št 287 MM
UvttmN poodeijek. vi
M. SO, L m ae sprtjftmajo, d Aat«n Ocrbte. — Ltttnik Mih a nese: L T.—, 9 mesece Mesečno 4 Ure vet
ti Kola cinntt ca la usta)
aiitve: ulica sv. Pračiik* i« uredništvu. Nejer1" v-1
V Trstu« v tr t 4« decembra
Posamezna številka 20 cent.
Letnik XLVII
UTI*.
Posemeuie Številke v Trstu in okolici po 20 cent — Oglasi se rečuneje t Hnkosti ene kolčne (72 mol) — Ogled tigotce> in obrtnikov mm po 40 ceni oanvtnke nahvale, poslenice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih lAVOdof mm po L % — MaU oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi oacoCnina in reklamee^e ae poStyaJo iskljnčno upravi Edinosti, v Trstu, ulica PhmčiSka Aslškeg*. 9tev. 20, L udatropje. — Telefon arednittva In uprave 11<0.
Krivda ni na naši strani!
Kri ni voda! Z elementom krvi v življenju ljudi in narodov niso računali naši upravitelji, ko so koncepirali svojo manjšinsko politiko in jo potem začeli izvajati z osupljivo ostrostjo in brezobzirnostjo. Posebno pa so se motili z domnevo, da bodo mogli to svojo politiko izvajati lepo med svojimi štirimi stenami, ali, kakor se glasi njihov tehnični izraz: da ostane to zgolj notranje-politična stvar naše države, ki se ne bo dotikala prav nikogar izven mej Italije.
V tej svoji domnevi so se motili — hudo motili. Danes, ko njihova politika bolno odzvanja med soplemcnjaki naših manjšin tudi onkraj državne meje, si morajo biti gospodje v Rimu tndi sami na jasnam v tem pogledu.
Kri ni voda! — smo zaključili mi. «Istar-ska Riječ» pa opozarja še na neki drugi pregovor, ki je kakor nalašč prikrojen za ta naš današnji predmet. Pregovor se glasi: Dober glas se sliši na daleč, slab pa — še dalje!
Na ta pregovor naaovezuje istrski list nekoliko zanimivih in kaj poučnih remi-niscenc — tudi iz minulosti Italije. Res je danes velik metež v svetu. Ali če bi bil še stokrat večji in zaglušnejši, naši klici se bodo vendar čuli. Pred šestdesetimi in nekoliko leti so vladali v Neapolju Bur-boni. Njihova vladavina je bila kruta, nečloveška. Narod je trpel in klical v svet o svojem trpljenju. Na te klice je veliki angleški državnik pokazal s prstom na Neapolj in jc s težko besedo obsodil tla-čitelje napolitanskega ljudstva. V istem času so balkanski narodi ječali pod Turčinom. Tudi njihovi klici so se čuli v svetu. Klicali so tudi Poljaki, ki so bili tlačeni od .vseh strani. Tudi njihov glas se je cul. Cul se je glas Alzačanov, ki so trpeli pod nemškim gospodstvom. Ćul pa se je tudi obupen krik daljnjih Armencev — in pravični svet se je zavzel tudi v zadnji vojni za njihovo usodo. Tudi Irci so neprestano kazali na Angleže, ki so jih tlačili. Njihov ghs se je cul in danes jim je mnogo bolje, nego jim je bilo poprej.
Ti zgodovinski primeri — na katere kaže istrski list — in še drugi slični primeri iz zgodovine kažejo tudi nam pot, po kateri moramo hoditi. Gorje nam, če bi ,v tem usodnem času upognili glavo in obmolknili! Krivice, ki se nam godijo, kričijo do neba. Kričimo tudi mi in naš glas se bo čul...!
Ta poziv dstarske Riječi* naj čujejo in
ttvazujejo nasi
rojaki v Julijski Krajini. To pa tembolj, ker jc prišel s svetovno vojno nov element v medsebojno življenje narodov. Će so že v minulosti zatiranci kričali v svet o nesrečnem svojem položaju, o zatiranju in preganjanju, ki so ga
morali trpeti pod gospodstvom krutežev, s koliko večjo pravico moremo mi klicati danes v svet o krivicah, ki se nam delajo, o svojem žalostnem položaju v narodnem in kulturnem pogled«: Ko smo dobili za to novo moralno in tudi pravno podlago v načelu, za katero se je vo je vala velika svetovna vojna, v načelu svobode narodov in zaščite narodnih manjšin, pa naj že živijo kjerkoli in v katerikoli državni pripadnosti!
To načelo, ki so ga ustanovile mirovne pogodbe z določno obvezo za vse države in vse narode, je naše silno orožje, naša magna charta, naša velika listina pravice do narodne zaščite in svobode- Na to načelo se moremo mi sklicevati še posebno zato, ker je Italija, naša država, sodelovala na ustvaritvi tega načela in so nje zastopniki ob vsaki dani priliki slovesno pritrjevali namenom in nalogam Društva narodov, torej tistega mednarodnega foruma, ki ima biti vrhovni nadzornik in čuvar zaščite narodnih manjšin! Dosledno temu so nje zakoniti predstavniki in najodlič-nejši zastopniki italijanskega naroda tudi v svojem domačem narodnem zastopstvu podajali slovesne izjave, da bo Italija iskreno in brez nobenih pridržkov izvajala napram svojim narodnim manjšinam načela — narodne in kulturne svobode!
Ravno te dni je priobčilo uradno glasilo «Gazzetta ufficiale* kraljevi dekret o izvajanju pogodbe med zavezniškimi in pridruženimi jim vlastmi o pravicah narodnih in verskih manjšin na jugoslovenskem ozemlju. S tem je podan nov dokaz, da je Italija med tistimi državami, ki ustvarjajo mednarodno manjšinsko pravo, ki nastopajo kot zaščitnice prizadetih manjšin! To dejstvo nalaga naši državi moralno dolžnost — ki jo je, poleg drugih veljakov, priznaval tudi italijanski državnik Tittoni v rimskem parlamentu —, in rekli bi tudi formalno obvezo, da bo tudi ona zasčitnica svojih manjšin, kakor nastopa kot zascitnica manjšin v drugi državi!
To zahtevajo od nje pravičnost, logika, doslednost in tudi morala. Vsako drugačno postopanje bi pomenilo zasmehovanje pogodb, ali pa neiskrenost napram sopodpisnikom.
Stvar je enostavna. Opravičenost naše zahteve ,po zaščiti narodnih manjšin v Italiji je jasna in neoporečna. In ker se ta zaščita odreka, je istotako neoporečna naša pravica, da povzdigamo svoj gias pred tisto mednarodno javnostjo, ki je sprejela načelo zaščite narodnih manjšin. Naš glas naj se čuje na daleč! Če pa ta glas ni prijeten za naše oblastnike — krivda ni na naši strani. Na njih strani je krivda!
ni Bosno
tele mi pon&ne — M 630 Gnil priSlo ob 2Uilenle
BERGAMO, 2, Včeraj je prispela tu ■sem grobna vest: V dolini Scalve se je porušil " pod velikanskim pritiskom narastie vode nasip ob umetnem jezeru Gleno, 8
doline di Scaive. Medtem ko ste prvi dve splošno znani po svojih letoviščih in industrijskih delavnicah, je tretja, ki jo je zadela ta velika nesreča, znana le malo
voae nasip od unit-uieiii ic^cj «	^ —----— —-	. ....	t__.
milijonov kubičnih metrov vode je udrlo v občudovalcem niemh bajnih naravmhlepot joh. Zaliva 10 reka Dezzo do mesta, kjer s«
dolino d*Angolo ter poplavilo večjidel ob čine Vilminore in krajev Dezzo, Mozzaun-no, Corna in Bueggio
Zaliva jo reka Dezzo do mesta, kjer se ta izliva v reko Oglio. Dolina di Scalve, v katero pridemo skozi majhno in pre-
P V l^vrteh ie Dri tei krasno dolinico d'Angolo, se zgublja na Po prvih	^ severu v ozko strugo, ki sPada med naj-
nesreci našlo svojosmrt nad 100 ljudi, po priylačnejše pokra;ine Alp. Ob reki Dezzo
pelje v živo skalo vsekana cesta. Na obeh straneh se dvigajo pogorja, ki obdajajo to ozko strugo in med katerimi se v višinah vije kakor trak sinjina neba. Spodaj v globočini dere voda preko strmih prepadov, ustavlja se tu pa tam, kjer je struga zložnejša in nadaljuje potem svoj mogočen tek. Ta slikovita dolina se odpre v bližini kraja Dezzo, odkoder se razprostira proti
večini prebivalcev Dezza. Medtem je prefekt izdal povelje, da se mora kvestura in karabinerji podati takoj na kraj nesreče. Tudi vojaštvo tukajšnjega prezidija je bilo mobilizirano, ravnotako fašistovska milica, cgnjegasci in oddelki bivših bojevnikov.
Medtem so dospela natančnejša poročila. Voda, ki je dosegla višino 200 metrov, je namah preplavila vasi dotične dolire.
fe namah preplavila vasi coticne ao.ire.	' ' zelenimi travniki in bo-
Za seboj ,e pustila visoko plast b^Jf^	roviiii gozdi. Skozi ta gigantski hodnik je
da ni poznati, kje so ležali preplavljeni	^ dol Gleno ki kraji. Številne električne centrale v tej do
lini so izginile, izginile so cerkve, zvoniki in pokopališča.
Na mestu prejšnjih rodovitnih polj in lepih krajev leži danes struga širokega hudournika. Treba je bilo dosti trudapolnega dela, prej ko je bilo mogoče ugotoviti .škodo strašanske katastrofe in števiio človeških žrtev.
Dosedaj je bilo izkopanih približno 100 miičev: najdeni so bili na robu hudournika, ki je nastal med visokim jezerom in nizko dolino. Druge žrtve so ležale ob reki Oglio, kjer je voda iz gorskega jezera zgubila že nekoliko na svoji sili. V kraju Dezzo samem je prišlo ob življenje 600 ljudi. Kakih 100 prebivalcev je našlo zavetje na bližnjih gorskih obronkih.
Ostali se imajo zahvaliti za rešitev dejstvu, da so bili izven toka, kateremu je sledila ta ogromna množina vode.
Brzojavne in telefonske naprave so bile popolnoma porušene, glavna cesta je naravnost izginila. Mosta med Terzanom in Angolom tudi ni več. V Angolu je bilo porušenih več hiš; tudi tu ni manjkalo človeških žrtev.
V Darfu, takoj pod točko, kjer prehaja dolina d'Angolo v dolino Camonica, je bilo
porušenih dvajset hiš; pogreša se 200 ljudi.
♦ * * '
Dolina, ki je bila pozorišče strašanske nesreče je najvzhodnejša izmed treh dolin ki izhajajo iz sprednjega Orobskega pogorja, in sicer doline Seriana, Brembana in
šla vsa sila vode. Iz doline del Gleno, ki jo je popolnoma poplavila, se je vrgla na Dezzo in na vse vasi, ki ležijo okoli izliva reke Povo v reko Dezzo, vdrla je globoko doli po dolini Mala ter se razlila v nižini pri združitvi Dezza z reko Oglio. Tu je pokrajina, kjer ležijo kraji Darfo, Corna in druge vasi, prenesla zadnji, ampak strašen udarec hudournika, ki se je tu spremenil v nepregledno jezero.
Kroij na riKsuinuH neurja
BRESCIA, 3. Kralj je prispel tu-sem s posebnim vlakom iz Parme davi ob 9. ter nadaljeval svoje potovanje v Edolo ob 9.10. Okoli 10.30 bo dospel v Darfo, odkoder bo obiskal še druge kraje nesreče.
Na preostale po tej katastrofi je kraljev obisk vplival zelo tolažilno.
BERGAMO, 3. Včeraj skozi ves dan so prihajala na kraje nesreče oblastva in udruženja s pomožnimi sredstvi. Med drugimi je prišel minister Carnazza, državni podtajnik Bonardi in veC poslancev iz prizadete pokrajine.
Število mrtvih Se m ugotovljeno
BERGAMO, 3. Posledice katastrofe vsled zrušitve nasipa ob jezeru Gleno izgledajo biti strašne. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno, vendar se ceni, da je našlo smrt v valovih neurja 500 ljudi Dosedaj je bilo potegnjenih iz blata 200 mrličev. V Darfu samem je bilo nabranih okoli 100 žrtev. Pri Corni je sila navala odnesla za 160 metrov železniških tračnic.
Od sedmih električnih central, ki so proizvajale skupno 20 tisoč konjskih sil električnega toka, ni ostala niti sled, celo podlage strojev je voda odnesla.
Silen orkanvTorantu
M Hi pomenita - Človeških žrtev n!
TARANTO, 3. Davi ob 6. se je zlila na mesto silna ploha z bliskanjem, dežjem in točo, ki je povzročila velikansko škodo ter izzvala med prebivalstvom veliko paniko. Švigale so strele, ki pa po sreči niso povzročile resnejših posledic.
Pozneje je neurje postalo silnejše in ob 7. je začel razsajati silen ciklon, ki je povzročil na železnici in bližnjih poslopjih veliko škodo. Več streh se je vdrlo. Posebno prizadeto je bilo pokopališče. Ciklon je tu porušil več spomenikov, odprl grobove, zdrobil mramorj^, križe in svetilke.
Človeških žrtev ni bilo. Iz sosednjih občin poročajo o občutnih škodah, ki jih je povzročil ciklon.
Velikanski nalivi v Assuanu
Vse zveze s pokrajine so pretrgane. - Dež
pomešan s peskom in drobci kamenja
PARIZ, 3. Poročila iz Kaira pravijo, da so velikanski nalivi opustošili vzhodno stran Assuana. Železniška proga je razdrta, brzojavne žice vse pretrgane. Pokrajina je popolnoma izolirana. Nekaj vasi je porušil velikanski vihar, ki je razsajal med nevihto in pokril pokrajino s peskom in drobci kamenja.
Prestolonaslednik v Genovi
Sprejem v stolni cerkvi. Prestolonaslednik Častni slušatelj univerze.
GENOVA, 2. Sinoči je italijanski prestolonaslednik prisostvoval operam Pagliacci e Compagnacci. Danes zjutraj so bile vse ulice, ki peljejo do bolnišnice S. Martino, izredno lepo okrašene. Prestolonaslednik se je ob 8.45 odpeljal iz kraljeve palače na griček S. Martino v avtomobilu, kjer se je vršila otvoritev nove bolnišnice. Ob 10. se je prestolonaslednik podal v mestece Sturia, kjer je obiskal nautični klub. Opoldan si je prestolonaslednik ogledal stolno cerkev; sprejel ga je ves kapitel in ostala duhovščina. Ob 17. uri se je vršil v mestnem domu velik obed. V dvorano je vstopilo odposlanstvo tukajšnje univerze, ki ga je vodil rektor; odposlanstvo je izročilo prestolonasledniku diplomo o imenovanju prestolonaslednika za častnega slušatelja genovskega vseučilišča. Ob 19.30 se je vršil na prefekturi banket. Ob 21.30 je prestolonaslednik odpotoval proti Rimu.
Prestolonaslednik spet v Rimu.
RIM, 3. Prestolonoslednik je prispel ob 9,20 iz Genove.
JORDANSKI PRI MUSSOLINIJU
RIM, 3. Včeraj je ministrski predsednik sprejel Nikolaja Jordanskega, zastopnika socijalistične republike sovjetov. Pogovoru, ki je trajal približno četrt ure, je prisostvoval tudi glavni tajnik ruske delegacije v Rimu Mihajlov.
Pri bližnjih volitvah na Angleften
kandidira 34 žensk
LONDON, 2. Za bližnje volitve v dolnjo zbornico, ki se bodo vršile 6. decembra, je postavila konservativna stranka 495 (pri zadnjih volitvah 460) kandidatov, liberalna 445 (pri zadnjih 514), delavska stranka (Labour j?arty) 432 (pri zadnjih 410), ostale stranke (nacijonalisti, neodvisni) 21 (pri zadnjih 42) kandidatov. Izmed žensk kandidira 7 za konservativno siranko, 12 za liberalno, 14 za delavsko in 1 za strankp neodvisnih.
Spremembe v poreč 5 sk i vladi.
PARIZ, 3. Listi poročajo iz Koblenza, da je sprejela provizorična porenjska vlada ostavko Mathesa in imenovala za načelnika vlade dr. Dortena. Vlada je sestavljena iz 14 članov. Medzavezniška komisija je odobrila izdanje porenjske zlate veljave.
Ogromna odškodnina za ubitega francoskega profesorja.
PARIZ, 3. Mesto Monakovo bo moralo plačati vdovi profesorja Constanta, ki je bil ubit v incidentih dne 23. oktobra 100 tisoč zlatih mark odškodnine.
Zmanjšanje japonskega proračuna
TOKIO, 3. Z ozirom na izredne kredite za po potresu porušene pokrajine je bil zmanjšan proračun nekaterih ministrstev. Proračun vojnega ministrstva je bil zmanjšan od 278 milijonov jen na 239.
Grške opozicijosalne stranke se vzdrže volitev. - Venizelos naprošen, da se vrne na Grško.
ATENE, 3. Listi poročajo, da so sklenile vse opozicijonalne stranke in proti-venizetisti, da se vzdržijo prihodnjih volitev. Te stranke ne bodo postavile svojih kandidatnih list in bodo pozvale svoje pristaše, da se vzdržijo volitev. Včeraj popoldne se je vršilo zborovanje venizelistov, kjer je bilo sklenjeno, da bo Venizelos pozvan, da se vrne na Grško,
Nesreča v sraka. * En častnik ubit, tri osebe pogrešane.
CHERBOURGE, 3. Neki hidropfen, v katerem so ae vozili trije častniki in pet mornarjev, je padel v morj*i Letalo in pet
potnikov so našH. En častnik je bil ^iibit, ostali štirje so bžK najdeni zdravi. Iščejo se ostali potniki.
Nemški državni svet odobril poobl&stiini zakon.
BERLIN, 3. Na današnji seji državnejfa sveta so zastopniki zveznih držav odbor ili načrt za pooblastilni zakon novi viadi. Zakonski načrt pooblašča vlado, da stori vse korake, ki jih smatra za potrebne, v svr-ho olajšave današnjega težkega položaja,
v katerem se nahaja nemški narod; Toda kljub temu vlada ne bo smela prekoračiti določil ustave. Pooblastilni zakon bo ostal v veljavi do 15. februarja 1924.
Proces proti Hitlerju in Ludendoriiu.
MUENCHEN, 3. Proces proti Hitlerju in Ludendorffu ter proti vsem ostalim udeležencem zadnjega upora na Bavarskem se bo vršil meseca januarja 1924. Kakor znano, uživa Ludendorff popolno prostost, seveda, pod nadzorstvom policije.
DNEVNE VESTI
Pouft slovenicine u poiftliionfenih razredih naiib Sol
Kakor znano, določa šolska reforma ministra Gentile-a, da se poitaiijančijo z letošnjim letom prvi razredi (oddelki) naših ljudskih šol. Ć1. 4. zakona od 1. oktobra določa, da se bo jj>ouk drugega jezika vršil v posebnih dodanih urah. Zadnji odstavek tega člena pravi, da bosta program in urnik pouka «drugega jezika» določena v posebni odredbi naučnega ministra. Nismo še dobili tozadevne naredbe in ne* vemo še, kaj vsebuje, ako je izšla, pač pa nam poročajo z dežele, da so okrajni šolski sveti predpisali za pouk slovenščine — tri ure na teden! Gentilejev zakon imenuje slovenščino «drugi jezik», toda po tej odmeri učnih ur je naša slovenščina na ljudski šoli ne drugi, temveč tretji ali četrti jezik. Ker je slovenščina, oz. hrvaščina materin jezik šolskih otrok po naših šolah, so pričakovali tudi največji pesimisti, da bo vlada pokazala vsaj v tem pogledu nekako blagohotnost napram narodnim manjšinam. Tudi vsakemu pametnemu Italijanu bi se moralo zdeti popolnoma logično, da se pouku slovenščine in hrvaščine prisodi mnogo več ur nego jih je odmerjenih za italijanščino v onih razredih, ki jih Gentilejev zakon ni poitalijančil že z letošnjim letom. Namesto tega pa vidimo sledeče: medtem ko je odmerjeno po členu 24. tega šolskega zakona italijanščini po pet ur na teden v prvih treh letih in v naslednjih letih po šest ur, so določila okrajna šolska oblastva za pouk materinščine le bore tri dodatne ure na teden. To je zares drastičen primer, kako blagohotna so ta oblastva napram našemu ljudstvu: ni dovolj poitalijančenje slovanskih šol, temveč je treba skrčiti do najmanjše mere še tisto revno mrvico, ki jo je minister Gentile vpletel v svoj zakon, m to kot dokaz — kakor se sam baha — da se jezik narodnih manjšin spoštuje!!!
Ndinike matere pri papežu
radi prepovedi nemškega jezika v šoli
»Landsmann« poroča, da se je odposlanstvo nemških žen iz Zgornjega Poadižja obrnilo na sv. stolico radi prepovedi rabe nemškega jezika v šoli« posebno pri poučevanju veronau-ka; znano je namreč, da je cerkev vedno ' vztrajala na stališču, da se mora v cerkvi poučevati v materinem jeziku. Papež je sprejel nemške žene pretekli petek.
Smičeaje proti mm Jaioga lista"
Z ozirom na napade «Malega lista« in izrabljanje revščine šentjakobskih otrok za razkol-niško gonjo, smo prejeli od skupine šentjakobskih veljakov daljši protest, iz katerega posnemamo: «Z napadi pod naslovom « Klic naših mater*, ki so bili objavljeni v «Malem lis tu» od 23. novembra tega leta., bi se hotelo dokazati in slepiti javnost, da se naši narodni krogi in naše narodne organizacije ne brigajo za naše "revne učence. Gospodom, ki se spominjajo te žalibog le prevelike revščine samo, kadar bi jim mogla služiti za hujskanje proti narodnim voditeljem, povemo, da skrbi «Šolsko društvo» potom svoje Šentjakobske podružnice za vse take ubož-ne otroke s toplim kosilom, da podpira poleg te£a še druge slov. Šolske vrtce in taki otroci dobivajo v izdatni meri tudi obleko in obuvalo od strani ženske podružnice istega društva. Že sledeče dejstvo pobije vsako slično drzno obrekovanje! Senijakobska pcdružrica «Šolskega društva» je r&zdetila v preteklem leta 1922/23 med ubožnejse otroke nad 55.000 toplih kosil!
Gospodje pri «Malem listu* naj vedo, da dobro vemo, kdo hvalevredno pomaga pri tem človekoljubnem delu, a med temi so tudi gospodje, ki sedijo v odboru tržaške »Kmetijske dmžbe» z g. dr. Slavikom na čelu, ki se požrtvovalno odzivajo klicu človekoljubne in narodne dolžnosti ter pomagajo kriti velike stroške, ki jih imamo. Do danes pa pričakujemo zaman pomoči od strani gospodov okoli <-Malega lista», izmed katerih niti g. poslanec Šček, kolikor smo mogli doznati, ni član «Šolskcga društva^, te najpotrebnejše, najkoristnejše in najelovekoljubnejše naše ustanove.®
Občni zbor fašlstovske stranke
ki se je vršil preteklo nedeljo v Dantejevi dvorani, se je končal z burnimi prizori medsebojnih prepirov in spopadov med fašisti in se je končal brez vsakega sklepa. Za predsednika je bil izvoljen odv. Pieri in že pri tej uvodni točki zborovanja se je pokazalo, da v dvorani, ki je bila nabito polna, ni enodušnosti, temveč da si stojita sovražno nasproti dve struji fašistov. To je postalo še bolj jasno pozneje, ko je tajnik tukajšnje fašistovske zveze Cocean-cig poročal o delovanju odbora. V svojem govoru je ostro nastopal proti odpuščanju tukajšnjih sodnikov ter je pri tem protestiral proti naziranju, češ da, kdor je bil uradnik pod bivšo Avstrijo, ne more biti dober Italijan. Tako naziranje da je žaljivo za italijanska čustva tržaških Italijanov. Pri teh besedah je opozicija zagnala glasen protest in govornik je mogel nadalje-
vati še-le, ko je predsednik vzpostavil mir. V nadaljevanju je prof. Coceancig ostro obsojal nekatere rovarje v stranki, ki po kavarnah kritizirajo in blatijo vodstvo stranke. Dalje je naglašal, da se jc izvršila v stranki velika izprememba. Nihče ne sme več izvajati nasilja, kar bo našel za logično vsakdo, ki ne žaluje po dnevih pohodov po naši deželi. V nadaljevanju je govornik zavračal očitke na naslov faši-stovskega vodstva, češ da je proti sindikatom, in je orisal razmerje med temi organizacijami in stranko. Ko je končal svoj govor, mu je večina burno ploskala, medtem ko je opozicija hrupno protestirala. Pri razpravi o tajnikovem poročilu, ki je sledila, je govoril Delle Grazie, ki je proslavljal fašistovske četnike in ostro nastopil proti tistim akademskim osebam, ki bi rade bile poslanci. «Naj se tresejo tisti, ki bi radi ugonobili delo naših groznih naporov*. Pri teh besedah je opozicija viharno ploskala in zapela par vrst fašistovske himne. Ko se je vrnil mir, je govoril kom. Rizzo, ki je očital v svojem govoru fašistovskim mestnim svetovalcem, da so v prepiru med seboj. Odv. Dompieri in odv. Tamaro sta glasno protestirala, rekoč, da govornik laže. Ko je kom. Rizzo končal, je zopet nastalo v dvorani viharno prerekanje med obema strujama. Zadnji je govoril stotnik Vivante, ki je rekel, da se je nekdaj kamora tresla pred fašizmom, a sedaj da se trese fašizem pred kamoro. Protestiral je proti temu, da se je poverila proslava pohoda na Rim posl. Suvichu. Pri tem je rekel: «Tržačani poznajo Italijo malo od daleč.» Te besede so vzbudile glasne in viharne proteste, ki so se razširili tudi na galerijo. Prerekanje se je kmalu spremenilo v splošen spopad, pri katerem so nasprotniki ej^tcli stolice. Predsednik ni mogel vzpostaviti miru in je zapustil zborovanje. Opozicija je s hrupom zapustila dvorano in spopadi so se nadaljevali tudi na ulici, kjer je bilo več oseb aretiranih, ki pa so bile kmalu izpuščene.
Potek tega burnega zborovanja je dokazal, da si stojita v tukajšnji fašistovski stranki nastproti dve struji, izmed katerih sestavljajo eno domači fašisti, drugo pa fašisti iz starih pokrajin. Torej nekako isti spor, ki razdvaja tudi fašiste na Goriškem.
Proslavljanje z ocina in Hrvnuo žaljsnie
Na protestnem zborovanju fašistov v Rimu dne I. t. m. proti opozicijskim strankam je imel naš — predobri znanec, gospod poslanec Giunta, velik govor, v katerem jc grmel proti drugim strankam ter slavil fašizem kot rešitelja Italije in kot čuvarja nje sreče in varnosti. Cele baterije svoje zgovornosti jc naperil zlasti proti socijalistom in pa proti bivšemu ministrskemu predsedniku Nittiju, ki mu je očital, da blati ugled Italije pred svetom.
Nas ne bi ta kanonada — saj so bile le navadne zveneče fraze, preračunjene za razgrete glave — zanimala dalje, da se ni Giunta spozabil do izbruhov tudi proti našemu ljudstvu in nezaslišane žalitve njegovih zastopnikov — do izbruhov, ki drastično osvetljujejo njegovo duševnost.
Giunta je grajal nekatere «skvaariste», ker naglašajo svoje dolgo delo v službi fažlzma. Odgovoril jim je: «4jLeči jim morem, da sem bil jaz tisti, ki je vodil prvi veliki naskok pod zidovjem hotela Balkan v Trstu. Tem bescehm je sledilo viharno odobravanje in hrupne ovacije govorniku. Gospod Giunta si šteje torej zažig našega Narodnega doma v posebno čast. Po našem mnenju pa je zažig zločin, kažnjiv po zakonu in je zato znak vpadanja morale v javnem življenju, če se tak čin slavi kot veliko patrijotično delo. Da je gospod Giunta rekel: zažgali smo Narodni dom v tistih hipih ra*z-draženosti in v tedanjem čustvenem valovenju, če bi se bil morda tudi opravičeval s takimi pretveznimi izzivanji od strani Slovencev: zločin sicer tudi s tem ne bi bil opravičen, pa vsaj razumljivo bi bilo. Tako pa se je ponašal z zločinom kot takim. In to je žalosten pojav duševnosti, ki se ne zaveda usodne pomembnosti tega, kar se jc zgodilo.
Sedaj pa je — je nadaljeval — položaj razjasnjen. Zato ne sme fašizem z nobenimi samovoljnimi akcijami motiti dela ministrskega predsednika. Sedaj jc treba delati z disciplino in se pokoriti! Leto sem fašizem — jc rekel g. Giunta — ni več < govoril*, ali pripravljen je kompakten in odločen, kakor je bil pred letpm dni. To pa naj se — je naglasil — ne razume kot kaka grožnja, kajti: <.Jaz grozim v parlamentu, ko jiaperjam svojo škatljo za cigarete, da zastrašim tiste štiri «vigliacckt»! Na ulicah ne grozim!*
Ta grožnja s škatljo za cigarete nas ne spravlja iz duševnega ravnovesja, kakor tudi gotovo ne zastraši naših in nemških poslancev. Nezaslišano pa je, če poslanec tako osebno sramoti svoje tovariše v parlamentu in zako« nito izvoljene zastopnike ljudstva. To je v kričečem nasprotstvu z dolžnim medsebojnim, vsaj osebnim spoštovanjem, kakor se uveljavlja v vseh parlamentih z dobrimi običaji v duhu ustavnosti in civilizacije.
Naši poslanci da so — vigliacchi! Vigliacco pomeni v italijanskem jeziku: strahopetca, podleža! Ali je dostojno, da se označajo kot strahopetci poslanci, ki v izginjajoči manjšini proti ogromni veČini nastopajo možato in brez strahu?! Mi bi menili, da je za tako nastopanje ob takem razmerju in takem razpoloženju, kai
for sc uveljavlja proti njim-v rimskem parla-ceniu, treba veliko odločnosti, moškega polurna in žive zavesti o dolžnosti zastopnika na-!oda! In podlež da je poslanec, ki vestno in z rdaoostjo vrši mandat, poverjen mu od ljud-(tva, od poiDovcljavnih državljanov! Kruto žaljenje ne dosega sicer poslanske in moralne vitine naših zastopnikov v parlamentu, po vsej pravici pa sc sinejo čutiti krvavo užaljene njihovi voliici! Posebno zato obžalujemo izbruhe f. poslanca Giunta. kajti s takimi načini se ne pospešuje tista dnševna in politična asimilacija, kakršno edino bi morali želeti naši gospodarji v Rimu — v interesu države!
Čiiđao posUpnoIe varnostmi! olftnff
Vesti z GorfSkesa
Bolezen tržaškega ikoia. Posvečeni — toda še ne ustoličeni — tržaški škof Dr. Fogar je primoran vsled bolezni že nekoliko dni čuvati posteljo. Značajnemu in plemenitemu Slovanu — tako ga je krstil «Friuli Fascista» v nedavnih napadih na njegovo osebo — Želimo, da bi prav kmalu zopet ozdravel.
Trg sv. Andreja. Včeraj se je vršil v Gorici starodavni trg sv. Andreja. Proti jutru je dež ponehal, nebo se je pričelo jasni t i in vse je kazalo, da bo vsaj nebo milostljivo napram goriškim trgovcem, ki so hiteli urejevati svoje izložbe v skrbi, da privabijo Čim več kupcev.
Po 8. uri so pričele postajati goriške ulice jako živahne, ž dežele so prihajale vedno nove
Mali oglasi
KDOR HOČE biti lepo in po ceni oblečen« naj se obrne do krojača Žiberna ▼ Divači. Naročila po vzorcih, kakor pred vojno. Blago iz najboljših tovarn. Istotam zastopstvo šivalnih strojev «5inger».	1688
3 HARMONIKE «Ploner», izvrstne, 2 vrsti, 12 basov, 27 basov, 39 basov. Rojan, via Quer-cie 59, Rože.	1689
MISA, s štirimi prostori in veliko njivo s trtami, se. proda. .Naslov pri upravmštvu.
1690
Začeli smo našo

za
Ncmci v Zgornjem Poadižju so uvedli akcijo množice ljudstva in vsakdo, ki ne pozna obup-f£i nabiranje podpisov v podkrepitev borbe za , nega gospodarskega položaja v deželi, bi si phranitev svoje narodne šole. Nič niso skrivali j mislil, da bo trg zelo dobro uspel, toda v teh Je akcijc, ker je povsem zakonita. Iz *Lands- j množicami ljudstva so bili večinoma le rado-Banna- pa doznavamo, da so kljub temu var- vedneži, ki so prišli zjala prodajat, resnih kup-postni organi zaplenili tisoče podpisov in tudi j Cev pa je bilo prav malo. Goriški trgovci si okrožnice strank zaupnikom, da bi temu po-^ niso sicer veliko obetali od včerajšnjega trga,}
itopaniu praktično odvzeli učinkovitost. Do-----1 J - — ' ' ' ' 1 *---
»očeno je bilo strankino tajništvo v Bocenu za tbiranje teh podpisov. Zato je bil strankin taj-jik pozvan pred podprefekta. Ta jc sicer pri-pnal, da s svojim pozivom ni stranka zagrešila nič nezakonitega, vendar pa odredil hišno preiskavo v pisarni stranke radi tistih tiskovin. Stranka ni protestirala proti temu, v zavesti, da je nje postopanje povsem zakonito. Nemški list pa vprašuje povsem umestno: *S kako pravico se odreja hišna preiskava v stvari, ki je priznana kot zakonita?! kolikor smo poučeni mi, jc treba za to poprej izposlovati sodnijski nalog. Vsi državljani so obvezani v točno izpolnjevanje zakonitih določb — toliko bolj pa oblastva, ki so poklicana, da nadzorujejo izvajanje zakonov.	_
Omenjamo, ta dogodek, ker tudi naše ljudstvo često presenečajo s takimi zaplembami
KDOR HOČE kupiti posestvo v Jugoslaviji, obrni se name in priloži 1 1. Sedaj sta na prodaj hiša z vrtom in njivo za 12.000 L in veKki valjčni mlin z mnogimi poslopji in zemljiščem za 100.000 L F. Cvek - Kamnik Jugoslavija.	1678
ampak da bo za nje tako slabo izpadel, tega tudi niso pričakovali. Če so bile trgovine v mestu m*£odane prazne, zato pa je bil dobro obiskan živinski trg, kjer je bilo veliko ponudbe in veliko povpraševanje, na živinskem trgu je bil letos izreden obisk. Posebno dobra je bila kupčija z govejo živino in s prešiči, medtem ko je bila konjska kupčija precej vela, ni bilo niti prave ponudbe niti povpraševanja.
Vsled kislih obrazov goriških trgovcev se je popoldne tudi nebo skisalo, najprej se je ulila precejšnja ploha in kmalu im to je začel zopet padati oni drobni dež, ki ffas muči še skoraj cel mesec.	: , 1 ) • ' -
, Trg sv. Andreja je ponovno pokazal, da je Gorica središče slovenske zemlje; v trgovinah, na ulici, v tramvaju, na vlakih, povsod sama slovenska govorica in tudi slovenska pesem. Trg. sv. Andreja je pokazal, da se naša govorica ne da udušiti niti z najbolj drakonskimi
HIŠA z vrtom, v dobrem stanju, na glavni cesti v Senožečah, se radi selitve ugodno proda. V hiši se nahaja tudi kovačnica. Naslov pri upravništvu.	1666
TRGOVINA z večjimi lokali, v središču prometnega trga, se odda, posebno ugodna prilika za trgovce z večjim kapitalom. Ponudbe pod «Ugodna prilika* na upravništvo.
1667
DELAVEC, sposoben in priden za Živino, sc išče. Scorcola, Cordaroli, 272.	1673
BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Nizke cene. Govori slovensko. iTajnost zajamčena. Slavec, via Giulia 29.	1677
BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Največja snaga. Tajnost zajamčena. Govori slovensko. Corso Garibaldi 23.	1679
in hišnimi preiskavami, kakor sc je v raznih krajih zgodilo radi podpisov na protestih proti odredbami.
raznarodovanju ljudske šole. Da pa je bilo pod- j Kap ga je zadela. Ko se je v soboto zjutraj pisovanjc protestov povsem zakonito, doka- j Kuzmin Andrej podajal na delo, ga jc zadela j zuje dejsfvo, da niso proti nikomur mogli sod- kap in siromak sc je zrušil mrtev na tla. j no postopati. Tem hujše je, da često čisto pod- j Nesreča ne počiva. V soboto zjutraj je sli- j
rejeni organi kar na svojo roko izvajajo za- j kal 40 letni Franc Krainis strop v brivnici Tri- j_____
plembc in hišne preiskave. To ne bi smelo biti naeria. Med slikanjem je Krainis zgubil ravno- j ZLAT. srebrn in papirna! denar se kupuje In dovoljeno in je treba odločno grajati, če tudi; težje ter padel iz lestve na tla. Pri padcu je prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via dopuščamo, da taki organi postopajo v dobri j Krainis zadel v izležno okno ter si povzročil da vršijo s tem dobro delo na ] razne težke poškodbe.
FOTOGRAFA Antona Jerkiča v Gorici, Corso G. Verdi 36 (Vrtna ulica)1 pri vseh razstavah odlikovano, nad 30 let obstoječe podjetje bodi vsem cen j. so.rojakom, kakor je bilo vedno najboljši porok poštene in solidne postrežbe ob vsaki priliki._1686
a prazni ven, korist države.
PopravijaTiO. V opis pod naslovom "Razkritja izpod «kovtra» v nedeljskem izdanju se je vrinila sicer mala tiskovna pomota, ki pa vendar kvari smisel. Stavek od 17 do 23. vrste J po zaslu^i videmskega župana gr. uff. Spezzot
Ustanovitev učiteljskega »nc&kata. V petek
so si ustanovili goriški mestni učitelji svoj sindikat. Od 70 mestnih učiteljev se je dosedaj vpisalo v ta fašistovski sindikat 57 članov. Izredno zanimanje. V Vidmu se je ustanovila
se mora glasiti: «Beremo: Gre za spravo med • tj_ja podružnica italijanskega podpornega dru prepirajočima sc stranima v Istri. Ena točka se i g{Va za' osvobojene kraje. Podružnica namera-glasi, da politično društvo za Hrvate in Sio- j va otvoriti v Sv. Luciji, Podbrdu, Cerknem, vence v Istri ima prenehati in da se imajo j Volčah in drugih krajih otroške vrtce.
istrski Slovani združiti v «pohtićncm društvu; Prav imajo naši sosedje in gospodarji, če
ga odstavka dnevne vesti <.NaŠt mu Ijudstvu» . Z£]igo naše dece. Kako bi bi!i hvaležni analfa-beseda vojakom, ki naj sc pravilno čita roja- beti v jujRf Italiji, ko bi jim posvečali toliko
kom.
Pristojbine ns avtomobile. Finančna inten-danca javlja, da bodo lahko vsi oni lastniki, ki bodo plat^^od 3. decembra 1923. dalje pristojbine na avtomobile, ki niso bili taksira-
zan imanja!
Poplava Soče. Minuli dnevi, posebno pa Četrtek, so bili za soško dolino in za Furlanijo pravi kritični dnevi. Vsled tajanja snega v gorah in neprestanega deževja je Soča tako
vaja za moški zbor v društvenih prostorih, sklah, v Furlaniji pa je odnesla most v Zdrav-Bratjc bodite točni in polncstevilni! — Odbor. ! ščini, pri Gradiški in Zagradu je razrušila vse
1 obrambne naprave in zatopila nižje ležeče barake in hiše. Rešilnega dela so se udeleževali goriški in videmski ognjegasci, vojaški oddelki, goriški «zeleni križ:> i. dr. Poplava je povzročila ogromno materijalno škodo, ki se še ne da preceniti, ni pa zahtevala na srečo nikakih človeških žrtev, V četrtek ponoči je začela voda pojemati in v petek je že padla za pri-
Vclika nesreča na morju pri Gradežn. -— Panuk trčil ob motorni čoln ter ga potopil, r— štiri človeške žrivc. Preteklo soboto zvečer
sc je pri Gradežu pripetila velika nesreča. Alali parnik
«01tra», ki služi za prevažanje ljudi	_ .	- _
med Belvcdercm in Gradežem, jc okoli 20. ure	bližno meter. Ker se je sneg na gorah ve-
trčil ob motorni čoln «Uba1dir, ki služi tudi	činoma raztopil, je grozeča nevarnost ze pn
i	f \ t	i	i	i	1 .	* ■ r . _______L- «-<*««« -t« « <4 « A« U n ta nono !io r\	!n
Gi&clntc G silina 2. (nasproti hotela Mon-cenišio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
25
s posebnimi ponudbami □□□□
□□□□
Oglejte si noše izložbeno okno!
corso Uit!. L Hi. šty. 16 Tel. 19-08
Corso um. E
IH. itu. 16 Tel, 24-24
955
KRONE, s:ebro, zlato m platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via M a zrini 46._58
KOVAČ PURJC v via Media št. 6 izdeluje Šte-dihiike in železne rulete s po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike od L 160.— naprej.
(59)
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalpstno vest, da je naš preljubi soprog in brat
JuriJ Dovgan
gostilničar
danes, 3. decembra, ob 12. uri, previden s sv. zakramenti, preminul.
Pogreb dragega pokojnika sc bo vršil jutri, v sredo, ob 9. uri
KAZLJE, št. 51, 3. decembra 1923. Žalujoči:
Katarina, soproga, Ivan in Franc, brata, Frančiška, sestra.
' JK^žajgl^J^
DELNICE
do srede zvečer.
iiaslog pove upraonlltue Edinost!
Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via CuaicelS 3, na drobno in za družine Via OiulianS 32. Telefon 19-80. Priporoča se lastnik (684)	F3. STRANCAB.
Zobozdravnik
. LPIZ Kro
specialist za bolezni v ustih In m zobsi?
siroma za m RtazdranEiika in	opravi!*.
v Gorici, na Travnika 29 (Mn čella Mm 28)
od 9-12 in od 3-5.	(63)
Kajtiišje ce&?@ pEačui&m la
V
$icf
dihurlsVf vider* lazaecevjmsčk, vo-veric, krtov, divjih in domatih zajcan.
lUDSP^Cli
Trst, VSa Ce3a?a Bs-fžisSi st. 10 IB. nacSf.tM vraža 16 ^
Sprejemajo se pošiljatve po pošti.
to svrho. Oba broda sta skoro istočasno odplula iz Belvederja proti Gradežu; bila sta polna ljudi. Motorni čoln je vozil prvi, v mali "razdalji od parnika. Nekako sredi pota jc jel motorni čoln nenadoma zastajati in tako zaprl
pot parnika, ki je plul z nezmanjšano brzino. _	.. . .
JCapitan parnika se jc v kritičnem trenotku! zročila povedenj, kakršne ne pomenijo niti skušal izogniti nesreči, a zaman; razdalja med i najstarejši ljudje, tako velika, kakor bi bila si-'brodema jc bila premajhna. Parnik jc trčil ob! ccr. Seveda počivajo še nadalje vsa mlinska motorni čoln. Sunek je bil strašen. Motorni kolesa ob Vipavi; elektrarna v Dornbergu spet
' ' ' - - - • deluje, tako da sta ostali prvaška in dornber-
ška občina le par dni brez luči. Voda ogroža
kraju, tudi če bo še nadalje deževalo.
Povodaji na Vipavskem. Voda v Vipavi in
njenih dotokih jc k sreči pričela takoj pojemati, kakor hitro je vsaj za paradni ponehal večni jesenski dež. Ker ni v tem letnem času pridelkov na polju, ni bila škoda, ki jo je pov-
___* ll ^ _____J__1	«% j-k rk\ nflun tli! t
čoln, ki jc zadobil široke luknje, se jc jel naglo potapljati. Z obupnimi klici na pomoč so ljudje
Soskakali v vodo; nastala je strašna zmeda. Mornarji na parniku so se takoj lotili reševanja ponesrečencev, ki so sc borili z valovi. Pičlo minuto po trčenju je motorni čoln izginil v penečem vrtincu. Morje je pogoltnilo tudi 4 osebe. Te so: 28-Ietni Pavel Pastoricchio, ki se je ravno isti dan poročil, Ivan Corbatto, star 24 let, 2S-lctna Genovefa Pozzctto in 21-letna Josipina Fontana. Trupel teh ponesrečencev niso še našli.
Nesrečo s samokresom. Včeraj predpoldnc sc je zatekel v mestno bolnišnico 17-letni Mi-Jan Jošt, stanujoč v ulici Cologna št. 23, ki je imel razmesarjen mezinec na levi roki. Mladenič je povedal, da si je v ulici Ronco ogledoval samokres, ki mu ga je pokazal nek prijatelj, nenadoma pa se je samokres sprožil in krogla ga je zadela v mezincc. Jošt bo okreval v 1 tednu.
Samomor carinskega uradnika. Preteklo nedeljo zjutraj se jc v hotelu Vanoli ustrelil s samokresom v desno sence carinski uradnik Friderik Kopuletti, star 39 let, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji — Campanelle št. 526. Ko je zdravnik rešilne postaje, ki je bil telefonično obveščen o dogodku, dospel na lice mesta, je bil Kopuletti že mrtev.
Kopuletti se je nastanil v hotelu pod izmišljenim imenom Itetupol Teokino; dejal je, da prihaja iz Pule. Šele včeraj popoldne je samomorilca spoznal njegov brat Venceslav, stanujoč v ulici Ginnastica št. 9, ki se jc podal v mrtvašnico mestne bolnišnice, kamor je bilo med tem časom truplo prepeljano.
Ni znano, kaj je Kopulettija pritiralo do obupnega koraka. Tudi njegov brat ni bil v stanu dati v tem oziru nobenega pojasnila.
Nesrečen padec. Kmet Anton Udovič, star 74 let, doma iz Kristovelj v Istri, sc je včeraj mudil po opravkih v našem mestu. Ko je popoldne šel po ulici Istria, se mu je na vogalu ulice Caprin spodrsnilo; padel je tako nesrečno, da se je precej hudo pobil po levi nogi. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
Blaznež, Id se sprehaja v Adamovi obleki. Predpreteklo noč okoli 2. ure zjutraj so nekateri ljudje zapazili na trgu Goldoni moža, ki kljub hladnemu vetru, popolnoma nag
vse šibkejše mostove; lov med Dornbergom in prvaško postajo se že nagiba. Lijak je prve dneve poplavil cesto, ki pelje skozi Voljodrago v Gorico; par dni je promet po cesti nemogoč. Voda je pričela, kakor rečeno, pojemali, a zato jc pričel tudi dež spet padati. Vsa Vipavska jc polna vode.
Volitve v goriSkem fašju. V torek so sc vršile napovedane volitve odbora v goriškem fašju. Oddanih je bilo 480 glasovnic, od katerih 430 za listo, predlagano od volilnega odbora ter 50 praznih. Izvoljeni so bili potemtaJtem »sledeči, od volilnega odbora predlagani kandidati: Caprara avv. Rodolfo, Godina cap. Giu-seppc, Kiirncr Lodovico, Rozzini, rag. Umber-'to, jDerfles Bruno, Rizzitano cav. Salvatore, postajenačelnik.
V petek se je sestal novoizvoljeni odbor tet je izvolil za političnega tajnika odvetnika Caprara. Ker se med izvoljenimi nahajata dva odbornika iz starih pokrajin, lahko sklepamo, da je končno došlo do sporazuma med domačimi fašisti in onimi iz starih pokrajin. Istotako se je tudi končal stari spor med fašisti in goriškimi vojnimi dobrovoljci na ta način, da so dobrovoljci prestopili in bili sprejeti med fašiste.
DAROVI
Na veseli svatbi Franca in Ane Košuta so nabrali na Magistratu v Sv. Križu L 50.— posebej jc nekdo dodal 70 stot. ker je prepovedano streljati z možnarjem; skupaj L 50.70 za Sols. društvo. Iskrena hvala vsem!
V veseli družbi v Spodnji Idriji je bilo nabrano L 26 za «ŠoJsko društvo«. Srčna hvala!
LISTNICA UREDNIŠTVA. F. Kobal — Vrhpolje. — Naznaniti je treha vsako vino, pa naj se imenuje kakor hoče, da Je nima 5 stopinj.	_
Borzna poroflla.
Valuta na tržaškem trga.
011 0.0325 «7.20 96.07V,
ogrske krone • • • <
avstrijske krone . češkoslovaške krone
se je,	------ t—i—;----- --»t dinarji « • ........ • . . T
sprehajal po trgu Ljudje so obvestili o dogod- .... *	11
t	f ■ tv. t - .i . , °__| leji
ku rešilno postaio. Dva strežnika iz tega za- .....................
voda sta prihitela na lice mesta, ustavila ne- dolarji .............23.—.
navadnega sprehajalca ter ga spravila v avlo, francoski franki	124.70
s kateri! jc bil norec, 40-letni težak Ivan R^ J Švicarski franki	402,—
j»rcpeljan v opazovalnico.	angleški funti papirnati
10«>.50
0-12 0JDS3U 67.60 26.U0 12.—
2JU6 ISfi.10 405.— I0»f>0
□ □□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
UstancvSfana lata 19@5. OelniSka glavnica Lift. 15.000.G©®*- pcpsfmjma vpSsčana. Olavnl sedež: Trst, Via S. Micoftč 9 (Lastna paG-a€s$. — PscSful^id: ABsazeg,
Olaišule ¥sako trgo¥skc
z Jugoslavijo
potom saveznega zavoda
Jadranska Banka ¥ Ljubljani in Zsgre
In njenih podružnic v glavnih mestih Jugoslavije.
Daje kredit« sa nakup blaga, subvencija na Mag«. Inkesi efektov in raCunov. Informacije. Kupuje in prodaja dinarje In druge valute. IiiiUum piana m drug« operacije po najugodnejših pogojih.
□
in
i □ □
!□!
o j □
j □
7 □
(O □
□
□ □
D
iD □
□ □□□□□□□ Dpaogppppoopoopp o □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□
k

PODLISTEK
Ljudmila Pivkova:
KRIMINAL
C«)
«Nobeucga pisma nc smete poslati, ki ne pride prej v mojo pisarno.^
Svoj naslov mi piše na B*tič in dve pismi, ki sta žc pripravljeni, mu oddajam takoj.
V celico se vračam «ilno utrujena in gladna. Tu že kuhajo čaj.
Ponoči premišljam, ali sem rekla to in ono dobro. Kakšno sodbo si je ustvaril auditor? Inteligenten človek je, ki študira akte, Nemec, a lomi za silo tudi češki.
Muči me zavest, da je koncem današnjega zasliševanja imel prepričanje o moji knvdi, ker mu priznavam, da sem bila poučena o podjetju pri Carzanu. Kako naj prihodnjič govorim, da zbrišem ta utis? Spati ne morem. Kombiniram si njegova vprašanja in svoje odgovore, toda nič pametnega mi ne prihaja na um.
Luč v aoJri »veli enakomerno in noč se vleče. Na stropu je nekoliko muh, ki se ne
Spomini na dom in deco so mi nazadnje pisala domov. Priprosta ženica je z otrokom pomagali do spanca.	v naročju. Dete spi in ima istinit izraz spečega
Drugega dne ie nisem svežih misli. Gibljem
se v duhu venomer okoli temne točke, do ka-
otroka.
Madžarkino življenje je pa roman. Iz plem-t
tere sem dospela pri zasliševanju. Obtičala ?kcŽa rodu je, toda oče je bil pijanec. Deset-, sem, ker sem morala reči nekaj drugega in ne 1 |ftao dekle je zbežalo, da uule surovosti, lio-.
dila jc s cigani, a uradi so jo prfjeli ia jo po
slali v vzgojo ca veleposestvo, kjer niso imcL:
svojih otrok. Delala je in vzgajali so jo strogo
nato jo jc pa vzel oče, ki je hotel, da bi ga
redila. Ušla je drugič in se po mnogih ovinkih
ustavila pri zobozdravniku, kjer sc je učili*
zobne tehnike. Delala je nato praktično pr.
.... .	. raznih zdravnikih. Cemu bi slikala vso zgo--
U P"sPc^aIa dovino njenega znanja s podpolkovnikom, uziticu. luDatam , . - - J_• •___i	__t.„
resnice. Sestavljam si v zagovor nekaj stavkov, ki jih prihodnjič povem, in si jih zapisujem na papir, da jih ne pozabim.
Dnevi minevajo enakomerno. Mnogo sc v naši celici ne govori, ako sc pa govori, sc pogovarjamo tiho. Šele zvečer, po čaju, je ži-vahneje. Naročila sem si pri g. Chmeliku zavojček čaja in sladkorja, aa bi	» - ______j- - —
k temu vsakdanjemu edinemu užitku. Tupatam Aterira ^ dolgo živela in irack dva o7r~oka^ sem poizkušala pomagati Madžarki pn cajevi pOZTiaIa jc jugoslovanske razmere, bila je ž t* manipulaciji in ji držati šalico nad lampo, k	~
čemur je bilo treba Vsak tmenotek mor
zakrčijo ključi in te požene paznica na raport.! na"nečlovešiegJ s^dnikaT kiTa"zTeguje in" za-Madžarka je mirnejša: v trenotku jc šalica | vlačuje rešilcv njenega procCsa. Njeno raz spodaj in pod predpasnikom; včasih pa ostaja merjc k baronici •	bifQ ^e^j neprijatelj-
kar pri miru in igra komedijo ces, baronici je , Aq čc ^ ■	dva slavka, jc bil<*
slat>o in potrebuje vročo kopel.	J v njiju trojc bodcčih osti
Gnusno navado imata obe, da prisede vselej
Madiarka se rada prepira, a zmenoj ne Vprašuje tudi o verskih dogmah in hoče ve- j kadar pozovejo eno iz celice, takoj druga v deti, katerega svetnika spoštujem in «kaj naj- meni in jo črni in obrekuje. V duhu si misli "i premikajo. fil^danMilTln^rn nekaj časa se mi! bolj pomaga.* Pripovedujem ji o eliki tnadonc da bosta govorila na isti način o tneni, kada zdi, da so te koMek dafte.	' 2 otrokom, ki jo imam rada in po katero sera Ec sorijaznita.