fjOVICE k » X * wWQ*:&- '*?■• LETO II. - št. 39 V KOČEVJU, DNE 21. SEPTEMBRA 1957 tudi vplivale, da se je predvolilna kampanja začela pri nas kasneje oziroma je bilo delo otežkočeno. Kočevska občina je zelo razsež- Na kraju nam je tov. Klarič tudi povedal, da bodo na področju bivšega kočevskega okraja izvoljeni v OLO Ljubljana trije odbomi- na. Po vaseh so zbori volivcev naj- ki, v okrajni zbor proizvajalcev pa Pri predsedniku občinskega odbora SZDL Kočevje tov. Jožetu Klariču smo se pozanimali, kako potekajo priprave na volitve v kočevski občini. Pripovedoval nam je, da so zbori volivcev v Kolpski dolini, kjer je on prisostvoval, lepo uspeli. V teh krajih je bilo dose-daj že devet zborov volivcev. Tov. Klarič je nadalje dejal, da so v zveri s pripravami na bližnje volitve težave, ker je rok do volitev zelo kratek. Reorganizacija okraja in nekatere teritorialne spremembe v tej reorganizaciji so rKjai kotne nt at KOOPERACIJA Pri pospeševanju kmetijske proizvodnje dajemo vse večjo prednost kooperaciji med kmetijskimi zadrugami in kmetijskimi proizvajalci. Cilj kooperacije je povečati kmetijske pridelke ob večji uporabi agrotehničnih sredstev in mehanizacije ter manjši uporabi delovne sile. Lastniški odnosi pa se ne spremenijo. Večina kmeti jsldh zadrug še sedaj neupravičeno nosi naziv »kmetijska zadruga«, saj je vsa njihova dejavnost vse prej kot knietijslca. Zadrqge so se največ bavile s trgovino in raznimi usiuž-nostnimi obrtmi. Njihovi strojni odseki pa v glavnem predstavljajo nekak servis, ki naj s kmetijskimi stroji pomaga kmetoval-cein-_ S kooperacijo pa hočemo doseči, da bi bila zadruga v prvi vrst zainteresirana za povečanje "Jdetijske proizvodnje v taki ob- j > da bo od tega imela korist skupnost, zadruga in zasebni kmetovalec. Bistvo kooperacije naj bo v r6111, da sodelujeta zadruga in kmetovalec pri delitvi dohodka v takem sorazmerju, kakor stavla-Shla sredstva za obdelavo. Torej: zadruga in kmetovalec se dogovorita, da bosta določeno zemljišče skupaj obdelovala in si dobiček delila po vloženem delu. pt>e stranki se pogodbeno zavežeta, katera dela bo vsaka opravila na zemljišču. Zadruga se zaveže, da bo opravila globoko oranje, vlačenje in kultiviranje zemlje, proizvajalcu pa preskrbela kakovostno seme, umetna gnojila, zaščitna sredstva itd. Kmetovalec pa se zaveže, da bo opravil vsa druga potrebna dela. Obe stranki se tudi obvežeta, da bosta delo opravili pravočasno in po navodilih kmetijskih strokovnjakov. Posebej se oba kooperata obvežeta tudi o čuvanju kmetijskih Posevkov. Tako je kmetovalec dolžan, da v 24 urah, ko je opazil nenormalen razvoj v rasti posevka, o tem obvestiti zadrugo, zadruga pa je dolžna, da v 24 urah pošlje kmetijskega strokovnjaka in pod vzame vse potrebne Ukrepe. Da pa bi bil riziko čim manjši, zavarujejo posevke, ki jih obdelujejo v kooperaciji, pri DOZ. Pri ugotavljanju količine prilika in delitvi dohodka ni nobe-bui posebnih težav. V naprej so j*jtelane tabele, s pomočjo kate-,b se izračuna dohodek glede na vl°ženo delo. Posebna oblika kooperacije je a> da vzame zadruga zemljo v akup m sklene pogodbo o koope-ac*ji z drugim interesentom. To Predvsem v primerih, če lastnik zemijjgča nima delovne sile, če je P estar ali onemogel. ®buka kooperacije si je že neki0 utrla P°t v Vojvodini in čas 'rtl! dru8ib žitnih središčih, tudl Pu je, da k temu pristopijo Učne 1 n U, 14--. ^ v, J.. 1 l* i. • 1 11 1 je pred nekaj dnevi na hitro proglasila francoska vlada, služi očitno samo temu, da bi si Francija olajšala položaj v razpravi pred Gene- V Združenih državah je vzbudilo veliko zanimanje stališče guvernerja ene od držav na jugu ZDA, ker je zapovedal vojaškim oddelkom, da zastražijo šole, da ne bi ostro napadel politiko blokov in paktov in rekel, da se zaradi take politike močno večajo stroški za obrambo Indije. Govoril je tudi o vmešavanju Pakistana, ki pošilja orožje, ki ga prejme cd Amerikan-cev v Kašmir, da bi tam vzbudil občutje negotovosti in stalnih nevarnosti ter tako dosegli priključitev te dežele Pakistanu. Nehru je lepo lanski intervenciji in po Var- ---. — ^ ------------------- JC račun znaša štiri milijone, toda kje Savskem sporazumu o skupni mogli črnski otroci v šolo. Guver- tudi napovedal, da bo Indiji zmanj-bo zadruga vzela toliko sredstev. In obrambi vzhedno-evropskih dežel, nerja je poklical predsednik Eisen- kalc potrpljenja glede portugalske vendar bo treba enkrat začeti z Skupščina je izglasovala sklep, po Bower k sebi in po sestanku sta kolonije Goe, če jo nameravajo delom in izvrtati denar kjerkoli. katerem mora predsednik sedanje- oba izjavila, da sta se sporazume- -spremeniti v vojaško oporišče, ker ga zasedanja obiskati Madžarsko la m da bodo tudi v tej državi spo- IndiJa ne bo trpela na svojem Uredili bodo vrbov nasad in tam urediti stvari: namreč po- štovali ameriški zakon, po katerem °zenilju tujih vojaških oporišč. Zadruga namerava še letos pri- dedovati pri vladi republike Ma- nnajo vsi otroci pravico posedati Eterična olja praviti 62 arov zemljišča, ki je last ibarske, da bi izvršila sklep Gene- šoie ne glede na barvo kože. Zgradbo za predelavo eteričnih splošnega ljudskega premoženja, za ralne skupščine. Madžari so ta Okrog Sirije se stvari še vedno j ze imajo. Računajo, da bodo do vrbov nasad. Vrbe -bodo zasadili ^jsk že odklonili. Proti tej resolu- nevarno pletejo, čeprav so Ameri-* 1 * * * * v ’ -drugo leto spomladi. Vrbov nasad 3® glasovala tudi Jugoslavija, kanci dali nekaj izjav, da ne bi bo dajal surovino za pletarsko de- ob 14. obletnici Kočevskega zbo-dov Jugoslavije doživete nesluten "a ter o pripravah na teden muze-razvoj. Spomnimo se samo gradnje jev in o bližnjih volitvah. Nove Gorice, najmlajšega mesta v Združitev občinskih odborov ZB u uuaeud 75 do 80 stopinj Celzija, ste- paradižnike, zelje, jabolka, hruške, biliopravičeno odsotni. Na tekmo-rilizacija ali kuhanje pa pri 100 buče. vanju so ocenjevati vse dosežene silci iz Zamosteca niso veliko zaostajali. Tekmovanju je prisostvovalo veliko gledalcev in gasilcev bližnjih društev. I- Tranzitni promet preko reške luke se je letos znatno povečal. V prvem polletju 1957 je znašal 440 tisoč ton, kar je za 33 odst. več, kakor v istem obdobju lanskega leta. VEDNO VEČ DVOKOLES IN RADIO APARATOV Proizvodnja dvokoles se iz leta v leto veča. Vse jugoslovanske tovarne koles so lani izdelale 66.000 dvokoles. Na prvem mestu so to--vame dvokoles v Srbiji, ki so jih izdelale 36.000, v Sloveniji skoraj 18.000 in na Hrva-tskem 12.000. Še močneje pa se je razmahnila proizvodnja radijskih sprejemnikov, čeprav se je začela komaj leta 1948. Radijske sprejemnike so začeti najprej Izdelovati v Srbiji, v Sloveniji, leta 1954 pa so jih začeli izdelovati tudi na Hrvaškem. V lanskem letu so izdelati v Srbiji 73.000, v Sloveniji 39.000 in na Hrvatskem 13.000 radijskih sprejemnikov. V naši državi je bilo konec lanskega leta 711.000 radijskih naročnikov. Jože Pahor Matija Gorjan »A kdor hoče nekaj velikega, mora napraviti tudi ono, za kar se dobi ječa, preganjanje in smrt. Primorani smo. En sam izhod je: Uničimo ‘tiste, ki ubijajo tlačane!« »Napravil si drugi korak pred prvim!« je spregovoril Punčuh kratko. »Biti si moramo na jasnem!« je pojasnil Gorjan. -»Pričenjamo boj in za boj je treba priprav. Očitnih? Zadušiti bi jih v krvi. Ne ostane drugega kot tajno zbiranje tlačanov po vaseh, dokler ne dosežemo moči. Nekaj najboljših mož, razumnih, bojevitih, prepričanih, to bodi sr-čica. Okrog njih naj se strnejo vrste. Ko bodo povezane, bo prišel čas dejanja, velika, težavna naloga. Ne samo težavna, tudi polna žrtev! Kdor je danes tu, se mora tega zavedati. Zdaj ni več pol pota, zdaj je samo zmaga ah smrt. Kdor ni ves z nami, nima več ni- (Odlomki iz romana) česar iskati tu, naj se umakne!« Gorjan je premolknil, nihče se ni oglasil. »Zdaj naj se odloči!« je poudaril. »Kdor ne more zastaviti življenja, ne more z nami. Naj vstane, ne 'bomo ga obsojali!« Prileten mož se je vzdignil, misel na kopico otrok ga je oplašila. Za njim je vstal mlad človek, še nedavno poročen. »>še kdo?« je vprašal Gorjan. Drugi so bili trdni. »Vidva ne vesta ničesar!« jima je zabičal. »Vaju ni bilo tukaj, nikogar več ne poznata! Sta razumela?« Moža sta molčala, Gorjan je ukazal dvema mladeničema, naj ju odvedeta do poti. Punčuh mu je namignil. »Prav je, da si presejal,« je -dejal. »Ah si tl sam pripravljen stati za vse, kakor bomo stali drug za ste, dvomljive takoj izločite! Pod drugega?« smrtno kaznijo varujte našo skriv- »Pripravljen sem!« je odgovoril nost, čeprav bi vas vlekli na na-Gorjan. tezalnico! Kdor se vam pridruži, »Se ne boš umaknil, ko pridejo naj se zaveže s prisego. Kdor je ne nevarnosti?« drži, naj se vas boji!« »Nikdar!« »Od kmeta do kmeta, od vasi do Punčuh je vstal in mu položil vasi!« je sklenil Punčuh. »Videlise roko na prsi. »Zavedaj se, da ni bomo spet, še preden zapade sneg! več poti nazaj,« je dejal težko, »In Takrat bomo napraviti prvi obra-prisezi pri svoji in pri časti svojih čun! Dotlej pa molčite In delajte!« očetov, da boš prej položil glavo, čas je naglo bežal, sence so se kakor bi izdal veliko stvar!« daljšale. Kmetje so zamišljeni vsta- '»Prisegam!« je ponosno odgovo- jati, kratko so se posloviti ter se ril Gorjan. drug za drugim porazgubili med »Le smrt te odvezuje te prise- drevjem, ge!« je pristavil Punčuh -ter se obr- * nil k vsem. V Kočevščini se je utrgal plaz. »Med nami ni več skrivnosti,« je Ponoči je sel zbudil Gorjana, ne-dejal, »postavite ognjišče, kjer ga mudoma sta jezdila v Velike Lase ni, name in na Gorjana se obra- šče, kjer je čakal Ramovš. Povečajte, kadar si ne veste sveta. Ka- dal je, da se je pričel krvavi ples. dar dobite sporočilo ah ukaz, ga Stržen je imel dovolj obvestil, izvršite brez ugovora In natančno!« Thurn je udaril. V Dolenji vasi, v »Prvo delo so čete,« je prekinil Ribnici, v Mozlju in drugod je nje-Ramovš, »te je treba najprej se- gova svojat, pomešana z nekateri-stavi-ti.« mi tlačanskimi izmečki, obkolila »Prvo je skrivno delo,« je zavr- sredi noči hiše, vdrla vanje s kri-nil Punčuh, »misel razširite! Redno kom in_s streh, pretepla vse, ki so se posvetujte, najrajši zvečer, ved- jim prišli pod pesti, in odvedla več no le z zvestimi, nemaničev in bo- mož s seboj. Nepričakovani napad gatinov ne sprejemajte v svoje vr- je uspel povsod, le v Starem logu se je bil Punčuh uprl s sekiro v roki. Svojat ga je zabodla v hrbet in naglo zbežala, ker je začelo biti plat zvena. Počasi je umiral starec, izkrvavel je v težkem boju s smrtjo. Ali je bil izdan? je spreletelo Gorjana. Bridko ga je zadela ves-t. Punčuh, silni hrast, je padel ob prvem udarcu, zazijala je vrzel, ki se ni dala zapreti. Tudi Ramovš se ni mogel otresti misli o izdajstvu. »Zdaj ne smemo več izgubljati časa, zdaj je treba vstati!« je spregovoril Gorjan.. »Ljudi je gotovo pretreslo.« »Nasprotno, vzdignilo jih je!« je dejal Ramovš. »Da niso tlačanov iznenadili, bi bila svojat slabo opravila. Zdaj stoje povsod straže, vasi so pripravljene na nov napad.« Gorjanu je zažarel obraz. Od nekod je bilo plat zvona. '»Kliče nas!« je dejal Gorjan. »Naprej, v Ribnico!« Odjezditi so. čutih so, da je treba delati naglo in odločno. Povsod so srečavati oborožene ljudi. Novica, ki se je kakor ogenj širila na vse strani, da je namreč Thurn že zjutraj obglavil na trgu v Kočevju več mož, med njimi tudi starega Gorjana in njegovega zeta z Zelenega vrha, je bila zdaj olje v plamen. Razjarila je ljudstvo do skrajnosti, oborožene skupine po vaseh so čakale samo na ukaz. Kakor je zaradi težkih novic v Gorjanu vse drhtelo, je vendar videl jasno pred seboj. Želja po maščevanju mu je zbistrila pogled in ga je obenem gnala s seboj. Iz Ribnice so poslali jezdece na vse strani. Ukaz, ki so ga nesli, je bil preprost in sam o-b sebi umljiv: vse poti, vsi prehodi proti Kočevju naj se zasedejo in kjer koti bi se pokazati Thurnovi hlapci, jih je treba takoj napasti in pobiti. Drugo povelje je odločalo pohod proti Kočevju, kjer naj bi se v prvih večernih urah sešla vsa tlačanska sila. Ko je legal mrak, so vreti ljudje od vseh strani, pred Kočevje. Ta dan se je odpor zlil v množico mož, ki so bili odločeni dati tudi življenje, da se le naredi konec, konec vsemu, tudi tistim, ki nikdar niso videli v tlačanu človeka. Thurn in Stržen nista pričakovala viharja. Zvedela sta, da število upornikov narašča kot hudournik-Se nadaljuj8 Volivci! ZO. oktobra vsi na volitve v ljudske odbore V ponedeljek 9. septembra je bilo v Beogradu zasedanje plenuma Zveznega odbora Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, na katerem so razpravljali predvsem o volitvah v občinske in okrajne ljudske odbore na podlagi referata člana predsedstva Petra Stamboliča. Naše bralce želimo seznaniti s proglasom na vse državljane, ki je bil v zvezi z bližnjimi volitvami sprejet na tem plenumu. Vsem članom TVD Partizan Kočevje Vse pripadnike Telesno vzgojnega društva »Partizan« Kočevje porivamo, da v svojih volilnih enotah sodelujejo pri pripravah navo-litve odbornikov novega občinskega odbora občine Kočevje. Sodelujte tudi v svojih delovnih kolektivih pri pripravah na volitve občinskega zbora proizvajalcev. Udeležujte se polnoštevilno zborov volivcev vaših volilnih enot in tudi sicer pomagajte pri organizaciji volitev. Tudi za razvoj telesne kulture v občini je važno, da bodo v občin- skem odboru napredni in razgledani odborniki. Zato pozivamo vse člane društva, da volijo v svojih volilnih enotah kandidate Socialistične zveze delovnega ljudstva, v kolektivih podjetij pa svoje najboljše sodelavce. S polnoštevilno udeležbo pri pripravah in samih volitvah dokažimo, da je naše društvo, ki vzgaja zdravo mladino, tudi močan člen družbenega življenja pri izgradnji socializma. Upravni odbor TVD »Partizan« Kočevje Državljani socialistične Jugoslavije! Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore, ki bodo oktobra in novembra letos, bodo ne samo izraz volje ljudstva, ki voli svoje predstavnike v organe ljudske oblasti, marveč tudi pregled vseh naših uspehov' v izgradnji socializma in socialističnih družbenih odnosov, kakor tudi v dosedanji izgradnji socialističnih komun. Zaradi uspešne izgradnje socialističnih družbenih odnosov v naši deželi in zaradi svoje dosledne borbe za neodvisnost in socializem si je naša dežela pridobila po svetu velik ugled. Jugoslavija je pomemben moralno političen činitelj sodobnega naprednega. socialističnega razvoja na svetu in aktiven udeleženec v naporih za napredek socialistične misli in prakse. Volitve v občinske in okrajne ljudske odbore bodo v času, ko se narodi vsega sveta z velikanskimi napori trudijo, da bi odstranili vojno nevarnost in utrdili mir na svetu. Naša dežela je eden izmed najaktivnejših zagovornikov politike aktivne miroljubne koeksistence med narodi, brezkompromisni borec za mir, za čim hitrejše uresničenje občih teženj človeštva po razorožitvi in odstranitvi nevarnosti jedrske vojne, borec za enakopravne odnose med narodi in državami ter za dosledno spoštovanje suverenosti sleherne dežele. Takšna zunanja politika naše dežele je deležna velikega priznanja po svetu, in z dejanji je pokazala, da razlike v družbenih sistemih, političnih zamislih in nazorih niso ovira za dobre in prijateljske odnose med državami. Jugoslavija je zdaj ena izmed tistih dežel, ki so razvile zelo plodno hi raznovrstno sodelovanje na političnem, gospodarskem in kulturnem področju s številnimi deželami vsega sveta. V našem gospodarskem razvoju smo dosegli velike uspehe. Nacionalni proizvod naše dežele narašča iz leta v leto. Od zadnjih volitev dalje smo povečali industrijsko proizvodnjo za 74 odst. V prvi polovici letošnjega leta se je industrijska proizvodnja povečala za 19 odst. v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Spričo vlaganja znatnih sredstev v razvoju -kmetijstva in spričo naše politike, te-žeče za razvojem socialističnih odnosov na vasi, so bili doseženi prvi tehtni uspehi tudi v kmetijstvu. Uspehi v gospodarskem razvoju naše dežele so neločljivo povezani z napori, da bi izgradili nove socialistične odnose in še posebej eno izmed največjih pridobitev naše socialistične revolucije — delavske svete. Samoupravljanje proizvajal- Priprave na bližnje volitve cev v gospodarstvu, kakor tudi samoupravljanje državljanov v družbenem življenju sploh, je postalo temelj celotnega našega gospodarskega in družbenega sistema, temelj, ki sprošča ustvarjalne sile delovnih ljudi, povezuje njihove osebne koristi s splošnimi, hkrati pa omogoča družbeni skupnosti načrtno usmerjanje gospodarskega razvoja. Ti uspehi tvorijo trdno podlago za nadaljnje izboljševanje družbenega in osebnega standarda, ki že letos izpričuje znaten napredek. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Velik korak v razvoju socialistične demokracije pomeni preraščanje občin v socialistične komune in njihovo združevanje v okrajne skupnosti komun. Občina je postala temeljna družbena gospodarska skupnost in glavna celica politične ureditve Jugoslavije. V dosedanjem razvoju komun smo izdelali demokratičen mehanizem, utelešen v ljudskih odborih, njihovih zborih, svetih, zborih volivcev, delavskih svetih in drugih organih družbenega upravljanja. V okviru tega mehanizma in njegovega nadaljnjega izpopolnjevanja imajo delovni ljudje velike možnosti, pa tudi velike obveznosti in odgovornost, da uravnavajo razvoj gospodarstva na svojem področju in izgrajujejo- omrežje gospodarskih, prosvetnih, kulturnih, zdravstvenih in drugih socialnih ustanov. S formiranjem investicijskih, stanovanjskih, kmetijskih, raznih socialnih in drugih skladov utrjujemo in širimo gospodarsko podlago komun, ki omogočajo delovnim ljudem, da razvijajo svoje gospodarstvo in gmotne življenjske pogoje sploh. S tem pa proces razvoja novih občin in -okrajev še ni zaključen. V prihodnjem obdobju bodo dobili tako ljudski odbori kakor drugi organi samoupravljanja v komuni večje zakonske in materialne možnosti za razvoj pobude v gospodarski izgradnji ter izboljšanju zdravstvenih, stanovanjskih in kulturnih razmer. Z izgradnjo komun ustvarjamo pogoje za to, da lahko državljani, neposredno sodelujoč v opravljanju najrazličnejših družbenih poslov, vsklajujejo svoje individualne koristi s splošnimi. Komuna postaja tudi naj-bolj množična šola socialistične demokracije, ker v njej socialistične družbene odnose uresničujemo prek neposredne dejavnosti delovnih ljudi samih. DRŽAVLJANI! Te volitve bodo prispevale h krepitvi in nadaljnjemu izpopolnjevanju demokratičnega mehanizma v komunah. Delo vseh organov komune — ljudskih odborov, njihovih svetov, upravnih organov itd. je javno in izpostavljeno kritiki državljanov in njihovih organizacij. Odgovornost odbornikov pred vo- livci postaja čedalje večja in čedalje stvarnejša. Pravilna uporaba mehanizma komunal, samouprave, čedalje večja dejavnost zborov volivcev — vse to bo pomenilo- novo izpodbudo konstruktivnemu in aktivnemu sodelovanju sto tisočev državljanov v upravljanju naše skupnosti. V prihodnjem obdobju bo nadaljnja izgradnja stanovanjskih skupnosti ena izmed glavnih dolžnosti ljudskih odborov. Stanovanjske skupnosti postajajo pomembna ustanova v našem demokratičnem mehanizmu, ustanova, prek katere ne samo obravnavamo socialne pobleme, marveč z njo narašča -tudi vpliv državljanov na delo organov oblasti. Obdobje, za katerega volimo nove odbornike, je obdobje nadaljnjega boja za izboljšanje življenjskega standarda. Ta -boj je neločljivo povezan z našimi napori, da bi povečali produktivnost dela, da bi z lastnim delom ustvarili nova sredstva, potrebna za izboljšanje življenja delovnih ljudi. Od prizadevnosti slehernega posameznika, od njegove dejavnosti je odvisno, koliko in kako hitro in uspešno bomo gradili naš družbeni sistem, krepili gospodarsko moč naše dežele ter uredili komunalne in vse druge probleme. Uspešen gospodarski razvoj komune, ureditev staaovanjskegi vprašanja, ustanovitev prosvetnih, zdravstvenih in socialnih ustanov, razvoj prometa, izgradnja energetskih virov in drugih gmotnih pogojev, napredek občine in okraja — vse to je odvisno tudi od tega, koliko bodo ljudski odbori vskladili svojo dejavnost z interesi celotne družbene skupnosti. Izboljšanje kmetijstva in razvoj socialističnih odnosov na vasi je ena izmed poglavitnih nalog ljudskih odborov. To nalogo bomo izpolnili z bojem za večjo produktivnost, prek hitrejše in bolj vsestranske uporabe sodobnih znanstveni! in tehničnih dognanj, z bojem priti zaostalosti, konservativnosti, ffi-znanju, predsodkom in vsem škol-ljivim ostankom minulosti. Državljani in ljudski odbori m>-rajo posvetiti večjo pozornost k>-munalnim in urbanističnim probt-mom, kakor tudi videzu svojejS kraja sploh, kajti od njihovep-skupnega truda je odvisno, kalo kulturno in prijetno bo življenje / mestu in na vasi. DELOVNI LJUDJE! S temi volitvami boste prvikri v vseh občinah volili svoje predstavnike v zbore proizvajalcev. Zbori proizvajalcev pri občinski odborih bodo organi, prek kateri bodo delavci v gospodarskih organizacijah in kmetovalci neposredni vplivali na gospodarsko politih komun, na sestavljanje in izpolnj-vanje gospodarskih planov, fl uresničevanje pravic delovnih ljui v gospodarskih in zadružnih org-nizacijah. Ti zbori bodo organ, prit katerega bodo delavski sveti in z-družne skupščine lahko neposre-n-o vplivali na razvoj komune in a ureditev njenih problemov. v kočevski občini Pretekli teden je bila v Kočevju razširjena seja občinskega odbora Socialistične zveze delovnih -ljudi skupno z občinskim komitejem Zveze komunistov. Seje so se udeležili tudi predsedniki in sekretarji vaških odborov SZDL. Sejo je vodil predsednik Obč. odbora Socialistične zveze Kočevje tov. Jože Klarič. V daljšem govoru je razložil pomen bližnjih volitev in dal organizacijam SZDL koristne napotke za delo pri volitvah v občinske ljudske odbore. Podpredsednik OLO Ljubljana tov. Janez Pirnat pa je govoril o pomenu volitev v občinske zbore proizvajalcev, ki so nekaj novega v rasti naše ljudske oblasti. Na seji so razpravljali in sprejeli konkretne naloge, ki jih bodo izvršile organizacije SZDL na rasi in v mestu pred volitvami. Občinski ljudski odbor je imel *oslej 50 odbornikov, v novem ljudskem odboru pa bo skupno 60 odbornikov in sicer: v občinski zbor bo izvoljenih 34, v občinski zbor proizvajalcev pa 26 odbornikov. Od tega bo izvoljenih v industrijski skupini 17, v kmetijski pa 9 odbornikov. Vseh volilnih enot bo 51 in sicer za občinski zbor 33, za občinski zbor proizvajalcev pa 18. Volitve so tako rekoč pred durmi. Kjer bodo pripravili vse potrebno, kar je v prvi vrsti skrb odborov Socialistične zveze, bodo tudi volitve uspele. Predlagajmo za kandidate v občinske odbore in občinske zbore proizvajalcev res najboljše ljudi, ki so s svojim delom dokazali, da bodo odgovorno delo odbornika uspešno opravljali. Zato še enkrat! Dobro .premislimo, koga bomo predlagali za kandidata. Volivci, prepričajte se, ali ste vpisani v volilni imenik! DELOVNO LJUDSTVO! Volitve v občinske in okraje ljudske odbore naj spodbude %e volivce k nadaljnjim naporom n uspehom v razvoju socialistke demokracije. KRATKE GOSPODARSKE VESI Gradnja osnovne šole na Trh dobro napreduje. Let-os bo objet že pod streho in izvršena vsa glf-na inštalaterska dela. Prihodnje 5-to, če bo dovolj sredstev, bo grl-nja končana do pričetka šolskia pouka. V šoli je tudi stanova!e za učitelja. ★ Gradbeno podjetje Zidar je a-čel-o graditi v Zagrebu za Slp-nost PTT štirinadstropno staxi, v vrednosti 78 milijonov din. ★ Telesno-vzgojno društvo Parian Kočevje bo v kratkem pričel z gradnjo novega fižkultumega torna. Sredstva je društvo dobi s prodajo žičnice. Novi dom bo tal med »Pugledom« in Gajem iibo lepo zaključil ta del mesita. Naj bodo te volitve nova čvrsta potrditev nezlomljive volje jugoslovanskih narodov, da krepijo neodvisnost naše dežele, potrditev njene neomajne miroljubne politike in mednarodnega sodelovanja. Z množično udeležbo na teh volitvah ponovno potrdite pravilnost politike, ki je delavski razred in jugoslovanske narode spremenila v neposredne upravljavce družbene proizvodnje, razdelitve in ostalih družbenih poslov, delovnim kmetom pa utrla pot uspešne preobrazbe kmetijstva, preobrazbe Jugoslavije v naprednejšo kmetijsko in industrijsko deželo, in sicer prek utrditve zadrug in krepitve socialističnih družbenih odnosov na vasi. DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Predlagajte na zborih volivcev tiste kandidate, ki s svojim dosedanjim delom in nesebično prizadevnostjo v skladu s svojimi sposobnostmi, politično zavestjo in zrelostjo dajejo največ poroštev, da bodo občine napredovale in se razvijale, da bodo ukrepale v skladu z' interesi delovnih ljudi in splošnimi koristmi naše socialistične skupnost. Volite tiste, ki sta jim pri srcu enotnost in enakopravnost jugoslovanskih narodov, njihova blaginja in družbeni napredek, nedotakljivost človeškega dostojanstva in človekove osebnosti! VOLIVCI! To bodo prve volitve, v katerih bodo odbornike okrajnih ljudskih odborov volili občinski ljudski odbori iz svoje srede. Da bi bil okrajni ljudski odbor v resnici skupni organ vseh občin na svojem pod- ročju, da bi okraj postal prava skupnost komun — naj bodo vaši kandidati za odbornike takšni ljudje, ki bodo napredek in koristi svojih občin presojali v okviru koristi okraja in jih hkrati vskladili z interesi razvoja naše socialistične skupnosti. DRŽAVLJANI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE! Aktivno sodelovanje deset tisočev mladih ljudi na najrazličnejših področjih družbenega upravljanja je poroštvo čedalje pogumnejšega prenašanja večjih in določnejših družbenih nalog na mladino. Volitev mladih ljudi v občinske in okrajne ljudske odbore bo prispevala ne samo k hitrejšemu in bolj vsestranskemu preraščanju fantov in deklet v aktivne in odgovorne družbene delavce, marveč tudi k vnašanju poleta in ustvarjalnosti mladega rodu v delo ljudskih odborov. MLADI VOLIVCI! Vi, ki prvikrat sodeluje na volitvah organov ljudske oblasti, volite vsi in pokažite, da je naša mladina dosleden borec za socialistični razvoj dežele! DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE! Da bi uresničili pogoje za dejansko družbeno enakopravnosti, delovne ženske čedalje bolj sodelujejo v izgradnji komunalnih ustanov in v političnem življenju komune. Naj požrtvovalnost, vztrajnost in aktivna prizadevnost deset tisočev žensk pri izpolnjevanju raznih nalog v zveri z družbenim upravljanjem pride do izraza tudi na volitvah odbornikov za občinske in okrajne ljudske odbore! ORGANIZACIJE IN ČLANI SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA JUGOSLAVIJE, ČLANI SINDIKATOV, LJUDSKE MLADINE, ŽENSKIH DRUŠTEV! Naše politične, družbene, strokovne in druge organizacije igrajo zelo veliko vlogo v razvoju naše dežele posebno še v sistemu samouprave. S svojo dejavnostjo v pripravah na volitve in z odhodom na volišča si prizadevajte, da bodo najboljši člani naših organizacij izvoljeni v ljudske odbore. Uspehi, ki jih je dosegla naša dežela v socialistični izgradnji, so bili doseženi pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije, člani Zveze komunistov Jugoslavije, s svojo dejavnostjo pokažite tudi na volitvah kakor doslej, svojo visoko zavest, veliko odgovornost in prizadevnost! DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE JUGOSLAVIJE V predvolilnih pripravah, na vseh zborovanjih zborov volivcev, konferencah in na vseh drugih akcijah v zvezi z volitvami naj pride krepko do izraza bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov. VSI NA VOLITVE V LJUDSKE ODBORE Izvolimo v ljudske odbore najboljše borce za socializem! živela Federativna ljudska republika Jugoslavija! Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije DELOVNI KOLEKTIV »APNENICE« JE PRAZNOVAL Ob 50 letnici „Apnenice“ Ko se potnik pripelje na postajo v Dobrepolje, zagleda lepo In rodovitno Dobrepoljsko dolino. Toda ta dolina je premajhna, da bi dajala kruha vsem delavcem, zato si ga morajo ljudje služiti tudi izven -svojega kraja. Nekako sredi Dobrepoljske doline, blizu železniške postaje, deluje že pol stoletja podjetje Apnenica, ki ga je pred 50 leti ustanovil pokojni Jože Štih iz Vidma. Štih je zgradil za tedanjo dobo moderno apneniško peč, ki ni imela primere v Sloveniji. Do tedaj so apno žgali le v tako imenovanih poljskih pečeh. Teh peči je bilo po Dolenjskem In ostalih krajih Slovenije veliko. Ko je bila peč v n-ovi apnenici dograjena, pa so nastale težave. Peči niso mogli spraviti v normalni pogon in sicer zaradi tega, ker ni bilo strokovnjakov, ki bi se razumeli na ves proces žganja apna. Zaradi tega je apnenica proizvajala le apno slabše kvalitete. Trudili so se leto dni, a delo nikakor ni šlo prav od rok. Zato so morali najeti strokovnjaka drugje. Ta je domače delavce vpeljal v delo. Vendar pa peč kljub temu še vedno ni dala predvidenih kapacitet apna, t. j. 15 ton v 24 urah, temveč največ 10 ton v omenjenem času. Takrat so bili tudi prodajni pogoji za apno precej težki. Z delom so morali večkrat prenehati, ker ni bilo dovolj kupcev. Močno so konkurirale tudi -poljske peči, ker je bila proizvodnja v teh pečeh cenejša. Po nekaj letih je apnenica zaradi nerentabilnosti prenehala delovati, leta 1918 spat začela in kmalu spet prenehala z delom. Leta 1933 je začela apnenica ponovno obratovati in sicer pod vodstvom bratov Vodlanov. Bratje Vodlani, ki so imeli apnenico samo v najemu, so predelali kurišča v peči na kurjenje z drvmi. Proizvodnja apna je lepo stekla. Apnenica je obratovala vse do leta 1937, ko so si bratje Vodlani sezidali v’ Črnomlju novo apnenico in s seboj odpeljali vse boljše delavce, predvsem pa kurjače. Apnenica v Dobrepolju pa je zopet stala. Približno čez pol leta so se Vodljani skupno z delavci vrnili nazaj v Dobrepolje ter kupili apnenico v Dobrepolju. Z delom so začeli takoj. Apnenica je obratovala do okupacije, delno tudi med okupacijo. Po osvoboditvi je spet takoj začela z rednim delom. Leta 1947 je bila apnenica nacionalizirana. Po nacionalizaciji so novi lastniki temeljito prenovili in modernizirali naprave za žganje apna. Zgradili so skladišče za premog s kapaciteto 300 ton. Postavili so nov dvižni most z vsemi napravami za dviganje vagončkov. Nabavili so tudi kompresor ter postavili in opremili obratno mehanično delavnico in kovačnico. Apnenica je do 31. decembra 1950 obratovala pod raznimi naslovi in upravami, dokler ni bivši OLO Grosuplje izdal odločbo, da je od 21. januarja 1951 podjetje samostojno, imenuje pa se Apnenica Dobrepolje. To ime ima še danes. Takrat je bil izvoljen tudi prvi delavski svet podjetja. V podjetju je sedaj zaposlenih 28 delavcev in uslužbencev. Povprečna proizvodnja apna je znašala v letošnjem prvem polletju 16 ton v 24 urah. Plan proizvodnje je bil presežen povprečno za eno tono dnevno. Delavski svet podjetje pravilno vodi. Delavci dvigajo storilnost dela, ker se zavedajo, da je podjetje njihova last. DS se skupno z upravo trudi, da bi se podjetje razširilo. Treba bo postaviti nove, modeme apneniške peči, ker je dovolj surovin — kamna — za izkoriščanje. Za prodajo apna so na Dobrepolje trgu zelo ugodni pogoji. Podjetje ima prodano vso proizvodnjo za leto dni v naprej, ker je odlične kvalitete. Nad polovico apna gre v Vojvodino. Dobrepoljsko apno slovi kot najboljše v Sloveniji zaradi izredne kvalitete apnenca. Tovarna dušika in karbida Ruše želita, da bi bila edini odjemalec, kar pa ni mogoče. Naj omenimo, da so načrti za gradnjo nove apneniške peči že gotovi. Od matičnega podjetja in bivšega OLO Kočevja so že zagotovljena garancijska sredstva za odobritev posojila pri Jugoslovanski investicijski banki. Predračunska vsota znaša 36 milijonov din Z gradnjo naj bi začeli čimprej, saj je delovne sile dovolj na razpolago. Delovni kolektiv Apnenice je pred kratkim slavil 50-letnico delovanja in 10-letnico, odkar je bilo podjetje nacionalizirano. Za ta praznik so bile apneniške naprave lepo razsvetljene. Na predvečer proslave je gorel nad kamnolomom velik kres, salva desetih strelov pa je naznanila praznovanje. 1. septembra je bila slavnostna seja delavskega sveta, katere so se udeležili tudi gostje ter vsi delavci, ki so dočakali upokojitev v Apnenici. Na slavnostni seji DS je govoril tudi direktor Apnenice, Alojz Ponikvar. Po končani seji je bila vesela zabava. čas od leta 1953 do leta 1957 je razmeroma kratka doba in vendar so bili v tem času doseženi tolikšni uspehi, da je vredno spregovoriti o najznačilnejših stvareh. Občinski ljudski odbor Kočevje se je v tem obdobju trudil za razvoj gospodarstva na vseh področjih dejavnosti. Uspehi niso izostali. Gospodarstvo kočevske občine je napredovalo na vseh področjih. Pred nami so volitve občinskih ljudskih odborov. V teh dneh na zborih volivcev razpravljajo med drugim tudi o dosedanjem in bodočem gospodarstvu v mejah občine. Prav je, da se pred volitvami pogovorimo o dobrih in tudi slabih straneh ter o perspektivah gospodarstva v bodoče. Danes vam bomo nanizali nekatere značilnosti raznih dejavnosti gospodarstva: industrije, gradbeništva kmetijstva itd. v zadnjih štirih letih in perspektive do 1. 1960. Industrijo v Kočevju predstavljajo Rudnik rjavega premoga, Teksti,-lana, Lesno industrijski obrat, Kemična tovarna (v izgradnji) in Tiskarna. Vrednost proizvodnje teh podjetij je znašala leta 1953 1 milijardo dinarjev, leta 1957 pa že 1 milijardo 500 milijonov dinarjev. To se pravi, da je proizvodnja v štirih letih porasla za 50 odst. Porast vrednosti proizvodnje v 4 letih, izražen v procentih po podjetjih, pa je naslednji: Rudnik Kočevje 9 odst., Lesno industr. obrat 162 odst., »Tekstilana« Kočevje 68 odst., »Elektro« Kočevje 19 odst., Tiskarna je začela obratovati šele leta 1957. Perspektivni razvoj industrije predvideva, da bo vrednost proizvodnje v letu 1960 znašala 5 milijard 900 milijonov dinarjev — ali štirikratno sedanjo vrednost. Tako ve- lik porast bo možen le, če bo Kemična tovarna, ki je v izgradnji, v letu 1960 obratovala s polno zmogljivostjo, kakršna je predvidena. Letna proizvodnja kemične tovarne bo znašala ca. 3 milijarde 100 milijonov dinarjev, kar pomeni, da bi odpadlo 53 odst. celotne vrednosti proizvodnje v industriji na kemično tovarno. V letu 1953 je bilo v industriji zaposlenih 1060 ljudi, v letu 1957 pa že 1506 ali 446 več. Za leto 1960 je predviden porast delovne sile v inustriji za nadaljnjih 254 oseb. Ta porast gre predvsem na račun Kemične tovarne, medtem ko ostala podjetja ne predvidevajo večjega porasta delovne sile, ker nameravajoi izpopolniti mehanizacijo. Od leta 1953 do 1957 je bilo v industrijo investiranih 1 milijardo 175 milijonov dinarjev. Gradbeništvo V občini je eno gradbeno podjetje in sicer »Zidar«, katerega vrednost proizvodnje je znašala 1953. leta 307 milijonov dinarjev, v letu 1957 pa bo vrednost proizvodnje znašala 650 milijonov dinarjev. To se pravi, da se bo povečala za 112 odst. Povečanje proizvodnje gre na račun razširitve obratov in delo- Promet V občini imamo eno prevozniško podjetje in sicer »Avto« Kočevje, M prevaža potnike in tovor. Podjetje je imelo 1953. leta za 107 milijonov din prometa, leta 1957 pa 370 milijonov, ali porast za 246 odst. Za leto 1960 pa bo prometa Kmetijstvo in gozdarstvo državnega • sektorja V kočevski občini pripada 72 odst. vseh kmetijskih površin sc-x cialističnemu sektorju. Imamo dve veliki državni posestvi in sicer Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje in »Snežnik« Kočevska Reka. Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje ima skupno 41.000 ha površin, od katerih je 9323 ha kmetijskih, 31.275 ha gozdnih in 409 ha ostalih površin. Vrednost proizvodnje v letu 1953 je znašala v kmetijstvu 355 milijonov .din, v letu 1957 pa 480 milijonov dinarjev ali za 35 odst. več. Za leto 1960 je predvidena vrednost proizvodnje 600 milijonov din ali povečanje za nadaljnjih 25 odst. Delovne sile je bilo v letu 1953 zaposlene 985, v letu 1957 pa le 577. Delovna sila je bila zmanjšana predvsem na račun izpopolnitve mehanizacije. V letu 1960 bo zaposlenih 660 delavcev. Podjetje je investiralo v kmetijstvo od 1953. do 1957. leta 428 milijonov dularjev. Podjetje je že pričelo graditi novo moderno mlekarno, katere predračun znaša 120 milijonov dinarjev. Vrednost proizvodnje v gozdarstvu leta 1953 je znašala 659 milijonov dinarjev, leta 1957 879 milijonov dinarjev ali povečanje za 33 odst., v letu 1960 pa je predvidena vrednost proizvodnje 900 milijonov ali za 2 odst. več. V letu 1953 je bilo zaposlenih 810, v letu 1951 1070 delavcev, za leto 1960 pa se predvideva 110 delavcev. Vrednost investicij v gozdarstvu v letih 1953 do 1957 znaša 328 milijonov dinarjev. Podatki za kmetijstvo in gozdarstvo se nanašajo samo na Kmetijsko gozdarsko posestvo Kočevje. Obrt V občini je 24 .državnih in zadružnih podjetij. Od teh je najmočnejše »Ključavničarstvo« Kočevje. Vrednost proizvodnje vseh teh podjetij je znašala 1953. leta 102 milijona din, 1957. leta 380 milijonov din ali povečanje za 279 odst. Za leto 1960 se predvideva vrednost proizvodnje 510 milijonov dinarjev, kar gre na račun novih obratov (mizarska delavnica, opekarna itd.). Vsa ta podjetja so zaposlovala leta 1953 127 delavcev, 1957. leta 394, za leto 1960 pa je predvidenih 420 delavcev. Investicije v obrti so znašale cd 1953. do 1957. leta 92 milijonov dinarjev. Poleg državne in zadružne obrti je v občini 106 privatnih obrtnikov, katerih letni promet znaša 63 milijonov dinarjev. Obrt v kočevski občini nazaduje v posameznih panogah, zlasti se čuti pomanjkanje uslužnostne obrti. Najmočnejše obrtno podjetje v naši občini je »Ključavničarstvo«, ki je imelo 1953. leta 18 milijonov vrednosti proizvodnje, v letu 1957 pa že 154 milijonov ali za 755 odst. več. Do leta 1960 pa se računa, da se bo vrednost proizvodnje še povečala na 170 milijonov dinarjev ali za 10 odst. Leta 1953 je bilo v tem podjetju zaposlenih 51 delavcev, v letu 1957 pa 170 (brez uslužbencev). Rudnik Kočevje 18 stanovanj, vrednost 50 .milij. din, KGP Kočevje 33 stanovanj, vrednost 114 mili j. din, ostala podjetja 19 stanovanj, vrednost 57 milij. din. V gradnji je 32 stanovanj, ki bodo vseljiva v letu 1958. Gradnja teh stanovanj bo stala 77 milijonov din. Ta stanovanja grade: ObLO Koč. 4 stanovanja, vrednost 14 milij. din, Rudnik Kočevje 10 stan., vredr nost 22 milij. din, KGP Kočevje 14 stan., vrednost 30 milij. din. ostala podjetja 9 stan., vrednost 11 milij. din. Poleg stanovanj, ki so v gradnji, bo v letu 1958 za gradnjo stanovanj na razpolago ca. 80 milijonov din iz občinskega stanovanjskega sklada, iz katerega se bo gradilo ca. 30 stanovanj. Rudnik pa bo prihodnje leto zgradil še 32 stanovanj, ki bodo deloma vseljiva proti koncu leta 1958, oziroma v letu 1959. Del sredstev stanovanjskega sklada pa se bo porabil tudi za kredit individualnim graditeljem. Od 1953. do 1957. leta so privatni graditelji zgradili 35 stanovanj, v gradnji pa je še 25 stanovanj. Kljub precejšnji gradnji stanovanj pa je stanovanjska stiska še vedno velika. Predvsem je treba poudariti to, da stanujejo ljudje v nehigieničnih hišah, katere bi se morale porušiti ali popraviti. Zato bo naloga Občinskega ljudskega odbora, da v letu 1958 določi večji znesek za popravilo teh hiš. Pri dodeljevanju stanovanj pa bo treba upoštevati predvsem tiste, ki sedaj stanujejo v neprimernih stanovanjih. V obdobju teh štirih let se je preuredilo, oziroma usposobilo za stanovanja ca. 50 stanovanj, katerih vrednost znaša 44 milijonov dinarjev. Leta 1957 je bila ustanovljena 1 stanovanjska zadruga pri Lesno industrijskem obratu Kočevje, ki takoj namerava graditi stanovanja. Zadruga ima 22 članov in ima že začetni kapital 6 milij. dinarjev. Ostali potrebni znesek pa bo treba dodeliti iz občinskega stanovanjskega sklada. Tudi delavci in nameščenci Kemične tovarne bodo ustanovili stanovanjsko zadrugo. Naj omenimo še gradnjo nove pekarne v Kočevju. Načrti bodo kmalu gotovi. Računa se, da jo bodo prihodnje leto spomladi že začeli graditi. Elektrifikacija V obdobju od leta 1953 do 1957 so bile elektrificirane naslednje vasi: Banja loka, Nova sela, Spodnja in Gornja Briga, Borovec, Kočevska Reka, Mlaka, štalcarji, Mora-ca, Novi lazi, črni potok, Zajčje polje, Mczelj, Kočarji, Kačji potok, Knežja lipa, Onek, Koprivnik, Osilnica, Sela, Slavski laz, Padovo, Vrh, Dren, Delač, Golarji — v dolžini 35 kilometrov in v skupni vrednosi 18 milijonov dinarjev. V teku so elektrifikacijska dela za vasi: Kostel, Stelnik, Maverc, Sapnik ter Jesenov vrt — v dolžini 4 kilometre, kar bo stalo nadaljnjih 2 milijona din. Pričeli so graditi tudi daljnovoda za Stari log in Polom, kar bo stalo 12 milijonov din. Vsa že izvršena elektrifikacijska dela in dela, ki so v teku, znašajo 32 milijonov din. V načrtu je elektrifikacija Bos-ljive loke in okolice. Dokončati bo treba tudi elektrifikacijo okoliša vasi Papeži in vasi v območju Banja loke. Regulacija reke Rinže - Gradnja obrežnih zidov in jezu Ker je od reke Rinže odvisna industrija in sicer Rudnik ter Tek- stil ana je bilo zaradi vsakoletne Regulacija — že izgotovljena. Stroški teh gradenj so bili naslednji: suše nujno zgraditi jez, očistiti strugo in zgraditi obrežne zidove. Vsa ta dela so izvršili v obdobju od leta 1953 do 1957 in so' deloma čiščenje Rinže Obrežni zid Jez 1,800.000 din 4,000.000 din 19,000.000 din Skupaj 24,800.000 din Kanalizacija višč. Za leto 1960 pa podjetje predvideva vrednost proizvodnje 850 milijonov ali povečanje za nadaljnjih 31 odst. V podjetju je bilo zaposlenih leta 1953 418 delavcev, 1957. leta 716, za leto 1960 pa predvidevajo, da bo zaposlenih 800 delavcev. za 465 milijonov. Tako velik porast vrednosti proizvodnje gre na račun novega obrata, ker bodo izdelovali avtomobilske prikolice. Podjetje je investiralo od leta 1953 do 1957 279 milijonov dinarjev. Za ureditev gozdnih cest so bla vložena velika denarna sredstva Mostovi in cesine komunikacije Občina Kočevje je od 1953. do ObLO prispeval za gradnjo manj-1957. leta porabila v te namene ših mostov 1 milijon 390.000 di-približno 11 milijonov dinarjev in narjev. Ta prispevek je bil za grad-finans.trala naslecmje: ijo mostov v vasi Papeži, Srebot- Vzdrževanje cest IV. " ' " " " ' - ■ milijone 800.000 din. Od leta 1953 do 1957 je bilo zgrajene 660 m kanalizacije, ki je stala 1 milijon, šest sto tisoč dinarjev. Zgrajen je tudi del glavne kanalizacije po desnem bregu reke, ki je stala ca. 8 milijonov dinarjev. V načrtu je gradnja nove kanalizacije po levem bregu reke Rinže. čim bo zgrajena še ta kanalizacija, bo vse mestno kanalizacijsko omrežje speljano tako, da se bo vsa kanalizacija stekala v Rinže na drugi strani jezu, doctor so se vse odpadne vode doslej iztekale v Rinžo že v mestu. Zaradi tega je bil v Kočevju vsako poletje obupen smrad in epidemije. Ostala komunalna dela Za vzdrževanje javnih nasadov in parkov, za popravilo pločnikov v mestu in za vzdrževanje obstoječe kanalizacije ter ostalih komunalnih naprav je Obč. LO v letih 1953—1957 prispeval 5 milijonov 900.000 dinarjev. Od ureditve kanalizacije bo imela korist tudi industrija, ki bo črpala čisto vodo. Rekapitulacija vrednosti stanovanjskih in komunalnih del, Id so bila izvršena od leta 1953 do 1957 oziroma so že v gradnji 0) >N j) *.■0 m 2 ■g E £1 §f % s o bfl ■g > > § 'g ! m v milij. din Stanovanja 382 77 459 Vodovod 21 46 67 Elektrifikac. 19 13 32 Regulacija Rinže, obrežni zidovi, jez 24,8 24,8 Kanalizacija 9,6 9,6 Mostovi in ceste 11 11 Ostalo 5,9 5,9 Skupaj 473,3 136 609,3 Sodražica občina pred volitvami „ , _____ Zbori volivcev v občini S odrazi- di za Socialistično zvezo v Retjah reda — 4 lik, Osilnica, Potok in Slavski laz. ca so te dni v polnem teku. Zad- in v vseh ostalih vaseh. Pričakuje-Prebivalci teh vasi pa so sami za nje dni so bili zbori volivcev v mo, da bodo ponovni zbori volivcev Urejevanje in vzdrževanje cest v ste namene prispevali delo in ma- Travi in tamkajšnjih vaseh. Ude- bolje uspeli. mestu 4 milij, 100.000 din. Leta 1957 pa je ObLO prispeval terial za ca. 1 milijon din. ležba je bila lepa. Zbori volivcev so Poleg naštetih del so leta 1953 bili sklicani tudi v potoških vaseh -----” V Travniku in Retjah se zbori vo- posameznim krajevnim odborom tlakovali glavno cesto v mestu, ki 800.000 dinarjev za popravilo va- je stala ca. 10 milijonov dinarjev hvcev niso mogli izvršiti, ker je bi ških peti. Leta 1956 in 1957 je in asfaltirali so cesto na Rudnik. m Iz Gore nam poročajo, da so v tem kraju zbori volivcev lepo uspeli, kar je zasluga tamkajšnjih naprednih ljudi in njihove državljan- Voddvod la premajhna udeležba. Travnik je ske zavesti. V občini Sodražica bedo izvolili v občinski zbor 21 odbornikov, v Občinski ljudski odbor je v ob- bil v času NOB znana napredna vas, pa tudi po osvoboditvi so bili ________ _ ljudje tega kraja napredni. Zato se zbor proizvajalcev pa 16 in sicer Poleg zgrajenih vodovodov invo- v^ki mtočT volivce^ pa To dob ju od leta 1953 do leta 1957 dovoda, ki je sedaj v gradnji, se iz- Kaj pa Socialistična zveza? Ali ni jalcev 5 odbornikov Vseh volilnih investiral velika finančna sredstva delujejo načrti za gradnjo vodovo- predvsem naloga te organizacije da enot bo skupno 14 ’ za gradnjo novega in -za vzdrževa- da za okoliške vasi Fare ter za pomaga pri volitvah? To velja’tu- 1 nje že obstoječega vodovoda. Zgra- okoliške vasi Vrh, Gotenc, Oskrb J dlli so vodovod od pošte do V o- itd. Začetna dela vseh teh vedovo-darne . po Rožni ulici in položili so dov bodo najbrž spomladi leta 1958. cevovod po mestu, kar je znašalo Gradili bodo iz sredstev malih aša-6 milijonov din. Leta 1953 je bil nacij. , . , . . , „ „„„„„„j .„ Sredi meseca oktobra bo izšla v vsem uradom, zavodom e-osnoriar- '»rasfiž? šs ssKssisjsrtiK js srsv*"**”w- Revija „Sodobna pisarna" bo izšla vodovod od Rudnika do šalke vasi čevju nastaja vprašanje vodovoda ter po rudniških kolonijah, za karto bo treba prihodnje leto tudi je Občinski ljudski odbor prispe- začetnimi deli za to območje. ■val 1 milijon 300 tisoč dinarjev. Za obnovo vodovodnega omrežja po mestu so porabili nadaljnjih 2 mi- ——------------------- lijcna 380 tisoč dinarjev. Leta 1955 so na novo položili cevovod od Kočevja do no ve črpalnice in do Slovenske vasi, za kar je znašal prispevek 1 milijon 620 tisoč dinarjev. Leta 1956 so Samski blok končan , Po projektu inž. arh. Dcviča iz položili cevi za Zagreba je gradbeno podjetje Zi- cevovod od Slovenske vasi do Mia-dar v Kočevju začelo pred skoraj Novi blok je vzbudil veliko ke v dolžim 1152 m m v vrednosti štirimi leti graditi velik samski nimanje ne ° v veliko korist pisarniškega poslovanja. To bo pr- tudi dijakom ekonomskih admini-va slovenska oz. prva jugoslovan- strativnih, trgovskih to drugih goska revija te vrste. Priporočamo jo spodarskih šol ter obiskovalcem tovrstnih tečajev. Revija »Sodobna ____________________________________ pisarna« bo propagirala moderno tehniko pisarniškega poslovanja, vključno strojepisno to stenografsko spretnost ter novosti iz korespondence in knjigovodstva. V njej boste brali tudi o uvajanju sodobnih metod pisarniškega dela in poznavanje novih pisarniških strojev, aparatov to drugih pripomočkov. bo obsegala 20 —*- 1800 leta je treba plačati v naprej. Uprava revije »Sodobna pisarna« " de na dotok sredstev na sklad gradnjo stanovanj. te za svoje potrebe. ,Ko ^ v oktobru dokončana ure- mo-dernimi izložba- Gosposka ulica 12. ditev lokalov je v Ljubljani, milijon 350 tisoč samskih" sobah. ~ Zgradbo^' 'zTčell iatora ogl^T‘^boTTtro?a^ ^ah^aTl”2T^al bizen v CrneTprtok!!: zlitoTt-fa^te£ej>dtra t^ie? pf je Xerjetno bodo sadili enake objek- ali’četrt leta. Naročnino je -dovod v Ribjeku, zajetje vode v va- gradnjo prevzela občina iz svoje-si Čačiči, zajetje vode v Podvinu, ga stanovanjskega sklada. Pa Pvjcno graditi vodovod v V bloku je 46 samskih sob, bolje mi jz alumtoiin ki iih Bračičevo ulico v Kočevju, kar bo garsonjer in stanovanje za hišnika, tudi v KočeviV ’ b- nrpii V-v-t-iCi vse skupaj stalo 830 tisoč dinarjev (Vse sobe imajo lastne sanitarne občino lepo Jrejen tre z vodosko-Celotne investicije za vodovod laprave, lastne tuše in majhno, kom, ki bo lahko stožil (novi vodovod m popravila) so zna- -očno, lepo opremljeno kuhinjo, politična tale za obdobje 1953 1957 21 mi- Zečje garsonjere lahko brez na- lij onov dinarjev. za razna m druga zborovanja. Celotna gradnja z ureditvijo lo- Predelovanje aluminija v Ko- Stanovanjske In komunalne zadeve Z razvojem industrije in obrti se šala 382 milijonov din. Stanovanja pojavlja tudi problem stanovanj, ki so zgradili: je v Kočevju zelo težak. Od 1953. ObLO Kočevje 63 stanovanj, do 1957. leta je bilo zgrajenih 133 vrednost 161 milij. din, stanovanj, katerih vrednost je zna- Te dni so Pričeli saditi crirtral- ^ kalov in Ved^tcra ^red bfirom čevju je ni vodovod iz Slovenske vasi do Minski ljudski odbor tudi unošte- sorazmerju^ druS'- Sobnimi proizvodnjo 'eS?^- s-tavbami ni veliko. izdelov in z njimi kmalu osvo- {tfč&vsss Š Sl EBEiElS "a n?V1M3f 't' t 1 nobenega dvoma, it0 bo to sedaj tudi z novo štirista- ter izložbenih okvirjev. Na Reki vodovod iz Slovenske vasi do jbčtoski ljudski odbor tudi upošte-Kočevja v dolžini 3800 metrov, to ul pri -delitvi. e jU predračunska dela znašajo 46 mi- Gradnja je bila te dni zaključe- din in republika 44 milij. din. SSTibŠs. vcSfcmbo j titoa ""S*1™ f"bo Prl k'™- *> “ veliko petaaffltiop« 2 *, fr; »*r 55s- “5 5SM" me' "ti rss ,“£3 p*■“b“ia2V Mikes 25»“ — A**» — Nekaj veselih spominov iz Rajndola NAŠI ATLETI V MARIBORU KRATKE ŠPORTNE NOVICE ZAPISKI S TABORJENJA PREDVOJAŠKE Bil je vroč dan. Mladinci so od- mandir voda je želel, da bi se fant Uspeh za uspehom Na klubskem mitingu ŠK Odred v Ljubljani je startal tudi član TVD Partizan Kočevje — tovariš Preteklo nedeljo so bile v Ma- 400 m je bil s časom 52,2 sekund Torkar Polde. S skokom 6,78 m v _ _ „ V taboru so pričakovali visoke .riboru atletske tekme za »Pokal drugi. V teku na 400 m z ovirami, daljino je dosegel odličen rezultat, šli k pouku. Vod poročnika Starca kaj naučil. Izbral je najboljšega go- goste — generale. Vse je bilo umi- republike za mlade atletinje in ki je ena najtežjih športnih disci- ki ga je uvrstil med najboljše ska- je slučajno zavzel prostor, na ka- jenca iz svojega voda in mu na- to in počiščeno. Z delom so začeli atlete«. Teh tekem so se udeležile plin, pa je s časom 57.6 sekund kalee v Sloveniji. Lep razvoj tega terem so imeli pouk vedno naj- ročil, naj Hočevarja nauči, kako je že zgodaj zjutraj. Ob pol sedmih iutletske reprezentance mladih atle- zasedel prvo mesto pred vsemi za- atleta je razveseljiv, mlajši gojenci podporočnika Jamni- sestavljena puška. Polni dve uri sta so odšli gojenci k pouku. Tedaj se tov iz vseh republik Jugoslavije. V stopniki ostalih republik. Ker je v ka. Ta prostor so si mladinci lepo ponavljala besede: »Puška je se- je kuhar Stanko spomnil, da potre- reprezentanci Slovenije sta bila tu- zadnjih tekmah dokazal, da se je ★ V soboto 21. t. m. se bodo naši atleti udeležili društvenih atletskih uredili. Odnekod so prinesli precej stavljena iz cevi, zapirača itd.« To- huje pet mladincev za lupljenje di mladinca Partizana Kočevje tov. razvil v odličnega tekača, je velik smrekov štor. Gojenci poroč- da učenec je bil z mislimi drugje, krompirja. Ko so bili »krompirjev- Konig Franjo in Pucelj Boris, ki uvrščen tudi kot tekač na 300 m bika Starca, ki so bili najstarejši zato se ni ničesar naučil. Koman- ci« določeni, so dodelili prostor za sta nad vse uspešno zastopala na- v švedski štafeti slovenske repre- v taboru, so hoteli ta štor cdstra- dir je hotel Hočevarja preizkusiti, lupljenje zadaj za stavbo. Kmalu še društvo na teh tekmah In tudi zentance, ki je veselo presenetila tekmovanj v Novem mestu, kar bo Uiti To pa jim je preprečil njihov koliko se je naučil, zato ga je po- potem so prišli visoki gostje in pre- precej pripomogla k zmagi svoje ne samo nas Slovence, temveč vso mala preizkušnja moči za Dolenj- komandir. Med poukom so imeli deset 'mi-nut počitka. Oba komandirja sta se sestala in prižgala cigareti. Ko so baral: »No, Hočevar, sedaj mi boš gledali taborišče. Našli so vse v reprezentance. Slovenija je zmaga- športno javnost Jugoslavije, štafe- sko prvenstvo. pa lepo opisal puško.« najlepšem redu. -»Kromplrjevci« so Hočevar vzame puško v roke in bili užaljeni, ker so jih prikrajšali la pred Srbijo, Hrvaško itd. V tekmah sta dosegla naša atle- ta je v sestavi Ingolič 400 m, K6-nig 300 m, Korošec 200 m in Sr- jo opazuje. Na komandirjevo pri- za užitek, da bi videli goste, zato ta naslednje rezultate: Pucelj Bo- novršnik 100 m dosegla odličen čas v nedeljo so zmagali domači od-minute počitka potekle, se je pouk govarjanje se ojunači in -reče: »Tov. so stalno kukali izza vogala hiše, ris 2. mesto v troskoku v daljino 2:03,2 minute in s tem prvo mesto bojkarji nad odbojkarji iz Kranja znova začel. Komandirja sta šla komandir, jaz bi vam rajši opisal za katero so lupili krompir. Ko- 13,05 m. Bil je po rezultatu samo pred ostalimi republikami. S tem s 3:2. Ta prvenstvena tekma je bi- vsak k svojemu vodu. Poročnik puško po domače.« Komandir na- mandant pa je bil kot na trnju, za tri centimetre slabši od zastop- časom je štafeta postavila nov slo- M zelo živa u1 razgibana. Starc je kmalu opazil, da štora ni pravi izjemo in mu dovoli, naj kar ker se je bal, da si bodo gostje nika Srbije Pompijatova (13,08m), venski rekord in izenačila državni nikjer in je zato vprašal svoje fan- po domače opiše puško. Hočevar hoteli ogledati tudi prostor, kjer lu- S skokom 170 cm v višino je zase- rekord, te: »Hej, dečki, kje pa je štor pe- začne naštevati: »To je ror, za- pijo krompir, zato je z roko mahal del 4. mesto, kar je najboljši skok tega voda?« Tišina, le eden od piralo, jermen itd.« Lahko si misli- »krompirjevcem« naj mladincev iz prvega voda se na- te, da je taka učenost komandirja da jih gostje ne bodo odkrili, smehne in pogleda na hrastovo precej razjezila, drevo, ki je stalo v bližini. Poročnik pogleda na hrast In zagleda na Vrhu hrasta štor, ki so ga njegovi gojenci v tako kratkem času in v največji tišini spravili na vrh. Vsi so se začeli na glas smejati, le podporočnik Jamnik (štor je pripadal njegovemu vodu) se je jezil. I. RAZRED NOGOMETNE PODZVEZE LJUBLJANA V Ljubljani poraz - Svoboda : Rudar 3:0 (2:0) Ne samo, da sta se naša zastop-se skrijejo, med Slovenci, še posebno pa nas nika v reprezentanci uvrstila na leje z uspehi razveselil mladi in pa mesta, temveč sta dosegla v vztrajni Konig Franjo. V teku na svojih disciplinah tako prepričeval- Moštvo >>B« je igralo v Ljubljani z ne ocene, da sta se uvrstila na vrh -’-’B« moštvom »Ljubljane« in izgu-mladlh atletov Jugoslavije bil° s tesnim rezultatom 1:0 in si- Vsi skupaj jima iskreno čestita- cer z gDlom, ^ Je padel tik pred Nogometaši Partizana Kočevje so igrali v nedeljo na dveh poljih. -ko koncem tekme. Moštvo »A« je nastopilo v Gro-suplju proti tamkajšnjemu Partizanu. Daši so bili igralci Grosuplja vvuu. oc ,c ,ciIi v nedeljo 15. sept. je Rudar igral lu igrišča, kjer je moštvo Svobode na gladkem igrišču še enkrat po- Košarkaši Partizana Kočevje so na igrišču, niso hoteli igrati in so Toda kmalu so ga potolažili in mu v LjU!bljani s Svobodo tretje kolo z lepo tehniko s -kratkimi žogami kazalo svojo tehniko podajanja in igrali v nedeljo s TVD »Partizan« prepustili tekmo s 3 0 p f za naše obliubili da borki štor nrenesli na prvenstvenih tekem I. razr. NPL, brez večjih težav prehajala k Ru- odkrivanja, toda njihovi streli na iz Vrhnike. Prvenstveno tekmo so moštvo. Ta nešportna gesta ne da- starn mp=tn Drnp-i dan so nhlinhn kJer s^a ostali obe točki. Svoboda darjevim vratom. Rudar je v tem vrata so manj učinkoviti kot na- dobili z 2:0 - * 1— - - - ........... tudi izpolnili ° ^ je ob -tem srečanju na domačem delu izvedel nekaj hitrih in zelo ne- vadno pri standardnem Rudarje- čani _ ^_________ " igrišču zmagala precej prepričljivo, varnih prodorov, toda napadalci — vem moštvu. Rudarjeva -obramba tekmovanje. Popoldne pa so igrali -fr Zaradi poškodovanih boljših igral- Furlanič in zlasti Zupanc — niso je dobro čistila, a napad ni imel z njimi prijateljsko tekmo, v ka- cev iz Rudarjeve obrambe, so mo- izkoristili priložnosti za izenačenje, sreče. Sodnik Janežič je bil sred- teri je zmagal Partizan Kočevje z Na taborjenju je bil tudi mladi- rali izpolniti vrzel nekateri napadal- V 30. min. so prešli domači s hi- nje dober. j. N. 62:51 košev, nec Hočevar, doma nekje od Ro- ci, novi igralci pa, ki so sedaj na- trim protinapadom v vodstvo, čez p. f., ker Vrhni- je nogometam Grosuplja nič kaj le-dopcldne niso prišli na pe ocene. ba. Bil je velik in močan, da bi padali, so bili pred vrati nasprot- dve minuti so rezultat še povečali, lahko- gore premikal. Čeprav je bil nika zelo nesigumi in neodločni, da V začetku drugega polčasa je Ru- star že 19 let, je bil tokrat prvič je ostala mreža domačih nedotak- darjevo moštvo s silovitim protina- ha -taborjenju. Dodeljen je bil v I. njen.a padom potiskalo domače v obram- vod. Toda že prvi dan se je Hoče- Z igro so začeli Svobodaši, ki so bo, toda rezultat se ni zmanjšal —- O Ribničanih se je spletlo vrsto kuhat, otroke pestovat in drago.« Ko je bil Ribničan na Dunaju V nedeljo 22. -t. m. bo v Gra--su-pdju otvoritev novega stadiona z društvenim nastopom tamkajšnjega Partizana. Pripadniki Partizana Kočevje se bodo tega nastopa udeležili predvsem z lahkoatleti. Vodu. Tudi komandir tega voda bi tek čas. Domači so še naprej ogro-se ga rad odkrižal, toda fant na- žali vrata gostov in Igra je pote-vsezadnje le mora nekje biti. Ko- kala večinoma na Rudarjevem de- var preselil v TV. yod. Tudi ta mu takoj krenili v napad in ogrožali nasprotno. Domači so ga v 60. min. zgodb. Pa povejmo eno, kako se je hi ugajal, zato se je preselil v VI. Rudarjeva vrata. Karpov je pove- še povečali in postavili končni re- Ribničan imel na Dunaju. »No,« hlevarja potrebujem, ravno vod, četrti dan je bil že v VH., po del Rudarjevo moštvo v protina- zultat. Dalje je bila igra enako- Ribničan se je odločil, da bo šel Prav mi bes prišel,« mu je odgo- enem tednu pa je pristal v. VEH. pad šele v 10. min in to le za kra- vredna, Rudar je imel še nekaj s svojo krošnjo na cesarski Dunaj. vo™ cesar- idealnih priložnosti a rezultat se ni Pot ga je vodila čez hribe in doli- ______ spremenil. ne, dokler ni prišel -tja. Takrat se- »Bom pa krave krmil.« V tej tekmi je moštvo Svobode veda ni bilo železnice in drugih prometnih naprav, kakor jih imamo danes, zato je šel kar peš. Ko je prišel na Dunaj, je videl same p ...- V M (J ^ a ■ g J*”**fc ■ kočije, pa lepe hiše, da ga je kar I stisnilo pri srcu. Pred cerkvijo sv. ~ Štefana je odložil svojo »bisago« RIBNICA V novomeški porodnišnici je ro- Umrla je Debeljak roj. Plos Mar- in začel delati rešeta. Ker pa je bil Rodile so: Gorše Frančiška, go- dida Ajdišek Matilda, gospodinja iz jeta, preužitkarica iz Kracal 7, pobožen, je^ šel kmalu tudi sam v spodinja iz Hrovače 41 — dečka S-tarega -trga o-b Kolpi — -deklico stara 78 let. cerkev. Začuden je zrl po cerkvi, OBVESTILA Društvo Partizan Koče-vje je prejelo od Partizana Jugoslavije — Zveze za telesno vzgojo — pohval-»Strinjam se,« je dejal Ribničan, no priznanje za uspešno delo od leta 1933 do 1956. Tudi to priznanje bo vzpodbuda za nadaljnje de-Konec prihodnjič lo in uspehe društva. ^Rrana, Bolje Marij-a, -gospodinja Silvo. J? O-ta-vic 22 — dečka Janeza in Srečni mamici čestitamo-! ^berstar Ivana, gospodinja iz Jurjeviče -— deklico- Nado. LOŠKI POTOK Srečnim mamicam čestitamo! .... - . j Umrli so: Tanko roj. Ambrožič , PoTOClb so se: šega Vinko de-Ana, gospodinja iz Hrovače 26, ?av®° iz Travnika 17, star 26 let stara 63 let, Češarek Janez, kmet “ Marija, -delavka iz Retij iz Nemške vasi 17, star 74 let, “6- stara ” leTL V Ljubljani pa kjer je videl samega presvetlega VELIKE LAŠČE cesarja in cesarico z njunim sprem- Rc-dila je: Levstek Ana, gospo- stvom. Ribničan je bil m-o-čnih pe-dinja iz Sv. Gregorja 5 — dečka sti, zato se je kmalu pririnil skozi Srečka. množico v bližino samega cesarja. Srečni mamici čestitamo! Ro je bila maša končana, so mu spet pomagali komolci, da si je DOBREPOLJE utrl pot iz cerkve. Hitro je šel na Poročili so se: Fležar Danijel-La- kraj, kjer je pred mašo odložil Zbačnik roj. Benčina Antonija, fta se. f6' dislav delavec iz Podgrada^ pri krošnjo.' Toda krošnje ni bilo ni- družinska upokojenka iz Gorenje ^ve.c-^ ,, Ljubljani, star 29 let in Mlakar kjer. Robantil je In klel cesarja, in stanc Ivanka, delavka iz Babnega ^tonija, delavka iz Ljubljane, njegov Dunaj. Skrbno oko postave, Petkovškovo nabrežje 25, stara 25 ki se je razumelo tudi na ribniško -let. govorico, je kmalu preprečilo Rib- Srečnima zakoncema čestitamo! ničanovo zmerjanje cesarjeve sve-KOČEVJE —. . . Rodile so: Krašovec Rozalija, tlosti. Dva orožnika sta ga vkleni- Poročili so se: Mestnik Jože, Poročili so se: V Ljubljani sta gospodinja i-z Tržiča 14 — dečka la, t-eda Ribničan se ni dal kar ta- ključavničar iz šalke vasi 9, star se poročila Poje Joško, kmet iz j.cžeta, v ljubljanski porodnišnici ko Ugnati. Začel je še bolj roban-^6 let in Sterk Marija, trg. pom. Starega kota 26, star 31 let in pa so ro(jye pejc Marija, gospodi- titi, rekoč: »Kaj, mene -bosta vk-le-ta Starega trga ob Kolpi 17, stara Puntar Berta, kmetovalka iz Sred- nja jz Lipe 14 — deklico Franci- mla, -mene, poštenjaka ? Tiste daj-19 Jet; Mesojedec Ivan, čevljarski nje vasi 27 pri Dragi, stara 26 let. šij0> šporar Marija, gospodinja iz te, ki so ukradli krošnjo!« Pomočnik iz "šalke vasi 5,- star 25 Srečnima zakoncema čestitamo! Podgorice 4 -— dečka Janeza, Pajk »Tiho,« sta ga mirila orožnika, tat in Lavriha š-tefanija, deilavka iz Umrl je Turk Franc, kmet iz Marija, gospodinja Iz Zdenske vasi »njegovo veličanstvo gre iz cerkve!« Kočevja, Rudnik 24, stara 20 let. Lazca 18, star 83 let. 11, dvojčke — dečka Branka in >>Le naj gre, bo videl cesar, Srečnim- zakoncem čestitamo! deklico Nado in škoda Neža, go- kakšne lumpe ima za s-voje redarje, Rodile so: Hočevar Frančiška, SODRAŽICA spodbija iz Pcdgore 36 — dečka ki hočejo zapreti nedolžne ljudi!« se gospodinja iz Stare cerkve 16 — Poročili so se: Belaj Atiton, kmet Slavka. je branil Ribničan, mrtvorojenega -otroka ženskega iz žigmaric 37, star 28 let in šega Srečnim mamicam čestitamo! Nič ni pomagalo. Orožnika sta spola, Damše Marija, gospodinjska Kristina, poljedelka iz G-lobela 2. Umrli so: Marolt Franc, socialni Ribničana pred trumo radovednežev Pomočnica iz Kočevja, Trg svobo- V Ljubljani pa so se poročili: Lev- podpiranec iz Male vasi 35, star vklenila in ga odpeljala v cesarjevo de 29 — deklico Marjanco, Hoče- stek Jože iz Rašice, star 24 let in 69 let, Hren Franc, preužilkar iz ječo. Štiri -dni in noči je presedel var Ivana, gospodinja iz Kočevja, Lovšin Mihaela, uslužbenka iz žig- Kompolj 22, star 88 let, v Ljub- v temni ječi. Vpil je in tarnal in Trg svobode — dečka Zorana, Krnc maric, stara 23 let, Galun J-cže, Ijani pa je umni Zupančič Franc, prosil na pomoč cesarja, vse svet-Bavla, delavka iz Koprivnika 13 — podoficir JLA, star 28 let in Klan- invalid iz Zagorice 20, star 30 let. alke in še posebej svojega patro-deklico Frančiško. V novomeški po- čar Albina, kmetovalka iz Pod- na. Končno- je -le zaslišal korake, rodnišnici pa so rodile: Kovač Ka- klanca, stara 33 let. NESREČA PRI DELU Prišli so cesar in dva ječarja. Četica iz Livolda 24 — dečka Petra, Srečnim zakoncem čestitamo! 13. septembra se je ponesrečil sar Je vršil tedenski pregled zapo- Mihelič Vera iz Šalke vasi 51 — Rodila je: Pogačnik Marija, go- Anton Majetič iz Tišenpolja 3. Na rov. Ko je vstopU v prosto^ kjer dečka Dušana, Salaja Marija iz spodinja iz žlebiča, stanujoča v Majetiča je pri delu padel kamen Je bil zaprt Ribničan, je pričel ta Kočevja, Novomeška 5 — dečka Zapotoku, — deklico Marico. in mu zlomil levo nogo in težje po- milo jokati In prositi, naj ga za vasi 56, stara 62 M in Tanko Aloj- stara 18 let. ZlJ. kmet iz Nemške vasi 11, star y J - 66 let. Srečnim zakoncem čestitamo! DRAGA Zlatka, Kos Albina iz Dolge vasi 32 — deklico Nado, Grčman Karolina iz Starega 1-o-ga 6 —• deklico Mileno, Žagar Danica iz Gornjih Ložin 8 — deklico Marto in Mau-har Anica iz Kočevja, Trg svobode 21 — deklico Jadranko. Srečnim mamicam čestitamo! Umrla je Vončina Nada, otrok iz Črnega potoka 17, stara 2 leti. KOSTEL Poročili so se: Nagu Jožef, skla-jjščnik iz Drežnika, s-tar 25 let in ^T-jdinjak Ema, poljedelka iz Dol-Je brige, stara 20 let. Srečnima zakoncema čestitamo! Rodila je: Ješelnik Marija, kme-P^Valka iz Suhorja 1 — dečka Mir-a- Srečni mamici čestitamo! Srečni mamici čestitamo! škodoval hrbtenico. O B 3AVE š. A. božjo voljo izpustijo. Ko je cesar slišal njegovo zgodbo -o- ukradeni krošnji, ga je povabil, naj pride v njegovo sprejemnico. Kmalu nato je bil Ribničan že pri Razvaline gradu Fridrihštajn nad Kočevjem JZ*# šJttelt in dobzo nalf& Prepozno sati, pri tem pa je ves čas pogle- Joj, veš Slavka, včeraj zve- doval ženo nadležnega opazovalca, v-v-i ntK\nr»v»r»ln ~r v Clnki -f nr»to Ja TVT a a a J a 4 a Lil a cesarju. Debelo je gledal z zlatom čer sem spoznala v Gaju fanta, ki kot bi jo risal. Nazadnje je bilo KINO 28. in 29. sept. ameriški film in srebrom okovane predmete v ni še nikdar nobenega dekleta po- možu tega dovolj, stopil je h kari- JADRAN, Kočevje: od 20. do 22. -»Neumne sanje«. sprejemnici, ko ga zbudi iz zamiš- ljubil. — Vsa navdušena Lojzka: katuristu in mu dejal: sept. ameriški cinemaskopski KOČEVSKA REKA: 21. in 22. ljenositi'cesar in ga vpraša: — rr°' barvni film »Do pekla in nazaj«. sept. ameriški barvni film »Beg »Od kdaj si na Dunaju ?« Tega bi pa tudi jaz rada spo- »Oprostite, toda ne morem do- KOCEVSKA REKA Rodiia je: Sulijč Hasija, živino-:®Jka iz 25. sept. amer. film »Obsojen«, 26. in 27. sept. ruski film »Lenin«, od 28. do 30. sept. amer. barvni cinemaskopski film »Indijanski borec«. LOŠKI POTOK: 21. In 22. sept. amer. film »Bagdadski berač«, 28. in 29. sept. ameriški film »Darilo na vrvici«. OSILNICA: 22. sept, ameriški barvni film »Vzhodno od raja«, iz trdnjave«, 25. sept. italijanski »P-resvitli cesar, štiri dni je od Mži Slavka, — je že prepozno. — film »Ana Zakeo«, 28. in 29. tega. Ampak veste, nikoli ne bi sept. ameriški film »Velika noč prišel sem, ko bi vedel, da bom po- "A znala. — Nima smisla, — jo poto- voliti, da bi risali mojo ženo!« »Tako?« je dejal Pirnat, ah je to vaša žena?« in je možaku po- Casanove«. PREDGRAD: 21. in 22. sept. italijanski film »Na ostrini meča«, 28. in 29. sept. ameriški film »Pečat preteklosti«. PREKLIC Podpisani Čampa Ada iz Vinc št. del v tak močnik.« »Po kaj pa si prišel na Dunaj?« »Denar služit«!, »Kaj znaš delati? kazal narisano veliko debelo gos. * Nekoč je poklical župan večjega 29. sept. mehiški film »Umiram 23 ™ f”181?, ^Emci&a iz Jurjevi- srečna«. štalcarjev — deklico SODRAŽICA: 21. in 22. sept. brazilski film »Sinha Moča«, 28. in 29. sept. madž. barvni film »Li-liomfi«. DOBREPOLJE: 21. in 22. sept. slovenski film »Trenutki odlcčit- rancko. Srečni mamici čestitamo! PREDGRAD krTf0ČUi 80 se: Jonke Mihael, n6tovalec ^ Dola 12 star 29 let ce št. 44, obe delavki na Opekarni V Ribnici, preklicujeva neresnične izjave o Šobarju Jožetu iz Dan št. 3 p. Ribnica in se mu zahvaljujeva, da ni zoper naju vložil tožbe. OBJAVA Podpisana Angelca Cimperman- Ui žae-ar -»T m" ve«, 28. in 29. sept. ameriški Gelči por. Bižal, Brezov Dol pri Za- Rred»rafU vf”3*’ krnetovalka 12 film »Skrivnost Indijanke«. gradcu, naprošam borce Tomšičeve benc Ma8 ’ stara 21. le^’ fer" RIBNICA: 21. in 22. sept. madž. brigade, ki so bili z menoj v bri-Močii 2 film »Kvišku glavo«, 28. in 29. gadi, da sporočijo svoje naslove na Aha, kmetova m2 .leltT3^1 štavdohaf sept. češki film »Kavarna ob moje ime. Naslovi bivših borcev so stara 21 let IZ 3e*enIe vasi 2’ glavni cesti«. mi potrebni zato, da bi mi. borci VELIKE LAŠČE: 21. in 22. sept. potrdili, da sem -bila v NOV, da se ameriški film »Greh ene noči«, mi priznajo s-lužbena leta. Slikarja Nikolaja Pirnata je po-staren zakonski par v kavarni Emona v Ljubljani neprijetno opa- _ __ „ _ »Bresvitli cesar! Rešeta, rejtepo- zoval. Ko je bilo Pirnatu tega do- nemškega mesta čevljarja, naj bi pravljam, živino odpravljam, znam volj, je vzel skicirko in pričel ri- mu pomeril čevlje. Ko je ta prišel, je župan sedel za pisalno mizo in pisal. Ni se mu zdelo vredno, da -bi prekinil delo in se obrnil k čevljarju; molče je dvignil nogo in jo pomolil čevljarju pod nos. čevljar je stopil k vratom in nekako mimogrede rekel: »Zdi se ml, da bi potrebovali podkovskega kovača. Sicer pa še nisem slišal, da je treba osle podkovati.« Rfečnim zakoncem čestitamo! OBJAVA Gospodarske organizacije in občinske ljudske odbore obveščamo, da posluje okrajni finančni inšpektorat za območje bivšega OLO Kočevje v stavbi bivšega OLO v Kočevje. Uradne ure za stranke za osebne in telefonske informacije so v ponedeljek in petek od 8. do 12. ure. Za telefonske informacije kličite št. 254. Olirajni LO Ljubljana, Finančni inšpektorat, Izpostava Kočevje Zgodaj zjutraj trka nekdo na vrata kmečke hiše. Pokaže se gospodinja in pravi: »Ne delajte takega hrušča, moj mož še epi. Sinoči smo dobili otroka.« Štev. 39 TUDI ZA VAS bo ZANIMIVO OD POVSOD SO ZANIMIVOSTI BOGATA ZBIRKA ČASOPISOV V nekem švicarskem mestu je priredil nad 80-letni starec zaniml- CUDOVITE RASTLINE pu spustil s padalom na zemljo. Na obronkih Andov, na jugu Ko- Učenjaki menijo, da človeški meha-lumbije in v bližini reke Patumayo, nizem lahko prenese to višino. Do so odkrili cvetje z izredno hipno- sedaj so uspešno napravili ta eks-tičnim dejstvom. Te rastline do se- periment z miškami, daj še niso poznali, ugotovili pa so, 9. septembra se je hitro razši- da spada ta skrivnostna rastlina 15 LET STAR DEČEK OBSOJEN rjja vest, da je prejšnji dan, t. j. v - ........ NA SMRT -............... ' Iz naših krajev NAM PIŠEJO Mlada žrtev elektrike Koruzo že ličkajo Že večkrat smo o lovcih in div- so pri vsej stvari neposredno pri-nedeljo ob sedmi uri zvečer elek- jadl baj brali v našem tedniku, ker zadeti, ne kažejo nikakršnega ra- vo razstavo, na kateri je pokazal med važne pripomočke indijskihča- _ _____ ____ ___ zbirko 120.000 najrazličnejših ča- rovnikov v dolini Putumayca. Indi- Sodišče v Philadelphiji v ZDA je trični tok ubil 19-letnega Toneta pa so lovske vedno sveže in zani- zumevanja. Lovci so žrtvovali mar-sopisov, ki jih je zbral v šestdese- janci, ki tam živijo, so zelo vdani pred kratkim obsodilo na smrt na Zakrajška iz Srnjakov pri Velikih ,mive, še nekaj o ribniških divjih sikatero noč in lepo nedeljo, da bi tih letih. Razstavljavec je uredil mamilom, čarovniki delajo mamila električnem stolu 15-letnega dečka, Laščah. Nesreča se je zgodila za- prašičih. preprečili škodo, kmetje pa ne žrt- svoje časopise v 150 omarah. Mož & skrivnostnega cvetja in dolgih li- ki je z dvema vrstnikoma vdrl v to, ker je pri napeljavi elektrike v vsako leto povzroče divji prašiči vujejo niti najmanj. Povsem logič- ima v svoji zbirki časopise v bur- stov drevesa, ki se imenuje bature. trgovino in ustrelil trgovca. Sodišče hlev prišlo do kratkega stika. Hudo koruzi krompirju in žitu veliko no Je> da bo potem lovska organl- manščini, malajščini, indijščini, ti- Batura pomeni v njihovem jeziku je mladoletnega fanta zato obsodi- Smo bili prizadeti zaradi nenadne gkodo ’ Tudi letos se je močno kr- zacija tako sodelovanje upoštevala betanščkh, posamezne izvode iz bra- »drevo omamljenosti«. ’-------' 1 “ ’ ’ " m' —! —^ ~ ziljskih pragozdov, iz Georgije, Me- lo na najstrožjo kazen, ker mladin- smrti mladega Toneta, ki smo ga delQ prašičev pojavilo v LD Rib- P™ prijavah o storjeni škodi ski kriminal vedno bolj narašča. Vsi ljubili. Pogreba se je udeležilo bnica. Te skupine so pogosto obl- -- - - - • - • - Ni čuda, da je neki lovec pred pogonom, ko je videl tako klavrno kei pa tudi eskimske časopise z le- VOLKULJA ODGOJILA DEČKA Strožje kazni so potrebne zato, da veliko število ljudi, ki so mu po- skGvaie Otavško Goričevsko in j*..,,..-.™.., ________________ d enega otoka Gronlanda. Pred leti V neki državi v Indiji so lovci bi na mladino vzgojno vplivale oz. klonili vence in šopke jesenskih rož jjrovaSko polje. Ker se lovci zave- udeležbo ’ gonjačev, hudomušno iz- so hoteli kupiti to edinstveno zbir- našli dečka-volka. Zgodilo se je, da da se bo znižalo število zločinov in na tej njegovi zadnji poti smo , škode in ker jo moramo po- javil: )»Prav bomo hodili pa na 1 __• 1- L - ____JI • _ Al-Amn! Kn -Ia a-.ii/iaI nnJvA -m ? 1 Olfl 1 „ JIl, Ju „ 1; -,4-,a.* _...... _ 1 • _ 1 : r !_• _ JI „ 1 _ 1 „ J r* UO.il II £3 J Sr •! _ .... ga spremljali fantje in dekleta iz tem plačati, so bili nekateri člani Hrovaško čakat, v Goričevskem in ko razni bogataši, vendar je moža- so starši baje pred sedmimi leti mladih kriminalistov, kar ni hotel prodati, ker jo name- izgubili dečka. Vsaka sled za otro- rava podariti svojemu rodnemu me- kom je izginila. Ko so šli lovci na DEVETLETNA MAMICA stu. volkove, so med čredo volkov opa- Devetletna črnska deklica bo zelo vsakogar tovariški. Toneta bomo žili tudi malo človeško bitje, verjetno postala letos v oktobru težko pogrešali. Zapušča mater in . , nr_ noo-rariata a mh™ Vi se radržu CE SE ŽENIN NA POROČNEM Z nekaj streli so razpršili čredo mamica, če se bodo uresničile na- očeta, brata in sestro ter starega brezuspešna, je towka dru rta sta =,; bližnje in daljnje okolice. Pokojni v3ako noč na preži ter tako čuvali Otavškem naj pa prašiči ličkajo!« Tone je bil vesele narave in do jtmetom polja in čakali plena. No, pa še eno resnično anekdoto. Ker bila vsa ta čakanja Dva lovca se srečata v službi in se ganizirala velik pogon v Mali gori. je v nekem zeljniku, da sta ga trekamo Proti pričakovanju pa so se iz vseh parakrat streljala, a Ima še vedno treh vasi udeležili pogona le štir- celo kožo. Ta pogovor je slišal je gonjači in zaradi tega pogon ni tretji lovec, M je takoj po kosilu P. M. URADU OBOTAVLJA volkov, nakar se jim je posrečilo povedi zdravnikov v bolnišnici me- očeta. Pokojnikovim staršem in V mestu Toronto v Kanadi se je ujeti dečka, ki je hotel slediti vol- sta Little Rock. Dekličinega imena ostalim sorodnikom dogodilo, da je nevesta na poroč- kulji, svoji drugi materi. Otrok ne niso objavili. Če se bodo napovedi iskreno sožalje, nem uradu med poročnim obredom zna ne jesti in ne govoriti in je po uresničile, -bo svet imel menda naj- zabodla ženina v prsi. Ženin se je svojih navadah popolnoma podoben mlajšo mamico, namreč obotavljal izreči usodni volku. Ni še dolgo; tega, ko _so v »da«. podobnih okoliščinah našli dečka v KAKO ZAVARUJEMO POLJE PRED DIVJADJO ženin, italijanski izseljenec, se ni bližini Agre. To je zdaj po Rami ju, mogel odločiti, da bi sklenil zakon volčjemu dečku, ki so ga našli pred zaradi tega ker je tik pred poro- štirimi leti v Indiji v bližini Agre ko izvedel, da je prispela iz Italije že tretji »volčji« otrok, v Ameriko njegova nekdanja velika ljubezen. Nevesto, ki je zabodla ženina z 20 cm dolgim nožem, so ta- operhlmUin^upanjeZdTboP/stal T,100.000 prebivalcev,” medtem ko severno od Kočevja. V jesenski divjih svinj”in vedeti, da vsake odvračanje divjadi tudi nimajo nrf živliArni/ ^ ’ jih je imel leta 1949 5,500.000. Ta- dobi pa dela divjad občutno škodo »planike« niso dobre. Na tako ogra- pravice do odškodnine. uspel. Čudili smo se, da kmetje, ki obesil puško na rame in odšel na omenjeni zeljnik. Imel je srečo in ŠANGHAI EVIA NAD 7 MILIJONOV PREBIVALCEV je zajca že s prvim strelom položil »na dlako«. Da se je pa ponorčeval iz obeh lovcev, je napisal listek in odšel. ■ Ko pride uro kasneje eden izmed onih dveh lovcev, najde namesto ... ... _ *___,, , zajca na fižolovki listek z vsebino: Lovski družini Kočevje in Mala njivo, vendar je treba, kadar dela- območju je bila povzročena škoda. >>vidlč> ne jgy me več, me je že Lovci vam svetujejo. Kitajsko mesto šanghai ima zdaj gora imata lovišče, ki obkroža va- mo tako ograjo, upoštevati moč Tisti pa, ki niso ničesar ukrenili za Kirbiš’ ustrelil. .„„„ _________________ __________ 1-_ °. . — J . *. _______. ... . . .. j. _____i— ArtrrroAQ.mp rtWiam. tudi mmaio Zajc.« Lovec Janez K. J. P J J • ko je sedaj šanghai po velikosti če- na polju. Vaščani tožijo, da so ali j eno njivo lahko zapremo potem še ŠTORKLJA IN DVOJČKI trto mesto na svetu — za Tokiom, svinje razrile njivo, sme objedle fi- zvestega psa čuvaja, ki bo z laje-V južni Afriiri v mpshi Natal Londonom in New Yoikom. žol, jazbec ukradel'koruzo itd. Lov- žem odvračal divjad, medtem ko se ie nad neko hišo zaletela štork- 200 KM V VIŠINO cl se trudijo, da bi to preprečili in bo gospodar doma mirno počival. ,. 1 „ .. i . , . .. . _ . . . . posedajo ob njivah, kolikor jim Ponekod privežejo ob njivi psa m Ija v daljnovod, Zaradi^ tega bilo »to *»toto K^.’„ i—. to ,= oboa* zL=, -vetllko. Na tako v soboto 14. septembra ae Je pri- zadnji del voza ter zgrabila Tan- — - - ■ • • vlekla še Vlak jo je povozil ■oiVi JC v, - * i/ gCVOdol iTnnalni Ko7nn v fVriOm nAtnl/11 SnTnflovca? da mu potoži svoje boijša Lsta srecMva W razširjajo ^^TahkOTa3™ sedela na zad- treba biti pri prehodu čez’ progo Ivor)3.1111 DdZen V vi nOUl POIOKU težave, še ni ničesar opravil. Njivo močan smrad. Pred njuni se divjad n delu voza, v trenutku, ko je pazljiv. Pokojna Tankova je bila 1 x • - - - ----najraje umakne. hotel voz prečkati progo, je privo- stara 63 let in jo bodo domači tež- je treba zavarovati. Februarja letos smo v Novicah bivalcem črnega potoka, ki ta ba- " v„x načinov s Lovska zadruga v Ljubljani ima «*"* toSSS km”«Sno5SaJo £"f” £ noviti vodni nabiralnik blizu čme- v hazenu se bo lahko razvilo tu- divjad od svojih njiv. Razna stra- ^olma- To je. te ° n ’ _ . P. ga potoka. Voda iz tega nabn-al- ^ ribogojstvo, saj so bile tamkaj šila3 so neuporabna Strašila so za ^ ""ponekSra^bSlto TniS š mka je nekoč gnala mlinska kolesa tudi pred Vojno ribe. Nekatere so vrabce ne pa za divjad, saj jih po- ^onekod razo.besl3o ob nLvak s čmopotoškega mlina. Prebivala Me tPežke cj0 do i0kg. noči ne viI Najboljša je levSa A. P. ograja ki brani divjadi dostop na žil vlak in lokomotiva je zadela ko pogrešali. Poljanska dolina črnega potoka so se dogovorili, da bodo ta vodni nabiralnik preuredili v kopalni bazen. Dela pri gradnji tega bazena so sedaj v polnem teku. Na gradbišču delajo delavci iz Dalmacije. Tudi vaščani jim pridno pomagajo s prostovoljnim delom. čin je sicer dober, a le ob lepem Poljanska dolina je dolga 15 km, na Hrvatskem, vsa kočevska stran vremenu, če dežuje, krpe izpere na najširšem delu pa je široka 6 in celo Triglavsko pogorje. Turisti, dež. Boljše je, če se na količek na- km_ Začenja se pri Brezovici in se ki prihajajo v Poljansko dolino, ra- veže s fenolinom namočeno krpo, razteza vse do Radencev. Dolino di obiskujejo hrib Kozice. Tudi _ v- J _' Jn J,, na količek pa pribije kos deščice objema reka Kolpa, zapirajo pa jo podzemeljsko jamo v Grajdeicl več- Kesmcc O n©5r©CI pri miniranju za streho. Ta način zasmrajevanja ,od severa Videmski hrib, od vzho- krat obiščejo turisti. Predgrad je njive je boljši in trajnejši. Kdor se da žeželski hrib, od juga Hrvaški v središču Poljanske doline, zato je bo posluževal teh sredstev, uspeh viturič, od zahoda pa visok hrib tu vedno živahen promet. V Pred- Gczdna cesta, ki se gradi v prvi malo opraskal. Kopalni bazen bo nudil v kopal- fazi na relaciji od Ugarskega mo- četrt ure po nesreči je prispel na gotovo nebo izostal r - . ...... . , i / i -n ■ i _• ji _ i j „ \ **»a n An-nAAA rTrtomm i Iz Iri TA TVT- i Iri -?/jk no Ir q Iz ni "sezoni" d"eloWm iTudem’ bližnje stu (od potoka Ribnice dalje) pro- kraj nesreče zdravnik, ki je za pr- ^ Tisti, ki je na kakršen koli na- in daljnje okolice Kočevja ter Ko- ti Zadolju, predstavlja precej težak va dva delavca odredil prevoz v cin skušal odvrmti divjad od njiv, čevia samega prijeten oddih in raz- teren. Ta odsek ceste meri ca. dva bolnišnico, tretji delavec pa je ostal pa mu vseeno povzroči škodo, je vedrilo v zimkkem času pa bo ba- in pol km. Na tem odseku je zapo- v domači oskrbi. Oba delavca, ki so upravičen zahtevati odškodnino, zen služil športnikom za drsališče, slenih približno 50 delavcev, nadzi- jih prepeljali z rešilnim avtomobi- Najkasneje v osmih dneh morajo P«™,« ve«, g,«** 'Zti! *“ 5t.džL ££„—>5; s?sk SiillSsS »s s r,r trga te^lamSTKot3°smo že omenili bo bUo nekako ob 12. un. Vsi delavci zve, kako je bilo res m da razna služil bazen vsem in ne samo’pre- »° se- Predno ®° bile 1111116 ^ fiald alarmantnih vesti ne bodo^de- Kozice,’ Od tu se vidi Gorski Kotar gradu se cepita tudi dve cesti. pravočasno umaknili nad 100 m da- lali iz muhe slona, leč, kolikor je menda predpisano in si poiskali primerna zaklonišča za N. S. POLJSKI VODITELJI SO SE VRNILI DOMOV Poljska partijska in vladna de- ŠOLA V VIMOLU Tudi v Vimolu so dobiti osnovno šolo. To šolo bodo obiskovali učenci iz vasi: Videm, Nemška loka, Brezovica, Kralji, čeplje in Vimol. Starši in učenci iz teh vasi so veseli, da imajo novo šolo. Izdaja in tiska ČZP »Kočevski drevesi in skalami. Le trije delavci tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški minerske grupe se nišo držali pred- odbor, odgov. urednik Jože Košir. pjsov in so se umaknili preblizu. Po- Uredništvo in uprava v Kočevju, stavili so se pod tri bukve, ki ra- Ljubljanska cesta 14 a. Telef. 3-89. stejo skupaj. Računah so pač, da legacija se je po 7-dnevnem obisku Naročnina je 400 din, polletna 200 so popolnoma vami. Nesreča pa je vrnila v Varšavo. Prvega sekretar- din in je plačljiva vnaprej. Za ino- hotela, da je pri miniranju vrglo ja Gomulko, predsednika vlade Cy- zemstvo 800 din. Poštnina plačana precej velik kamen v srednjo bu- rankiewicza ter ostale člane dele- _ v gotovini. Rokopisi ae ne vračajo. bev pod katero so stali delavci, se gacije so spre j eh na varšavskem ko, kjer imajo mizarsko delavnico, ob bukvi razdrobil, drobci kamna pa letališču člani politbiroja PZDP in smo v našem listu že poročali. Ure- -----------------------------------so ranil: vse tri delavce. En dela- visoki vladni funkcionarji. Pri spre- diti bi bilo treba le 400 m poti. Do Naročajte »Novice« fantom, ki vec je bil težje ranjen, drugi laž- j emu so bili tudi člani Jugoslovan- danes je še vse pri starem, čeprav služijo vojaški rok. je, tretjega pa je drobec kamna le skega veleposlaništva v Varšavi. delo ne bi terjalo veiikih stroškov. POT NA PAKO O potrebi popravila poti na Pa- **/M, 4 m /ii/i mi rmrunlr.i rln Sveta skala s svetiščem in vasjo ob reki Jancengjang mUREBIL B. MLAKAR ZGODBA s, Z DIVJEGA SEVERA ■ ▲BISAL C.OBLAK 65 Nato je prišla tista zvezdnata noč, vsa razsvetljena od polne lune, ko je Lisko zaslišal skozi tišino slaboten glas, glas, ki ga v tej samoti ni slišal nikoli poprej. Ni bil risov krik, niti kričanje skobca, ne tuljenje ali rezko lajanje volkov. Več kakor miljo od tod je na vrhu nekega griča Kresnica lajala nad losom, Id je šel prek planjave skozi trepetajočo, zlatarumeno svetlobo. Poleg nje je stal njen tovariš Blisk. 66 Proti temu lajanju, ki se je slišalo do neba, je hitel Lisko. Dolgo je že čakal in sanjal o tem klicu, ki mu ga je zdaj prinesel veter in odgovoril bi bil vse-kdar, pozimi ali poleti.' Ubral je pot preko skoraj neprehodne pokrajine, samo da bi si skrajšal pot. če bi ga sedaj poklical gospodar, ne bi bil slišal; in če bi bil slišal, bi ostal gluh za njegovo klicanje. Lisko se je počasi vzpenjal na grič in e vohanjem iskal tisto, kar je prej slišal. 67 Kresnica je prva opazila njegov prihod. Ni se premaknila, da bi mu šla naproti, niti se ni umaknila, temveč je čakala, zleknjena na trebuhu. Počasi se je Lisko približal. Nikakega šuma nista povzročila, le njune oči so žarele kakor zvezde. Glas poln veselja je prišel Lisku iz gria; tedaj je Blisk obrnil glavo in ju zagledal. Videl je veliko, zravnano žival poleg Kresnice, videl je svetlo Kres-nlčino glavo, ki je ovohavala to prikazen. 68 Dobre pol minute se ni premaknil, kakor bi bil izklesan iz trde skale. Nato se je počasi dvignil: njegove oči so bile kakcr zeleni plameneči krogi in iz grla mu je prišlo zamolklo, preteče renčanje. V tem glasu je bila smrtna grožnja. Kresnica jo je slišala in tudi Lisko jo je slišal. Blisk je šel naprej, korak za korakom, in noge so mu postale trde. Mišice so mu otrdele kakor jeklo, kakor tisto noč, ko se je boril z Baloom, poglavarjem krdela.