C. Postale. -- Esc* ogni me*coltdi e vtntrdt 13 luglio 19'/? toaamttna it «v ilk a 25 »totink ixhajg vsako sredo in petek zjutra). iii*n« r.a celo leto 15 L. x pol leta 8 * c četrt leta 4 » Zo inozemstvo celo leto Ur 40. ,V* naročils brez do» zosiane naročnine $e na moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. št 54 V Go rid, v sredo 13, julija 1927 Leto X. Nefrankirana pisma n> ne sprejemajo. O^/»* -.* mčunajo po dogo* voru in se plačajn v napre). — List izdijs konxorcl} »Gor. Stritt f.e*. — Tlsk Katoliik* tisksrne v Gorici. Ri> va Piazzutia it. lfi. Uprava in uredniiivo. ullca Mameli lte\> 5 (prej Scuole). Teles, int. itev. 3W CD a ne bo razočaranj... Ze večkrat smo slišali odlične it a: lijanske osebnosti poudarjati mi: sel: Mi Italijani imamo za drugo: rodce silno privlačnost. V teku par desetletij se nain je n. pr. posrečilo povsem preoblikovati beneške Slo: vence (gli Slavi del Natisone) in ustvarifi iz njih zveste državljane, ki so v zadnji svetovni vojni izvr: šili čudeže junaštva. Tako moramo prekvasiti s svojo kulturo in svojo miselnostjo tudi na novo pridoblje: no slovansko manjšino ter jo na ta način raznaroditi. Naj tej misli, ki je za mnoge na; še sodržavljane druge narodnosti zelo vabljiva in jih lahko zapelje na napačna pota, dodamo par prU pomb: Beneški Slovenci so bili priklop: Ijeni k italijanski državi leta 1866. Bili so takrat na zelo nizki stopinji narodne kulture. Ustvarjene so bile sicer ze temeljne prvine za samo; raslo in samosvojo narodno bit' nost, toda zavesti narod. življenja v njih še ni bilo. Njihova doiakraU na gospodarica Avstrija ni čutila potrebe, da bi te speče sile zdra: mil a in jim omogocila razgib in razvoj. Vsega onega, kar je poireb- no, da začnejo prvotne klice rasti, da prične narod smotreno snovati in graditi svoj lastni dom, niso be- neški Slovenci še poznali. Imeli niso skoro nikakih šol, zato je bila njihova splosna izobrazba zelo pU čla in nepismenost povsod razširje: na. Njihov materni jezik ni Uriel nikjer veljave in je bil še nepoznan v javnem življenju. Saj se je še v osfalih slovenskih deželah bil ko: maj pričel irdi boj za pravice slo: venskega jezika. Bili so to časi, ko je slovensko časopisje bilo še v povojih, ko se je po dolgih stoletjih komaj zopet začela smotreno širiti slovenska knjiga, ko skoro še nismo poznali lastne politične organizacije in ko je naše celokupno gospodar* stvo bilo odvisno od tujcev. Sloven: sko Ponadižje je bilo priključeno k lialiji tedaj v časih, ko je v nas Slovencih šele začela živeti narod* na samozavest, ko je za beneškega Slovenca bil rojstni dom edini vir njegove narodne kulture in edino torišče njegovega narodnega udej: stvovanja. Slovenska Benečija je bila nerazorana, plodna njiva, ki je nestrpno čakala kopačev in or a: čev. Ko so ti prišli, sadovi niso mogli izostati. Skoro šestdeset let pozneje je prišla k Italiji Julijska Krajina. V tej dobi se je slovenski narod radi svoje žilavosti, brihtnosti in samo- zavesti naglo razvijal in se povzpel v vrste drugih kulturnih narodov. Pregnal je docela nepismenost, vzbudil ukaželjnost v najširših plasteh ter dvignil celokupnost na izredno visoko stopnjo splošne na: obrazbe. Priboril je enakoveljav: nost svoj emu jeziku v šoli, v uradih in vsem javnem življenju ter je na vseh popriščih človeškega znanja in udejstvovanja dokazal svoje ena: kovredne zmožnosti in ustvarjajo* čo silo. Izobličil je v njem speče zdtave moči v povsem samoniklem duhu in zgradil pristno in samo: stojno narodno kulturo. S tern je seveda udatil temelje zavednemu natödncmii ponosu in je ižktesal tudi posameznike v značajne člane narodnč skupnosti. Stovenski na: rod je zrusel v polnopravnega čla: na druzine narodov. Kar velja o slovenskem narodu v splošnem, to velja o Slovencih v Julijski Krajini posebej. Zavest, da smo samostojen narod z lasino zgodovino, lastno kulturo in last: nim jezikom je v nas tako poglob: Ijena, da je ni mogoče zabrisati. Tudi prepričanje, da nam gredo vse pravice in vse dolžnosti, ki jih xmat jo drugi narodi, je v nas tako krep; ko zasidrano, da je ni mogoče iz: ruvati. Preromajte deželo, pojdite do zadnje gorske vasice, povsod se lahko o tern uverite! Saj drugače biti ne more! Saj živimo vendar že desetletja s svojimi italijanskimi so: deželani v poštenem sporazumu, da smo si enakovredni sosedi. Saj se je naše sožitje do zadnjih let tudi dejansko tako odigravalo. V šolah, v uradih, v cerkvi, povsod v javno: sti smo bili enakopravni, smo iu veli vsnk svoje samostojno zivlje: nje. Narodi pa, ki hočejo ohraniti svojo narodno samobitnost in imas jo za to v sebi tudi dovolj zdravih moči in sposobnosti, so neporušni. Zgodovina nam in podpričuje in naša trdna vera nam to potrjuje. Zakaj smo napisali te vrstice? Ker si iskreno želimo mirnega so; žitja in mrzimo neplodne boje, ki navadno rode samo tez.ave in raz: očaranja. Posledica je pa nezado: voljnost, ki ni še nikdar ustvarjala požrtvovalnih in dobrih državlja: nov. Kaj se godi po svetu? V nedeljo zjutraj na potu k maši jc zadel irske.qa zunanjega ministra Hervina O' Hi.a^insa strel iz revol* vcrja. Ta atcntat jc le en člcn v dol« ^i verigi zunanjih in notranjih borb svobodne državc Irccv. Pulitični u< mor, ki so ga zakrivili skrajni nacio liMÜsti nad zmcrnim domol.iubom, !:nze, da borbe mujhncga irsketfa naroda še niso pri kraju. Zato ho* čcmo danes malo ^ovoriti o tistih si* lah, ki so irski narod pripeljale * od suženjstva do svobode. Majhcn je »zeleni otok«, kot pra* vijo Irski sredi atlantskc.ua valovja na zapadu Anglijc. Mcri borih 26 tisoč kvadratnih milj. Toda na tern otoku živi trimiljonski rod, ki je s svojo žilavostjo in vcdrim zaupa* njem v lastne sile prisilil mo.aočno britansko ccsarstvo, da se je pred njim ponižalo. Ves zf«odnji in srednji vck je Ir- ska živcla svobodno življenje. Bo- s^astvo je bilo doma na otoku, še bolj je pa procvitalo kulturno živ* ljcnje, ki je samostojno zraslo iz stare keltske duševnosti. Kot žla* htcn cepič je ta kultura pognala svežc po^anjke na deblu krščan? stva, ki so je /c zgodaj oznanili na Irskcm sv. Patrik in njei^ovi učenci. Tcmu mirncmu in plodonosncmu življcnju je storil koncc anqleski kralj Henrik II., ki je 1. 1170. zase- del ozek obrcžni pas Irske. Od tega lcta pa do 6. decembra 1921., torej polnih sedemstopctdeset let, so vr- šali po Irski krvavi boji za svobo* do in neodvisnost. Težke železne okove je pa nadel svobodoljubnirn Jrccm Henrik III., ki se jc odcepil od katoliške Cerkve. Hotel jc, da bi mu slcdil na krivovcrsko pot ves narod. Katoliški Irci so se mu krep* ko uprli. Zdaj je začcla anglcška vlada, ki je irsko politično svobodo /c zatrla, kruto prc.qanjati irskc ka^ toličane. Se vce! Začela jim je ro; pati zcmljo in jo ie oddajala svo; iim lordom. V obupu so Irci, ki so jim hoteli vzeti Bo^a, svobodo in rodno grudo, zgrabili 1. 1641. za orožje. V potokih krvi so Angleži zadusili njih krik po svobodi. Od zdaj naprei je začela za Irce noj? tcmncjša doba ponižanja. V teh najbolj črnih dneh je irska mati porodila dečka, iz katereqa je vzrasel sloviti vodja irskega osvo* bodilnega gibanja Dahijcl O' Clon- nell. Ta mož je ustanovil Katoliško zvezo in napisal na njen prapor: V böj ža katoliško svobodo in zemljo domačo! Ljudstvo se je trumoma zgrinjalo ob tern praporu in tudi ni odnehalo, ko je londonska vlada Irsko popolnoma združila z Anqli* jo. O' Connell je dosegcl, da so an? ^likanski ministri vrnili irskim ka* toličanom vso svobodo. Ko je to doscgel je na velikanskih ljudskih taborih zahteval, da postani Irska samostojna. Londonski zatiravci so se tc^a mo.qocnc.^a ^ibanja za svobodo ustrašili. Irski vodja je moral prc* stati jecc in bolczni, pre.qanjanja in ponižanja. Telo so mu strli, duha nc. Ko jc umiral, se ie žc razlivala nad Irsko zarja novih dni. V svobodni Irski. Irci so izvojcvali po sedeminpol stolctnih borbah svobodo katoliskc* ga veroizpovedanja. L. 1903. je ir? ski kolon postal na svoji grudi sam svoj ^ospodar. Višek irskega osvobodilne.qa .^i* banja je pa princslo 1. 1921. Anqli? ja je morala priznati Irski samou? pravo, lastno vlado in lasten parla* ment. Irska je postala svobodna članica britanskega svetovne.qa ce* Siirstva. Stoletni sen se jc uresničil. Odkod tistc sile, ki so irske borbc okronalc z zma.qo? Neki slo* viti nemški zgodovinar, ki popisuje zqodbc irskeqa naroda, pravi: »O svobojenje Irskc ni bila zmaga iU /ičnc sile, to jc bil moralni triumf naroda, ki se jc zavcdal svoje pra? vične stvari, naroda, ki ie iz svoje najstarejše kulture v Evropi in iz povestnicc slavnc prctcklosti črpal vedno novih sil za borbo proti svo= jim zatiravecm.« Irski rod je zma? L;al, ker se je v svoii dol.qi borbi oprl na dva močna stebra; na vero in svojo narodno svojstvenost. Sredi najhujših borb sta dva od* lična Irca, sedaj profesorja na na* rodnem vscučilišču v Dublinu, usta? ¦ novila »Connradh na Gacdhilqc«, iialsko li.Ljo. Ta zveza je imela na? men ohraniti ljudstvu pristno ma? tcrno bescdo in dvigati zaklade ljudskc kulture. S ponosom lahko zre ta liga na svoje dclo, ki je ohra? nilo irsko narodno dušo. Kaj so pa irski iunaški duhovniki, nazivani le »oče«, v zvezi s svetnim razumni? štvom narcdili za vero in dom, se da le tcžko opisati na odmerjenem prostoru. Razdor med brati. To prelepo sliko o borbah in zmagah majhnfcga naroda zabriše* jo spomini na prepife med irskimi strankami. Povedati pa moramo brž, da se ti prepiri ne porajajo iz oscbnih nagnjenj kakih narodnih očetov, marveč iz različnega nazi* ranja, kako bolj koristiti ljubi do« movini'. 7.Q, brž prva listina svoboščine od 6. decembra 1921. je porodila spore med Irci. Irski parlament, »Dail Eireann«, jo je sprejel, toda ne vse stranke. De Valerovi republikanci jo še vedno odklanjajo, ker nočejo priseči angleškemu kralju. Tudi v parlament ne hodijo, čeprav so druga najmočnejša stranka. Naj* močnejša stranka je vladna stran* ka, ki je podpisala ustavno listino. Tretja, delavska stranka, je malo komunistično pobarvana in jo pre* veva srd proti kapitalistični An* gliji. V parlamentu je skoraj edi* na opozicionalna struja. Četrta stranka je stranka farmerjev, ki je izšla iz vladne stranke vsled nekih nesporazumov. Ne pomeni pa do* sti. V zadnjem času se jc ustano* vila še Irska narodna liga, ki si je zastavila nalogo zbližati se z Ul* strom. Ulster je namreč severo* vzhodni del Irske, ki se ni hotel vključiti v Irsko svobodno državo. Iz Ulstra, kjcr so prebivalci potom« ci anglikanskih priseljcncev, hodijo poslanci še zmeraj v londonski Westminster (poslansko zbornico). Republikanska stranka se je pred štirimi leti razcepila. Na skrajni levici so tako zvani »sinn?feincrji«, ki pravijo: »Nc za Anglijo, nc z Angliio, ne proti Angliji, marveč brez Anglije.^ Njim nasproti pa poudarja zmerno krilo popolno svo* bodo Irske kot članice britanskega cesarr.tva. Borba med opisanimi strujami je strastna. V nedeljo umorjeni podpredsed* nik in zunanji minister Irske repu« biike O'Higgins je bil v lctih 1919. do 1920. odločcn sinnfeiner. Ko je pa Lloyd George ponudil Ircem že omenjeno samoupravo, je bil mladi Miggins brž za to in se je kmalu povzpel do prvih mest. Ko so sinnfeinerii leto pozneje po spre* jemu samouprave z oboroženo roko skušali raztrgati zveze z Anglijo, je O, Higgins, tedanji pravdni mi* nister, kruto obsodil v smrt vodjo vstašev. On je hotel držati Angliji dano besedo. In zdaj je prišlo na# denj maščcvanje prav iz tistih vrst, v katcrih se je kot prostak za svo* bodo domovine boril. Tc borbc pojasnujejo, kako je težnja po svobodi in neodvisnosti vcepljena v irsko dušo. Tričctrt tisočlctni boji so Irce osvobodili, toda še bo treba dosti truda, da bo domaca vlada snet zgradila vse tisto, kar so tlačitelji skozi dolga leta razdrli. Domačim nepočak* ljivcem gre seveda vse še prepo« časi. Od tod ti notranji boji. Pa se bodo tudi ti unesli, ker narod, ki se bori za Boga, dom in rod ne more zgubiti svoje pravde! Okno v svet. Velekapital v politiki. Znani ameriški avtomobilski kralj Henry Ford namerava pri pri* hodnjih volitvah kandidirati za ameriškega predsednika. To misel je gojil žc pri zadnjih volitvah, a so mu Judje delali velika nasprot* stva. Zdaj se je na Ford javno od* povedal svoji borbi proti židovstvu, ki jo jc tako strastno Vodil. St run 2. »GORIS-KA STRAŽA* Romunske volitve. Liberalna stranka, ki je zdaj na vladi, je dobila povsod večino. V bukarcškcm parlamentu bo sedclo 355 liberalcev, 55 pripadnikov na- rodne stranke in 50 poslancev manj? ših strank. Niti prejšnji strahova* lec Romunske Avarescu ni več iz? voljen. Z razoroževanjem ni nie. Zastopniki Amerike, Anglije in Japonske so se v Ženevi menili, ka? ko bi omejili razoroževanje na morju. Domenili se pa niso nie, marveč so se predvčeranjem lepo razšli, ne da bi kaj sklenili. Že 1. 1922. so se velesile domenile, da bodi razmerje moči na morju za Ameriko, Anglijo, Japonsko, Itali* jo in Francijo kakor 5:5:3: l:Vi :l;{/4- Kajpada se tak diktat ne da lepo izpeljati. Zlasti Anglija, ki se boji za svoja prekomorska posest? va, noče pristati na amerisko for* mulo. Zadnji dve pa še manj. Pangalos ne miruje. Iz Aten prihajajo vesti, da so od? krili dobro razpredeno zaroto, ki naj bi osvobodila prcjšnjega diktat tor ja Pangalosa in ga spet posadila na predsedniški stolec. Poskus se je pa izjalovil, ker je vlada vse prej izvohala. DNEVNE VESTI. GOSPODINJSKI TEČAJ. Na številna vprašanja sporočas mo, da se bo začel gospodinjski tes čaj dne 1. avgusta. Gojenke se bo== do učiie vsega, kar potrebujejo pri gospodinjstvu: kuhanja, šivanja, gospodinjstva, zdravstva itd. Pos goji za sprejem so sledeči: Prosilke plačajo za vso oskrbo in uenino 250 lir. Ker vodstvo pod nobenim pogojem vsled velikih stroškov ne bo sprejelo nobene gojenke po zni* žani ceni, priporočamo denarnim zavodom, naj giedo prosilkam na roko. Sprejemajo se predvsem cla* nice naših kat. prosv. društev, ki so izpolnile 16. leto. Mladenke, ki nameravajo obiskovati ta velevažni tečaj, naj najkasneje do 24. julija vlože prošnjo na Prosvetno zvezo, Corso Verdi 37, Gorizia. Ker se gojenke že sedaj prijavljajo in je število le omejeno, naj prosilke s piošnjo pohitijo. Častni meščan. 8. avgusta bo vojvoda d' Aosta sprejcl diplomo o častnem mcščan? stvu goriškega mesta. Gorica je poveljniku tretje armade podelila častno mešeanstvo zastran njegovih slavnih zmag ickom svctovnc vojnc. Nemški katoličani. Od 4. do 6. septembra sc bodo v Dortmundu zbrali vsi nemški ka? toličani na svoj 66. katoliški shod. Lepa jo vrsta tch shodov, kjer so si ncmški katoliki ustvarili svojo pristno in narodni samobitnosti prikrojeno katoliško organizaeijo. Na 66. shod se zbirajo nemški katoliki z geslom: S staro vero za nalogc novih časov! »Mladikina« akademija. V soboto in nedeljo je to vrlo go? riško prosvetno društvo privabilo v svoje prostore številno obisko? valeev. Kljub poletni vročini sc je vdelcžilo obakrat številno občin? stvo lepe akademije na cast sv. so? lunskih bratov. Spored akademije je pa tudi bil tako prisreen, da so vsi prav zado? voljni odšli. Spored je otvorila himna na cast sv. Cirilu in Meto? du. Nato je bik prav lepa dekla? maeija, ki jo je zložil g. prof. Filip Tercelj, ki ima sploh glavno zaslu? go, da je prireditev bila dobro izve? dena. Oearal je pa vse navzoče moški zbor s tenorskim samospe? vom g. Joškota Bratuža. Še in še bi tako petje poslušali. Naravnost navdušeni so pa bili poslušavci, ko sta g. J. Bratuž in g. Oko Franko, znani baritonist, odpela najnovejso Vinkovo skladbo »Rožici«. To je res prav pristno domača, goriška in lepo tekoea pesem. Gospodu Vinku poklonjeni šopck rožic je komaj malo odtchtal tisto sklada- tt-ljevo ljubezen, ki jo je v skladbo vlil. Besedilo skladbi jc napisal g. prof. Tercel j. Prav tako tudi bese? dilo k spevoigri »Luc«, ki jo je zo* pet uglasbil g. Vodopivec. Scene na odru so bile naravnost sijajne. Ško? da le, da jc oder tako majhen in se niso mogli igralci prav razmahniti. Toda kljub temu je bilo igranje in petje z malo izjemami skoraj do? vršcno. Prav res, take akademije s sami- mi izvirnimi toekami ne zmore vsako prosvetno društvo. Zato pa vsa cast »Mladiki«, ki prcmaga vse težave in sc tako korajžno postavi. j »Teden za narodno brambo«. j Na Ruskem ima jo ta teden »te? j den za narodno brambo«. Povsod namrcč pobirajo prispevke za ae>? roplane in orožje. V proglasu prav'i vlada, da se mora narod pripraviti, ker prelom med Rusijo in Anglijo ograža mir. Ljubljanski velesejem. V pondeljek se je zakljueil sed? mi ljubljanski velesejm. Kot sie? herno leto je tudi letos privabil številne obiskovalce. Sicer jih je bilo malo manj kot lani, a v trgov? skem oziru se jc lctošnji velesejem cbnescl bolje ko vsi dosedanji. Tu? di tržaški »Piccolo« se o velesejmu pohvalno izraža. Prestolica Slove? nije postaja s svojim vclesejmom leto za letom bolj važno trgovsko središče. Kraljica gora. Drzna skupina junaških hribo- lazcev je vrh Montblanca, najvišjc gore v Evropi, postavila poldrug meter visok Marijin kip. Dosti te? žav so morali prenesti hribolazci, predno je Marijina podoba zakra- ljevala v teh ncbotičnih višinah. Najemščine. Goriški prefekt je razposlal vsem obe. načelnikom, sodnikom ter orožnikom posebno okrožnico, kjer jih opozarja, naj prav strogc pa? zijo na to, da se bo toeno izvajal zakon o najemninah. Balilla. Po Italiji bodo začeli zidati do-- move za »balille«. Tak dom, in su cer zelo prostoren, bo stal tudi v Gorici. V eeli državi je vpisanih v »balillo« okrog pol milijona otrok. Krepki ukrepi. V Turinu in drugod je že par hišnih posestnikov, in to celo prav uglednih mož, okusilo strogost za* kona o znižanju najemnine. Par jih jc bilo poslanih v konfinacijo, ker so se branili znižati najemnino. V Rimu so pa zaprli 30 trgovin, ker so prodajale preko dopustne» cene. Na Sardiniji so pa poslala oblastva v pregnanstvo šest trgov* cev z ribami in grozdjem, ker se niso držali predpisov gledc pristne? ga blaga in pravih ccn. Važen posvet. Pri prvem ministru Mussoliniju so sc zglasili v soboto zjutraj vsi iašistovski tajniki iz Julijske Kra? jine. Za njimi so bili sprejeti tudi prefektje iz tell krajev. Domenili so se o enotnem postopanju v po? litiki, v gospodarstvu in glede sol? stva v naših krajih. Prieakovati nam je torej novih smeri. Za kulturne namene. V Ljubljani so razpustili znano Kranjsko hranilnico. Vse njeno imctje z obveznostmi vrcd preide v last ljub. oblasti. Rezervni sklad v znesku 2,850.000 dinarjev bodo raz? delili v kulturne svrhe. Upanje je, da se bodo sporazumeli, kaj so to »kulturne svrhe«. Političen sporazum. Zagrebški listi priobčujejo nad vse zaniinivo vest, da se je vodja SLS dr. Korošcc sporazumel z vod? jo vladnih radikalov Vukičevičem. Po volitvah bosta baje obe stranki nastopali složno. Sporazum jc sicer šc tajna stvar, a o njem se v vseh političnih krogih dosti govori. Lepo uspelo romanje na mirenski grad. V nedeljo 3. t. m. so se zbrali na mirenskem Gradu vrli fantje in možje tcr dckleta iz vseh prosvet* nih društev Mirenskega prosvetnega okrožja. Med prvo sv. mašo je preč. g. dr. Zdešar v živih besedah predočil fantom in dekletom kak* šno naj bo njihovo razmerje do Boga in bližnjega. In res so fantje in dekleta stopili tega dne v naj? tesnejše stike s svojim dobrim Bo? gom, kajti preko 300 jih je prejelo sv. obhajilo. Po sv. maši so se fan? tje zbrali zunaj cerkve ter se v brat? ski ljubczni razgovarjali o vseh društvenih težkoeah, težnjah in uspehih ter pričakovali druge sv. maše. Toda kakšno veselje na? enkrat, ko se pojavi med njimi preč. g. prof. Terčelj z g. Joškotom Bratužcm. Pri drugi sv. maši so se zbrali pevci in pevke iz celega okrožja in zadonele so lepc in mo? gočne pesmi. G. Joško Bratuž, naš priznani tenorist, je zapel nekaj le? pih Marijinih in drugih pesmi, ki so našle hvaležnega odmeva v dušah versko razpoloženih fantov in de? klet. Ccrkev je bila polna, ko se je preč. g. prof. Terčelj obrnil z be? sedo do svojih vernikov — fantov in deklet. Verska obnova in boj materijalizmu! to je bila njegova glavna beseda in misel, ki je bila podkrepljena s praktičnimi živ? Ijcnskimi navodili. Ta mladina, ki je bila zbrana pred Najsvetejšim, je pokazala, da ji ni samo za frazo verske obnove, ampak je začela, če? tudi prezirana in brez vsake mo? ralne opore izven organizacije, ko? rakati po poti obnove v Kristusu. Veliko je duševnega zdravja v naši mladini in duh teh fantov in deklet, poživljen z božjo milostjo, ne bo klonil niti v najresnejših trenutkih življenja. ČČ. gg. misijonarjem in zlasti preč. g. drju Zdešarju so fantje in dekleta prisrčno hvaležni za trud, katerega so doprinesli, da so jim nudili tako izredno priliko dušev? ne poživitve. Prisrčna hvala g. prof. Tercelju; postal je naš prijatelj, ki pozna mladino in njene težnje. Na? šim fantom in dekletom: Ne poza? bite na ta pomembni praznik! Vera in prosveta naj skupno prodirata v duše našega ljudstva! Fan tje> roma rji. Na znanje! Priobčujemo naslednjo vest, ki nam jo je poslala prefektura: Upravni svet trgovskega udruže? nja v Rimu, Via Gregoriana St. 12, je razpisal 100 štipendij za ubožne vojne sirote obojega spola, ki za? hajajo v kmetijske, gozdarske, rud? niškc, tchniene, komplcmentarne, trgovske, obrtne in pomorske sole, Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) Med molkom, ki je sledil, si je Lupin v duhu predočil celo Dau? brecquovo življenje. Z listo sedem? indvajseterih si je mož vedno toli= ko denarja preskrbel, kolikor ga je hotel. Izsilil je celo svoje imenova? nje za glavnega svetovalca in po? slanca. Bali so se ga pri vladi in pri sodniji. Slednjie je postal celo tako mogočen, da so Prasvilla kljub dru? gim boljšim moeem lc zato izvolili za policijskega ravnatelja, ker je Daubrecqua tako smrtno sovražil. »In ste vi potem spet z njim sku? paj prišli?« »Da, sem morala. Moj mož je mrtev, toda njegova east je ostala neomadeževana. Da bi obranila njegovo ime, ki mi ga je zapustil, pred sramoto, sem privolila v se? stanek z Daubrecquom.« »Toda dovolili ste mu še druge.« »Še več, seveda, še več... v gle? dalLšču ... ali v Enghienu ali pono? či v Parizu, ker sram me je bilo se kazati s tern človekom čez dan. To? da moralo se je zgoditi. Neka dol? žnost mi je velevala.« Nagnila se je k Lupinu in mu ti? ho govorila: »Maščevati sem hotela svojega moža, svojega izgubljenega sina, se? be samo, za vse gorje, ki nam ga je prizadejal.« »Toda kako?« »Usmrtiti ga, to ni pravo mašče? vanje. Hotela sem ga vničiti. In za to je samo eno sredstvo na razpo? lago. Ce mu vzamemo listo sedem? indvajsetih, potem je konec z njim, vsa stavba njegove oblastnosti se zruši.« »Toda Daubrecq prav gotovo ni v zmoti glede vaših namcr.« »Gotovo ni. In prav posebne vrste so bili najni sestanki, to mi labko verujcte. Ncprcstano sem ga opazovala. Iz njegovih kretenj in besed sem skušala uganiti, kam je skril svoje orožje. In on ...« Tu je prenehala. »In on je prežal, — « je nadalje? val Lupin Klarisine misli, »na plen, \ ki si ga je vedno želcl, na ženo, ki jo do blaznosti ljubi.« Ona povesi glavo in le reče: »Res je.« »In kakšen uspch so imela vaša opazovanja?« »Dolgo prav nobenega. Sredstva, ki ste jih poskušali vi in policija, sem jaz že davno uporabljala. Že sem obupavala, kar sem nekega dne v Daubrecquovi novi vili na- šla v košu za papir kosce nekega pisma, ki ga je pisala njegova roka v slabi angleščini. Razbrala sem tole: »Izvotlite kristal od znotraj, tako da nastane prazen prostor, ka? teri se pa od zunaj ne opazi.« Mo? goče ne bi pisanju posvetila toliko pažnje, če se nc bi Daubrecq, ki je tačas bil na vrtu, naglo vrnil in z vso naglico prcmetal vse po košu. Med tern me je nezaupljivo gledal. »Tu je bilo... neko pismo, tisto...,« je dejal. Jaz sem se delala ko dane razumem. Ni dalje spraševal, toda njegova vznemirjenost se ni pole? gla in jaz sem preiskovanje nada? ljevala. Čez en mesec sem našla v pepelniku pol sežgan račun, kjer je I pisano, da je angleška tovarna stekla John Howaroc v Stourbrid? gu poslala poslancu Daubrecqu kri« stalno stcklenico naročeno po vzor? cu. Beseda »kristal« mi je brž osta? J la v spominu. Šla sem v Stourbrid? ge, podkupila dclovodjo v tovarni in sem zvedela, da jc bil zamašek na steklenici po naročilu od zno? traj izvotljen. Od zunaj se pa praz? ni prostor v notranjščini ni dal opaziti.« Lupin je zmajal z glavo: »Ta poizvedba ne dopušča dvo? ma. In vendar je skrivališče majhno.« »Majhno, toda zadostuje,« odvr? ne ona. »Odkod to veste?« »Od Prasvilla.« »Ste torej v sporazumu z njim?« »Od tistega časa, da. Prej sva z možcm vsled raznih slueajev sicer prekinila vse zveze z njim. Prasvil* le je brezvesten stremuh, ki je prav gotovo v kanalski aferi igral uma? zano vlogo. Brez dvoma jc gotovo, da sc je pustil podkupiti. Toda nje? gove pomoči niscm mogla odbiti. Bil je imenovan za glavnega tajnika na prefekturi, zato sem se obrnila nanj.« (Dalje.) »GORIŠKA STRA2A« Stran 3. ter v šole za lepe umetnosti in na visoko tehnično šolo v Turinu in v Milanu. Vojnim sirotam, ki ne obiskuje« jo imenovanih šol, se ne bodo priz* nale štipendije. Prošnjo je treba vložiti do 31. avgusta 1927 na zgo* raj omenjeni naslov na navadnem papirju. Kdor želi podrobnejših informa* cij v tej zadcvi, jih lahko dobi na goriški prefekturi pri zaščitnem uradu vojnih sirot. Gostilničarjem. Prejeli smo od prefekture na* slednjo vest: Zgodi se, da pišejo gostilničarji in kavarnarji račune v francoščini ali pa v angleščini. Da se izkaže potrebno spoštovanje italijanske* mu jeziku in ugledu Italije v svetu, morajo upravitelji javnih obratov račune pisati v italijanščini, če jo inozemec le količkaj pozna. Ce gost italijanščine ne zna, se napravi ra* čun lahko v njegovem maternem jeziku. Le v slučaju, če gost ne zna italijanski in če upravitelj ne zna njegovega maternega jezika, se napravi račun lahko v tretjem jeziku, ki ga oba znata. Romanje na Barbano. Kakor lani tako pojdemo tudi le* tos romat na Barbano, ako se nas oglasi do 18. julija zadostno število. Spotoma se ustavimo v Gradežu in v Ogleju. Vožnja tja in nazaj stane s parnikom vred 21 lir. Na otoku v cerkvi bo kakor lani pridiga, sv. maša in blagoslov. Odhod zjutraj ob 4. uri in vrnitev okoli 9. ure zve* čer. Vsak naj plača naprej podpi* sancmu vodstvu, da dobi sedež in da ne bo stal, kakor lani. Na obilno udeležbo vabi: Vodstvo Apostol* stva molitve. Via Molino St. 9. Duhovne vaje za gospodične. Po vseh katoliških deželah se go* je po vojni s prav izredno vnemo zaprte uuhovne vaje. Povsod se dvigajo v ta namen posebni domo* vi, v katerih se zbirajo katoličani raznih stanov, da se pogiobijo v verskc resnice, da uredijo svoje razmerje do Boga in bližnjega, da se usposobijo za delo prerojenja človeške družbe po božjih načrtih. Tudi v Slovcniji imajo že tak dom, ki ga skrbno obiskujejo možje in fantje najrazličnejših stanov. Nase razmere so v vseh ozirih zelo skromne. Tudi v tem pogledu zaostajamo. Toda rok ne smemo držati križem, temveč storiti mora* mo, kar sc v naših razmerah storiti da. Na Mirnskem gradu se kaj obe* ta za može in fante. Za naše žene in dekleta so v po* čitniški dobi ženski samostani pri« merni kraji, kjer se morejo zbirati k zaprtim duhovnim vajam. Ni dvoma, da bi prišli vsi naši samo* stani v največjo zadrego, ee bi se naše gospc in gospodične zavedale, kaki velikanski zakladi duhovnega veselja in tolažbe, luči in moči, bla* goslova za čas in večnost so v za* prtih duhovnih vajah; noben ljud* ski misijon se ne more meriti ž nji* mi. — Letos želimo napraviti prvi po* skus zaprtih duhovnih vaj za go* spodičnc. Vršile se bodo v novem Uršulinskem samostanu na Gatte* rini*jevem trgu v Gorici od 21. av* gusta zvečer do 25. avg. zjutraj. Ce? na za hrano in stanovanje je L 45. Teh duhovnih vaj naj bi se ude* ležile predvsem gospodiene učite* ljice, uradnice in dijakinje od 15. leta naprej. Tudi Marijinc druzbe naj bi poslalc po eno zastopnico. Podpisano vodstvo je naprosilo za te duhovne vaje takega vodite* lja, ki bo udeleženkam kar najbolj pomagal, da jim bodo tisti dnevi pravi dncvi duhovne tolažbe in ve* sei ja ter resnienega prerojenja. Gospodične, ki se želijo udeležiti duhovnh vaj, naj to naznanijo pod* pisanemu do 31. julija in mu po* sljejo gori imenovano svoto. Na prijave brez vnaprej plačanega zneska se ne bomo mogli ozirati. Istotako nam ne bo mogoee spre* jeti prijav, ki bi nam dospcle po 31. juliju. Naša želja je da bi odziv na to vabilo dokazal, da je naše ljudstvo zares ljudstvo božje, ki stremi ved* no vise in vise. Za vodstvo »Apostolstva molitve« Ivan Reščič, Gorica, Via Molino 9. Grozna železniška nesreča. V Braziliji sta pred par dnevi tr = čila skupaj dva vlaka. Kar v hipu so bili vagoni v ognju. 27 potnik.iv jc našlo pod razvalinami smrt, 60 jih je pa težko ranjenih. V Ameri* ki se često dogajajo železniške ne* sreče v takem obsegu, ker vlaki dir* jajo z neznansko brzino in tudi ni za varnost tako poskrbljeno ko pri nas. Vremenske strahote. V soboto proti jutru jc divjal na vzhodnem Saškem strahovit orkan. Utrgal sc je oblak in vode so v tre* nutku narasle ter začele poplavljati polja in vasi. Hiše \c odnašalo ko da bi bile iz papirja. Nad 300 his je vnieenih, štejejo 150 eloveških žrtev, škoda gre pa v miljone. Ta* ke strašne noei ljudje že od davna ne pomnijo. Gospodarstvo. »Gospodarski list«. Izšla je julijeva številka »Gospo* darskega lista« s sledeeo vsebino: Ne pozabi! (D. Doktorie). Vnetje pljue in oprsnice (Dr. Ravnik). Krmljenje krav (A. Pevc). Mlekar* ske zadruge in bilance (inž. Pegan). Nekaj polctnih opravil v vinogra* du (J. Ušaj). Ne zanemarjajtc oko* pavanja vinogradov! (inž. Pegan). Rak na sadnem drevju. Dvajsetlet* ne breskve (Dr. Vallig). Po žctvi. Izkopavanje krompirja. Padanje cen in umetna gnojila. Gospodarski T)regled v juniju. Agrarni kredit. (inž. Pegan). Oskrbovanje čcbel v A.*Ž. panjih (Fr. Donat Jug). Vse sam (Dr. Basaj). Razen tega naj* dete v »Gospodtirskem listu« lepo število odgovorov na gospodarska vprašanja in razen zanimiv drobiž. Tržne cene dne 12. julija 1927. Česnik kg L 1—1.10; sveže zelje L 0.90—1; repa L 0.90—1.10; köre. nje L 0.80—0.90; eebula L 0.90—1; pes aL 0.40—0.50; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.40; salata L 0.70 do 0.80; jajeniki (melanzane) L 2.20 do 2.60; krompir L 0.60—0.70; pa* radižniki L 1.20—1.40; sveži grah L 1.40—1.70; pctcršilj L 0.80—1; radič L 0.80—2.60; špinača L 0.90 do 1.10; fižol v stroeju L 0.90—1.40; vrzote L 0.80—1; koče L 0.50—0.60; črešnje L 1.40—1.80; sveze fige L 0.90—2; limoni kos L 0.15—0.20; jabolka kg L 1.40—1.90; hruške L 1.30—2.20; breskve L 2—4.20; slive L 0.90—1.20; sveže maslo L 15—16; presno maslo L 18—20; mleko liter L 1—1.20; trean med L 10; sladka smetana L 12; jajca kos L-0.50*0.60. Kaj je novega na deželi? Goče. V nedeljo 3. julija popoldne je I priredil tukajšnji telovadni odsek s pomočjo bratskih telovadnih od* sekov javno telovadbo, ki je zelo povoljno izpadla. Najpreje so iz* vajali proste vaje elani in potem elanice.. Nato so sledile simbolične vaje: »Slepeeva tožba« in »Gor eez jezero«. Oboje so izzvajale telo* vadkinje z globokim občutkom. Po* tem so pokazali telovadci veliko spretnost na drogu in bradlji po* samezno in v lepih skupinah. Kot zaključek je bil krasen pohod ela* nov in elanic. Pri tclovadbi je prid* no sodeloval godbeni krožek iz Mirna, ki je že tudi dopoldne pri sv. maši krasno izvajal cerkvene skladbe. To je bil res lep in easten dan za mladino, ki išče razvedrila in zabave v lepi telovadbi. Vso pri? reditev je povzdignilo krasno vre* me, ter prostor telovadišča, ki je last g. Cirila Stembergcrja, katere* mu bodi iskrena zahvala. Vse pri* znanje in zahvala bratskim odse* kom, ki se niso ustrasili ne vroeine in ne daljne poti. Bog živi! Vogersko. Tukajšnje prosvetno društvo »Pomlad« bo priredilo na senčna* tem prostoru g. Hvaliča veliko ve* selico. Na sporedu je »Davck na samee«. Sodelujejo pevski zbori. Natančnejši spored se objavi pra* vočasno. Igra bo ugajala vsakemu glcdalcu, ki se hoee dve uri pošteno nasmejati. Sosednja društva prosi* mo, naj bi to vljudno vpoštevala. K obilni vdeležbi že danes vabi odbor. Idrija pri Bači. Pred kratkim sem v nekem svo* jem dopisu v »Goriški Straži« iz* razil željo, da bi se par rnladih fan* t()v zečelo poueevati v pritrkova? nju. Kakor pa sedaj čujem, se je moja želja tudi uresničila. Naši sta* rejši pritrkovavci so izbrali par mladih fantov, katere sedaj s po* močjo knjige »Slovenski pritrko* vavec» pridno vadijo v pritrkova* nju. — Naše novo mlckarsko po* slopje je že dograjeno in pod stre* ho. Da bo zgradba popolnoma kon* čana, manjkajo še nekatera notra« nja dela, ki bodo tudi kmalu kon* eana. Naši živinorejci že težko ča* kajo, da bi se zopet začel delati sir v mlekarni, ker sedaj morajo pro* jdajati mleko za slepo eeno od 50 Ho 60 stotink. — Most eez reko Idrijco v naši vasi se še vedno ni pričel graditi, eeprav ga krvavo potrebujemo. Posebno obeutijo to potrebo oni, ki imajo svoje seno* žeti na drugi strani Idrijce in mora* jo hoditi dalee okoli, da pridejo do njih. Nekateri so sicer napravili par čolnov, toda le za svojo rabo, ker se jih tudi v največji sili nihče drugi ne sme poslužiti. Manjka pae vzajemnosti in sloge med sosedi. — Naše »Prosvetno društvo« spi že nekaj časa sem spanje pravične* ga. Nikogar ni, ki bi ga zdramil iz dolgega span j a in ga ozdravil spal< ne bolezni. Niti na prosvetne tek* me se društvo ni še zaeelo priprav* Ijati. Gre pač tudi tu vse rakovo pot, ker manjka med članstvom, posebno pa še med odborniki sloge in — zanimanja. Vaščan. Bovec. Zapustila nas je v najlepšem cvetu svoje mladosti naša zvesta prijateljica Zofija in se preselila v nedeljo 26. junija v svojo pravo večno domovino. Bila je vzorna mladenka. Težko smo se poslovile od Tebe, saj smo zadnje case živele kot sestre med seboj v društvu. Žalostne si nas zapustila. Ni še dol* go, komaj par tednov je, odkar smo se skupaj zbrale v veselo družbo in prepevale, a nihee ni slutil in tudi ti ne, da je to Tvoj poslovilni ve* eer. Pogrešamo tc, da bi nas bodri* la s svojim tihim, lepim in pobož* nim življcnjem. Le en up nas je to* lažil, ko smo ti spletale sveže ven* ce, in ko smo obsule tvoj grob s cvetlicami, da vidimo se nad zvez« dami. Bog naj bo milostljiv tvoji du* ši in naj usliši naše molitve, ki jih molimo zate k Bogu! Tvoje prijateljicetdruštvenice. Ukve na Koroškem. Dne 2. julija se je preselila v več* nost Marija Kolarič, p. d. Tončnja, žena cerkvenega ključarja in od* bornica ženske Mar. drube. Ta bia* ga žena zasluži v »Straži« vsaj skro* men spomin. Dasi ni bila brez člo* veških slabosti, je vendar za našo vas v verskcm in narodnem oziru mnogo storila z zgledom in besedo. Vsak dan je bila pri sv. maši. Zad* nja lcta skoro vsak dan tudi pri sv. obajilu. razen onih poletnih mese* cev, ko je bivala na planini. Ker ni imela otrok je rada pomagala po^ trebnim. Zlasti so ji bili pri sreu ne* verniki v misijonskih deželah. Du* hovnike je spoštovala kot take kar so: kot namestnike božjc in se je vselej neufitrašeno potcgnila za nje in njih cast. Ker je znala dobro slovensko pisati, kar je tu na Ko* roškem redkost, je dopisovala pred vojno v celovški »Mir«, po vojni v goriško »Stražo«. Več let je bila poverjenica družbe sv. Mohorja. Kjer je le mogla je priporočala in širila krščanske knjige in časopise. Mnogo zaslug si je pridobila za Mar. družbo. Pred vojno jc spod* bujala dekleta, naj le z veseljem stopijo pod belo Marijino zastavo. Ko se je pred dvema letoma usta* navljala Mar. družba za ženc, jo je radostno pozdravila in vabila v njo tudi druge. Bi'ti Marijina hei je bila za njo najveeja, nezaslužena cast, Marijina svetinja njen najlep* ši kras. Marija ji je to povrnila. Dasi naglo, ni umrla nepripravlje* na. Na praznik sv. Petra je bila še pri shodu Mar. družbe; drugi dan pri sv. maši, ki se je opravila po njenem namenu. Dva dni nato, v Koboto na Marijin dan, jc pa po kratki bolezni za večno zaspala. Bil je praznik Marijinega obiskovanja in upamo, da je ta dan blaga pokoj* nica res obiskala Marijo v nebeških dvorih, kjer bo vedno ostala v Ma* rijini družbi. Sv. Mihael nad Šempasom. Pred par tedni sta dva naša vaš* čana pobirahi po vasi prispevke za popravo tukajšnjih cerkvenih or* gel. Kakor hitro je opomnil č. g. Kodermac v cerkvi, da bi bilo po* trebno spet obnoviti in popraviti orgle, ki spijo že vsa leta po vojni, takoj fie je ljudstvo odzvalo njego? vemu klicu in prispevalo po svoji moči. Najbolj zanimivo je pa to, da nekdo ni nie daroval. Toda or* gle ko že vseeno v .najboljšem sta* nju. Le škoda, da nimamo še dovolj izurjenega organista. - Upamo pa, da se bo kmalu izučil neki zelo na* darjeni mladenič iz Ozeljana, ka* tcri je tudi orgle popravil, za kar mu gre iskrena hvala. Vaščani. Voice. Težko je pri jeti za pero v času največjega dela. Zato se le redko oglašamo. Posebnih novic ni. Po* dobno je pri nas kakor drugje. Sla* be letine, živina skoraj zastonj in še mlekarna, edini dohodek v go* rah, prestaja krizo. Toča nas je tudi že obiskala in napravila občutno škodo posebno na fižolu, katerega seme smo kupili, da smo mogli sa* diti. Kljub veliki mizeriji se pa naša mladina razkošno oblači in zapravlja denar. Dekleta v svili, klobukih, vsako soboto k brivcu lase pristrigovat. Pa tudi fantje ne zaostajajo z dragimi oblekami in si* nimi tovarniškimi čevlji. Kakšni gospodarji in gospodinje bodo to? Po stanu naj se mladina ravna in za bolj vzvišenimi ideali naj stre* mi. Smrt nam je pokosila v najlepši dobi vrlo mladenko Julijo Čarga. Bila je poštena in zavedna Sloven* ka, izvrstna pevka. Imela je lep pogreb. Moški zbor ji je zapel pred hišo žalosti in na grobu. Blag ji spo* min, ostalim naše sožalje! Čezsoča. V nedeljo dne 17. t. m. ob 10. uri bomo praznovali redko slavnost. Daroval bo preč. gosp. Anton Ža* gar svojo prvo sv. mašo. Vsi oko* ličani želimo mlademu gospodu obilo blagloslova božjega v vino* gradu Gospodovem. Čestitamo! Stran 4. »GORIŠKA STRA2A« Čemii in hahšno bodl druStuo ? (Zgornji sestavek, povzet iz glo* bokih »Pomenkov« v »Čolniču«, nam je poslal korajžen fant iz tol* minskih hribov. V spremncm pi* smu pravi, da je večina tamošnjih društev malcc zaspala, zato naj jih te vrstice predramijo k novemu de* lu. Zvedo naj pa tudi naši očetje in mamice, zakaj je društvo, pro* svetno oj^njišče, dandancs toli po* trebno. Naj bi se dopisnikova že* Ija, ki jc tudi žclja nas vsch, v obili meri izpolnila!) Navadno slišimo med starimi ljudmi talc očitck: »Čemu so ven* dar ta društva. Za naših dni te^a ni bilo, pa smo vedno srečno živeli.« Če človek posluša to modrovanje starih, se mu na prvi hip v resnicl zdi kot da je bilo včasih naše ljud* stvo brez or^anizacije in da se jc šele novejši čas začela širiti med ljudmi misel skupnosti. V resnici pa jc bilo nekdaj po naših kmečkih vasch vsc polno žive or^anizacije, ki sicer ni poznala raznih formalnosti, kot jih. imajo nove organizacije, ki pa je zato žu vela vse bolj trdno življenje kakor sedanja društva. Po naših vaseh so bili od nekdaj ofganizirani fantje. Namen fan* tovske or.Lfanizacije je bil: skrbeti za čast domače vasi. Tudi dekleta so bila združena v eho celoto. V dolgih zimskih večerih so se zbi* rala na preji itd. Sedež organizacije gospodarjev jc bil pod vaško lipo. Tako je bilo v starih časih. Sedaj pa so prišli' novi in z njimi tudi nov način organizacije: društva. Vclika važnost, ki jo imajo društ* va zlasti v naših časih, obstoja v tern, da so naša društva — ali bi vsaj morala biti — vcčcrne šole. Koliko vprašanj stopa danes pred odraščajočega in odraslela človeka. Gospodarska, politična, verska in socialna vprašanja se neprestano pojavljajo povsod: v časopisih, knjigah, gostilni, železnicah itd. Kdo naj ti ta vprašanja reši, kje in kako? V društvu imaš knjige, pre* davanja, časopisje itd. Tu je pri* lika. da najdeš odgovor na pcreča vprašania. Tam, kjcr ne vlečc mladih ljudi v društvo drugo kot samo želja, da so skupaj, nastane iz društva spa^ ček brez vsebinc. Društvo brez vsebine je prazna vreča, ki nc more sama po koncu stati. Takim društ* vom pravimo, da obstoje le na pa* pirju. Društveno vsebino pa tvori: jasen cilj in resno trajno delo, ki naj služi cilju. Cilj naših društev mora biti: izoblikovati v dušah članov prave ljudi. Ni torej namcn društev iz* obraževati člane za bodoče igralce. Ko stopi mlad fant, ki je končal šolo v društvo, prinese s seboj vse polno važnih življenskih vprašanj. On hoče odgovora na vprašanja: Od kod sem, čemu živim itd.? Teže gsi vprašanja socialnega značaja. Od kod stanovi, zakaj vlada razli* ka med njimi, brezposelnost, kapi* tal? Družina in razmerje v družini mn vzbujata ncšteto vprašanj, od* nosi do ženskega spola, do sosedov hočejo rešitve. Vcliko je društev, ki smatrajo za svoje najvažnejše delo enkratno prireditev na leto. Ko je prireditev pri kraju, pa društvo zaspi do pri* hodnjega poletja. Tako društvo sp/loh nima značaja resnc organi* zacije, ker mu manjka trajnega de* lovanja. Pravega duha moramo spfaviti tudi v drämatske prireditve. Naše prireditve imajo dostikrat tako prisiljen, nenaraven značaj. Nič ni v njih domačega, pfiprostega. Več ko je na prireditvah smeha, suro* vosti, popivanja in razgrajanja na odru, bolj navadno vlečc in zabava igra. Kako ali res mislimo, da naše ljudstvo nifriä globjlh občutkov? Kdaj bödo prišli haši odborniki do tega, da je treba dati društve* nim prireditvam globji značaj, kjer se ne bo razbijala samo šala, tem* več predstavljalo naše življenje. In vendar mi bo vsak priznal, da živ* Ijenje, ki ga živimo ni le smeja* nje, zabava, temveč dostikrat pre* tresljiva žaloigra. Ako pitamo ljudi s plitvimi igrami, jih goljufamo in varamo, ker jim življenje predstav* ljamo na neresen način. Lep korak pri naši društveni bodočnosti bor da začne s preosnovo naših društ* vcnih prireditev. Seveda bo treba dostikrat precej truda, a bodimo prepričani, da sadovi ne izostanejo. Žlvljenje Štefano Radiča. (Nadaljevanje.) Moje nepolitično jnvno delo. Poleg svojc.ua političnega dela sem se bavil kakih deset let tudi s pi* sanjcm slovnic in slovarjev ter z drugimi knjižcvnimi vprašanji. Že 1. 1896. sem napisal v belovarski jeei praktično slovnico za češki je* zik in čcško * hrvatski slovar. Ta slovnica jc doživela več izdaj. L. 1903. sem napisal praktično slov* nico ruskega jezika za Hrvate in hrvatskega jezika za Čehe. Ruska in češka kritika sta se najpohval* nejše izrckle o obeh delih. L. 1910. sem napisal strogo učno, toda vse* eno praktično obširno češko slov* nico s čitanko in slovarjem za hrvat>:-ke srednjc sole. Ta knjiga je bila pod vlado bana Tomašiča iz* dana od Dcželnc založbe kot šolska knjiga. Kakor r,em zc omenil sem, 1. 1901. izdal prvi zvezck svojih »Uzničkih spominov«, 1. 1902. pa drugi zvezek. Oba zvezka sta bila zaplenjcna. Poljska kritika je vsporedila to moje delo, zlasti prvi zvezek, po njegovi književni vrednosti z gla* sovitim dclom ruskega pisatelja Dostojevskega »Zapiski iz mrtve*' ga doma«. Moj odhod v fujino in nekaj po- drobnosfi o mojem bivanju v inot zemstvu. Meseca julija 1923., po volitvah 18. marca istega leta, sem bil prisi* ljen zapustiti Hrvatsko. Preživel sem pet mesecev v Londonu, pet na Dunaju in dva v Moskvi. Dne 12. avgusta 1924. sem se vrnil v Za* greb, a dne 5. jan, 1925. so me pri* jeli in že drugi dan oddali so* dišču. rZe za časa vojne sem se bavil z mislijo, da bi potoval v zapadno Evropo, v prvi vrsti na Angleško. V ta namen sem 1. 1916. najprej dobil potni list za Bolgarijo. V zadnjem hipu so pa bili moji načrti prekrižani iz Pcšte, kjer so se ball, da bi jaz iz Bolgarije lahko odšel v Francijo in dalje na zapad. V času drugega Tomljenovičevega banova* nja 1. 1921. sem zaprosil za potno dovoljenje in sem je dobil za Češ* ko*slovaško, toda še tisti dan mi je bilo preklicano. Zato I. 1923, ko je bil politični položaj šc bolj na* pet, nisem niti prosil za potni list, ker sem smatral za svojo dolžnost, do ko predsednik hrvatskega na* rodnega zastopstva zlasti angleško javnost točno in podrobno poučim o hrvatskem vprašanju in da pri tej priliki tudi sam preštudiram po? litične, socialne in gospodarske raz* mere v tej najsvobodnejši velesilni državi na svetu. V London sem dospel 17. avgusta in sem ostal tam do 22. dec. 1923. Nadel sem si nalogo, da nikogar ne obiščcm, kdor me ne povabi in da zlasti ne bom iskal stikov z urad* nimi oscbnostmi, ker bi samo ško* doval hrvatski stvari, če bi bil slu* čajno zavrnjen. Ker so ysi Üsti javili rhoj prihod, so me najprej posččali angleški in nemški časnikarji. Za njimi so pri* šli književniki, posebno oni, ki so se bavili t bližnjim vzhodom. Poz* ne'je so prihäjali k meni javni de* lavci vobče, zlasti predsedniki in predstavniki mnogobrojnih angles* kih mirotvornih in dobrodelnih or*' ganizacij. Prav kmalu so prišli z menoj v dotiko tudi nekateri mlajši prvaki angleške delavske stranke, ki ¦ tvorijo najodločnejšo mirotvorno krilo v stranki in izda* jajo svoj tcdnik »Te New Leader«. V Londonu sem bil s svojo ženo. Oba sva se učila po 6, po 8 in tudi po 10 ur dnevno angleški. Že 25. okt. 1923. sem čital angleško pre* davanje v balkanskem »Komiteju«. Pozneje sem čital še dvoje svojih angleških prcdavanj, in sicer eno v glavnem odboru delavske stranke, drugo pa v »Društvu za bližnji vzhod«. Vsa tri predavanja sem dobesedno priobčil v »Domu«, ka* teremu sem redno vsak teden po* slal po dve, tri pisma, tako da je v »Domu« izšlo skupno 46 mojih pi* sem iz Londona. Poslano*) ; Podpisani preklicuje in obžaluje žalitev izjavljeno v nedeljo 26. 6.1.1. v gostilni g. Zuoder*a v Voleali pro* ti g. Bukovcu Janku, ker je isto iz* vršil v razburjenosti in pijanosti. Rutar Franc, Voice 5. Izkušen strojnik pri parnih žagah in drugih parnih strojih išče službe. — Ta strojnik ie Jožef Hrovat v Čezsoči, P. Plezzo. Velika izbera prenosljivih gra« mofonov, plošč, igcJ itd. — Yelika zaloga iotografskih sip in napirja za fotograle; fotografski aparati itd. Tvrdka H. Vokulat & Co. Go* rica, Corso Vitt. Em. III. St. 7. — Tel. 3-47. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem odprl svojo lastno delavni* co. Najtopleje se priporočm! SUPAN KAROL, urar v Tolminu. ttX*X*X^X^X*X^X»XO5»X^XiXtX^l ZOBOZDRAVNISKI ATELJE ROBERT BERKÄ Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Laboratorij otvorjen že leta 1918. Sprejema od 9. do 12. in od 2. do 6M ob nedeljah in nraznikih od 9.—12. *) Z'a članke pod tern naslovom odgovarja iircdnistvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. 20sletno dekle išče službe pri kakšni družini kot služabnica. Na? slov pove uprava »Gor. Straže«. V Podmelcu je na prodaj majhno posestvo s hišo, nekaj polj cm in njivami, da je možno rediti eno kravo in enega prešiča, skupno ali posebej. Pojasnila daje Jakob Mi* klavčič, Podmelec 71. POZOR1 Velika zaloga mrtvaških potreb? ščin 20% ccneje kot povsod dru* god. J. Saksida, trgovec z mrtv. predmeti, Dornberg št. 3. ^dravnik za zobe in usta Dr. LGJZ HBAIOHER sprejema v G O R I C 1 Piazza della Vittoria Štev. 20 Popolne sobne oprave za gostil* ne prodam. Obrnite se v ulico Se* minario št. 5/1., Gorica. Služkinja vešča in marljiva se iščc. (Jorso Verdi 37, prvo nad* strop je desno. Na prodaj je hiša s hlevom in majhnim vrtom tik glavne ceste, pripravna za obrt ali gostilno. Po* jasnila daje Ivan Volarič, Idersko 103, p. Kobarid. ACQUÄ MLL'ALABAEBA proti izpadaoju Ine. Vsebuje kinin in je vsled tega po | sebno priporočljiva proti prchladv in za ojačenje korenin. Steklcnk« po 6 lir — se d.obiva v Iek«rni G** stellanovich, lastnik F. Bo!Ufn> Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, /ia Carduci 9 pri Fiegel. Teod. Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERDI 32 - « (hü» Centr. PosoJ-} Vetlka zbIgbü ttäkm plafna iz znane touarns Ressncharf 2 Rsyrasnn, issfeü- irstno biago za poračence hahor tudi velfha Izbira mcškega in Untittm whm> Blago solidno! Cene zmernel Telefon šteu. Iß U&ttinovijena !. 1889 Fcitü! tzl 10.533 MESTHfl HR1ILH1M L3UBL3flMSHB mmmmummammmma (ORADSKA STEDIONICA> Stanje wloienega denarja nad 260 mllljcnow dlnarjew LJUBLJANA PRESERNOVA ULICA Stanje vloienega denarja nad 1040 mllljonov krön • • sprejema vloge na tiranilne knjižnice kakor tudi na tekočl račun, In slcer proil naj- ugodncjtemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasli za vloge protl dogovorjeni od- povedKv tckočem računn |najvišjc mogočc obresU. t Jamstvo za vse vlogein obretti, todi tekočega računa, je ve«Je kot kjerkoli drupod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilnične- Ra premoženja Se mesto Ljubljana z vsem prfmoženjem ter davftio močjo. Uprav radi tega nalacajo pri njej sodiSča denar nedoletnih, župnijskl uradl cerkveni In občlne občlnski denar. Našl rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke naj- veL v naSi hranilnici, ker je tu popolnoma VAREN. t