahko naštel, izmed realnih stvari je naša velika težava izjemen ritem tekem – sko- raj 20 smo jih odigral v dobrih dveh mesecih, kar je za drugoligaše preveč. Za tiste ekipe, ki zmagujejo, to seveda ni težava, za nas pa je velika. Treba bo seveda rešiti tudi enačbo, po kateri dobivamo preveč zadetkov.« Simon Rogina, Drava: »Načrt pred tekmo je bil tak, da stojimo čvrsto v defenzivi in da poskušamo preko protinapadov ogroziti gol gostov. Na sami tekmi pa smo stali predaleč od igralcev Kalcerja in posledično dobivali prepoceni gole. Najprej dvakrat v prvem polča- su, nato pa je sledila še neupravičena izključitev, po kateri je bilo realno nemogoče pričakovati preobrat.« Oskar Drobne, trener Kalcerja: »V Zavrč smo prišli z jasno name- ro, da odnesemo tri točke, kar nam je tudi uspelo. Od prve do zad- nje minute smo bili boljši, dobro smo bili postavljeni, v razmiku dveh minut pa tudi prišli do odločilne prednosti. Po izključitvi na domači strani smo vedeli, da bomo to tekmo dobili. V boju za naslov prvaka ostajamo z obema nogama trdno na tleh; imamo željo po napredo- vanju, a razmišljamo o vsaki naslednji tekmi posebej.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormož: »Čes- titam svojim fantom za zmago. Tekmo smo dobro odprli in kontrolirali napad do 40. minute, potem pa z nekaj nervoze dali možnost domačinom, da so se nam v sami končnici približali. Na srečo smo ohranili trezne glave in izkoristili naše izkušnje in tekmo dobili. Zdaj z velikim veseljem in mirnega duha pričakujemo gostovanje naše najboljše ekipe v državi, ekipe Celja.« Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož: »V Novem mes- tu nismo blesteli, prav nasprotno, a to je le dokaz naše kakovosti, da tudi ob slabši predstavi zmaga- mo na vedno vročem dolenjskem terenu. Tokrat smo imeli premalo razpoloženih igralcev, da bi tek- mo na začetku 2. polčasa zasukali popolnoma nam v prid. Nasprotniku bi morali takrat uiti na šest do sedem zadetkov prednosti, a nam to ni uspelo in sledila je dramatična končnica. V njej smo znova od- igrali mirno in pametno ter zabeležili pomembno zmago. Pogled na lestvico je res prekrasen, a je po tekmi 6. kroga, ko gostimo vodilno Celje, lahko še lepši (smeh).« Roman Zarabec, trener Krke: »Težko bi fantom karkoli zameril. So mlada ekipa, ki se trudi. Celo tekmo smo lovili nasprotnika, ki je izredno izku- šen. Mi smo v končnici odigrali nezrelo, čeprav smo imeli nekaj stoodstotnih priložnosti; če bi zadeli, bi bil rezultat zagotovo na naši strani. Or- možani so našo nezrelost izkoristili sebi v prid in zmagali.« Krka Novo mesto – Jeruzalem Ormož 27:28 (14:16) KRKA: Pavlin, Radović; Bevec 4, Je. Avsec 2, Filipović, Majstorović 1, Ja. Avsec 3, Hvastja, Irman 1, Jakše 3, Klemenčič 4, Rašo, Batagelj 1, Kukman 5 (3), Matko. Trener: Ro- man Zarabec. JERUZALEM: Balent (7 obramb), Zemljič (3 obrambe), Skledar; Bo- gadi 4, Šoštarič, Čudič 12 (5), Žuran 4, T. Hebar 1, Šulek 1, Kocbek 2, Niedorfer, Kosi 2, Krabonja, Mesa- rić 1, Krasnič, Ciglar 1. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Krka 3/3; Jeruzalem 5/5. IZKLJUČITVE: Krka 8; Jeruzalem 6 minut. IGRALEC TEKME: Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož). Rokometaši Jeruzalema so od- lično začeli sezono 2020/21 in se po petih odigranih krogih (žal nepo- polnih zaradi koronavirusa) z osmi- mi osvojenimi točkami nahajajo na visokem 2. mestu. Kljub temu da v Novem mestu niso blesteli, so do- segli letošnjo prvo gostujočo zma- go. Pravzaprav so proti mladi ekipi novomeške Krke odlično unovčili bogate izkušnje in na račun le-teh dosegli pomembno zmago. Gostitelji so na tekmi vodili le trikrat (1:0, 2:1, 25:24), ves preos- tali del tekme pa so bili v vodstvu Ormožani. Pri slednjih je blestel kapetan Bojan Čudič (met 13/12), ki je v ključnih trenutkih z zadetki re- ševal svojo ekipo, ko je ostala brez prave ideje v napadu. V več prime- rih so gostje iz Prlekije v 1. polčasu vodili za tri zadetke, kar je bila tudi zasluga vratarja Tomislava Balen- ta, ki je do odmora zbral lepih šest obramb. V 2. polčasu so Ormožani dvak- rat že povedli za štiri zadetke (16:20, 17:21), nato pa se je začel »lov« Krke. V 48. minuti je Tilen Ku- kman najprej izid izenačil (23:23), nato pa je Jan Bevec v 52. minuti Novomeščane celo popeljal do edi- nega vodstva v 2. polčasu (25:24). Da ni prišlo do popolnega preobra- ta v prid domačinov, je z dvema odličnima obrambama v golu Je- ruzalema v zaključku tekme pos- krbel Aleš Zemljič. Ormožani so v zaključku tekme obdržali mirne živce in preko izkušenega Danijela Mesarića zadeli za +2 (26:28). Krki je v zaključku tekme zmanjkalo časa za osvojitev vsaj točke. V 6. krogu na Hardek prihaja vodilno Celje, letos ponovno udeleženec evropske Lige prvakov. Dan in ura tekme bosta znana šele v torek, saj obstaja velika možnost, da bo tekmo trenutno dveh vodilnih ekip prenašala TV Slovenija 2. Uroš Krstič Nogomet  2. SNL, 10. krog Kalcer v Zavrču igral po taktih mlinarjev Rokomet  NLB liga, 5. krog Ormožani na Dolenjskem odlično unovčili izkušnje Foto: Črtomir Goznik Nogometašem Drave (na fotografi ji Sven Dodlek) ni uspelo presenetiti vodilne ekipe lige. Rokometaši Ormoža so tudi v Novem mestu uspešno ustavljali napade tekmecev. Vodilna peterica uspešna Vodilnih pet ekip lige si je že priigralo manjšo prednost pred zasledovalci, izstopata pa Kalcer Radomlje in Krka. Izmed omenjene peterice sta Kalcer in Nafta dosegli izdatni zmagi, Krka, Dob in Brežice pa minimalne. Najbolj zanimivo je bilo na obra- čunu Fužinarja in Brežic, polnega izkupička pa so se še sedmič zapo- red veselili Brežičani. Ti so celoten drugi polčas igrali z igralcem manj, a so to domačini (delno) unovčili šele ob koncu tekme. Za popoln preobrat je zmanjkalo časa … Nafta je na 5. mestu, a je tre- nutno najučinkovitejša ekipa lige. To si je v veliki meri »prislužila« z dvema izdatnima zmagama, proti Šmartnemu (10:0) in nazadnje pro- ti Jadranu, ko je zabila osem golov – tri je zabil Meshack Izuchukwu Ubochioma (Nafta). Po prihodu v Kranj je svojo kako- vost že na drugi zaporedni tekmi potrdil Haris Kadrić, ki v Olimpiji ni dobil priložnosti, pri Triglavu pa je v dveh tekmah zadel že trikrat. Zelo zanimivo je bilo v Vipolžah, kjer so gostje iz Velenja prišli do zmage v sodnikovem podaljšku, pa še to z avtogolom domačega bra- nilca Nemanja Gajića, nekdanjega člana Drave. REZULTATI 10. KROGA: Drava Ptuj – Kalcer Radomlje 1:4 (0:2); Fužinar Vzajemci – Brežice Ter- me Čatež 3:4 (1:3); strelci: 1:0 Ken- deš (10.), 1:1 Sokler (23.), 1:2 Pajaziti (33.), 1:3 Martić (45.), 1:4 Rešetič (76.), 2:4 Vardić (88.), 3:4 Fasvald (90.). Rdeči karton: Predanič (46., Brežice); Krško – Triglav 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Kadrić (21.), 0:2 Kadrić (54.); Nafta 1903 – Jadran Dekani 8:0 (2:0); strelci: 1:0 Szabo (17.), 2:0 Bizjak (41./11 m), 3:0 Oštrek (46.), 4:0 Ubochioma (51.), 5:0 Vinko (64.), 6:0 Ubochioma (73.), 7:0 Oštrek (74.), 8:0 Ubochioma (90.); Primorje eMundia – Roltek Dob 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Zenković (29.); Krka – Vitanest Bilje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Parris (23.); Brda – Rudar Velenje 0:1 (0:0); strelec: Gajič (91., ag.); Beltinci Klima Tratnjek – Šmar- tno 1928 1:1 (0:0); strelca: 0:1 Čakš )53.), 1:1 Zeljković (62.). 1. KALCER RADOMLJE 10 9 0 1 28:7 27 2. KRKA 10 8 2 0 29:10 26 3. ROLTEK DOB 10 7 1 2 28:15 22 4. BREŽICE ČATEŽ 10 7 1 2 16:12 22 5. NAFTA 1903 10 6 3 1 35:10 21 6. VITANEST BILJE 10 5 1 4 15:17 16 7. FUŽINAR VZAJEMCI 10 4 2 4 27:17 14 8. RUDAR VELENJE 10 4 2 4 11:13 14 9. BELTINCI TRATNJEK 10 4 1 5 20:21 13 10. TRIGLAV KRANJ 10 4 1 5 11:13 13 11. PRIMORJE 10 2 3 5 7:14 9 12. ŠMARTNO 1928 10 2 2 6 8:28 8 13. KRŠKO 10 2 1 7 10:23 7 14. DRAVA PTUJ 10 2 0 8 12:24 6 15. BRDA 10 2 0 8 4:26 6 16. JADRAN DEKANI 10 1 2 7 7:18 5 REZULTATI 5. KROGA: Maribor Branik – Slovenj Gradec 2011 26:30 (10:16), Krka – Jeruzalem Ormož 27:28 (14:16), Ljubljana – LL Grosist Slovan 26:30 (12:16). Tekme Celje Pivovarna Laško – Trimo Trebnje, Gorenje Velenje – Dobova, Riko Ribnica – Koper in Butan Plin Izola – Urbanscape Loka so bile prestavljene. 1. CELJE PL 4 4 0 0 8 2. JERUZALEM ORMOŽ 5 4 0 1 8 3. TRIMO TREBNJE 4 4 0 0 8 3. GORENJE VELENJE 3 3 0 0 6 4. MARIBOR BRANIK 5 3 0 2 6 6. SLOVENJ GRADEC 5 3 0 2 6 7. RIKO RIBNICA 4 2 0 2 4 8. BUTAN PLIN IZOLA 4 1 1 3 3 9. LJUBLJANA 5 1 1 3 3 10. KOPER 4 1 0 3 2 11. URBANSCAPE LOKA 3 1 0 2 2 12. KRKA 5 1 0 4 2 13. GROSIST SLOVAN 5 1 0 4 2 14. DOBOVA 4 0 0 4 0 Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 19 WTA-lestvici med dvojicami za- sedata 31. in 32. mesto in sta zelo uigrani, med drugim sta avgusta osvojili turnir v Lexingtonu, v Rimu pa sta bili v polfi nalu. Svojo moč sta pokazali tudi proti Zidanškovi in Katovi … Zoran Krajnc: »Katojeva in Zi- danškova sta opravili nekaj zelo dobrih skupnih treningov, odlično sta se ujeli in tudi odigrali dvoboj 1. kroga. V naslednjem je bila prva težava ta, da je bilo zelo mrzlo, igri- šče pa precej mastno, tako da je bilo težko vršiti pritisk, kot smo se dogovorili v pripravi na dvoboj. Ta še zdaleč ni bil enosmeren, ampak sta se morali Carterjeva in Stefani- jeva močno potruditi za zmago. Pri tem sta imeli zvrhano mero špor- tne sreče, vrnili sta tudi nekatere na videz nemogoče žogice. Videlo se je, da imata za sabo ogromno dvobojev, tudi iz študentskih ča- sov, saj je tudi Brazilka študirala v ZDA.« Zmaga Tamare v 1. krogu je bila v Parizu edina slovenska med dvo- jicami, Klepačeva in Srebotnikova sta s svojimi soigralkami izpadli v uvodnem krogu. Roland Garros, dvojice: 1. krog: Zidanšek/Kato – Andri- anjafi trimo/Paquet (Francija) 6:3, 6:3; 2. krog: Zidanšek/Kato – Carter/ Stefani (ZDA/Brazilija) 2:6, 2:6. Mladinski ITF-turnir v Domžalah Pretekli teden je v Domžalah potekal naslednji v nizu slovenskih mladinskih ITF-turnirjev. Vidnejšo uvrstitev je tokrat zabeležila Nika Strašek (ŽTK Ma- ribor), ki se je skupaj z Aniko Pla- ninšek – bili sta 4. nosilki – s tremi zmagami uvrstila v fi nale dvojic. Tam sta ju ugnali 3. nosilki, Sloven- ka Pia Marija Rebec in Slovakinja Sara Suchankova. Na istem turnirju je Tilen Kovač (TK Terme Ptuj) osvojil svoje prve ITF-točke. Najprej je uspešno pres- tal tri kroge kvalifi kacij, nato pa je zmagal tudi v 1. krogu glavnega turnirja, izločil je vrstnika iz Avstri- je. V 2. krogu ga je ugnal Maribor- čan Jaka Protič Žakelj. V tem tednu podoben turnir po- teka v Mariboru. JM Chalenger turnir v Italiji Blaž Rola (148. na ATP) je zadnji nastop pred dopolnjenim 30. le- tom opravil v Bielli v Italiji, kjer je igral na challenger turnirju z nagra- dnim skladom 45.000 evrov. Izjemno delo je opravil v 1. kro- gu, kjer je izločil 1. nosilca, Thiaga Seybotha Wilda (107.). 20-letni Brazilec je letos že osvojil turnir serije 250 v Čilu, nazadnje pa se je na challengerju v Franciji prebil do fi nala. Na krilih te zmage je opravil tudi naslednja dva nastopa, ko sta mu na nasprotni strani igrišča stala Argentinec Andrea Collarini (198.) in domači veteran Matteo Viola (229.). Sledil je slovenski polfi nale z Bla- žem Kavčičem (298.). Zanimivo je, da sta se Kavčič in Rola doslej na svetovni turneji pomerila le dvak- rat, na futures turnirju leta 2008 v Sloveniji in leta 2017 na challen- ger turnirju v japonskem Kyotu – obakrat je slavil tri leta starejši Ljubljančan. Tudi v tretje je bilo tako … Ker je dež nekoliko zmotil spo- red turnirja, sta Slovenca v sobo- to dopoldan (uspešno) opravila s četrtfi nalom, pozno popoldan pa sta šla na igrišče še enkrat, tokrat v polfi nalu. Rola je bil v prvem setu boljši, izkoristil je četrto žogico za zmago in povedel 1:0 v nizih. Dru- gi set je bolje začel Kavčič, ki je z breakom prednosti povedel 2:3. Pri tem rezultatu je prišlo do pre- kinitve, dvoboj se je nadaljeval v nedeljo dopoldan. Rola je hitro na- redil rebreak (3:3), nato pa od re- zultata 4:4 dalje povsem izgubil nit igre in je do konca dvoboja ujel le še eno samo igro … Kljub temu je uvrstitev v polfi nale Blažev letošnji najboljši rezultat. V tem tednu bo Rola igral na challenger turnirju v Parmi (132.000 evrov nagradnega skla- da), že drugič zapored pa se bo v uvodnem krogu pomeril s 1. nosil- cem. Tokrat bo to še veliko večji zalogaj, 22-letni Američan Francis Tiafoe je 67. igralec sveta. Tamara med dvojicami do edine slovenske zmage Tamara Zidanšek je po izpadu med posameznicami nastope na Roland Garrosu nadaljevala med dvojicami, kjer je nastopila v paru z Miyo Kato. 25-letna Japonka v zadnjem času več igra dvojice kot posameznice in je znotraj TOP 100 igralk sveta (72., Tamara je 77.). V uvodnem obračunu sta Slo- venka in Japonka brez težav ugnali domačo dvojico, ki sta jo sestavljali Tessah Andrianjafi trimo in Chloe Paquet. V drugem krogu sta bili njuni tekmici veliko močnejši, 10. nosilki, Američanka Hayley Car- ter in Brazilka Luisa Stefani. Ti na torek  6. oktobra 2020 Šport, rekreacija 19 Tilen Gajser, Ptuj: »Do zmage smo prišli s kolektivno igro, v kateri je vsak prispeval svoj delček v mozaiku. Bronx je kakovostna ekipa, a tudi mi smo pokazali, da smo zaslu- ženo pri vrhu lestvice. Tudi v trenutkih, ko so gostje pretili, smo ohranili mirno kri in us- pešno zaključili tekmo.« Borut Kolar, kapetan Bronx Škofi je: »Tekme niti nismo odigrali slabo, a je močno okrepljeni Ptuj poka- zal, zakaj je zmagal v uvod- nih treh krogih. Na Štajersko smo prišli z mislijo na vsaj točko, a se nam ni izšlo po željah. Dolgo smo držali stik z domačini, a so nam na koncu ušli, poskus z igro z vratarjem v polju pa se nam ni obnesel.« FC Hiša daril Ptuj – KMN Bronx Škofi je 8:4 (2:1) STRELCI: 1:0 Gajser (13.), 1:1 Đu- rič (16.), 2:1 Florjančič (20.), 2:2 Zajc (25.), 3:2 Florjančič (27.), 4:2 Gajser (29.), 4:3 Zajc (31.), 5:3 Florjančič (33.), 5:4 Kneževič Mrak (33.), 6:4 Gajser (35.), 7:4 Gajser (39.), 8:4 Bukovec (40.). FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan- čič, Klinc, Pihler, Fleten, Lah, Buko- vec, Gajser, Pauko. Trener: Robert Grdović. Ekipa Hiša daril Ptuj trenutno dosega najboljše rezultate v eki- pnih športih izmed vseh ptujskih klubov. V elitnem razredu futsala drži vrh lestvice z enakim števi- lom točk kot Dobovec, ki je dokaj reden udeleženec evropske Lige prvakov. »Dosegli smo štiri zmage, a ima- mo še velike rezerve v sami igri. Tokrat se nam je ekipa Bronx zo- perstavila tako, kot smo pričakova- li – z izrazito obrambno in zaprto igro. Na ta način so želeli onemo- gočiti našo napadalno igro, kar jim je večji del srečanja tudi uspevalo. Gledalci tako niso prišli na svoj ra- čun, a sem vesel, kako so fantje ostali zbrani in niti v enem trenut- ku niso izpustili prednosti iz rok. V obrambi je bilo sicer nekaj napak, a se je treba zavedati, da je Bronx kakovostna ekipa, ki zna izkoristiti še tako majhne priložnosti,« je po tekmi dejal trener ptujske ekipe Robert Grdovič. Ptujčani so tekmo odprli z zelo napadalno igro, že v prvih 29 se- kundah so si priigrali kar tri lepe priložnosti. Na prvi gol na tekmi so morali gledalci vseeno počakati vse do 13. minute, ko so domačini lepo izvedli akcijo po prostem stre- lu, zadel je Tilen Gajser. Gostje niso popuščali, še naprej so igrali svojo igro, ki jim je prinaša- la ugoden rezultat. Tako so najprej izenačili na 1:1, nato v drugem delu še na 2:2. Preboj so domačini na- redili med 27. in 29. minuto, ko so prvič na tekmi povedli z dvema za- detkoma razlike – 4:2. Primorci so pretili vse do 35. minute, ko je bil rezultat na semaforju 5:4. Takrat je novi, že tretji gol na tekmi zabil Gajser (6:4), kar je bil dokončen zlom gostov. Najboljša posameznika tekme sta bila Tilen Gajser s štirimi in Vanč Florjančič s tremi doseženimi goli. Pri gostih je izstopal izjemni Nik Zajc, ki se je podpisal tudi pod »potezo tekme«: v 25. minuti je najprej »zlomil gležnje« enemu od igralcev Ptuja, nato pa z 10 metrov s pravim »projektilom« zadel pod prečko. Točke so vseeno zasluženo ostale doma … V naslednjem krogu se bodo Ptujčani odpravili na najdaljše gostovanje v Kobarid. KMN Tomaž Šic bar – FK Dobrepolje 9:0 (4:0) STRELCI: 1:0 Vindiš (3.), 2:0 Ku- kovec (8.), 3:0 Vindiš (9.), 4:0 Kle- menčič (10.), 5:0 Klemenčič (21.), 6:0 Marot (28.), 7:0 Klemenčič (32.), 8:0 Vindiš (33.), 9:0 Goričan (39.). KMN TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol, Marot, Kukovec, Go- ričan, Plahuta, M. Senekovič, Kle- menčič, Vindiš, Miklašič, U. Sene- kovič. Trener: Matej Gajser. Svojo tekmo je dočakal tudi KMN Tomaž Šic Bar, ki je doma s kar 9:0 premagal novinca v 1. ligi FK Dobrepolje, ki je tako še edina ekipa brez točke v novi sezoni. Pomlajeni in spremenjeni KMN Tomaž pa se veseli prve letošnje zmage, ki ni niti enkrat prišla pod vprašaj. Vse dileme so bile rešene do 10. minute, ko je gostitelj po- vedel 4:0, dva gola je prispeval Marcel Vindiš, po enega Matevž Kukovec in Bojan Klemenčič. Slednji je v 2. polčasu tudi načel mrežo gostov, ki so vknjižili četrti poraz. V petek bodo igralci Tomaža go- stovalu pri vodilnem Dobovcu. Jože Mohorič Futsal  1. SFL, 4. krog Prvi popoln krog za Ptuj in Tomaž Foto: Črtomir Goznik Ekipa FC Hiša daril Ptuj je še četrtič v sezoni igrišče zapuščala z dvignjenimi rokami, tokrat na tekmi proti KMN Bronx Škofi je. Na fotografi ji je Tilen Gajser, strelec štirih zadetkov. 1. SFL REZULTATI 4. KROGA: Sevnica – Oplast Kobarid 2:2 (2:1), Hiša daril Ptuj – Bronx Škofi je 8:4 (2:1), Mlin- še – Dobovec 2:12 (1:5), Tomaž Šic bar – Dobrepolje 9:0 (4:0), Siliko Vrhnika – Litija 7:1 (3:0). 1. DOBOVEC 4 4 0 0 35:6 12 2. HIŠA DARIL PTUJ 4 4 0 0 24:12 12 3. LITIJA 4 2 0 2 14:14 6 4. MLINŠE 4 2 0 2 10:18 6 5. SILIKO VRHNIKA 4 1 2 1 15:10 5 6. OPLAST KOBARID 4 1 2 1 10:10 5 7. SEVNICA 4 1 1 2 13:16 4 8. BRONX ŠKOFIJE 4 1 1 2 15:21 4 9.TOMAŽ ŠIC BAR 4 1 0 3 13:15 3 10. DOBREPOLJE 4 0 0 4 5:32 0 Tamara Zidanšek in Miyo Kato Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola Foto: Črtomir Goznik Tilen Kovač (TK Terme Ptuj) Teniške novičke Rola s polfinalom do najboljšega izida letos Challenger turnir v Bielli (Italija), rezultati: 1. krog: Rola – Seyboth Wild (Brazilija, 1.) 7:6(6), 7:6(3); 2. krog: Rola – Collarini (Argentina) 6:0, 6:3; četrtfi nale: Rola – Viola (Italija) 6:2, 7:5; polfi nale: Rola – Kavčič 7:5, 4:6, 1:6; fi nale: Kavčič – Bagnis (Argentina, 4.) 7:6(4), 4:6, pred. Kavčič Kidričevo Open v znamenju bratov Horvat Na teniških igriščih športnega parka Kidričevo se je pred časom končal močan rekreativni turnir Kidričevo Open 2020. Turnir, katerega začetki segajo v leto 1990, je privabil 35 rekreativcev iz Spodnjega Podravja in šir- še. Zaradi znanih okoliščin je bila letošnja izvedba tur- nirja vprašljiva, a je organizator Dušan Majcenovič ob upoštevanju ukrepov NIJZ, ki so jih igralci in gledalci zgledno upoštevali, turnir vendarle izpeljal. Letošnji zmagovalec je postal Alen Horvat, ki je po- novno dokazal, da sodi med najboljše teniške rekrea- tivce v Sloveniji. Vse do fi nala je prikazal dober tenis, v fi nalu pa mu je dvoboj zaradi poškodbe predal mlajši brat Žan, ki je že z uvrstitvijo v fi nale prijetno presenetil. Rezultati: polfi nale: A. Horvat – B. Mijovič 9:3; Ž. Horvat – G. Gojčič 9:4; fi nale: A. Horvat – Ž. Horvat (b. b.) DB Alen in Žan Horvat ob Dušanu Majceno- viču Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 20 Danes Igriva košarka, jutri treningi v klubu Košarkarski klub Drava Ptuj je v sklopu projekta Igriva košarka na Ptuj povabil predstavnike Košarkarske zveze Slovenije. Zraven animatorjev, ki so prišli na Osnovno šolo Olge Meglič in Osnovno šolo Mladika, je otroke zabaval in učil osnove košarke tudi Lipko. V tokratnem tradicionalnem projektu so sodelovali otroci 1. triade, ki so uživali v Igrivi košarki. Predstavniki KZS in nekateri učenci višjih razre- dov obeh šol so sodelovali v projektu, ki je bil sestavljen iz različnih za- nimivih poligonov. Na njih so otroci premagovali različne ovire, odbijali žogo in na koncu metali na koš. To je šlo mnogim zelo dobro, kar pomeni, da imamo na Olgici in Mladiki nadarjen športni potencial. Naslednje korake v košarki lahko mladi naredijo tudi v Košarkarskem klubu Drava Ptuj, katerega predstavniki so mlade povabili na treninge v svoj klub. V njem delujejo različne selekcije, trenutno v klub vpisujejo igralce starostnih skupin U9 – šola košarke, U11 – najmlajši pionirki, U13 – mlajši pionirji, U15 – starejši pionirji, U17 – kadeti in U19 – mladinci. David Breznik Košarka  Projekt Igriva košarka torek  6. oktobra 2020Šport, rekreacija20 3. SNL – vzhod REZULTATI 7. KROGA: Cirkulane – Videm 1:0 (0:0), Šampion – Pod- vinci 2:1 (1:1), Kety Emmi Bistrica – Dravinja 4:2 (2:0), Zreče – Šmarje 2:0 (0:0), Dobrovce – Korotan Pre- valje 0:1 (0:0), Rogaška – Koroška Dravograd 0:0. 1. KETY EMMI BISTRICA 7 7 0 0 24:6 21 2. ROGAŠKA 7 5 1 1 12:3 16 3. ZREČE 7 5 1 1 11:8 16 4. CIRKULANE 7 5 0 2 12:4 15 5. KOR. DRAVOGRAD 7 3 1 3 10:8 10 6. DRAVINJA 7 3 1 3 13:15 10 7. KOROTAN PREVALJE 7 3 0 4 9:9 9 8. PODVINCI 6 2 1 3 13:10 7 9. ŠAMPION 6 2 0 4 9:14 6 10. VIDEM PRI PTUJU 7 1 1 5 9:17 4 11. DOBROVCE 7 1 0 6 8:21 3 12. ŠMARJE PRI JELŠAH 7 1 0 6 8:23 3 Cirkulane – Videm 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Cimerman (35.) CIRKULANE: Zajc, B. Cesar (od 90. Pal), Lipavšek, U. Cesar (od 34. Živič), Bojnec, Travnikar, Zazić, Cimerman (od 75. Orlač), Kajzer, Majcen, Toplak. Trener: Damjan Vogrinec. VIDEM: Banić, Plajnšek (od 59. Lah), Zdovc, Cafuta, Mesarič, Ovčar, Frank Ličina, Krajnc, Šlam- berger, Gojzdnik, Vrbanić. Trener. Luka Gajšek. Kljub trgatvam se je v Cirkulanah tudi tokrat zbralo veliko število gledalcev, ki so spremljali tipično prvenstveno tekmo, ki je zaradi naboja lokalnega derbija obema moštvoma pomenila nekaj več. Razmočeno igrišče ni dopuščalo tekoče igre, več sta tokrat šteli borbenost in nepopustljivost. »Prvi polčas je bil z naše strani zelo slab, prikazali smo enostavno premalo želje in borbenosti, da bi lahko pričakovali ugodnejši izid. Ob tem smo znova prejeli gol iz prekinitve, kar kaže na pomanjka- nje koncentracije. Drugi del je bil za odtenek boljši, a to tokrat ni bilo dovolj vsaj za točko. Ekipa je močno razredčena, konkurence ni, posledice pa so vidne na igrišču,« je dejal trener Vidma Luka Gajšek. V domačem taboru je bilo vzduš- je seveda drugačno. »Tekma ni bila posebej privlačna za gledalce, po- membni pa sta bili borbenost in disciplina. To smo imeli, tekmecem nismo dopustili praktično nobe- ne resne priložnosti, sami pa smo ob golu zapravili še vsaj dve zreli. Pozitivno je tudi to, da smo še če- trtič v sezoni ohranili mrežo nedo- taknjeno,« je dejal trener Cirkulan Damjan Vogrinec. Ekipa Cirkulan se v naslednjem krogu odpravlja na gostovanje v Dravograd, Videm pa bo v novem lokalnem derbiju gostil Podvince. Šampion – Podvinci 2:1 (1:1) Nogometaši Podvincev bi morali v tem krogu na svojem igrišču gos- titi Šampion, a je sobotno deževje igrišče poplavilo v tolikšni meri, da tekme ne bi bilo mogoče odigrati. Predsednik Mitja Lah je hitro reagi- ral in uredil vse potrebno, da je bil gostitelj zamenjan in je bila tekma odigrana v Celju, kjer Šampion igra na umetni travi stadiona Olimp. To pa Podvinčanom ni pomaga- lo, da bi iztržili pozitiven rezultat. »Gol smo po napaki v obrambi pre- jeli že v 20. sekundi tekme! Pozne- je smo se zbrali, se vrnili v igro in že do polčasa izenačili rezultat. V drugem delu smo odkrito napadali zmago, nismo se želeli zadovoljiti z remijem. Pritiskali smo proti golu Šampiona, domala celoten polčas preživeli na njihovi polovici, a bili silno neučinkoviti, tudi iz t. i. 100 % priložnosti. Po eni takšnih pa so domačini izpeljali enega redkih protinapadov in ga uspešno zaklju- čili. Razočarani smo, a moramo da- lje,« je dejal trener Podvincev Aleš Čeh. Super liga: »zgornji dom« uspešnejši od »spodnjega« Ekipe iz zgornjega dela lestvice so v tem krogu za tri točke pove- čale razmik glede na ekipe iz spo- dnjega dela lestvice, saj so zmaga- le v vseh petih tekmah. Do gladkih zmag sta prišla Zavrč in Boč, precej bolj tesno pa je bilo v treh marko- vsko-hajdinskih dvobojih. Kljub temu so v vseh treh primerih slavi- le ekipe iz občine Markovci … Skorba je bila na pragu prese- nečenja v Markovcih, saj je imela v svojih rokah vodstvo ob polča- su, za nameček pa še igralca več na igrišču, ko je Nastja Čeh prejel drugi rumeni karton. A domačini so kljub temu v končnici tekme naredili preobrat, z zadetki sta ga izvedla Aleš Čeh in Davor Fleten. Pri tem je domača ekipa opravila pet menjav, Skorba zaradi »kratke klopi« le eno … Tesno je bilo tudi v Bukovcih, kjer so domačini na koncu tekmo končali z deseterico. Gerečja vas nikakor ne najde poti iz rezultatske krize, tudi športna sreča jih je veli- kokrat zaobšla v velikem loku … Hajdina je pred polčasom izena- čila rezultat s Stojnčani, a se takoj na začetku drugega znova znašla v zaostanku. V drugo jim ga ni uspe- lo izničiti … REZULTATI 7. KROGA: Zavrč – Apače 5:0 (1:0); strelci: 1:0 Predikaka (15.), 2:0 Potočnik (52.), 3:0 Papec (56., z 11 m), 4:0 Punčec (69.), 5:0 Zorec (90.); Markovci – Skorba 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Brodnjak (25.), 1:1 A. Čeh (79.), 2:1 (Fleten (80.). Rdeči kar- ton: N. Čeh (64.); Hajdina – Stojnci 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Leben (24.), 1:1 Goričan (43.), 1:2 Vidovič (49.); Boč Poljčane – Gorišnica 3:0 (0:0); strelci: 1:0 Košič (47.), 2:0 Šket (53.), 3:0 Brodnjak (83., z 11 m); Bukovci – Gerečja vas 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Medved (17.), 1:1 Rozman (50., z 11 m), 2:1 Šmigoc (57.). Rdeči karton: Horvat (90., Bukovci). 1. ZAVRČ 7 7 0 0 25:2 21 2. MARKOVCI 7 5 0 2 22:12 15 3. STOJNCI 7 5 0 2 17:14 15 4. BUKOVCI 7 4 1 2 15:14 13 5. BOČ POLJČANE 7 4 0 3 16:9 12 6. HAJDINA 7 2 1 4 16:17 7 7. GORIŠNICA 7 2 1 4 6:21 7 8. SKORBA 7 1 1 5 12:17 4 9. GEREČJA VAS 7 1 1 5 7:18 4 10. NK APAČE 7 1 1 5 11:23 4 1. liga MNZ Ptuj: pet komadov Pihlerja Pod preobrat kroga so se tokrat podpisali Majšperčani, ki so izniči- li zaostanek dveh zadetkov proti Rogoznici. Po hitrem izenačenju je odločilni gol prispeval Rok Letonja. Neporažena ekipa Grajene še naprej melje, tokrat je proti Pod- lehniku dosegla kar osem zadet- kov. Kar pet jih je prispeval Thomas Pihler, sicer tudi kapetan futsal eki- pe FC Hiša daril Ptuj. Očitno so ptu- jski futsalerji odlično pripravljeni, med strelce sta se namreč še dva njihova člana, ki nastopata tudi v velikem nogometu: član Ormoža Kevin Caf (dosegel je odločilni gol v Hajdošah) in član Markovcev Da- vor Fleten. REZULTATI 5. KROGA: Grajena ANpro – Podlehnik 8:0 (5:0); strelci: 1:0 Pihler (12.), 2:0 Zulić (15.), 3:0 Pihler (35.), 4:0 Mu- Lanskega februarja je na mes- to predsednika Boksarske zveze Slovenije sedel uspešen poslov- než, direktor podjetja Reseda iz Nove vasi pri Markovcih Damjan Habjanec. »Moj predhodnik Sašo Pučko je v tej vlogi opravil veliko dela, problem je bil le v tem, da je imel v sami zvezi v podpori pre- malo ljudi. V prvi vrsti smo zvezo v tem času administrativno kon- solidirali. To je bila prva naloga, sedaj pa smo glede na globalno stanje športa v povezavi s koro- navirusom pri nadaljnjih korakih zelo omejeni. Čaka pa nas še ve- liko dela, da bi prišli na višji nivo, ki si ga dolgoročno želimo,« je po- vedal Habjanec. Dotaknil se je trenutnega stanja glede samih boksarskih tekmo- vanj. »Predvsem v tekmovalnem smislu je omejitev veliko. Vsa tek- movanja so v glavnem odpoveda- na, nakazuje se možnost izvedbe evropskega prvenstva za borce in borke do 22. leta starosti. Upamo, da se bomo lahko tega tekmova- nja udeležili, čeprav je vse skupaj še pod velikim vprašajem. Na do- mačih tleh sta bila izvedena dva kroga slovenske lige, v načrtu pa imamo tudi še izvedbo državnega prvenstva, kar naj bi predstavljalo vrhunec sezone. Veliko je nedore- čenosti, priporočila se spreminja- jo, tako da je težko načrtovati kaj konkretnega,« je trenutno stanje v slovenskem boksu povzel predse- dnik BZS. Damjan Habjanec je spregovo- ril tudi o dolgoročnih ciljih zveze: »Naši dolgoročni načrti so pove- zani z naslednjim olimpijskim ob- dobjem, kar konkretno bom dejal, da si na olimpijskih igrah leta 2024 v Parizu želimo svojega predstav- nika ali predstavnico. To je tudi cilj, zaradi katerega sem se sploh odločil sprejeti mesto predsednika boksarske zveze. Vsi naši koraki so usmerjeni k temu cilju, čeprav je v boksu mednarodna konkurenca izjemna. Ni naključje, da Sloveni- ja doslej na OI še ni imela svojega predstavnika.« Sodelujete tudi z Dejanom Zav- cem. Na kakšen način? »Dejan je tisti, ki me je povabil k sodelova- nju v BZS, je tudi njen podpred- sednik. Sestajava se, začrtala sva smernice, sodelovanje ocenjujem kot zelo dobro,« je zaključil Hab- janec. Jože Mohorič Nogomet  3. SNL - vzhod, lige MNZ Ptuj Haloški derbi zasluženo Cirkulanam Boks  Damjan Habjanec, predsednik BZS »Na OI v Parizu si želimo svojega predstavnika« Foto: Črtomir Goznik Borbeni domačini so v Cirkulanah ugnali Videmčane in se obdržali pri vrhu lestvice. Veteranske lige +35 vzhod REZULTATI 6. KROGA: Podvin- ci – Zavrč-Cirkulane 1:0, Gorišnica – Grajena 6:1, Leskovec – Borovci 0:4, Dornava – Rogoznica Gostilna Muršič 10:2. 1. PODVINCI 6 6 0 0 42:4 18 2. GORIŠNICA 5 4 1 0 16:4 13 3. ZAVRČ-CIRKULANE 5 4 0 1 9:3 12 4. DORNAVA 5 3 1 1 18:7 10 5. MARKOVCI 5 3 0 2 8:3 9 6. BOROVCI 6 1 1 4 8:16 4 7. ROGOZNICA MURŠIČ 6 1 0 5 6:29 3 8. GRAJENA 5 0 1 4 5:22 1 9. LESKOVEC 5 0 0 5 1:25 0 +35 zahod REZULTATI 6. KROGA: Hajdina – Podlehnik 0:0, Pragersko – Gerečja vas 1:2, Tržec – Skorba 1:5, Lovrenc – Apače 5:1. 1. SKORBA 6 5 1 0 14:3 16 2. HAJDINA 6 4 1 1 11:3 13 3. GEREČJA VAS 5 3 1 1 9:5 10 4. LOVRENC 5 3 0 2 14:6 9 5. APAČE 6 3 0 3 12:16 9 6. PRAGERSKO 5 2 0 3 9:11 6 7. PODLEHNIK 5 1 1 3 2:7 4 8. TRŽEC 5 1 0 4 9:18 3 9. SPODNJA POLSKAVA 5 0 0 5 1:12 0 +40 REZULTATI 5. KROGA: Hajdoše – Videm 2:4, Pohorje Oplotnica – Majšperk 1:3, Ormož – Zgornja Pol- skava 4:0 . 1. VIDEM 5 5 0 0 18:7 15 2. ORMOŽ 5 3 1 1 14:7 10 3. ZGORNJA POLSKAVA 5 3 0 2 10:9 9 4. MAJŠPERK 5 2 1 2 7:9 7 5. HAJDOŠE 5 1 0 4 11:15 3 6. POHORJE OPLOTNICA 5 0 0 5 2:15 0 Damjan Habjanec, predsednik BZS rat (41.), 5:0 Pihler (43.), 6:0 Pihler (58.), 7:0 Vajsbaher (74.), 8:0 Pihler (79.); Majšperk picerija Špajza – Ro- goznica Slofi n 3:2 (0:1); strelci: 0:1 Keško (28.), 0:2 Horvat (49.), 1:2 Vrabl (55.), 2:2 Novak (65.), 3:2 Le- tonja (83.); Središče – Tržec 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Borko (37., z 11 m), 1:1 Kovačič (87.). Rdeči karton: Kolar (90., Tr- žec); Hajdoše – Ormož 1:2 (1:0); strel- ci: 1:0 Novak (26.), 1:1 Janežič (69.), 1:2 Caf (80.). Rdeči karton: Gajser (80., Hajdoše). 1. GRAJENA ANPRO 5 4 1 0 25:4 13 2. MAJŠPERK ŠPAJZA 5 3 1 1 14:8 10 3. TRŽEC 5 2 2 1 9:7 8 4. ORMOŽ 5 2 2 1 7:6 8 5. SREDIŠČE 5 2 1 2 12:10 7 6. ROGOZNICA SLOFIN 5 2 0 3 11:11 6 7. PODLEHNIK 5 1 1 3 5:14 4 8. HAJDOŠE 5 0 0 5 3:26 0 2. liga MNZ Ptuj REZULTATI 5. KROGA: Pragersko – Oplotnica 6:0 (4:0); strelci: 1:0 Mohorko (10.), 2:0 Bru- mec (12.), 3:0 Jeršič (27.),. 4:0 Ko- vačič (34.), 5:0 Podlunšek (47.), 6:0 Jeršič (91.); Makole Bar Miha – Zgornja Pol- skava 5:1 (3:1); strelci: 1:0 Kučič (14.), 2:0 Rojs (39.), 2:1 Klajderič (43.), 3:1 Tomaž Peterkovič (44.), 4:1 Tomaž Peterkovič (64.), 5:1 Rojs (90.); Mladinec Lovrenc – Leskovec 0:3 (0:0); strelca: 0:1 Krajnc (53.), 0:2 Krajnc (61.), 0:3 Lesjak (64.); Slovenja vas SMS sanacija – Pol- skava avtop. Grobelnik 0:2 (0:1); strelec: 0:1 Kos (31.), 0:2 Kos (52.). Rdeči karton: Falež (89., Polskava). 1. MAKOLE BAR MIHA 5 4 1 0 22:7 13 2. PRAGERSKO 5 4 0 1 24:6 12 3. LESKOVEC 5 4 0 1 20:8 12 4. ZG. POLSKAVA 5 3 1 1 13:9 10 5. POLSKAVA 5 1 2 2 7:12 5 6. SLOVENJA VAS 5 1 0 4 4:14 3 7. MLADINEC LOVRENC 5 1 0 4 3:15 3 8. OPLOTNICA 5 0 0 5 2:24 0 Pokal MNZ Ptuj ZAOSTALA TEKMA 2. KROGA: Podvinci – Gerečja vas (v torek ob 16.30 v Podvincih). Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Otroci drugega razreda OŠ Olge Meglič med vadbo na poligonu. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 21 Banke nam za naše depozite trenutno v povprečju nudijo zgolj 0,2 % obresti letno. Kar pomeni, da za prihranke, če upoštevamo inflacijo na ban- ki dosegamo vsako leto mi- nus 1,8 %. Prihranki na banki so vsako leto manj vredni za približno 1,8 %. Varčevalci se vse pogosteje sprašujejo, kam z denarjem v teh negotovih ča- sih, da bi dobili vsaj nekaj več obresti. Kako varčevati, da se sploh splača? Alternativa so vzajemni skla- di, ki pa jih ljudje žal sploh ne poznajo. Zaradi nepoznavanja se tej naložbi izogibajo in za- mahnejo z roko, češ, to je pre- več tvegano ali pa sklade takoj povežejo s slabo izkušnjo, ki so jo imeli preko zavaroval- nice zaradi predčasne preki- nitve pogodbe. Naložbeno tveganje se na dalj- še obdobje popolnoma izniči. Torej, če nekdo vztraja v del- niških vzajemnih skladih vsaj deset let, je verjetnost, da bo dosegel 0 % ali manj donosa, zgolj 2,2 %. Če pa se odločimo za mešane vzajemne sklade, je ta verjetnost še nižja. Res je, da na papirju nimamo garan- cije za bodoče donose in da pretekli donosi niso garancija za prihodnje donose, vendar je pa zgodovina lep pokazatelj kaj se je dejansko dogajalo z varčevanjem v vzajemnih skla- dih in kaj se lahko potencialno pričakuje. Kakšne donose so varčevalci letos dosegali? Pa poglejmo kaj so letos var- čevalci dejansko dosegli z var- čevanjem v vzajemnih skladih, kakšnih donosov so bili delež- ni. Nekdo, ki se je letos odločil vložiti v Infond Sava Techno- logy, delniški sklad, ki vlaga v tehnologijo, je dosegel 27,02 % donosa v 9 mesecih, če je nek- do vložil Generali Tehnologi- ja je dosegel 17,45 %. Triglav Azija je prinesla varčevalcem 15,95 % donosa v devetih me- secih. »Ziheraši«, ki so vlagali v obveznice in se odločili na pri- mer za Triglav HighYield Bond, so dosegli 2,23 % donosa v le- tošnjih devetih mesecih. To pa je še vedno enajstkrat več kot na banki.* Na kakšen način vlagati v vzajemne sklade in kako je z obdavčitvijo? V vzajemne sklade lahko vlo- žimo že privarčevani enkratni znesek. Vstopni stroški znašajo običajno 3 % za delniške skla- de. Za obdobje se ne vežemo. To pomeni, da lahko denar dvig- nemo kadarkoli brez izstopnih stroškov in dobimo izplačilo pri- hrankov v roku petih delovnih dni. Če zaslužimo, je obdavčitev zgolj zasluženega. V prvih petih letih je davka 27,5 % na zaslu- žek. Če nekdo zasluži 500 EUR, bo plačal 137,50 EUR davka. 362,50 EUR ostane varčeval- cu. Kapitalski dobički so po 15 letih imetništva obdavčeni po stopnji 10 %, po 10 letih 15 % in po 5 letih 20 %, po 20 letih ni davka. Zato ni res, ko nekdo reče, da če kaj zaslužiš, ti država vse pobere vstran. To diši bolj po izgovoru, ko se nekomu ni za odločiti za varčevanje. Takrat seveda najdemo tisoč in en iz- govor. Če varčevalec želi enkratni po- log prihrankov oplemeniti v vza- jemnih skladih, sem absolutno zagovornik, da se vplača enkra- tni znesek direktno v vzajemne sklade, saj so stroški nižji, de- nar pa na razpolago kadarkoli. Pri zavarovalnici v okviru nalož- bene police pa so sredstva na razpolago šele čez deset let, saj se naložbene police sklenejo za najmanj deset let. Če bi var- čevalec prekinil to naložbeno polico pri zavarovalnici pred de- setimi leti, bi plačal na celoten izplačani znesek 8,5 % davka na zavarovalne posle. Poleg te- ga bi bil deležen tudi dodatnih stroškov zaradi predčasne pre- kinitve. Lahko varčujem mesečno? V vzajemnih skladih lahko var- čujete tudi obročno: mesečno, četrtletno, polletno ali letno. Lahko se podate na lov za višji- mi donosi preko naložbene po- lice. Naložbeno polico svetuje- mo tistim varčevalcem, ki želijo dolgoročno meseč- no varčevati in želijo dosega- ti potencialno višje donose v tujih, svetovno priznanih druž- bah za upravljanje s skladi. Sem pa strogo proti temu, da se sklene naložbena polica s slovenskimi vzajemnimi skla- di, do katerih lahko dostopa- mo direktno. Direkten vstop v slovenske sklade je cenejši, z nižjimi vstopnimi stroški, de- nar pa na razpolago kadarkoli. Če sklenete naložbeno polico z obročnim mesečnim ali let- nim vplačevanjem, jo sklenite s tujimi investicijskimi skla- di, do katerih ne morete direk- tno vstopati v Sloveniji. Nikakor ne predlagam skleni- tev naložbene police zato, da boste tudi zavarovani. Če želi- te zavarovanje, sklenite loče- no riziko zavarovanje za vse možne in želene situacije, od poškodb, bolezni, do smrti … Naložbena polica je res davč- no ugodnejša, saj je po dese- tih letih oproščena davka na kapitalski dobiček. Pri vzaje- mnih skladih je treba upošte- vati tudi to, da se obdavčitev dobičkov šteje od vsakega posamičnega nakupa točk (kakor tudi delnic). Torej, če nekdo mesečno varčuje v vzajemnih skladih, se šteje rok plačila za davek od kapi- talskega dobička od vsakega vplačila posebej. mag. Karmen Darvaš, FINANČNA HIŠA, d. o. o. *Op. Donosi na dan 30. 9. 2020 (od 1. 1. 2020 do 30. 9. 2020). Pretekli donosi niso garancija za prihodnost. Članek ni priporo- čilo, ponudba ali vabilo k sesta- vljanju ponudbe za nakup ali prodajo finančnih instrumentov, temveč je izključno namenjen in- formiranju. Seznanitev z vsemi oblikami tveganj je pogoj za obli- kovanje ustrezne investicijske odločitve o naložbah v finanč- ne instrumente in izbiri vrste storitev. Informacije v sporočilu temeljijo na javno dostopnih po- datkih. FINANČNA HIŠA, d. o. o., avtorica, uredništvo ne odgovar- jajo za nobeno vrsto škode, ki bi nastala z uporabo podatkov in informacij, ki so vsebovani v tem članku, in si pridržujejo pravico do napak. Vsi podrobni podatki so v uradnih dokumentih, ki so na razpolago na spletu. Kako varčevati, ko nam banka za naš denar ne da nič? Kolofon Priloga Stotin oglasna priloga Štajerskega tednika 6. oktober 2020 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov: Jože Mohorič in STA Fotografije: Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Daniel Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 6 10. 2020  COLOR CMYK stran 22 Na okrogli mizi na konferenci o zdravju delovno aktivne po- pulacije pod okriljem projekta so izpostavili promocijo zdravja na delu. Delovna mesta je tre- ba narediti čim bolj prijazna in prilagojena posameznikom, so pozvali in spodbudili tudi posa- meznike k zdravemu življenjske- mu slogu. Kot je pojasnila Ana Vodičar z Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije, bodo letos stroški za nadomestila plač za- radi bolniških odsotnosti pre- bili mejo 400 milijonov evrov. Med vzroki za naraščanje teh sredstev sta po njenih bese- dah tudi večanje števila aktiv- nih delavcev na trgu dela in rast plač, saj se je osnova za nadomestilo letos v prvi po- lovici leta v primerjavi z lani povečala skoraj za šest odstot- kov. Omenila je tudi spreme- njeno starostno strukturo med prejemniki nadomestil, izdatki za starejše od 60 let so se sko- raj potrojili. Kot sistemski problem je na- vedla vse daljše bolniške odsot- nosti, tudi nekajletne. Omenila je posameznika, ki je na bolniš- ki odsotnosti 12 let. Opozorila je še, da se bolniške odsotnosti podaljšujejo tudi zaradi vse dalj- ših čakalnih dob. Specialistka medicine dela in športa Metka Teržan iz Uni- verzitetnega rehabilitacijskega centra Slovenije – Soča je poja- snila, da se poskušajo »zdravni- ki za delovna mesta«, kot sebe pogosto imenujejo, z ukrepi na delovnih mestih vključevati v širšo preventivo in poudarjajo promocijo zdravja na delovnem mestu. Ob tem pa je poudarila pomen sodelovanja z deloda- jalci pri tem, saj so delodajalci tisti, ki tudi po zakonu nosijo od- govornost za varnost in zdravje na delovnem mestu. »Vsa delovna mesta moramo narediti čim bolj prijazna in čim bolj prilagojena posamezni- kom, da lahko človek svoje delo brez nevarnosti za svoje zdrav- je opravlja čim dlje,« je poudari- la. Pri tem je opozorila, da se še vedno veliko ljudi na delovnem mestu srečuje s hrupom, da morajo prenašati težka breme- na, da imajo ergonomsko nep- rimerna delovna mesta, prav tako je opozorila na psihosocial- ne dejavnike. Dean Premik z Zavoda za pokoj- ninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je ob tem izpostavil tudi problem starejših zaposle- nih, ki jih je čedalje več. »Oni dejansko niso konkurenca mla- dim zaposlenim, ker so kompe- tence popolnoma drugačne,« je pojasnil. Stimulacije za tiste, ki del pokojnine prejemajo, kljub temu da ostanejo delovno ak- tivni, so po Premikovem prepri- čanju nagovorile le zaposlene v določenih poklicih, treba pa bi bilo razmišljati tudi o drugač- nih stimulacijah. Omenil je na primer šesturni delovnik za sta- rejše. Na vprašanje, kako invalidnost vpliva na odsotnost z delov- nega mesta, pa je Premik od- govoril, da je bila invalidska pokojnina včasih za marsikoga cilj in je pomenila tudi dosega- nje socialne varnosti, danes pa so invalidske pokojnine precej nizke. Po zadnjih trendih se ta- ko zahtevki zanje manjšajo, in sicer na račun tega, ker posa- mezniki raje ostanejo v sistemu zdravstvenega zavarovanja, saj so bolniška nadomestila bistve- no višja, je pojasnil. Katja Rihar Bajuk z ministrstva za delo je izpostavila tudi po- men preventive, saj je delovno aktivnih starejših vedno več in na trg dela vstopamo kasneje. »Ko je nekdo dolgotrajno odsto- ten in postane delovni invalid, je precej pozno, zato je treba paziti skozi celotno kariero in oceniti, kje so tveganja, da se delovna mesta prilagodijo tako, da do takih situacij ne pride,« je pojasnila. Ob tem je izpostavila tudi odgovornost posameznika, da skrbi za svoj življenjski slog. Tudi vodja projekta STAR VITAL, v okviru katerega vodstva in za- poslene v podjetjih spodbujajo k promociji zdravja na delovnih mestih, Klemen Širok s Fakulte- te za vede o zdravju Univerze na Primorskem je poudaril pomen motivacije posameznikov, ki jo je predvsem pri mladih, ki težav še ne zaznavajo, malo. Tako je v podjetjih ključen predvsem člo- veški dejavnik. »Tisti, ki ga je že uščipnilo v križu, je naš, on ve, kakšen je pomen zdravja na de- lovnem mestu,« je pojasnil. 2 STOTIN, oglasna priloga Štajerskega tednika Podaljševanje delovne aktivnosti in zmanjševanje odsotnosti z dela - izpostaviti promocijo zdravja na delu Visoka šola na Ptuju: izobraževanje za najperspektivnejše poklice prihodnosti AvtoMobilno zavarovanje kolesa, skiroje, rolke prevozna sredstva, prtljago rehabilitacijo Visoka šola na Ptuju je pri svojem delu aktivna že od leta 2013. Kot edina visokošolska institucija v Sloveniji izvaja visokošolski strokovni program (1. bolonjska stopnja) Bionika v tehniki, diplo- manti ob zaključku izobraževanja pridobijo naziv »diplomirani/-a inženir/-ka bionike v tehniki«. Bi- onika je sicer mlada veda, vendar se Visoka šo- la na Ptuju zaveda, kako pomembno bo vplivala na razvoj prihodnje industrije in pojav novih pokli- cev v prihodnosti. Bistvo programa je študentom približati, kako lahko z bioničnim razmišljanjem in delovanjem oblikujejo sposobnosti kompleksne- ga in povezovalnega načina mišljenja na osnovi medsebojnega prehajanja tehnike in narave, ki lahko vodijo do izoblikovanja interdisciplinarne- ga razvojnega razmišljanja. Bionika ponuja neš- tete možnosti in rešitve, zgledujoč se po naravi, uporabimo jo lahko v vsakdanjem življenju. Štu- dij ima podobne temelje in osnovo kot meha- tronika, z dodanimi naravoslovnimi predmeti. Čeprav je bionika pri nas še precej v povojih in se je izobraževanje bodočih inženirjev bionike šele začelo, je veliko kazalnikov, da bo poklic to- vrstnega inženirja izjemno zanimiv in dobro za- posljiv. Potrebovala ga bo industrija, še zlasti v okviru Industrije 5.0, nadalje sodobna medicina s podpornim tehnološkim svetom, vse od dina- mičnih vsadkov pa do sofisticiranih eksosiste- mov. Bioniki bodo svojo zaposlitev lahko našli tudi na področju energetike, pametnih tekstilij za avtomobilsko, vojaško in vesoljsko industrijo ter na številnih drugih področjih. Strokovnjaki bi- onike bodo v prihodnosti iskani predvsem zato, ker bodo združevali znanja iz biologije, elektro- nike in številnih drugih tehničnih ved. Eden od pomembnih ciljev bionike je izdelati čim več po uporabi razgradljivih izdelkov, ki bi se vrnili v na- ravni proces kroženja snovi. Bionika je tako ned- vomno eden najperspektivnejših poklicev, ki ima in bo imela velik pomen in vpliv na tehnologijo, naše okolje in družbo kot celoto. V času svojega delovanja je na Visoki šoli na Ptu- ju končalo izobraževanje že kar nekaj novih di- plomiranih inženirjev bionike v tehniki. Le-ti med drugim ugotavljajo, da se program razlikuje od tehniških programov v tem, da ti med študijem ponudi širino tehničnega znanja. S spoznava- njem novih znanj in tehnologij, ki jih ponuja bioni- ka, lahko sedaj vidijo, kako se različne discipline, kot so npr. strojništvo, elektrotehnika, kemija, bi- ologija ipd., med se prepletajo. Bolj kot so spoz- navali vsako izmed teh disciplin, bolj so jih lahko povezovali in rezultat so najrazličnejši t. i. bionski sistemi oz. izdelki. Ugotavljajo, da lahko z razlo- gom bioniko poimenujemo interdisciplinarna pa- noga, ki je uporabna praktično na vseh področjih v vsakdanjem življenju. Bionika bo tudi po mnenju diplomantov te šole postala ena od vodilnih ved na področju inovativ- nosti, iskanja novih rešitev in procesov za boljše, kakovostnejše in bolj zdravo življenje. Kot pove- zovalna znanstvena disciplina postaja centralno razmišljanje s tem, ko nam ponuja primerne vse- bine. Je področje, ki spodbuja k reševanju tehni- ških problemov. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 23 3 Zagrabite svoj popust tudi letos Ste pred kratkim zamenjali televizor za večjega in pri tem »privarčevali« stotaka, dva ali tri? Gotovo ne mine dan, ko ne bi prejeli najugodnejše ponudbe za najboljši izdelek ali storitev. Oglase, ki od nas zahtevajo trošenje denarja, zavestno, ironično, enačimo z varčevanjem. Promocijsko sporočilo Vendar varčevanje in popust de- jansko lahko gresta z roko v roki. Pri dodatnem pokojninskem za- varovanju je čas velikih popustov sicer raztegnjen na vse leto, a ga mnogi koristijo šele ob koncu leta. Zakaj ne bi privarčevali 26, 33, 39 ali celo 50 odstotkov? Po dvajsetih letih, odkar ta po- pust velja, je to slišati že pono- šeno, a je vendarle aktualno: z dodatnim pokojninskim zavaro- vanjem varčujete za višjo pokoj- nino. Za vaš trud ste nagrajeni z olajšavo pri dohodnini. Olajšava vam zagotavlja nižje plačilo do- hodnine ali višje vračilo le-te. Na ta način varčujete več in plačate manj. Varčujete s popustom. *Izračuni, predstavljeni v besedilu, so poenostavljeni. Namen je bralcu v številkah približati vsebino besedila. Koliko znaša vaš popust, je odvi- sno od stopnje dohodninskega razreda, v katerega se uvrščate glede na višino vaše plače. Ima- mo pet dohodninskih razredov. Posameznik z 2.500 evri bruto plače (1.600 evrov neto) se uvr- šča v 26-odstotni dohodninski razred. Za vplačanih 100 evrov na svoj osebni varčevalni račun pri dohodnini prihrani 26 evrov. Za privarčevanih 100 evrov de- jansko plača zgolj 74 evrov. Za tiste z višjimi plačami je popust višji. Olajšava pri dohodnini je omeje- na in znaša 5,844 odstotka vaše letne bruto plače, vendar ne več kot 2.819,09 evra. Velja omeji- tev, ki je izpolnjena prej. Predpostavke: 50 EUR mesečno, letna donosnost: delniški 7 %, uravnoteženi 5 %, zajamčeni 3 %. Izračun je poenostavljen in zaokrožen na tisoč EUR. Uporabljena donosnost pri zajamčenem skladu presega trenutno predpisano zajamčeno donosnost po po- kojninskem načrtu. Fo to : Č rt om ir G oz ni kKako poteka varčevanje? Varčevanje za dodatno pokojni- no je kot šparovček. Na osebni varčevalni račun vplačujete, kolikor in ko zmorete. Redno – mesečno ali z enkratnim letnim vplačilom. Lahko 30 evrov ali tudi največ, kolikor vam pride prav pri vaši dohodnini v posa- meznem letu. Vmes prejmete vračilo premije pri dohodnini, ob upokojitvi pa začnete iz špa- rovčka prejemati doživljenjsko pokojninsko rento, ki si jo izbe- rete sami. Vas zanima, koliko prihrankov je »ušlo« zadnjih dvajset let, odkar smo to obliko varčevanja uvedli v Sloveniji? Zelo preprost in z namenom ponazoritve poeno- stavljen izračun. Povprečna do- nosnost najvarnejšega sklada z zajamčeno donosnostjo je pre- segala 4 odstotke letno. Letno vplačilo 1.000 evrov pomeni 20.000 evrov. Skupaj z dono- som 30.000 evrov. In koliko bi za to prejeli popusta pri dohodnini? Če ste povprečen državljan in bi bili vsako leto uvrščeni v 26-od- stotni dohodninski razred, to po- meni: 260 evrov vsako leto ali skupaj več kot 5.000 evrov. Re- zultat: »samo« 15.000 evrov je bilo potrebnih za 30.000 evrov v šparovčku za višjo pokojnino. V 20 letih! Različne naložbene politike Dodatno pokojninsko zavarova- nje je oblika varčevanja, ki ponu- ja celovit nabor naložbenih oblik, primernih za mlade in starejše, za tiste, ki jim varnost pomeni največ, in tiste, ki pričakujejo še kaj za povrh. Posameznik izbere in vmes tudi spreminja svojo od- ločitev glede upravljanja prihran- kov. Življenjski cikel v dodatnem po- kojninskem zavarovanju omo- goča, da se varčevalec prepusti načrtovanemu varčevanju, ki v vseh obdobjih njegovega življe- nja ustreza primernemu prevze- manju naložbenih tveganj: od bolj tveganega in pričakovano donosnejšega delniškega sklada v mladih letih, preko uravnoteže- ne naložbene politike, do manj tveganega in temu primerno do- nosnega sklada z zajamčenim donosom pred upokojitvijo. čakovano varnejši sklad. Bolj ko se posameznik približuje trenut- ku upokojitve, bolj v ospredje pri- haja skrb za varnost prihrankov. Z upokojitvijo dosežemo svoj varčevalni cilj – začnemo preje- mati dodatno pokojninsko rento. Ne glede na starost se lahko vsak odloči, da ves čas varčuje le v skladu z zagotovljeno zajamče- no donosnostjo. Na enostavnem izračunu spodaj prikazujemo, da je za mlajše del- niški sklad dolgoročno smiselna izbira. Za tiste v srednjih letih velja razmislek o razmerju med pričakovanimi koristmi in prevze- timi tveganji. vzpodbuja z edinstvenimi davč- nimi olajšavami. Na vas je, da izkoristite privilegij pravočasne odločitve. S pravo- časno odločitvijo za mesečno varčevanje in davčnimi olajšava- mi je »breme« varčevanja skoraj neopazno. Če o začetku varčevanja šele razmišljate, velja, da za letošnje leto ni še prav nič zamujenega: v olajšavo pri dohodnini se upo- števajo vplačila, ki jih boste iz- vedli do konca leta. To pomeni, da lahko letos vplačate premijo v enkratnem znesku in v priho- dnjem letu nadaljujete z meseč- nimi vplačili. Varčevanje po načelu življenjske- ga cikla v določeni meri omejuje tveganje izgub in zasleduje cilj višje donosnosti. Logika je na- slednja. Mlajšim varčevalcem do upokojitve manjka še precej let. Zato lahko varčujejo tudi v bolj tveganih naložbenih oblikah – delnicah, s ciljem, da bi privar- čevali več. Z dopolnitvijo mejnih starosti (45 oziroma 55 let) se zbrani prihranki prenesejo v pri- Namen varčevanja je višja pokojnina Ob upokojitvi si izberete svojo pokojninsko rento. Z dodatno pokojnino dosežete primerno pokojnino. Dodatno pokojninsko varčevanje je rešitev problema nizkih pokoj- nin iz obveznega zavarovanja. Zato država to varčevanje tudi STOTIN, oglasna priloga Štajerskega tednika Štajerski TEDNIK torek, 6 10. 2020  COLOR CMYK stran 24 Letošnji mednarodni dan sta- rejših, 1. oktober, je posvečen zdravju starejših. V Sloveniji jih je lani več kot tretjina oceni- la svoje zdravstveno stanje kot dobro ali zelo dobro. Večina jih skrbi za zdravje tudi z rekreaci- jo. Skoraj 90 odstotkov jih lahko računa na nematerialno pomoč sorodnikov in prijateljev, pred mednarodnim dnevom navaja Surs. Letošnji mednarodni dan starej- ših, ki ga je pred 30 leti razgla- sila Generalna skupščina ZN, bo v znamenju pandemije covi- da-19. Zato je tudi glavna tema dneva Ali se zaradi pandemije kaj drugače spopadamo z vpra- šanjem starosti in staranja? Na- men je spodbuditi razpravo o zdravju starejših, njihovih pot- rebah ter tudi o skrbi za lastno zdravje. Na začetku leta 2019 je bilo v Sloveniji 424.000 starejših, sta- rih 65 ali več let. Starejši tako predstavljajo skoraj 20 odstot- kov prebivalstva Slovenije. Pred desetimi leti jih je bilo 17 od- stotkov, čez deset let naj bi jih bilo po projekcijah prebivalstva (EUROPOP) iz leta 2019 24 od- stotkov, čez 50 let pa 31 odstot- kov. Ob anketiranju lani, torej še pred izkušnjo Slovenije z no- vim koronavirusom, sta imeli kakšno dolgotrajno bolezen ali zdravstveno težavo skoraj dve tretjini starejših (65 odstotkov). Več kot polovico (54 odstotkov) pa so zdravstvene težave ovira- le pri običajnih aktivnostih že vsaj šest mesecev. Kljub temu je 36 odstotkov starejših svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro. Da je njihovo zdravstveno sta- nje slabo ali zelo slabo, je odgo- vorilo 21 odstotkov vprašanih. Odstotek starejših, katerih zdra- vstveno stanje je po njihovi oce- ni dobro ali zelo dobro, se po navedbah Sursa povečuje. V le- tu 2010 je bilo namreč razmer- je ravno obrnjeno: 26 odstotkov starejših je svoje zdravstveno stanje ocenilo kot dobro ali zelo dobro, 33 odstotkov pa kot sla- bo ali zelo slabo. Po podatkih iz leta 2017 je ne- kaj manj kot četrtina (23 od- stotkov) starejših odgovorila, da imajo večje ali zelo velike teža- ve pri običajni hoji ali pri hoji po stopnicah. Več kot polovica starejših (57 odstotkov) je namenila v običaj- nem tednu rekreaciji vsaj 150 minut tedensko, kar je po mne- nju Svetovne zdravstvene orga- nizacije minimum za ohranjanje zdravja. Četrtina starejših pa ni namenila rekreaciji nič časa. Starejši so za ohranjanje zdrav- ja skrbeli tudi z uživanjem sad- ja in zelenjave. Največ jih je vsaj enkrat na dan uživalo sadje ali sveže stisnjene sadne sokove, Bonitetna agencija Moody's je v oktobru za eno stopnjo zviša- la bonitetno oceno Slovenije na A3 in ji pripisala stabilne obete. Kot so v sporočilu za javnost za- pisali na ministrstvu za finance, je agencija s tem potrdila, da Slovenija za investitorje tudi v teh zahtevnih časih ostaja zau- panja vredna država. »Ker bonitetne agencije v teh časih državam bonitetne ocene nižajo ali ohranjajo, se Slovenija z zvišanjem ocene uvršča med najbolj zanesljive države tudi za tuje investitorje,« so poudarili na finančnem ministrstvu. Po mnenju agencije sta na dvig bonitetne ocene Slovenije vpli- vala predvsem dva dejavnika. Eden od njiju je izboljšanje bre- mena javnega dolga in nizka cena financiranja v primerjavi s primerljivimi državami. Agenci- ja je zaznala precejšnje znižanje stroškov financiranja ter zniža- nje stroškov obresti za proračun, kar je bilo doseženo prek zame- njav dražjega dolga s cenejšim. Poleg tega je, kot izpostavlja mi- nistrstvo, pred koronsko krizo Slovenija zabeležila najhitrejši upad javnega dolga med vse- mi državami članicami Evropske unije, razen Irske. Agencija tudi ugotavlja, da bo pandemija covida-19 vplivala na javnofinančno stanje držav članic EU. Moody's pričakuje, da bodo javnofinančni in go- spodarski temelji, ki jih je Slove- nija gradila pred koronsko krizo, ostali odporni na vplive krize, da bodo javne finance ostale stabilne in banke likvidne. Kot drugi pomemben de- javnik za zvišanje bonitetne ocene v agenciji Moody's nava- jajo bistveno izboljšano stanje bančnega sistema in tudi zaklju- čeno privatizacijo največjih bank v državi. Moody's izpostavlja znatne in trajne izboljšave sta- nja v slovenskem bančnem sis- temu, ki so bile dosežene prek dokapitalizacij in prek prenosa nedonosnih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DU- TB). Izboljšave se tako odražajo v znatnem znižanju nedonosnih terjatev bančnega sistema. Pripisani stabilni obeti ocene nakazujejo na to, da trenutna kriza, povezana s covidom-19, na gospodarstvo ne bo pustila prekomernega in trajnega ne- gativnega vpliva ter da bosta gospodarska in fiskalna moč države ostali na ravni bonitete A3. Nadalje stabilni obeti naka- zujejo tudi na to, da bo bančni sistem vzdržal pandemski šok in razpolagal z zadostnimi zmo- gljivostmi, da podpre gospodar- sko okrevanje prihodnje leto, so še navedli na ministrstvu. Moody's je oceno Sloveni- je pred tem zadnjič zvišal sep- tembra 2017 na Baa1 in ji takrat pripisal stabilne obete. Obete je spremenil v pozitivne aprila 2019. Športno društvo organizira športno rekreacijo za osnov- nošolsko mladino. Omogo- čene so različne vsebine (namizni tenis, nogomet, ko- šarka in podobno). Društvo ima svoje prostore, ki jih ob- časno daje v uporabo zain- teresiranim uporabnikom. Do katerih oprostitev po ZDDV-1 je športno društvo up- ravičeno s priglasitvijo oziroma brez nje po 43. členu ZDDV-1? Odgovor: Društvo opravlja dve vrsti prometa v sistemu DDV – obdavčenega in oproščenega. Storitve športne rekreacije so povezane s športom in športno vzgojo, in zato oproščene po 42/1/12 ZDDV-1. Oprostitev ni opcijska in društvo se ne more prostovoljno odločiti, da bi od storitev športne rekreacije obra- čunavalo DDV. Velja tudi, da je društvo nepridobitna organizaci- ja in kot taka že vključena med osebe, ki svoj promet obravna- vajo kot oproščen po 42. členu ZDDV-1. Društvu zato ni treba priglasiti opravljanja oproščene dejavnosti po 43. členu ZDDV-1. Dajanje prostorov v uporabo pa je promet, ki je obdavčen. Dru- štvo obračunava DDV po sto- pnji 9,5 % od uporabe športnih objektov za namene ukvarjanja s športom in po 22 % v vseh dru- gih primerih uporabe. Čeprav je društvo nepridobitna organi- zacija iz 42/1/12 ZDDV-1, se oprostitev DDV nanaša le na sto- ritve, posebej naštete v tem čle- nu, ne pa tudi druge. Čeprav bi društvo priglasilo kot oproščeno dejavnost tudi dajanje prostorov v uporabo, bi bilo to brezpred- metno, saj velja obratno. Prigla- sitev po 43. členu je predvidena za osebe, ki niso upravičene do oprostitve že po 42. členu, pa opravljajo storitve, za katere je predvidena oprostitev po 42. členu ZDDV-1. Vir: www.zvezartr.si 80 odstotkov, nekoliko manj, 76 odstotkov, pa zelenjavo ali sveže stisnjene zelenjavne so- kove. V vsakdanjem življenju, še to- liko bolj pa, kadar zbolimo ali kadar nas doleti kaj takega, kot je letošnja pandemija, je pomembno, da imamo na vo- ljo osebe, ki jih lahko prosimo za pomoč. Po podatkih iz leta 2018 lahko na nematerialno pomoč sorodnikov, prijateljev, sosedov (pogovor, pomoč pri opravilih, ob bolezni) računa 88 odstotkov starejših, na material- no pomoč (denar, dobrine, živi- la) pa 72 odstotkov. Trinajst odstotkov starejših je ocenilo, da so bili v zad- njih štirih tednih pred anke- tiranjem ves čas ali večino časa zelo nervozni, devet odstotkov se jih je počutilo na “na tleh” ali potrte, osem odstotkov osamljene, štiri odstotke pa malodušne ali depresivne. Med njimi pa je bila tudi več kot polovica (59 odstotkov) ta- kih, ki so se ves ta čas ali veči- no tega časa počutili sproščene in umirjene, skoraj polovica (49 odstotkov) pa je bila srečna, so dodali iz Statističnega urada RS (Surs). STOTIN, oglasna priloga Štajerskega tednika4 Čedalje več starejših ocenjuje svoje zdravstveno stanje kot dobro Zvišana bonitetna ocena Slovenije Oprostitev DDV za športna društva Ob koncu leta izredna uskladitev pokojnin Pokojnine se bodo decembra izredno uskladile v višini dveh odstotkov. Izredna uskladitev bo izvedena ne glede na gospo- darsko rast. Državni zbor je namreč brez glasu proti sprejel spremembo zakona o ukrepih pri plačah v javnem sektorju za leti 2020 in 2021 ter izredni uskladitvi pokojnin. Predlog spre- membe glede izredne uskladitve pokojnin je vložil DS, z dopol- nilom DeSUS na odboru DZ za finance pa so ga popravili tako, kot se sprememba glasi zdaj. Po predlogu državnega sveta bi bila izredna uskladitev izraže- na v odstotkih, ne pa določena v nominalnem znesku. Veljavni zakon namreč predvideva, da se vse pokojnine izredno uskla- dijo v višini 6,5 evra, če bo gospodarska rast za leto 2019 pre- segla 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda. A tako zveza društev upokojencev kot pokojninski zavod sta izpostavila, da zakon odstopa od pravil v pokojninskem sistemu. Tudi vlada je poudarila, da se pokojnine ne morejo povečevati v nominalnih zneskih, saj je to v nasprotju z namenom uskla- jevanja. V DeSUS so izpostavili, da zaostanki pri usklajevanju, nastali v letih krize med letoma 2010 in 2017, še niso v celoti odpravljeni. Zaostanek v tem trenutku znaša še 5,6 odstotka, po izredni decembrski uskladitvi pa bo znašal še 3,6 odstotka. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 25 Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 6. oktober 2020 Urednik priloge: Jože Mohorič Fotografije: Črtomir Goznik Avtorji prispevkov: Natalija Škrlec, Jože Mohorič, sta Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Dani Rižner Trženje: Marketing družbe Radio Tednik Ptuj V Sloveniji se veliko gospo- dinjstev srečuje z dotrajanim ogrevalnim sistemom, ki ne za- dovoljuje sodobnih energijskih učinkov. Stanje tehnike, ki jo je moč dobiti na trgu, zelo zvišuje učinke zgorevanja in povečuje energetsko učinkovitost zgo- revalnih in ostalih ogrevalnih naprav. Energetski svetovalec Ludvik Hriberšek zato svetuje investi- cije v ogrevalni sistem na ob- novljive vire energije, kot je uporaba lesnih goriv ali pa upo- raba toplotne črpalke v kombi- naciji z malo sončno elektrarno na strehi. Ogrevalni sistem naj zagotavlja ugodne bivalne pogoje, to po- meni temperaturo med 20 in 23 v °C notranjosti bivalnih pro- storov. „Ne glede na vrsto ogre- valnega sistema in energenta ni smiselno izklapljati ogreval- nega sistema, saj le-ta lahko povzroči višjo rabo energen- ta. V nočnem času ni smisel- no zniževati temperature pod 16 °C. Sodobni ogrevalni siste- mi imajo že programirano krivu- ljo ogrevanja, zato predlagam čim manj posegov v programe ogrevanja. Pri talnem ogrevanju je raba energenta sicer nekoliko nižja kot pri klasičnem central- nem radiatorskem ogrevanju. Pri tem želim poudariti, da je talno gretje primernejše za niz- kotemperaturne sisteme, kot je na primer ogrevanje s pomočjo toplotne črpalke. Pri tem je stro- šek pri optimalno izbranem og- revalnem sistemu v primerno izolirani stavbi in nizkotempe- raturnem talnem ogrevanju s pomočjo toplotne črpalke za po- lovico nižji od pridobljene toplo- te iz kurilnih naprav na fosilna goriva,“ svetuje Ludvik Hriber- šek, energetski svetovalec mre- že ENSVET. Ob tem dodaja, da naj nihanje med dnevno in noč- no temperaturo znaša do naj- Začetni čas ogrevalne sezone je pomemben z vidika učinkovite rabe energije več 5 stopinj Celzija, saj bo tako izguba energije najmanjša. Z namenom čim manjših toplo- tnih izgub je treba dobro načr- tovati tudi zračenje prostorov. Prezračevati je treba v najtoplej- šem delu dneva, prezračevanje naj bo intenzivno in kratkotraj- no, kar pomeni, da za od 3 do 5 minut na stežaj odpremo okna in vrata ter potem zapremo. Kot pojasni sogovornik, so v ve- čini evropskih držav že sprejeli predpise, ki uporabnikom nala- gajo obvezno vgradnjo termos- tatskih ventilov. Investicija v ta ukrep se povrne hitro, saj so le- tni prihranki tudi do 15 odstot- kov. Termostatski ventili Za poletne mesece je po- membno, da so termostatski ventili popolnoma odviti v polo- žaju za max. V nasprotnem pri- meru lahko na ventilu pride do poškodb zaradi visoke zunanje temperature. Termostatski ven- tili so proporcionalni regulator- ji brez pomožne energije, pove Hriberšek in doda primer: „Na termostatski glavi je postavlje- na zahtevana vrednost tem- perature v prostoru 20 oC. V primeru, ko je temperatura v prostoru 22 oC, je bil ventil po- polnoma zaprt in pretok enak 0 %, ko pa je temperatura v prostoru 18 oC, je bil ventil po- polnoma odprt in pretok enak 100 %.“ Termostatski ventili morajo bi- ti tudi pravilno vgrajeni, kar pomeni, da mora biti tipalo pos- tavljeno tako, da ga lahko neo- virano obliva zrak iz prostora. Tipala ne smemo zastirati s po- hištvom, zavesami, različnimi oblogami radiatorjev. Zelo po- membno je tudi, da na tipalo ne seva toplota iz ogrevala. Tipalo mora biti vgrajeno tako, da je najmanj 50 mm oddaljeno od prvega člena radiatorja in naj- manj 200 mm od okenske niše. Na vsaki termostatski glavi so odtisnjene oznake položaja, ki odgovarja želeni temperaturi v prostoru. Vsak proizvajalec mo- ra priložiti navodilo za uporabo termostatske glave, iz katerega je razvidno, kateri temperaturi odgovarja določena oznaka. Lo- čimo termostatske ventile, ki jih je možno popolnoma zapreti, in ventile, ki imajo protizmrzoval- no zaščito, označeno z zvezdi- co. Pri večini termostatskih glav pomeni vsaka oznaka skok za 2 do 3 K (ali oC). „Samo kakovostno izdelan ener- getsko učinkovit ogrevalni sis- tem, v energetsko učinkovitem novem ali obnovljenem objek- tu z nizko rabo energije za ogre- vanje in hlajenje bo investitorju optimiziralo prihranke energije ne glede na vrsto energenta. Če investicija v obnovljive vire energije, v ogrevalni sistem, fa- sado, streho, okna ali tla izpol- njuje tudi pogoje za pridobitev denarnih nepovratnih sredstev Ekosklada, bodo ta sredstva pomagala znižati ekonomsko vračilno dobo investicije. Najce- nejša je tista energija, ki je ne porabimo. V času korona krize smo videli, kako smo odvisni od drugih delov sveta. Zato upo- rabljajmo obnovljive vire, med katere spada slovenski les, inve- stirajmo v male sončne elektrar- ne. Za socialno šibke občane je možno dobiti 100 % denarno nepovratno spodbudo v višini 9.620 evrov za energetsko sa- nacijo stanovanjskih objektov, grajenih pred letom 1967. Za vse ostale ukrepe je možno pri- dobiti med 20 % do 50 % nepo- vratne denarne spodbude,“ je zaključil sogovornik. Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 26 2 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Tišina, ki navduši. Oddajte povpraševanje in pridobite praktično darilo. Navedite kodo: Štajerski20 www.kronoterm.com 080 23 22 Enostavno upravljanje toplotne črpalke preko telefona ali tablice z aplikacijo Cloud.Kronoterm. Obdaja nas ogromno elektron- skih naprav, ki proizvajajo različ- ne zvoke. Ni hujšega od hrupa, ki se dogaja na sosedovem dvo- rišču. Eden najpogostejših virov je lahko preglasna toplotna čr- palka. To je moteč zvok, ki nam še dolgo odmeva v glavi. Ko se odločate za pomembno naložbo, kakršen je nakup to- plotne črpalke, se morate za- vedati, da bo z nami naslednjih 15 do 20 let. In njena naloga je, da ne vzbuja nobene pozor- nosti. Zvoki toplotne črpalke se namreč zlijejo z ostalimi zvoki v hiši ali okolju. V Sloveniji imamo absolutnega zmago- valca med toplotnimi neslišne Dolgo je veljalo pravilo, da so toplotne črpalke glasne, vse do- kler tega predsodka ni opravila toplotna črpalka Adapt, ki so jo razvili v Kronotermu. Adapt je prva toplotna črpalka v Evropi s skoraj neslišnim delovanjem in izjemno učinkovitostjo. Uporab- niki pravijo, da ni glasnejša od delovanja hladilnika. Poskrbite za tiho bivalno okolje Dom ima veliko vlogo na počutje celotne družine. Vedno več ljudi se zaveda, kako pomembni so lastni trenutki miru in tišine. In v okolju, kjer živimo, na dobro počutje vplivajo tudi dobri sosedski odnosi. Spokojen dom, kjer se ustvarjajo spomini. Naj vas ne moti delovanje naprav, kot je toplotna črpalka. Mnogo motečih zvokov spremlja naš vsakdan. Toplotna črpalka ni eden izmed motečih faktorjev, saj je delovanje tišje od delovanja hladilnika. Pred nakupom z apliakcijo Kronoterm AR testirajte, kako se Kronoterm toplotna črpalka Adapt poda na vašo zelenico. Specialisti za tihe V Kronotermu so se odločili, da glasnost delovanja prepustijo la- stnim strokovnjakom, ki so toplo- tno črpalko znali utišati. Tako niti vi niti vaš sosed ne bosta vedela, da Adapt tiho dela v ozadju. Ko nekdo posluša delovanje toplo- tne črpalke Adapt, je ravno tišina tista, ki najbolj navduši. Za brezhibno delovanje toplo- tne črpalke so v Kronotermu uporabili velike visoko učinko- vite ventilatorje s posebnimi bionično oblikovanimi lopatica- mi. Poleg teh k neverjetni tiho- sti pripomore tudi velika čelna površina, kar povzroča majhen tlačni padec, zato se za dose- ganje potrebnega pretoka ven- tilator vrti z nižjimi vrtljaji. In ne nazadnje so poleg izjemno mo- dernega izgleda in dovršene- ga ohišja za izdelavo uporabili materiale, ki vsrkajo hrup in vi- bracije kompresorja. Tako zelo, da boste med spanjem slišali samo svoje misli. Uporabniki Kronotermu zaupa- jo zato, ker vedo, da je to slo- vensko družinsko podjetje z lastno proizvodnjo, organizira- nim servisom, z dolgoletno tra- dicijo in izkušnjami, kjer zelo dobro poznajo vaše potrebe. Vedo, da ste vsakodnevno ob- dani z mnogo glasovi, ki kratijo vaš mir, motijo tudi vas in vaše sosede. S toplotnimi črpalkami Kronoterm se bodo vaši sosed- ski odnosi kvečjemu samo še iz- boljšali. Če želite, da boste do kuril- ne sezone imeli nov, varčen in predvsem tih ogrevalni sistem, je zdaj idealen čas, da se pove- žete s Kronoterm na info@kro- noterm.com oz. jih pokličite na 03 703 16 20. Več: www.kronoterm.com Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 27 3 Ogrevanje na sodoben način Vseh sistemov ogrevanja ne moremo kar tako preklopiti na trenutno najugodnejši ener- gent, zato je treba vedno izbrati grelnik z najvišjim izkoristkom, ne glede na to, kaj ga poganja, ali pa popolnoma preklopiti na ogrevanje z obnovljivimi viri energije. V vsakem primeru pa je nujno najprej čim bolj zmanj- šati porabo energije stavbe, ki jo je treba ogreti. Prvi ukrep: toplotna izolacija Varčno delovanje kateregakoli ogrevalnega sistema je možno samo takrat, če so toplotne iz- gube stavbe majhne. Prvi korak je vgradnja toplotne izolacije na vse obodne ploskve, začnemo pa vedno s stropom proti neo- grevani podstrehi ali z vgradnjo dodatne izolacije na stene man- sarde, če je podstreha naselje- na. Naslednji korak je vgradnja sodobnih oken in vrat, ki se dobro upirajo prehodu toplote. Oba omenjena koraka lahko iz- vajamo tudi postopoma, ste- na za steno, okno za oknom, v času nekaj let, s čimer razme- roma velik strošek raztegnemo na daljše obdobje. Koristi to- plotne izolacije nato nadgradi- mo z zatesnjevanjem. Če okna in vrata tesnijo, je treba ugoto- viti, ali se na drugih mestih po- javljajo netesnosti, na primer med različnimi sestavnimi deli hiše. V vetrovni noči bomo že z dimno paličico našli netesnosti, ki so lahko na najbolj nenava- dnih mestih, ob stiku dveh sten ali ob električni vtičnici. Bolj sodoben pristop omogoča še opazovanje s termokamero ali tlačni preizkus z ventilatorjem, ki ga izvedejo med nadzorom tesnosti pasivnih hiš. Lovljenje prepihov je zelo pomembno tu- di zaradi preprečevanja poja- va kondenza in nato plesni, saj nenadzorovano strujanje zraka hladi dele stavbe. Kljub sodobnim gradbenim in strojniškim prijemom nekaterih netesnosti ni možno prepreči- ti. Zaradi tega varčne in pa- sivne hiše nimajo vrat proti podstrehi ali prehoda v klet iz stanovanjskega dela, saj jih še ne znamo trajno zatesniti. Zato na podstreho ali v klet dostopa- jo od zunaj, z balkona in z vrta na primer, večina takih stavb pa kleti sploh nima. Te stavbe pa imajo zato nadzorovano prezra- čevanje z vračanjem energije, ki je pogoj za doseganje visoke stopnje varčnosti. Pri tem zaje- majo toploto, ki jo oddajajo sta- novalci, razsvetljava in druge hišne naprave, saj z njo lahko pokrijejo vse toplotne potre- be, za povrh pa ogrejejo še sa- nitarno vodo. Običajno so še postavljene v ugoden položaj za zajemanje energije sonca, zato je poraba energije izjemno nizka. Takšne varčne stavbe v raz- ličnih izvedbah bodo v prihod- nje postale standardni izdelek, enake pogoje pa bodo morale izpolnjevati tudi vse nove jav- ne zgradbe in drugi večji objek- ti. V EU stavbe porabijo 40 % vse energije in oddajo 36 % iz- pustov toplogrednih plinov, za- to je varčevalni potencial na tem področju res velik. Drugi ukrep: nizkotemperaturno ogrevanje Takšna ogrevanja so zanimiva zlasti zaradi tega, ker jih lahko poganja sonce, vsi drugi ener- genti in celo odpadna toplota stavbe. Če se ogrevamo niz- kotemperaturno, so tudi toplo- tne izgube avtomatsko manjše. Lahko vgradimo talno, stensko ali stropno ogrevanje, ki jih in- staliramo v nove in obstoječe stavbe. Izbor sistemov je res velik, zato je možno predela- ti skoraj vse obstoječe zgrad- be. Ob novogradnji lahko cevi talnega ogrevanja položimo v estrih, s tem pa pridobimo to- plotno vztrajnost, ki zlasti v montažnih hišah izjemno pove- ča ugodje bivanja. Hiša, ki ima stene iz dobrih izolacijskih ma- terialov, ne more akumulirati toplote, zato s toploto v estrihu premostimo nočno prekinitev ogrevanja, ne da bi stanovalci to opazili. Talno ogrevanje omogoča še enega najvišjih termičnih ugodij in skoraj idealno tempe- raturno slojenje med tlemi in stropom prostora. Temperatura tal je vedno nižja od tempera- ture površine kože, zato je sis- tem zdravstveno neoporečen. Zato talno ogrevana tla na otip nikoli niso topla, ob dotiku ugo- tovimo lahko le, da niso hladna. Pri tem se celotna tla spremeni- jo v mlačen radiator, ki prostora ne ogreva s kroženjem toplega zraka, ampak samo s sevanjem, kar je zelo ugodno. Zrak v prostoru je zato lahko do 3 °C hladnejši kot običajno, prihranek energije zaradi tega pa lahko znaša do 12 %. Tem- peratura predtoka znaša največ 35 °C, to pa zlahka dosežemo s soncem, toplotno črpalko ali drugim virom. Materiali za ce- vi so preizkušeni in izjemno vzdržljivi, zato so okvare skoraj izključene. Tudi popravilo cevi ni nič posebnega. Takšno ogrevanje pomanjklji- vosti skoraj nima, razen vztraj- nosti. Še največja je povečanje števila ljudi v prostoru, kjer lah- ko postane pretoplo in je pot- rebno zračenje. Tudi sončno sevanje skozi okno doda višek toplote, to pa lahko rešimo s spuščanjem rolet, dokler se sis- tem ne uravnoteži. Talno je tudi edini sistem, s katerim lahko us- pešno ogrevamo cerkve, ogro- mne hale za montažo letal ali odtalimo nogometno igrišče. Grelniki na plin Če ugotovimo, da bi bila popol- na prenova sistema predraga, lahko samo z zamenjavo grel- nika dosežemo občutno izbolj- šanje. Za tiste, ki se previdno odločajo in želijo čim manj vla- gati, so plinski grelniki lahko ze- lo zanimivi. Izbrati je treba med najsodobnejšimi izdelki, ki de- lujejo v nizkotemperaturnem območju in so zaradi tega zelo učinkoviti. Sodobni kondenzacijski ko- tli poleg toplote dimnih plinov prestrežejo tudi kondenzacij- sko toploto vodne pare, ki je v njih. Zaradi pojava kondenza- ta, izločenega iz hladnih dimnih plinov, takšni kotli potrebujejo kislinsko odporen dimnik, ki je lahko keramičen ali izdelan iz nerjaveče pločevine. Kondenzat je treba prestreči in ga razred- čenega z deževnico spustiti v okolje. Zaradi preteklih določil, ko je izkoristek kurilne naprave določala tudi kurilna vrednost goriva, lahko kondenzacijski ko- tli na plin dosegajo izkoristke do 110 %. Izkoristek takšnega kotla je tem višji, kolikor je nižja tem- peratura predtoka, pri čemer so stavbe z nizkotemperaturnim ogrevanjem spet v prednosti. Sodobne plinske enote so majhne, učinkovite in delujejo zelo tiho, zato je možna vgra- dnja tudi v bivalne prostore, ka- dar druga rešitev ni možna. Tudi zrak za zgorevanje zajemajo od zunaj, zato odpadejo vse skrbi, povezane s prezračevanjem ali vgradnjo zračnikov. Kotli na polena, pelete ali sekance Tudi na tem področju je razvoj skokovito napredoval, saj neka- teri sodobni sistemi omogočajo celo avtomatizirano nalaganje polen. Prednost vseh takih enot je uporaba obnovljivega vira, pomanjkljivost pa novi predpisi o izpustu delcev PM 10, zaradi česar bo na vse enote treba po- časi namestiti dodatne filtre, ne glede na to, ali delujejo na se- kance, pelete ali drva. Kotli delujejo običajno v viso- kotemperaturnem območju, temperatura vode znaša med 70 do 90 °C, s čimer proizva- jalci preprečijo nizkotempera- turno korozijo. Ta je posledica kondenzacije dimnih plinov v notranjosti kotla, saj mešanica vlage in saj načne kotlovsko pločevino. Zato morajo kotli na polena vedno obratovati s pol- no zmogljivostjo, saj le tako lahko delujejo z visokim izko- ristkom. Višek toplote se med delovanjem shranjuje v prigra- jenem vodnem akumulatorju toplote, vse to pa je navedeno tudi v predpisih za vgradnjo. V njih je določena tudi velikost akumulatorja, ki je odvisna od moči kotla. Akumulator delu- je kot blažilnik, ki toploto poča- si oddaja v sistem tudi potem, ko so drva že odgorela. Najvišji izkoristek v tej skupini proizvo- dov dosegajo vplinjevalni kotli, v katerih dimni plini, ki jih odda- jajo goreča polena, dogorevajo v posebni visokotemperaturni komori. Sistemi na ogrevanje s poleni pa imajo eno pomanjkljivost. Uporabnik mora biti telesno sposoben, da drva prenese od skladišča do kotla, ga naloži, po zaključenem odgorevanju pa očisti in odstrani pepel. Nasled- nji dan pa vse skupaj spet pono- vi. Vendar je takšno ogrevanje lahko zelo poceni, zlasti za la- stnike gozdov, saj lahko samo z gozdnimi ostanki, ki jih nabe- rejo med čiščenjem gozda, brez dodatnih stroškov prebrodijo kurilno sezono. Kotli na pelete in sekance so bolj elastični, saj lahko dovod kuriva natančno nadziramo, način delovanja pa prilagaja- mo porabi toplote. Delovanje je popolnoma avtomatizirano in varno, saj so vgrajeni sistemi temeljito preizkušeni. Take kotle lahko vključujemo tudi na dalja- vo ali s časovnim programator- jem, saj imajo vgrajene sisteme za vžig kuriva. Zelo udobne toplotne črpalke Njihove glavne prednosti so, da delujejo popolnoma samo- dejno, brez dimnika in vseh stroškov, povezanih s tem, ter lahko prostore ogrevajo pozi- mi in hladijo poleti. So toplotni stroji, ki so sposobni toplo- to nizkega nivoja dvigniti na uporaben nivo za ogrevanje sanitarne vode in stavb. Zaje- majo toploto zraka, zemlje ali podtalnice, uporabna pa je tudi odpadna industrijska to- plota. Tehnično gledano de- lujejo toplotne črpalke na enak način kot hladilnik, le da je funkcija v tem primeru obr- njena. Sistem je zaprt, hladivo pa se pretaka v zaključenem tokokrogu. Daleč najvišje iz- koristke dosegajo sistemi, ki zajemajo toploto zemlje ali podtalnice, saj sta ta dva vira toplote vedno na razpolago, temperaturni nivo pa je stalno višji od 0 °C. Prednost črpalk, ki zajemajo toploto zraka, sta nizka cena in enostavna vgra- dnja, pomanjkljivost pa zmanj- šan učinek, kadar temperatura zraka pade pod ničlo. Kako deluje toplotna črpal- ka: batni kompresor in tekočina z nizkim vreliščem omogočata odvzemanje na eni in oddajanje toplote na drugi strani. Razmerje med vloženo energi- jo za pogon in pridobljeno to- ploto je grelno število, ki ga označujejo s kratico COP. Čim višje je to število, tem večja je koristna razlika med vlože- no elektriko za pogon kompre- sorja in izstopajočo toploto iz črpalke. Velja, da mora biti raz- merje najmanj 1 proti 3, torej COP 3,0, če je nižje, od vgra- dnje ne bomo imeli nobenih koristi. Najboljše toplotne čr- palke dosegajo grelna števila preko 4, kar je odvisno tudi od tega, od kod zajemajo toploto. V skupini tovrstnih izdelkov so specializirane toplotne črpalke, namenjene samo ogrevanju sa- nitarne vode s toploto okoliške- ga zraka. Podobni izdelki večjih moči pa so primerni za ogre- vanje stavb in sanitarne vode. Slednje delimo še na nizkot- emperaturne, ki vodo ogrejejo do 40 °C, in visokotemperatur- ne, ki dosegajo 65 °C ali več. Pri obeh je tehnika popolno- ma enaka, le hladivo je drugo. Toplotna črpalka je učinko- vit toplotni stroj, če ga poganja še »zelena elektrika«, pa ima v primerjavi z drugimi generator- ji toplote skoraj ničeln vpliv na okolje. PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 28 PRED KURILNO SEZONO, oglasna priloga Štajerskega tednika4 Zimski čas povezujemo z ogre- vanjem. V Sloveniji v mrzlih mesecih zanj porabimo dobrih 60 % vse energije. Zato je zelo pomembno, da najdemo dober način ogrevanja, ki bo primeren za naš dom, s katerim bomo kar se da lahko upravljali in s kate- rim bomo v končni fazi največ prihranili. Ogrevanje s klimo je lahko ravno pravšnje za vas. Ali klima pozimi sploh greje? Čeprav se sliši neverjetno, je v zimskem zraku še zmeraj dovolj uporabne energije, ki jo klimat- ska naprava lahko črpa v stano- vanje. Ne pozabite, da je klima v resnici majhna toplotna črpalka, ki je sposobna pre- črpavati toploto v dve smeri. Sodobne klime omogočajo tu- di izredno učinkovito gretje bi- valnih ali pisarniških prostorov vse do zunanje temperatu- re –25 °C. Nekateri modeli so namenjeni za ogrevanje pri eks- tremno nizkih temperaturah, pri čemer je izredno pomembno, da nam naprave pri zunanji temperaturi –15 °C nudi- jo polno nominalno ogrevalno moč. Moderne klime so zelo učin- kovite in zelo varčne. Izje- mno primerne so kot dodaten vir ogrevanja, saj je mnogo ugodneje za nekaj dni vklopi- ti klimo kot pa celoten sistem s kurilnim oljem. Po drugi stra- ni pa jih lahko brez skrbi upora- bite kot primarni vir ogrevanja, saj jim inverterska tehno- logija omogoča, da delujejo resnično optimalno in pri tem porabijo minimalno količino električne energije. Kako učin- kovita je posamezna klima, ki jo želite namestiti, lahko preverite s COP-številom. COP (Coeffi- cient of Performance) ali grelno število je namreč razmerje med pridobljeno toplotno energijo in vloženim delom. Višje kot je, učinkovitejša je naprava. Ogrevanje s klimo je res praktično. S samo klimo up- ravljate z daljinskim up- ravljalnikom. Na njem uravnavate temperaturo ogre- vanja ter moč in smer pihanja zraka. Z nekaterimi klimat- skimi napravami lahko to na- redite preko aplikacije na telefonu, saj imajo tudi mož- nost povezave z omrežjem WI-FI. Tako lahko v deževnem ali sneženem vremenu pride- te domov na toplo. Če želite imeti pametni dom, pa lah- ko klima postane njegov se- stavni del, kar pomeni, da bo klima začela delovati samo- dejno in se bo prostor segrel takoj, ko bodo temperature padle pod želene. Raziskava Evropske potrošniške organizacije (BEUC) je pokaza- la, da obstoječe označevanje energijskih razredov med potro- šnike vnaša zmedo – v najvišjih razredih (A +, A ++ in A +++) je gneča, nižji razredi pa osta- jajo prazni, saj energijsko naj- potratnejših izdelkov ni več na trgu. EU se je zato odločila za prenovo energijske nalepke: ra- zredov, označenih s plusi, ne bo več, ostaja samo še lestvica od A do G. Razred A, razred ener- gijsko najučinkovitejših izdel- kov, bo sprva prazen, kar pušča manevrski prostor za razvoj še varčnejših izdelkov. Nove energijske nalepke na prodajnih mestih marca 2021 Najprej bodo z novimi ener- gijskimi nalepkami opremljeni televizorji, pralni in pomivalni stroji ter hladilniki, in sicer od marca 2021. Septembra se jim bodo pridružila še svetila. Ti iz- delki od omenjenega datuma ne bodo več razvrščeni v ener- gijske razrede od G do A+, A++ ali A+++, ampak (ponovno) v razrede od A do G po barvni le- stvici – najvarčnejši razred bo temno zelene barve. V Sloveniji je bilo avgusta neto proizvedenih 1357 gigavatnih ur električne energije, kar je po podatkih državnega statistične- ga urada 18 odstotkov več kot avgusta lani. Na mesečni rav- ni se je proizvodnja zmanjšala za šest odstotkov. Proizvodnja je na letni ravni najbolj zrasla v hidroelektrarnah, in sicer za 53 odstotkov. V termoelektrarnah je bila pro- izvodnja za 17 odstotkov večja kot avgusta lani, v jedrski elek- trarni pa za en odstotek več- ja. Večji proizvodnji električne energije v termoelektrarnah je sledila tudi večja poraba goriv, so navedli statistiki. Skupna po- raba goriv je bila tako avgusta za 16 odstotkov večja kot avgu- sta lani. V osmem mesecu je Sloveni- ja uvozila 467 gigavatnih ur, izvozila pa 743 gigavatnih ur električne energije. V enakem obdobju lanskega leta je bil uvoz za 28 odstotkov večji in iz- voz za 15 odstotkov manjši kot avgusta letos. Poraba električne energije se je avgusta v primerjavi z juli- jem zmanjšala za dva odstotka na 1052 gigavatnih ur, na letni ravni pa je padla za šest odstot- kov na 1117 gigavatnih ur, nava- ja statistični urad. Na statističnem uradu so av- gusta zaznali padec oskrbe pri vseh energentih, razen pri pe- trolejskemu gorivu za reaktivne motorje in pri motornemu ben- cinu. Oskrbi pri teh dveh spre- mljanih kategorijah sta se v primerjavi s prejšnjim mesecem povečali za 22, oz. za 9 odstot- kov. Padce so zabeležili pri oskr- bi z drugimi naftnimi proizvodi, in sicer 39-odstotnega. Manjša oskrba z ekstra lahkim kurilnim oljem Oskrba s koksom je bila 24 od- stotkov nižja, ekstra lahkim ku- rilnim oljem 18 odstotkov nižja, rjavim premogom in lignitom 15 odstotkov, utekočinjenim naftnim plinom 14 odstotkov, črnim premogom in antracitom sedem odstotkov in dizelskim gorivom prav tako sedem od- stotkov nižja. V primerjavi z avgustom lani pa se je oskrba s petrolejskim gorivom za reaktivne motorje zmanjšala za 79 odstotka, ek- stra lahkim kurilnim oljem za 65 odstotkov, koksom za 28 odstotkov, drugimi naftnimi proizvodi za 23 odstotkov, ute- kočinjenim naftnim plinom za 21 odstotkov, zemeljskim pli- nom za 10 odstotkov, dizelskim gorivom za osem odstotkov in motornim bencinom za sedem odstotkov. Ogrevanje s klimo Nova energijska nalepka: manj razredov, večja učinkovitost Skupna poraba goriv raste Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 29 torek  6. oktobra 2020 Ljudje in dogodki 29 Prvi koncert bo že 8. oktobra, ko bosta nastopila mednarodno uveljavljena glasbenika Elena Deni- sova (violina) in Alexei Kornienko (klavir), ki bosta razvajala z Mo- zartovo glasbo, ki je eden od naj- pomembnejših simbolov Avstrije. Na drugem koncertu 16. oktobra bo nastopil izjemni Marko Črnčec, eden najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki sicer živi in dela v New Yorku. Na med- narodnem prizorišču je znan kot multiinstrumentalist, skladatelj, aranžer ter producent, zlasti v jaz- zu in pop glasbi. Decembra pa se bo predstavila slovenska pianistka Tatjana Ognjanovič, ki bo igrala so- nate Beethow. V pogovorih pa so tudi z nekateri zbori, ki bodo še do- datno obogatili jesensko-zimsko glasbeno koncertno sezono. Po petih letih se tako ponovno vrača- jo s ciklom klasičnih koncertov oz. glasbenimi dogodki festivala Ar- sana med letom, četudi v povsem drugačnih razmerah, ki pa zanje niso ovira, kot so pokazali že z iz- vedbo 12. festivala Arsana. Poletni festival več kot uspel Ta je pokazal, da so ovire veli- kokrat tudi veliki izzivi, ki lahko postanejo uspešne zgodbe. S slo- ganom 100-odstotno slovensko, osmimi prizorišči, 150 izvajalci, 6.000 obiskovalci in rekordnimi 60.000 ogledi preko live streama, se je festival Arsana povzdignil med največje slovenske festivale. Kot prvi, ki se je zgodil po večme- sečnem zaprtju, je pokazal smerni- ce tudi drugim organizatorjem po Sloveniji in Evropi. Tako je letošnji festival bil eden izmed redkih, ki so se izpeljali v celoti in hkrati tudi največji festival v juliju v Sloveniji. »Brez podpore in zaupanja nam to zagotovo ne bi uspelo,« se je po fe- stivalu tudi medijem v imenu festi- valske ekipe, umetnikov in obisko- valcev iskreno zahvalil umetniški vodja in direktor festivala Mladen Delin. 12. festival Arsana se ponaša tudi z uradnim videom. Želja podpirati slovenske izvajalce Festival Arsana želi tudi v pri- hodnje ostati eden izmed vodilnih in programsko referenčnih v Slo- veniji ter jugovzhodni Evropi. Kljub nestabilnim časom želimo podpira- ti slovenske ustvarjalce in kulturo na vseh nivojih, od najmlajših glas- benikov, do mladine, študentov in profesionalnih umetnikov vseh zvrsti, prav tako pa poskrbeti za kakovostno ponudbo celotni ge- neraciji poslušalcev, je še povedal Delin. Festival Arsana je letošnjo zgodbo uspešno izpeljal brez pod- pore ministrstva za kulturo. S festi- valom so se sicer prijavili, a odgo- vora še do danes niso prejeli. V vinorodnih deželah je trga- tev praznik, razlog za veselje in dobro voljo. Tako je bilo tudi v Ormožu, še posebej zaradi dobre letine. »Grozdja je več, kot smo pričakovali. Pričakujemo, da bo nekje 150 do 200 litrov vina,« je zadovoljno naznanil mestni viničar Saško Štampar v vlogi Martina I. Ormoškega. Spregovoril je tudi o samem vinogradu: »Lega mestne- ga vinograda je ugodna za šipon, pohvaliti pa moram ekipo, ki je vinograd lepo negovala, da je lah- ko dobro obrodil. Zaradi nižine in lege med parkom in hišami je sicer nekaj več vlage, zato se je tudi za- čel pojavljati cik, a pridelek je lep, dober in tudi sladek. Drugo leto ga bomo poizkusili in rekli, da je bilo res dobro.« Po trgatvi in stiskanju grozdja se začenja skrb za mošt in zorenje vina, ki bo potekalo v mestni vinski kleti. Na občini pa morajo sedaj pripraviti posebne steklenice za mestno vino. »Flaša z etiketo mora biti originalna, razpoznavna, kot je to primerno,« je še dejal Martin I. Ormoški. Kot je potrdil tudi župan Danijel Vrbnjak, z vinom želijo pro- movirati občino in bodo zato pos- krbeli, da bo tudi sama podoba ste- klenice nekaj posebnega. »Vino bo protokolarno darilo občine, imeti mora tudi podobo. Verjamem, da bo vino odlično in da bo teh stekle- nic čim več,« je dejal Vrbnjak. »Pa ka nete glov sküp tiščale al se stiskovale!« Dogodek s kulturnim progra- mom je organizirala občina v so- delovanju s Kulturnim društvom Miklavž pri Ormožu. Člani društva so dogodek popestrili s petjem in folklornim plesnim nastopom, voditelja sta poskrbela, da je na dogodku tekla domača prleška be- seda. Celo opozarjanje na aktualne ukrepe je bilo v domačem jeziku lažje sprejeti. Prav za prvo trgatev so na občini priskrbeli dve novi brenti (püti) in 35 originalnih posod za nabiranje grozdja. Posode so bile izdelane posebej za trgatev mestnega vi- nograda in bodo v uporabi tudi v prihodnjih letih. Prav tako je obči- na vsem trgačem priskrbela pred- pasnike in škarje, ki so jih lahko odnesli domov. Ormož  Prva trgatev mestnega vinograda Letina bo dala sladko vino Trta je letos lepo obrodila, grozdje je že dozorelo, tako so se na zadnjo septembrsko nedeljo v ormoškem mestnem vinogradu zbrali trgači in pütari. Pred njimi je bila posebna naloga, saj je šlo za prvo trgatev. Opravili so jo z odliko, napovedujejo pa sladko vino. Ptuj  Festival Arsana s ciklom klasičnih koncertov Jesensko-zimska koncertna zgodba V Arsani bodo s koncerti razvajali tudi v letošnji jeseni oz. zimi. Zaradi velikega povpraševanja in ponudb posameznih umetnikov so se odločili, da jih bodo povabili k sodelovanju oz. koncertiranju v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Zelo so veseli, da jih bodo izvedli v sodelovanju s Pokrajinskimi muzejem Ptuj- -Ormož, pri enem od koncertov pa tudi z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. Spremljalo jih bo lahko le 50 obiskovalcev hkrati, zato tudi razmišljajo o dveh terminih posameznih koncertov. Dogajati se mora, stvari se ne smejo zaustaviti, zato so fi nančni učinki pri teh koncertih drugotnega pomena, poudarja umetniški vodja in direktor Arsane Mladen Delin. Foto: Črtomir Goznik Dogodke 12. festivala Arsana si je ogledalo 6000 obiskovalcev. V jesenskem času pa vabijo na koncerte v slav- nostno dvorano ptujskega gradu. Foto: KG »Število obiskovalcev, trgačev in pütarov me je danes presenetilo. Delo bodo imeli, saj je bila letina bogata, nad pričakovanji, grozdje pa je sladko,« je povedal mestni viničar. Ptuj  Umetnice v Sončnem parku Ptujske ustvarjalke V Sončnem parku je 18. septembra potekal multimedijski dogodek ptujskih umetnic: Maje Butolen Zorko, Tjaše Čuš in Sare Korošec. S svojimi umetniškimi deli so opozorile na pogosto prezrto ustvarjanje ženk, hkrati pa tudi spodbudile k večjemu oz. kakovostnejšemu sobivanju mesta, ljudi, kul- ture in narave. V odmiku od budnosti se je avtorica multimedijske instalacije Oneiroi Maja Butolen Zorko dotaknila uganke sna, skozi vizualne in zvočne podobe je rekonstruirala svoje sanje. Tjaša Čuš je z instalacijo Igrače vsakdanje stvari in etnološke predmete pretvorila v vizualne pripovedi, ki govorijo o življenju, minljivosti, socialnih temah, ženski iznajdljivosti itd. Prav tako je poudarila okoljevarstvo in ponovno uporabo, saj so bili interpretirani predmeti last njene babice. Sara Korošec je ustvarila zvočno poetično podlago za instalacijo Igrače, z vokalnimi nasnemanji, ki izhajajo iz zborovske tradicije njenega kraja. „Moj glas je igrača te pesmi, vsi smo igrače preteklosti,“ je poudarila. V svetu, kjer vlada hiperprodukcija zvoka in glasbe, pozabljamo na to, da moramo, če želimo, da nas kdo sliši in posluša, najprej sami prisluhniti ter prepustiti zvočni prostor drugemu; ustvarjati vzajemno. Multimedijski dogodek, ki ga je organizirala Sara Korošec iz KUD Fürstova hiša, je popestril tudi Primož Vidovič. Tehnika je bila v rokah Narmeja Gragerja Lutariča, plakat je izdelala Tjaša Čuš, s sredstvi pa je pomagala tudi MO Ptuj. Sara Korošec je po uspešnem multimedijskem dogodku ptujskih umetnic že napovedala novega, v oktobru bodo izvedli vodenje po Ptuju, v okviru katerega bodo spomnili na manj znane dosežke žensk s Ptuja in okolice. Foto: Sara Korošec Oneiroi, vizualno-zvočna instalacija Maje Butolen Zorko. V odmiku od budnosti se je avtorica dotaknila sna. Cirkulane  Fakultativni pouk računalništva Občina bo sofi nancirala 150 evrov mesečno Svetniki občine Cirkulane so na septembrski seji potrdili predlog OŠ Cirkulane–Zavrč za sofi nanciranje pouka raču- nalništva v 4. in 5. razredu. Županja Antonija Žumbar je dejala, da se ji ti zdi dobra pobuda, saj vsi otroci nimajo enakih možnosti pridobiti računalniškega znanja. V primeru, kot je bila letošnja šola na daljavo, pa je bilo računalniško znanje potrebno dobro obvladati. Že iz tega vidika so bili nekateri učenci v neenakopravnem položaju. Da bi bila računalniška pismenost enako dostopna vsem, so se cirkulanski svetniki odločili, da bo občina mesečno iz proračuna za fakultativni pouk računalništva namenjala 150 evrov. Sklep velja za šolsko leto 2020/21. Žumbarjeva je ob potrjevanju sklepa navedla tudi primer iz sosednje hrvaške občine Lepoglava, kjer je pouk računalništva organiziran za vse učence šole. »To se mi zdi izjemno dobro, še posebej za razmere, v kakršnih smo v letošnjem letu. Želim, da imajo otroci možnost pridobiti računalniško znanje, zato podpiramo predlog šole o sofi nanciranju,« je sklenila županja. Foto: Thinkstock Po mnenju županje Antonije Žumbar ni dopustno, da bi bili otroci v da- našnjem času zaradi neznanja uporabe računalnika prikrajšani pri učnem procesu. Zato je skupaj z občinskimi svetniki podprla predlog o sofi nanci- ranju fakultativnega pouka računalništva v domači osnovni šoli. Foto: KG Saško Štampar v vlogi Martina I. Ormoškega Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 30 torek  6. oktobra 202030 Poslovna in druga sporočila Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. Lepi spomini ne bledijo! w w w .te d n ik .s i • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NARO ILNICA ZAČ Ime in priimek: ______________________ Naslov: _____________________________ Pošta: ______________________________ Davčna številka: _ _ _ _ _ _ _ _ Telefon: ____________________ Datum naročila: _____________ Podpis: _____________________ RADIO TEDNIK Ptuj 2250 Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 Vabljeni na izlet AKCIJSKA CENA: 57,00 EUR po osebi Obisk Muzeja Lojzeta Spoznavanje Novega mesta z ogledom Kettejevega vodnjaka, cerkve. Slastno dolenjsko kosilo Obisk Kartuzije Pleterje Obisk muzeja na prostem Krki, (17. oktober 2020) DOLENJSKEbiseri Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 31 torek  6. oktobra 2020 31Poslovna in druga sporočila Slavko Sever, Ptuj, Prešernova ulica 8, roj. 1948 – umrl 28. septembra 2020; Miran Ferčič, Bukovci 123, roj. 1970 – umrl 24. septembra 2020; Justina Korez, roj. Dajnko, Žetale 25, roj. 1926 – umrla 25. septembra 2020; Stanis- lav Malinger, Gerečja vas 75a, roj. 1949 – umrl 26. septembra 2020; Antonija Jug, roj. Brenkovič, Ptuj, Rogaška cesta 35, roj. 1944 – umrl 26. septembra 2020; Ivanka Pavličič, roj. Zadravec, Ptuj, Reševa ulica 31, roj. 1939 – umrla 27. septembra 2020; Stanislav Poplatnik, Gorišnica 10a, roj. 1951 – umrl 28. septembra 2020; Ignac Tekmec, Spuhlja 137, roj. 1936 – umrl 28. septembra 2020; Zdenko Kramberger, Ptuj, Vodova ul. 19, roj. 1952 – umrl 29. septembra 2020; Marija Švegl, roj. Zadravec, Veliki Brebrovnik 40, roj. 1928 – umrla 30. septembra 2020. Umrli so www.reporter.si P R I P R O D A J A L C I H Č A S O P I S O V IZ NOVE ŠTEVILKE ALEKSANDRA PIVEC Njen peklenski načrt: kaj se je dogovorila na kosilu z Janšo TANJA FAJON V intervjuju pred kongresom SD obračunala s Šarcem in Mescem RADO PEZDIR ‘Ndrangheta v Sloveniji: zadnji alarm pred sestopom v kaos FEDERICO POTOČNIK Izpoved zdravnika iz prvih bojnih linij spopada s covidom-19 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Dani- lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehaniza- cijo. Telefon 041 923 197. PRODAM enoosno traktorsko Tehnostro- jevo kiper prikolico, obnovljeno. Tel. 031 503 142. PRODAMO krompir za ozimnico Mara- bel, očiščene ali žive zajce ter 7-metrski transporter za zrnje. Tel. 051 335 017. PRODAM brejo telico, simentalko, pašno, pregledano, mirno. Tel. 070 250 441. PRODAM jabolka, starejšo sorto bobo- vec. Tel. 02 753 31 01. NESNICE, rjave, črne in leghorn, v za- četku nesnosti, prodajamo. Tel. 040 531 246. Rešek. Starše 23. BELE kokoši in peteline, težke 3,5 do 4 kg, naročila sprejemamo po telefonu 040 531 246. Rešek, Starše 23. Vsako sredo ZA ZVEZDE REVIJA NAŠE MLADOSTI PO 30 LETIH SPET NA PRODAJNIH MESTIH! VSAK KONEC MESECA! Sa lo m on d .o .o . Na podlagi 20. in 24. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj (Uradni list RS, št. 9/04, 115/08 in 102/09) Svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj razpisuje delovno mesto direktorja Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo poleg splo- šnih zakonskih pogojev izpolnjevati naslednje posebne pogoje: • univerzitetna izobrazba, • pet let vodstvenih delovnih izkušenj, • znanje enega svetovnega jezika, • poznavanje dejavnosti s področja kulture, • opravljen strokovni izpit iz bibliotekarstva, • vodstvene in organizacijske sposobnosti in znanja s področja upravljanja. Ob prijavi na razpis morajo kandidati predložiti program dela in razvoja zavoda. Svet zavoda bo izbranega kandidata po prejemu soglasij in mnenj v skladu z aktom o ustanovitvi imenoval za direktorja za mandat v trajanju pet let. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljejo v zaprti ovojnici s pripisom »Razpis – direktor KIP Ptuj« v 10 dneh po obja- vi razpisa na naslov: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, Prešernova ulica 33–35, 2250 Ptuj. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v zakonitem roku. V besedilu razpisa uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške. Svet zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 6. 10. 2020  COLOR CMYK stran 32 Danes bo deloma jasno, le v hri- bovitih krajih na zahodu bo mo- žna kakšna ploha. Še bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jut- ranje temperature bodo od 5 do 10, na Primorskem od 11 do 15, najvišje dnevne od 14 do 20 °C. V sredo bo sprva deževno, dež bo popoldne od severa povsod ponehal. Zapihal bo severnik, na Primorskem burja. Vir: ARSO 4-dnevna napoved za Podravje Rojstva: Monika Dončec, Volkmerjeva cesta 26b, Ptuj – deklica Ela; Bojana Vinkler, Črešnjevec 99, Sloven- ska Bistrica – deček Tibor; Nina Verdenik, Slovensko- goriška cesta 38, Ptuj – deček Tine; Doroteja Erjavec, Cirkulane 54, Cirkulane – deček Nik; Viktorija Hojnik, Rjavci 8b, Vitomarci – deklica Mila; Mateja Arnuš – Marsel; Sergeja Puc – Vito; Nika Novak – deček; Eve- lin Čuček Podobnik – deček; Barbara Ferčič – deklica. Poroke – Ptuj: Elvin Stjepič in Mateja Humski, Njiver- ce, Ulica Nikole Tesle 26; Damir Toš, Vitomarci 84, in Laura Krajnc, Brezovci 20; Matija Kmetec, Podvinci 40, in Urška Polanec, Ptuj, Maistrova ul. 23. Po besedah komandirja PP Pod- lehnik Srečka Artenjaka se je število kaznivih dejanj v videmski občini v primerjavi z letom prej zmanjšalo. Predlani so jih obravnavali 62, lani de- set manj. Dve tretjini kaznivih dejanj so policisti uspešno preiskali. Največ je bilo premoženjske kriminalitete, med drugim štiri velike tatvine, štiri tatvine, deset primerov poškodova- nja tuje stvari in tri goljufi je. Srečali so se s štirimi primeri gospodarske krimi- nalitete. Komandir Artenjak je pouda- ril, da so policisti na sledi tolpi tujcev, ki se na širšem območju organizirano ukvarja z vlomi in tatvinami. Zato je krajane pozval k sodelovanju, če bi v svoji okolici opazili karkoli nenavadne- ga ali sumljivega. Pri nasilju brez tolerance Kaznivih dejanj zoper zakonsko zve- zo, družino in otroke je bilo v videmski občini lani 11, predlani pet. V devetih primerih je šlo za nasilje v družini, v enem za zanemarjanje mladoletne osebe in še v enem za neplačevanje preživnine. Med kaznivimi dejanji so zabeležili tudi primer zalezovanja in spolni napad na otroka, mlajšega od 15 let. »Pri obravnavi nasilja v družini dosledno upoštevamo ničelno tole- ranco,« je opozoril Artenjak. Dve obravnavani kaznivi dejanji sta bili v zvezi s prepovedano drogo, na področju javnega reda in miru so imeli v postopku 79 kršitev, pri čemer so posebno pozornost namenili družin- skemu nasilju. Dve kršitvi sta se nana- šali na zakon o orožju, štiri na uporabo prepovedanih drog, kar 15 pa na ta čas aktualno problematiko kršitev prijave prebivališča. Podlehniški policisti so v lanskem letu na območju občine Videm posredovali pri štirih požarih in štirih primerih samomora. Pri sa- momorilnosti gre za velik porast, saj so predlani obravnavali le en tovrstni dogodek. Prometna varnost ugodna, a ugotovljenih prekrškov več Prometnih nesreč je bilo 30, nobe- na k sreči ni terjala življenja. Najpogo- stejši vzroki za nesreče so bili nepra- Videm  Statistika javne varnosti za leto 2019 Tudi nekaj hudih deliktov Stanje javne varnosti v občini Videm je po oceni vodstva Policijske postaje (PP) Podlehnik ugodno. Policiste so v lanskem letu redno zaposlovali tujci, ki so nezakonito prestopali državno mejo, v ve- likem porastu je bilo število prometnih prekrškov ter kršitev javnega reda in miru. Med obravna- vanimi primeri so bili štirje samomori, zanemarjanje mladoletne osebe in spolni napad na otroka. Foto: MZ Komandir PP Podlehnik Srečko Artenjak Slovenija  Bodi viden – bodi previden Za varnost pešcev S ciljem večje varnosti pešcev, ki so še posebej jeseni in pozimi med najbolj ranljivimi udeleženci v prometu, se je začela nacionalna preventivna akcija Bodi viden – bodi previden. Na Agenciji za varnost prometa opominjajo, da sta kresnička ali odsevni trak po zakonu predpisana obvezna oprema pešca ob slabši vidlji- vosti ali ponoči. Podatki kažejo, da se največ nesreč z udeležbo pešcev zgodi v jesenskih in zim- skih mesecih, ko so dnevi krajši, vidljivost slabša, ceste pa zaradi vremenskih razmer spolzke. A še vedno le redki pešci upora- bljajo odsevnike. V okviru dvotedenske akcije Bodi viden – bodi previden, ki jo vodi Agencija za varnost pro- meta, bodo opozarjali pešce na ustrezno vedenje v prometu, voznike motornih vozil pa na ustrezno pozornost nanje. Agencija bo v času akcije po Sloveniji raz- delila 9.000 odsevnih trakov. S preventivnimi terenskimi aktivnostmi, ki so prilagojene epidemiološki situaciji, bo sodelovalo 125 občin in de- set nevladnih organizacij, obenem bo potekal tudi okrepljen nadzor policije, ki bo spremljala pravilno ravnanje voznikov in pešcev. Statistika sicer kaže, da je med pešci letos manj smrtnih žrtev in manj poškodovanih kot lani. Do sredine septembra so celo beležili najmanj prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih šestih letih. A je treba upoštevati dejstvo, da je bil obseg prometa v času ukrepov za zajezitev novega koronavirusa bistveno manjši. Foto: STA V jesenskem in zimskem času je vi- dljivost pešcev na cesti zaradi vreme- na najslabša. Zato varuhi reda pešce opominjajo, naj dosledno uporabljajo odsevna telesa: kresničke, trakove, jo- piče ... Ilegalci so problem V veliki meri so podlehniške policiste v lanskem letu zaposlovali tujci, ki so nezakonito prehajali državno mejo. Na območju občine Videm so zabeležili porast primerov. Izsledili so 73 tujcev, ki so v državo vstopili na nezakonit način. Na prste so stopili tudi nekaj tihotapcem, ki se ukvarjajo s trgovino z ljudmi. Letos se število oseb, ki so na območju videmske občine nezakonito prestopile državno mejo, bliža številki 40. Komandir PP Podlehnik Srečko Artenjak je pojasnil, da se metode tihotapljenja ljudi čez mejo skoraj vsakodnevno spreminjajo. Policistom pri varovanju meje pomagajo tudi vojaki, vodniki policijskih psov in konjeniki. Foto: OM vilna stran in smer vožnje, odvzem prednosti in prehitra vožnja. Med nadzorom prometa so zaznali 744 kršitev cestno-prometnih predpisov, kar je skoraj enkrat več kot leto prej (434). Podali so 47 obdolžilnih predlo- gov, izrekli 589 glob (predlani 287) in izrekli 87 opozoril. Izdali so tudi šest odločb o hitrem postopku. Na podro- čju prometne varnosti sicer situacijo ocenjujejo kot ugodno. Ceste v občini Videm lani niso terjale krvnega davka, zmanjšalo se je tudi število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami. So pa pri povzročiteljih prometnih nesreč zaznali več prisotnosti alkohola, zato so tudi poostrili nadzor. V noči na soboto so policisti postaje Podlehnik s pomočjo vodnikov službenih psov na območju Žetal med 22. in 1. uro izsledili 23 tujcev, ki so v državo vstopili na nezakonit način. Po končanem postopku so možje postave tujce predali hrvaškim varnostnim organom. Ne samo čez noč, tudi čez dan se je v soboto nadaljevalo delo z ilegalnimi migranti. V popoldanskih urah so na obmo- čju Žetal in Siteža (občina Maj- šperk) izsledili in prijeli tri drža- vljane Bangladeša, na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje pa so v tovornjaku turških registrskih oznak našli dva Afganistanca, ki sta se prav tako poskušala mimo mejne kontrole pretihotapiti v državo. Haloze  Nezakoniti prehodi meje Na udaru tudi Žetale Policisti na območju Haloz so imeli minuli konec tedna polne roke dela s tujci, ki so nezakonito prestopili državno mejo. V noči s petka na soboto so jih izsledili kar 23, še pet pa nato v soboto čez dan. Foto: ČG Minuli dni so policiste na haloškem ob- močju ponovno zaposlovali migranti.