Posamezna številka 6 vinarjev. Štev. 184. Izven Ljubljane 8 vin. V lmsdi, v lorek, 13. avgusta (912. Leio xl == Velja po pošti: s= Za oelo lato naprej . I 26 -sa pol leta » . i. 13'— sa četrt let« „ . „ 6-50 s« en meaeo „ . „ 2-20 ■a Nemčijo oeloletno „ 29'— sa oatalo Inozemstvo „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . K 24-— sa pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 8-— sa en meseo „ . „ 2 — V upravi prejemali »sečno K 1*70 SLOVENEC ■ Inseratl: i Enostolpna petitvrsta (72 nun): a ■ • ■ po 15 v • • ■ ■ n ® » 10 sa enkrat sa dvakrat sa trikrat sa večkrat primeren popnst. Poslano ln roki notice: enostolpna petitvrsta (T2 mo) 30 vinarjev. i Izhaja: vsak dan, isvsemit nedelja ta prasnike, ob 5. ari popoldM. nar Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol itav. 6/IU. Rokopisi so ne vračajo; netranklrana pisma sa ne ss sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravnlštvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 0. Avstr. poštne bran. racnn št 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. igra i lj Avstrijska vlada jo prišla zopet na brihtno misel, kako bi karte'no postavo pokopala S kartelno postavo bo seveda tudi pokopano upanje ljudstva, da bi se mogle dragi ni sko razmere v Avstriji ublažiti in bi se moglo v Avstriji cenejše živeti. Vsa znamenja namreč kažejo, da misli naša vlada kartelni zakon kar tako pod roko na tihem onemogočiti. Kaj je z zakonom zoper kar tele? Boj proti oderuštvu teli gospodarskih organizacij stoji pri nas že nekaj let v ospredju. Že pred 15 leti je bil predložen avstrijski zbornici kartelni zakon, prvi v Evropi, a ni prišel na površje vsled nemške obstrukcijo, ki je takrat na Dunaju za divjal a in parlamentarno delo ubila. Od tega časa naprej je gibanje proti kartelom vedno raslo. Skoro v vsakem zasedanju državnega zbora je bilo vloženih na tucate predlogov proti kartelom. Večinoma so bili ti predlogi brez uspeha, četudi je Avstrija ravno vsled oderuških cen teh kar-telov glede draginje ena izmed prvih v Evropi. Sedanja zbornica pa ima tudi že kartelno postavo izdelano — to se pravi, sklenila se je v pododseku. izdelal jo je pa dr. Krek. Postava je vzorna, a vlada se je upi-la in hoče na vsak način to postavo s sveta spraviti. Temu se seveda ni čuditi, ker so razni ministri in visoki uradniki sami večjidel prijatelji ali pa hlapci velikega kapitala; bivši trgovski minister Rofilcr bi kmalu jokal, ko je bral v nekem predlogu, da se kartelom oderuštvo pred-baciva. Da bi se vlada temu zakonu ognila, je sklicala pomladi neko posvetovanje o kartelih, ki pa ni imelo čisto nobenega uspeha, razven da je res kartelno postavo zavleklo. Morda se ni zlepa v Avstriji toliko lagalo in splet-karilo kakor na tem posvetovanju. Prišli so zastopniki raznih kartelov in govorili tako, kakor da bi mogli Boga zahvaliti, da sploh kartele imamo, ki nas puste tako velikodušno živeti. Temu so seveda toplo pritrjevali zastopniki naše vlade. Na podlagi tega posvetovanja naj bi se izdelala kartelna postava in predložila državnemu zboru. Toda karteli- sti so sila iznajdljivi. Sedaj pravijo, da ustmeno posvetovanje za tako važno postavo nikakor ne zadostuje in da se mora v jeseni začeti novo posvetovanje in sicer p i s m e n o. To posvetovanje je kajpak popolnoma odveč, ali liberalni listi to trobijo in tako bomo v jeseni namesto kartelnega zakona, namesto cenega železa, sladkorja, špirita, petroleja, dobili »pismeno posvetovanje« o kartelih. Kartelisti so danes prepričani, da ne pride do nobene kartelne postave; in če pride do tega, da bo postava določala samo državni zapisnik kartelov in javnost medsebojnih pogodb med karteli. To. pravijo, bo pa kartelom še v korist. O kaki uravnavi c«ja pa ne sme biti v postavi nobenega govora. To je naravnost smešno, kako si ti gospodje kartelno postavo predstavljajo! Kaj si vse kartelisti upajo, govori jasno dejstvo, da jo kartel za vžigalice sklenil ravno te dni povišati ceno za 10 odstotkov, katere bodo morali večjidel mali trgovci in trafikantje trpeti. Nadalje so dosegli od vlade, da ne bo v prihodnje izdala nobene koncesije več za izdelavo užigalic. in da jim bo dajala 300.000 K podpore na leto. In to kljub lomu, da. vlečejo delničarji po 9 odstotkov dividend! Kadar se gre za kako podporo za naše kmete, se pa trese vlada za vsak groš! V jeseni bo treba, da avstrijski poslanci nekoliko zaropotajo proti ljudskim pijavkam. mmm touar v ijiiusKi mm. Mladeniški tabor šentpeterskega okrožja Orlov, ki se je vršil v nedeljo v Bizoviku in Štepanjivasi, je pokazal, kako močno je razvita orlovska organizacija v bližnji okolici Ljubljane. Mladina, ki je. bila zbrana na tem taboru nam daje poroštvo, da ostanejo vsi upi naših nasprotnikov podjarmiti ljubljansko okolico prazni, dokler se bodo fantje zbirali na teh taborih, na katerih sc nasrkajo novih moči za nadaljnje delo, ki jih čaka v ljubljanski okolici. Vreme je kazalo slabo, vendar naših Orlov ni strašilo nebo. Zbralo se jih jr. okrog 130 uniformiranih. Posebno častno je bil zastopan moščanski odsek, ki je prikorakal skupno s šmar-skim z godbo na čelu v Ljubljano, koder so se jim pridružili še drugi odseki, nakar so ob osmi uri vsi odkorakali po Poljanski cesti v Štepanjovas. Nebo je poskusilo vztrajnost, naših fantov; začelo je liti kakor iz škafa. V največjem nalivu so odkorakali k sveti maši v Bizovik, ki jo je opravil obenem s pridigo na prostem okrožni predsednik preč g. župnik Petrič Janko. Ljudstva je bilo navzlic nalivu na stotine. Po sv. maši je otvoril preč g. župnik Petrič Janko mladeniški tabor; pozdravil jc v prvi vrsti deželnega in državnega poslanca gospoda komerčnega svetnika Povšeta, ki jc pokazal ta dan vzlic svoji starosti še vedno ono mladeniško navdušenje, ki mu je dajalo poguma, da je vztrajal v boju za dve svetinji •slovenskega naroda: za sveto vero in mil:> materno govorico. Pozdravil je domačine: Bizovce, Hruševce in Štc-panjce, ki so se tako številno odzvali povabilu naših Orlov. G. komerčni svetnik Povše Franc je nato v svojem krasnem govoru dal duška radosti, ki • je polnila njegovo srce, ko je gledal zbrano pred seboj mladino, vneto za dobro in sveto stvar. Burno ploskanje je pokazalo, kako je govoril priljubljeni g. poslanec, vsem iz srca. Orli so videli lahko, da tudi voditelji našega ljudstva, ki so posiveli v boju zanj, upoštevajo orlovsko organizacijo, ker vedo dobro, kaj pomeni dobra, značai-na mladina za bodočnost vsakega naroda. Na koncu zborovanja je došel brzojavni pozdrav velerodnega g. d e ž. glavarja dr. Ivana Š u s t e r -šiča, ki jc vzbudil v vseh navzočih velikansko navdušenje, ki ni hotelo poleči. G. dež. glavar je pokazal, da s pazljivim očesom sledi vsem.-pojavom mJadeiiiškega gibanja. Ves čas med zborovanjem je lilo; mislili smo, da nas je nebo zapustilo. V največjem nalivu smo se vračali nazaj v Štepanjo vas h kosilu. Naši nasprotniki so vriskali od veselja, a njihovo veselje je bilo kratko. Okrog 3. ure popoldne se jo zjasnilo, posijalo jo solnce, videti bi morali naše fante, kako so jim žarita lica. Nebo se je pokazalo v vsi svoji lepoti. Solnce je poklicalo goste ven .iz sob v prijazno Štepanjovas. Okrog 600 gostov je posetilo javno telovadbo, jako veliko jih je došlo iz Ljubljane, Most, D. M. v Polju in Sostrega, domačini so se odzvali v ogromnem številu. Točno ob i. uri popoldne je prikorakalo na okrašeno telovadišče 50 telovadcev pod vodstvom okrožnega načelnika brata Pavla Kržana. Splošna sodba je bila, da se tako precizno izvajanih prostih vaj še ni videlo. Posebno pa so vgajale skupine Orlov šentpeterskega okrožja. Pokazalo se je, da pričakujemo lahko še veliko uspehov v tehnifi-. nem oziru od naših Orlov, čc pomisli« mo, da so vsi ti fantje med tednom za-, posleni pri težkem poljskem ali tovarniškem delu. Po telovadbi se je nadalje* valo zborovanje, ki ga je otvoril preč. g. župnik Petrič, burno pozdravljen od navzočega občinstva. Pozdravil je naj* prvo g. državnega in deželnega poslanca Povšeta, predsednika Z. O. brata dr« L. Pogačnika, nato župana domače občine g. Korbarja, posebno veselje je izrazil nad tem, da vidi v kroju geren-ta moščanskega g. Oražma in poljske* ga župana g. Dimnika, ki sta pokazala, da hočeta z mladeniškim ognjem delovati v prid svojih občin. Nato se je g. komerčni svetnik Povše zahvalil za pozdrav rekoč: Današnji dan so pokazali naši Orli vspeli svojega tehničnega in organizatoričnega dela, ki so ga dosegli s pridnostjo in vztrajnostjo, ne meneč se zabavljice in psovke naših nasprotnikov. Po tej poti naprej, nam je klical naš g. poslanec, slediti mu hočemo. Nato je nastopil prisrčno pozdravljen predsednik Z. O. brat dr. Lovro Pogačnik, ki je v krasnem govoru načrtal cilje in namene našega mla-deniškega gibanja, pokazal našo moč in hitri razvoj orlovske organizacije med Slovenci, Cehi in Hrvati. 11. avgust jo dan naše mladine: v Krome-rižu zboruje češki Orel, v Št. Jurju ob južni železnici štajerski, tu v Štepanjl vasi Orli ljubljanske okolice. Ni nas strah, ker nas ni malo. Navdušeni po teh besedah bodo šli Orli na nadaljnje delo. V imenu moščansko občine je pozdravi! navzoče g. gerent Oražem, ki je želel, da bi slovenski župani vstopili v orlovske vrste, kjer bi se nasrkali mle,-deniškega ognja. Povabil je navzoče na III. mladeniški 1 a b o r šentpe-terske fare, ki se vrši prihodnje leto v Mosta h. Po tem zborovanju se je vršila ljudska veselica, pri kateri je marljivo pelo izobraževalno društvo iz Sostrega. Posebno pozornost so vzbujale »Bogomile« iz I). M. v Polju, ki so vztrajale celi dan in se udeleževale celodnevne prireditve. Težko smo se ločili od naših Orlov, ki so točno ob 8. uri zvečer odšli domov v zavesti, da so v polni meri storili svojo dolžnost. Da je ta prireditev tako vspela, gre v prvi vrsti zahvala načelniku štepanj-skega odseka bratu Antonu Bokavu in ondotneinu dekliškemu odseku. Ljubljanska, okolica je pokazala, da so godna tla za našo orlovsko organizacijo, LISTEK. Slreosha kri. Bretonska povest. A. le Braz. (Dalje.) Parkrat. si dam besedo ponoviti — Proella! Proella! Res prav čudna beseda, ki budi v resnici latinske spomine. Ali naj se človek ne zmisli takoj na »procella«, beseda, ki pomeni v jeziku rimljanskih mornarjev močan veter, vihar, neukročeno silo vetrov? In kako bi bilo mogoče, da bi se ne pustil zapeljati od te etimologije, ki je skoraj Preveč preprosta, da bi bila resnična, in j c vendar radi te preprostosti .lasna! — — Moj tovariš me med tem krmari k cerkvi. Da si se trudi, da bi govoril o duhovščini na otoku brez strahu, vendar ni izmed tistih, ki radi zamude kako mašo, in »tretje zvonje-nje« je ravnokar izdonelo. »Gotovo ne dobiva več prostora,« Pravi nekoliko jezen. Prav pravi, morava res ostati v bližini vrat. Cerkev je polna do zadnjega kotička. Lep starec nama ponudi blagoslovljeno vodo. Kje sem že enkrat videl ta antični profil, ta pogumno zakrivljeni nos, te" tenke ustnice, te po- nosne obrvi nad globoko ležečimi očmi? Naslonjalo njegovega, stola ima njegovo ime, kak vaški kovač je jo nemara vžgal z razbeljenim železom. Berem: »P. Morvac'h, dc Peru-Izella«, in pred mojim duhom gre mimo v mračnih obrisih hiša na pustinji in za njenimi razsvetljenimi okni vidim zopet podobo pokojno pri večerji sedečega starca.--Božja služba so je pričela. Val gibanja navidezno pluje čez morje ljudi, ko se pri kropljenju vsa ramena in vse glave sklonijo poet duhovnikovo roko. Široka ramena so to in odprti, energični obrazi z voglatimi čeli. Gori na galeriji pred korom sodo. možje; spodaj od prižnice do preddvora se svetijo bele avbe priklanjajočili se žensk, nad katerimi igrajo skozi pisana okna prihajajoči solnčni žarki v vseh mavričnih barvah. Le tuintam je kaka vdovska avba kakor črna čer v tem belem, delit očem valovju. Tiho molijo ti ljudje, in od dolge rabe svetle jagode molekov drse skozi prste. Ali pa so zatopljeni v staromodne molitve-nike, ki jim vstaja iz obledelih listov nedoločen vzduh starodavne pobož-nosti. Na obeli straneh visokega oltarja se dvigajo iz lesa izrezljani kipi obeh evangelistov otoka, sv. Pola in Gildasa. Oba sta vpodobljena kakor škofa v zla- tih rnitrah, zlatih masnih plaščih, lila-stih oblekah in lila stih rokovicah. Toda ljudstvo hoče videti v njih le bro-darja, brodarja, ki sta plula čez morja, na karrtenitih ladjah in ki sla iz božjih ust slišala čaroben rek, ki pomiri valov je. Nenadoma, med presledkom med liturgičnimi spevi, zadoni bretonska cerkvena pesem, s katero prosijo ljudje vsako nedeljo svetnika dvojčka na otoku, velika quessantska dobrotnika, za njiju varstvo: O vous qui vintes d' Hibernie, Sur le chemin dos eaux traitresses. Pol ct Gildas. vous qui savez Nos voena, nos perils, nos angoisses... (Vidva, ki sta prišla iz Irskega na poti čez vode, vso polno zlobo, Pol in Gildas, ki znani so vama vsi naši klici, vse propasti, vso. tesnobe ...) Ženski glasi so bili zapeli to kitico in možje so ponovili refren. To dvo-glasno petje v zboru v domačem jeziku ima pretresljivo lepoto. Težko se valo zlogi iz raskavih ribiških grl in komaj umolknejo, tedaj je kakor brezvoterje; petje postaja tišje, se navidezno oddaljuje kakor morje ob času oseke, toda le, da polagoma iznova naraste in se potem zopet izgubi v glasovih nepopisne. žalosti, strastnega, bridkega hrepenenja. V takih trenutkih sem slišal glas, ki je navidezno plaval nad vsemi drugimi in jih vodil. Takoj sem spoznal ta glas; saj sem imel še od včeraj zvonkočisti zvok, polni, prikupljivi glas, v katerem je zvenela duša, v ušesu. Ni dvoma, ta ki poje. more biti le Marie Ange. Ne morem je dobili izmed tovarišic, a vendar jo vidim pred sabo. Vidim jo v svitu njeno s pravljicami prepletene preteklosti. Postala je zopet morska deklica, tisto lahko, čudovito bitje, ki se je rodilo v blestet čili morskih daljavah iz sanj preproi s tega človeštva. Bliža so mi po zibajo-čih so valovih. V njenih modrozelenih očeh jo odsvit tistih skrivnostnih skalnatih globočin, v katerih so pognale v ku sveta prvo kali življenja. Od zače! njenih dolgih, napol iz morskih rastlin vzrastlih las izhaja tako močan vzduh, da je ves eter napolnjen z njim. Na njenem telesu se menjajo barve, zdaj so žari rožasto v nežni jutranji luči, zdaj gori globoko, toplo v rdeči večerni zarji. Ona je samo ena in stotera obenem. Dih vetra poje na njenih ustnicah. Njen plavajoči korak, vsaka njena zaokrožena kretnja, vso je harmonično in lepo. Celo njeno telo je kakor pesem.--. treba je šamo infehživhega dela, pa smemo z veseljem zreti v bodočnost. Na taborih se bodemo zbirali in stali na straži zoper vse nasprotnike. Šent-petcrskemu okrožju pa čestitamo k tej tako vspeli prireditvi! 59. nemški katoliški shod. i Nedeljo ob 11.. dopoludne se jc vršilo prvo zborovanje katoliškega shoda v Aaehnu. Govoril je predsednik lokalnega odbora dr. Wilhe!m Wienands, ki je otvoril shod in prebral adreso papeža na lokalni odbor. Dejal je med drugim; »Mi katoličani združujemo z zvestobo do svojih načel, tudi spoštovanje do prepričanja drugih. Mi hočemo zoper brezverstvo radi in zvesto sodelovati z vsemi, ki so z nami ene narodnosti, imajo z nami skupno zgodovino, en jezik in eno nacionalno kulturo. Mi se zvesto držimo cesarja in države. Tako pa se tudi držimo zvesto Rima.« V predsedstvo so bili nato izvoljeni: dr. S c n m i d t, justični svetnik, predsednik; grof Henckel-Donnersmark; trgovec Weber, podpredsednika. Častni predsednik dr. S p a h n , častna podpredsednika Brandts in Engalen. Papežu in cesarju sta se odposlali pozdravni brzojavki. Ob 1. uri dopoldne sc je začel razvr-ščevati slavnostni sprevod. Udeležilo se ga je po oficielnem štetju 550 društev s 30.000 osebami, korakalo je v sprevodu 4 vojaških in 8 civilnih godb. Na glavnem slavnostnem zborovanju v slavnostni dvorani je govoril dijecezan-ski predsednik dr. M ii 11 e r iz Kolina v spomin rajnemu kardinalu Fischerju. Opisal je njegovo življenje in delovanje. Ko je kot nadškof 1. 1903. postal nadškof v Kolinu, je zapovedal duhovščini, da povsod osnuje delavska društva in otvoril v semenišču redni socialni kurs. Ko se je začelo gibanje proti krščanski strokovni organizaciji, češ da ni zadosti katoliška, je rajni dvakrat 1908 in 1910 potoval v Rim, da ovrže sumničenja in krivične ob-dolžitve. Upati je, da bo mogla krščanska strokovna organizacija odslej nemotena delati naprej proti naraščajočemu krščanstvu sovražnemu delavskemu gibanju socialne demokracije. Nato je pomožni škof dr. M ii 11 e r iz Kolina delavcem priporočal teženje po resničnem spoznanju, edinost in ljubezen ter podelil vsem blagoslov. Kako Sokoli šMiejo. Obče znano je, cla še nahaja naš krasni Bled letos v veliki krizi zaradi slabih finančnih razmer in tudi zaradi izvanredno slabega obiska od strani tujcev. Nemški listi naravnost bojkotirajo Bled; posebno Dunajčanov, ki so jako mirni, dobri in prijetni gosti, je vsako leto manj. Bled trpi vsled tega ponedolžnem, ker Blejci, ako so tudi narodni, dose-daj tujcev nikoli niso provocirali s kako politiko. Sokolu pa se je v tej krizi zdelo potrebno, da razmerje še poostri in napravi izlet na Bled dne 15. t. m., toraj v dobi, ko je na. Bledu največ mednarodnega občinstva, od katerega niso vsi prijatelji Sokolov. 2e sedaj se sliši, da se mnogi gosti nad tem izletom v sredi sezone čudijo, in izjavljajo, da jih prihodnje leto več ne bo, ako se na Bledu prirejajo politične slavnosti ob času sezone. »Res, kaj ne da, to je lepa pesem? Veseli me, da Vam je ugajala.« »Jako, jako mi je ugajala, Maric Ange.« Ko sva šla po maši ven, sva se dobila, in ona je obstala, da bi za hip po-kramljala z menoj, preden bi šla opravit svoje molitve na grobove. Zdi se mi še bolj bleščeča nego včeraj v svoji sveže zlikani, vezeni avbi iz tančice, od katere puhti lahak lavendeljev vonj. Srebrn križ sc blišči na temnem blagu tesnega oprsnika, iz. istega blaga sešito krilo jo obdaja v ravno padajočih gubah, v njen židani predpasnik se lovi veter. Njene oči imajo isto barvo kakor nebo, modro, globokomodro z zlatimi odsevi.. V mislih jo primerjam z drugimi otočankami, njenimi sodeželanka-mi, ki kleče krog in krog naju na ka-naenitih ploščah. Ona ima pač nekaj posebnega, kar je le njeno in kar se razodeva na njenem obrazu, njenih rokah, sploh v vsej njeni ljubki osebi... Zupan, ki je prišel k nama, povpraša po Jeanu. Ona ga jc že sinoči pričakovala s plimo okoli šestih, toda nemara se je dal pregovoriti, da prebije še nedeljo na »Ile des Saints«. ima prijatelja tam doli, enega, ki je z njim služil na »In-trčpide«. Tedaj se vrne gotovo nocoj. (Dalje.) Kaj takega bi se v nemških letoviščih gotovo ne pripojilo, kjer je mednarodno občinstvo, da bi nemški tur-narji med sezono delali hrušč. Celo liberalni gostilničarji obsojajo to netaktnost, inozemski listi se pa, kakor ču-jemo, že pripravljajo, da bodo Bled zopet razglasili kot politično nestrpno gnezdo. Mi le obžalujemo Blejce, ki se res trudijo privabiti iz vseh krajev tujce in smilijo se nam, da jim bo en dan So-kolske slavnosti morebiti prihodnje leto prinesel dosti dni praznih sob. Liberalci, ki vse podirajo, so začeli sedaj podirati tudi letovišče Bled, kot pravi dobrotniki in rešitelji slovenskega naroda. Sedaj naj se pa pripeti še, ker pri sokolskih slavnostih ni izključen kak škandal in sezona je popolnoma pokvarjena. Mi zapišemo te vrste le kot svarilo, smo pravočasno opozarjali na nevarnost in se le čudimo, da liberalci sami na Bledu niso prosili Sokolov, naj pridejo vsaj 14 dni pozneje, ko je glavna sezona končana. Gospodje, za vse posledice ste sami odgovorni. NEMCI PROTI POLJAKOM. Gališki Nemci, ki pravijo, da jih je 200.000, so naprosili gališkega namestnika dr. Bobrzynskega, naj se gleda na to, da dobe ob izpremembi gališkega deželnega reda tudi Nemci svoje zastopstvo v gališki deželni zbor. Ker so poljski voditelji odklonili, kar zahtevajo Nemci, so se obrnili na voditelje nemške narodne zveze, naj zastopa gališke Nemce. POINCARE v RUSIJI. V Krasnem Selu je bila Poincareju na čast prirejena včeraj vojaška parada. Poveljeval je car sam. Poincarč je izjavil časnikarjem, da je vedel, da se bo ob njegovem peterburškem obisku veliko govorilo. V Rusijo je predvsem zato potoval, da se predstavi sam in da osebno občuje z vodilnimi ruskimi državniki. Nasproti raznim govoricam odklanja le poročilo nekega pariškega lista, ki je poročal, da se sklene pogodba, po kateri se Rusija in Francija po kompetentnih svojih državnikih vsake tri mesce morata poučiti o vseh pogajanjih z drugimi državami. Atenski list »Neu Hemera« poroča, da se v Peterburgu sklene, da dobe otoki v Egejskem morju, še predno se sklene mir, zelo obširno samoupravo. BULGARI PROTI TURKOM. — SRB-SKO-BULGARSKA ZVEZA. Vplivni člani vseh strank tvorijo ko-čanski odbor, ki poziva vse Bulgare, naj prirejajo shode, na katerih naj zahtevajo vojsko s Turki. Srbski vladni krogi izjavljajo, da sta se glede na dogodke v Stari Srbiji in v Makedoniji posvetovali vladi v Belgradu in v Zofiji. OB LAŠKEM NAPADU NA DARDA-NELE POŠKODOVANE LAŠKE TORPEDOVKE. N e a p e 1 j, 13, avgusta. V neapeljsko ladjedelnico so pripeljali tri laške torpedovke, ki so bile ob laškem napadu na Dardanele poškodovane. Torpedovke so tako močno poškodovane, da bodo popravljali dve pol leta, tretjo pa tri mesece. TURČIJA OBLJUBILA ČRNIGORI VEČ ZEMLJE. B e 1 g r a d , 13. avgusta. Po posredovanju Avstro-Ogrske je obljubila Turčija Črnigori, da ji odstopi zemljišče med Be-rancom, Gusinjam in Visokim Dečanijem. USTANOVITEV SRBSKEGA ZRAČNEGA BRODOVJA. B e 1 g r a d , 13. avgusta. Srbski poročniki Ilič, Stankovič, Jugovič in Petrovič so napravili pilotsko izkušnjo za letanje z Bleriotovimi in Farmannovimi aero-plani. Srbska vlada je že naročila več aeroplanov in ustanovi zračno brodovje. ODSTOP MAROŠKEGA SULTANA. Francoski ministrski svet je odobril pogodbo, ki jo je sklenil Ljautej s sultanom Mulej Hafidom, po kateri sultan odstopi, predno odpotuje na Francosko. BOMBNI NAPADI IN DRUGE NOVICE V TURČIJI. Vsi turški častniki morajo priseči, da ne bodo pripadali nobeni javni ali tajni politični stranki. Častniki, ki bi ne hoteli priseči, bodo kaznovani. Napadalcev na avstrijski poštni urad v Solunu ne morejo izslediti. Ker se boje novih bombnih napadov, so v Solunu poostrili oblegovalno stanje, dasi je prebivalstvo v Solunu popolnoma mirno. Na progi Kilindir—Karasulu so našli dve bombi. Vse proge v Turčiji naj-ostrejše stražijo. V EGEJSKEM MORJU ZAPLENJENA NEMŠKA LADJA. Neka laška križarica je zaplenila v Egejskem morju neki 3000 ton obsegajoči nemški parnik, ki je nameraval v Turčijo , orožje vtihotapljati. Kitajsko posojilo. - f »Daily Telegraph« poroča iz Pekina, da najame kitajska vlada te dni 200,000.000 mark. Kdo je Kitajski preskrbel posojilo, se ne ve. povečanje laškega vojnega brodovja. Laško mornariško ministrstvo proučuje zakonski načrt glede na povečanje laškega vojnega brodovja, ki ga predlože zbornici. Vlada se sklicuje na to, da mora braniti tripoliško obrežje in da se sedanje brodovje ne sme oslabiti. Zgraditi nameravajo novo brodovje manjših vojnih ladij, ki se prideli domačemu brodovju. Libijsko obrežje bo branilo brodovje, ki se sestavi iz starejših ladij. Štajerske novice. š Zmaga. Pri občinskih volitvah v obmejni občini Krecenbah ali Recenjak pri Št. Lovrencu nad Mariborom je dne 8. t. m. v vseh treh razredih zmagala slovenska kmečka stranka. Slava obmejnim stražarjem! Tudi v Šmartnu na Paki so zmagali 10. avgusta sami naši možje. Živio! š Še enkrat: Dne 15. avgusta v Št. Ilj! Slovenska dijaška zveza ima tam popoldne v Slovenskem Domu večjo slavnost. Rodoljubi, ki ljubite našo katoliško narodno akademično mladino ter obmejne Slovence, pohitite ta dan v Št. Ilj. Iz Maribora je imenitna zveza z vlaki ob 1., ob 2'50 in 4. uri popoldan. Tudi okolica Št. Ija se naj potrudi! Za raznovrstno zabavo je v dobri meri preskrbljeno! Torej 15. avgusta v Št. Ilj! š Poslanec Brenčič je storil potrebne korake, da se škoda, ki jo je napravila toča v Halozah, hitro ceni. Tudi si je g. poslanec osebno ogledal poškodovane kraje. š Naše slavnosti. Na Veliki Šmaren se vrši pri Sv. Trojiciv Slov, gorica h velik mladeniški shod. Govorita poslanec Ivan R o š k a r in Fr. Ž e b o t iz Maribora. — V Št. 11 j u v Slov. gorica h pa bo ta dan velika slavnost štajerske Slovenske dijaške zveze. Začetek po Večernicah v Slovenskem Domu. — V Solčavi bo na lepi mladinski slavnosti govoril neumorno delaVni dr. Hohnjec. — Poslanec dr. VerstovŠek govori 15. avgusta na shodu K. Z. v Solčavi. — Večje prireditve bodo tudi 18. avgusta, in sicer: v Slivnici pri Mariboru velik mladeniški shod za mariborsko okolico, Dravsko polje in Pohorje. Popoldne telovadba Orlov mariborskega okrožja. — V Ljutomeru obeta biti slavnost štiri-desetletnice Posojilnice in dvajsetletnice muropoljskega gasilstva 18. avgusta čez Vse veličastna. Slavnosti se udeležita tudi drž. in dež. poslanec Ivan R o š k a r ter nadrevizor P u š e n j a k , kakor več drugih odličnih naših mož. — Pri Sv. Križu tik Slatine bo 18. avgusta velika Slomškova slavnost in javen nastop Orlov ter velik dekanijski mladeniški shod, — Lepa slovesnost bo tudi v Šmarjeti pri Rimskih toplicah. — Poslanec dr VerstovŠek ima 18. t. m. shoda v Ljubnem po drugem cerkvenem opravilu, v trgu Rečica pa ob 3. uri popoldne. — V V r b j u pri Žalcu zboruje Kmečka Zveza 18. avgusta po večernicah pri Nidorferju, p. d. Gorjupu. Govorijo poslanci: dr. Korošec, dr. Benkovič in Terglav. Po shodu ima Izobraž. društvo občni zbor. — Dež. glavarja namestnik dr. J a n k o v i č zboruje 18. avgusta po ranem opravilu pri Sv. Štefanu pri Žusmu. Govori tudi dež. poslanec Vrečko. Dne 15. avgusta pa govori dr. J a n k o v i č ob 3. uri popoldne v Križah pri Podsredi. — Kakor vidite, Štajerci ne spimo! š Smrtna kosa. Dne 12. avgusta po polnoči je umrla v Kozjanskem trgu 46 let stara gospa Apolonija Guček roj. Pleše, soproga gostilničarja in tržana Franceta Guček. Zapušča devetero otrok, ki so večinoma maloletni. Edini odrasli sin je g. Franc Guček, ključavničarski mojster v Trbovljah. Pogreb se vrši v sredo, 14. avgusta ob 11. uri dopoldne. š Detomorilka. Orožnik je odvedel v zapor detomorilko deklo pri Jakobu Ga-spariču, posestniku v Sejanci pri Sv. Tomažu blizu Velike Nedelje. š Obesil se je v Straži blizu Dramelj v celjskem okraju Krepenov hlapec Bern-hard Korenjak iz Vojnika. Visel je baje čez teden dni v gozdu. Bil je alkoholik. š Uboj. Žganjepivca, posestnika Martina Kociperja v Vičancih blizu Sv. Tomaža, je ponoči dne 5. t. m. nekdo s kladivom tako močno udaril po glavi, da je nato umrl. Našli so ga blizu domače hiše ležečega v krvi. Pozno v noč so pri njem mlatili na stroj oves, a mož je namesto, da bi šel spat, šel pit — žganje k bližnji gostilni. Kdo ga je napadel, še orožniki do danes niso zvedeli. Primorske vesii. p Shod v Narodnem domu. Včeraj se je vršil v Trstu shod političnega društva »Edinost«. Govorili so dr. Ry-baf in drugi. Nekateri govorniki so rabili znane voleradikalnc frate, katere je uvedla v tržaško slovensko politično življenje narodno-delavska organizacija, ki pa Slovencem najbrže ne bodo prav nič koristile. Najbolj nespametno pa je, če se žuga, da se nc bo več »davka v krvi plačevalo«. To je vendar skrajno smešno, brez efekta in kvarno. Sklenila se je resolucija, ki v glavnem pravi: »Tržaški Slovenci, zbrani na javnem shodu v »Narodnem domu«, dne 11. avgusta 1912, izražajo svoje ogorčenje nad skrajno krivičnim postopanjem avstrijske vladei ki na Primorskem naravnost luksurijozno skrbi za nemško in laško ljudsko, srednje in strokovno šolstvo in namerava Lahom dati celo visoko šolo, a zanemarja na žaljiv način celo ljudsko šolstvo tržaških Slovencev, zlasti protestirajo proti zavlačevanju podržavljevalne akcije glede slovenske zasebne šole družbe sv. Cirila in Metoda; obnavljajo z vso eneržijo svoje že znane postulate glede slovenskega šolstva v mestu in okolici, a posebno povdarjajo nasproti zadnjim vestem o pripravah za laško jurid. fakulteto svoje večkrat precizirano stališče, da se sicer ne protivijo opravičenim kulturnim zahtevani nobenega naroda, da pa se norajo protiviti uresničenju laške vseučiliščne zahteve, doklsr ne dobijo tržaški in okoličanski Slovenci vseh potrebnih ljudskih, strokovnih in srednjih šol, in da na vsak način zahtevamo, da se v hipu, ko se otvori v Trstu italijanska juridična fakulteta, ustanovi istočasno v istem mestu tudi slovenska, ter poživljajo naposled c. kr. vlado in slovenske in slovanske dr-žavnozborske poslance, naj že enkrat ugodijo tem povsem upravičenim in za razvoj in kulturo tržaških Slovencev neobhodno potrebnim zahtevam«. p V mariborsko kaznilnico so odvedli Rudolfa Fabjau, pristojnega v Bate, ki je bil 21. m. m. obsojen v Gorici na 18 mesecev težke ječe zaradi raznih tatvin. Fabjan je bil znan kot komandant večje tatinske družbe mladeničev v Go-< rici, starih komaj 14 do 16 let. p Deček Josip Ferletič iz Dola pri Opatjeselu, katerega je, kakor smo v zadnji številki poročali, pičil gad, je v ponedeljek vsled pika umrl. p»Le naprej, oj le naprej, dokler bo še vetra kej«. »Soča« pridno laže in zabavlja zoper Orle, Marijina dekleta itd., psuje in zmerja in se sploh dela strašno bojevito. V goriški liberalni stranki, kolikor jo je sploh še kaj, pa poka in se podira, na vseh koncih in krajih. Polom »Trgovsko - obrtne« pomeni katastrofo cele goriške liberalne barake. Če »Soča« spričo tega maha v starem tonu dalje po klerikalnem zmaju, je to zelo smešno. Rajši bi se pečala s tem, kako rešiti par ostankov iz splošnega liberalnega bankerota na Goriškem! p V Štanjelu na Krasu ustanovili so dne 4. avgusta »Katoliško slovensko izobraževalno društvo«. Na javnem shodu, ki ga je otvoril g. kurat brani-ški, Šmid, govoril je tudi P. Bonaven-tura in g. Šmid sam. Važna točka! Dal Bog svoj blagoslov! Po obsodbi. Zagreb, 12. avgusta. Kasno ponoči se je izvedelo, da je zagrebška policija izvršila nove aretacije. Aretirala je namreč vse one, ki so bili v Jukičevem procesu oproščeni, to je Bada-liča, Dolenca, Galogaža in Narančiča. Razun teh je aretirala srednješolce, ki se nahajajo pod policijskim nadzorstvom, Radiča in Šimiča, ki sta bila v procesu kot priči zaslišana. Eni pravijo, da jih bo policija izgnala, drugi mislijo, da jih bodo postavili pod obtožbo, ker so ob proglašenju razsodbe demonstrirali. Vsi aretiranci so nameščeni v posebnih celicah. One gospodične, ki jih je policija aretirala, ker so nosile v rokah cvetje, so bile ponoči začasno izpuščene na svobodo, potem ko so jih obsodili na 8 do 10 dni zapora. Reklo se jim je pa, da bodo proti njim še dalje postopali. V zaporu niso dobile nič jesti. Zadnja poročila pravijo, da je policija v Jukičevem procesu oproščene dijake za pet let iz Zagreba izgnala. Kar se Jukiča tiče, je bil spoznan kri* vim poizkušenega zavratnega umora (atentat na Čuvaja), izvršenega zavratnega umora (smrt banskega svetnika pl. Hervoiča), izvršenega navadnega umora (smrt redarja Petra Borščaka), težke telesne poškodbe (na enem redarju), lahke telesne poškodbe (na drugem redarju) in javnega nasilja. Senat je izjavil, da sta bila poizkušeni in izvršeni umor res zavratna, ker so bili ban, svetnik in ostali v avtomobilu nagloma in iz zasede napadeni, da se niso mogli niti najmanj braniti. Smrt Borščakovo je kvalificirati kot umor, ne kot uboj, ker je bil vedoma, oziroma namenoma in ne v silobranu ustreljen. Sodni dvor je nadalje izjavil, da se tako na podlagi mnenja izvedencev kaKor tudi iz lastnega opazovanja ni mogel uve-riti, da bi bil Jukič duševno bolan, oziro- ma da nc nosi za svoje dejanje odgovornosti. Dnevne novice. -(- Politični shodi. V Leskovcu, dne 12. avgusta. Včeraj je imel tu shod poslanec Hladnik. Poročal je o državnem in deželnem zboru, zlasti o tem, kaj je S. L. S. storila za kmeta. Enoglasno se je sklenil protest proti vinskemu davku. Poslancu Hladniku, S. L. S. in njenemu načelniku dr. Šusteršiču so zborovalci priredili navdušene ovacije. — Popoldne je bil shod pri Sv. Križu. -f Premišljeno in mirno. Nekateri katoličani imajo navado, kadar nastopi kaka kriza ali se pojavi kak spor, da začnejo tožiti, drug drugega sumničiti, češ, da ni zadosti katoliški, in nasprotnike opozarjati, da v lastni hiši ni nekaj v redu. Najlepši zgled, kako se je treba ob takih prilikah obnašati, dajejo nemški katoličani. Zadnja leta so prestali hude preizkušnje in boje: zaradi krščanskih strokovnih organizacij, zaradi značaja centra, radi Boro-mejeve enciklike itd. In vendar so vse to srečno prebili in pri zadnjih volitvah pokazali, da se ne dajo razklati. [Veliko zaslug ima pri tem nemški epi-skopat. Glede tega je dejal na katoliškem shodu, ki se pravkar vrši v Aach-nu, škof K e p p 1 e r, govoreč o pape-štvu kot varuhu avtoritete, sledeče: »Ali ne more kdaj nastopiti slučaj, da kakšna splošna odredba Sv. Stoliee neugodno vpliva, da je neizvršljiva in bi povzročila več škode kakor koristi? Ali je mogoče, da se posebne nemške razmere v Rimu v tem ali onem slučaju popolnoma ne vpoštevajo? Gotovo, to je mogeče. Toda kaj je v takem slučaju storiti? Slepo se pokoriti? Ne, to ni vselej potrebno. Še manj pa kričati, stvar po časopisju vlačiti ali pa morebiti celo hoditi svoja jajca leč v nasprotne liste! Tega ne stori katolik, ki kaj da na, svojo čast. Treba je ohraniti mirno kri in trezno sodbo; predvsem pa se ne srne pozabili, da je v takem slučaju predvsem pravica in dolžnost škofov položaj razjasniti, težkoče odstraniti, škodo odvrniti. Nemški epis-kopat je v tem oziru svojo dolžnost storil in more hvaležno pričati, da je Sveti Oče njegove želje in pomisleke vselej vpošteval in se nanje z največjo dobrohotnostjo oziral.« Besede, ki so vredne, da se jih podčrta in zabeleži. H- Dieselmotor v liberalnih možganih. Program liberalne stranke za gospodarsko povzdigo Bleda je, kakor znano — en Dieselmotor! A liberalna zagrizenost nekaterih blejskih gostilničarjev gre tako daleč, da zapostavljajo najvitalnejše gospodarske interese Bleda za svoje trmoglavo strankar-stvo. Zato so vabili iz Ljubljane — dr. Ravnih a rja (!!), da je peljal nekatere zastopnike polomljenega blejskega liberalizma k ministru Trnki. Ali bo šli prosit za Dieselmotor? V svoji priprostosti so vabili k temu prizoru le poslanca S. L. S. P o g a č n i k a in P i b r a , ki sta seveda odklonila čast družiti se v zadevah svojega volilnega okraja z liberalnim ljubljanskim poslancem, kinimazBledomsploh nič opraviti. — Na Bledu se brez-taktnost nekaterih liberalnih gostilničarjev seveda najostreje obsoja in so ti politični nazadnjaki izgubili še zadnjo zaslombo. Blejec, ki se danes še druži z liberalnimi dieselmotorijanci, izdaje življenjske interese Bleda. Liberalni Blejci se družijo še danes s stranko, ki se je pritoževala, da je deželni zbor prehitro (!!) rešil blejski vodovod! Tako se dela za gospodarski napredek Bleda od ljudi, kojim preti popoln pogin, če ne bi Slovenska Ljudska Stranka z moško odločnostjo reševala Bleda z elektriko in vodovodom. Take kozolce preobračajo nekateri blejski liberalci iz gole strankarske zagrizenosti, ne zmeneč sc za posledice. Kaj bi rekli ti ljudje, čc bi bila posledica njihove modrosti ta, da bi se Slovenska Ljudska Stranka odločila po liberalnem programu za dieselmotor in pa za odložitev blejskega vodovoda? — Ali, prav za prav, blejski liberalci dieselmotorja, ne potrebujejo več, ker ga že imajo i. s. v svojih možganih, katere suče z vratolomno hitrostjo! -f Iz tabora liberalnih učiteljev. Preteklo soboto in nedeljo so zborovali v Celju liberalni učitelji, ki so organizirani v Zvezi avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. V Zvezi je 35 društev s sledečim številom članov: 66 častnih, 1436 pravih in 20 podpornih. Pravih članov je torej samo 1436, kar v primeri z 241ctnim obstojem društva ni posebno veliko. Saj ima Slomškova zveza, ki jo dokaj mlajša, že 400 članov. Zvezarji imajo na Kranjskem 469, na Štajerskem 603 in na Primorskem 364 wavih članov. Na Kranjskem sc je zni- žalo število Zvezarjev za 53, narastlo je pa na štajerskem za 53 in na Primorskem za 20. Najmočnejše učiteljsko društvo v Zvezi je ono za Trst in okolico, ki ima 117 članov. Naj si te številke merodajni faktorji na Primorskem in Šta-skem k srcu vzamejo in store primerne korake za. krščansko organizacijo uči-teljstva. Na Kranjskem slava Zvezarjev ugaša, na Štajerskem in Primorskem se pa tega nikjer ne čuti, dasiravno jc tudi tu politični vpliv krščanskih slovenskih strank precej velik. Naj sc začne vsaj pri mladini, v par letih sc bo to kmalu poznalo. Iz zborovanja posnamemo še te-le zanimivosti: Za častnega člana jc bil izvoljen Franc Finž-gar, profesor na goriškem učiteljišču, iin sicer zaradi »posebnih zaslug za ljudsko šolstvo« na Goriškem. V resnici so ga pa zato izvolili za častnega člana, ker je bil eden izmed glavnih liberalnih petelinov na Goriškem in mu hočejo dati malo »žavbe« za brco, ki mu jo jc dalo goriško ljudstvo. Govorilo se je tudi o »Učiteljskem tovarišu«. Franc Jamšek, učitelj v Ra jhenburgu je stavil čisto pameten predlog, naj bi list v bodoče prinašal le članke in notice o vprašanjih, ki se tičejo samo šolskih in stanov-s k o - p o 1 i t i č n i h z a. d e v, nekako po vzorcu nemške » P a d a g o g i s c h e Z e i t s c. h r i f t«. List bi na ta način izhajal lahko 1 4 d n e v n o, bi postal cenejši in bi se število naročnikov n a t a. n a č i n z d a t n o z v i š a 1 o. To pa očetu Luki Jelencu. belokranjskemu Šetini in pa. Bertelnu iz Idrije ni šlo v glavo, da bi ne smeli v »Učiteljskem tovarišu« svojih pšic spuščati na klerikalnega zmaja in tako bo ostalo vse pri starem. Gospodje učitelji so začeli tudi nekaj vohati tam po »Učiteljski tiskarni« in so zato sprejeli sledeči redlog: »Z v e z a« k o t t. a k a n i m a n i č e s a r opraviti z učiteljskimi gospodarskimi p o d j e t j i v Ljubljani in da. si tudi ne bo vzdrževala plačanega stalnega tajništva. Sklenili so tudi protest, »da se okrajni šolski nadzorniki ne smejo stalno nastaviti, ker se smatra to za svobodni razvoj ljudskega šolstva škodljivo.« Kako so prišli do tega sklepa, to pa sam Bog vedi. Najbrže bo tudi tukaj zadi klerikalizem! Če bi okrajni šolski nadzorniki tak sklep napravili, bi bilo to umljivo, ampak učitelji! Število navzočih delegatov je bilo 103; glavnega zborovanja se je pa udeležilo po poročilu liberalnih listov 300. Prihodnja 25 jubilejna skupščina se bo vršila dne 14. in 15. avgusta., tik pred sokolskim zletom v Ljubljani. -i- Cerkveno odlikovanje. Duhovnim svetnikom ljubljanske škofije je imenovan č. g. Jakob Aljaž, župnik na Dovjem. -f Evharistični kongres. Vsi duhovniki, ki se udeležijo kongresa, imajo od 1. do 20. septembra spovedno pravico v dunajski nadškofiji. Treba je le, da vzame vsak svojo jurisdikcijo iz domače škofije s seboj in jo tam pokaže dotičnemu cerkvenemu predstojniku. — Popolni odpustek lahko prejme vsak udeleženec enkrat, ako prejme katerikoli dan tam svete zakramente, obišče kako cerkev in pobožno moli za edinost katoliških vladarjev, za izpreobrnenje nevernikov in grešnikov, za povišanje matere sv. katoliške Cerkve. — Nepopolni odpustek 7 let in 7 kvadra-gen lahko prejme vsak dan, če moli v katerikoli cerkvi ali javni kapeli pred Sv. Rešnjim Telesom. — Obojni odpustki se lahko obrnejo v prid dušam v vicah, — 14. septembra bo v cerkvi sv. Štefana po veliki maši papežev blagoslov, ki je združen s popolnim odpustkom pod navadnimi pogoji. Posebna milost dunajskega kongresa pa je ta, da prejmejo vsi verniki po celem svetu na dan procesije, t. j. 15. septembra popolni odpustek, ako prejmo doma sv. zakramente in se v duhu. združijo 7. udeleženci na Dunaju. — Z ozirom na te milosti imajo vsi duhovniki, ki bodo spo-vedovali od 1. do 20. septembra v dunajski nadškofiji, pravico odvezati tudi od škofovih pridržkov. — Iz Poljan nad Škoijo Loko. Dne 9. avgusta jc obhajal g. duhovni svetnik Jernej Ramoveš 70 letnico svojega rojstva. Na predvečer jc priredil občinski odbor v zvezi z gasilnim društvom lepo serenado, pri kateri sta bila zvonik in cerkev krasno okrašena 7. balončki; cerkveni zbor pa je zapel par mičnih pesmi. Drugo jutro je bral g. svetnik slovesno sv. mašo, pri kateri sta mu asistirala njegov brat duhovni svetnik Andrej Ramoveš iz Dobrepolj in njegov nečak g. Jakob Ramoveš, župnik iz Velikih Lašč na Dolenjskem; g. dekan Mat. Mrak iz Stare Loke je pa v lepem cerkvenem govoru slikal življenje in delovanje gosp. svetnika Jernej Ramovša. Pri krasno uspelem petju med sv. mašo je delovala tudi gdčna Josipina Tavčarjeva iz Visokega, za kar ji bodi tu izrečena iskrena zahvala. Na mnoga leta! — Nadsvetnik Vajkard Gandini je z rodbino zapustil Novo mesto ter sc pre- selil v Gradec. Ljudomila rodbina ostane v najboljšem spominu. , — Novo gimnazijsko poslopje v Novem mestu jc na zunaj že čisto gotovo. Kakor sc govori, pa ne bo notranja oprava gotova do začetka šole, ker so sc dela, kakor zidanje sploh zakasnela. Torej bo treba s šolo pričeti v starem, napol podrtem poslopju vsled omenjenih netočnosti. Dovolj žalostno za uboge dijake! Treba bi pač bilo, da bi se merodajni faktorji vendar enkrat inalo pobrigali, kako se je zidalo in kaj se še sedaj dela! O kakem tenisu in drugih športnih pripravah ni duha! Novo poslopje jc zidano po srednjeveškem načinu in sc razlikuje od starega samo v tem, da jc novo. Okna so tako velika kot v prejšnjem, vhod jc skoro še manjši, prostor za igrišče leži poševno. Ali se ne bi žrtvovalo še par tisoč kron in bi imeli poslopje, ki odgovarja modernim zahtevam. — Žrtve »Jadrana« v Zagrebu. Član ravnateljstva propadle zadruge »Jadran«, R. S., se je iz strahu pred bližajočo se glavno razpravo zastrupil; našli so nezavestnega na cesti, a hitra pomoč ga jc rešila. — Odlikovanje. Višji državni pravdnik v Gradcu, dvorni svetnik Alfred Amschl, je odlikovan z vitežkim križcem Leopoldovega reda. — Imenovanja pri Jnžni železnici. Sprejeti so v službo uradniški aspiran-ti: Martin Križan, Fran P a g o n in Karel Šubic. Premeščeni so: asistent Jožef G e r g i č z Opčine v Št. Peter na Krasu; adjunkt. Ernest J e r a s iz Trbovelj kot postajenačelnik v Hoče, zač. asistent Ivan Z o r k o iz Sevnice v Trbovlje, uradniški aspirant Rudolf Mejak iz Zaloga v Sevnico in uradniški aspirant Fran Že kar iz Borovnice v Kranichsfeld-Frauheim. — Za poštne asistente so imenovani poštni vežbeniki: Fran Pcttek, Ridiger Vi-dali, Rajmund Modic, Atilij Petracco, Ernst Jagritsch, Ivan Schiozzi, Ferdinand Vešnik, Ivan Prinčič, Josip Povšič in Anton Perko za. Trst; Blaž Ukusič za Pulj; Hugon Suttora za Mali Lušinj; Egidij Eppich, Adolf Kaffou in Ivan Zupanec za Ljubljano in Albin Weber za Št. Peter na Kranjskem. — Poseben vlak iz Reke v Postojno. O priliki poletne jamske veselice dne 15. t. m. vozi med drugimi tudi poseben vlak iz Reke — Matuljc v Postojno in nazaj. Iz Reke odhaja ob 1. uri 30 min. pop., iz Ma-tulja ob 2. uri 18 min. pop. ter prihaja v Postojno ob 4. uri 4 min. Iz Postojne odhaja ob 8. uri 50 min. zvečer ter je ob 10. uri 14 min. v Matuljah in ob 10. uri 32 min. v Reki. Vozna cena je polovico znižana. Vlak vozi pri vsakem vremenu. — Umrl je na Viču pri Ljubljani v soboto po daljši bolezni nadučitelj Anton Stres. Pokojnik jc bil rojen v Bovcu leta 1871., svoje študije jc dokončal v Kopru in jc potem služboval v tolminskem okraju. Zadnja leta je bil nadučitelj v Cerknem. Bil jc vesten učitelj, ki jc strogo natančno izpolnoval svoje dolžnosti. Svoj prosti čas jc posvetil našim goram, ki jih jc gorko ljubil. Ni ga višjega vrha v slovenski domovini, da bi pokojnik ne stal na njem. — Priporočamo blagega pokojnika v prijazen spomin in v molitev. Naj v miru počiva! — Vič-Glince. Posebni vlak, ki nas bo popeljal 25. avgusta v romantični Bohinj, nam jc c. kr. železniško ravnateljstvo že dovolilo in nam poslalo sledeči vozni red. Z državnega kolodvora v Šiški odhajal bo vlak ob 3. uri 50 minut zjutraj ter bo dospel v Bohinjsko Bistrico ob 6. uri 6 min. Odhajal bo zvečer od tam ob 8. uri 14 min. in sc vrnil na državni kolodvor v Šiško ob 10. uri 36 minut zvečer. Torej nam bo na razpolago 14 ur, katere bomo uporabili v t.o, da bomo obiskali vse znamenitosti Bohinja in Bohinjskega jezera ter se naužili zdravega gorskega zraka in sc v veseli družbi navzeli novega duha za naše delovanje. Za razvedrilo bo skrbel društveni pevski zbor in društvena godba, ki bo polnoštevilna spremljala izletnike. Do zdaj jc oglašenih okrog 270 izletnikov. Kdor se nam želi pridružiti, se šc lahko in naj se blagovoli zglasiti v tukajšnjem žup-nišču ali pri g. Fran Gorjupu, predsedniku društva in delovodji c. kr. tobačne tovarne. Vožnja tja in nazaj stane 4 krone, — Prijatelji lepe Gorenjske, skupaj, čim več nas bo, tem zanimivejši bode izlet. Podrobnosti o izletu bomo še priobčili. — Dezerter Franc Škerlj je že pod ključem. Več dni mu tudi pomnoženo orožništvo ni moglo do živega, dasi sc je klatil v nepo-srednji bližini in je imel, kakor jc zdaj sam povedal, svoje zavetje na Martinovem kozolcu tik državne ceste. Izdale so ga cigarete. Vjel sc jc pa na kozolcu blizu rojstne hiše. Gospodinja Armič je čutila blizu kozolca duh po tobaku. Gre na kozolec, premeče nekaj otepov in zagleda tu po-čivajočega Franceljna. Prosi jo, da naj bi ga pustila tu do večera. A ona gre naznanit njegovemu očetu. Ko oče pride, se Francelj udi svoji usodi. Oče naroči voz in v zaprti kočiji sta sc še v soboto odpeljala oba v Ljubljano, kjer je oče begunca sina izročil v Šentpetersko vojašnico. Francelj je marsikaj »zanitftivega« izpovedal iz zadnjih dni svojega življenja. Priznal je tudi, da jc on povzročil tatvino pri očetu, Novakovih in g. Končanu. Vsa občina se je oddahnila, ko smo zvedeli, da je v rokah pravice ta mladi klativitez, kajti nihče ni bil varen, da ga ponoči kdaj ne obišče. — Vspenjača na Učko. Dunajsko že* lezniško ministrstvo jc podelilo zagrebškemu inženirju Dušanu Biraču predkon-cesijo za gradnjo vspenjače iz Ike na vrh' Učke in iz Opatije v Veprinac. — Umor v Sarajevu. Minulo sredo ponoči je v Sarajevu 18letni sluga Pavel Berticioli iz zasede zabodel svojega gospodarja 36letnega Šalit Mukliča, ki je ob napadu klical na pomoč. Berticioli je pobegnil in ko so ga prijeli, je izjavil, da je gospodarja umoril iz maščevanja, ker ga je večkrat, ozmerjal. Temu pa ni verjeti, marveč je morilec najbrže nameraval Mukliča oropati, ker jc vedel, da brani pri sebi večjo vsoto denarja. Muklič je namreč nedavno prodal svojo kavarno. Berticioli je doma iz Dalmacije iz jako ugledne družine; izpočetka je hotel postati frančiškanski brat ter je bil v sarajevskem frančiškanskem samostanu. Tu se je izprva jako pohvalno zadržal, kasneje pa se je čisto izpremenil in končno pobegnil. Sedaj je postal morilec. — Za dekana prebendarskega zbora v Zagrebu je bil 9. t. m. za leto 1913. izvoljen vlč. g. Mirko Kapic. — Pomen teleiona. Kako važno pro» metno sredstvo je telefon, priča najbolj naraščanje telefonskega omrežja. Od 1. aprila t. 1. pa do 1. julija istega leta se jc razširilo telefonsko omrežje v naši državi za 386.299 kilometrov. Tako so dobili zadnji čas telefonsko zvezo v Portorosi pri Piranu, nadalje v Borovljah in Podgori na Koroškem ter pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. V tem istem času je narastlo število javnih govorilnic za 48 ter javnih telefonskih avtomatov za 18. Upajmo, da ga dobimo tudi na Kranjskem vsaj po važnejših letoviščih ter prometnejših mestih in trgih! — Sodnijsko imenovanje. Imenovan je oficijal pri okrožnem sodišču v Celju g. Anton Spende za nadoficijala pri okrožnem sodišču v Litiji. — Pri žrebanju turških srečk 1. avgusta t. 1. je zadela 400.000 frankov številka 389.758, 30.000 frankov št. 209.692, po 10.000 frankov štev. 1,042.444 in štev. 1,382.100, po 2500 frankov štev. 682.447, 1,310.452, 1,632.093, 1,652.851, 1,946.292, 1,956.637, po 2000 frankov Številke 34.328, 724.602, 733.365, 1,057.234, 1,075.206, 1,090.475, 1.735.208, 1,811.346, 1,877.718, 1,887.241, 1,921.279, 1,956.636, po 1000 frankov Številke 34.326, 34.329, 386.161, 426.787, 497.462, 687.587, 709.667, 737.737, 773.568, 872.168, 872.169, 906.750, 922.924, 964.834, 982.965, 1,168.976, 1,354.909, 1,432 793, 1,432.794, 1.514.908, 1,631.446, 1,790.506, 1,877.720, 1,920.043, 1,947.218, 1,953.112, 1,965.108, 1,439.423. — Bolgarski kmetje na potovanju> Koncem minulega tedna sc je v Zagrebu ustavila družba bolgarskih vinogradnikov, 23 po številu, ki v gospodarsko-naučne svrhe potujejo v Italijo in Francijo. V zagrebški okolici so si Bolgari ogledali razna vzorna gospodarstva. — Samoumor bivšega poslanca Šan« dorja Popoviča. Minulo soboto popoldne si je v Osjeku bivši srbski poslanec v hrvaškem saboru in peštanski zbornici, Šandor Popovič, v samomorilnem namenu porinil nož v srce in bil v hipu mrtev. Ta vest je vso srbsko in hrvaško javnost silno presenetila; niti najbližji znanci ne vedo, kaj naj bi bilo gnalo Popo-viča v smrt. Znano je le toliko, da je Popovič žc dalj časa bolehal na živcih in da je bil nedavno v Pešti, da bi se tam dal preiskati po veščakih; ko se je vrnil iz Pešte, je bil še bolj pobit in molčeč, ter se zato domneva, da so se mnenja peštanskih zdravnikov tako neugodno glasila, da je Popovič obupal. — Pokojni Šandor Popovič je bil star 50 let; bil je izvrsten gospodar, najboljši zgled osješkim okoličanom, ter zelo imovit. Bil je duša osješkega gospodarskega društva in je tudi med ljudstvom silno mnogo storil za narodno in gospodarsko organizacijo. V občinski za-stop mesta Osjek je bil mnogo vrsto let zaporedoma izvoljen. V političnem oziru je pripadal srbski samostalni stranki in je bil od leta 1908. zastopnik okraja Dalj. Popovič zapušča vdovo in šest otrok. — Imenovanje za častnega meščana« Županski svet starega, historičnega kraljevskega mesta Trevi je imenoval g. V. R. Smichovskega, tovarnarja v Pragi, v svoji seji za častnega meščana za zasluge na polju obrti in vzajemnega prometa, kakor tudi za njegovo delavnost na dobrodelnem polju. — Z zidarskega odra je padla v Zagrebu 16letna delavka Jandrič in se težko poškodovala. — V Sarajevu ustavljen list groia Orsicha-Slavetiča. Prejšnji urednik »Sara-jevoer Tagblatta«, grof Orsich-Slavetič izdaja v Sarajevu s 4. t. m. štirivinarski hrvaški list. 2e orvo številko so oblasti rodno-socialnc stranke, da se je ustanovila v Ljubljani narodno-socialna stranka. lj Deško zavetišče iz Meidlinga (Dunaj XII.) jo prišlo včeraj ob 11. uri dopoldne iz Beljaka v Ljubljano. Na kolodvoru je velika množica pričakovala gojence. Sprejel jih je v imenu ljubljanske podružnice avstrijskega mornariškega društva podružnični blagajnik, g. poštni oficijal L e v a r t, ki jc sploh vodil vse težavne priprave za ta izlet zavetiščnih gojencev. Po sprejemu so Šli gojenci v vojaškem redu z lastno godbo po mestu in med drugim napravili pod-oknico tudi županu pred magistratom. Igrali so »Mlade vojake«, kar je občinstvo sprejelo s simpatičnim odobravanjem. Zavetiščni izlet vodi ravnatelj, g. nadporočnik K. Bitterlich in podravna-telj, g. H. Erblich. Prenočujejo ti mladi gojenci v domobranski vojašnici. V Ljubljani prirede celo vrsto produkcij, deloma za svoj potovalni fond, deloma pa na korist fondu za prireditev dijaških izletov ljubljanske podružnice avstrijskega mornariškega društva. Vsled koristnega namena je dober obisk prireditev zelo želeti. — Včeraj zvečer se je v «Unionovi« dvorani vršil prvi koncert godbe deškega zavetišča v Meid-lingu pod vodstvom kapelnika g. K. Arnbergerja. Žal je moral nastopiti orkester s pihali, ker so se drugi instrumenti zakasnili na železnici. Dobro obiskani koncert je posetil med drugimi g. divizijski komandant, podmaršal K u s m a n e k , državni in deželni poslanec Jarc, več čč. gg. kanonikov in več odbornikov ljubljanske podružnice avstrijskega mornariškega društva. Gojenci so svoj težki koncertni program izvajali relativno dobro. — Danes zvečer ob pol 8. uri sc vrši v dež. gledališču ob zelo nizkih cenah dramatska produkcija zavetiščnih gojencev, na kar občinstvo še enkrat opozarjamo. lj Musica saera v cerkvi nemškega vitežkega reda v Križankih v četrtek, dne 15. t, m., na praznik Marijinega vnebovzetja: Ob 10. uri pridiga, nato slovesna sv. maša. Izvajalo se bode sledeče: Četrta maša v T-molu s spremljevanjem orkestra, zl. M. Brosig, graduale propter veritatem in ofertorij assumpta est Maria, zl. K. Kri-stinus, Tantum ergo, zl. Ant. Foerster, (Vse vloge s spremljevanjem orkestra.) lj Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem bo imel poslovne ure od danes naprej do preklica od 8. dopoldne do 2, popoldne, Radi odsotnosti ravnatelja naj se računa pri tehnično-strokovnih vlogah na štiritedensko zamudo rešitve. V nujnih zadevah naj se obrača na predsednika zavoda, g. I. Kregarja v Ljubljani. lj V Ameriko se je hotel včeraj odpeljati leta 1893. v Veliki vasi pri Krškem rojeni Martin Mlakar ter se s tem odtegniti vojaški dolžnosti, a mu je nakano preprečil na južnem kolodvoru službujoči stražnik. lj Otroka našli v cerkvi. Sinoči so našli v šentpeterski cerkvi v škatlji 6 mesecev starega mrtvega otroka. Policija je dognala, da se ni pripetil zločin, marveč da je ženska prinesla mrtvega otroka le blagoslovit in ker je bilo pre-pozno, ga je popustila v svoji lalikomiš-Ijenosti kar tam. lj Ponesrečeni nabornik. Kakor se nam poroča, ni ponesrečeni nabornik Ignacij Šare sam skočil skozi okno, ampak je po nesreči skozi padel. lj Nevaren dezerter. Dne 2. aprila je od svojega polka pobegnil leta 1890. v Bojancih pri Adlešičah rojeni Rade Vrhinc, kateri se sedaj potepa po Kranjskem in Hrvaškem in je,sumljiv raznih vlomov, nevarnega pretenja in pošku-šenega umora. Varnostne oblasti ga marljivo zasledujejo. lj Bitka na vodi. Včeraj sta se v čolnu ob Trnovskem pristanu sprla dva čolnarja iz Podpeči in se slednjič dejansko spoprijela. Ko je hotel eden oplaziti svojega nasprotnika z veslom, mu j c spodrsnilo in je telebnil v vodo. Napadeni mu je iz vode takoj pomagal, nakar se je zopet začel tepež. Ker je bila pa bitka le vedno hujša, je stražnik močnejšega odvedel na trnovsko stražnico in ga toliko časa pridržal, da je prvi odveslal ves moker proti domu; pridržani se je pa pozneje tudi ves premočen odpeljal z vlakom. Telefonska in brzojavna poročilo. LUKACS BO GOVORIL. — VELIKAN-SKO SPREMSTVO. Budimpešta, 13. avgustva. Ministrski predsednik Lukacs se je v spremstvu 100 poslancev podal v svoj volilni okraj, kjer bo v četrtek podal račun o svojem političnem delu. ki da dela katoliško propagando in podpira nezadovoljne poljske elemente. Vatikan je memorandum energično odbil. DOGODKI V TURČIJI. Carigrad, 13. avgusta. Sklep ministrskega sveta glede albanskih zahtev se še ni predložil v sankcijo, ker se čaka odgovor Albancev. — Poročnika Salima so zaprli, ker je skušal zapeljati eno stotnijo železniškega polka k uporu. — Majorja redifov Gora je neki neznanec na potu v Prizrem ustrelil. ODLIKOVANI JUNAK. Rim, 13. avgusta. Kralj je imenoval kapitana Henrika Millo, ki je v noči od 18. do 19. julija t. 1. vdrl s torpedov-kami v Dardanele, za kontreadmirala. NOVI MAROŠKI SULTAN. Pariz, 13. avgusta. Odpoved Mulcy Ilafida je gotovo stvar. Francoska vlada je določila za njegovega naslednika njegovega brata Muley Jusuffa. ODMEVI ŠKANDALOV V PULJU. Rovinj, 13. avgusta. Tu je bil včeraj obsojen bivši skladiščnik občinske plinarne Rudolf Schallmeyer na tri mesece težke ječe, poostrene s postom in izolacijo. Njegova afera je v zvezi z malverzacijami inženirja plinarne Jožefa Lebana, ki pride tudi pred sodnijo. VELIKA NESREČA V DORTMUNDU. Dortmund, 13. avgusta. Na žarečem prostoru za žlindro so se razvili plini, ki so eksplodirali in usmrtili veliko delavcev. Le trije so se rešili. 12 trupel so našli. Dortmund, 13. avgusta. V jeklarni Iloesch se je velik kup žlindre podrl in zasul 26 delavcev. Dozclaj so 13 trupel iz kupa potegnili. OB POGREBU ŽRTEV V BOCHUMU. Bochum, 13. avgusta. Policija je zaplenila več socialno-demokraških trakov na vencih, ki so jih nosili za pogrebom žrtev, ker so se nahajali na njih hujskajoči napisi. — Dva voza cestne železnice, v katerem so sedeli ljudje, vračajoči se od pogreba, sta skočila iz tira. 3 osebe so smrtnonevarno ranjene, 7 težko, 10 pa lahko. SEDEM MORILCEV USMRČENIE. Newyork, 13. avgusta. Tu so na en dan usmrtili sedem morilcev, in sicer šest Lahov in enega zamorca. ŠPIJON ARETIRAN. Lvov, 13. avgusta. Poštnega mojstra v Halyczu, Tadeja Konobinskega, so zaprli, ker je špijoniral za Rusijo, POSLEDICE FOTRESA V TURČIJI. Carigrad, 13. avgusta. Iz razvalin mest, ki jih je potres porušil, vlačijo mrtvece. 50.000 oseb je brez strehe. Carigrad, 13. avgusta. Vsled potresa se je na nekem hribu oclprl krater, iz katerega se vzdiguje dim. NESREČA V GORAH. Inomost, 13. avgusta. Sin posestnika hotela v Sterzingu, Obeserja, se je v gorah ubil. PARNIK ZADEL NA LEDENO GORO. Newyork, 13. avgusta. Parnik »Cor-sica«, ki je zadel skupaj z ledeno goro, se je znatno poškodoval, toda je mogel nadaljevati svojo pot. ŽELEZNIŠKA NESREČA. Rim, 13. avgusta. Osebni vlak Rim— Veltri je skočil iz tira. Strojevodja, kurjač in dva potnika so ubiti, 50 je ranjenih. UMRL NA DELU. Trst, 13. avgusta. Ko je v nedeljo zvečer mehanik Rudolf Senica iz Ljubljane, stanujoč v ulici del Rivo št. 11, opravljal neko nujno delo v ladjedelnici Sv. Marka, mu je padel na prsi velik kos železa ter mu provzročil težke notranje poškodbe. Prenesli so ga v mestno bolnišnico, kjer je kmalu potem umrl. UBIL SE, KO JE LOVIL GOLOBE. Trst, 13. avgusta. V soboto zvečer se je podal 211etni dobrovoljec Josip Holmoz iz Budjejevic, pešpolka št. 97, v spremstvu dveh četovodij tretjega bataljona, ki se nahaja sedaj v Bazovici, v neko podzemsko votlino na golobji lov. Kot edino opravo je Holmoz vzel seboj 15 metrov dolgo vrv, katero si je ovil okoli telesa in na kateri se je spustil v globočino. Ko ga dolgo ni bilo nazaj, si je nadgasilec Riolfatti ovil vrv okoli života in se spustil v 125 m globoko jamo. Na neki štrlini je našel truplo Holmoza, ležečega na obrazu. Truplo Holmoza so prenesli v bazoviško mrtvašnico. KNJIŽEVNOST. zaplenile, ker lista niso javili oblastem. Številko dne 10. t. m. so pa zaplenili, ker grof ni založil predpisane kavcije. Proti grofu so uvedli kazensko postopanje. — Poštni debit za Hrvaško jo otl-tegnjen »Hrvatskemu Dnevniku« — Obesil se je v Zagrebu pismo-noša Fran Lehocki. Nedavno so mu ženo odnesli v umobolnico. Menda ga jc to tako potrlo. — Iz Zagreba izgnani oproščene! v Jukičevi pravdi. Včeraj so izpustili iz zaporov vse štiri v Jukičevi pravdi oproščene obtožence. Čez nekaj ur jim je pa policija dostavila odlok, da so za dobo petih let izgnani iz Zagreba. — Novice iz Amerike. Vlak je povozil 19letnega Slovenca Antona G o v e k a v Little Fallsu. — Utonil je v Indianopolisu Josip I v a n č i č. — Vlak je povozil v Cumberlandu 24 let starega Jakoba Jak-leta iz Hrušice na Notranjskem. — Odšli so nazaj v domovino Marija Stanič, Josipina P o t i s e k, Franc K r a š o v i c, Anton Bevk iz New-Yorka, — Poročili so se v Dunlo Ivan Ivanžič z Ivanko Strle, Andrej Milavec z Urško Iheršič, Lojze Bavdek z Marijo Kostek, Jakob Naglič z Anico Senico. — Odšli so nadalje iz New-Yorka v domovino: Franc Obreza, Franc Kern s soprogo, Anton Janez z družino, Anton Kranjc, Franc Tomej, Ivan Gliha. Drošim — Telovadni odsek »Orel« v Horjulju vabi k javni telovadbi, ki jo priredi s sodelovanjem sosednih bratskih odsekov dne 25. vagusta 1912 s sledečim sporedom: Ob 1. uri sprejem bratskih odsekov, ob 2. uri skušnja za javno telovadbo, ob 3. uri javna telovadba, in sicer: a) rajalni prihod; b) proste vaje; c) orodna telovadba; d) moreška; e) rajalni odhod. Po javni telovadbi prosta zabava, srečolov, petje, godba itd. — Vstopnina k prireditvi 20 v. Vstopnice je vidno nositi. Ker je čisti dobiček namenjen za društveni dom, se pre-plačila hvaležno sprejemajo. — Na čmučah se bo slovesnost otvoritve in blagoslova »Društvenega Doma« vršila v nedeljo, dne 25. avgusta t. 1. po sledečem sporedu: Dopoldne: 1. Ob pol 10. sprejem društev pred »Domom«; 2. ob 10. sv. maša, ki jo daruje podpredsednik S. K. S. Z., preč. g. L. Smolnikar; 3. po sv. maši blagoslov »Društvenega Doma«, slavnostni govor ,ki ga govori drž. in dež, poslanec g. svetnik Franc Povše, obhod po vasi; 4, kosilo. — Popoldne: 1. Ob pol 3, litanije; 2. ob pol 4. javna telovadba pod vodstvom zvezinega načelnika br. V. Je-ločnika; 3. ljudska veselica z godbo, s petjem, srečolovom in z govori. — Vstopnina k ljudski veselici 30 vin. — Veselica se bo vršila na vrtu gostilničarja gosp. Rebola »pri Gameljčanu«. Za abstinente bo preskrbljeno; turška kavarna bo točila pristno kavo. — Pri telovadji in prosti zabavi sodeluje sl, domžalska godba, — Slavnost se vrši pri vsakem vremenu. Vabijo se vsa naša društva in vsi prijatelji naše organizacije. Da se more udeležnikom dobro in točno postreči, prosimo, naj se društva, oziroma posamezniki javijo za kosilo »Izobraževalnemu društvu na Čer-nučah, pošta Jezica« do 21, avgusta, t. 1, Ljubljanske novice. lj Seja Zveze Orlov je clanes točno ob sedmi uri zvečer. Ker je na sporedu važen razgovor, se želi točne in polno-številne udeležbe. lj Duhovne vaje za duhovnike ljubljanske škofije bo vodil v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano od 26. do 30. avgusta kot pisatelj znani redemptorist P. Ivan Polifka. lj Podmaršal, ekscelenca K u s m a -n e k, se je vrnil z dopusta in je zopet prevzel štacijsko poveljstvo v Ljubljani. lj Dve narodno-socialni stranki sta se menda te dni v Ljubljani ustanovili; ena pod patronanco narodno-napredne stranke, oziroma pod vodstvom gosp. Juvana, druga pa samostojna, ki si je, kakor nam njeno tajništvo oficieino naznanja, že izvolila svoj odbor: Fiala, predsednik; Lojze Prek, tajnik; Ivan Robas, blagajnik. Liberalna stranka se te narodno - socialne stranke, kakor se nam poroča, največ za-raditega boji, ker bi tako utegnila še preje izgubiti svojo večino enega glasu v ljubljanskem občinskem svetu. — Fakt je, da so mnogi elementi, ki bi radi, da se liberalna stranka demokratizira, skrajno nezadovoljni, ker sedanje vodstvo z vsemi kriplji vzdržuje buržoazijski značaj stranke. Narodno-napredna stranka je po dr. Tavčarjevem izreku stranka le za tiste, ki •*kaj imajo«. Delavec sme za narodno-napredno stranko glasovati, njenim voditeljem serenade prirejati, balončke v sprevodih nositi, sicer pa naj se delavec trudi in muči naprej, kakor se je že za časa egiptovskih faraonov — saj liberalne gospode tn ne boli. lj »Naša Moč«, glasilo krščansko-socialnega delavstva, nam poroča, da jc dobilo oficieino obvestilo tajništva na- SPOR MED VATIKANOM IN RUSIJO. Peterburg, 13. avgusta. Po vesteh, došlih iz Rima, so odnošaji med Vatikanom in rusko vlado zelo napeti. Ministrski rezident v Rimu, dr. Melinov, je izročil kuriji memorandum ruske vlade proti katoliškemu duhovništvu, Knjiga o lepem vedenju. Spisal Urba-nus. — Cena 3 K, v platnu vezana 4 K. — To je za preprostega človeka, kakor tudi izobražencu potrebna knjiga. Kdorkoli bo prišel v zadrego in nc bo vedel, kako se mu je vesti ob kočljivih prilikah, našel bo v njej zanesljivega svetovalca, ki Sa bo rešil vsake neprilike ter mu pomagal, da se ogne nevarnih kleči družabnega življenja. Prvotni vtis, ki ga napravi človek, je često odločilen in mnogokrat je človeška sreča odvisna od zunanjega nastopa. Zato naj si vsak nabavi to zlato knjigo ter naj uravna po njenih navodilih svoje vedenje, ki bo potem prijetno, prikupljivo in vsakemu dopadliivo. Stanko Premeri, 100 Praeludia organi (album orgelskih preludijev). 3 K 80 v. — Priznani znanstveni glasnik za cerkveno glasbo in liturgijo »Gregorianische Rundschau« piše o tej krasni zbirki doslovno tako-le: »Eine der gediegendsten Sam-mlungen von leichten Orgelpraeludien in den gebrauehličhsten Tonarten. Die Stiicke sind teihveise kadenzartig, teil-weise aus Imitationen und Fugenansatzen bestehend, die groBere Zahl ganz kurz, nur ein oder zwei Linien umfassend, an-dere, aber in der Minderzahl, etwas lan-ger, bis eine ganze Seite einnehmend. Premeri ist ein Musiker durch und durch, neben Foerster, Sattner u. a. der Begriin« der der slovenischen Schule. Diese Orgel-sammlung ist auf das warmste zu empfehlen.« Finžgar, »Naša kri«. Finžgarjeva drama je izšla zdaj v lični obliki natisnjena. Pisatelj je svoje delo, ki je in ostane naša najboljša zgodovinska drama, še izpopolnil, tako, da tvori sedaj umotvor, ki mu ni mogoče ničesar prigovarjati. Tendenca jc položena zdaj še bolj v dejanje samo, slog je kratek, lapidaren, vse osebe ostro izklesane, neverjetnosti (3. dejanje) odpravljene, dogodki teko še bolj naglo in živo, nepotrebne retorike ni več. To jc kos slovenske zgodovine, obenem simbol trpljenja in tudi zmag našega ljudstva, slavospev naše krvi. — »Naša kri« je sedaj postala last našega ljudstva, uprizarjala se bo na odrih naših izobraževalnih društev in se bo brez vsakega dvoma tako ukoreninila kakor nobena druga. Saj je vpliv te drame neprecenljiv. Slovensko ljudstvo vidi tu upodobljeno samo sebe, svojo trdo in grčavo naravo, se navduši za svoje ideale, se uči samo sebe upoštevati in zaupati vase in v svojega Boga. Mladini bo vlila igra novega ognja, to je njen pomen zlasti za tiste, ki jo bodo uprizarjali. Povzdignila bo pa tudi lepočut-je v najširših krogih našega naroda, estetsko izobrazbo, ki je tako potrebna, saj nam dobrih iger tako manjkal —< Knjiga stane 1 K 40 vin., eleg. vezana 2 K 50 vin. in se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. — Naša društva, ki si lepih in umetniško dovršenih iger tako žele, bodo po »Naši krvi« gotovo željno posegla in tudi posamezniki si bodo radi omislili to delo, kateremu nimamo Slovenci veliko enakih, na dramatičnem polju gotovo nobenega. Omeniti nam je še jezik, ki je tako krasen, da ima vsaka beseda zase užitek. To jo res jezik našega ljudstva, kakor jeklo, ki so kreše ob jeklo. »Naša kri« se bo udomačila po vsej slovenski zemlji! Tržne cene. Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 13 avgusta 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 11'47 Rž za oktober 1912 ..... 9-40 Oves za oktober 1912 .... 9*86 Koruza za avgust 1912 .... 9 40 Koruza za maj 1913.....7'55 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm a a o Cas opazovanja Stanje barometra v m»i Temperatura P° Colzijn Vetrovi Nebo Hi ■ga 3JU * > 12 9. zveč. 735-2 13-9 sl. szah. oblačno 13 7. zjutr. 334 126 brezvetr. del. jasno 0-0 2. pop. 31-1 20-1 sl. jzali. oblačno Srednja včerajšnja temp, 12 8", norm. 191«. Razne slvari. Bankovci v želodcu. V Krakovu zaprla mednarodna žepna tatova Aron in Izak Rosenfcld, ki sta ukradla v ekspres-nem vlaku poslancu Blumu 74.000 kron, nista hotela v zaporu jesti. Upraviteljstvu jetnišnice se je to zdelo sumljivo in prisililo je tatova, da sta morala piti ricinovo olje. Uspeh je bil čudovit in presenetljiv, Ricinovo olje je povzročilo, da je prišlo iz želodca enega brata v dveh obrokih 16.00C kron, iz želodca drugega brata pa 20.00C kron v bankovcih, ki sta jih zvita ptička snedla. Velika nesreča v Kijevu. 15 mrtvih, 27 ranjencev. V Kijevu se je podrla ponoči neka dvenadstropna hiša. Dozdaj so izvlekli izpod razvalin 15 mrtvih in 27 ranjencev. Cesar Joshlhito. Novi japoiVski vla- prodaja premičnin potom javne dražbe. Začetek prodaje je vsak dan ob 8. uri zjutraj, in sicer pričenši v Domžalah. Premičnine obstojajo: iz več kompletnih, modernih soffnih oprav iz trdega lesa, iz oprave za uslužbence, kuhinjske in hišne oprave, raznega perila, kompletne kontorske oprave obstoječe iz dveh pisalnih strojev, dveh pisalnih miz z ruletami (jerrysystem), velike, ognjevarnc, jeklene blagajne, manjše blagajne, velike jeklene omare za trg. knjige, ameri-kanskega registratorja itd., nadalje: manjša knjižnica, sedla, kozarci, elekrični lestenci, raznovrstna oprava spadajoča v mlinski obrat, veliko tisoč raznih vreč, od teh veliko popolnoma novih, konjska oprava, poljedelsko orodje, razna porabna železnina kakor transmisijsko kolesje, konasti zobčasti kolesi itd., izmontirani starejši mlinski stroji v dobrem stanu, oprava za prodajalno moke, večja množina gašenega apna, razni les (dile, hrasti), stroj za rezanico in mlatenje, vozovi, sani, itd. itd. V Ljubljani, dne 11. avgusta 1912. Dr. Ivan Šusteršič, 2500 upravitelj konkurznega sklada ]. Bončar. lllIHRRIflllHHIRIBIIIIRRIinilllll Morsko kopališče 2304 (Cisto hrvatsko podjetje) Iv južnem, zelo prijaznem zalivu otok Krk v Istri, jc otvorjeno za zunanje goste do srede septembra, j Morje plitvo, da se morejo brez skrbi kopati otroci, obrežje peščeno, I pomešano s sipo. Na razpolago ugodna in cena stanovanja z izborno ceno j postrežbo in hrano. V kraju župnija, zdravnik, pošta. Okolica zelo prikladna j za izlete. Redna parobrodna vožnja z Reko. Zahtevajte prospekte in pojasnila pri I kopališki upravi. HHHHmHMHHHmMHHHHHHH^MHaO Kranjska deželna banka u Ljubljani ziffsztssi Obrestuje hranilne vloge po 4 7»'/o brez vsakega odbitka. Obresti so pripisujejo glavnici poluletno. Vloge v tekočem, giro-računu in na blagajniške listo po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim odborom ter zdravstvenim zustopom v 41/a% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 47, % Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je papilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke osah delaonlk od pol 9. ur« dopoldne do I. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«, Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: MIha Mo&kere