Naročnina Dnevna 1 z. ti n J a za državo SHS mesečno 20 Din polletno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo meneCno 33 Din nedeUska Izdalo celoleino v Jugoslaviji so Din, xa Inozemstvo IOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. peHI-vrsla mali oglasi po ! 30 In 2 D.veCfl oglasi nad 43 mm vitln« po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 D to p Pn većiem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa ln dneva po prazniku Umdnlšlvo le v Kopitarjevi ulici št. 6 111 Rokopl.,1 se ne vraCalo, neiranklrana pfama so ne sprejemajo * Uredništva telefon it. 2050, upravnlštva St. 232» Političen lisi sta slovenski narod Uprava le vKopltarlevI ul.it. 6 * Čekovni račun: Clubllana Stev. 10.6SO In 10.341 za Inserate. Sarajevo št. 7563. Zagreb it. 39.011. Praga In Dnnof St. 24.797 Za mir ali za oojno! Vojnem pravu in moderni vesti«, in o isti temi ludi v Kolnskem Abendland ter v »Bulletin Catholique international« v Parizu. Za me je eden izmed temeljnih problemov, ki otežujejo eliminacijo vojnega prava iz mednarodnega pravnega sistema, psihološki problem: vsi ljudje sicer hočejo mir, toda večina intelektualcev in javnih delavcev, ki tvorijo javno mnenje, meni, da je vojna usodno, nujno dejstvo, od časa do časa nujna faza socialnega boja, zadnje sredstvo za poravnavo napetosti med državami. Dokler bo obstojalo to uverjenje, je nemogoče ogniti se vojni; in vsi praktični napori, da bi se organiziral mir, se razbijajo ob instinktivnem pogledu na vojno kot najvišjo obrambo prava. Zato treba, da gre poleg praktičnega dela za mir (ki se danes opravlja v Društvu narodov in v Pan-Ameriki) tudi teoretično, ki naj vedno bolj in bolj poglablja tezo, da se vojna da s sociološkega stališču eliminirati, in ki naj bolj in bolj v tem pogledu modificira javno mnenje. Nobeno praktično delo ni usfcpšno, če ne izvira iz notranjega prepričanja, iz notranje vere v tisto delo; ta trdna notranja uverjenost pa se ne rodi, ako se naslanja zgolj na neko čuvstvo, ne pa na trden temelj razuma: reklo bi sc: zidali na pesek. Svojo sociološko teorijo o vojni razlagam tako-le: Vlcoliko eksistira vojno pravo, vlcolikor je del določenih socialnih struktur, katerih rezultanta je: Če se bo spremenila socialna struktura, v kateri vojna ne bo več nujna rezultanta, bo tudi pravo na vojno padlo in se izločilo. — Го<1 tem sgoduvitiskosociološkim vidikom študiram pravne običaje preteklih časov kakor so: suženjstvo, mnogoženstvo, fevda\stvo, tla-imstvo, krvna osveta, ko si je človek sam iskal pravico, t. zv. božje sodbe in več takih stvari: ti običaji so odgovarjali čisto določenim in cesto zelo dolgim zgodovinskim dobam civilizacije; zgodovina nam pa tudi kaže, kako so sr ti običaji spreminjali in končno eliminirali. Vsak izmed teh običajev izraža neko fazo socialnega boja; za me se socialni boj ne du izločili, ker bodo nasprotja v človeštvu vedno obstajala v vseh stopnjah socialnega življenja, od celice družinske pa do internacionalne skupnosti; napor človeštva gre v to, da bi se socialni boji —. kakor tudi sredstva teh bojev — čmdalje bolj vršili z razsodnostjo in človekoljubnostjo. To pa se ne bo zgodilo, če se ne bodo poglabljale etične in verske vrednote človeškega duha in se uvajale v socialno politične uredbe, oživljene s krščanstvom. Vojna obstoja, ker ne obstoja avtoritativna mednarodna skupnost, tako je nekoč vladala pravica pesti, ki je bila v resnici krvna osveta, ker ni bilo zadostne državne, avtoritativne organizacije, ki bi bila varovala veljavo pravice. Zato ima Društvo narodov znaten pomen, v kolikor je to poskus organizirati mednarodno skupnost in ji dali moč, znači prehod od indivi-dualizma suverenih držav k mednarodnemu organiziranju. Bistvo tega napredka, bo v tem, da bomo premagali ozki in zaključeni pojm suverene države; ta pojm je izvršil svojo nalogo ob oblikovanju modeme države in je dobro služil v to, da so se eliminirali fevdalni boji, boji med seseskami ter malimi kneževinami. Toda danes, ko se internacionalno življenje gospodarsko, politično in kulturno širi, ta pojm ne drži, ne zadošča več, kakor ne drži več pojm sami sebi zadoščajo če države (self-sufficient). Dandanes moramo ugotavljati ne samo medsebojno odvisnost držav, ampak tudi njih m edsebojno omejenost. Tem idejam nasprotuje vsak nacionalizem kakor tudi vsako gospodstvo, ki ne trpi nobene kontrole; ampak te ideje se ujemajo z resničnostjo, ki je prazen napor jo negirati ali zoper njo protestirati, Društvo narodov, s tem. da tvori nekako razsodišče — Camera da compensazione — v majhnih prepirih med državami ter med krajevnimi pogodbami? — kakor Locamo ali Protokol (še vedno živ, čeprav ne ratificiran), polaga temelje novemu mednarodnemu pravu, v katerem bo razsodišče moglo nadomestiti vojno; nov medgospodarski temelj se razvija med državami, z ozirom na dolgove in kredite, z ozirom na industrijske stike, ki zahtevajo svobodne in širše trge. ter hitrejša sredstva za trgovino in manj draga. Carinske meje in zemljepisne omejitve, to so dvomljiva sredstva nezadostnih nacionalizmov; dokazale bodo, da ni drugega izhoda kot: ali pacifičen (miroljuben) internacionaiizem aH pa — vojna. Težkoča, ki jo mora društvo narodov zdaj premagati, da namreč uredi razorožitev, je zelo velika; je prava ognjena pre-skušnja, Razorožitev se danes ne more imeti drugače kakor kot istočasna in postopna redukcija oboroževanj; žc to bi bila velika stvar in velika korist, bodisi, ker bi zmanjšala stroške za vojaštvo v korist splošnosti, bodisi ker bi ustvarila recipročno kontrolo držav nad njihovim oboroževanjem, To omejeno razoroževanje pred-polaga, zahteva prej garancije za politično ozemlje; dobro sredstvo je tudi, da se množijo krajevni I.ocarni in razsodiščne pogodbe. človeška družba se polagoma pre-obraža; in kadar seje semena svojega pre-obražanja. se to cesto niti ne opazi ali )ш celo tajimo. Л semena delujejo iz svoje notranje sile. Jas mislim, da bodo države prišle prejalislej do tega, da bodo v pravu določile pojm napadalne države kakor tudi ugotovile, da je vsaka vojna zoper mednarodno pravo in socialen zločin, Težke preporne točke, ki bi danes mogle dati povod za vojno, so ali gospodarskega ali zemljepisnega (potreba ekspanzije) ali političnega značaja (narodnostna osveta). Tc preporne točke ne le ne zahtevajo nujno vojn, ampak se z vojnami niti razrešiti ne dajo, ker vsaka vojna ustvarja nove povode za nadaljnje prepire: vojne so res brezkončna veriga krvavih členov — obubo-sanje narodov je posledica. Prijateljsko obravnavanje zadev in z razsodišči, kompromisi, podaljševanja so učinkovitejša sredstva, da se razrešijo prepiri, ker uvajajo pravičnost in razsodnost ler preprečujejo moralno in materialno izgubo, ki jo povzročajo vojne. Gre torej za to, da se uveljavijo la moralna in socialna sredstva. Samo lista oblika življenja je socialna, ki kroti slepe nagone in daje vlado moralnosti nad sebič' nostjo posameznika; to velja lako za posameznika kakor za narode. Vojna ni nujna; vojna je samo faza mednarodne anarhije, kakor je bila pravica pesti faza politične anarhije držav, človeška družba se vedno bolj in bolj razvija: bližamo se vedno bolj učinkoviti mednarodni organizaciji, v kateri ne bo več vojnega prava, ki bo izločeno. Mar bo treba še ene svetovne vojne, da se ljudje privadijo k še bolj odločnim korakom v tem zmislu? Sedanji rod ne bo začel vojne; vojna se upira našim dušam; lahko se reče, da hoče sedanje človeštvo mir in je proti vsakemu zločinskemu vojnemu poskusu. HlH^soliniJeu gouor v Rim, 3, marca. (Tel. »Slov.«) Mussolini je imel danes popoldne že dolgo napovedani govor. Začel je: Tovariši! Moj odgovor se je iz sledečih razlogov nekoliko zakasnil. Predvsem sem hotel citati stenografično besedilo govorov v avstrijskem parlamentu. Potem sem v razgovoru z našiin dunajskim poslanikom hotel dobiti dopolnilne vesti o dogodkih in o vplivanju govorov in končno sem hotel, da zadosten čas odvzame sijaj glorije prevelikemu dema-goštvu. Hanibal ne stoji pred vrati in tudi monsignor Scipel ne. Italija je danes velika država, urejena in zedinjena, kakor nobena druga država v Evropi. Avstrija je to, kar je. Vprašal sem se celo, ali se izplača, odgovoriti, in če ne bi bil zvezni kancler Seipel stopil v diskusijo, bi siccr opustil in vsekakor ne bi sprejel protiitalijanskega in antifašističnega besednega boja avstrijskega parlamenta. Govoril bom torej z največjim mirom in brez dvoumnosti, kakor je naš običaj. Takoj pristavljam, da je zadnjikrat, da govorim o tem predmetu. Prihodnjič bom pust/l govoriti dejanja. Mussolini očita Avstriji nehvaležnost. To je zgodovinsko poglavje, ki ga nc pišem za Italijo, ki to zgodovino pozna, temveč za svet, ki je ne pozna ali jo je pozabil. Dokazal bom, da avstrijske manifestacije niso upravičene in da so torej izzivanja. Če pa danes naštejem razne s strani Italije Avstriji izkazane prijateljske usluge, tega ne storim za to, da očitam Avstriji nehvaležnost. Dovolj je, gospodje, da poznamo vrednost diskrecijc. Storim to samo zato, da svetu enkrat za vselej dam v roke dokumente. Naše prijateljstvo napram Avstriji se je tekom zadnjih deset let gibalo v treh črtah: 1. Jc socialnc in humanitarne narave, 2. finančne narave in 3. sc je pripetil potem izključno političen intermezzo, ko je brezinteresna podpora Italije izkazala Avstriji velike usluge. Pri tej zadnii točki bi ostal dalje časa. Na podlagi čl. 49 senžermen-ske pogodbe je bil določen plebiscit v okolici Celovca. To ljudsko glasovanje sc jc vršilo meseca oktobra 1920 pod vodstvom italijan- skega kneza Lidija Borghcsc, V gotovem tre« nutku so postale grožnje več ali manj regularnih jugoslovanskih elementov občutne. Avstrija je prosila od Italije pomoči, kakor jc dokazano s sledečo brzojavko markiza delle Torreta: »To zunanje ministrstvo — mišljena jc avstrijsko — mi nujno javlja, da je po natančnih informacijah ugotovljeno, da so bil! novi bataljoni jugoslovanske inianterije in ar-tiljerije poslani v okolico Jesenic. V teh okol-nostih avstrijska vlada nujno prosi, da se umaknitev italijanskih čet zavleče.« To se je zgodilo. Izid ljudskega glasovanja je bil za Avstrijo ugoden. Dne 14. oktobra 1920 je brzo- , javil markiz della Torretta sledeče: »Ko sem \ g. Rcnnerju sporočil izid ljudskega glasovanja, me je prosil, da izrečem izraz zahvale italijanski vladi, ki je zagotovila svobodo glasovanja« itd. Potem je prišla na razgovor zadeva Bur-genlanda. Ko je dr. Schober odhajal z Benetk, je brzojavil; »Ko zapuščam tla Italije mi jc potreba, da ponovim Vaši ekscelenci svojo najprisrčnejšo zahvalo« itd in ne pozneje kot dva tedna potem je avstrijski poslanik v Rimu meni še enkrat v imenu monsg. Seipla izrekel zahvalo za izredno prijateljsko postopanje Italije v dveh vprašanjih, ki sta Avstrijo posebno interesirali: vojaška kontrola in novo posojilo za obnovo. Mogoče je, da je v času. ki je bil potreben za perfekcijoniranje novega avstrijskega posojila, Italija s svojim neobhodno potrebnim definitivnim pritrdilom pustile čakati. Manjšine so malenkostno vprašanje. Mednarodno vprašanje radi malih jezi> kovnih manjšin v Gornjem Poadižju ne eksistira. Ta manjšina je absolutno malenkostna napram množini 42 milijonov Italijanov v državi in ravno tako majhna v primeri z milijoni Nemcev, ki so v drugih državah. Če bi tako vprašanje obstojalo, bi se moralo najti v kaki diplomatski konvenciji ali mirovni pogodbi O tem pa ni nobenega sledu. Vse prizadevanje, ustvariti to, kar ne eksistira, je torej popolnoma brez svrhe in absurdno. S tem bi se butalo samo ob kamen. Avstrijski govorniki trdijo, da obstoje obljube, obljube, ki so jih dale prejšnje vlade. Ne izključujem tega, možno pa je, da so oni, ki so te obljube dali, to napram ošabni interpretaciji od takrat obžalovali. Naj bo temu kakorkoli, fašistična vlada, ki jc pokazala, da respekfira pogodbe in jih vestno izvršuje, sc nc smatra niti najmanjc obvezano, po zagotovitvah več al' Originalna angi. SPARKLET sifonska steklenica Dobiva se v vseh podružnicah tvrdke Julio Meinl d. d. Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri s. Petelincu Ljubljana blizu Prešernovega spomenika MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica I SO Oin aH vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 ali 5> Ujn. Oglasi nad devet vrstic ee računajo više. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. ®>aiWi r »i Organist-cerhnBnili oženjen, želi spremeniti službo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod št. 1786. Prodajalka pridna in pošlena, ki jc vešča tudi knjigovodstva, želi premeniti službo s 1. majem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Marljivost« št. 1763. PRODAJALKA, starejša, zanesljiva in poštena, želi službe v trgovini mešan, blaga. Nastopi lahko takoj. Zmožna tudi samostojnega vodstva. Ima večletna spričevala. Ponudbe upravi pod: Poštena« št. 1769. KUHARICA Išče službe kot gospodinja v ž u p n i š č u ali pri kršč. družini. Pisma pod: hPridaa in poštena« na upravo »Slov,« št. 1796. PRODAJALKA išče mesto v špeccr. trgovini na deželi. Naslov v upr. lista pod St. 1795. Knjigovodja - samec se vzame samo za večerne ure. Več po dogovoru. - Ivan Javornik, Domobranska c. 7, Ljubljana. V dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji, brez konkurence, kovinska industrija - se sprejmejo družabniki t 10 do 80.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1756. 2 soiid gospoda sprejmem v lepo SOBO in dobro domačo hrano po zmerni ceni. - Stari trg 34/11., desno. 1765 СГШ A zračna in svet-3UDM U, blizu glavnega kolodvora, se takoj odda solidnemu gospodu. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 1781. Odda sc zelo velika zračna, prazna ali O П h 5) - meblirana - O U M <3 z električno razsvetljavo in vhodom s stopnišča. -Event. z vso oskrbo. Naslov v upravi pod št. 1689. AJDOVA MOKA po 5 Din kilogram Činkvantin - zdrob po 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEL SEDEJ, umetni mlin, Javornik, Gorenjsko. 1526 Kratek glasovir (Siutzfliigcl). bas, kitara in kuhinjska naprava, se poceni proda. - Maribor, Frančiškanska ulica 21. Zastopnike iščemo za celo državo; visok zaslužek zagotovljen. Posebno znanje sc ne zahteva. Ponudbe na podružnico »Slovenca-« v Celju. 1749 UČENKO 14 k.I z dobrimi šolskimi spričevali, sprejme večja trgovina meš. stroke na deželi. - Prednost imajo hčerke železničarjev. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vestna in poštena« štev. 1770. VAJENCA, poštenega -sprejme Fran Ambrož, slikarski mojster. Rimska cesta št. 11. 1767 Mizarskega vajenca krepkega, najraje z dežele, r. vso oskrbo, sprejme mizarsko podjetje Ig. Repše, Ljubljana, Poljanska cesta 21. 1785 Cvetlični meri po pošii 5 kg Din 125.—, vse prosto. A. MAČEK, čebelar, Vrhnika. Aparat za potenje v vročeni zra-ku (Kreuzthermalbad) -prodam za 1000 Din. — Ogleda se lahko vsak dan od pol 11 do 12 na Mirju št. 4/11., Ljubljana. črn planino zelo dobro ohranjen, čist glas, naprodaj. — Naslov se izve v upravi »Slovenca pod št. 1768. TRGOVINA z mešan, blagom, 2 hiši, gosp. poslopja, sadni in zelenjadni vrt, 1 ha njive, vse v najboljšem stanju, na najlepšem kraju Dolenjske, se takoj proda brez ali s trgovsko pravico. Potreben kapital 90.000 Din. Ponudbe na upravo pod št, 1775. Volna - bombaž za strojno pletenje fn ročna dela, dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 NAJBOLJŠI PREMOG Cibin Ulolfoua 1/2 Motvoz SSeT rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. IHOIIMCE vrline in spodnje, oiomane, razno divanc. Zimo, afrik, c: vili h in vse potrcbšćiue -kupit« uujcenejc |»ri tvrdki RUDOLF SEVER, tapetnik -Marijin i rs 2. 1474 Semenski oves debelozrnat - zajamčeno očiščen - oddaja po ugod. cenah Ivrd. A. Vo'k, Ljubljana, Resljcva c. 24. za dame in gospode sprejema in najceneje izvrši Modni salon Stuchlv - Maske Ljubljana, Židovska ul. 3. Lllnrlo bukove la. in IlIUUC hrastove od 20 cm naprei kupuje v vsaki množini parno žaga V. SCAGNETTI Ljubljana. Srebrne krone zlatnike in različno zlato kupi F. Čuden, Prešernova 1, Ljublj. Kupim vsako množino drva. Pogačnik, Bohoričeva št. 5. — Tclei, 2059. čresla proli takojšnjemu plačilu. - Ponudbe z navedbo cc-nc na upravo »Slovenca--pod »Čreslo« štev. 1787. EKSPLOZIVNI MOTORJI ter posamezni deli: Bati, batne osi, batni obrofi. Cilindri, razpiinjači i. t. d. »Jugomot«, Tržaška c. 4. Inserirajte v ,Slovencu'! М»бБН9ВИв!аК Zadružna NIZKE CENE! NIZKE CENE I Kdor hoče kupiti mod'-rno in solidno izdelano pohištvo naj si isto ogleda pri Egidiju in Karlu Erjavec BROD-ŠENT VID nad Ljubljano, poleg tacenskega mostu. — Za delo se jamči. — (Daje se tudi na obroke.) ŽENSKI p o I č e v I j i na sponke že samo pri naprej „DOKO Svan Carman Ljubljana, Prešernova 9, dvor. oblastv. izkušeni tesar, mojster, Domžale, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih. Vodne stavbe, jezove in kolesa, dalje visoke, industrijske in druge stavbe, stolpna in razna druga ostrešja ild. — Točna postrežba Mnogim še ni znano, da želodčno in črevesno bolezni, prlavobol, norvozo, pomanjkanju spanja, slab tek, zlato Шо, povzroCa slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani cliksir FIGOL. Prepričajte so tudi Vi, da preizkušena zdravilna speeiujituta FIGOL eliksir uredi prebavo in Vam vrne zdravje. FlUOlj izdeluje in razpošilja po pošti proli povzetju z navodili uporabo lekarna dr. Semelie, Dubrovnik 2. Originalni zabojč-ek e S steklenicami 10."> Uin, ■/. K stoklcniuami 245 Din, 1 steklenica -ti) Din. ZA VELIKONOČNO DOBO priporoča JUGOSLOVANSKA KN IIGARNA CERKVENIM ZBOROM: Adamič K.: 12 velikonočnih pesmi za mešani zbor. Part. 16 Din, gl. po 6 Din. Faist dr. Ant.: Deset cerkvenih pesmi za meš. zbor. Part. 20 Din, gl. po 4 Din. Foerslcr Ant.: 12 cerkvenih pesini za mešani zbor. Part. 12 Din. Foerster Ant.: Te Detiiu, op. 18 za mešani zbor. Part. 4 Din, gl. po —.50 Din. Grian Ant.: Aspergcs tne et vidi aquam za meš. zb. lODiu. Hladni!; Ig.: Rcgina coeli, op. 49 za mešani zbor. 5 Din. Hladnik Ig.: Asperges me el vidi aquain za tneš. zb. 5 Din. Hribar p. Ang.: I'os mi in velikonočni napevi za mešani zbor. Part. 30 Din, gl. po 10 Din. Kiinovec dr. Fr.: Rihar renatus za mešani zbor. Part. 24 Din, gl. po 8 Din. Sattner p. Hugolin: »Te Deum za mešani zbor. Pari. 0 Din, gl. ]X3 1 Din. SALDA-KONTE 6TRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZ NIČU 8C« 4*« D- V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTROPJE V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nepozabna sestra, svakinja, teta in nečakinja, gospodična mariia Tc me učiteljica v pokoju danes 2. marca 1928 ob 7. uri zvečer po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, boguvdano preminula. Pogreb blagopokojne se bo vršil v nedeljo dne 4. marca ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Karlovska cesta št. 14. Blago pokojnico priporočamo v pobožen spomin. Ljubljana, dne 2. marca 1028. IVO TOMC, v il. direktorja tobačne tovarne — v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov. KMETJE! TRGOVCI! POSESTNIKI' Leto za letom uničujejo bolezni na tisoče goveje živine, konj in prešičev, Ve: Vaš trud in napor dolgih mesecev m let propada. Stotisoči in milijoni denarja gredo v nič. Vseh teh nesreč se lahko obvarujete, ako zdravite svojo živino z: ALMAFLORUli d najboljšim, najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v slotisočerih primerih preizkušenim preparatom. »ALMAFLOR« proti konjski koliki. »ALMAFLOR« proti napenjanju pri goveji živini. »LA FLEUR« proti vnelju prebavil pri govedu in proti zadrževanju mleka pri molznih kravah. »HALF* proti svinjski vročici in varovalno sredstvo proti rdečici. »URINOT* proti krvavemu močenju (scanju) pri govedu in pri konjih. Noben pameten živinorejec in posestnik živine ne sme biti brez teh zdravil. Kakor ne bo preudaren gospodar čakal, da mu hiša najprej pogori, da se komaj potem zavaruje, tako tudi nc bo čakal, da mu živina oboli, temveč ji bo dajal tudi že poprej naše preparate, zato, da mu sploh nc bo obolela. »ALMAFLOR« dobite v vsaki trgovini. Trgovci, ki naših preparatov še nimajo, naj jih nemudoma naroče! Cena škatlji z navodilom za uporabo je 40 Din. Pristno samo s plombo »Govedomedika«. Naše preparate uporabljajo danes že vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je zahval in priporočil. Nekaj jih objavimo jutri. Edina zaloga za Jugoslavijo: „GOVEOOMEDIKA" Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje ir prešiče iz lekarne »Pri sv. Antonu« Maribor, Kopališka ulica 11 Jugoslovanska knjigarna v priporoča: Gmclch Dr. J., Passionsbilder im Lichte der Gegenvvart. Fasten-prediglcn. 120 str., nevez 38 Din. Gmclch Dr. J., Krait und Friede. -Predigten iiber die Beicht. 64 str., nevez. 21.50 Din. Heider K., Jesus Christus und die Menschensecle. Sechs Fastenpredigten. 52 str., nevez. 22 Din. Mure-Winands G. J., ln jenen aussersten Stuuden. Fasien-predigten iiber das Lciden und Sterben Jesu Christi. 214 str., nevez. 56 Din. Obendorter A., Die Seetenleiden Jesu. 7 FaslcnpredijJten. 79 str., nevez. 32 Din. Obvvegcr J., Das Bild des gekreuzigten Erliisers. Fastenpredigten. 64 str., nevez. 18 Din. Obvvcger J., Oelhergstunden. F'astcnpredigten. 48 sir., nevez. 13.50 Din. Restle P. C., Das grosse Gcheimnis. Fastenpredigten iiber die Ehe. 80 sir., nevez. 26 Din Schilgen H. S. J„ Um die Reinheit der Jugend. Ein Buch iiber die Erziehung zur Keuschheil fiir Eltern. Seelsorger und Erziehcr. 175 str., nevez. 52 Din. Schilgen H. S. J., Du und sie. Dcs Jungmanns Stcllung zum Madchen. 165 str., nevez. 40 Din Schilgen H. S. J., Junge Heldcn. Ein Aufrul an .Tungmanncn zu edlem Streben und rcinem Leben. 207 str., nevez. 39 Din. Schilgen H. S. J., Im Dienst des Schopicrs. Ein Buch iiber die Ehe Ilir katholisehe Braut und Eheleute. 93 sir., nevez. 29 Din. Strobele G., Der Kampi gegen Christus. Passionsbilder. 61 sir., nevez. 24.50 Din. Strobele G., Unter den Portalen dcs blutigcn Karircilags. Passionsbilder. 61 str., nevez. 25 Din. Tongelen v. Dr. J., Der Heiland am Oelberg und die moderne Welt. Fastenpredigten. 104 str., vez. 47 Din. Welser B., Wahrheit und Gnade. Predigthandbiichlcin fiir den Weihnachts und Osterlestlucis. 190 str., 36 Din. •ocIa;rslcoi banka d.d Brzoau. naslov: Gospobanka Ljublfana, Miklošičeva cesta IO Telefon št.2057,2470 »n 2979 Kapital In rezerve skupno nad Oin 16,000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Izvršuje vse vrste bančnih poslov pod najugodnejšimi pogoji. Prodaja obveznic 7% drž, invest. posojila ier 2,/з"/о vojne odškodnine in vseh vrst vrednostnih papirjev tudi na obroke pod zelo ugodnimi pogoji. Glavno in največje zastopstvo v Sloveniji za prodajo sre£it Državne razredne loterije. I HMl Za Jugoslovansko tiskarno т Liuhlianii Karel Cefi. Izdaiateli- dr- Fr, Katovcc. Urednik: Franc Terscglavi Proračun za oere sprejet Opozicija ostane v skupščini b Belgrad, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Današnja seja narodne skupščine je bila zelo živahna. Političnih krogov ni iznenadilo, da je KDK zopet prisostvovala seji, ker se je že včeraj vedelo, da nima namena zapustiti parlamenta, čeprav je to napovedovala in je sklepe čuvala v največji tajnosti. Takoj v začetku seje je dobil besedo Svetozar Pribičevič, ki je dal v imenu KDK sledečo izjavo: »Na svoji včerajšnji seji, ki jc trajala do 9 zvečer, je klub KDK razpravljal o političnem in parlamentarnem položaju povodom nečuve-nega postopanja predsednika Narodne skupščine g. dr. Periča v zvezi z organiziranim fizičnim napadom na poslance KDK s strani članov radikalsko-demokratske večine. Upoštevajoč dejstvo, da je vladna večina, pričakujoč, da se bo poslanski klub KDK sodaliziral s svojim predsednikom in da se ne bo vsaj tako dolgo udeleževal sej Narodne skupščine, dokler traja izključitev g. Radiča, zlorabila položaj in pogazila vse dosedanje parlamentarne običaje in prakso, tekom teh dni skušala pretihotapiti ves državni proračun, je klub KDK sklenil: 1. Predsednik Narodne skupščine dr. Perič naj zaradi te svoje pristranosti odstopi kot skupščinski predsednik, če tega ne stori, odnosno dokler se to ne zgodi, šefi KDK ne pristanejo na noben sklep šefov parlamentarnih skupin, ako skliče te sestanke predsednik dr. Perič. 2. Z ozirom na sistematično zapostavljanje prečanskih krajev in prečanskega naroda, ki ga zastopa KDK in z ozirom na napade na seji Narodne skupščine v obliki dejanskega napada na oba predsednika KDK, za katerega je izšel poziv iz vrst vladue večine in iz ministrskih klopi, in z ozirom na to, da se je skušalo poslancem KDK z nasiljem preprečiti izvrševanje njihovih poslanskih dolžnosti, jc klub KDK načelno sklenil, da je na to možen edini odgovor: da KDK zapusti Narodno skupščino. Z ozirom ua celokupni politični položaj in na interese naroda in države ter da omogoči izpre-membo režima, se izvršitev tega sklepa odloži. Vodstvo KDK pa sc pooblasti, da določi čas za izvršitev tega sklepa in s posebnim proglasom pozove narod na najostrejšo borbo proti režimu, vladi in njeni večini. 3. Ker je vladna večina s kršitvijo poslovnika pričela proračunsko debato na način, ki bije v obraz najprimitivnejšemu parlamentarizmu, klub KDK ne bo sodeloval v proračunski razpravi izvzemši razpravo o financ, zakonu. 4. Izjavlja, da se Hrvatska in ostali prečan-ski kraji, ki predstavljajo dve tretjini države, in katerim se nalagajo milijarde novih bremen, ne smatrajo obvezane po tem proračunu, dokler se ne korigira. To izjavo je vladna večina sprejela popolnoma mirno. Pri KDK je vzbudila veliko navdušenje. Pribičeviču je odgovoril predsednik Narodno skupščine dr. Perič in izvajal: :Na Pribičevičevo izjavo moram odgovoriti sledeče: Po poslovniku je dolžnost predsednika narodne skupščine, da vodi račun o ugledu, dostojanstvu in redu v narodni skupščini. Svečano izjavljam, da sem v tem vprašanja po najboljši vesti vršil svojo dolžnost. (Ploskanje vladne večine.) Izjaviti moram, da bom tudi v bodočo v sličnem slučaju na isti način vršil svojo dolžnost. (Ploskanje.) Nato je dobil besedo sam. dem. G r i s o -g o no, ki je v imenu KDK predlagal resolucijo, da se izvoli anketni odbor radi preiskave vzrokov za dogodke, ki so se odigrali na seji narodne skupščine dne 29. februarja. Med Grieogonovim govorom je prišlo večkrat do burnih prizorov, v katerih se je posebno odlikoval Stj. Radič. Radič igra tragediio Radič je med drugim obtoževal vlado, da Je hotela ubiti njega in Pribičeviča v parlamentu. Temu je botroval Ljuba Davidovič, češ da ga je pozval v Belgrad in ga hotel dati ubiti. To Radičevo tragično slikanje dogodkov je bilo sprejeto s smehom. — Za Grisogononi je govoril Stjepa Kobasica, nakar je vladna večina resolucijo zavrnila. Nato se je prešlo na predlog KDK, da se izvoli anketni odbor za proučevanje stanja vseh dolgoročnih gozdarskih pogodb v Bosni. Predlagatelj dr. Sutej je obširno razlagal zlorabe, ki se vrše pri dajanju v zakup državnih gozdov v Bosni. Pri njih je država utrpela mi-ljardno škodo. Radi tega zahteva izvolitev anketnega odbora, ki bo vse te pritožbe pregledal. Med Šutejevim govorom se je Stjepan Radič silno razburil in klical: »Vso ministre je treba obesiti na sredi Terezije j. Poslanec Sutej je govoril tri in pol ure. Po njegovem govoru se je seja ob poltreh zaključila. Anketa v gozdarskem ministrstvu Na popoldanski seji se je nadaljevala razprava o Šutejevem predlogu. Govorili so zemljradnik Tupanjanin in radikal G j u -ro Jankovi č. Nato je gozdarski minister Miovič izjavil, da z zadovoljstvom sprejema predlog o ank^.i, ker nima ničesar proti temu, da se pregleda stanje dolgoročnih pogodb. Predlog o anketi je bil sprejet. Anketni odbor se bo izvolil v sporazumu. Od Jugoslovanskega kluba prideta vanj poslanca Vesenjak in Barič. Nato se je prečital kraljevi ukaz o imenovanju ministra za izenačenje zakonov Sumen-koviča za zastopnika zunanjega ministra. Skupščina je nato prešla na razpravo o proračunu ministrstva za vere. Verstveni minister Milan Simonovič je podal ekspoze, v katerem je izjavil sledeče: Proračun verstve-nega ministrstva se je v finančnem odboru zmanjšal za več kot 28 milijonov, tako da ne znaša niti polnih 111 milijonov. Nato je minister govoril o tem, kako to vpliva na zmanjšanje doklad duhovništvu, posebno pravoslavnemu. Črtati so se morale razne podpore. j S finančnim ministrom sta se sporazumela, da bo dal verstvenemu ministru na razpolago večje vsote iz inozemskega posojila, tako da se bo s tem mogel proračun izravnati. V najkrajšem času se bo začelo z redukcijo pravoslavnih parohij in muslimanskih župnij. S tem se bo število duhovnikov teh veroizpovedi znatno zmanjšalo in se bodo mogle doklade za drugo duhovščino zvišati. Navaja, da je gotov zakonski načrt o medverskih odno-šajih. Dalje načrt o ureditvi pravoslavne cerkve in o verski zajednici muslimanov. Pogajanja za konkordat se z Vatikanom še niso obnovila. Med najvažnejše ministrove naloge spada, da te zakonske načrte, ki so izdelani, predloži skupščini. V debato so posegli poslanec nemške stranke Schuhmacher, zemljoradnika Blane-ševič in Drljača in radikal Buniša Račič ter prejšnji minister za verstvo Obradovič. Nato se je seja ob 8 prekiuila in se je nadaljevala ob četrt na 10. Govorila sta zemljoradnika L a z i č in Tupanjanin. Nato se je vršilo glasovanje. Vladna večina je sprejela proračun ministrstva za verstvo. Zatem je predsednik zaključil sejo in sklical prihodnjo za ponedeljek. Na dnevni red pride proračun ministrstva za notranje zadeve. Sodeluite pri razpravi! k Belgrad, 3. marca. (Tel. :Slov.«) KDK je danes s Pribičevičevo izjavo odkrila sklepe, katere je čuvala v strogi tajnosti. Sicer ni bilo nobenega presenečenja, ko je Pribičevič izjavil, da KDK kljub vsem pretnjam, ki jih jo tri dni spuščala v javnost, noče zapustiti parlamenta. Napovedovanja, da se KDK ne bo udeležavala proračunske debate in da ne prizna proračuna, so na vse resne politične kroge napravile zelo mučen vtis. Naglasa se, da KDK s takim postopanjem ruši načela parlamentarnega reda. Sam ta nastop so karakterizira kot ueresen. Poudarja se, da poslanci KDK s tem ne izvršujejo najpoglavit-nejših poslanskih dolžnosti, ki se izpolnjujejo pri proiačunski razpravi. KDK je s tem prešla na popolnoma negativua tla prazne ibstrukri-je in onemogočevanja vsakega plodnega dela. Vukičevič v avdijenci. k Belgrad, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade Velja Vukičevič je bil danes dopoldne v Topoli v avdijenci. L. K.: Probfem Glavnjače Opozicija je stavila v narodni skupščini nujen predlog, da se sestavi takoj anketa, ki se ji naj poveri naloga, da preišče razmere v belgrajski Glavnjači. Ta predlog je povzročil v narodni skupščiui viharne debate in dovedel do močnih izbruhov političnih strasti in medsebojnih očitkov političnih strank. Ni moj namen ugotavljati, kakšni motivi so bili na strani opozicije inerodajni, da se jc la predlog stavil ravno sedaj med proračunsko debato ler v koliko so jo privedli do sta-vitve takega predloga stvarni razlogi, v koliko pa samo politična taktika — dejstvo je, da se je vprašanje belgrajske Glavnjače že opetovano vlačilo v parlamentarne razprave in to ponavadi ravno tedaj, kadar so bili valovi političnih strasti v uaši uarodni skupščini najbolj razburkani iu se je dal ravno problem belgrajske Glavnjače hvaležno eksplo-adrati pri medsebojnem razračimavanju političnih strank. Človek nehote dobi utis, da ta problem, ki kriči nesporno po stvarni remeduri, pridobiva na aktualnosti le v medsebojnem političnem boju, drugače pa se nihče resno zanj ne zanima, tako da se v nepristranskem opazovalcu vzbudi lahko mnenje, da problem Glavnjače kljub svoji aktualnosti za nekatere naših politikov obstoja le tedaj iu le tako dolgo, kadar in dokler gre za politično demagogijo. Žalostno je to dejstvo in vendar skorajda resnično! Zdi se, da je ravno notranji minister g. dr. Korošec — prečau — bil prvi, ki je prijel vprašanje Glavnjače — specii'ikum srbljan-skih razmer — ua pravem mestu in ga vsaj skušal stvarno analizirati. Pravilno je poudaril, da gre tu najprvo za to, da se prostori Glavnjače čimpreje povečajo ter higijenskim potrebam ustrezajoče urede. Tudi se mi dozdeva, da je ugotovitev g. dr. Korošca, da je treba vprašanje prostorov Glavnjače ločiti od takozvauega '. sistema Glavnjače«, zelo posrečena. Sem pa mnenja, da je treba pod »sistem Glavnjače« šteti še neko drugo okolnost, ki zasluži omembe in upoštevanja, če se hoče problemu Glavnjače nepristransko priti v okom. Zdi se mi namreč ravno sedaj primerno poudariti, da tiči glavni vzrok za pereeku-cije jetnikov v belgrajski Glavnjači in slabega ravnanja z njimi, v kolikor se resnično to dogaja — v tem, da ima Srbija povsem zastarel kazenski postopek (kazensko pravni red), s svojim zakonitimi dokaznimi pravili, ki smatrajo priznanje jetnika pred preiskovalnimi organi načeloma kot neovrgljiv dokaz za njegovo krivdo — in ki prepušča zaslišanje jetnikov, nahajajočih se v kazenski preiskavi, skoraj izključno političnim in policijskim, vrh tega še večkrat nekvalificiranim nastavljencem — tedaj organom, ki nimajo svojstva neodvisnosti in neodstavljivosti. Naravno je, da zlasti v važnih političnih kazenskih preiskavah (na primer komunističnih) skušajo uporabljati ti organi vsako sredstvo, da pripravijo jetnika do priznanja in po tem pred sodiščem do obsodbe, ker imajo ti organi eksistenčni interes na tem, da delajo in se ravnajo kot odvisni organi po navodilih in nalogah vsakokratnega režima. Zato se kaj lahko dogodi, da taki organi — če vsa druga sredstva odpovedo ali pa tudi iz komoditete — uporabljajo skrajna sredstva napram jetnikom, eijih preiskava jim je poverjeno, da jih prisilijo do priznanja in izdaje sokrivcev. Nasprotno pa vsak moderni kazenski postopek, zgrajen na načelu proste dokazne ocene, izroča jetnika takoj v roke neodvisnemu in neodstavljivemu sodniku v preiskavo, preiskovancu pa daje možnost. da vsak čas in iz katerihkoli nagibov prekliče svoje priznanje, dano pred preiskovalnim sodnikom ter ne velja priznanje načeloma kot neovrgljiv dokaz, ampak je tudi priznanje podvrženo enako kot vsi drugi dokazi prosti oceni razsojajočih sodnikov. Neodvisni in ncpremestljivi sodnik, ki •nu je poverjena naloga preiskovati kaznjiva dejanja, si bo zmiraj v svesti svoje velike in odgovorne službe, ne glede na tendence vsakokratnega režima. Pri svojem privzgojenem in zdresiranem čutu do pravičnosti in zakonitosti bo neodvisni sodnik tako tekom preiskave, kot pri izrekanju sodbe zmiraj gledal samo na to, ali je preiskovanec po celokupnem zbranem dokazilnem materijalu, podvrženim njegovi prosti oceni, smatrati krivim kaznjivega dejanja, ki se ga dolži, ali ne in ne bo nikdar dopustil, da se nad preiskovancem vrše nasilnosti. Dokler ne bo naša država uvedla enotnega in modernega kazensko pravnega postopka, opremljenega z vsemi kavtelami zako-nitega in pravičnega ravnanja s preiskovancem, Srbija pa zavrgla svoj zastareli kazenski postopek, ki dopušča v praksi ponavljajočo se možnost, da odvisni upravni in policijski organi zainorejo po nalogah vsakokratnega režima nad jetniki izvajati v svrho dosege priznanja in izdajanja sokrivcev nasilne metode, tako dolgo ni misliti na to, da se bo spravil problem Glavnjače iz svela. Kakor hitro bi bil sprejet moderen kazensko pravni red in bili jetniki dani v preiskavo neodvisnemu sodstvu, bi takoj prenehala vsa nasil-stva nad jetniki in v tistem trenutku bi bilo, sedaj tako pereče vprašanje Glavnjače, ki razburja vso javnost, zadovoljijo rešeno. Glavni vzrok obstoja sistema Glavnjače tiči torej globlje in ga je iskati v zastarelem kazenskem postopku stare Srbije; kjer je v veljavi kazensko pravni red, zgrajen na moderni podlagi, vprašanje Glavnjače ne obstoja. Nasproluo pa bi tudi v prečanskih krajih nastale Glavnjače v doglednem času, če bi se zastareli srbski kazenski postopek razširil na prečanske kraje. Zato pa je ualoga vlade, ki ji je na tem, da se uvede zakonitost in pravičnost v državi in odpravi sistem Glavnjače, da čimprej sprejme načrt novega kazenskega pravnega reda in ostale sodniške zakone, ki so naravno s lem zakonom v nerazdružljhi zvezi že leta in leta in čakajo v predalih ministrstva pravde uzakonjenja. Zakon o kazenskem postopku je namreč v praksi neizvedljiv brez istočasne uzakonitve načrta zakona o ustrojstvu sodišč, o sodnikih in državnih pravdnikih. Vsled tega je nujno potrebno, da se vendar enkrat vsa ta skupina zakonskih načrtov čimprej izglasuje v narodni skupščini, da bomo prišli do enotnega pravnega reda v državi in postali tudi napram inozemstvu pravna država, kar je sigurno v interesu našega prestiža. Vojni minister - šestdesetletnik k Belgrad, 3. marca. (Tel. ^SIov.«) Danes se je tukaj vršila proslava G0 letnico vojnega ministra generala Hadžiča, ki spada med naj-merodajnejše osebe naše vojske. Po končani vojni akademiji v Belgradu je prišel kot miad častnik na generalštabno akademijo v Petro-gradu. Udeležil se je vseli vojn, posebno balkanskih. V balkanski vojni jo bil poveljnik drinske divizije. V svetovni vojni je bil najprej načelnik štaba I. armade. Potom je izvršil organiziranje jugoslovanske dobrovolj-ske divizije v Rusiji. Kot poveljnik te divizije je vodil operacije v Dobrudži. Po vojni je bil najpreje poslanik v Bukareštu, Prvič je bil minister v prvi Davidovičevi vladi, drugič pa v Davidovičevi vladi leta 1924. k Belgrad, 3. marca. (Tel, .Slov.;) Novo-imenovani guverner Narodne banke Ljuba Srečkovič je danes na svečani seji glavnega odbora Narodne banke prevzel svoje posle. Slovenci v Italiji Za širjenje »Balille«. V Pazinu se je vrfil stanek fašistovskega učiteljskega društva, katerega se jc udeležilo okoli 50 učiteljev. Razprava se je sukala okoli vprašanja, kako naj se pospeši akcija za širjenje »Balile« v hrvaških krajih. Sprejet je bil sklep, da je treba skrbeti predvsem za moški učiteljski naraščaj, ker je gotovo, da Batilla^ brez do. brega učitelja ne more uspevali. Fašistovski tajnik v Ajdovščini in Vipavi Goriški pokrajinski tajnik je na svojem agitacij-skem potovanju obiskal Ajdovščino in Vipavo. Ns ajdovskem trgu so ga kakor najvišjega oblastnika pričakovali predstavniki občine, sodnije in šola zbrana je bila tudi šolska mladina in ućiteljstvo Tajnik je imel na navzoče nagovor, nakar se je vr-šilo defiliranje fašistov. V Vipavi se je komedija ponovila. Šolski otroci so ob prihodu tajnika zapeli »Giovinezzo«. Izgnani slovenski duhovniki. Poleg g. Jakob« Sokliča, župnega upravilelia v Klancu, ki mora zapustiti Italijo v teku 10 dni, morajo oditi s Primorskega še duhovniki: Knavs Jožef, v pokojem župnik v Dragi, Podržaj Ciril, župni u pravite!1 v Bazovici in Skoda Jožef, župni upravitelj \ Pregarjih. C. g. Podržaiu je bil določen rok enega meseca. Omenjenim gospodom je bila svoj čas za. vrnjena opcija. Značilno je, da so ital. oblastva izbrala prav sedanji trenutek. V kratkem bo prejela consilium abeundi še več slovenskih duhovnikov v Istri, Tudi g. J. Soklič, župnik v Klancu je prejel od političnih oblasti poročilo, da mora zapustiti svoje mesto, ker mu je bila zavrnjena opcija. Nasilno poitalijančevanjc imen. V Pazinu sc vršijo priprave za uradno poitalijančevanje rodbinskih imen v vsej Pazinščini. — Zakon namreč predvideva dvoje vrst poprave imen: ali lastnik sam prosi za popravo ali pa prefekt na lastno pest popravi iinena tudi proti volji nosilca. V oticijelnih krogih istrskega fašizma gre glas, da se bodo hrvaška iinena v Istri uradno popravila. Odpadniki na delu. Fašizem nima sreče med Slovenci. Ce izvzamemo nekaj prodanih duš, ki jih je zvabilo v fašistovski tabor hrepenenje po »komandi« nad drugimi, lahko trdimo, da slovenskih fašistov ni. Za presojo značajev odpadnikov je velikega pomena okolnost, da jih fašisti sami prezirajo in da se jih otresejo, kakor hitro jih ne potre, bujejo več. Odpadniki se tega dobro zavedajo iti ne opustijo nobene priložnosti, da pokažejo svoj ultrapatriotizem fašistovskim glavarjem in se jim s tem prikupijo. Odpadniki delajo to predvsem radi (ega, ker jim je kot kruhoborcem bog trebuh iu jim je pot nazaj za vedno zaprta; slovensko ljudstvo jim je že pritisnilo pečat izdajavcev, ki ga n« zbriše nikdo več. — So to učitelji in učiteljice in v zadnjem času obrtniki in frpovci. Smrtna kosa. V Skednju pri Trstu je umrl Mihael Gerbec, oče skladatelja Ivana Getbca, v starosti 67 let. Tik pred smrtjo je bil odlikovan z zlato svetinjo za svojo službo, ki jo je opravljal v tržaški plinarni celih 58 let. — V Trstu je umrl Joško Stanič, absolviran jurist, star 33 let, za boleznijo, ki si jo je nakopal med vojno. — V sredo je umrl v Voloskem odvetnik dr. Matko Trinajst i (5. Fašisti vdirajo v cerkve. O bogoskruustvu, ki so ga zagrešili fašisti v Trstu, doznavamo še sledeče: Vdor v cerkev sv. Antona Starega ni prišel nepričakovano. »Popolo di Trieste«, uradno gla-silo faši6tovske stranke na Primorskem, je s svojim pisanjem sistematično pripravljal fašiste k temu dejanju. Časopisna kampanja proti slovenskim pridigam v Trstu datira žc od dneva, ko je bila pod škofom Barlolomasijem odpravljena slovenska služba božja iz cerkve sv. Antona Novega po podobnem nasilju. Po znanih dogodkih v Krkavcih in po procesu proti duhovniku Lusci so se pričeil napadi proti slovenski pridigi pri Starem sv. Antonu množiti Značilno je; da so oili vsi ti napadi pri-občeni v dopisih iz Kopra; istrskim fašistom ie šlo očividno za tem. da spravijo v zadrego tržaško-koprskega škofa, ki iim ni bil po volji zaradi svoj« cerkvene politike v Istri. V »Pojvo'u di Trieste« so izšli celo osebni napadi proti škofu samemu. Zdi se, da so se istrskim in tržaškim fašistom pridružile šc druge faine sile, direktno interesirane na tem. da sc izpodkopljejo tla škofu. Vzporedno je šla tudi kampania proti vsej slovenski duhovščini v severni Istri, ki spada v območje tržaško-koprske škofije. Da, »Popolo di Trieste« je šel tako daleč, da je v svoji številki od 21. februarja natisni! tale stavek: »Mi že'imo, da bi kmalu napočil dan ko se bomo mogli otresti teh nevarnih hatrii (!) — slovenskih duhovnikov v Istri — ki zastrupljajo socialno življenje v naših obmejnih deželah.« Ko ni časopisna borba nic izdala, so prišli fašisti k dejanjem. Najprej so zahtevali, da se nove orgle v cerkvi ?v. Antona ne smejo rabili med slovensko službo božjo! S to smešno zahtevo niso motri i prodreti. In dobrih osem dni pozneje so la-šisti vdrli v cerkev med blagoslovom. Že pred začetkom blagoslova so se pometali fašisti, preoblečeni v civilno obleko, med ostale vernike. Ko je priče! mons. Kratzig citati pastirski list v slovenskem jeziku, so fašisti planili ]xxl j)rižnico in pričeli vpiti: >Basta. hasta!« — -Deset let ie že minulo. odkar je bil Trst odrešen!'; — »Živiio k>-alj Viktor Emanuel!« — Proč z avstrijskimi preostanki!«^— »V sredi mesta ne moremo trpeti slovenske pridige!« — Mons. Kratzig ie fašiste elasno in odločno zavrnil: »Jaz pridigam kakor mi je bilo ukazano!« — »Kdo vam je to ukazal?« — »škof!« — Pridigar jc med tem stopil s prižnire in se odpravil proli škofiiski palači, ki stoii poleg cerkve; fašisti so mu sledili. Škofa nt bilo doma. Cerkev se je med tem Časom spremenila v pravo seimišče. vse je govorilo elasno in ostro kritiziralo skruniki cerkve; nazadnje so se verniki razšli. Za Uubo Davidoviča č Split, 3. marca. (Tel. Slov.) Akcija bivS. ministra dr. Augjelinoviča, ki se je kakor znano postavil proti sodelovanju Ljubo Davidoviča iu njegove okolice z radikalno stranko, ni bila v krogih njegovih volivcev sprejeta л odobravanjem. DubrovniŠka in splitska organizacija dem. stranke sta se odkrito izjavili proti Angjelinoviču in so izrekli za Ljubo Davidoviča. Poslanik Filodor dospel. k Belgrad, 3. marca. (Tel. »Slov .«) SnoJS je prispel v Belgrad novi romunski poslanik g. Filodor, ki je prišel iz Prage namesto g Kmandija, ki je premeščen v Prago. G. Kilo dor je danes obiskal pomočnika zunaujeg« ministra g. Sfevo Pavloviča. Poljska »Harfa« v Dubrovnika č Dubrovnik, 3. marca- (Tel Slov.) V maju bodo prišli v Dubrovnik pevet poljskega pevskega društva : Harfa« lz Varšav e. V društvu, ki šteje 150 članov, so številni pol)*kf intelektualci in umetniki manj splošne narave, katere }e fašistična revolucija končnoveljavno prehitela. Celo msgr. Seipcl jc uvidel, da tega vprašanja ne mere .prenesti na diplomatično polje in tako ae je poskušalo prenesti vprašanje na politično sentimentalno polje ter se je govorilo o tiraustvu, o mučenih bratih iu o barbarski fašistični diktaturi. Predvsem je vse to napačno in prav izredno smešno. Mi nismo ustvaritelji one Avstrije, ki je tekom enega stoletja polovico Evrope preskrbovala s krvniki, ki je polnila ječe z mučeniki in postavila nepretrgano vrsto vcšal. F&sistlčnc grozovitosli eo izmišljotine slabe fantazije. Od dveh tujerodnih podanikov, ki sta postala fašistn, je bil eden v malo dneu izpuščen, drugemu pa se je kazen zmanjšala in bi bil izpuščen, če se ue bi začela kampanja od inozemstva. Nobena država, ki spoštuje samo sebe, ne trpi takih tujih intervencij. Drugorodci bodo zatirani! Poslanec Kolb sam je splošuo govoril o »nekem pritisku«, ne da bi navajal podrobnosti. Pa tudi ta presija proti jeziku in običajem, proti lokalni tradiciji ne obstoji. Dejstvo je, da se danes po šestih letih fašističnega režima tiska 15 nemških časopisov v provinci Bozeu, namreč politični, gospodarski, reiigiozpi, literarni in prosvetni. Ker se je naša dolga potrpežljivost slabo tolmačila, dajem poslednje svarilo: Če s« bo protiitalijanska kampanja od one strani Brennerja nadaljevala, je usoda vseh teh drugorodcev že naprej označena: zatirani bodo. Kar se tiče pritiska na drngojezične podanike, se mora razen tega vedeti, da še sedaj 367 nemško govorečih uradnikov deluje v Eoznu in 664 v provinci. Ker se vse to ne vpošteva, bodo Tsi ti elementi v bližnji prihodnjosti imeli volili, da bodo ali premeščeni v druge prcvince ali pa da se pustijo vpokojiti. Z mirno vestjo trdim, da ni bilo nobenih preganjanj arugače govorečih v provinci Bozen, tudi žo zaradi tega ne, ker je ono prebivalstvo, ki v glavnem živi ca deželi, mirno in disciplinirano sprejelo režim in ne posluša šepetanj od one strani Brennerja. Mussolini je nato našteval posamezna dela, ki jih je fašizem v Italiji izvršil, in je oddaljeval: Sedaj pa bodo vprašali, če torej oi mednarodnih vzrokov za t»k pokret, kako se pojasni nepredvidena manifestacija avstrijskega parlamenta in kanclerja. Predvsem ta manifestacija nikakor ni prišla presenetljivo, temveč jc samo višek kampanje, ki traja že več let, to je od konca vojne dalje, ter se je povečala, odkar je ustvarjena provinca Bozen. Resnica je, da germanstvo vpije, ker je pred mrzlim sistemom in trdovratno maniie-stacijo volje fašistične Italije spoznalo svojo partijo za izgubljeno. Na eni strani Brennerja čutijo, da bodo v malo letih v provinci Bozen ostali elementi nemškega pok'djenja ponosni ca lo, da so državljani fašistične domovine ter da jih bo spoznati samo po njihovih imenih, čc uh bodo ouranili. Kaj brigajo Italijo druge države! Massolini je nato nadaljeval: Ali naj odgovorim na nekatere izmed mnogih mr.aza-nosti, ki 30 bile te dni tiskane onkraj Brennerja? Kaj nas brigajo volitve, ki se vrše v drugih državah? Fašk.em ni eksportni predmet. Če se hoče Evropa vedno boli iniicirati t boleznimi, tiateria smo se mi rešili, je to njena stvar. Društvo narodov? Ženeva? Pra-rno upanje! Če se hoče Svet Drnštva narodov spustiti v labirint lako zvanit manjšin, ne bo pravimo k govoru? (Od našega stalnega dunajskega dopisnika.) Dr. I. Dunaj, 8. marca. Selp"l je prejel nešteto vsakovrstnih Izjav sočustvovanja in simpatije: najbolj zanimive so gotovo one iz Krete in iz Dodekaneza, kjer navdušeno zatrjujejo solidarnost grške manjšine z ostalimi tlačenci rimskega imperija. Podobno nutf-patijo proti fašizmu izražajo v Severni Afriki — čudno, iz kolikih nepričakovanih sirani se dviga sovraštvo proti Italiji, ko je enkrat padla odločna beseda I Seipel je včeraj rekel, da omenjene in še mnoge druge brzojavke za enkrat đe objavlja, ampak da ga potrjujejo v prepričanju o zmagi pravice: :Svetovna vest je dremala — a zdaj smo jo mi zdramili,* je didal. Na laški strani imamo tudi protest, in to »proti avstrijskim hujskačem«: ta protestna resolucija je Iz Briknena, kjer je P. h'olb doma, govornik v oni znani seji avstrijske zbornice. P. Kolb je danes uajbolj pularen dunajski parlamentarec, in storija e »protestom« mesta Briksen (ki Je trdo nemško, s oeAčico importiranih miličnikov) dozdaj najela ši dovtip v tej krizi. Pri severno-afriških mestih, ki so poslala resolucije proti Mussotiniju, ee spominjamo, da se je v le-teh dneh razmerje med Eeipt-un in Anglijo nanovo zelo poslabšalo. Če pomislimo na odvisnost Italije od Anglije, opažamo zopet zanimivo tsto-ča&uosl pojavov. Naj ob tej priliki omenim, da Španija Še vedno nič kaj dobro ne stoji s Francijo: sicer je Taugernki štalnt med obomn državama sprejet in »a bosta najbrže še lo nedeljo podpisala Briand in Quinones, j ni 6»- gotovo, kako bosta nanj reagirati Anglija in Italija, katera ima defenzivni pakt z drugo latinsko diktaturo — Španijo. Le-ta je pa v zadnjem času uvedla petrolejeki monopol in b tem obihitno prizadela francosko vojno mornarico; ta monopol se smatra v Franciji izrazito zn neprijazen Mn. Da je Španija že nekaj Čjibb ue-razpoloiena napram sosed,' onstran Pirenej, ni le sorodnost diktature z italijansko, ampak najbrže tudi angleški vpliv, ki je — kakor znano — h sosedne Portugalske sploh že davno napravil angleško kolonijo; in da se kot naslednik Linsava. angleškega veleposlanika v Berlinu, odhajajočega v Forelgn Office, imenuje madridski poslanik one ista Anglije, to je tudi značilno. — Mussolini je našel nobenega izhoda Današnji ob toži tel ji bi potem lahko prišli na zatožno klop. Če je tako, potem jc čas, da se morda zadnjikrat reče, da je vsaka manifestacija t onstran Brennerja brez koristi in škodljiva. Čas je izjaviti, da nesramni govori, zlohotna sumničenja In proste klevete morejo imeti zame en rezultat, da pospešijo grožnjo iašističnega vojaka, in da razen tega odpro še brezdno med sosednimi narodi. Kolikor je v naši moči, hočemo biti prijatelji nemškega naroda, katerega lastnosti poznamo in katerega prispevke za civilizacijo priznavamo, toda pod edinim pogojem, da sc naša varnost, varnost 42 milijonov Italijanov nikdar in tndi niti z fijmigavanjem spravi v; nevarnost. Mussolini je cmenil manifestacije, ki so za prihodnje dni napovedane v Inomoslu j in drugod, ter je končal z velikim odobravanjem vseh poslancev: Ravno tako odkritosrčno objavljamo danes Tirolcem, Avstrijcem in vsemu svetu, da stoji na Brennerju vsa Italija s svojimi živimi in i;:rtvfmil — Ko se je poleglo odobravanj«, so vsi prisotni stoje zapeli pesem o Pijavi. Mussolini kruto grozi v Dnnaj. 3. marca. (Tel. Slov.) Od strani, ki stoji blizu dr. Seiplu, sc izjavlja z ozirom na Mussolinijev govor, da ta govor ne vsebuje nobenega odgovora na to, kar je hotel dr. Seipel, ker je Mussolini vprašanje zatiranja nemškega pouka ua južnem Tirolskem preskočil in pr«pliSal apel, ki ga je stavil- nanj dr. Seipel. Mussolini je sicer imel '.e ostrejše govore, tako enkrat proti Franciji in enkrat proti Stresemannu, ko je grozil, da bodo italijanske zastave prekoračile Brenner. Ta Mu«-sclinijev govor pa je vendar značilen pb kruti grožnji, da bodo ostali elementi Nemcev na južnem Tirolskem v kratkem času postali fašistični državljani in da se bodo poznali samo še po svojih Imenih, čo jih bodo pridržali. Mussolini ne verjame, da bi bila varnost Italije ogrožena po manifestacijah v Avstriji. Da j uničuje nemške kulturne dobrine, je stvar ne samo Avstrije, temveč tudi vse Nemčije. Najbrže ne bo nobene nove-izjave avstrijske vlade, ker obstoja mnenje, da loži odgovor, ki bi se moral dati, dosti jasno v njegovem govoru samem- Munol'ni oredovedire tu«e liste v Berlin, 3. marca. (Tel. »Slov.«) >Vossi-sche Zeitung: je italijanska vlada prepovedala puščati v italijansko ozemlje. Kot vzrok se jo navedel Vašemu dopisniku, da piše list proti Italiji in proli fašizmu. ^Voflsische Zeitung« ugovarja, da bi bila kdaj гадцсУЈа proti italijansko stališče, temveč da je t>anio brauila upravičene nemile kulturne rase. Uprava in redakcija a ta ee pritožilj^n zunanjem uradu in ga prosili za varstvo in posredovanje.- . - - Danes podois tangerske ooeodbe v Pariz, dne 3. marca. (Tel. >Slov.<) Po osemmesečnem mučnem razpravljanju ie prišlo končno do tangerske pogodbe, katera bo danes popoldne parafirana nu Ouai d'Orsayu, pri čemer se bo s francoske oficiozne strani še enkrat izjavilo, da se je povsem obdržal, mednarodni značaj langerske cone. Francoske koncesije, ki so bile done Španiji, se nanašajo snino na policijski režim in na razdelitev gotovih upravnih bremen. Besedilo pogodbe se bo takoj dostavilo angleški in Italijanski vladi v vednost in ratifikacijo. razen KoroScev-nacijonalistov. Ne samo, da se koroški Nemci nahajajo v vseh vprašanjih slovenske manjšine v odprtem nasprotju do svoje dunajske vlade, zdaj že celo nastopajo tudi proti bavarskemu iu tirolskemu javnemu mišljenju, ki je doždaj še nekaj veljalo v koroškem pafialikii: to se prav jasno vidi spet ob krizi z Italijo. V Tirolu so hvB.ežuo Čuli in Čitali odločne besede Solidarnosti i? slovanske kraljevine, in če bi res Italija kršila nevtralnost Avstrije in iz Korofike napravila Belgijo leta 11)14., potem bi Tirolci ln Bavarci branili z dejanji Koroško ii- morda I nas, a rtem-ških Korošcev dobra polovica bi gledala laški vpad brez gnjova. . ... To je, vsaj za danes, žalostna resnica, in da sta Dunaj in Rajh odločno proti takemu razpoloženju zaslepljenih svojih ljudi na jugu, to za enkrat ne more menjati položaja. Seipel sam to zelo obžaluje; dunajska vlada Je tudi dala »Heimat-schutzu« inštruktorju v osebi posebej zato vpoko-jenega generala HOlgeriba, ki gotovo misli o svojih dolžnosti v slučaju laške invazije (čoz Trbiž proti Mariboru) tako, kakor je treba — a od ljudstva je komaj polovica takega mišljenja, vsi ostali so italofili. Ni pozabljeno, dr je. laški divizljski general, ki je stal ob plebiscitu v Beljaku, svečano izjavil zaupnikom — Nemcem:' »Če zmagajo Slovani—- casus belli za.Italijo; mi vam gotovo pomagamo — tako ali tako.« Seipel je najslabši v Koroški izmod vseh dežel avstrijskih, na gotov način še slabši nego v rdečem Dunaju, kajti tu Ima vsaj policijo. Včeraj je sprejel naša dva poslanca v koroškem deželnem zboru, ki sta prišla izrazit kanclerju simpatije v konfliktu z Italijo in referiratl o položaju naše manjšine na Koroškem. Jo pokazal zanimanje in dobro poučenost o razmerah. Kar je glavno: oi je pristaš praktičnega sporazuma vsaj med po. krajino in pokrajino, in sicer na osnovi vzajemnosti v ravnanju z obojnima manjšinama: torej re-ciprocitete med štajersko oblastjo in Koroško Seipel sicer ni prijatelj uaše države — o tem st nikakor ne delajmo iluzij. A vee je stvaren, trezen In brez plitvih predsodkov, zato se bo dalo po navedenem načrtu priti do sporazuma, kar bi biki vsem Nemcem velike koncepcije jako po volji in za nas rečna rešitev perečega problema. Seipel sam Jo optimist v presojanju Izgledov tega problema — v ostalem je izrazil upanje na dr. Ko-roščevo pomoč. Naši ljudje na Koroškem imajo 80 let temnili izkustev predvsem v šolskem vprašanju. Zato ni čuda, da so skeptični in v mnegem črnogledi. A če širši pogledi dobe enkrat moč v glavah koroških mogočnežev, bo lažje. Ko bodo Nemci enkrat boljše vpoenalL koliko več svobode ima njihov živelj v mariborski oblasti, uego naš v Koroški, in ko bodo to uvideli predvsem rajhovcl, takrat bo pač velik zid predrt. Zato bo dobfo, če ljudje Iz. Rajha potujejo po naših pokrajinah; in tudi narobe. Začetek je tu: bavarska Akademija znanost) je po nemškem poslaniku v Belgradu povabila našega prosvetnega ministra Grola, da pomaga pri pripruvah za izlet jugoslovanskih inteligentov v Nemčijo. Organizira ga bavarska Akademija. Minister je z zahvalo sprejel vabilo. Tudi Joca Jo-vanovič se je izrazil jako povol.jno o tem načrtn In če ves hrup o tekoči južnotiroiskl krizi rodi le ta uspeh, da pride do tesnejših medsebojnih slikov znanstvenikov, umetnikov in ostalih mirnih in plodnih kulturnih delavcev nemškega jn našegi' naroda — potem ni zastonj grmelo iz Rima. našel vsaj enega zaveznika v A, lijj: bivšega polkovnika \Volffa, zloglasnega legilimista-habšbur-gaša, ki Jc zdaj obtožen veleizdaje, ker jc jaVno obljubljal Mndjarom Burgenland (Gradišče): lo пит obenem razodeva, zakaj je za Italijo. Ogrska iu Italija, to Je danes isti adui, 'n legitimisti sovražijo pas čisto strastno kot glavno bivšo in bodočo oviro za uresničenje svojih sanj. Bolj važno nam se zdi, da je Nemčija nekam obzirna napram Madjarski: ampak ne irozabimo, da oba slučaja, v katerih je branila madjarsko stališče, izvirala edinole iz razumljivega egoizma Nemcev: prvi jc vprašanje optantov, kjer so Nemci dali Madjarom prav proti Kumunom zato. ker so sami v istem položaju napram IMjski, m drugič so jo Stresemann priključil. Angliji, in odbil »in-veetigacijoc na Madjarskem, to se pravi, mednarodno preiskavo v St. Golthardski aferi tihotapljenja orožja, ker ne želi precendenta za samo Nemčijo, ki jo tudi ruzorožena in so tudi — javna tajnost — oborožujo. To pa ni vsebovalo nikakega nasprotstvu napram Jugoslaviji, Kadarkoli se razgovarjam z Avstrijci iu Nemci, ki so velenemško orijentirani in ne provinci-jaluo, vselej naneso pogovor na to, da tii nied nami nobene resne sporno točke razven Koroške, često dodajo k tej opazki še to, da morda baš znto Korošci utegnejo postati važna vez med narodoma. To je naziranje ljudi iz Uujhn in večine Avstrijcev, Monošter na posebno konferenco v Praga, 3. marca. (Tel. »Slov.«) sRizska Straža, centralni list češke fašistične stranke, ki ima z italijanskimi fašisti dobre zveze, ot)-javlja danes sledečo vest, kj je datirana sicer iz Ženeve, ki pa je morda izšla i z direktnih italijanskih informacij: >Na inicijativo angleške vlade se je stavil predlog, da bi se monoštrska afera obravnavala na,,posebni konferenci, katere bi se razen držav male antante in Madjarske udeležile tudi Francija. Anglešjja vlada zasleduje cilj, da se odstrani vsako ogrožanje Društva narodov, ker Madjarska grozi, da izstopi iz Društva narodov. Anglija je predlagala kot kraj konference Rapallo, i'alijanska vlada pa je dala vedeti češkoslovaškemu zim. ministru dr. Benešu, da Talija iz notranjepolitičnih vzrokov ne more pristati na to, da bi se udeležil dr. Beneš konference na italijanskih tleh. Nalpre« v Rim. ootem v Ženevo v Atene, 3. marca. (Tel. -Slov.«) Grški zunanji minister Mihalokopulos se je včeraj v spremstvu italijanskega poslanika v Atenah odpeljal z ladjo v Benetke, odkoder bo nadaljeval pot v Ženevo. V političnih krogih ee širi vest, dn bo MjhaJokopuloe na svojem povratku zopet pbisical Rim; Danes razgovori тч|е antante v Ženeva, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Razgovori ministrov Male antante se oficielno začno jutri dopoldne, ker pride dr. Marin-kovič danes popoldne z simplon-ekspresom v I.ausanne, kjer ga bo počakal jugoslovanski delegat v varnostnem komiteju dr. Laza Markovič z avtomobilom. Charnber a'n v Parizu v Pariz, 3. marca. (Tel >Slov.<) Na svojem potovanju v Ženevo se bo Cbamberlain za kratek čas ustavil v Parizu in ta čas porabil, da se bosta z Briandom informativno razgovarjala. Kakor poročajo listi, se bo Briand o priliki zasedanja Sveta Društva narodov v Ženevi razgovarjal s Chamberlainom, Streseinannoni in Scialoio, pa tudi z zastopniki Male antante o ameriškem predlogu za proti vojn i pakt. Novo carine v Franciji sprejete. v Pariz, 3. marca. (Tel. iSlov.t) Včeraj ponoči je bila v poslanski zbornici In senatu sprejeta carinska novela, potem ko je senat Izvršil vrsto sprememb. Novela je bila danes že objavljena v >Uradneni listu«. Rusi pred Angleži na kolenih. v London, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Kakor poroča ženevski poročevalec >Daily Croni-cla«, jo že gotovo, da bo Lltvlnov stavil Chaniberlainu v Ženevi konkretne predloge o ustavitvi ruske propagande. Rusi so uvideli potrebo, da dobijo v inozemstvu večja posojila jn so se odločili, da se doseže v Ženevi samo splošen razgovor s Chamberlainom, da se mu stavijo konkretni predlogi, ki bi ojačili njegov položaj v kabinetu. Uvidevajof, du je nadaljevanje njihovo agitr cijo za svetovno revolucijo brez pomena, se Rusi zato odrekajo tudi 1?ј agitaeiji. Bolgarska vlada ored odstopom v Sofija, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Splošno se izraža mnenje, da bo demjsiji ministra Gjor-gjeva sledil odstop nadaljnjih Štirih ministrov, tako da bi razen vojnega ministra Valkova, ki nI politik, ostal samo ministrski predsednik Ljapfev ter ministra Morov in Burov, katera slednja se sedaj nahajata v Ženevi, tako da jc Ljapčev popolnoma izoliran. V političnih kro gih se čuje, da je bil trenutek krize dobro pripravljen in ta!:o izbran, da se ne izvede samo že dolgo nameravana preosnova kabineta, tem več da Ljapčeva sploh vržejo in da pride Can-kov zopet na čelo vlade. Ljapčev še vedno vži-va brezpogojno zaupanje kralja , ter mu bo, če odstopi ves kabinet, poverjena sestava nove vlade. Sedaj še nejasni položaj se bo razčistil, najpreje po seji kluba demokratske stranke, ki je določena na torek. Ljapčev se je izjavil napram vašemu dopisniku, da politični dogodki v Bolgarski ne bodo vplivali na nalogo oben bolgarskih ministrov, ki se nahajata v ženevi, temveč da bosta na podlagi dobljenih navodil nadaljevala pogajanja za posojilo. Nova gospodarska kriza v Nemcj? v Berlin, 3. marca. (Tel. »Slov.« Med Zvezo berlinskih kovinskih industrijalcev in med Zvezo kovinskih delavcev so se pogajanja razbila in se bodo sedaj obrati kovinske industrije Mix & Gunest ter Bergman so dale svojim 50 tisoč delavcem in delavkam na prosto, da svoje delo zmanjšajo ali da prosijo za odpust. Tekom prihodnjih dni bodo ustavili tudi ostale obrate 66 letal iz prostovoljnih zbirk. v Moskva, 3. marca. (Tel. »Slov.«) Iz javnih zbirk, ki so se uvedle po ukinjenju političnih odnošajev z Anglijo pod imenom: odgovor Chamberlainu, je bilo zgrajenih 66 novih letal za rdečo armado, od katerih jih je bilo 14 sedaj darovunili armadi kot darilo za desetletnico armade, obenem pa tudi prvo sanitetne letalo, ki ga je ustanovil Rdeči kriz. 22. aprila molitve v Franciji. v Pariz, 3. marca. (Tel. Slov.) Ministrski svet je danes končno določil termin za volitve v poslansko zbornico na dan 22. aprila. Ožje volitve se bodo vršile prihodnjo nedeljo. <29- aprila. V' Iraku še ni miru. v London, 3. marca. (Tel. >Slov.«) Po uradnih vesteh iz Iraka so nahaja okoli 20 tisoč Vahnbitov na pohodu proli Korajtu, za katerega obrambo ste na razpolago dve eska-drili letal, en oklopui vlak in v zalivu ona križarka in dve topničarki. . Barbarstvo nad redovniki. v London, 3. marca. (Tel vSlov.«) Prt plenitvi r Leivang v deželi Uonan sr kitajski \ojaki zaprli 300 menihov v nek samostan, potem pa poslopje lažguli, tak< da so zgoreli vsi menihi. Ognjen'k Santorin bruha. v Atene, 3. marca. (Tel. jSIov.c) Vulkan Santorin je včeraj zopet začel delovati Iz glavnega žrela se dviga 800 m ognjeni steber. Iz petih stranskih žrel, ki so naslala na novo pa se valijo ogromne rnaee lave v dolino. STERMECKI, CELJE. .11 »I „1 I - ,L, , . , - —Hijoiisko zalogo, katera so nahaia v pritličju prvem nadstropju in v pod- s resnih Kklndiščih cele opelne h se. s vsakdo lahko ogleda In vpraša za cene. ne da bi bil primoran kaj kupili. Nn razpolago je vedno 40 do 50 Strokovno neobrn/epib ш pmoznih Uslužbencev, kateri dajejr radevo.je vsakamu obisko> alcu to'na pojasnila In sledme cene od vseh predmetov ' Zaloge nestoii n ^d«č'b0, da bi umrla!i je dahnila Franca. Matijec pa je nemo, s čudno grozo v očeh odtaval iz kuhinje v hlev, sedel v jasli ter ni opazil, kako mu teliček slini praznične hlače. Alice \Vright: Magično - toda tragično Pri nas so ustanavljali dečje zavetišče in gospodu vikarju sem na njegovo prigovarjanje obljubil, da bom po svojih skromnih močeh sodeloval pri dobrodelni prireditvi. Ker nisem tak kot je Angelika, ki ne zna peti, a vendar poje, sem mislil, da bom občinstvo najbolj razveselil, ako mu pokažem par mojih čarovniških trikov. Gospod vikar, ki je bil duša cele akcije, je v resnici dal moje ime natisniti na lepake med spored. Povem pa kar brez ovinkov, da mi ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, ko sem oni slavnostni večer stopil na oder. Domači zajec, katerega sem stiskal v notranjem žepu fraka, nikakor ni hotel mirovati in tudi morski prašiček, ki je sameval v drugem žepu, se ni nič kaj dobro počutil, kajti venomer se je skušal oprostiti ujetništva s tem, da mi je hotel pre-grizti žep. Po drugih žepih sem imel skrite razne igralne karte, zložljive kozarce in druge take stvari, kakršne pač »čarovnik« potrebuje, ko razkazuje svoje »umetnosti . »Gospoda moja,« sem pričel z nekoliko tresočim glasom, »moja prva točka bo ta, da bom pustil izginiti žepni robec. Morda je kateri izmed navzočih gospodov tako prijazen, da mi posodi velik žepni robec in visoki cilinder?« Ko sem zaželjeno imel v rokah, sem stopil k mizi, položil robec pod cilinder ter parkrat pobobnal po njem z mojo »čudodelno« paličico. »Halo, polniš, presto pokus/ sem klical, ka-zaje na cilinder. »Sedaj gospoda moja, sedaj pazite, žepni robec je izginil v nič.« Na žalost pa moram povedati, da ni izginil, zakaj pozabil sem okoli robca oviti elastiko, katera bi bila pomagala, da bi robec v ncopa-ženem treuotku izginil v moj žep. Ta neuspeh pa me je seveda primerno razkačil, tako da sem lopnil po cilindru, katerega pa je moja čarobna paličica z udarcem preluknjala. Občinstvo je veselo vzklikalo in ploskalo, le lastnik cilindra in pa Angelika, ki je bila seveda tudi v dvorani, da sta se jezila. Kako bi se ne, gospod v takem, docela neprijetnem položaju, Angelika pa tudi ni tako nespametna, da ne bi vedela, da bo treba cilinder plačati. Med tem ko 9eni gospoda, ki mi je posodil cilinder, pomirjeval in tolažil, je morski prašiček vendarle pregrize! žep ter se osvobodil iz neprijetnega položaja. Toda, to bi še ne bilo tako hudo, če bi prašiček ne padel ravno na ramo sodnikovi soprogi. To je bilo vpitja in cvilenja, predno so ga vjeli. Galerija pa se je majala od smeha. Pri zahvaljevanju gospodu, ki mi je prašička pomolil nazaj na oder, sem se najbrž pregloboko priklonil, ali pa sem bi! preveč neroden, kar sicer pri »čarovniku« ne bi smelo biti, kajti ob gromovitem smehu celokupne publike je zajec prilezel izpod telovnika, telebnil na tla ter izginil za kulisami. Potegnil sem iz žepa robec, da bi si otrl potno čelo, segel pa sem v napačni žep in cel šop igralnih kart, ki sem jih imel pripravljene za nove trike, sem stresel po odru. To me je popolnoma zmedlo, predvsem seni mislil na vse očitke, katere bom moral preslišali od Angelike. V tej zmedenosti sem butnil ob mizo, ki sc jc z velikim ropotom prevrnila, pri tem pa sla izpod mize vzletela po dvorani dva goloba, katera sem tudi imel pripravljena, da ju pričaram iz pokrite ponve, v kateri bi se bila cvrla. »Gospoda moja,- sem pomirjal občinstvo, I ki je vzklikalo po dvorani frfotajočima goloboma, »sedaj je sledila največja iluzija sedanjega sioletja. Nekaj sličnega šc ni bilo videti. Vpričo vas, gospoda moja, bom namreč sežgal bankovec za deset funtov, nato pa ga boni vrnil lastniku popolnoma nepokvarjenega in nedotaknjenega. Prosim, tla bi mi kdo izmed gos|)odov posodil bankovec za deset funtov.«: Po precej dolgem in mučnem semintja, mi je neki gospod vendarle izročil zaželjeni denar, katerega sem vrgel v pripravljeno posodo z dvojnim dnom. Bankovec je neopaženo padel na varno, nakar sem kos pripravljenega papirja v posodi zažgal. Ko je papir dogorel, sem pepel pokril s kosom črnega platna ter s palčico kazaje klical: Pridi, pridi, v moj žep izgini, ena dve...« Segel sem v notranji žep fraka ter privlekel na dan bankovec za deset funtov šterlingov. Seveda je bil to drug bankovec, ki sem ga imel pripravljenega in mi ga je posodila Angelika. Vrnil sem ga prijaznemu gospodu, se poklonil občinstvu ter med gromovitim ploskanjem izginil za kulisami. »Kako si pa to napravil,« me je vprašala Angelka, ko sva sedela pri večerji. »To jc bilo v resnici nekaj imponirujočega.« »A, kaj. Čisto priprosta stvar, draga moja Angelika, ' sem odvrnil ter ji pokazal posodo z dvojnim dnom. »Le poglej, tu je prvotni bankovec, popolnoma nepokvarjen,« sem dejal ter ga izročil Angeliki. Angelika je nekaj časa ogledovala bankovec, nekaj časa pa mene. Nato pa vprašala: »Ali si dotičnemu gospodu dal pravi bankovec za tole stvar?« »I kajpada sem ga. Čemu to vprašanje?« »Ti si pa zares izboren copernik, John,« jc dejala Angelika v zaničljivein tonu. чМаг ne vidiš, da jc tole čisto navaden falsifikat, ti si pa dal zanj pristen denar in poleg tega še mojega. O, ti pa ti.« Od tedaj nc nastopam več na odru, predvsem ne kot čarovnik. .................................... Kupujte stadionshe srečke! Žrebanje bo nepreklicno dne 2S. marca ffloč, lepota in zdravje Stari Grki so hoteli izraziti dušo človekovo tn plemenitost njegovega naziranja primerno tudi v telesu; niso razlikovali več duše m telesa, temveč jim je bilo oboje skupna harmonična celota, podoba moči, lepote in zdravja. Zato so dobili tudi njih vzori, bogovi, najlep* m najpopolnejše oblike. Telesne svoje vrline so pokazali Grki pač najlepše pri velikih svečanostih, pri velikih tekmah. To se je vršilo pn znanih olimpijskih igrah. Tekmece jc gledalo občinstvo v stadionu. Naraven je bit, s šest metrov visoko nasutim robom; 102 in je bil dolg, 32 m s:rok. Hipodrom pa, ki so na njem prirejali v poznejših časih dirke, je bil dvakrat 192 m dolg in 130 ni širok. Sedaj je nekoliko drugače kot je bilo tedaj. Stadioni so dobili večkrat drugačno obliko, število tekem se je pomnožilo, krojno vidimo in kladivo in kopje, česar v starem veku ni bilo, dalje kolo in žogo, plavače in veslave itd A idealno jedro olimpijskih iger je estalo isto kot je bilo prej: etična in zdravstvena kultura telesa, pobuda športne častihlepnosti posameznika in s tem vred pobuda tekmovanja narodov, vzgoja !< disciplini, resnosti in vztrajnosti, dvig ljudskega zdravja z vzgojitvijo krepkega rodu. Šport jč tcitsna vaja iz ljubezni do stvari. Prvo njegovo načelo je: Zastaviti VbC -noči za lasten narod ir, zmagali! Za tem ciljem so šli Grki, njih šport je ostal trajen ideal telesne kulture, moderne olimpijske igre so si ta ideal osvojile. Kakor v starem veku, vidiš tudi v sedanjih dneh torišča, kicr nastopijo borci v skupni tekmi, kakor takrat si tudi sedaj gradimo stadione; lepši eo morebiti in veličastnejsi, a cilj jim je isti. Prve moderne olimpijske igre so sc vršile v stadionu v Atenah 1. 1896; nato v Parizu 1900 v St. Louisu v Ameriki 1904, v Lond> nu 1908' v Stockliolmu 1912, v Antwerpu 1920, v Parizu 4924. Let : 1916 se igre niso vršil", olimpijski ideal se r.e s inja s krvavo bojno igro. Ker so se vmes enkrat, 1. 1906, vršile v Atenah olimpijske igre izven programa, bodo letošnje igre v Amsterdamu devete po vrsti Deseta prireditev se bo vršila leta 1932 v Los An-geles v Ameriki, ker gradijo v ta namen ogromen stadion Seveda pa n° moremo čakati prav na olimpijske igre. da s. baš za to priliko zgradimo stad;on; telesne sile je treba uriti na pripravnih krajih tudi izven tekem, pripravljati se je treba In tekmovati je treba, čeprav ne za olimpijske igre. Saj je cilj teiesne in duševne kulture tudi brez teh iger isti Zmeraj bolj se javlja klic po Igriščih in tekmovališčih, r.e samo začasnih, temveč trajnih. In tako rastejo stadioni iz tal vsepovsod, zdijo se nam središča narodovega idravja, njegove moči in lepote; ljudsko srce bi'e tam, pozornost narodova je obrniena fia. Prvi nravi stadion v modernem času so si zgradile Atene; ves je iz marmorja in vdelan v naravo; na eni strani je odprt, pravtako kakor je bilo v starem veku običajno. Stadioni v starem veku niso bili pokriti Ni bilo prav nič treba! Skoraj vedno modro je tam doli na jugu nebo, streha je nepotrebna; saj tudi gledališča zunaj na prostem v Grčiji niso bila pokrita. Isto opazuješ danes v Kaliforniji, ki ima približno tako podnebje kot Grška ali Sicilija. Brez pokritih tribun je na primer stadion v San Francisco v Kaliforniji; tudi on v naravo vdelan, naravna skleda, vzponi okolice so prostori za gledavce. Naravi prilagoden je tudi stadion v Kolnu, z vsemi stranskimi napravami, znan našim telovadcem od predlanskih tekem. Kar daje koln-skim napravam posebno privlačnost in mikavnost, to so njih nasadi, to je njih trata. Kamorkoli pogledaš, povsod samo zelenje, povsod isti izraz vabečega te zdravja. S temi napravami si je zagotovilo mesto Koln trajen in krasen spomenik na polju telesne kulture, na polju dviga narodove moči in lepote in narodovega zdravja. Ne sicer v naravo vdelan, a izdelan iz materiala okolice je stadion v Stockholmu, eden najlepših, čeprav ne med največjimi. Stadion v Colombes (Pariz) slovi kot najbolj hiter; pazljivost in sreča pri gradbi sta tako ugodilo sodelovali, da se morejo doseči tam v istih razmerah lepši uspehi kot drugod. Stadion v Amsterdamu ima pokrite tribune in ima prostora za 40.000 gledavcev. V naših podnebnih razmerah so pokriti prostori potrebni; imajo tudi že stadione, ki so vsi pokriti, tudi tekmovališča. Velikost modernih stadionov je različna; stockholmski na primer ima prostora za 20.000 gledavcev, wembleyski v Londonu za 100.000 in v gneči tudi za 150.000; med tema dvema iz-merama se giblje sprejemna možnost drugih stadionov. Če se ozremo vsenaokoli in če pogledamo slednjič naš ljubljanski stadion, moremo odkrito reči: Vsi so lepi, najlepši si pa ti! Mislimo pri tem na oboje: na tehniško zgradbo in na okolico. Najboljši tehniški mojster mu je posvetil svoje moči, svojo dušo je vanj vlil. In okolica! Kje imaš tak okvir? Naštej mi vse stadione sveta in povej mi, kje te pozdravlja tako lep venec I gora kot so Kamniške Alpe in Karavanke in v i ozadju Triglavsko gorovje in naprej naokoli vse Portal Ljubljanskega stadiona. Tako je zamišljen vbod v naš stadion. Mnogo bo treba dela in mnogo denarja, preden bo vse golovo. Zato sezimo pridno po stadionskih srečkah. Prtj ■ ko bo denar zbran, prej bo dograjeno naše torišče moči, lepote in zdravja. to milo in ljubko gorenjsko, notranjsko in do> lenjsko gričevje! Z našim stadionom je isto kol z lepoto naše dežele: Nismo je poznali, tujci so nam jo odkrili in pokazali. In zavedli smo se, kaj imamo. In ko nam bodo tujci odkrili in pokazali naš stadion, se bomo zavedli, kaj imamo Na VI. telovadno akademijo 30Z! Jugoslovanska orlovska zveza nam pode vsako leto reprezentančno prireditev z izvir* nimi in izbranimi točkami iz vseh strok orlovske telovadbe. Letošnja — šesta — se bo vršila danes v veliki dvorani hotela Union, Novost bo, da bodo članice v prostih vajah za 1. 1928. (5. točka) nastopile v obleki, za katero je izdelal načrt priznan umetnik kot osnutek za nov orliški kroj. V kroju je zdrui žena dekliška ljubeznivost in preprostost ter dekliška resnost. Ker se prav nič ne ozira na dnevno modo, ki se z vsako sezono menja, kroj v prvem hipu osupne, kot vsako izvirno umetniško delo, čim dalj pa ga gledaš, tem bolj vidiš, da je na njem delala umetniška po« tenca. Spored akademije bo naslednji: Fanfara. 1. Člani: Proste vaje za 1. 1928. 2. Člani: Bradlja. 3. Članice: Ritmično rajanje. S spremlja vanjem klavirja, 4. Člani: Oj Doberdob. S spremljevanjem moškega zbora. 5. Članice: Prste vaje za 1. 1928. 6. Govor. Odmor. Fanfara. 7. Člani: Krogi. 8. Članice: Barcarola. S spremljevanjert klavirja. 9. Člani: Gimnastika. 10. Članice: Aida. S spremljevanjem kla« virja. 11. Člani: Drog. 12. Člani; Red — zastopl S spremljeva« njem klavirja, Začetek ob 8. uri. Ji«., i - -»»■ Tu notri so si vojevali naši telovadci zmage. Tekmovališć je več, skoraj za vsako športno panogo drugo. Takoj na levo in desuo tu naslikanega stadiona sta še dve nekoliko manjši tekmovališči ozi. roma igrišči. 1'ark v Kolnu. V članku pišemo, da so obdane vse športne naprave v Kolnu okrog iu okrog od zelenja, od trat it) gozdnih parkov. Ni je zlepa občine, ki bi toliko skrbela za zdravje občanov kot jek6lnska. Vse njem tozadevne naprave so vzorne. V Koln s? hodijo od vsepovsod učit, kako je treba gradili higijensk« športne naprave. Strašno ra*odet?e ... Šestnajsto poglavje \г povesti: V i š a r s k a polena. »Spisal Narte Velikonia. — Izide letos kot Večernice med publikacijami Družbe sv. Mohorja.) Mlada vdova Franca se je tisto jutro res ilabo počutila; ko pa ji je bil še ded Mohor vrgel v obraz tiste težke besede, iz katerih je 6klepa!a. da ne bo mogla več skrivati, kako je z njo, se je je loteval srčni krč. Kot da drevi z vrh strmega prepada in ne more najti bilke, da bi se prijela. jDrčim,« ji je prišlo na. misel, -drčim, zdaj že drugi vidijo, du drčim. O, v sramoto drčim.« In lotevala se je je vrtoglavica. »Zdaj mora biti konec-« Sedela je zamišljena, vase zatopljena na ognjišču ter si nevede brisala solze, ki so ji zacpie kapljati po licu. '■O Bog, kakšno hudo pokoro si mi odmeril!« je vzdihnila. »Kakšno strašno pokoro. Da bodo še drugi trpeli zaradi mene. Ubogi oče Mohor, če bom morala hlapcu Tinetu res V6e zapisati!« Obšla jo je topa bolečina, roke so ji padle na kolena, pogled ji je ušel v naročje. »Kako si je želel otročička moj pokojni France, kako sem si želela jaz. In kako bi bilo, če bi bilo prav! In se druge obrnejo z radostjo v 'oh sredi cerkve in se naslonijo na moža p — jaz, o, jaz pa si želim smrti, jaz k1 v stiski in težavi, da ljudje ne op; bi se v zemljo, ki grehe po- krije. Ozrla skozi okno ter zagledala la- etoviCl« unezdo pod streho. L»Tisto s stricem!« j Za mene!« je bruhnila Franca vsu ogorčena. .Za mene ste barantali kakor za kravo!« »Nismo barantali, Franca!« je dvignil Matijec roko kakor k prisegi. »Nismo barantali; Ho gmi je priča, da jaz nisem! Rekli so. dn nai obljubim njivo stricu, če te vzamem. On sam je prišel s to besedo. Ne maram, Franca, da bi mislila slabo, če ni res. Tega ne maram. Stori drugače, kar hočeš, saiuo tp«a ne mislL* Matijcu so solze stopile v oči. Kakor nebogljen otrok je stal pred njo ter jo nepremično zrl. »Samo tega ne misli! Jaz nisem, Franca! Da boš vedela, to sem povedal, Franca!« In je hotel oditi, kakor da ga je sram. »In kdo si je izmislil, Matijec?« »Mislim, da sam stric- Saj oče bi jo bil že prej lahko dal. njivo. Stric Matevž!« 3Stric Matevž?« »Kdo pa drugi, če se je 011 ponujal, da bo posrednik!« »In ti si vse to vedel?« »Rekel mi je in jaz uisem maral. Zato mi je hudo, Franca, da bi nič hudega ne mislila.«: ✓Stric Matevž? In da jaz nisem prej tega pomislila. Da nisem prej pomislila! O, usmiljeni Bog!« In planila je v krčevit jok. Čuden, groze in praznote poln prepad je zazijal pred njenimi očmi. »O, da nisem prej pomislila!« Matijcu je bilo nerodno pri tem, da bi bil najrajši izginil. Bal se je, da bodo ljudje videli. Toda ostal je, kakor vkopan na mestu, ler ponavljal njene zadnje besede. »Da nisi prej pomislila? Česa nisi pomislila?« »Teta Kosmačka pa je pri meni snubila drugega. Potem, kar se jc bilo zgodilo tebi s stricem! Drugega, Matijec! Za Tineta! Vso nedeljo popoldne! »Snubi pač lahko!« je povlekel Matijec, ki ga je bilo nekaj sunilo v srce. »Snubi lahko komurkoli! < »Ti, ki ne razumeš!« je bruhnila, očitajoč si vse, kar je kdaj slabo mislila o Matijcu. »Ali ne vidiš, da je stric poslal od druge strani teto! Ali ne vidiš, kako so od druee strani barantali za kravo, Matijec?« »To še nič hudega ni. Krava je še v hlevu!« je tlesknil z rokami kakor otrok. »Krava je še v hlevu!« »Krave ni več v hlevu!« je trpko in odločno rekla s svinčenim glasom Franca. »O, moj Bog, krave ni več'v hlevu! In zakaj, Matijec,« je jokaje očitala, »zakaj nisi tega prej povedal?« »Kaj jaz vem; saj sam ne vem. Niti do besede nisem prišel. Ker je stric tako naglo zaobrnil, in potem si odšla kakor burja. Kaj jaz vem!« »In zdaj je prepozno!« je grizla vase, »zdaj je prepozno!« »Kako je prepozno, Franca? Franca, če ti jo kaj zame kdaj bilo in če ti je, Franca, reci! Kar reci, zapiševa oklice!« »Kaj ti veš? Kekla sem, da je prepozno. Zavezana sem, o kako zavezana!« »Zavezana? Če nisi rada, Franca, odvežl' Samo če nisi rada?« »Ne morem, Matijec!« >Ne moreš?« je vprašal ter zamotovilil, kakor da se pogreza. Nejasen občutek mu je zaživel v srcu. »Ne, ne morem! Tine me je zbarantal, Matijec!« >1, če si kaj rekla, beseda še ni konj!« »Ali ne vidiš, Matijec, ali ne veš, Matijec, kaj je z menoj. Vsi ljudje vidijo, tvoj oče žo vidi, samo ti, samo ti bi vzel hij greh nase!« je s čudnim pričakovanjem planila z besedo »Kako tuj greh? Tuj greh praviš?« Tinetov greh!« Zameglilo se mu je pred očmi, kakor da ga je kdo udaril po glavi. Šele sedaj so mu misli našle vozel, da je razumel. Nato se je naslonil na steno ter strmo zroč predse ponavljali svojo uslužbenke, konkretnih dejstev za to pa ni iinel. Ko je zadevo sporočil policiji, je ta hitro posegla vmes in kmalu ugotovila, kam je jmgresano blago šlo. V petek zjutraj jc policija pod vodstvom rev. nadzorniku g. Grudna izvršila pri štirih uslužbenkah hišno preiskavo, Uspeh preiskave je bil preseuetljiv. Policijski agentje so zaplenili pri njih ogromno množino finega modnega blaga, oblek, perila, rokavic, svilenih nogavic, kravat ter drugih galanterijskih in modnih predmetov. Vse štiri uslužbenke, Jožica R., Kozi K., Jožica T. in Marija D., so bile v trgovini medseboj domenjene in so sporazumno odnašale blago iz trgovino na svoj dom. Jožica R., ki je bila ue-kaka voditeljica vse tatinske družbice. je bila v časih največjega prometa v trgovini zaposlena tudi kot pomožna blagajničarka. Da toliko časa niso mogli priti tatvinam na sled, je vzrok v tem, da so druga drugi pomagale in se medseboj prikrivale, tako, da si uista bila gospodar in drugo pošteno osobje dolgo časa na jasnem, kdo v trgovini krade. Vse štiri so bile v petek aretiraue. Jožica R. se je sicer nekaj časa branila iti v zapor, nakar so poslali po zeleni odgouski voz. Ta čas pa se je že premislila in je šla raje peš z detektivom, na voz pa so naložili pri njej zaplenjeno blago. Škupua vrednost v šinkovčevi trgovini pokradenih predmetov znaša 55.000 Din. Vse štiri tatice se nahaja sedaj v policijskih zaporih v ju6tični palači in bodo v ponedeljek izročene sodišču. Pevska vaja 'Ljubljane*y ponedeljek 3. t. ni. radi koncerta Glasbene Matice odpado, pač pa sc vrši zato v torek 6. t. ra. ob 8 zvečer vaja celokupnega zbora. Kadi bližnjih nastopov udeležba obvezna. Pevovodja. O Stalni volivni imenik za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, za volitve v narodno skupščino in za volitve v oblastno in sresko skupščino. V smislu člena 6 zakona o volivnih imenikih sc javno razglaša, da je stalni volivni imenik za volitve občinskega odbora za mesto Ljubljano, za volitve v narodno skupščino in za volitve v oblastno in sresko skupščino od deželnega sodišča potrjen ter od 5. marca t. 1. nadalje pri mestnem magistratu (mestni volivni kataster, Mestni trg št. 2, I. nad., soba št. 21} ob običajnih uradnih urah od 8. do 1-1. ure stalno razgrnjen vsakomur na vpogled. Vsakdo ima pravico, da v navedenih urah volivni imenik pregleda, prepiše, razglasi ali natisne ter da zahteva bodisi zase, bodisi za drugega, naj se v njem popravi, kar misli, da jc treba popraviti. Popravek volivnega imenika se more pri mestnem magistratu zahtevati neposredno ustno ali pismeno ter se morajo vsaki zahtevi po-pravk? priložiti potrebna dokazila. Za dokaze morejo služiti polnoveljavne listine. Po določilih člena 12. navedenega zakona 15 dni po razpisu volitev zahteve po popravkih niso več dopustne. Pri vseh navedenih volitvah bodo smele glasovali le one osebe, ki so vpisane v ta stalni volivni imenik. Q Samomorilna manija. Neki A. L. so je v samomorilnem namenu nekoliko obstrelil z revolverjem. Sainoumor se mu ui posrečil. — Služkinja Malči K. se jc sprla s svojo gospodinjo in od nje pobegnila. Pustila pa je pismo da gre iz užaljenja prostovoljno v smrt. Gospodinja je mnenja, da je 16 letno dekle res zmožno uresničiti to svojo misel iu se boji, da si ne bi storilo kaj hudega. 0 Tatvine. Trgovcu Ivanu Župančiču jo bilo dne 2. t. m. opoldne ukradeno iz vežo poštnega čekovnega urada v Beethovnovi ulici 1500 Din vredno kolo. — Eni i Kogojevi, prodajalki čevljev, stanujoči v Florijanski ulici, je neki pijanec ukradel 600 Din vreden ročni voziček. © Vlom. V prostore prosvetnega odseka Delavske zbornice v Gradišču je vlomil ue-znan vlomilec, ki je odnesel le nekaj malenkosti ter štiri štampiljke, ki pa so žc proglašene za neveljavne. Tat je stikal najbrže za denarjem, pa ga ni dobil. O Krištofič-Bučar: Bluze, otroške obleke! oospodiei Lepo SRAJCO za VKfcKR dobro oblikovan OVRAT,«IK lopo OVRATNICO ini;i 0 CADEŽ STRITARJEVA ULICA Maribor D Ravnatelj g. Josip Zidanšek 70Ietnik. Danes 4. marca jc dopolnil bivši dolgoletni ravnatelj dijaškega semenišča iti profesor bogoslovja g. Josip Zidanšek 701etnico. Jubilant sc je rodil 4. marca 1858 v Špitaliču pri Konjicah in jc bil po izborno končanih srednješolskih in bogoslovnih študijah posvečen v mašnika 20. julija 1883. Služil jc vojake in sc udeležil okupacije Bosne. Preccj let je bil tajnik škofa Stcpišnika. Zgodaj jc prevzel mesto biblicista na mariborskem bogoslovju, katero službo vrši šc danes. Dolgo časa jc bil tudi ravnatelj dijaškega semenišča. Vsa inteligenca duhovskega in lajiškega stanu na slovenskem Štajerskem pozna g, ravnatelja in ga ima v najboljšem spominu kot profesorja in vzgojitelja. G. Zidanšek jc veliko in daleč po svetu potoval. Zanimiv jc popjs njegovega jeruzalemskega romanja. Kot eden najboljših biblicistov jc prestavil novi zakon in objavljal v »Voditelju* razlage Pavlovih pisem. G. Zidanšek jc najstarejši duhovnik v Mariboru, je bil do zadnjega časa čil ter zdrav iu vsakdo se je čudil njegovj krepkosti in živahnosti. Pred dnevi ga je položila bolezen na bolniško posteljo, a dal Bog, da bi jo premagal prav kmalu in sc veselil 701etnicc v krogu duhovnih tovarišev, prijateljev in znancev. □ TočAo ob 8. uril Če tudi se splošno dogaja, da se koncerti in razne prireditve začnejo s polurno zamudo, vendar se to v sredo večer pri koncertu »Stvarjenje« ne bo zgodilo, ker je mnogo zunanjih gostov prijavljenih, ki gredo z nočnimi vlakj domov. Uljudno zato prosimo, da nam p. n. udeleženci orno, gočijo točni začetek koncerta. □ Za dijaštvo se izvaja koncert Haydn -:Stvarjenje<* v torek popoldne ob 3. url za vstopnino 3 Din. Vstopnice se dobijo v vseh srednjih in meščanskih šolah danes iu jutri, kakor tudj od pol 3. do 3. ure pri blagajni. □ Za ravnatelja javne borze dela v Mariboru je imenovan oblastni posl. g. Stabej. □ Mariborski oblastni odbor prevzame dne 6. marca kmetijsko kontrolno postajo v Mariboru; dne 8. marca pa semenopoljsko postajo v Beltincih. □ Prosvetna zveza v Mariboru. Opozarjamo na zanimivi in poučni prosvetni večer dne 8. marca ob 20. uri v dvorani Zadružne banke, na katerem bo predaval gosp. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane o ognjenikih Vezuvu in Etni. □ Tečaj za šivanje. Mariborsko slovensko žensko društvo bo priredilo dvamesečni nedeljski tečaj za šivanje oblek in perila. Kdor se namerava udeležiti, naj se prijavi do 10. marca v trgovini ge. Brišnik, kjer dobi tudi natančna pojasnila. □ Še o krivcih pri Balkan Kreditu. Poročali smo žc, da je radi poneverbe 60.000 Din pri Balkan Kreditu bil aretiran avstrijski Nemec Perschke, ki jc v zaporih okrožnega sodišča v Mariboru. Perschkov drug Smole je pobegnil v Avstrijo in od tamkaj po časopisnih vesteh v Hamburg. Poleg poneverbe pri Balkan Kreditu ima Smole na vesti več lahkomiselnih dolgov, obljub zakona, kljub dejstvu, da jc že poročen in še živi njegova legitimna žena. Mariborska poli;ija zasleduje Smoleta potom tiralice in je upanje, da ga bo zajela roka pravice pred vkrcanjem v Ameriko. Varujte se influence! V gledališču, na predavanju ali v kinu uporabljajte окикп'1 ANACOT- PAS" ki Vas bodo najbolje ohvurovult' mi ucure ... proltlads. Cel#e & Redni sestanek somišljenikov SLS v Celju se vrši jutri v ponedeljek ob osmih zvečer v vrtni dvorani hotela jBeli volt. Na sporedu sestanka je predvsem referat in razgovor o perečem stanovanjskem vprašanju. Umrla je prošlo sredo na Bre-ju pri Celju gospa Marija Koflčanova, soprog poslovodje g. Končana. Pokojnica je biln stara komaj 38 let in izhaja iz ugledne Moraove rodbine na Bregu. -cr Celje v proračunu mariborske oblastne skupščine. V po ministrstvu potrjenem proračunu mariborske oblastne skupščine so tudi sledeče postavke, ki pridejo neposredno v prid celjskemu mestu in predstavljajo v odlični meri skrb ccljskcga oblastnega poslanca za celjsko mesto: Ker se bo sedanja izolirnica v celjski bolnici preuredila v tako nujno potrebno porodnišnico. se bo še letos začela graditi nova izolirnica. V to svrho je v proračunu določenih 850.000 Din. — Glasbena Matica v Celju dobi 2000 Din, celjsko mestno geldališče 10.000 Din, celjski mestni muzej 2000 Din, za vzdrževanje starega celjskega gradu je določenih 5 tisoč Din. — Tem zneskom se pridruži še znesek za nakup Rebekove hiše v svrho ustanovitve Mladinskega doma. V ostalih postavkah proračuna je vsebovanih šc več zneskov, ki bodo ali posredno ali pa tudi neposredno prišli v prid našemu mestu, tako zlasti postavke za reguliranje voda in postavke za zgradbo novih cest. sr Sredpostni živinski in kramarski sejem. Tržna oblast sporoča interesentom, da se vrši običajni sredpostni živinski in kramarski sejem v Celju dne 17. marca. -O- Neprijetnosti radi gostoljubnosti. Gostilniška poznanja navadno niso dosti prida. To je moral spoznati tudi čevljarski pomočnik Joža. Pri Žumru se je seznanil z Uršo, sedemdesetletno beračico iz Kamnika. Preveč je pogledala v kozarec in noč jo jo zatekla pijano brez prenočišča. Joža je usmiljena duša in mu je Ursin neprijetni položaj šel k srcu. Čeprav ima sam le skromno ležišče v delavnici, je ponudil Urši prenočišče. Uršo je zeblo, da jo kar z zobmi šklepetala. Joža je zato lepo zakuril v delavnici in Uršo posadil tik peči, sam pa zlezel v posteljo. Ko je \ idol, da ženšče ob peči ne bo moglo vso noč zdržati, jo je položil v posteljo. V pijani glavi Urše pa so pojavijo zle slutnje in začne kričati. Sosedje pokličejo redarja, ki je odgnal oba na stražnico. Urša jo tam rekla, da ji je Joža hotel zlo storiti, Joža pa. da šc v mislili ne. Morala sta oba prenočiti na policiji. Ko so zjutraj privedli Uršo pred uradno oko postave. je povedala, da se ničesar ne spominja in da se je streznila šele proti jutru. ли1ј Jožo so pobarali, kako je bilo. Hud je bil radi tako odvratnega sumničenja iu zaobljubil se je da bo odslej svoj človekoljubno stališ'če napram 'alarmi babam; temeljito revidiral. & St. Pavel pri Preboldu. Zoper izvolitev župana g. Antona Stenovca z liste SLS so svoj čas demokrati vložili radi majhne formalne napake priziv, ki mu je upravna oblast ugodila. Pri ponovni volitvi je bil g. Stenovec z glasovi 9 SLS in 4 JSS zopet izvoljen županom ter je posle že prevzel. Tako so vsi napori tako zvanega naprednega bloka reete demokratskih in radičevskih priganjačev, da bi dobili občino v roke, splavali po Bolski. Dopisi Kamnik Društvo >Kamnilu uprizori v nedeljo, dne 4. marca ob 8 zvečer v »Kamniškem domu" spevoigro v treh dejanjih Kovačev študent«. Igro in nekatere samospeve ter dvospeve je naštudiral g. filozof Cerar. — Na svidenje! Vprašanje norega hotela pri »Krištofa-:. Kakor so listi že poročali, je nameravala Hrnniluiea na Sulni pri >Krištofu-\ kjer je bila dozdaj nameščena Nabavljalna zadruga, napraviti hetel v večjem stila in to predvsem zato, da dvigne v Kamniku, znanem letovišču, tajski promet, ki bi se z novim hotelom brezdvomno zelo povečnl. Ob tej nameri pa je zadela ua velike težkoče predvsem pri kamniški javnosti, ki ni, kakor večkrat ob pojavu novih mi«!i in načrtov, razumela te nove potrebe iji je načrtu zelo nasprotovala. Odbor hra-uilnice je v nedeljo na seji ponovno pretresal to vprašanje, tehtal razloge za in proti svoji akciji ter končno iz raznih vzrokov sklenil .da zaenkrat opusti misel hotela združenega z že obstoječo brezalkoholno Roslilno. Tako je zaenkrat ta deva postavljena z dnevnega reda. Krit kronisti pa ne moramo mimo, ne da bi lo beležili, kako je javnost nastopala proti gornji nameri hranilnice. Da je bila gostilničarska zadruga soglasno proti njej, je nmljivo. Zanimivo pa je to. da se je huj-°kalo delavstvo in uradništvo proti tej akciji, češ da ne bo potem več brezalkoholne gostilne, kamor jih hodi mnogo na hrano, čeprav je bila vsa akcija zamišljena lako, da bi poleg hotela obstojala še nadalje brezalkoholna gostilna. — Ali se bo z/l a j pri •-•Krištofut delalo kaj novega, nam ni znano, vsekakor pa so, ker je Nabavljalna zadrupa likvidirala, pridobljeni njeni lokali, ki se bodo gotovo uporabili tako. da bodo največje koristi za kamniško javnost. Proračun okrajne kamniške blagajne. Seja okr. odbora se j s vršila dne 09. febr. t, 1. Odbor je med izdatki votiral za živinorejo 47.000 Din, za drevesnico 5000 Din, okrajne sluge 33.000 Din in za prosveto 13.000 Din. Podpore je dodelil med drugim kmet. nadalj. šoli, za občinsko cesto v Paloviče in za ureditev vojaškega pokopališča v Mekinjah. Debata je pokazal razne potrebe živinoreje, potrebo spremembe zakona o pasjem kon-tumneu in onega o šolstvu, kfr izdatki prosvete, predvsem okrajne knjižnice, ki ima naročenih čez 30 raznih publikacij, preveč obremenjujejo okrajno blagajno. — Dolga je bila debata o statistiki za posevke v letu 1927. in za dnine kmet. delavcev za leto 192S-2G., ki jo je dalo okr. glavarstvo iz-gotoviti županom. Ker bi ta statistika služila za podlago ugotovitve čistega kntastralnega donosa po novem davčnem zakonu, se bodo sestali župani v nedeljo, dne 11. t. m. v Kamniku, kjer bodo natančneje pretresali smernice novega zemljiškega davka. K temu sestanku vabljeni vsi prizadeti! Novo mesto Občinske jadeve. Dne 28. febr. se je vršila I. redna seja novomeškega občinskega sveta v letošnjem letu. Izmed važnejših predlogov naj navedemo za širšo javno tole: Pričnejo so graditi nove za mesto nujno potrebne stavbe, kakor klavnica; dalje se prične graditi ljudska šola, ki bo impozantna in v okras mestu. Pri tem moramo omeniti, da je predlog odbornikov SLS, da naj se gradi samo jjudska šola, ne pa meščanska, katera bi škodila gimnaziji, tudi pri nasprotni večini zmagal. Istotako je na pritisk SLS končno sklenjeno, da se prične graditi mesfna hiralnica. Važno bo za razvoj tujskega prometa, da se je podelila koncesija g. Josipu Kosu. ki bo vpeljal redno avtobus-zvezo med kolodvorom in mestom. — Večne križe pa imamo z našo policijo, kjer b' vendar enkrat kazalo napraviti red. Dočim je bilo g. Haj-lerjevi v njeno trafiko, k! stoji na najbolj prometnem fera-ju. vlomljeno, dočim se razni krokarji ponoči tuleč zabavajo na veliko veselje miru potrebnega meščanstva, pa naši policaji nimajo drugega dela, kot da podnevi gledajo, kje bodo kakega kmeti zapisali, ko smukne v trgovino za en moment; v tem oziru navajamo samo eu slačaj, ko je neki kmet iz Ločne prišel z vozom pred Singerjevo trgovino po šivalni stroj in tačns, ko je stopil v trgovino, da ga je pomagal nesti ven, sta že stalo dva policaja zraven, ga aretirala in kol — zločinca gnala na rotovž. Ko je za ta slučaj obč. svetnik prof. Ambrožič interpeliral župana, mu ta v divji jezi ni vedel drugega otTgovoriti, kol da je stvar ilak že pri drž. pravdništvu in da naj SLS le gleda na Glavnjačo, nad katero vlada. Klici: vJa, tu v Novem mestu je Glavnjača, katero bomo razčistili!: K koncu pripominjamo, da takega pričevanja. kakor ga izvaja naš župan, ne bomo več trpeli. Nevšečih mu predlogov dosledno niti ne spravlja pred sejo. ampak jih — meče v koš (slučaj Grmske šo'e); obč. odbornikom daje besedo po mili volji, našim jo največkrat sploh ne da. Toda naj bo uverjen, da bomo tudi na novomeškem magistratu naredili red. Ptu,i tB Novi /upan g. Mihael Rrenčič, čeg.-;r izvolitev je Nj. V. krnil le dni potrdil, bo v ponedeljek dne 5. t. m. slovesno zaprisežen v mestni posvetovalnici na magistratu. Zaprisego, ki bo ob 11. uri dopoldne, izvrši g veliki župan mariborske oblasti dr. Sehaubach osebno. ф Preureditev parka in nasada pred mitio-ritskim samostanom. Po soglasnem sklepu gerent-skega sosveta se je odstranila enn vrela platnu pred minoritekim snmostanom ln nekaj dreves v parku. Olepševalno društvo je po svojem odboru po ogledu na licu mesta s tem sklepom soglašalo in je ludi mestni gospodar dognal, da je večina dreves, ki so se podrla, bolnih. Po mnenju gc,sp. konservatorja dr. Stelela je ta odstranitev dreves z umetiuškoestetskeRa vidika upravičila. Seiui, ko so drevesa že odstranjena, ?o pa iJulrovT dopisnik razburja in uerga nekaj o dcvastncijl. Oči-vidno nima iz Ptuja drugih novic od zadnjih JDSarskih polomij in davno pričakovane deflnlHv. ne smrti NSS. Zapuščino »e slrančiee so že odnesli z magistrata žalujoči Oitall. Trbovlje Sramuje se. Očital je neki delavec Jruge-mu delavcu, da jo v odboru SDS ter ga ironično I dražil. ЕНее.-огИЈ ali demokratski odbornik je i tajil, dn bi bil v odboiu. v tem pa pride k ujiiua I sam načelnik kraj»vne SDS. Ta jc na poizvedbo. knj imata med seboj, rekel demokratskemu odborniku: Saj si les, to je dobro za te, pazniki in inže-nerji te ne bodo šikanirali iu nikdar ne boS «libo zaslužil. Torej imaji SDSarji nekak privilegij Jo-brega zaslužka in dobrega ravnanja od strani pted-postavljenih. Zapomnimo si to. Mladinski pevski koncert. Daue9, v nedeljo ob pol 4 popoldne sevrši v Društvenem domu mladinski pevski koncert. Govorice, da se koncert no vrši radi škrlatlnke, so neosuovane Občili z.bor II. rudarske skupine se vrM cJaues ob pol 10. uri dopoldne v dvorim i ge. Forte. Na dnevnem redu je med drugim točka o brezposelnosti rudarju ui ukinitvi predloga, ki so je Ionsko leto stavil po delegatih iz Mežice, da se 11. iu-darska sknpina likvidira. Brezposelni fond rudarjev. Na občnem zboru se namerava slavili predlog, da se rudarji za slučaj brezposelnosti zavarujejo. Ako bi prlJle do toga sklepa, kar bi bilo ua mestu, bi rudarji, ki ne plačujejo prispevkov kot oni delavci, ki so zavarovani pri okrožnem uradu, plačevali nekako po sledečem ključu: S plačo 1000 Din pol odstotka, s 1500 Din 1%, z 2000 Din 1!J%. torej več ko bi kdo zaslužil, več bi plačal, kar je edino pravično rt rt rt žažar pri Vrhniki. Dne 19. marca 1928 se vrši v naši vasi blagoslov nove šole. Ob 10 bo sv. maša, nato blagoslovitev Od postaj Vrhnike ali Drenov gri oddaljeno J uro hoda. Ligojna. Po dolgem času smo iik prej zgradbo nove šole. Vaščani Velike in Male Ligojne so že navozili peska za zgradbo, tudi opeka je že kupljena, a prehitel nas je sneg, drugače bi že vo-žili! upamo, da so bo kmalu dvigala zgradba. Tudi radi vode je sedaj urejeno. Socialisti in Zveza privatnih nameščencev Ju«?os'avi;e Glede občnega zbora podružnico Zveze pri« vatnih nameščencev Jugoslavije, ki se je vršil dne 29. februarja v prostorih hotela Liovd, smo prejeli sledeče pojasnilo: 1. Občni zbor se je vršil popolnoma v obilež-ju socialistične agitacijo. (Med udeleženci so bili poleg drugih tudi Uratnik, .štukelj in Svetek.) 2. Z ozirom na to, da je Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije včlanjena v socialistični Strokovni komisiji, zato je sklenil izvršilni oblastni odbor v svrho njene depolitizacije soglasna predlagati njen izstop iz Strokovne komisije. 3. Oblastni odbor je dobil od centralne uprave v Zagrebu odgovor, da centrala stoji na stališču Strokovne komisije in klusnega pokrota. Zato je pozval vse one, ki se igrajo samo jirivatne nameščence- in niso zadovoljni s tem stališčem, uaj izvajajo konsekvence. 4. Ker je predsednik zagrebške centrale Zveze Vladimir Pleifer v svojem dopisu dne 12. decembra podal direktive oblastnemu tajniku Zveze, naj se v svrho klasnega pokrela izigravajo 5>demokratte proti - klerikalcem« (Savez mora, da ima otvoreno niogučnost, da se kao proti uteza kltrikaleima, kad bude trebalo — bace na le/.ulju ^demokratk), zato Je izvršilni oblastni odbor sklenil, da ne more pod takimi pogoji več sodelovati v taki socialistični organizueiji in dn si osnuje neodvisno od Zagreba lastno nadstrunkarsko organizacijo zasebnih nameščencev za Slovenijo. 5. Osamosvojitev od Zagreba je bila sklenjena tudi radi dejstva, ker mora Slovenija 70% vse svoje članarine pošiljati v Zagreb, kar oslane, se. pa porabi vse za agitacijo in tiskovine, tako da 90 organizacije v Sloveniji brez vseli tozidevnih potrebnih sredstev za podpiranje brezposelnih članov, odnosno navezane na milostne drobtinice od zagrebške centrale. 6. Javna tajnost je bila. da se nalinja izvršilni odbor centrale v socialističnih vodah (Pleifer, Collner itd.) in zato ga širša javnost hrvatskih nameščencev bojkotira. Na zadnjem občnem zboru podružnice se je pa tudi večina slovenskega dela razgalila, da nima smisla za nestrankarsko organizacijo nameščencev in da hoče _ novi odSor je izrazito socialističen — naj bo Zveza privatnih nameščencev kot organizacija s čisto socialno-demo-kratičnimi in komunističnimi tendencami So nadalje predstraža socialistične Strokovne komisije. 7. Co hočejo imeti socialisti in komunisti čisto svojo organizacijo zasebnih nameščencev, svobodno jim, toda javnost in nameščenci bodo vedeli, da v taki organizaciji za nesocialiste iu ne-komuniste ni prostoru. Meščanske šole in trgovski naraščaj Na občnem zboru grauija trgovcev dne 27. februarja t. 1. je bil glasom časopisnih poročil sprejet sledeči predlog: Kot trgovski vajenci se smejo sprejemati Ic oni, ki so z dobrim uspehom dovršili III. (tretji) razred srednje, ne pa meščanske šole. — Kaj je privedlo gremij trgovcev do tega sklepa, tiaiti ni znano. Ce se hoče s tem omejiti prevelika produkcija pomočniškega naraščaja, pač ni to prava pot. Število trgovskih vajencev je odvisno od trgovcev samih, ki sprejemajo vajence. Ce omejijo trgovci sprejemanje vajencev, bo padlo tudi število učencev v gremijalini šoli in nad produkcija trgovskih pomočnikov bo v kratkem času odpravljena. Pametno in odobravanja vredno je, da zahteva gremij trgovcev za trgovske vajence višjo šolsko izo brazbo kakor dosedaj. kajti čimvečja bo šolska izobrazba trgovskih vaiencev. tem boljši trgovski naraščaj smemo pričakovati. V današnji dobi, ko mora biti vsak trgovec pripravljen na liud konkurenčni boj, je celo nujno jx)trebno, da se dvi.ene nivo splošne izobrazbe trgovskega naraščaja. Popolnoma pogrešen pa je sklep grettiija. ki izključuje od sprejema za trgovske vajence učence meščanskih šol. Meščanske šole imajo pred* eni namen vzgajali naraščaj za srednje stanove t. j. trgovce, obrtnike in kmete. Da so ti stanovi na Češkoslovaškem na tako visoki stopnji kulture, je predvsem zasluga meščanskih šol, ki so v tej državi zelo razširjene in se šc vedno širijo. I? meščanskih šol vstopajo kol trgovski vajenci najboljši in nadarjeni učenci, dočim iz srednjih šol ro veliki večini le oni, ki so bili iz teh zavodov odstranjeni radi disciplinskih prestopkov, ali radi slabega napredovanja v šoli. Presoditi pač ne bo težko, kateri naraščaj bo boljši! Ce primerjamo učne načrte nižjih srednjih sol in meščanskih šol, vidimo, da je na meščanskih šolah obseg učne tvarine skoro v vseh predmetih preccj širši, kot v nižjih srednjih šolah. Na meščanskih šolah imajo učenci po 32 do 35 učnih ur na teden, dočim jjli imajo na nižjih srednjih šolah le |к> 2S—30. Učne ure trajajo na meščanskih šolah po 50 minut, ua srednjih iolah Ic po 45 miitut. Vsa učna snov jc ua meščanskih šolali prikrojena za praktične potrebe življenja. Glavna naloga meščanske šole je, da daie mladini zaokroženo praktično izobrazbo, ki je neobhodno potrebna za naš srednji stan. — Na meščanskih šolah se poučuje že počenši s 1. razredom nemški jezik obvezno, na nižjih realnih gimnazijah in realkah je ta predmet neobvezen. Zlasti pri računskem pouku se polaga na meščanskih šolah velika važnost u razne vrste Vuslij Prusac. Oblasti so se zaman leta in leta 1 trudile, da bi ugotovile, kaj se jc z njim zgodijo. Vaščani so že pozabili na Prusca in njegova žena Jelica se je že poročila drugič s kmetom Kiaičem. Toda če je pozabila na Prusca vsa vas, ni pozabila nanj orožniška pobi ija v Gornjem Klasincu blizu Gline. Orož-uiki so marljivo preiskovali ta slučaj. Na splošno začudenje vseh kmetov so te dni aretirali Jelico Klaičevo, nekdanjo ženo izginulega Prusca, njeno sestro Joko in nekega Petru Kaleba. Aretirali bi tudi nekdanjega lju-Limca Jelice, nekega Djuro Sljepčeviča, da ta ni umrl. V natančni preiskavi jc Jelica Klaič priznala pred pričami, da je usmrtila svojega bivšega moža Vasilija Prusca, in sicer zalo, ker jo je pretepal radi njenega nedovoljenega razmerja z Djuro Sljepčevičem. Ko je Prusac prišel nekoč domov in je pijan zaspal, je žena Jelica pograbila za sekiro in ga z enim samim udarcem umorila s tem, da mu je presekala vrat Naslednjega dne je Jelica v družbi s sedaj aretiranimi sokrivci odnesla truplo svojega mrtvega moža na polje in ga tam zakopala. Po nalogu komisije jc bilo okostje umorjenega Prusca odkopano, zločinci pa so bili izročeni sodišču v Glini. □ Ojačen beton, strokovna knjiga izpod peresa ing. J. Foerstcrja, je dolgo pogrešano in prepotredno delo za naše gradbenike in stavbne projektante. Knjiga, ki temelij na domači terminologiji in predpostavlja le osnovne pojme stavbene mehanike, razlaga na enostaven in pregleden način tehniko armiranega betona. Naš gradbenik si bo s to izredno posrečeno knjigo prihranil dosedanjo muko izpopolnjevanja in poučevanja jz tujih literatur. Založba Jugoslovanske knjigarne. Cena 12 Din. Icii morda dva kovača, dva kovača, to nič nil A če kdo ju prnv obrača Uro in kolo dobil1 1 V II. stadionski loteriji, katere žrebanje sc rrši dne 25. marca t, L тЈг Strašen roparski umor. V Kuli v Bački fe bil 29. februarja izvršen strašen roparski umor. Ko so zjutraj prišli ljudje v pekarno Ugroci, so našli vsa vrata odprta, peka in njegovo ženo pa mrtva na tlth, zadavljena z vrvjo. Policija je ugotovila, da sta prejšnji dan zvečer prišla k peku dva neznanca in ga prosila za prenočišče, kar jima je Ugron v lastno pogubo tudi dovolil. 0 storilcih ni nobene sledi. A- Smrtna nesreča na belgrajskem kolodvoru. V torek popoldne se je na belgrajskem kolodvoru ob prihodu subotiškega vlaka dogodila težka nesreča. Ker je odpovedala zavora je en vagon skočil s tira in se prevrnil. Na prostoru, kamor je padel vagon, se je nahajala učiteljica trgovske šole v Zemunu Milka Lakovič. Na Lakcvičevo je padel vagon in jo ubil. Poleg tega so bile še tri osebe poškodovane. □ Br«sltev in marelica. Znani sadjarski strokovnjak M. Humek je posvetil celo razpravo temu dragocenemu sadežu, ki po nemarnem izginja iz naših sadnjakov in vinogradov. Podrobno in izčrpno razpravlja o vzgoji, podlagi, vrstah, oskrbi, gnojenju, rezi, kolezni, obiranju in vlaganju teh žlahtnih sadežev, ki nam zamirata ravno radi, nepouče-nosti nekaterih sadjerejcev. Cena knjige okrašene z Л slikami in 2 barvnima prilogama jo 12 Din v založbi Jugoslovanske knjigarne. •k Nova moda so gravirane damske ure v izložbi F. Čuden. Prešernova 1. -Ar Občni zbor Delniške stavbinske družbe *Union« v Ljubljani sc bo vršil v četrtek, dne 29. marca 1928, ob 16. uri v srebrni dvorani Grand hotela Union v Ljubljani. k Katoliško prosvetno društvo v Kragu-jevcu išče glasbeno izobraženo osebo za pe-vovodjo in učitelja godbe. Reflektanti naj se tozadevno obrnejo na tajništvo SLS v Mariboru, Aleksandrova 6, kjer dobijo natančne pogoje. „ . - ■k Toalotno in desinlekeijsko sredstvo Sa-r.oform se dobi v lekarnah in drogerijah. •k Pri želodčnih in jetrnih bolečinah, žolčnem kamnu in zlatenici ureja naravna >e-Ijica v- Saršonah (Kašt-iv); Anica Urbinu uči Id j ca v Šmibelu (Novo mesto); Josip Pire, učitelj v Velikem Trnu (Krško). £jul>liana NOČNA SLUŽEA LEKARN. Dnevno in nočno službo imata: Piccoli na Dunajski cesti ln Bakarčič na Sv. Jakoba trgu. Jutri imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Uštar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. * • * 0 Prvi bolgarsko-jugoslovanski večer. Dne 8. marca priredi v veliki dvorani hotela Union ob 20, uri g.. Georgij Gospodinov, član kr. opero v Ljubljani, koncert, na katerem nas bo seznanil z bolgarsko uarodno pesmijo. viesnikWsrf(*f. Povejte svojim prijateljem iri zinancem to-le: je za novo naro^itev „Domoljuba". Naročite ga takoj po nakaznici ali dopisnici. Za čelo leto velja 38 din., za pol lela 19 din. Na razpolago so vse letošnje številke. je cas, da za mali znesek 38 Din naročite vse številke „Domoljuba", v lcuterih jp doslej izšla vele,mikavna povest ,.V gollšklh Dlazovih" od oktobra 1927 in vse nadaljnje številke do konca leta 1928, . je cas, da naročniki-zamudniki obnove doslej neplačano naročnino za leto 1928 Treba pa je pohileti, ker je ta čas prav kratko odmerjen. Vsebuje rezultate žrebanj loterijske 24tal„ državne rente za vojno Škodo, srečk »roškega rdečeua križa, tobičnih srečk iz leia 1*кн, državne razredne loterije II. ra/red, 4agr obllg. bosen heiceg. iz lela 1921, JO L i'Vo zuslavna pismu kakor tudi 3J 1. 4,/j'Vozast. pisma Zoinalj-ke banke za Bosno in Herceg., komunal, oblig. Zumali. banke za Bosno iu Heiceeg poaoiilu mest Splita Reke in Za tra. trebanie raznih komunalnih zndolžnic Hrv. Sla* bipoL banke v Zusrebu. srečk avstrijskega rdečega križa, srečk mudjarskega rdečega križa, brezobrestnih pretnuskili obligacij madjarske Id potekarue banke. Ogledni izvod brezplačno! Naročnina za eno leto 60 Din, za pol leta 30 Dih za četrt lela 20 Diu. Pisma iu denarue nakaznice ua upravo „Vjesnik Sreče" v Zagrebu, PreradoHčeva ulica 5. — Telefon 1-H8; Pred koncertom pa bo gospa Vanja Gospodi nova predavala o bolgarski ženi ter nas se- znanila z ujenimi kulturnimi in socialnimi teženji. Predprodaja vstopnic v trgovini »Sana< Šelenburgova ulica nasproti pošte. O Poroka. Včeraj sta bila poročena g. dr Mirko Božič, ravnatelj Kranjske hranilnice v Ljubljani iu gdč. Kristina M a v s a r. Priči sta bila gg. iuž. Cvetko Božič, in dvomi svetnik inž. Vinko Stergar. O Pravljice 6a bodo pripovedovale zopet danes popoldne ob petih v Akademskem do-mu. Na svidenje, otročički! — Kršč, ženske tlru?lvo. © Seja občinskega sveta. V torek, dne (i. t. m. ob Šestih zvečer se vrši redna seja ljubljanskega občinskega sveta. Dnevni red te sejo je precej obširen. Po javni seji sr vrši še posebej tajna seja. © Učni uspehi na srednjih šolah. Na III. drž. realni gimnaziji je bilo koncem II. trimesečja 464 učencev (učenk). Od teh jih je padlo v enem ali več predmetih 251, torej 54%. Kakor čujemo, so uspehi tudi drugod mnlo razveseljivi Zaradi slabega napredka je bilo 1 zavoda odpuščenih 22 dijakov (4.7%). © Leonišče ima odslej telefonsko številko 3333. © Vsem trgovskim nameščencem v LjtiTv Ijani. Pomočniški zbor Gremija trgoVtvH4 Jf te dni pričel г pobiranjem članarine ji M vseh članih Pomočniškega zbora. Ker Se nekateri branijo plačali članarino, češ, da se niso nikoli prijavili v članstvo, se nam zdi potrebne pojasniti vsem trgovskim nameščencem, da je član Pomočniškega zbora vsak lak uslužbenec, katerega delodajalec je član Gremija trgovcev. Trgovski nameščenci so sami krivi, če o tem niso informi-ani, ker se ne udeležujejo sestankov in zborov Pomočniškega zbora in mu potem vsled neinformiranosti delajr sitnosti. Ker hoče Pomočniški zbor uvesti enkrat red, bo vse one, ki bi se branili plačati obvezno članarino, naznanil Obrtni oblasti I. stopnje, da ona iztirja članarino. V tem primeru bodo člani imeli samo škodo in sitnosti in jih tedaj prosimo, naj raje poravnajo dolžno članarino pri inkasantu. — Pomočniški zbor Gremija trgovcev, Ljubljana. © Inštruktorje za vse predmete, prvovrstne m<5či, preskrbuje 5Društvo slušateljev filozofske fakultete,:, Ljubljana, univerza. © Velika tatv'na v modni trgovini. Lastnik modne trgovine g. Šinkovec na Mestnem trgu, je že dalj časa opažal, da izginja iz njegovo trgovine več blaga, kot pa je znašal trgovski promet.. Sumil je radi tega nekatere |1Ј1адг..»1...|.11.1.И|i... .,,■■■ — ■ ,■■„..„■—i. ....... Cfubl/ans7DO-BRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Ponedeljek, 6. marca: Zaprto. Torek, 6. marca: PRI TREH MLADENKAH. Ab. D. Naznanila Ljubljana. Šišenska prosvta. Drevi ob pol 8 zvečer se uprizorita na našcin odru dve lepi burki: -Priljudni komisar« in »Kakršen goepod tak sluga«. Vstopnina navadna. Predprodaja vstopnic ob 9, 12 in 17 v dvorani. Blngajna ob 19. Konec ob 22. Otrokom ter mladini pod 15 letom vstop ni dovoljen. — V pondeljek 5. marca ob pol 8 zvečer redno člansko skioplično piedavanje o poto.'.ovodji. Vrtnarsko predavanje s skioptičnimi slikami. Podružnici vrtnarskega in sadjarskega dručtva' v Ljubljani se je posrečilo nabaviti si skioplikon za predavanje, ki se bo vršilo v torek, 6. marca ob 20 v dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Predaval bo g. A. Lap o okrašeniu oken. Članstvo se vabi k obilni udeležbi, dobrodošli so tudi nečlani. Sestanek rrprezcntariiskega odbora za Župančičevo slavljc se zaradi koncerta Olasfene Matice ne bo vršil v ponedeljek, dne 5. t. m., ampak drugi ponedeljek, dne 12. I. m. v istem lokalu iu ob isti uri kakor ic bilo naznanjeno na vabilih. Maribor. Krsčanska ženska zveza v Mariboru priredi danes popoldue ob 16 v veliki kazinski dvorani misijonsko predavanje s skioptičnimi slikami-. Ostali kraji. _ v-Faueta« ponove v Škofovem zavodu v- St. Vidu danes popodne ob spremlievanju domačega dijaškega orkestra. Začetek točno ob .'i J i konec-ob 6У, zvečer. Nastopi 40 oseb. Pridite vsi, ki niste mogli k prvi predstavi in pripeljite seboj prijatelje in znance. Ne bo vam žal. Vstopnice dobite pri upravileljstvu zavoda in v trgovini gne. Zakotnik. Orlovski odsek na Ježici. Danes popoldne ob 3 telovadna akademija s pestrim sporedom. Sodeluje cerkveni nevski zbor. Pridite! — Bog živi! Jeiica. v društvenem doinu gostuje v nedeljo dne 11. marca orlovski odsek Sv. Jakob, Ljubljana s krasno igro Zemlja« v treh dejanjih, spisal K. Schtthherr, , posloveni I M. Skri)in*ek.---Vstopnice se dobe na dan predstave od 3 dalje v dvorani. Začetek igre jc ob 7 zvečer. Cerlkveni v&sžnklt Duhovne vaje za Orle in druge mladeniče so v Domu bodo od 10.—14. marca. Ker je še nekaj sob prostih, se prijave še sprejemajo. — Vodstvo Doma. Orei Ljubljansko orlovsko okrožje: v dneh lb, 16. in 17. marca imamo troje duhovnih večerov v Alojziievišču v kapeli (Poljanska cesta), vsakikral ob pol osmih; vodi jih br. dr. Ahčin. Vsem članom okrožja se naroča, da se večerov vestno iu točno udeležujejo, da se dostojno priprav imo tia svoj orlovski piaznik in na veliko noč. Oriovska srenji v Hrušici priredi telovadno akademijo v nedeljo, dne 11. marca l. 1. ob 3 popoldne v društven-m domu v Sostreni, —• Bog živi! Borovniški Orel priredi v nedeljo 4. t. m. popoldne ob 3 v društveni dvorani telovadno akademijo, ki bo obenem bilanca — viden, čeprav samo delen odraz — odfekovega dela v zimskih mesecih. Somišljeniki, pokažite, da znate ceniti naš Irud! Glasba Skladatelj Leoš fanatik jc v Ljubljani zlasti znan po sijajno uspeli njegovi operi ->Jci:ula«, ki sc je uprizorila y ljubljanski operi. Na 'pon del j ko vem koncertu Glasbene Matice igra godalni orkester orkestralnega ciriištva štiri stavke njegove suite in sicer 6., 2., 3. in 1. stavek. V tej suiti sc kaže vsa melodična radost in nacijonahia ritmika sivolasega mladeniča, slavnega skladatelja. Janaček, ki je eden najslavnejših živečih čeških komponistov, živi kot profesor kompozicije na mojstrski šoli konserva torija v Bitiu. Ruske komponiste pa zastopa na tem koncertu modernisl Igor Slravinski. 2ar ptica jc cua njegovih manj ekstreinniti del. Ples princ« iz te suite je v nekako mistično meglo zavit, čudovito pestro instrumenti ran stav ek v mirnem p'es' nem tempu z zanimivimi nacijotialnimi melodičnimi mislimi, poln harmoničnih presenečenj. Zlasti sijajen je koncc, ki se preliva liki mavrica iz barve v barvo. Si'cn kontrast k temu stavku pa je finale, ki začne s široko rojrovo pesmijo nad blestečo barvitim tremolom godal. Ta tema se vzpne do If v celem orkestru} nato pa nastopi v širokem, hitrem 7-de'tiem fempu kralka končna glasbena fraza, ki jo zaključijo iz pp do ff naraščajoči vzporedni tro-zvoki trobil ob enoglasiu vsetra ostalega orkestra. Koncert se vrši v ponedljek. due 5. marca ob 20 v Unionski dvorani in so vstopnice v razprodaji v Matični kniijrarni. Narodno železn. glasbeno društvo '.Slo?'a« priredi v ponedeljek, dne 12. marca v veliki dvorani hotela Union koncert, na katerem izvaia znamenito delo Jos. B. Foersteria: »Štirje junaki«, do movittsko lerendo za mešani zbor in orkester; Vit. Novakove ^Tri pesmi* za moški zbor in orkester ter najnoveiša dela Лхтапа, Adamiča in Šantelna brez spremljavama. Pri koncertu izvaia orkestralni del operni orkester, pomnožen s člani društvenega orkestra in orkestralnega društva. Vse točke sporeda se v Liubljani izvajajo prvič, na kar se glasbo ljubeče občinstvo že danes opozarja. Ali ste že кипШ siadionske srečke Hitite! Žrebanje 25. marca po, drugim, zasebnikom in javnim činiteljem, pa je bogat vir dohodkov. Zato ga negujejo in pospešujejo. V Pragi so pravkar otvorili največji in najmodernejši kino »Flora«, ki ima 1200 sedežev. Urejen je nad vse razkošno. Po predstavi se vrši v foyorju ples ob jazzbandu seveda. — V Ameriki so začeli v kinih otvarjati posebne prostore, v katerih morejo matere začasa predstav puščati svoje dojenčke. Pred kinom torej niti dojančki niso več varni, kino postavlja svet na glavo. Proti vojnim filmom Vsled pritožbe nemške vlade je sklenila filmska družba Metro-Goldwyn v Newyorku, da uniči vse filme »Mare nostroc in vse kopije filma »Apokaliptični jezdec«. Na ledeni plošči sredi morja Minulo soboto je odšlo iz Pillkoppena na litvanski meji osem ribičev na morje lovit ribe, dasi je bil vihar led v Kurski lokvi zlomil na več velikih in manjših plošč. V vasi je bilo pomanjkanje, zato so tvegali nevarno podjetje. Odšli so na drsalkah in s sanmi in imeli še precej srečen lov. Zvečer so se odpravili na saneh domov. V temi pa so zašli na tenak led in sani z ribiči so se udrle v morje. Izmed osmih mož je le eden ostal na ledu in to je bil na srečo cel mož; Z nepopisnimi mukami in nevarnostmi se mu je posrečilo potegniti iz vode pet tovarišev; dva je zaneslo pod led in so ju šele po večurnem naporu potegnili na led mrtva. Oba sta bila družinska očeta z mnogoštevilno družino. Možje so se zdaj z največjo previdnostjo napotili proti obali. Opetovano se je udiral led pod njimi ter so se morali večinoma plaziti po trebuhu. Ko so se končno približali obali, se je izkazalo, da se je bil led med tem za cel kilometer umaknil od kopnega. Morali so čakati, da so v Pillkop-penu opazili njihova znamenja in jim prišli s čolni na pomoč. Vsi ribiči leže sedaj težko bolni. Grofica Eszerhazv, ld misli, da ne sme iti nikamor, predno ne pogleda in pogladi svoje mačke. Radio — dobrotnik Švedske. Švedska je v minulem letu dosegla v radiu svetovni rekord: vpisanih je bilo koncem leta 329.133 aparatov, na vsakih 54 Švedov odpade po en aparat. Ta ogromni razvoj se je izvršil tekom zadnjih par let, saj leta 1923. število naročnikov radia ni doseglo niti 3000. Je pa Švedska ludi dežela, kjer mora biti tak učitelj, duhovnik, umetnik, ki za svoj obisk ne potrebuje nobenih poti ue po vodi ne po kopnem — posebno dobrodošel. Saj tamkajšnja veličastna, a divja narava pozimi popolnoma onemogoči vsak promet in samotni dvorci in naselja so cele mesece popolnoma ločeni od drugega sveta. Pri tem je pa švedski narod visoko kulturen. Iz vsega tega je veliki interes Švedov za radio popolnoma razumljiv. Nova švedska radijska postaja v Motali je ena najmočnejših in tehnično najaovršenejših na svetu. V severni Švedski ali na otokih se pozimi večkrat pripeti, da duhovnik ob nedeljah ne more do svojih župljanov in župljani ne v cerkev. Sedaj morejo ljudje v svojih hišah poslušati pridigo, ki se vrši v kateri izmed stockholmskih cerkva. — Radio je postal tudi oarečevalec slepih. Ker marsikak slepec ne premore sredstev, da bi si sam nabavil aparat, se je na Švedskem ustanovil narodni odbor, ki je oskrbel za revne slepce že 465 aparatov. Zelo delaven član tega odbora je »slepi švedski Edisone — Gustav Dahlen, ki je pri svojih znanstvenih raziskavanjih vsled eksplozije oslepel, a za svoje iznajdbe prejel Noblovo nagrado. Kdaj doseže Praga prvi milijon. Praški ing. Doudas je izračunal, da znaša koeficijent vsakoletnega naraščanja praškega prebivalstva 1.01061. Po tem računu bi šlelo mesto Praga 1968. leta okroglo 1.7 milijona duš. Drugi pa temu računu ugovarjajo, foš, da odpada pretežni del vsakoletnega prirastka prebivalstva ua doseijevaiije. Dose-Ijevalno gibauje se bo pa v doglednem času umirilo in se znižalo. Pravilni koeficijent prirastka bi bil 1.0115, tako da bi bilo računati na prvi milijon prebivalstva I. 2000. Največja diamantna polja n n svetli. V severnozapadnem delu Kaplanda, v pokrajini Namaqualand, so po dolgem prizadevanju odkrili nova, ogromna diamantna polja. Minister za rudarstvo, Fr. W. Веуег, je v svojem poročilu o tem odkritju navedel, da je sam tekom ene same ure našel diamantov v vrednosti 6000 funtov. Sedaj je opravičen pregovor, da je Južna Afrika z dragulji tlakovana. Sramotno ravnanje s temnopoltimi plemeni V »The Indian Review«, Kalkulta, je objavil C. F. Andrews članek, v katerem opisuje brezsrčno ravnanje nasproti Indijcem v Južni Afriki. Andrevvs piše: Kaj se zgodi, ako se sprehajam s kakim Indijcem po cestah Durbana? Tam so trgovine, kjer bi Indijcu ne postregli, dočim bi meni izkazovali vso mogočo pozornost. Tam so čajne točilnice in restavracije, kjer bi Indijcu ne hoteli postreči, tako da ne morem iti z njim na čašo čaja. Če bi se hotela dati oba os'triči, bi zopet ne mogla iti v eno in isto brivnico. Mestna kopališča, za katere plačuje davke, Indijcu niso odprta. Celo javna stranišča nosijo napise: »Za Evropejce« ali »Za domačine« in težko da bi se Indijec upal v prvo. Na mestnih cestnih železnicah se sme Indijec voziti le zadaj na krovu; v voz ne sme. Tudi na vlakih so za Indijce določeni posebni prostori in celo indijske matere z dojenčki morajo na streho. Enako je večina kinov in drugih zabavišč za Indijce nedostopna ali pa so prostori zanje določeni čisto v ozadju. V Kapstattu so bolniške strežnice uprizorile šlrajk, ko je hotel afriški zdravnik dr. Molema zdraviti tudi Evropejce. A dr. Molena, ki je mož občudovanja vrednega značaja in izredno spreten zdravnik, kar je dokazal v svoji večletni praksi na Škotskem in Irskem. Evropski zdravniki smatrajo zdravstvo pač za svojo prcdpravico, kakor je tudi po rudnikih vsako boljše delo pridržano Evropejcem. Nič boljše ne ravnajo Američani nasproti svojim črncem. Sicer se jc velika državljanska vojna vršila v znamenju boja proti suženjstvu in nova ustava je dala r.ato črncem enako volivno pravico, toda s tolikimi pridržki, da so v mnogih državah črnci od volitev skoraj docela izključeni. V južnih državah Unije so črnci v vsem javnem življenju strogo ločeni od belcev; ne smejo se voziti v istih vozovih, ne stanovati v istih delih mesta; celo v cerkve sega nestrpnost. Zakoni med belci in črnci so prepovedani. Do kakega barbarstva se ponižuje »bela kultura« v svojem sovraštvu in napuhu, priča običaj linčanja, ki je še vedno zelo razširjen. Sam Bog ve, koliko čisto nedolžnih črnih žrtev je na grozovit način usmrtila ta kruta ju-stica. Zabeleženih je doslej nad 4000 slučajev linčanja, med temi je bilo 92 žensk! Pravkar poročajo iz Newyorka, da je Ku-kluxklan v Rockvillc, Connec-., linčal rnulat-skega delavca Kellemma, ker je poročil belega dekleta Znanstveno spoznavanje značajev Znanost, ki je proučila človeško telo že do vseh podrobnosti in razkrila že največji del tajn njegovega življenja, se je sedaj z vso vnemo vrgla tudi ua ra/.iskavanje duševnega življenja. Dušeslovci, ki so delali prej skoraj brez vseh zunanjih pripomočkov in se zanašali le na svoja opazovanja, se oborožujejo sedaj z najbistroumnejšimi stroji in aparati, ki z vso zanesljivostjo beležijo vse zunanje izraze duševnega življenja iu omogočujejo ne-varljive sklepe. Na dušeslovnem institutu tehnične visoke šole v Gdansku imajo doslej že 10 aparatov in naprav, s katerimi preizkušajo značaje. S temi aparati morejo natančno dognali pretvarjanje; pripravljenost k pomoči, popustlji- vost, altruizem, brezobzirnost, brutalnost, sebičnost, maščevalnost, resnicoljubnost, poštenost, goljufivost, detoljubnost in lenobo; potrpežljivost in nepolrpežljivost, površnost in skrbnost; odločnost, premišljenost in brez-glavost; nestanovitnost, dobrohotnost in sitnost; abotnost in radovednost; zasanjauost, dobrodušnost in zahrbtnost; zadrego, plnhost in samostojnost itd. Ta raziskovanja so za vzgojeslovje velikega pomena. Tako piše vodja gori navedenega instituta dr. Hans Henning: Pedagogika še nima nikako didaktike značaju, kor vemo Je o inteligenci, ue pa o značaju nn katerih starostnih stopnjah se razvija in kako je mogoče nanjo dušno vplivati. Zato stremimo po kronologiji razvoja človeškega značaja in njegovih pomanjkljivosti. — Kakor govori znanost neodvisno od rojstnega lista v številkah (po Binet-Simonu) o normalni, zaostali in prehiteli inteligenčni dobi, tako določamo dobro ali slabo razmerje med značajem in starostno dobo. S tem upamo končno priti tudi do podagogične didaktike značaja. Drugi strokovnjaki se pečajo z raziska-vanjem duševiiosti na podlagi govora. Doslej so po načinu govora ugotovili točno opredeljene posebnosti pot različnih tipov. Za preiskavanje pomanjkljivih značajev, ki so že kakorkoli prišli navzkrižje z javnim redom in zakoni, imajo ponekod urejene tako imenovane »spontanske prostore«. To so čakalnice, kjer so vsi predmeti in celo tla zvezana z občutljivimi aparati, kateri zaznamujejo vsak gibljej klijentov, ki menijo, da so sami in neopazovani. Tu so vse mogoče vabe in zanjke: za mladino sladkorčki in napisi: Tu se ne sme sedeti! Za odraščene razni časo. pisi, slike itd. Razen tega so v stenah prikrile odprtine skozi katero je mogdCe oseba v čakalnici opazovati. S podobnimi sredstvi psiholehnike, to je z opazovanjem spontanega ravnanja je mogoče raziskovati tudi cele skupine ljudi in dognali posebnosti v značaju socijalnih slojev. Vendar pa resni znanstveniki priznavajo, da se z vsemi temi sredstvi moderno karakte-rologije človeški duševnosti no da priti do dna iu da ostaja v duševnem življenju še mnogo nepojasnjenih tajn. BERACICA MILIJONARKA. Na Dunaju je v četrtek stražnik aretira! 65 letno Doro Schachter, ki je beračila pa trgovinah. Ko so jo na policiji preiskali, So našli pri njej za več nego 60 milijonov avstr, kron gotovine — vsekakor v šilingih. M Јмшшатмшшмжтшшж Infamiša \г Ssraieva (Univ. prof. dr. Kart liintertechner.) Dne 20. februarja t. I. je prinesel Jugosla-renaki lisi-■ v Sarajevu pod naslovom »Pitanje mon-tauisliikog fakultetii? in s podnaslovom >U painju bosanskim narodnim poslanrima* spis, ki ima vse značilne znake sramotnega pamflela, Pisec, ki se skriv. pod šifro >—iejc najbrže pozabi! zn časa šifriranja, kako se končava njegovo ime pravilno. Ia raznih mest se dn namreč sklepati, dn jo to neki trosped, čigar ime se končava nekoliko drugače. ]ia se seznani slovenska javnost z odkritosrčnostjo teh krogov, nai navedemo ta spis v eelot i: >U malenoj Sloveniji, koja od oslobodenja ni je imaln ni gimnazije na nurodnom jeziku, osnovan je u Ljubljani, koja je jedva 3 sata vočnje udaljena od Zagreba, nakon ujedinjenja uuiverzitet, i to odinah 5 fakulteta, premda zato nije bilo potrebnih pred-uvjeta. Naprotlv Sarajevo, koje jo svojim čuvenim piitcdcslovnim muzejom, bibliotekom i t. d., bilo pi-tfe prevrata mnogo iači centai cd Ljubljane, to пиЗ**' Sarajevo sa svojim centralnim položajem u kraljevini o. tado neniarom injerodavnih krugova bez ijedue visoke škole. Bilo jo doduše glasova i razni ministri su obećavali da če se u Sarajevu osnovati montanistički pa i šumareki fakultet, ali I o i opet pade u zaborav. Sada jo pitanje montauističkog takultetu ponovno stavljeno na dnevni red, i javlja se. da če so takav fakultet esnevati n Ljubljani, gdje vec i sada postoji kao odjeljak tehničke* tnk. u.- .: n bi se itnno reducirati. Medutim mnogi razlozi gu-vorc zato, dn se montanistički fakultet osnuje u Sarajevu, a ne u Ljubljani. Cl i:ide takr kvalitete spin Ako naj bi odgovarjal na vse nakopičen*! zavijanje, na neresnice in podtikanja, bi me bila samega sebe sram. Zlasti pred gg. bosanskimi narodnimi poslanci, ki Jim absolutno no morem prisoditi vzgojo, kakršna se razodava v predmetnem članku j.Jugoslavenskega Lista . Sram bi me pa bilo tudi pred onimi svojimi slušatelji-montanisti, ki so iz Bosne — posebej iz Sarajeva — in ki I uznajo vso resnico iz najbližjo bližine. — Fejt Umtjmo si roke. . Kohorjeva dn'žba v 5uči statistike Te dni je izšla v Domoljubu (st. 7 in 8)' za ljubljansko škofijo in v Slovenskem gospodarju (23. febr. in 1, marca) za lavantinsko škofijo statistika Mcnorjanov, in sicer v taki obliki, da dajo res pregledno sliko, koliko je prodrla prekoristna družba med najširše pla-sii našega naroda. Prijatelj ljudske izobrazbe jo izračunal namreč za vsako župnijo in za vsako dekani jo, koliko odšteti ,v prebivalstva .jo včlanjeuega pri družbi. Statistika, plod vztrajnega dela, jo tako zanimiva, da ne želi ino drugega n e g o c! a b i j o o d s 1 o j v e elit o prinašal za vsako leto sproti Koledar Mohor j c v e d r u ž b e, tako da bi jo dobil v roke brez izjeme vsak Mo-horjan. Izpopolnila naj Iji se še v toliko, da bi obsegala no samo Slovenijo, ampak vse kraje na svetu, kamor je doslej prodrla Družba. Ozrimo se sedaj nekoliko na zanimive številke, ki jih je ugotovila Ia statistika! Začnimo zgoraj: pri škofijah! V ljubljanski škofiji je včlanjenih v Družbi 4.403% (lani 4.193%) prebivalcev, v lavantinski škofiji pa 3.580 (lani 3.410) odstotka. V enem letu je torej napredovala ljubljanska škofija za 0.210%, la-vantinska pa za 0.176 %. Absolutno vzeto, znaša prirastek članov v ljubljanski škofiji 1097, v lavantinfeki pa 1057. V ljubljanski škofiji je od 18 dekani j jih napredovalo 15, 3 so nazadovale; v lavantinski škofiji je pa od 28 dekanij napredovalo 18 dekanij in nazadovalo 10. Če preidemo sedaj k posameznim deka-nijam. je bila 1. 1926. na prvem meelu v vsej Sloveniji dekanija Braslovčo s 6.564% Mohor-janov, takoj za njimi pa je prišla dekanija Radovljica s 6.492%. L. 1927. so se Braslovčo dvignile od 6.564% na 7.691%, narastlo jo torej število Moiiorjatiov v dekatiiji za 1.127%; Radovljica je pa zrastla kar za 1.66% in je dosegla s svojimi 8.152% — kJobuk z glave! — prvo mesto v Sloveniji. Skoro na vsakih 12 oseb pride v radovljiški dekaniji en Moborjan. Dočim 1. 1926. ni doseglo število Mohorjanov v nobeni dekaniji 7%, je bilo I. 1927. takih dekanij žo pet: Radovljica, Rraslovče, Uornji grad (7.583%), Kranj (7.858) in Celje (7.006). To so številke, ki navdajajo z veseljem slehernega prijatelja slovenske knjige. Mimogrede rečeno: vseh teh pel dekanij leži v krajih, kjer se vino no prideluje (razen morebm v neznatnih količinah). Kako pa je s prvenslvom v posameznih župnijah? Tu pa nosi že drugo leto zastavo Molnik v kamniški dekaniji, ki je dosegel žo 1. 1926. impozantno število 14.120% Mohorjanov. To jo pač rekord, ki ga ni lahko zvišati: na vsnkih 7 oseb en Mohorjan! In vendnr iz-kr.zuje Motnik ludi za 1. 1927. napredek, in sicer na 14.885%. Mohorjanov je torej že nekaj več nego sedmina prebivalstva! V lavantinski škofiji je bil 1. 1926. na prvem mesfu Sv. Križ pri Mariboru z lepim številom 12.352%. L. 1927. je Sv. Križ tudi napredoval na 12.941%, toda Gorenja Ponikva ga je vendar preskočila: porastla je namreč od 8.789% kar v enem letu na 13.112%, torej kar za 4.323% I! Prirastek v enem samem letu znaša torej skoraj toliko kakor povprečni odstotek v ljubljanski škofiji (4.403%). Taki župniji so praktičnih -ačunov iz poslovnega prometa. V 3. in 4. razredu meščanskih šol se poučuje tudi knjigovodstvo, dočim se na srednjih šolali tega ne uči. Kako primerne in praktične so ravno meščanske šole za izobrazbo trgovskega naraščaja, nam pač najbolje dokazujejo številu; trgovci, ki so ab-solvirati le meščansko šolo in so ua teh šolah pridobili toliko praktičnega znanja, da so se z lahkoto dalje strokovno izobraževali tako, da zavzemajo danes odlična nKsta med trgovskim stanom. Z ozirom na navedena dejstva, bi bilo pač le v interesu trgovskega stanu, da gremij trgovcev svoj sklep glede sprejemanja trgovskih vajencev spremeni v toliko, da imajo učenci, ki so z dobrim uspehom dovršili III. (tretji) razred meščanske šole iste pravice, kakor učenci, ki so z dobrini uspehom dovršili III. (tretji) razred srednje šole. Najbolj idealno bi pa bilo, če zahteva za sprejem trgovskih vajencev absolviraue štiri razrede meščanske aii srednje šole. Hč. Naša narodna moda ie dečva Dečva se v naši gorenjščini imenuje dekle. Ta mikavna označba je prešla na sedanje narodno poletno oblačilo »Dečva«, ki je izvirna domača moda, istočasno pa je istovetna s sedanjo mednarodno svetovno modo, povzeta pa je iz častitljive naše narodne noše. Zanimanje za »Dečvo« je že sedaj splošno in veliko in to ne samo v Sloveniji, temveč tudi globlje v državi. Tudi v inozemstvu živeče Slovenke se je z navdušenjem oprijemajo. Prav posebno pa bo seveda »Dečva« v Sloveniji podčrtavala krajevno in narodno obeležje, kar bo zlasti z ozirom na tujski promet za nas pomembno. M, S. Današnjo nor/ometne tekme v Ljubljani odpovedane. — Pomladansko nogometno sezono je naglo prekinil na novo zapadli sneg. Za d nes nameravani tekmi Prlniorje:Hermos in Ilirija :Slovau je morula nogometua podzveza od povedat i. STADION V RIMU. ' V okviru velepoteznega gradbenega načrta bodo zgradili v Rimu tudi velik stadion, ki bo po'eg vvimbledonskega največji v Evropi. Prostora bo imel za 100.000 os: in bo namenjen v prvi vrsii nogometu, kolesarskim in motornim dirkam, lahki atletiki iu tenisu. Imel bo obliko amiiteatra v klasičnem rimskem slogu, pokrival bo 60.000 kvadratnih metrov in bo vseboval vse zahteve modernega časa, kot kopeli, masažue prostore, oblačil-nice itd. Stroški so poračunjeni na ca. 10 milijonov lir; z gradbo bodo pričeli v najbližjem času. Storim fecfeia Bomo pa enkrat z boksorji začeli. Med tednom smo pevedali, da je Gipsy Daniels že v prvi rundi spravil Schmeiinga z k. o. na tla; boljši taktika. Francoz Bou:;uiilon je odpravil Millerja v tretji rundi z k. o. 1/.borni v Ameriki živeči Poljak Louiski je zmegal nad Francisom v prvi rundi z k. o. Paolino ui držal besede, da bo Godfreva v prvih ruudnh potolkel; po desetrundnem, tehniško brezpomembnem boju so prisodili -'.rasgo God-freyu, po točkah. 20 kg je bil črnec težji in veliko daljše roke ima, pa tudi on ni niogol izvojevati odločilne zmago. O Godfreyu smo že večkrat pisali; vse se ga ogiba. To io bilo v Los Angeles. Prav tam se je pričela da.1 es tekma v hoj/ povprek po Amariki, do Newyorka, 5440 km. Daril jo za 43.500 »tolarjev. Tekmuje tudi znani Tržaean Umek. — Peltzerju se v Ameriki ni godilo dobro. Po prvem porazu preti Congreu je slei'il drugi poraz proti istemu tekaču, na 1000 ш (C. 2:37). Nato je nastopil Peltzrr tretjič, pri meelingu Kolumbovih vitezov. na 1 angl. miljo ali 1000.33 m. Nasprotnika sta mu bila llahn ln (,'on?cr; Hahn je .prevzel takoj vodstvo in je bil brez napora vseskoz prvi, porabil je 4:13, 1 sek. več kot je Nurinijev hallski svetovni rekord. Conger je bil 15 aH 20 y za njun, P. 6 m za Congerom. Po je P. videl, da je šel II. 6koz cilj, ni več tekel; svoj peraz je napovedoval žc naprej. Sedaj plava j-o oceanu nizaj domov — Da je Carr skočil s palico 4.29 m visoko, sme pisali med tednom. Cator je v treningu za olimpijp.do dosegel 7.56 ia 7.70 m na daljavo, Schwartze je sunil kroglo 15.10 m daleč, Novoze-landr-c Lay je dosegel v metu kopji 06.51 m, lit-rt in Mc Kev sta skočila 7.16 in 7.15 m daleč, David-son tn Mason l.o83 in 1.87 ш visoko, Shirley je dosegel v troskoku 1-1.53 m, Ebert 14.22 :n (vsi ti so Avstralci). V Avstraliji smo. Tam je premagal Borutra (zbornega igralca tenisa Pattersona; sploh se trem B. v Avstraliji sednj bolje godi. Borotrov rojak Cochet je ob 'ivieri premagal Kah-linga. Švedski kralj je odžcl domov v Stockholm. Njegov sin Gustav AdolI je z prosil za podelitev bronnsle športne kolajne. Angleški pr.ijc Menrv, tretji sin inpleškcgi kralja, bo pa peljal olimpijske tekmece t Amsterdam. Nedelja, 4. marca. Zagreb: 20.30 prenos koncerta iz Prage. — Mian: 20.43 Vittadini: »Vesela duša , opera, prenos iz gledališča. — Breslau: 20.15 koncert godalnega kvarteta. — Barcelona IS simfonični I: icert. _ Praga: lO.^O koncert češ!;c filharmonije. \Veber: UverP-ira k operi »Eury?.ntha". — Čajkovski: Kon cerl d-dur za gosli z orkestrom — Mahler: Cetria simfonija. — Leipzig: 20 Cerkveni kourert. Verdi: Reouiem; za soli. zbor in orgle. — Schenectady: 21.25 koncert simfoničnega orkestra. — Stuttgart: 19.15 kenreH Brucknerjevih di-l (dva klavirja): Četrta (romantična) simfonija: allegro in scherzo; 20.15 orpelski koncert. WaHhec; Orgelski koncert v g-duru. — Bsch: Si-iliano iz koncerta d-mol — Reger Preludij in fuga cF-mol — Reutke: 94. psalm. — Hamburg: 20 žalni koncert za v vojni padlimi. Brahms: Trarična uvertura — Recilaciie: Reauiem (Hebbel). Elegija k smrti nilpd«niča (Scliiller). — Beethovvcn: Tretja simfonija (Eroica), es-dur.) — Katovice: 20.30 prenos koncerta iz Varšave. — Frankturt: 19 koncert (gosli in klavir). — Bruc: 21.30 Pe?na godba. — Rim: 21 Simfonični koncert. — Oslo: 20.30 koncert. — I.nngcnberg: 20 25 Cerkveni koncert. Na sporedu Lach, Bruhms, Haudel itd -- Berlin: 20.30 Žalni koncert v proslavo vojnih žrtev. —• Davcntry: 22 lahka orkestralna glasba. — Dunaj: 2n.15 »Holpndska ženica«, ofiereia v 3 dej (E. Kalman). — Miinchen- 18.40 Stare narodne pesmi; 20 Skladbe nemških glasbenikov. -- Budapest- '7.45 >Tatarjaras«, opereta v 3 dej. (Kalman). — Varšava: 20.30 koncert. Ponedeljek, 5. marca. Zagreb: 20 prenos koncerta Gla-bene Matico v Ljubljani. — Milan: 21 in 23 lahka glasba. — Praga: 10.15—22.15 Veseli zakonec«, opereta (Evslcr). — Leipzig: 20 -Fau3t«, opera v 5 dej. (Oound). — SrlipnectEdy: 20.30 orkestralni kourert. — Stuttgart: 20 koncert. Odlomki iz oper. Gluck: Uvertura k »IHgenija v Aulidi«. — Ilandel: Aiija iz •Julija Cezarja« — Mozart: Marš iz »Figarove svatbe« — Mozart: Arija iz »Don Juana« — \Veber: Amsterdamski nogomet je v nevarnosti. Da Angleži nočejo priti, snio že pisali. Sedaj se ku-jajo tudi Italijani in pravijo, da bodo prišli eamo tedaj, če jim no bo treba priseči olimpijske prisege; »to bi bila kriva jirisega«. Mislijo ua odškodninske zahteve. Švedi zopet se borijo s finančnimi težkočami. Iu s temi se bori tudi amsterdamski olimpijski odbor sam. — Za končno pokalno tekmo v \Vimbledonu je bilo 1 milijon priglasov. prostora je pa za 100.000 gledalcev; 00 odstotkov jih ne bo moglo noter. Osem angleških pokalnih tekem je gledalo 418.000 gledalcev; v Mancbestru jih jo bilo enkrat 73.000, v Shef-fieldu 60.000. Everton in Huddersfield imata po 36 točk, Leicester 35, Cardtlf 34. Angleži bodo ustanovili amaterski klub :/The Argonautc, ki se bo udeleževal tudi liginib bojev. Jugoslavija in Ogrska se borita 25. I. m. O drugih nogometnih dogodkih glej »Slovenect od 29. febr. Tam preberi tudi nmskosportue dogodke. Borki si je izvojeval svetovno prvenstvo v umetelnem drsanju, GrafstrOm se je zbal in ni nastopil Norveški smučar Vinjarengen je postili nemški prvak na 18 km, naš dr. Kmet je pa zmagal v starostnem razredu, 1:21:27. — Olimpijski tekmovalci so drsali v Oslo in nato v Helsizkih (Finska). Tu je predrsal Vnuuberg 500 m v 43.9, Ballangrud 1500 in v 2:29.1, Blomouist 5000 m v 8:43.2, BI. lO.CCO m v 17:50. — Holmenkoleko tekmo so se že pričele. Na 50 km je bilo priglašenih 155 tekmovalcev, startalo jih je 138, na cilj jih je prišlo 120, med njimi 3 Japonci. Prvi je bil Finec Lappnlainen v izbornem času 3:25:38, nato Norvežana Ilovdcn in Haakonen v 3:27:32 in 3:30-22. — Beremo, da je tik pred svetovnimi prvenstvi v Da-vosu predrsal OIscn 500 m v 42:3, torej dosti boljo kot svet. rek. 43.1. — Norvežan Petersen jc i_a skakalnici v Chamonis dosegel 58 m, Thamsov rekord to skakalnice iz le'a 1924. Cliamonix je na Francoskem. Francoz Fron-val je napravil i aeroplanom v 4 urah in 50 minutah 1111 loopingov (pentlje v zraku, ko se obrnemo okoli z glavo navzdol, kot smo gledali lani na vojaškem vežb;-.li?r,i). — Lindberglut so dali Amerikanci zlato kolajno za njegove zasluge za mia-tiko. — V 16 zaporednih dneh je priletel Anglež Hinkler iz Anglije v Avstralijo, 16.400 km. - Š 1. t. m. so otvorili redni zračni promet iz Pariza v Buenos Aires; od Kapverdskili otokov do oto.k-a,. Fernruulo Noronha bodo zaenkrat vskočili še tor-pedni čolni. V vodi smo. Od Gleitzerjeve in Gibraltarsko ožino beremo: še bom plavala, in: nič več ne bom plavala. Lauffer in 16 letni Rudd zboljSujela v Ameriki rekord za rekordom. V Ameriki smo, Segrave bo prišel tja 'n bo skušal prekositi Campbellov avtomobilni rekord. — V Nevvvorku je razstavljen avtomobil tvrdke ltolls Rriyce, k; stane 20.000 dolarjev. Lepši kot avtomobilni šport ie jahaški šport. Olimpijske trlcme v jahanju se bodo vršile od 9. do 12. avgusta. Najvažnejša bo jahalna skušnja Močna garda zastojntikov teike atletike je spremila na zadnji poli 65 letnega Hrdličko, svoj čas zelo znanega dunajskega atleta. — Na Dunaju jo Edinger, lalika srednja teža; dosedanji njegov rekord v dvoročnem težneu dviganju 102." kg mu je vzel Francoz Roger Fratifois s 103.5 kg. veiđ iblmhh vpvenkh^ Uvertura k »Euryanthi« — Beethovven: Duet iz »Fidelia«: O neizrečno veselje — Cajkovskij: Baleta g-lasba iz »Pikove dame« — Verdi: Duet iz »Trubadurja«; Rac' končam — Puccini: Molitev Tosce — Bizet: Medigra iz »Carmen — Verdi: Arija Othela — Saint-Saers: Arije Dalile iz »Samsona iu Dalile« — Smetana: Uvertura k »Prodani nevesti ; nato recitacije del novejše nemške jx>ezije in proze. — Hamburg: 20 koncert za čelo. — Katovice: 20.40 prenos konccrta iz Varšave. — Frankturt: 20 I jubezen in godba na pihala«, opereta v 3 dei. - Brno: 20 koncert lahke glasbe. — Oslo: 21 koncert skladb za piano; 21.30 tenorski solospevi. — Langenberg: 20.15 koncert. — Berlin: 21.30 koncert del italijanskih "k'adateljev; 22 koncert skladb spomladanskega miljeja. — Daventrv 21.30 komorni koncert. — r>unai: 21 koncert del Jos. Магха. — Miinchen: 20.C5 .Nauon«, komična opera v 3 dei. 'P. Oenee). - Budapest: 19.40 koncert ogrskih filharmonikov. Torek, 6. marca. Zicreb: 19.30 prenos koncerta z Dunaja. — Milan: 20.50 konceh Schubertovih skladb. — Barcelona: 23.50 Mcndelssohn: »Vrnitev v domovino«, uvertura. Izvaja kvintet. — Pra<»a: 21.10 koncert. — R. Strauss- Silita jx> operi »Rosenkavalier« — R. Strauss: Monolog mnršalke iz »Rosenkavalierja« — Wagner: Uvertura in zakliučna scena iz ojjere »Tristan in l7olda«. —- Leipzig: 20.15 »Stambulska roža«, opereta v 3 delih (Leo Fall). — Stuttgart: 20.15 S»afskt večer. Kompozicije, poezija in proza švabskih umetnikov; 22 koncert del za mandoline in kitare. - Hamburg: 20 »Moi I.eoooH«, liudska igra s petjem T.' Arronge). — Katovice: 10.20 prenos iz Po7nanisl:e ojiere. — Franklurt: 20.15 »Nju«, drama COsip Dvmov). — Brno- 20.40 Dvorakovi duefi. Duet iz opere »Jakobfnci« — Duet iz opere •Kmr' — premofenec« — Š'irie du»ti. op. 20. — Rim: 20.45 koncert instrumentalne in lirične glasbe. I in dr. - Oslo: 21.30 vijolinski koncert. — L.'ng-en-berg: 18 konccrt terrela harl. — Berlin: 20 .Rensko /lato«, opera (R. Wagncr). — Dunai: 20.10 Stare in inod"-ne fanfare in koračnice. — Miinchen: 20.30 vijolinski koncert. — Varšava: 19.20 prenos iz Po-znanjske opere. potrebščine v največji izbiri stolno v zalogi prii FRAJVC RAM, Ljublfamu, Cankarfevo nobr. 5 Teiel, 407 »m Največji vohunski sistem na svetu Seveda je ta sistem doma v Ameriki. Vendar pa nima s politiko nič opraviti. Ta sistem vzdržujejo ameriške zavarovalnice, ki jih je 1050, in ima namen, da se doženejo nravne lastnosti oseb, ki se hočejo zavarovati. Uvedle so ameriške zavarovalnice vohunsko službo že pred 40 leti, ko so jih bile izkušnje poučile, da svetopisemski rek: Smrt jc plačilo za greh, še vedno v polni meri velja. Smrt je neizprosno za petami tistim, ki kršijo nravni zakonik. Zavarovalnicam mora biti torej vse na tem ležeče, da zvedo, kako se obnašajo v zasebnem, tudi najbolj tajnem življenju ljudje, ki naj jih zavarujejo. To pa tembolj, ker vsote, za katere se vsaj nekateri zavarujejo, niso mačkine solze niti za ameriške razmere. Tako je v Združenih državah 150 oseb, ki so zavarovane za milijon dolarjev. Vohunska služba je razdeljena v dve skupini: v eni so nadzorniki, v drugi poročevalci. Nadzorniki so možje z visoko plačo, ki so izvrstni poznavalci ljudi in človeške narave. Oni vodijo delo poročevalcev, ki so plačani za vsako poročilo posebej Vseh zavarovalniških vohunov jc v Združenih državah najmanj tri milijone. Newyor-5ka zavarovalnica za življenje vzdržuje 110 tisoč poročevalcev in 35 nadzornikov. Zavarovalnica Mntual razpolaga s preko 40 nadzorniki, katerih vsak ima najmanj pa dva poročevalca v vsakem mestu Združenih držav. Po velikih mestih gre število poročevalcev v tisoče. Na ta način imajo organizirano svojo vohunsko službo vse zavarovalnice. Pri vsem tem se seveda še vedno pripete večje ali manjše napake, vendar se je vohunski sistem tako dobro izkazal, da sprejemajo zavarovalnice zavarovanja do 2000 dolarjev brez zdravniškega izpričevala. Pri višjih zavarovanjih se seveda postopa primerno strožje in kdor se hoče zavarovati za 10.000 dolarjev, mora prestati izpit v značaju z dobrim redom. Vohunska poročila o posameznih osebah se skrbno zaklepajo, in vsem vohunom je pod težko kaznijo — do dve leti ječe — strogo prepovedano, da bi o tem dajali komurkoli kaka pojasnila. Saj bi drugače trpelo dobro ime marsjkakega uglednega državljana in državljanke; razen tega bi bila odprta pot izsiljevanju. Za vohunsko službo se izbirajo le najbolj zanesljivi in ugledni ljudje: odvetniki, bankirji in duhovniki. Dober nadzornik mora biti ostroumen presojevalec značajev, hiter mislec in izvrsten poročevalec. Predvsem pa mora biti diplomat. Svoja poizvedovanja mora izvesti hitro in neopazno. Od vsakega zavarovanja so izključeni ljudje, ki so se kdaj v življenju pregrešili proti sledečim trem glavnim zapovedim: Ne prešestvuj, Ne kradi, Nc ubijaj. Istotako so izključeni ljudje, ki sc pečajo z vtihotaplje-njem alkohola, dalje bankirji in mešetarji, ki so v zvezi z nezakonitimi alkoholnimi družbami — saj so v nevarnosti nasilne smrti. Noben zločinec se ne more dati zavarovati in marsikdo, ki ga policija ni nikdar zasačila, je pri zavarovalnicah zapisan kot zločinec. Posebno strogo stališče se zavzema nasproti ženskam, ki se hočejo zavarovati. Se nedavno se je odreklo zavarovanje za milijon dolarjev sloviti igralki samo zato, ker ima znanje z nekim gospodom. Vsa previdnost pa zavarovalnicam še vedno ne pomaga, ker del občinstva sploh ne smatra za kaj nečastnega, ako zavarovalnico opehari, Fingiranih vlomov in navlaščnih požigov je bilo nebroj. Neizprosna poizvedovanja v vsakem posameznem slučaju so pa le dovcdla do znatnega izboljšanja v tem pogledu. Posebno priljubljen je trik z diamanti, ki naj bi bila stara družinska dedščina. Kako naj se ceni kamen, ki je bil bojda podedovan ali kupljen pred 50 in več leti? Nadzorniki in poročevalci delajo popolnoma neodvisno od zavarovalnih agentov. Dejansko agentje nc vedo, kdo pošilja njihovi zavarovalnici poročila. Kako potrebna je taka previdnost, je razvidno iz naslednjega slučaja. Pri neki zavarovalnici je bil zavarovan T. B. Adams, farmar v Willisville-u, Arkan-sas. Ta Adams je umrl in zavarovalnica je brez nadždinci'a izplačala zavarovalnino v znesku 5000 dolarjev. Naknadno je pa centrala vendar uvedla poizvedovanja in ta so dognala, da F. B. Adams sploh nikdar živel ni in da se je s sodelovanjem zavarovalnega agenla izvršila goljufija na račun zavarovalnice. Junaški doktorski izpit V Ženevi jo študiral medicino reven francoski dijak, ki se ie pripravljal za zadnji izpit. Par tednov pred izpitom pa ga je v jutranji megli povo?.il avto, ko jc holel prekoračiti ulico. Zlomilo mu je kost v zgornjem slegnu. dve rebri, počila mu jo lobanja in tudi drugače jc bil po vsem telesu poškodovan. Prenesli so ga v bolnico, kjer mu je vodilni zdravnik povedal, da bo trajalo zdravljenje najmanj šest mesecev. Mladi moJ je ugovarjal, kolikor so mu dopuščale moči. Nato ga je obvladala mrzlica. Stanje se mu je polagoma toliko izboljšalo, da je mrzlica popustila. Tedaj je prosil glavnega zdravni-ka, naj bi mu omogočil, da bi se mogel ude-i ležiti izpita na univerzi, kajti nima sredstev, da bi študiral še eno leto. Zdravnik je privolil. Ko se je na določeni dan zbral izpitni kolegij v vseučiliški dvorani, so prinesli na nosilih mladega dijaka vsega v povojih in ga postavili pred mizo izpitnega kolegija. Zraven njega je sedel zdravnik in ga ostro opazoval. Tako je hrabri Francoz položil svoj pi-smeni izpit, in sicer zelo dobro. Sedaj je preostala še ustmena izkušnja, ki je v Švici mno-go težja. In zopet so prinesli dijaka na nosilih pred izpitni kolegij. Izpit je trajal dve uri. Ko se je dovršil in so nosila dvignili, je bil bolnik tako slab, da je komaj še dihal. Toda na ustnah mu je lebdel radosten smehljaj: prestal je izpit z izvrstnim uspehom in si priboril doktorsko diplomo. Zdravje pogoj vsakemu uspehu Angleški jezuit W. J. Lockington navaja v svoji knjigi »Po telesni izobrazbi k duševni moči« zanimive zglede iz zgodovine, ki kažejo, da morejo računati na velike uspehe v. življenju le ljudje krepkega zdravja. Eden največjih mož vseh časov je Sokrat, čegar duh še danes deluje na človeštvo, dasi je živel pred 2300 leti. O njem beleži zgodovina, da se je »znal najbolj postiti in da je* prenesel vojaško hrano; bil. je silno močan in zdrav ter je po telesni žilavosti prekašal vse moške«. Sokratov učenec Platon jc zastopal mnenje, da je mož, ki je izobrazil samo svojega duha ne pa tudi svoje telo, pohabljenec. Sam jc bil »krepko raščen, vztrajno je telovadil in dosegel tako moč in gibčnost, da je pri ist-mičnih igrah tekmoval za nagrado«. Slavni govornik Demosten je hodil in tekel vkreber, da bi si okrepil telo. Neki prijatelj ga je bil namreč opozoril na vzrok njegovega prvotnega neuspeha: »Ti svojega telesa ne vadiš za delo na govorniškem odru in tvoj govor je vsled tvoje vnemarnoeti in dobrovoljnosti slaboten in truden.« Eden največjih rimskih govornikov, Cice-. ron. je bil v mladosti šibke rasti in slabotnega glasu in njegova viharna duševnost je telo kmalu popolnoma ugonobila. S smotrenim vežbanjem si jc nato organizem okrepil in si pridobil toliko zdravja in moči, da je bil kasnejšemu veliketmi delu in naporom kos. V svojih spisih pravi na nekem mestu: »Edinole vežbanje ohrani duševni polet in svežost.« — Tudi Ciceronov glas še danes doni preko sveta. Ciceronov sodobnik Julij Cezar je bil telesno nedastatno obdarjen, kar ga je zelo oviralo v njegovih načrtih. Skušal se je okrepiti z vojnim življenjem, z dolgimi pohodi in priprosto hrano, Da je uspel, pričajo njegovi čini. Novodobni Cezar, Napoleon Veliki, je bil »mož iz kamena in železa, ki je 16 in 17 ur vztrajal v sedlu in mogel več dni zaporedoma korakali brez počitka in miru, mož uren in okreten kakor tiger«. Mailland ga opisuje kol »izredno močnega, lepo raščenega, 170 cm visokega moža«. Napoleonov rek je bil: »Prvo, kar mora imeti dober general, je dobro zdravje.« Njegov veliki nasprotnik \Vellington je malo jedel in mnogo hodil. Slavni angleški državnik Gladstone je vsak dan vežbal svoje telo. Tako je dosegel, da jc mogel v letih, ko je velika večina njegovih vrstnikov že bila v grobu, drugi pa so kot slabotni starci čakali smrti — vladati veliki angleški narod. Silni govor, s katerim jc zaikljačil drugo branje homerule-bill, je imel v svojem 84. letu. Takrat je preveval tegs starčka še tolik ogenj, da se mu parlamenl ni mogel upirati. Gladstone je utrpeval svoje telo z vežbanjem in hojo'. Vsak dan se je iz-prehajal po dve uri, pa naj je bilo lepo ali slabo vreme. Ko je bil 80 let star, je posekal hrast, ki je imel 1.20 m v premeru. Horace Greeley jc rekel o sekiri: Sekira je najbolj zdravo orodje, ki ga je človek kdaj vzel v roke. To velja posebno za ljudi, ki sc v svojem poklicu prisiljeni, da delajo sede. Sekira potegne rame nazaj in razširi prsni koš in pljuča. Ako bi mogel vsak mladenič in mož od svojega 15. do 50. leta vsak dan dve uri vihteti sekiro, bi bolezni prebavil kmalu izginile in tudi revmatizem bi postal redek. Sekira daje duhu ravno dovolj posla, da se ne udaja sanjaTenju ali težkim mislim, dočim ima vsaka mišica v telesu dovolj napora in vežbe, Namesto sekire imamo dines razne športe, ki pa imajo to slabo stran, da si le prevečkrat zasužnjijo duha in tudi telesu nc nudijo enakomerne zdrave vežbe. Kino, kino, kino! Kino je danes gospodar življenja. Masr se zgrinjajo vanj kakor muhe v sladko broz parlamentu, naj se iz ustave 1. 1814. črta paragraf, ki prepoveduje jezuitom bivanje v Norveški. To je dalo povod za razne polemike. Nekateri katolicizmu sovražni protestantski krogi so >se začeli bati rimske ofenzive« in so nastopali proti »katoliški nevarnosti« s predavanji m članki. Posebno si je stavila gospa M. Stein-svik nalogo, javno mnenje zbuditi proti jezuitom. Vdova Steinsvik je imela nekoliko slovesa po svojem možu, Id je v osvobodilnem gibanju Norveške igral precejšnjo vlogo. Imela je nekoliko klasične izobrazbe, veliko temperamenta, še več pa sovraštva proti katolicizmu. Začela je študirati razne katoliške teološke knjige, da bi iz njih dobila materiala za osovraženje jezuitov. Najprej je imela predavanja po raznih krajih dežele, potem pa je začela v časopisju. Poslušalci so morali dobiti vtis, da so jezuiti veliki zločinci, da »njihov največji moralist Alfonz Liguori« (!) v soglasju z Lugom, Гат-burinijein in mnogimi drugimi odobrava laz, krivo prisego, prostitucijo, zlorabo spovedi, za-vraten uboj Ta morala skvari popolnoma katoliške duhovnike. Jezuitizem in katolicizem sta eno in isto. Posnetke divjih napadov M. Steinsvik, ki so bili objavljeni v Aftenposten, so prinesli razni provincialni listi, med njimi tudi Agder Tidend v Kristiansandu. Sedaj pa je v istem listu odgovoril katoliški župnik Riesterer in sicer jako krepko. Očital je Steinsvikovi, da laže, se nesramno izmišljuje, potvarja in okrnjuje tekste. Poživlja jo, naj ga toži, če hoče. — In M. Steinsvik je res tožila radi žal jen ja dobrega imena. Razprava je bila določena za 11. januar. S protestantske strani je bil profesor teološke fakultete v Oslo, dr. Ihlen, zvedenec župnika Riestero j. >:\ dominikanec p. Lutz. Tudi priče sta imela. M. Steinsvik univ. profesorja zgodovine in nekega adventista, a sta oba odpovedala; župnik Riesterer pa tri katoliške duhovnike. Obe stranki sta prinesli s seboj cele svežnje knjig in spisov. Zanimanje je bilo veliko. Okrog 3000 ljudi se je nabralo pred sodnijskim poslopjem. Petnajst točk je obsegala obtožnica. Na podlagi te je zahteval odvetnik obsodbo katoliškega duhovnika, javen preklic in plačilo Btroškov. Župnik se je najprej sam zagovarjal. V triurnem govoru je primerjal tekste, ki jih je izbrala M. Steinsvik, z resničnimi teksti iz spisov sv. Alfonza in drugih pisateljev, razložil njihov zmisel, pokazal na potvcrbe M. Stcinsyik Zaključil je svoj zagovor s tem, da je pokazal veličino katoliške cerkve, ki se ji mora svet zahvaliti za najboljše v svoji civilizaciji. Zato so taki napadi tudi težka žalitev katoliške cerkve. M. Steinsvik je v svojem govoru ponavljala stare krivične in nezmiselne očitke. 2e med njeno polemiko, ki jo je preje vodila, je izjavil neki vseučiliški docent, da bo zapustil protestantsko cerkev z vso svojo družino, ako ne 1x5 noben pastor nastopil proti temu načinu polemike. Ni ga bilo in zato je svojo namero tudi izvršil. — Izvedenec gospe Steinsvik je dokazal, da ne ra-ztime mnogo moralne teologije, skušal je dokazovati prednost protestantske morale pred katoliško. Katoliški izvedenec p. Lutz je dobro omenil, da ne gre za vprašanje, katera morala je boljša, ampak zato če je M. Steinsvik pravično navajala in razlagala katoliške moraliste. V cveurnem govoru ie še enkrat pokazal vse po-tvorbe tekstov katol. moralistov. Zagovornik župnika je, čeprav protestant, opozoril, da so krivični napadi merili na Cerkev, ki je prinesla nekdaj krščanstvo in civilizacijo na Norveško. Pet dni je trajal proces. Razsodba senata je bila soglasna: župnik Riesterer se oprosti, tožba M. Steinsvik se zavrne, obsojena je na plačilo 1000 kron za stroške. V razsodbi se poudarja, da mora pričakovati vsak, ki na tak sramotilen način napade vero, ki uživa v celem svetu spoštovanje, da se mu odgovarja v enakem tonu. M. Steinsvik je priglasila pritožbo na višjo instanco. Ce pride do razprave, bo tembolj tri-umfirala poštenost in resnica. Še nekaj takih konfliktov med katoličani in protestanti, je izjavil neki protestantski časnikar in kmalu bomo imeli v luteranski cerkvi resno gibanje za odpad. Pij XI. obsejh D'Annunzileve spise Z odobravanjem in podporo italijanske vlade pripravlja neko založništvo razkošno izdajo d' An-nunzijevih del. V običajnem nagovoru na postne pridigarje v rimskih cerkvah je Pij. XI. priporočal pridigarjem, naj resno s stališča krščanske vere, krščanskega duha in discipline govorijo tudi o čtivu. »laka pridiga je dandanes tembolj potrebna, ker se pripravlja neka založba, da počasti pisatelja, katerega mnoge knjige so izrecno obsojene a druge sameobsebi spadajo med slabo čtivo. Papež priznava izvrstne zmožnosti duha in domišljije ter veliko plodovilost 'ega pisatelja. Ali v večini njegovih spisov so sledovi brezbožnosti, bogokletstva in profanacije najsveiejših stvari ter nebrzdane po-čutnosli. V drugih delih pa oznanja nauk o »nadčloveku«. Ta prepušča moralo »navadnemu« ljudstvu, zase pa pridrži popolno svobodo, da si ustvari Svojo moralo, ki odgovarja »nadčloveku«. To pojmovanje — ki ga jc Pij XI. obsodil — o »gosposkem« višjem človeku, ki ima svojo moralo, ki je neodvisen od splošno obveznih načel krščanstva, sc zrcali tudi v pojmovanju »gosposkega« naroda. ki ne priznava drugim narodom njihovih pravic. Pojem o nadčloveku je fašizem prenesel tudi na aarod in državo Vto ngatineiši *iaa*Kip oblačil lastnega izdelka nudi foniika JOS. ROJINn. LubPans 20. marca VL dražba kož divjih živali na Veleseimu Pošljite kože ! Pošljite kože! gospodarstvo Elektrifikacij Ljubljane (Is predavauja ing. Sonca v inženerskem združenju.) L. 1807. je ljubljanski občinski svet sklenil zgraditi mestuci elektrarno. Mesto v Šlouiškovd ulici jo zelo neprikladno, ker nima lastnega industrijskega tira, pa tudi ne leži ob Ljubljanici, kjer bi lahko črpali vodo za parue kotle. Za začetek so postavil dva parna stroja po 200 k. s, tn je elektrarna obratovala samo po noči, t. 1890. pa so montirali še eu stroj 300 k. s.. Dobrih kon-sumentov Ljubljana takrat ni imela; razmere so se v tem oziru zboijšale šele, ko je 1901 stekla cestna železnica. Razvoj je zahteval, da so postavili leta 1905. še eu parni stroj. 800 k. s. Vendar ta efekt elektrarne ni mogel dalje časa zadostovati Pred vojno se je Ljubljana zlasti zanimala za centralo na Ljubljanici pod šenpetersklrn mostom. Na ta načiu bi pridobili 11-13 k. s. (srednja moč Ljubljanice), toda izvršitev je bila v tesni zvezi z regulacijo Ljubljnuice, ki šo danes ni izvršena. Ker pa je bilo gotovo, da mora tekom Časa priti do te ali one izvršitve, se je pojavilo več projektov. Kresov projekt predvideva veliko akumulacijo in bi bil efekt od HOOO do 16.000 k. s. Mislilo se je tudi nu izrabo 200 m visokega padca vode v Peklu pri Borovnici. V teh časih so je deželni odbor kranjski bavil z obsežnimi načrti za elektrifikacijo dežele in je nameraval tudi Ljubljano preskrbovati s tokom iz velikih podeželskih elektrarn; nastali so dolgotrajni prepiri med občino in deželnim odborom, oba pa je prehitela vojna in se ui ničesar zgradilo. Leta 1921. pa je občinski svet sklenil da se mora pomanjkanju toka odpomoči in je imenoval komisijo, ki jo študirala: hidrcelek-trično centralo na Savi, dobavo toka iz Falo in razširjenje obstoječe centralo. Dalje se je bavila z različnimi projekti bivšega deželnega odbora ua Savi od Kranja do Zidanega mosta (n. pr. projekt na Bregu bi v Smledniku, katerih Izvršitev pa geologi niso prip-ročali. Projekt pri Medvodah bi se iz geoloških ozirov sicer dal izpeljati, vendar bi bil drag radi 2 km dolgega kanala in potrebnih odkupov. Obstojajo še projekti ing. Pe-triča v Tacnu, projekt tvrdke Siemen^-Schuekert v Tacnu, projekt ing. žužka tik pd Medvodami, dalje možnost zajezitve Save nad Črnuškim mostom pri izlivu GameljSčice. Tudi med Lužami in Krcs-uicami obstoja prp'ekt, ravnotako med Kresnicami in Litijo. Projekti so se pojavili tudi mod Litijo in Zidanim most m Komisija se je po dolgem študiju odločila za Medvode, ker so vsi ostali projekti dragi, kateri zahtevajo radi neugodnih geoloških razmer dolge kanale. Na pedlagi načrtov neke dunajske tvrdke bi stala realizacija centrale v Medvodah SO milij nov Din. Ko se je občinski svet pod županom Peričom odločil zu projekt na Savi, je prišlo do debat v Akademskem domu ,kjer je cela vrsta strokovnjakov nastopila proti centrali na Savi, češ da jo potrebna velika kalorlška rezerva. Proti projektu v Tacnu pa so nastopili geologi, ker je predvideval akumulacijo vode do 1 milijona ins. za kar teren tli ugoden. Tudi g. ing. Sbrizuj je predložil načrt, ki Jo združil ..Medv do in Tacen, nekateri pa so predlagali priključek ua Falo. Občinski svet jo -videl, da na ta način no pride do rešitve in se je odločil postaviti parno turbino ter odkupiti vodne pravice rd vevških papirnic. Ponudba Eloktre ni bila spreieta, ker je dajala samo 150 KW, a še to ne brezpogojno in bi si morala mestna občina sama zgraditi omrežje za trofnzni tok Tudi ponudba Kale, ki je ponujala I. 1925. UE00 KW občinski svet ni mogel sprejeti, ker bi trajaln pogodba lo let hi bi prišli v odvisnost od Fale, obenem pa bi lo ne bilo ugodno za razvr.j industrije v okoUci Ljubljane, ker bi se ona rnje plasirala na štajerskem, kjer daje Fala cenejši tok. Ing. Gulič in Turnšek sta nato zagovarjala parno turbino. V poročilu na mestni magistrat sta podata sledeče cene za lok iz posameznih projektov: Hidrocentrala K\V ura 5.57 dinarjev, Fala 4.03 Din, Trbovlje 2.57 Din, parna turbina 2.00 Din, diselmot rji 2.23 Din In Elektra 5.40 Din. Če bi se za paruo turbino pridobila kot konzumente tobačno in kemično tovarno, tovarno Union in opekarno, bi bil agregat p Ino obtežen in najcenejši. Parna turbina bi služila tudi kot rezerva poznejše hidrocentrale. Bivši gerentski svel pa jo pozval dunajskega profesorja Honenegg«, naj odloči. Toda izkazalo se je, da on o naših razmerah ni destl poučen in dn je radi zvez 7. praško ■•AVaggonfabrik* forstral Dicselmotorje od iste tvrdke. Tako je prišlo do nabave dveh motorjev po 450 k. s. Moj ideal je, zaključuje predavatelj, da se uaprnVi zveza več manjših elektrarn. Tako bi zveza med Završnico in Medvodami1 ne potrebovala prevelike kalorične rezerve. Ta rešitev bi se dala realizirati, ker ue zahteva toliko investicijskega kapitalu, kakor gradnja velike vodne naprave, ki bi bila seveda najlepša rešitev. Pri debati je g. ing. Turnšek omenil zanimivo dejstvo, da je že ob začetku ljubljanske elektrarne ponuiala tvrdka Ganz (Budimpešta) več-fazni tok, a takratni odločilni faktorji so se raje odločili za Siemens-Schukertov projekt z istosmer-nini tokom, kar povzroča danes velike neprilike. Dalje je posegalo v debato več govornikov, med njimi zlasti univ prof. dr. ing. Kral, ki jc mnenja. da je treba vpor: bili kombinacijo na Savi in Ljubljanici, kor imata ti dve reki minimalno vodo ob različnih leUiih časih in bi se tako izločile prehude depresije vodne množine. V ta namen naj bi so pritegnile naprave vevških papirnic ua Ljubljanici, ki bi bile same obenem zelo pripraven konzumont, ker bi ob času minimalne porabe t'ka v mostu priključile svoje težke stroje in bi bila taka zveza central idealno enakomerno obtežena, knr bi napram vsem drugim rešitvam visoko dvignilo rentahilileto. Treba je delati nn to, da tekom časa slrneino vso naprave cd Znvršnice do Zidanega mostu v niz naprav, ki bi se medsebojno podpirale. Dalje se nuj vprašanje elektrifikacije rešuje na čisto trgovski podlagi in naj se poleg mestne občine pritegne k sodelovanju tudi oblastni odbor iu privatni kapital, ker danes mestna ob-Biny ne more prevzeli - sama odgovornosti Za velikopotezno rešitev vprašanja elektrifikacije in se mora zadeva rešiti v skladu z vsemi interesenti v Sloveniji. K otvoritvi konkurza A. Kajfež, Koeev e Pod gornjim naslovom prinaša včerajšnje »Jutro« notico na podlagi informacij »iz popolnoma poučene strani«, da je bil konkurz razglašen po predlogu upnikov šele na sklep bivšega Deielneca sodišča v Ljubljani, ker je Okrožno kot trgovsko sodišče, Novo mesto, predlog nekaterih upnikov na otvoritev konkurza zavrnilo. Nadalje poroča, da je bil proti sklepu Deželnega sodišča v Ljubljani vložen od tvrdke same in nekaterih interesentov revizijski konkurz. »Jutro« nadaljuje: »Brez nadaljnje kritike pripominjamo, da ima predlagano konkurzno postopanje poleg gospodarskih tendenc tudi politično ozadje, ker je podano več kakor polno kritje za vse obstoječe obveznosti tvrdke v imovini njenega lastnika, ako se ne bi proti nji delali neopravičeni koraki. Tvrdka je sklenila pred 6 meseci s svojimi upniki konzorcialni dogovor, ki bi bil omogočil popolno njeno sanacijo in likvidnost. Kakor znano pa so nekateri upniki predlagali preko tega dogovora napram tvrdki konkurzno postopanje ter s tein spravili tvrdko v težak položaj in morda tudi v propast v lastno škodo.« — Od dobro informirane strani smo dobili v tej zadevi sledeče pojasnilo: Okrožno kot trgovsko sodišče. Novo mesto, je res odklonilo otvoritev konkurza in sicer na podlagi informacij, ki jih je dobilo od tvrdke same, ki je obenem predložila bilanco, po kateri bi aktiva tvrdke izravnavala vsa pasiva. Ravnotežje v bilanci je številčno res podano, toda v njej so nekatere aktivne postavke z ogromnimi zneski, ki predvidoma od daleč ne bodo realizirane dale teh zneskov. Tako n. pr. iz-kazuie tvrdka med aktivi vrednostne papirje v znesku 5.000.000 Din — med njimi samo delnic Mer-kantilne banke Kočevje za celih 4,000.000 Din. -— Tudi gozdna posestva, ki so v tej bilanci navedena z zneskom 7,500.000 Din so silno optimistično ocenjena. Iz tega rezultira. da je pasivnost podietja bre/dvoinno podana. Upniki, ki n;maio posebnega krit ta za svoje teriatve. bodo pretrpeli pri tt. A. KaHež izcubo, ki bo šla v nekaj milijonov. Tako izgleda »politično« ozadje te zadeve. Tržna poročila 3. marca 1028. Žito. Na svetovnih tržiščih je bila ta teden tendenca cen nazadujoča, dočini je bila prejšnji teden zelo čvrsta. V zvezi s tem so pri nas cene ta teden se ustalile, še več, začele so polagoma nazadovati. Dovozi b'aga so večji, ponudba je tudi znatnejša in tržni položaj ie v znamenju stagnacije. S tako visokimi cenami, kakor smo jih ravno zadnje dni imeli, tudi producenti in druga roka, ne računajo več. Poleg lera so posevki zelo dobro prezimili in kažejo po celi državi dobro. Danes stane pšenica v Novem Sadu 340- '142.50, napram 350 koncem prejšnjega tedna. Tudi koruza je nekoliko popustila in notira v Novem Sadu 250 napram 250—260 koncem prej-šuiega tedna. Vendar pa se je proti koncu tedna začela pri koruzi opažati lahna učvrstitev cen in tendence V zvezi z nazadujočitui Cenami pšenice je popustila tudi moka od 480 (srednja vrsta Novi Sad) na -465 — 470, torej v še večji meri .kakor pšenica, kar naravno še bolj slabša položaj mlinske •indu?trii& ki pri nas preživlja težko krizo. Inzu-lanka, ki tane 263 Kotariba, ne konvenira več. Sladkor. V inozemstvu so cene sladkorja ta teden naraslle. Zato je kartel sladkornih tvornic pri nas zvišal ceno s 1. marcem t. 1 za 10 par pri kilogramu in je računati z nadaljnjim povišanjem. Riž. Cene so se ta leden učvrstile in notira ta teden Postojna trs. 150 lir napram 142 — 145 v preišnjem tednu. Pred novo letino cene najbrže v znatni mTi ne bodo popustile. Opeka. Stavbna sezija obeta biti letos živahna Povpraševanje jc že sedaj živahno za zidake, pa se tudi mnogo kupuje. Tovarne so dobro zaposlile. zaloge so bolj majhne in zaradi naraščajoče produk"iie pa je pričakovati, da bo proti koncu sezije ponudba večja kakor povpraševanje, kar se bo zrcalilo tudi v cenah. Cene so primeroma visoke in sta-ielo zidaki 580 Din za 1P00 komadov; strešniki 1000 —t 100, bobrovec 800 Din za 1000 komadov. Na tržišču strešnikov pa ie opažati v primeri z zidaki več b'aija, povpraševanje pa je manjše kskor za zidake in cenc so razmeroma nizke. Prireditve--- —o—- DRŽ. HIP. BANKA IN INTERESI SLOVENIJE. Dne 2° februarja 1928 se je vršilo pri Zbor-niči za TOI v Ljubljani posvetovanje gospodarskih korporacij in stanovskih organizacij, na katerem se je podrobno razmotrivalo vprašanje obveznega nalaganja ja' nega in hipotekarnega denarja pri Državni hipotek, banki. Posvetovanje je vodil zbor nični pred -ednik Ivan Jelačin, ki je v svojem uvodnem govoru vprašanje obveznega nalaganja javnega in pupllarnega denarja pri Državni hipotekami banki s stališča gospodarskih interesov v Sloveniji izčrpno pojasnil. Debate o tem vprašanju so se udeležili predsednik notarske zbornice Hudovernik, zastopnik od einiške zbornice dr. Fettich, zastopnika Zveze jugoslovanskih hranilnic Pretnar m Hiter, zb,orničui konzulent Žagar, zastopnik društva denarnih zavodov dr. Rant, dalie Ivan Fre'ih. ing. R. Lah, dr. Oolia, Savčič in Trček. Mnenja vseh so šla za tem, da bodi nalaganje javnega in pupilartiega denarja v Državno hi|X)tekarno banko fakultativno in ne obvezno. V tem smislu se je koncem Zborovanja sprejela ludi feso'ucija, katero je Zbornica za TOI v Ljubliani v imenu gospodarskih korporacij, zastopanih na sestanku odposlala na merodajna mesta. KONKUR7.I IN LIKVIDACIJE Statistika konkurzov v februarju 1423. Po podatkih »Jugoslov. društva« za zaščito upnikov v Zagrebu« je bilo v februarju letos razglašenih 83 kon-kurzov napram 70 v januarju 1928, 80 v decembru 1927 in 121 v februarju 1927. Konkurzi sc razdele sledeče: Slovenija in Dalmacija 9 (febr. 1927 9), Srbija 58 (82), Hrvatska 8 (14), Vojvodina 8 (13), Bosna — (3). V prvih dveh mesecih lelos je bilo razglašenih 162 konkurzov napram 200 v isti dobi lani; lia Slovenijo odpade (z Dalmacijo vred 15 (19). Konkurzi: l.ota Traumanii, trgovka v Murski Soboti; konk. komisar: di. Janko šumenjak; upr. I llllllllllllllllllll Čista polt, nežna ko*a. Kakor pomlad tarna, je milina mladutlno »vete kote, ki pa lahko ocene. (Hier trak, izvrševanje poklica, domače delo Ud. ji Škoduje. le mala vporaba ineiuo-bele m duhlete Nivta-crvu.e varuje in leti koto. Vendar tamo Nivea-crema 1ШШШ1ШШ111 mase: dr. Vlad. Škerlak; prvi zbor upnikov 10. marca; prijaviti do 12. apri a; ugotov. narok 26. aprila Dobrovoljačka banka, d. d. v Vel. Bečkereku (ne zamenjati z istoimensko zagrebško banko); prijaviti do 2. maja Banka je bila ustanovljena 1921 s kapitalom 325.000 Din in je sedaj znašal njen kapital I,250.000 Din; zadnja bilanca je bila objavljena za 1924); Roth i Schlitter, manufakturna trgovina, Veliki Bečkerek (prijaviti do 25. aprila). BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Urv.-slav. hip. banka. Zagreb, izkazuje za leto 1927. 10,241 234 Din čistega dobička napram II.2 milij Din 192«, 12.00 milij. Din za. 1325, 18.16 milij. Din za 1924. Bil. vsota je padla od 4<»>.l na 428 milij. I)in, bruio-dunos od 23 85 ua 30.74 milijonov Din. Bruca Turkovič, banka \ Zaarrrhu. d. d. Čisti dobiček 1927 523.000 Din (1926 518.000) na kapital 10 milijonov Din. llrv. selj zadružna banke, d. d. Zaareb. CietJ dobiček znaša zi 1927 na kapital 8 milijonov Din 97.000 Din (1920 83.500 Din). Tipografija, d. d. Zacreb. Kapital 3.75 milijonov Din, čisti dobiček 1927 195,W0 Din (1926 196.870 Din). Kočevje, tekstilua ind. družba. Poročali smo že o graditvi nove tekstilne industrije v Kočevju, ki bo s tem zelo pridobilo. Sedaj nam jx>ročajo iz Kočevja, da že dela tvornični oddelek za nogavice, ki je najmodemejc urejen; kapaciteta bo znašala 500 ducatov nogavic, iu se bo fjolagoma še povečala. Nadalje je že zgrajena tkalnica, ki začne z delom že ta mesec. V tkalnici bo zaenkral instaliranih 500 sta-tev (ena največjih v Sloveniji) ir. bodo izdelovali asmo sirovo blago. V teku dveh let bo tvorniea popolnoma zgrajena in bo izdelovala tudi tiskanine, idole, nato pa poplene, zdravniško vato itd. Vinarske ankete. Kmetijska družba priredi po glavnih krajih vinorodne Dolenjske sestanke vinogradnikov, na katerih se ima razpravljati o trtnem sortinienlu, ki bi bil najbolj prikladen za posamezna vinska pogorja. Prva taka anketa se vrši 19. marca v Krškem. 25. marca pa v Brežicah. Nova orcanizaeija srbskih zadrue. V okvirju Glavne zveze srbskih kme'ijskih zadrug se je ustanovil >Zemaliski savez zadruga«, ki bo obsegal samo nabavljalne kmet. zadruge. Dobave. Ravn drž. železnic (prom.-komerc.) v Ljubljani sprejema do 7. t. m. jionudbe glede dobave 1800 leg dekstrina. — Ravn. drž. železnic (grndb oddelek) v Ljubljani sprejema do 9 t m. ponudbe glede d bave 15.000 kg portland-ee ta. — Ravn. drž. železnic (strojni oddelek) v Ljubljani sprejema do 9. t, m. ponudbe glede doba,ve borvih jilohov; do 12. t. m. g'ede dobave žičulkov, matic in bakrenih plošč: do 15. t. m. glede dobave bakrene plošče in kaučuk materijala. — Vršile se bod'i naslednje ofert. dobave mesa za čas od 1. IV. do 30. IX. t. 1. in sicer: dne 10. t. m. pri Komandi mesta v Slov, Bistrici; dne 13. t. m. pri intendan-turi Drav. div. obl. v Ljubljani; dne 14. t. m. pri Komandi marib. voj. okrožja v Mariboru in pri Komandi eelj. voj. okr. v Celju; dne 15. t. m. pri Komandi mestu v Ptuju; dne 10. t. m. pri Komandi voj. okr. v Karlovcu; dne 12. t m. pri Komandi Sav. div. obl. v Zagrebu; dne 13. t .m. pri Komandi voj. okr. v Vnraždinu; dne 14. t. m. pri Komandi mesta v Čakoveu; dne 15. t m. pa pri Komandi mosta v Sušaku, pri Komandi mesta v Murski Soboti in pri Komandi m^sta v Dolnji Lendavi. — Dne 14. t. m. pri Upravi delavnice III. nrm. obl. v Skoplju gledp d bave razneca materijala (železo, pločevina, stroino o'ie. klej. kolo-fonija. vijaki, boraks, žiea. žeblji itdЛ Dne 17 t m pri Komandi Drav. div. obl v Ljubljani elede dobave 10.610 kg svinjske m^sti Natančnejši podatki v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Furia v švedski separafnrski industriji Kakor poročajo Iz Stockholma, sta Akliebolagfl Se-parator in Pump kupili večino delnic Aktiebol'get Baltic; sicer pa bo družba Baltic nadaljevala svoje delovanje neizpremenjeno. Zlato v letu 1927. Го podatkih londonske tvrdke Samuel Monlagu & .Sons je znašala lani produkcija zlata ua celem svetu 82 milijonov funtov šterlingov (računajoč za unčo 84 šilingov in 11 V, penija), od tegn odpade na britanski imperij 583 milijone, na ostale države 27.3 Skupna tro-dukcija 1926 je znašala 82 milijonov funtov fod toga angleški imperij 57.5 mili'onov, ostali producenti 2-1.5 milijonov). Produkcija se je torej v an- PraHw* sdd;ar Spisa! M. Humek. Cena vezani knjigi 80 Din. — Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. SrednU devizni tefa'i n=* MublKborTi od 97. H. do ?. III. 1978. Dne Berlin Turih Dima'i London VlevVNOlU Pari» 1 1'гнеа Trsi i 7. i :io8.fo 1095.__ SO 1.35 277 54 56-87 223.82 1вч.68 301.20 28. i 158-511 1045.— 80135 m f 0 56.85 —.— 168.67 30P2I 29 1358.50 1095.— 801.65 277.55 —.— —.— ISs.fiO 301.16 t. t .08.50 1095.— 801 J65 —.— 223.85 168 56 301.— 2. 1368.60 10У5.— 801.65 277.52 00-87 - 168.55 301.- L. tfiku? - L ublrana priporoča svojo zalogo dežnikov solnčnikov in sprebaialnih palic Popravila ločno in Rolidno Povest V goiiških plazovih kolikor jo izide do konca 1 1928 velja za vse nove ..Doinoljubove" naročnike samo 38 DIri ker dobe poleg celega letošnjega letnika „Domoljuba" tudi vse preti novim letom iz šle številke 1 e to povestjo za nameček. * je rad tudi vrli Sv. Križ umaknil na drugo mesto. Omenili smo tukaj samo troje župnij, dasi bi jih zaslužilo lepo število, da bi si jih vzeli mi vsi za zgled. V ljubljanski škofiji je doseglo 10% ali več kar 22 župnij, v lavantinski pa 9. Naštejmo vsaj prvih pet v obeh škofijah. V ljublj. škofiji si slede: 2. Bevke (18.800%)» 3. Mošnje, Brezje (13.537%), 4. Bohinjska Bela (13.333'£). 5. Črnuče (12.666%); v lavan-tinski škofiji: 3. Šmihel nad Mozirjem (12.903%), 4. Marija Nazaret (12.464%), 5. Sv. Peter v Savinjski dolini (12.463%). Pra poučno bi bilo, če bi se ugotovilo za vsako škofijo, katere župnije in de kan i je so pod povprečnim odstotkom za tisto škofijo Ln katero so nad njim. V ljubljanski škofiji je n. pr. 1. 1927. vsa Gorenjska presegla (deloma znatno!) število 5%, eiako mesto Ljubljana, ljubljanska okolica in Vrhnika. Znatno slabšo pa je po Dolenjskem. Dekanija Trebnje šteje 3.595%, Novo mesto 3.421%, eLskovec 3.118%, Žužemberk 2.465% in Semič celo samo 2.305%. O vzrokih teh silnih razlik danes tu ne bomo razpravljali, dasi človek kar ostrnii, če bere, da ima dekanija Radovljica 8.152% Mohorjauov, dekanija Leskovec n. pr. pa kar лаг 5% manj. Opozarjamo ravno na to, da bi bilo proučevanje tega vprašanja zelo poučno za spoznavanje slovenskega naroda v posameznih pokrajinah. Morebiti bo o tem kaj napisal kdo izmed gospodov poverjenikov, ki imajo svoje tozadevne skušnje z Dolenjci in t Gorenjci. A kakor rečeno, danes ni glavna stvar razmotrivanje tega vprašanja. Danes vprašajmo samo, kako bi se kraji, ki so glede Mohorjeve družbe zaostali, dvignili vsaj na odstotek, ki je veljal 1. 1927. povprečno za vso škofijo. To je brezdvomno dosegljivo v vsaki slovenski župniji. Kajti ene stvari si je, lahko svest sleherni, ki kaj stori za razširitev Mohorjeve družbe: v jeseni, ko bodo knjige izšle, mu b> vsak hvaležen, kdor jo pristopil k Družbi na njegovo prigovarjanje. Ta mesec ne moreš izkazati lepše usluge znancu nego to, da ga pri-vedeš v Mohorjevo družbo. Kok za vpisavanje poteče sicer s 5. marcem, vendar bodo pa gg. poverjeniki večinoma sprejemali prijave se ves ta mesec in v statistiki za 1. 1928. bo upoštevan sleherni, kdor se bo priglasil vsaj do konca tega meseca. Tistega pa, ki bi se izgovarjal, da mu revščina ne dovoljuje izdati 4 Din za knjigo ali 20 Din za pet knjig, opozorimo ua to. da sta !zobrazba iu knjiga tudi močan lek proti revščini in da se šc nikdar ni slišalo, da bi bi! kak narod propadel radi skrbi za svojo '■zobrazbo! Naša drama (Razgovor z dramaturgom Otonom Zupančičem.) ____________ Lepo. _______________________ ne oči so mc motrile zelo pozorno, ko sem vprašal: f oditi. — Vabilo na subskripcijo — Pri neki debati sem čul, da jc tako rekoč krivica, da cela dežela plačuje davek za gledališče in od njega nima tako rekoč nič. — — Vidite, to jc ravno, ko se pri nas tako slabo umeva moč in poineu kulture. Kultura in umetnost in lepota in luč niso nekaj materijeluega. (Pri tem je plastično pokazal z roko): Ce jaz postavim luč semkaj ua tole mizico, je res ni na oni. Toda luč razsvetli celo sobo in tudi tisti, ki je v kotu, uživa domačnost razsvetljene sobe: Malo več ponosa — pa bi bilo v marsičem bolje. Močno mi dopade neukrotljivi ponos Cehoslovakov, ko so kmetje sami tlačanili za narodno gledališče in napisal) na pročelje ponosen naslov: v Narod sebi«. Jezik, umetnost, lepota so splošna last narodova, njegov ponos, njegovo ime navzven. — — To ste lepo povedali. -- — Pa bi bilo dobro v sleherni vati isto povedati, pojasniti. Vliti čut slovenske samozavesti in velike skupnosti. — — Kaj mislite o veliki uprizoritvi jeruzalemskih dogodkov, ki jo baje pripravlja narodno gledališče. _ — Dramatika to ni. Je le niz dogodkov, povzetih po evange iju, ki naj delujejo s svojo snovjo, ki je bistven del vere. Je vprašanje, kako se bo to obneslo pred gledališko publiko. Nimam nič zoper to. saj je snov grandiozna. loda, kot sem rekel, če je to pravi forum, sem v dvomu. Misteriji iu podobne igre se še zlepa niso posrečile. Morda bo evangelij kot tak najčistejše in najbolj ubrano vplival. — — To imate prav. Ldino skrbne priprave bo treba in kar najboljše igre. Naprej pa ni mogoče 5. zvezka dr. Kosoi скм -'Gradiva za zgndorino Mo-vencev v srednjem текас. Peti zvezek te monumenlalne publikacije, obsegajoč leta 1201 do 124в, bo v kratkem prišel ua svetlo. Impozantna knjiga z nad 600 stranmi, i f>o smrti prof. dr. Fr. Kosa, čigar slijca bo krasila ! та zvezek, jc prevzel redakcijo njegov sin. g. univ. I prof. dr. Milko Kos. Ako bi ne Slo za tako važno in odlično delo, se Leonova družba v tako težavnih gospodarskih razmerah ne bi bila nikdar odločila, nadaljevati izdajanje. Skromni fond. ki ga je družba nabralo »a Izdajo tega zvezka, bo pokril komaj četrtino ogromnih stroškov, ki znašajo v tiskarni in knjigo- veznici okroglo 93.000 Din, tako da stane založnico en izvod nekaj nad 143 Din. Da bi ljubiteljem domače zgodovine in pospe-ševateljeni domače znanosti olajšala nabavo 5. zvezka Gradiva, otvarja Leonova družba e-ubrikript-ijo po izredno nizki ceni 165 Din (s poštnino). Pogoji za subskripcijo: 1. Subskripcijo sprejema samo Leonova družba (Ljubljana, Jugoslovanska tiskarna, Kolportažni oddelek). V knjigarnah se bo delo dobivalo samo po knjigotržni ceni. 2. Denar jo treba po-lati naprej. Subskriben-tom, ki nimajo položnic Leonovo družbe, nasvetu-jemo, naj so poslužijo formularjev, ki jih dobo na vsaki pošti po 10 par, ter naj jih izpolnijo ua naslov Leouovo družbe, Ljubljana, in označijo s številko družbinega čekovnega računa II).Ш. 3. Subskriprijnki rok jo do 15. aprila t. I. Po tem dnevu so bo o. zvezek Gradiva pri založnici In v knjigarnah dobival samo po znatno višji knjigotržni ceni. Subskribenti .'i. zvezka dobe neposredno pri založnici prejšnjo zvezke po naslednjih cenah (ceno brez poštnine): II. zvezek 100 Din, III. zv. SO Din, IV. zv. 120 Din; L zv. je pošel. V Ljubljani, due 8. marca 1928. LeouoTa družba. Katalog slovenskih knjig Ob svoji desetletnici izdala Nova založba v Ljubljani. Lansko leto je Nova založba, naša idealna književno-založuiška matica, praznovala desetletnico svojega obstoja. (Ust. 3. maja 1917.) Za to desetletnico je pripravila že dolgo pogrešani katalog vseh slovenskih knjig, ki jih je še mogoče dobiti na trgu. To delo jc zelo hvale vredno, saj kupec niti ne ve, kaj še imamo iz prejšnjih časov, skoraj nemogoče pa je zasledovati, kaj vse danes pri nas izhaja. Katalog obsega 168 strani drobnega tiska in navaja okoli 3400 knjig in publikacij, ki so se danes v književnem prometu. Snov jc pregledno urejena po poglavjih: I. Zbrani in izbrani spisi; .11. Enciklopedije, zborniki, koledarji in podobno; 111. Pesmi; IV. Pri|>ovedni spisi; V. Drame, gledališke igre itd. Teh |>oglavij jc dvajset. Tako je ta katalog zanimiv upogled v sedanje stanje slovenskega kulturn. življenja in našega kniigotrštva. Pri naglem pregledovanju smo opazili nekaj napak v navedbi cen ali založili štev (Župančič: Mlada pota 1920 založba Jug mesto Omladina) ali razdelitve (Rozman: Nova erotika ni pesniška zbirka) ali pisateljev (Selička Anton pesnik Oproščenia hvala Bogu ni lesnik Trbovelj, ki je Tone) itd. Pa prav, da smo tak katalog vsaj dobili — ker ga bo zdaj mogoče od leta do leta spopolnievati, ker tak sta'ni katalog je uuien za redni književni trg. — Na čelu kataloga imamo zanimiv uvod, ki uas seznanja z zgodovino Nove založbe. Ta uvod je intimen pa stvaren prinos k naši kulturni zgodovini zadnjih 10 let, zlasti 'pa za čas okoli majske deklaracije; odkriva značilna stremljenja, ki so v tesni zvezi 7. zadnjo Krekovo dobo. Nova slovenska kniiga Univ. prof. dr. France Kidrič: Bibliograiski uvod v zgodovino reformacijske književnosti pri južaib Slovanih v XVI. veku. Izdalo in založilo I »Društvo slušateljev filozofske fakultete v Ljubljani :. 1927. (Kvart oblika - 235 strani.) Pisatelj tu v celoti razbere in oceni vso obširno literaturo o predmetu v kronološkem redu. Poleg splošne oznake vsake knjige je zabeleženi tudi vsa literatura o njej, kakor tudi označeno število primerkov-originalov in njih ponatisov ter vsa znana nahajališča. Vse ogromno gradivo o tej dobi je tu zbrano in razvrščeno lepo pregledno. Kdorkoli bo hotel kdaj o tej dobi ali pa tudi le o kakem njenem področju jasne slike, bo moral zopet iu zopet vzeli v roke ti > Bibliografski uvod- kot vodilo pri svojem nadaljujem študiju. D. S. f. F. je izdalo lo delo litografirano za svoje člane le v sto izvodih. Nekaj izvodov pa je namenjenih tudi drugim. Kdor torej rc/leklira na dc'o, naj ga takoj naroči pri: Društvu slušateljev filozofske fakultete na univerzi v Ljubljani. Stane s poštnino vred 55 Din. Sestrična iz Varšave Veseloigra v treh dejanjih. Louis Vernauil. Režiser P. Oolia. Te igre, ki jo zdaj igrajo, nc moremo sprejeti brez ugovora, čeprav jo igrajo tudi drugod po svetu. Ni namreč prav nobene potrebe, da bi modno robo morali prodajati za to. da bi se zdeli kulturni. Igra ni v ničemer pozitivna -- niti francoske duhovitosti in fine formalne ubranosti nc najdemo preveč, pač pa je delo plitko v pojmovanju življenja in zasmehuje vsako etično stremljenje. — Stvar spada v intimno gledališče blazirainli sfadko-snedežev, ne pa v narodno institucijo. Zato je pri tem delu odveč, uporabljati zanj kriterije za presojo umetnine, kakor mednarodne gledališke agen, ture niso še umetniške institucije; to jx>t je to pozabilo tudi naše gledališče. Dober trud režiserja in igravcev jc ostal na praznem. Odveč pa je še boli. da si tista gledališka uprava, ki toži o finančnih ne-prilikah, pri takih iu podobnih komadih omišlja novo scenerijo, dočini smo videli že to ali ono vredno delo v nedostatni sceneriji. F. K. Belgraisko pismo Marko Car т lielgrada. Marsikomu bo najbrže popolnoma ue:nan Da ga zelo na kratko predstavim. Jo siu solnčne-ga Šibenika, pravi pravcati Primorec. Udejetvoval se je tudi na književnem polju. Morje in vroč« Dalmacija sta njegov element. Pred petimi leti je Srpska kuj. zadruga izdala njegovo zanimivo, več. ali manj potopisno delo: Naše Primorje. Da ga uc bo kdo zamenjal z Istranom Car-Kminom! Pretekli ponedeljek je predaval na bolgraj-ski ljudski univerzi, Iu zeio zanimivo. Tema: Kultura XIX. stoletja. Da navedem samo nekaj njegovih izvajani, posebuo o novinarstvu in književnosti. Devetnajsto stoletje jo stoletje znanosti. C!o-, vek se je mučil, hol»l je idealno rekonstruirati in preštudirati spomenike davnih civilizacij, brskal je po vseli mogočih arhivih, proučeval stara umetniška dela. skušal je postaviti princip relativnosti okusa, gledal si jc v dušo iu iskal odgovora. Obsežna vrsta znanstvenih analiz torej, na osnovi katerih smo dobili pozneje dragocene sinteze. Prilika je bila dana in lazvila se, je nova panoga v javnem življenju, novinarstvo, ki je postalo faktor, brez katerega si danes človeštva zamisliti no moremo, Borba za svobodo tiska jo eno najvažnejših poglavij politične iri intelektualne 7godovine preteklega stoletja. Časopis je naučil človeka hitro misliti, dai mu je priliko, da kritizira javno razmere, postal jo Idealno sredstvo za boj načel. Brez železnice, brez elektrike in tolikih drugih tehničnih dognanj si moremo zamislil' današnjega človeka, brez javnega, svobodnega tis:ia. te enciklopedije ua.-e dob', nam je skoraj nemogoč. Literarno je XIX. vok v znamenju romantiz-ma. Ko jo ponehal žvenket Napoleonovega orožja, so si narodi oddahnili; pogledali so nekoliko sami vase. Odtod tako različni pojavi romantizraa. V Nemcih je bil sentimentalen in fantastičen, pri Francozih strasten in razpossjeu. v Italiji komuni-stično-pntriiotičen. Pogosto je bil pretiran, preveč skrniuostfm; zato je prišla reakciia: naturalizem, simbolizem. Tako je koncem stoleDa evropska knll-ževnost izgledala zelo pisano. Večina del naglaša absolutno lieznvisnost od vsake forme ali šole. Ena književna oblika je nsnela: moderni prozni roman, ki je bil preje v dolgi evoluciji, a so ni mogel dvigniti. Fanf«zlja se je zlila z opazovanjem in zgodovino. Deistvo. da te buino pognal samo v deželah, ki so bile socialno bolie urejene f Francija. Angliia) ali pa psihološko origi-nnlnejšo 'Rusija) samo doknzuie. da se roman najlaže razvija tam, kier ie življenje polnejše, bolj n"brel-lo. Balsne, Daudet. Flaubert. Mmpass-mt. Zola. Dickens. Teckerev, George Eliot. Turgenjev, Tolsto!. Dostojevski so imena, ki govore za to tezo. Dnliia kluib svoji bor/ali in stari književnosti do zedinienja ni dala nič pomembnejšega. Tziema je Man/oni je v svelovnoznani, visoko umetniški iu psihološko pomembni roman: Zaročenca. Dramntsk" književnost je slabše uspevala. To zato, ker ni bilo ugodnih razmer. Dramatik se ne sme puščati v dolge in subtilne analize kol ro-mnnonisee. Prijeti mora neposredno, zato je 'rebu zgoščenosti in nekake reliefnosli v delu. f'nt za lo pa takrat še ni bil razvit. Devetnajsto stoletje torei nI imelo ne svojega Šhakesneareia, ne Afo-liereja. Eden, originalen, z Evropi skoraj tujo Ideologijo. strasten in živ v igri, je uspel: severnjak Henrik Ibsen. I,irska neseni je glavni ponos preteklega stoletja. Uspevala ie zato, ker je naiboli ndfirovariula sodobni menlnlitetl. Veliki tolmači človeški^ s-c: llyrnn. f.eopni-rii. Puškin. LamarHtie, Hugo. T.e-on-te. de T ille. lleine. Brovvning. Wlu'tm ag'nica iz Ogrizovičeve drame. V prevajanju Goethejevega Fausta so se г* mnogi poizkušali: med Slovenci Funtek, od Srbo-hrvatov Milan Savič, Isa Velikanovič, Milan Čur-čin. Dosedanji srbohrvatski prevodi niso bili najbolj j »srečen i; Savič je preveč pod vplivom Laze Kostiča, Isa Velikanovič pa ni uiti oddaleč dose-gel veličine izvirnika. Pravkar pa jo v Bolgradu izšel nov prevod prvega dela, ki ga je oskrbel Rista Odavič. Je trud petindvajsetih let. Zato jc tudi najboljši od vseli dosediinjih. Isli Odavič je preložil Srbom Puškino-vega Onjegina. * Najsočuejsi od mladih, Gustav Krklec, je predal belgrajski gledališki upravi uovo dramo: Škola modernog igranja (šola modernega plesa). Za Ibsenovo stoletnico pripravlja belgrajsUr narodno cledaJišče slavljenčeve Strahove. Tone P. Život, hrvatska revija, ki jo izdajajo očetje D. J. (urednik P. Alfirevič, Zagreb) prinaša zanimive članke o Action Francaise, znanosti in de-scendenci iu druge. Naša domovina, glasilo Ferijalnega saveza s slikami, je izšla v 4. številki. Ceua letno 40 Din (Zagreb, Akademički trg 12). u Slini men der Zeit, februar 1929. Tu izvrstna revija nemških učenjakov in kulturnih delavcev iz Družbe Jezusove zasleduje po vojni vseskozi modernemu času odgovarjajočo smer pri trdnem naslonu na dobre tradicijo in neomajna načela katoliškega svetovnega nazora. V pričujočem zvezku bo naše prijatelje vzhoda zanimal članek \\ iercinskega Rusko bogoslovje in razvoj dogem. V pregledu je zelo poučen referat znanega Lricka \Vnsnianua o Des-sauerjevi knjigi Filozofija tehnike, ki je apologija moderne tehnike, katera jc nekak posnetek stvurilno sile božje. Zares tehniku Ima ogromne pozitivne vrednote za kulturni napredek človeštvu, ako jo človeški duh prav uporablja. Katliolikeii Korrespondenz, Praga, 2. zvezek. prinaša dober članek dr. llilgenrčinerju: kntholiseh! Katolicizem in soiritizem Od znanstvenega okultizma, ki vestno preiskuje parafizikalične in parapsihične nadnor-tuahie pojave medijev, je treba skrbno ločiti popularni okultizem, ki ga navadno imenujemo spiritizem. Ta hoče oznanjati n o v o vero. Mediji baje neposredno gledajo tajne onega sveta, občujejo z duhovi, sprejemajo od njih razodetja. Zato pravijo, da se jc tradicionalno krščanstvo, ki sc je opiralo na sv. pismo in cerkveno avtoriteto, preživelo! Tej novi veri verjame 70—80 milijonov, ljudi in Amerikanci, Angleži, Nemci kar požirajo spiritistične knjige. Silno so pa spiritisti nevoljni in litidi na katoliško Cerkev. Pravijo, mesto, da bi jim Cerkev bila hvaležna, da se borijo proti mate-rializmu in dokazujejo bivanje duhov iu drugega sveta, jih obsoja in cclo strogo prepoveduje spiritistične poizkuse' Seveda! Cerkev sc nc more dosti odločno braniti neljubih prijateljev« in nepoklicanili branitcljev posmrtnega jivljenja. Kajti med katoliško vero in verskim spiritizmom zija nepremostljiv prepad. Nič jim ni skupnega. Verski spiritizein jc ves v iracionalni mistiki. Medij je -zagonetna mistična osebnost, z neprcračunljivo inentaliteto, odmakne se v črni, temni ali mistični p o 11 e m n i kabinet, pade v mistično spanje traiice«, govori v nezavesti mistične besede in stavke, piše avtomatično in brez lastnega hotenja na spiritogratu; medij sc vije v krčih, s c peni, stoka, omedleva, itd. Ta nezavestno, kataleptično, Č u v s t v e n o, iracionalno umetnost so poznali vsi narodi ob vseh časih; nič ni bolj ne-znanstveno kakor datirati začetek spiritizma sploh z 1. 1848. santon pri sibirskih nomadili pozna vso tehniko modernih medijev. Zvečer v temi sc spravi umetno v spiriiistično spanje, on sc čuti obsedenega od kakega duha, točno kakor vsi mediji, potuje v spanju po deželi duhov, govori v tujih jezikih, gleda dogodke v daljavi kit. isaman je tipičen medij. Čarovnik pri zamorcih v Srednji Afriki (Kongo) jc obljubil misijonarju Emontsu, da bo še! v spanju k so.-edom oddaljenim ! dni lioda in da bo pozval nekega kristjana, da pride k misijonarju. Čarovnik je padel po mnogih piaktikah (narkotična sredstva in obred) v kataleptično spanje; Kristjan je čtii i«'1 '"Лчг irlpsovc in jc prišel rt\s k misijonarju V Delfih jc Pitija sedela nad luknjo, iz katere so puhtevali mamljivi sopari: padla je v ekstazo in prerokovala je: bila je pravcati medij. Mohamedanski derviši plešejo, skačejo, se vijejo na vse strani, kričijo, da padejo v omed-levico in potem gledajo verska čuda Alaha. Vsem tem pojavom je eno skupno: Nezavestna, iracionalna einocija čustev, živcev : ravno zatopitev zavesti, izključitev racionalnega umova-n j a je pogoj spiritističnega gledanja in doživljanja. Tu tiči najgloblja zareza med spiritizmom in katoliško vero. Prvi element verovanja je jasen razum. Vsako razodetje se mora opravičiti pred hladnim razumom in slabi so iišti sve-tovavci, ki v svoji blagohotnosti« hočejo obvarovati vero neprijetnih presenečenj« od strani vede s tem, da jo zabarikadirajo za iracionalnimi čuvstvi, kamor bi človeški razum s svojo nerodno brezobzirnostjo ne smel segati. Ne! Vsak pojav, tudi verstvo se mora upravičiti pred sodiščem razuma, razumu je treba nepobitno dokazati, da so razodetja zgodovinsko dejstvo Seveda Pitija, šaman, derviš, čarovnik, medij, k ui drugega kakor čarovnik v salonu, ravno tega dokaza nc more doprinesti, zato se skriva v temo, v nezavest, v kataleptično spanje, se vije v krčih; z eno besedo v svet blodenj in iracionalnosti. -- Kakor je velika in globoka in neizmerna razlika med razumom in nezavestjo, tolika je razlika med katoliško vero in verskim spiritizmom: Luč in tema se nikdar ne moreta sprijazniti: ena drugo neusmiljeno preganja iu izključuje. Sv. Alfonz Uguori in jezuitska morala pred sodiščem Slovenec je 21. februarja poročal o zanimivi tožbi, ki se je završila v Budimpešti zaradi stavka: Namen posvečuje sredstva. Jezuitski red in po njem katoliška cerkcv je dobifpopolno zadoščenje radi obrekovanja, ki je tako v modi v raznih zagrizenih svodomiselnili krogih in ki ga tako radi ponavljajo naši jutrovski listi kadar so v jezi ali zadregi. Podobna pravda jc razburjala v sredi januarja tega leta Norveško. Končala pa se je pravtako s popolnim zadoščenjem katoliškim rc-dovom iu cerkvi. Razsodbo je izrekel senat, sestavljen iz protestantskih sodnikov Dogodki, iz katerih je nastala ta tožba, segajo že več let nazaj. Ko je kardinal van Rossutn pred več leti potoval po skandinavskih državah, je bil povsod lepo sprejet, tudi protestantski krogi so mu kazali svoje simpatije. L. 1025 pa so nekateri poslanci predlagali v norveškem MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica i-50 Din ali vsaka beseda SO par. Najmanjši oglas 3 tli 5 Шп. Oglasi nad devet »rstio se računajo više. Za odgovor znamko 1 — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. v I Ml I I i I M, ^ "li^iHMlH'ii/^-a^^ifrif^-E^^^l^^-^fc Perlcktna kuharica rajena gospodinjstva — išče mesta v boljši hiši. . Naslov sc izve v upravi ,Slovenca« pod St. 1726. Organist-cerlfovnih oženjen, želi spremeniti službo. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod it. 1786. ~ Prodajalka pridna in poštena, ki je vešča tudi knjigovodstva, želi premeniti službo s 1. majem. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Marljivost« St. 1763. -prodajalkaT starejša, zanesljiva in poštena, želi službe v trgovini mešan, blaga. Nastopi lahko takoj. Zmožna tudi samostojnega vodstva. Ima večletna spričevala. Ponudbe upravi pod: »Poštena« št. 1769. "PRODAJALKA išče mesto v špecer. trgovini na deželi. Naslov v upr. lista pod št. 1795. Katera trgov. meš. blaga ali manufakt. bi sprejela vajenca r dežele, ki je dovršil 6 rezr. osnov, šole z dobriiji uspehom ler sc ie že učil nad eno leto? - Cenjene ponudbe na: pošta Dcni-žale štev. 105._ Prodajalka meš. stroke želi mesta kjerkoli. Najraje kje na deželi. Ponudbe na upravo pod Marljiva št. 1764. pridna in poštena, vajena vsakega -delej išče službe v župnišču. Naslov pove uprava lista pod št. 1725. Uradnik dober poznavalec dolnjih delov države, z večletno prakso v usnjarski in čevljarski industriji, trgovini s sirovimi kožami, izučen šofer, zmožen vseh pisarniških del tudi v drugih strokah, želi službe pod šifro »Zmožnost«. V dobro vpeljano podjetje v Jugoslaviji, brez konkurence, kovinska industrija - se sprejmejo družabniki z 10 do 80.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1756. Zastopnike iščemo za celo državo; visok zaslužek zagotovljen. Posebno znanje se ne - zahteva. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju. 1749 UČENKO 14 let z dobrimi šolskimi i spričevali, sprejme večja trgovina meš. stroke na deželi. - Prednost imajo hčerke železničarjev. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Vestna in poštena« štev. 1770. VAJENCA, poštenega — sprejme Fran Ambrož, slikarski mojster, Rimska j cesta št. 11. 1767 Tuk*?šnje zastopstvo Hesiilermlina - Senta išče za takoj proviz. potnika za celo Slovenijo. Upoštevajo se gospodje, ki so že delali v mlevski in žitni stroki, — Pismene ponudbe na E. Rosenfeld Ljubljana, Dunajska c. 33. Gospodinja- k uharica išče mesto, najraje v župnišče ali h kakemu gospodu. Naslov v upravi 1818. Čevljarski pomočnik zmožen zbitih in nekaj šivanih del, išče mesta. -Ivan Mulej, Radovljica. ZASTOPNIKI (ce) pozor ! Če obiskujete privat. odjemalce (tudi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici z lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno. Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti; Val, Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4. Tri domačinke se sprejmejo. — Vpraša se: Pobrežje, Zerkovska cesta 45 — pri Mariboru. Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. — Jožko Baštolc, pekarna - Mojstrana tla Gorenjskem, Zastopnike za prodajo drž. srečk na obroke, iščemo. Sijajni, brezkonkurenčni zaslužek. Razen izdatne provizije še »posebno fiksno nagrado« za gotovo količino srečk. — Bančna poslovalnica Bczjak, Maribor, Gosposka ulica 25. oženjenega, popolnoma iz-vežbanega v vinogradskih poslih, marljivega in solidnega, iščem za takoj. Ponudbe naj se pošljejo na naslov: PETAR PANJAN, Ki-astovica kod Petrinjc, Hrvatska. Učenca z dovršenim 2. razr. srednjih šol sprejme A. Sušnik, železrlina, Ljubljana, Zaloška cesta 21. Pridno, pošteno f^aSflft in skromno UOMC ki zna opravljati vsa hišna dela in tudi kuhati, sc sprejme k manjši družini v Ljubljani. Nastop službe do 12. februarja 1928. Naslov pove uprava Slovenca pod štev. 1839. klf^Olilkn k šivilji z vso Ul»ETi!l\U oskrbo, proti odškodnini, sprejmem takoj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Šivilja« št, 1832. Mizar, vajenca sprejmem. Oskrba v hiši. Ivan Goljar, Podgora pri Št. Vid'j nad Ljubljano. Učenca za mizarsko obrt, kmetskih staršev, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje pri mojstru. — Ivan Trnovec, Brod, St vid nad Ljubljano. 181л Išče se vesten, priden in pošten ter popolnoma izurjen vrtnar za graščino Čemšenik pri Dobu. — Ponudbe s spričevali in označbo zahtevkov na: Feliks Urbane, Ljubljana. Selitve v mestu in na deželo, strokovno in na јсепејбе potom Sloven1 a transport Ljubljaua Miklošičeva cesta št. 3C Telefon št. 2718 Soliden GOSPOD se sprejme na hrano in stanovanje. — Kje, pove uprav« »Slov.«, Maribor. Stanovanje dveh sob in kuhinje z vrtom in souporabo kopalnice in pralnice odda z majnikom Pokojninski zavod na Brinju štev. 1. Odda se zelo velika zračna, prazna ali ; n U n - meblirana - w U U £l z električno razsvetljavo in vhodom s stopnišča. -Event. z vso oskrbo. Naslov v upravi pod št. 1689. Prazna solnima soba se odda v Majstrovi ul. 14. Tečaj prikrojevanja za krojače, šivilje, nešivi-lje, pletilje. Pričetek 12. marca. Lahko razumljiv pouk za podeželske učence in nešivilje. Ugodni plačilni pogoji. Zadnji tečaj z znižanim honorarjem. Zasebno krojno uči-Hščc, Ljubljana, Stari trg št. 19. — Telefon 2497. DEKLE 18—25 let staro, verno, molčeče in ki zna vsaj nekoliko že kuhati, in se želi popolnoma izučiti, dobi službo pri Milki Z a b r c t, tovamarjevi soprogi v B r i t o f u pri Kranju. 1808 VOZ sličen posl.reščkovim, je izgubljen. Najditelj naj ga odda Florjanska ulica 13 proti nagradi. 1813 TRGOVINA r. mešan, blagom, 2 hiši, gosp. poslopja, sadni in zelenjadni vrt, 1 ha njive, vse v najboljšem stanju. na najlepšem kraiu Dolenjske, sc takoj proda brez ali s trgovsko pravico, l'otrehc-i kapital 90.000 Din. Ponudbe na upraVo pod št. 1775. Vogalna parcela suha, material v zemlji, naprodaj. - Naslov pove uprava »Slov. i št. 1852, V najem s? odda 1. 1925. zidana obstoječa suha iz dveh sob, veže s kuhinjo, jedilni? shrambe, ene kleti, podstrešja, mesec. 150 D v trgu Moravče pri Domžalah, prav blizu župne cerkve sv. Martina. Zelo priklad. za kakega obrtnika ali pa tudi vpoko-jenca, - Ponudbe na naslov: »Posestnik« - Moravče. 1855 Posestva nakup malo posestvo do 50.000 Dir blizu mesta. Srednje posestvo, primerno za trgovino ali gostilno, ob glavni ali koroški progi. — Ponudbe pod »Resen kupcc« na »Murstan« -Maribor, Koroška c. 10. Enodružinska vila v Mariboru, davka prosta, solnčna lega, 5 sob in ostali komfort, prazna, takoj za vseliti, po ugodni ceni naprodaj. Tomšičeva ul. 215 y Mariboru. Vrra/e/rt1 KMETIJA v hribih, v bližini večjega mesta na Gorenjskem, se z vsem Inventarjem zaradi druž. razmer pod jako ugodnimi pogoji odda takoj v najem. Kdor se zanima, naj pošlje svoj naslov pod »Kmetija« na upravo »Slovenca«, Frizerski salon za dame in gospode, zelo lep LOKAL, v sredini letovišča Bleda, na najbolj prometnem kraju, se takoj odda. — A. W0LFL1NG, Bled. Kovačnica z orodjem se da v najem, cventuelno tudi proda. — Več se izve nri lastniku 1, oalobir, Sv. Lenart nad Laškim, 1819 Gostilničarji, pozor! Oddasta sc dve dobro vpeljani stari gostilni, ev. se ena tudi proda. Nastop takoj. Več se izve Kobaridska ulica štev. 4, Ljubljana 7. 1798 4 ventilatorje prodam, enakomer. tok, 150 Voltov. Sprejemam elektr. motorje v previjanje vseh vrst. Postrežba točna, ceno solidne. F, Perčinlič, elektromc-hanik, Ljubljana. Gospo-svetska 16. 1559 Petrama _«*- naprodaj. VprašaU je pri NEDOG VIKTOR, Maribor, Fran-kopo.r.ova ul. 9. 61ПС - ZLATNINA Unc. in SREBRNINA lepa krstna darila, nudi najceneje A. FUCHS -zlatar, Selenburgova ul. št. 6, Ljubljana. "ajdova MOKA po 5 Din kilogram Činkvnntin - z d r o b p£ 4 Din kilogram prvovrstni izdelki, pošilja od 25 kg naprej PAVEI SEDEJ, umetni ralin, Ja-vornik, Gorenjsko. 15?6 Kratek glasovir (Stutzflugcl), bas, kitara in kuhinjska napiava, sc poceni proda. - Maribor, Frančiškanska ulica 21. Cvetlični med po pošti 5 kg Din 125.--, vse prosto. A. MAČF.K, čebelar, Vrhnika. Tovorni automobili 3—5 tonski, poznane nemške znamke, popolnoma novi, zaradi prevzemanja likvidacijske mase drugega podjetja, naprodaj 40 odstotkov cencje Izpod tovarniške cene, Lempret in drug, Ljubljana, Dunajska Cesta. 1431 — Prodam trocevni radio- aparat za 2000 Din. Naslov pri upravi lista pod št. 1821. Bela železna otroška posteljica z dvema modroccma, naprodaj. Poizve se pri hišniku Erjavčeva cesta 2. M^.UHOVfC „Planlnka" zdravilni Ca] prenavlja, Cisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje črevop, napihovanje, obolenja ntokračne kislino, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja npetit in Izborrn učin kuio pri artorlosklorozi >Plnnlnka< čnj Jo pristen v plombiranih paketih po Din -'fl'— z napisom proizvajalca: Lekarna ilahovec LJubljana Komrresnl tre (Dobi so v vseh leknrnoh> Mizarstvo Za atavbeoa la polrlilvtsa dela •c priporoča tvrdka IH1N K, Ljubljana, Linhartova uUcalt. Foto-atelje D, RovSelft LJubljana Kolodvorska ulica St. 34 se vljudnopriporočuslav-nemu občinstvu v mostu iunudožoll posubiiozdall-luuje Hkuj'lii, ter zn vsa driikii v fotosr. stroko spadajoča dela. IzvrSujom i evovrstno in pla: no. — Na zahtuvo pridem fotografirat tudi ua doiu,Cono zelo arnorne. P. n. u. kolutom priporočam proizkuSone prvovrstno foto-plošče, papirje in Цгшгс potrebščine, francoskih in dragih tovarn. VolcspoSto vanjam D. Rovšek. Pohištvo razno, lepo in solidno izvršuje najceneje mizar J. Mrhar Stanežiče — Št. Vid nad Ljubljano. 1791 Bičevnilie prave tržaške, pletene -politirane - in vsake vrste, izdeluje in dobavlja točno in ceno izdelovalnica bičevnikov Jernej Trampuš Sen t Vid nad Ljubljano. Vrvarske izdelke najboljše kvalitete kupite najceneje direktno v največji vrvarni Jugoslavije Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7, Maribor, Koroška 8. 1503 Trbov. cement vs£k dan svež — v pajgjrnatih vrečah — in traverze. "^C FR. STUPICA, železnina, 'Ljubli-uia. _И83 lomne tropine in druga krmila rinili najceneje A. VOLK LJUBLJANA Rosljova cesta 24 veletrgovina žita lu mlev-(il.ili izdelkov VoSria - bombaž za strojno pletenje in ročaa dela, dobite po JV najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 - Židovska 4 Popravila hlobuhov za dame in gospode sprejema in najceneje izvrši Modni salon Stuchly - Maške Ljubljana, Židovska ul. 3. EKSPLOZIVNI MOTORJI ter posamezni deli: Bati, batne osi, batni' obroči. Cilindri, razplinjači i. t, d. »Jugomot«, Tržaška c. 4. vrtna-fimetiisfca cvetCLciici- zemena Pohištvo v veliki izberi po naj« nižjih cenah, tudi na obroke, nudi in vabi ba ogled Matija AndEovic strojno mizarstvo zaloga pohištva Vidovdanska cesta 2. Odlivk? z loncem Med, železo, brone, aluminij. »Jugomel«, Tržaška ccsta 4. 1756 Klavirji. Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih instrumentov r«/.-ličnih tvrdk — kakor tudi lastnih izdelkov. Posebeo oddelek za POPRAVILA. Uglu-Ševanje in popravila za tilas-bcuo Matico, konservntorij in drugo institute se izgotavljajo od tnoje tv rti Le. Točna postrežb«, zmerne ccnc; tudi na obroke. • Izdelovalec klavirjev K. WARB!NEK, Ljub-Ijanu - Gregorčiče u ulica 5, 1. nadstropje. Otroka LS 2SP!:|! me na oskrbo, proti plači po dogovoru, oženjen par brez otrok, — Naslov v upravi lista pod št. 1812. IŽJAVX Ker sc iz meni dobro poznanih krogov razširjajo škodoželjne vesti o moji obrti, da imam v izložbi same tovarniške čevlje, da nočem sprejemati popravil itd., povdarjaru, da imam v izložbi, kakor v zalogi samo lastne izdelke, ter izdelujem vseh vrst čevlje po najnovejši modi, po meri, sprejemam popravila ter izvršujem vsa dela točno in solidno, ter se cenj. občinstvu najtoplejc priporočam, Ivan Hafner, Školja loka, izde). in prodaja čevljev. Upraviteljstvo hiš (posestev) - prevzame v Ljubljani stanujoči, vpo-kojeni uradnik, ki opravlja tudi sodne prisilne uprave. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Vestno« št 1351. Hajjstarsfša (Зешзшса Vsakovrstne zimo hupuic po najvi5iih cenah t'erne, juvelir, Ljubljaui' \Vollovn ullcn šlcv. 700 m novih ali rabljenih 2 do 2 Ja eole vodo- ppwj vodnih (plinskih) l»C¥l kupim. Ponudbe s ceno za tekoči meter na: Miroslav Zupan, stavbenik, Vošnjakova ulica 6. 1825 za potenje v vročem zraku (Kreuzthermalbid) -prodam za 1000 Din. — Ogleda se lahko vsak dan od pol 11 do 12 na Mirju št. 4/II., Ljubljana. črn pianino zelo dobro ohranjen, čisl glas, naprodaj. — Naslov sc izve v upravi »Slovenca pod št. 1768. Naprodaj prvovrrtna ŽIMA za dve žimnici - in nov bakren KOTEL za štedilnik. — Vegova ulica 6, pritličje. Elegantna spalnica se proda. - Andlovic, Domobranska cesta 23. В/јпуЈи z močnim gla-i\l(JVII som ceno prodam. Naslov v upravi 1727. čebele naprodaj Radi bolezni prodam 16 družin, ki so dobro pre-zimilc. 8 jih je v slamnatih, 8 pa v umetnem panju. Naslov: Josip Sabo, Pribi.Javec pri Čakovcu. fUllrUn večjo množino, sk0zi celo leto, se išče. Ponudbe na upravo »Slov.« pod naslovom »Pasteriziran«, Najlepša drva Cebin, Ufolfova ul. 1/2 itgilb.Jurtc'tktS7 priporoča najboljše t™i)urlce, por* tlturt, iti uac lota In vsa potrebšili, za na glasbila W 0 likovar. — »a paniki Ceniki franko. razstavi Lep črn usnjat divan sc proda. - Naslov pove uprava lit.tn pod it 1794, Fijakerska koncesija 7. inventarjem, pripravna ,:a avtotakso, sc proda. Ponudbe na upravo rSlo-vcnca« pod »Koncesija'. Salonska oprava 10 kosov, s* proda za 1100 Din. Naslov pove uprava Slovenca št. 1834, ^veie najfinejše, norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piceoli-ja v Ljubljani se prlporofr. blodim, slabotnim osebam Zimnsce nodroco, posteljne mreže, želez, postelje (zložljive), otomane, divanc in druge tapetniške izdelke dobile najceneje pri RUDOLFU RADOVANU, tapetnikn. Krekov trg 51. 7 (poM Mestnega doma). I. VARDIAN Slsak 53. Hrv. oblastveno koncesionirani vodovodni instalater iiubliana - TursniSti trg 5 se priporoča slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini za vsa stavheoa in kleparska dela, kakor tudi vodovodnih naprav v zgradbah in privatno. Naprava moder, kopalnic, umivalnikov, bidetov, stranišč, pomivalnih miz za kuhinje s toplo in mrzlo vodo ter vseh drugih sanitarnih naprv/. — Proračuni se izstavljajo brezplačno. premičnin Franccta in Fine Schauer v Brodeli pri Vranskem se vrši dne 14. marca t. 1. ob 8, uri dopoldne, in sicer: razna živina, ( luksuzni avto, več raznih voz, 1 bencin motor, 1 dinamo, 1 blagajna, različni električni material in veliko lepega sobnega in salonskega pohištva. «4 Vi ste mo$, ki ga iščem! „Rabim iloveka, ki dobro obvlada jezik«, kajti moja trgovina i inozemstvom raste z vsakim dnem. Prepričan sem, d» m bodete zadovoljili, kajti Vaša diploma mi riokazajc, da ste se temeljito priučili jezikov. Kako bi se Vi odrezali v takem zikov. Že danes se Vam nudijo položaju? Ali bi imel Vafi obisk enak uspeh? Pomislite: Od inepeca do meseca se kaže v !imovini in industriji več.ia potreba jezika zmožnih sodelavcev in v prihodnjih letih Vas bodo bolj kot kedaj poprej vpraševali po znanju je- metodo Toi^ssalrst-Saajn^emsclielctt za svojo učiteljico. Ta uči ua lahko meiode: Prejinele brezplačno / ugodne prilike dobra mesta, boljši zaslužek z. znanjem jezikov. Učite se iorej sedaj каке^а tujega jezika — splača se' Celo tedaj. £e imate samo navadno šolsko izobrazbo, Vam ne bo težko, ako si izberete pojmljiv načiu vsak tuj jezik tako temeljito, da morete govorili, brati in pisati kakor inozemec, obenem je zabavna in zanimiva, kajti učna snov je vzeta iz tuje l.leraturc ler opisuje trgovino In promet v tuji deželi. Ob sklepu pouka lahko napravite izpit. Diploma meiode Toussaint-Lanconsrhoidt Vam olajša dokaz našega znanja. Prepričajte sft sami o dobroti to in neobvezno posk' šnto ko. lekcijo, alio pošljete poleg / pro. stoječi odrezok izpolnjen / eim, kot tiskuv.uo na naše /^,150®1.1','0 založu šlvo. Sloritu pa ponn'jbo v lo še doneg. — 55» / ..Slovenca" f udeležbo pri aa- 'C aku?nfo'">* Si!t tefajlb je p„. »1-uSnjo Irebno znanj „„rel^ ncnišćine. - - ■■ pianino pr »sto in / neobvc'.no. L riporoCa svojo najboljše Tamburice langenseheidsehe Uerlagsbuchhandlung "rof. G. Ungensctnldt G. m. b, u. Berlln-SihUneDerg f Imo......... /m i'okiic Krnela л* tem imperiju povišala, drugod pa padla, ansvaal je registriral lani rekordno produkcijo, ostali važni producenti zlata so še v Kanadi in Rusiji. Pred vojno (1918) je znašala svetovna produkcija zlata 94.7 milijona funtov, od tega angleški impertj 58.6 milijona funtov, ostale države 86.1 milijona funtov šterlingov. Indeks cen v Italiji (Milan) je znašal v zadnjem tednu februarja letos 487.6 točk (prejšnji teden 481.4). Ker pa je med tem vrednost lire v zlatu nekoliko narasla, je indeks preračunan na zlato padel od 134.3 na 133.8, istočasno jc indeks v se-veroameriški Uniji padel od 146.5 ne 146.2. Morse a Dne 3. marca 1928. Devizni promet je bil ta teden nekoliko večji liakor prejšnji teden: Znašal je 14 milj. Din 12.92, 17.75 18.74, 9.9 milj. v prejšnjih lednih. Skupno je meseca februarja letos znašal devizni promet 00 milj. Din napram 80.4 milijonov Din meseca januarja letos in 77.2 milj. Din decembra lani. Največ prometa je bilo v devizi Curih; dočim je bilo zlasti sredi tedna zelo malo privatnega blaga (v sredo je morala vso potrebo krili Narodna banka, se je proli koncu fedna pojavilo nekoliko več privatnih deviz. Devizni kurzi so bili med tednom zelo stabilni razen Prage ia Trsta, ki sta nazadovala: Praga v ponedeljek 168.68, pelek 168.55, Trst, ki je bil tudi mednarodno sjabejši, v ponedeljek 301.20, v petek 301. — V ponedeljek je notira! Milau v Curihu 27.49 (London 25.3375, Newyork 519.35), danes pa 27.45 (London 253425. Nevvvork 519.55). Na tržišu vrednostnih papirjev ni bilo znatnih izprememb. Le tržišče državnih papirjev beleži padec vojne škode k ultimu zaradi realizacij špekulacije, terminski kurz za december ni popolnoma sledil temu padanju; 1. t. ni se je kurz radi trenotnega povpraševanja učvrstil, v petek, 2. t. m. pa jc ponovno padel. Med ostalimi državnimi papirji so bili agrari čvrstejši, 7 odstotno inv. pos. pa je tendirak) slabše. Gibanje ktirza vojne škode kaže. da špekulacija računa zopet z amortizacijo in izžrebanjem dobitkov. Tržišče bančnih in industrijskih papirjev ne beleži znatnejših izpremenib. Le delnice Narodne banke so ta teden napram prejšnjemu tednu popustile. Na Dunaju so se delnice Trboveljske po okrepitvi na 65.1 zopet vrnile na kurz, s katerim so začele teden: 64.4 šilnga. — Kranj. ind. 41—41.10; Ruše 35.25, 36. Za blago glej »Tržna poročila«. DENAR. Ljubljana. (Prosti promet.) Berlin 1358.50, Curili 10Г5, Dunaj «01.(6, Loudon 277.52. Ne\vyork Б6.87. Pariz 223.85, Praga 168.55, Trst 301. Zagreb. (Prosti promet.) Berlin 1358-50, Curih 1095, Dunaj 801.65, London 277.55, Nevvvork 66.88. Pariz 223.75, Praga 168.60, Trst 301. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.09, Bukarešt &19, Duuaj 73.20, Loudon 25.3425, Ne\vyork 519.55, Pariz 20.435, Praga 15.395, Trst 27.-15, Madrid 87.75, Sofija 3.75. Trst. Belgrad 3332—8385. Curih 353-365, Dunaj 268.50—269.50, London 90.36—92.37, Nevvvork 18.90—18.91, Pariz 74.30—74.35. Dunaj. Devize: Belgrad 12.47125, Kodanj 190.15, London 34.62375, Milan 37.47, Ne\vyork 709.80, Pariz 27.915, Varšava 79.58. Valute: dolarji 707.60, francoski frank 27.98, lira 37.65, češkoslovaška krona 21.025. Praga. Devize: Lira 178.50, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, Loudou 164.70, Ne\vyork 33.745. Dinar: Nev/уогк 176, Berlin 7.37, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb. (Prost prom.) 7% inv. роз. 91, voj. fta odškodnina 44-1. Trst. Adria 207.50, As&icurazioni Generali 5580. Cosulich 199, Riunione idriatica 2870, Trip-covieh 246, Split cement 254, Trž. Lloyd 088, l)al-mafia 120, Oceania 03.50. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 78.90, Hipo 7.95, Alpine -12.75. Greinitz 2.60, Levicam 10.50, Trbovlje 64.45, Gutmann 29, Mundus 185. BLAGO. Budimpešta (terminska borza), 3. marca. Tendenca držana. Pšenico mare 31.70, 31.74, zaklj. 31.68-31.70, maj 32.70, 32.02, zaklj. 32.08—32.70, okt. 30.48, 30.34, zaklj. 30.36—30.40, rž mare 30.80, St, zaklj. 30:08—31, maj S0.92, 31.02. zaklj. 30.98— 31, okt. 25.78,25.58, zaklj. 26.62—26.66, koruza maj 26.70—26.80, zaklj. 26.78—26.80, julij 27.12 zaklj. 2Г7.14—27.16. \ Prijatelj zdravih" „Tolažba ftolnih so lahko nazivali že naši etariši in dedje pravi lepodišeei ,,Fellerje»'' bol ublažujoči „EIMHFUJID tako so nazivali več kot 30 let njegovi zvesti odjemalci to priljubljeno narodno sredstvo in kozmetikum, ter v mnogih zahvalnih listinah priznavajo, da se imajo zahvaliti edino pravemu Fellerjeverau „Eleafluidu", ako eo se obvarovali pred prehladom, kihanjem, influenco, gripo, kašljem, hripavostjo, kakor tudi da niso trpeli na pomanjkanju spanja, nervozi in slabosti. Kaj je vzrok vsem tem težavam ? V največji meri je krivo nezadostno negovanje telesa in slabi obtok krvi 1 Toda s čim se telo najbolje neguje in na kak način se krvotok najne-škodljiveje in najugodneje pospešuje? Potom otiranja, mazanja in pranja s pravim „Feller-jevim" Elsafluidom, kateri je prirejen iz sokov raznih zdravilnih rastlin, in koja uporaba zunanja kakor tudi notranja prija želodcu in vsemu osialemu telesu. Poizkusite! Kmalu bo Vaše razpoloženje veselo, Vaš tek izvrsten, volja do dela se bo oiačila, čutili se bodete osveženi in pomlajeni I Toda kje si bodete nabavili ceno pravi „Fellerjev" Elsa fluid У.мкЛ?1?''F '"""iti trgovinah, kjerkoli bodete MhtevaU. Povsod bodete plačali za polzltneno stokieni-«00 " Din, y,a dvojno 9 Din, 7.« Apeeljalno steklenico 26 Din Ali ako naročit« direktno po poŠti. stane 7, omotom in роИШпо vred П pol a k« sni h nli (5 dvojnih nli 2Smiellelr,l Hfi-klenlci 62 Шп. Naaprotao 27 pot^kulfnlh ali Udvojnll ali 6 Specijalnih sunio 1Л9 Din. 1; Naslov označite jasno: Lekarnar EU6EN V. FEUER, Stubica Oonla, Elsatrg 134 Hrvatska. Prodam ali dara v najem trgovino z manufakiurnim, špecerijskim in galanterijskim blagom, dobro vpeljano in rcnomirano, v prometnem kraju in sredini trga Žalcc v Savinjski dolini, Ponudbe na upravo lista pod štev. 1806, itanarChl harcarfl naproda). m Ljubitelji kanarčkov! lniatn še 10 žlahtnih vr-vivcev in 10 plemenskih samic odlikovanih z,veliko srebrno kolajno na I. jugosl. razstavi. Cena za samca in samico (par) 200 l)iu. Pošljem tudi po pošti in jamčim da pridejo živi. Alojzij Plskar, Ljubljana, Sv. Petra c. št 58 gojitelj pravih harških kanarčkov. / Prodaja modne kamgarne in Scvjote za moške obleke po reklamnih cenah. Izdelujejo se ludi obleke po meri. Za takojšen nastop v lesnem industr. podjetju na deželi sc išče samski perfektni korespondent (korespondentinja) kateri je slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in italijanskega jezika v pisavi in besedi popolnoma zmožen ter jc v lesni stroki verziran Vešč mora biti tudi stenografije in strojepisja. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosto. Ponudbe je poslati na upravo lista »Slovenec« pod št. 1750. dosežejo z našim izolačnim preparatom Is o L pri osuševanju vlažnega zidov ja, izolacijah in konzerviranju zidovja fenomenalne uspehe Zahtevajte prospekt! — Trgovcem s stavbnim materijalom, barvami itd., služimo s posebno ugodno preprodajno ponudbo. LJUBLJANSKA KOMF.RCIJALNA DRUŽBA, Ljubljana, Bleivveisova cesta 18, Kupujem vseh vrst divjačine ler plačujem po unj-višjib dnevnih cenah. — N. pr.: lisičje, kunove, di- hurjeve, zajčje itd. trgovina s kožami iligi! Eber, Uubliana Kongresni trg štev. 7. (Zvezda). Otvoritev slaščičarne. Cenj. občinstvu naznanjamo, da otvorimo z današnjim dnem v lastnih prostorih novo urejeno SLAŠČIČARNO. — Vsem cenj. odjemalcem bomo postregli s prvovrstnim pecivom. — Vsa naročila bomo točno izvrševali in na željo dostavljali tudi na dom. — Društva in drugi prireditelji imajo znaten popust. — Sc priporočamo Josip Mara Vilar Vinko Sesek pekarna slaščičar Ljnbljana VII., Celovška cesta št. 68. kridki izgubi naše dobre C.Ul!VO|CI in nepozabne hčerke, soproge, mamice in svakinje, gospe Marije Končan roj. IHIorn ki smo jo dne 2. marca 1928 dopoldne spremili k večnemu počitku na celjsko okoliško pokopališče, izrekamo vsem, ki so rajnici v bolezni lajšali trpljenje, nas pa ljubeznjivo tolažili, in vsem, ki so se udeležili pogreba, posebej še preč. g. A, Las-bacherju, iskreni: Bog povrni! Celje, dne 3, marca 1928. Žalujoči ostali. Popolnoma gladko! In kako prijetno dišiš! _ _ — Da, draga, to dela у ЖГ1 \JLV milo za britje! 1. omehča brado, 2. da sosto peno, ki se ne posuši, 3. se prijetno občuti na koži in ji da prijeten duh. 4. je štedljivo v porabi. Izdeluje „ALBUS" tvornica sapuna d. d. Dobiva se povsod! in slične reumatično-neuralgične bolesti le-čite! — Izlečenje v 3 dneh zajamčeno. Zdravilišče dr. BONCINA-EINETTI Trieste, VI. Fabio Filzi 23. V mrazu, megli in ob vlažnem vremenu ne hodite z doma ne da bi vzeli v usta pastilje „VALDA" ki Vam prihrani in odstrani nahod, grlobol, katarje, hripo, naduho, influenco i. t. d. Toda predvsem pazite, da dobite izvirne „VRLDH" Dobe se v vseh lekarnah in drogerijah. IliČO norem rta i I V Dravski dolini ob železn. nldd Ila}JlUUdJ! progi Martbor-Sv. Lovrenc na Pohorju se proda 1. 1914. zgrajena, lepa, vili podobna hiša, zraven velik zelenjadni vrt. Pred vojno sc jc v hiši nahajala dobro idoča trgovina. Sloji ob zelo prometni okrajni cesti, 20 minut od žel. postaje, 3 minute od velike rom. cerkve, priljubljena točka za letoviščarje, kjer se kopljejo in solnčijo, ter sprehajajo po smrečnih gozdih, je pa tudi priljubljena točka mariborskih izletnikov. Okolica je bogata na gozdovih ter je zelo razvita lesna industrija. Podjetnemu in solidnemu gostilničarju ozir. trgovcu bi se nudila dobra eksistenca. Uporaben je prostor tudi za dr. industrijo, ker jc vodna moč na razpolago. — Naslov pove uprava »Slovcnca« pod št. 1644. '-7.V V4-v\. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse dobri in nepozabni oče, tast in stric Franc Gams posestnik — Zduše 8, Kamnik dne 2. marca 1928 ob 19. uri po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, 7.a vedno zaspal. — Pogreb blagopokojnika sc bo vršil v nedeljo 4. marca ob 16. uri. Žalujoča rodbina GAMS — in ostalo sorodstvo. V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc naša srčnoljubljena mama, stara mama, gospa Marija 3anežič posestnica, trgovka in gostilničarka danes dne 3. marca 1928 ob 2. uri popoldne, po dolgoletni, mukepolni bolezni, previ-dena s svetimi zakramenti, v 65, letu, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne mame bo v ponedeljek dne 5. marca ob 10. uri na Polici. Polica pri Višnji gori, dne 3, marca 1928. Rado, šol. uprav., Janez, Alojzij, posest., trg. in gost., sinovi. — Frančiška por. Novak, Terezija por. Šeme, Marija por. Skubic, Ana por. Smrckar, Angelca por. šeme, hčere. — Karel Novak, Jožef šeme, Mihael Skubic, Vinko Smrekar, Lois Šeme, zelje. — Zinka Janežič rojena Podboj, učiteljica, Katarina Jaeežič rojena Šeme, stnahl. — Dva vnuka in deset vnukinj ter ostalo sorodstvo. Vsakovrstne trgovske knjige, štrace, mape, noteze, herbariie, odjemalne knjižice, bloke, zvezke 1.1, d. nudim po skrajno ugodnih cenah ! Na debelo! Na drobno ! Anton Janežič, Ljubljana, Florjsnska ul. 14. Knjigoveznica in črtainica trgovskih knjig. Razpisuje sc oddaja stavbe novega gospodarskega poslopja pri nadžupnišču Sv. Križ na Slatini Vsi potrebni podatki in podlage za proračune se dobe od 4. do 10. marca 1928 dopoldne v nadžupni pisarni isto-tam. Pravilno sestavljene in zapečatene ponudbe sc morajo vložiti najkasneje do 11. marca t. I. opoldne. Cerkveno-konkarenčni odbor. ObleKO c H Iz enUna Din 44?, 161. 640, Iz kamgarua ■ J)l» 72*. 81«. DSd. lilije Iz sukna IHn 96. 141. 1ЗД. I/, bombni tkanine l)ln 62, 73, 96. povrSnlk Din 616, 780, 96». fantovsko pcrilne obleke Din «J, 72, 82, vnuka ua-daljnu velikost 5 Din več, Iz sukua pa Din 160. 126, 140, nad. vrl. 8 Din več, Sta-jerske hlače Din 42 In 64, vsaka velikost 4 Din več, Stejer. suknjič Iz platna Din 6S. iz enkn.i Din 1(5, kakor tudi vsakovrstno perilo izdeluje v lastnih ilo-lavnicnh In razpošilja samo v dobri in solidni kvalitoti Indiistrija perila In konfekcije R. Stermeckl, Celje St. 18 PiSIto takoj po veliki cenik г več tisoč eliknmi. Naročila čoz 500 Din poštnine prosto, kar ue ugaja se zamenja ali vrno denar. „Spectrum" d. d. Inž. Kooista, Dubsky in Krstić tvorntca ogledal in brušenega stekla Liubliana Vil Medvedov« ulica Jb. telefon 343 Zagreb, lieograd. Osi tek. Središntica: ZAGREB Zrcalno steklo po rt a I uo steklo, mašineko steklo 5—b mm. ogledala, brušena v vroIi velikostih in oblikah kakot tudi brušene prozorne šipe Izbočene plošče, vsteklevanje « med Kina navadna ogledala. Sanatorium Dr. Hansa Grai, kttrblergasse 42. Telef. 2352. Edini zasebni zdravilni zavod za vee operativne, notranje in ženske bolezni, porodne slučaje. — Moderno ureleno. — Višinsko solnce, rontgen, diartermija. Zdravniki po svoji volji, zmerne cene. Prospekti na zahtevo. AKO RABITE TISKOVINE RAZPRODAJAH ilustracije, kataloge, prospekte, toda se nc morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo zopet došla. — Dobi se oaiceueje pri Gospodarski zvezi v LJubljani. BLAGOVOLITI: Dnnatskl vclcsclcm U.—17. mana 1920 Liudsha posofllnica v ceiiu (Rotunda do 1У. marca) kredue prireditve: Reklamna razstava. Dunajski modni salon za kožuhovino. Tehniške novosti in izumi. Ractava avtomobilov in motornih koles. Električna »ožila — Cestne gradbe. „Das VVoche.neiido''. Brez potniškega vizuma 1 Z velesejemsko izkaznico in s potnim listom prost prestop avstrijske meje! Vizum za potovanje preko Madžarske se dobi na obmejnih postajah proti sejmbki izkaznici. Znatni vozim popusti na jueoslov., madž. in avstrijskih železnicah, po Donavi, Jadrausi em morju in zrakoplovbi. Vsa potrebna pojasnila kakor tudi ve-lesejems^e 'zk«zn'ce tpo D>n 4ic—) dajejo Wien»-r Meseo Aktien-G-seilscliatt VVien VII. Messeplatz I a, za časa tipskega pomladnega velesejma tudi Auskuuitsteile in Leipzig, Osterr. Messhaus, Ilainstrasse 16—18, dalje častna zastopstva v Ljubljani: Avstrijski konzirat, Turjaški trg 4 Zv«ia za tajski promet r Sloveniji Dunajska cesta 1 (palača Lj. kreditne banke) Josip Zidar, Dunajska cesta 3l. vedno na naše podjetje. V teh vprašanjih Vaiu je vedno drage voljena razpolago registrovana zadruga z neomejeno zaveto Canhartevo ulica Si. 4 (popreje pri Belem volu) Obrestuje hranilne vloge po najvišji mogoči obrestni meri in je deaar pri njei najvarneie naložen, ker jamiljo poleg rezerv lu lastnih hiš vai člani z vsem avojim premoženjem. Posojila in trgovski krediti pod najugodnejšimi pogoji. Rentni ln invalidni davek plačuje posojilnica, Hranilne vloge nad Din 52.000.000'- Lovske puške lloberi potke, revo.vcre piitote 10 vse potrebščine za lov in ribji lov — k u o i S pri F. K. KA1SER, puškar, LJUBLJANA Šelenburgova Ul. 6. _ Kupuicm in prevzemam staro orož e v komisijsko prodajo Veselic In horlsl fe v hiši ^če se nabav, $|VOlill 8(ГОЈ Ijj^lllll^ Gr tzner n fldler najkrasnejšib oprem jvokjn^Li samo pri В^Ш Pete'tocu /(И-Д^^Шј Ljubljane ^ ^lu |>ге*<,г,1о vega spomenika 15 iclna garancija 1'ouk vezenja brezplačen 2 Šefi kredita Jillp|ijh stroii za mizarje in B|F kolar e Јгј^Ш posamezno in v celoti z oli brez montir motorja _____ Po nola^meniki mmr Werfoe J. W8Clisttin Wle» X.. Loxeni)urt>crscrusst s 2 menoj. Med mojim odhodom in tvojim prihodom je namreč Kleopatra zasnovala globlji načrt. Bila jr v strahu, da ne bi s tem, da bi te dala umoriti, samo še bolj zanetila ustajo. Spoznala je tudi, ako bi te navezala nase in pokazala tvojo nezvestobo, da bi s tem zadela pretečo nevarnost v korenine in jo odstranila. Ko je bil ves načrt gotov — in bil je velik načrt! — se ga je drznila izvršiti, dasi je bil izid negotov, in — ali naj nadaljujem? Dobro veš, Harmakis, kako je ona zmagala, in tako je puščica maščevanja, ki sem jo izstrelila, padla na mojo glavo. Drugi dan sem že spoznala, da sem grešila zaman, za nič, da so vso krivdo mojega izdajstva zvalili na nesrečnega Pavla in da sem jaz samo to dosegla, da som popolnoma uničila stvar, za katero sem prisegla in delovala, pa izročila moža, ki sem ga ljubila, rokam lahkožive razuzdane kraljice.« Povesila je glavo za nekaj časa, in ker jaz nisem rekel ničesar, je nadaljevala: >Daj, da ti povem ves svoj greh, Harmakis, potem naj pride pravica nad mene. No, zgodilo se je tole. Kleopatra te je napol v resnici vzljubila in te je v svojem srcu zares mislila vzeti za moža. Zavoljo te polovične ljubezni do tebe je prizanesla vsem ki so bili zapleteni v zaroto, in jim pustila življenje, misleč, da bo s tem, ako se poroči s teboj, uporabljala njih in tebe za to, da bi privezala nase srce Egipta, ki ne ljubi ne nje ne nobenega Plolemeja. Potem te je še enkrat ujela v pasi in ti si ji v svoji neizmerni neumnosti izdal skrivnost skritega zaklada, ki ga danes razsipa v veselje in zabavo razkošnega Antonija; resnica pa je, tla je takrat imela voljo in namen izpolniti svojo prisego in te poročiti. Taisto jutro pa, ko je prišel Del i j po odgovor, je poslala po mene in mi vse povedala — ona namreč jako ceni mojo preudarnost — in zahtevala od mene, da naj ji razsodim, ali naj kljubuje Antoniju in vzame tebe za moža ali pa naj pusti to misel in se poda k Antoniju. sam nisi hotel videti, in ti si se norčeval iz mene, Harmakis. Oj, sramota — v svoji neumnosti si se norčeval iz mene! Šla sem od tebe in v meni so se porajalo vse muko, ki morejo razjedati in trgati žensko srce, kajti tedaj sem bila prepričana, da si ljubil Kleopatrol Resnica, tako sem bila jezna, da sem te hotela še tisto noč izdati; vendar sem se premisli.a in rekla: ne še, ne še! Jutri se morebiti omehča. Prišlo je drugo jutro in vse je bilo pripravljeno, da izbruhne velika zarota, ki tc ,je imela posaditi na prestol faraonov. Tudi jaz sem prišla -- spominjaš se — a zopet si me zavrgel, ko sem ti govorila v prispodobah, kakor malo vredno stvar — kot stvar, ki je premajhna, da bi samo za trenutek pomislil nanjo. In ker sem se zavedala, da se je vse lo zgodilo zavoljo tega, ker si — dasi se sam še nisi zavedal tega — ljubil Kleopatro, katero bi moral taisti dan umoriti, se шс je polastila neznanska logota in vame je prišel hudoben duh, ki me je tako obsedel, da sem postala vsa drugačna kot prej in se nisem mogla brzdati. In ker si me še zasmehoval, sem v svojo večno sramoto in žalost tole storila: Podala sem se h Kleopatri in izdala tebe in vse tvoje in našo sveto stvar rekoč, da sem bila našla neko pisanje, ki si ga bil ti izgubil, in iz njega izvedela vse to.< Težko sem hropel in nemo sedel na Svojem mestu; ona pa jo žalostno zrla vame in nadaljevala: Ko je Kleopatra spoznala, kako velika je biia zarola in kako globoke njene korenine, je bila v silnih skrbeh; izprva jc hotela pobegniti v Sais ali pa vzeti ladjo in se odpeljati na otok Ciper, jaz pa sem ji pojasnila, da so vsa pota zaprta. Nato je rekla, da te bo dala umoriti v tvoji izbi, in jaz sem jo zapustila v teh mislih. V tisti uri sem namreč bila vesela, da te umore, resnica, in tudi ako bi si oči iz-jokala na tvojem grobu, Harmakis. Ampak kaj sem bila pravkar rekla? — Maščevanje je puščica, ki po-irosto zadene nieca, ki jo izstreli. Tako ie bilo tudi-z Sir H. Rider Haggard Staia je pred menoj s sklenjenimi rokami in luč svetilke ji je svetila nn zali obraz. Opazil sem mimogrede, kako zelo je bil bled in kako veliki in temni so bili obroči okoli njenih globokih črnih oči. Dvakrat je vzdignila bledi obraz in skušala izpregovoriti, a dvakrat ji je glas odpovedal; ko pa je naposled iz-pregovorila, je bilo slišati hripavo šepelanje. :>Ne morem te pustiti, da bi odšel,c. je rekla, ne morem te pustiti, da bi odšel, ne da bi zvedel resnico.« r/Harmakis, jaz sem te bila i zda lak Planil sem pokonci, ona pa me je ujela za roko. :,Oj, sedi, je rekla, : sedi in me poslušaj. Potem pa, ko boš vse slišal, stori z menoj, kar te je volja. Poslušaj. Izza onega nesrečnega trenutka, ko so v navzočnosti strica Sepa moje oči drugikrat gledale tvoj obraz, sem te ljubila — niti misliti si ne moreš, kako zelo. Misli si svojo ljubezen do Kleopatre in jo podvoji in še enkrat podvoji in jiotom bos mogoče približno vedel, kako velika je bila moja ljubezen. Ljubila sem te, z vsakim dnevom sem le bolj ljubila, tako da mi je naposled bilo kakor da živini samo v tebi, samo za tebe. Ampak ti si bil mrzel — hujši kol mrzel! Ravnal si z menoj ne kot živo žensko, ampak kot z orodjem za gotov namen — kot z orodjem, s katerim bi koval svojo srečo. Potem pa sem uvidela — resnica, dolgo preden si se sam zavedel — da te je tvoje srce na moč gnalo proti onemu oogubonos-nenni obrežju, na katerem je sedaj tvoje življenje uničeno. In naposled je prišla ona noč, tista strašna noe, ko sem skrita v tvoji izbi videla, kako si vrgel moj robec skozi okno, in slišala sladke besede, s katerimi si pozdravljal dar tnoje kraljevske tekmice. Tedaj sem ti v svoji bolesti razodela skrivnost, ki ie ORIGINALNE BARVE, MATRICE (KOŽE), VOSCEN PAPIR, ZA GESTETNER-CYKLOSTIL, SPECIJALNI PAPIR ZA RAZMNOŽEVANJE, SE DOBI VEDNO IN NAJCENEJE PRI |Д|0« BHRHGH, LJIIBLJHNH JJELENBURGOVA UL. 6/1. TELEFON št. 2980 Sol sv. Roha za noge Otrdela Loža Zuirzlinu. ^LČ^.V^ Potenje rok Oteklina. in noS- Utrujenost Izpabneuje. PoJkodbe in pekoče noge. ozdravila noge. Ako raztopimo malo muožino soli sv Roka za noge-v topli vodi. dobimo vodo, ki je nasičena z oksige nom, ki čudovito dobro učinkuje nu bolečo nogo ir ustavi bolečine, ki so se pojavile vsled Шсапјс čevljev. Ozdravi najbolj zastarele ozebline, neznosne srbečico, ki io povzroča ozeblina, in vsako rauo ua liogi. Pri daljšem namakanju postanejo kurja očesi-in trda koža tako mehka, do se morejo odstranit brez noža ali britve. Prav gotovo je, da sol sv Rok? za noge popolnoma uredi najbolj zanemarjeno uogo. Ozki. celo oovi čevlji postanejo udobni, kakor bi јјЈз nosili ie več let. Lahko poljubno bodite in vei' ur stojite na enem mestu, ne da bi občutili najmanjše bolečine ali utrujenost. Velik zavoj sv. Roka soli za uoge stune Din 16'— Dobiva so v vsaki lekarni iu drogeriji. Ako je pa ne bi dobili, obrnile se na krajevno zalogo Oregorii „Sanitas", drogerija, L ubliana. Zahuala Za dokaze toplega sočutja ob snirti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, tasta itd., gospoda luana Grobelniha in za spremstvo na njegovi zadnji poti, bodi vsem prijateljem in znancem ter darovateljc-m krasnega cvetja, izrečena naj-iskronejša zahvala. Maša zadušnica se bo brala v soboto dne 10. marca ob 10 dopoldne v farni cerkvi Marijinega Oznancnja. Ljubljana, dne 3. marca 1928, Rodbina GROBELNIK in sorodniki. Pavlic Jakob oblastv. izkušeni tesar, mojster, Domžale, sprejema vsa v to stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih. Vodne stavbe, jezove in kolesa, dalje visoke, industrijske in druge stavbe, stolpna in razna druga ostrešja itd. — Točna postrežba. Proda se premogovnih v vzhodni Srbiji z blizu 5000 kalorijami, dobro preiskan. — Kupci naj sc obrnejo v Beograd, poštanski predal 369. fl letna lamsIVG Svetovno znani najboljši šivalni stroj je edino le Stoewer za rodbinsko In obrtno rabo. ZALOGA SELENBURG0UI4 ULICA 6/1 Telotoa etov. 21)80. ŽIVINOREJCI! TRGOVCI! POSESTNIKI! Čltali ste včeraj in čitaii boste jutri, kako obvarujete svojo živino, govedo, konje in prešiče pred obolenjem iu kako jo ozdravite, če oboli, z: „ALMAFLOROM «« najboljšim najhitrejšim in najzanesljivejšim sodobnim in v stotisočerih primerih preizkušenim preparatom. Naše preparate »ALMAFLOR« za govedo. vALMAFLORi za konje, ■»LA FLEURj za govedo, vllALF-: za prešiče in >.URINOT» za govedo in konie uporabljajo danes žc vsi živinorejci v Evropi. Na tisoče je priporočil. Čitajte samo sledeča: Preizkusil sem v mnogih slu- ceni in posestnikom konj. — Z čajib Vaš prašek proti napenjanju in proti koliki in sem v najkrajšem času ugotovil najlepše uspehe celo v najtežjih slučajih. Dalje sem ugotovil, da delujejo ti praški pri trajnem uporabljanju tudi kot izvrstno varovalno sredstvo proti obolenju Pri redni uporabi se niti pri konjih, ki 50 zelo močno podvrženi koliki, ta nevarna bolezen nič več uu pojavlja. Vsled tega boni priporočal iz lastne izkušnje io iz-borno sredstvo vsem konjerej- odličnim spoštovanjem A. Urban Baron, kapetan v p. Preizkusil sem v lastnem gospodarstvu v dveh slučajih Vaše zdravilo »HALF« proti sviniski vročici in sem uiSotovil, da deluje izredno učinkovito. Pošljite mi takoj še 24 zavojev, ker mi jc zaloga že posla. Matija Schieler, trgovec v Sv, Petru n. R. Naše preparate mora imeti v zalogi vsak moderen trgovec. Kdor jih še nima, naj jih nemudoma uaroči. Edina zaloga za Jugoslavijo; >GOVEDOMEDIKA« Jugoslovanska razpošiljalnica preparatov za govedo, konje in prešiče iz lekarne >Pri sv. Antonu . Maribor, Kopališka ulica 11. Kupim stalno vsako mrožino kostanjevega taninskega lesa in zdrobljene, smrekove hmelove droge, rabljene sode od strojnega in jedilnega olja, v dobrem stanju, po najvišjih cenah. Akreditivno plačilo. FRANC OSET - Sv. Peter v Savinjski dol. ( Kmetovalci, gnojite s j kalijevo soljo i Л * 1 1 1 1 na en liektar (\3U orala) s sledečimi količinami 40°/o kalijeve soli: na žitih in travnikih 100 do 150 kg (50 do 75 kg na oral). Nu krompirju, repi, pesi, -detelji in koruzi 200 do 300 kg (100 do 150 kg na oral). Na hmelju, vinogradu in so-čivju: 250 do 350 kg (125'do 200 kg na oral). Večjo tu navedeno količino rabite na hektar (oral) tedaj, če v istem letu niste zadostno gnojili s hlevskim gnojem. Vsakoletno gnojenje s 40% kalijevo soljo, euperfosfatom in apnenim dušikom je edino sredstvo za dosego največjih pridelkov. Tako gnojenje imenujemo popoluo gnojenje. Že mešano gnojilo „Nitrofoskal Ruše" je zelo priporočljivo. — Agrikulturno kemični urad Zagreb, Trg N broj 4/b, ki deluje po nalogu znanega nemškega „Kali sindikataVam da vedno brezplačno vsa potrebna pojasnila kot brošure od vseh vrst umetnih gnojil I I I I........Z-......s.......t.....r.....i........ž........i!....... Cesik za leto 1928 Belo platno......Din 8, 9, 10, 12 Gradi za spodnje hlače . » 12, 14, 16, 20 Platno za rjuhe, 150 cm . » 22, 26, 28, 32 Platno za kapuc, 180 era . » 28, 32, 40, 45 Damast za posteljnino . . » 28, 32, 46, 50 Namizni prti (komad) . , » 40, 48, 50, 60 Gradi za madracu ... » 30, 36, 44, 52 Cefirji in oksforti . . . , » 10, 12, 14, 20 Tiskovine (druki) . . . < a 10, 12, 15, 16 Delain etamin . . < « . > 10, 12, 14, 16 Volneni delain.......18, 28, 38, 48 Ševijot v vseh barvah . . » 35, 45, 60, 68 Volneni poplin.......45, 50. 58, 60 Modno blago za ženske . » 20, 24, 28, 35 Blago za plašče, kostume . 80. 95, 110, 120 Razne svile za obleke . . * 36, 45, 60, 68 Croppc de Chin . ... » 68, 98, 120 Težka taft svila ..... 88, 120 Surova svila .....- 26, 28, 32, 40 Svilene rute . ... , » 40, 50, 120, 145 Naglavne rute.....» 5, 10. 12. 18 Jugoslovansko sukno . . » 24, 36, 50, 72 Češki kamgarni .... » 65, 120, 140, 160 Angleško sukno .... » 200, 220, 280, 300 Modne hlače ...... » 100, 130. 180, 230 Lister za suknje , , . . » 40, 60, 98, J60 Štruks ....... » 60, 70, 95. 170 Baržun in fustiao .... » 30, 36, 40, 60 Hlačevina ...... » 12, 28, 36, 48 Tirolski Ioden ..... » 120 zavese, preproge, posteljna pregrinjala, koče, odeje, konjske plahte, voščeno platno, slamnjače, srajce, nogavice, dežnike in drugo dobite dobro in najccnejše samo pri I fODIN - mnnufahtiirna trgovina -. Ilinn MARIBOR, Blavni trn št. 17. Vzorcev se ne razpošilja ! Najstarejša tovarna pohištva 1.1. Naglas v Ljubljani, Turjaški trg stev. 6 priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega pohištvu, žlmnic. zof, foteljev i. t. d. po zelo nizkih cenah. Razpis Stavbni odbor za popravo župne cerkve na Ko-roiki Beli (naprava nove strehe na cerkvi in na zvoniku) r a z p i s u j o tem potom oddajo vseb v ta namen potrebnih tesarskih, zidarskih, krovskib, kleparskih iti drugih del. Ponudbe z,i ta dela naj sc vlože s 5varščino najkasneje do vštetega 15. marca 1928 pri župnein uradu na Koroški Beli, kjer so na vpogled načrti, stroškovnik in drugi pogoji. STAVBENI ODBOR NA KOROŠKI BELI, p Javornik na Gorenjskem, dne 26 februarja 1928. F Priporoča se Vam, da si pri nakupu pohištva % ogledate prvovrstne spalnice, jedilnice, kuhinje in dr. pohištvo. Cene konkurenčne. Točna postrežba. Zahtevajte cenili. ANDREJ KREGAJ towaSf.Jaa,°9a ST. VID nad Ljubljano (nasproti ftolofivora vtzmarje) 3!== A Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni po v Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«. Hranilne vloge sc obrestujejo najugodnejše. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Krediti v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Modna uganka! Na kladivu vidite prvi zlog slov. revije »Razgled«. Kje je drugi zlog »... gled«? Izžrebani prvi trije dobe po enoletni abonma ^Razgleda.;. Odlikovana z z Jato diplomo! Prihranili bodele 40 °/0 na stavbenem lesu, imeli pa cenen, lahek in dober krov, ako pokrijete hišo i glasovito dvojno zarezno opeko 99 BOHN 66 Patent „Bolm" štev. 253 Zahtevajte vzorec in ponudbe od parne pekarne „Bohn" - Vinkovci Pazite na znamko „Bolm" S KOMERCIJALNA BANKA D. D Podružnica Ljubljana, Mestni trg št. 5 AHIacija Banke čehoslovaških legij, Praga Telefon št. 2005 Telefon št. 2005 Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in nu hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajuleu srečk državne loterije. Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut Brzojav ni naslov : Komorcbauka. Poštni hran. račun št. 13.320