Posamezna številka 6 vinarjev.
Šlev. 202- Izvcn Ljubljane 8 vin. v milijoni v sredo, 4. septeoilni 1912.
Lel0XL
s Velja po pošti: =2
St oelo leto naprej . K 26 —
M pol leta „ . „	13-— M cotrt lata „ . „ 6-50 sa en meseo „ . „ 2*20 sa Nemčijo oeloletno „ 29'— sa ostalo inozemstvo „ 35-—
V	LJubljani na dom:
S« celo lelo naprej . S 24-— sa pol leta „ . „ 12-— na čotrt leta „ . „ 6-— sa en meseo „ . „ 2*—
V	upravi preleman mesečno K 1-70
Enostolpna petltrrsta (72 sm): sa enkrat . . . . po 13 1 sa dvakrat . . . . „ 13 ,
sa trikrat......10 „
sa večkrat primeren popust
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 ma) 30 vinarjev.
: Izhaja:
vsak dan, isvzemit nedelj« ta prairatke, ob 5. nrl popoldne.
ojT Uredništvo je r Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne m sprejemajo. — Uredniškega teleiona itev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upmvniitvo je ▼ Kopitarjevi nlioi itev. 6. Avstr. poitne hran. račnn it. 24.797. Ogrske poštna bran. račnn št. 26.511. — Upravnlškega telefona st. 188.
Evnarislični kongres.
OFICIELNl PROGRAM.
PONED LJEK, 9. SEPTEMBRA.
Sprejem Nj. Eminenee papeževega, legata. Viljema, kardinala van Russuma na državni meji v Pontebbi.
TOREK, 10. SEPTEMBRA.
Ob 3. uri H minut popoldne: Sprejem Ni. F.mmence papeževega legata, na dijecezanski meji v Rekawinklu.
Ob 3. uri 50 minut popoldne: Dohod Nj. Eminenee pa.peževega legala na Zahodni kolodvor na Dunaju.
Sprejem in vožnja po Marijabilferici, Ba-benberški ulici na operni ring. Ob dohodu v Karntnerico pozdravi Nj. Eminenco knezonad-škof dunajski, dr. Franc K?, kardinal Nagi in župan dr. Jožef Noumaver. Potem sprevod do S\. Štefana. Obisk Najsvetejšega, Odhod papeževega legata na. dvor skozi Graben in Kolil-markt.
Ob 8. uri zvečer v c. kr. dvorni jahalnici: Calderonova slavnostna drama: »Skrivnosti sv. maše-< (igra berolinska Calderonova družba).
SBEDA, 11. SEPTEMBRA.
Od 10. do 12. ure dopoldne v knezonad-škofijski palači: Sprejem pri Nj. Kminenci papeževem legaiu.
Ob ' il. uro opoldne: Obisk Nj. Eminenee papeževega legata. \ evharistični umetniški razstavi, I.. \Vollzeile 45.
Otvoritvena soja (prvo slavnostno zborovanje).
Od 5. do 7. ure zvečer v Rotundi.
1.	Otvoritev kougresa po msgr. Tomažu Lud. H e y I e n , škofu uamurskem. predsedniku stalnega odbora, inter. evh. kongresa.
2.	»Vitanje papeževega breVefte.
3.	Nagovor papeževega legata van Ros-s u m a.
-i. Nagovor dunajskega knezonadškofa kai-d. Nagla.
5.	Pozdrav Nj. tiksr. dr. llussareka, nn.učjdega ministra v imenu vlade.
6.	Pozdrav nižjeavstriiskega deželnega maršala princa l. i e c h t e n s t e i n a.
T. Pozdrav dunajskega župana dr. Jožefa N e u m a y e r .i a.
S. Pozdrav kongresa, od strani zastopnikov inozemstvi?.
f. S 1 a v n o s t n n govora: Tesfameri-tum Jesu Christi«, govori dr. Henrik Sto-boda, vseučiliščni profesor na. Dunaju.
»Sprejetje, razširjenje in obramba dedšči ne Jezusa Kristusa", govori dr. Ivan Šuster-5 i r , deželni glavar kranjski.
Ob 8. uri zvečer pri Sv. Štefanu: Večerna pobožnost. Pridiga, dr. Rudolf Hittmair, škof linški: Razlaga, svete maše. Blagoslov.
ČETRTEK, 12. SEPTEMBRA.
Od 6. do 8. ure dopoldne: V vseh župnih cerkvah svet* mase z obhajili.
Ob 7. uri v votivni cerkvi: Akademična pridiga za vseučiliščnike, govori dr. Schlogl O. Cist, — Ob isti uri pri Škotih: Pridiga, za srednješolce. govori dr. Siegmund Eriedl O. S. B. — Ob 8. uri pri Sv. Štefanu: pontifikalna maša, kardinal Nvestminstrski Bourne. — Ob isti uri v cerkvi »na dvoru« pontifikalna maša. po armenskem obredu, nadškof dr. Jurij Govrih.
Referati.
Od 10. do 12. ure pri Škotih: Zgodovina in arheologija Najsvetejšega Zakramenta., in sicer: dr. Kirscli fFreibnrg): r.vharistično proslavljanje. pracerkve temelji izključno na na-
redbi Jezusa Kristusa. — Dr. Netzhammer, nad j škof (Bukarešta): Zgodovina shranjevanja Naj. svetejfega. — Dr. Jožef Bozian (Lvov): Poizkus konkordance latinskega in grškega obreda,
Sekcijska zborovanja.
A s c e z a za duhovnik e.
Od 10. do 12. ure pri Sv. Avguštinu.
P. dr. Tomaž Esser (Rim): Sv. Tomai Akvinski in evharistični oficij. — P. Janez Boek S. J. (Sarajevo): Prošnja za kruh v OfienaSu,
—	Dr. Mullrr Dunaj): Duhovnikova skrb za Sveto Evharisf.ijo. — Gregor Zeller (Sokova)! Adoratio noeturna,
M 1 a d i n s k a vzgoja.
Od 10. od 12. ure, cerkev »Na dvoru«.
Dr. Mayer, kaplan Dunaj): Obhajilni de. kreti Pij a .X. in verska vzgoja šoleobvezne mladine. — P. Sclnvartz (Duiiaj): Sprejemanj« zakramentov šoli odrastle mladine. — Knocho (Magdeburg): Kako se more obiskovanje maše za mladino kolikormogoče uspešno napraviti,
E v h n i- isti č na umetno s t.
V projekcijski dvorani Razstavne dvorane I, Wollzeile 'lo ob 10. uri dopoldne dr. Bilc-zowski, nadškof (Lvov): Evharistične podob« rimskih katakomb, ob 3. uri popoldne dr. Eger (Brixen): Oltar središče cerkvene, zgradbe.
Pri Škotih od 2. do V. ure popoldne: Dr. Mathias (Strassburg): Evharistija in glasba, — P. Weima.nn (Dunaj): Dušnopastlrski pomen masnih pesmi. — Dr. Kralik (Dunaj): Instm-mentalna godba pri službi božji. — Horn (Sekova): Oživljenje in izpopolnjenje cerkvene glasbe v Avstriji.
Pomožna organizacija dušnega p a s t i r s t v a.
Od 2. do i. ure popoldne pri Sv. AvgU« štinu: Dr Seipel (Solnograd): Sv»tn Evharistija in notranje življenje katoliških društev, tretjih redov, marijanskih kongregacij, patronaž, apostolatov itd. — Dr. Giese Dunaj): Društveno delovanje na zunaj in Evharistija. — Dr, Stlch .Dunaj;: Tiskovine ..v službi Svete Evharistije.
A k a d e m i č na sekcija za t e o loge.
Od 2. do i. ure popoldne »Na dvom*: P« | A. M. dr. Wei8 (Freiburg): Ad Deum, qni laeti-i /i ca t juventutem meam. — Dr. U. \Villmann Praga V Sveta Evharistije. središče katoliške vzgoje val ne uinct,uosti. — Rudolf (Dunaj): Teolog in skrb za dijaštvo.
Drugo slavnostno zborovanje.
Od 5. do 7. ure zvečer v Rotundi.
1.	N amestniški svetnik dr. Jožef Rugs,t-to iGradiška): V spomin P. Marka d'Aviano.
2.	Msgr. Jožef Rainer, gen. vikar v Milwauke.eju: Tridentski koocil.
3.	Supcrior P. And lan, Dunaj: Sveta Evharistija v zgodovini habsburške države.
<4. Dr. Adolf D on de rs, Munster: Nebeški in zemeljski kruh delavca.
Ob 8. uri pri Sv. Štefanu: Večerna poboj, nost. Pridiga, div Mihael Napotni k, knezoškof lavantinski: Razlaga svete maše. Blagoslov.
PETEK, 13. SEPTEMBRA.
Od 6. do 8. ure dopoldne: Maše z obhajili po vseh farnih cerkvah. Skupno obhajilo otrok v Schvvarzenbergovem vrtu.
Ob 7. uri zjutraj v votivni cerkvi: Akademična pridiga vseuč. prof. G. Stipbergerja (Mo-nakovo). — Ob isti uri pridiga, za. srednješolce pri Škotih; prof. dr. \Veichesmuller (Dunaj). -- Od 8. do 10. ure pontifikalna. maša pri Sv, Štefanu, pariški nadškof, kardinal Amette.
—	Ob 8. uri v cerkvi »Na dvoru« pontifikalna maša. po rumunskem obredu. — Od 9. do 1(X.
Današnja številka obsega 6 strani.
Vzor svobode.
Iz portugalsko republike so slišijo dan za dnevom lepše reči. Razmere v tej nesrečni deželi, ki velja mod evropskimi proticerkvenimi agitatorji za nek »vzor«, po katerem bo treba, sčasoma še druge evropske države urediti, so postale tako neznosne in nevzdržlji-ve, da je tudi špansko liberalno vlado potrpežljivost minula. List »Diario Universel«, glasilo liberalnega španskega ministrskega predsednika Ca.na-Iejasa, je priobčil te dni pismo iz Portugalske, v katerem se razkriva, niz-kost in trinoštvo te slavne republike. Pismo je jako zanimivo in bo morda marsikomu, ki za to republiko nori, oči odprlo. Lisi piše doslovno:
»Portugalska vlada ima glavno oporo v framasonskih Jožah in pa car-bonarjih; danes so te vrste ljudje gospodarji dežele. V deželi gospodari vlada, ki ni še nikdar ljudstva vprašala za njegovo volio. ampak se je kar sama sebe postavila. Da bi vlada volitve vsaj fingirala, vsaj na videz izvršila, kaj še, volitve so se napravile kar v notranjem ministrstvu. Poslanci in senatorji so k tej komediji pomagali proti temu, da jih mora vlada do lete. 1015 pustiti deiati- kar se jim poljubi. Niti vlada, niti predsednik jih namreč ne niore razpustiti, ako sami nočejo. Nato oprti, uprizarjajo same škandale. Vse njihove postave, niso nič drugega, kakor slepljenje in varanje naroda. Tako so napravili postavo o ločitvi cerkve od države; v resnici pa ni to nobena ločitvena postava ampak preganjalna postava, s katero država cerkev preganja. Ali niso republikanci portugalskih duhovnikov iz njihovih lastnih hiš pregnali in vse škofe razveu dveh iz dežele izgnali? V Lizboni je te dni republika postavila pred sodnika celo vrsto znamenitih katoliških mož in rlam, ker so nabirale prispevke za duhovnike, ki jim je vlada dohodke vzela. Za te velike državne grehe je naložila oblast teden dni ostrega zapora. Potem pa. postava o zakonski ločitvi! Kakšna komedija! Pred kratkim se je ločila, neka. gospa od svojega moža pod pretvezo, češ, da je. njen mož v sorodstvu z znanim Conceiro. Ves čas pa ni napravila ta klika niti ene postave, ki bi bila količkaj pametna.
V javnosti vlada proti tem razmeram veliko nezadovoljstvo. Ljudstvo se je sicer v večini izreklo za republiko, ali ,ne za tako, kakoršna je, kjer 40 lju-
LISTEK.
Sl. kiiiskl guverner.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Konec.)
»Ko sem na zadnje videl njegovo ekscelenco, je ležal s prerezanim vratom v postelji. Ko sem udri iz ječe, so mi pravili moji prijatelji — kajti kapitan Somozob ima v vsakem pristanišču prijatelje —, da namerava odpluti guverner pod kapitanom, kateri ga ni še nikdar videl, v Evropo. Splezal sem na njegovo verando in sem mu poplačal svoj mali dolg. Nato sem prišel s stvarmi, ki sem jih mogel rabiti izmed njegovih, na ladjo; očala so zadostovala, da so zakrila, moje izdajalske oči. Kaj nisem igral guvernerja mojstrsko, kaj ? Sedaj", Ned, jima lahko pomagaš k vragu!«
»Na pomoč, na pomoč, straža, ahoi!« je kričal prvi častnik. Ali kopito razbojnikovega samokresa ga je udarilo na črepinjo in kakor pobit vol se Je zvalil na tla. Scarrow je hotel udreti
di kakor pravi trinog celo deželo stra-hujo. Dežela gre nasproti splošnemu propadu, ali o tem ne sme nihče govoriti. Gorje mu, kdor bi si upal na cesti ali v kavarni ali kjerkoli javno povedati svoje lastno mnenje in prepričanje! Takoj bo tičal ali v krcmpljili kar-' bonarijev ali pa. v šest korakov dolgi in tri korake široki republikanski ječ}, globoko pod zemljo, ■/. nogo v vodi, na obrazu pa masko! Zato se pa noben človek ne peča s politiko. Velik molk vlada po celi deželi, vs se boji atentata ali pa zavratnega umora. Pred atentati niso varni tudi zvesti republikanci. Znani Claro je v listu »Diario de Oporto« vlado kritiziral. V par dneh je. že udrla v njegovo stanovanje tolpa carbonarijev in ga tako zdelala, da še danes na ranah trpi. Atentatorji pa se vesele svoje, prostosti. Uredništva listov »Noticias Palaura« in »Diario .11-lustrado« so od carborinarijev popolnoma razrušena. Hišo »Circulo Catoli-oo« so zažgali in vlada se za storilce niti ne zmeni. »Correo dela Manana« in »Liberal«. oba zmerna republikanska lista, ne smeta sploh več izhajati, ker se bojita maščevanja teb ljudi.
Postava o obrambi republike jc posnetek zloglasne strabovalne postave francoskega trinoga Robespierresa. Agitacija proti republiki je najstrožje prepovedana, tudi v zasebnih pismih. Nasprotniki sedanje vlade nc pridejo pred navadna ljudska, sodišča, amp.uk zanje, se napravijo posebna sodišča."iz »izbranih« sodnikov.
Portugalska je postala slabotna država s slabotnim ljudstvom, kjer gospodari četa predrznih' ljudi, ki ljudstvo tlači. Ljudstvo ni imelo že od Filipa IV. nobene prilike, da bi pokazalo svojo moč in silo; najmanjše vojske, najmanjšega dogodka ni bilo, ki bi kako žrtev zahtevalo. Konservativni Portugalci trpe in molče, nepristranski ljudje so prestrašeni še bolj kot prvi, ker so na. vlado kolikor toliko navezani. Ne vlada ljudstvo, ampak druhal 10 do 20.000 brezposelnih ljudi, ki jih vlada danes plačuje. Kdor more. se izseli v Brazilijo, na Špansko ali pa. v Francijo. Drugi ostanejo doma in žive v topi ravnodušnosli čakajo, da se bodo republikanci sami med seboj zgrizli. Drugega izhoda ni!«
Tako piše plašilo veleliberalnega španskega ministrskega predsednika! Svobodomiseln so pa na kongresu, ki se je te dni vršil v Monakovom, portugalsko republiko za vzor postavili. Zato je tembolj potrebno, da se počenja-nje te sramotne republike v pravo luč postavj.
skozi vrata, pa. Amerikanec mu je zamašil z eno roko usta, drugo mu je pa ovil krog telesa.
»Ne pomaga nič, mojster Scar-rovv,« se je smejal Somozob. »Na kolena in prosite za svoje življenje!«
»Vrag Vas —«, je zakričal Scar-row, ko se mu je posrečilo za trenotek oprostiti si usta roke Amerikančeve.
»Zvini mu roko, Ned! Ali hočete sedaj?«
,>Ne, in če mi odtrgate roko!«
»Potisni mu nož za. colo pod kožo!«
»In če mi ga porinete za šest eol globoko, ne storim tega!«
»Za vraga, dečko mi je všeč!« je vskliknil Somozob. »Vtakni nož nazaj, Ned! Rešili ste si kožo, Scarrow. Skoda, da ni tako korajžnega moža, kakor ste Vi. pri edinem rokodelstvu, katero more dandanes še izvrševati spodoben človek. Določeni morate biti za nekako nevsakdanjo smrt, Scarrow; bili ste v mojih rokah na milost in nemilost, in lahko živite, da pripovedujete to zgodbo. Zveži ga, Ned!«
»Na peč, kapitan?«
»No, no! V peči je ogenj. Nikake tvojo razbojniške umetnosti, Ned, dokler li no ukažem, ali dam ti čutiti, kdo
izmed naju je kapitan in kdo njegov mornar. Razumel? Priveži ga na mizo!«
»O, mislil sem le, da ga hočete, speči!« je odvrnil Amerikanec. »Pa ga vsaj ne mislite pustiti uiti?«
»Čeprav sva bila oba izpostavljena, Ned, vendar poveljujem se vedno jaz in ti ubogaš. Capin, mar hočeš moja povelja še diskutirati?«
»Bog ne daj, kapitan!« ga. je prekinil Amerikanec. »Le nikari tako vročekrvno!« S temi besedami je dvignil Scarrowa kakor otroka na mizo. Z naglo spretnostjo mornarja mu je zvezal roke, zatekle od železnega pritiska njegovega objema, je podvil vrv pod mizo, mu zvezal ž njo še noge, tako da ui mogel ganiti nobenega uda, in mu je zamašil usta z dolgo ovratnico, ki jo je nosil prej guverner st. kitt«ki.
»Sedaj morate oprostiti, kapitan Scarrovv, da se priporočiva,« je rekel razbojnik. »Da bi imel s seboj pol ducata mojih veselih fantov, bi imenoval ladjo s tovorom vred svojo, pa Ned ni mogel pridobiti žive duše; vse je strahopetno kot miši. Videl sem, da se podi tu zunaj nekaj čolnov okrog: polastila se bova kakšnega izmed njih. Čc ima I
kapitan Somozob čoln, lahko dobi šma« ko; če ima šmako, dobi lahko dvojadr* nico, če ima dovjadrnico, zavzame bar« ko, a kadar ima barko, ima kmalu tudi popolnoma opremljeno trojadrnico, Zato hitite, cla bote kmalu v Londonu, kajti lahko se zgodi, cla se kljub vsemu povrnem in se ogledam po »Morski zvezdi«.
Kapitan Sc.arro\v je slišal, kako S€| je obrnil ključ v ključavnici, ko sta bila odšla razbojnika iz kabine. Brez-' uspešno je poizkušal raztrgati svoje vezi. Slišal je, kako sta šla po s t opni« (•ah navzgor in korakala po krovu proti zadnjemu dolu ladje, kjer je visel čoln, kakor je voclel. še vedno je trgal svoje vezi. Tu je slišal kako je pljuska nil čoln na vodo. V brezmiselnem srdu jc vlekel in trgal vrv, dokler se ni ko* nočno zvalil s krvavečimi členki z mize. se opotekel čez težko ranjenega, častnika, vrata ulomil z nogami in so vlekel 7. naporom vseh svojih moči na krov.
»Ahoi! Pelerson, Annitnge, Wil« son!« je hropel. Mornar je slišal nje« goro stokanje in mu je od mašil usta, ' »Samokrese sem!« je kričal sedaj, I »Dolgi čoln v vodo! Razbojnik Somo«
UM V trotivni cerkv! ura č«SčenJa za duhdvnlke in laike z uvodno konferenco prel. Friderika Ptffl (Klosterneuburg) o »Spominu trpljenja.«
—	Od pol 10. do pol 11. ure pri Sv. Avguštinu ura češčenja paramentskih ln častilnih dru-Stev z uvodno konferenco P. grofa Galena (Praga) o simboliki paramentov.
Sekcljska zborvvanja.
Akademična sekcija.
Od 10. do 12. ure dopoldne pri Škotih.
Dr. F. pl. Bettinger, nadškof (Monakovo): Panis angelicus. — Dr. baron Mathies (ZGrich): Akademična služba božja in skrb za dijaštvo.
—	Pavel Pfeifer, akademik (Dunaj): Skrb za dijaštvo.
Ženski apostola t.
Od pol 11. do 12. ure dopoldne pri Sv. Avguštinu.
Dr. Waitz (Brisen): Preosnova rodbine po Sv. Evharistiji. — J. Logerer, lazarist (Dunaj): Sveta Ivana Frančiška Chantal. — Dr. Faut-haber, škof (Speyer): Ženska pomoč v dušnem pastirstvu.
Velikomestno dušno pastirstvo.
Od 10. do 12. ure dopoldne »Na dvoru«.
P. Franc Pellerin (Dunaj): Pridiga kot del maše. — Dr. H. Svvoboda (Dunaj): Naznanilo in priprava bogoslužnega reda. — P. dr. Ton-golen (Dunaj): Evharistično dušno pastirstvo za bolnike. — P. Hattenschwiller S. J. (Ino-raost): O apostolstvu molitve. — Obenem se razkažejo statistične tabele dušnopastirskih razmer v največjih mestih po štetju 1. 1910.
Evharistična umetnost.
V razstavni dvorani I, WollzeiIe 45.
Od 10. do 11. ure dopoldne dr. Witte (Kolin): Od starokrščanske piksis do monštrance.
—	Od 3. do 4. ure popoldne Karel Deguer (Dunaj): Svečeniška obleka. — Od 2. do 4. ure popoldne v »Bliimcnsale, I, Cesarja Viljema ring 12: Gabrijela grofica Schonborn-Chotek: Preosnova katoliških rodbin po Sv. Evharistiji. — Gdčna Hedviga Dransfeld (Wesl, Westfalen): Praktična življenska modrost v spisih svetih P,en. — Grofica Lola Marschall (Dunaj): Evha-ristija, luč in vir moči v socialnih in karita-ttvnih akcijah.
UnionistiCne težnje.
Od 2. do 4. ure popoldne pri Škotih.
Dr. Celestin Wolfsgruber (Dunaj): Sveti nhrysostom doetor eucharisticus. —• Dr. baron Zorn pl. Bulach, škof (Strassburg): Evharistična molitev v svrho uresničenja verske edinosti. — P. Jožef Holler (Mautern): Epikleza v grški liturgiji. — Dr. Szmigelski (Ogrsko): Sv. Evharistija v zgodovini unije.
Ascezaza laike.
Od 2. do 4. ure popoldne pri Sv. Avguštinu.
P. J. Furger (Bozen): Duhovno obhajilo. — Dr. P. Franc Mair (Mautern): Obiskovanje Beš-njega Telesa. — Dr. Schindler (Dunaj): Izpoved in sprejem obhajila. — Grof de Witten (Bim): Poročilo o bratovščini za ponočno češčenje.
Sekcija za razširjanje vere.
Misionar A. Murphy 'Kitajsko): Evharistija, začetek in središče izpreobračanja k veri.
—	Franc Geyer, škof (Chartum): Evharističnc dušnopastirske slike iz življenja novospokor-jencev. — Dr. Schmidlin (Miinster); Budilnl glas Evharističnega Izveličarja.
■ . Tretje slavnostno zborovanje.
/ Od 5. do 7. ure zvečer v Botundi.
1.	Janez Stčber 'Dunaj): Sv. Alfonz in Sv. Klemen Hofbauer.
2.	Dr. M. Hofmann S. J. (Inomost): Evharistija in redovniško življenje.
3.	Grof Bessegnier (Dunaj): Narodni mir pred tabernaklom.
4.	P. Bon Krotz (Berolin): Obnovljenje dušnopastirskega dela.
Ob 8. uri zvečer pri Sv. Štefanu: Pridigar dr. Pavel grot Huny, škof brnski: Bazlaga svete maše. Blagoslov.
SOBOTA, 1«. SEPT; MBRA.
Od 6. do 8. ure dopoldne: Svete maše z obhajili po vseh dunajskih cerkvah.
Ob 7. uri v votivni cerkvi: Generalno obhajilo katoliških dijakov. Pridigar dr. Ililgen-reiner (Praga). — Ob isti uri v Kanizijevi cerkvi: Generalno obhajilo srednješolcev. Pridigar P. Boifl S. J. — Ob 8. uri pri Sv. Štefanu: Pon-tifikalna maša, Nj. Eminenca papežev legat van Rossum in Apostolski blagoslov. — Ob 8. uri zvečer »Na dvoru« pontifikalna maša po rusinskem obredu, dr. grof Szepticki, nadškof (Lvov).
Sklepno zborovanje.
Od 11. do 12. ure dopoldne v Botundi.
1. Glasovanje o sklepih sekcij. Generalni referentje: Dr. Baumgarten (Bim), dr.
rob je v našem malem čolnu. Pozove naj še straža! Vsi možje v čolne!«
Čoln je zdrčal navzdol, navzdol je zarožljal mostič, pa hip na to je priplezalo moštvo nazaj na krov.
»Čolni so navrtani!« so vpili drug Čez drugega. »Luknjasti so kakor sito.«
Kapitan je divje zaklel. Na vsej črti je bil premagan. V resnici je. dobil igro Somozob, a on jo je izgubil. Nad njimi se je raztezalo jasno zvezdnato nebo brez najmanjšega oblačka, nobena sapica ni zavela in ni bilo pričakovati, da bi bilo pred jutrom kaj vetra. Daleč zunaj je ležal ribiški čoln. Moštvo na njem je krpalo mreže, kakor se je dalo videti v mesečini.
Tik mimo njih je skakljal mali Čoln gor in dol čez lesketajočo se gladino.
»Ti so izgubljeni«, je vskliknil kapitan. »Kriknitc vsi naenkrat fantje, da jih svarimo pred nevarnostjo.«
Pa bilo je že prepozno.
V tem hipu je zdrknila orehova lupina v senco ribiške ladjice. Nato sta počila dva strela iz samokresa, krik, nato še en pok. In sedaj je bilo vse tiho Cepeče postave ribičev so bile zginile.
In nato je naenkrat zapihal svež veter, od suseške obale sem. Jadrnik ladjice se je upognil, veliko jadro se jo vzbočilo in mali brod je odjadral mirno in varno ven na odprto morje,
II ef ter (Klosterneuburg), dr. baron We!ehs-
G 1 o n (Dunaj).
2.	Dr. Kiinzle (Strams): Mati lepe ljubezni in Sv. Evharistija.
3.	Geza grof So m s si ch (Babocsa): Sv. Evharistija in prihodnjost cerkve.
4.	Sklepni nagovor NJ. Era. papeževega legata kard. van R o s s u m u.
Ob 2. uri popoldne v Starem Rotovžu I, VVipplingerstrafle 8: Shod Associatio perseve-rantiae sacerdotalls. — Ob 3. uri popoldne v »Grofier Muslkvereinssaal«: Slavnostni koncert, vodi kapelnik Milius: kantata »Bosa mystica« in »Zadnja večerja« od P. Hart-manna.
Zvečer: Sprejem na cesarskem dvoru. (Posebna vabila).
NEDELJA, 15. SEPTEMBRA.
Od 6. do 8. ure dopoldne: Svete maše z obhajili po vseh dunajskih cerkvah.
Od 8. do pol 10. ure pri Sv. Štefanu: Pontifikalna maša, Robert Menini, nadškof v Sredcu.
Slavnostna procesija z Najsvetejšim čez ring do dvornih vrat; tam ob tri Četrt na 1. uro popoldne sveta maša in blagoslov.
Ob 6. tiri zvečer na Kahlenbergu: Slovesni sklepni blagoslov.
Vsaka narodnost pa ima še svoj program, katere ob priliki tudi objavimo.
UM katoliški shod v Tridentu.
V	nedeljo so v Tridentu zaključili katoliški shod avstrijskih laških katoličanov. V petek se jc razpravljalo o gospodarski organizaciji laških katoličanov v Avstriji. Na Južnem Tirolskem je jako napredovala gospodarska organizacija. Deželica je preprežena z rajf-ajznovkami in konsumnimi društvi. Rajfajznovke so združene v procvitajo-či »Banca Cattolica«, konsumne zadruge v »Sindicato Agric%lo Industriale«. Novejše čase se lepo razvijajo kmečke produktivne zadruge. Letos so ustanovili v Tridentu družbo, ki izvaža poljske pridelke, ki je že tako lepo napredovala, da razpošlje vsak dan 200 centov sadja. Resolucije, ki so jih sklenili, priporočajo, naj se postopa skrajno previdno, kadar se sprejemajo novi člani, previdno naj se vodijo blagajnice pri zadrugah in po društvih, skrbi naj se za močne rezervne zaklade. Naglašalo se je, naj zadružništvo deluje v najožjem stiku s škofijskim odborom.
V	soboto so razpravljali o organizaciji rokodelcev, o vprašanju izseljencev in o časopisju. Zvečer so zborovali laški katoliški dijaki. Na dijaškem večeru je govoril urednik lista »Momento« iz Turina.
Knezoškof Endrici je daroval v nedeljo v stolnici za udeležence slovesno pontifikalno mašo. Na nedeljsko zborovanje je prihitelo prebivalstvo z godbami. Zborovati niso mogli v dvorani, kakor so prvotno nameravali, ker je bilo preveč zborovalcev in so zato zborovali na vrtu knezoškofijskega oratorija. Gospica Menestrina je govorila o organizaciji žensk, poslance dr. Degaspari o smotrih in ciljih katoliškega shoda, poslanec dr. pl. Gentili o složnem nastopu katoličanov. Knezoškof dr. Endrici je govoril zaključni govor. Popoldne so udeleženci, 6000, priredili z zastavami in z godbami izprevod po mestu. Na balkomi knezoškofijske palače je nagovoril manifestante knezoškof Endrici in blagoslovil.
Po izprevodu so se zbrali udeleženci v stolnici, kjer so je z zahvalno pesmijo zaključil katoliški shod avstrijskih katoliških Italijanov.
Štajerske novice.
š župnijski izpit delajo v knezo-škofijski pisarni te dni sledeči čč. gg. kaplani: Alt Jan, Slovenska Bistrica; Doberšek Salezij, Žalec; Gorjup Peter, Sevnica; Ocvirk Makso, Vitanje; Kro-šelj Franc, Šoštanj; Ozimič Jožef. Pri-že; Tratnik Jožef, Rajhenburg; Žagar Pavel, Mozirje.
š Pri občinskih volitvah v Selnici ob Muri je zmagala slovenska stranka. Nemškutarji so napeli vse moči, da bi dobili to obmejno občino v svoje roke, kar se jim pa ni posrečilo.
š Nevarno je obolel v Ptuju prošt č. g. Jože Fleck, vsled operacije na kolenu.
š Imenovanje. Za ravnatelja drž. obrtne, šole v Gradcu je imenovan profesor Karel Demel, doslej profesor na državni obrtni šoli v Solnogradu.
š Iz srednješolske službe. Profesor Anton Rabuza je prestavljen iz mariborske gimnazije na celjske nemško-slovenske gimnazijske razrede. — Profesor Franc Voglar je prestavljen iz državne gimnazije v Št. Pavlu na gimnazijo v Maribor.
š Jubilejna razstava Slovenskega čebelarskega društva. Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko obhaja letos desetletnico svojega obstanka in hoče to dobo trudapolnega delovanja na posebno slovesen način zaključiti. Vrhunec te slavnosti bode tvorila čebelarska razstava, katera se .vprizori pri grajščaku gospodu Sušni-
ku (grad Zgornji lanovž) na Savi pri
Celju. Razstava se bode slovesno otvo-rila dne 15. septembra ob 9. uri dopoldne in zaključila dne 19. septembra popoldne. Namen te razstave je, nuditi občinstvu priliko, videti moderne oprave čebelarstva kakor tudi pridelke, ki se dosežejo potom modernega čebelarstva. Da bodo imeli čebelarji priliko svojo vedo v čebelarski stroki izpopolniti, se bodo vršila tudi predavanja, Razstavili se bodo vsakovrstni čebelarski pridelki, panji različnih sistemov s čebelami in prazni, stroji in drugo čebelarsko orodje, čebelarske knjige in časopisi. Da je društvo s tem prevzelo velikansko nalogo, katere rešitev bode stala veliko truda in skrbi, je gotovo; zato pa računa na naklonjenost občinstva in upa, da bode isto v častnem številu posetilo razstavo in s tem piipo-moglo k uspehu.
š Jubilejna čebelarska razstava za Spodnještajersko v celjski okolici. Podporo za to razstavo so darovali dosedaj: Ljudska posojilnica v Mariboru 20 K, ljudska posojilnica v Celju 20 K, posojilnica Sv. Benedikt v Slov. goricah 10 kron, štajerska »Sparkasse« v Gradcu 50 K, okrajni zastop v Ormožu 30 K, posojilnica. Dol 20 K, okrajni zastop Šmarje 50 K. Zato se izreka iskrena zahvala. — Odbor.
š Toča je pobila okrog Rogatca in napravila posebno po vinogradih veliko škodo.
š Nesreče vsled splašenega konja. Iz Ptuja poročajo: Te dni se je splašil v Ptuju na cesti konj posestnika Jurja Lesjaka iz Gruške gore in zdirjal. Neko dekle, katerega je konj podrl, je dobilo lahke poškodbe. Nadalje je konj podrl na tla neko 721etno Nežo Mohorko iz Jurjovcev, katera je peljala za roko dva otroka. Mohorkotovo so morali spraviti takoj v bolnišnico, kjer je za poškodbami že čez pol ure umrla. Tudi enemu otroku je konj izbil več zob. Prevernil je tudi kmeta Novoselnika, katerega so precej poškodovanega peljali na njegov dom.
š Ogenj. Kakor poročajo iz Sevnice, je te dni pogorela hiša Janeza Kun-šek v Presladolu. Ogenj je nastal vsled slabega dimnika. Domači so delali na pcflju in so ogenj zapazili šele, ko je bila že cela hiša v plamenu. Škoda znaša več tisoč kron, vendar pa ie pokrita z zavarovalnino.
š Brata ustrelil. Pri posestniku Blažu Romihu je visela puška dvocev-ka tako nizko na steni, da je prišel do nje 91etni sin Jože. V zibelki pa je sedel 9mesečni Mihael. Jože je snel puško iz stene ter se ž njo igral. Pušlca se je sprožila in strel je zadel v zibelki sedečega Mihaela, da je bil takoj mrtev. Zakonska Romih sta se te dni morala zagovarjati vsled tega dogodka. Blaža Romiha je celjsko okrožno sodišče obsodilo na pel dni zapora, njegovo ženo Elizabeto pa oprostilo.
š V Bohumu ponesrečeni Slovenci iz štajerskega. Kakor se nam poroča, so l:ili v Bohumu ponesrečeni tudi sledeči štajerski Slovenci: Franc Božič, rojen dne 5. avgusta 1893 v Rastju, okraj Brežice; Juri Jamnišek, rojen dne 17. aprila na Dobrni pri Celju; Sa-lobir (predime neznano), rojen 28. avgusta 1878 v Vodicah, občina Slivnica, okraj Celje; Franc Gobec, rojen v Ber-govini (najbrž Bezgovici), občina Zibi-ka, okraj Šmarje.
š Razpisano je v Črešnjevcu defi-nitivno učiteljsko mesto. Prošnje do 15. septembra na krajni šolski svet v Črešnjevcu.
š Napad. Iz Konjic: Blizu Tepanj sta napadla dva fantalina kmetico Jo-žefo Ribič, ko se je vračala iz Trga domov in sta jo hudo pretepla. Najbrže bi jo bila rada oropala, pa sta bila pravočasno prepodena. Ribičevo so spravili v bolnišnico.
š Požar. Ena oseba zgorela. Od Sv. Lovrenca na Dravskem polju poročajo: 28. avgusta je izbruhnil okrog polnoči ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Zumra, ki se je razširil dalje in uničil tudi gospodarsko poslopje posestnika Jožefa Medveda. Pri Žumru je v parni prenočeval 651etni postopač Jože Geiser iz Ptujske gore, ki je zgorel. Našli so od njega le nekaj ožganih kosti. Najbrže. je nastal ogenj vsled tega, ker je Geiser kadil in pri tem zaspal.
š Požar v tovarni. Iz Gradca: V Va-lentovi tovarni za verige je v eni zadnjih noči na doslej neznan način izbruhnil ogenj in napravil, dasi so ga hitro omejili in pogasili, vendar okoli 20.000 K škode.
š Premlranje živine v Sevnici. K
premiranju goveje živine se je prignalo 26 bikov, 86 krav in 76 telic, vseskozi muricodolske pasme. Živina je bila jako lepa; dokaz, da se je živinoreja v našem kraju povspela na dokaj visoko stopnjo.
S Premlranje Živine se je dni vršilo v Celju. Prignane je bilo mnogo živine, najlepša iz šentjurske okolice. Prvo darilo za bike, krave in telice jo dobila slovenska deželna kmetijska šola v Št. J ur ju ob južni železnici.
š Zaradi tatvin in pjslopanja sta ,se morala pred celjskim okrožnim sodiščem zagovarjati že večkrat kaznovani postopač Jože Gril iz Braslovč in 331etni dninar Anton Volte iz Vranskega. Prvega je sodišče obsodilo na 8 me-secev, drugega pa 6 mesecev težke ječe.
š Smrtna kosa. V Starem trgu pri Slovenjgradcu je umrla 68 letna kmetica Urša Poplar, p. d. Iladermaš. Kako so jo ljudje radi imeli, kaže ,to, da jo bila krstna in birmska botra 198 otrokom. — V Slovenski Bistrici je umrl pekovski mojster Ferdinand Bratuša, star 65 let. — Umrla je v ljubljanski bolnišnici gospa Marija Logar iz Hrasta nika v 55. letu starosti. -- V Ptuju je umrla trgovčeva vdova Marija Spitzei v visoki starosti. Bila je znana po svoji dobrotijivosti. — Pri Sv. Frančišku na Stražah je umrl posestnik Janez Po* ličnik.
š Mariborske novice. Z b 1 az n e 1
je trgovski pomočnik Mulec iz Studen« cev pri Mariboru. Peljal se je v Celo* vec in je zahteval, naj ga predstavijo ravnatelju tamošnjega gledališča, ker je za bodočo sezono angažiran za prve* ga tenorista. Spravili so ga na opazovalnico za umobolile.
š Opekel ss je 15 mesecev star otrok delavke Vodušek v Novi vasi skoro do smrti. Ko ga je pustila mati za nekaj trenotkov samega, je otrok z ognjišča zvrnil na sebe lonec vrele vode. Spravili so ga hudo opečenega v. bolnišnico.
š Poskušen samoumor. Čevljar Lovrenc Pa bič na Koroški cesti se je hotel te dni obesiti. Ljudje so ga pravočasno našli. Spravili so ga v bolnišnico. Baje se mu je zmešalo.
Koroške novice.
k Srednješolska vest. Provizorični
učitelj na gimnaziji v Celovcu, dr. Franc Kotnik, je imenovan za definitivnega.
k 8 milijonov zapustil. Iz Kleinkirch-
heima na Koroškem poročajo, da je neki Janez Aigner, ki je v starosti 82 let umrl v Ameriki, doma iz te vasi, zapustil 8 milijonov mark premoženja. Direktnih dedičev ni.	f
k Kralj alkohol. V Sp. Trbižu pri peku Alojziju Mraku uslužbeni pomočnik Peter Kogej iz Vojskega na Kranjskem se je 30. avgusta tako napil, da je padel s ceste 3 metre globoko na že* lezniški tir, da se je ubil.
Novice s Hrvaškega.
h Hrvatje na evharističnem kongresa«
Iz vseh hrvaških pokrajin sc vedno prijavljajo novi udeleženci evharističnega kongresa. Nadškofijska pisarna računa, da se udeleži kongresa nad 4000 Hrvatov. Dozdaj se je prijavilo 3790 oseb.
h Aretirani belgrajski vseučiliški pro» iesor izpuščen iz zapora. Pred dnevi od orožnikov v bližini trdnjave Knin aretirani vseučiliški profesor v Belgradu, dr. Dedier, je izpuščen iz zapora, ker je preiskava dognala, da ni vohunil.
h Trije vojaki so se ubili pri vojaških vajah pri Ulogu v Bosni. Pripadajo 51. peš-polku in so doma iz MarosvasarheIyja,
h Obesil se je sluga realne gimnazije v Zagrebu Anton Jordan v fizikalnem kabinetu.
h Obesila sc je v Krapini soproga okrajnega zdravnika dr. Crkvenca. Ta samoumor je vzbudil veliko senzacijo, ker nihče ne more slutiti vzroka.
h Velikim tatvinam tobaka, kave in drugih predmetov so prišli na sled na zagrebškem kolodvoru. Zaprli so nekega Štefan Feherja.
h Napadla je s samokresom neka Uf» šula Gašpert v Zagrebu svojega moža Franca, delavca, ker ne živi več z njo skupaj. Mož se jc hudo prestrašil, redar pa je ženi vzel samokres in se pri tem prepričal, da ni bil niti nabasan.
h Trojčke je rodila Ljuba Trbojevlč v Koreniči na Hrvaškem. Novorojenčki so vsi zdravi.
h Zgorelo je skladišče paromlina »Union« v Osieku. škode je 150.000 K, pa je pokrita z zavarovalnino.
h Splašili so se v Ludini konji, ki so peljali voz, na katerem je sedel učitelj Ve-čevič s svojo rojakinjo Anko Vračak. Voz se je prevrnil in sta se učitelj in njegova spremljevalka strašno pobila; zlomile so se jim roke.
h Gledališka sezona v Zagrebu se je otvorila preteklo nedeljo z Nušičevo ko-medijo »Protekcija«.
h Proces proti »Jadranu« se nadaljuje. Voditelji tega podjetja so skoro brtz kapitala začeli, niso vodili knjig, so zavarovali na smrt bolne osebe, določili sami sebi precej visoke plače, police preddati-rali in podobno,
Novice iz Amerike.
a Praznovanje 821etnice avstrijskega cesarja — v znami nju samokresov.
Povodom 82. rojstnega dne našega cesarja so priredili člani ne\v-yorške avstro - ogrske naselbine banket. Usoda pa je hotela, da se je to slavlje slabo zaključilo. Eden govornikov je hvalil v svojem govoru dobre lastnosti avstrijskega cesarja. To se pa nekomu Ogru, ki se je udeležil banketa, nikakor ni dopadlo. Protestoval je proti slavitvi avstrijskega cesarja, češ, da je zanj Fran Josip samo ogrski kralj. Nato je nastal velik kraval. Avstrijci so se postavili na stran avstrijskega cesarja, med teni, ko so se Ogri potegovali za ogrskega, kralja. Prepir se je zaključil s tem, da je eden Ogrov, baje član avstro-ogvskega konzulata v New Torku, potegnil samokres ter hotel z njim uveljaviti čast, Ogrske. Moža so razorožili.
a Smrt 171etne Slovenke pod vlakom. Bridgeport, O. Dne 16. avgusta je na. tukajšnji železniški progi povozil vlak Slovenko Heleno Kocjančič, rojeno Gorše. Omenjena je hotela iti na pošto in k mesarju. Nesreča je hotela, da ni zapazila prihajajočega vlaka. Bila je na mestu mrtva. Pokojna Helena Kocjančič je bila stara krog 17 let. Zapušča žalujočega moža, s katerim je bila poročena šele 3inpol meseca.
a. Na evharističnem kongresu zastopa new-yorško škofijo Rev. Blaznik.
a Vsled opeklin je umrl v Lorainu O. Martin Kodelja iz Vipavskega. Zapušča v Ameriki vdovo z dvema otrokoma.
a. Društvo »Lunder - Adamič« je
razvilo v Clevelandu zastavo, na kateri sta naslikana Lunder in Adamič. Udeležila so se tega slavlja različna društva in Sokoli. Kum je bil Josip Gornik, kumica gospa Eppih, predsednik Marn. Prisostvovala je razvitju Lun-drova sestra, ki je prišla iz Ljubljane. Govorili so Keniča, Jurman in drugi proti »avstrijski tiranski vladi« in po-dobene amerikanske fraze.
a Zaklali so v Campo Valdcz (Colo-rado) neki Blaž Medica ter Janez in A. Božič v prepiru nekega Antona Sedma-ka, doma, iz Knežaka na Notranjskem, ki ima doma ženo in enega otroka. Najbržeje ne bo okreval. Prepir je nastal v »salonu«.
s - Poročila sta se v Elyju, Minn., Jakob Brenkovič in Ivanka, Žitnik.
Razne M.
BOJI ANARHISTOV S KARABINIJERI • V RIMU.
Benetke, 4. septembra, »Gazetta« poroča iz Rima: »Ko se je pomikal pogreb voditelja anarhistov, Filipa Troja, po cesti
!>rincesinje Margerite, kjer ni bilo dovo-jeno pogrebcera korakati, je prihitelo sredi ceste nasproti pogrebcem do 100 ka-rabinierev, da ustavijo pogreb. Anarhisti pa niso hoteli s pogrebom skozi postransko ulico in so se policiji ustavili. Več anarhistov je potegnilo krsto z voza, ki so jo pokrili z rdečo srajco in z rdečimi nageljni, jo naložili na rame in jo nesli naprej, Karabinieri so obkolili anarhiste, ki so nosili mrliča in jih spremljali do pokopališča. Ob spopadu anarhistov s karabinieri sta bila med drugimi odvetnik Bas-sorelli in stotnik Grabe tako nevarno ranjena, da so ju morali prepeljati v bolnišnico.
Požar v vojaškem skladišču. Veliko vojaSke obleke zgorelo. Dne 2. t. m. zvečer je pričelo goreti polkovno skladišče pehotnega polka v Ostrovu, kjer je vojaške obleke, vredne več sto tisoč kron, v zalogi. Vojašnica je gorela celo noč. Veliko uniforme je zgorelo.
Enajstletni vlomilec. V Šopronju so aretirali 11 letnega učenca Janeza Dokler, ki je priznal, da je vlomil v grad grofice Draškovič in izvedel šc več vlomov.
Tatica in vohunka. V Doiaju na Francoskem so zaprli prodajalko Aron, ker je kradla svojemu gospodarju čipke. V njenem stanovanju so našli ukradene čipke, vredne 2000 frankov, kakor tudi slike nemških vojakov in dokaze, da jc vohunila Nemčiji v korist.
Nesreča na morju. Angleški veslač Westlacke, ki jc vesljal iz Londona v Stockholm, je ponesrečil.
Zopet strašna železniška nesreča. Na postaji Riola sta trčila florenški ekspresni in neki tovorni vlak. Tri osebe so mrtve, dvanajst jih je pa ranjenih. Vse žrtve riol-*ke železniške nesreče so Lahi.
Morski valovi gonijo stroj. V San Rc-mu so pričeli sestavljati stroj, ki ga je iz-lašel polkovnik laškega generalnega štaba Ravelli v Milanu. Novi stroj je nazval jznajditelj morski motor, ki ga bodo gonili morski valovi in ki bo proizvaja! 150 lionj-^krfh sil. Sfal bo 150.000 kron.
Napoleonova vila na otoku Elba v ian Martinu, kier ic bival Napoleon I. ob
svojem prvem pregnanstvu, sc je 2. t. m. j prodala markiju Ruspoliju za 300.000 lir.
Neurje v Pennsylvaniji. Dne 2. t. m. je divjal v Pennsylvaniji strašen vihar. Življenje je izgubilo 36 oseb, veliko jih pogrešajo. Škodo cenijo na poldrug milijon dolarjev.
Krvav boj s tihotapci. Iz Lizbone poročajo, da je zadela pehotna patrulja v gorah na tihotapce, s katerimi sc je pričel boj. Ustreljeni so trije tihotapci, več jih je pa ranjenih. Ko so gnali vojaki vjele tihotapce. v zapor, se je zavzelo zanje prebivalstvo in jih izkušalo iztrgati vojakom, ki so streljali in ustrelili še dve osebi.
Nesreče na planinah. Na Seekoflu se je ubila žena dunajskega odvetnika dr. Ullmanna, ko je iskala cvtelicc. Dvema otrokoma, ki sta jo spremljala, se ni uič zgodilo. Dami je hitela na pomoč vojaška patrulja, ki je tam vadila, a jo niso mogli več rešiti. — Na Cimatozi so našli mrtvo truplo nekega ponesrečenega, neznanega turista. — V vznožju rdeče stene pri Gro-digu na Solnograškern so našli mrtvega oficiala Ludviga.
»Črna roka < zagrozila Rockeiellerju. Znana amerikanska roparska družba je zagrozila, da usmrti Rocketellerja, njegovega sina in njegove vnuke, čc do 4. t. m. ne izplača velikanske vsote. Rockefeller, ki stanuje poleti v Pocanlicu Hills. se je takoj zastražil s stražo 18 oboroženih mož in z detektivi.
Bivši minister v zaporu nevarno obolel. Bivši danski minister Alberti, ki je bil obsojen v osemletno ječo, ker je ogoljufal za 15,000.000 kron, je v zaporu smrtno-nevarno obolel. Minister, nenavajen slabe hrane in dušno potrt, je ves čas hujšal.
Poštni promet z Zjedlnjenimi državami v Ameriki, Od 1. septembra naprej odpade v poštnem prometu z Zedi-njenimi državami Amerike preko Trsta omejitev, da se sme prekoračiti vrednost poštnega paketa vsoto 80 dolarjev (to jc 400 Iv). Če se glasi vrednostna prijava v carinski deklaraciji na več nego 100 dolarjev (504 K), treba pridati spremljevalnim papirjem odprti račun, katerega je bil potrdil konzul Zjedinjenih držav. Zavarovanje vrednosti je prej ko slej nedopustljivo.
Policijski psi so izvrstni zasledovalci tatov, za kar zopet priča naslednji dogodek. Posestnik Loveček v Krčmam na, Moravskem je opazoval že tri leta sem, da mu hmelj z njiv zgine na nepojasnjen način. Tako je tudi letos prihajal neznan tat na njegovo hmeljišče ter kradel hmelj s pi*eklami vred. Oškodovanec je brzojavil v Mor. Ostravo po policijskega psa, ki je brž izsledil tatu. S hmeljišča je tekel čve-teronogi detektiv naravnost proti poslopju kmeta Nesvadba, ki se je seveda takoj udal. Tamošnji hmeljarji bodo odslej mirneje spali.
Koliko izdajajo evropske velevlasti za vohunstvo? Neki angleški list objavlja, da trosi za vohunstvo: Avstro-Ogrska P/2 milijona kron, Francija en milijon kron, Nemčija. 1,397.400 K, Anglija 1,200.000 K, Italija pa 300.000 K. Poleg tega ima sleherna država v proračunu tisočeme zneske, ki niso sicer natančneje označeni, a. so v istini določeni za vojaške špijonaže.
Veliki Jrancosko-češki slovar. Kakor beremo v XXX. izvestju c. kr. trgovske akademije v Hrudimu, piše profesor imenovanega zavoda, K. Regal, velik fran-cosko-češki slovar, ki bo za tretjino večji kakor je Herzerov-Iblov in desetkrat obširnejši kakor Sachsov-Villattejev.
Načrti mednarodnega svobodoiniselslva.
V Monakovu so zborovali svobodo-miselci na svojem mednarodnem shodu. Poročajo, da so razpravljali tudi o ločitvi države od cerkve po kulturnih državah. Senator Lima je poročal, kaj so vse storili za svobodomiselstvo ne-svobodomiselni republikanski mogotci na Portugalskem. Izvajal je med drugim: »Šolo smo duhovščine osvobodili, odpravili vojaško duhovščino, odpravili postavo, ki je prepovedovala poizvedovati za očetom, uvedli smo ločitev zakona, duhovnike morajo verniki sami vzdrževati, v najkrajšem času se odpravi delegacija pri Vatikanu«. Kongres jo nadalje sklenil, naj se povsod nastopa za ločitev cerkve od države, nato naj sc pa dela na to, da se ločijo cerkve od šole. Svobodomiselci na celem svetu se prosijo, naj prisilijo po-stavodajalne zbornice, da izvedejo ločitev cerkve od države, kakor tudi, da se smatrajo veroizpovedanja za zasebne družbe in se zato ne smejo z javnimi sredstvi podiprati verski in cerkveni smotri.
AVSTRIJSKE POLITIČNE ZADEVE.
Dementira se, da postane piHanec Viszkovsky poljedelski mitu^cr ker bi se izpremenil z njegovim imerovanjem političen značaj vlade. — Na Dunaju so sc oričcli včeraj pogajati voditelji
Poljakov z vlado o poljsko-rusinski spravi. Poljsko kolo zboruje 10. t. m. v Lvovu. — Zunanje ministrstvo je pri-dejilo meseca aprila dunajski trgovski zbornici tri konzularne uradnike, da se praktična izvežbajo za svoje bodoče poslovanje. Prvi trije uradniki so že imenovani za komercielne uradnike pri konzulatih v Carigradu Belgradu in Berolinu. Zdaj je zunanje ministrstvo pridelilo dunajski trgovski zbornici zo-zet tri konzularne uradnike, ki se pri-dele, ko dovrše prakso konzulatom v Bukarešti, Moskvi in Parizu. — Koroški deželni zbor bo sklican 23. septembra. Zasedanje bo trajalo 6 do 8 dni. — Prestolonaslednik Franc Ferdinand namerava ob velikih vajah na Ogrskem za slišat i grofa, Zichyja, da ga informira o političnih zadevah na Ogrskem.
PAPEŽEV DELEGAT NA DUNAJSKEM EVHARISTIcNEM KONGRESU PRI SV. OČETU.
Sv. oče je 3. t. m. zaslišal kardinala Van Rossuna, ki potuje kot papežev delegat k evharističnemu kongresu na Dunaj. Papež jc izročil kardinalu pismo, ki se prečita, ko sc otvori evharistični kongre«.
BARON PITTNER POSTANE NAMESTNIK BOSANSKO-HERCEGOVSKEGA DEŽELNEGA ŠEFA.
Sarajevo, 4. septembra. Poučeni krogi Irde, da vstopi zopet v državno službo guverner bosensko-hercegovske deželne banke, sekčni načelnik dr. Karol baron Pittner, ki bo imenovan za tajnega svetnika in za namestnika deželnega šefa.
BULGARI IN AVSTRIJSKI ZUNANJI MINISTER.
Zofija, 4, septembra. Poročilo romunskega lista »Adaverul«, da je avstrijski zunanji minister svetoval rumunski vladi nevtralnost v slučaju bulgarsko - turške ■\ojf.ke, vsi bulgarski politični krogi 7. zadoščenjem pozdravljajo.
CESAR VILJEM
se je 3. t. m. pripeljal v Base!, kjer jc izstopil in pozdravil dostojanstvenike, ki so ga čakali, nakar se je peljal z vlakom v Curih, kamor se je pripelajl ob 5. uri 20 minut. Sprejel ga je v Curihu predsednik švicarskega zveznega sveta in deputacija zveznega sveta, nakar se je cesar odpeljal v vilo Rotberg. Prebivalstvo Curiha jc nemškega cesarja navdušeno pozdravljalo,
KIAMIL PAŠA O MIRU MED TURČIJO IN ITALIJO.
Kiamil paša je izjavil, da zato noče prevzeti vlade, ker noče skleniti miru, da bi mu še enkrat očitali, cla jc odstopil inozemstvu mohamedansko zemljo. Če tudi turška vlada, odneha, sultan Arabcem ne more zabraniti, da bi ne nadaljevali z Lahi vojske. Turških vojakov v Tripolisu je še komaj 2000 do 3000 mož. Lahi naj Tripolis dejansko osvoje, potem se bomo uklonili. Ni vlade, ki bi fanatične Arabce pregovorila, da se prenehajo bojevati in ni vlade, ki bi mohamedancem prepovedala podpirati Arabce z obleko in z orožjem.
USODA EGEJSKIH OTOKOV.
V	Rim so došli odposlanci prebivalstva Egejskih otokov a vlada odposlancev ni hotela sprejeti. Odposlanci so pustili v Rimu spomenico, ki opisuje turško upravo in prosi laško vlado, naj računa z nevarnostmi ,ki lahko nastanejo, če se zasedeni otoki brezpogojno vrnejo Turkom. — Poslanec de Ma-rinis poroča, da hoče Italija obdržati Rod, Stampiljo in še nekaj otokov, ostale, pa, pod gotovimi pogoji vrniti vrniti Turčiji, ki se za Lahom odstopljene otoke odškoduje v denarju.
LAHI USTAVILI RUMUNSKI POŠTNI PARNIK.
Laška vojna ladja. »Syrakusa« je ustavila in preiskala rumunski poštni parnik »Kralj Karol« nekoliko prej pa trgovsko ladjo »Jassy«. Rumunska vlada obvesti zato laško vlado da so ru-munske poštne in trgovske ladje last države in ne vozijo konterbande. Zahtevala bo, da mora laška vlada kaznovati laške častnike ker so rozžalili rumunsko zastavo.
GARJEVO POTOVANJE NA RUSKO - POLJSKO.
V	Spali, Skiemjevicah in v okolici se pripravljajo za carjev smejem. Mejni grof Vjelopolski je pred kratkim čaru zagotovil, da mu od Poljakov ne grozi nikaka nevarnost, kljub temu izvaja policija hišne preiskave in natančno o vseh razmerah poizveduje. Iz Varšave so pozvali več sto policistov in orožnikov.
ANGLEŠKE VOJNE LADJE V VZHODNEM MORJU.
»Dnj]y Telegraph« poroča, da prijadra po končanih velikih angleških vajah v Vzhodno morje dvoje angleš-ikh brodovij. Eno se pripelje v Kodanj, drugo obišče Švedsko. V, Vzhodno mor-
je angleško brodovje že več let ni pri jadralo.
Liiiblianske novice.
lj Evharistični kongres. Oni gg. bogo-
slovci, ki se udeleže evharističnega kongresa in nimajo privatnega stanovanja, naj pridejo v Ljubljano 10. sept. zvečer ali pa 11. septembra dopoldne, da se odpeljemo na Dunaj skupno z brzovlakom ob 10. uri 45 minut. Skupna stanovanja so nam na razpolago šele od 11. septembra do incl, 15. septembra, hrano pa imamo preskrbljeno od 12. septembra do incl. 15. septembra.
lj Premilosini gosp. dr. A. Karlin, tržaški škof, je podaril mesto venca na grob svojega brata profesorja Davorina 100 K za Marijanišče. Bog povrni!
lj Premeščen je iz Ljubljane v Lvov orožniški nadporočnik Vencel Miiller, iz Černovic v Ljubljano je pa premeščen orožniški nadporočnik Andrej Lusum.
lj Poročil se je danes v cerkvi sv. Ja« koba Janko Vrečar, podobar, član Kat, rokodelskega društva, z gospico Anico Jerin.
lj Poročil se bo 12. septembra 1912 Oskar vitez K a 1 t e n c g g e r , sin c. kr. dvornega svetnika Kalteneggerja, c. kr. namestniški konceptni praktikant in rezervni poročnik, z Lili Cornides pl. Krempach.
lj Razposajena vojaka. Predvčerajšnjim ponoči med 3. in 5. uro nista dva, po imenu še neznana vojaka imela drugega opravka, kakor da sta vzela pred kavarno Prešeren z nekega voza lestev, ki je last plinarne, jo vrgla v Ljubljanico, ki se je zlomila, vsled česar ima tovarna 100 kron škode. Tudi kavarnarjev stol sta vrgla v strugo.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 115 Ma-cedoncev, 28 Hrvatov in 35 Slovencev; nazaj je prišlo 10 Hrvatov, na Dolenjsko se je odpeljalo 25 Hrvatov.
lj Izgubljeno in najdeno. Postrežnica Anica Trabuš je izgubila denarnico, v kateri je imela 10 K. — G. Klementina Eber-hardtova jc izgubila zavitek čipk; šivilja Rozalija Tomčeva pa črn dežnik. — Gdč. Jožefa Franketova je izgubila denarnico z 30 K denarja, gospa E'eonora Finčeva pa bankovec za 20 K. — Prostak Jožef Gač-nik je našel denarnico z manjšo vsoto denarja.
lj C. kr. deželni plačilni urad v Ljubljani na Cesarja Jožefa trgu bo dne 10., 11. in 12. septembra 1912 zaradi glavnega snaženja uradnih prostorov strankam zaprt.
lj Obstreljen od gospodarja. Konjač
Šiiinger v Perovu pri Kamniku je v pijanosti obstrelil 3vojega 22 letnega hlapca Rudolfa Piška, katerega so prepeljali v deželno bolnico.	„
»Slovenska Slraža".
Društva za r,Slovensko Stražo«:
Slov. izobražev. društvo v šmartnem pri Kranju 20 K.
'•••'"•v Vlv'
Dar županstva: *
Županstvo Brdo pri Šmohoru 20 K.
Nadalje so darovali kot Slomškov, dar:
Jernej Hafner, kaplan v Vol. La> ščah, 1 K. — Po M. Bižal, poštarju v Starem trgu pri Kočevju, nabrano ob priliki nadomestnih volitev drugega razreda od zvestih borilcev S. L. S.
19	K 32 h. — Nabrali bizeljski igralci pri predstavi »Tri sestre« dne 25. avgusta 1912 — 4 I\. — Po Antonu Petan, županu v Sromljah, nabrano ob priliki volitve župana in svetovalcev občine Sromlje dne 19. avgusta .1912 — 10 K. — Marija Lustik, Begunje, i K 50 h,
Prispevki podružnic.
Ženska podružnica Sv. Križ tik Slatine 11 K. — Moška podružnica Sv. Križ tik Slatine 8 K. — Podružnica Dolina pri Trstu 53 K 30 h. —- Podružnica Breznica 30 Iv. — Podružnica v škofji Loki, nabrano na gostovanju č. g. Jerneja Ramoveš v Poljanah nad škofjo Loko 50 K. — Podružnica Batuje-Selo
20	kron.
Znamke so darovali:
Dragotin Starec na Proseku, Primorsko. — Mladeniška, in dekliška zveza pri Svetinjah (2580). -- Neimenovani iz Hlaponc (57 tujih). -- Valentin Pipan, Gradec. -- Vojteh Mecilošek, Ljubljana (3150). — Andrej Kušlan, Ljubljana. —- Matija Contoeh, dijak, Mottolvad, Ogrsko (1170). — Franc Ši-frer, dijak, Kranj. — Zdravko Prislan, dijak, Braslovfe (1200). — Marijina družbo v Trstu. — Karol Malajner. kaplan, Sv. Urban pri Ptuju. — Marijina družba šolske mladine v Senožečah (15.117). — Katol. slov. izobraž. društvo v Senožečah (5283). — Karol Malajner, kaplau pr! Sv. Urbanu. — Zofija luti-har. Ljubljana (1000). — Janko Dolenc, kaplan, Senožeče (20.000). — Jakob Ko^ si, kaplan, Celje,
Izvrsten papir fažnlh vrst za Vse
urade, priprost in fin, ima »Slovenska Straža« v svoji zalogi. Vse urade, vsa društva prosimo, da zahtevajo vzorce in cenike potoni pisarne »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Perilno milo »Slovenske Straže« se kosa z vsakim tujim izdelkom. Poizkusite in rabili bodete vedno le to milo. Zahtevajte od trgovcev, da imajo v zalogi to milo. Glavno zalogo ima C. Me-nardi v Ljubljani.
Dolžnost zavednih Slovencev je, da na vsako pismo, na vsako razglednico in društva na vsak dopis prilep-Ijajo koleke »Slovenske Straže«, ki se dobe v pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani. V zalogi je sedaj sedem vrst kolckov. Razprodajalci dobe 20 odstotkov popusta.
Izvrstno čistilo za čevlje in drugo usnje »Sava« izdeluje in prodaja v korist obmejnim Slovencem tvrd^a K. A. Kregar v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Nabiralniki »Slov. Straže« naj bi bili v vsaki večji gostilni, društvu itd. NaroČite jih v pisarni »Slov. Straže« v Ljubljani.
Tovarniška zaloga »Hermes« v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5, razprodaja v korist »Slovenske Straže« vsakovrstne tkanine za obleko in perilo. Vsak trgovec naj bi prodajal te tkanine.
Kdor se namerava zavarovati, naj
v svojo lastno korist prej piše »Slovenski Straži« za podatke. »Slov. Straža« mu preskrbi pošteno zavarovanje, in to le v korist zavarovanca, kajti »Straža« dobi samo tisto provizijo, ki jo v takih slučajih dobe agentje ali pa zavarovalne pisarne. Pri tem ne bodete oslepar-jeni!
Rabljene poštne znamke, čokoladni papir, odrezke od cigar, star denar
pošiljajte pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Najboljše drože izdeluje v korist »Slovenske Straže« domača drožarna Josipa Košmerl v Ljubljani, Frančiškanske ulice 8. Slovenske gospodinje, eahtevajte jih povsod!
Razglednice, porabne posebno pri Veselicah in za čestitke, naročajte pri »Slovenski Straži«. Cena 10 h za komad. Pri večjem odjemu primeren popust.
Tržne ccnc.
Ceno veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 4 septembra 1912.
Pšenica za oktober 1912 . . .	11'32
Pšenica za april 1913.....1P89
Rž za oktober 1912.....9 71
Rž za april 1913.......10-01
Oves za oktober 1912 ....	9 46
Oves za april 1913......9'35
Koruza za maj 1913.....756
Darovi.
Podpornemu društvu za slovenske visokošolce na Dunaju so darovali: 150 K: Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani; po 100 K: Dr. Vladimir Globoč-nik pl. Sorodolski, sekc. načelnik na Dunaju, povodom smrti svojega očeta, in Hranilno in posojilno društvo v Ptuju; po 20 K: Dr. Jos. Barle, c. kr. notar v Kozjem, mesto venca na krsto pok. g. vladnega svetnika Antona pl. Globočnika; dr. Fran Eller, c. kr. dvorni tajnik na Dunaju; tvrdka Ur-šič in Lipej v Brežicah; po 10 K: Franc Sadnikar, trgovec z železnino v Celovcu; Peter Rehaček; Josip Sitter; dež. sodni svetnik; dr. Srebre, em. odvetnik in posestnik, in dr. Ljudevit Stiker, odvetnik, vsi v Brežicah; po 5 K: Ivan Munda, c. kr. dež. vet. ref. v Ljubljani; Jože Tekavčič, okrajni sodnik; dr. Albin Češark, okrožni zdravnik, in Mihajlko Pintar, not. kandidat, vsi v Mokronogu; dr. Josip Kolšek, odvetnik, Laško; Alojzij Schweiger, lesni trgovec v Brežicah; tovarnar Perlmutter iz Trsta; notar dr. Fr. Horvat v Brežicah; Oton Balzer, ravnatelj pivovarne Laški trg; Anton Ivanetič, tajnik pri okr. glavarstvu, in g. Koropec, konc. praktikant, oba v Brežicah; 4 K: Ivan Hutter, sodnik v Mokronogu; po 2 K: Ivan Vidmar, trgovec; Jos. Boecio, trgovec; Jos. Agreš, solicitator, in Jos. Šetinc, koncipijent, vsi v Brežicah; po 1 K: Marija Slanič, posestnica; Jos. Fe-renčak, trgovec; Fric Stumberger, davčni upravitelj, in posojilnični tajnik g. Medved, vsi v Brežicah. Skupaj 531 K, za katere se društveni odbor v imenu podpiranih visokošolcev najiskrenejše zahvaljuje. Zadnji izkaz darov se popolnuje z dostavkom, da je vladni svetnik g. dr. Primožič na Dunaju daroval 20 K v spomin pok. vlad. svetniku g. Antonu pl. Globočniku. Nadaljnt darovi naj se blagovolijo pošiljati na naslov: Dr. Stanko Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju I., Brauner-straBe 10.
Podpornemu drušivu za slovenske visokoiolce na Dunaju so v času od 11. junija do 19. julija t. 1. vposlali: po 20 K: Okrajna hranilnica in posojilnica v Škofii
Loki; dr. Kari Hinterlechner, c. kr. geolog na Dunaju (ustan.); po 10 K: dr. Jakob Žmavc, c. kr. gimn. prof. v Ljubljani; dr. Kari Hinterlechner, c. kr. geolog na Dunaju (letn.); P. Miklavčič, c. kr. živinozdravnik v Kočevju; Matija Skrajnar, nadzornik j. ž, v pok., in Jakob Volk, zas. uradnik, oba na Dunaju; 5 K: Vekoslav Krajnc, c. kr. notar v Šmarju p. J.; 3 K: Jos. Hočevar, c. kr. pis. ravnatelj v Ljubljani; po 2 K: dr. Štefan Kraut, sodni svetnik v Novem mestu, in dr. Matko Heric, prof. v Št. Pavlu na Koroškem, skupaj 102 K. — Vsem darovalcem izreka društveni odbor iskreno zahvalo. Obenem opozarja, da so letošnje podpore društveno blagajno do malega izpraznile, ter prosi vse prijatelje visokošolske mladine in le-to samo, da poskrbe ob počitnicah s prirejanjem veselic itd. za nove prispevke. Drugače v jeseni z razdeljevanjem podpor še pričeti nc bomo mogli. Darovi naj se pošiljajo na naslov blagajnika: Dr. Stanko Lapajne, odvetnik, Dunaj I., BraunerstraBe 10.
Književnost.
Gojitclji krščanske misli vprašujejo ob priliki evharističnega kongresa po primernih spominkih. Za ta slučaj sta pač najprimernejši Lintelovi knjižici: »Mladini«, ki stane 30 vinarjev, (20 izvodov ali več pa po 25 vinarjev) in »Staršem in vzgojiteljem«, ki stane 25 vinarjev, (20 izvodov ali več pa po 20 vinarjev).
Ob knjižici govorita o potrebi pogostega svetega obhajila za mladino. Razširjajte te dve knjižici, da se pokažejo blagodejni vspehi pomembne odredbe svetega očeta v pogostem svetem obhajilu.
Dobe se v »Katoliški Bukvarni« v
Ljubljani.
* Berila ali listi in evangeliji za nedelje, praznike in imenitnejše godove cerkvenega leta. Priredil dr. Josip Lesar, častni kanonik, profesor bogoslovja itd. v Ljubljani. Nova izdaja evangelijev je ravnokar dotiskana z novimi, zelo razločnimi in za ta namen posebej izdelanimi krasnimi črkami. Sploh je vsa zunanja oprema dragocena in prikladna vzvišeni vsebini. Knjigo so odobrili knezonadškofijski ordinariat goriški, škof. ordinariat tržaški in knezo-škofijski ordinariat ljubljanski in postane vir in podlaga božje besede med Slovenci. Cene so sledeče: Platno, rdeča obreza 4 K 50 vin.; umetno usnje, zlata obreza 4 K 50 vin.; izdaja na najfinejšem (japan) papirju, šagrin, zlata obreza 8 K. Knjigo je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani in bodo vezani izvodi 10. t. m. na razpolago. Naročila se že danes sprejemajo.
*V tiskarni sv, Cirila v Mariboru je ravnokar izšla in se tam tudi naroča lična knjižica »Oificiura divinum« v drugi izdaji. Spisal jo je R. Janežič, spiritual v bogoslovju. Cena je ostala ista kakor pri prvi izdaji, dasiravno je ta izdaja pomnožena za 23 strani. Stane broširana 1 K in v platno vezana 1 K 60 vin. Knjižica obsega 111 strani. Namenjena je čč. gg. slovenskim duhovnikom in bogoslovcem. Kdor jo dodobra prouči, najde v njej vse, kar mu jc treba znati, da brevir prav in lepo opravlja po želji sv. Cerkve. Na čelu ima knjiga lepo papeževo konstitucijo »Di-vino afflatU'< z novimi rubrikami vred. Na te se je pisatelj pri spisovanju nove izdaje prav posebno oziral. Odveč bi bilo, to po-dučno knjigo na dolgo opisovati ali celo hvaliti; hvali naj se sama s tem, da vsem čč. gg., katerim je namenjena, zlasti pa novincem — to smo pa z ozirom na novo papeževo tozadevno konstitucijo vsi — pomaga Boga slaviti. Torej: Tolle, lege, disce.
Voditeljem tretjega reda priporočamo knjigo: »T i s c h 1 e r. H a n d b u c h zur L e i t u n g des dritten O r -d e n s des hI. F r a n c i s k u s s a m m t 150 Predigtskizzen f u r d i e O r d e n s v e r s a m m 1 u n g c n.« Cena 10 K, vez. 12 K, po poŠti 42 vin. več. Isla je ravnokar izšla v šesti predelani in pomnoženi izdaji, katero je aprobirala sv. kongregacija. Načrti za govore niso primerni samo za zborovanja tretjega reda, temveč tudi za Marijine družbe ter za mladeniška, delavska in stanovska predavanja sploh. Pridige se dobe tudi v samostojni knjigi, in sicer stane izvod 6 K, po pošti 42 vin več. Obe knjigi se dobita v »Katoliški Bukvarni« v Ljubljani.
Glasba.
* Deset pesmi k blagoslovu. Za mešani zbor zloži! Anton Grum, založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Cena izvodu 1 K. Ti napevi bodo cerkvenim pevskim zborom zlasti po deželi izborilo vstrezali in dobrodošli. Ne samo radi tega, da sq zloženi v lahkem in me-lodijoznem slogu, temveč posebno še za to, ker ima vsak napev po tri kitice, kar smo pri vseh dosedaj izišlih blago-slovnih naDcvili zelo pogrešali. Oblika
zbirke je prav čedna, tisk lep in razločen, papir zelo trpežen. Upamo, da bodo naši gospodje organisti radi segali po teh primernih in lepih napevih ter jih z veseljem izvajali v čast in slavo mecl naiui pričujočega Zveličarja. Dalje prav toplo priporočamo 10 obhajil-nih pesmi in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu od istega skladatelja. Tudi ti napevi so meloclijozni in prav lahki ter bodo svojemu namenu vsestransko kar naj bolj s služili. Cena partituri 1 krono. Dobivajo in naročajo se v Katoliški Bukvarni v Ljubljani.
flii Imate že Slomtae razgled-niče »Slovenske Sfraže"?
TeieionsKa in brzojavna poročila.
VELIKE VOJAŠKE VAJE NA NOTRANJSKEM. Zmaga armade Ljubljana-Gorica. — Trije ostri streli.
Pri velikih vojaških vajah na Notranjskem je zmagala infanterija, armada Ljubljana-Gorica pod vodstvom brigadirja generala S c o 11 i j a. V glavni bitki so bili oddani trije ostri streli. Vrši se preiskava. Danes so vse ceste, ki vodijo iz Notranjske, polne vojaštva, ki odhaja v svoje garnizije. Rezervisti 17. pešpolka so danes dopoldne preko Iga prišli v Ljubljano. Včeraj zvečer se je pripeljal v Ljubljano armadni inšpektor Konrad pl. Hoetzendorf ter se nastanil v hotelu »Union«. V »Unionu« se je nastanil tudi fml. L e i t h n e r.
PARLAMENT.
Dunaj, 4. septembra. Predsednik državnega zbora, dr. Sylvester, bo sklical koncem tega meseca konvent senijorjev, da določijo začetek jesenskega zasedanja državnega zbora. Dosedaj se ve le, da bodo začeli zborovati začetkom oktobra razni odseki, kakor vodocestni, finančni in odsek za državne nastavljence. Odsek za socialno zavarovanje bo začel svoje delovanje šele kasneje. Posebno pažnjo posvečajo parlamentarni krogi delovanju odseka za državne nameščence, kateri bode najbrže zavzel ostro stališče proti vladi, kateri očitajo, da ni pritiskala na gosposko zbornico, da reši čim preje vprašanje službene pragmatike. Dan začetka zasedanja poslanske zbornice še ni določen. Stranke .zahtevajo sklicanje plenuma začetkom oktobra, da morejo pravočasno rešiti redni proračun za leto 1913. Ta želja se bode najbrže težko izpolnila, ker je sklicanju državnega zbora na poti mnogo težkoč. Parlament bode najbrže sklepčen šele 20. oktobra.
GROF TISZA.
Budimpešta, 4. septembra, Grof Tisza jc v nekem razgovoru izjavil, da se bo sklenila postava, po kateri poslanec lahko mandat izgubi, toda le, ako se po izklju-čenju ne pokori odredbam zbornice. Večina bo gledala, da opoziciji vstop v zbornico in sodelovanje olajša. Tisza bo odstopil, ko pride čas za to.
PORAZ AVSTRIJSKE DIPLOMACIJE?
Pariz, 4. septembra. »Matin« poroča, da je grof Berchtold s svojimi predlogi glede ureditve notranjih razmer v Turčiji doživel poraz v toliko, da je Anglija izjavila, da mora Avstrija svoje predloge na drugačni podlagi formulirati. Avstrija novih propozicij ne stavi prej, preden se ne sestaneta Berchtold in Bethmann-Hollweg.
PRINC JURIJ BLAZEN.
Dunaj, 4. septembra. Princ Jurij srbski je v resnici zblaznel in se nahaja v nekem zdravilišču v Glarusu v Švici.
KONGRES MLADOTURKOV.
Carigrad, 4. septembra. 2. t. m. je začel zborovati mladoturški kongres v Carigradu.
TURŠKI POSLANIK NA DUNAJU.
Carigrad, 4. septembra. Mavroyeni-bej, turški poslanik na Dunaju, se baje odpokliče.
KLANJE V ARMENIJI.
Carigrad, 4. septembra. Četa Kurdov je v vilajetu Van udrla v armensko vas, poklala 14 Armencev, odvedla s seboj osem žena in selo zažgala. Vali je prosil Porto pooblastila, da proglasi obsedno stanje.
AGITACIJA EGIPTOVSKIH NACIONALISTOV.
Carigrad, 4. septembra. Na nalog egiptovske vlade so tu aretirali urednika nekega turškega lista v Kairi, šejka Abdul Aziz Giaviča, kateri je baje kriv komplota proti kedivu, lordu Kitschenerju in egiptovskemu ministrskemu predsedniku. Gia-vič je mladoturk,
ZOPET GOLJUFIVA ZAVAROVALNICA.
Zemun, 4. septembra. Tu so prišli na sled velikim goljufijam življenjske zavarovalnice »DobročinstVo«,
GRŠKA SE PRIPRAVLJA?
Aleksandrija, 4. septembra. Nekaj gr-ških častnikov, ki se nahajajo tu na dopustu, je dobilo povelje, da se morajo takoj povrniti v domovino. Vzrok te odredbe je napetost med Grčijo in Turčijo.
POLJSKA AGITACIJA.
Lvov, 4. septembra, V Zakopanih se je razdelilo na tisoče letakov, kateri poživljajo ljudstvo na vstajo za neodvisnost Poljske.
POLITIČNI NAPAD NA REKI.
Reka, 4. septembra. Trije sinovi inženirja Venceslava Celligoja so napadli na cesti prof. Riharda Zanella, predsednika avtonomistične stranke in ga do krvi pretepli. Napad se jc izvršil iz političnih nagibov.
Dnevne novice.
-f Politični shodi. Dole pri Idriji. V nedeljo 8. septembra t. 1. se vršita dva velika shoda S. L. S., prvi v Zavracu ob 7. uri zjutraj, drugi na Gorah ob 11. uri dopoldne. Na obeh poročata gg. državni poslanec I. Gostinčar in dež. poslanec M. P e r h a v c. Somišljeniki, agiti-rajte za obilno udeležbo!
—	Nevarno je obolel ribniški dekan in častni kanonik Franc Dolinar; pripeljali so ga v ponedeljek v Ljubljano v Leoninum. Priporoča se duhovnim sobratom v molitev!
—	Soproga barona Schwegla ponesrečila ob avtomobilski vožnji. Poroča se, da se je pred dnevi vozil gosposkozbor-nični član baron Schwegel s svojo soprogo v najetem avtomobilu po Pustrski dolini. Pri St. Lorenzcnu je vozil šofer precej hitro po ovinku. Avtomobil je zadel v železno ograjo, baronica Schwegel je padla z voza in si poškodovala roko. Železna cestna ograja je bila k sreči dovolj močna, da se ni prekucnil avtomobil po cestnem nasipu v Rienz. Avtomobil je bil tako poškodovan, da so morali baronico Schwegel z drugim vozom peljati v Neu-Toblach, kjer so jo zdravniki obvezali. Dne 2. t. m. so prepeljali baronico na Dunaj.
—	Utonila je v Idriji 73 letna vdova Marija Koder. Po svojem možu, slugi »Čitalnice«, je opravljala še njegov posel in raznašala društvene liste. V ponedeljek na večer je čakala avtomobila, ko je ob četrt na devet pripeljal ponedeljkove liste, Ko je razdelila, se je vrnila domov po mostu čez Idrijco, Kako je zašla po cesti na breg Idrijce, se ne ve. V mraku so zapazili, da je nekemu zdrknilo v vodo, iskali jo na mestu, a voda jo je že odnesla. Dobili so jo dve uri pozneje že mrtvo. Najbrž bodo sedaj tam napravili ograjo, ker nesreča šele uči, kje se lahko kaj pripeti.
—	Gospode katehete prosi založništvo »Koledarja Kat. tisk. društva«, da poštno-obratno naznanijo po dopisnici, kako obsežen naj se jim dopošlje zaznamek učencev, Na prijave po 10. septembru se žal ne bo moglo ozirati.
—	Iz učiteljske službe. C. kr. deželni šolski svet je dovolil brezplačno praktici-rati izprašanima učiteljskima kandidatinja-ma Heleni Repič v Št. Vidu pri Zatičini in Stanislavi Mešek v Litiji.
—	Tiskovne pomote. V oceni lire dne 30. avgusta mora v 7. vrsti od zadaj »ne« izpasti. Stavek se glasi: »Učenci mu bodo ušli . . .« K. št. 48. II. del: bas ima c mesto as, ne e. V št. 3. IX. v zadnjem stavku se mora glasiti: ». . . ki ste si jih izposodili pri Kreku«.
—	Umrl je v Kamnigorici dne 2, septembra popoldne ob peti uri gosp, Valentin Bohinc, posestnik, krčmar in občinski odbornik v 60. letu starosti. Bil je svoj čas tudi župan. Bil je vrl krščanski mož in zvest, pristaš S. L. S. V teku ene ure je bil zdrav in mrtev. Počila mu je srčna dovodnica. Blag mu spomin!
—	Vztrajen romar. G. M. Mihelič, član križanske kongrega'ije v I jub-ljani, je v nedeljo, dne 1. t. m. v pet-desetič priromal na Višarje in je ta iz-vanreden dogodek praznoval s primerno slovesnostjo.
Mornariške vesti. Za mornariškega superiora jc imenovan superior 1 razreda 8. kora v Pragi, gospod Anton Jaki.
—	B )h. Srednja vas. V nedeljo, dn< 25. avgusta, smo imeli v Bohinju na iz letu 354 članov katoliškega izobraže valnega društva z Viča pri Ljubljani Popoldne so se vračali od Savice skoz zgornjo dolino. V Srednji vasi so imel kosilo in pred odhodom slovesne lita nije. Za zabavo je skrbela vrla orlovsk« godba. Domačini so izletnike vsprejel z največjim veseljem. Kakor posnema mo iz »Slovenca« z dne 30. avgusta, s< bili tudi izletniki prav zadovoljni Vsem ostane ta. dan v najlepšem spo minu. Našel pa se je nekdo, ki mu ti izlet očividno ni bil po volji in je izli vsled tega v »Slovenskem Narodu« dne 29. avgusta ves svoj žolč. Izrazo\ s katerimi psuje izletnike in domačin Bohinjce, ne maramo ponavljati, ke
i ros ne spadajo drugam kakor v »SIoa
Narod«. Vse, kar dopisnik navaja, jo grda laž. Izletniki so prostovoljno hodili peš, dasi so jim hili na razpolago od domačinov vozovi za vse. Kar čenča o hotelu pri Sv. Duhu, priča samo o nevednosti dopisnikovi. Hotel ni ne last g. kanonika Sušnika, niti nima brezobrestnega posojila. Brkone se dopisniku samemu cede sline po kakem brezobrestnem posojilu. Izletnike sumniči, da so napravili škodo hotelu »Zla-torog«. Tudi to je grda laž. Pričakujemo, da g. hotelir v interesu tujskega prometa sam zavrne grdega lažnjivca. Naravnost smešno je, kar trdi »Narod« glede kosila v Srednji vasi. Od gostilničarja Hodnika smo pooblaščeni izjaviti, da jc bil z izletniki prav zadovoljen, da so mu vse v redu plačali in da mu ni prav nič ostalo, kar je bil pripravil. Njemu jc samo na tem, če so bili tudi izletniki zadovoljni s postrežbo. Uverjeni smo, da dopisnik ni iz zgornje doline. Ker nosi dopis na sebi očiten pečat osebne nevoščljivosti, nam pač ne bo težko dopisnika uganiti. Vsekako pa čestitamo liberalcem na tako »plo-donosnem« delovanju za povzdigo tujskega prometa v Bohinju! Katoliškemu izobraževalnemu društvu na Viču pa kličemo: »Na svidenje"«!
—	Iz poštne službe. Poštarji so postali adjunkta Marius Casagrando v Ajdovščini, Jožef Lugnani v Potorosu pri Poreču in poštna oficianta Ernst Rojic v Cirknem in Frančišek Pavšič v Spodnji Šiški; poštni oficianti so postali aspiranti Leopold Nitkovich v Pulju I., Demetrij Tagliapietra v Pulju I., Alojzij Kren na Na-brežini; aspirantinji Marija Smerdu v Ilirski Bistrici in Marija Pakiž v Bohinjski Beli. Bivši aspirantinji Kristini Kamenšek je podeljeno mesto poštne ekspedientinje v Dvoru pri Žužemberku, aspirantinji Tereziji Damiani v Turjaku in Matildi Janša v Dovjem. PoŠtarica Marija Schlechta je premeščena iz Cirkna v Skedenj, poštni oficianti Franc Ulčakar iz Trsta I v Trst XI, Evgen Amadi iz Pulja v Trst I in Ernest Pipan z Nabrežine v Komen; poštne ofi-ciantinje Frančiška Debevec iz Tolmina v Domžale, Ivana Čebin iz Bohinjske Bistrice v Kanal, Kristina Kos iz Kanala v Bohinjsko Bistrico, Regina Beifuss iz Opatije v Tolmin in Justina Rihteršič iz Komna v Tolmin. Vpokojena sta poštni adjunkt Henrik Morpurgo in poštna oficiantinja Cecilija Bizjak.
—	Odredbe za obvladanje jesenskega prometa. Vsako leto se stavijo v jeseni na državno železniško upravo glede odpošiljanja transportov večje zahteve, ki dopuste kljub vsem od železniške upravo iz tega povoda uvedenih odredb in ukrepov gladki razvoj blagovnega prometa le tedaj, če interesenti in prevozniki železniška stremljenja kar najkrepkejše podpirajo; zato je vsak posamezni prevoznik v stanu pripomoči k dosegi željenega cilja. K sredstvom, ki so v tem oziru prevoznikom na razpolago, spadajo: 1. Takojšnje dobivanje, oziroma odpošiljanje takih surovin in proizvodov, koje se morejo že sedaj nabaviti, eventualno preložitev transportov, ki niso nujni, na zimski čas. 2. Uporaba brzojavnega, zlasti telefonskega objavljanja došlega blaga. 3. Pričetek nakladanja takoj po pripavi voz. 4. Pričetek skladanja kakor hitro mogoče. 5. Izkoriščanje zgodnjih jutranjih in večernih ur za skladanje, oziroma nakladanje. 6. Pravočasno in na najpotrebnejše omejeno naročanje voz. 7. Čim možno izkoriščanje nakladne teže in prostornine pripravljenih voz. 8. Zelo hitro odvažanjo dospelega in v skladiščih vloženega blaga. 9. Preklic morebitnih prepovedi za dovažanje blaga od meseca septembra do decembra. Pri oziranju na prej navedene pripomočke s strani interesentov in prevoznikov, je dano zagotovilo, da se bo jesenski blagovni promet breztOžbeno razvijal in bodo stranke in železmica obvarovane pred zgubami.
MOJA STARA
izkušnja me uči, da moram za nego kože rabiti le Steeken-Iliri llllllni milini mili Bergmanna & Co, Tešin ob Labl. Komad po 80 vin. te dobiva povsod.	441
»Društvo slovenskih profesorjev« naznanja svojim članom, da je v ponedeljek, dne 2. septembra umrl gospod
Davorin Karlin
c. kr. profesor II. drž. gimnazije v Ljubljani v pokoju.
e <i Q	Čas opazovanja	Stalijo barometra v min	Tompe-ratura po Colliju	Vetrovi		H s 3 s; s >
3	9. zveč.	732-4	121	sl. zah.	del. jasno	00
4	7. zjutr. 2. pop.	735-3 735-7	89 SM	sl. jug sr. sever	del. obl. sk. jasno	
Meteorologlčno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp. 131", norm. 16-6».
Preklic.
Podpisani Franc Zajec preklicujem vse kar sem kedaj neresničnega zoper svojo soprogo Marijo Zajec govoril. Kajti ona je in je bila vedno moja zvesta družica.
Ljubljana 3. sept. 1912. 2780
Franc Zajec
6 HP z dvojno prestavo. Model 1911/12 z priklopnim vozom za dve osebi ae takoj proda. Josip Vesel, Prešernova ulica 20 — 24. 2493
blizu morja. Letna in zimska sezona. Kopanje v morju do konec oktobra, Srednja zimska temperatura 9-3° C za 1 i/8o višja kot v Opatiji. Posebno priporočljivo za živčne, pljučne, ženske bolezni, skro-fulozo, itd. Sobe od 2 K dalje. Vila je v domačih rokah. Pojasnila se dobe v vili Antoniji. 2445
mehka in trda (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se na za-htevanje tudi na dom. Parna žaga SCAGNETTI za državnim kolodvorom.	1842
Učiteljska družina sprejme na
•	J	•
dve mirni, manjši deklici. Več pove uprava Slovenca pod štev. 2790. (Znamka!)
Sprejme se
2785
trgovski sluga
Vstop takoj. Naslov pove upravništvo ^Slovenca" pod št. 2785.
Stavbene m parcele
na Dunajski cesti d Ljubljani pred delauskiml hišami In na Gllncah tako) ob mestni mell na TriaSki cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
= na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBIIC, na Gllncah 37. 2127
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bin iti
Tta/bol/.kosm. zobo iiatU trt J-	A
Jt
•r
Izdelovatel)
G. &vJl Ljnbljana, Stritarjeva ulita 7
Christof ov učni zavod
Sodna ulica štev. 2,
uplsuje celi september vsak dan od 12. do
3. ure popoldne. Tedenskih učnih ur 48, šolnina nizka. Revnim gojenkam se šolnina primerno zniža, dve isiih se pa sprejmete brezplačno in je tozadevne prošnje vložiti do 15. septembra, šolsko leto se prICne 1, oktobra ob 8. uri zjutraj.	2791 3
Dve hiši
v LJubljani
naprodaj. Zidava v vilinem slogu, enonadstropne, tikstoječe, z velikimi vrtovi, lega krasna, prosta. Pripravni vrt za veliko vinsko ali za mešano, trgovino, kakor tudi za drugo podjetje. Cena primerna, plačilni obroki zelo ugodni. Iliši sta tudi posamezno na prodaj. Pojasnila v u-pravnlštvu tega lista pod štev. 2768-	2708
i psi
iti
P. n. gg. sodavičarjem
priporoča svoje prvovrstne
sad ar
— brez dodatkov kemičnih ali sintetičnih primesi — za izdelovanje izbornih šumečih limonad, kakor: Peneči jagodovec, Jabolčni biser, kristalna citronada, mali-novka itd.
Pri naročilih najfinejše kakovosti naj se navede varstvena znamka „Zlatocvet". Z odličnim spoštovanjem
Potnih Srečko,
destilacija rastlinskih in sadnih arom ter ekstraktov itd. 2360 1
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27.
dobrim poštenim ljudem proti dobri plači sedem tednov staro dete moškega spola. Naslov pove uprava „Slovenca" pod štev. 2801. 2801
po 2 t/2 mesca stari, istrijanske pasme, zelo dobre lovske vrste, proda po nizki ceni Ivan Sitar, gostilničar na Toplicah pri Novem Mestu. Kupi sc samo do 15. septembra 1912.	2800
Stanovanje
v Kamniku, blizu župne cerkve, na mirnem kraju, pritlično, suho, s kuhinjskim vrtom pripravno za duhovna, se odda. Naslov oddajatelja se izve pri upravništvu Slovenca" pod štev. 2794.
2794

ki zna pisati na stroj, išče odvetniška pisarnica dr. Josip Wilfana, v Trstu.
Zahteva se znanje slovenske, poleg te pa nemške ali laške stenografije. Vstop takoj. Plača po dogovoru. 2798
Ugledna rodbina sprejme za pti-= hodnje šolsko leto nekaj =
deklic na stanovanje
iti hrano. JYCesečnine Je 46^.
J£as'ov pove is prijaznosti upravništvo ..Slovenca" pod it. 2751. 2751 4
Nam diši kava vedno najbolje
kadar jo skuha mamica
»Taka kava je duhteča, ima poln, močan okus in lepo, vabljivo barvo.«
1252IV.
Naznanilo.
Na c. kr. II. državni gimnaziji v LJubljani (poljanska cesta) bode vpisovanje za I. razred in sploh novih učencev
u ponedeljek dne 16. novembra 1812
dopoldne od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpiti bodo v torek, dne 17. septembra od 8. ure dalje.
Po odloku c. kr. dež. šolskega sveta se smejo učenci, ki pripadajo po rojstvu ali po rodbinskih razmerah okrajnim glavarstvom v Črnomlju, Kranju, Novem msstu in Radovljici in okr. sodiščem v Kamniku, Kostanjevici, Mokronogu in Višnji gori, sprejemati v ljubljanske gimnazije samo po dovoljenju c. kr. dež. šolskega sveta.
Dosedanji učenci tega zavoda se bodo vpisovali dne 18. septembra. Šolsko leto se začne dne 19. septembra s sv. mašo ob 9. uri dopoldne.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1912.
2778__Ravnateljstvo.
nnmumiamiHiMnMimii^^
Moderna (Jamska konfekcija
kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo ugodnih cenah v modni in športni trgovini
P. Magdič = Ljubljana
nasproti glavne pošte.
'S
1
I
2787
= =
I
>iinwHwwnwHiwnimimromiiiiiHnB^^
se iSCe za veliko tovarno za čevlje.
Ponudbe pod šifro ,Tiichtig 1000—9397' na Rudolfa Mosse, 27i3	Dunal IM Seilerstatte 2.
TEHNIČNI BIRO IN STAVBENO PODJETJE
RESLJEVA CESTA ST. 26 (POLEG PLINARNE), IZDELUJE:
3559
iz boljše liiše se sprejmejo na dobro hrano in lepo stanovanje. - Glasovir v hiši. — Natančnejša pojasnila se dobijo:	2671 Gosposka ulica št. 4, II. nadstr., desno.
Beton Zelezobeton Mostove Strope Dvorane Zazldke turbin
Odda se lepa
Strokovna IzvrSItev vseh vrst načrtov Prevzetje zgradb Tehnična mnenja
2752 6
Vodovodi
Električne centrale Turbine Mlini Žage Opekarne Moderne apnenice
Obisk strokovnih inženirjev na žel|o
mesečna soba
brez oprave, na Mestnem trgu št. 25, II. nadstropje. Več se poizve istotam.
eni
hiša
nižješolci se sprejmejo na stanovanje in hrano. Kje pove uprava .,Slovenca" pod štev. 2687. 2087
Lično izdelana
z velikim vrtom v Št. Peterskem predmestju v Ljubljani se pod zelo ugodnimi denarnimi pogoji pioda. Pojasnila v posredovalni pisarni Peter Matelič, Ljubljana, Škofja nI. 10. Telefon 155.
Lastna tovarna ur ? Švici.
Največja izbira ur v razi rt;® zapestnicah.
Zlatnina in srebrnina.
2509
delničar prvin švicarskih lavam ur ,11" v tai in
zastonj io poštnine prosto.
itniška pisarna Sr. Frana Brnčič-a in t it. Mer-ja v Trstu,
ulica Nuova št. 13|II,	sprejme izurjenega
stenografa - sfroiepisca
ns££ega sloienska-nemšte&sa jezika.
Italijanščine vešči imajo prednost. Nastop službe 1. oktobra 1.1.
Pogodba po dogovoru.	2704 3
'0Č
Najcenejši nakupi Najcenejši nakupi Trgovina z železnino
mm nagi/, Ljubljana
Vodnikov trg št. 5, blizu stolne cerkve
priporoča za sezono svojo veliko zalogo železa, železnega blaga, okovov, cementa in štu-katurnega hičja, strešnega papirja s karboline-jem, dalje kompletnih štedilnikov, kakor tudi oprave za vrtove ter omarice za led. Kuhinjska, oprava, železne postelje, umivalniki, keglji iu krogle za kegljanje, žima in morska trava, kakor tudi vsi v to stroko spadajoči predmeti po 1650	najnižjih cenah,
Nizozemska
■■HHBlIBBeiHHSBSiSilBIBIHBaHBIIBEalaniBHHnBHHHRinDnHMUU
zauarorcalna družba za žiulienje S
Ravnateljstvo: Dunaj I. Aspernplatz 1. pj
se priporoča za sklepanje zavarovanj na življenje, rente, doto in vojaško službo S pod najugodnejšimi pogoji in najnižjimi premijami.	jj,
Stanje zavarovanj koncem leta 1910 ca 375 milijonov. J Rezerve	„	„ „ 112 „ 452 ■
Glavno zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I, Schmiedgassc 40, B
kjer se sprejmo vsak čas strogo reelni, delavni sotrudniki proti dobri plači. £ ILSf Nadzorstvo za Kranjsko: Ljubljana, Hrvatski trg 4. TfcJJ E
Zastopstvo le prvovrstnih to-varen in priznano najboljših koles „K1NTA" modeli 1912
are!
Ljubljana, Dunajska cesta 9 —12.
Specialna trgovina s kolesi, motorli. avto-=== mubili in pasamezmsni lieli. ^^
v jejf-r!
Mehanična delavnica prvega razreda za vsa v
to stroko spadajoča, dela in popravila.
Garaž* za avtomobile. Zaloga pnevmatiko v za avtomobile, motorje in kolesa. — Popravilu pnevmatiko v potom vulkaniziranja. — Bencin in olje za vse vporabe. — Izposojevalnica ko es. — Sola za vožnfe z vsemi vozili. — Interesentom smo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
1144
C. kp. fi&ff pFIV.
občna zavarovalnica
ustanovljeno lota 1831.
Jamstveni zakladi znašajo nad milijonov kron.
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka na življenje.
2781
	meseca avgusta 1912	od januarja 1912
Vložilo se je ponudb.......	1855	17018
za zavarovano svoto .......	K 14,799.455" 14	K 157,295.42597
Izgotovijenih polic je bilo.....	1600	14860
za zavarovsno svoto .......	„ 12,850 27551	. 121,778.45414
Naznanjene škode znašajo.....	„ 974.515.15	„ 6,926.26950
ekfrofehniška delniška družba
prej
1018
olben in dr.
Praga •llyso6any.
Dlnamo stroji, elektriški motorji. Naprave za elektriško razsuet-ljaoo in preoaSanle elektriške sile. Električni obrat vseh vrst. Ventilatorji. Tnrbo-generatorji, elektriške železnice in lokomotive, žerjavi in dvigala. Obločnice in žarnice :-:	vseh vrst.
Vodne turbine vseh sestav, (Frantis, Pelfon). Točna, cena in hitra popravila vseh elektriških strojev od drngih tvrdk. Vse :•:	potrebe za InStaliranje.
IZPELJHVH - t c. kr. PRiviL. Bnncnn m menjhlničnn delmškh družim ♦ nruiid m donnn in
AMIMihtaM ♦	kapital: 50.0(10.000 Kron.	Rezervni zakladi: 22.000.000 kron. J " " * U V 111 PKUUttJn
vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk itd., itd.
vseh poslovnih transakcij. Izdajanje čekov, nakaznic _
lil KREDITNIH PSSEHfl a iv	__
ummtUMiRmSSl. I Murna:	♦ JTOMSStfMffi
M cnuiln«	OSREDNJA »ENJALNICA:
111C K KIIK DUI1HJ I., MfOLLZElLE Steu. f.
Odgovorni urednik: Miha Moškerc.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Izdaja konzorcij »Slovenca«.