Novo mesto, 19. februarja 1954 Ceno 10 din Stev. 7 Leto V. Lastniki tn izdajatelji. Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesta — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tone Gošnik. - Uredništvo in uprava; Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva in uprave 127. — Tekoči račun pri Narodni banki v Novem mestu 616-T-181. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din. — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« v Ljubljani Dolenjski list t-__. . .. ~ . . ~ . o mesto Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo o 19. februar — praznik Črnomlja Pred IO leti je SNOS v Črnomlju položil temelje za zgraditev slovenske narodne oblasti Ni z>golj slučaj, da je Črnomelj iz dolge vrste pomembnih dnevov svoje nedavne slavne preteklosti izbral za občinski praznik 19. februar. Prav danes poteka 10 let, odkar so Člani Slovenskega narodno-osvobodil-nega sveta na svojem prvem zasedanju v dvorani črnomeljskega Sokolske ga doma sprejeli deklaracijo o delu slovenske delegacije na II. zasedanju AVNOJ-a. izjavo SNOS o vzpostavitvi Nacionalnega komiteja osvoboditve Slovenije ter vrsto osnovnih zakonov za izgraditev slovenske narodne oblasti. V svoji burni zgodovini je Črnomelj zabeležil ta in oni pomemben dan, ob katerem se je vredno ustaviti. Začetek načrtne izgradnje naše narodne oblasti, sklepi, sprejeti pred 10 leti v Črnomlju, ki pomenijo pravzaprav rojstvo republike Slovenije v FLRJ, pa po svojem zgodovinskem pomenu vsekakor zaslužijo, da se je mesto Črnomelj ustavilo prav ob 19. februarju in ga proglasilo za svoj občinski praznik. S ponosom sprejema danes ^^^^^s^* Črnomelj v svojo sredo nek- m danje člane Slovenskega na- l|||p rodno-osvobodilnega sveta, ak- i tiviste, partizanske borce in vse, ki so kdajkoli med bori; dooiii v mestu skron.no, a top- '/"{ " lo zavetišče. Ze včeraj zvečer so prebivalci mesta s slavno- rastno akademijo začeli sv o praznik. Danes dopoldne bodo na slavnostni seji Ljudskega odbora mestne občine počastili spomin vseh umrlih in za svobodo padlih junakov — članov SNOS, po seji pa bodo v mestu odkrili spomenik narodnemu heroju Janku Starihi. Bela krajina, ki je tudi tokrat povabila v svojo sredo bivše borce in aktiviste NOB, je ponosna na slavno obletnico slovenske zgodovine, v kateri je Črnomelj zapisal neizbrisne strani. Večja proslava 10. obletnice zasedanja SNOS bo letos spomladi, ko bo mogoče prirediti proslavljanje na prostem. Ko proslavlja mesto svoj prvi občinski praznik, pa se predvsem spominja nepozabnega heroja socialistične izgradnje, tovariša Borisa Kidriča, ki je pred desetimi leti na zasedanju v Črnomlju govoril in zapisal: ljalo zlasti o graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije, o graditvi naše ljudske demokracije; o gospodarskih vprašanjih, o prosvetnih in kulturnih problemih. Odloki, ki jih je sprejelo prvo zasedanje SNOS, niso več samo odloki, kakršni so doslej spremljali bolj ali manj samorasli, iz neposredne osvobodilne borbe izvirajoči in neposrednim potrebam narodnega osvobodilnega gibanja ustrezni pohod slovenske narodne oblasti, temveč so že neprimerno več. So temelji naše narodne oblasti in ljudske de- »Prvo zasedanje SNOS, ki se je vršilo 19. in 20. februarja 1944, je brez dvoma mejnik v razvoju slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja. Ce so vsa naša večja zborovanja — tudi kočevski Zbor odposlancev slovenskega naroda — doslej pretresla predvsem taka politična vprašanja, ki so značilna za množično gibanje, je prvo zasedanje SNOS neposredno in ustvarjalno razprav- mokracije v — svobodni bodočnosti. Osrednji dokaz za tako trditev so Deklaracija o vzpostavitvi Nacionalnega komiteta osvoboditve Slovenije, Deklaracija o pravicah in dolžnostih slovenskega ljudstva ter Odlok o razpisu volitev v Narodno osvobodilne odbore. Narodno osvobodilno gibanje je pod genialnim političnim in vojaškim T: ovim vodstvom doseglo že svojo višjo stopnjo. Ce se je n;5ša politika doslej predvsem ukvarjala 7 združevanjem vsega pozitivnega, kar narod premore — v narodni osvobodilni borbi, se sedaj ukvarja že tudi s problemi graditve, smotrne, načrtne, v perspektivo usmerjene graditve demokracije in narodne oblasti. Ce je torei naša politika imela doslej predvsem pečat političnega gibanja nosi sedaj že tudi državniški pečat. Včasih smo Slovenci sami sebe imenovali narod — hlapcev. Osvobodilna borba nas je preoblikovala v narod — borcev. V sedanjem razdobju osvobodilnega boja rastemo hkrati kot — državni narod, ki gradi svojo ožjo slovensko in skupno jugoslovansko narodno oblast v ne-razdružljivi povezanosti z enak > državnimi narodi — federativne, bratske in prav zato močne Jugoslavije. To poslednje dejstvo se je kar najpristneje zrcalilo na prvem zasedanju prvega slovenskegR ra.1*1"",,. 'h. Ne miloščina in ne temveč socialistična pomoč Ob odloku o prispevku za pomoč „ospodarsko nerazvitim predelom Na pomoč! Občni zbori gasilskih društev na Kočevskem V drugi svetovni vojni je okupator na Kočevskem uničil in požgal 5000 hiš z gospodarskimi poslopji vred, hoteč tako preprečiti razvoj NOV in zatreti prvo osvobojeno ozemlje, ki se je širilo od Kolpe do Ljubljane že spomladi 1942. leta. V tem uničevalnem besu so bili požgani tudi vsi gasilski domovi, uničene motorke, cevi in vse ostalo orodje. Zato je po končani vojni čakala gasilce kočevskega okraji) težka naloga. Kako obnoviti domove in ves ostali inventar, da se bodo lahko uspešno borili proti požarom in ščitili ljudsko imovino. Toda ljudska oblast na Kočevskem je tudi glede gasilstva premagala vse težave, in tudi gasilci sami so se pogumno lotili dela. S primitivnim orodjem so gasilske enote preprečile hudo materialno škodo; gasilci so omejili požar v Tekstilni tovarni v Kočevju 1947, naslednje leto so obvarovali popolne upepeljitve Mlako pri Kočevju, rešili Prigorico, av-topark v Ribnici in pogasili n. 'leto gozdnih požarov. Danes lahko rečemo, da Je gasilstvo na Kočevskem v glavnem obnovljeno in tehnično toliko opremljeno, da je lahko kos kakršnim koli požarom. To nam potrjuje tudi občni zbor prostovoljnih gasilskih društev, ki so zadnji čas po vsem Kočevskem. Iz poročil vidimo, da so vsa dru-»tva lani močno okrepila svojo organizacijsko in strokovno dejavnost. Zlasti to velja za društvo v Kočevju, ki je Lanj prebolelo notranje slabosti in je sedaj med prvimi društvi v okraju tako po disciplini, aktivnosti in prizadevnosti svojih članov. Ima pa še vedno premalo moralne In dejanske podpore pri meščanih Kočevja, ki se za gasilstvo le malo zanimajo. 40 aktivnih in 40 podpornih članov gasilskega društva je za Kočevje vsekakor premalo, glede na število prebivalstva. Razen v Kočevju so prav dobra društva še v Stari Cerkvi, Ribnici, Bukovici, Velikih Poljanah, v Dolgi vasi in Livoldu. Novoustanovljeno društvo na Rašici je že v treh mesecih svojega obstoja pokazalo zelo veliko aktivnost in prizadevnost. Imenovana društva dobivajo veliko moralno pomoč od prebivalcev, imajo tudi agilne ženske desetine, ki že samostojno nastopajo. Društva Videm, Kompolje, pa tudi ostala, bi morala bolj skrbeti, da pridobijo v svoje vrste tudi ženske in mladino, šele potem se bodo lahko uspešno razvila in delala. Na oplošno ugotovimo, da je polovica društev zelo aktivnih. So pa tudi društva, ki nikakor ne morejo razviti svoje organizacijske in^vslrokovns dejavnosti (n. pr/v Vasi ob Kolpi, v Moravi, Koprivniku, Starem logu), čeprav je prav v teh krajih dobra gasilska služba še posebno važna. Delovni kolektivi kmetijskih posestev se morajo bolj zavedati pomena gasilskih organizacij in tudi aktivno poprijeti za delo v gasilskih vrstah, saj gre za očuvanje njihove lastnine in premoženja socialistične drž-be. S. Novoletno nagradno žrebanje bo v torek, 33. februarja v Črnomlju! Preberite obvestilo na tretji strani! Seja Okrajne zadružne zveze v Kočevju Uradni list Ljudske republike Slovenije je 30. januarja etos objavil Odlok o uporabi planskih instrumentov za leto 1954, s katerim je Izvršni svet Ljudske skupščine LRS določil stopnjo davka od dobička za potrebe Ljudske republike Slovenije. Z istim odlokom je tudi določeno, da sodo ljudski odbori okrajev in mest z razvitim gospodarstvom plačevali prispevke za pomoč gospodarsko nerazvitim predelom Ljudske republike Slovenije. Ta prispevek bodo plačevali tisti okrali, katerih skupni dohodki, s katerimi razpolagajo ti okraji n mesta ter občine in gospodarske organizacije na njihovem območju, presegajo letno 5.500 din na enega prebivalca, ter mesta, katerih skupni do-bodek presega letno 10.000 din na enega prebivalca. Prispevki za to pomoč se bodo zbirali v republiškem ;kladu za pomoč gospodarsko nerazvitim predelom. Ko ob tej priliki med zaostalimi slo-'enskimi okrali tudi novomeški, črnomaljski in kočevski okraj topio pozdravljajo izdani odlok, si od prispevkov industrijsko in vsestransko razvitejših okrajev zares obetajo napredek. Ne gre za miloščino in ne za podporo — temveč v resnici za pomoč, da si pomagajo na noge okraji, kjer v letih po osvoboditvi iz različnih vzrokov nismo mogli obnavljati morebitnih starih podjetij ali graditi nove industrije. : Ne bi ponavljali vloge, prispevkov in žrtev Dolenjske v borbi za novo Jugoslavijo. Z zadoščenjem lahko ugotavljamo, da nam številne nove gospodarske uredbe, predpisi in odloki v zadnjem času*prinašajo to, kar smo pred leti tako želeli: sprostitev objektivnih ekonomskih zakonov in demokracijo upravljanja v našem gospodarstvu. Z novimi uredbami se razširja socialistična demokracija v upravljanju gospodarstva. Razširja in poglablja se družbeno upravljanje, ki zajema tudi že pošto, elektrogospodarstvo, železnice, stanovanjsko skupnost, socialno zavarovanje in se bo razširjalo še naprej. Ob vsem tem zaostali predeli naše domovine niso bili pozabljeni. Socialistična po^oč. ki iim in bodo poslej nudili industrijsko razvitejši okraji, je sad vseh na porov. Vse, kar so tudi zaostali predeli po osvoboditvi prispevali skupnosti, — Dolenjska predvsem pomembne količine lesa, ki so nam pomagale razbijati informbiro-jevske blokade in utirati pot na zapadni trg — se jim bo zdaj v neki meri vendarle vračalo. Kar so ugotovili tovariši na zadnjem zboru proizvajalcev v Črnomlju, velja za vse dolenjske okraje: »Bela krajina ni po osvoboditvi nikoli zamerila, da s> drugi okraji dobivali več z s razvoj starih in ustanavljanje novih tovarn in podjetij, čeprav je sama iz leta v leto bolj zaostajala. Predlanskim, ko je bilo slovensko republiško povprečje 101.000 din narodnega dohodka na prebivalca, je na Belokranjca prišlo komaj 30.000 din. Vedeli pa smo, da se vse, kar gradimo v državi, postavlja za nas vse, za našo skupnost. Zato pozdravljamo odlok Izvršnega sveta o prispevku okrajev i« mest z razvitim gospodarstvom kot pomoč gospodarsko nerazvitim predelom Slovenije.« Ta pomoč bo že letos sestavni del sredstev za uresničitev investicijskih načrtov naših treh okrajev. Predvidene investicije bodo povečale proizvodnjo v obstoječih podjetjih in zaposlile v njej ter v novih industrijskih podjetjih več tisoč delavcev in delavk. To pa je — hkrati z napori delovnega kmeta,- da dvigne proizvodnjo v živinoreji, poljedelstvu, vinogradništvu, sadjarstvu in pod., pot do višjega narodnega dohodka na Dolenjskem. V Brusnicah je zasvetita elektrika V petek zvečer 5. februarja je bilo v Brusnicah živahno kot na mravljišču. Vkljub ostremu mrazu je bilo zunaj vse polno ljudi; otroci so tekali za električar j i in klicali: »Tovariš električar, pri nas gori samo ena žarnica, proširio, pridite popravit!« Inelek-tričarji so imeli polne roke dela pozno v noč. Brusnice so imele ta večer orvič povsem novo podobo in ni čudno, da so ljudem od veselja sijali obrazi. »Nisem mislil, da bo pri nas res kdaj zasvetila električna luč in da jo bom jaz dočakal. Vso hvalo naši ljudski oblasti,« je dejal star očanec. Elektrika je ta večer zasvetila tudi v Gabrju, kjer ni bilo veselje nič manjše. V nekaj dneh bo pa zasijala nova luč po vsej brusniški ob- čini in do takrat bodo Brus-ničani počakali s slovesno otvoritvijo, da bo lahko vsa občina naenkrat zasijala v novi razsvetljavi. Zadnje čase so bili po volilnih enotah zbori volilcev. Na njih so največ razpravljali, kako čimbolj uspešno izkoristiti električno silo. Ljudje se že zanimajo za električne motorje, cirkularke, mlatilni-ce, sploh za vse, kar elektrika lahko žene. Kmetijska zadruga je že nabavila pet električnih motorjev in mlatilni-co, naročeni pa ima še dve mlatilnici, cirkularko in razno druge stroje za napredno gospodarstvo. Tako se bo tudi ta konec našega Podgorja dvignil in dosegel boljše uspehe zase in za naše socialistično gospo-1 darstvo. Jaklič rosvetua oežavci novomeškega okrafa zapeSi Na pobudo sindikalnih društev pedagoških delavcev novomeškega okraja, je bil v preteklem letu ustanovljen pevski zbor prosvetnih delavcev v Novem mestu. Vanj se je vključilo nad 90 pevcev in pevk, večinoma učiteljev in učiteljic, ki delujejo v Taznih šolah na našem podeželju. Poleg pedagogov se je vključilo v zbor tudi lepo število ostalih prosvetnih delavcev, ki so pripomogli ustvariti številčno in glasovno močan, lahko rečemo, največji pevski zbor na Dolenjskem. Za to imajo velikanske zasluge ,'vodilni ljudje na okrajnem LO ših dosedanjih skupnih na- Novo mesto, ki so pravilno ra- V Kočevju je bila 12. februarja razširjena seja upravnega odbora OZZ Kočevje, posvečena tolmačenju novih uredb in sprememb v gospodarstvu kmetijskih zadrug, zadružnih posestev, podjetij in obratov. Kot gost je sodeloval tudi predsednik OLO Jane2 Pirnat. Nove uredbe sta tolmačila tajnik in predsednik OZZ. V razpravljanju so zlasti razčlenili tiste člane uredbe, k: so teže razumljivi, ter se pogovorili, kako bodo izvajali nove uredbe glede pecebnosli posameznih zadrug v novih oblikah dela. Obravnavali so tudi priprave za bližnje občne zbore kmetijskih zadrug, ki se bodo začeli ta mesec, zaključili pa do srede marca. Prvi sadjarski pomočniki v Beli krajini V okviru pospeševalnih ukrepov sadjarskega inštituta v Mariboru za vzgojo sadjarskih mojstrov in pomočnikov, je bil v Črnomlju od 18. dc 23. januarja enotedenski sadjarski tečaj. Tečaja se je ude ležilo 23 sadjarjev; četrtina od njih so absolventi kmetijskih šol in eden, Špringer Jakob je sodeloval tudi kot predavatelj. Večina njih so že znani v svojem okolišu kot dobri sadjarji, zato so lahko razumeli predavanja, ki so obravnavala gospodarsko vrednost enotnejšega sadnega izbora na primerni sadni podlagi, čiščenje, gnojenje, pomlajevanje, precepljanje in obnavljanje opešanega sadnega drevja, pa tudi potrebo zimskega in K PRVEMU OBČINSKEMU PRAZNIKU MESTNE OBČINE ČRNOMELJ ČESTITA IN POŠILJA BORBENE POZDRAVE VSEM KOLEKTIVOM IN DELOVNEMU LJUDSTVU UDDSKI ODBOR MESTNE OBČINE Č S NO M K L, J i •••••• ♦•••••••« ••■«••••• »••«•»-•• >•*.».-•. •••■t letnega škropljenja zoper imeriškega kapar j a ter Črvivost drevja in sadja. Ob zaključku so vsi tečajniki prejeli letošnjo zbirke kmečke knjige in celotni ;adjarski pribor. Načelnik tajništva za gospodarstvo, Franc i-Cošir, je pa imel vzpodbuden ,'ovor o Sedanjem stanju sadjarstva v Beli krajini ter c jotrebi nadaljnjega pospeševanja in zaščite pred sadnimi škodljivci. Upamo, da bodo ti prvi sadjarski pomočniki koristno in ispešno delovali doma, v zadrugi in občini. Dobro urejeni sadovnjaki na niihovih domovih bodo vzpodbuden pri-ner za okolico. Vrhu tega bodo ti sadjarji sodelovali pri urejevanju sadovnjakov, ki se bo sedaj začelo, in s tem pripomogli k splošnemu dvigu naše sadjarske proizvodnje. M. B. šivaici med seboj —Nou, mister Molotov, z rdečo nitjo pa ne: (Večer — Maribor) zumeli iniciativo prosvetnih delavcev in so zbor materialno podprli. Namen zbora je širiti pevsko kulturo, gojiti in popularizirati našo narodno in umetno pesem med našimi ljudmi, zlasti na podeželju. Jedro zbora tvorijo učiteljice, ki so se oklenile petja z vso ljubeznijo in se ne straše ne stroškov ne naporov pevskih vaj in tečajev, samo da se morejo v petju nadalje izobraževati. — Med moškimi prevladujejo starejši rutinirani pevci, ki se že leta in leta uspešno uveljavljajo kot pevci, posebno pri KD Dušan Jereb v Novem mestu, drugi spet kot odlični pevovodje pionirskih, mladinskih in ostalih pevskih zborov v novomeškem okraju. Vsi so si postavili za cilj: dvigniti zbor na umetniško raven. Da bodo naši prosvetni delavci verjetno dosegli svoj namen, meremo sklepati med drugim tudi iz tega, ker jih vodi izvrsten glasbeni pedagog prof. Ervina Ropasova iz Novega mesta, ki je v času svojega službovanja v Mariboru vodila k-valttetne pevske zbore. Njena zasluga je, da zbor vidno napreduie in se razvija v kvalitetno odličen pevski kolektiv. To bo mogla javnost oceniti na prvem koncertu, jutri, dne 20. februarja, ko bodo nastopili v Domu ljudske prosvete v Novetm mestu. Na sporedu so pesmi ženskega, moškega in mešanega zbora, solospevi prof. Marjance Kalanove t»r nekaj točk orkestra KD »Dušan Jereb«. Izvajana bo tudi veličastna Schwabova pesem »Dobro jutro« ob spremljavi orkestra. Na svoj prvi koncert se pevci vneto pripravljajo in pričakujejo, da jih bo javnost v njihovem stremljenju podprla. Za šolsko mladino bo zbor nastopil isti dan, to je v soboto, 20. februarja v popoldanskem času. — er Se enkrat: tudi gasilska društva ue morejo bita drugo kot socialistične organizacije! VREME za čas od 19. do 26. februarja Od srede do sobote snej, zatem izboljšanje. Prihodnji teden Izboljšanje od ponedeljka do srede, naslednje drl ponovno snežne padavine. Temperatura bo večinoma pod ničlo. Nadaljnji izgledi: Koncem februarja bodo močne snežne padavine in oster mraz. S člankom pod gornjim naslovom, ki je bil objavljen v 6. številki Dolenjskega lista, je nastalo na terenu med gasilci precej razburjenja, kakor da bi bil članek napad na gasilsko organizacijo, ne pa samo kritika konkretnih pomanjkljivosti in grobih nepravilnosti. Vloge gasilstva nihče ne podcenjuje, čeprav pregovor pravi, da se delo samo hvali. Napake je potrebno žigosati in prikazovati ne morda zaradi tega, ker jih je zagrešil ta ali oni, pač pa zato, ker jih je treba odpravljati. Tako je treba tudi razumeti smisel kritike, ki je v resnici kritika napak, ne pa kritika oseb. Tovariš Lojze Mirtič, predsednik okrajne Gasilske zveze nam je v zvezi z omenjenim člankom prinesel daljši dopis, v katerem v glavnem potrjuje naša gornja izvajanja. Na p1"-numu okrajnega odbora SZDL je imel tov. Mirtič referat, iz tega ter razprave po referatu smo dobili snov za navedeni članek. Tov. Mirtič trdi, da je bila na plenumu glede poveljnika PGD Šentrupert navedena pomota, češ da nima državljanskih pravic, kar ne drži. Tak primer je bil na Trebelnem. Nadalje navaja, da so se posamezne napake že odpravile, ostale pa se bodo. Glede razmer v PGD Šentrupert trdi, da je društvo v »dobrih in sposobnih rokah«, na splošno pa so napake v gasilskih organizacijah že tako majhne, da jih že samo del dobro izpolnjenih nalog gasilcev odtehta. Tovariš Mirtič tudi ponovno poudarja velike zasluge organizacije, česar ni nihče zanikal. Popolnoma se strinjamo s tovarišem Mirtičem, da so za posamezne nepravilnosti v gasilski organizaciji krive vse politične organizacije. To drži. Drži pa tudi, da del gasilcev dosedaj ni čutil potrebe povezave s političnimi organizacijami in je odklanjal članstvo v eni ali drugi. V članku smo kritizirali predvsem »nepolitično« zadržanje posameznikov. Zato se lahko čutijo prizadeta samo taki gasilci — in nihče Stran 1 ' DOEENJSKI CIST 1 r Kupčija ali vzjfoja? Tiskarske storitve in cene papirja so previsoka -Skupnost na) pomaga časopisnim in založnlšklrr podjetjem »Čeprav bi nadvse rad ostal naročnik našega tednika, se moram listu odpovedati, ker ne zmorem naročnine. Prosim, bniite me iz spiska stalnih naročnikov...« Ko bi nprava Dolenjskega lista ob novem leto prejela samo eno dopisnico ali pismo s tako vsebino, to ne bi bilo nič čudnega. Takih odpovedi lista pa smo lani po podražitvi časnika, pa tudi pred in po novem letu, prejeli veliko — skoraj 700. Večina izmed teh naročnikov je imela samo po en časnik; zdaj, ko so si ga odpovedali, ne berejo nobenega lista. Časopisi m knjige so predragi — to vedo ▼» tisti, ki si kn>ig in časnikov želijo, pa jim žep tega ne dopuiča. V zadnjih letih smo časnike že trikrat podražili; vedno se je ob podražitvah velik del bralcev socialističnega tiska odrekel listom. Na nedavni konferenci založniških, tiskarskih in časopisnih podjetij v Ljubljani smo zvedeli, da je naklada »Slovenskega poročevalca« padla zaradi tega za 50.000 izvodov. »Kmečki glas« je v treh letih zaradi podražitev izgubil 46.000 kmečkih bralcev! Na konferenci v Ljubljani je l\o tudi za vprašanje naJega Usta. Položaj^okrajnih in pokrajinskih glasil SZDL ni namreč prav nič rožnat, če ne slabši od listov t večjo naklado. Nizka naklada časnikov zahteva sorazmerno še vilje, stroške kot jih ima republiški dnevni tisk. Pisali smo že, da nas n. pr. stane 1 izvod Dolenjskega lista 15 do 16 dinarjev, prodajamo pa ga po 10 din v kolportaži, medtem ko ga stalni naročniki prejemajo za 9,23 din. Izgubo, ki jo ima Dolenjski list zaradi visokih cen papirja in riskarniSkih storitev, smo pokrivali doslej z objavljanjem reklamnih in ostalih oglasov ter s prispevki v tiskovni sklad lista. Da ie Dolenjski list zadnji dve leti lahko izhajal, je bilo treba n. px. poleg naročnin zbrati še za 4,318.400 din oglasov! V zadnjem času je prišel naš tisk v nove, izredno hude težaye. Zelo so narasli stroški tiskarn {za tiskanje Dolenjskega lista za 35 do 37 odstotkov!), občutno pa se je podražil rudi papir. Medtem ko smo lani v jeseni plačali tiskarni za tisk številke Dolenjskega lista na 6 straneh približno 66.000 din (brez slik, odpreme, stroškov, plac itd. itd. — samo za papir in tiskanje!), nas ▼ letošnjem januarju prav taka številka stane že 85.000 do 88.000 din. Poleg tega primanjkuje papirja in ga bo manjkalo, dokler velika nova tovarna v Vidmu pri Krškem ne bo stekla. Oglasov, podjetja ne objavljajo več rada; kar priznajmo, da je za oglase porabljen papir pravzaprav uničevanje dragocene surovine! Lov za oglasi in njihovo priobčevanje je bitka za obstoj naših časnikov in časopisov. S socializmom tak lov seveda nima prav mi skupnega. Da bi Dolenjski list letoj lahko izhajal in obdržal sedanjo naročnino to ie 480 dinarjev, bo treba rešiti pereče vprašanje: kako pokriti izgubo 3 milijonov dinarjev, ki preti Hstu zaradi doslej že povečanih cen tiskarniškega dela in papirja? Dobro vemo, da ponovnih podražitev mnogi časniki in knjige ne bi prenesle. Pred vprašanjem: Kaj torej? pa so vsi naši časniki, vse naše založbe. Izhod iz težav, ki so gospodarsko in politično škodljive — pomislimo samo na tisoče in tisoče bralcev s podeželja, ki jih vsaka podražitev tiska najbolj prizadene! — bo treba iskati v že predlaganih smereh: NaŠe tiskarne je treba modernizirati, s čemer se bo tisk pocenil do 70 odstotkov. Poceniti bo treba časopisni papir in mu zagotoviti stalno notranjo tržno ceno, da ne bomo neprenehoma izpreminjali naročnin. Če naša skupnost ne zahteva dobička od sol, ki vzgajajo mladino, ga ne bi smela iskati tudi v tiskarnah, ki tiskajo časopise in knjige. Vloge socialističnega tiska ni mogoče meriti z vatlom, kilogramom in dinarjem — tisk ni in ne sme biti trgovsko blago. Zato naj o vprašanju cen časopisja in knjig razpravlja vsa naša javnost. O tem naj razpravljajo tudi gospodarski organi, organizacije SZDL — in prav bo, če bo o tem važnem političnem in kulturnem vprašanju govorila tudi Ljudska skupščina. Tone Golnik Nijnižje prodajne cene nekaterih živi' v Čun od 25. L do 1. II. 1945 Zavod za statistiko in evidenco LRS je v navedenem tednu zabeležil po svojih organih naslednje najnižje cene: Za večje pridelke v kmetijstvu Din kg 190.- Ljubljana, Novo mesto, Kočevje, Celje, Trbovlje, Maribor, Ptuj, Murska Sobota Svinjsko meso, sveže .... kg 200.— Ptuj, Murska Sobota Prekajen svinjski hrbet .. kg 290.— Ptuj, M. Sobota, Postojna Prekajena slanina ........ kg 300.— Trbovlje Kokoš, živa, pribiiž. 1,5 kg kos 260.— Novo mesto kos 12.— Murska Sobota Mleko, sladko, kravje .... 1 20.— Ptuj kg 350.- Gorica kg 10.— Ptuj, M. Sobota kg 65.- Ptuj kg 28.- Ljubljana kg 120.- Jesenice kg 240.- Gorica kg 72.— Postojna kg 44.— Trbovlje kg 8.- Trbovlje kg 16.- Postojna kg 280.— Ljubljana Vino, 11 maliganov v gostilni 1 125.— Gorica Žganje, močno nad 40% .. 1 300.— Kočevje Pridelki v naših okrajih so prenizki, pa ne toliko zaradi slabih tal, pač pa zaradi nepravilnega obdelovanja zem- gala tudi Trgovska Šola Novo mesto, ki je za teden dni odstopila tečajnikom vse svoie šolske prostore. Udeleženci poljedelsko-semenarskega tečaja v Novem mestu lje, gnojenja In predvsem zaradi izredno slabe kvalitete semen. Povprečni hektarski pridelek ozimnih žit v novomeškem okraju je bil le 1000 kilogramov, krompirja 9000 kg. kar je vsaj enkrat premalo Tisti kmetovalci, ki so začeli pridelovati semena, pa so z dobrimi semeni dosegli neprimerno večje hektarske donose, in sicer pri ozimnih žitih do 2200 kg, pri krompirju pa celo do 40.000 kg. Poljedelsko-semenski odbor OZZ je sprevidel, da je treba nekaj ukreniti, če hočemo doseči povprečni pridelek žit vsaj 1600 kg na hektar, krompirja pa vsaj 15.000 kg. Zato je ta odbor organiziral enotedenski poljedelsko-semenski tečaj, na katerega so bili povabljeni po 1 do 3 zadružniki iz vsake naše zadruge. Ker naši sosedni okraji verjetno ne bodo to zimo imeli polje-delsko-semenskih tečajev, je odbor povabil iz Kočevja, Črnomlja in Krškega po 2 do 4 tečajnike. Iz novomeškega okraja se je tečaja udeležilo 25 zadružnikov, iz sosednih okrajev pa 6. Da je tečaj lahko uspešno potekel, je poma- t : l i Učni program je bil precej obširen, toda tečajniki so pazljivo spremljali predavanja in si podano snov tudi osvojili. Posebno podrobno je bilo tečajnikom tolmačeno semenar-stvo, ker se z dobrimi semeni poveča hektarski pridelek pri žitih za 30%, pri krompirju pa za 60%. Poleg semenarstva >o tečajniki pridotrili veliko znanja o obdelovanju zemlje, gnojenju, zaščiti jh selekciji rastlin, o zatiranju plevelov in drugem. Tečajniki bodo zdaj organt-nizirali v svojih KZ aktivne ooljedelsko-semenske odseke, ki bodo s pomočjo OZZ vodiii poljedelstvo s semenarstvom v zadrugi. Organizirali bodo pri zadrugah tudi nekajdnevne poljedelsko-semenarske tečaje, ki jih bodo obiskali lahko vsi zadružniki. Za povečanje pridelkov lje potreb.10 predvsem znanje; to znanje si bodo pridobili naši kmetovalci v kmetijskih šolah, tečajih in na strokovnih predavanjih. V poljedelsko-semenskih odsekih kmetijskih; zadrug organizirani kmetovalci pa bodo s pridobljenim znanjem gotovo želi velike uspehe. Č. S. Ing. Anton Zoret Kmetijstvo na Kočevskem OB PRVEM OBČINSKEM PRAZNIKU PARTIZANSKEGA ČRNOMLJA ČESTITA VSEMU DELOVNEMU PREBIVALSTVU SPLOŠNO TRGOVINSKO PODJETJE ČRN O M E L J , .«..»..*. .«..•..•■ Ob 19. februarju 1954 - prazniku mesta Črnomelj, Sestlta delovnim kolektivom, družbenim organizacijam In prebivalcem SGP „PiOllir4* - Novo mesto gradbišče Črnomelj t Nadaljevanje s 6. številke Stanje živinoreje Od kmetijstva ima največ naravnih pogojev živinoreja. Poleg Štetih okolnosti zahteve in tenzivno živinorejo tudi struktura kmetijskih površin. Od skupne površine okraja odpade 57% na gozdove, 41% na kmetijske površine in 2% na nerodovitno zemljo. Od kmetijskih površin pa je po razpoložljivih podatkih 13.5% travnikov, 43.5% senoieti in 29.7% pašnikov ali v celoti 86.7% travnih površin. Zato moramo izvajati predvsem ukrepe za zboljšanje živinoreje. Delno bo treba Še povečan itevilo govedi, vsekakor pa zboljšati njeno proizvodnost, zlasti mlečnost. Zaradi opisanih vojnih razmer in preslabo organizirane živinorejske službe v povojnih letih imamo še sedaj manj živine kakor pred vojno. Za isto področje okraja izkazuje statistika v letu 1939 skupno 16290 govedi, dočim je po popisu v letu 1952 bilo samo 13448 govedi ali 2842 glav, odnosno 12% manj goveje živine. V leto 1953 se je številčno stanje dosti menjalo, je pa zaradi suše za nekaj deset glav manjše. Večje od zmanjšanja števila živine je poslabšanje njene strukture. Zaradi prekomernega klanja se je precej znižal odstotek odrasle živine. Prikazati je treba tudi proizvodnost živine; molznost in rodovitnost. Podatke o proizvodnosti moremo vzeti iz podatkov selekcijske službe. Povprečna letna molznost za 521 rodovnih krav je bila 1939. leta 2179 litrov, 1952. leta pa pri 746 rodovitnih kravah 1909 litrov mleka na kravo. Krr imajo rodovne krave v povprečju približno 30 do večjo mlečnost od povprečja Do 16. februarja novih naročnikov Od 1. januarja do zadnjega torka se je naročilo na Dolenjski list 1006 novih naročnikov, izmed teh: Naročnikovi v okraju Črnomelj 332 v okraju Kočevje 113 v okraju Novo mesto 437 razne pošte v FLRJ 92 v inozemstvu 32 Vse naročnike, sodelavce, odbore SZDL in prijatelje Dolenjskega lista prosimo, da tudi vnaprej pridobivajo nove naročnike za naš dolenjski tednik. Izkušnje zadnjih tednov so pokazale, da lahko pridobimo še veliko novih naročnikov. Tako nam je pred dnevi tov. Jože Medic iz Metliške vasi prinesel imena 37 novih naročnikov iz Topliške doline. Precej novih naročnikov je spet poslala Bela krajina, pa tudi Kočevska se je dvignila nad 100 novih naročnikov. Cim več bo imel Dolenjski list naklade, toliko boljši, pestrejši in obsežnejši bo lahko. V vsako hišo Dolenjski list! Uredništvo in uprava. vseh krav, moremo zaključiti, da je bila molznost vseh krav v okraju 1. 1939 približno 1350 litrov, sedaj pa okrog 1150 litrov. To pomeni, da imamo danes za najmanj 200 do 250 1 manjšo mlečnost. Na isti način moremo ugotoviti rodovitnost krav. Iz rodovnih podatkov za leta 1937 do 1941 razberemo, da je bilo skozi teh 5 let na vsakih 100 krav letno 79 telet, toda lani smo jih imeli le 69. Vzroki za slabšo rodovitnost so slabša krmska baza, pomanjkljiva preskrba zadostnega števila plemenjakov v povojnih letih in kot posledica obojnega močna spolna okužba krav in te-lic. To je potrdila tudi veterinarska služba, ki je opravila masovne preglede krav in telic glede na jalovost. Vse skupaj, to je manjše Število, slabša struktura živine, letno 2350 telet manj ter zmanjšanje mlečnosti in rodovitnosti pomeni, da imamo skupno nad en milijon kilogramov manj fonda goveje Živine in letno 33120 hI mleka manj, ali v celoti letno 45 do 50 milijonov dinarjev manj čistih dohodkov od živinoreje. Zmanjšanje živalske proizvodnje jeza okraj Kočevje povsem razumljivo. Na to so vplivali v glavnem naslednji razlogi. 1) Kočevarji so pri od selitvi odpeljal s seboj okrog 4000 go-~ vedi Na izpraznjenem ozemlja se je ves čas vojne le pustošilo. Na tako upostošenem, že močno z grmovjem zaraščenem ozemlju so se pričela v letih 1946, v glavnem pa 1947 organizirati državna posestva. Ta so podedovala samo ruševine, plodna zemlja se je do tedaj že umikala divjini. Zato moramo oceniti današnje stanj« drž. posestev za zelo zadovoljivo, saj so se morala boriti ne le s pomanjkanjem najosnovnejših sredstev, ampak takorekoč ponovno osvajati in usposabljati zapuščeno nekdanjo kmetijsko površino, po kateri so že nemoteno gospodarili divji prašiči in številna druga divjad. Državna posestva imajo vsa zemljišča nekdanjih kočevar-jev. Od skupne površine okraja pripada posestvom 53% zemljišč, od kmetijske površine pa 39%. Kmetijske površine so toliko usposobili, da redijo danes 19% govedi in 32% prašičev od skupnega števila v okraju (po stanja popisa 1952). čeprav so drž. posestva že zbrala precejšen fond živine, vendar Še niso dosegla števila, ki se bo moralo na omenjenih površinah prerediti. Povečanje fonda bo mogoče od sedaj naprej le z vzporednim izboljšanjem pridelkov na košeninah, z usposabljanjem pašnikov (Nadaljevanje prihodnjič) Ali imam pravico do polnih prejemkov otroških dokiad? Tudi katere dokiad na Kočevskem je ne-upravičence otroških zakon o višini davkov v zvezi s temi dokladami nepravično zadel. Tako pravi Franc Grebene lz Stare cerkve: »Leta 1951. sem imel v najemu zemljo od Uprave državnih posestev v Stari cerkvi skupaj 12 arov. Najemnino sem odslužil z delom. Za teh 12 arov in nekaj kokoši sem moral plačati leta 1951. tristo osemnajst dinarjev davkov Zaradi tega sem izgubil na otroških dodatkih za enega otroka 1.050 dinarjev mesečno, začenši od 1. avgusta 1953-Nimam niti pedi lastne zemlje ne česa drugega, kar bi se lahko obdavčilo. Takih primerov, kakor je moj, je v okolici Kočevja še več. Te nepravilnosti so bile prikazane na raznih sestankih. Navzoči funkcionarji so si naše pritožbe sicer zapisali, in pri tem je ostalo. Če preračunamo, koliko plačamo od neizplačanih pripadajočih otroških dodatkov, sprevidimo, da imamo sorazmerno večje dajatve kakor nekateri srednji kmetje davkov. Leta 1952. In lani sem bil davkov sicer oproščen, vendar mi to nič ne pomaga, kajti moj davek iz leta 1951. ima še vedno toliko veljave, da nisem upravičen do polnega izplačila otroških dodatkov. Pripomnil bi, da so tisti, ki so odločali o otroških dodatkih, pogledali nekaterim skozi prste, čeprav so leta 1951. imeli zemljo v najemu in tudi plačali davek. Ti dobivajo otroške dodatke redno brez odbitkov. Vendar še zmerom upam, da bom tudi jaz slej ali prej dosegel svojo pravico«. Za mesto In most se Novomeščanom še nI treba bati Z ozirom na članek oz. vest »Novemu mestu se lahko zgodi nesreča«, ki jo je 13. februarja 1954 objavila Borba, nas je upravni odbor trg. podjetja »Zeleznina« prosil, da objavimo tudi v Dolenjskem listu: »Železnina« ima shranjen ves smodnik, s katerim trguje, v posebej zgrajenem skladišču (bunkerju) izven Žabje vasi v smeri proti Gorjancem, torej skoraj 2 km izven mesta. Kisikove jeklenke pa ima vskladiščene v zgradbi na Šukljetovi c. št 6, kjer je blago varno pred požarom. Za most in del mesta, ki naj bi bilci v primeru požara v hiši na Sukljevi c. št. 1 v nevarnosti, take nevarnosti torej ni. Nadzorstvo nad prodajo i« shranjevanjem streliva opravljajo redno organi javne varnosti. Podjetje skrbi, da so vsi varnostni predpisi vedno izpolnjeni, tako da ni strahu, da bi Kandijanarje sredi noči odneslo v zrak. »Zeleznina« je res kupila zemljišče za nova skladišča v Kandiji, nima pa še potrebnih kreditov za zidavo. Belokranjske zadružnice se pridno uveljavljajo Zavod ta statistik« in evidenco LRS, Ljubljana ZADRUŽNO TRGOVSKO PODJETJE ČRNOMELJ ČESTITA OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM ZADRUŽNIKOM, KMETIJSKIM ZADRUGAM, OSTALIM 1 ODJEMALCEM IN DELOVNEMU LJUDSTVU ČRNOMLJA 1 NAJ 2IVE INICIAT0RJ1 NASE BORBE! Se malo, pa bodo tudi v Bel; krajini letni občni zbori kmetijskih zadrug. V pripravah za te zbore pridno sodelujejo tudi okrajni odbori Zveze za-družnic Kajti belokranjski ženi, zlasti zadružnici, ni vseeno, kako živi in se razvija, zlasti ji ni vseeno kako se gospodari v zadrugi. Belokranjske zadružnice želijo izobrazbe, zato se tako številno udeležujejo kmetij-sko-gospodinjskih, šiviljskih, pletilskih, kuharskih in krojnih tečajev. Osemindvajset tečajev v Črnomaljskem okraju obiskuje 670 žena in de- PISMO BELOKRANJSKEGA KMETA V Bell krajini smo vse od kapitulacije Italije pa do konca vojne bili odrezani od ostalega »veta; nismo imeli nobenih trgovin, gostiln, ne uvoza ne Izvoza, borili smo se za vsak kg •oli, ki smo jo morali nositi več kilometrov daleč s Hrvaške. Prehranili smo cele brigade, vlado, na stotine beguncev, dali smo Od sebe vse, zadnji grižljaj, zadnjo kapljo vina, pomagali smo naši vojski z vprego. Sli smo do skrajnosti, pa vendar nismo bili lačni, nihče ni od lakote umrl, in nismo hodili ne goli ne bosi. Iskusili smo okupatorjevo pe. te, žrtvovali smo vse, pomagali smo naMm borcem, bili smo enetni, hrabrila nas je ena sama misel in želja — reši« domovino! In danes? Res nam n! z rožicami postlano, se zmeraj občutimo posledice vojne, le nimamo vsega, kar si želimo, prehodni čas je Je težak, domovina pa danes prav tako potrebuje enotnih, strnjenih, samozavestnih in poštenih državljanov. Ob zadnjih volitvah smo res ugotovili, da živi v Bell krajini ljudstvo ,kl jt strnjsno In enotno, ko gre za ugled domovine. Isto se je pokazalo, ko je bil naš grabežljivi sosed stegnil svoje kremplje po naši s krvjo posvečeni zemlji — po lepi In sončni Istri, Goriški in Tržaški pokrajini. Naje ljudstvo je vstalo enotno in samozavestno ter reklo stoj! Niti pedl naše zemlje ne bo* vec teptali Toda ie vedno se najde kaka ljulka, se najde Izrodek, ki pljuje na vse to, ki pljuje v lastno skledo. Takim ljudem ni nič po volji, če je se tako dobro, kar je v zvezi s naio stvarnostjo. Vse oblatijo, najraje M zgrizli nsi socializem, uničili vse nase pridobitve. Vsi naši Izdelki, od llvanke do največjega stroja, so jim zanič, a vse, kar je tuje, jim je dobro, pa četudi je desetkrat dražje. Ti ljudje vse vedo, čeprav nimajo pri hiši niti časopisa niti radia. ?.e vnaiprej na. povedujejo zvišanje een, pomanjkanje tega ali onega blaga, skorajšnji padec vlade, socializma, pretijo, kako se bodo maščevali, ko pridejo oni na oblast in podabno. V tem pred-njačijo ljudje, ki so gulili našega kmeta In malega človeka ter si bili nagrabili premoženja. Pomagajo jim pa razne »Marijine devicet, katerim je naša stvarnost trn v peti. In tisto poniževalno, nečastno prosjačenje za pakete v Amert. kl, ki so ga uganjali nekateri, zraven pa nesramno blatili ugled domovine, češ da smo golt in bosi, da nimamo kaj jesti, Ja je naša oblast od hudiča, da nas »tovariši« samo gulijo itd. Zelo žalosten pojav /.a Belo krajino. In vendar imamo ljudi, ki imajo vsega v izobilju (nI res. da jih ni), vkljub težkim Časom so tudi taki, ki imajo dobro podlago: so 2e desetletja na kmetiji, pri trgovini, v obrti, to bogato podedovali in podobno. TI še nikoli niso slabo živeli, kakor danes ne, pa vendar so najhujši godrnjačl. Imamo ljudi, ki so dobili po 100, 200 paketov Iz Amerike, ki imajo oblek ta desetletja naprej. AH so se ti ljudje pri svoji bogato obloženi ml?t kdaj spomnili revežev okr«g sebe, na ceeti, spravil konje v bliž- bolnikov, ki bi potrebovali pri-boljška v hrani? In sosedovi otroci, morda hodijo okrog strgani, pozimi bosi. slabo oblečeni. Nas ni sram, če pomislimo, da bi včasih le lahko pogrešali kak kos obleke, po. nošene čevlje aH kaj podobnega in darovali potrebnim! Kaj pa poštenje v naši lepi Beli krajini? AH morda ne šepa? Ne bi včasih lahko rekli, kot pravi pesem: »Poštenje, kam si šlo, oh kani si rajžalo?« Kako Je bilo s tem pri naSih prednikih? Ključavnic skoraj poznali niso, le kak večji kmet je imel ključavnico na svoji zidanici, ki mu jo je napruvil vaški kovač, drugod m ie bila običajna ključavnica trta In klin. Kmet je zvll leskovo trto, vtaknil v luknjo drenov klin In ključavnica Je bila narejena. Bilo Je pred kakim) petdesetimi leti, ko po Bell krajini se ni puhal vlak in sernj moral po opravkih peš v Novo mesto. Ponoči sem ooazii na samotnem kraju ob cesti težko naložen voz — parizar, poln raznega blaga: .•cle bale najboljšega štofu, usnja, podplatov, zaboji sladkorja, kave Itd. Vse to Je voznik brez skrbi in strahu pustil čez noč nji vasi v hlev in lepo legel k počitku. Kaj bi se zgodilo danes, če bi bil tak voznik tako zaupljiv? Danes se večkrat zgodi, da te olajšajo za konja v hlevu, za kravo, prašiča, za denarnico iz žepa, krmo iz skednja. Kaj, ko bi danes dajali na vrata trto In drenov klin? Vsaj poceni so te vrste ključavnice! Brni sem, da v Holandijl In po Skandinavskih deželah kiju. čavnic tudi danes še ne potrebujejo, Ce kdo zgubi uro ali denarnico na cesti, ljudje to poberejo in položijo na obcestni kamen, kjer počaka lastnika. £ole če se ne vrne Iskat, poberejo te predmete in razglasijo, da jih lastnik lahko dobi v uradu za najdene predmete. Da tam brez skrbi pustiš kolo nezaklenjeno kjer koli, je pa splošno znano. Kaj Če bi tudi pri na« to lepo navado kmalu udoma-čilll So pa spet stvari, za katere so ljudje strašno občutljivi. Naj »e fantje pri plesu aH pijači malo grdo spoj.:1 'dajo, že je nož v roki, Če soseda sosedi reče malo hujšo besedo, že ima advo. kat dovolj posla. Ce snsed s koso zamahne čez sosedovo mejo, že so pravde ln stroški. In koliko nadlog prizadenejo klepetulje in obrekljivi Jeziki? Pri vseh teh stvareh pa ne pomaga jeza, ne advokati ne sodniki, pač pa pomaga dobra, prijazna beseda. Ljudi je tr^ba vzgajati z lepim vedenjem, s toplo, prisrčno besedo. Ta zaleže več kot vsaka kazen. Ljudje večkrat tarnajo, da so slabi časi. Vedeti moramo, da so časi taki, kakršni so ljudje, kakršni «o odnosi med ljudmi. Zavedajmo se, da smo potomci tistih naših dedov in prade-dov, ki so živeli trdo in borno življenje na tej belokranjski zemlji, ki Je bila ie vse gostuje naseljena kot danes, da so si s težkim trudom pridelali skorjo ovsenega sli prosenega kruh*. BiH so sužnji graščakom in cer. kvenim velikašem, po hrbtu jim je pel valptov bič. Toda naši d niso klonili, ljubili so svojo zemljo, svojo govorico, svo:o lepo slovensko pesem, skrbno so čuvali dobre, poštene navade ln običaje, živeli so složno ln nikdar niso — obrekovall gvoje domovine! Domovina jim je bila sveta, pa naj so bili še tako slabi časi. V tem nam ■ ■ r ! biti neprenehoma vzgled. Ljubimo svojo Belo krajino, pomagajmo Ji z vsemi močmi, da bo rasla In napredovala v srečo nas In vse naše skupnosti! Belokranjski kmet klet, večina članic kmetijskih zadrug. Ti tečaji pa niso lo praktični., ampak povezani tudi z raznimi strokovnimi predavanji o kmetijstvu, živinoreji, sadjarstvu in vinogradništvu, ovčereji itd. Kot pripravo za občne zbore je okrajni odbor zveze za-družnic organiziral dvodnevni seminar za zadružnice — 18. in 19. januarja. Na seminarju so bile zastopane delegatke iz vseh kmetijskih zadrug našega okraja. Poslušale so predavanja o notranji organizaciji in delu zadružnih vodstev, o nalogah ZZ, o finančnem poslovanju zadrug in podobno, o mlekarstvu, živinoreji in še o drugih kmetijskih panogah. Seminar je lepo uspel in udeleženke so dale vrsto predlogov za sklepe, ki jih bodo predlagale na občnih zborih, potem pa s pomočjo zadruge uresničile. Belokranjske zadružnice so se na seminarju pomenile, da bodo gojile enotno pasmo kokoši in poskrbele za dvig pez-utninarstva. Tudi pri svinjah bodo vpeljale enotno pasmo, takozvano »novomeško«, oziroma angleško. S svinjere-jo se bodo zlasti ukvarjale žene v okolišu Semlča, Strek-ljevca in Crešnjevca, kjer oddajajo mleko v mlekarno in jim ostane sirotka, ki je dobra krma za prašiče. Skrbele bodo za čistočo vasi, hlevov, svinjakov, vrtov in tako dalje. Okrajni odbor zveze za-družnic je bil januarja organiziral tudi sektorske konference z zadružnicami v Adle-šičih, Metliki, Semiču, na Vinici in Preloki. Udeležba je bila povsod dobra. V AdlešiČih, na Vinici ln Preloki bodo žene poživile domačo obrt in Še bolj gojile ovce- solčavsko-jozerske pasme, s katerimi so zelo zadovoljne. Posejale bodo večje površine z lanom in konopljo. To bodo storile tudi žene na metliškem sektorju. Stev. 7 i j DOLENJSKI C 13 T Stev. 5 M šentjernejske novice Pretekli teden so se sestanki kar vrstili: V torek se je zbralo učitelj-stvo šentjernejske obiine na sektorski konferenci, ki so ji prisostvovali tudi tovariši iz Novega mesta. Glavna točka dnevnega reda je bila podrobna razprava o novih učnih načrtih. V četrtek so zastooniki tu- V Gabrju imajo v nedeljo nadomestne volitve V nedeljo 21. februarja bodo v volilni enoti št. 4 občine Brusnice nadomestne volitve, ker je prenehal mandat odborniku Antonu Boltesu. Odlok o volitvah je bil objavljen v 3. številki Uradnega lista LRS. Podzemelj v Beli krajini Zadnjo soboto se je po dolgoletnem in uspešnem sluioova-nju poslovil od Podzemlja tovariš Lojze Zupane, ravnatelj tamkajšnje nižje gimnazije, ki je prevzel medtem v Črnomlju mesto upravitelja ljudske šole. Ko prevzema v središču Bele krajine novo službeno mesto, se mu med drugimi zahvaljuje za dosedanje delo v Podzemlju ln gradaski občini tudi uredni, štvo Dolenjskega lista, ki šteje tovariša Zupanca med enega svojih prvih sodelavce,, ki so z vso vnemo skrbeli za razširjanje Dolenjskega lista po Beli krajini od prve številke v letu 1950 naprej. Izpod peresa tov. Zupanca so bili naši bralci seznanjeni s premnogimi dogodki političnega, gospodarskega ln kulturno-pros vet nega življenja belokranjskih krajev. Kot znanega belokranjskega pisatelja ga je lani ln letos predstavil list svojim bralcem po Dolenjskem tudi z izvirno povestjo »Veliki dnevi«, ki je bila v predzadnji številki tednika zaključena. Ko mu na novem mestu v Črnomlju želimo dobrodošlico, se spominjamo tudi na. predka, ki ga je pod njegovim vodstvom dosegla v zadnjih letih nižja gimnazija v Podzemlju ter mu takih uspehov želimo tudi v bodoče. T. G. Iz Grčaric nam pišejo Tudi v Grčaricah je zasvetila električna luč, tako začenja neznani pisec daljše in zanimivo pismo iz kraja, od koder se le malokdaj kdo ogla6i. Menda tam ljudje res ne spijo; vsaj po dolgem pismu bi urednik lista lahko tako sodil. Treba bi pa bilo še za konec poguma in pismo podpisati, pa bi ga v celoti objavili! Neznanega sodelavca va- kajšnjih ustanov v prisotnosti tovarišev zveznega poslanca ing. Jožeta Levstika, republi- škega poslanca Franceta Pirko- diti 80 ugotovljeni, /udi Joka Kot kaže, se bo letos spomladi vprašanje pleUlne tovarne le premaknilo z mrtve točke. Kre- viča ln predsednika gospodarskega sveta Maksa Vaieta raz. cij-a je že odrejena (na njivah &o progi za Carovo gostilno), pravljali o važnih gospodarskih treb" j« le g f?Ple*» v"m.ena; pa bodo pričeli z zemeljskimi deli. vprašanjih. Sprejeti so bili pomembni sklepi. V nedeljo pa so komunisti na svoji občinski konferenci položili obračun o svojem delu in o delu posameznih organizacij. Tudi pri zemeljskih terasah prod metliškim gradom bodo spomladi dogradili stranske Sekretar Ludvik Simonič je oo- oporne zidove iz klesanega kam- dal izčrpno poročilo, ki so ga na in uredili stopnišče. Tako bo člani v bogati diskusiji dopol- vsa okolica prostora, kjer naj pili. Pri volitvah j« bil za se- bi staI spomenik padlim bor- kretarja zopet izvoljen Ludvik ,cem> UI"eJena. Tudi klopi bodo Simonič, postavljene po terasah za oddih ... ic„ 'meščanom in tujcem. Treba je Tudi mi smo se spomnili loO. i obletnice prvega srbskega upo- ra s proslavo, na kateri j? govorila tov. Anica Cvetic, sodeloval pa je mešani pevski zbor KUD. Igralci KUD in Zimske gospodarske šole nam pripravljajo nekaj novega za naš oder. — V poročilu o igri »Draga Ruth« v naši zadnji številki je pomotoma izpadla ocena o igri ljubke, a odločne male Miriam, kj jo je dovršeno podala Martina Jereletova. —t. Dve divji svinji je uplenil Jože Globevnik Iz Skocjano le, da se zgane odbor za postavitev spomenika padlim borcem, da ne bo partizanska Metlika poslednja, ki se bo oddol. žila žrtvam zadnje vojn*. Škropljenje sadnega drevja v metliški občini, kjer je jablane ž« močno napadel ameriški kapar, je nad vse pereče. Zato bo v vsej občini Izvedeno obvezno škropljenje sodnega drevja ln to takoj, čim bo tako toplo, da škropivo ne bo zmrzovalo. Del stroškov bosta krila tudi okraj in mestna občina. Potrebe in razvoj Metlike narekujejo, da se bodo morale v prihodnjem in naslednjih letih v mestu zgraditi nova gimnazija in nov zdravstveni dom, nova mestna klavnica ln pekarna. Obenem bo treba izvesti kanalizacijo in tlakovanje ceste od V nedeljo, 7. februarja je priredila lovska družina Skacjan poson na divje svinje. Ob tej i priliki je izkušeni lovec Jože ^kulturnega doma do železni Globevnik podrl kar dve divji svinji v teži 80 do 100 kg. Ob tem izrednem lovskem uspehu čestitamo, njemu in lovski družini. I. G. jke postaje. Za nekatere teh del bodo že letos izvršene priprave, tako da bo ta lepi načrt v bližnjih letih tudi uresničen. —r Podpore naj dobijo le najpotrebnejši! Ljudje iz Koblarjev in Stare cerkve se razburjajo, zakaj dobiva podporo Socialnega skrbstva mestne občine Kočevje Frančiška Pire iz Koblarjev. Pirčeva živi v solastništvu s sestro, imata dobro hišo, gospo-darske pritikline in 18 ha ob. delovalne zemlje. Zemljo dajeta v najem in dobita letno samo najemnine okrog 12.000 dinarjev. Frančiška Pire dobi večkrat pakete iz Amerike in svojo podporo daje tudi cerkvi za rože ln podobno. Za december in januar je dobila po 1000 dinarjev. Ljudje pravijo, da je treba zadevo podpore Pirčevi preiskati, saj je v Stari cerkvi in Kob-Iarjih več ljudi, ki so potreb-nejši podpore, pa tudi ' "M upravičeni. K. O. MIZARSKA ZADRUGA ČRNOMELJ čestita ob prvem občinskem prazniku vsem delovnim kolektivom in poslovnim prijateljem! Iz belokranjskega Bleda Pičlo uro od Metlike, se ob mirni Kolpi v treh malih vasi- sitega, lista je bil pod gornjim na slovom objavljen članek, v katerem se je neznani dopisnik obregnil ab delovanje TVD Partizana Straža — Vavta vas in mu očital nedelavnost ter malomarnost pri upravljanju doma. Ker so omenjene vrstice za mlado društvo ! kaj malo vzpodbudne in mečejo na delavnost odbora slabo luč, je potrebno, da na kratko tezna-cah razvija živahno kulturno- i m» Javnost o delu tamkajšnjih fizkulturnlkov, za katerega je KAJ DELAJO V STRAŽI IN VAVTI VASI Na 4. strani *, številke Dalenj-1 na lice mesta. Je ugotovila, da Je prosvetno življenje. Res pa je, da se iz Zelebeja, Božakovega in Rakove* neradi oglašamo v Dolenjskem listu, čeprav ga ostal dopisnik slep. Predvsem Je treba omeniti, da si Je društvo pričelo utirati pot v življenje Sele pred dvemi leti, ko fi je n» ustanovnem občnem dobro poznamo. Po dvakrat na , zboru zadalo nalogo združiti in teden se zbira mladina v šoli, povezati vso mladino in pritegniti bimo, da se še oglasi; rojaki I dobro voljo, da zimski čas ne mu 'bodo hvaležni, če bo o Gr. p0 ostal neizkoriščen, caricah še kaj napisal. —ro r ponavlja že napol pozab- I *ta"}šf "zhl|Uur"e dclav«- «P«-*_____ ._ SLi^i-TiT i četka je šlo le počasi, vendar Šte- je društvo danes že nad 80 članov. Upravni odbor si je takoj začel prizadevati, da bi si za svoje potrebe izposloval in zagotovil dom v Vavti vasi, ki Je bil kot last splošno ljudskega premoženja dodeljen občini Straža. To se je društvu posrečila šele v drugi polovici preteklega leta. Vse do tedaj >o sedanje društvene prostore ma ni bilo nobenega razumevanja, največ pa KUD. Za popravilo do-mo ni bilo nobenega razumevanja, zato je bil v skrajno slabem stanju. Se pred prevzemom doma se je društvo zanimalo pri Zvezi v Ljubljani glede kredita za potrebna poipravila. Posebna gradbena komisija, ki jo je Zveza poslala kje Ijeno znanje iz šolskih let Dekleta Imajo kuharski tečaj, kjer se učijo, kako tudi iz preprostih hranil napraviti okusne jedi. Naštudirali smo tudi dve enodejanki: »Vedeža« in »Carodejno brivnico«, s katerima smo igrali doma na Bo-žakovem in na Vivodini. Pri igrah so pokazali mladi igralci svoje sposobnosti, predvsem pa dom nujno potreben popravila, ki bi po približnem predračunu znesla nad milijon dinarjev, vendar tozadevna prošnja za kredit pri Zvezi v lanskem letu ni mogla biti upoštevana, ker so bila Investicijska sredstva takrat že razdeljena. Lastnih sredstev za popravilo doma društvo ni imelo. Tudi prošnje za pomoč, ki so bile naslovljene na krajevna podjetja, niso prejele odziva. Iz prispevka, ki ga Je naklonil občinski ljudski odbor, Je društvo nakupilo nekaj nujno potrebnih rekvizitov. Tudi sicer je bilo pri društvu opaziti precejšnjo delavnost. Odbor se je redno sestajal na društvene sele. zadovoljiva pa Je bila tudi vadba. Društvo je imelo samostojen telovadni nastop, sodelovalo je pri proslavah občinskega praznika, po svojih članih se Je udeležilo okrožnega nastopa v Novem mestu in Jubilejnega Tleta v Ljubljani. Resno se ukvarja z mislijo zgraditi tetii« telovadiš*«?, predvsem na, kot rečeno, dela na tem. da obnovi dom. Zato priporočamo dopisniku, naj ne gleda zvilka aH od strani dela društva, marveč naj tudi sam poprime za delo fn pripomore uresničiti naloee. ki si jih le radal upravni odbor. Na ta način bo *e Imel priliko pisati o delovanlu Partizana Vavta vas, le da bodo njegove vesti tedaj b«lj vrnod-budne, pr»dv»em pa — resnične. Okrožni odbor Partizana Novo mesto Čudni dolgovi, čudna pravda Uporna vas Vince pri So-dražici je takorekoč šele proti koncu vojne postala žrtev izdajstva in vsega gorja, ki je sledilo. Vaščani ne bodo pozabili poletnega dne 1944. leta, ko je nad mirno vasico, nekako zbirališče partizanov, prihrumelo sovražno letalo in jo v dveh zaporednih napadih skoraj do tal upepelilo. Ljudje so ostali brez vsega, rešili so le golo življenje. Po prvih dneh obupa so začeli misliL na vsaj zasilno obnovo svojih domov. Takratni rajonski odbor jim je v vsem ustregel Dal jim je tudi večjo količino desk iz nacionalizirane žag? Pavle Lušin iz Vinc, da so si vsaj za silo pokrili hiše. Nacionalizirana žaga je bila po osvoboditvi Lušinovi spel vrnjena, po nemajhni zaslugi vaščanov, ki so njeno prošnjo podprli s svojimi podpisi. | pravico terjati plačilo,« so Ljudje so to storili iz najbolj- pripominjali, »ga ima samo ših namenov, toda Lušinovč; je dobrosrčnost svojih sova-.tčanov kaj malo cenila. Zadnja leta se je bilo zače lo šušljati, da bodo moral, ljudje Lušinovi drago plača! vse deske, ki so jih dobili za obnovo svojih domov po odobrenju in iz lastništva ljudske oblasti (žaga s skladiščen je bila takrat last ljudske imovine). Vendar so bili vaščani hudo presenečeni, ko jt to šušljanje postalo resnica in je sedem kmetov iz Vinc dobilo poziv advokata iz Kočevja, zastopnika Lušinove, de morajo plačati vse tiste deske in sicer po 12.000 dinarjev z:? kubični meter. Ljudi je prevzelo upravičeno ogorčenje, da jim Lušinova tako vrače milo za drago. »Ce ima kd/. država, ljudska oblast, ki nam je te deske dala iz svojega. To oblast smo mi že takrat priznavali za edino zakonito, se zanjo borili, bili v internacijah in zato so nam fašisti in lomači izdajalci tudi požgali ^as. Ce Lušinova takratne oblasti ni priznavala, se nas nič ne tiče. Da ni bila z njo v najboljših odnosih, priča to, ter ji je takratna ljudska oblast zaplenila imetje.« Iz primerov toženih iz Vinc vidimo, da so »dolžni« Lušinovi od 40.000 dinarjev naprej, v sosednji vasi Breze pa \o nekateri »dolžni« nad 100 tisoč dinarjev. Tožba se je začela. Prvo le janje se odigrava v Kočevju. Kdo bo zmagal? Ne dvo-nimo, da tisti, na čigar strani je pravica. Objave-mali oglasi KINO Kino KRKA Novo mesto Od 19. do 22. febr.: italijanski film Ni miru med oljkami. Od 23. do 25. febr.: italijanski film Policaji in lopovi. Od 2». febr. do 1. marca; francoski film Praznik. Kino J L A Novo mesto 20. do 21. februarja: angleški film >Ljube,zen je lepa«. 24. februarja: ameriški film >Mil-dred Fierce«. 27. do 28. februarja: ameriški film >Rodeo<, Kino Črnomelj 20. in 21. februarja: >Zlomljeua puščica«. Kino »Jadran« Kočevje 19 do 22. februarja: >Qbčiusko dete<. 24. in 25. februarja: >Zločin v Neradi«. MALI OGLASI PRODAM krojaški šivalni stroj. Cena po dogovoru. Junc Jožefa, Pristava 7, Šentjernej. PRODAM globok otroški voziček, dobro .ohranjen, po ugodni ceni. Naslov v upravi Dolenjskega lista. PRODAM posnemalnik za mleko nemškega sistema. Na ogled vsuk dan pri Juhortu Francu, kovaču, Trebnje. LONČAR - MOJSTER dobi* zaposlitev. Plaća po dogovoru. Stanovanje preskrbljeno. Nastop službe takoj. >Keramides<, Ljubljana, Partizanska 24. IZGUBIL SEM usnjene rjave moške rokavice na občnem zbo.ru Zveze borcev 9, Februarja 1934 v Novem mestu. Pošten najditelj naj jih vrne na upravo lista. GOSPODINJSKO pomočnico iš*e 3-člans'ka učiteljska družina v Beli krajini. Plaća po dogovoru. Naslov dobite v upravi Dolenjskega lista. NAGRADO 2 metra drv dam prazno sobo in kuhinjo v Novem mestu ali bližini. Naslov v upravi lista. flhuAcIil« I Cesar Jožefa iz Novega mesta — de- UPVesIHO klif10 Golobic Pepca iz Verduna - Obveščamo vse člane Ribiškega I dečka. Drčar^ Rozalija iz. Gomile^— društva Novo mesto in vse prijatelje ribolova, d* bo občni zbor Ribiškega društva Novo mesto v nedeljo, 14. marca 1954 ob 9. uri dopoldne v dvorani Sindikalnega doma v Novem mestu. Vabimo vse prijatelje športnega ribolova, ki nameravajo v letu t954 poslati člani Ribiškega društva Novo mesto, da vložijo prošnje za jem v članstvo najkasneje do 31. marca 1954. Ribolovna dovoljenja za leto 1954 bomo izdajali le dO 15. aprila. Dober prijem' Upračni odbor Ribiškega društva Sovo niezfo. OBVESTILO! številna vprašanja ^fađiMM %*JEL ES na vzgoja| SAH - Turneja Inž. M. Vidmarje preložena Kakor «mo izvedeli od Šahovske zveze Slovenije, j« turneja mednarodnega mojstra inž. Milana Vidmarja pn Dolenjskem preložena na ča< od 2. do 7. marca. Turneja je preložena zaradi prezaposlenosti mojstra, —m, Kitzv**u smučarstva na Kočevskem Kljub precejšnjem delu in skrbi za ' kaj t*kvh, ki* jim je manjkalo di«ri- I sti-o so <<■ nadalje plasirali še mla- orgaaizaei jo velikih tekem, ki so si akdile druga za drugo (prvtaistvn Ljubljanske smučarske podzveie v Lo*keni potok n, okrajne tekme v Sn-iltrt/1 kjer je tekmovalo 149 tekmovalcev vneli domačih drua-te.*' Partizana m ki>itčno še repatyHHcio prvenstvo Smučamkp zveze Slovenije v Kočevju), vodilni čla*ni Panična ko-čevje niso pozabili poik.remi.ti vsega za razvoj domačih "»mučarjev. \a treh krnjih so »<• vršili ok.rnij.ni imu^arsiki leč h rt od 18. do 29. januarja za Ža izvežbane smučarje. Te ternje je obiskovalo »kupno 78 tC-čarinkov, /« kiitfrc so ilulir« poski-btli člani ok rajnega odbora zveze P«TtizBn Kočevje, amnčarske učitelje pa je dala nit razpolago Smučarsku zveza Slovenije. Načrt in program nt4) i»lel*la predsednik Cnk Tone in t*mtk Arko Andrej. "V Ko&evfU je bil n« m»li «kaka.luiici tečaj »knk.ii-cev. Pod vodiaivom hronerja Frunka Marije M Kranj« j> radilo v »ačelku 29 M*čatJinikov. Opa.r.iti jr bilo, da ubira kam (Vida tov m bila povsmn po-are/ona. Mod njimi je bilo tudi ne- idine in pojruma za to težavno treni, tanje. Točaj je opravilo 20 tW-apu- kov z i.....i in bre^ iicz.jrod, V Orlneku *o se varfili teka-či pod vodstvom k hI.-mi u Jiivenoi'ja iz Ljubljane. Nh ugcKiaih temnih je vadilo 25 te-i'ajtnkov. Nastatijoivi so bili v l«in-kajiiiijem novem hotelu. V Sodru/.iei pa je vadil Sla^pair Dušan iz Triiča ffl Hvajntkov v «lao-ioMo to, da je precej tečajnikov predlo novo r*>Wno opremo. Velik u>[x* je dosegi* Sefa Zofka iz I o-skttf* potoka, ki je zasedla na pr-vrneivu republike v Kočevju II. me-»to pri članirah. Za državno prvea- Čudno stanje v TVD PARTIZAN na Mirni Te dni je inirtlo trlovarflno vr.gonin ntprh. Virjertrio »o nekateri tak ko druitvo Parh/Hii na Mirm svoj let ni občiu /bor. Društvo je bilo ie,ta tom |>ot^aljeno kot najboljše pode-ialjskn društvo v državi, ta občni z.l»>r pli i* pa po*t«vil v kaj čudno W in otiknl ie bola čudne r«z.merc t te.m kraju. /.bor p- začel »rsto raznih tekinovunj. o«Ule*ih v. *e .>krnjin«a tekmovanj« in M«lelo»ali na repiiblwkwu zlotu. Tudri gospodarska vuralanja io re-ievali tako. d« bi tih v tukom obsegu marsikatero ilrngo druatvn ne zmoglo. Do tu je občni zbor poielnl v redu. čtiiluo »ttt,uje jr pa nnslnlo pni riw.pr.n l| ivu i u u jMiriMulih Človek Je lako| tol-.l občiiKsk, -!.i občni -k.i /, ril BI molk >*eh o* I »lin ni ■►in-ml kaj do l.n'X i 'šs' huje je p>»stuU» ob \olit\i novega oaHiora. Nilite ni hotel bili 1».. .|s.*+hiL nihče načelnik. go«pi>vUr, 1rtjn.it lil poUsibnO. lildi k"pe Les. d. jiiso poiuafull'. Vsak. ki j,- bil |,r.-d liMicii, je pusillog oilločliii milni .i I cevki zapn-slil diotalto rekoč: »J*t n« bom. tajit lz»iuj>iui U društva !< , ' IV dvriiriioni pregov ar|itnjil, ko te je «*čih rl^ir >e »kora] razjifl <čl*llj •o odhajali, boier se, da hi ne bil kdo prvu*™ izvoljeni, je bil« t raba auior zaključiti, ne da bi rodil k*k ylln»r *\r bo unij pravetgu zaključka (Joi orJ«slt|i' dieh tili ifrh čbuiov 1er nee UjsJi Želeili, kajti po vsem sodeč, je bi#o to razh*jamj« občnega zbora na črt-trn. Vzrok je doma/>moin nemara znan, toda M povedo g*, niti ne skušajo zadeve uredili a pomočjo oslakh or-gi»it.iiaei:j. kaHe, da jfre za nasprotja i nli iiM(m>ruzum > d»eh rivalov, kar je iKikiv/irki razpravljanje na oličnem zboru, rVroe.ilti pfiiČnjo, dn jc diese-dnuja uprav« n«lila pravilno rM>b'''-ko i>n vaelei upoštevala svoj statut. !l« *n ? rn rli iiiaiiliiit gosposlarni i doiiiom, rignr fa-tt-nik je društvo Par-tir*n, ociroma Zveza Partizan, je tudi prav, kajti t domom ne morejo v»i gšpr-lirs, pa n • s.i tlorik. dn bi ac Ugodno m-s,l (iovorijo to Iti »no, čaJ dn Parli-/.in uiiua i */u ui< v i»oj.i d«i o«tuiili ur i{uiii/aiiij. k*r pa in poročil i* raz-iiravlianj« na ti«tu zbom ne velja. Partizan ti želi i t m tosueišfg« ... iil.... ii4».j« z useuii org«.iiizaeijo4UJ iiu Mirni, tudi bi rad |hhi-iu1 svojo cleiionoot še ua knitnipno-prosveuieoi |wilročpi. Rat pa je, <1« s* iu awinjal i niikateiruni zaht«v«*ni iMiltumo-■inusiriusVega dni*fva in ar pO svojem mfim in«li tu nwf«l. Naaarino j>, da n*i>«» aa Mmi m hoiM tptvtu zaupan« mu mnsio v upravi druitia, rinnec Mohar Tone iz Loškega potoka in mladinki Kopitar Tatjana in Zofatrtc Zofija iz Kočevja. I i uspehi so vaokakor zelo pomembni. Naj oinen.im še lo, d« so vsi imenoiiini tudi odlični telovadci in ne samo športniki, kakor se zadnje čase kaj rado oporeka mlajšim pripadnikom Partizana. Prav dogledno sodelovanje partizanskih društev s športnima organizacijami bo rialo končno obliko telesnovzgojnih društev na deželi, kajti tu ni ne finančnih sredstev niti dovolj strokovnjakov, da bi se cepili na več raznih društev, katerih cilj je končno isri — krepiti mladino in jo vzgajati v zveste državljane. Poleg okrajnih tečajev smo Imeli tirdi nnlosne društvene tečaje za ■smučarske novince, katerih je čez 200. Tudi tu so bv\* težave s pomanjkanjem opreme. Treba bo najti pota in vire, na bo Inhko kar največ mladine dobilo smuči, da e bomo lahko Dolenjci pridružili ostali slovenski amtičarski armadi. A. A. ?reba js». da se ve organizacije na VinH'skupno pogovorijo in razčistijo zadrvo, ki je povsem osebna. L« tako bo delo s.pci krepko zaživelo in ro-drto take uapehe kot nekoč. R. R. Smučarske tekme v Trebnjem TVD Partizan Trebnje je dobro izrabilo zimski ča.s, ko so bile šole zaprte. Smučarski pionirski tečaj, katerega se je udeležilo 18 pionirjev, je dobro uspel. V nedeljo, 14. februarja, je društvo nameravalo prirediti tekme vseh kategorij v tekih, skokih, smuku in slalomu, žal pa je odjuga omagočila samo smučarske teke, Ce bo vreme ugodno, pa bomo priredili tudi ostala tekmrjTanja. Proge so bile dobro izbrane ler v teži in dolžini prilagojene slabemu snrgu. Izmed f>5 tekmevaleev pa smo videli med udeleženci le 3 mladinke. RfzultMil: ŽENSKA DECA - 200 m: 1. Ran-nnlier Duda 2:55, 2, Pavlin Marjctka 3:18. 3. Golob Eva 3;42. MOŠKA DE C A — 500 m: t. Perpar Lojze 5:31, 2. Fortuna Lado b:17, 3. Mak Milan 6:25. PIONIRJI - 1300 m: 1. Poies Adolf 12:50, 2. Perpar Marjan 13:0«, 3.-4. Gabrijel Jože in Stricelj Srečko 14:02. MLADINKE — 1300 m: 1. Grmov-šek Marija IV0\ 2. Perovšek Cveta lf»:13, 3. Kraievec Milena l»:i9. MLADINCI - 2.5 km: 1. Brajer Jože 21:23, 2. l/dovič Martin 21:36, 3. Bakar Anton 21:46. CLANT — 2.5 km: 1. Bttkover Janez 20:3), 3. Grmovšek Rudi 21:22, 3. Strozak Beno 21.37. A'ac« Puknute Sa Smučarji so se spet zbrali v Kočevju V nedeljo. t4. IL. »o se zbrali v Kočevju najboljši smučarji T\D Partizan na republošiko patrolno prvenstvo Žaelopanih je bilo 12 društev iz v««h predelov Slovenije. Vsaka paltola jc bita »eatovljena iz 3 tek-inoiiilrev. Borbe za najboljša me»ta so bile zanimive, sneg pa južen in ir/,ik Proge *o bile lepo izpeljane; čhuiska j»roga bila trednjetežka. Reiu\taii: ČLANI - 6 km: I. Hrušica 3].2a, t. Maribor zel. 35.58. 3. Dol pri Ljubljani 36.46, 4. NOVO MESTO Za obfinskl pramlk Čestitamo vsem podjetjem v Bell krajini in se priporočamo l BEL SAD' ČRNOMELJ (J. Gbnar, F. Peterliii in S. Puato-vrh) 3S.46. MLADINCI - 4 km: i. NOVA VAS 'Milavec J., Snhadolnik P., Virant L. I 28.15, 2, )h.m 2820. 3. NOVO MESTO (Cujnik T., Darovic A., riorianfi* J.) S^.H. ČLANICE - 3 km: 1. KOČEVJE (Smola N., Sega Z., Kopitar T.) 23.24. 2. llrtlšiea, J, Postojna. MLADINKE - 2 km: t. Dol pri Ljubljani 15 55, 2. KOČEVJE (Errath Ing., Vidmar L„ Zegarac Z.) 17.22. 3. Itn še, Organizacija je bila odlična. Kn- čevs-ki športni delavci »o znova potrdili, da io med najboljšimi organizatorji v republiki. J. G. Smučarske tekme PARTIZANA Otočac V nedeljo so so pomerili tudi mladi smiičurji Otočca »n ločne. Tekmovali to pionirji ia mladinci, Priprave za lekme j* dobro organiziral Milan Purgar, ki je v januarju obiskoval tečaj na tiorjrtiieib. Proga za tek je bila ]»r*eei dolga; zmagal je n .1 liiucs' KrajšeL iz l-oč^ne. V slalomu jc zmagal Griea.r Jeiže iz Otočca, v skokih pa Milam Pergtr. Liml/e so z raoimaitjran iled-ih i e.km »m. Zrna-gos-alci te dobik ob zaklpjtOku lepe ksjsftiF. naigrazi«. Serinl prvak Mirenske doline TVD Partizan Mokronog je priredilo v nedeljo smučarsko prvenstvo Mirenske doline v smuku. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zadovoljiva. Pn tekmovanju je bila razdelitev nagrad in smučarska čajanka. Tehnični rezultati: t. Sena! ?.ižo 30.0 (TVD Mokronog), 2. Majcen Ladi 31.2, 5. Vizjak Janez 31.5, S. Z. Tudi v Šentjerneju smučajo in skačejo Ze dalj čnsa je na Zgibetovem bre- ki se dviga za dirkališčem v entjernejii, prav živahno. Lani je zgradil agilni predsednik TVD Partizan Vide Jože skakalnico, letos pa je s pomočjo Blatni k ovega Nacka in drugih postavil večjo in svojevrstno skakalnico: njen zalot sloni na dveh rastočih im rekah, leseno ogroo.škodoval nogo, zato ni mogel po*eči v borbo za najvišja mesta. Iztedno smolo je imel tekmovalec Long, ki je vse do nekaj metrov pred ciljem sijajno vozil, nato pa zaradi padca izgubil dragocene sekunde, ka.r ga je spravilo ob prvo mesto, za katerega je bil že od početka favorit. Na »plnšno so gorenjski lekmovalci pokazali visoko tehnično znanje, izredno stabilnost in seveda tudi kondicijo. Zmagovalec Primožič spada že v vrhunski razred, enako tudi drugo in tretjeplasirani. Skupno je vozilo 23 članov. Mladinci so imeli skrajšano progo. Dolga je bila le 7^0 m in je imela 310 m višinske razlike. Po solidni Mt/nji se je odlikoval Slaniša iz Ko-čftvja in zanesljivo zmagal, Tiček Valitar je iz dneva v dan boljši. Drugo mesto, kj ga je dosegel na tem tekmovanju, naj mu bo v vzpodbudo za nadaljnje prizadevanje. To želimo I udri ostalim, ki so se tokrat morali zadovoljili z manj vidnimi mesti. Mladinsko progo je voailo 17 tek m o\ alcev. Organizacija tekmovanja je bila na s"išiai. Tmamn pnjotno zavest, d| 90 tudi na Dolenjskem -vrt pogoji za nidU/nji raznoj zimskih športov; Idealna smučišča na Gorjancih ter tekmovalni in organizacijski kader. Traba bo misliti la na gradnje še kakega primernega objekta v bližini teli smučišč. Po končanem tekmovanju je vse tekmovale« v krajšem nagovoru pozdravil predsednik TVD Partizana Novo me^tn tov, Colarič Franc in iiih povabil, da se zanesljivo vsako leto udeleže tradicionalnega gorjan-skčga veleslaloma r čim večjem šte. vilu. Tekmovalci so mu to radi obljubili. Prvi trije tekmovalci iz vsake skupine so prejeli praktične nagrade, najboljši dolenjski tekmovalec pa je poleg darila prejel še lep jjrehodni pokal. Tako se je zgodilo, da je društveni predsednik tov. Colarič izročil prehodni pokal za to leto a tvojemu sinu Colariču Milanu. Mislimo, da je to precej redek primer. Nagrade so darovala novomeška podjetja, pokal pa je poklonila sindikalna podružnica >rionirja«. Podrobni rezultati: C LANI (33 ickmovalcev): l, Primožič Franc (Ljubelj) !:1S.1, 2. in 5. Rakovič Ljubo 'Udarnik) 1:19.4, Jane Miian (Enotnost) isti čas, 9. ( olarič Milan (Novo mesto 1:34.3, 10. Peric Ludvik (Novo mes(o) 1:39,5. MLADINCI (17 tekmovalcev): 1, Statusa Franci (Kočevje) 56.3, 2. Vab t ar Tiček (Nevo mesto) 39.4, 3. L ranic Anion (Kočevje) 1:01.1, 4. Medle Slavko (Novo mesto) 1:01.3, 5. Vovk Janez 'Enotnosi) 1:01.0, 6. Kužnik Alojz (Kočevje) 1:06,3, 7. Cuk Ferdo (Kočevje) 1:07.4, 8. Pavlin Boris (Trebnje) 1:10.3. 9. Mona Cveto (Novo mesto) 1:15.0, 10. Bole Marjan (Noto mesto) 1:1*. OBVESTILO DOPISNIKOM Zaradi pomanjkanja prostora v tej številki nismo mogli objaviti vaeh dopisov. Priobčili Jih bomo prihodnjič. — Poročajte, prosimo, o delu tečajev, o prireditvah druStev in organizacij ter o krajevnih za« tilmlvostih. Prosimo za kratka, izčrpna poročila. UREDNIŠTVO. Stran i DOEENJSK1 CIST Stev. ? Več knjig na NAŠO VAS! Pod tem geslom je razširila i 300 dinarjev prav lahko doseg - program svojih strokovnih -n Ijiva vsakemu kmečkemu člo-leposlovnih publikacij založba veku. »Kmečka knjiga« v Ljubljani. Čeprav je založba še zelo mlada, je doslej izdala vrsto pomembnih in koristnih knjig za naše kmetovalce in ljudi na podeželju. Poleg strokovnih listov, štirinajstdnevnikov in mesečnikov je založba izdala serijo strokovnih knjig. Zlasti pomembna pa je množična zbirka založbe, ki obsega štiri, koristne knjige: Koledar za 1. 1954, dve strokovni knjigi: »Vremeno-slovec pripoveduje«, delo priznanega strokovnjaka na področju vramenoslovja dr. Vitala Manohina, ki ji je svoj živi in poljudni del dodal publicist France Slokan, in »Travništvo« ing. Gvida Fajdige. Četrta knjiga »Ljubezen na odoru«, pisatelja Prežihovega Voranca, je zbirka biserov slovenskega pripovedništva, ki je šele v lanskoletni množični izdaji odšla med naše kmečke ljudi, za katere je veliki kmečki samouk in samorastnik pisal in ustvarjal. Tudi v letošnjem letu namerava »Kmečka knjiga« nadaljevati z množično zbirko in razširiti krog naročnikov. Program knjig za letošnjo zbirko je že predviden. Tako bo izšel Koledar za 1. 1955 z bogatim gradivom, prvi zvezek popularne »Zgodovine slovenskega naroda«, ki ga je napisal univerzitetni profesor dr. Bogo Grafenauer, strokovna knjiga za živinorejce »Govedoreja« in nova izvirna slovenska povest, za katero je založba že razpisala natečaj. Zbirka bo za ceno Poleg zbirke pa namerava 2aložba skozi vse leto izdajati serijo strokovnih in leposlovnih knjig. Pred kratkim je prišla na knjižni trg »Mala Ljudska kuharica«, k: je namenjena kmečkim dekletom in gospodinjam. Izšel je tudi nov izvirni roman »Dan v oktobru«, delo mladega pisatelja Draga Vresnika. Na knjižni trg pridejo tudi lepo pisana in ilustrirana Knjiga za otroke »Gozdarjev Tonček«, »Vrtičkarjevo leto« Karla Capka in druge. Založba ima nadalje v programu zbirko humoresk Dušana Mevlje in Franceta Ma-gajne, zbirko novel pisatelja Ivana Ribiča in vrsto drugih. Znano je, da je mreža naših knjigarn na podeželju zelo redka in da je prav zaradi tega dobra strokovna in leposlovna knjiga med našimi kmečkimi ljudmi še premalo razširjena. Založba »Kmečk3 knjiga* pa namerava z mrežo zastopnikov in poverjenikov v kmetijskih zadrugah in v vaseh prodreti s knjigo prav do našega preprostega in izobrazbe željnega vaškega človeka. Da bi bil njen program kar najboljši, se namerava založba še tesneje povezati s kmetijskimi zadrugami, kulturnimi delavci na vaseh in kmečkimi strokovnjaki - praktiki. Poleg ostalega namerava s svojimi poljudnimi izdajami vzpodbuditi k pisanju vrsto ljudskih talentov iz vrst kmečkega prebivalstva, da bi tako postala zares to, kar pove že njeno ime. Seveda založba pri V Šentjerneju so imele žene sestanek za ustanr vltev društva za napredno gospodinjstvo V nedeljo 7. febr. se Je zbralo! 2ene so navdušeno spremljale v Šentjerneju 65 žena ln deklet Iz | izvajanja tovarišice Pirkovičeve. bližnje in daljne okolice, da se pomenijo o ustanovitvi društva za napredno gospodinjstvo. Navzoči sta bili poslanka ing. Vilma pir-kovič in ravnateljica novomeškega učiteljišča Ema Musarjeva. V zelo zanimive » in po domače povedanem predavanju je tovari-Sica Pirkovičeva govorila o delu naših gospodinj. Dejala je, da zaradi svoje prezaposlenosti zaostajajo v razvoju daleč za možem. Po svetu so že ustanovili posebne zavode, ki proučujejo, kako bi delo gospodinjam olajšali in jtm pomagali v vseh panogah gospodinjstva. Govorila je o sodobni kuhinji in opremi, na kar bo treba misliti tudi pri vseh novih gradnjah. Nazorno je prikazala moderno urejeno gospodinjstvo po drugih državah, ki jih Je sama obiskala. Opisala nam je ureditev skupnega vaškega doma, v. katerem so pralnice s oralnim strojem, kopalnica, prostor za konzerviranje, hladilnik, priprave za proizvajanje brezalkoholnih pijač, šivalnica s šivalnimi stroji, čitalnica in posvetovalnica, Tudi v naši državi je že ustanovljen Zavod za pospeševanje gospodinjstva. Raziskoval bo vse dobre in slabe lastnosti naših gospođini stev, obveščal gospodinje o vseh, za nje važnih zadevah, dajal navodila za sodobno prehrano, ooremo itd., pri čemer se bo posluževal društev za napredno gospodinjstvo. Sklenile so, da se tudi v Šentjerneju ustanovi društvo za pospeševanje naprednega gospodinjstva. To društvo bo prvo v okraju in v Sloveniji ter med prvimi v Jugoslaviji. Ravnateljica Musarjeva je omenila, da prva leta po vojni, v času obnove in zaradi blokad SZ, ni bilo mogoče posvetiti potrebno pozornost našim gospodinjam. — Danes je pa drugače. Naša žena ima vse možnosti za sodelovanje na vseh področjih družbene dejavnosti in bodo tudi naše gospodinje soodločale v vseh javnih vprašanjih, saj so za to dani že vsi pogoji. Kako veliko Je zanimanje za ustanovitev društva za napredne gospodinje priča to. da se je takoj vpisalo 62 bodočih članic novega društva. V pripravljalni odbor so izvoljene: Karlina Gašpir, Tončka Skerle in Anica Somrak. K občinskemu praznika čestita KMET JSKA 7AD*UGA ČRNOMELJ Kulturna petletnica v Trebnjem Te dni je kulfiirno-prnsvetno društvo >Josip Jurčič* praznovalo peto obletnioo svojega kulturnega poslanstva na vasi. V teh petih letih je vestno izpolnjevalo svoje naloge in posredovalo vasi tric. Gotovo je najenostavneje umakniti na nedosegljive .mesto vilice, igle, vžigalice pa se otroku ne more nič '.goditi. A prav za tistim otroci najraje stikajo, kar jim taršl skrivajo. Četudi smo n. pr. stokrat skrili vžigalice, jih stoprvič pozabimo skrit; in že je nesreča tu. Zato se — vsaj iz svoje izkušnje — mnogo bolj strinjam s tem da otrok pomaga materi zakuriti in shrani vžigalice tan-na določeno mesto. Ce bo tc smel storiti vpričo matere, g? drugič, ko bo sam, ne bo mikalo poizkušati, »kako t< gre«, saj ve, da mu bo to mati sama dovolila. Alj res ne spadajo vilice, igle in škarje v roke otrok? Vprašajmo tiste, ki imajo ? otroci največ opravka, pojdi; mo na razstave predšolskih otrok v otroške vrtce! Tu sc lepo rezljane slike, šivani predmeti. Ze otroci od 4—7 let rezljajo to in ono — seveda s škarjicami. Poglejmo akšno delovno uro v vrtcu vsak sedi na svojem nizkem -tolčku: vzgojiteljica strotto pazi, da kdo ne vstaja s škarjicami v rokah ali kaj šele. da bi z njimi hodil okrog. Tako nastajajo prva otroška ročna iela, ki jih je vesel tako otrok kot njegov vzgojitelj Tudi doma posadimo otroka na nizek stolček, sedimo k njemu in pod našim vodstvom in nadzorstvom naj le šiva, rezlja, zabija žebljičke Ali sami nismo v mladih letih radi izrezovali slike, šivali igračkam oblačilca, poizkušali rezati kruh in preizkušali klešče in kladiva? O uporabi vilic pri jedi so n. pr. na nekem sestanku v vrtcu bile zelo živahne razprave. »Otrok naj se navadi lepo jesti, dajte mu vilice!« je zahtevalo več staršev. Prevladalo je mnenje, da mnogoštevilno skupino otrok pri jedi ni mogoče tako nadzirati, da bi se komu z vilicami ne mo-?la zgoditi nesreča, vsi pa so bili soglasni, da se naj že predšolski otrok nauči jesti z vilicami. Seveda ga posadimo na nizek stol in ne sme vstati od svoje mizice, dokler vilic ne odloži. Poznam dečka, ki do svojih -edmih let ni še nikoli smel položiti drva na ogenj, poizkusiti, kako se z grebljico >name obroč s štedilnika in drugo. Jaz pa sem svojega prav toliko let starega sinka naučila že pred enim letom kuriti (če sem odšla od doma. ;e tega sam ni nikdar lotil, ULTRA 013E za iHJutJ&v Aonce- Drobtine iz dolenjske popotne malhe O, saj vem kaj mislite! Da sem nekje obtičal v zametih, ali pa me je stisnila zima. Kje ste pa še kdaj slišali, da bi kopriva pozebla? Neumorno križarim po Dolenjski in prav taki, kot, postavim neki trgovski človek iz belokranjske prestolnice (ki se vedno boji, da skoči v malho), taki se me lahko vsak čas nadejajo. Tokrat sem jo mahnil na pot preko Otočca ob Krki. Mimogrede sem si ogledal kako v govejem hlevu zadružnega posestva na Pljuski kompostirajo odpadlo krmo kar na krmilnem hodniku poleg bika. Ko sem gazil sneg skozi Smarjeto, so tobakarji od vseh strani drli k meni in prosili čik. »Kje pa naj vzamem toliko čikov, pojdite v trgovino, pa si kupite cigarete, saj ste vsi dovolj stari in denar poznate« sem jim lepo odvrnil. »Vse to je res, prav si povedal« so mi odvrnili, »toda ne v občinski trgovini ne v zadrugi nimajo tobaka. Baje jim podjetje »Tobak« noče več dati na brke, fickov pa'nimajo. »Pa sami tobakarji zberite denar,« sem jim še svetoval, potem pa jo potegnil v Mokronog, kjer so mi potožili, da ima KZ vskladiščeno večjo količino umetnega gnojila, ki pa se kvari zaradi slabega skladišča. Na vprašanje, kaj naj napravijo, da se prepreči škodo, sem jim svetoval, naj počakajo novega Dedka Mraza, morda jih bo rešil slabega gnojila kot jih je rešil žaltave salame. V najemni gostilni sem se hotel malo ogreti, pa me je najemni junak ne preveč nežno zgrabil za vrat in me treščil ven. Zakaj, niti sarr. ne vem, kajti take najemni-ške vljudnosti še svoj živ dan nisem videl, in jo tudi več ne želim. Na Rihpove sem radovedni tovarišici samo zaklical, da na njena vprašanja ne vem odgovorov. Naj vpraša neposredno v Rim, jaz nisem toliko učen. Iz Sentruperta bi rad povedal o ljudeh, ki so radi metali »vražje podobice«, o podtaknjeni Lettvi pod ok- nom, o nepolitičnih pa globoko vernih gasilcih, o paradi socialistične organizacije v čast predstavnika starega reda in pravice ter še o vrsti drugih zadev, pa ne smem — je vse preveč resno in naj prei drugi to obdelajo. Želim, da bi res vse temeljito obdelali in nagradili. Samo za trenutek sem se na Mirni ustavil pred gostilno, kjer lovci ponavadi sejejo. Noter se pa nisem upal, prevelik ropot je bil in bi lahko Se kakšno Izkupil. Imajo li jagri kaj čudno navado: vsi naenkrat govore, eden med njimi pa druge prepričuje na ta način, da jim zabriše kozarec v glavo, če se z njim ne strinjajo. Na takih nevarnih prostorih nisem rad in sem jo takoj odkrevsal na Trhinc. Kislo ho gledali tu ljudje, pa kaj ne bi! Napeljali so elektriko, toda zaradi tega niso gledali kislo, ampak zato, ker jim je prijatelj in dobrotnik skomandiral žico po 350 din kg, sam pa jo je plačal po 300 dinarjev. Takole je, če se znajdeš, te stane napeljava le 500 din, druge, ki se ne znajdejo pa 15.000 din ln več. Hudo se ml je mudilo v Trebnje, vendar sem prišel prepozno. Tik pred nosom so ml razprodali čokolado po globoko znižanih cenah, 50 din velika tablica. Res je bila ples-niva, ali vseeno, denar je danes najbolj upoštevanja vredna stvar. Prav tako kot jaz, je zamudil priliko tudi trgovski inšpektor, vendar jaz sem vsaj od drugih zvedel, kaj je bilo, njemu pa še tega niso povedali. Trebanjci so silno ponosni na mesarja-umetnika, ki iz vsake živine pridobi meso prve vrste in zato zanj radi odrinejo tako ceno kot je cena mesu v Ljubljani. Prijatelji trtnega soka so me izpraševali, kako da je vino v Trebnjem (in tudi drugje) po 150 din kila, ko pa so gostilničarji kupili grozdje po 35 din kilo. Nisem matematik, posebno v gostilniški umetnosti ne. Zastonj sem tudi tuhtal, zakaj so »krojači« praznovali 6. januar in zakaj je upokojenka sedaj postala spet dušebrižna, ko prej, dokler je bila aktivna to ni bila. Pa ni bil morda prej vzrok za »zavednost« strah za pokojnino? Iz Podgrada so mi presmuč-Iuli v malho neko včasih zelo »zavedno« aktivistko, članico ZK, ki je po krstu svojega dveletnega otroka postala ne malo ponosna v vrstah njej enakih, ker so baje spet rešili eno dušo iz rok peklenščka. Te goreče spreobrnjenke se sedaj vesele vse bele duše v Podgradu in okolici, žaluje pa za njo prav nihče, tako da je splošno narodno zadovoljstvo pri njih. V Dolenjskih Toplicah sem pr; ogledovanju skladišča KZ mislil, da sem na vulkanskem področju. Zaboji in gajbice so izgledale kot da je bil hud potres pod njimi. Sicer pa mora biti KZ najbolj varčno podjetje, saj še smeti in odpadke vestno shranjuje pred skladiščem špecerijskega blaga. Da bi se okrepčal za daljšo pot sem krenil nazaj v Stražo v zadružno gostilno. Tu sem bii priča, ko je ugleden Strazan. ki Živi od lepih zaslužkov in provizij, takole tituliral skromne uslužbence: »Ti ta »glavni" si cucek, ti, ki si podrejen, si unter-cucek, ti tretji, ki si se bolj podrejen, si pa unter-uneter-cucek.« Res, zelo kulturna počastitev državnih uslužbencev! Radoveden sem samo, kje se je »ugledni« in rejeni Stražan učil olike! Kdor ima tenka ušesa kot jaz, sliši marsikaj. Sicer nerad prisluškujem, ali tokrat sem pa vendar moral prisluhniti dvema svetnikoma v mali cerkvici na Butoraju. Takole je Sv. Miha tožil Sv. Antonu: »Veš, tole delavsko samoupravljanje ni tako slaba stvar in zato tudi za nas ne bi bilo napačno- Pa sprememba ker se je bal, da bi mu padla erjavica na tla). Ko sem v lej hudi zimi zbolela in ni-■em imela nikogar za pomoč e je kot »kurjač« zelo dobro zkazal. Pri tem pa je bil ze- 0 ponosen, da je to delo tako iobro opravljal ln se čutil ;ar odraslega! — Menim, da e velike vrednosti prav to, 1 a tako opravljeno delo daj t itroku samozavest, hkrati pa se mati ne boji, kako hudo m, če bo prisiljen kdaj opra- iti kaj težjega tudi brez nje Zakaj bi otroku prepovedali kakati najprej s stolčka in >otem s stola? Ce bo to smel tori ti vpričo staršev, mu bo-io lahko svetovali, kdaj se ;tol prevrne in kje se potol-'^e. Ce bo to delal le skrivaj. ;e mu bo mnogo hitreje kaj :godilo. Zdrav otrok mora skakati, mora telovaditi, pa azumimo, da si »telovadno >rodje« nadomesti s stoli, klopmi, ograjami. Treba je le, ia tako »telovadbo« prav ismerjamo. Ce pa ga doma nenehno krotimo, mu sleher-io stvar prepovemo, se po-/sod zanj bojimo (mnogokrat :ai iz čisto egoističnih vzrokov: postavil nam bo red v stanovanju na glavo, umazal d obleko itd.), potem se ne "udimo, da bo nesamostojen n prav zato toliko bolj izpostavljen sleherni nevarnosti. Ni li prav majhen odstotek staršev, ki pustijo —* razen poleti ob potokih ali morju — oackati otroku po vodi? ln vendar je prav voda za otroke najbolj mikaven element V njej je najbolj v živem de- 'ovanju njihova domišljija. Predstavlja jim morje, po njej plavajoče igrače ladje, — kdo ve, kaj vse še! Spoznavajo lastnosti tvarin (les plava, kamen se potopi, milo se raztopi), in vendar se igrajo v vodi le, kadar se kopljejo. Preden nameravamo otroka preobleči, mu za zaposlitev torej dajmo posodo mlačne vode, dovolimo mu za izjemo, ia nam zmoči kuhinjo, — čudili se bomo, kako bo pri-ien. Prihodnjič nas ne bo skrbelo, da bi v naši odsotnosti napravil poplavo, ker bi ne znal zapreti pipe, katere se sicer morda np sme niti dotakniti. Potem bo manjša nevarnost, da bi stikal okrog loncev, da bi si našel zaposlitev, pri tem pa se žal tako pogostokrat opekel. Z igro se bo deklica navadila umiti posodo, deček se bo raje umil, eden ali drugi se bo kaj kmalu navadil popaziti na mleko, da ne preki-pi ali bolni materi skuhati skodelico čaja. Težko pa je seveda reči, kdaj je otrok dorasel, da sme vse to kar samostojno narediti. Težko zato, ker prav vzgoja naredi iz otroka ali nesamostojneža, ki ga bo treba dolgo časa spremljati v šolo, ali pa bo vzgojen že s šestimi leti dovolj samostojno, da bo materi že stekel po kruh ali celo popazil na mlajšega naslednika. Kaj menijo bralke h gornjim pripombam — in kaj avtor? z. g. Čebula in rak Da je čebula zelo zdrava jed, so naši kmečki ljudje že od nekdaj sklepali. Zdravniki so tudi domnevali, da ima čebula svojstva, ki preprečujejo raka, oziroma vsaj zavirajo razširjenje te hude, zlasti danes tako razširjene bolezni. Tako so domnevali na podlagi svojih raziskav o raku. V zadnjem času pa francoski znanstvenik Geor-ges Lakhovski dokazuje, da stalno uživanje čebule res preprečuje raka. Kajpak je ta njegova trditev, izvirajoča iz številnih raziskav, vzbudila med zdravniki veliko zanimanja, doslej so namreč o tej lastnosti čebule le domnevali. Ko je Lakhovski proučeval razširjenje raka v raznih deželah je odkril, da del prebivalstva nekaterih pokrajin v Rusiji in na Poljskem nikoli ne zboli za rakom, zlasti ne nekatere židovske ločine, ki živijo samo od miloščine. Ti milošči-narji žive večinoma le od kruha in čebule. Čeprav se tako slabo hranijo in sploh živijo silno nehigienično, so med njimi zelo stari ljudje. Tudi bolehajo poredko, raka pa sploh ne poznajo. Nekateri so trdili, da so židje varni pred rakom, kar pa ne velja, kajti ameriški, francoski, angleški in drugi Židi so raku podvrženi prav tako, kakor njih drugoverskl so-narodnjaki. Lakhovski je opozoril zdravnike ln učenjake raznih dežel, zlasti onih, kjer prebivalci vsak dan Jedo čebulo, da med temi čebulojedci skoraj ni raka in naj ta pojav temeljito proučijo. Profesor Stojanov iz Bolgarije mu je pisal: »Obrnil sem se na naš urad za javno zdravstvo in vam pošiljam njegovo statistiko, čeprav samo za dve leti. Veseli na vodstvu bi bila že tudi potrebna. Poglej, hudo reven sem in ti nič manj. Imamo malo ekonomijo, pa nam naš direktor in knjigovodja nič ne povesta, kako je z gospodarstvom. Prosim in prosim, pa ne dobim nič drugega, kot same obljube.« »Cisto res je, kar govoriš s se je oglasil iz drugega kota Sv. Anton in pripomnil: »Glej vlako leto dobim precej krač in klobas, ali kaj, ko se pa naš direktor in knjigovodja dobro razumeta na take »tvari in zato ni nobenega obračuna. Res bi bilo potrebno napraviti revizijo, toda kdo naj jo dela? Sem mislil, da bo sedaj, ko je cerkev ločena od države, kaj boljše, pa je stvar prav taka kot prej.« Takole sta modrovala in tarnala lipova možaka vsak v svojem kotu. Nerad se vtikam v cerkvene zadeve, sicer bi Jima svetoval, naj stopita v stavko, Komaj sem zavil med prve hiše v Lahinjl, sem zaslišal grozno kričanje, ki je prihajalo iz grla, ki je Imelo kakih 50 stopinj alkohola pristne domače šmarnice. »Ne boj se, Janez!« so me potolažili sosedje, »to je pri nas čisto običajna zadeva. Kakih 20 hek-tov ima šmarnice in polovico jo Je že pospravil, pa sedaj kritizira, da no davki previsoki Joj, če zaglflda tvojo me, da je vaša ugotovitev resnična: tudi pri nas so kmetje, ki tvorijo 80 odstotkov prebivalstva, manj podvrženi raku. In ne verjamem, da bi še kak drug narod pojedel toliko čebule kot mi. Surove čebule s soljo, poprom in kruhom, pa tudi veliko paprike ln česna, predvsem pa čebule«. Statistika, ki jo je profesor Stojanov poslal Lakhovskemu, kaže, da umre v Bolgariji zaradi raka skoraj dvanajstkrat manj ljudi kakor v Franciji. Vrhu tega šteje bolgarski narod največ stoletnikov. Splošno so sodili, tudi pri nas, da učakajo tako visoko starost zato, ker jedo veliko jogurta (posebne vrste kislo mleko), kar pa ne velja. Prebivalci južne Rusije in Kavkaza tudi uživajo silno veliko jogurta, pa ne učakajo tako visoke starosti kakor Bolgari, ki jim je čebula pravzaprav osnovna vsakdanja hrana. Lakhovski je dobil mnogo odgovorov iz Turčije, Sirije, Egipta in Alžira, kjer prav tako pojedo veliko čebule, za rakom pa malone nikdar ne zbolijo. Tudi v teh deželah žive zelo stari ljudje. V Egiptu živi možak, star skoraj 160 let. čeprav je to izredno, je biološko docela mogoče. t Po novi zdravilni metodi Lakhovskega (ki seveda še ni dovolj preizkušena) bo mogoče raka odpraviti, tako upa Lakhovski, ali pa vsaj močno omejiti število bolnikov, če bomo poleg kuhanih jedi vsak dan uživali veliko presnega sočivja, zlasti pa veliko surove čebule. Vsekakor pa vemo, da nam čebula *ne škodi, ampak samo močno koristi. Ce pomaga tudi proti raku, je pa seveda še toliko bolj koristna. torbo, bo mislil, da je davkar, potem bo šele pravi cirkus!« Bežimo, tecimo od takih ljudi, sem dejal ter bežal vse do SinjeEa vrha, kjer so mi V privatnem sektorju spet ponujali šmarnico po 120 din. Komaj sem potolažil objokano ženo, kateri je noč vzela repo iz zimnice na njivi. O miših, ki so pregrizle farov-škl zid do zadružne imovine, nisem mogel zvedeti nič konkretnega. V Kotu sem komaj prepričal domačine, da so tisti pernati gostje domače in ne divje race, potem pa sem mimo od sveta odrezanih SoehaHev, k^mor še zdravnik noče, odcijazil skozi Ra-rlence, kjer se na hitro roko ženijo, kar je seveda boljše kot da bi se tožarili, v Stari trg. Tu imajo menda najbolj moderno urejen poštni urad in sem kanil, da vse to napišem v uradu. Zastonj sem iskal primerno mizico, kjer bi pisal in kavelj, kam bi obesil torbo. V »moderno« urejeni pošti tega nimajo, zato sem razočaran odrinil — nič pa danes ne povem, kam. Ce pa vam bo kdo povedal, da sem pri Lojzki ln Pepci v Velikih Poljanah vasovnl pri literčku kifllce, mu nikar ne verjamite! Tam dobijo bencin le nekateri, vsi pa nismo tako srečni. Lepo vas pozdravlja Janez Popotni Stev. 7 DOEENJSKI EIST Stran S Plodno razpravljanje okrajnega ljudskega odbora o zdravstvu in skrbništvu novomeškega okraja Ze na predzadnji seji OLO Novo mesto je bilo sklenjeno, naj bo ena izmed prihodnjih sej posvetna izključno vprašanjem ljudskega zdravstva in socialni zaščiti. Oba zbora OLO sta zato v sredo 10. februarja z velikim zanimanjem poslušala izčrpno poročilo predsednika Sveta za ljudsko zdravstvo in soc. politiko Mihe Po-črvina. Na seji so bili poleg zdravnikov in predstavnikov nekaterih večjih podjetij tudi zvezni ljudski poslanci Janez Hribar, inž. Jože Levstik, Niko Šilih in Avgust Jaabinšek, republiški poslanci Ada Krivio, inž. Vilma Pirkovič, Franc Pir-kovič, Viktor Zupančič, Lojze Murn, Stane Šmid in Franc Krese-Coban, Seje se je udeležil tudi dr. Tone Ravnikar, pomočnik sekretarja republiškega Sveta za zdravstvo in soc. politiko. LEP NAPREDEK ZDRAVSTVENE SLUŽBE boleznimi je precej obolenj prebavil; alkohol ugonablja zdravje mnogih naših delovnih ljudi. 19 babic — babiških rajonov v okraju je 22 — je lani pomagalo ženam pri 518 porodih na domovih. Dolenjske žene se še vse premalo obračajo na babi-ško pomoč, čeprav je brezplačna, kakor je brezplačno tudi zdravljenje vseh otrok do S. leta starosti, zdravljenje tuberkuloze, raka in oskrba v porodnišnici. Reševalna postaja, ki je lani dobila 3 reševalne avtomobile, lahko zdaj v celoti izvršuje svoje naloge. Lani je prepeljala 12136 oseb, prevozila pa 37.646 kilometrov. j Nalezljivih bolezni so lani I zabeležili v okraju 480 primerov; največ je bilo škrlatinke I — 58 primerov. Pereče je vpra-• sanje pitne vode v mnogih ! predelih okraja, j Otroški dispanzer v Novem mestu je opravil lani 10.620 O vidnem napredku zdrav- pregledov in dal nad 1800 na-stvene službe na Dolenjskem svetov, opravil cepljenje itd. je govorilo poročilo predsed- sednika sveta, potrdili pa so ga NQV pljtjCNI ODDELEK — tudi številni odborniki. Vse, POMEMBNA PRIDOBITEV kar je ljudska oblast po osvo- DOLENJSKE boditvi vložila v razvoj zdravstvenih ustanov, bolnišnice,' Med največjimi pridobitvami domov itd. služi ljudstvu na- v zdravstveni službi je vseka-šega okraja in vsej Dolenjski, kor nov pljučni oddelek z 92 Milijoni in milijoni dinarjev, posteljami; ki so ga pred" krat-ki jih je skupnost prispevala, kim odprli v Kandiji. Borba da se Dolenjska tudi na tem proti tuberkulozi bo odslej na področju znebi nekdaj tako Dolenjskem še uspešnejša znane zaostalosti, dvigajo zdravstveno raven delovnega človeka. Novomeška bolnišnica ima n. pr. že 320 postelj. Lani je bil odprt Materinski dom s IŠ"po». steljami, ki se ga poslužuje vedno več žena s podeželja. Porodov je bilo lani v bolnišnici 1116, operacij pa kar 6489 ali povprečno po 21 na dan. 7210 bolnikov je bilo lani sprejetih v zdravljenje; povprečno so ostali v bolnišnici po 11 in pol dni. V vsem letu je umrlo v bolnišnici 91 ljudi, kar je izredno nizka številka v primeri z visokim številom opravljenih operacij in sprejetih bolnikov. Poleg tega je bilo v bolnišnici 10.489 ambulantnih storitev in pregledov. Zdravstveni domovi v Novem mestu, Dol. Toplicah, Mokro-* nogu, Šentjerneju, Trebnjem in Žužemberku so lani opravili 51.030 pregledov; od tega števila je bilo 29.063 socialno zavarovanih oseb. Na zaslužkih so oboleli izgubili 21,600.000 din, 12 in pol milijona din pa so dobili izplačanih oskrbnin. Med Razveseljivo je dejstvo, kakor je poročal primari j dr. Ivo Smrečnik, da je ta nevarna bolezen v upadanju. Lani je umrlo za TBC v novomeškem okraju 19 bolnikov. V dispanzerju in bolnišnici je bilo v letu 1953 13.957 pregledov na TBC, zdravilo pa se je 193 bolnikov v bolnišnici in 67 v dispanzerju. Zadnjega decembra 1953 je bilo n. pr. pod zdravniškim nadzorstvom 1938 oseb zaradi TBC, izmed katerih ima 407 oseb aktivno tuberkulozo. Kako pomembno je delo protituberkulozne službe, bomo v kratkem še posebej poročali. Naj omenimo tu le, da je v načrtu akcija za beseži-ranje (zaščitno cepljenje) 12 tisoč oseb in ponovno množično slikanje pljuč. LANI JE BILO IZPLAČANIH 339 MILIJONOV DIN ZA SOCIALNO SKRBSTVO Precejšnje je število oseb, ki jih podpira ljudska skupnost. I Tako so v okraju n. pr. 2003 j invalidski upravičenci, več sto' vdov, svojcev žrtev fašistič- nega terorja, eno- in obojestranskih partizanskih sirot, obubožancev itd. Vsem tem in upokojencem je bilo lani (z otroškimi dodatki vred) izplačanih nad 339 milijonov dinarjev. Visoko je število socialno ogrožene mladine; v načrtu je, da bi v Kotu pri Mirni uredili okrajni mladinski dom. Za varnostne naprave v podjetjih je še marsikje slabo poskrbljeno. Samo lani se je n. pr. pri delu ponesrečilo 641 delavcev in delavk, izven dela pa 238 ljudi, za kar je bilo izgubljenih, če prištejemo še obolenja, skupno 77.491 delovnih dni. Okraj je utrpel zato 83 milijonov din izgube na narodnem dohodku. Mnoga podjetja se še vedno izmikajo dolžnostim, soc. zavarovanja. PROSTOVOLJNA ALI OBVEZNA RAZŠIRITEV ZDRAVSTVENE ZASClTE TUDI ZA KMETOVALCE? Odborniki so med drugim precej razpravljali tudi o razširitvi socialnega zavarovanja, predvsem pa zdravstvene zaščite za kmetovalce. Vedno več je primerov, da se socialno šibki prebivalci, predvsem mali kmetje, izogibajo zdravljenju v bolnišnicah, ker je le-to sorazmerno drago. Razmisliti je treba, ali ne bi kazalo razširiti zdravstveno zaščito na kmete bodisi na prostovoljen ali obvezen način. Morda bi kmetje plačevali primeren letni prispevek, pa bi imeli zastonj zdravnika ln bolnišnico. O tem je govoril tudi dr. Tone Ravnikar. O istem vprašanju ter o potrebnem denarju za nove investicije v našem zdravstvu je govoril tudi zvezni poslanec Janez Hribar. Opozoril je, da moramo hkrati ko govorimo o novih potrebah za dvig Dolenjske, razpravljati in delati tudi za dvig proizvodnje na naših kmetijah. Odborniki so razpravljali med drugim tudi o javnih delih v letu 1954 v zvezi z novo avtocesto Ljubljana—Zagreb, o vodovodih in vodnjakih, brezposelnosti na deželi, o higieni na vasi, o skrbi za partizanske družine ter invalide in pod. * Za člane novega Sveta za zdravstvo in soc. politiko so bili na seji izvoljeni: predsednik Miha Počrvina, člani: Jožica LavriČ, Ignac Murgelj, Valentin Dolinar, Danica Mo-dic, dr. Adolf Spiler, Martin Pavlin, Milica Sali in Lojze Smrke. Izvoljen je bil tudi nov Svet za prosveto in kulturo, v katerem so: predsednik Vladimir Berce, člani: Francka Kunšič, Jože Zamljen, Miloš JevšČek, major Anton Knapič, Franc Gričar, prof. Nuša Smerdu in prof. Janko Jarc. O delu okrajnega sodišča v letu 1953 je poročal predsednik sodišča Milan Regvat. Za raz Tak je bil Črnomelj vedno: poln navdušenja, vere v našo zmago, borben in ponosen, vedno v prvih vrstah razgibanega političnega življenja in narodnoosvobodilne borbe Črnomelj napreduje tudi v gradbeni dejavnosti V zvezi s prvo proslavo občinskega praznika mesta Cr- pravijanje po zanimivem poro- ! nomlja je naš dopisnik obiskal Čilu je ostalo malo časa, čeprav bi se morali odborniki o vzrokih kriminala ter ostalem marsikaj pomeniti. Da bomo seznanili naše bralce tudi z delom sodišča, bomo o njem poročali v eni izmed prihodnjih Številk. Si Letošnja izredno ostra zima z obilico snega ni prizanesla niti takim krajem, kjer hude zime in snega skoraj niso poznali. Prav v izdatni meri so bili deležni tega vremenskega »blagoslova« kraji, kjer je zima z ostrim mrazom in snegom skoraj vsakoletni gost Zlasti so bili spet prizadeti posamezni predeli na jugu države, od Gorskega Kotar ja, preko Like, Bosne in Hercegovine do Crne gore, pa tudi sam Beograd. Posamezni predeli so bili po več dni odrezani od sveta, na tisoče kilometrov cest je bilo zametenih in neprehodnih po ves teden, mraz pa ie dosegel ponekod v Crni gori tudi 32 stopinj pod ničlo. Poleg drugih nevšečnosti sta hud mraz in sneg povzročila še veliko gospodarsko škodo. Oster mraz seveda tudi Dolenjski ni prizanesel, saj smo v prvi »etapi« zabeležili v Novem mestu kar 20 stopinj pod ničlo. Snega nismo bili deležni v toliki meri, kot drugi kraji, akoravno se ne moremo pritožiti, da ga ni bilo dovolj. V prometnem oziru pa nam sneg ni povzročil pomembnejših zastojev. Vlaki so ves čas vozili normalno, glavne ceste so bile vedno pravočasno preorane in odprte za ves promet. Za to se moramo zahvaliti tudi dobri organizaciji cestne službe v Sloveniji. Ne bo odveč, če malo pogledamo, kako je ta (■rs i na služba organizirana in Itako posluje na Dolenjskem Tehnična akcija za vzdrževanje cest I. in II. reda s sedežem v Novem mestu Ima svoje področje ob Pijave gorice pri Turjaku do Osilnice, Broda na Kolpi, Vinice, Metlike. Siv. Petra pod Sv. Gorami in Radohove vasi. Na tem območju je 530 km cest I. in II reda, področje pa je razdeljeno še na 6 cestno-nadzorniških postaj in deset nadzorniških okolišev. Na vsem obnočJu je tudi 31 takoimenovanih opazovalnih postaj, ki so ielefo-nično, po potrebi pa tudi kurirsko povezane s posameznimi nadzorniškimi centri. Take opazovalne postaje so na najbolj izpostavljenih krajih. Snežni plugi in motorna vozila so pripravljena na vseh nadzorniških centrih in takoj, ko nastopi potreba, gredo na delo. Ti centri kot tudi centrala v Novem mestu imajo nočno dežurno službo. Ko začne padati sneg, prično takoj plužiti, ne-glede na čas. Pravzaprav več cest očistijo ponoči, ko je manj prometa. Do pol devetih zjutraj vsak dan morajo cestna nadzorstva poročati na Sekcijo v Novo mesto o stanju na cestah, Sekcija do pol desete ure v LJubljano na Glavno upravo, ta pa preko radio postaje obvešča vso prebivalstvo o stanju na cestah. To zimo je delala cestn-a služba brezhibno. Zanimivo pa je, da je stari način oranja snega na cestah s konjsko vprego popolnoma izpodrinila motorizacija. V ta namen se poslužujejo v zadnjem času težkih tovornih avtomobilov, na katere pritrdijo na sprednji del snežni plug, ki čisti eno stran ceste v eno smer. Ta način je najhitrejši, zahteva pa dosti tehničnega obvladanja vozila. Poleg kamionov veliko uporabljajo za vlačenje plugov Se male vlačilce-goseničarje, katere posodijo proti odškodnini druga podjetja, ki z njimi razpolagajo. Tak goseničar vleče snežni plug s hitrostjo 7 km na uro, Če nI sneg predebel, in Je mnogo bolj praktičen, cenejši in hitrejši kot konjska vprega. ? predsednika MLO tov. Janeza Klobučarja in tajnika tovariša Lojzeta Stariha ter se pozanimal, kakšne načrte ima Mestni ljudski odbor za olepšanje mesta v bodočnosti in za komunalne gradnje. Oba tovariša sta na vprašanja ljubeznivo odgovarjala in povedala, da namerava Črnomelj v kratkem urediti cestišče ob Suhem mostu, pod mostom pa zgraditi javna stranišča. Pogodba z Ogradom je že sklenjena, proračun za te objekte pa znaša 2,800.000 din. Prav tako je MLO zainteresiran pri ureditvi mestnih parkov, zlasti parka ob novi železniški postaji, ki bo še to pomlad dograjena in izročena svojemu namenu. Novo-r.astavljeni mestni vrtnar bo imel torej mnogo hvaležnega dela za olepšanje mesta. Skrb MLO pa je posvečena tudi šolskim stavbam na območju občine. Tako je v proračunu predvidena lepa vsota za popravilo mestne osnovne, kakor tudi okoliških šol. Predvidena je tudi dograditev novega poštnega poslopja, za katerega pa še ni določena lokacija. Okrajni ljudski odbor je v ta namen že izglasoval jamstvo za 25,000-000 dinarjev. Lokacija bo določena, ko bo izdelan nov urbanistični na črt, ki ga ima v delu Projek V načrtu je za enkrat zgraditev štiristanovanjske hiše, če bodo le krediti na razpolago. Razširitev Tovarne učil in povečanje kapacitete železo-livarne je tudi zadeva, pri kateri je interesno zajet MLO v Črnomlju, če hočemo nuditi belokranjskemu delovnemu človeku dostojno zaposlitev. Mestno gostinsko podjetje urejuje moderno hladilnico, dokončna ureditev klavnice je prav tako na vidiku, saj je v grobem stanju že dogotovljena, poskrbeti pa bo treba le še za njeno moderno notranjo opremo. Podjetje »Koteks« bo zgradilo v mestu lepa skladišča — skratka, načrtov je polno, od finančnih sredstev pa zavisi, koliko jih bo mogoče tudi uresničiti. Pri tem pa ne gre samo za olepšavo mesta in mestnih novogradenj, saj je MLO prav tako zainteresiran za napredek mesta. Šolstvu bo posvečena posebna skrb in MLO Črnomelj se zanima za izdelavo načrtov za novo šolsko poslopje na Otovcu. To naj" v bodoče poveže sedanja šolska okoliša Talčji vrh in Petrovo vas, ki imata šolski stavbi v slabem stanju. Spomenik Janka Starine, ki ga odkriva MLO za prvo proslavo občinskega praznika, bo lepa estetska pridobitev mesta. Spomenik je delo mladega kiparja Renka. Na Prosvetnem domu pa kipar Jaka Savinšek kleše reliefe iz življenja NOB in belokranjskih starožitnostL Črnomelj torej zadnji čas lepo napreduje v gradbeni dejavnosti in v svečanem razpoloženju ter poln zaupanja v napredek proslavlja prvič v svoji zgodovini občinski ljudski praznik. Skrb za mladino v novomeškem okraju Zadnji petek je bilo v Novem mestu posvetovanje odbornikov društev prijateljev mladine novomeškega . okraja. Razpravljali, so o dosedanjem "delu društev, predvsem pa o vprašanjih,' ki ovirajo vzgojo in..izobraževanje mladine." Odborniki društev "so sprejeli več sklepov, izmed katerih je najvažnejši, da bodo člani društev zainteresirali vse Napredna misel je bila v Beli krajini vedno živa. — Na sliki: Društvo kmečkih fantov in deklet na eni izmed svojih manifestacij v Črnomlju Obračun novomeške ZB **^SS5«V LJUblJ^f„rll « množične organizacije in usta-Poskrbljeno pa bo tudi za n ^ sode!ovan]-s pri reševa. stanovanja, za katera je v Čr- nomlju prav takšna zadrega kakor po drugih naših mestih. Prva seja novoizvoljenega Sveta za prosveto v Črnomlju V torek, 9. februarja je prlbl. 230 članov Zveze borcev Novega mesta poslušalo na rednem letnem občnem zboru poročila o delu v preteklem letu, razpravljalo o njih ter sklepalo o nalogah, ki so pred organizacijo. Izvoljen je bil nov 15-član-ski mestni odbor ZB, medtem ko so bili dosedanji terenski odbori ukinjeni. Podpredsednik Bogdan Vran-čič je najprej opisal več ali manj plodno delo posameznih terenskih odborov. Izmed sekcij je bila lani najuspešnejša zgo. dovinska sekcija. Uresničila je želje vs?h članov ZB in prebivalcev Novega mesta, saj so bili odkriti kar štirje spomeniki: Po zaslugi številnih delovnih kolektivov, sindikatov, vodstev nekaterih množ. organizacij ln posameznikov je bilo lani zbranih skoraj 4 milijone din za spomenike, poleg tega pa sta OLO ln MLO Novo mest0 prispevala z ureditvijo ceste in Kidričevega trga znatne pri. spevke, da je osrednji spomeniški problem Novega mesta re- K prvemu OBČINSKEMU PRAZNIKU občine Črnomelj pošiljamo borbene pozdrave in čestitke vsemu prebivalstvu! DELOVNI KOLEKTIVE: USNJARSKI PROIZVODI SLIKARSTVO IN PLESKARSTVO BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE PEKARU A VODOVOD KLEPARSTVO FOTOGRAFI šen na tako edinstven, arhitektonsko in umetniško nadvse posrefren način, ki nedvomno pomeni zgodovinsko pomembno pridobitev našega mesta. Ko je članstvo razpravljalo o teh vprašanjih, je predlagalo, da občni »bor pohvali MO ZB, posebej pa nadvse požrtvovalni spomeniški odbor, na katerem je ležala vsa teža odgovornega dela urejevanja spomenikov. Poleg pohvale članom spomeniškega odbora je občni zbor Izrekel zahvalo tudi arhitektu Marijanu Mušiču in kiparju Jakobu Savinšku Občni zbor pa je pokazal tudi nerešene naloge. Bolj kot doslej bo morala organizacija skrbeti za ideološko vzgojo članstva, predvsem pa resnično poskrbeti za vse tiste svoje člane, ki so socialno šibki, nimajo pravih ali sploh nobenih namestitev ali pa stanujejo v nezdravih, vlažnih stanovanjih, kar velja posebno za nekatere invalide v Novem mestu. Skrb za partizanske sirote, vdove in žrtve fašističnega terorja bo morala biti v ospredju dela novega odbora. Odbor je sklenil tudi nadalje odkrivati spominske plošče ln znake na posameznih terenih, letos pa bo odkril tudi spomenik v I. terenu, ki je bil že lani v načrtu. Oži. veti bo treba med drugim strelsko družino, ki spi. Za neutrudno In vseskozi požrtvovalno delo je bil na občnem zboru toplo pozdravljen dosedanji predsednik MO ZB tov. Janez Zupančič, ki so ga Člani znova izvolili v mestni odbor Zveze borcev. nju vprašanj, ki tarejo našo mladino. Društva prijateljev mladine bodo nadaljevala s prizadevanji, da se ustanovi več kmetijskih nadaljevalnih šol in uzakoni njihov obisk, kar je za vzgojo in izobrazbo podeželske mladine predvsem potrebno. O ovirah, ki se mladini pcstavlja-Na zadnji seji OLO v Cmom- j0 na pot pri njenem izvenšol- J&'j&fffc^ ^ bi "zpravljali prosveto in kulturo pri OLO v Črnomlju. Člani sveta so se 12. »..,..«. februarja sestali na prvi redni . ...... seji, ki sta ji prisostvovala tudi • načelnik tajništva za prosveto prof. Karel Strbenk in okrajni prosv. inšpektor prof. Nada Go- i stlčeva. Na seji so konstituirali 1 razne odbore, ki bodo v sestavi j Sveta za prosveto in kulturo re- ■ Sevali kulturno prosvetno problematiko Bele krajine. Za predsednika odbora za šolstvo Je bil iz-voljen Lojze Zupane, šol. upravitelj v Črnomlju, odboru za po-šolsko izobraževanje predseduje tov. Lučka Cerne, odboru za te-lesno vzgojo pa priljubljeni športni pedagog frrnomeljskega dijaštva prof. Marjan Kolarie. Prav tako bosta v sestavi tega sveta delovala odbor za finančna vprašanja pod vodstvom šolskega upravitelja iz Tribuč tov. Lum-barja Gabriela in odbor za pred-vojaiko vzgojo, ki mu načeljuje tov. Vrvlščar Franc iz Črnomlja. Člani novoizvoljenega Sveta za prosveto so še: prof. Marjan Skrbinšek, predmetni Inšpektor za gimnazije v Beli krajini tov. Petric in prof. Belopavlovič Tatjana. Predsednik tega kulturno prosvetnega foruma je še nadalje ostal ravnatelj nižje gimnazije z Vinice tov. Kavčič Rudolf. Želimo članom Sveta za prosveto in vsem omenjenim odborom mnogo uspeha pri njegovem odgovornem delu za porast kulturno prosvetne dejavnosti Bele krajine, ki Je že v času NOB dala vse od sebe za izboljšanje kulturnih razmer, a tudi Se danes radevolie doprinaša težka fi-r.ančna bremena za lepo ureditev V Predgrađu bodo zgradili gasilski dom 2. februarja je imela gasilska četa Predgrad letni občni zbor. Po pregledu dosedanjega dela so izvolili nov upravni odbor, ki je prevzel svoje posle 7. februarja. Na prvi seji so sklenili, da prično že letos graditi gasilski dom. Gasilska četa ima sedaj samo skromno orodjarno brez stolpa za sušenje cevi, katere po navadi suše v cerkvenem zvoniku. Gasilski dom bodo v glavnem gradili s prostovoljnim delom, imel pa naj bi poleg primernih prostorov za gasilsko opremo tudi stolp in sejno dvorano. Upamo, da ne bo ostalo samo prj sklepu, ampak da bo novi dom "že le: tos stal - j. £. tudi na vseh roditeljskih in ostalih sestankih. Vsa poročila so govorila o pomanjkanju prostorov za sestajanje mladine, pionirjev in vajencev. Mladinska kultuma-prosvetna, telesno-vzgojna in ostala društva ter organizacij« so obsojene vnaprej na neuspeh, če jim s prostori ne bomo pomagali. Mladine ne bomo odteg. nili škodljivim vplivom cestt, gostiln in pod., če ji ne nudimo podlage, da bi se sestsjaU in zdravo zabavala. Društva prijateljev mladine se obračajo na vsa vodstva množ. organizacij, ustanove, starše, vzgojitelje, zdravnike in ostale posameznike, da jim vnaprej' pomagajo z delom, nasveti in praktično pomočjo še bolj kot doslej. F. M. V torek 23. februarja BO OB DEVETIH DOPOLDNE V DVORANI PROSVETNEGA DOMA v Črnomlju JAVNO ŽREBANJE 24 nagrad v skupni vrednosti 150.000 din Za kraj letošnjega novoletnega nagradnega žrebanja smo izbrali Črnomelj, ker je v »mesecu Dolenjskega lista« pridobil 135 novih naročnikov za naš tednik in dosegel izmed vseh dolenjskih občin prvo mesto. Ob tej priliki izrekata uredništvo in uprava tednika javno pohvalo tovarišu Petru Cerniču, ki je v Črnomlju sam pridobil 114 novih naročnikov. K žrebanju vabimo vse naročnike Dolenjskega lista iz Črnomlja in okolice. Žrebanje bo vodila iz vrat naročnikov izvoljena komisija. Pripominjamo, da bodo v žrebanju sodelovali vsi stari in novi naročniki* ki so za leto 1954 predplačali pol- ali celoletno naročnino. Vsi naročniki, ki so nam poslali za letos celoletno naročnino, bodo sodelovali v I. SKUPINI NAGRADNEGA ŽREBANJA, v kateri sO naslednja darila: žensko dvokolo — kamgarn za moško obleko —• volneno blago za plašč — jedilni pribor — kavni servis — pletena jopica — ročni voziček — 12 porcelanastih krožnikov — ženski gojzerji — voziček na 4 kolesa — 50 kg bele moke — električni kuhalnik V II. SKUPINI SO PRIPRAVLJENA SLEDEČA DARILA: DVA ROČNA vozička — 4 porcelanaste sklede — keramični izdelki — žensko perilo — servis za liker — električna pečica — kuhinjska posoda — trajna ondulacija itd. ■ Vsem starim in novim naročnikom se zahvaljujemo za obnovljeno naročnino. Hkrati sporočamo starim naročnikom, ki so lani dobivali Dolenjski list od 1. januarja do konca leta, pa so plačali za leto 1953 samo 400 din naročnine, da smo jim od letos vplačane naročnine vpisali najprej 75 din na račun lanske, v aprilu povišane naročnine. Ponovno prosimo vie zamudnike, da obnovijo naročnino. i UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Stran 6 DOLENJSKI EIST Stev. 7 V VEČNEM SNEGU IN LEDU Zima pokriva s svojo belo odejo vso našo deželo, potoki so vklenjeni v led, temperatura je bila dosegla celo 25 stopinj pod ničlo. Tožimo, da je huda zima, ker je zadnje čase nismo bili več vajeni. Se bolj bi tožil juž-njak, ki bi prišel k nam, toda za prebivalca na skrajnem severu zemeljske oble, za Eskima, na pr. z Gronlanda, bi bil to povsem običajni mraz, kajti v njegovi ledeni domovini je celo srednja letna temperatura 30 stopinj pod ničlo, zimska pa 60 (pa tudi ta še ni najhujša: v Sibiriji, v krajih, kjer še žive ljudje, so izmerili najnižjo tem- bi se morja ln oceani dvignili za celih 8 metrov, če bi se raztopil . Ker je temperatura tako nizka (poleti 30, pozimi 60 stopinj pod ničlo), je rastlinstvo na Gronlandu zelo revno. Le na nezaledenelih obalnih področjih in v dolinah rek rasto pritlikave polarne breze, grmovje, polarne ive, jelše in mahovje. Ni pa Gronland tako reven na ži. valih. Razen severnih medvedov, glavnih prebivalcev polar^ nih krajev, živijo na otoku'volkovi, moškatni biki, severne lisice, zajci, kune in sobolji. Obale so polne ptičev (sokoli, vrane Gronlandski Eskimi v kajakih jjeraturo na zemlji —70 stopinj pod ničlo). Kajpak je tudi življenje v takih mrzlih krajih tečajnega ozemlja povsem dru_ gačno kot naše. Ljudje so se ! prilagodili tudi na tak strupen | mraz, vendar pravzaprav le ži- j votarijo, saj so gronlandski Eskimi, ki živijo res v večnem ledu, naj!primitivnejši prebivalci na zemlji. 2000 metrov debel sloj ledu na GrSniandu V Ledenem oceanu, samo 700 kilometrov oddaljen od Sever-neoa tečaja, leži največji otok na svetu — Gronland. Je sedemkrat večji od Jugoslavije in petdesetkrat večji od Danske, ki ji pripada. Od severa do juga je dolg 2650 kilometrov, od zahoda proti vzhodu pa 1200. Ta velikanski otok, izgubljen v večnem ledu, ne pomeni, vsaj sedaj še ne, kakšne posebne ekonomske vrednosti, je pa najkrajša zračna pot med Evropo in Ameriko, kar ima danes velikanski vojaški pomen in Amerikanci gradijo na njem svoja največja letalska oporišča. Devet desetin Gronlanda pokriva dva tisoč metrov debel sloj ledu in pod tem orjaškim oklepom je seveda onemogočeno sleherno življenje. Nezaiede-nel je samo ozek pas obale, presekan s slikovitimi zalivi in številnimi rekami, ki v poletnih messcih teko z ledenikov. Ti ledeniki, glečerji, si utirajo pot z osrednjega ledenega ščita do strmih morskih obal in kot stene velikanskih planin padajo v morje, nato pa plovejo po severnem Atlantiku in pomenijo hudo nevarnost za ladje. V tako ledeno goro je leta 1912. zadel prekooceanski parnik »Titanic« in se potopil. Iznad ledu se dvigajo ponekod visoki vrhovi, najvišja sta Forel (3444 m) in Petermann (3100m). Izračunali so, da je na Gronlandu toliko ledu, da sove, galebi), morje okrog otoka pa je bogato kitov, morskih psov, tjulnov in mrožev. Pod ledenim oklepom so našli debele sklade rud: baker, železo, grafit in premog, toda vsega tega bogastva še ne izkoriščajo. »Zeleni otok« GrSnland so bili odkrili Islandci, raziskovati so ga pa začeli Normani (Vikingi) že pred 1000 leti. Erik Rusolasi je prišel na Gronland leta 980. Na otoku je ostal tri leta in mu tudi dal ime Gronland, kar pomeni: zelena dežela. Torej otok takrat le ni bil tako zaledenel in fcrez rastlinske odeje, kakor danes. Kasneje je Erik organiziral tudi prvo kolonijo na Gronlandu. Mimogrede še to: ko so Normani naselili Gronland in raziskovali otoke naokrog, so leta 1000 prišli tudi v Ameriko — 500 let pred Kolumbom, ki jo je nanovo odkril. Prebivalcev na tem velikanskem otoku je zelo malo, komaj 20 tisoč (za tri Nove me-ste). Od tega je okrog 300 Ev. ropejcev, ostali so Eskimi. Glavno mesto Godhavn ima samo 1500 prebivalcev. Najvarnejše prometno sredstvo med mesteci in naselji (vsa so ob obalah) so lahki prenosljivi čolni — kajaki, Gronlandski Eskimi Glavni prebivalci Gronlanda, pravi domačini, so Eskimi. To so nomadi, ki se selijo iz kraja v kraj, živijo v svojih kočah iz snega in ledu (igluji) in se preživljajo z ribami in belimi medvedi. Njihovi glavni pomočniki so polarni psi, vprežne živali za sani. E-skimi na Gronlandu tvorijo 3 skupine, ki se razlikujejo po načinu življenja in po kulturni stopnji. Eskimi zahodnega GrSnlanda so po postavi najmanjši, dosežejo največ meter in pol. Jih je okrog 12.000. Pod vplivom Dancev so se nekoliko kultivirali, so kristjani in protestanti, v bistvu pa še zmeraj čuvajo primitivno vero svojih prednikov v zle duhove. Njih glavno naselje je Godthaab. Eskimi vzhodnega Gronlanda so veliko manj kulturni, kakor oni na zahodni obali. Njih je le nekaj sto in so strnjeni okrog mesteca AngraamssoHk. 2ivijo v okroglih šotorih iz ribje kože. Vsak moški ima dve ženi. Otroci, dokler so majhni, so povsem beli, šele kasneje dobijo značilno temnordečkasto barvo Eskimov. To so sploh najnekultur-nejši Eskimi, silno zamazani in divji. Hranijo se izključno s fokami in mroži, ki jih lovijo neprestano, dokler ne nastopi dolga polarna noč. Na ledu -brez ognja Eskimi severnega Gronlanda živijo v eni izmed najmrzlej-ših pokrajin na svetu, kjer doseže mraz tudi 65 stopinj pod ničlo. Za življe-nje nimajo popolnoma nič drugega kakor to, kar nalovijo, zato so silno spretni lovci. Prav ti Eskimi so tudi radi pomagali raznim ekspedicijam, ki ^ so šle raziskovat severni tečaj. Kadar so Eskimi v svojih naseljih, »doma«, to je v polarni noči, stanujejo v šotorih ali podzemnicah iz ledenih plošč, na katere namečejo sneg. V tako podzemnico pelje 4 đo 5 metrov dolg predor, skozi katerega morajo iti po vseh štirih. V notranjosti igluja za časa polarne noči neprestano gori primitivna svetilka, ki daje nekoliko svetlobe in toplote. Eskimka z otrokom Ogenj le redko kdaj zakurijo, ker nimajo drv, jedo pa tako vse surovo. Za samo toploto ognja ne potrebujejo. V igluju so dobro zaviti v kože, s>pijo pa tesno drug poleg drugega, popolnoma goli, pokriti s kožo belega medveda. Ne zračijo nikdar, zato je zrak v igluju tak, da ga Evropejec sploh ne prenese. Za prehrano si nakopičijo zalogo mesa, ki je v tamkajšnjem mrazu odlično konzervirano. Toda če se zgodi, da jim hrane zmanjka prej kot se konča polarna noč, nastane obupna lakota, beganje po ledu v mraku in strahotnem mrazu, da bi vsaj kaj ujeli. Zgodi se, da morajo pobiti tudi svoje glavne pomočnike — pse. V splošnem so Eskimi odkriti in dobrodušni. Eskimi na Gronlandu (ameriški Eskimi) so po značaju nekoliko drugačni, se nikdar ne prepirajo, še manj, da bi se stepli. Razen žene, obleke in orodja smatra Eskim vse za skupno last, zato si tudi v vsem pomagajo drug drugemu. Saj je v takih okoliščinah, v katerih so, edino tako mogoče, da sploh lahko živijo. Ne poznajo razburjenj, pa tudi veselja ne, Mirnodušni. so do vsega, kar ni čudno, kajti nikjer na svetu nimajo ljudje tako hude borbe z naravo in tako omejene življenjske pogoje, kakor ti prebivalci ledenega Gronlanda. Rešitev križanke iz 6. številke Vodoravno: 1. muzikus, 6. orkan, 12. Izola, 13. žalite, 15. redar, 17. vir, 20. Rakek, 21. Irak, 22. nikel, 24. halo, 25. bor, 26. Mica, 27. os, 29. der, 30. os, 31. kolar, 32. par, 54. td, 35. mat, 36. jalov, 38. Tirol, 39. surogat. Naopićno: 1. Maribor, 2. zidar, 3. Izak, 4. kor, 5. Savica, 7. rž, 8. kar, 9. Alah, 10. nikad, II. rekordi, 14. telet, 16. Eros, 18. Ikar, 19. re, 22. Nil, 23. lopar, 26. moto, 28. salo, 31. kar, 33, Rog, 35. mi, 36. ju, 57 v a. *v rs _s\ *n . /v rs r\ rs r\ rs 5562 ljudi si je v Novem mestu ogledalo Vesno Vesna je doživela tudi v Novem mestu svojevrsten rekord: odkar vrtijo v »Krki« filme, si še nobenega ni ogledalo 5.362 ljudi. Toliko obiskovalcev je namreč imela Vesna od zadnjega petka do ponedeljka. Mnogi zaradi navala niso prišli na vrsto, sicer bi si film prav gotovo ogledalo nad 8000 ljudi. Nov pregled slovenske književnosti Pri mariborski založbi >Obzorja< je zadnje dni januarja izšla obširna >SIoven«ka književnost« kot prva knjiga Pregleda zgodovine jugoslovanskih književnost i. Napisal jo je prof. Stanko Janež. Avtorjevo ime ni neznano v našem revialnem tisku, saj je ob izidu SlodnJakovega P-egleda slovenskega slovstva napisal obsežno oceno te knjige za Ljubljanski Zvon. Vsa leta po osvoboditvi snu vsi občutili pomanjkanje pregledno pisane zgodovine naše književnosti, po-sobno še zato, ker so vsi prejšnji pregledi že zdavnaj pošli na križnem trgu — to so bili Grafemauerjeva Kratka, Slodnjakov Pregled in že po osvoboditvi izišli Pregled slov. slovstva, ki ga je napisala Marja Borš-nik. Pregled je dejansko odgovarjal novemu sodobnemu pojmovanju in zahtevam literarne zgodovinske vede, a še ta je izšel samo za člane Slavističnega društva . Vrzel, ki je zijala vsa leta po osvoboditvi, so profesorji pri pouku slovenske književne zgodovine zapolnjevali, kakor so vedeli in mogli. Zato učencem ni preostajalo drugega, kakor da so sproti zapisovali v svoje zvezke to, kar so slišali iz ust svojih vzgojiteljev o naših kulturnih delavcih iu njihovih delih. To pa nikakor ni moglo buditi v dijakih resnične ljubezni in veselja za našo kulturno dediščino, ki se morda najbolj svojstveno odraža prav v življenju in delih naših pesnikov iD pisateljev. Prebiranje zapiskov, ki so bili najčešće storjeni v naglici, res ni moglo vzbuditi v dijakih tistega toplega odnosa do stvari, ki bi jo sleherni mladi človek moral vzljubiti. Temu je sedaj konec. Zasluga pa bo v nemali meri vprav avtorja Slovenske književnosti, Stanka Janeža. Njegova knjiga, ki je bogata v vsebini, saj obsega od ljudskega pesništva mimo vseh^ najpomembnejših razdobij našo književnost prav do zadnjih dni, do najmlajšega pesniškega rodu, do zbirke Pesmi štirih. Janeževa knjiga je pisana po današnjih vidikih, kar se kaže ne samo v poznamenovaaju posameznih obdobij, ki. jih avtor poimenuje v skladu z razvojem celotnega družbenega dogajanja na Slovenskem, marveč tudi v samem načinu pisanja, še bolj pa v vrednotenju besednih umetnin. Razlaga jih skoraj povsod uspešno, upoštevajoč r>riv vse momente, ki soodločajo pri nastanku in pisanju dela in njegovem učinku kot umetnine na posameznika m ves narodni kolektiv. Pri tem se orav posebno podčrta pomen tistih naprednih sil, ki so se spoprijemale z mračnjaštvom in so zmagale. To vidimo že ob ljudski tvornosti, še bolj pa iz umetne vse do današnjih dni. Rdečo nit takega gledanja bo vsakdo opazil, tudi naš dijak, ki bo iz Ja- I neževe knjige črpal tisto potrebno I znanje, ki ga od njega zahteva da-j našnja šola. Sprevidel bo, da v naši I književnosti niso brli vsi pisci ne ! vsa njihova dela zagovorniki resničnega napredka. Tistim piscem in knjigam, ki so to zaslužili, je Janež - odkazal mesto, ki jim resnično pri-I pada. Od tod dokajsiije razlike v obsegu obravnave posameznih piscev. Zdi se mi, da je pri nekaterih le preskromen, da je n. pr. Trdina med sodobniki pomenil več, kakor pa izzveni iz te knjige. Morda bi se dalo kaj pripomniti še ob Mencingerju. Deteki, Maslj-u-PoM, marveč tudi v sliki in pisavi. Vse to knjigo poživlja, jo dela zanimivejšo, pestrejšo in bogatejšo. Avtor je opravil veliko delo, ki ni bilo lahko, posebno ne za razdobje med dvema vojnama in po osvoboditvi; vendar je kljub težavam nakazal vse značilnosti sodobnega književnega ustvarjanja in zato pomeni knjiga dragocen priročnik vsem tistim, ki rim je pri srca domača knjiga. Marsikomu pa bo na preprost, a vendar zanesljiv način povedala to, kar v nji išče ali pa še več. Se prav posebno pa bo služila našemu rlijaštvu v višjih gimnazijah in na učiteljiščih, kjer smo resnično potrebovali take knjige. Knjiga ustreza tudi v grafičnem pogledu, ker je tiskana pregledno; zato se bo v nji vsakdo kaj naglo znašel. M. Dodič Bombardiranje v Črnomlju (Spomin iz leta 1943) Kakor že večkrat poprej, tako je tudi 3. oktobra leta krožilo nad mestom, nato pa odletelo proti zapadu, v hipu se je obrnilo nazaj proti me- Ena izmed »tovarn« na osvobojenem ozemlju Bele krajine: tovarna za izdelovanje mila v Črnomlju, fotografirana februarja 1945. — (Foto: Peter Romanič) 1943 priletelo sovražno letalo nad naše mesto. Ljudje so, kakor vedno ob znaku sirene, ki je naznanjala nevarnost, odšli v oddaljena zaklonišča. Sovražno letalo je nekaj časa Zrušeni most v Otovcu pri Črnomlju med NOB. Smrt je sledila okupatorjem na vsakem koraku. Belokranjski partizan je stal budno na straži svobodnega ozemlja stu in spustilo 4 bombe. Popolnoma .je bilo porušenih 7 hiš, med njimi je bila tudi moja rojstna hiša. Mama, sestri, jaz in moj 8 mesecev star bratec Jože smo bili v hiši zasuti. Jaz sem bila v sobi pod mizo. Starejša sestra je bila pred hišnimi vrati. Mama, sestra in bratec so bili v veži. Cče pa je bil zunaj na dvorišču hudo pobit in opraskan. Sreča, da je bil oče doma in da je na njegov klic t^koj prihitelo nekaj ljudi, ki so nas še zadnji čas rezili. V sosedovih hišah je t£lo več oseb mrtvih. Tega dogodka ne bom nikoli pozabila. Pepca Stariha učenka IV, razr. osn. šole Črnomelj LJUDI ČEDALJE VEC Ameriški statistični urad je sporoiil, da je prebivalstvo sveta lani naraslo za 25 milijonov — 70 tisoč ljudi dnevno. Vseh ljudi na svetu je sedaj 2 milijardi in pol; računajo, da bo v 100 letih naraslo na 7 milijard. Darila v očeh prednikov Na Flamskem so pred štiri sto DARILO, NA KATERO JE leti rekli: TREBA DOLGO ČAKATI, JE KDOR ZNA DAROVATI, JE NA POL PLAČANO. DOBRODOŠEL ČLOVEK. Burgtmdci pa so že sto let prej Sto let kasneje so Flamci do- wgf ^ RDQ pQDARI ^ DARILA SO TOLIKO VRED- ! *° VINA NALI J MU IZ NJENA, KOLIKOR JIH ČLOVEK j ^ KyZAKChK- CENI. Nemci pa so ze dve sto let pred tem dejali: KDOR NAMERAVA KAJ PODARITI, NAJ PODARI NEKAJ DOBREGA, DA BO ZEL HVALO! Holandci so pred tri sto leti ugotovili: Končno tudi naši Korošci ze tri sto let vedo, da ČASTNA DARILA PRINAŠAJO LJUBEZEN IN MNOGO DOBRE VOLJE. Nas same pa je tudi izmodrila izkušnja, da MAJHNA DARILA OHRANJAJO PRIJATELJSTVO. Darujmo torej ob vsaki priliki! Bilo je leta 1944 — pozno poletje. Bela krajina, polna dobrih domačih ljudi, polna junaških ljudi, ki so v Belo krajino prišli, da pomnože vrste borcev. Med njimi tudi Baš Miha. Kaj je bil? Učitelj. Navaden, mlad, resen učitelj. Odkod ga je pot zanesla k nam, ne vem. Vem le, da je bil med nami, da je bil »fant od fare« ln da je imel če že ne čudovit, pa vsaj dober tenor. Skratka: fant in pevec. Miha je prišel, kolikor se spominjam, iz neke brigade k nam. Ali vesta, kje je bilo tedaj »pri nas«? Povsod, kjer smo pač bili. Miha mi je dejal: »Učitelj sem po poklicu, bil sem v brigadi, sedaj pa — kamor veš in znaš z menoj.« In šei je za učitelja v Marin-dol — tam ob Kolpi. Sel je in nisem ga več videl pol leta. Konferenco smo sklicali v Podzemlju in prišel je na konferenco tudi nekdo brez čevljev, popolnoma bus, srnico je imel na sebi in hlače (o moda, kako si kasna!) — tri oetrtinke! V desnici je imel gospodinjsko mrežo, da, čisto pravo gospodinjsko mrežo in & čebule v njej. V učilnici to sedele učiteljice, učitelji in MIHA iz MARINDOLA profesorji — skratka ves svet tedanjih prosvetarjev. In prišel je Miha, famulus — z mrežo v desnici in tri čebule je imel v njej. Njegove noge so bile krvave od hoje, prah pa je bil obliž, ki je zadrževal premočno krvavenje. Moja pokojna mati bi rekli: »To je bil fant!« Narod ga je pogledal in vedel, da je nekdo med nami, ki je zablo-dil med nas. Razgovori v to, razgovori v ono smer. Cas je tekel, dela smo imeli dosti. A tam na koncu sedi Miha, tri čebule stiska ob kolenu. Ves je živ v očeh, toda beseda mu ne spolzi iz ust. In sledi zboru živo z očmi in gleda, če je še kdo bos, če ima še kdo na sebi samo tri kose obleke: hlače, spodnje hlače in srajco in ob kolenih tri čebule. Zadnja točka dnevnega reda je bila: razno. Težko vzdušje vlada v učilnici. Vsi bi že radi odšli. Utrujeni smo in lačni. Tedaj pa se dvigne bosonegec in postavi prvo vprašanje: »Tovariši, kako naj zaščitim učbenike?« Sploćero s po- gled, češ, vedeli smo, da ni čisto pri sebi. Vendarle je bilo tovarištvo tako svojsko, da bi ne mogel nihče preko vprašanja, posebno še, ko stoji on gol in bos, ves znoj en in prašen. Nastala je zadrega. Vprašanje je nedoločno postavljeno: kako naj zaščitim učbenike? Vendarle se znajdem in ga vprašam: »Miha, določneje! Saj ne vem, kako :n zakaj naj zaščitim tvoje učbenike?« Miha se še bolj zravna in začne: »Tovariši, ni me strah golote, tudi ne bosih nog in tudi glad me ne ubija. Tri čebule imam in ko bom prijel domov v Marindol, bom imel še celo žgance. To mi zadostuje. Ali enega nimam. Meni zmanjkajo tedensko po trije učbeniki.« Ko smo ga vprašali, če morda ni vmes sabotaža, Je odločno odgovoril: »Ni!« V učilni, kjer smo zborovali, je nastala popolna tišina. »Miha je znorel,« mi je nekdo prišepnil. Toda Mihove oči »o govorile: »Hočem za- ščite!« in je nadaljeval: »Vem, tudi vi ne morete ničesar, toda abecedniki, ki smo jih s tolikšno mu jo dobili, plahnejo. Evo, povedal vam bom kako. Mike je prinašal vsak dan drobnej.šo knjižico v šolo. Vsak dan je, kar smo vzeli na novo v šoli, izginilo iz učbenika. Opazoval sem ga. Znal je vse na pamet za nazaj. Končno je prišel včeraj brez vsakega lista v knjigi. To priliko sem izrabil in sem ga trdo prijel: »Mike, gdje ti Je knjiga?« »Nema je više,« je sledil odgovor. »A kako da nemaš?« Odgovora ni bilo takoj. Ko pa sem mu rekel, da danes ne bom prišel k njim na obed (tedaj smo jedli učitelji vsak dan v drugi hiši), je otrok zajokal in izjecljal med solzami: »Učo, dolazi na ručak, ali meju knjigu izpušio je deda.< Bilo je pomanjkanje papirja in ljudje so si pomagali tudi s te*n, da so zvijali cigarete iz papirja, ki so ga trgali, iz knjig. Miha je stal in terjal od nas odgovora. Vsi smo molčali. On' pa je mirno nadaljeval: »Nič ne de. Jaz ne kadim, bomo pa začeli prepisovati abecednike.« Debate zanj je bilo konec. Ko smo zaključevali posvet prosvetarjev, se je dvignil naš bosonogi Miha in prečudno lirično zapel. Vsi smo povzeli za njim: »Kovači smo...« In pol jc s svolim lepim tenorjem. Mi smo mu odgovarjali. Prašne bose noge so stale trdno na tleh. Ob kolenih pa so visele v mreži tri čebule. Doma bo dobil celo še žgance, ko bo prehodil nad 10 kilometrov in bo srečen, da bo lahko prepisoval edini abecednik, ki mu je še ostal. Mladi sodobni tovariš, katero grupo imaš? Veš, kaj jt> legenda, resnica o Mihi iz leta 1944? Kje si, Miha? Zapoj nam še enkrat! Kovači smo... In tvoja bosa noga nam daje takt, tri čebule ob tvojih tankih kolenih pa ritem. Doma me čakajo žganci — samo še 12 kilometrov, pa bom prepisal abecednik, da hv mladina imela vsaj nekaj. Ti pa: ali Imaš 12. grupo in 15 abecednikov? Zdravo, Miha! Kar še mm. zapoj 1 Karel Strbenk ZA ZABAVO MED ZAKONCI »Zakaj pa greš vedno na balkon, kadar pojem? Ali me ne maraš poslušati?« »To že, dragica, samo sosedom hočem dokazati, da te ne pretepam!« »Zakaj pošiljaš bratu prazno dopisnico?« »Skregala sva se, zato ne govorvoa.« »Jaz sem imel svoje oči že delj časa na vas,« reče prometni miličnik mladi šoferki. »Zelo ljubezniuo od vas. Jaz sem pa misliia, da bom aretirana vsled prehitre vožnje.« V DOBI TEHNIKE »Pokažite mi no tisti vaš novi izum, aparat za preganjanje tatov!« »Ne morem, ljuVček — včeraj so mi ga ukradli.« ZADNJI DAN V MESECU »Ti, daj no, bo77to vrgli karte. Čakava tretjega!« »O, jaz pa čakam — prvega!« URADNA TAJNOST Sodnik; »Le kako ste mogli tako težko blagajno odnesti, a?« Tat: »Res je bilo težko, tom variš sodnik. Vi bi je ne mogli. Kako sem to storil, je pa moja uradna tajnost.« SODNIKOVA MODROST Neki Hercegovec ' v starih časih je vprašal sodnika, ali kaže ženo ubogati. Sodnik je odvrnil da ne. Hercegovec pravi na to: »Zena me je davi silila, naj ti nesem vedro olja. Torej sem prav storil, ker je nisetn, ubooal.« Sodnik se kislo nasmeje in pravi: »Včasih je pa le dobro pametno ženo ubogati.« TUri REKA BO IMELA VELESEJEM Reški gospodarstveniki resno razpravljajo, da bi organizirali Reški velesejem kot sestavni del Zagrebškega vele-sejma. To bi bila predvsem mednarodna razstava ladjedel-stva, ladjedelniške industrije ribarske industrije, turizma in drugih izrazitih panog našega Jadrana. Prvi tak velesejen. bi bil že to jesen, kar bi Še posebno ugodno vplivalo na podaljšanje turistične sezone na Jadranu. »Ali veš, da so na denarju bacili?« »Ne verjamem, da bi mogli v tej draginji sploh živeti, ko gre denar tako hitro it rok.« —Halo, Tonček, če je dobil tvoj očka 6 ma, moj pa 18 m1, potem je eden izmed njiju bedak!« VSAKEM ČASU