Št. 29. V Ljubljani, 20. julija 1907. Leto III. r tshafa vsake sobote in vrija po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Hi- naročbe brez denarja Se ne oziramo. Uredništvo ta npravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. C GLRSILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. Inaeretl • se računajo za cel« stran 36 K, za »/s strani 25 K, za % strani 18 K, za *)« strani 9 K, za >1» strani 5 K, >(* strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po¬ pust. Mesečna priloga: ^Slovenski Tehnik*. D Koncem šolskega leta. Učitelj in učenec se veselita dobe počitnic. Učitelj se odpočije od napora, učenec pa zopet vživa popolno prostost. Ravno zato, ker to veselje izvira iz želje po neomejeni svobodi, zato otrokom ni šteti v zlo tega veselja, s katerim zapuščajo trde šolske klopi. Šola jib prva vkuje v disciplino in red in to seveda prostemu sinu narave ne ugaja. Vendar bo lahko po¬ ročal vsak učitelj, da je otrokov odpor proti šoli kmalu premagan. Nevarnejši pa je odpor, če ga nahajamo pri starišib. Tudi pri stariših je nekak odpor proti šoli umljiv. Šola povzroči stroškov in šolarja ni doma, da bi pri delu pomagal. To velja posebno za manjša dela, katere opraviti je za odrasle prav zamudno. Zato so nekateri kratkovidneži proti šoli in ji mečejo polena. Takih starišev odpor je ravno tako otročji, kakor odpor šolarčka, ki bi raje sedel v gozdu in se igral po vasi, mesto da si beli glavico v šoli. Kdor pozna naše šolske razmere, bo priznal, da gre že na bolje. Čeprav šola stane, čeravno omejuje svobodo in postava trdo drži na red, so začeli ljudje uvidevati, da je šola neobhodno potrebna. Vas brez šole si sama zapira vrata v svet in napredek. Njena mladina je brez krivde zaostala za drugimi in stopi v boj življenja brez orožja. Kdor ljubi mladino in ji želi dobro bodočnost, ta bo vkljub stroškom in teškočam žrtvoval rad za šolo. To spoznanje je skoro povsod že zmagalo in pomeni tem večji napredek, ker je duhovščina skoro povsod — izjeme seveda obstajajo — metala ustanovitvam šol polena ter med ljudstvom važnost šole potiskala v ozadje. Pamet pa je sama zmagala. Kmet sam, dasi se nerad omejuje in nerad kaj potroši, začenja sprevidevati, da je svoji mladini dolžan, da ji preskrbi šolskega pouka. Ko se stariši odločujejo, kam bi dali šolarje, ko so dokončali domačo šolo, priporočamo meščansko šolo in srednje šole. V meščanski šoli se bo otrok izobrazil precej višje kot v ljudski šoli, potem pa se lahko vrne na dom in postane razumen gospodar. Tudi med kmeti rabimo šolanih mož, ki bodo prav zato sami boljše uspevali, drugi pa se bodo od njih učili. Če pa hoče iz meščanske šole še dalje, mu je pot odprta v vse strokovne šole, trgovske, kmetijske, obrtne i. t. d. in na učiteljišče. Meščanska šola, ki jo imamo Notranjci v Postojni, pripravlja v prvi vrsti za praktične poklice, v katerih nam manjka izobraženih Slovencev. S tem pa ni rečeno, da odgovarjamo od srednjih šol. Čim več, tem bolje! Če zmorete sredstva, le dajte otroka v realko ali gimnazijo. Kdor hoče na jesen dati otroka iz domačije, naj se kmalu odloči, naj že poprej gleda, da mn poskrbi pošteno zavetje in gmotnih sredstev. Politične vesti. Za samoslovenske ulične napise so ljubljanski Slovenci nabrali mnogo tisoč podpisov. Nemcem je ta stvar kar glavo zmešala. Seveda od ljubljanskih Slo¬ vencev že dolgo niso vajeni kakega odločnega koraka. Nemci pravijo, da tujcev ne bo, če ne bodo ulični napisi tudi nemški. Pri tem pa hodijo po Laškem, po Trstu, Reki, Gorici, pa ni nobene nemške ulične table. Zdaj bo deželni odbor kranjski imel priliko, da se zopet enkrat izrazi o tej stvari, kajti Nemci so se proti sklepu občinskega sveta pritožili. Upamo, da se noben slovenski odbornik ne spozabi, kakor se je svoj čas odvetnik dr. Papež, ki je glasoval za nemški predlog. Menda se to pot Nemcem in njih voditelju dr. Eger-ju ne posreči med Slovenci najti izdajic. — Dr. Ploju, ki je vstopil v jugoslovanski klub, čeravno so ga klerikalci podpirali pri volitvah, nadejaje se, da vstopi v klerikalni klub, — so izrazili volilci zaupanje. Klerikalcem se je intriga konečno ponesrečila. Prav tako se je ponesrečil tudi Stran 226. NOTRANJEC Letnik III. Šušteršičev manever, da natvezi Ploju greh radi koroških mandatov. Dr. Ploj mu je stvarno odgovoril in dokazal, da zadene krivda le Šušteršiča, ki je vladi prodal ko¬ roške Slovence, da dobi v roke vso moč na Kranjskem. Avstroogrski zunanji minister Erental se je sešel s Titonijem, italijanskim zunanjim ministrom. Po izjavah teh gospodov se ni bati vojne med Italijo in Avstrijo. Trozveza med Nemčijo, Italijo in Avstro-Ogersko se je obnovila. _ Dopisi. Iz Postojne. V nedeljo, dne 14. t. m. je priredil naš „Sokol“ skupno s pevskim društvom „Postojna“ popoldanski izlet v Cerknico. Z godbo na čelu v lepi trg Cerknico prišedše izletnike je pozdravila pri okusno napravljenem slavoloku prijazna gdč. Šegova ter izročila br. starosti šopek cvetic. Starosta br. Dra¬ gotin Vičič se jej je na ljubeznivih besedah v imenu izletnikov iskreno zahvalil. Po pozdravu smo odkorakali po trgu ter se potem pred restavracijo g. Zalarja razšli. Ob 5. uri se je vršila javna telovadba na orodju, in sicer na drogu in bradlji. Vaje je izvajala vrsta telo¬ vadcev, ki so povsem častno rešili to nalogo. Po telovadbi je bil zopet sestanek v omenjeni restavraciji, kjer se je vršila prosta zabava, pri kateri je sodelovalo vrlo Listek. Nekaj črtic iz mojega potovanja v Prago. Z otroško nestrpnostjo sem pričakoval dan vse- sokolskega zleta v zlato Prago. Vedno sem čul marsi¬ kaj zanimivega o naših severnih bratih, zlasti o njih izredni gostoljubnosti, narodni zavednosti i. t. d. Zato sem se odpeljal stem večjim veseljem in zanimanjem dne 27. junija 1.1. z mnogimi drugimi izletniki iz Not¬ ranjske na daljno pot v zlato Prago. Dolga vožnja ni bila ravno prijetna. V Celovec dospevši smo zagledali na kolodvoru policijo v „pikelhaubah“, ki je bila naj- brže postavljena od skrbne mestne občine, da ne bo¬ demo izzivali mi Slovenci. Ko so povpraševali tujci policijo, kedo da smo, jim je odgovoril mož postave: ,.Dass seien die Windischen von Krain“. Od Celovca naprej je bila že trdna noč, vsled tega smo raje po- spali po svojih kupejih. Ko smo se prebudili drugo jutro, smo bili že na Gornje Avstrijskem. Še nekaj ur in začeli smo se voziti po češki nam bratski zemlji. Na vsaki še tako majhni postajici pred Prago, je bil sprejem kar naj¬ sijajnejši in najljubeznivejši. Godba, razna narodna društva z zastavami in nebrojne množice zbranega zavednega ljudstva, nam je v pozdrav navdušeno kli¬ calo : „Živeli Slovenci, na zdar!“ Okrog 7. ure na postojnsko pevsko društvo ,.Postojna"' z več izbranimi točkami v občno zadovoljnost. Pevce je občinstvo od¬ likovalo z viharnim aplavzom, zlasti pa našega priljub¬ ljenega tenorista br. Jankota Ježa. Mladina pa se je pridno posvetila plesu, pri katerem je marljivo svirgla postojnska godba. Udeležba je bila od vseh strani ogromna. Zapazili smo rodoljube iz Rakeka, Unca, Loža, Grahovega, Begunj in bližnjih vasi. Postojncev bi se pač lahko več udeležilo izleta. Pri koncertu naj omenimo zlasti fulminanten, krasen govor g. notarja Rohrmana, ki je pozdravil najiskrenejše „Sokola“ in pevsko društvo „Postojna“. V svojem govoru je omenjal pomen narodnih društev in izletov, ki jih taista prirejajo, ožigosal na¬ rodno mlačnost in brezbrižnost, ki se je v Cerknici vgnezdila in prosil društva, da bi še večkrat došla vspodbujat. Res iz srca prihajajoče, izbrane besede gosp. notarja so napravile na izletnike in druge goste najboljši vtis, kajti besede omenjenega govornika so bile res stvarne in resne. Viharnemu aplavzu ni bilo konec, ko je g. notar končal svoj dovršeni govor. Tako smo preživeli par veselih in zadovoljnih uric med sosedi Cerkničani. Le prehitro je prišel čas, ko je dal načelnik znamenje za odhod, kajti ob pol 9. uri smo odkorakali na kolodvor. Bodi tedaj na tem mestu izrečena naj¬ iskrenejša hvala vsem onim cenj. Cerkničanom, ki so pripomogli, da se je sprejem in cela prireditev izvršila večer dne 28. rožnika smo dospeli v Prago. Na kolo¬ dvoru je bila ogromna množica ljudstva, ki je sprejela izletnike kar najprijaznejše. Sokole so sprejemali bratje Sokoli, Čehi ter jim odkazovali prenočišča. Slovenske dame in druge izletnike nesokole, so pa popeljale ljubeznive češke dame in naši praški slovenski visoko- šolci na njih začasna domovja in prenočišča. Ko smo se nekoliko oddehnili od dolge vožnje, smo si šli ogledat beneško noč na Vltavo. Pogled na Vltavo je bil očaru- čujoč. Iluminacija mostu, razni umetalni ognji, ki so se spuščali v zrak, vse to nas je privedlo do misli na „Tisoč <> in ena uoč“. Žal, da si niso mogli vsi gostje vse prireditve natančno ogledati, ker je bil naval občinstva prevelik. Nato smo zavili v hotel „Louvre“, kamor so dospeli francoski telovadci, ki jih je sprejel in pozdravil praški župan dr. Groš. Drugi dan, dne 29. junija, je bil posvečen v to, da smo si ogledali zanimivosti mesta, kakor: cesarski grad, Hradčin, deželni muzej, židovsko sinagogo z historičnim pokopališčem, mestno hranilnico, narodni divadlo, v katerem je bila na večer slavnostna pred¬ stava „Prodana nevesta 41 in drugi dan „Libuša“. Večina Slovencev pa je šla položit vence na grob našega ljubljenca Jan Lega, ki ima obilo neusahljivih zaslug, zlasti za nas Slovence. Popoldne se je vršila javna telovadba. Omenim naj le na kratko, ker natančno oceno so prinesli itak listi iz rok strokovnjakov. V prvo so nam najbolj ugajali narodni plesi, ki so jih izvajali ženski sokolski Letnik III. NOTRANJEC Stran 227. tako dostojno in ljubeznjivo, zlasti pa blagej gospej Popovič, kije bila načelnica celej prireditvi, gdč. Šegovi za krasni pozdrav, kakor tudi onim cenj. gospicam, ki so sodelovale v belih oblačilih pri vsprejemu ter nas s šopki obsule, dalje slavnej požarni brambi in nje načelniku, g. Matiju Obreza za bratski vsprejem, našemu br. Štucinu, ki nam je vse potrebno uredil in preskrbel, konečno srčna hvala vsem zavednim Cerkničanom in okoličanom, ki so se izleta udeležili, vsem skupno kli¬ čemo živeli, sokolski nazdar in na svidenje! Izletnik. Domače vesti. Vabilo na naročbo. Današnjo številko pošljemo še vsem naročnikom s prošnjo, da se drže reda ter poravnajo, kar dolgujejo. Tudi listi rabijo red kakor vsako podjetje. Zato poživljamo, naj gg. prejemniki lista dolg poravnajo in ob enem plačajo za II. polletje, da ne bo sitnosti in neredov. Vse pošiljatve je nasloviti na upravništvo „Notranjca“ v Ljubljani, Breg 12. XXII. redna velika skupščina družbe sv. Cirila in Metoda se vrši 6. avgusta 1907 v Bohinjski Bistrici. Spored: I. Sv. maša ob pol 11. uri v župni cerkvi sv. Nikolaja. II. Zborovanje ob pol 12. uri v hotelu „Triglav“. 1.) Nagovor prvomestnikovega na¬ mestnika. 2.) Nujni predlog prvomestnikovega namest¬ nika. 3.) Tajnikovo poročilo. 4.) Blagajnikovo poročilo. 5. ) Poročilo nadzorništva. 6.) Volitev prvomestnika. 7.) Volitev štirih članov v družbeno vodstvo. 8 .) Volitev nadzorništva (6 članov). 9.) Volitev razsodništva (5 čla¬ nov). 10.) Predlogi in želje. Vodstvo vabi na skupščino tako-le: „Dan velike skupščine „družbe sv. Cirila in Metoda 1 ' bodi vsem Slovencem narodni praznik, ki naj poživi in razširi narodno zavest do zadnjega sela, v katerem se govori mili naš jezik. Zato vabimo na skupščino poleg onih, ki imajo po pravilih pri zboro¬ vanju posvetovalno in glasovalno pravico, tudi vse druge Slovence in Slovenke ter vse prijatelje slovenske mla¬ dine kot poslušalce in drage nam goste. 11 Dostavek. 1.) Po zborovanju bo skupni obed v hotelu „Triglav“. Udeležencem se je zglasiti do 5. avgusta z naslovom: Hotel „Triglav“ v Bohinjski Bistrici. Dne 6. avgusta odhod iz Ljubljane (juž. kol.) z oseb. vla¬ kom ob 7. uri 5 min., prihod v Boh. Bistrico ob 10. uri 18 min. Isti dan odhod iz Trsta ob 7. uri 25 min., pri¬ hod v Boh. Bistrico ob 10. uri 48 min. Deželni predsednik Teodor Schwarz se pri¬ pelje dne 24. t. m. dopoldan v Logatec, popoldan se odpelje iz Logatca v Idrijo skupno z okrajnim glavarjem Kremenškom. Dne 26. t. m. poseti Cerknico in Lož. Od okrajnega glavarstva bodo najbrž dobila županstva poziv odseki z Moravskega v narodnih nošah. Pogled na elegantne stase zalih Čehinj in brhkih Čehov, nas je naravnost očaral. Precizno naučeni plesi in elegantne kretnje plesalk in plesalcev, kakor tudi krasni, drago¬ ceni kostumi so nam nudili res nekaj izrednega. Žal, da Slovenci ne poznamo nobenega narodnega plesa in, da taistih ne gojimo. Za tem so se vršile proste vaje, ki jih je izvajalo 8000 Sokolov. Pogled na to armado čilih, vitkih mož, ti je res presunil srce, zato pa tudi ni hilo konca viharnemu aplavzu, ko so Sokoli, dovršivši proste vaje, strumno odkorakali iz telovadišča. Nato so nastopile telovadkinje (2000 žen) s kiji. Ko so se ravno razvrstile, da bi pričele z vajami, nas je izne- nadil „Jupiter pluvius 11 s tako silo, da smo bili pre¬ močeni do kože. Tu smo opazili tudi žensko pogumnost in nevstrašenost, kajti dasiravno je lilo nad vse pretege, vendar so stale čvrste telovadkinje nevstrašeno v bojni črti, dokler jim ni dal načelnik znamenja za odhod. Bilo namreč ni mogoče dalje ostati na telovadišču radi silnega dežja, ampak morali smo se raziti. Popolnoma premočeni smo došli s telovadišča na svoje domove, kjer smo dali sušiti sokolsko opravo, da smo 'se lahko udeležili drugi dan slavnostnega sprevoda. Zvečer istega dne je bilo dovelj zabav in razvedril. Na „Letnih“ je bil koncert, v hotelu „Louvre“ sestanek narodnih žen slovenskih in čeških, v narodnem divadlu so se vršile slavnostne predstave i. t. d. Tretji dan, dne 30. rožnika, je bil slavnostni sprevod sokolstva po mestu ter županov pozdrav pred staromestno hišo. Sprevod je bil nad vse veličasten in impozanten. Enakega še ni videlo nobeno oko. Nad 200 konjikov je otvorilo sprevod, za tem je korakala nepregledna množica sokolstva nad 30.000 mož. Res, prava narodna vojska. Navdušenega pozdravljenja od vseh strani ni bilo ne konca ne kraja, tako da so se naše čete le počasi pomikale dalje. O krasni dekoraciji mesta in hiš, kakor vseh mestnih ulic, o šopkih, s ka¬ terimi so nas obsipale simpatične Čehinje, ni treba še posebej govoriti. To navdušenje, ta radost, ki nam je polnilo srce ta čas, ko smo zapeli pred staromestno hišo združeni Sokoli „Kde domov muj“, ne more popisati slabotno pero, kajti to je treba le videti in skusiti. Po končanih slavnostnih govorih smo odko¬ rakali iz slavnostnega prostora ter se razšli. Popoldne se je vršila zopet javna telovadba kakor prvi dan, mi pa smo si ogledali nadaljne znamenitosti Prage. Tu bodi pohvalno omenjen br. Adolf Holovsky, mag. uradnik in član praškega Sokola. Omenjeni gospod je bil toli ljubezniv, da se nam je ponudil za vodnika ter nas je vodil po mestu celo popoldne. Ogledali smo si z raz¬ gleda praško mesto, bili smo na „Letnih“, kjer se je vršil koncert čeških virtuozov na goslih. Tu smo imeli prvič priliko občudovati češko glasbo, ki je vsekako na najvišji stopinji svoje popolnosti vseh slovanskih narodov. Na „Letne“, kjer so krasni mestni nasadi in kjer se je vršila javna telovadba, smo se pripeljali iz spodnjega mesta z vzpenjačo. Na večer smo si ogledali tudi najboljši kinematograf, praški orfej, nato smo se Stran 228 . NOTRANJEC Letnik lil. da naj častno sprejmejo predsednika. Upajmo, da se županstva temu pozivu ne bodo odzvala, Teodorja Schwarza naj v Logatcu sprejme Nace Zaplotnikov, v Idriji Osvvald, v Cerknici pa Lavrenčič vulgo „Boksar.“ Notarska pisarna novoimenovanega notarja, gosp. Demšarja, se otvori dne 1. avgusta t. L, v hiši g. Čeferinove, nasproti c. kr. okr. glavarstvu. Telovadno društvo »Sokol 11 v Postojni pri¬ redi v nedeljo dne 21. t. m. popoldanski peš-izlet na Unec, kjer se udeleži Gregorčičeve slavnosti. Odhod iz Postojne ob pol 2. uri popoldne. Zbirališče pred »Narodnim hotelom*. — Bratje Sokoli se vabijo k polnoštevilni udeležbi v društvenem kroju! Odbor. Pevsko društvo »Postojna 11 vabi tem potom najuljudneje vse svoje p. n. člane, da se pridružijo peš-izletu .Sokola 11 , ki ga priredi v nedeljo 21. t. m. na Unec, kjer se udeleži Gregorčičeve slavnosti. Od¬ hod je točno ob pol 2. uri popoldne. Zbirališče je v »Narodnem hotelu 11 . Prosi se kar najštevilnejše ude¬ ležbe. Odbor. Prostovoljno gasilno društvo v Postojni priredi dne 4. avgusta vrtno veselico v prostorih hotela »Ribnik 11 . Natančni program se objavi pozneje. Čebelarski shod priredi »Slovensko čebelarsko društvo 11 v nedeljo dne 21. julija 1907 na čebelnjaku g. Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici. podali v „Plzensky paviljon 11 , kjer so bili zbrani slo¬ venski in hrvaški Sokoli. Semkaj so došli reprezentantje društev ter naši državni poslanci: Hribar, Rybaf, Man¬ dič, češki poslanec Klofač in dr. Da se je slišala marsikatera navdušena beseda, ki nas je elektrizirala, ni potreba posebej omenjati. Slovenci in Hrvatje smo skupno zapeli nekaj naših narodnih pesmi, katerim smo pa mogli dadati še dokaj komadov. Tu smo šele spoznali češko gostoljubnost in ljubeznivost; vtisi pa, ki smo jih ta večer doživeli, nam ostanejo nepozabljivi. V ponedeljek, dne 1. julija, dopoldne smo na¬ daljevali z ogledovanjem mesta. Med drugimi smo bili tudi v tovarni manufakturnih izdelkov bratov Peruz, kar nas je jako zanimalo. Popoldne se je vršila zopet javna telovadba na „Letny“. Ta dan so nastopili Sokoli na konjih, ki so izvajali krasne rajalne vaje, kakor vaje z meči, vaje v skakanju i. t. d. Nato se je vršil šahov turnir, kar je bila ena najbolj intere¬ santnih točk. Zanimiv je bil nastop vojske Žižkove in Ladislavove. Srednjeveški kostumi vojščakov so bili zares krasni. S tem je bila javna telovadba končana. Na večer se je nekaj izletnikov že odpeljalo preko Linča na Dunaj, drugi smo ostali še v torek v Pragi, da smo popolnili svoja ogledovanja. Na večer pa smo se, prebujeni in napolnjeni z novimi duševnimi silami, ki smo se jih načrpali v zlati Pragi, odpeljali domov. Dnevi, ki smo jih preživeli med našimi severnimi brati, menim, da bodejo ostali vsem udeležencem vse- sokolskega zleta v neizbrisnem spominu. Tu smo se Vojaštvo v Postojni. Dne 24. t. m. dojde 4. baterija 8. div. topničar, polka iz Gorice v Postojno, kjer prenoči in ima drugi dan, dne 25. t. m. odmor. Moštvo si obenem ogleda jamo. Občni zbor možke podružnice Ciril-Meto¬ dove družbe v Logatcu se je vršil ob obilni udeležbi dne 10. julija 1907 v Riharjevi gostilni v Gor. Logatcu. Podružnični predsednik gosp. sodni pristav Jos. Prevec poročal je v odsotnosti med letom odstopivšega tajnika in blagajnika o podružničnem poslovanju, ki je bilo v preteklem letu zelo živahno, kajti možka podružnica priredila je due 22. aprila 1906 dobro uspelo veselico in vodila obsežne priprave za sprejem posetnikor XXI. glavne skupščine, ki se je vršila dne 2. avgusta 1906 v Logatcu. Možka podružnica imela je v preteklem letu 52 članov. V podružnični odbor bili so voljeni za tekoče leto z vsklikom g. sodni pristav Jos. Prevec za predsednika, g. šolski vodja Stanko Legat za tajnika in g. sodni oflcijal v pok. Valent. Vončina za blagajnika. Namestnikem bili so izvoljeni gg. okr. živinozdravnik F r a n Majdič, okr. tajnik Fran Jurca in davčni kontrolor Fran Strmole, za preglednike pa gg. posestnik I v. R i h a r in trgovec Jos. Tolazzi. Podružnico bodeta zastopala na letošnji glavni skupščini njen predsednik Jos. Prevec in član Fr. Hladnik. Med slučajnostmi se je sklenilo priporočati osrednjemu lahko naučili marsikaj, zlasti pa slovanske gostoljubnosti, narodne zavesti in odločnosti, neustrašenosti, navdu¬ šenosti, vztrajnosti, samozatajevanja, ljubeznivosti in še marsikaj, kar je nam Slovencem tuje. Za marsi¬ katerega zmrzleca iz naše Kranjske bi bilo pač dobro, da bi bil prišel te dni semkaj si ogledat, na kakšni stopinji razvitosti je tu sokolstvo. Menim, da bi bil dobil tu druge pojme o sokolstvu, katero imajo pri nas večina za prazno peno brez vsakega pomena in brez vsake vrednosti. Da temu ni tako, je dokaz ta, da so se začeli zanimati za sokolstvo celo višji krogi. Najvišji vojaški dostojanstveniki so se udeležili javne telovadbe ter se čudili sokolski vstrajnosti, strumnosti in organizaciji. Tudi so se jako laskavo izrekli o javni telovadbi. Kakor znano, so Čehi najbolj kulturen slovanski narod. Pri njih je sokolstvo najbolj razvito, saj jim je pa tudi ravno sokolstvo rešilo njih narodnost. Da se sokolstvo pri nas tako malo upošteva, je vzrok le ta, ker večini ni znana visoka sokolska ideja. Radi tega bi pa pokladal na srce vsem udeležencem vsesokolskega zleta v Pragi, da, ko dojdejo na dom, ne pozabijo dni, ki smo jih preživeli v Pragi. Vtisi, ki smo jih tamkaj dobili, naj nam ne izginejo iz spomina, ampak naj rodijo obilo sadu na našej rodni grudi. Le tedaj, ako se bodemo resno poprijeli sokolskega dela ter povsod in ob vsaki priliki odločno nastopali kot pravi Sokoli in tudi delali v sokolskem smislu, tedaj se nam Kranjcem bodejo šele jela jasniti vremena. Udeleženec II. vsesokolskega zleta v Pragi. Letnik III. NOTRANJEC Stran 229. odboru, da se v bodoče pri določitvi dneva glavne skupščine ozira na vsestransko željo članov, da se namreč vrše glavne skupščine ob nedeljah. Dalje se je sklenilo prirediti v korist družbi tekom letošnjega po¬ letja veliko ljudsko slavnost. Košansko učiteljstvo je priredilo v nedeljo, dne 14. julija obiteljski sestanek, ki se ga je udeležilo nad 300 očetov in mater. Predaval je nadučitelj g. Janko Grad: Kako moramo vzgojiti otroke, da bodo v čast in ponos starišem, občini in domovini? Po sestanku so si ogledali stariši tudi razstavo raznih otroških izdelkov. Glas iz Vremske doline. V pondeljek popoldan naznanjali so črno sivi oblaki gotovo bližajočo se nevihto. Česar smo se tako bali, se je v resnici tudi dogodilo. Katastrofa je zadela celo tiho in prijazno dolinico. Nenadoma se vsuje takozvana „suha toča", to je brez dežja in padala je cele pol ure in tehtalo eno samo zrno 9 dkg. Nevihta in toča je razsajala tako strašno, da je vničila ves pridelek. Pšenica, rž, ječmen, oves, krompir, turšica in fižol leži vse križem po njivah, tako, da za drugo ne bode, kot za košnjo. Vinske trte, katere so izjemoma letos prav dobro zarodile, da so imeli gospodarji veselje nad njimi, so uničene. Up gospodarjev je izginil. Trte so gole kot o božiču, grozdje pa leži na zemlji pod njimi. Grozna nevihta je zadala Vremcem strašno škodo na vsem pridelku. Sadno drevje je do polovice golo. Cele vejice leže pod njim. Tako je ta grozna nevihta vničila vso Vremsko dolino. Ljudje hodijo žalostni in s povešenimi glavami po polju in golih vinogradih. Prosveta. Letno poročilo o petrazredni ljudski šoli in obrtni nadaljevaljevalni šoli v Postojni (tiskal Maks Šeberj izkazuje, da je ljudsko šolo obiskovalo preteklo šolsko leto 204 dečkov in 233 deklet. Obisk je bil zelo povoljen, učni uspeh je zadovoljiv le v III. razredu daleko presega število „nesposobnih“ običajno mero. Zanimiv je razpredel o šolarski hranilnici, ki izkazuje, da so dekleta v poštno hranilnico vložila 258 K, fantje pa 211 K. Poraba knjižnice je zelo ugodna. Za vstop v srednjo šolo se je oglasil le 1 deček, 12 pa za meščansko šolo. Letno poročilo je sestavljeno prav pre¬ gledno in natančno. Mestna višja realka v Idriji je končala že šesto leto svojega obstanka. Letošnjo jesen se otvori že 7 razred tega zavoda in bo stem realka popolna. Koncem leta je bilo na zavodu 193 dijakov, med njimi 191 Slovencev. Od dijakov je 90 Idrijčanov, 14 iz idrijskega okraja, 44 iz Kranjskega sicer, 36 iz Primorskega, 2 Korošca, 5 Štajercev, po 1 iz Nižje Avstrije in Ogrske. Lepi razvoj zavoda kaže, da bo idrijska realka kmalu prebila vse mladostne teškoče, ki jim je po manjših mestih izpostavljen vsak zavod, in bo postala dobro delujoča prva popolna slovenska realka. Simon Gregorčič. Življenjepis. Spisal Anton Burgar. Založil Ign. Gruntar. Cena ? Po podatkih oseb¬ nih znancev Simona Gregorčiča, osobito notarja Grun¬ tarja v Ribnici je sestavil g. A. Burgar prvo življenj e- pisno delo o Gregorčiču. Glede pesniške vrednosti Gregorčičeve se giblje opis le v splošnih izvajanjih, zanimivih pa je par doslej neznanih potez iz pesniškega življenja in značaja. Reči se mora, da slika o Gre¬ gorčiču tudi potem delu ni še povsem jasna. Gotovo pa je v njej marsikak znamenit donesek. Knjigo pri¬ poročamo vsem čestilcem Gregorčičevim. Dobi se v vseh knjigarnah. Narodno gospodarstvo. Kako varujemo pšenico sneta? Obče je znano, da nastane snet pri pšenici na ta način, da pride neki parazit, to je skoro nevidna gliva, v mlado plodnico, se tam hitro razmnoži in napolni celo zrno s črnim neprijetnim dišečim prahom. Škoda, ki jo povzroča ta bolezen, je včasih zelo občutljiva. Dolgo časa je bilo splošno mnenje, da rešimo pšenico te bolezni, če jo pred setvijo poparimo z apnom, kar pa ni popolnoma zado¬ stovalo. Iskale se je zato novih sredstev. Ko je na Francoskem leta 1904 povzročil snet veliko škodo in vničil peti del pšenične setve, so začeli iskati proti temu zlu novih sredstev. To se je tudi posrečilo. Snet se več ne pokaže na pšenici, če poparimo pšenico pred setvijo z žveplenokislim bakrom (schwefelsaures Kupfer). To se zgodi na sledeč način: Za vsakih 100 kg semena se rastopi 200 g žveplenokislega bakra v 5 l vrele vode. Treba je čakati, da se raztopina shladi, potem se polije z njo seme in se ga dobro premeša, kakor pri parjenju z apnom. Trgovinske pogodbe s Srbijo, ki delajo politikom toliko preglavic, še vedno niso urejene. Te dni se je pripeljal srbski minister Paču na Dunaj, da uredi to vprašanje. Glavna ovira za sporazumljenje je uvoz živine iz Srbije, katerega avstrijski agrarci branijo na vse kriplje, Srhi pa trdijo, da zanje trgo¬ vinska pogodba z Avstrijo sploh nima nikake vrednosti, če ne smejo uvažati živine. Koliko zasluži država z loterijo. Po izkazih je stavilo v loterijo v pretečenem letu 91,588.000 oseh skupni znesek 33,610.447 kron, torej vsaka oseba povprečno 36 1 / 2 vinarja. Izplačanih je bilo 17,521.036 kron. Dobitki znašajo 5213 procentov vloženega de¬ narja, država je torej zaslužila 4?'87 procentov. Vime molznih koz je treba pred molžo umiti z gorko vodo ter ga obrisati s suho cunjo. Mrzla voda zgoščuje mleko in vime se ne da do zadnje kaplje izmolzti. Driska pri teletih. Teleta, ki dobe drisko, morajo se odstraniti od zdravih telet. Najboljše jim je dajati kuhano mleko. Če imajo mrzlo telo, jih moramo drgniti in krtačiti, da se ogrejejo ter jih zaviti v Stran 230. NOTRANJEC Letnik III. toplo volneno odejo. Kot sredstvo zoper drisko se pri¬ poročajo rabarberjeve kapljice, dajejo se jim trikrat na dan, vselej po eno žlico. Po svetu. Stroj za glasovanje. V poslanski zbornici izgube mnogo časa, včasih 3 / 4 ure, z glasovanjem. Nekdo je zato predlagal, naj se nakupi električen stroj za glasovanje. S takim strojem bi vsako glasovanje trajalo le 5 sekund. Za predsedniško mizo bi stala velika tabla, h kateri bi od vsakega poslanskega sedeža vodil električen tok. Pred vsakim poslancem bi bila dva gumba, eden za besedo „ne“, drugi za besedo „da“. Vsi poslanci bodo oddali obenem glasove, električni aparat pa prinese takoj rezultat na tabli. Avtomobil v Afriki. Že pol drugo leto se upo¬ rablja v belgijskem Kongu za promet avtomobil. Na cesti Uele vozita dva motorja, ki so jih pripeljali 1. 1906. tu sem. V prvih treh mesecih sta avtomobila prevozila 3000 kilometrov, dogodila se ni najmanjša nesreča, ako- ravno je cesta skrajno nevarna. Avtomobila sta ve¬ like važnosti za črne prebivalce od Monganculu do Azande in v ravninah Rubi in Likati, kjer cvete polje¬ delstvo, kajti ž njima izvažajo vse pridelke ter dovažajo svoje potrebščine. Z izvrstnim uspehom so vpeljali v promet pozneje še tri avtomobile. Sedaj delajo novo cesto skozi Lado ter bodo po dogotovljenji uporabljali na nji avtomobile, dočim so do danes prevažali vse blago na težkih vozovih, v katere so vpregali vole. Belgija je prva država, ki je prebivalcem kolonij podala za promet to najmodernejše prometno sredstvo. Merjenje afektov. Doktor Otfrid Miler objavlja v listu „Umschau“ zanimiva opazovanja o zvezi dušev¬ nega stanja z zunanjimi telesnimi pojavi. Znano je, da afekti vplivajo na srce in stem tudi na žile, nekateri pospešujejo njegovo gibanje, drugi ga zavirajo. V veselji, jezi in kadar se sramujemo zarudimo, žilice se napolnijo s krvjo in se razširijo, kadar smo žalostni in obupani obledimo, žile se skrčijo. Miler opisuje priprost aparat, s katerim se lahko meri širjenje in krčenje žil, ki se pojavlja pri različnih afektih. Aparat zaznamuje s črtami na papir, če se žila napne ali skrči. Najbolje se posrečijo poskusi, če deluje afekt nepričakovano. Poskušali so s priprostim fantom z dežele. Merili so žilo za pestjo. Kazalec na aparatu začrtal je vodoravno črto, ko je bil deček popolnoma miren. Naenkrat se odpro vrata, vstopi gospod, izdaja se za nadzornika, ki bo pregledal zavod. Pod vplivom začudenja se dečku skrčijo žile v roki in aparat zaznamuje to s črto navzdol. Iz črt, ki jih zaznamuje aparat, sklepa se lahko na duševne pojave, akoravno oseba, s katero se vrši poskus, ne pove, kakšna čuvstva jo navdajajo. Ta iznajdba bo služila, po sodbi učenjakov, v razne svrhe. Posluževali se je bodo, da izvedo čuvstva, o katerih po vnanjem ne moremo za trdno sklepati, zlasti jo mislijo uporabljati pri umobolnih, da si napravijo pravo sodbo o njihovem čuvstvovanji za objektivno presojanje te bolezni. Posnemanja vredno. Hamburški meščani so sprejeli predlog, s katerim se določa, da se možje, kateri nočejo skrbeti za svojo družino, v prisilnih de¬ lavnicah prisilijo k delu. Nemška in češka požrtvovalnost. Češki listi poročajo: Kot slavnostno darilo za splošni nemški „Schul- verein“ je zbralo 60 milijonov Nemcev le 78.781 mark 62 pfenigov, „Matica školska 11 pa je dobila v slav¬ nostnem letu 701.757 kron 18 h. Živeli Čehi! Dolžina in višina morskih valov. Pred letom so iznašli napravo, s katero se lahko določa dolžina in višina morskih valov. Na morski gladini dosegajo valovi le višino 13 metrov. Valovi, ki se zaganjajo ob navpično pečino ali steno, narastejo do višine 32 metrov. Navadna dolžina valov je 50 do 100 metrov, vendar se pojavljajo tudi do 800 metrov dolgi valovi. Pozor rezervisti! V vojaške urade različnih instanc prihaja vedno več pisem državnozborskih poslancev, ki prosijo za oproščenje svojih volilcev od vojaških vaj. Ta pot prošenj ni pravilna. S takimi prošnjami se državnozborske poslance le po nepotrebnem nadleguje. Vojaške oblasti morajo postavno te prošnje poslati političnim oblastem, da se prepričajo o istinitosti navedenih razlogov. Torej so prošnje, ki so oddane po poslancih le bolj kasne kot one, ki se vlože takoj pri političnih oblasteh. O davkih. Bratje Gredel imajo na Erdeljskem 95 tisoč oralov gozda. V 26 žagah predeluje 2.500 de¬ lavcev ta les. Aktive znašajo več kot 21 milijonov kron. In vendar plačujejo Gredli le 7577 kron davka, ker so izkazali le 80.000 kron čistega dohodka, kar je za kapital 21 milijonov smešno nizka vsota! Če bi mali obrtnik plačal po tej meri svoj davek, bi davčnim uradom pač le malo denarja došlo. Ameriška izseljevalna komisija na av¬ strijskih tleh. Od T. julija dalje velja v Ameriki nov zakon za izseljence. Da bi se Amerikanci prepričali, ali je novi zakon dober ali morebiti še potreben po¬ pravkov, so odposlali posebno komisijo v Evropo, da preišče, ali se skladajo zakoni različnih evropskih držav z njim. 28. junija je stopila ta komisija v Trstu na avstrijska tla. Izjavila je, da se bo ravnala natančno po željah avstr, ogrske vlade. Minister zunanjih del Erental je potom ameriškega poslaništva komisijo najprisrčneje pozdravil. Zakaj je toliko vdov? Dejstvo, da je več vdov nego vdovcev, se razlaga tako: V boju za obstanek se imajo težje boriti moški kot ženske, zato umre v najboljših letih več moških nego žensk, akoravno so te slabejše in jih materinstvo mnogo pomori. Moški kurijo in vladajo lokomotive, plezajo v dimnike, delajo v tiskarnah, klavnicah, vlažnih skladiščih in kleteh; boj za obstanek postaja vsled konkurence vedno težji. To je del vzroka o zgodnji umrljivosti moških. Vse pa nam razloži še nekaj druzega. Moški politikujejo pozno Letnik III. NOTRANJEC Stran 231. v noč, prepirajo in razburjajo se za prazen nič, pijejo čez mero vina in piva v zakajenih, zaduhlih prostorih. Poleg tega še uganjajo reči, ki so splošno znane, a navadno javno ne govorimo o njih. Zavarovalne družbe za življenje so začele zahtevati višje premije za zavaro¬ vanje moških nego za ono žensk, to je umljivo. Vedno naraščujoče število vdov nam da mnogo premišljevati. Dodatni kredit za alpske železnice. Vlada je zbornici predložila zahtevo dodatnega kredita za zgradbo alpske železnice. Proračun se je prekoračil vsled nezgod, posebno vsled vode, ki je vdrla v tunel skozi Ture. Zahteva dva milijona krron več, kot je dovoljeno za leto 1907. (12 milijonov kron.) Vlada pravi, naj se ji dovoli porabiti dva milijona kron od kredita za leto 1908. Nunzio Nasi je bil laški naučni minister pa velik slepar, ki je državni denar kradel ter uganjal razne goljufije. Iz Italije je bežal pa se vrnil, ker se mu je zagotavljalo, da se mu nič ne zgodi. Sedaj pa so ga vendar zaprli. — Izvoljen je bil poslancem v Siciliji, kjer je kmalu izbruhnila vstaja, ko se je čulo, da hočejo proti njemu postopati. Sicilijanci pravijo, da so drugi še večji goljufi, pa se jih ne prime. — No, lepe so razmere v Italiji. Državna sodnija v Nasijevi stvari je sklicana na dan 4. novembra. Za kratek čas. Zato. Žena: „Zdaj že kličem pol ure svojega moža, da bi se zbudil, a se ne gane.“ Soseda: „Pa zakaj ga ne pustite spati?“ Žena: „Pozabil je vzeti kapljice, ki mu jih je zdravnik zapisal za spanje." Zanesljivo. A: „Rada vam povem vse, le obljubiti mi morate, da se stvar ne izve." B: „To je samo ob sebi umevno, saj imam le take prijateljice, ki znajo molčati." Zvita tiča. Mati: „Upam, da si pri včerajšnjem plesu nisi izvolila Ivana za čestilca." Hči: „Kaj pa mislite mama, pri današnji nezanesljivosti moških se ne splača začeti z enim, treba jih je najmanj šest." Loterijske številke. Dunaj, 13. julija. 45 85 77 30 25 Brno, 17. julija. 68 54 52 71 85 Tržne cene v Ljubljani. Semena s > o B CS S-. b£ O O O vi S3 cS Cu eS N 3 Dobroznani Hotel TOMŠIČ Ustan. 1. 1885 Ilir. Bistrica priporoča: pristna vica in izborno pivo. Dobra kuhinja. Zmerne cene. Prenočišča za p. n. gg. goste po zmernih cenah. Najnovejše moderno oprem ljeno kopališče tik hotela. ^ Stran 232. NOTRANJEC Letnik III. Svetovnoznana postojnska jama je odprte vsak dan ob pol 11. eri dopolndne in je izkljačno električno razsvetljena. Od 1, marca de 81. oktobra je odprta tadi ob pol 4. ari proti vstopnini K S*— aa osebo. Ob nedeljah in praznikih pa k K 8 *— za osebo. Notranje! berite, širite in naročajte = „Natranjca“! == | IVRM JR* & sin v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporočata svojo bogato zalogo »ivalnih strojev, voznih holES Pouk v šivanju in vezenju aisalaih strojev. na »troje brezplačen. gf uit Buoje ure£pioiwi» Žana strešna opeka (Falz) navadno strešno opeko, kakor tudi disk, žiebak in vsako drugovrstno opeko ima v zalogi IM lliRl opekarnar na Vrhniki (Noferasjake). P* v liew York **eš M nsjeenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnkia parobrodi, takozvanimi = cesarskimi brzoparnikl Saisar Wf Iheim II., Kronprinz VVilhelm in Kaiser f®fcS 8 *ejm der Grosse, kateri so n»j večji iu ti&jvsraejii n# svetu. Točaja po morju traja samo 5 do 8 dni. Zdrtute ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna i«t potrebni pouk da vsakomur nemudoma in brezplačno | EDVARD TAVČAR v Ljubljani O 1 St. 35, Kolodvorske ulice št. 35, • —smo la stari Tlšierjarri gsstiinl. Notranjci, rabite narodni kolek v korist družbe sv. Cirila in Metoda! US Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu I Kaiserjeve prsne karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kašlju in hripavosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku. 5120 notarsko poverjenih izpričeval potrjuje, da drže kar obetajo. Zavoj 20 in 40 vinarjev. —= Škatljica 80 vinarjev. -- ■ Zalogo ima J. Hus lekarnar v Vipavi. Prsni sirup proti kašlju, hri¬ pavosti itd. steklenica 1 K 40 v. = Čisto, belo ribje olje, = steklenica 1 K, velika 1 K 80 v. Mazilo proti trganju in rev¬ matizmu, steklenica 1 K. = Mazilo proti ozebkom = 1 lonček 70 vin. Razpošilja lekarna Hus v Vipav . Notranjska posojilnica v Postojni registrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9 .— 12 . ure = dopoludne. ===== gi g g Obrestuje hranilne vloge po 4 l / s °/, brez odbitka rent¬ nega davka, katerega plačuje sama. 1 A. Daje posojila proti vknjižbi po 5°/ 0 in amortizaciji najmanj 1 °/ 0 , na osobni kredit po 6 °/ 0 . g g g Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. “ZJ Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.