« ■MM MfeS Leto XXII., št. 263 LJubljana, nedelja 15» novembra 1942-XX1 Cena cent. M i_>pravnt4tvo: LiBDlpuu hiamiien olica S. Teletoo k. »1-22. »1-23. »1-24 Inscrataj oddelek: Ltoblnot. Pocetaliev« att> a 5 — Telefoo k. »1-25. »1-26 Podružnica Novo mesto t Ltnbljanaka eeata 43 Sačurni: a L tubi lansko pokrajino pr* pofcno-čekovnem zavodn h- 17.749, a (taline S<>rv<7taiuui italiana ad este tlaaooc Pnbblidti Italiana S. A. MILANO 11 naarfellamento et naviglio netilko Ussita mercantili e da guerra ripetutamente colpiti neCe as«me ?i*erztie — I^portanti sucsessi dei sommergfbili Italiani nslFAtlantico II quartiere Generale delle FF. AA. comunica in dato di 14 novembre 1942-XXI il seguente bolletino di guerra No S02: In Marmarica nel corso della gjornata di ieri. jI nemico ha premuto su largo fronte. Tcbruk. che j repartj italo-germanici ave-vano evacuata dopo avere provveduto allo sgombero dei depos]ti e alla distruzione degli impianti di jnteresse mililare e' stata raggiunta dalle colonne avversarie. Durante un'incursione su Bengasj la di-fesa contraerea della piazza ha centrato e distrutto due apparecchi britannici. Foi-mazioni deli'aviazione hanno continu-ato jI martellamenlo del naviglio nemico nelle acque algerine. Unft& mercantili e da guerra sono state ripetutamente colpite da bombardien germanici e gravemente dan-neggiata. Un aereo nemico veniva abbattuto. Un nostro sommergibile al comando del tenente di vascello Roberto Rigoli, pene-trato con audace manovra nella rada di Bougie, silurava e affondav^ un piroscafo di 10.000 tenn. Genova e' stata questa notte bombarda-ta da numerose formazioni aeree britanni-che: danni rilevanti sono stati arrecatj so-pratutto a fabbricati civjli dei quartieri central; e orientali della citt&; il nume-ro delle vittime non e' aneora preeisato. Importantš successi sono stati conseguiti nella prjma setljmana di novembre da scmmergibili jtalianj che, operando neH*o-Oceano Atlantjco al comando del capitano di fregata Carlo Lianazza e del tenente di vascello Gianfraneo Gpzzana hanno affondato i piroscafi »D3gombra«, »Empire Seal«, »Franthale«, »Andreas« per complessf-ve 22.451 tonn. Uničevanje sovražnih ladij se nadaljuje Trgovske in vojne ediniee ponovno zadete v alžirskih vodah - Važni uspehi italijanskih podmornic v Atlantika Iz Beneške palače: Poročilo princa Piemontskega Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 14. novembra naslednje 902. vojno poročilo: V Marmariki je včeraj sovražnik pritiskal na širokem bojišču Tobruk, ki so ga italijansko-nemški oddelki izpraznili, potem ko so poskrbeli za izpraznitev skladišč in ko so uničili naprave vojaškega značaja, so sovražne kolone dosegle. Med letalskim napadom na Bengazi je protiletalska obramba mesta zadela in uničila dve britanski letali. Letalski oddelki so nadaljevali razbijanje sovražnega brodovja v alžirskih vodah. Nemški bombniki so ponovno zadeli trgovske in vojne ediniee ter jih hudo poškodovali. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. Naša podmornica pod poveljstvom poročnika bojnega broda Roberta Rigolija, ki je drzno vdrla v pristanišče Bougie, je torpedirala in potopila 10 000 tonski parnik. ih podmornic iem&kem morju so potopile 31 t križarki in 4 rušilce, mnogo Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14 nov. s Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo naslednje izredno vojno poročilo: Nemške podmornice so med napadom na amerSško-angiosSke oborožene sile pri izkrcanju v severnozapadni Afriki in v bitki na Atlantiku prizadele sovražni vojni in prevozni mornarici zopet izredno hude izgube. Potopile so na Severnem morju, na severnem Atlantiku, pred kanadsko obalo, na Karaibskem morju, pri Kapverdskih otokih, v Gvinejskem zalivu ter na področju vzhodno od Capetowna v dobro zavarovanih konvojih in na posameznih lovih 20 ladij s skupno 119.000 br. reg, tonami kakor tudi en rušilec. Dva nadaljnji lacji sta bili torpedirani. rugih pa poškodovale Na zapadnem Sredozemskem morju so uničile v sestavu angleško-ameriške prevozne mornarice zopet dva prevozna parnika in veliko petrolejsko ladjo s skupno 20.000 br. reg. tonami ter en rušilec. tako da so se uspehi teh podmornic pred obalami Alžirja in Maroka povišali na 11 prevoznih parnikov s skupno 98.100 br. reg. tonami. Odkar je izšlo posebno poročilo z dne 9. novembra je podmorniško orožje na Sredozemskem morju in na bojišču na Atlantiku potopilo 31 trgovskih ladij s skupno 218.100 br. reg. tonami, nadaljnjih 6 pa poškodovalo s torpednimi zadetki. Razen tega sta bili od 9. novembra dalje potopljene dve angleški križarki in 4 rušilci, s torp^lnimi zadetki pa poškodovane ena nosilka lei;-i, en rušilec ter ena korveta. ¥151122 lia &aV. Izjalavlfeni sovjetski protmapada v Stalingradu — V desetih dneh 232 sovjetskih letal isižlčeislh — Nove azgistse ameriškega feredovja v §£se?lszesrilja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 14. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Na zapadnem delu Kavkaza je bilo v krajevnih napadalnih operacijah zavzetih več obvladujočih gorskih in bojnih postojank. Bojna letala so bombardirala mesto In pristanišče Tuapse, V frontnem odseku ob Tereku so bili močni napadi sovražnih oklopnih oddelkov odbiti. Na Kal miški stepi so nemški motorizirani oddelki uničili neko sovražno postojanko, pri čemer so zajeli ujetnike in plen Južno od Stalingrada so se krajevni napadi bolj še vik o v izjalovili v ognju romunskih čet. V Stalingradu so napadalni oddelki v trdovratnih bojih zavzeli nadaljnje bloke hiš. Sovražni protinapadi so bili odbiti. Topništvo, protiletalsko topništvo in strmoglave! so razbili v6č izgrajenih sovražnih postojank. Ob Donu so nemške In zavezniške čete odbile krajevne sovražnikove napade in so v protinapadu pognale sovražnika na izhodiščne postojanke. Nemške in rumunske letalske sile so podnevi in ponoči napadale sovražna zbirališča vojske. V srednjem odseku fronte so napadalni oddelki uničili več sovražnih postojank. Letalstvo je nadaljevaJo težke napade proti zaledju sovražnika. Sovražni napadi južnovzhodno od Ilmen-skega jezera in ob Volhovu so se izjavili. Sovjetska vojska je v času od 1. do 10. novembra izgubila 282 letal, izmed teh 218 v spopadih v zraku, 33 v ognju protiletalskega topništva, 11 pa jih je sestrelila kopna vojska. Ostala letala so bila uničena na tleh. V istem času smo izgubili 18 lastnih letal. V Marmariki je sovražnik 13. novembra napadal na široki fronti z nezmanjšano silo. Nemško - italijanske čete so po uničenju vseh tamkajšnjih vojaških naprav po načrtu izpraznile Tobruk. Bojna letala so bombardirala sovražne bojne kolone na prelazu Halfaja. V pristanišču Bougie so bojna letala potopila 6000 tonsko trgovsko ladjo, večkrat zadela z bombami dve sovražni križarki ln 5 velikih transportnih ladij. Ena križarka je bila najbrže potopljena. Pristaniške naprave in skladišča v Bougie so bila uničena. Strah pred po&morstlcami osi Berlin, 13. nov. s. Berlinski večerni listi se zopet vračajo v daljših komentarjih na govor generala Smutsa, pri čemer poudarjajo važnost nekaterih njegovih zelo zanimivih priznanj. Tako piše »Lokalanzeiger«: Pričakovali smo, da bo general Smuts poveličeval »zmago« v francoski Severni Afriki, namestu tega pa je bil osnovni ton njegovih izjav osredotočen na tole vznemirljivo izpoved: Delovanje sovražnega podmorniškega orožja stalno narašča. Pod-morniška vojna predstavlja slej ko prej največjo nevarnost. Anglija in Zedinjene države se morajo proti njej boriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Pred tremi tedni, pripominja berlinski list, general Smuts še ni mislil tako. Tedaj je celo po Churchillovem in Knoxovem zgledu trdil, da so zavezniki lahko kos podmorniški nevarnosti, sedaj pa je spremenil svoje mnenje vsekakor zato, ker se je prepričal, da lahko podmornice in letalstvo osi uspešno ovirajo operacije v zapadnem Sredozemlju in sicer z verigo hudih udarcev proti nosilkam letal, bojnim ladjam, križarkam in tovornim ladjam. Smuts je bil tako prisiljen priznati, da Angleži in Američani v svojih načrtih niso dovolj upoštevali strahotnega orožja, ki ga predstavljajo podmornice osi. Ameriško-žldovsko rovarjenfe v Maroku Monakovo, 14. nov. »Miinchener Neueste Nachrichten« objavlja dopis iz Tangerja, ki vsebuje naslednje zelo zanimive informacije: Nevarnost angleško-ameriškega izkrcanja v Maroku je bila zadnji teden glavni predmet razgovorov v severni Afriki. Vsakdo se je vpraševal, kaj bi bilo, ako bi se Angleži in Američani izkrcali. Znana pariška novinarka Herforth je od povsod dobivala slična vprašanja in tudi general Nogues, predstavnik francoske oblasti v Rabatu, je moral često čuti tako vprašanje, vedno pa je nanj odgovarjal kratko in odločno: »Se bomo pač bili.« Majhni in doslej že popolnoma ukročeni poskusi upora, o katerih je v nedeljo govoril general Nogues, vrhovni poveljnik v Maroku, so samo dokaz za nelojalno zadržanje ameriških diplomatov, ki so se bili po zaključku francosko-nemškega premirja pomnožili do neverjetnega števila. Njihova naloga je bila, da nahujskajo prebivalstvo v francoskih kolonijah proti vichyj-ski vladi. Ameriška propaganda je delala neutrudno z denarjem, z razširjanjem napačnih vesti, z lepaki in predvsem z grožnjo, da bo Amerika popolnoma ustavila dobavo živil. Američani so celo poskusili organizirati sabotažna dejanja in atentate, da bi ojačili pasivni odpor v škodo Francije. Pri tem so jim pomogali zlasti židje emigranti in drugi izdajalci. Angloameriški ogleduhi so imeli svoj sedež v bližini Tangerja, kjer se je že mesece razvijala obširna propaganda in špi-jonaža za vso severno Afriko. Od tu se je gibanje širilo tudi na sosednji francoski protektorat v Maroku. Večer za večerom se je diplomatski sel ameriškega poslaništva vozil z vlakom v Casablanco in je pri vsaki vožnji jemal s seboj težke zaboje in vreee4 ki SO vsebovale huda eksplozivna, sredstva. Ti eksplozivi so bili deloma vskladiščeni v Tangerju, deloi-a pa so jih s posebnimi sli pošiljali dalje v Casablanco in v Rabat. Istočasno s temi diplomatskimi sli so se izkrcavali v Tangerju mnogoštevilni Američani, ki so prišli preko francoske meje kot vicekonzuli ali pomočniki vojaškega atašeja. Ti so že pred meseci organizirali gosto ogleduško omrežje ob vsej atlantski obali. Srečavali so jih povsod na asfaltirani cesti jjied Casablanco in Magasanom. Srečali so se v Safiju, v Mogadorju in v južnem pristanišču Maroka, Agadirju, pojavljali pa so se tuli drugod po vsej obsežni in osamljeni atlantski obali. Pazljivi opazovalec je lahko ugotovil, da so bili opremljeni z daljnogledi in sličnim orodjem, ki jih običajno turisti ne nosijo s seboj. Francozi so dobro vedeli, da gre za čisto navadne ogleduhe. Zadržanje arabskih domačinov, ki so s svojimi sedmimi milijoni zelo važni čini-telj v teh krajih, je bilo odločno in eno-dušno. Angleži in Američani so morali opaziti hudo sovraštvo domačinov, saj so Angleži znani kot sovražniki Arabcev in prijatelji Židov, ki so izzvali sedanjo vojno. Prekinitev diplomatskih odnosov Buenos Aires, 13. nov. s. Doznava se, da sta tudi Nikaragua in Guatemala prekinili diplomatske odnose s francosko vlado. Knox napoveduje Američanom še hude čase Buenos Aires, 14. nov. s. Severnoameriški mornariška minister Kn«x je govoril v Pittsburgu na zborovanju industrijcev in delavskih zaupnikov ter je ob tej priliki podail zelo pesimistične izjave. Dejal je med drugim, da postavlja otvoritev bojišča onkraj Atlantika Zedinjene države prod zelo težko bodočnost. Dodal je, da bodo sledile dramatične spremembe tudi v samem severnoameriškem državnem življenju. Zato je Knox pozval industrijce in delavce na tesno sodelovanje, da bodo kos tem novim položajem. Uspešni boji na Kavkazu Berlin, 13 nov. Na severozapadu Ordžo-niikidzeja je še vedno v teku velika bitka, ki so jo začele sovjetske čete, ko so z dvema ali tremi divizijami napadli e nemške pr&dsitnaže. prodirajoče proti omenjenemu mestu. V tem primeru gre zia sveže sile, ki so jih boljševiki pritegnili iz Zakavkazja, da bi ubranili gruzinsiko vojaško cesto Ru-sii so najprej poskušali, da bi ločili posamezne nemške skupine drugo od druge. Pohod nemških čet proti Ordžonikidzeju se je vršil v treh kolonah, izmed katerih se je prva pomikala po gorskih stezah, ki vežejo gruzinsiko in osetinsko vojaško cesto, oočim sta ostali dve prodirali po stepi v smeri na Terek. Boljševiki so hoteli izkoristiti to razcepljenost nemških sil ter so se vklinUi med prvo in drugo nemško skupino, opirajoč se med utrdbami severnega Kazbeka in med stepo. Pri tem pa je sovjetsko poveljništvo zagrešilo veliko napako, da se ni zavarovalo s strani. Tc so izkoristili Nemci, ki so p-> 48 urah defenzive, v katero so bili prisMje-ni zarad' snega in hudih neviht, nenadoma napadli in hoteli obkoliti sovražne sile. Podjetje se jim sire.r ni v polni meri prvsre-Ti.io ii« obkolitev boljševikov ni bila sklenjena, vendar so bili slednji prisiljeni umakniti se najprej proti Ordžonikidzeju. Nato so Nemci, izpremenili smer svojega pohoda in se od jugovzhoda obrnili naravnost na jug ter pritisnili sovjetske sile proti goram. V hribe pa se boljševiki niso upali umakniti, ker so vedeli, da operira na onih stezah prva nemška kolona. Ko so se tako umikali proti Ondž ini-kidzeju, so vzpostavili stik s svojo glavnino ter so prešli še enkrat v napad proti Nemcem. Včeraj ob zori se je razvila silovita bitka, kakih 20 km na jugovzhodu od Ala-girja. Tu so nemški str mogla v ci z nizke vi-i&ne napjadSd sovražne divizije m, bitka &o Številne britanske letalske skupine so preteklo noč bombardirale Genovo. Znatna škoda je bila povzročena predvsem na zasebnih poslopjih srednjih in vzhodnih delov mesta; število žrtev ni še ugotovljeno. Italijanske podmornice, ki operirajo na Atlantskem oceanu pod poveljstvom fre-gatnega kapitana Carla Lianazze in poročnika bojnega broda Gianfranca Gazza-ne, so dosegle važne uspehe v prvem tednu novembra, ko so potopile parnike »Dagom-bra«, »Empire Seal«, »FranthaJe« in »Andreas« s skupno 22.651 tonami. Rim, 13. nov. s. Duce je sprejel v Beneški palači Nj. Kr. Visokost Piemontskega princa in maršala Italije, poveljnika ar-madne skupine srednje in južne Italije, ki mu je poročal o vojaških zadevah. šest ameriških križark in en rušilne potopljenih pri Salomonih Poškodovani 2 križarki in 3 rušilci — Tri tra^gsrtae ladje potopljene Toč vesa. Takoj poleg pa leže kotline brez zelenja in strašne mrtve skalnate stene napolnjujejo obzorje. Raztrgane grebene planin pokriva sneg. Tukaj \ise na skalovitih temeljih male vasice, če bi bilo mogoče, bi učinkovale na potnika še točneje od pokrajine same, zakaj človeku iz drugih kraiev je naravnost nerazumljivo, kako vzdrži prebivalstvo v tej puščobi vse življenje, tem nerazumlji-veiše je to, ko je priroda nekoliko niže, približno dan hoda odtod, naravnost razkošno opremila pokrajino. Njena razsipnost j" tolikšna, da se vidi celo tukaj na jugu preveč zapravljiva. Ampak ljudje ostajajo v svojih gorah. Z obraza jim lahko bereš, da je njih r<^i že dolgo v planinskem svetu. To prebivalstvo ne kaže razgibanosti in 'šibkosti, ki jo najdeš med prebivalci sreč- h zalivov na zapadni obali. Tu gori je doma samo ponos, samota in dnevno ob-rnvljani napor, ki se izraža v slehernem cbvazu. Hiše so brezbarvne, izprane od sla- sra vremena, brez okrasja, zidane iz kamna in ilovice. Najdeš pa med njimi tudi stavbe, ki celo v tej divjini očitujejo ne-izmerni ponos Korzičana; da, celo v naj-bornejših vaseh vidiš poslopja s tremi nadstropji, hiše, ki zro uporno in mračno v dolino. Od daleč napravljajo na potnika vtis patrieljskih domov ali srednjeveških imen j. Potem pa srečaš sredi gorske planote majhne, nepričakovane, zaščitene usade s potoki, oljkami in senčnimi kostanjevimi gaji. oaze v žarečem molčanju ka-menitih rebri — pokrajine torej, ki so dejansko polne mističnega Pana in njegove skrivnostne piščali. Tudi ogromni visoki gozdovi so v tem pogorju. Ure in ure se vlečejo v daljavo, prastari in nedotaknjeni. Dvigamo se, vozimo se zjutraj, opoldne in pod hladni večer — in včasih po celega poldneva ne srečamo žive duše. Samo osla najdemo povsod. tukaj v goratih krajih prav tako kakor niže na rebri Macchie in kje na obali, skritega med oljkami in travo. Živali stopicajo same ali se pasejo v tropih. Uporabljajo jih za domača dela, za ježo in kot tovornike. V višjih predelih žive skoraj podivjani in v temini gozdov jih plašimo ln dvigamo na noge z zvonkljanjem, če slučajno spč sredi ceste. Osli so neločljivi del Korzike in priti moraš prav sem, če se hočeš seznaniti z njimi. Njihova hladnokrvnost je pretresljiva, posebno tedaj, kadar so vpreženi in vlečejo vozičke. Možje, žene in otroci bijejo s trdimi palicami po njih, čeprav so drugače z njimi zelo prijazni, da jih ljubkujejo in se pogovarjajo z njimi kakor ume to preprost človek. Osel pa reagira šele na tretji ali četrti udarec in stopi hitreje dalje, tako da človek ne ve, kaj je močneje pri njem, hladnokrvnost ali bolečina. Najpri-kupnejše pa so te živali tam, kjer žive popolnoma svobodno. Včasi stoje po dolgo časa negibno na mestu, kakor da bi bili zamaknjeni v rastlinski mir prirode. Ta drža pa izraža samo eno stran njihovega bistva. Zakaj kakor bi jih nekaj pičilo, zdirjajo in stečejo drugam s komičnimi skoki Poleg oslov ima Korzika mezge in tuje-vrstne gorske koze in ovce. Mezgi so še bolj molčeči in topi nego osli in pokazu-jejo naravnost začudijivo razumevanj 3 za razmere, v katerih živč. Brez njih si ne moreš misliti tega otoka. Tu in tam naletimo na ljudi — na priliko tedaj, ko prehajamo čez gol gorski prelaz, kjer nas je prehitela nevihta. Zatekli smo se v napol razpadlo kamenito kočo, kjer so vedrili trije pastirji. Toča jih je pregnala od čred sem pod streho. Iz tresk in lesa zakurimo ogenj, se sušimo in grejemo, kadimo in se imenitno zabavamo, če slišimo te ljudi ki so močni, lepi in dobri, spraševati po tujih deželah, Nemčiji in Franciji, po vseh mogočih stvareh m rečeh na celini, potem nas njih besede izno-va potrdijo v tem, kar smo že sami slutili: Evropa leži daleč odtod in korzičanske otočane loči od drugih ljudi globok prepad. Nam Evropcem je tako pri duši, kakor da smo zašli med predzgodovinske ljudi, ki so še docela nedotaknjeni in ne-oblizani od naše civilizacije. Ko smo se hoteli odpraviti naprej, je pritisnil hlad. Toča, dež in nevihta je močno ohladila ozračje. Zapadel je tudi sneg. Na tem otoku je vse mogoče. Korziški ledeniki segajo lahko do morja, palme pa rasejo v snegu. To bi bilo čisto verjetno, če pomislimo na trto, ki uspeva tako visoko v planinskem svetu Ta polariteta pa je hkratu prekletstvo Korzike, ki je bogatejša in bohotnejša, obenem pa revnejša in siromašnejša nego katera koli francoska pokrajina. Na obalah rase žito, uspavajo smokve, oranže, trta in čebele. Vsega tega ima Macchia v izobilju. Izvoz pa nikakor ne odgovarja temu položaju. Bogastvo Korzike, njeni zakladi ležijo v zemlji. Podoba je, kakor bi se prebivalci bali obdelovati zemljo in vrtati v njero srce zaradi narave, ki je tako plodovita in strašna hkratu. Najfantarrtičnejši doživljaj smo imeli zadnjo noč, ko smo bili na kolesih in vozili nepretrgoma, da bi pravočasno dosegli ladjo v Bastiji. Drčali smo z višine 1400 metrov navzdol proti morju. Potrebovali smo za to dve dobri uri. Cesta je bila dobra. Za Palacuccio smo prešli v neskončno dolino — Scala dS Santa Rtgtaa — orico globel med visokimi vršaci. Vse naokoli sam kamen, na dnu je drla divja voda, srečavali smo groteskne figure: ljudi, živali, ptiča, visoke 30 do 50 cm. Ovinki prelaza so prinašali nenehno nova presenečenja, nove skupine. Potem se je dvignil mesec nad vrhunce gora in se je spustil k nam doli v globel. Kričeče belo se Je lil na cesto, tako da smo upihnfli svetilke. V mesečnem soju so se zdele skale Se po-šastnejše. Razločili smo vsako kljuko, vsako razpoko v skalovju. Kdor ima kaj smisla za nočno romantiko skalovja, naj obišče Korziko, raj si ogleda Scale di Santa Regina v luninem svitu — prišel bo gotovo na svoj račun! Okrog polnoči smo prišli zopet med zelenje ta uzrli prve hiše. Psi so lajali, mezgi so na pol bedeli, na pol spali itn stali na dvoriščih. Potem je bilo vsega tega konec kakor bi odrezali. Prišli smo na široko dolino z gozdom na desni in na levi, minevali smo vasi, mline, majhno reko, prastare visoke mostove, srebrno svetlikajoče se oljke Od nekod se je razlegalo slavčevo petje in nad vsem je širil vonj Macchie, ki nas je vse opil ta. še bolj polepšal naše vtise. Okrog 4. zjutraj se je začelo daniti, ob petih smo bili že zunaj planin. Kmalu nato se je pojavil ozek trak na obzorju. Morje. Tu stoje že lepe hiše in vile, njive in negovani vrtovi. Ta ravninica na severozahodu otoka je zelo rodovitna, toda tudi mrzlična. Nabrežje je močvirnato in poleti se umakne večji dei prebivalstva v gore. 2e srečujemo prvi ljudi. Glasove, s katerimi priganjajo svoje živali, bi si lahko vzeli v svarilo mi sami, zakaj trulni smo že in upehani. Jasna jutranja svetloba slepi naše oči. B a s t i j a leži slikovito v majhnem zalivu. Staro trgovinsko mesto s svojo ribiško luko in z visokimi poslopji je največji kraj Korzike. Vendar mu manjka dostojanstvo in žareča lepota prestolnice, manj- Ds una nostra base aerea on apparecchio da cacda parte per un'azlone di guerra sulle llnee nemlche — Z nekega Italijanskega letalskega oporišča odhaja lovsko letalo na vojno akcijo nad sovražne črte ka tudi zaliv, ki bi ga povzdignil v to, kar naj bi predstavljal. Dopoldne nas prepelje »General Bcma-parte« mimo Korzičanskega rta. Krenemo proti severozapadu v pravcu Niče. Desno pred nami leži zabrisano v daljavi obala Elbe, ki nam kliče v spomin velikega Korzičana, ki je živel tamkaj in zrl na svoji nedokončani poti proti Franciji. Takrat ni mislil na Korziko, marveč se je je spomnil šele na tretjem otoku Sv. Helene. Tam je izrekel o Korziki pretresljive besede. Pod pritiskom svojega genija je pozabil na svojo domovino celih trideset let. Sele na koncu svojega fantastičnega življenja je našel v sebi glasove, ki so govorili o Korziki z neomejenim ponosom in s strastno nežnostjo. priče ljubljanske preteklost! Marsikateri drobec priča o zanimivi zgodovini naše častitljive Ljubljane. Toda le malo kdo pozna ali opazi te številne drobne spomenike, brezbrižno hodimo mimo njih. Zdaj pa je znani naš ljubljanski zgodovinar g. Alojzij Potočnik Obljubil, da bo čitatelje v posameznih člankih pove-del na sprehod po Ljubljani. Stopimo danes prvič na pot! — Uredništvo. Na dandanašnjo Ljubljano so pritisnite pečat tri gradbene dobe: srednjeveSka, baročna in sodobna aH popotresna. Početek srednjeveške Ljubljane je bit na desnem bregu Ljubljanice (v okolici sedanjega Sv. Jakoba) ter se je imenoval, kakor je zanesljivo znano, Stari trg že leta 1265. Segali je od začetka sedanje Kairlovške ceste aLi od vznožja tistega delca grajskega pobočja, na katerem stoji bivša Samassova vila. pa do tranče. Od tod se je razširilo mesto naj poprej na levo stnan Ljubljanice, kjer je nastal. Novi trg. omenjen v neki listini že leta 1307. In šele v petnajstem stoletju se je jel obljudovati, kakor sie prevladujoče misli, dandanašnji Mestni trg. V prvi mestni naselbini, ki jo označuje pač dovolj jasno že ime (trg) samo, so prebivali trgovci im obrtniki. Seveda pa je imel tudi Novi trg prvotno zgolj meščanski značaj. kakršnega je obdržali po vsej dokler ni bila povzdignjena Ljubljana v glavno mesto dežeHe Kranjske ter si nista na njem izbrala domova!išča deželna go- Bastia spojka in zlasti mnogo mogočnega plemstva. Tretji mestni ded so zavzemali sprva večinoma trgovci. Ko pa se je ustanovila leta 1461. v Ljubljani škofija, se je začelo naseljevati predvsem ob ŠenkJavžu polagoma bolj in bolj številno duhovništvo. kar je kajpak zelo pospeševalo gradbeno podjetnost in delavnost Cerkev sv. Nikolaja je postala stolnica, v njeni neposredni bližini so biili sezidani sčasoma knezoškofijski dvorec, semenišče, sitolno župnišče. hiše za kanonike in frančiškanski samostan na sedaj nem Vodnikovem trgu. Vse to pa je zopet povzročilo, da so se množili čedalje bolj obenem domovi, potrebni za ostalo prebivalstvo. Za gradbeni razvoj Ljubljane je biBa njena trodelnost prav značilna, zlasti ker so bili posamezni mestni deli samostojno obzidani. Zato je označil deželni upravitelj Krištof pl. T h e i n (1484—1490) tedanjo Ljubljano za »tri mesta, kronana s trdnim gradom«. Po srednjeveški gradbeni dobi je zavladati v Ljubljani v teku 17. stoletja barok, ki je siiila preoblikovali njeno lice ter ji pridobil lepotno baročno znamenivost katero pa je z njeno idilo vred razrušil velikonočni potres leta 1895., ki je spravil mesto ob kdo še ve koliko zanimivih baročnih stavb in reči. Na žalost najbolj po krivdi odločilnih osebnosti, ki so v prevelikem navdušenju za novo Ljubljano le preurno hitele podirati in odstranjevati celo veličastne stavbe in spomeniške stvari — nekatere prave bisere druge Ljubljane. Uničevanje in omalovaževanje podedovanih urbanističnih zanimivosti je trajalo še kar vnaprej, dokler niso nastopili, bolje, se pojavili na srečo zrelejši in preudarnej- ši prerodovci. prežeti ne le s pravim urbanizmom, ampak hkrati navdušeni za lepoto »Ljubljane ljubice nebes in sreče«. Pobudnik tega gibanja, arhitekt in vseučiltiški profesor Jože Plečnik, je opazil marsikatero mikavno posebnost ter otel s prepričevalnim vplivom precej mestnih zanimivosti. Ljubljana sc lahko ponaša z mnogimi' ostanki iz dobrih starih časov, vrednimi, posebne pozornosti in vsestranskega varstva. V mestu so tu in tam ulice čeravno-morda res bolj neznatnega pomena, v katerih pa naletimo na marsikaj. na kar je; treba vendarle ljudstvo večkrat opozarjati, odnosno mu opetovano pojasnjevati mične sledove davnine. Meščani v pretežni večini namreč niti ne slutijo. kaj vse skriva stara Ljubljana domala in tako tekoč na slehernem koraku. Ljudje hodijo dan na dan mimo deti in pomnikov preteklosti, a jrih ne vidijo in se zanje ne menijo, povrhu na seve o njih ničesar aH le bore malo ved6. Zategadelj jim tudi ni mar, da bi se ustavili pred njimi in sd jih natančneje ogledali. dasa zaslužijo vso pozornos* in vse zanimanje. To velja v posameznih primerih, za stilno enotnost baročnega razmaha meščanskih hiš, pa tudi lahko za kmetsko-skromnost predmestnih posameznostih n. pr. za podboje z zaokroženo prečnioo in značilnim šči+kom za inicialke (velike črke začetnice) aili pa hišne številke, rezbarij na vratih in na nidh pritrjenih tolkačev s katerimi so priklticevali došiH oblikovalci hišne sitanovnike, vogelnih knmr,;,n:h odbijačev in še zavoljo toliko drugega podobnega- Da se spoznajo takšne zanimivosti, ne zadostujejo povečini zgolj dobra volja, lju-bav do domoznanstva in odprto oko izobraženca, ampak tudi temeljite študije,, sloneče na vestnih izsledkih domačih strokovnjakov. Predmeti in reči te vrste so< obitlokrat neznatni kamni, v katere je vdol-bla nekoč spretna roka letnico dovršenega, izdelka aH začetnico imena davnega posestnika odnosno lastnika, izklesal obraz, grb aH kako drugo znamenje tega ali onega imenitnika i. dr. A tudi nekatera reprezentativna poslopja, značilno zgrajena v minulih stoletjih, so znamenita in povsem vredna našega največjega zanimanja in občudovanja. Preden gremo na pot bodi omenjeno glede števkljenja hiš sledeče: Do leta 1770l hiš niso numcriratli. marveč so jiih imenovali po gospodarjih, sitarih priimkih aili drugih posebnostih ali pa so njih ležo opisali celo kaj obširno in neokretno. Leta 1771* so uvedli prvo števil j en je hiš in sicer p« tekočih številkah za mesito kot celoto. Šele leta 1876. so vpeljali današnji snstem števiiljenia za vsako ulico posebej. Zatorej naletimo pri stare j ^'h poslopjih na dve hi.šnii številki, ena izpred leta 1876. druga po tem času. Zatorej pojdimo na sprehod po ljubljanskih trgih, cestah in ulicah, ki jih krase še slej ko prej lepa in prikupljiva mojstrska dela prednamcev! Pričnimo pa kar pri mestni hiši aili rotovžu! PRI ZDRAVNIKU — Evo vam zdravila za vaše uho, gospa. Trikrat dnevno kanite po dve kapljici v uho. — Pred obedom ali po njem, gospod doktor ? * OD NJE BO ODVISNO Po operaciji slepiča vpraša bolnica kirurga, če se bo videla brazgotina na trebuhu. — To bo odvisno od vas, gospa, — odgovori kirurg. Ajaccik) Tanja Dogodek iz svetovne vojne v Rusiji Mraz je bil tak, da so se slabo razločile redko viseče luči. Ako sem vdihnil mrzli zrak sibirskega večera, mi je v ustih slina nekoliko poledenela. Moji koraki so votlo odmevali z očiščenih pločnikov v tiho noč. Meni se mraz ni zdel tako strupen, saj sem šel vendar k njej, k moji ljubi Tanji. Snežinke so me rezale v nekoliko pokrita lica. Po glavni cesti so blisnile sani. Mu-žik je menda klel. Prav ima. V tem vremenu na saneh! Misli so ml plesale po glavi. Ali so se mudile pri moji ljubljeni, oddaljeni domovini, ali pa pri njej, Tanji, ki sem ji bil vdan z dušo in telesom? V nekem oknu sem opazil toplomer. —74®! To se že bolj redko primeri. Kaj si bo mislila, ko jo pridem v takem mrazu obiskat? Presenečen obraz, poljub! Tedaj me je hudič napadel: kaj če me vara? Bliskoma sem se domislil zaprte izbe, ki mi je o njej pravila, da je shramba! Kaj če je v njej ležišče za onega drugega ? ... Mravijinci so me sprele-teli. Ubijem jo! Kaj pa če ji je toliko do moje plače, ki nI majhna? Kaj če nima že kje otroka? Danes vse to razčistim! Segel sem v hlačni žep. Samokres je v redu. Obstal sem pred njenim stanovanjem. Tiho kakor tat z orožjem v roki sem se plazil proti kuhinji. Poškilil sem skoz odprta vrata. Pri njej je bil neki moški? Kdo? V duhu sem že videl, da je bil ta mož danes pri meni v pisarni. In kako zvito se je obnašal! Jeza me je pre- vzela. Skočil sem v kuhinjo in pomeril na skrivnega ljubimca. Pogledal sem proti shrambi. Vrata so bila samo priprta. Dva strela. Mož se je zgrudil. Počasi sem Tanji pokazal nanj. Sklonila se je k njemu in mu začela pregledovati žepe. Začuden sem strmel vanjo. Videl sem. da so ji trepetali prsti pri tem delu. Torej ga ljubi. Tedaj je mož odprl oči. Tanja se je sklonila k njemu in ga poslušala. Ze sem mislil še v njo poslati svinca, ko so se odprla vrata in sta v kuhinjo stopila dva policista. »Gospod ravnatelj banke Novgorod?« Prikimal sem. t »Kaj ste s tem človekom mislili, zakaj ste ga ranili? To je policijski sluga Je-nanov, ki je prinesel vaš težko zaželjeni potni list za pot v domovino. Prav tako za gospodično Tanjo. Odgovorite!« Bil sem popolnoma zmeden. Ubil sem človeka, ki mi je prinesel srečo. Ubil sem ga zaradi ene same bedaste misli? Policista sta pregledovala ustreljenca. še je dihal. Jaz sem iskal izgovora. Zaman. Zelo me je mučilo: če me zaprejo, bo Tanja prosta. Odgnali so me v sobo k zaslišanju. Nisem mogel, da ne bi pogledal na tiste blazine, ki jih je vezla ona. Ihtenje me je prevzelo. Nisem mogel ne govoriti, ne gledati. Uradnik je začuden strmel vame. Bil je uvideven ln me je pustil na miru. čez kakih deset minut je vstopil nadzornik. Spregovoril je: »Tako, obstrelili ste zločinca! Ukradel vara je bil tole kuverto, ki ima žig vaše banke.« Spogledala sva se. Takrat se ml Je šele razjasnilo. Možak je moral danes kaj ukrasti pri meni v banki. Ker so me videli potrtega, sem moral na kak način to opravičiti. »Gospod nadzornik, ne veste, kako hudo mi je, da sem streljal. Moral sem se lz-jokati!« Uvidevno je pokimal. »še živi in tudi bo. Policijski sluga pa tak malovrednež. Ni čudno, da se ljudje zgražajo nad policijo. Vas. gospod ravnatelja pa prosim, da molčite o tem.« »Bom, saj bom tako že jutri odpotoval v domovino. S seboj vzamem zaročenko.« Obstreljenec je pač mislil: »Ukradel bom denar, bankir odpotuje, sumili bodo njega — meni pa ostanejo denarci!« Policija je odšla. Lahko sem si oddahnil. Kočljiva zadeva je bila rešena. Toda Tanjina shramba! * • • Stopil sem v kuhinjo. Tanja je mislila, da sem že odšel. Možje so tla že počistili. Ni bilo o pretekli tragediji ne sledu več. Na mizi je ležal potni list. Ostro sem pritisnil na Tanjo: »Kaj imaš tam zadaj ?« »Shrambo!« »Shrambo, takč — a za koga? Odpri!« Začudeno me je pogledala in odšla proti vratom. Pred vrati je obstala in ogorčeno za vpila: »Tu imam obiske za svoje ljubljence, da, gospod, ln če vam nI prav, Izvolite oditi, od koder ste prišli. Nisem začela hoditi jaz za vami, marveč vi za menoj. Ne odprem !< Sveta jeza me je pograbila. To za vse dobrote, ki sem jih ji napravil! Skočil sem k njej in jo odrinil. Ob udarcu škornja so vrata odletela s tečajev. Smeh me je prevzel. Za njene ljubljence! Prav. Za njene bodoče otroke! In moje! Sramežljivo je naslonila lepo zlato glavico na mojo ramo. »če i>o deček, dobi tvoje, če deklica moje irie « Zasanjala se je v bodočnost v topil slovanski pokrajini. čez dva dni je bila Sibirija, dcžeia mraza. le'u <1, trpljenja, mimo. šla sva v rov« življenje. Po enem meseca sva se poročila, čez leto dni sme krstili malo Tanjo! DRESURA r#ni (ca •Priprave za razstavo nemškega časopisja v Rimu se bližajo koncu. Kakor smo že poročali, bo razstava otvorjena 19. t. m. v Palazzo della Esposizione, ki je posebno znana po zgodovinski razstavi fašistične revolucije. Reprezentativna razstava nemškega časopisja bo prirejena v okviru nem-ško-italijanske kulturne vzajemnosti. Pokroviteljstvo sta prevzela minister za ljudsko prcsveto Eksc. Pavolini in nemški državni tiskovni šef dr. Dietrich. * Velika dražba v Parizu. Dne 10. decembra bo v znanem pariškem hotelu Drouot velika dražba modernih umetnin. Listi pravijo, da bo to ena največjih dražb, kar jih je doslej bilo v Parizu. Prodajali bodo slike iz dragocene zbirke, ki jo je v teku dolgih let zbral marljivi • zbiralec nmetnin. po imenu Georges Viau. V zbirki so dela najpomembnejših impresionistov iz zadnjih 60 let. Med 300 slikami se blestijo jmena Manet. Monet, Degas (50 umetnin), Delae croix (20). Pisar o (12). Nadalje so z več umetninami zastopanj Corot, Ce-zanne, Reoir. S'sley, Gauguin. Bonnard. Vuillard, Forain, in še nekateri drugi, med kiparji pa sta zastopana sloveča mojstra Rodin in Bourdelle. Listi pravijo, da bi oi-la zbirka še obsežnejša, če ne bi bila izostala cela vrsta umetnin, ki so bile leta 1838. odposlane na svetovno razstavo v Ne\v Torku. Računajo, da bo dražba vrgla več tucatov milijonov frankov. • Vohunstvo bodo morali plačati s smrtjo. švicarski zvezni zbornici v Bernu sta j pred dnevi zavrnili prošnjo za pormlosti- s tev, ki so jo vložili na zbornici trije podčastniki, obsojeni zaradi vohunstva in izdajstva na smrt. * Janka Kača povest »Na novinah«, ki i žile v letošnji izdaji Vodnikovih knjig, je izredno globoko in mojstrsko pisano novo pripovedno delo znanega oblikovalca ljudskih tipov in usod iz Savinjske doline. ♦ Letošnje Vodnikove knjige izidejo za Miklavža. Člani prejmejo za 16 lir članarine in 1 liro, odnosno 2 dopravnine Vodnikovo pratlko za leto 1943 in povest Janka Kača »Na novinah«. Ker tiskamo knjige le v skromni nakladi, vljudno opozarjamo vse člane naj pohite s prijavami, da ne bodo ostali brez knjig. Prijave sprejemajo: pisarna Vodnikove družbe. Puccinijeva ul. 5, poslopje Narodne tiskarne, prodajalna Tiskovne zadruge, Šelenburgova ul. 3 in knjigama Učiteljska tiskarne, . Frančiškanska ulica 6. u— Nov grob. Za vedno je zapustil svojce finančni računski direktor v pokoju, g. Franc Tauzes, K večnemu počitku bodo dragega pokojnika spremili v ponedeljek ob 15. iz kapele sv. Frančiška na Žalah k. Sv. Križu. Naj mu bo žemljica lahka! Svojcem izrekamo naše odkritosrčno so-žalja! u— Smrt blage matere. Po daljši bolezni je v pete'c preminula gospa M i k 1 i č Zofija, mati d.ipl. filozofa in splošno znanega kulturnega delavca, ki je zlasti kot tajnik ZOD in urednik Obrtnega Vestnika ščitil interesa obrtniškega stanu. Blaga pokoj-nlca je s svojim zglednim in skromnim življenjem bodrila skozi vso življenjsko dobo svojega sina k požrtvovalnemu in vztrajnemu delu. Naj ji bo zato ob njeni ladnji poti izrečena iskrena zahvala, žalujoči rodbini pa globoko sožalje! u— Hladno vreme traja dalje. Letos se je domala obnesel kmečki rek: če je na MartLnje lepo, bo za tri dni grdo ali sneg. Z nenadnim padcem temperature pod ničlo in s slano na Martinovo smo dobili hladno vreme, ki traja kar naprej, nebo je venomer pooblačeno. Snega sicer ni, vendar v ozračju diši po njem. Zaenkrat se barometer drži še visoko in sicer na 769. Po petkovi jutranji temperaturi 3» C, je živo srebro čez dan doseglo komaj 4.4° C, davi pa je beležilo spet samo 2.6» C. u— Najlepši nedeljski užitek imate, če se potrudite na umetnostno razstavo v Jakopičev paviljon. Kakor že ves teden, bodo vse tri razstavne dvorane tudi danes teplo zakurjene. Razstava je prav dobro obiskana. Zlasti pa priporočamo obisk danes, ko bo ob 11. vodil po razstavi prof. Ivan V a v p o t i č. u— Drugi simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, dne 23. t. m. točno b 18. uri v velik; un ionski dvorani. Tudi ta koncert bo izvajal simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Draga Maria Ši-janca. Na sporedu so dela skladateljev Beethovna, Cherubinija jn Smetane. Na koncert že danes opozarjamo. Vstopnice bodo od torka dalje v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. u— Pripravimo krmilne hišice za zimo. Letos smo se splošno ukvarjali z izvrstno sadno letino. Njen delež ima marsikatera družina v shrambi za zimo. Bolj kakor kdaj koli moramo vedeti, da bi lahko imeli še večkrat tako ugodno letino, oziroma da bi bila škoda marsikatero leto usodna, če ne bi bilo naših drobnih krilatih prijateljčkov, ki nas od pomladi do jeseni razveseljujejo z žvrgolenjem, pri tem pa po-končujejo neštete sadne škodljivce. Nič ne vemo, kakšna bo zima. vsekakor pa je naša dolžnost, da pripravimo vse potrebno, da bomo tudi letos nudili ptičkom zavetje in hrano. Starši naj priporočijo sinčkom in hčerkam, da uredijo krmilne hišice in da spravljajo zimsko hrano za ptičke. Zbirajte jabolčne in druge peške. Vsaka krmilna hišica ob oknu, na balkonu ali na vrtu je priča ljudomilesti in dobre vzgoje. u— Namesto cvetja na grob blagopokoj-nega gospoda Luke Jelenca so poklonili »Društvu dom slepih« v Ljubljani lir 100 njegovi ožji prijatelji. Iskrena hvala. u— Za onemogle v mestnem zavetišču je podaril direktor g. ing. Anton Klinar 150 L vsem znancem in prijateljem v zahvalo za voščila in dobre želje ob 80-letnici. Plemenitemu darovalcu izreka mestno županstvo najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih z željami, naj bi si še dolgo zdrav in zadovoljen lepšal starost z izkazovanjem dejanske ljubezni do Dližnjega. u— Po 1 liro za kg nudi Mali gospodar — Žegosa na Gallusovem nabrežju 33 obrezano korenje za prehrano živali. u— Čistilno kopališče v Zavodu za socialno zavarovanje na Miklošičevi cesti št. 20 bo z 20. XI. 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to je ob petkih in sobotah ves dan od 8. do 18.30 ure, ob nedeljah pa le dopoldne od 8. do 12. ure. Parna kopel bo odprta samo za moške ob sobotah ves dan. u— Drž. učilišče v Ljub^ni. Ravnateljstvo drž. učiteljišča sporoča učencem in učenkam II. do IV. letnika, da naj pridejo v torek, dne 17. novembra t. 1. ob 8. uri v šolo, Resljeva cesta, ker se bo ta dan pričel pouk. Urnik in druga navodila bodo sporočili gg. razredniki. u— Dijaki(-inje)! Samo še danes 6 komadov fotografij za legitimacijo in 1 luk-sus povečavo za 20 lir. Atelje odprt ob nedeljah ves dan. Se priporoča Kocmur Marjan. fotografija. Društvena 34 — Prešernova 9. u— Avtopodjetje Magister obvešča cenjene potnike, da je z 20. nov. uvedena na progi Ljubljana—Stadion enotna cena 0.60 lir ali povratna 1 lira. Za dijake in vojake je nespremenjeno. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg št. 2 — prično tekom prihodnjih dni. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverza-cijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje ter informacije dnevno do 19. ure. u— Dno 20. novembra začenjamo nov trimesečni tečaj za italijanski jezik po praktični, preizkušeni metodi. Pouk: dopoldne, popoldne ali zvečer, trikrat tedensko. Prijavljanje dnevno od 8.—12. in od 14.—16., korepetitorij. Mestni trg 17/1. Dijaki in revni popust. u— Stari še otr<>k, ki hodijo v ljudsko, meščansko, irgovske. teneu-no srednjo šolo, gimnazijo in trgovsko akademijo, opozarjamo. naj jih prijavijo v Korepetitorij, kjer jim dajemo dnevno dve uri instruk-cij po učnem načrtu in jih pripravljamo vsak dan za prihodnji dan, četudi ne obiskujejo šole. Informacije in prijavljanje: Korepetitorij, Mestni trg 17/1, ed 3—12 in od 14—16- u— Nesreče. V zadnjih dneh so sprejeli i na kirurškem oddelku ljubljanske splošne ; bolnišnice več ponesrečencev. Na c;sti je I padla in si zlomila levico 60 letna zasabnica Ana Bogojičeva iz Ljubljane. Primož S d-mak je prišel z nogo pod kolo, ki mu jo je hudo poškodovalo. Konj je brcnil v levo nogo 53 letnega posestnika Janeza Piškurja iz Trebnjega in mu jo zlomil. 50 letnemu posestnku Filipu štefančiču iz Ple-šivice pri Brezovici je padla na glavo lest- Zdravnik «a očesne bolezni Dr. ER&EST DEEEANJ od 2. novembra 1942 zopet redno sprejema od 9. do 10. in od 2. do 3. ure LJUBLJANA, KONGRESA! TK« ŠTEV. 14 va is mu prizadejala precejšnje poškodbe. Pri nabiranju gob v gozdu je padel ln «1 zlomil levico 14 letni sin delavca Franc Cerovšek z Brezovice. Angela Miheličeva, 37 letna žena delavca iz Sneberja 4 Jo zlomila desnico. Na vožnji domov so se ji splašili konji in je ponesrečenka padla z voza. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada. Po- harjeva ullrica 2, naj dvignejo1 pošto: Bevc Ivan. Benet Marija. Brelih Marta, Badailič Frančiška. Railoh Janko. Bavdaš Jože. Cerne Androjka. Demač Marija, Fran-kovič Božena. Ferlan Marija, Grobeilšek Edo. Griilc Jelica. Grahor Olga, Grandovec Ivana, Grobelnik Gustav, Gori-šok Ivan, H a rise h Ivana. Hartman Peter, Hvale Maksi, Hra^ovec Pijia. Hudnik Drago, Horvat B črta Honzak ing. Mimka, dr. Janežič Konrad, Jurasok Gabrijel, Jezeršek Otiiliija, Jemc Pavel Jesih Marija. Jagodic Marija, Jeglič Ailojzija, Jeras Zvonka. Jcsnh Marija, Ko kol Iva, Ahčin Jerica. Kolar Mirjana, Ko-govšek Kati, Kumer Marija. Kapetanovič Miilada Kranjc Branko. Klopčič Marta. Ko-vačič Julko. Lindtner Marjana. Lapajne Zoca. Leskovšek ing. Drago. Mlekuž Franc. Marovt Marija. Murlovič Frančiška, Mač-kovšek Franja, Marinič-Ježovnik Ana, Me-lihair Stane, Maletnšek Antonija, Močnik Pepca, Muhar Henrik, Majaron Lučo; Mo-žima Ivica, Mandeljc Julija, Mencinger Janez, Pavlic Anica. Premk Ana. Popovič Vera Podane Rozina. Piškur Radosilav, Priv-šek Hinko. Plehko Marija. Petrič Angela, Petras Frančiška. Paulin Milica. Rogina dir. Anton, Remec Anica, Šolan Marija. Šebc-nilk Anica. Šnabl Cija, Staral Agneza, Stoja,nevič Melamija. Stsnjko Olga. Sokiič Min-ca Saunig Olga. Simonič Zdravko, Štetfano-vič Mija, Selan Franc. Sever Maks. SchuUer Kristina, Skuta Evgen. Šulc Ljudmila, Tel-ban Virginia, Treb&e Nives, Tramšek Marija. Telbam Lovto. Vizjak Mihael, Valant Miroslav, Višnar Slavko, Vesel ko Maks, Žunjič Aleksander. Nadalje naj se javijo: Svet Marija. Bas-sin Julijana. Veič P roko. Sota-ok Zdravko, Kavčič Pavla, Bučar Štefanija, Črnigoj Alojzija roj. Vidmar, Braz Vailter. Magdič Neža, Petelin Marija. Vitri Rudolf, Pehami Fran jo. Goirenec Lojze, M i lov a novic Danica, Brzin Ignacij. Dautovič Aburaj, Dolio-šek Alojzija Klun Ludvik. Mazzan dr. Giu-seppe. Nanut Ana, Rebula Mirko Štru.m-belj Antonija, Vokovič Andjela. KLOBUCARNA »PAJK« iram strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica — Se priporoča RUDOLF PAJK Sv Petra c. 38 NEDELJA, 15. NOVEMBRA 1942-XXI 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Ulisse Mattey. 11.00: Pienos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec — slovenska glasba. 15.C0: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Koren Janko: Skrbimo za zdravje malih živali — predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 17.45: Koncert modernih pesmi, vodi dirigent Zeme. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmsko glasbo vedi dirigent Segu-rini. 21.15: Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, sodeluje sopra-nistka Ksenija Vidali — op"ina glasba. 21.50: Predavanje v sloven?ča:i. 22 00: Plošče. 22.15: Koncert pianistke Pine Fitini. 22.45: Poročila v italijanščini. r specialist za notranje bolezni ordinira v Ulici 3. maja 11 od Vzlo.—Vj 16. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i Napsdaa ^Isdališče DRAMA Nedelja, 15. novembra: ob 10.30: Princeska novembra- zaprto Torek. 17. novembra: ob 16.30: Vfčno mlada Šaloma. Red A Sreda. 18. novembra: ob 16.30: Deseti brat. Red B OPERA Nedelja, 15. novembia: ob 15.: Gasparont. Opereta, izven. Cene od 24 lir navzdol "onerleli^k. 16 novembra: zapito Torek, 17. novembra: zaprto Sreda, 18. nevembra: ob 16.: Gasparone. Red Sreda četrtek 19. novembra: ob 16.: Don Pa- sqi;ale. Red A Petek, 20. novembra: zaprto (generalka) Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepa miš. Premiera. Red Premierski Da una nostra postazione controcarro si apre il fuoco contro carri armati ingleoi nel j settore meridionale del fronte egiziano — Iz italijanskega protitankovskega položaja v južnem odseku egiptske fronte se otvarja ogenj proti angleškim oklopnim vozovom Pripravite zemljo za pomlad! Sicer naši dnevniki dan na dan poučujejo prebivalstvo, kako je treba obdelati zemljo in gojiti razno povrtnir-o, da bi si z bogatim pridelkom čim bolj pomagali pri prehrani, vendar je mestno prebivalstvo težko prepričati, da brez dobro pripravljene in pognojene zemlje ter brez skrbne nege in postrežbe niti rastlina ne more rasti, se krepko razvijati in roditi bogatega sadu. Zato moramo meščana neprestano opominjati, kaj mu je treba storiti, da bo tudi začetniku brez dolgotrajnih izkušenj vrt dobro obrodil. Da vsaka šola nekaj velja, je v današnjih časih samo izgovor površnih ljudi, ki se z njim izgovarjajo, da bi se opravičili zaradi neuspehov pri obdelovanju vojnih vrtov. Ni namreč samo dosti, da obdelamo slednjo krpo zemlje, temveč moramo to zemljo tako obdelati, da bomo dosti zdrave povrtuine pridelali na njej. Neuspehi na vrtovih samo plaše lastnika in sosede, da zaradi izgubljenega truda in stroškov nimajo več veselja do obdelovanja. Zato pa površni vojni vrtnarji prizadevanjem za samopomoč pri preskrbi prebivalstva več škodujejo kot koristijo. Mestna občina ljubljanska je na vse načine podpirala prizadevanja, da bi bila v Ljubljani sleherna gruda pravilno obdelana. Predvsem je razdelila vse svoje parcele, kar jih sama ni res zgledno obdelala, manj premožnim slojem za obdelovanje. Nekatere take njivice so bile res vzorno oskrbovane ter so zato najemniki na njih imeli tudi vse leto lep pridelek. Vrtiči so bili vedno okopani in opleti, predvsem pa je bila povrtnina tako postrežena, do. jo je bilo veselje pogledati. Drugi najemniki so pa spet mislili, da je dosti, če zemljo samo pretrgajo, jo potresejo s semenom ali nasujejo vanjo krompirjevih krhljev ter jo spet pograbijo, pa bodo vse leto imeli dosti jesti. Za obdelovanje se tudi pozneje niso brigali, da je plevel še tisto zadušil, kar je odgnalo, da niso pridelali nič. Takim vrtnarjem mestna občina seveda več ne more zaupati zemljišč, ker bi podpiranje takih malomarnih ljudi pomenilo samo potrato in škodo. Predvsem je pa treba zemljo pognojiti, da imajo rastline dosti hrane. Ker je pa z gnojem in gnojili težava, je treba zemljo tembolj skrbno obdelati in že jeseni prekopati ali preorati, da se čez zimo napije zraka in dobi za rast potrebnih snovi. Ko smo letošnje pridelke popolnoma pospravili, moramo zemljo tudi natanko očediti, da se nam na gredah preveč ne razpase plevel, nato pa zemljo na vsak način takoj prekopljemo ali preorjemo ter jo tako v grudah pustimo čez zimo, ko jo. vsaj kolikor je mogoče, pognojimo in čim najbolj zrahljamo. Mestni kmetijski referat opozarja vse prebivalstvo, naj z vrtičev in njivic takoj pospravi vse ostanke ter zemljo takoj pre-koplje ali preorjs. Posebno pa opominja najemnike mestnih zemljišč, da morajo dodeljeno jim zemljo zanesljivo tako pripraviti za zimski počitek in napraviti praho, kCT jim bo drugače mestni gospodarski urad moral zemljišče vzeti in oddati prid-nejšim in vestnejšim najemnikom. E« L A. R. — Radio Ljubljana Parliacno 1'italiano Schema della 8a lezione che verrš tenuta dal prof. dott. Stanko Leben lunedi, il 16 novembre 1942-XXI alle 19. Tu natisnjeno besedilo je samo ključ za vse one, lu sled« pouku italijanščine po radiu. Italijanske ure so na sporedu ob ponedeljkih in sredah za začetnike, cb petkih pa za tiste, ki že imajo gotovo predznanje, vedno ob 19. uri. vorgogna i.. mi vergogno ti vergogni si vergogna ci vergogniairu, vi vergognate si vergognano LEZIONE OTTAVA Forma riflessiva del ver bo difendersi io mi difendo tu ti difendi egli, ella si difen~. noi ci defendiamo voi vi difendete essi, esse si difendono pentirsi mi pentj ti penti si pente ci pentiar. >. vi pentite si pentono Le Bocche di Cattaro, fiordo dell'Adriatico Tre fortezze difendono l angusta entrata alla profonda insenatura chiarnata Bocche di Cattaro che pol si ripartisce in vasti golfi, in lurninosi specclii d'acqua. La strada segue la costa dentellata, sicchč non si perde mai di vista il bellissimo panorama che si offre ai nostri occhi. Sulle acque tranquille s'aprono successivi laghi, dove si riflettono le ombre delle grige montagne. Sulla pianura costiera antichi villaggi si spingono contro le rocce selvagge. Ed in-tanto il mare continu« 1 insinuarsi nel vivo della tena come i a gran fiordo norvegese, e forma un bellissimo porto. Poi le montagne si chiudono e formano un ca-nale. Si riaprono, e appare una vasta baia, risplendente come cristallo. In fondo sopra le eollinette incombono le precipiti pareti delle aspre alture montenegrine. Nell'ultima insenatura, contro la grande montagna ne-ra, appare Cattaro, la Gibilterra dell'Adria-tico, tutta raccolta nelle antiche mura. Le vie della cittadina sono strette, le sue piazze sono piccole. Vigila in al to il castello che si apre sulla via del Montenegro... ESERCIZI 1) Coniugate le seguenti proposizioni: Ricordarsi delle Lelle ore passate insieme. — Io alzarsi presto, vestirsi con cura e recarsi subito al lavoro. — Io non sentirsi bene. — Levarsi U cappotto, perche avere troppo caldo. — Divertirsi dalla mattina alla sera, senza occuparsi un momento di cose serie. 2) Premettete le preposizioni da, in, su, con ai nomi seguenti: lo scaffale, 1'orolo-gio, le scatole, la gabbia (kletka), lo strac-cio, l'occhio, li pane, i quaderni, le montagne, 1'erba. P. G. VVodehonse: >5 PODJETNI Humorističen roman Ker je bila ura še prezgodnja za žejno bratovščino fleetstreetskih novinarjev, je sedelo v baru le malo ljudi, in tovariša sta si lahko po mili volji izbrala prostorček. Dva moža, po vnanjosti črkostav-ca, sta v samotnem kotičku pila pivo, za točilnico pa je ošabna točajka mešala »cocktail« za zgodnjega gosta z žametnim klobukom na glavi. To človek je bil pravkar z zvonkim, prijetnim glasom nekaj zinil o vremenu, in zvok tega glasu je bil tako neoporečno »ameriški«, da ga je Sam radovedno gledal, ko je šel mimo njega. Pogledal ga je še enkrat in celo pridržal korak, kajti obraz tega neznanca se mu je zdel čudno znan. Vsekako mož ni bil izmed tistih, ki jih zlahka pozabiš, ko si jih enkrat videl; in ker se Sam nikakor ni mogel domisliti, kdo bi bil, je sam pri sebi razsodil, da po tem takem še ni imel osebno opravka z njim, ampak ga je moral slučajno srečati na cesti ali v veži kakega hotela. Bil je mož srednjih let in odkritega, čudno simpatičnega lica. »Vsekako sem ga že nekje videl!« je rekel prijatelju Hashu, ko sta se spravljala za mizo pri oknu. »Mislite?« je odvrnil Hash, a njegov glas je bil povsem brez zanimanja, tako da je začudeni Sam bistroumno prisodil krivdo dejstvu, da še ni bil naročil pijače. Neutegoma je popravil zamudo, in res se je Hashovo mrko obličje nekoliko zjasnilo. »Vaš velik dolžnik sem, Hash,« mu je rekel, ko je nakatar prinesel pijačo. »Moj?« je nekam boječe vprašal kuhar z »Ara-minte.« »Da, vaš,« je Sam odvrnil. »Se spominjate fotografske reprodukcije, ki sem vam jo kazal ?« »Tistega dekleta?___Gospodične Nimrodove?« »Da, tako nekako, prijatelj Hash. Zdaj se mi je vendar že posrečilo, da sem jo našel. Ko bi mi ne bili vzeli tistega denarja, kdo ve, ali bi jo bili« Čeprav je bilo gospodu Todhunterju še daleč do razumevanja, je vendar mislil, da si mora dati lice skromnega človekoljuba. Zbral se je in jel pazljivo poslušati, med tem ko je Sam opisoval dogodke minule noči. »... in tako sem vzel sosednjo hišo v najem,« je končal po dolgem pripovedovanju, »in se še danes vselim vanjo. Ako si morda želite službe na kopnih tleh, vam je mesto kuharja pri Samu Shotterju takoj na ponudbo. Kaj menite?« Na Hashevem lesenem obrazu se je pokazal nekakšen krč. »Za kuharja, pravite, naj pridem k vam?« je vprašal. »Tako ali tako moram dobiti nekoga, da mi bo pripravljal jed. Kaj ne bi mogli zapustiti ,Aramin-to'?« »Zapustiti ,Araminto'? Popazite, gospod Shotter, pa boste videli, kako hitro obrnem tej stari škatli hrbet! Že ves čas, kar sem na morju, mi roji po glavi, da bi si poiskal službo na kopnem.« »To me preseneča, Hash,« je rekel Sam, ki takega odgovora ni pričakoval. »Zmerom sem vas imel za eno tistih starih nasoljenih rib, ki jim ni obstanka nikjer drugje kakor na debelem morju. Mislil sem, da še v spanju brundate mornarske pripeve. A po tem takem je stvar čudovito v redu. Nič drugega vam ni treba, kakor da greste v novo hišo in začnete pospravljati najine reči. Evo vam ključa. In zdaj si zapišite naslov: ,Mon Repos', Burberry Road v Val-ley Fieldsu.« 2venket razbitega stekla je bil odmev teh besed. Mož z odkritim in simpatičnim obrazom, ki se je po svojem »cocktailu« pravkar loteval whiskyja s sodavico, je bil izpustil kozarec iz roke. »Ohej!« se je zdrznila točajka in si pritisnila veliko roko na levo stran svilenega životca. Neznanec se ni zmenil za njen vzkrik. Očitno razburjen je strmel v Sama in njegovega spremljevalca. »A kako pridem tja?« je vprašal Hash. »Z vlakom ali z omnibusom,« je odvrnil Sam. »Težava je samo v izberi.« Pa lahko neovirano vstopim?« »Kakopak. Saj sem jo davi vzel v najem.« S temi besedami je Sam vstal in naglo odšel, Hash pa je še posedel za mizo, da si zapiše naslov novega stanovanja. Med tem je zdajci opazil, da se gospod, ki je bil ubil kozarec, nekam čudno smuše okrog njega. »Nu?« je vprašal Hash. »Ne zamerite, brate«,« je rekel noi s poštenim obrazom, »ali bi mogel govoriti z vami nekaj besed v štiri oči?« »Kaj pa je?« je nezaupljivo vprašal Hash. Ko ga je bil zadnjič neki Američan počastil z nazivom »bratec«, ga je stalo tisto srečanje enajst dolarjev pet in sedemdeset centov. »Ali sem prav slišal vašega prijatelja, ko vam je pred odhodom rekel, da je vzel v najem neko hišo v Valley Fieldsu, z imenom ,Mon Repos'?« »Da. Docela prav ste slišali. Nu, in?« Neznanec ni odgovoril. Poparjenost mu je bila razločno zapisana na obrazu, in nekajkrat zaporedoma si je mrzlično potegnil z roko po čelu. Ta slovesni molk pa je iznenada pretrgal točajkin rezki glas. »Bodite tako prijazni in dajte mi tri penije za kozarec, ki ste ga ubili. Ko bi mi pa morali plačati tudi za strah, ki ste mi ga pripravili,« je dodala še bolj ostro, »tedaj bi bil bankovec za deset funtov premalo.« »Dekle,« jo je z žalostnim glasom zavrnil možak, gledaje za Hashem, ki je s težkimi koraki odhajal skozi vrata, »nikar ne mislite, da ste edini, ki ste se ustrašili!« Ko je Sam poln radosti nad življenjem stopal pp Fleet Streetu proti Tilburyjevi zgradbi in veselo mahal z novo paličico po zraku, je lastnik Mammoth Publishing Company z velikim koraki hodil po svoji zasebni pisarni sem ter tja. Palce je imel zataknjene pod pazduhe in oči je srepo upiral predse. Lord Tilbury je bil majhne, a krepke postave; ▼ vsej njegovi vnanjosti se je odražala neka gospodo-valnost in še marsikatera druga lastnost, ki ga je delala od daleč podobnega Napoleonu. Samo da je ta mah nalikoval Napoleonu na poti v pregnanstvo, ko je s srcem krvavečim od poraza korakal po palubi »Bellerophona« sem ter tja S P O R T Spored na prostem in pod streho Turnir v nogometu na stadionu, z belo žogico pri Mikliču Dana&nja nedelja tudi pri nas doma ne bo brez vsakega dogodka. Nogometaši, ki so si zadnji čas že razmajali ude, bodo še nadaljevali svoje gibanje na prostem, in sicer dan^s in prihodnjo nedeljo na novem turnirju, ki ga je organiziral Dopolavoro iz tobačne tovarne in na katerem bodo razen prieditelja nastopila še moštva Ljubljane, Marsa in zabjaka. Današnji spored obsega prvi dve srečanji, in sicer ob 13.30 Mars — žabjak, ob 14.45 pa Ljubljana — Dopolavoro TT, obe na stadionu. Vsaka tekma bo trajala 2X35 minut, sodila bosta gg. Makovee in Kos. Zmagovalec prejme v trajno last pokal Pokrajinskega Dopolavora v Ljubljani. Na toplem se bodo sestali naši table-te-nisti, in sicer danes na propagandnem turnirju Hermesove športne sekcije, ki bo tekel od 8. zjutraj dalje v Mikličevi dvorani. Slišimo, da bo udeležba prav številna in priporočamo ogled. SK »Mars«. Postava moštva za današnjo tekmo je naslednja: Porenta, Klin-genstajn, Dolinar, Prijatelj, Slamič, Pišek, Piskar Ivo, Piskar Dušan, Vrhove, Fajon, Doberlet, žigon. VI. kolo tekem za točke Sedmič v sedmih nedeljah se bodo danes sestali vsi veliki in mali kandidati za točke in slavo na zelenem polju, novih sto in toliko točk bo oddanih za dokončno sestavo nogometne prvenstvene tabele v divizijah A, B in C za sezono 1942-43. Stvar postaja zanimivejša, odgovornejša in pomembnejša od nedelje do nedelje. Ta termin je v diviziji A v glavnem združen z veiikimi skrbmi za one enajsto-rice, ki so šle v to konkurenco z velikimi nadami. Vsekakor ta trditev ne velja za vodilni Livorno, ki bo doma igral z novincem Barijem, o katerem krožijo sicer dobre vesti, toda še zmerom ne tako ugodne, da bi bile nevarne za današnje nasprotnike. Drugačna je pesem s Torinom, ki mora danes pokazati, kaj zna, v Vicenzi, pri onem zacetniškem moštvu, ki se je prav zdaj z vsem ognjem zagnalo na osvajanje točk. Približno takšen je položaj med Genovo in Laziom, ki gre obema za to, da bi si pomagala na trdnejše mesto. Nič manj ogorčeni ne bosta borbi, ki čakata Ambrosiano v Triestu in Bologno v Torinu (proti Juventusu); eno drži, vsi štirje računajo na čim večji izkupiček. Nekoliko lažji se zdita partiji, ki ju bosta odigrali Roma. na svojem igrišču proti Atalanti in Fiorentina, prav tako doma, proti genovski Ligurii. Slednjič bo Milano, ki je pred tednom dni spravil svojo prvo zmago v dvoboju s Tricstino, na svojem travniku sprejel goste iz Benetk, verjetno, da jim kakrsini so se pokazali dozdaj, ne bodo delali prevelikih preglavic. Sicer pa so pro-gnoze zmerom slabe, tudi če so — da, tudi to se dogaja — bolj ali manj prepisane! Današnjih osem tekem v najboljši diviziji bo odigranih takole: v Milanu: Milano-Venezia, v Vicenzi: VI-CCTza-Torino, v Firenzi: Fiorentina-Ligu-ria, v Rimu: Roma-Attilanta, v Genovi: G^nova-Lazio, v Torinu: Juventus-Bologna, v Livornu: Livorno-Bari ln v Triestu: Tri-estina-Ambrosiana. V diviziji B se ne obetajo najbolj presenetljivi dogodki. Vodilna Spezia gre v go- ste, daleč na jug v Palermo, kluba z 1. in 3. mesta pa imata svoj nastop doma, kar bi utegnilo vsaj pri teh dveh ostati brez hujših posledic za vrstni red v celoti. Sicer pa bo tudi še več drugih srečanj pomembnih za nadaljnji razvoj tekmovanja v tej skupini. Spored sam obsega danes naslednje dvoboje: Pro Patria — Pisa, Novara — Pescara, Alessandria — Savona, Modena — Cremonese, Brescia — Udinese, Aneonitana — Stena, Palermo — Spezia, Padova — Fan-fulla, NapoH — Mater. Paberkl iz avtomobilizma V Argentini ji so pogonska goriva racionalizirali po naslednjem ključu; za zasebne avtomobile po 120 do 200 litrov za tri mesece, za vozila za poklicno uporabo po 240 do 840 litrov za enako dobo, za tovorne avtomobile po 1500 1 na tri mesece, za avtotaksije po 1350 1 za enako dobo in slednjič za avtobuse po 9000 1 za vsako tro-mesečje. * s * V Angliji od konca oktobra dalje za mo-tocikle ne izdajajo nobenega bencina več. V domovini motociklizma so torej zlaj slednjič tako daleč, da so morali to motorno vozilo čisto izločiti iz prometa. * * * Ameriška avtomobilska industrija je izdala v teku 1. 1941. nič manj kakor 7 milijard dolarjev za to, da je bila spremenjena v vojne namene. • * * Na vsem avstralskem ozemlju je bila prepovedana zasebna prodaja motornih vozil. * * * Na Finskem je bilo zadnji čas preko 3000 poljedelskih traktorjev predelanih na pogon s plinom iz lesnega oglja. # * * V Nemčiji je bila za vso dobo vojne prepovedana izdelava lokomotiv s pogonom z eksplozivnim motorjem. * * * Od enega milijona in pol koles, ki so jih letno izdelovali v Združenih državah ameriških, je padla proizvoinja na 15.000 komadov na leto, in sicer zaradi najnovejših ukrepov vlade za vsestransko štednjo. * « $ Petrolejska najdišča, ki so last rumun-ske države, so bila pred kratkim razdeljena v 12 geoloških okrajev in obenem združena pod enotnim vodstvom. Glavnica, ki bo uporabljena za izkoriščanje dveh tretjin tega polročja, je bila zvišana na dve milijardi lejev. * • t Skoraj vsa industrija v Venezue^ bo morala zaradi pomanjkanja surovin slej ali prej ustaviti vse obratovanje. * $ * Ves izvoz premoga iz Anglije je bil praktično že ustavljen, ker izvoznikom ne morejo dostavljati za prevoz potrebnega ladjevja. * * * V Ameriki so začeli pobirati iz prometa ves denar iz niklaj, ki ga nameravajo nadomestiti z novci iz zlitn. predvsem iz jekla, bakra in mangana. * * * V Angliji bodo v kratkem popisali vse avtomobilske gume, kar je brez dvoma samo uvod za splošno pobiranje tega reuke-ga blaga za vojno gospodarstvo. afas, we- iitmvm Kdor Išče službo plača za vsako besedo L —JO. n dr4. to prov. takso —.60, za dajanje naslova aH šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drt. ln prov. takso L —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. One male oglase, ki jih zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli uvrstiti v današnji številki, bomo priobčili v torek. Uprava »JUTRA« D R V A PREMOG G O M B A C Gledališka 14 Postrežnico za dopoldne iščem za takoj. Cesta v Rožno dolino 3. 15786-1 Slugo za čiščenje po možnosti z nekoliko znanjem italijanščine, sprejmem. Predstaviti se razen nedelje med 2. in 3. uro v kopališču hotela Slon, Frančiškanska ulica. 15787-1 Postrežnico za nekaj ur dnevno potrebujem. Vprašati od 9. do 11. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15665-1 Mlado dekle iščem pošteno, ki zna nekaj kuhati in pospravljati, k dvema osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15695-1 Za gostinski obrat sprejmem pridno dekle. — Vidmar, Sv. Jakoba trg 5. 15693-1 Postrežnico sprejmem takoj za ure od 7. do 10. Zglasiti se je na Vid(*'danski cesti 3-1. Izobraženo dekle srednjih let, sposobno za vsako delo, poštno in čisto, dobi stalno namestitev. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni dom«. 15778-1 Briv. pomočnika v stalno službo sprejme s 1. decembrom ali takoj Salon »Slavica«, Miklošičeva cesta 6. 15672-1 Železninarja strokovnjaka, popolnoma samostojnega in zanesljivega, veščega tudi poljedelskih strojev, z večletno prakso, iščem. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve na ogl. odd. Jutra pod »Strokovnjak«. 15621-1 Briv. pomočnika dobrega delavca, sprejme salon BIeiweisova c. 37. 15714-1 Državni uradnik v pokoju, vdovec s hčerko, išče gospodinjo za vsa hišna dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 15721-1 Postrežnico iščem k otroku in v pomoč v gospodinjstvu za takoj. Rožna dolina, Cesta Vin., št. 1. 15718-1 Mlajšega fanta za raznašanje in lahka dela, sprejmem. Mestni trg št. 18, trgovina. 15750-1 Postrežnico polteno, snažno, sprejmem takoj. Plestenjak, Bežigrad, Costova 9. 15745-1 Kroj. pomočnika sprejmem takoj. — Vrbinc, Vidovdanska cesta. 15734-1 Dva mizarja za politiranje iščem. PU-ča najvišja. Tržaška c. 17. 15820-1 Dobro risarko sprejmem za poslikanje lesenih izdelkov v narodnih motivih. Vavpetič, Bleiwei-sova cesta 35. 15833-1 Briv. pomočnika-co dobrega delavca, sprejmem takoj. Dorčec Ivan, Ejub-ljana, Dalmatinova 13. 15632-1 Otroško negovalko (zaščitno sestro), samostojno in izvežbano, spreimem takoi za dojenčka. — Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«. 15597-1 Kuharico pridno in pošteno, ki bi samostojno in varčno vodila gospodinjstvo spreimem v stalno službo z dobro plačo. Pomoč v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«. 15 ">96-1 Foto- pomočnico-ka dobrega retušerja, sprejmem za okolico Ljubljane. Dobra hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe poslati pod »Dober retu-šer« na ogl. odd. Jutra. 15580-1 Dva kotlarja in ključavničarja, avtogeu-skega varilca, sprejmem takoj v službo. Kotlar-ka«, Božič Ivan, 15810-1 2 kroj. pomočnika sposobna i»i vsa dela, sprejmem takoj. Slibar, škof j a ul. 10. (Tabor). 15856-1 Sprejmem tzvežbane mizarske pomočnike ter mladega finta za tekača. Predstavit, se pri — Magra, Šmartineka cesta 10 15835-1 Sedlar, pomočnika sprejmem takoj. — Kešnik, Poljanska cesta <&, iiiiti Delavec za kosmatilm siro^ ;Raulima-scliinej se sprejme. BIeiweiso-va 12, dvorišče 15877-1 Samostojen gospod išče za takoj dobrosrčno čedno gospo, vdovo ali ločenko od 25—40 let z lastnimi do-ho-iki in pohištvom za eno sobo, kot gospodinjo. Nudim brezplačno lepo sobo, uporabo kuhinje in kopalnice v centru. l'0ividre z navedbo starosti na oglasni oddelek Jutra pod »Skupno gospo linj-stvoc. 15878-1 Mlade delavce, delavke in zastopnike takoj sprejmemo. Merkur, Puhar-jeva ulica 6. 15935-1 Služkinjo pošteno, pridno, zanesljivo, ali postrežnico za ves dan, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1942«. 15884-1 Kuharico samostojno za vsa gospodinjska dela iščem za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15926-1 Vajenci (-ke) Vajenko za fino elektromehaniko iščem. Pismene ponudbe naj stavijo absolventke šti rih razredov srednjih ali njim sorodnih šo4 na ogl. odd. Jutra pod »Fina elek-tromehanika«. 15724-44 Vajenko sprejme modistka Steg-nar Ivanka. Stritarjeva ul. 9. 1561144 Vajenca za Kleparsko in vodovodno obrt sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15637-44 Fotograf, vajenca sprejme »Omnia«-foto. Wol-fova ulica 6. 15677-44 Službe išče Dobra, sodelujoča moč pristopi z nekaj kapitala k obrti ali kaj stičnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Eksistenca«. 15783-2 Pomožna kuharica išče službo v boljšo restavracijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pomožna«. 15773-2 Gospa srednjih let išče primerne zaposlitve, po možnosti s stanovanjem. Eventuelno bi šla tudi za gospodinjo k majhni družini ali k samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna, varčna«. 15775-2 Gospodična pridna in poštena, sprejme kakršno koli zaposlitev v popoldanskih urah ali tudi za ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«. 15643-2 Dekle srednjih let želi mesta gospodinje k eni ali dvema osebama. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dekle sredntih let«. 15655-2 Korespondenco prevajanja v italijanščini, nemščini, francoščini, prevzame celodnevno ali posamezne ure strokovnjak ko-mercijalist. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojno 100«. 15638-2 Šiviljska pomočnica za perilo išče mesto za takoj, po možnosti s hrano in stanovanjem. Najraje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«. 15573-2 Starejša postrežnica išče zaposlitve dvakrat na teden, ne predaleč. Pridna in poštena. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15579-2 Negovalka strokovno naobražena, ki zelo ljubi otroke, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna«. 15702-2 Visokošolka išče kakršno koli zaposlitev. Inštruira vse predmete po zelo nizki ceni. Uspeh zajamčen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Visokošolka«. 15703-2 Šivilja za splošna dela gre šivat na dom brez hrane. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15713-2 Osmošolec brezdomec, brez vsega, išče inštrukcije, pomoči ali kakršnega koli zaslužka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prepotreben«. 15356-4 Italijanščino poučujem po zmerni ceni. Ponudbe pod »Zmerna cena« na ogl. odd Jutra. 15850-4 mmTr»rr Železno peč in filc škornje, primerne za mesarje ali branjevke predam. Rožna dolina, Cesta IX., št. 35. 15780-6 Poceni prodam Jakett in Gillet za večjo moško postavo, in lepo na-gačeno sovo. Dragičevič, Rimski trg 8-II. dnevno od 15. do 16. ure, v nedeljo od 10. do 13. ure. 15272-6 Prodam otroški športni voziček po; ceni. Savska c. 1, nasproti skladišča Stavbne družbe. 15781-6 Otroško posteljico prodam. Bohte, Ljubljana Poljanski nasip 16-111. 15790-6 Škornje črne, dobro ohranjene, št. 41, prodam. Sv. Petra ce sta 69. 15760-6 Prodam otomano, šivalni stroj (star Singer), klavirsko harmoni ko z 12 basi, vse dobro ohranjeno. Peternel, Can karjeva ul. 7, Kodeljevo. 15761-6 Bele flanelaste rjuhe, mehke bele rjuhe, fine za plenice, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15772-6 Železno blagajno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Wertheim 3«. 15753-6 Prodam raznovrstno rabljeno pohištvo, nekaj posode, obleko, posteljnino, veliko, krasno Kitaro, električno pečko. — Ogled zjutraj do 9. ure. Celovška cesta 51-1. 15776-6 Otroško košaro na kolescih prodam. Sv. Petra cesta 71. 1*645 -6 Železen štedilnik prodam. Rožna dolina, C. XVII-5. 15651-6 Poceni prodam globok otroški voziček, dobro ohranjen, modern. — Predvojni materijal. Mala čolnarska ulica 4. 15661-6 Otroški voziček globok, prodam. Korošče-va ul. 3, Moste. 15662-6 Leseno barako pleskano in krito z opeko, prodam. Ogleda se: Orlova ulica 21. 15696-6 Frizerka verzirana v vseh delih damske stroke, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frizerka«. 15725-2 Mesto kuharice najraje k staremu gospodu. šč"m. Marolt. Poljanska cesta 31. 15026-2 Šivilja dobra moč se priporoča. Gre na dom, brez hrane, event. v salon k boljši ši-vilii. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 15927-2 Brivskega vajenca lahko tudi z nekaj učne dobe, takoj sprejmem, — Franc Wildman, Napoleonov trg 5. 15789-44 Vajenca za čevljarsko obrt sprejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. _15JJ9-44 Avtomeh. vajenca sprejmjm pod ugodnimi pogoji. Generator delavnica, (Figovec). 15937-44 KrojaSkega vajenca sprejme »Salon Sever«, Pre- Jeffloja njU j. «827.4U im Sin trgovca, gostilničarja. posestnika, večletni šolski upravitelj, vajen priieti za vsako delo. oče dveh nepreskrbljenih otrok, brez vsakršnih sredstev, vljudno prosi za kakršno koli zaposlitev — ali podooro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potreben«. 13535-2 Zaslužek Zastopnike in mlade delavce sfreimemo takoj. Merkur, Puharjeva ulica 6. 15932-3 ^konverzacijo nemško nudim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Popoldne«. 15756-4 Redni strok, pouk klavir, nemščino, francoščino (slovnico, konverzacijo), nudi priv. učit. Ane-ta Potočnik. Gre tudi na dom. Nove prijave sprejema : Groharjeva c. 2 oz. Tržaška c. 1-1. (pri hišnem vhodu zvonec). 15754-4 Konservatoristka poučuje klavir in teorijt). Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Temeljito«. __15716-4 V 3 mesecih se lahko praktično naučile italijanskega jezika. Dobite lahko 40 lekcij za 40 lir. Oglasih se v ponedeljek in sredo ob 14. popoldne: Borštnikov trg 2, Salon. 15830-4 Krojne tečaje in damske kroje po meri nudi modni ^alon Rozman Pavlina, lastnica zaseb. uč. zav. odobr. od Vis. Kom. št. 3755-2-42 v Rožni dolini, C. X-l, vila Marja (v bližini restavr. Katrica). 2JMZ-4 Prodam par sto jabolčnih divjakov. Istotam se dobi kravo, dobro mlckarico. Černe Anton. Za vasjo 6, Ljubljana VII. 15676-6 Prodam dve svileni ode;i, zelo malo rabljeni in špojtni otroški voziček. Ilirska ulica 17-1., desno. 15671-6 Škornje št. 43. močne, malo nošene, prodam. Tržaška cesta 45, pritličje. 15670-6 Lepo srebrno lisico ugodno prodam. Na ogled dnevno od 10. do 17. ure v salonu Mire Škobar, Ulica 3. maia 5-11. 15636-6 Riževe vreče 80 komadov po 50 kg. prodam. Vprašati: Koblarjeva ulica 13. 15705-6 Prodam moško žepno in švicarsko damsko zapestno urico, belo volneno damsko vestjo in rjave športne ženske čevlje št. 39. Strossmayerieva 4-1., desno, nasproti Poljanske gimnazije. 15707-6 Moške škornje črne, št. 41 naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15711-6 Otroško posteljico kompletno, belo pleskano, skoro novo, prodam za 650 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15719-6 Otroški voziček športni, malo rabljen, prodam. Apihova 21. 15715-6 Elegantno moško črno zimsko suknjo, celo vatirano, za srednjo postavo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15709-6 Fino črno suknjo prodam majhnemu gospodu. Sv. Petra cesta 47, vhod z dvorišča po stopnicah. _ 15723-6 Krasno arheološko in mineraloško zbirko prodam. Ogled od ponedeljka dalje: Rožna dolina, Cesta VIII-8, pritličje. 15722-6 Poceni prodamo dobro ohranjeno spalnico, mize, posteljo, posteljnino, umivalnik, šiška, Černetova ul. 31-1. 15752-6 Zimsko sukno za srednjo postavo, skoraj novo, proda Ant. Koščak, krojač. Stari trg 6. 15749-6 Prodam dve omarici, sobno kredenco, porcelanasto umivalno garnituro, pregrinjala za postelje, kuhinsko opremo. Vse dobro ohranjeno, ugodno. Pred Škofijo 19-n. Krznen plašč (nutriette), rjav. skoro nov, prodam. Ponudbe in naslov v ogl. odd. Jutra pod »5000«. 15740-6 Pisalno mizo veliko, z rolojem, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15742-6 Otroški voziček šivalni stroj, odlično ohranjena, poceni naprodaj. — Gostilna (hiša Baje, 3. vrata), nasproti Zaloške ceste št. 66. 15733-6 X PREMOG DRVA I. Pogačnik LJUBLJANA Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5P Glicerin Sintet prvovrstni nadomestek pravega glicerina, uporaben v razne svrhe. tudi za negovanj*-gumijevih polegov, Kasor tu di za avtohladilnike. stalno v znlogi: .PETRONAFTA«. Ljubljana. Bleiweisova 15442-6 Veliko Lutzovo peč prodam. Ogled: Mestni trg št. 26. 15659-6 Krasno najfinejšo Alpacca t?so in lep namizni prtiček (oval), ročno delo. prodam. Naslov v vseh poslovalnicah futrg. 15648-6 Prodam eleganten voziček. ho-dilni stolček, plinski re-šo. Pretner, Gledal ška ul. 4-m. 15641-6 mnnmmtnirmimiMNMi = Tulipane in krokuze sadimo že sedaj na prosto ali v lončke. Nudimo originalne holandske. — Sever & Komp., Ljubljana Prodam skoro nove ženske sa-loner semiš čevlje št. 37 in otroške, do 2. let — Rdlč, Pred Skorjo št. 16 II. 15800 6 Skrinjo dobro ohranjeno — prodam. Koloc»v.irska 28 II desno. 15802-6 Prodam peč na žaganje ter razno mehanično orodje. Poizve se med 1.—3. uro v mehanični delavnici na šmartiiiski cesti 22. 15809 6 Bisam-kožice dobro oiirai:jene nu ii ugodno krznarstro Josip Dolenc, Sv. Petra 19 15838-6 Železen štedilnik rabljen, pričam. Sv. Flor.a r.a ulica 40 1. 15832-6 Tricikelj nabe Brixia po Lir 68.—. FB težke po Lir 78.— pri Viti, Kersnikoma al. 5. 15927-6 V'a t več oglasom im? *JUTROM nsprirait? torej tud' V!! Otomano popolnoma novo. ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 15854 6 Mizarji! Preše furniranje. univerzalne stroje, trajne žage, samo prvovrstne kv&iitet«. dobavi kratkoročno. Zohtevajte ponudbe — »Elhoma-. J. Slejko. stroji za obdela-vo le«a, Ljubljana. Sv. Petr c. 3. 15852 6 Lutzovo peč orodmno peč. veliko cca 3 metre, skoraj novo in Phebus peč za večji lokal. Ponudbe ood »777« na ogl. odd. Jutra. 15841 6 Prodam nov vprežni voz na gume. Na vpogled Je v Jer-nejevi 29. 15881-6 Črn suknjič iz zastavljalnice Prosim gospoda, ki je kupil na zadnji dražbi v za-stavlialnici črn suknjič, da mi ga vrne, ker sem zamudil rok. Plačam 200 din povrh tega, kar je plačano v zastavlialnici. A. Kalj-čenko, Gosposvetska c. 13. 15941-7 Kupim zaboje vseh velikosti. San Pelle-arino. Kolodvorska ul. 8. 15763-7 Kupim dobre vinske sode, dobro vinsko pumpo. ročni voz na štiri kolesa. Ponudbe poslati : Gostilna Rahne, Ci-glerjeva 30, Moste X. 15768-7 Nihalno stensko uro kupim. Univerzitetna knjižnica, vratar. 15771-7 Snažno pohištvo vseh vrst, žimnicc, otroške posteljice, vozičke in druge uporabne predmete, stalno kupuje trgovina Ogled, M?stni trg 3. vhod skozi vežo. 15653-7 Snežke za dveletnega otroka kupim. Gregorčičeva ulica 17 c-II., France. 15668-7 Omaro politirano, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tro-delna«. 15680-7 Knjige Kupim knjige Modre ptice: Temni cvet in Katarina Velika. Ilirska 16-11., levo. 15630-8 Knjige Vse vrste antikvarnlh fcnllg. revij ln časopisov kaUor tudi separatnih odtisov kupuje Knjlgar-a Tanpf Oo'žan v LJubljani. Stritarjeva 6. Telefon 44-24 J-134-M Starejše knjige ■sakovrstne, slovenske, knj žno om-:ro, starnske novce kup mo. Ponudbe n3 ogl. <>dd Jutra pod »Izvirne«. 15843 8 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na ttJUTROV" oglasni oddelek Kupimo mali avto in motorna kolesa. Plačamo zelo dobro. Merkur. Puharjeva ul. 6. 15934-10 Železen štedilnik skoro nov, naprodaj. Og!ed doio.dne. Grablovičiva 28. . 1583S-6 Umetniške slike keramiko n drugo, sprejme v komisijo t.govin;« pohištva. Nusiov v vsi h poslovalnicah Jutra. 15863-3 Prodam krasno šjujevsko preprogo X'l. Na.-lov v vseh poslovalnicah Ju-ra. 15865-6 Divji zajec! Sadjarji. Škode na sadnem Irevju vas obvaruje intinjtT Prezljevo LEPUSIN-mazilo. -Ljubljana. Wolfova ulica 3. 15866-6 Podgane voluharje in miši zanesljivo uniiM inžiner Prezljev MI-KR0TAN'. Ljubi j j na. VVolfo-va ulica 3. 15867-6 Ščurke in drugo golazen uniči — 5Ct"REKS«, Ing. Prezelj, \Vnlfova 3. 15868-6 Pečko šamotirano za ogrevanje s i ti' ntn n»0'!am Ogle' od lavnikih od 13,—14.3D: Trno. vo. Cerkvena ulica 9. 15880-27 Železen štedilnik in zidni štedilnik, desni, kompleten, z opeko, prodam. Berlot Jože, Bohoričeva 6. 15943-6 Prodam lisico lepo, rjavo, poceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15940-6 Peči in štedilnike nov sistem Merkur, 50% ■rihranka na knrivu, do-avl jamo takoj. Merkur, Puharjeva ulica 6. l,933-6 Otroški čevlji usnjen suknjič, moški čevlji za večjo postavo in temnosiva suknja naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15883-6 Trgovsko tehtnico nosilnost 10 kg, prodam. Breg 16. pritličje. 15895-6 Krasno srebrno lisico ugodno prodam. Hotel Slon, soba 31. 15893-6 črno redkev kg Lir 1. nudi Sev*r A Komp., Ljubljana. ---- jJSSS-fi joSAk Kupim večie število vinskih buteljk 7/10 in 1/1. J. Lavrič, Cankarjevo nabrežje 1. 15678-7 Kupim 1 alt 2 dobro ohranjena naslonjača. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kamin«. 15675-7 Kupim »Kanter« III. del: Šola za klavirsko harmoniko. L|ub-liana, Skofja ul. 13, pritličje. desno. 15728-7 Kupim trenirke, moški in damski športni plašč in čevlje št. 42. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kupim«. 15818-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupujem. — Drame Alojzija, Gallusovo nabrežje 29. 15817-7 V komisijsko- okazijsko prodajo sprejemamo razne drobne predmete. Parfumerija »Venus«, palača Bata. 15811-7 Kupim slamoreznico ročno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ma 40«. 15822-7 k' Pisalne stroje gramofone ln plodče. dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju, kupuje ln plača najvlš-e dnevne cene EVE-EST. Prefiernova ulica št. 44. J-129-M-7 Avtomat, tehtnico najrajši »Berkel«, kupim. Vinotoč V reče k, Ka-runova ulica 7, Trnovo. 15804-7 Kompresor za brizganje, ▼ dobrem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Kompresor«. 15808-7 Kupim pristno perzijsko preprogo. -l'onudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Samo iz prve roke«. 15870-6 Decimalno tehtnico manjSo, v dobrem stanj« — kupim. Trgovina pr »Sooča«, Pogačarjev trg (Widmajr«r). 15874-7 Skunks krzno dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skunks«. 15942-7 2—3 pisalne mize tipa Remec, dobro ohranjene, kupim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. __15885-7 Otroške vozičke se Vam izplača prodati, zamenjati ali kupiti pri Prometu, nasproti križanske cerkve. 15891-7 Kupim peč znamke Zephir. večjo, b 10 dO 13 grelci. Ponudbe pod »Zephir 12* na ogl. I asw8-zj Motorno kolo DKW 125 do 250 kub. cm. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober«. 15847 10 Motorno kolo 350 do 750 kub. cm z ali brez prikolice, kup m Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Brezh bon«. 15848-10 Kupimo biciklje, bicikelj-gume in motorna kolesa. Plačamo zelo dobro. Merkur, Puharicva 6. 15936-11 Kolo moško in žensko kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 15892-11 Pohitem Kupujem pohištvo, mouroce, obleke, gramofone in drugo. — »Ugodnost«, Gallusovo nabrežje 27. 15762-12 Kuhinjsko pohištvo dobro ohranjeno, prodam za nizko ceno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15657-12 Jedilnico črno politirano. iz masivnega hrastovega lesa. zelo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15688-12 Dva kauča orehovo politirana, proda mizarstvo Orehek Alojzij, Pleteršnikova ul. 14a (nasproti Sv. Krištofa). 15684-12 Sprejemnico in pisalno mizo. v dobrem stanju, prodam. Vodnikova ul. 139. 15642-12 Dobro ohranjeno sobno in kuhinjsko opravo prodam. Štefanova 37, pri Knafel. 15726-12 Moderno pohištvo! Spalnice, jedilnice in dnevne sobe, kupite najugodnejše v zalogi pohištva: Celovška c. 95 (tramvajska postaja »Stara mitnica«).— Istotam se sprejemajo dnevno od 13- do 15. ure vsa naročila za mizarski tvrdki Rok Berlič in Franc Šenk, Trata. 15631-12 Kvalitetno pohištvo spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje, pisarne itd. nudi specialna trgovina pohištva — »Stanovanjska oprema«, Ljubljana, GradiSfe 4. Ogled brezobvezen. 15661-12 Vzamem v shrambo in delno uporabo do dogovorjenega termina:_ kauč, omaro, pisalno mizo, ev. mizico s fotelji, ostalo po dogovoru. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra pod »Zaupanje do konca«. 15894-12 7 Damski plašč zimski, zelo lep, skoro po^ poln »m a nov, s krznenimi žepi, za vitko postavo, — ugodno prodam. Istotam angleško blago za moško obleko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15633-1» Zimska suknja tri moške obleke za srednjo postavo, vse zelo dobro ohranjeno, ugodno naprodaj. Ogled od 12. do 15. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15717-13 Prodam dobro ohranjen površnik. Sv. Petra nasip 51. 15814-15 Prodam blago za težki moški plašč 'krombit. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15815-15 Obleko za 11 do 12letr>ega dečka, temnomodre. dolge hlače, suknjič, siv kratki zimski suknjič, dobro ohranjeno, prodam. Tudi pribor 3krat 8, žlice, vilice, nože, Alpaka srebro. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »400 in 600«. 15228-13 Blago, novo za zimsko suknjo prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 15292-13 Gospa išče posojilo proti jamstvu ali vknjižbi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vračam mesečno«. 15785-16 Prodam sivo suknjo, sivo obleko z dvojnimi hlačami, za dečka starega 12—15 let in tem-nosivo suknjo za odraslega. Naslov: Pahor, modni salon, Prešernova 54. 15782-13 Dva bela plašča kruner, s kapico in mufom za 2»/t do 4 letni deklici, prodam. Krisch, Rožna dolina, Cesta II., št. 24. 15758-13 Moško črno obleko in par čevljev, v odličnem stanju, prodam. Zaloška sta 102. Smoking skoraj nor in krznen črn tričetrtinski plašč ter črr semiš damske čevlje, ugo no prodam. Sv. Petra t sip 43. Kupim podjetje ali sodelujem pri obstoječem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 15687-16 Vse denarne in trgovske posle izvršim tutro m točno. Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. □□□□□□□□□□□□□O 15.000 do 20.000 lir pogodim na hišo. «11 pa onemu, ki ima veijo stavbo, pripravno za delavnico. Pomiilbe na ogl odd. Jutr.i ped »Prilika 666«. 15807-18 Uradnica išče manjše posojilo proti dobremu obr^tovanjuv^onu Ibe na ogl. odd. Jutra*« »Hval-ž-na«. 15651-16 Posojilo proti vknjižbi na vi^stano-vanjsko hišo ifčem. Cenjene ponudbe na nglr.snl oddelek Jutra pod »20.000 lir«. 15S73 1« . a-r*'- >- -r Gostilno v Ljubljani dobro idočo. damo na račun sposobni, kavcije zmožni osebi. Prevzame se lahko takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Velik pro-met«. 15767-17 Konjski hlev za 4 konje, vzamem v na-jem. Ponudbe na: Viti, Kersnikova ulica Skladišče suho. prostorno, v I. nadstropju, oddam v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15741-19 Lokal v sredini mesta iščem za takoj ali kasneje. Event. stanovanje v pritličju. Pismene ponudbe na ogl. odd. »Takoj ali pozneje«. 15729-19 Poslovne prostore za pisarno, po možnost: z večjim skladiščem in kletjo, iščemo v sredini mesta. najraje v kolodvorskem okolišu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovina«. 15730-19 Oddam majhen lep lokal, pripraven za sadje ali mlekarno; istotam se tudi odda enosobno stanovanje in klet. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15819-19 Očem prostore primerne za delavnico ;n skladišče. — Pogoj voda 'n elektrika. V notranjosti bloka bolj na periferiji. Ponu -be na oglasni oddelek Jutia pod »Delavnica«. 15872-19 Hišo trinadstropno, 9-stanovanj-sko, komfortno, s plinom, prodamo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Artile: ska«._15798-2C Kompleks več parcel, tudi v indu strijske svrhe, prodam. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hiša-tovarna«. 1579'-2C Hišo enonadstropno, tristanovani sko, komfortno, v Šiški. ugodno prodam. Ponudi" na ogl. odd. Jutra po ' »Komfortna«. 15796-20 Krznen plašč popolnoma Naslov v vseh poslovalni- Mk i«fcfc 438&1i Parcelo ob Tržaški cesti, tudi proti Viču, nujno kupim brez posredovalcev in ugodnimi -ogoji za zidanje hiše. Po-na ogl. odd. Jutra pod »Parcela«. 15664-20 Vile tr vt. rio- .: v R:.yn: Jo- lial. z 1200ml vrt«. asM-no prodam. Po.-tcdnik: iz-kliučeai. Ponudbe na ogl. ood. Jutra pod »Vila 700«. Parcela 500 oi2, na zelo lepem krajo, je naprodaj za 75.000 lir. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Periferija«. 15795-20 Stavbno parcelo prodam pod ugodnimi pogoji. Informaciie: geometer Babnik, Tavčaneva ul. 10. 15769-20 Prodam novo Hišo » centru ali stanovanje po zelo ugodni ceni Naslov v vseh poslo-Tainicah lutra. 15656-20 Prodam krasno vogalno parcelo za trinadstropnico v južnem delu mesta samo direktnemu kupcu. Ponudbe na «»gl. odd. lutra pod »Sa mo 4 dni«. 15620-20 Kupim vilo z velikim vrtom ob Tivoliju do Vrtače. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Le potom direktnega lastnika«. 15619-20 Sončno parcelo oz. del mirnega dobrega vrta, ugodno prodam. — Ugodni plačilni pogoji. — Cesta na Loko 22. 15700-20 Manjšo parcelo do 600 m2 na Mirju, Trnovem ali v Koleziji kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«. 15727-20 Več stavbnih parcel od 400 m2 dalje na vzhodnem delu mesta prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »30 tisoč«. 15813-20 Solidno stavbo trinadstropno, v centru, prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dediščina« 15812-20 Enonadstropno bišo 3 dvosobna stanovanja, n« Dolenjski cesti, pro dam — v nedograjenem stanju za Lir 140 000. — Ponudbe na ogl od del Jutra pod »Nedograjena« 15554 20 [ Stavbna parcela v OravljaH 560 nri, uapro-laj. Poizvedbe v odverniaki pisarni Tavčarjeva ulica 13, desno. 15834-20 Zemljišče - travnik na Ces:i dveh cesarjev, pro iam po ugodni ceni. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Bli m 1'rirovega«. 15905-20 Prodam večji kompleks zemljišča-njive v Ljubljani. Ponudbe na ogl. Kld Jutra pod »10.000 mž«. 15901-20 Prodam 0 rarcei. p' ugudn ceni na Ivodeljevem. v Šiški m v Mo--tah. Ponudbe na ogl odd. 1 utra pod »1360. 670. 500 m2« 5190:>:l Parcelo na Brin.u -sši • mi veliko — prjlam. Ponudbe na ogl. od lelek Jutra pod »Lir 10luKX>«. 15902-20 Lepo parcelo za Bežigradom «a vilo. pro-iam. Ponudbe Da ogl. odde -k Jutra pel »Pleteršnikova« 15901 :'0 Stavbno parcelo '.a Bežigradom pre-j Stadionom. prodam za 70.000.- lir. Ponudbe na ogl odd Jutra pod ->Res n'zka cena«. 15900-20 Parcelo za Bežigradom ob Pleteršniko-vi aveniji prodam po lir 270.-kvadntn, meter. Ponudbe na "gl. "dd Jutra Dod »N: lepSe lege«. 15899-20 Enonadstropno hišo za bežigrajsko gimnazijo, petstanovanjsko. prodam Ba Lir 550.000. Ponudbe ca ogl. odd Jutra pod »Prevzem hipoteke večji« 15563-20 Hišo 7-stanovanjsko. komfortno, z garažo, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skoraj v centru«. 15794-20 Vila komfortna, z lepo lego. dvostanovanjska, — »i Bežigradom — je naprodaj za L 380.000. — Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1050 kv. m vrta«. 15793-20 Hišo trostanovanjsko, s trgovskim lokalom in le. pim vrtom prodam za L 290.000. Cen j. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska — Bežigrad«. 15792 20 Parcelo ali hišo » hipoteko kupim takoj. Ponudbe staviti pod »300—100 tisoč« na oglasni oddelek Jutra. 15671-20 Kupim parcelo u 100—150.000 lir v mestu ali predmestju. Ponudbe pod: »Plačam takoj 1942« na ogl. oddelek Jutra. 15875-20 Hišo - vilo eno ali dvo«tanovan.sko v Ljubljani do lir 400.000 kupim s hipoteko več. Ponudbe na ogl. odd. Ju ra pod »Posredovalci nezaželjeni«. 15914-20 Parcelo tk> lir 40.0UU kupim proti do lenjski s-raui. tudi izven mesta Ljubljane kjerkoli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direkten prodajalec« 15913-20 Parcelo do 1000 m2 kupim — Trnovo. Kolezija, Vič. Bežigrad sli tudi drugje. Ponudbe na ogl. odd. Jture pod »Nakup brez posrednikov« na oglasni odd. Jutra. 15914-20 Prodam noro dvonadstropne bišo. 8 komfortnih stanovanj ta lir 1 300.000. Ponudbe na oglasni odlelek Jutra pol »Večji prevzem hipoteke.« 15909 20 Lepo parcelo prodam po zelo ugodni ceni. Krakovski nasip pritlič- je, desno. 15908-20 Stavbno parcelo za Bežigradom do Stadiona •li v Šiški, kupim. Poeredo-vaici izključeni. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Do 1000 m2«. 15911-00 Hišo - vilo tristanovanjsko prodam za lir 350.000. Ponuibe na oglasni oddelek Jutra pod »Direkten knpec«. 15910-20 Vilo - hišo kk> ali dvodružinsko, kupim t centru mesta ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam do 1,000.000.— lir«. 15915-20 Prodam jvostanovanjsko hišo, komfortna stanovanja, lep vrt za lir 550.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni draga«. 15936-20 Prodam avostanovanjsko hišo z 2000 »2 vrta za lir 170.000. Krakovski nasip 26. pritličje, des-ao. 15907-20 trgovsko ali stanovanjsko, ▼ strogem centru, do Lir 2,500.000.— ali tudi več, kupim. Resne ponudbe pošljite na ogl. odd. Jutra pod »Navesti kraj in ceno«. r 15916-20 Stavbni parceli skupno čez 3000 m2. sončni v najlepši legi. 10 minut od tramvaja na Viču. prodam. Ponudbe na ogl. odd. futra pod »Posamezno sli skupno«. 1S939-20 Parcelo za Bežigradom, blizu gim-naziie. 491 m2. prodam. — Netto 55.000. Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 15886-20 Stavbno parcelo v Šiški pri Celovški cesti prodam za 60.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam parcelo«. 15898-20 Stavbno parcelo v strogem centru za zidavo štiri- do osemnadstrop-nice, 790 m2, prodam. — Cena Lir 2000.— za m2. Na parceli stojita sedaj ena visokopritlična, druga eno-nadstropna hiša. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela v centru«. 15897-20 Travnike, njive kupim v okolišu Trnovo, Vič in njih sosednih okrajih. pa tudi drugje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Travniki, njive«. 15921-20 Prodam enonadstropno enodružinsko vilo v centru Bežigrada. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna vila«. 15920-20 Opremljeno ali prazno sobo oddam takoj. Jernejeva ul. 8, pritličje, levo. 15646-23 Sostanovalko k samostojni gospej sprej mem, event. oddam malo opremljeno sobico. Rožna ulica 33, pritličje. 15658-23 Opremljeno sobo lepo, oddam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra. 15694-23 Affittasi una stanza ammabiliata con ingresso libero per una o due persone distinte, an-che con la cucina. Miiller, Celovška 32-1. Oddam opremlieno separirano sobo eni ali dvema bolišima osebama, tudi s kuhinjo. — Muller, Celovška 32-1. 15683-23 Oddam dve pisarniški sobi v pritličju in veliko podstrešje, bližina Uniona- ugodno. Naslov v vseh posiovalni-cah Jutra. 15682-23 Lepo opremljeno sobo oddam dvema ali trem gospodičnam, ev. z vso oskrbo. Kopalnica in kurjava. Strossmayerjeva 4-1., desno, nasproti Poljanske gimnazije. 15708-23 Sobo za dve osebi sončno, lepo opremljeno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15747-23 Sončno sobo oddam enemu ali dvema gospodoma. Celovška cesta 42-1., Marušič. 15744-23 Opremljeno sobo posebnim vhodom oddam takoj enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15743-23 Opremljeno sobo veliko, za dve osebi takoj oddam. Marmontova 41. 15731-23 Separirano sobo za dve osebi ter kopalnico oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15735-23 Blizu Drame oddam lepo sobo s posebnim vhodom gospodu. — Cesta 29. okt. 18-1., desno. 15732-23 Na Mirju v vili oddam opremljeno sobo solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15823-23 Sobo oddam dvema posteljama in s souporabo štedilnika. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15660-23 Posestvo kupim kjer koli, večjega ali tudi manjšega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posestvo«. 15919-20 Kompleks zemljišča kupim kjer koli. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vsako velikost«. 15918-20 Zemljišče v industrijskem okraju, od 3000 do 5000 m2, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lahka industrija«. _15917-20 Prodam parcelo lepo za Bežigradom za trinadstr., 720 kv. m. za lir 180.000 — Poizve se Atelje »Moda«, Pražako-va 15-1. 15860-20 Iz prve roke prodam 2 parceli 1500 kv. m za 85.000 Lir v šiški. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8500« 15882 20 Naprodaj razne hiše m parcele. Pojasnila Zajec Andrej, realitetna pisarna. Tav-črjev ul 10. 15846-20 Opremljeno sobo za dve osebi, s prostim vhodom, lepo in prostorno, v centru oddam takoj ali s 1. decembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15649-23 Dve sobi vezani, ena od obeh opremljena, oddam. Souporaba kopalnice. Podrožnik, Cesta XII-5. 15600-23 Opremljeno sobo veliko, takoj oddam eni ali dvema boljšima zaposlenima osebama, židovska 3-II. 15836-23 Oddam dve sobi s souporabo kopalnice v stro gem centru oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15862-23 Lepo opremljeno sobo po želji s kuhinjo t. drvarnico oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15876 23 Sobo oddam dvema gospodoma pri kolodvoru. Naslov v vseh poslovalnicah Futr3. 15896-23 Čedno sobico oddam solidnemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15924-23 Parcelo kupim do 180.000 ali dve manjši. Ponudbe pod »Trgovec« n« ogl. odd. Jutra 15835 20 Parceli prodam za 60.000 in 90.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod oldealna lega« 15844 20 /])IiWiT»¥f T> Lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15784-23 Opremljeno sobo lepo, oddam dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15791-23 Malo sobico oddam gospodični, ki je čez dan odsotna. Studen-tovska ul. 9-1. 15766-23 Lepo opremljeno sobo, svetlo in prostorno, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15770-23 Lepo opremljeno sobo, veliko, sončno, z dvema posteljama, oddam takoj v Ilirski ulici 29-1., levo. 15777-23 Oddam veliko solnčno in toplo sobo s dvema posteljama dvema boljšima osebama tako.1 ali 1. dec. Efcvčič, Cesta Ariele Rea 13-10, (Oosposvet-ska, C.). 15806 23 Prazno sobo v centru, oddam solidnemu gospodu. Krasna lega, kom-fort. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15923-23 Lepo opremljeno prostorno sobo (tudi dve) s souporabo kopalnice oddam takoj solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 15857-23 Opremljeno sobo takoj oddam eroepodlčni. Rožna ulica 19. 15853-23 Boljšo sobo udobno, opremljeno za 1—2 osebi, pri boljši rodbini oddam. Moderna kopalnica, mir, red, snaga. Resi jeva c. 18-11. 15359-23 500 lir nagrade nudim onemu, ki mi preskrbi eno- ali dvosobno stanovanje za takoj ali 1. december. Po možnosti s kopalnico in ne predaleč od centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten plačnik«. 15764-21a Enosob. stanovanje iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čista 666«. 15765-21a Odda Stanovanje oddam dotičnemu, ki ml prispeva k stavbnim stroškom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Središče mesta«. 15689-21 Hišo z enosobnim stanovanjem ob dolenjski meji oddam v na jem dotičnemu ki plača ta eno ali dve leti vnaprej. Ponudbe pod »Tostran meje« na ogl. oddelek Jutra. 15825-21 Zamenjam dvosobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in pri-tiklinami na Iliriji za eno-sobno v centru ali bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center za Ilirijo«. 15704-21 Stanovanje soba in kuhinja, opremlieno, ugodno oddam takoj ali s 1. dec. Rožna dolina, Cesta 11-36. Ogled dopoldne od 9. do 12. ure. 15738-21 KRZNO! Damskl tn otroški plašči, krzno za obšive in tepe, mufi, ovratniki i. t. d. pri L. R®?, krznsrstva Ljubljana, Mestni trg št. § illllllllllllllllUlllfUIIIIIIMMUnilHHIl COMPAGNIA ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENTI AGRI-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN K boljši družini spreimem dijakinjo ali gospodično v vso oskrbo, italijanska, nemška, francoska konverzaciia in klavir v hiši. Poučuiejo se tudi jeziki. Wolfova ul. 4. 15788-22 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□IIILL □ pteCog III PII lIMH III llilji ———— Ljubljana Pletenine — bsmbažni izdelki D A M S K O , MOŠKO IN OTROŠKO PERILO O □ □ C □ n n □ □ □ □ □ □ n □ G □ !□□□□!______^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nDDDnr Organismo economico della Confederazione Fascista dei Commercianti per il commercio coll'estero delle sementi e bulbi da destinarsi alla semina agri-cola. Vi fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-ranti nel ramo all'importazione ed all'esportazione. Per informazioni serivere: Gospodarski organ Fašistične korporacije trgovcev za trgovino z inozemstvom s semeni m gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvu. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo z uvozom ln izvozom. Po pojasnila pišite na: C. E. I. S. A. — Via MtabeSla Ii — Ealcgna iiiserafš ¥ »JUTRU uspe €3^ Prazno sobico v mestu ali bližina glavnega kolodvora iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Železničar«. 15701-23a Opremljeno sobo čedno, s hrano, išče boljša gospodična v bližini Tabora ali v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S hrano«. 15706-23a Opremljeno sobo ali mesto sostanovalke z di-lakinjo viš. razredov srednjih šol, išče dijakinja IV. razreda trgovske akademije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skromna s pečio«. 15720-23a Opremljeno sobo z eno ali dvema posteljama iščem na Mirju, v Gradišču ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Soba«. 15736-23a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v centru, evnt. s souporabo kopalnice, išče stalen gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redoljuben«. 15816-23a Opremljeno sobo event. prazno, s strogo se-pariranim vhodom, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam«. 15824-23a Zakonca iščeta opremljeno sobo s souporaba kuhinje Pripravljena pomag.iti v gospodinjstvu. Ponudbe pod šifro »Skromna■ na ogl. odd. Jutra. 15801 2& Prazno sobo in kuhinjo ali vsaj sobo s souporabo kuhinje s priti-klinami, išče zelo mirna oseba za takoj. Dam dobro nagrado. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Materieino plačilo«. 15938-23a Visok častnik išče lepo opremljeno sobo in spreiemnico s souporabo kopalnice, v centru mesta ali bližnji vili. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro plačilo«. 15888-23?. Sobo 7.3 pisarno v red.šču mesta p* rn rtf« i1 »i m 11 tw i mi rwttm—■ SGARAVATTI SEMENTI S. A. | PADOVA Sementi di Ortaggi — Foraggi. ecc. j Semena za zelenjavo — krmila itd. Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe ''-ti EFx*?j*fTtlllftSrtlfi?fi TfZ^tHsIltifllatlftn F;T1fT*IIt1MI*tI**fiftHlBltlllOnif?ltinTTnn(i4 Prodam zajko in 5 mladičev, in 5 miauicev, tudi s hlevčkom vred. Mehor-čič Marica, Pod hribom 62 (Šiška). 15654-27 Konje za meso plačam po najvišji dnevni ceni. Konjski mesar, Karunova ulica 7, v bližini Trnovske cerkve. 15303-27 Koze sanske pasme breje, poceni prodam. Trnovska uiica 27. Trnovo. 15805-27 Zajce ■•i-. • . . strnca ? modernim hlevom in mnrgo ■irine. Ogled ob delavnikih :wj - Trnovo. Cer kvenu ulica 9. 15880-27 Denarnico nekaj denarja, sem izgubil od tromostovja do Sv Petra voiašnice. Pošten na-.diteli naj jo odda proti n-eadi na policiji v Liub-liani. 15755-28 Šivalni stroj nov, pogrezljiv, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15691-29 1 motor 6'/: KS. 380 Volt, kratko-stičen, stari sistem »Berg-mann«, 1 motorček, '/« KS, 220 Volt, kompl. s stikalom, 1 ventiUtor, kompl., 220 Volt, za vzidavo, prašiček, 10 tednov, nemške pasme, prodam. Liubljana-Moste. Ribniška 15. 15748-29 Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdkl Ivan Jax ^n sin, Via Bleiwelsova 36 iTvrševa). J-148-M-29 Krznar ki modernizira, čisti, popravlja kožuhovino in izdeluje prinešene kože. Proti garanciji. Stari trg 21-11. Kovačič. 15739-30 Knjigov. koncesijo družbo z o. z. oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15821-30 Tvrdka Brusor trgovina z brusilnim mater; jalom, se je prese.ik na Blei veisovo (Tyrševo) cesto 3oa. Ima stalno "na zalogi brusilne plošče za čiščenj0 litega in kovanega železa, za bruše-n,e orodja, raznih nožev itd. 15331-30 Prodam 3000 kg krmilne pese in 400 kg la. zeljnatih glav. Vprašati: Tavčarjeva ulica 6-III., desno, od 14. do 16. ure. 15669-33 Prodam ca. 1000 kg sena in bele plemenske zaike. Porenta, Povšetova 96. 15925-33 Filatelisti, pozor! Poizkusite ln uverlll se boste, da najugodneje vr.ovčite ali kupite znam ke vseh držav kakor tuoi *JOL« albume in vse fl-atelistične potrebščine v Knjigarni Janez Dolžn i v Ljubljani, Stritarjeva al. 6. Tel. 44-24 J-135-M Cenj. odjemalcem sporočam, da sem preselil svojo trgovino in za.logo strojev iz Frančiškanske v Galetovo ulico št. 4 Tramvajska postaja »Stara šola« v šiški. Dovžan Ivan, trgovina strojev. J-174-M-29 Šivalni stroj Singer, pogrezljiv, proda-™. Pred škofi 1o 19, Julko 15842-29 Za prevode v italijansko in obratno, prepise vsakovrstnih spisov, sestav prošenj, nasvete glede službenih ter drugih prejemkov Vam najugodnejše postrežem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 15699-31 Prestave prošnje, vloge in druge tr govsko-gospodarsko posredovalne posle poverite komer-cijalni pisarni Zaje Lo:ze. Gledališka ulica 7. 156fi9-31 in Frančiškanska 10 Bsss&ua&sasi&isfluni V italijanščino prevaja prošnje, dopise trgovske ln tehniške stroke Tehnična pisarna. Cesta 29. oktobra 13 J-170-M-37 Vloge in prošnje v italijanščini sestavlja, prepisuje, razmnožuje, izvršuje vse informaciie in razne osebne usluge »SERVIS BIRO«, Ljubljana Sv. Petra c. 29. J-189-M-37 Nov naslov: Frančiškanska ul. 3. O O PREVODI IN VLOGE v italijanščini PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13 ROBERT RAZNOŽNIK LJUBLJANA, Pražakova ulica 8'1 Reprezentant tovarne KLEIN & STIEFEL. Stroji za obdelovanje lesa m perje prodaja g | R. SEVER, Marijin trg 2 I Antica Časa Orticola Stara vrtnarska tvrdka F. VAN DEN BORRE — TREVISO PIANTE — SEMENTI RASTLINE . SEMENJE Cataloghi gratis — a richiesta Brezplačni katalogi na zahtevo velika m visoka iz železo-betona zgrajeaa tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta, blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Bleiweisova cesta preje Tvrševa 6-II. Cl&novite narečnim*! t Zapustil nas je naS ljubljen; soprog, dobri oče in stari oče, gospod >. I Vit SE/ TO S A finančni računski direktor v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 16. novembra 1942. ob 3. uri popoldne z 2al, kapele sv. Frančiška k Sv. Križu. Ljubljana, dne 13. novembra 1942. ŽALUJOČI OSTALI h £9 V5 žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je danes v 61. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala naša dobra mama, stara mama, teta in sestra, gospa M1KLI6 ZOFIJA zasebnica Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, dne 15. novembra 1942, ob pol 4. ure popoldne z žal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Graz, Dunaj, dne 13. novembra 1942. Globoko žaiujoči: ANTON, sin; JUSTI, snaha; SONJA, vnukinja; rodbine STEKN, TUREK. m £7*5 m k Zadet od srine kapi nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, preskrbni očka, brat in stric, gospod os m ravnatelj Javnih skladišč v Ljubljani Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob pol 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Krištofa, na pokopališče k Sv. Križu. Blagopokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, dne 14. novembra 1942. FAN1, soproga; HELENCA in MARJANCA, hčerki ter ostalo sorodstvo Po dolgotrajnem vzornem in vestnem delovanju je nenadoma med delom omahnil v večnost naš gospod ravnatelj Javnih skladišč, družba z. o. z. Pogreb pokojnega se bo vršil v ponedeljek, dne 16. novembra 1942, ob pol 4. url popoldne, Iz kapelice sv. Krištofa na Žalah, k Sv. Križu. Pokojnega gospoda ravnatelja bomo ohranili v svetlem spominu. Ljubljana, dne 14. novembra 1942. JAVNA SKLADIŠČA d. z o. z. DRUŽABNIKI IN NAMEŠČENCI Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseratni del je odgovoren: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani