J I Z N1: ^°*tnina PFumuASKI DNEVNIK Cena 300 lir Leto XXXV. Št. 245 (10.464) TRST, torek, 23. oktobra 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kj9r je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. medtem ko se niso polegle kritike na njeno ravnanje VLADA ODOBRI PREHOD LETALSKIH NADZORNIKOV V CIVILNO SLUŽBO Rat prijavljen sodniku za delovne spore zaradi 61 neutemeljenih odpustov - «01ivetti» namerava odpustiti 4.500 uslužbencev jj_ — Na današnji seji bo Cos-°dl(Ja v'ada, kot se Je obvezala po .“onem in odločilnem pasredova-o^ednika republike Pertinija, dva ukrepa za prestop nad-jas'*°v letalskega prometa iz vo-rejj® v civilno službo. Za splošno tevn i dolgoletne upravičene zah-skontrolorjev, da jih izenačijo d "ozkimi tovariši iz skoraj vseh ski^'1 dnžav, bodo sprejeli zakon-vjt ^nutek, ki predvideva ustano-,vj c'vilne agencije za nadzoro-prj . ln vodenje zračnega prometa, teva?erner bodo od parlamenta zah-' * Pospešeni postopek za njego- °dobritev. Obenem bodo sprejeli, t,ko'Ul-ien ukrep, zakonski odlok o kj nJSN* ustanovitvi komisariata, aj Poskrbi v prehodni dobi za vil« en Prehod kontrolorjev v ci-službo. ^inacijski odbor 1.049 nadzor-van :V’ , * S(> podali zaradi zavlače-fcjvhde ostavko in so v petek 'tali' 'Z"'ali letalski promet v vsem tki i®nskem zračnem prostoru, je f'rai zjutraj zbran na stalnem spj^ar|ju v pričakovanju, da vlada itpJuffl6 sprejete obveznosti in je ljej1 v posebnem sporočilu zaskrb-bjn„ ,• ker mu niso sporočili vse-jcla UpeP°v, ki jih bo vlada spre-(ktoa- ,av tako budno spremljajo sinji;;'31?!6, ki je s tem povezano, in trn • wganizacije CGIL, CISL tiniie ’ k' Poudarjajo umestnost Per-poJ VeSa posredovanja in potrebo trari's,1*°šnem preustroju sistema H,>rt°v. s tem v zvezi so pola v sPl°šno stavko, ki bo ohromi-l63oa etaliSča 26. t.m. od 13.30 do >S® In je vršil to nalogo tudi v m se nadaljujejo zelo ostre e 11 a ravnanje vlade pri tem anju. Radikalni senatorji so na ministra za promet Pre- ti-euA , 1 v |jjum vladah, ostro interpelacijo, ri ga pozivajo na odstop, da vladi, parlamentu in re-nadaljnje Jiesreče in blama- 0[)jjp^udi parlamentarna skupina zahteva ostavko pristojnih ho prf°v' ^en °d °keh neposred-Uffj Udetih, minister za obrambo - ni’ je pa celo čutil potrebo, ie v nedeljo zvečer srečal z i^ov ^ najvišjimi načelniki treh hkrb vojske, da pomiri njihovo i 0(L glede ohranitve hierarhičnih ov in spoštovanja vojaške di- V BEOGRADU Končani dnevi Pijanske kulture ii^EOGRAD - V nedeljo j;.,,2 gledališko predstavo «Dai fa Stalnega ske‘ec, °d vsega* v ]i kulturnem centru konča-prj n®yi italijanske kulture. Ta nil euitev je popolnoma izpol-n gledališča študent- Bu°' kar je značilno za gibati«,., vseh področjih družbe-O® življenja la 5ednji del i °gla mlza na temo «iz-l*ji ,.e deužbenih bojev v Ita- .Pričakovanja. V veliki meje uspelo prikazati vse a 1 življenja v Italiji. U Pednji del prireditve je bi- ■ ®*CTQ ~1 !snje stfa(v z-adnjih desetih letih in k, j gije socializma danes*, vDra* ^skušala odgovoriti na oel®>je, ki že leta zanima tovn °- evropsko pa tudi sve-lUjz® javnost: zakaj je dina-Ših j? družbeno gibanje najširšo ^nžbenih slojev, ki je Ita-io i .zajelo pred desetimi leti hitg11 Je Pomenilo poskus korene .ln samostojne soeialistič-Orip^^Rnazbe, v resni krizi? de ivr?r ki utegnile biti bese-Pei,„ danskega sociologa Della listih 6.’ ki pravi, da večina tirpj .s'l, ki so bile pred dese-njSo ‘ed revolucionarne, zdaj Veg .Veš ker so postale pre-v0r institucionalizirane. Odgo-bew. , kila tudi trditev Um-lij0 ® Melottija, ki sodobno Ita-Poh.^en.juje kot krizo, katere kray niki so krščanski demo-fani ‘n nekateri... degeneri-nirti A«®zredi skupaj s politič- P°dzemljem. (dd) Po «aferi» nadzornikov po- ^ležitjS’ndikalnem področju je za včerajšnjo sejo tajništva ki ra zveze CGIL, CISL. UIL, ."o .a, avljalo o zahtevah za no Scev0Vn° ------ k»nfev 1,1 pogodbo “javnih usluž-v“(e o enotni organizacijski vct»iK«anc*- ki bo od 5. do 7. no-a'6dvsL,V. Riminiju. Tajništvo je “i, ije '91 izreklo ostro kritiko vla-Z« Csn še ni predložila zakonske-davan:Utka o trimesečnem obraču 5,° osihi draginjske doklade za jav-jr°RoVo 1G' ko*" se ie kila obvezala, c ni'ei-n« 0 enotni organizacijski • * sinili' na kateri se bo zbralo le.k) kalnih delegatov, ocenju-Pomemben odgovor posku-?1|, Ji sPi>darjev in Konservativnih 111 Pior. i ošibili vlogo sindikata rt Vger .deiovnih slojev. ('kalisti so ^ medtem sestali sin-l^tti na ^ vodstva FLM s kolegi-j nšatnij^nikov, ki so jim poverili *iat, 0°.(>1 odpuščenih iz obratov ziroma prijavo turinskega podjetja sodniku za delovne spore. Podjetje bodo tožili ne samo zaradi kršitve delovne pogodbe, ker za odpuste ne navaja določnih razlogov, ampak tudi zaradi kršitve zakona o delavskih pravicah in protisindikalnega ravnanja. Pravno pomoč ponujajo sindikati vsem 61 odpuščenim, le s pogojem, da sprejemajo stališče, ki so ga soglasno sprejeli (tudi odpuščeni) na zborovanju v Turinu 11. t.m., ki obsoja ne zgolj terorizem, ampak tudi vsako nasilje na delovnih mestih. V protest proti odpustom bo stavkalo danes od 9. do 11. ure v vsej državi več kot poldrugi milijon kovinarjev, ki se bodo zbrali na skupščinah s sindikalnimi voditelji, v Turinu pa bodo za dve uri stavkale tudi vse ostale kategorije. V Piemontu se odpira novo hudo sindikalno vprašanje ob načrtih vodstva «01ivettija», da odpusti v letu 1980 3.000 uslužbencev, v naslednjem letu pa nadaljnjih 1.500. Podjetje iz Ivree misli rešiti vprašanje posodobljenja proizvodnje tako. da postavi odvečno osebje v specialno dopolnilno blagajno, kot sta tolmačila namene družbe njen predsednik Bruno Visentini in pooblaščeni upravitelj Carlo De Be-nedetti predsedniku piemontske dežele Viglioneju, ki ju je pozval na posvet. (Iv) RIM — Vsi trgovski obrati, od trgovin do veleblagovnic, bodo danes v popoldanskih urah zaprti. E-notna sindikalna zveze CGIL, CISL, UIL je namreč proglasila štiriumo stavko. NA DANAŠNJI SEJI MEDMINISTRSKEGA ODBORA Cene zdravil bodo povišali v povprečju za 21,3 odstotka Občutne podražitve cenefših in majhne pocenitve dražjih zdravil ne stopijo v veljavo takoj Delegacija Zveze novinarjev SR Srbije na obisku pri tržaških časnikarjih RIM — Kljub nasprotovanju sindikalnih organizacij in združenj potrošnikov bo medministrski odbor za cene odobril na svoji današnji seji novo podražitev za vsa zdravila, ki bo dosegla v povprečju 21,3 odstotka. Za znatno povišanje cen se seveda zavzemajo lastniki zdravilske industrije, ki zatrjujejo, da delajo z izgubo, češ da so proizvodni stroški večji od dovoljenih cen. Iz protesta, ker vlada ni odobrila poviškov že prej in kot sredstvo pritiska nanjo je na primer v preteklih dneh podalo ostavko celotno vodstvo združenja farmacevtskih industrijcev. Da ostaja prav malo upanja v možnost drugačne odločitve medministrskega odbora za cene priča stališče, ki ga je zavzel minister za industrijo Bisaglia pred pristojno komisijo senata: podražitev zdravil KANCLER SCHMIDT IN HUA GUOFENG ZAČELA S POGOVORI Močna Nemčija»in«močna Kitajska» osnovna dejavnika svetovnega miru? % Wm (Od dopisnika Tanjuga posebej za Primorski dnevnik) BONN — Bonski obisk kitajskega predsednika se je začel s previdnim «otipavanjem». Vtis je da so se duhovi sprostili šele zvečer j v slovesnem ambientu baročnega dvorca Augustusburg v Bruellu tie- | daleč od Bonna, kjer sta kancler Schmidt in njegov gost Hua Guo-feng, za to priložnost v elegantni, temni, tradicionalni obleki po Uao-vem kroju, sprejemala goste — vse kar ob Benu Irt Ruhru im« denar in ime. Marsikateri zahodnonemki kapitalist si je za to priložnost naročil fotografijo trenutka, ko stiska roko kitajskemu predsedniku. Mogoče mu bo prišla prav, ko bo v naslednjih mesecih in letih sklepal pogodbe v veliki deželi Daljnega vzhoda. Prostor za politične pogovore je, kot kaže v Bonnu odmerjen ozfco. Po eni strani leži nad bonskim obiskom visokega kitajskega voditelja senca že opravljenega kitajskega odpiranja v odnosih z Združenimi državami Amerike — v tej smeri ZRN razen gospodarske komponente, pač nima veliko dodati, na drugi strani va zahodnonemško-kitajskemu dialogu določa okvirje strogi opazovalec — Moskva, odkoder so se preko agencije Tass tudi včeraj zaslišala resna opozo rila zahodni Evropi, nai ne igra «na kitajsko karto*, torej, po sovjetskih trditvah, proti interesom Moskve. Hm Guofeng se je včeraj razen s Schmidtom pogovarjal popoldne še s predsednikom SPD Willyjem Brandtom, takoj zatem va je v svoji rezidenci v dvorcu Ggmnichu sprejel šefa demokrščanske opozicije Helmuta Kohla. Le lego je pozdravil že na dvorišču. Poseben ^ poudarek je Hm dal svojemu obisku s tem. ko je že opoldne kosil pri predsedniku Zvezne republike Nemčije Karlu Carstensu. Novi za-hodnonemški predsednik je sprejel Huajevo vabilo, naj obišče Peking. O političnih pogovorih prvega dne obiska Hua Guofenga v Bonnu so tiskovni predstavniki aovorili sko po. Najpomembnejši poudarek, ki so ga v osrednjih informativnih oddajah zvečer prenesle vse televizijske in radijske postaje je bila izjava Hua Guofenga, da Ljudska republika Kitajska podpira tn razume željo po združitvi obeh Nem-čij in da smatra «močno Nemčijo* za dejavnika stabilnosti in miru v svetu. Kancler Schmidt je ljubeznivost vrnil s tem. ko je dejal. da Zvezna republika Nemčija z zanimanjem spremlja krepitev in odpiranje Ljudske republike Kitajske pod IJuajevim vodstvom. Sicer pa prejšnji predsednik Ljudske re publike Kitajske Mao Ce Tung je v dolgi državniški karieri svojo domovino zapustil le dvakrat, obakrat ga ie pot za kratek čas peljala v Moskvo. Hua ie že na začetku svojega predsednikovanja z vrsto potovanj tudi na zunaj pokazal, da se za velikansko deželo zdčenja novo zgo dovinsko obdobje. Svoj no-vi *veli-ki skok» lahko Kitajci uresničijo samo s širokopoteznim uvozom znanja in moderne tehnologije. V Bonnu so včeraj sporočili da bodo v okviru Huajevega obiska podnisali tri sporazume: o dolgoročnem gospodarskem sodelovanju, o kulturnem sodelovanju in na konzularni sporazum, ki predvideva odprtje konzulatov v Hamburgu in v Šan-gaju. Da bi vzpodbudili kitajske posle zahodnonemške majhne in srednje industrije, bodo v Pekingu odprli poseben posvetovalni tirad. kakršnega ima Zvezna republika Nemčija že v Moskvi. Bukarešti, Varšavi in Budimpešti. IVO VAJGL je nujna, ker se je treba prilagoditi določilom EGS, ki bi drugače prijavila Italijo sodišču Evropske skupnosti. Prilagoditev cen bi morala stopiti v veljavo že z 21. avgustom, vladna kriza je pa povzročila odložitev sklepa do danes. Novi cenik za okrog 25.000 različnih farmacevtskih artiklov pa seveda ne bo mogel stopiti v veljavo takoj, saj bo minil najmanj mesec dni, da bo lahko Uradni vestnik natisnil skoraj tisoč strani dolg dokument, ki vsebuje seznam zdravil in nove cene. Tudi po objavi v U-radnem vestniku se bodo v lekarnah lahko prodajala zdravila po starih cenah šs za 45 dni, dokler tovarne ne bodo pripravile ovitkov z novimi cenami. Podražila se tudi ne bodo prav vsa zdravila, saj bodo dražja celo (za malenkost) pocenili, cenejšim pa (močno) povišali ceno. Sklep, ki ga je predhodno odobrila posvetovalna osrednja komisija za cene, predvideva naslednje »prilagoditve* cen: za zdravila, ki so doslej stala manj kot 500 lir povišek 164,7 odstotka, od 500 do 1.000 (+ 56,9), od 1.000 do 1.550 (+22,4), od 1.500 do 2.000 ( + 13,7), od 2 do 3 tisoč ( + 7.8), od 3 do 4 tisoč (+0,8). Za 2,6 odstotka se bodo pocenila zdravila, ki stanejo sedaj od 4 do 5 tisoč lir, dražja od 5.000 lir pa za 5,6 odstotka. Ob večjih podražitvah cenejših zdravil in majhni pocenitvi dražjih bo povprečen povišek cen znašal torej 21,3 odstotka. (Iv) < JM A' 11S IVREA — Osumljenega rdečega brigatista Enrica Levatija, ki je bil na začasni svobodi v pričakovanju drugostopenjskega procesa, so ponovno aretirali. Preteklega 20. septembra se je namreč Levati oddaljil od prisilnega bivališča (ANSA - UPI) Ministrske raziskave o brezposelni mladini RIM — Dve leti sta minili odkar je stopil v veljavo zakon o mladinskem zaposlovanju, vendar so rezultati zelo skromni. Prve raziskave, ki jih je ministrstvo za delo izvedlo, poročajo, da je od 841 tisoč mladih ki so se vpisali v posebne sezname za zaposlovanje, dobilo službo le 52.800 od katerih je velika večina zaposlenih v javnih upravah le za dobo dveh let in bo torej kmalu spet brez dela, če jim ne obnovijo pogodbe. Veliko jih tudi ni sprejelo službe zato, ker po njihovih izjavah delovno mesto ni ustrezalo njihovim pričakovanjem in ker je bilo ročno. Mladi si ne želijo katerekoli zaposlitve, ampak delo, ki je ustrezno njihovi pripravi in ki omogoča individualni razvoj. Pri tem naj še povemo, da je veliko brezposelne mladine, ki je vpisana v posebne sezname, dokončala višje ali univerzitetne študije. iiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiimoiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMii KLJUB ŠTEVILNIM PROTESTOM Začetek procesa proti podpisnikom Listine 77 Obtoženi so, da so hoteli 'fzrušiti socialistično uredi- v te v CSSR» in tvegajo 10 let zapora - Brzojavka Pertinija Husaku - Protestne manifestacije v Italiji in v tujini PRAGA — «Obtoženi ste, da ste hoteli zrušiti socialistično ureditev države ob sodelovanju tujih sil*. To so besede, s katerimi je verjetno predsednik praškega sodišča začel sodno obravnavo proti šestim podpisnikom »Listine 77». Napisali smo »verjetno*, kajti obravnava je bila za zabitimi vrati. V sodno dvorano uisokinieli jistopa ne tuji diskttftU ne tuji Časnikarji. »Občinstvo* so sestavljali le čeSkoslovaški državljani in morda nekaj sovjetskih opazovalcev ter vstopa niso dovolili niti sorodnikom obtožencev. Tako se je začel prvi veliki »politični proces* na Češkoslovaškem po znanem procesu proti ministrskemu predsedniku Rudolfu Slanskemu iz Stalinovih let. Vse dosedanje sodne obravnave od leta 1968 pa do danes — in ni jih bilo malo — so bile vendarle Osnovane na bolj ali manj utemeljenih pravnih trditvah. Tokrat teh ni. saj je dejansko največji očitek šestim obtožencem, ki tvegajo do deset let zaporne kazni, da so osnovali trditve, da je Češkoslovaška kršitelj helsinške listine kljub temu, da je njena podpisnica. Kot se je izvedelo, so na včerajšnji obravnavi najprej prebrali obtožnico. Tu je prišlo tudi do incidenta, kajti žena obtoženega Petra Uh-la je zapisala, kar je bral sodnik. Hua Uuvieng med pregledom častne straže v Bonnu ..................................................................... DOGODKA, KI BOSTA SPREMENILA IZRAELSKO POLITIKO DO PALESTINCEV Moše Dajan Prepoved razlaščanja arabske zemlje in odstop zunanjega ministra Dajana Vrhovno sodišče ukazalo podreti židovsko naselje v Cisjordaniji TEL' AVIV — Prvič v tridesetletni zgodovini Izraela je vrhovno sodišče v Jeruzalemu obsodilo vladno politiko nk zasedenih arabskih ozemljih, ko je ukazalo, da morajo židovski priseljenci novega naselja «Elon-Mo-reh» v Cisjordaniji porušiti svoje hiše in se .v roku 30 dni izseliti. Sodišče je torej sprejelo priziv arabskih kmetov, ki so jim telavivske oblasti razlastile zemljo za gradnjo omenjenega naselja. Vlada premiera Begina je tako dobila nov hud udarec le štiriindvajset ur po odstopu zunanjega ministra Mošeja Dajana. Oba dogodka sta nedvomno hudo zamajala vladni prestiž in ji grozita predčasno smrt, saj Izrael že sam po sebi doživlja hudo gospodarsko in politično krizo. V razsodbi, ki jo je pet sodnikov sprejelo soglasno, je vrhovno sodišče zavrglo tezo o strateškem pomenu naselja «Elon-Moreh» in se je sklicalo na 52 člen haaške konvencije, ki urejuje odnose na zasedenih obem-ljih. Predsednik vrhovnega sodišča Landau je namreč izjavil, da so sklep o «gradbenem dovoljenju* sprejeli politični in ne vojaški forumi zaradi pritiskov skrajne židovske verske organizacije «Gush E-munim*, ki vztraja na svetopisemskih mejah izraelske države. Begin je šele kasneje ukazal vojaškim njemu ministru prav. Dajan je prišel v navzkriž s svojo vlado prav zaradi naseljevanja zasedenih ozemelj in njene politike do Palestincev. S tem nočemo trditi, da je Moše Dajan «golob med jastrebi*, zunanji minister je v svoji vojaški in politični karieri dokazal predvsem, da je realist in s tega vidika je treba gledati njegovo odpiranje do Palestincev. Trditve moskovske Pravde, da je Dajan hotel skopati jarek med Palestinci v Cisjordanji in Gazi in Palestinci v begunstvu, ni s trte zvita. Tak realizem pa ni bil pogodu desničarski Beginovi vladi in ga je zato izločila iz pogajanj o bodočnosti zasedenih ozemelj med Egiptom, ZDA in Izraelom. Tega ji Dajan ni odpustil in je raje odstopil, kot da bi igral drugorazredno vlogo. Palestinsko vprašanje ni notranji problem, kot to trdi Begin, temveč tema izraelske zunanje politike. Tega se kot kaže sedanja vlada noče zavedati. Svojo trmo pa bo po mnenju opazovalcev drago plačala, saj bodo laburistična stranka in druge manjše opozicijske stranke zahtevale že danes zaupnico in menijo, da mora vlada odstopiti. Begin je že napovedal, da ne bo odstopil in razpisal predčasnih volitev. To mu bo verjetno tudi uspelo, a na prihodnjih volitvah bo njegova oblastem, naj vso pobudo prikažejo stranka «Likud» skoraj gotovo pora-kot rezultat strateškili potreb Iz-' žena. če ne izpelje do konca mirov-raela. I nega procesa z Egiptom. Dajanov «Elon-Moreh» je bil tudi eden iz- odstoo pa ogroža prav ta proces. V med tolikih razlogov, zaradi katerih Washingtonu z zaskrbljenostjo sledi-je zunanji minister Dajan odstopil, jo razvoji dogodkov, ker so z Da-Sedanja razsodba daje torej zuna-ljanom izgubili edinega zanesljivega prijatelja ameriške politike na Bližnjem vzhodu. V Kairu so nekoliko previdnejši, a pripominjajo, da je Dajanov odstop dokaz nerealističnega gledanja Beginove vlade do palestinskega vprašanja in trenj v sami vladi ob tako pomembnem vprašanju. (voc) Radikalci zasedli rimski sedež RAI RIM — Parlamentarci radikalne stranke Aglietta, Crivellin’'. Faccio, Spadaccia in Tessari so sinoči zasedli sedež RAI-TV v Ul. Mazzini v Rimu. Radikalci hočejo s to akcijo opozoriti upravni svet radiotelevizije na »nevzdržno stanje, v katerem se nahaja informacijska dejavnost te ustanove*. V ta namen je radikalni poslanec Pannella izjavil, da se ne bo več udeležil sej upravnega sveta RAI-TV. LONDON — Zunanji minister Mal-fatti je prispel včeraj na enodnevni uradni obisk v britansko glavno mesto, kjer se je srečal z britanskim kolegom Lordom Carringtonom in s finančnim ministrom Howom. Osrednja tema pogovorov je bila finančna politika Evropske gospodarske skupnosti, o kateri so dan prej razpravljali tudi na informalnem srečanju zunanjih ministrov deveterice, ki je bilo v Dublinu. Minister Malfatti se je že v večernih urah vrnil v Rim. vojak in politik TEL AVIV - Kdo je človek, ki je s svojim odstopom zamajal prestiž Beginove vlade? Vsi več oH manj poznajo bivšega generala in zmagovalca «sedemdnevne vojne» Mošeja Dajana, če drugega ne, zaradi črne krpe, ki mu prekriva levo oko. Rodil se je 20. maja 1915. leta v kibucu Daganpa ob Genezareškem jezeru in ga na Bližnji vzhod vežejo različni nagibi kot večino izraelskih politiko«, ki so priseljenci. V prvih letih izraelske države so take imenovali «sabre» po sadežu kakteje palestinske pustinje, ki je kisel in sladek obenem. Boljše prispodobe ni, saj so se «domačinh razlikovali ob priseljencev. Arabščina jim je bila drugi jezik, svoje sosede so imznali do potankosti in tudi sami so se navzeli levantinske miselnosti in realizma, ne da bi opustili evropsko kulturo, le prikrojili so jo novim razmeram. Dajan je že mlad stopil v vrste Hagane, vojaške organizacije židovske agencije, ki se je borila proti Britancem in Arabcem. To ga ni motilo, da je med drugo svetovno vojno oblekel britansko uniformo. V obdobju od leta 1953 do 1958 je bil načelnik izraelskega generalštaba in je vodil enote, ki so začasno zasedle Sinajski polotok ob britan-sko-francoskem napadu na Suez. Leto kasneje je kot laburistični poslanec stopil v kneset. Kot obrambni minister je glavni zmagovalec «sedemdnevne vojne» leta 1967, Njegovo slavo stratega pa je načela 'cipurska vojna leta 1973. Kljub temu je bil ponovno izvoljen v kneset, a je zapustil laburiste, ko so ti zgubili večino in je prestopil v Beginov tabor. Sodni zbor je prekinil razpravo in z odlokom prepovedal zapisovanje, temu pa se je Uhlova uprla, češ da je razprava javna. Sodniki za to niso imeli posluha in so dali žensko odvesti iz dvorane. V dvorano pa niso dovolili vstopa številnim drugim osebnostim, med katerimi je bila tildi podpisnica Listine 77 Jitka ^gjiftgUagva. Policija je priprla137 oseb, ki so hotele v dvorano. Kasneje so jih izpustili 36 in v zaporu je ostala le Uhlova žepa Ana Sabatova. Na razpravi so vsi obtoženci zanikali krivdo. Poudarili so, da je bila vsa njihova dejavnost povsem zakonita in da je to, kar počenjajo češkoslovaške oblasti, v nasprotju z najosnovnejšimi človekovimi pravicami. Razpravo so nato prekinili in se bo nadaljevala danes. Medtem pa se v zahodnem svetu stopnjujejo reakcije na ta praški proces. Italijanski predsednik Perti-nii je včeraj naslovil na češkoslovaškega predsednika Husaka brzojavko, v kateri pravi, da »proces proti šestim intelektualcem, povezanim z gibanjem Listine 77, prizadene italijansko ljudstvo*, in da je čutil dolžnost, da se obrne na predsednika ČSSR, ki naj sprejme ukrep, ki bo v skladu z načeli in z vsebino sklepne helsinške listine. »Prepričan sem. piše Pertini, da boste prispevali k popuščanju napetosti in naraščajočem sodelovanju in solidarnosti med narodi.* . V Italiji je bila tudi vrsta manifestacij. Od vsepovsod prihajajo izrazi solidarnosti z obtoženci praškega procesa, v Rimu je skupina mladih katoličanov uprizorila manifestacijo pred češkoslovaško ambasado, člani Gibanja delavcev za socializem pa so simbolično zasedli urad češkoslovaške letalske družbe CSA v Ul. Bissolati. Protestna manifestacija je bila tudi v Turinu in še v nekaterih drugih italijanskih mestih. Do protestne manifestacije je prišlo tudi v Parizu, kjer tako vse politične . grupacije, od centristov do komunistov, obsojajo praški proces. Prav tako obsojajo ta proces španski komunisti, množične manifestacije pa pripravljajo na Dunaju, kjer je še zlasti po zadnji »aferi Kohout* češkoslovaško vprašanje zelo občuteno. Od vsepovsod prihaja le ena zahteva: zahteva po popolni oprostitvi obtožencev, (bbr) Nemški neonacisti oživljajo terorizem na Južnem Tirolskem BOČEN — Avstrijski in nemški neonacisti nima ju miru: spet hočejo namreč oživiti teroristično dejavnost na Južnem Tirolskem. To dokazuje propagandna brošura, ki jo te dni širijo v več tisoč izvodih po bocenski pokrajini in ki izvira iz najbolj reakcionarnih desničarskih krogov v Avstriji in Zvezni republiki Nemčiji. Brošuro so tiskali v Nemčiji pod pokroviteljstvom krožka »Luis Aniplatz* in združenja «Južnotirolskih bojevnikov za svobodo*, ki ga vodita Er-hard Hartung in Peter Kienesber-ger. neonacista, ki sta v Italiji obsojena na dosmrtno ječo zaradi pokola štirih italijanskih vojakov. Brošura proslavlja umrlega Luisa Amplatza, enega izmed nabolj zagnanih južnotirolskih teroristov in objavlja težke izjave tajnika mladinske organizacije SVP. ki je pred dvema dnevoma odstopil, ker so ga obtožili sodelovanja s teroristi. Kot gost tržaških novinarjev j« včeraj prispela v Trst na tridnevni obisk delegacija Zveze novinarjev SR Srbije. Srbski časnikarji vračajo obisk tržaškim kolegom, ki so pred približno šestimi meseci o-biskali Beograd in okolico. Delegacija, ki jo vodi predsednik Borivoje Mirkovič in v kateri so še direktor beograjske radijske postaje »Studio B» Dragan Markovič, urednik »Politike* Vasilije Kraljevič, urednica «Politike» in članica izvršnega odbora zveze Ljiljana Zorkič, urednik Radia Beograd Pe-tar Radič, sekretar zveze Nikola Stavridis, tehnični urednik »Rada* Milivoje Strbič, predsednik aktiva vzhodne Srbije Dragan Dimitrije-vič, podpredsednik zveze in urednik Tanjuga Ljubomir Rajnvajn, urednica »Nina* Gordana Pavlovič Bure, urednik »Glasa* iz čačka Milan Djokovič in sodelavka tednika »Nin* ter prevajalka Milena Dimitrijevič, se je dopoldne srečala s tržaškimi italijanskimi in slovenskimi kolegi v novinarskem krožku. Tu so jim izrekli prisrčno dobrodošlico in jih seznanili z ustrojem novinarskih or-gartbv v naši deželi predsednik deželne časnikarske zbornice Italo Soncini, predsednik deželnega novinarskega združenja Danilo Soli in član vodstva združenja Giorgio Mi-losevich, za pozdravne besede pa se jim je v imenu gostov zahvalil predsednik Borivoje Mirkovič. Nato so bili srbski novinarji gostje izvršnega odbora časnikarske zbornice v klubu Adriaco, popoldne pa so obiskali sedež deželne radiotelevizijske ustanove, k.ier jih je sprejel ravnatelj Guido Botteri s sodelavci. V prisrčnem razgovoru so srbski gostje in njihovi tržaški gostitelji načeli vrsto poklicnih vprašanj in obenem poudarili pomen takih prijateljskih stikov med novinarji za boljše spoznavanje in razvoj prijateljskih vezi med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Srbijo. Danes bodo srbski novinarji obiskali predstavnike pokrajine in dežele, popoldne bodo gostje uredništva italijanskega dnevnika «H Pic-colo», medtem ko bodo jutri po turističnem ogledu mesta gostje našega uredništva. Na sliki: predsednik zveze srbskih novinarjev Mirkovič izroča darilo, hakrorez mesfa Beoerad, predsedniku deželne časnikarske zbornl-! Italu Sonciniju. Predvidevanja o kandidaturi za predsednika ZDA NEW YORK - Več kot dve tretjini prebivalcev ameriškega velemesta je prepričanih, da bo demokratska stranka določila senatorja Edvvarda Kennedyja za svojega kandidata na prihodnjih predsedniških volitvah, čeprav bo za to mesto kandidiral tudi sedanji predsednik Carter. To je rezultat ankete, ki jo je izvedel najbolj ražšl-rjeni ameriški dnevnik «New York Daily News», ki je tudi mnenja, da bi bil Kennedy gotovo odločnejši predsednik kot Carter. Brodolom jugoslovanske tovorne ladje ISTANBUL -s- Pet dni po brodolomu v Marmorskem morju jugoslovanske tovorne ladje »Kaprij*, reševalne skupine Še vedno vneto iščejo 18 mornarjev, ki so bili v trenutku nesreče na krovu ladje. Doslej so enote turške vojne mornarice našle le dva reševalna čolna, akcijo reševalnih skupin pa močno ovirata deževje in megla, ki je verjetno kriva, da je prišlo do silovitega trčenja med jugoslovansko ladjo, ki je last »Svobodne plovid-be* iz Šibenika in-grško ladjo »Soula • K*. Jugoslovanska ladja se je kmalu po hudem trčenju potopila, medtem ko je grški ladji uspelo pripluli v istanbulsko pristanišče. V trenutku nesreče je šibeniška ladja plula iz črnega morja in je bila namenjena v Solun. S SEJE VODSTVA POKRAJINSKE IVEZE CGIL-CISL-UIL Resno načrtovanje poklicnega izobraževanja med glavnimi pogoji za industrijski razvoj občini neprestano naraščajo Za tesnejše sodelovanje z Zvezo industrijcev ■ Za razvoj tržaškega gospodarstva so potrebni enotni pogledi o najvažnejših krajevnih problemih Na sedežu sindikalne federacije CISL se je včeraj sestalo vodstvo pokrajinske zveze CGIL - CISL -UIL, ki je v poročilih Degrassija in Fabriccija ter v zaključkih Gia-luza analiziralo gospodarsko stanje v Trstu. Po sestanku med zvezo industrijcev in predstavnikov dežele ter po zaključkih zadnjega zasedanja vsedržavnega tajništva CG IL - CISL - UIL, je pokrajinska zveza posvetila posebno pozornost problemu industrijskih podjetij v tržaški pokrajini. Na koncu zasedanja, ki je bilo zelo razgibano in v katerega razpravo so posegli šte- Pojutrišnjem brez avtobusov, vlakov in tramvajev V četrtek bomo ves dan brez avtobusov in tudi vlaki in tramvaji ne bodo vozili. Tako je odločil enotni sindikat prevoznikov po nenadni prekinitvi pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Pogajanja za obnovo pogodb približno 150 tisoč zaposlenih v prevoznem sektorju se vlečejo že deset mesecev in po prekinitvi izpred nekaj dni je res težko ugibati, kdaj in kako se bodo končala. Prvi ukrep, ki so ga sprejeli takoj po ponovni prekinitvi pogajanj, je bilo oklicanje enodnevne vsedržavne stavke uslužbencev prevoznega sektorja, ki bo pojutrišnjem po vsej Italiji in ki naj bi v še ostrejši obliki nadomestila 4-umo stavko, ki so jo prvotno oklicali za včerajšnji dan. S stavko želijo prevozniki podkrepiti svoje zahteve po višjih mezdah, boljši povezavi med vsemi prevoznimi sektorji, po čimprejšnji ustanovitvi posebnega vsedržavnega sklada za mestni in izvenmestni promet in po delni spremembi deželnega zakona štev. 47, da bi prejela javna podjetja več finančnih podpor. Deželne sindikalne federacije bodo nadalje podvzele še druge oblike boja za rešitev perečega problema, tudi v naši deželi pa bodo v četrtek, 25. oktobra, stavkali vsi zaposleni v prevoznem sektorju. v?.. vilni delegati, je bil soglasno sprejet sklepni dokument. Sindikalna zveza v njem poudarja, da se kljub nekaterim znakom, ki kažejo na drugačen interes, ki so ga pokazali podjetniki in deželni odbor za razvoj industrije v naši pokrajini, kriza v nekaterih podjetjih (SIRT, DREHER, CAA) še zaostruje, ali pa stagnira (ATSM). Zato je treba rešiti najprej podjetja v krizi, sicer bi z novimi pobudami le nadomestili vlogo teh podjetij, ne pa povečali produktivnega potenciala. Kar pa se tiče problemov ladjedelstva je treba predvsem pospešiti dela za dograditev suhega doka pri podjetju ATSM. V skladu s sprejetimi obvezami pa mora deželna vlada predložiti e-mergenčni načrt v pričakovanju, da bi področni načrt dobil svojo končno obliko. Po svoji strani pa morajo biti vsi delavci, ki so zaposleni v ladjedelnici, stalno seznanjeni z vsem, kar se dogaja v njihovem sektorju. Tajništvo sindikalne zveze bo med tem pritiskalo na odgovorne organe, da bi čimprej zgradili tiste infrastrukture, ki so pristanišču neobhodno potrebne. V zvezi z novimi industrijskimi pobudami (EST 2 CSP, SIDER-CONTROL, FABOČART), ki jih je predlagala deželna uprava, se sindikalna zveza o njih pozitivno izraža. Kljub temu pa mora pojasniti, da gre v primeru SIDERCON-TROL za bivšo livarno ORION, o-stali trije obrati pa še nimajo u-streznih načrtov, nakazil in dovoljenj, zaradi česar ni znano, kdaj bodo lahko obratovali. Sindikalna zveza se zato obrača na podjetni ke, deželne oblasti in družbo Friu-lia, da bi pospešili upravni iter, ki je potreben, da bodo obrati začeli delovati. Ti posegi bi hkrati pomenili spremembo v dosedanjih težnjah, ko investicije stagnirajo, kar je eden od glavnih vzrokov, da je bila oklicana splošna stavka. Kar pa se tiče problema zaposlenosti (pomanjkanja delovne sile) je sindikalna zveza mnenja, da je bilo to vprašanje v zadnjem času postavljeno na simplicističen in stru-mentalen način. Kot v mnogih krajih Italije, je tudi v Trstu čutiti pomanjkanje specializirane delovne sile, čeprav je število brezposelne mladine tudi z višjo izobrazbo, nekvalificiranih delavcev in žensk, visoko. Temu botrujeta tudi negotova, a dobičkonosna terciarna dejavnost in zelo razširjeno črno delo. Vsekakor pa je treba obsoditi pomanjkljivo in zgrešeno politiko poklicnega izobraževanja in rekvalifikaci-je, ki so jo dolga leta vodile deželne oblasti, ' ANCIFAP in podjetniki. Rezultate te zgrešene politike pa sedaj nekateri mestni krogi stru-mentalizirajo, s čimer hočejo opravičiti svoje nasprotovanje industrijskemu razvoju. Sindikalna zveza je zato postavila med glavne točke svojega programa ob snlošni stavki prav nujnost po resnem načrtovanju poklicnega izobraževanja, ki mora upoštevati potrebe zaposlenosti in biti dopolnilni del načrtov industrijskega razvoja. Tudi podjetja, tako zasebna kot ona z državno soudeležbo, pa morajo vzeti na- se svoj delež in ne smejo zahtevati, da bi kar tako dobila na razpolago snecializirano delovno silo. Sindikalna zveza nadalje meni, da je treba pripravljenost, ki so jo pokazali industrija, spremeniti v okvirni sporazum, s katerim je treba po eni strani ščititi število delovnih mest in utrjevati obstoječe industrijske strukture, po drugi strani pa se dosledno soočati s konkretnimi izbirami, s problemom zaposlenosti, s poklicnim izobraževanjem ter s pobudami za razširitev produktivne baze. Tak sporazum lahko postane važen element v razpravi med mestnimi političnimi silami. Te smernice, ki pomenijo preusmeritev v razvoju tržaškega gospodarstva, bodo lahko obrodile pozitivne sadove in izpolnile pričakovanja prebivalstva le v primeru, da se bodo vse družbene komponente zedinile v pogledih o najvažnejših krajevnih problemih. (as) Danes seja deželnega sveta Danes ob 9.30 se bo sestal deželni svet. Na dnevnem redu so najprej odgovori na vprašanja in interpelacije, zatem pa bo skupščina proučila dva zakonska osnutka, ki urejujeta režim denarnih odškodnin upraviteljem javnih ustanov in konzorcijev. Na dnevnem redu je tudi zakonski osnutek, s katerim se re-finansira zakon štev. 17/70, ki predvideva podelitev nakazil obrtniškim podjetjem. Dežela je v ta namen nakazala 300 milijonov lir letno, saj se je izkazalo, da je zakon štev. 17/70 med najbolj učinkovitimi inštrumenti, ki ščitijo interese obrtnikov. Statistični podatki namreč kažejo, da se je v zadnjem letu okoristilo z deželnimi prispevki kar 2.500 obrtniških podjetij. PO PODATKIH OBČINSKE STATISTIČNE SLUŽBE ZA SEPTEMBER V NABITO POLNI BABNI HIŠI V RICMANJlH v Življenjski stroški V tržaški Mladi plesalci in igrale V letu dni so se oblačila podražila za 23,7 od sto, elektrika, plin in tekoča kuriva za 28,9 od sto in hrana za 13,7 od sto • Izdatki za stanovanje za 25,5 od sto večji Statistična služba tržaške občine je objavila podatke o gibanju nadrobnih cen v minulem septembru. To so cene potrošnega blaga in nujnih storitev, ki nazorno kažejo, za koliko so se povečali življenjski stroški poprečni delavski ali uradniški družini v naši občini. Slika ni prav nič spodbudna in kaže, da draginja skokovito narašča. Poglejmo, kako so se gibale cene na posameznih področjih. Oblačila so se pretekli mesec podražila za 10,1 od sto nasproti avgustu in kar za 23,7 od sto v primeri z lanskim septembrom. Izdatki za uporabo električnega toka in plina ter za nabavo tekočega kuriva so se povečali za 0,2 od sto v primerjavi z avgustom ter nič manj kot za 28,9 od sto nasproti septembru lanskega leta. Stroški za stanovanje se v obdobju avgust - september letos sicer niso bistveno spremenili, pač pa so v enem letu narastli za 25,5 od sto. NIIIIIIIIIIIHUIIIimilllllllimilllllllllllllll|||||||IP||||tll||||||||||||||||||||||||||||||MHli||||||Mii|||||||||||||||||||||||l|||l||,||,|,l||||,|||M||||l|||l|l||,|||IMU||m|||||||||||||||| V NOČI MED SOBOTO IN NEDEUO Na katinarskem pokopališču oskruojeo spomenik padlim borcem za svobodo Ogorčenje med prebivalstvom Lorgerja in Katinare Običajni vandali so v noči od sobote na nedeljo oskrunili nagrobni spomenik padlim jugoslovanskim borcem, ki počivajo na katinarskem pokopališču. S plavo barvo so pomazali steber, v katerem so vklesana imena jugoslovanskih vojakov, i * ki so padli v bojih za Trst leta 1945. ■ ** Vendar se niso zadovoljili s pleskanjem kljukastih križev in SS znakov. Poleg tega so razbili osvetljeno peterokrako rdečo zvezdo, tako da je je polovica ostala na tleh pred spomenikom, polovica pa je zginila in so jo našli šele v ponedeljek. Oskrunitev nagrobnega kamna pokopanim partizanskim borcem so odkrile v nedeljo zjutraj nekatere asaflss sanskega spom^jfa katinarskem pokopal t»'d\ n- poskočile za 31,6 oz. 36,2 od sto, sardinam pa k sreči le za 5 odstotkov, Pri zelenjavi se je cena solati več kot podvojila, znatno pa je na-rastla tudi melancanam in fižolu v stročju. Sadje se je podražilo v manjši meri, edino limonam je cena vrtoglavo narastla: septembra lani je kilogram limon stal 793, letos pa kar 1.241 lir. (dg) O Zaradi čiščenja bo predor San-drinelli zaprt avtomobilskemu prometu od 22. do vključno 31. oktobra od 24. do 5. ure. Rojstvo malega PETRA je osrečilo Nevo in Bruna San-tinija. ŠD Sokol in moški zbor Igo Gruden jima iskreno čestitata, malemu Petru pa mnogo sreče in zadovoljstva. la po Lanjerju in Katinari in šte-vilni. domačini so pred oskrunjenim i stebrom izražali svoje ogorčenje i nad banditizmom, ki se znaša se-daj tudi nad posmrtnimi ostanki borcev za svobodo in to v času, ko se vedno bolj utrjuje sožitje med sosednima republikama. Na kraj o- ; skrumbe spomenika so domačini po- i klicali karabinjerje iz Rocola, ki so si ogledali podlo delo vandalov, ki so si v objemu noči drznili oskruniti zadnje počivališče borcev za svobodo. i Ogorčenje nad tem podlim dejanjem so v nedeljskih večernih u-rah izrazili tudi člani ŠD Adria in PD Lonjer - Katinara, ki so se zbra- j li v društvenih prostorih v Lonjerju. R. Pečar • » • Protest SKGZ Ob oskrunitvi spomenika padlim jugoslovanskim borcem za svobodo na katinarskem pokopališču, je izrazila svoje ogorčenje in obsodbo tudi Slovenska kultumo-gospodarska zveza. V svoji izjavi ugotavlja, da so se «skrunilci, ki so se doslej znašali nad spomeniki in drugimi o-beležji NOB na trgih in ulicah, tokrat znesli celo nad spomenikom na pokopališču, kar je prvič v zad- ......i m ■■ ■■, i................................................................im....................................iiiiiiiiMiiiiitiiHitiiii.iiiiiiliiiliilliMiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiliiiimiMin Pod označbo «razni izdatki* beremo porast za 5,3 od sto med avgustom in septembrom tega leta in za 21,6 od sto med lanskim in letošnjim septembrom. Prehrano smo pustili na zadnjem mestu, ker ji posvečamo nekoliko več pozornosti (tudi zato, ker glede drugih postavk nimamo nadrobnejših podatkov). Od avgusta do septembra letos so se jestvine podražile za 1,8 od sto, medtem ko so se jim cene v razdobju september 1978 - september 1979 povišale za 13,7 odstotka. Pri navedbi nekaterih posameznih živil bomo upoštevali le celoletno primerjavo, cene pa so poprečne. Kruhu iz moke tipa 00 je cena poskočila za 6,7 od sto od 900 lir v lanskem do 960 lir v letošnjem septembru. Testeninam je narastla s 640 na 746 lir za kg, torej za 16,6 odst. Pšenična moka se je podražila za 12,4 od sto od 395 do 444 lir za kg. Za kilogram prvovrstne sveže teletine je bilo treba pretekli mesec odšteti kar 9.405 lir ali 23,7 od sto več kot istega meseca lani (7.604). Kilogram prvovrstne sveže svinine se je podražil od 4.658 do 5.380 lir (za 15,5 od sto), enaka količina prvovrstnega konjskega mesa s 5.267 na 6.533 lir (24 od sto), sveže salame madžarskega tipa od 7.408 do 8.508 lir (14,8 od sto), najboljše mortadele s 3.583 na 4.033 lir (12,6 od sto) in kuhanega pršuta od 5.358 do 7.025 lir (31,1 od sto). Surovi pršut je pa že itak menda le za elito: septembra letos je bil s 14.883 lir pri kilogramu za 31,3 odstotka dražji kot leto dni prej. Oljčno olje tipa extravergipe se je podražilo z 2.533 na 2.830 lir za liter. Cena prvovrstnega masla iz centrifuge je narastla od 4.085 do 4.252 lir za kilogram in margarina od 1.663 do 1.842 lir, pasteriziranemu kravjemu mleku je poskočila s 410 na 480 lir za liter, svežim kokošjim jajcem od 95 do 101 liro za vsako, parmezanu (dve leti uležanemu) z 11.358 na 12.358 lir za kilogram, sladkorju od 685 do 750 lir za kg itc’ Potolažimo se lahko le s finim rižem v zavojčkih, ki se je pocenil z 963 na 908 lir pri kilogramu, pa še z mešanico pražene kave, kateri je poprečna cena zdrknila od 7.884 do 7.610 lir za kilogram. Močan porast cen je zajel tudi ribe: morskim listom in sipam so iiiiiiliiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiMfttiiiitiiiiiitiiiiiitiiiiiMiMimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii PREOSNOVA ZDRAVSTVA V DEŽELI —’ iti '«fi ---------------------------------- ZAKONSKA UREDITEV BODOČIH KRAJEVNIH ZDRAVSTVENIH ENOT Deželni odbor sprejel tri zakonske osnutke, ki se nanašajo na ustanavljanje, organizacijo in vodenje novih zdravstvenih organizacij Na Reki in v okolici živi približno devet tisoč Slovencev. Največ se jih je tja preselilo pred vojno in takoj po njej. Pretežno so zaposleni v industriji in v ladjedelnici. Vsi skupaj tvorijo nekak otok slovenstva, ki pa živi odprto in v harmoničnem sožitju z večinskim hrvaškim narodom in številno italijansko skupnostjo na reškem področju. Izraz strnjenosti in delavnosti Slovencev na Reki je Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1947; poimenovali pa so ga po simbolu slovenskega primorskega odporništva, po žrtveniku, ki ga je postavilo hrepenenje po svobodi. V KPD Bazovica z Reke je vključenih približno 500 podpornih članov in nad 130 aktivnih članov. Predsednik društva je Ignac Vrabič, tajnica pa Tanja Milovič. Ak tivnost društva sloni na štirih odsekih, od katerih sta najizrazitejša mešani pevski zbor in folklorna skupina. Društveno delovanje sloni na strogi disciplini, kateri se vsi člani zavestno in brez kompromisov UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUatlUllllllimifllMItlimiMIIIIMIIIHIIIUIIIIIIIIIIIIIHmillllllllllll V NEDELJO V SKEDNJU Kulturni popoldan Servolade Na ex tempom je zmagal Giorgio Ferletti, druga nagrada pa je šla Demetriju Ceju - Ljudski plesi in petje navdušili občinstvo Kulturni popoldan v kinodvorani v Skednju je bil živahen in pester (morda še preveč, če nekoliko pograjamo preveliko živahnost občinstva med samim izvajanjem). Skedenj je bil nekoč steber prosvetnega delovanja v tržaškem predmestju in ko je predmestje postalo mesto, se je v Skednju poveznila krivulja do nevarnih ob dobi j kulturnega molka. Toda kljub težkim pogojem se zavedni Ske- denjej vztrajno borijo za to da bi se kulturno prosvetna dejavnost v rajonu obdržala vsaj na približni stopnji razmaha, ki je bil za pre- tekla obdobja značilen za Skedenj. Ta dejavnost pa imo zaslugo, da je našla določen odmev tudi pri italijanskem delu prebivalstva, ki je smatral za potrebno, da se v nekaterih pobudah nasloni tudi na njih letih in kar je odraz zaostrovanja protijugoslovanske, protislovenske in protidemokratične gonje, ki smo ji priča v zadnjem času. Gre za podlo dejanje, ki ga mora iskreno in odločno obsoditi vsakdo, ki se sklicuje na ideale protifašizma in svobode in ki sta mu pri srcu mir, plodno sožitje in prijateljstvo med narodi. Slovenska kulturno - gospodarska zveza, je rečeno v izjavi, ostro in ogorčeno obsoja skrunilsko barbarstvo, njegove izvrševalce in navdi hovalce, poziva vse demokratične sile k budnosti in enotnosti, od var- Deželni odbor je te dni na predlog odbornika za zdravstvo Antoninija odobril tri zakonske osnutke, ki se nanašajo na skorajšnjo ustanovitev tako imenovanih krajevnih zdravstvenih enot. Prvi zakonski osnutek ..... , . .. se ukvarja prav z normativom, ki se iLaJ, ^ ^naša na ustanavljanje omenjenih ,, -“™"’ '™ enot, drugi zakon obravnava organi- zacijska vprašanja, tretji pa probleme režije in knjigovodstva, povezane z delovanjem zdravstvenih e-not. odločnih ukrepov proti storilcem tega in podobnih dejanj.* Dijaki srednje šole na Katinari smo včeraj dopoldne v spremstvu SLS!; dei° zdai pred pristojno komisijo munda Žetka obiskali oskrunjeni spomenik padlim za svobodo na katinarskem pokopališču. S tem smo i-zrazili ogorčenje mladih nad podlim dejanjem in zahtevo, da se krivci razkrijejo ter kaznujejo. Učenci srednje šole Sv. Ciril in Metod - Katinara in nato pred deželno skupščino, bo deželna uprava zadostila nalogam, ki ji jih na tem področju nalaga vsedržavni zakon štev. 833 iz lanskega leta v uvedbi vsedržavne zdravstvene službe. Medtem ko bo treba rešiti vprašanje, koliko krajevnih zdravstvenih enot naj se u- slovenskega društva z Rek Gostje so presenetili s svojo svežino in kvaliteto mače PD Slovenec se je izkazalo z dobro organih podrejajo, ker vedo, da je dis®jj nirano delo edina pot do k val"1 In KPD Bazovica je prav s y teto doseglo velik ugled v rod*, mestu in vsej hrvaški deželi, * da gre marsikdaj v svet kot dl zentančno telo za Reko in w ljudi. V nedeljo smo imeli priliko $ dovati člane KPD Bazovica v• vilnih točkah njihovega kulturw programa, ki se razpenja od ljudskih plesov, do najmodtf* ših koreografij na glasbo s/ skih trakov. Ali pa v pristno is , hovito oblikovanih skečih in ®rf. skih uprizoritvah, ki s svojo sV$ in naravnostjo podajanja, znoM. znova presenečajo. V nabiti hiši je bila v nedeljo zvečer utr predstava, uspela kot že dolgo v naših občinskih hišah. DoguP na odru je bilo s polkami, odW| iz oper, spleti slovenskih pl(l duhovitimi enodejankami, doJ skim valčkom in «Plesom na iz istoimenskega filma tako sj‘ stivno, da je takoj potegnilo za seboj. Pa tudi pogled na mlade izvajalce, ki so z zaveto» in predanostjo plesali, peli in ifjj je napolnjevalo prisotne z optF mom in vero, da je današnjo1* dino moč še za kaj navdušiti,J še ni tako odtujena kulturnor svetnemu delovanju — samo ?, je treba pravo obliko dela z Razumeti je treba potrebe & mladih, ki lahko tudi z modem neobičajnim programom sprt' razpoloženje starejših, ki so sami tudi že nekoliko utrujeni tradicionalnih predstav. KPD zovica nam je pokazalo novo J kako je mogoče mladino ango»\ in je brez prisile navezati na Učno društvo. PD Slavec iz manj moramo biti hvaležni, d<>. navezal stike z rojaki z Reke. hvaliti moramo tudi solidno ort zacijo in topel sprejem, ki so priredili gostom, katerim so V. poldanskih urah razkazali naf' nejše zanimivosti Brega. Mlado vajalce KPD Bazovica z Reke bi radi čimprej še videli pri Ker ni ministrskega pooblastila za vselitev osnovne šole Usoda slovenskega «centra» v Miljah še vedno nejasna Pristojnost za to vprašanje pripisujeta skrbnik De Bosa in višji skrbnik Angioletti drug drugem ii Včeraj je minilo šest dni, odkar se je približno polovica italijanskih otrok, ki obiskujejo mestno sekcijo državnega vrtca v miljski občini (druga sekcija deluje po želji prizadetih staršev samih, kot znano, v Čamporah), vselila v poslopje št. 62 v D’Annunziovi ulici, katerega je občinska uprava namenila Slovenskemu šolskemu in kulturnemu centru. Pozanimali smo se, kako se kaj odvija sožitje med otroki, pa tudi vzgojiteljicami in starši o-beh narodnosti. Neposrednega stika med njimi tako rekoč ni, kolikor pa se pojavi, je povsem omikan. Vzgojiteljsko delo se nemoteno odvija, kakšnih zlonamernih posegov od zunaj tudi ni. Zraven učilnice, kjer je v sklopu »centra* predvidena telovadnica in ki je bila začasno dodeljena italijanskim otrokom, sedaj urejajo stranišče s prho (doslej samo za odrasle), z druge strani pa pripravljajo centralizirane ogrevalne naprave, tako da bodo nared za dne 1. novembra, ko bodo končno tudi Miljčani smeli vključiti radiatorje. Zahtevi italijanskih staršev po dodatni sobi za ateljejske dejavnosti bo občinska uprava ugodila kot ka že, v kratkem. Pri tem bo seveda morala upoštevati potrebe sloven- skega vrtca in pa Društva Slovencev miljske občine, ki ima svoj sedež ravno v tem poslopju, ne nazadnje pa še dejstvo, da je predvidena vselitev v »center* tudi slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom Žavlje (Štramar) - Korošci. To vprašanje je še vedno odprto. Delegaciji slovenskih staršev, ki so želeli zvedeti, kdaj bo šolsko ministrstvo izdalo pooblastilo za preselitev omenjene šole v D’Annunziovo ulico na podlagi ugodnega mnenja deželne komisije za slovenske šole, je skrbnik De Rosa, kot znano, pojasnil, da je za vso zadevo pristojen višji šolski skrbnik Angioletti (predsednik navedene komisije). Predsednik združenja zainteresiranih Korado Švab se je zato obrnil na višjega skrbnika, vendar z njim ni mogel govoriti. Zadovoljiti se je moral s posredovanjem tajnice, ki je Švabu pojasnila, da nien predstojnik zato ne more z njim govoriti, ker da za stvar ni pristojen; pristojna naj bi bila skrbnik De Rosa in šolsko ministrstvo. Pozneje je na miljski občini odjeknil glas. da ima zadevo v rokah urad za dežele pri predsedstvu vlade. Mor da ne bi bilo napak, ko hi za čimprejšnje razčiščen je vprašanja primerno nastopili tudi slovenski šolski dejavniki, (dg) DANES NA POBUDO SPZ IN GM PRIČENJA SE DVELETNI TEČAJ ZA ZBOROVODJE Danes se prične dveletni tečaj za zborovodje, ki ga prirejata Slovenska prosvetna zveza in Glasbena matica. Pobuda je nedvomno velikega pomena za rast in razvoj zborovskega petja ter sploh za razvoj kulturno - prosvetne dejavnosti v zamejstvu. Potrebe na tem področju so vse večje. Veliko naših pevskih zborov se sooča s problemom pevovodij, še zlasti pa je občuteno pomanjkanje pevovodskega kadra na področju otroških in mladinskih zborov. In ne nazadnje se postavlja problem kakovosti zborovskega petja, ki v zadnjem času nekako stagnira na vsem Primorskem. Pobuda Slovenske prosvetne zveze in Glasbene matice je zato dobrodošla osvežitev, od katere v daljši, verjetno pa tudi v krajši perspektivi, lahko marsikaj pričakujemo. Ta pričakovanja utrjuje tudi dejstvo, da se je v pevovodsko šolo prijavilo kar osemnajst kandidatov, od katerih je velika večina mladih. Med njimi je nekaj ljudi, ki imajo že določeno glasbeno izobrazbo, a se doslej še niso spoprijeli z zborovsko dejavnostjo, nekaj pa je tudi začetnikov, ki pa jim je zborovsko petje pri srcu in bi se radi seznanili s tehniko dirigiranja. Pouk bo potekal v večernih u-rah v prostorih Glasbene matice, poučevali pa bodo Ignacij Ota, Mirko Slosar in Janko Ban. Učni načrt obsega vokalno tehniko, solfeggio, teorijo, osnove dirigiranja, študij partiture, partiturno igro in študij klavirja ali orgel za začetnike. Po opravljenem dyeletnem študiju bodo gojenci imeli zaključni izpit. Spet fašistične provokacije Fašistični skrajneži ne zamudijo priložnosti za vsakovrstne provokacije. Tako so se v nedeljo zvečer podali pred vhod v kinematograf Ritz v Ul. sv. Frančiška, kjer v teh dneh vrtijo film italijanskega režiserja Gilla Pontecorva «Ogro» o pripravi in atentatu na frankistič-nega premiera Carrera Blanca, ter tam delili letake proti filmu, ki naj bi bil po njihovem »eno samo navajanje k zločinu. Da se ne bi izneverili svojim starim navadam, so ponoči razbili pred vhodom v kino dve šipi. Mesec po nesreči podlegla poškodbam Na oddelku za oživljanje glavne bolnice je včeraj umrla za posledicami hude prometne nesreče 65-letna Ester Pellegrini vd, Saoelli iz Drevoreda Sanzio 23. ženska se je usodno ponesrečila 25, septembra ponoči med vožnjo iz Mili proti Trstu, ko je njen ford escort v bližini ladjedelnice Alto Adriatico nenadoma zavozil s ceste in silovito treščil v drog javne razsvetljave na desni strani. stanovi v Furlaniji - Julijski krajini. O tem problemu je dežela sprožila široko posvetovanje s krajevnimi ustanovami, sama pa je predlagala, naj bi na deželnem območju ustanovili sedem krajevnih zdravstvenih enot. Glavni nosilec nalog, ki izhajajo iz nove zdravstvene u-reditve, bodo v smislu vsedržavnega zakona občinske uprave. Zakonski osnutki, ki jih je pravkar sprejel deželni odbor, se zato nanašajo tudi na ustrezen prenos pristojnosti na občine. j Zakonski osnutek, ki se nanaša na režijo bodočih krajevnih zdravstvenih enot, predvideva za nove orga- j nizacije iste postopke, ki veljajo za režijo deželne uprave, to pa zaradi tega, ker splošna zakonodaja v veljavi predvideva v obeh primerih vnaprej načrtovano vodenje pred-. pisanih dejavnosti. Kakor deželna uprava, tako bodo namreč tudi krajevne zdravstvene enote delovale na podlagi večletnih razvojnih na-1 Črtov, v okviru katerih bodo morale vsako leto pripraviti ustrezen proračun. slovenske prosvetne organizacije. Tako je letošnja četrta Servolada zaživela po zaslugi Pro loco. Doma Jakoba Ukmarja in PD Ivan Grbec. že v nedeljo zjutraj se je pričel slikarski ex tempore, katerega so se udeležili slovenski in italijanski slikarji, ki so tržaškemu občinstva in kritiki dobro znani. Prve tri nagrade so bile v denarju, ostalih petnajst pa pokali, plakete in medalje, Zmagal je Giorgio Ferletti, drugi se je uvrstil Demetrij Cej, tretjo nagrado pa je komisija podelila Sergiu Sergasu za grafiko. Popoldne je v kinodvorani nastopila otroška folklorna skupina PD Tabor z Opčin, ki je zaplesala splet belokranjskih plesov, mladinska skupina pa splet slavonskih plesov. S svojo pesmijo pa je prisotne do dna duše pogrel moški zbor Fran Venturini od Domja, ki je pel narodne in umletne■ • pesmi p' slovenščini, italijanščini, furlanščirti in makedorlšiini;1'*"1'.*."'. ....... Občinstvo sta s krajšim nagovorom pozdravila Giovanni Postopna, odbornik krajevne Pro loco, in Igor Pavletič, ki je z veseljem ugotovil, da je letošnja Servolada »povsem drugačnega značaja, ker je Pro loco spremenila svoj ustroj in je sedaj društvo, ki združuje vse kulturne in športne organizacije v naši vasi, med temi tudi obe slovenski kulturni ustanovi. Brez dvoma bodo take prireditve, kot je letošnja pripomogle k zbližanju vaščanov različne narodnostih. Tudi Servolada je bila, kot mnoge prireditve pri nas in v svetu, posvečena Mednarodnemu letu otroka, ki pravkar poteka. ris Prispevki ZA ZDRAVLJENJE LIVIJA ČOKA Z. in M. darujeta 10.000 lir. V spomin na teto Alojzijo FiF1' vd. Turina daruje Dušan Furia11 tisoč lir za poimenovanje šol® Barkovljah po F. S. Finžgarju-Namesto cvetja na grob Silv®5 Glavine daruje Marija Novel *-lir za ŠD Breg. . Namesto cvetja na grob Alf! Lukše darujejo Dolenčevi 20-1 lir.za^ŠD Kontovel. . Namesto'-cvetja na grob Bert Šemca darujeta Vinko in M®51' (Križ 7) 5.000 lir za spomenik F dlim v NOB v Križu. Ob izgubi dolgoletnega člana- . bornika in gostilničarja Alojza še izrekajo člani in odborniki » štvene gostilne Prosek globok® žalje prizadetim sorodnikom. Dekliški pevski zbor Vesna 1% Vilmi iskreno sožalje ob izgubi ge none. Ob izgubi Sianota Trampuža-, stanovnega odbornika, bivšega i na in nogometaša, izreka ŠD l morje globoko sožalje prizad* svojcem. Prve priprave na n rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od 25. oktobra predstava v abonmaju (odrezek št. 1) «11 funzionario Krehler* Georga Kaiserja. Režija Paolo Magelli. Rezervacije pri o-srednji blagajni v Pasaži Protti od danes dalje. « • « Pri osrednji blagajni ter na de avski hkrožkih in šolah sprejemalo naročila za gledališki abonma z? sezono 1979/80 (za Tržič: Agencija Universal). Na razpolago je 9 suponov za 11 predstav. • • • VERDI Pri blagajni Verdijevega gledališča se nadaljuje kampanja za abon-jdaje za skorajšnjo operno sezono. Operna sezona se bo začela 26. oktobra z Verdijevim cRigolettom*. Novo postavitev Verdijeve opere “°do predstavili na tiskovni konferenci v četrtek, 25. t.m., popoldne ob 18-45 v veliki dvorani krožka za kulturo in dnietnost v Ul. San Carlo 2. Opero bo predstavil ravnatelj muzeja minskega gledališča Scala Giampie-r° Tintori. Kino Nazionale 14.40 «La scarpetta e la rosa*. Barvni film za vsakogar. Ar‘ston 16.30 «Una favola possibile, nasce Jonas che avra 20 anni nel 2000». Alain Tanner. Kitz 16.00—22.15 «Ogro». G. M. Vo-lontč, Angela Molina. Barvni film. tdcn 16.30 - 18.20 - 20.10 22.15 jChiaro di donna*. Yves Montand, Romy Schneider. ~*Celsior 16.00 «11 corpo della ragas-sa». E. M. Salerno. Prepovedan mladini pod 14. letom. ®rattacielo 15.00 «Uno sceriffo ex-toaterrestre... poco extra e molto terrestre». Bud Spencer. • 'lice 16.00 «Marito in prova* ‘dignon 16.00 «Together». Olivia »jNevvton - John. Barvni film. *"odrammatico 15 30—22.00 «Paris teandale*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom ristallo 16.00 «Giordano Bruno*. M. Votonte. Prepovedano mladci pod 18. letom. ,0derno 16.00 Festival rock glasbe. ,*Pink Flovd at Pompey». *Urora 16.30 «1 39 scalini*. Detek-rt‘vka. ®Pitol 16.00 «Ma che sei tutta mat-a*. Barbra Streisand. 'ttorio Veneto 15.00 «L’infermiera di notte*. Prepovedan mladini pod letom. Barvni film. :?'ta (Milje) Zaprto. a|debaran 16.00—22.00 «Eeco l’m-Pero dei sensi*. Nagisa-‘Gshima. Prepovedan mladini pod^lR. Oetrtm. GLASBENA MATICA Trst Sezona 79-80 Prvi abonmajski koncert ^ Petek, 26. oktobra 1979, ob ‘0.30 v Kulturnem domu v Trstu. simfonični orkester Radiotelevizije LJUBLJANA Solist ALOJZ ZUPAN, klarinet Dirigent SAMO HUBAD ^a sporedu Vrabec, Weber, Debussy. Prodaja vstopnic in dvig abonmajev eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturna doma JADRANSKI KOLEDAR 1980 Cena zbirke v prednaročilu samo do 31. oktobra 16.000 lir Po 1. novembru 22.000 lir Naročila in predplačila na upravi PD v Trstu in Gorici, preko pošte na tek. račun št. 11/5374 in pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika. -er**. SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE TRSTU Kulturni dom Etbin Kristan KATO VRANKOVIČ igra v treh dejanjih Ponovitev v četrtek, 25. oktobra, ob 16. uri ABONMA RED H Nadaljuje se vpisovanje abonmajev. Vse abonente prosimo, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma. Ulica Petronio 4, ob delavnikih od 10.30 do 12.30 Izleti f Čestitke Sekcija PSI Prosek - Kontove! organizira izlet v Gonars, Passariano, v Beneško Slovenijo ter na Staro goro pri Čedadu v nedeljo, 28. t.m. Vpisovanje v Društveni gostilni. Združenje Union priredi 28. ek tobra enodnevni izlet v Jesolo in San Dona del Piave. Informacije na sedežu združenja. Telefonska št. 64-459, Ul. Valdirivo 30. Zveza partizanov - aktivistov Opčine organizira v nedeljo, 4. novembra, izlet na Dolenjsko Lipoglav -lager II. grupe Odredov - Janče pri Litiji - borbe druge grupe na Tujem grmu in v Muljavo - dolina reke Krke. Se nadaljuje vpisovanje v trgovini Renar - Proseška 3. Telefon 21 22 55. Dragi občan. sekcija Slovenske skupnosti za občino Dolino organizira danes, 23. t.m., ob 20.30 v prostorih srenjske hiše v Groča-ni javni sestanek o problemu prevoznih sredstev. Sekcija SSk za našo občino se že leta bori za izboljšanje ..p^voznijv^tLfla^S^. P?" droeju- »n. i je , v tej,, >zyezi ze pred leti predložila. odgovornim upraviteljem upravičene zahteve domačinov. Na naš pritisk so se določene razmere na tem področju bistveno spremenile tako, da vsaj delno zadoščajo potrebam prebivalstva. Kljub temu, pa obstajajo boleče vrzeli na kra-škem področju našega ozemlja. Sestanku bo prisostvoval tudi predstavnik Slovenske skupnosti v ACT - Prometnemu konzorciju Brecelj. Včeraj je ptaznovala svoj 14. rojstni dan FRANKA ŠKRK iz Trnovce. Mnogo uspeha v šoli in sreče v življenju ji voščijo mama, tata, nona Marija, sestri Katja in Kristina. FRANKI za njen 14. rojstni dan obilo sreče in zdravja ter uspehov v šoli želijo nona, nono, nona Marička in stric Mitko iz Gropade. Danes praznuje svoj 10. rojstni dan MONIKA SULLI. Obilo zdravja in sreče v življenju ter mnogo uspeha v šoli ji želijo mama, oče, nona in nono, stric in teta. V četrtek, 18. oktobra, so praznovali obletnico poroke ALBINA in RADOVAN VIDMAR ter NADA in LOJZE PAVLICA, še na mnoga srečna leta in medsebojnega razumevanja jim iz srca voščijo sestra Ljudmila z možem Cezarom, Adri-jana in Marino. MARIJA KOVAČEVA praznuje danes svoj rojstni dan. Z najlepšimi voščili se je spominjajo Zora, Olga in Sabina. Danes praznuje 25 let IZTOK GRGIČ. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva mu želijo mama, oče in brat Renato. Čestitkam se pridružujejo teta Stana, Robi in Ro-mica. V PROSTORIH ESPOMEGA OD 27. OKTOBRA DO 4. NOVEMBRA Pospešene priprave za salon pohištva in stanovanjske opreme «Ambiente 3» Nad sto razstavljavcev bo prikazalo najsodobnejšo stanovanjsko opremo - Konec novembra v Gorici l. sejem kmetijske mehanizacije V PRIREDBI SPZ BANCA OI.CPEPITO Dl TRIESTE ■ t R 2 A S K.'R E D I T N A BANKA ■ ■. - - TRST CULIcitTJFILZI IO - 'CJC 61-4<3Sk. SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 22. 10. 1979 Ameriški dolar 825.— Funt šterling 1770.— Irski funt šterling 1682.— Švicarski frank 500.— Francoski frank 194,— Belgijski frank 26,75 Nemška marka 458.— Avstrijski šiling 63,20 Kanadski dolar 685. — Holandski florint 413.— Danska krona 155.—- Švedska krona 192.— Norveška krona 162 — Drahma 18,25 Mali dinar 36,25 Veliki dinat^AV5^ '• 36,75 MENJALNICA vseh tujih valut ST AT I C KIROTERAPIJA DIAGNOZE IN TERAPIJE ZA ZDRAVLJENJE OBOLENJ HRBTENICE odprto od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 18.30 TRST, Ul. Udine 11 - tel 43-733 ga tržaško združenje obrtnikov včlanjeno v Confartigianato Ul. Ghega 1 - tel. 64-514 . „ obvešča da bo danes, v TOREK, 23. 10. 1979 ob 20.30 na sedežu združenja bBčNl ZBOR za kategorijo: KEMIČNE ČISTILNICE s sledečim dnevnim redom: Poročilo predsednika Razprava o sindikalnih i dejavnostih * _ i:i. i« nnravnpfffl 1. 2. 3 4. Izvolitev predsednika in upravnega odbora Razno ......I,,“iiiiii,i,n„.................................................im........................................■•■milil..............m'..........n"............. Včeraj - danes ob Lu- 3 Danes, TOREK, 23. oktobra VPD SEVERIN vzide ob 6.31 in zatone tla v'Dolžina dneva 10.36. — v^>de ob 8.36 in zatone ob 18.50. J“tH, SREDA, 24. oktobra . RAFAEL, ELKO včeraj: najvišja temperatu-kri iRatoPinj, najnižja 12,6, ob 18. kih stopinje zračni tlak 1017,7 VžhoriUStaljen' ve*-er 5 km na ur0 0Uei f. Ngu, Lorenzo Lubich, Ma-t>ii . °e Biasio, Valentina Cattari 0MBrn?rdo Autiero. stici RLI SO: 87-letna Adelia Am-?ar >,■. Sperti, 70-letni Luigi Lon-Wj Čr totni Orano Postogna, 71-to omarico Aureoli, 81-letni Rober-°v°ni, 56-letni Antonio Fazzi- ni - Giorgi, 79-letna Maria Matica por. Catania, 94-letni Guerrino Guer-rini. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul Mascagni 2, Ul. Felluga 46. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tol. 213-137; Milje; tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732,627. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 KUPIM ustekleničena pristna kra-ška vina. Ponudbe pismeno ali telefonsko — hotel Bled, Rim, Ul S. Croce in Gerusalemme 40. Tel 06 - 777102. BLIŽINI Portoroža oddam gara žo za čoln ali avto. Ponikvar An ton, Golo 20 61292 IG. PREDSTAVNIŠTVO išče za svojega uslužbenca opremljeno stanovanje v Trstu ali bližnji okolici. Pogoji po dogovoru. Telefonirati od 12. do 14. ure na tel. 30175 razen sobote in nedelje. PRODAM fiat 127 - 71. letnik v odličnem stanju. Telefonirati v jutranjih urah na tel. št. 824425. ZAVAROVANJA ' za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB - Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in Ul. Sa lici 1, Opčine, tel. 211489. KUPIM pianino v dobrem stanju Ponudbe poslati na uredništvo PD pod šifro «Glasba». KUPIM harmoniko 120 basov v dobrem stanju. Telefonirati na telefonsko št. 200-782 v večernih urah, IŠČEM majhno stanovanje v okolici Sv. Ivana ali na Opčinah. Tele fonirati na tel, št. 55-040 od 19.30 do 22. ure. TRGOVINA Mode Valentino pri Domju, tel. 820 191, obvešča, da ima na izbiro veliko novih oblek in plaščev vseh vrst. Priporoča se odjemalcem. ODVETNIŠKA pisarna išče urad nico/ka Telefonirati od 9. de 13 ure na tel. štev. 732863. PRODAJAM gorilno peč (bruciato-re) na nafto v dobrem stanju. Ugodna cena. Telefonirati na tel. štev. 227143. ELEKTRONSKE - TV igre po tovarniški ceni lahko kupite v trgovini TV — elektrogošpodinjskih strojev COLJA ALDO, Kontove! 134 - tel. 225-471. PRODAM avto fiat 125 special v zelo dobrem stanju. Telefonirajte v Sovodnje, telefon 882-,i37 IŠČEM vajenca za ključavničarsko inštalatersko stroko. Telefoni rajte v Sovodnje na telefonsko številko 882-037 med 12. in 14. uro, ter zvečer med 19 in 20. uro NUJNO iščemo prodajalca s konča no vojaško službo v trgovim nadomestnih delov za kmetijske stroje Telefonirati na tel št. 62200 med delovnim urnikom trgovine. KUPIM staro hišo ali stanovanje na vzhodnem Krasu. Tel. 212950 IŠČEM dvosobno stanovanje z ogre vanjem v ,iajem v dolinski ali miljski občini Tel. 228603 - od 16 do 17 ure IŠČEMO mlado osebo za mehanično ali elektromehaničro stroko. Pogoji: znanje slovenskega ali sr bohrvaškega jezika in opravlje ne vojaške obveznosti. Telefonirati na št. 68-812. V teh dneh je v paviljonih razstavišča Espomego že precej živahno. Nekateri razstavljale: so že pripeljali svoje blago, v glavnem pohištvo, ki bo na ogled občinstvu cd sobote dalje, ko se odpre tretji salon pohištva sAmbiente 3». Odprt bo ob 11. uri, ogled bo možen od sobote opoldne do naslednje nedelje, 4. novembra. Že v dneh prejšnjih izvedbah je salon pohištva in stanovanjske o-preme doživel ugoden sprejem pri Goričanih in drugih obiskovalcih, saj je marsikdo na enem samem prostoru dobil precej napotkov, kako opremiti stanovanje. V glavnem se niso tu sklepale kupč;je, razstava pa je nudila marsikaj zanimivega. Svojo prisotnost je napovedalo o-krog sto razstavljalcev. Gre v glavnem za znane tovarne pohištva. Organizatorji opozarjajo na dejstvo, da si bo moč ogledati tudi pohištvo, ki je bilo razstavljeno na nedavnem salonu v Milanu. V okviru razstave bo 31. oktobra okrogla miza o težnjah v pohištve-. ni industriji, da se vrne k izdelavi tradicionalnega pohištva. Razpravo bo vodil arh. Jonghi - Lavarini. poročala bosta dr. Felice Manni in arh. Roberto Summer. Predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri nam je povedal, da bo tudi letos, od 28. novembra do 3. decembra, sejem kmetijske mehanizacije, 4. SMAG. Prihodnje leto pa bodo najbrž imeli na razpolago še nekaj prostora. Poleg že tradicionalnih razstav kot so Espomego, Ambiente in SMAG, mislijo spomladi prirediti tudi spomladansko kmetijsko razstavo in v začetku junija razstavo belih vin. Kulturna in šolska vprašanja na pokrajini Na sestanku pokrajinske komisije za šolska vprašanja in kulturo, ki je bil prejšnji večer v pokrajinski palači in M jo je vodil svetovalec prof. Cumpeta, so preučili številna vprašanja z njihovega področja, V ospredju je bilo vprašanje šolskih prostorov za nekatere tukajšnje italijanske srednje šole. Odbornik za šolstvo dr. Gallarotti je vedel povedati, da bodo v ta namen uporabili dva izpraznjena paviljona psi-hiatričnj^lpdnjšjiice. Tu naj bi bilo dovolj prostoreK«? višjo srednjo šo-, io za geometre-in za ženski tehnič-i ni zavod. Na tem področju bi bilo, I s postopno odpravo bolnišnice, pro-i štora še za druge šole. Komisija je bila s tem predlogom zadovoljna. Govoriti so zatem še o nekaterih drugih pobudah, kot so ! deželno srečanje pesnikov, gledali-j ške predistave v raznih krajih Gori-j ške, proslava mednarodnega leta o-i trcka, zborovanje o odporniškem gibanju. V eni prihodnjih sej te komisije bodo preučili podrobnejši program dela za prihodnje leto. kupujejo več mesa v jugoslovanskih mesnicah, ker se je tam podražilo. Nasprotno, v goriške mesnice prihajajo sedaj že jugoslovanski kupci. Pdleg tega pa prihajajo v Gorico tudi Videmčani in kupujejo velike količine govejega mesa. Da bi samo Goričani uživali prednosti, ki jim jih nudi zakon, so na trgovinski zbornici sklenili uvesti mesečne nakaznice. S temi si bo moč nabaviti predvidene količine mesa. Kdor ga bo hotel več, bo zanj plačal ceno, ki velja v vsej državi. Kmdjc in njih strokovne organizacije proti gradnji nove ceste Prebivalci krminske in drugih občin odločno nasprotujejo nameravani gradnji novega odseka državne ceste št. 56, ki bi povzročila ogromno gmotno škodo v kmetijstvu in drugih dejavnostih, ne da bi bistve- no pripomogla k propustnosti prometa na odseku med Gorico in Krmi-nom, oziroma z državno cesto Trst - Videm. Pred dnevi je krminski občinski svet zavzel v tej zvezi dokaj ostro stališče, zdaj pa so se o-glasile še kmečke strokovne organizacije in sicer Coldiretti, Confcol-tivatori in Unione Agricoltori giulia-ni. 19. t.m, so se njihovi predstavniki sestali v Krminu, potem ko se je razširila vest, da bodo kmalu oddali na dražbi dela za zgraditev o-menjenega cestnega odseka. Omenjene strokovne organizacije nasprotujejo gradnji nove ceste ter zahtevajo od pokrajinskega odbora, da takoj prekine izvajanje omenjenega načrta ter da se rešitev za izboljšanje cestnega omrežja poišče sku paj z neposredno prizadetim prebivalstvom. V tiskovnem poročilu strokovne organizacije nadalje pozivajo prefekta naj zaustavi dela pri gradnji železniškega nadvoza pri Krmi-nu, kajti vse kaže, da bo z izgradnjo novega objekta nastalo na cesti ozko grlo, ki ga bo zelo težko ali povsem nemogoče odpraviti. Komorni zbor Nova Gorica v soboto v avditoriju Priznani vokalni ansambel bo ponovno gostoval v na. šem mestu . Na sporedu narodne in polifonske pesmi Slovenska prosvetna zveza je ljubiteljem zborovskega petja namenila ceiovečerni koncert mešanega komornega zbora Nova Gorica, ki bo v dvorani avditorija v soboto, 27. oktobra, ob 20.30. Koncert se u-vršča med prireditve ob začetku kulturne sezone v našem mestu, za l^atere je dala pobudo SPZ. Menimo na odprtje jotografske razstave in na jutrišnje zgodovinsko predavanje v istem avditoriju, prav tako na koncert mešanega zbora «Pro Musiča» iz Subotice, ki je bil o začetku meseca v Domu Andreja Budala p Štgndrežu. Mešani komorni zbor Nova Gorica, ki ga vodi prof. Štefan Mavri, je goriški publiki dobro znan. Zbor bo prihodnje leto praznoval svojo deseto obletnico, v tem času je imel več kot sto celovečernih koncertov, poleg tega pa je sodeloval tudi na, raznih proslavah in na reviji Primorska poje. Zbor se je udeležil tudi tekmovanj v Mariboru, v Gorici, na radijskem tekmovanju v Ljubljani. Pel je v raznih krajih Slovenije. Na Goriškem je nekajkrat pel »ia tukajšnjih slovenskih prireditvah. Na sobotnem koncertu bo zbor, v katerem je več kot trideset pevcev in pevk, nudil goriški publiki tako umetne in polifonske pesmi, kot one iz slovenske narodne zakladnice. Praznik kostanja in vedrega razpoloženja Gervaso je že predaval v četrtek pride Cergoly Srečanje s svetovno znanim časnikarjem in pisateljem je vedno zanimivo, še posebej je to srečanje zanimivo, če je glavna oseba Roberto Gervaso, znan po številnih knjigah, ki so prevedene tudi v druge jezike. Za Gorico, malo provincialno mesto, pa je te obisk še posebej zanimiv. Prav zaradi tega je bila dvorana avditorija v soboto zvečer polna in potem ko je Gervaso prikazal svoje delo in samega sebe, so poslušalci stresali vprašanja, na katera je Gervaso odgovarjal telegrafsko, tako kot je vajen v svojem pisanju. Mož je postal znan potem ko je z Montanellijem sestavil nekaj knjig znane italijanske zgodovine, ki je bolj privlačna od suhoparnih šolskih knjig. Sam pa je napisal tudi nekaj posrečenih biografij zgodovinskih osebnosti. Piše za milanski zCorriere della Sera*, sedaj obiskuje razna mesta, kot je sam povedal, da nekoliko propagira prodajo svoje zbirke intervjujev z znanimi osebnostmi. To se mu očitno izplača, prav tako založniku, saj so v soboto popoldne prodali veliko njegovih knjig, ki jih je potem podpisoval. V vrsto srečanj z avtorjem, ki jih prireja goriška občina, sodi poleg onega z Gervasom, tudi srečanje s Tržačanom Carolusom Cergolg-jem, ki je pred kratkim napisal knjigo «Kompleks cesarja». Knjiga je vzbudila precej zanimanja v italijanskem svetil, Cergolg bo govoril v goriškem avditoriju v četrtek zvečer ob 18.30. Predstavil ga bo Fer-ruccio Foelkel, ki je pred kratkim izdal obširno knjigo o tržaški Rižarni. Razstave V avditoriju v Ul. Roma je odprta fotografska razstava «Kamen na kamnu*. Svoja dela razstavljata fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav, razstavo pa je priredila Slovenska prosvetna zveza. Danes, v nedeljo, je razstava odprta od 11. do 13. ure, ob delavnikih pa med 17. in 19, uro. Prosveta večer, ko so se Guštovega življenjskega jubileja spomnili člani prosvetnega društva Briški grič, po- j nekaterimi planinci, skrbeli za priložnostno darilo, pevci pa za nekaj priložnostnih pesmi. Poleg domačinov pa so Guštovo 70-letnico počastili tudi člani planinskega društva iz Gorice, ki so slav- Kmaiu nakaznice za meso proste cone Kmalu bomo dobili mesečne karte za nakup mesa proste cone. O tem so že sklep'ali na sestanku raz ... — širjenega odbora goriške trgovinske ^ Ijencu izročili reprodukcijo značilne zbornice. S tem sklepom hočejo do- j fotografije, ki je bila napravljena seči dvoje; dati vsakemu prebival- j pred skoraj tremi desetletji, takrat, cu ožje proste cone, t.j. Gorice in ko je bil Gušto eden od redkih, Sovodenj, zatem pa še vse pokraji-1 zmeraj prisotnih udeležencev na plane, možnost do dobi količino gove-1 ninskih izletih, jega mesa po nizki ceni; obenem Veselo in praznično vzdušje se je hočejo ugoditi zahtevam sindikalnih kajpak nadaljevalo tudi v nedeljo, organizacij, ki hočejo ukrepe za ko se je že v prvih popoldanskih zamrznitev cen. , i urah zbrala na prostranem dvor- O kontingentu govejega mesa pro-! šču Štekarjeve domačije pisana ste cone je bil govor že večkrat, | druščina planincev, prijateljev in posebej še letos poleti. Goričani ne ’ znancev ter seveda domačinov. Mar STALIŠČE POKRAJINSKEGA ODBORA KPI v ieča kostanja, skoraj hektoliter sikuo je, spričo lepega jesenskega starega in novega vina, precej manj I popoldneva, primarširal na Valeri-brezalkoholnih pijač in obilo dobre šče kar peš, po gozdnih poteh pre-volje in veselega razpoloženja. Ta-! ko Kalvarije. Nekoliko bolj proble-ko nekako bi izgledal obračun 3.! matičen je bil vsekakor povratek v planinskega praznika kostanja (s dolino, saj sta tokaje in sladka re-kratico. 3PPK), ki ga je v nedeljo j bula pri marsikom povzročila do-popokine pripravilo Slovensko pla- ločene težave. Na srečo pa se je ninsko društvo, pri Štekarjevi do-! vse prav izteklo, mačiji na Valerišču. Sicer pa je bi- Veselo razpoloženje smo skušali lo pri štekarjevih veselo že prejšnji zabeležiti tudi na filmski trak in ta- ko je nastal gomji posnetek, na ka terem je Avgust Štekar v družbi z Ostra kritika komunistov na račun krščanske demokracije Enobarvni odbori KO niso kljub podpori vseh demokratičnih strank uresničili programa - Se pripravlja kriza na pokrajini? V četrtek se sestane pokrajinski svet Goriški pokrajinski svet se bo vnovič sestal v četrtek, 25. t.m. ter nadaljeval z razpravo o goriškem skladu. Na dnevnem redu je tudi razprava o osnutku resolucije, ki so jo predstavili komunist:čni in socialistični svetovalci glede uvedbe tretjega televizijskega omrežja v slovenščini. Seja bo pričela ob 17. uri. slikarja Gigija Castellana, kazuje krmirisko zgodovino. Na otvoritveni svečanosti sta spregovorila predsednik upravnega odbora goriške hranilnice ing. Gel serio Graziato in deželni odbornik za finance dr. Antonio Tripani. Oba sta poudarila važnost bančnih podjetij v gospodarskem razvoju teh krajev. Na slovesnosti so bili prisotni tudi krminski župan reom. Zar ter številni zastopniki krajevnih oblasti in mnogi gospodarstveniki. V razstavni dvorani avditorija bo na pobude. SPZ v petek, 27. oktobra, ob 20. uri, srečanje fotografov. Govor bo o sodobnih nalogah fotoama-materjev. Ženski odsek prosvetnega društva «Sovodnje», vabi vse ženske iz Sovodenj na sejo, ki bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu. Kino Nesoglasja med komunistično partijo in krščansko demokracijo v vsedržavnem merilu se odražajo tudi pri nas, kjer vladata, tako v deželi kot v goriški pokrajini, široki več'-ni demokratične enotnosti z enobarvnimi demokristjanskimi odbori, ki jih podpirajo komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. V teh dneh je precej goriva o razbitju take koalicije v deželnem merilu, najbrž se nekaj podobnega pripravlja tudi v Gorici, kar se tiče pokrajinske uprave. To utegnemo razbrati iz dolgega tiskovnega poročila goriške federacije KPI, ki nas obvešča o sestanku pokrajinskega odbora ter stranke. S prstom kažejo komunisti na krščansko demokracijo v enobarvnih odborih in izrecno je omenjena tudi goriška pokrajinska uprava. KPI je mnenja, da niso ti demokri-stjanski odbori, kljub večletni podpori drugih strank, med temi tudi komunistične, napravili to, kar bi bili morali. Poleg tega pa obtožujejo komunisti tudi nekatere javne in druge ustanove, kot so trgovinska zbornica, goriška hranilnica, upravni svet podgorske predelnice. Ker je v tiskovnem poročilu rečeno tudi, da bodo komunisti na širših sestankih obvestili javnost o tem položaju, se da sklepati, da bodo kmalu zahtevali preverjanje tudi na goriški pokrajini. To pa u-tegne najbrž privesti do razbitja sedanje široke koalicije. Na istem sestanku so govorili tudi o slabem položaju v številnih tovarnah na Goriškem, o naraščanju cen, o pomanjkanju stanovanj. Za vse te nedostatke naj bi b;la kriva KD, tako menijo komunisti. Danes strelske vaje na področju Bi ver a? Kot poroča obširneje tisk v Vidmu in Pordenonu prično danes na strelišču Bivera v predelih zahodne Karnije in vzhodnega predela pokrajine Belluno strelske vaje. Proti temu razširjenemu strelišču, ki naj bi postalo stalno, so protestirale vse zainteresirane občine, vendarle dosedaj protest ni zalegel. Prizadeto prebivalstvo je Celo zagrozilo, da bo z manjšimi skupinami ljudi zasedlo omenjena področja in preprečilo tako vojakom vaje. Tudi radikalci naše dežele so se vključili v to akcijo in vabijo vse svoje pristaše naj se danes zjutraj zberejo v Saurisu, od koder bodo šli na strelišča. Volitve v društvu krvodajalcev Te dni so se v Doberdobu sestali člani društva prostovoljnih krveda-! jalcev ter izvolili nov odbor. Občn zbor je bil obenem tudi priložnost za pogovor o tem, kako zasnovati bodoče delovanje. Društvo šteje trenutno nekaj nad 100 članov, veliko pozornosti pa posveča navezovanju in utrjevanju prijateljskih vezi s sorodnimi organizacijami na Laškem, v Furlaniji ter v Jugoslaviji. Doslej so doberdobski krvodajalci prejeli že vrsto priznanj za dolgoletno in vztrajno delo na humanitarnem področju. Po tej poti nameravajo hoditi tudi v bodoče, saj je ena glavnih nalog, ki so jo sprejeli na zadnjem zboru prav v povečanju količine zbiranja krvne plazme. Volitve so v glavnem potrdile za odgovorna mesta ljudi, ki so že do sedaj uspešno vodili društvo. Tn-najstčlanski odbor se je ' tudi sestal na prvi redni seji ter iz svoje srede izvolil ožji izvršni odbor. Tako je bil za predsednika vnovič potrjen Jožef Ferletič, tajniške posle bo vodila Lucija Černič - Zanolla, blagajno pa Miloš Devetak. Prenovljena poslovalnica hranilnice v Krminu V Krminu so v petek zvečer odprli prenovljene prostore tamkajšnje podružnice goriške hranilnice. Bančna poslovalnica je bila v teh prostorih že več desetletij, med preureditvenimi deli, ki so trajala več kot leto, je poslovala drugod. Za notranjo opremo je poskrbel Lucio Corani ,v glavni dvorani pa je tudi freska domačega Danes enourna protestna stavka kovinarjev Za danes je napovedana enourna stavka kovinarjev v vseh večjih obratih. Protestirajo zoper terorizem ter zoper primere ustrahovanja in izsiljevanja; ki se ga poslužujejo v Fiatu in drugih velikih podjetjih. Stavko bodo v posameznih podjetjih izvedli ob različnem času. Tako bodo od 8. do 9.15 stavkali delavci v ladjedelnici v Tržiču, uro kasneje delavci Detroita itd. (Zorica VERDI 17.30-22.00 «Uomini d'ar-gento*. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «Attimo per at-timo*. L. Tomlin in J. Travolta. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Poliziotto o canaglia*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Tiro inero-ciato*. JV« ra Gorica in okolica SOČA (N. Gorica) 16.00-18.00-20.00 »Navijačice*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00-20.00 «HvaIa bogu, danes je petek*. A-meriški film. DESKLE 19.30 «Judo in karate v borbi s tolpo*. Hongkonški film. ! tiiiMuiiitmuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiumiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiNI OB KONCU TEDNA V TRŽIČU ZOPET VLOMI V STANOVANJA IN V PARKIRANE AVTOMOBILE Iz stanovanja Augusta Filippija v Mazzinijevi ulici odnesli zlatnino, denar in cigarete Lepo vreme je v nedeljo zvabilo v naravo tudi 25-letnega Augusta Filippija iz Tržiča, Mazzinijeva ulica 15. Od doma je odšel okrog 12. ure, domov pa se je vrnil šele pozno zvečer ter nemalo presenečen ugotovil, da so bili medtem v stanovanju nenajavljeni gostje. Seveda so imeli dovolj časa, da so stanovanje dodobra prebrskali in odnesli nekaj zlatnine ter nekaj denarja v gotovini, prav pa jim je prišla tudi manjša zaloga cigaret. Škode je za okrog milijon lir. V nedeljo zvečer so neznanci vlomili v avto 35-letnega Massjna Zor-zina, ki stanuje v Carduccijevi u-lici v Tržiču, Avto je parkiral v bližini hiše, zvečer zjutraj pa je ugotovil, da so ponoči razbili stransko okence ter odnesli radijski sprejemnik, vreden okrog 300 tisoč lir. Nedaleč stran so se vlomilci lotili tudi fiata 128, ki ga je tam pustil 43-letni Bruno Donda. Podviga pa niso izpeljali do konca. Najbrž jih je pri nečednem o-pravilu kdo zmotil ter so jo raje popihali. Fabiolo Flavorea iz Fossalooa, ki je bila huje ranjena v prometni nesreči v Tržiču. Peljala se je z motornim kolesom, nenadoma pa je vanjo trčil avtomobil. Vzroke nesreče, ki se je pripetila pri kraju Marcel-liana, še raziskujejo. Iz tržiške bolnišnice Za 30 dni so pridržali na zdravljenju v tržiški bolnišnici 17-letno • Pet dni se bo morala zdraviti 20-letna Silvana Perše iz Grojne 3. Včeraj, okrog 12. ure, se je laže ranila v prometni nesreči, ki se je pripetila v Ul. Nizza. Peršetova je izgubila nadzorstvo nad vozilom ter treščila v dva parkirana avtomobila. Na srečo se je vse izteklo le z gmotno škodo in lažjimi poškodbami. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 5. novembra. Na razpolago bo tudi avtobus. Pohitite i vpisom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel. 24-43. S SEJE VODSTVA POKRAJINSKE ZVEZE CGIL-CISL-UIL Resno načrtovanje poklicnega izobraževanja med glavnimi pogoji za industrijski razvoj občini neprestano naraščajo Za tesnejše sodelovanje z Zvezo industrijcev - Za razvoj tržaškega gospodarstva so potrebni enotni pogledi o najvažnejših krajevnih problemih Na sedežu sindikalne federacije CISL se je včeraj sestalo vodstvo pokrajinske zveze CGIL - CISL -UIL, ki je v poročilih Degrassija in Fabriccija ter v zaključkih Gia-luza analiziralo gospodarsko stanje v Trstu. Po sestanku med zvezo industrijcev in predstavnikov dežele ter po zaključkih zadnjega zasedanja vsedržavnega tajništva CG IL - CISL - UIL, je pokrajinska zveza posvetila posebno pozornost problemu industrijskih podjetij v tržaški pokrajini. Na koncu zasedanja, ki je bilo zelo razgibano in v katerega razpravo so posegli šte- Pojutrišnjem brez avtobusov, vlakov in tramvajev V četrtek bomo ves dan brez avtobusov in tudi vlaki in tramvaji ne bodo vozili. Tako je odločil enotni sindikat prevoznikov po nenadni prekinitvi pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Pogajanja za obnovo pogodb približno 150 tisoč zaposlenih v prevoznem sektorju se vlečejo že deset mesecev in po prekinitvi izpred nekaj dni je res težko ugibati, kdaj in kako se bodo končala. Prvi ukrep, ki so ga sprejeli takoj po ponovni prekinitvi pogajanj, je bilo oklicanje enodnevne vsedržavne stavke uslužbencev prevoznega sektorja, ki bo pojutrišnjem po vsej Italiji in ki naj bi v še ostrejši obliki nadomestila 4-urno stavko, ki so jo prvotno oklicali za včerajšnji dan. S stavko želijo prevozniki podkrepiti svoje zahteve po višjih mezdah, boljši povezavi med vsemi prevoznimi sektorji, po čimprejšnji ustanovitvi posebnega vsedržavnega sklada za mestni in izvenmestni promet in po delni spremembi deželnega zakona štev. 47, da bi prejela javna podjetja več finančnih podpor. Deželne sindikalne federacije bodo nadalje podvzele še druge oblike boja za rešitev perečega problema, tudi v naši deželi pa bodo v četrtek, 25. oktobra, stavkali vsi zaposleni v prevoznem sektorju. vilni delegati, je bil soglasno sprejet sklepni dokument. Sindikalna zveza v njem poudarja, da se kljub nekaterim znakom, ki kažejo na drugačen interes, ki so ga pokazali podjetniki in deželni odbor za razvoj industrije v naši pokrajini, kriza v nekaterih podjetjih (SIRT, DREHER, CA A) še zaostruje, ali pa stagnira (ATSM). Zato je treba rešiti najprej podjetja v krizi, sicer bi z novimi pobudami le nadomestih vlogo teh podjetij, ne pa povečali produktivnega potenciala. Kar pa se tiče problemov ladjedelstva je treba predvsem pospešiti dela za dograditev suhega doka pri podjetju ATSM. V skladu s sprejetimi obvezami pa mora deželna vlada predložiti e-mergenčni načrt v pričakovanju, da bi področni načrt dobil svojo končno obliko. Po svoji strani pa morajo biti vsi delavci, ki so zaposleni v ladjedelnici, stalno seznanjeni z vsem, kar se dogaja v njihovem sektorju. Tajništvo sindikalne zveze bo med tem pritiskalo na odgovorne organe, da bi čimprej zgradili tiste infrastrukture, ki so pristanišču neobhodno potrebne. V zvezi z novimi industrijskimi pobudami (EST 2 CSP, SIDER-CONTROL, FABOCART), ki jih je predlagala deželna uprava, se sindikalna zveza o njih pozitivno izraža. Kljub temu pa mora pojas niti, da gre v primeru SIDERCON-TROL za bivšo livarno ORION, o-stali trije obrati pa še nimajo u-streznih načrtov, nakazil in dovoljenj, zaradi česar ni znano, kdaj bodo lahko obratovali. Sindikalna zveza se zato obrača na podjetni ke, deželne oblasti in družbo Friu-lia, da bi pospešili upravni iter, ki je potreben, da bodo obrati začeli delovati. Ti posegi bi hkrati pomenili spremembo v dosedanjih težnjah, ko investicije stagnirajo, kar je eden od glavnih vzrokov, da je bila oklicana splošna stavka. Kar pa se tiče problema zaposlenosti (pomanjkanja delovne sile) je sindikalna zveza mnenja, da je bilo to vprašanje v zadnjem času postavljeno na simplicističen in stru-mentalen način. Kot v mnogih krajih Italije, je tudi v Trstu čutiti pomanjkanje specializirane delovne sile, čeprav je število brezposelne mladine tudi z višjo izobrazbo, nekvalificiranih delavcev in žensk, visoko. Temu botrujeta tudi negotova, a dobičkonosna terciarna dejavnost in zelo razširjeno črno delo. Vsekakor pa je treba obsoditi pomanjkljivo in zgrešeno politiko poklicnega izobraževanja in rek vali fikaci-je, ki so jo dolga leta vodile deželne oblasti, 'ANCIFAP in podjetniki. Rezultate te zgrešene politike pa sedaj nekateri mestni krogi stru-mentalizirajo, s čimer hočejo opravičiti svoje nasprotovanje industrijskemu razvoju. Sindikalna zveza je zato postavila med glavne točke svojega programa ob snlošni stavki prav nujnost po resnem načrtovanju poklicnega izobraževanja, ki mora upoštevati potrebe zaposlenosti in biti dopolnilni del načrtov industrijskega razvoja. Tudi podjetja, tako zasebna kot ona z državno soudeležbo, pa morajo vzeti na- se svoj delež in ne smejo zahtevati, da bi kar tako dobila na razpolago snecializirano delovno silo. Sindikalna zveza nadalje meni, da je treba pripravljenost, ki so jo pokazali industrija, spremeniti v okvirni sporazum, s katerim je treba po eni strani ščititi število delovnih mest in utrjevati obstoječe industrijske strukture, po drugi strani pa se dosledno soočati s konkretnimi izbirami, s problemom zaposlenosti, s poklicnim izobraževanjem ter s pobudami za razširitev produktivne baze. Tak sporazum lahko postane važen element v razpravi med mestnimi političnimi silami. Te smernice, ki pomenijo preusmeritev v razvoju tržaškega gospodarstva, bodo lahko obrodile pozitivne sadove in izpolnile pričakovanja prebivalstva le v primeru, da se bodo vse družbene komponente zedinile v pogledih o najvažnejših krajevnih problemih. (as) Danes seja deželnega sveta Danes ob 9.30 se bo sestal deželni svet. Na dnevnem redu so najprej odgovori na vprašanja in interpelacije, zatem pa bo skupščina proučila dva zakonska osnutka, ki urejujeta režim denarnih odškodnin upraviteljem javnih ustanov in konzorcijev. Na dnevnem redu je tudi zakonski osnutek, s katerim se re-finansira zakon štev. 17/70, ki predvideva podelitev nakazil obrtniškim podjetjem. Dežela je v ta namen nakazala 300 milijonov lir letno, saj se je izkazalo, da je zakon štev. 17/70 med najbolj učinkovitimi inštrumenti, ki ščitijo interese obrtnikov. Statistični podatki namreč kažejo, da se je v zadnjem letu okoristilo z deželnimi prispevki kar 2.500 obrtniških podjetij. PO PODATKIH OBČINSKE STATISTIČNE SLUŽBE ZA SEPTEMBER V NABITO POLNI BABNI HIŠI V RICMANJlH v Življenjski stroški V tržaški Mladi plesalci in igrah V letu dni so se oblačila podražila za 23,7 od sto, elektrika, plin m tekoča kuriva za 28,9 od sto in hrana za 13,7 od sto * Izdatki za stanovanje za 25,5 od sto večji Statistična služba tržaške občine je objavila podatke o gibanju nadrobnih cen v minulem septembru. To so cene potrošnega blaga in nujnih storitev, ki nazorno kažejo, za koliko so se povečali življenjski stroški poprečni delavski ali uradniški družini v naši občini. Slika ni prav nič spodbudna in kaže, da draginja skokovito narašča. Poglejmo, kako so se gibale cene na posameznih področjih. Oblačila so se pretekli mesec podražila za 10,1 od sto nasproti avgustu in kar za 23,7 od sto v primeri z lanskim septembrom. Izdatki za uporabo električnega toka in plina ter za nabavo tekočega kuriva so se povečali za 0,2 od sto v primerjavi z avgustom ter nič manj kot za 28,9 od sto nasproti septembru lanskega leta. Stroški za stanovanje se v obdobju avgust - september letos sicer niso bistveno spremenili, pač pa so v enem letu narastli za 25,5 od sto. V NOČI MED SOBOTO IN NEDELJO Na katinarskem pokopališču oskrunjen spomenik padlim borcem za svobodo Ogorčenje med prebivalstvom Lonjerja in Katinare Običajni vandali so v noči od sobote na nedeljo oskrunili nagrobni spomenik padlim jugoslovanskim borcem, ki počivajo na katinarskem pokopališču. S plavo barvo so pomazali steber, v katerem so vklesana imena jugoslovanskih vojakov, , ki so padli v bojih za Trst leta 1945. ■ /P Vendar se niso zadovoljili s pleskanjem kljukastih križev in SS znakov. Poleg tega so razbili osvetljeno peterokrako rdečo zvezdo, tako da je je polovica ostala na tleh pred spomenikom, polovica pa je zginila in so jo našli šele v ponedeljek. Oskrunitev nagrobnega kamna pokopanim partizanskim borcem so odkrile v nedeljo zjutraj nekatere domačinke, kij-so mate cw*je-n grobove. Vesi parit* la po Lonjerju in Katinari in šte-vilni domačini sb pred oskrunjenim } stebrom izražali svoje ogorčenje i nad banditizmom, ki se znaša se-daj tudi nad posmrtnimi ostanki borcev za svobodo in to v času, ko j se vedno bolj utrjuje sožitje med sosednima republikama. Na kraj o- : skrumbe spomenika so domačini po- i klicali karabinjerje iz Rocola, ki so si ogledali podlo delo vandalov, ki so si v objemu noči drznili oskruniti zadnje počivališče borcev za svobodo. j Ogorčenje nad tem podlim dejanjem so v nedeljskih večernih u-rah izrazili tudi člani ŠD Adria in PD Lonjer - Katinara, ki so se zbra- i li v društvenih prostorih v Lonjerju. R. Pečar Pod označbo «razni izdatki* beremo porast za 5,3 od sto med avgustom in septembrom tega leta in za 21,6 od sto med lanskim in letošnjim septembrom. Prehrano smo pustili na zadnjem mestu, ker ji posvečamo nekoliko več pozornosti (tudi zato, ker glede drugih postavk nimamo nadrobnejših podatkov). Od avgusta do septembra letos so se jestvine podražile za 1,8 od sto, medtem ko so se jim cene v razdobju september 1978 - september 1979 povišale za 13,7 odstotka. Pri navedbi nekaterih posameznih živil bomo upoštevali le celoletno primerjavo, cene pa so poprečne. Kruhu iz moke tipa 00 je cena poskočila za 6,7 od sto od 900 lir v lanskem do 960 lir v letošnjem septembru. Testeninam je narastla s 640 na 746 lir za kg, torej za 16,6 odst. Pšenična moka se je podražila za 12,4 od sto od 395 do 444 lir za kg. Za kilogram prvovrstne sveže teletine je bilo treba pretekli mesec odšteti kar 9.405 lir ali 23,7 od sto več kot istega meseca lani (7.604). Kilogram prvovrstne sveže svinine se je podražil od 4.658 do 5.380 lir (za 15,5 od sto), enaka količina prvovrstnega konjskega mesa s 5.267 na 6.533 lir (24 od sto), sveže salame madžarskega tipa od 7.408 do 8.508 lir (14,8 od sto), najboljše mortadele s 3.583 na 4.033 lir (12,6 od sto) in kuhanega pršuta od 5.358 do 7.025 lir (31,1 od sto). Surovi pršut je pa že itak menda le za elito: septembra letos je bil s 14.883 lir pri kilogramu za 31,3 odstotka dražji kot leto dni prej. Oljčno olje tipa extravergipe se je podražilo z 2.533 na 2.830 lir za liter. Cena prvovrstnega masla iz centrifuge je narastla od 4.085 do 4.252 lir za kilogram in margarina od 1.663 do 1.842 lir, pasteriziranemu kravjemu mleku je poskočila s 410 na 480 lir za liter, svežim kokošjim jajcem od 95 do 101 liro za vsako, parmezanu (dve leti uležanemu) z 11.358 na 12.358 lir za kilogram, sladkorju od 685 do 750 lir za kg itc’ Potolažimo se lahko le s finim rižem v zavojčkih, ki se je pocenil z 963 na 908 lir pri kilogramu, pa še z mešanico pražene kave, kateri je poprečna cena zdrknila od 7.884 do 7.610 lir za kilogram. Močan porast cen je zajel tudi ribe: morskim listom in sipam so poskočile za 31,6 oz. 36,2 od sto, sardinam pa k sreči le za 5 odstotkov. Pri zelenjavi se je cena solati več kot podvojila, znatno pa je narastla tudi melancanam in fižolu v stročju. Sadje se je podražilo v manjši meri, edino limonam je cena vrtoglavo narastla: septembra lani je kilogram limon stal 793, letos pa kar 1.241 lir. (dg) • Zaradi čiščenja bo predor San-drinelli zaprt avtomobilskemu prometu od 22. do vključno 31. oktobra od 24. do 5. ure. Rojstvo malega PETRA je osrečilo Nevo in Bruna San-tinija. ŠD Sokol in moški zbor Igo Gruden jima iskreno čestitata, malemu Petru pa mnogo sreče in zadovoljstva. slovenskega društva z Rek Gostje so presenetili s svojo svežino in kvaliteto mače PD Slovenec se je izkazalo z dobro organ iz«(l Na Reki in v okolici živi približno devet tisoč Slovencev. Največ se jih je tja preselilo pred vojno in takoj po njej. Pretežno so zaposleni v industriji in v ladjedelnici. Vsi skupaj tvorijo nekak otok slovenstva, ki pa živi odprto in v harmoničnem sožitju z večinskim hrvaškim narodom in številno italijansko skupnostjo na reškem področju. Izraz strnjenosti in delavnosti Slovencev na Reki je Kulturno prosvetno društvo Bazovica. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1947; poimenovali pa so ga po simbolu slovenskega primorskega odporništva, po žrtveniku, ki ga je postavilo hrepenenje po svobodi. V KPD Bazovica z Reke je vključenih približno 500 podpornih članov in nad 130 aktivnih članov. Predsednik društva je Ignac Vrabič, tajnica pa Tanja Milovič. Aktivnost društva sloni na štirih odsekih. od katerih sta najizrazitejša mešani pevski zbor in folklorna skupina. Društveno delovanje sloni na strogi disciplini, kateri se vsi člani zavestno in brez kompromisov V NEDELJO V SKEDNJU Kulturni popoldun Servolude Na ex tempom je zmagal Giorgio Ferletli, druga nagrada pa je šla Demetriju Geju - Ljudski plesi in petje navdušili občinstvo Kulturni popoldan v kinodvorani v Skednju je bil živahen in pester (morda še preveč, če nekoliko pograjamo preveliko živahnost občinstva med samim izvajanjem). Skedenj je bil nekoč steber prosvetnega delovanja v tržaškem predmestju in ko je predmestje postalo mesto, se je v Skednju poveznila krivulja do nevarnih ob debij kulturnega molka. Toda kljub težkim pogojem se zavedni ske-denjej vztrajno borijo za to da bi se kulturno prosvetna dejavnost v rajonu obdržala vsaj na približni stopnji razmaha. ki je bil za pretekla obdobja značilen za Skedenj. Ta dejavnost pa im o zaslugo, da je našla določen odmev tudi pri italijanskem delu prebivalstva, ki je smatral za potrebno, da se v nekaterih pobudah nasloni tudi na Protest SKGZ Ob oskrunitvi spomenika padlim jugoslovanskim borcem za svobodo na katinarskem pokopališču, je izrazila svoje ogorčenje in obsodbo tudi Slovenska kultumo-gospodarska zveza. V svoji izjavi ugotavlja, da so se «skrunilci, ki so se doslej znašali nad spomeniki in drugimi o-beležji NOB na trgih in ulicah, tokrat znesli celo nad spomenikom na pokopališču, kar je prvič v zad- njih letih in kar je odraz zaostrovanja protijugoslovanske, protislovenske in protidemokratične gonje, ki smo ji priča v zadnjem času. Gre za podlo dejanje, ki ga mora iskreno in odločno obsoditi vsakdo, ki se sklicuje na ideale protifašizma in svobode in ki sta mu pri srcu mir, plodno sožitje in prijateljstvo med narodi. Slovenska kulturno - gospodarska zveza, je rečeno v izjavi, ostro in ogorčeno obsoja skrunilsko barbarstvo, njegove izvrševalce in navdi hovalce, poziva vse demokratične sile k budnosti in enotnosti, od var- PREOSNOVA ZDRAVSTVA V DEŽELI —--- ITT 'Tl JTTTnrr———-----—- ZAKONSKA UREDITEV BODOČIH KRAJEVNIH ZDRAVSTVENIH ENOT Deželni odbor sprejel tri zakonske osnutke, ki se nanašajo na ustanavljanje, organizacijo in vodenje novih zdravstvenih organizacij Deželni odbor je te dni na predlog odbornika za zdravstvo Antoninija odobril tri zakonske osnutke, ki se nanašajo na skorajšnjo ustanovitev tako imenovanih krajevnih stvenih enot. Prvi zakonski osnutek ..... , , ., , . se ukvarja prav z normativom, ki se nostmh sil pa zahteva in pričakuje nanaša na ustanavljanje omenjenih odločnih ukrepov proti storilcem tega in podobnih dejanj.* Dijaki srednje šole na Katinari smo včeraj dopoldne v spremstvu profesorjev in ravnatelja dr. Ed-munda Žetka obiskali oskrunjeni spomenik padlim za svobodo na katinarskem pokopališču. S tem smo i-zrazilj ogorčenje mladih nad podlim dejanjem in zahtevo, da se krivci razkrijejo ter kaznujejo. Učenci srednje šole Sv. Ciril in Metod - Katinara enot, drugi zakon obravnava organi zacijska vprašanja, tretji pa probleme režije in knjigovodstva, povezane z delovanjem zdravstvenih e-not. S temi zakonskimi osnutki, ki pridejo zdaj pred pristojno komisijo in nato pred deželno skupščino, bo deželna uprava zadostila nalogam, ki ji jih na tem področju nalaga vsedržavni zakon štev. 833 iz lanskega leta v uvedbi vsedržavne zdravstvene službe. Medtem ko bo treba rešiti vprašanje, koliko krajevnih zdravstvenih enot naj se u- IIIIIIIMIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimilMIimmilllHIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllMHIIIIIIIHIIIIIIIIIimilimilllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMB Ker ni ministrskega pooblastila za vselitev osnovne šole Usoda slovenskega «centra» v Miljah še vedno nejasna Pristojnost za to vprašanje pripisujeta skrbnik De Bosa in višji skrbnik Angioletti drug drugemu Včeraj je minilo šest dni, odkar se je približno polovica italijanskih otrok, ki obiskujejo mestno sekcijo državnega vrtca v miljski občini (druga sekcija deluje po želji prizadetih staršev samih, kot znano, v Čamporah), vselila v poslopje št. 62 v D'Annunziovi ulici, katerega je občinska uprava namenila Slovenskemu šolskemu in kulturnemu centru. Pozanimali smo se, kako se kaj odvija sožitje med otroki, pa tudi vzgojiteljicami in starši o-beh narodnosti. Neposrednega stika med njimi tako rekoč ni, kolikor pa se pojavi, je povsem omikan. Vzgojiteljsko delo se nemoteno odvija, kakšnih zlonamernih posegov od zunaj tudi ni. Zraven učilnice, kjer je v sklopu »centra* predvidena telovadnica in ki je bila začasno dodeljena italijanskim otrokom, sedaj urejajo stranišče s prho (doslej samo za odrasle), z druge strani pa pripravljajo centralizirane ogrevalne naprave, tako da bodo nared za dne 1. novembra, ko bodo končno tudi Miljčani smeli vključiti radiatorje. Zahtevi italijanskih staršev po do datni sobi za ateljejske dejavnosti bo občinska uprava ugodila kot kaže, v kratkem. Pri tem bo seveda morala upoštevati potrebe sloven- skega vrtca in pa Društva Slovencev miljske občine, ki ima svoj sedež ravno v tem poslopju, ne nazadnje pa še dejstvo, da je predvidena vselitev v »center* tudi slovenske osnovne šole s celodnevnim poukom Žavlje (Štramar) - Korošci. To vprašanje je še vedno odprto. Delegaciji slovenskih staršev, ki so želeli zvedeti, kdaj bo šolsko ministrstvo izdalo pooblastilo za preselitev omenjene šole v D’Annunziovo ulico na podlagi ugodnega mnenja deželne komisije za slovenske šole, je skrbnik De Rosa, kot znano, pojasnil, da je za vso zadevo pristojen višji šolski skrbnik Angioletti (predsednik navedene komisije). Predsednik združenja zainteresiranih Korado fvab se je zato obrnil na višjega skrbnika, vendar z njim ni mogel govoriti. Zadovoljiti se je moral s posredovanjem tajnice, ki je Švabu pojasnila, da njen predstojnik zato ne more z njim govoriti, ker da za stvar ni pristojen; pristojna naj bi bila skrbnik De Rosa in šolsko ministrstvo. Pozneje je na miljski občini odjeknil glas. de ima zadevo v rokah urad za dežele pri predsedstvu vlade. Mor da ne bi bilo napak, ko bi za čimprejšnje razčiščenje vprašanja primerno nastopili tudi slovenski šolski dejavniki, (dg) DANES NA POBUDO SPZ IN GM PRIČENJA SE DVELETNI TEČAJ ZA ZBOROVODJE stanovi v Furlaniji - Julijski krajini. O tem problemu je dežela sprožila široko posvetovanje s krajevnimi ustanovami, sama pa je predla-zdrav- gala, naj bi na deželnem območju ustanovili sedem krajevnih zdravstvenih enot. Glavni nosilec nalog, ki izhajajo iz nove zdravstvene u-reditve, bodo v smislu vsedržavnega zakona občinske uprave. Zakonski osnutki, ki jih je pravkar sprejel deželni odbor, se zato nanašajo tudi na ustrezen prenos pristojnosti na občine. j Zakonski osnutek, ki se nanaša na režijo bodočih krajevnih zdravstvenih enot, predvideva za nove organizacije iste postopke, ki veljajo za režijo deželne uprave, to pa zaradi tega, ker splošna zakonodaja v veljavi predvideva v obeh primerih j vnaprej načrtovano vodenje predpisanih dejavnosti. Kakor deželna uprava, tako bodo namreč tudi krajevne zdravstvene enote delovale na podlagi večletnih razvojnih na- j Črtov, v okviru katerih bodo mora- j le vsako leto pripraviti ustrezen proračun. slovenske prosvetne organizacije. Tako je letošnja četrta Servolada zaživela po zaslugi Pro loco, Doma Jakoba Ukmarja in PD Ivan Grbec. Že v nedeljo zjutraj se je pričel slikarski ex tempore, katerega so se udeležili slovenski in italijanski slikarji, ki so tržaškemu občinstva in kritiki dobro znani. Prve tri nagrade so bile v denarju, ostalih petnajst pa pokali, plakete in medalje, Zmagal je Giorgio Ferletti, drugi se je uvrstil Demetrij Cej, tretjo nagrado pa je komisija podelila Sergiu Sergasu za grafiko. Popoldne je v kinodvorani nastopila otroška folklorna skupina PD Tabor z Opčin, ki je zaplesala splet belokranjskih plesov, mladinska skupina pa splet slavonskih plesov. S svojo pesmijo pa je prisotne do dna duše pogrel moški zbor Fran Venturini od Domja, ki je pel narodne in nmUtne- pesmi i>' slovenščini. italijanščini, furlanščirii in makedoriščini:1'"1 ’• "" Občinstvo sta s krajšim nagovorom pozdravila Giovanni Postopna, odbornik krajevne Pro loco. in Igor Pavletič, ki je z veseljem ugotovil, da je letošnja Servolada rni zbor Nova Gorica, ki ga vodi prof. Štefan Mavri, je goriški publiki dobro znan. Zbor bo prihodnje leto praznoval svojo deseto obletnico, v tem času je imel več kot sto celovečernih koncertov, poleg tega pa je sodeloval tudi na, raznih proslavah in na reviji Primorska poje. Zbor se je udeležil tudi tekmovanj v Mariboru, v Gorici, na radijskem tekmovanju v Ljubljani. Pel je v raznih krajih Slovenije. Na Goriškem je nekajkrat pel tia tukajšnjih slovenskih prireditvah. Na sobotnem koncertu bo zbor, v katerem je več kot trideset pevcev in pevk, nudil goriški publiki tako umetne in polifonske pesmi, kot one iz slovenske narodne zakladnice. Praznik kostanja in vedrega razpoloženja Kmalu nakaznice za meso proste cone Kmalu bomo dobili mesečne karte za nakup mesa proste cone. O tem so že sklepali na sestanku raz širjenega odbora goriške trgovinske zbornice. S tem sklepom hočejo doseči dvoje: dati vsakemu prebivalcu ožje proste cone, t.j. Gorice in Sovodenj, zatem pa še vse pokrajine, možnost do dobi količino govejega mesa po nizki ceni; obenem 'hočejo ugoditi zahtevam sindikalnih Gervaso je že predaval v četrtek pride Cergoly Srečanje s svetovno znanim časnikarjem in pisateljem je vedno zanimivo, še posebej je to srečanje zanimivo, če je glavna oseba Roberto Gervaso, znan po številnih knjigah, ki so prevedene tudi v druge jezike. Za Gorico, malo provincialno mesto, pa je tu obisk še posebej zanimiv. Prav zaradi tega je bila dvorana avditorija v soboto zvečer polna in potem ko je Gervaso prikazal svoje delo in samega sebe, so poslušalci stresali vprašanja, na katera je Gervaso odgovarjal telegrafsko, tako kot je vajen v svojem pisanju. Mož je postal znan potem ko je z Montanellijem sestavil nekaj knjig znane italijanske zgodovine, ki je bolj privlačna od suhoparnih šolskih knjig. Sam pa je napisal tudi nekaj posrečenih biografij zgodovinskih osebnosti. Piše za milanski zCorriere della Sera», sedaj obiskuje razna mesta, kot je sam povedal, da nekoliko propagira prodajo svoje zbirke intervjujev z znanimi osebnostmi. To se mu očitno izplača, prav tako založniku, saj so v soboto popoldne prodali veliko njegovih knjig, ki jih je votem podpisoval. V vrsto srečanj z avtorjem, ki jih prireja goriška občina, sodi poleg onega z Gervasom, tudi srečanje s Tržačanom Carolusom Cergolg-jem, ki je pred kratkim napisal knjigo «Kompleks cesarja». Knjiga je vzbudila precej zanimanja v italijanskem svetil, Cergolg bo govoril v goriškem avditoriju v četrtek zvečer ob 18.30. Predstavil ga bo Fer-ruccio Foelkel, ki je pred kratkim izdal obširno knjigo o tržaški Rižarni. Razstave V avditoriju v Ul. Roma je odprta fotografska razstava «Kamen na kamnu*. Svoja dela razstavljata fotografa Jožko Prinčič in Viljem Zavadlav, razstavo pa je priredila Slovenska prosvetna zveza. Danes, v nedeljo, je razstava odprta od 11. do 13. ure, ob delavnikih pa med 17. in 19. uro. Prosveta vieča kostanja, skoraj hektoliter sikoo je, spričo lepega jesenskega starega in novega vina, precej manj! popoldneva, primarširal na Valeri-brezalkoholnih pijač iri obilo dobre! šče kar peš, po gozdnih poteh pre-volje in veselega razpoloženja. Ta-1 ko Kalvarije. Nekoliko bolj" proble-ko nekako bi izgledal obračun 3.! matičen je bil vsekakor povratek v planinskega praznika kostanja (s dolino, saj sta tokaje in sladka re-kratico. 3PPK), ki ga je v nedeljo: bula pri marsikom povzročila do-popoldne pripravilo Slovensko pla- ločene težave. Na srečo pa se je ninsko društvo, pri Štekarjevi do-1 vse prav izteklo, mačiji na Valerišču. Sicer pa je bi-1 Veselo razpoloženje smo skušali lo pri štekarjevih veselo že prejšnji večer, ko so se Guštovega življenjskega jubileja spomnili člani prosvetnega, društva Briški grič, poskrbeli za priložnostno darilo, pevci pa za nekaj priložnostnih pesmi. Poleg domačinov pa so Guštovo 70-letnico počastili tudi člani planinskega društva iz Gorice, ki so slavljencu izročili reprodukcijo značilne fotografije, ki je bila napravljena pred skoraj tremi desetletji, takrat, ko je bil Gušto eden od redkih, zmeraj prisotnih udeležencev na planinskih izletih. Veselo in praznično vzdušje se .je kajpak nadaljevalo tudi v nedeljo, 1 ko se je že v prvih popoldanskih zabeležiti tudi na filmski trak in tako je nastal gornji posnetek, na katerem je Avgust štekar v družbi z nekaterimi planinci. organizacij, ki hočejo ukrepe za __ . zamrznitev cen. , I urah zbrala na prostranem dvor- ci kontingentu govejega mesa pro-1 šču štekarjeve domačije pisana ste cone je bil govor že večkrat, druščina planincev, prijateljev in posebej še letos poleti. Goričani ne * znancev ter seveda domačinov. Mar- STALIŠČE POKRAJINSKEGA ODBORA KPI Ostra kritika komunistov na račun krščanske demokracije Enobarvni odbori KO niso kljub podpori vseh demokratičnih strank uresničili programa - Se pripravlja kriza na pokrajini? Nesoglasja med komunistično partijo in krščansko demokracijo v vsedržavnem merilu se odražajo tudi pri nas, kjer vladata, tako v deželi kot v goriški pokrajini, široki večini demokratične enotnosti z enobarvnimi demokristjanskimi odbori, ki jih podpirajo komunisti, socialisti, socialdemokrati in republikanci. V teh dneh je precej goriva o razbitju take koalicije v deželnem merilu, najbrž se nekaj podobnega pripravlja tudi v Gorici, kar se tiče pokrajinske uprave. To utegnemo razbrati iz dolgega tiskovnega poročila goriške federacije KPI, ki nas obvešča o sestanku pokrajinskega odbora ter stranke. S prstom kažejo komunisti na krščansko demokracijo v enobarvnih odborih in izrecno je omenjena tudi goriška pokrajinska uprava. KPI je mnenja, da niso ti demokri-stjanski odbori, kljub večletni podpori drugih strank, med temi tudi komunistične, napravili to, kar bi bili morali. Poleg tega pa obtožujejo komunisti tudi nekatere javne in druge ustanove, kot so trgovinska zbornica, goriška hranilnica, upravni svet podgorske predelnice. Ker je v tiskovnem poročilu rečeno tudi, da bodo komunisti na širših sestankih obvestili javnost o tem položaju, se da sklepati, da bodo kmalu zahtevali preverjanje tudi na goriški pokrajini, To pa u-tegne najbrž privesti do razbitja, sedanje široke koalicije. Na istem sestanku so govorili tudi o slabem položaju v številnih tovarnah na Goriškem, o naraščanju cen, o pomanjkanju stanovanj. Za vse te nedostatke naj bi b;la kriva KD, tako menijo komunisti. Danes strelske vaje na področju Bivera? Kot poroča obširneje tisk v Vidmu in Pordenonu prično danes na strelišču Bivera v predelih zahodne Karnije in vzhodnega predela pokrajine Belluno strelske vaje. Proti temu razširjenemu strelišču, ki naj bi postalo stalno, so protestirale vse zainteresirane občine, vendarle dosedaj protest ni zalegel. Prizadeto prebivalstvo je celo zagrozilo, da bo z manjšimi skupinami ljudi zasedlo omenjena področja in preprečilo tako vojakom vaje. Tudi radikalci naše dežele so se vključili v to a!kcijo in vabijo vse svoje pristaše naj se danes zjutraj zberejo v Saurisu, od koder bodo šli na strelišča. V četrtek se sestane pokrajinski svet Goriški pokrajinski svet se bo vnovič sestal v četrtek, 25. t.m. ter nadaljeval z razpravo o goriškem skladu. Na dnevnem redu je tudi razprava o osnutku resolucije, ki so jo predstavili komunisPčni in socialistični svetovalci glede uvedbe tretjega televizijskega omrežja v slovenščini. Seja bo pričela ob 17. uri. slikarja Gigija Castellana, ki pri- kazuje krminsko zgodovino. Na otvoritveni svečanosti sta spregovorila predsednik upravnega odbora goriške hranilnice ing. Gel-serio Graziato in deželni odbornik za finance dr. Antonio Tripani. Oba sta poudarila važnost bančnih podjetij v gospodarskem razvoju teh krajev. Na slovesnosti so bili prisotni tudi krminski župan venm. Zar ter številni zastopniki krajevnih oblasti in mnogi gospodarstveniki. V razstavni dvorani avditorija bo na pobudo. SPZ v petek, 27. oktobra, ob 20. uri, srečanje fotografov. Govor bo o sodobnih nalogah fotoama-materjev. Ženski odsek prosvetnega društva «Sovodnje», vabi vse ženske iz Sovodenj na sejo, ki bo v sredo, 24. t.m., ob 20. uri v Kulturnem domu. Kino Volitve v doberdobskem društvu krvodajalcev Te dni so se v Doberdobu sestali člani društva prostovoljnih krvodajalcev ter izvolili nov odbor. Občn; zbor je bil obenem tudi priložnost za pogovor o tem, kako zasnovati bodoče delovanje. Društvo šteje trenutno nekaj nad 100 članov, veliko pozornosti pa posveča navezovanju in utrjevanju prijateljskih vezi s sorodnimi organizacijami na Laškem, v Furlaniji ter v Jugoslaviji. Doslej so doberdobski krvodajalci prejeli že vrsto priznanj za dolgoletno in vztrajno delo na humanitarnem področju. Po tej poti nameravajo hoditi tudi v bodoče, saj je ena glavnih nalog, ki so jo sprejeli na zadnjem zboru prav v povečanju količine zbiranja krvne plazme. Volitve so v glavnem potrdile za odgovorna mesta ljudi, ki so že do sedaj uspešno vodili društvo. Tri-najstčlanski odbor se je tudi sestal na prvi redni seji ter iz svoje srede izvolil ožji izvršni odbor. Tako je bil za predsednika vnovič potrjen Jožef Ferletič, tajniške posle bo vodila Lucija Černič - Zanolla, blagajno pa Miloš Devetak. Prenovljena poslovalnica hranilnice v Krminu V Krminu so v petek zvečer odprli prenovljene prostore tamkajšnje podružnice goriške hranilnice. Bančna poslovalnica je. bila v teh prostorih že več desetletij, med preureditvenimi deli, ki so trajala več kot leto, je poslovala drugod. Za notranjo opremo je poskrbel Lucio Corani ,v glavni dvorani pa je tudi freska domačega Danes enourna protestna stavka kovinarjev Za danes je napovedana enourna stavka kovinarjev v vseh večjih obratih. Protestirajo zoper terorizem ter zoper primere ustrahovanja in izsiljevanja, ki se ga poslužujejo v Fiatu in drugih velikih podjetjih. Stavko bodo v posameznih podjetjih izvedli ob različnem času. Tako bodo od 8. do 9.15 stavkali delavci v ladjedelnici v Tržiču, uro kasneje delavci Detroita itd. (luri ca VERDI 17.30—22.00 cUomini d'ar-gento». Barvni film. CORSO 17.00—22.00 »Attimo per at-timo*. L. Tomlin in J. Travolta. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Poliziotto o canaglia*. PRINCIPE 14.00-22.00 «Tiro inero-ciato*. TVora Carica in okolica SOČA (N. Gorica) 16.00-18.00-20.90 »Navijačice*. Ameriški film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Hvala bogu, danes je petek*. A-meriški film. DESKLE 19.30 «Judo in karate v borbi s tolpo*. Hongkonški film. iiiiiiuiiiiinuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiu,,,,,IIIIM|lllllll|l|l||||||||||||||||U||||||||||ia OB KONCU TEDNA V TRŽIČU ZOPET VLOMI V STANOVANJA IN V PARKIRANE AVTOMOBILE Iz stanovanja Augusta Filippija v Mazzinijevi ulici odnesli zlatnino, denar in cigarete Lepo vreme je v nedeljo zvabilo v naravo tudi 25-letnega Augusta Filippija iz Tržiča. Mazzinijeva ulica 15. Od doma je odšel okrog 12. ure, domov pa se je vrnil šele pozno zvečer ter nemalo presenečen ugotovil, da so bili medtem v stanovanju nenajavljeni gostje. Seveda so imeli dovolj časa, da so stanovanje dodobra prebrskali in odnesli nekaj zlatnine ter nekaj denarja v gotovini. Prav pa jim je prišla tudi manjša zaloga, cigaret. Škode je za okrog milijon lir. V nedeljo zvečer so neznanci vlomili v avto 35-letnega Massjna Zor-zina, ki stanuje v Carduccijevi u-li.ci v Tržiču. Avto je parkiral v bližini hiše, zvečer zjutraj pa je ugotovil, da so ponoči razbili stransko okence ter odnesli radijski sprejemnik, vreden okrog 300 tisoč lir. Nedaleč stran so se vlomilci lotili tudi fiata 128, ki ga je tam pustil 43-letni Bruno Donda. Podviga pa jiiso izpeljali do konca. Najbrž jih je pri nečednem o-pravilu kdo zmotil ter so jo raje popihali. Iz tržiške bolnišnice Za. 30 dni so pridržali na zdravljenju v tržiški bolnišnici 17-ietuo Fabiolo Flavorea iz Fossalooa, ki je bila huje ranjena v prometni nesreči v Tržiču. Peljala se je z motornim kolesom, nenadoma pa je vanjo trčil avtomobil. Vzroke nesreče, ki se je pripetila pri kraju Marcel-liana, še raziskujejo. • Pet dni se bo morala zdraviti 20-letna Silvana Perše iz Grojne 3. Včeraj, okrog 12. ure, se je laže ranila v prometni nesreči, ki se je pripetila v Ul. Nizza. Peršetova je izgubila nadzorstvo nad vozilom ter treščila v dva parkirana avtomobila. Na srečo se je vse izteklo le z gmotno škodo in lažjimi poškodbami. Razna obvestila Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 11. novembra, tradicionalno martinovanje v Lipici. Prijave sprejemajo na sedežu društva do vključno 5. novembra. Na razpolago bo tudi avtobus. Pohitite z vpisom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italia 10, tel 24-43. PRIMORSKI DNEVNIK 4 PORT ŠPORT ŠPORT 23. oktobra 1979 NOGOMET V PRVI ITALIJANSKI LIGI Derbi kola Juventusu Po tekmi hudi izgredi Zanesljiva zmaga Milana - V Vidmu sta Udinese in Roma igrala brez zadetka V Italiji je že tako, da po nekaj neugodnih rezultatih nedeljska zmaga prežene oblake krize. Dokaz temu je nastop Juventusa, ki je v nedeljo izboril zmago v mestnem derbiju proti Torinu in za katerega so vsi pravili, da je v krizi. Ljubitelj nogometa v Italiji so včeraj spremenili mnenje in sedaj pravijo, da je v krizi Torino, ker je pač izgubil nedeljski dvoboj. Od navdušenja k razočaranju in narobe torej. kar vse daje bolj zanimivosti i-taiijanskemu nogometnemu prvenstvu, Juventus je res zmagal proti svojim večnim tekmecem, čeprav so le ti prišli prvi v vodstvo z Grazia-nijem. Najprej je izenačil Bettega, nato pa povedel Tardelli in usoda varovancev trenerja Radiceja je bila zapečatena. Z izidom na igrišču pa se nikakor niso strinjali nekateri navijači, ki so svoj srd in jezo demonstrirali s pretepi in požigom nekaterih reklamnih panojev. Vsi se nad tem početjem zgražajo in vabijo k trezni presoji, saj je nogomet samo igra. Ali jim lahko verjamemo predvsem nekaterim športnim dnevnikom, ko pa teden pred tekmo predstavljajo srečanje kot bitko na življenje in smrt? Inter, ki še vedno sam vodi na | lestvici, prvič v letošnjem prvenstvu i ni dal gola, še več, Milančani si j Perugia, Torino in Cagliari 7; Na-poli, Lazio, Bologna 6; Fiorentina, Udinese, Avellino, Roma 5; Catan-zaro in Ascoli 4; Pescara 2. PRIHODNJE KOLO (28.10.) Ascoli - Bologna. Avellino - Udinese, Cagliari - Pescara, Fiorentina - Catanzaro, Inter - Milan. Juventus - Napoli, Perugia - Torino, Roma - Lazio. 2. ITALIJANSKA LIGA Trojica na vrhu Na vrhu razpredelnice druge italijanske nogometne lige je sedaj trojica. Uvrstitev Monze mogoče ne predstavlja presenečenja, zato pa je toliko bolj presenetljiv plasma Palerma in še posebno Coma, ki je komaj letos napredoval iz nižje lige. Vicenza je po slabem začetku prišla v formo in sedaj niza zmage kot na tekočem traku, tako da je med glavnimi kandidati za prestop v višjo ligo. Sicer je prvenstvo dru- ge italijanske lige zelo dolgo in naporno, vloga posameznih moštev pa se bo izčistila v prihodnjili kolih. IZIDI 6. KOLA Como - Piša 0:0 Lecce - Brescia 1:0 Matera - Bari 0:1 Parma - Taranto 1:1 Pistoiese - Genoa 1:0 Sampdoria - Palermo 1:2 Sambenedettese - Cesena 1:2 Spal - LR Vicenza 0:3 Ternana - Monza 1:1 Verona - Atalanta LESTVICA 1:1 Palermo, Como, Monza 10; Vicenza 8; Atalanta, Bari, Cesena, Ge-noa 7; Ternana, Verona, Pistoiese, Lecce, Spal 6; Piša, Sampdoria 5; Taranto 4; Brescia, Parma, Matera 3; Sambenedettese 1. Antognoni pisatelj . . . FIRENCE — Tudi Giancarlo Antognoni, nogometaš Fiorentine je napisal eno knjigo. Skupno s časnikarjem Gianninijem bo prve dni novembra izdal nogometa-' priročnik. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Ljubljanski Slovan tesno premagal Ga j o Srečanje na Padričah se je končalo s 5:4 V nedeljo je bilo na Padričah prijateljsko teniško srečanje med domačo Gajo in ljubljanskim Slovanom. Po izenačenih borbah so slavili tesno zmago gostje, ki so premagali domačo vrsto s 5:4. Poleg izida pa seveda velja omeniti prijateljske stike med obema društvoma, ki so zelo plodni. Vodstvi obeh ekip sta se namreč že domenili za povratno srečanje v Ljubljani. KONČNI IZID Gaja — Slovan LJ Košuta - Veselko Fučka - Ogrin Hiršman - Simonič Kralj - Žerjav Čuk - Zorn Čorbo - Šušteršič Kalc - Umek Gomizelj - Urbančič Daneu - Hudarin 4:5 6:2, 6:7, 6:2 6:3, 2:6, 6:2 6:3, 4:6, 1:6 3:6, 4:6 6:2, 3:6, 6:4 6:0, 6:3 4:6, 3:6 3:6, 6:2, 3:6 0:6, 2:6 TURNIR PUMA Nešportno obnašanje rimske publike RIM — Na teniškem turnirju, ki nosi ime po znani hiši športnih imiiitiiiriiifiiiiiiiiiiiimtiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiiiifiiimiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiuniiiiiiMiHiiiiiiiB NOGOMET V PRVI JUGOSLOVANSKI LIGI proizvodov Puma, je «lep uspeh* zabeležila ravno rimska publika, saj je skoraj gotovo, da ne bo na spomladanskem mednarodnem turnirju videla McEnroeja in Mayerja, potem ko ju je brez vsakega razloga izžvižgala in opsovala, tako da je Mayer zapustil igrišče. McEnroeju ni preostalo drugega, kot da mu sledi. Mayer in McEnroe sta igrala za tretje mesto, medtem ko je v dvoboju za prvo mesto Panatta v ti eh setih premagal Barazzuttija (6:4, 6:2, 6:3). V dvojicah pa sta Panatta in Ber-tolucci premagala McEnroeja - Ma-yerja s 6:4, 6:4. ROKOMET oiii v NAh OjDOV Zmaga Jugoslavije FREDERICIA — Čeprav je zadnjo tekmo na tradicionalnem nogometnem turnirju «Četveroboj narodov» jugoslovanska reprezentanca izgubila z ekip ČSSR. je vendarle zasedla prvo mesto. Druga je bila reprezentanca svetovnih prvakov vzhodnih Nemcev, ki so jih Jugoslovani tokrat prvič po sedmih letih ponovno premagali, in sicer z 22:16 (11:7). Tretja je bila Danska in zadnja ČSSR. Proti Danski so «plavi» dobili s 26:24 (11:12), proti Čehom pa so i-grali nemotivirano in tesno izgubili z 18:19 (8:11). OSTALI IZIDI: ZRN - ČSSR 15:12 (6:6), Danska - ČSSR 18:15 (8:8), ZRN - Danska 19:18 (8:9), Jugoslovani vadijo v Val SenaJesu KOLESARSTVO i.uLvv PO BiUANZI Končna zmaga Sovjetu Pikkusu PET EKIP NA VRHU LESTVICE ki je na lestvici v nezavidljivem položaju. Kljub temu je Inter dokazal. da je upravičeno med favoriti letošnjega prvenstva, pa čeprav je mestni tekmec Milan znižal zaostanek ne samo eno točko. Giacominije-vi varovanci so z gladkim 3:0 odpravili Ascoli, spet pa se je izkazal Chiodi, ki je dal dva gola. Bologna je v apeninskem derbiju odpravila Fiorentino in močno popravila svoj položaj na prvenstveni »azpredelnici, kar velja tudi za presenetljivi Cagliari, kj je v srečanju proti Laziu odnesel celo kožo. Zamenjava trenerja na krmilu Pescare ni dala zaželenih sadov, saj je novinec v prvi ligi izbojeval pioti Avellinu le neodločen rezultat in je že sedaj med glavnimi kandidati za izpad. O srečanju med Napoli jem in Perugio smo že poročali, tako da gre na tem mestu spregovoriti le še o tekmi med Udinese jem in Romo v Vidmu, Varovanci trenerja Orrica niti tokrat niso uspeli v svojem namenu — osvojiti prvo zmago v' letošnjem prvenstvu. V Vidmu so imeli gledalci priložnost videti pravo prvenstveno tekmo, brez taktiziranja, tako da so se akcije izmenično vrstile zdaj pred enim, zdaj pred drugim golom, čeprav izrazitejših priložnosti za gol ni bilo. Udinese je oiktiral tempo v prvem polčasu, v drugem pa je prišla do izraza izkušenost igralcev Rome, tako da je neodločen izid pravično plačilo za obe moštvi. IZIDI 6. KOLA Bologna - Fiorentina Catanzaro - Inter Lazio - Cagliari Milan - Ascoli Napoli - Perugia Pescara - Avellino Torino - Juventus Udinese - Roma LESTVICA Inter 10: Milan 9; Juventus 8; Zanesljiva zmaga ljubljanske Olimpije - Zagrebški Dinamo razočaral 2:1 0:0 1:1 3:0 1:1 1:1 1:2 0:0 Najboljši jugoslovanski nogometaši so odigrali 14. kolo, ki je bilo izredno zanimivo. Za naj večje presenečenje' je tokrat poskrbel nič manj kot zadnji na lestvici Čelik, ki je na Maksimi-ru z Dinamom igral brez golov. Kot zanimivost naj še dodamo, da je bil najboljši mož na igrišču vratar Dinama Stinčič \ki je obenem odigral kar 400 nastop za Zagrebčane), kar pove obenem tudi vse, saj je preprečil še večje presenečenje. Malce presenetil va je bila tudi zmaga beograjskega Partizana v Novem Sadu z domačo Vojvodino. Ljubljanska Olimpija je nastopila že v soboto. Ljubljančani so zanesljivo odslovil*.. .Osijokižp se tako povzpeli n?f Več kot dobro sedmo mesto na lestvici. Lanski prvak Hajduk je gosta, enajstemokvNapjedka, kj je bila največje presenečenje letošnjega prvenstva. Kljub temu da Spličani niso igrali najbolje, kar gre pripisati dejstvu, da so nekate ri najboljši počivali, in hranili moči za. pokal prvakov, so nasprotnika spravili na bolj realna tla jugoslovanskega nogometa. Tudi Crvena zvezda je dokazala, da je pred nastopi v mednarodni areni v dobri formi. Tokrat so se razigrali napadalci Veleža, ki so nasuli Slobodi kar pet golov in so seveda še naprej na vrhu lestvice, toda ob družbi še štirih enajsteric. Razburljiv je bil tudi sarajevski derbi, ki se je končal brez zmagovalca. Crvena zvezda - Rijeka 3:0 Hajduk - Napredak 3:1 Dinamo - Čelik 0:0 Radnički - Vardar 0:0 LESTVICA Velež, Radnički, Crvena zvezda, IZIDI 14. KOLA Budučnost - Borac Velež - Sloboda Olimpija - Osijek Vojvodma - Partizan -Žeijezničar - Sarajevo 3:0 5:1 2:0 1:2 1:1 NOGOMET 3. ITALIJANSKA LICA TRIESTINI LE TOČKA Tržačani so v Bielli igrali pod svojimi sposobnostmi 0:0 Blellese — Trlestlna BIELLESE: Riccarand, Capozucca Riccardini, Bernardi, Borchi, Sena, Pellerei, Camolese, Baddelli, Iaco-lino, Ferraris. TRIESTINA: Bartolini, Schiraldi, Prevedini, Giglio, Mascheroni, Ma-gnocavallo, Quadrelli, Politti, Panoz-zo. Lenarduzzi (Mitri), Coletta. SODNIK: Rinaldi iz Caserte, koti 3:2 za Biellese, gledalcev 2.000. Proti zadnji enajsterici na lestvici doslej brez osvojene točke, je Triestina bila vsekakor favorit, vendar je na gostujočem terenu iztržila le točko. Res je, da se je Biellese medtem v oktobrskem roku o-krepil s tremi novimi igralci; res je tudi. da se je hitro zaprl v svoj kazenski prostor in varoval vsaj točko, toda vse to ne more opravičiti tržaškega moštva, ki je zopet razkrilo vse svoje hibe. Ponovno je namreč prišla do izraza počasnost in prekompliciranost igre na sredini i-grišča, kar je paradoks, če pomislimo, da ima prav v krilski vrsti Triestina najmočnejše posameznike. Tako je bil napad spet premalo zaposlen z uporabnimi žogami, kolikor pa je bil, jih ni znal uporabiti. Poleg tega je vsaj tokrat povsem odpovedal v krilski vrsti Lenarduzzi in trener Tagliavini ga je vsekakor prepozno zamenjal z Mitrijem, kj je izdatno pospešil tempo in nekajkrat tudi sam zelo prodorno posegel v napad, vendar mu ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže, en njegov zadetek pa je sodnik upravičeno razveljavil zaradi njegove nepravilne pozicije. V na padu je dal manj od sebe, kot zna in zmore Coletta, pa tudi Panozzo .je v krizi. Tako je lahko prišel nekoliko bolj do veljave le prodorni Giglio. Obramba je svoje delo opravila zadovoljivo. Odlikoval se je predvsem Schiraldi, pa. tudi Politti kot režiser. Bartolini je imel nekaj zelo dobrih posegov predvsem v dru gem polčasu. Kljub temu je Triestina v prvem polčasu prevladovala na igrišču in bi z večjo zavzetostjo tudi lahko prišla v vodstvo. V drugem polčasu pa so imeli več od igre domačini predvsem po zaslugi novih igralcev in se je položaj na igrišču izravnal šele po Mitrijevem vstopu v i-gro. Rezultat je v bistvu pravilen, vendar predstavlja za Triestino še eno razočaranje. Tagliavini bo o-čitno moral kaj ukreniti in se odločiti za uporabo drugih igralcev namesto tistih, kj so trenutno izven forme. Predvsem pa bo moral svojim varovancem dopovedati, da je treba igrati hitro. A. K. Hajduk in Sarajevo 19; Napredak 17; Olimpija 15; Vardar. Dinamo in Žeijezničar 14; Partizan 13; Sloboda in Rijeka 12; Budučnost 11; Borac in Osijek 10; Vojvodina 8; Čelik 7. PRIHODNJE KOLO (4.11.) Vardar - Budučnost, Čelik - Rad-nički, Napredak - Dinamo, Rijeka Hajduk, Sarajevo - Crvena zvezda, Partizan - Žeijezničar, Osijek - Vojvodina, Sloboda - Olimpija, Borac - Velež. nirmoW—rf&-2. JUGOSLOVANSKA LIGA Uspešen nastop slovenskih ekip gralci Tbilisija prikazali boljšo i-gro, a so si zmago zagotovili šele po streljanju enajstmetrovk. Prav tako zanimiva je bila tekma za 3. mesto, v kateri so si igralci Leedsa s Sarajevom zagotovili 3. mesto že v regularnem delu, ki so ga dobili z 2:0. KONČNI VRSTNI RED: 1. Dinamo Tbilisi, 2. Rijeka, 3. Leeds, 4. Sarajevo, 5. Hajduk, 6. Slovan, 7. Palmanova, 8. Maribor. BARLASSINA — Na sedmi etapni dirki po Brianzi je prvo mesto na skupni lestvici osvojil sovjetski kolesar Pikkus, 24-letni študent iz inženirstva. Peta in zadnja etapa je bila razdeljena na dve poletapi. Zjutraj so tekmovali na 84 km dolgi progi, ki jo je prvi prevozil Moreno Argentin s časom 2.2”. V dirki na kronometer (proga je merila 22,800 km) pa je s časom 27’26” •zmagal sovjetski kolesar Vladimir Kuznecov. Čez trinajst sekund je prevozil njegov klubski tovariš Pik-feus. Mladega Italijana Faraca, ki je še do sobote vodil na skupni lestvici, sta prehitela še Minetti in Itenosto. SKUPNA LESTVICA 1. Pikkus (SZ) 2. Minetti (It.) 3. Renosto (It.) 4. Faraca (It.) ie.24’9” po 2” 3” ATLETIKA > VAL SENALES — Jugoslovanska državna alpska smučarska reprezentanca nadaljuje s treningi v Val Sena lesu, kjer bo ostala vse do 27. t.m. Pod vodstvom prvega trenerja Filipa Gartnerja vadijo slalom in veleslalom Križaj, Strel, Kuralt, Magušar, Cerkovnik, Franko in Ober-star, B reprezentanco pa vodi trener Aleš Gartner. Naslednji reprezentančni trening se bo začel 4. novembra, po vsej verjetnosti v Kaprunu. V Val Senales so dopotovali tudi Američani in Švedi, od katerih je manjkal le Ingemar Stenmark. Tudi njega pričakujejo v kratkem. Med nedeljsko tekmo Jadran - Cervlgnano iiiiniiiiiiiiiiHiiiiimmniioiHiiiininii,MnMit«iniiiiiiliinioiliiiiiiuiinimioiiiMimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiioiMimiiOiiioMioiinoi»iniiitiiiiiiioiimiiniiiniiiiiiii«it KOŠARKA V PRVENSTVU D LIGE Jadran drugič uspešen Naši premagali ekipo Cervignaua - Prva prvenstvena zmaga Borovih mladincev 83:74 JUDO 28. EVROPSKO PRVENSTVO Italija osvojila iMakto kolajno »|*J9 BRESCIA - Na 28. eiripnem"č- ivi OS V t Mariboru pokal Dela BREŽICE - Tudi letošnje finalno tekmovanje občinskih reprezen Trije slovenski zastopniki, ki igrajo v 2. zvezni ligi - zahod, so o-pravili 10. letošnji prvenstveni nastop. V primerjavi s preteklimi koli je bil nedeljski nastop uspešen, saj sta zmagala Maribor in Rudar iz Trbovlja. Mariborčani so premagali Kikindo in tako izbojevali letošnjo tretjo zmago. Ne glede na to pa so »vijoličasti* še naprej na zadnjem mestu lestvice. Trboveljski nogometaši so po izredno razburljivi igri premagali Iskro in Bugojna. Spet so praznih rok ostali Velenjčani, ki so visoko izgubili v Zrenjaninu. IZIDI 10. KOLA Proleter - Rudar (V) Vrbas - Zagreb Rudar (T) - Iskra Jedinstvo - Spartak Faroos - Istra Maribor - Kikinda Dinamo - Leotar Bosna - Novi Sad LESTVICA Spartak 15; Dinamo 14; Zagreb 13: Jedinstvo in Leotar 12; Proleter 11; Famos 10; Iskra in Vrbas 9; Kikinda in Rudar (T) 8; Istra, Rudar (V) in Novi Sad 7: Maribor 6. PRIHODNJE KOLO (28.10.) Novi Sad - Proleter, Leotar - Bosna, Kikinda - Dinamo, Spartak -Maribor. Istra - Jedinstvo, Iskra -Famos, Zagreb - Rudar (T), Rudar (V) - Vrbas. 3:0 1:1 3:2 0:0 4:0 1:0 2:0 5:0 vropskem prvenstvu v judu je Italija skupaj z Zahodno Nemčijo zasedla tretje mesto in s tem osvojila bronasto kolajno. V polfinalu jo je premagala Sovjetska zveza z visokim izidom 7:0 (58:0). V drugi polfinalni tekmi pa je tudi Francija tanc v krosu za pokale ljubljanskega časopisa Delo je uspelo. Nedeljski nastop ob koncu sezone tie bi srriel pomeniti tudi konca dejavnosti atletskih kolektivov in šolskih športnih društev v občinah, kjer je množičnost res prišla do1 izraza. čeprav ni W),$11č Bt-ežičah ti i>bčirt, meti njimi tudfltakšna slovenska sila, kot je Nov J )S3riiia, 'je bil ! kros na prostrani poljani ob Savi manifestacija množičnosti, saj se ga je udeležilo,okrog 1:500 tekmovalcev iz 47 slovenskih občin. Množična u-deležba v pionirskih disciplinah je že odraz vse širšega prodora atletike kot prednostne panoge v šolah, imami resmi pa je vuui r.- ^ prioriteta pa brez prizadev- gladko odpravila ZRN s 4H (32.3). ^ res more rHoditi sa. prema- Jadran — Cervignano (49:47) JADRAk: A. Sosič (k) 8 (2:2), Udovič 3 (1:1), Abrožič, K. Starc, W. Sosič 4 (2:2), I. Starc 2 (0:3), B. Vitez 17 (1:1), Ban 32 (6:11), Čuk 17 (3:4). M. Vitez. Jadran je prebrodil tudi drugo o-viro’ v prvenstvu D lige, vendar se je moral kot prejšnjo nedeljo skrajno potruditi, da je ugnal nasprotnike, tokrat peterko iz Cervignana, ki je nadomestila Tigerse iz Gorice, ki so odstopili prav tik pred začetkom prvenstva. Cervignano je lani zasedel drugo mesto v videmskem promocijskem prverj,^yy„Jgato je bilo precej razširjeno mnenje, da bo ta ekipa le lahek plen za jadranovce. To mnenje, pa se je izkazalo kot povsem zgrešeno, saj se je Cervignano predstavil kot zelo homogena in uigrana ekipa, ki ne razpola sicer z zelo visokimi igralci, ampak igra zelo hitro, a kljub temu organizirano in točno. To je slovenska peterka okusila na lastni koži v soboto, ko so gostje v prvih minu- V finalnem srečanju je SZ gala Irancijo s 4.1. samih občinah in ševeda šolah. S svojim nastopom pa se niso naj- ■ mariborski atleti in atle- boLe odrezal! Jugoslovanu _Nlso_Se ^ SQ b;lj najuspešpejši na 14. v krosu in dov, če ne bo ustrezne dejavnosti v metMz Mirine poletu-' namreč niti uvrstili v polfinale saj. re^ubuškem prvenstvu so že prvi dan, v soboto, zgubili ta- ■ kot pldnni nr ko s Francijo kot s Poljsko, zato,?° , jim tudi poznejša zmaga nad Ita- j po^ lijo s 4:2 nj nič koristila. Jugoslovanski poraz morda opravičuje dejstvo, da so morali po odpovedanem letu z zagrebškega letališča odpotovati z izposojenimi avtomobili in so v Brescio dopotovali sredi noči. sčešnjh kombinacijah. Treba je bilo lobrih 10 minut, da se je Jadran :bral in našel ustrezno obrambo, tarnat p a' je Cervignano že krepko tako kot ekipni prvaki osvojili vodil (24:12 v 7. min.). Počasi, a vztrajno, je Jadranu uspevalo manjšati zaostanek in prav na koncu olčasa celo preiti v vodstvo. V 'rugem delu je nato Jadran nada-'eval s pametno igro in ko je v 7. min. izid znašal 62:53 za slovensko ekipo, sa je že zdelo, da je tek-i me konec. Gostje pa niso bili tega Med posamezniki so tokrat zmagali: Dobnik (Mb), Medvešek (šiš), Žičkar (Cel.), Rozman (Cel.), Ukič (Cel.), Vivod (Mb), Jošt (Kr), Ba-novič (Šiš), Vider (Mb). Uršič (Tol.), Stritar (Vič). Pregl (Mb) in Perger (Mb). ............................................................................im..................... KOŠARKA V PRVENSTVU A - 2 LIGE Zmagi Pagitossina in Harlingkama Pondexter (46 točk) in Laurel (30) odlična - Že jutri prihodnje kolo mnenja in so z uspešnim «pressin-gom* uspeli ukrasti nekaj žog Klavdiju Starcu, ki je v soboto, žal, povsem zatajil, in tako spet izenačiti izid sedem minut pred koncem. K sreči pa je takrat utrujenost prisilila goste na veliko osebnih napak, ki so omogočile Jadranu, da spet preide v vodstvo: odločilni koš je dal Andrej' Udovič po uspešnem protinapadu minuto pfed koncem in samo takrat je bil Jadran lahko gotov zmage. »Plavi* so v soboto igrali s polovico ekipe: zatajila sta poleg Klavdija Starca še Ivo Starc in deloma Boris Vitez, povsem izven igre v drugem polčasu, ■ tako da so breme igre hosilT Adrfjlatf''SSsič v” Viogi graditelja1 »igpe .ter-^Mauro-^uk' in predvsem" fžrčdltl "'Mam 'Bati pbd košema, tako da največ zaslug za končno zmago lahko pripišemo prav n jemu. Zelo dobro je igral tudi Wal-ter -Sosič, ki je v bistvu sam spravil obrambo na noge po poraznem začetku, medtem ko se je prav v obrambi krepko poznala odsotnost poškodovanega Edija Krausa. Ob koncu naj navedemo še številno občinstvo, ki se je zbralo v dolinski telovadnici in prepričani smo, da bo odziv še večji, ko bo Jadran končno zaigral s polno paro, vendar je treba takoj povedati, da sta že ti prvi dve koli pokazali, da bo borba zelo težka, saj v prvenstvu ni slabe ekipe in predvsem nihče ne proda poceni kože. Sergij Tavčar 97:71 «MEMORIAL MAKSA PERCA* Dinamu iz Tbilisija prvo mesto 1:1 0:0 0:0 2:0 1:1 1:0 2:1 1:1 1:1 IZIDI 4. KOLA Alessandria - Pergocrema Biellese - Triestina Cremonese - Casale Fano - Lecco Forli - Reggiana Novara - Mantova Rimini - S. Angelo Lod. Treviso - Sanremese Varese - Piacenza LESTVICA Sanremese in Piacenza 7; Triestina in Cremonese 6; Fano 5; Varese, Rimini, Reggiana, SanCAngelo Lo-digiano in Treviso 4; Novara, Alessandria, Forli in Casale 3; Lecco, Mantova in Pergocrema 2; Biellese 1. PRIHODNJE KOLO (28.10.) Casale - Alessandria, Lecco.- For li, Mantova - Fano, Novara - Bielle se, Pergocrema - Treviso, Piacen za - Cremonese, S. Angelo Lod. Varese, Sanremese - Rimini, Trie stana s Reggiana. LJUBLJANA — Na treh ljubljanskih stadionih se je končal 10. tradicionalni mladinski nogometni turnir za «Memorial Maksa Perca*. Mladi nogometaši osmih moštev so na turnirju, ki je pridobil evropski ugled, prikazali dober nogomet, še zlasti pa so navdušil v nedeljskem finalu. V tekmi za prvo mesto sta se pomerili moštvi Dinama iz Tbilisija in Rijeke. V regularnem delu so i- Bologna - Fiorentina Catanzaro - Inter Lazio - Cagliari Milan - Ascoli Napoli - Perugia Pescara - Avellino Torino - Juventus Udinese - Roma Pistoiese - Genoa Sambenedettese - Cesena Sampdoria - Palermo Treviso - Sanremese Trento - Modena 1 X X 1 nev. X Hurlingham — Diario (42:30) HURLINGHAM: Laurel 30 (6:6), Bradley 17 (1:1), Meneghel 6, Baiguera 12, Ritossa 19 (1:1), Sco-lirii 4, Tonut 6 (2:3), Jacuzzo 3 (1:3), Pieri, Floridpn. DIARIO: Fyler 10 (2:2), Nagle 25 (7:9), Cioffi 14 (0:1), Campolat-tano, Simeoli 2, Donadoni 12 (2:2), Mastroianni, Romano 4, Delise, Di-Lelia 4 (2:2). SODNIKA: Graziani iz Bologne in Del Fiume iz Imole. PROSTI METI: Hurlingham 11:16, Diario 13:16. SON: Hurlingham 23, Diario 17. PON: nihče. Hurlingham je z lahkoto odpravil ekipo Diario iz Caserte, ki sodi, po tem, kar je pokazala v Trstu, med najresnejše kandidate za izpad. Tržačani tokrat res niso imeli težkega dela, takoj so povedli, v drugem polčasu pa privoščili občinstvu še nekaj atraktivnih potez. Pri tem je seveda odlikoval iznajdljivi Laurel, izkazal pa se je vedno zanesljivejši Ritossa. Pri gostih se ni reši' prav nihče. 2 X 1 2 2 X X KVOTE 12 — 11.912.900 I; 11 — 442.800 lir Pagnossin — Honky Fabria-no 114:103 (53:49) PAGNOSSIN: Puntin 2, Turel 8, Pondexter 46, Friz, Premier 16, Ar-dessi 20, Sfiligoi, Laing 10, Antonuc-ci 4, Campestrini. HONKY: Mondati 4, Bolzonetti, Servadio, Valenti 8, Sonaglia 4, Pa-leari 28, Mannella 8, Green 11, Gel-somini 9, Cheesmann 31. SODNIKA: Picozzi in Maurizi iz Bologne. PM: Pagnossin 20:25, Honky 5:7. Pagnossin je zopet zmagal in tako ohranil nepremagljivost ter vod- stvo na lestvici. V srečanju s Hon-kyjem so bili Goričani favoriti, vendar na igrišču se je že od vsega začetka izkazalo, da zmaga ne bo tako lahka. Gostje so bili zelo točni v metih na koš, zlasti s Palea-rijem, ki je s srednje razdalje nizal koš za košem. Po začetnem vodstvu Honkyja so se domači le zdramili in s nodvigi na igrišču vsemogočnega Pondexterja prešli v vodstvo. V drugem polčasu so domači povečali vodstvo, tako da rezultat ni bil več v dvomu: gledalci so se spraševali, koliko točk bo uspeio zbrati Pondexterju. Slednji se je boril za vsako žogo, lovil odbite žoge pod košema, povzročal osebne napake nasprotnikov, obenem pa je našel dovolj časa, da je dosegel 46 točk. Njegov blesteč nastop je zasenčil solidno igro vseh ostalih, predvsem Premiera, Ardessija in Lainga, medtem ko sta med gosti bila najboljša Paleari in Cheesmann. M. M. IZIDI 4. KOLA Canon - Šarila p.p. 108:107 Mereury - Mobiam p.p. 77:83 97:71 103:67 82:91 114:103 75:78 Hurlingham - Diario Liberti - Cagliari Meeap - Bancoroma Pagnossin - Honky Rodrigo ? Postalmobili LESTVICA Canon, Liberti, Mobiam in Pagnossin 8, Bancoroma 6, Hurlingham in Mecap 4, Mercury, Rodrigo, Šarila in Postalmobili 2, Honky, Cagliari in Caserta 0. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Canon - Hurlingham, Honky - Rodrigo, Postalmobili - Mercury, Cagliari - Mobiam, Diario - Bancoroma, Pagnossin - Liberti, Šarila -Mecap, A -1 LIGA IZIDI 4. KOLA Arrigoni - Antonini 85:78 BiUy - Gabetti 71:82 Emmerson - Eldorado 117:91 Jollyocolombani • Isolabella 84:74 Scavolini - Pintinox 64:70 Fabia - Sinudyne 82:93 Superga - Grimaldi 71:80 LESTVICA Emerson, Sinudyne in Gabetti 8, Billy, Arrigoni in Grimaldi 6, Jolly-colombani, Pintino, in Antonini 4, Scavolini 2, Fabia, Superga, Isolabella in Eldorado 0. PRIHODNJE KOLO (24. 10.) Arrigoni - Fabia, Gabetti - Grimaldi, Isolabella - Emerson, Antonini -Billy, Eldorado - Scavolini, Pintinox - Superga, Sinudyne - Jollycolom-bani. Marko 1111111111" 1 i i y IZIDI 2. KOLA Robur Palmanova - Cer Videm 79:81 Don Bosco - Itala 82:81 Jadran - Cervignano 83:74 Sagrado - Inter 1904 95:59 LESTVICA Jadran in Sagrado 4, Inter 1904, Don Bosco in Cer Videm 2, Robur Palmanova, Itala Gradišče in Cervignano 0. PRIHODNJE KOLO Inter 1904 - Don Bosco, Cervignano - Robur Palmanova, Itala - Sagrado, Cer Videm - Jadran (28. 10. ob 11.00 v Vidmu). 74:78 LESTVICA Hurlingham 4, Bor, Jadran, Feri roviardo in Inter 1904 2, Servolana 8’ PRIHODNJE KOLO Jadran - Ferroviario (27. 10. ob 17.00 v Dolirii); Inter 1904 - Servo/ lana, Bor - Hurlingham (28. 10. ob 11X0 na stadionu «1. maj»). ODBOJKA V PRIJATELJSKI TEKMI Edilcuoghi zasluženo premagal Modrico NUcM.ogh) — Modriča | (12, 13, -20, 3) 3:1 EDILCUOGHI: Sacchetti, Di Bernardo, Cirota, Benedetti, Zini, Saet' ti, Baraldi; Campani, Carretti, Zab' gheri, Martinelli, Morandi. MODRIČA: Smailovič, Miloševič' Božič, D. Miloševič, Katanovič, Hei" vič, M. Miloševič, Omeranovič, Maf‘ tinovič. SODNIKA: Grillo in Spadotto. V soboto zvečer sta se v Gorirt v prijateljski tekmi, srečali ekipi & dilcuoghija iz Sassuola, ki nastop® v I. italijanski ligi, ter Modriča Bosne, ki je jugoslovanski prva®1 Prisotno občinstvo (resnici na U®’ bo moramo reči, da smo za tak5 srečanje pričakovali večji odziv) Je s prikazano igro ostalo razočaran^ predvsem glede jugoslovanskih P1' vakov, saj so predvajali poprečb" odbojko. Poleg tega pa so BosatP precej živčno reagirali nad odloči1' vami zares nesposobnega sodnik®' saj je večkrat kazalo, da gre sedmega igralca Edilcuoghija. V °' hrambo prikazane igre JugosloV®' nov velja tudi pristaviti, da so j' grali brez svojega najboljšega igr®1' ca, reprezentanta Bora Joviča. Že ob začetku prvega seta je bi' L - 2. - 3. - 4. - 5. - 6. - 1. Zardoz 2. Forfar 1. Blazer 2. Spora 1. Manita 2. Porto Alegre 1. Condono 2. Berlomon 1. Salmeggia 2. Brahms 1. Tenace 2. Thumbelina 1 2 X 2 1 1 1 X 1 X 1 1 KVOTE 12 — 1.548.710 lir 11 — 110.000 lir 10 — 11.000 lir MLADINCI 5ervolana — Bor (36:39) BOR: Štavar, Pegan 1‘. (0:2), Can-ciani 4, Jančar 13 (1:5), Mesesnel (k) 17 (3:6), Ražem 15 (1:3), Bajc, Koren 15 (7:14), Marši, Berdon. Po porazu z Jadranom so tokrat borovci osvojili svojo- prvo zmago v prvenstvu mladincev. Premagali so ekipo Servolane. Tekma je bila lepa, rezultat do konca izenačen, igra pa živčna. Nazadnje so zaradi večje borbenosti zmagali «plavi», ki so tako zasluženo osvojili svoj pr vi oar točk. Že začetek je pokazal, da bo tekma do konca napeta. Škedenjci so namreč povedli, borovci pa so jih kaj kmalu dohiteli. Začel se je tako izenačen boj, ki je trajal polčas in pol. Borovpi so še kar solidno igrali v obrambi, čeprav bodo morali odpraviti še nekaj naivnih napak. Preudarno in organizirano pa so tudi izvajali napadalne akcije. Res je sicer, da so proti nasprotnikovi coni imeli precej težav, vendar so težave še kar uspešno premostili. Tudi skok pod koši je bil dober, če pomislimo na višino naših fantov. Zadovoljivo pa je tudi dejstvo, da so «plavi» končno le začeli odpirati tudi protinapade. Napredek je torej očiten. Popraviti bo treba še točnost meta in poskrbeti za boljše izvajanje prostih metov. 12:30 je namreč res slab odstotek za mladinsko prvenstvo. Menimo pa, da bo nedeljska zmaga dala večjega zanosa za bodoče tekme. Meko IZIDI 2. KOLA Jadran - Inter 1904 53:87 Hurlingham - Ferroviario 53:50 , Servolana - Bor 74:78 10 razvidno, da so italijanski p^' stavniki boljši od nasprotnika, ki r prevečkrat zapravljal dobre žof ob mreži. V drugem nizu je Edilcuoghi, pr^' vsem po zaslugi Di Bernarda, vo najboljšega na igrišču, dob" prednost 7 točk (12:5). V tem tren11’ ku pa se je v vrstah Modriče r®£ igral Ivo Martinovič, ki je z usp®-hom presenečal nasprotnikov bW V ključnih trenutkih niza pa so b 11 Italijani prisebnejši ter si za^ tovili prednost. Tretji set je bil gotovo najbolj in to še posebno ob koncu, ob st® nju 12:12. V razburljivem finišu s* ekipi nizali točko za točko in 1 po daljši igri so igralci Modriče * speli zmagati. V četrtem setu pa je sodnik P1^ cej oškodoval Jugoslovane, ki j? postali precej živčni in torej nesi®' sobni za dobro igro. R. Pavšič NOGOMET Sammaranch jc zanikal Juan Antonio Sammaranch, šp®f ski veleposlanik v mednarodnega olimpijskega odb°. • ___J« Ul u:i 1___________UJnf Moskvi in - IV je zanikal, da bi bil kandidat naslednika Raimunda Saporta mestu predsednika organizacijska. odbora svetovnega nogometnega u venstva, ki bo leta 1982 v Špan11, A Saporta, predsednik organizm a skega odbora za «Mundial 1982»-Jj ponudil svoj odstop iz protesta Pr < »vmešavanju socialistične strank® šport*. Španska socialistična str®* 1 ka ima namreč večino v občinS', • — • - 1 > • lajsti", svetili desetih mest (od štirinaj*-kjer bodo tekme za svetovno pr',®|). stvo, V teh mestih so socialisti tevali, naj bo predsednik krajevb^, ga pripravljalnega odbora za «n®“Jj dial* iz njihovih vrst, oz. naj bo . mestni župan, ki je pač član * cialistične stranke. i ŠPORT ŠPORT ŠPORT NOGOMET, V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE Primorje zmagalo z golom tik pred koncem tekme Nešportni izgredi med in po derbiju Vesna-Breg v Križu - Zarja in Primorec praznih rok Zaule - Primorje 0:1 (0:0) Pavschž, Covacich, Mi- i. .*1 Pregarz, Velia, Cafueri, Bola^ Cociancich. Mi110. Rupil. Mi- J*RlMORJE: Štoka, Tomizza, G. Pe.A Sugan, Angeleri, V. Husu, Vascotto, Albi (v 65. min. 2a), Zaccaria, German. STRELEC:: v 89. min. Zaccaria “'-©NIK: Schiavon iz Tržiča g-EDALCEV: 150 ^•ško Primorje je v gosteh sla-Sj„ *ugo prvenstveno zmago in rai Pr°W Zaulam, ki trenutno zasedali SauP?10 s trebenskim Primor-zadnje mesto na lestvici. j. Prikazano igro obeh ekip smo su l ^dovoljni le v prvem polča-j ! Sta nhf-» mnčtvi icfrnli rvr^ppi Čob°be moštvi igrali precej mmm, viiC. je bilo dokaj malo strelov na o^^jala* ure^eno’ CePrav.se J« if?ra pretežno na sredini igrišča. Vrat ' ^ dokaj malo strelov na nist ’ da oba vratarja sploh so v faposkna’, V tem delu tekme 1^ ^akor Prosečani zaigrali neko-m . “dlje od domačinov, saj so bra-vj.1 Primprja z lahkoto zaustavili bj Pdizkuse nogometašev Zaul, da fu „,Približali kazenskemu prosto-^dfeče-rumenih*. Primorje je bi- ^zidi 6. kola nogometnega pr-?nstva 2. amaterske lige govo-k 1° v korist vodečih ekip. Kljub nh emu ,zlc^u je Sovrana vseeno .danila vodstvo. Pet ekip je * vedno neporaženih po tem “.Vrtljaju, v katerem smo v os-, ‘J1 odigranih tekmah zabeležili at Pet izključitev. v ^?sebno napeto ozračje je bilo p Križu med Vesno in Bregom. ® petih minutah igre so Bre-ant prišli v vodstvo in to pred-sehl’ khub pritisku Vesne po-eono v drugem delu igre, ko ° Se Kržani znašli v številčni 1'omoči, (zaradi izključitve Bre-Dagrija) ohranili do pet >nut pred koncem, ko je sod-y dosodil 11-metrovko v korist itaf16, k* je 8e bolj razburila že “/c vroče duhove nogometašev navijačev. t^rim°rec je doživel četrti po-z na domačih tleh, v napetem ecanju z novincem Čampi Eli-■ Gostje šo prišli v vodstvo tik ed koncem polčasa, domačini m^nam v drugem delu s po-sfcV° avtoSola. Veselje treben-dnh nav‘iačev pa je trajalo le yro minuto, saj so Tržačani !s‘i do drugega zadetka in ^Pečatili končni izid. ...-i., afja je v Ribiškedi ^dščlju ontla s klasičnim izidcfnl ekipi n Marca, ki je prišla v vod-v° z ll-metrovko. Prav zaradi in /e izključen tudi Mikuš ,i to je dalo povod domačinom, pr ?° še ostreje pritisnili in ^VojiV°nCU dr“9e0a P°lčasa P°' J^orje pa se je vrnilo z izhtovania v žavljah s celotnim VelPi(kom v ^pu. V zanimivo ln vdorih lepem dvoboju lije prišli do odločilnega zadetka cl pfed koncem srečanja s Zac-firio, p0 lepi podaji Pertota. pr ostalih tekmah bi omenili rj 0 z^togo Rosandre nad Gia-in presenetljivi remi 0Bl,a in Libertasa. s. , IZIDI 6. KOLA Ve« Marco - Zarja p!fna - Breg jHmorec . Campi Elisi 2aitlJ1° * Libertas * ■ Primorje js^talunga - Baxter Ca ®ndra - Giarizzole attlPanelle - Sovrana <, LESTVICA S8^ana 10; Costalunga in ton narco 9: Libertas 8; Cam-n- eile in Breg 7; Baxter, Ves-GinJfrimorje in Campi Elisi 6; dra ■ °*e ’n Domio 5; Rosan-tee 2* Zar’a 4: Zaule in Primo' P^IODNJE KOLO 28. 10. 1979 tascana ' R°sandra; Liber-luj. ' San Marco; Breg - Costa-Prin?’ ^arJa - Zaule; Primorje -C;nNlorec; Baxter - Vesna; ni/Pi Elisi - Domio; Giariz-Campanelle. B.R. 2:0 1:1 1:2 1:1 0:1 2:1 1:0 0:0 lo torej dobro razporejeno na igrišču, manjkala pa je večja prodornost v napadu in v ključnih strelih na vrata. Tako se je prvi del igre končal brez zadetka. Po odmoru se stanje na igrišču bistveno ni spremenilo. Prosečani so še vedno imeli rahlo premoč, toda igra je postajala vedno bolj dolgočasna, tudi ker sta se obe ekipi zadovoljili z remijem. V obrambi Primorja in tudi Zaul je v zadnjih minutah srečanja prišlo do mnogih napak. Kot je že vse kazalo, da se bo srečanje končalo pri neodločenem stanju 0:0, je prav v zadnjem napadu Zaccaria lepo izkoristil podajo Pertota in je (sam pred vratarjem) z glavo dosegel odločilno gol srečanja. V. H. Vesna - Bre j 1:1 (0:1) VESNA: Bubnich, Giacchin, Bot-ti, Acquavita, Pribac, Vecchio, Mas-simi, Pipan, Candotti, Zucca. BREG: Micor, Poropat, Coloni, Perossa, Dazzara, Dagri, Zollia, Lovriha, Fiorella, Cigui, Samec. STRELCI: 5. min. p.p. Fiorella, 40. min. d.p. Massimi (11-metrov-ka). Derbi med Vesno in Bregom re je končal z remijem, ki gotovo zadovoljuje obe ekipi. Agonizem je, kot v vsakem derbiju, prevladoval nad tehniko in tudi sodnik je imel precej dela, da je umiril duhove na igrišču. Tekma se je za Breg začela izredno ugodno, saj je že v 5. min. Fiorella izkoristil nesporazum med Giacchinom in Battijem ter premagal nekrivega kriškega vratarja. Tedaj se je Vesna podala v napad in igra se je odvijala pretežno na Bregovi polovici igrišča. Priložnosti za gol je bilo dosti, toda zaradi pomanjkanja športne sreče ali zaradi izrednih posegov Micorja je izid v p.p. ostal enak. V d.p. se stvari na igrišču bistveno niso spremenile. Križani so pritiskali, toda odlično razpoloženi Micor je večkrat preprečil gol. Minute pa so počasi potekale in igra je postajala vedno bolj živčna. Negotovi sodnik je igralcem obeh strani večkrat pokazal rumeni karton, Dagri pa je bil celo izključen. Prav tu je prišlo do neprijetnih dogodkov, ki bodo gotovo drago stali obe ekipi. Dagri je namreč z nešportno gesto zapustil igrišče in nato še zalučal kamen v občinstvo. To je zelo razjezilo navijače in tudi duhovi na igrišču so se ogreli, prekrški pa so se vrstili, kot, pa .tekočem traku. Vesna ni našla prav,e poti do gola ia,vse,je, kazala, da«bodo Finot-tovi varovanci ■ morali ponovno poraženi z igrišča. Zollia pa je 5.min. pred koncem naredil prekršek nad Massimijem v kazenskem prostoru in sodnik je dosodil ll-metrovko, katero je Massimi tokrat točno izvedel. Od tega trenutka pa do zadnjega sodnikovega žvižga lahko zabeležimo celo vrsto prekrškov. Duhovi se niso pomirili niti po koncu tekme, saj je bilo pred slačilnicami izredno «vroče». Res škoda, da je prišlo na koncu do takih izgredov, bodisi med i-gralci, bodisi med navijači, ker je bila tekma dc tedaj lepa in živahna. FABIO Primorec - Campi Elisi 1:2 (0:1) PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič, v 27. min. p.p. Darko Kralj, Štoka, Marko Kralj, Husu, Skrem, Čuk, Pavel Kralj, Denič, Mauro Kralj U., Mauro Kralj I., 12 Ma-glica. CAMPI ELISI: Furlan, Bertocchi, Rugetti, Zoffoli, Lizzi, Fantina, Cau-zer, Stella, Cristofaro, Petanja, Bula, v 31. min. d.p. Tieri, 12 Juri nčič. STRELCI: v 43. min. p.p. Cauzer, v 28. min. d.p. avtogol Zoffoli, v 29. min. Cristofaro. SODNIK: Concina iz Trsta Primorec je spet moral poražen z domačega igrišča. Proti skromni ekipi Campi Elisi so si Trebenci zadali nalogo, da morajo na vsak način priti do zmage. Prav to jih je pa drago stalo, saj so se po doseženem remiju vsi podali v napad, kar so gostje izkoristili in spet povedli. Trebenci so v začetku tekme dobro kontrolirali nasprotnika. Igra se je odvijala predvsem na sredini igrišča in ekipi si nista ustvarili kdove kaj nevarnih akcij. V 28. min. je moral trener Primorca zamenjati zaradi poškodbe Milkoviča z Darkom Kraljem. Gostje so tako imeli pred seboj še bolj odprto tre-bensko obrambo, začeli so pritiskati in domačini so se s težavo branili. V 35. min. se je nudila Darku in Pavlu Kralju edinstvena priložnost, da bi povedla, a sta pri zaključevanju preveč oklevala, tako da je šlo vse po vodi. V 43. min. pa je uspelo domačinom povesti s Cauzerjem, ki je izkoristil veliko negotovost trebenske obrambe. V zadnji minuti se je gostom nudila še ena edinstvena priložnost, ko je Stella bil sam pred Pavatičem, strel pa je vratar odbil v kot. V drugem polčasu je Primorec takoj pritisnil na vrata ekipe Campi Elisi, v drugi minuti je položaj rešil vratar gostov. Trebencem pa kljub stalnim napadom ni uspelo priti do ugodne priložnosti. Vseeno je v 28. min. uspelo Primorcu doseči remi. Od daleč je streljal Denič, žoga se je odbila od branilca Zoffolija in končala v mreži. Ko so dosegli remi, so se Trebenci spet pognali z vso silo v napad in so se tako v obrambi nerazumljivo popolnoma odprli. Z naglim protinapadom so to gostje hitro izkoristili in spet prišli v vodstvo z močnim strelom Cristofara. Ta gol je nekoliko zmedel domačine, tako da so bili gostje še večkrat nevarni, saj se je žoga dvakrat odbila od vratnic. Trebenci so imeli v zadnjih minutah dve lepi priložnosti; ■ v 37. min. je namreč Pavel Kralj pri praznih vratih streljal za las ven, v 44. min. pa je streljal Mauro Kralj I., a žoga se je odbila od vratnice na samo golčrto in tako je tudi ta priložnost splahnela. B. Križmančič San Marco — Zarja 2:0 (1:0 SAN MARCO: Bazzarini, Toffa-nin, Pacor, Ellini (v 35. p.p. Giral-di), Stradi, Minca, Zolia, Gerin, Paolich, Bernabei in Savi. ZARJA: Puzzer, Franco, Žagar, Mikuš, Macor, Samese, Santoni, Bi-dussi, Dana, Grgič in Fonda. STRELCA: v 30. Bernabei z 11-me-trovko, v 80. min. Gerin. Zarja je ponovno okusila grenkobo poraza. Domačini, ki so se letos okrepili z nekaterimi zelo dobrimi igralci, so zmago popolnoma zaslužili. Bv mi/ Zarjani so začeli dokaj slabo, saj so jih domačini potisnili v kazenski prostor in vsilili svoj tempo igre. Ko pa se je Zarja začela prebujati in se je že enakovredno borila na sredini igrišča, pa je San Marco povedel. Sodnik je namreč dosodil U-metrovko, ker je Mikuš v kazenskem prostoru naredil prekršek nad Zolio in je bil ob tem izključen Mi- Pokal Primorskega dnevnika Tudi v tem knlu je bil na sporedu derbi, tokrat v Križu med Vesno in Bregom, ki se je končal z delitvijo točk. Kot teden dni prej v Bazovici smo bili tudi tokrat priča živčni in ostri igri. Zato je bilo tudi ozračje okrog igrišča precej napeto. Upamo seveda, da se bodo živci nogometašev in navijačev nekoliko umirili, saj imamo na sporedu še kar 16 derbijev in že prihodnjo nedeljo bosta na igrišču na Proseku Primorje in Primorec. IZIDI Vesna - Zarja 1:1 Primorje - Vesna 0:1 Zarja - Primorec 0:0 Vesna - Breg 1:1 LESTVICA Vesna 3 1 2 0 3:2 4 Zarja 2 0 2 0 1:1 2 Breg 1 0 1 0 1:1 1 Primorec : 1 0 1 0 0:0 1 Primorje 1 0 0 1 0:1 0 B. R. kuš. Bernabei je seveda premagal Puzzerja in nato je Zarja (v desetih) skušala izenačiti. Bazovci so se pognali v napad. Toda izkušeni branilci San Marca so vse napade odbili. Le enkrat se je Bidussiju ponudila lepa priložnost, vendar je vratar z drznim posegom rešil svoja vrata. Kmalu nato je domačin Bernabei zadel s prostim strelom vratnico. V drugem polčasu se igra ni spremenila, saj so Bazovci pritiskali toda vse njihove akcije so se končale na robu kazenskega prostora. Le enkrat je uspelo Bidussiju resneje zaposliti vratarja, domačini pa so proti koncu tekme prevzeli vajeti igre v svoje roke ter so le nekaj minut pred zadnjim žvižgom pe lepi akciji dosegli končni izid. Pri Zarji moramo pohvaliti vse igralce, saj so se prav vsi srčno borili, da bi izenačili. BIG AVTOMOBILIZEM RIETI — Po drugi etapi avtomobilske dirke po Italiji ie lancia beta montecarlo Gillesa Villeneuvea prevzela vodstvo na skupni lestvici. Etapo je osvojil Moretti: prehitel je Patreseja in Villeneuvea, ki je dosegel tretje mesto. Po tekmovanju so nekateri tek- movalci vložili priziv proti Ville-neuvemu avtomobilu, ki naj bi po startu iz Turina zagrešil nekaj nepravilnosti. Žirija sedaj proučuje pritožbo. Po drugi etapi je skupna lestvica sledeča, 1. Villeneuve - Rohrl - Geisdorfer (lancia beta montecarlo) 1.47'27"7 2. Moretti - Schon - Radaelli (porsche 935) po 2’28” 3. Carello - Meiohas - De Cesaris (lancia stratos)) po 4’31”4 4. Patrese - AUen - Kivimaki (lancia beta montecarlo) po 4’41”3 BOKS Ni prenesel Tatejeve zmage JOHANNESBURG - Južnoafriški ljubitelj boksa so nedvomno razočarani, še več, zagrenjeni so, ker je njihov ljubljenec Gerrie Coet-zee izgubil dvoboj z Američanom Johnom Tatejem. Nejevoljni so tudi, ker je belca Coetzeeja premagal črnec. To pa je povsem razumljivo, saj vemo, da je južnoafriška republika rasistična država. Toda primer 42-letnega Tonyja Wolfa je vsekakor eksces. Tony Wolf, ki je sledil televizijskemu prenosu dvoboja je po odločitvi sodnikov, da pripada naslov svetovnega prvaka težke kategorije Američanu, odšel z doma in sklenil narediti odločilni korak: zastrupil se je z izpušnimi plini svojega avtomobila. Nekaj kasneje je sin Andre našel v avtu njegovo truplo. Mislimo, da k temu ni potrebno dodajati nobenega komentarja. ATLETIKA NEW YORK — Italijanka Maria Pia D'Orlando, rojena v Tolmeču leta 1934, se je uvrstila na 16. mesto na newyorškem maratonu, s časom 2.54'30”, kar je druga italijanska znamka vseh časov. D’Or-landova je dosegla prvo mesto v kategoriji atletinj med 40 in 45 mestom. KOŠARKA Drevi Bor — Servolana Drevi se bosta v prijateljski košarkarski tekmi spoprijeli kadetski vrsti Bora in Servolane. Srečanje se bo pričelo ob 18.30 na odprtem igrišču «Prvi maj*. Tekma bo gotovo izredno koristna za obe peterki pred skorajšnjim začetkom prveistva (11. novembra). ODBOJKA V SOBOTNIH TEKMAH TRI ZMAGE SLOGE Tudi Brezanke so si priborilo dragoceno zmago Kot smo že poročali, so se v teh dneh začela razna prvenstva v odbojkarskih prvenstvih, v katerih so, v ženski konkurenci, dobro zastopane tudi slovenske ekipe. Svoje šesterke je tako v mladinsko prvenstvo, kot v prvenstvo deklic, vpisalo tudi Športno združenje Sloga, mlade odbojkarice pa so svoje prve prvenstvene tekme odigrale v soboto popoldne, oziroma zvečer. MLADINKE SLOGA — SOLARIS 3:2 (15:11, 9:15, 15:6, 10:15, 15:9) SLOGA: Debenjak, Benčina, Čufar, Grgič, Leuz, Adam, Sosič, Kovačo. Repinc, Križmančič, S. in V. Vidali. V tem prvenstvu nastopa Sloga v skupini A skupaj s Solarisom, Kontovelom, Sokolom, Modulom in prvo ekipo OMA. Mlade slogašice so prijetno presenetile, Na mreži so pokazale veliko zrelejšo igro od svojih nasprotnic. zlasti pa veliko volje do zmage in trdno prepričanost v svoje zmogljivosti. Prvi štirje seti so bili precej izenačeni, v petem pa so mlade slogašice s svojimi uspešnimi akcijami na mreži povsem strle odpor nasprotnic, ki so prišle v Bane prepričane v svojo zmago. INKA NOGOMET V ČETRTEM KOLU 3. AMATERSKE LIGE Odličen nastop doberdobske Mladosti Juventina in Kras sta izenačila (brez zadetka), Sovodnje pa so kljub svoji premoči podlegle Poggiu Mladost — Vermegliano 1:0 (0:0) MLADOST: A. Gergolet (v 46. min. S. Ferfolja), Pahor, L. Gergolet, Marina, K. Ferfolja, G. Ferfolja, Candusso, Marson, Šuligoj, Kobal, E. Gergolet. STRELEC: v 66. min. Candusso (enajstmetrovka). Verjetno je bil to najboljši letošnji nastop doberdobske Mladosti. Naši fantje so proti pomlajenemu Vermeglianu igrali res dobro, predvsem pa obramba,, ki je (v odsotnosti Uljana) imela na razpolago odl čr.ega Marsona. V uvodnih potezah so imeli vajeti igre v rokah gostje, s časom pa je tempo ,,igre ^ikUfala Mladost. Domačini so imeli na razpolago res lepe priložnost] za zadetek, vendar so te nerodno zapravili. Napadalci Mladosti so večkrat streljali na vrata, vendar je bil Todon, vratar gostov in bivši vratar Mladosti vedno na mestu. Tudi v nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila, vendar so domačini popustili. V tem delu srečanja se je igra odvijala le na sredini igrišča, kjer je bila vidna požrtvovalnost Šuligoja. Domačini pa so zopet ustvarjali napadalne akcije in v teh trenutkih smo bili priča gneči v kazenskem prostoru Ver-megliana. Šele v 68. min. je pomočjo enajstmetrovke Mladost pripovedk. Po tem golti so gostje pritisnili na vrata Silvana Ferfolje (ta je v d.p. zamenjal Gergoleta) ne da bi soravili v nevarnost vrata Mladosti. Nasprotno, so domači napadalci večkrat prišli neposredno v stik z vratarjem gostov, vendar so tudi takrat znrrmdili priložnost za gol. Kljub pritisku gostov je izid tekme ostal nespremenjen. D. Gergolet Kras — Inter S.S. 0:0 KRAS: Capun, Sulli, Škabar A, Blazina, Dilič, Črnjava, Škabar D., M. Milič, L. Milič (v 17 min. d.p. Vascotto), Segina, Colja (rezervni vratar Bogateč) INTER S.S.: Girometa, Urizzi, Ri-dolfo, Lunian, Smolizza, Tuntar, Sussi, Vidonis, Fumani, Radesich, Manzi. KOTI: 5:2 V četrtem kolu se je Kras prvič na lastnem igrišču v Repnu srečal z Interjem od Sv. Sobote. Čeprav so gostje doslej iztržili le eno točko, razpolagajo z nekaterimi dobrimi i- gralci, ki so se v nedeljo enakovredno kosali z nasprotnikom. V vrstah Krasa so bili tokrat odsotni kar trije standardni igralci (dva zaradi poškodb, Germani pa zaradi izključitve). To je precej vplivalo na «rde-če-bele», ki so se zavedali, da so pred težko nalogo. Prvih 15. minut smo bili priča bledi in raztrgani igri. Prvi resnejši strel na vrata gostov je opravil Miloš Milič, iz težke pozicije pa je poslal žogo visoko nad prečko. V 23. min. zasledimo lepo kombinacijo med Milošem in Coljo, a je ostala neizkoriščena. Do konca polčasa se je igra spet umirila, videli nismo nobenega omembe vrednega dogodka. Že v 13. mbN nadaljevanja smo opazili, da bodo domačini z>večjo agresivnostjo poskušali priti dq zmagovitega gola. Četrt ure pred koncem je bilo nevarno v 16-metrskem prostoru Krasa, a se je vse srečno končalo. Nekaj kasneje pa so imeli fantje najlepšo priložnost: Vascotto je s kakih sedmih metrov streljal, mlademu vratarju pa je uspelo slučajno odbiti v kot. Minuto kasneje je z lepim posegom z glavo poskušal Segina. Giromettiju pa je zopet u-spelo odbiti v kot. Takoj na to je predrl Vascotto, njegov strel je zadel prečko, nekaj metrov se je žoga kotalila po gol-črti, nato se je je polasti! vratar. Tekma se je končala s splošnim razočaranjem številnih navijačev. U-pajmo, da bodo za prihodnjo nedeljo nared poškodovani igralci. Kras mora zdaj jurišati na zmago, da se preveč ne oddalji od ekipe CGS, ki ie v tem kolu slavila zmago z 2:1 v Sesljanu S. Z. Isonzo — Juventina 0:0 JUVENTINA: Businelli, Tavčar, Mikluš, Medeot (k), Adragna, Ix>-! renzon, Russo, Devetak, Radikon, Klanjšček, Lepore. Nedeljska tekma je za igralce Juventine predstavljala pravi izpit za preverjanje lastnih moči. Srečala se je namreč z ekipo Isonza, ki je vodila v prvenstvu 3. AL. Čeprav ni žoga niti enkrat stresla mreže, so se številni gledalci naužili za uro in pol prijetne igre. Potek tekme je bil tak, da bi bilo težko reči, katera ekipa bi zaslužila zmago. Po številnih nevarnih akcij in strelih proti vratom bi ta morala pripadati «belo-rdečim». Nasprotno, so domači zaslužili točko, ker so večji del časa obdržali v svoji po- sesti žogo. Kljub temu je na igrišču izstopala Juventina z boljšo organizacijo in spretnejšimi igralci. Ti so pa ves svoj trud zavrgli z neposrečenimi streli proti vratom. Omeniti pa je treba, da se je moč gostov pokazala predvsem v obrambnih vrstah. Precejšnje zasluge za osvojeno točko ima vratar, vendar se ta mora zahvaliti za to tudi ostalim obrambnim igralcem. Za zmago pa so potrebni tudi zadetki napadalcev. D. K Poggto — Sovodnje 2:1 (2:1) SOVODNJE: R. Petejan, R. Pe-tejan, Devetak, Milloch, Kovic, Ba-gon, Tomšič (C. Vižintin), E. Petejan, R. Vižintin, Florenin, Fran-dolič, i ■ z* t. * > - - POGGIO: Pellis, Franzot, Furios, Failutti, Bettmrir, Raimondi, Marega, Sant, Manzini, Michelin, Vi-sintin. SODNIK: Livio Viale. Po lepi in zasluženi zmagi nad Caprivo so sovodenjski navijači pričakovali, da bo njihova ekipa odnesla vsaj točko iz Poggia. To pa se ni zgodilo, saj so zmagali domačini. Končni izid v korist Poggia pa ne sme varati: Sovodenjci so namreč stalno imeli terensko premoč. Tokrat so slovenski nogometaši zadovoljili s prikazano igro, čeprav jih rezultat za to ne poplačuje. U-sodni sta bili dve napaki v obrambi (morda edini v prvem polčasu). To pa so domačini spretno izkoristili ter povedli z 2:0. Treba je povedati, da pri drugem zadetku Poggia ni bilo povsem jasno, ali je domači napadalec poslal žogo v mrežo z roko ali z nogo; sodnik je gol priznal in upati je. da ni bila to ena izmed njegovih neštetih napak. Egon Petejan je dosegel edini gol za Sovodnje ob koncu prvega polčasa in tako rezultat zmanjšal na 2:1. V drugem delu tekme se igra v bistvu ni spremenila. Slovenska e-kipa je stalno napadala, da bi izenačila, domačini pa so se branili ter s hitrimi protinapddi večkrat ogrožali Petejanova vrata. V nedeljo je bilo v Poggiu spet potrjeno dejstvo, da Sovodnjam manjka močan napadalec. Ves trud veznih igralcev je večkrat zaman, saj se akcije skoraj vedno neuspešno zaključijo pred nasprotnim kazenskim prostorom. 1. P. MLADINCI Mladost - Italcantieri 1:0 NARAŠČAJNIKI Montebello - Vesna 1:1 Chiarbola - Primorec 2:1 NAJMLAJŠI Kras - Libertas 0:2 CICIBANI Primorec - Snnerrsffi A 0:5 ROKOMET TRST — Tržaško rokometno društvo Cividin je vložilo priziv zaradi izključitve iz italijanskega pokala. Cividin so izključili zaradi nepravilne registracije nekega njegovega rokometaša. OX KJ ‘M (‘»inKsrii.A športna šola Trst sporoča, da bo se ja.-odbora, v'.torek,- 23. t.m., ob 20. uri v Ul. sv. Frančiška 20. « • • ŠD SOKOL Javlja naslednje urnike treningov v nahrežinski telovadnici: OTROŠKA TELOVADBA: sreda 15.00 16.30 (prva skupina), četr- tek 15.00 - 16.30 (druga skupina). KOŠARKA: ponedeljek in petek 15.00 - 18.00. ODBOJKA začetnice: torek 15.00 16.30. • • • *K KRAS sporoča, da bodo treningi rekreacijske telovadbe za odrasle ob sredah in petkih od 21.00 do 22.30 v telovadnici osnovne šole v Sa ležu. • » • NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR sprejema vpisnine za začetnike in izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16 do 18. ure. • • «r Odbojkarska sekcija ŠZ Bor vabi vsa mlada dekleta, ki se želijo posvetiti, oziroma vadili odbojki da pridejo na stadion «1. maj« vsako sredo in petek od 14-do 15. ure. • » • Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bodo treningi MINIBASKETA oh ponedeljkih in četrtkih na stadionu «Prvi maj«, kot sledi: — od 16.30 do 17.45 za košarkarje letnika 1970 In mlajše — od 17.45 do 19.15 za košarkarje letnika 1968 in 1969 Breg — OMA B 3:2 (15:7, 15:5, 9:15, 7:15, 15:11) BREG: Salvi, Maver, Kerin, Ze-riali, Pečenik, Žerjal, Kocjančič, Švab, Stepančič, Slavec, Fontanot, Zobec OMA B: Boliš, E., R. in G. Fan-tasia, Ziani, Bonazza, Cianella, Suez, Jovele, Berenini. SODNIKA: Milutti in Bericchi iz Trsta, V prvi tekmi prvenstva mladink sta se v Dolini pomerili ekipi Brega in OMA B. Igra je bila izenačena, čeprav je Breg pokazal v prvih dveh setih precej boljšo igro od nasprotnic In je s precejšnjo lahkoto osvojil seta. Položaj se je spremenil v 3. setu, ko so domačinke vodile z 8:3. Takrat so nasprotnice zaigrale bolj zagrizeno in nadoknadile zamujeno. Zaradi živčnosti, ki se je pojavila na polju Dolinčank, so nasprotnice izkoristile priliko ter so osvojile set in tudi naslednjega. Odločilni set je bil najbolj borben, kajti nobena ekipa ni hotela popustiti. Toda z močnimi servisi so Brežanke premagale obrambo nasprotnic in končno mirno zaključevale akcije. Tekma je bila zanimiva: škoda, da je sodnik oškodoval miren potek igre. MRS DEKLICE Skupina A SLOGA A — BREG 3:0 (15:12, 15:10, 15:12) SLOGA A: Debenjak, Benčina, Čufar, Leuz. Sosič, Kovačo, S. in V. Vidali, Križmančič. BREG: Zobec. Smotlak. Salvi, Maver, Pečar, Kerin, Žerjal, D. in F. Pečenik. Vse tekme v tej skupini bodo slovenski derbiji, saj so vse štiri nastopajoče ekipe slovenske. Pri Banih je Sloga precej gladko odpravila Breg, pa čeprav igralke niso igrale ravno najbolje. Pri tem pa moramo poudariti, da so ekipo Sloge A sestavljale iste igralke. ki so le nekaj minut prei odigrale tekmo v prvenstvu mladink. Povsem razumljivo je torej, da je bila njihova igra slabša in vsa preveč polna raznih naoak. Breg je v Bane prišel z zelo mlado ekipo, ki pa razpolaga z nekaterimi dobrimi in obetavnimi igralkami. V ekipi pa je v soboto pešala skupna igra, zlasti kritje igrišča. To pa je tudi povsem razumljivo, saj so igralke šele v teh dneh začele z redno vadbo z žogo. V tej tekmi je torej mlada ekipa Brega odigrala podrejeno vlogo, tako da .ie zmaga povsem upravičeno pripadla Slogi. Skupina B SLOGA B - VOIJ,EY CLUB 3:1 (9:15, 15:12, 15:3, 16:14) SLOGA B. Spacal, Jerič, Grgič, Renčelj, Križmančič, čuk, Drnov-šček, Canziani, Bukavec, Petaros. Pravo presenečenje so v soboto pripravile najmlajše igralke Sloge, ki so tako poskrbele za nravo zmagoslavje domače ekipe. Slogo B sestavljajo namreč najmlajše igralke, ki so s treningi za letošnjo sezono začele šele prejšnji teden. V tem prvenstvu nastopajo v glavnem zato, da bi si nabirale izkušenj, ki jim bodo prav prišle v bodoče, ko bodo nastopale v zahtevnejših prvenstvih. Kljub temu so najmlaj-še slogašice v soboto zelo dobro igrale v polju in tako slavile nepričakovano, a povsem zasluženo zmago. TNKA KOŠARKA Nastopi «azzurrov» Italijanska državna košarkarska reprezentanca bo opravila v naslednjih mesecih te mednarodne nastope: MOŠKI 19. decembra: Italija - Bolgarija (Brescia) 27. februarja: Italija - ČSSR (Livorno) 23. aprila: Italija - SZ (Pesaro) 27. aprila: Italija - SZ (Bologna) ŽENSKE 20. decembra: Ita'ija - Francija (Turin) 28. do 30. decembra mednarodni turnir v Pesaru (Italija, SZ, Poljska in Madžarska). | nixonov PADEC Bob Woodward Carl Bernstein 10. Prevedel Dušan Dolinar lq ko se je Kissinger naposled iznebil Haldemana Šen ^rlichmana — ki )ima je pravil .fanatika« — bo v Pre spet dobil tekmeca. Poleg tega je bil Kissinger ^era Čan' da je treba Nixonovo nagnjenost k izdajanju PrevZurnnih navodil nadzorovati in brzdati. Haig je vse pripravljen govoriti: »Da, gospod.« Dren ° Kissinger izrazil svoje nezadovoljstvo, ga je bi °Sednik vprašal, koga predlaga. Državni sekretar se °gel spomniti nikogar drugega in je nehal ugovarjati. W ' rctaja se je Haig še vedno oblečen v uniformo ko-V z vojske preselil v nekdanjo Haldemanovo pisarno ib j odnem krilu Bele hiše. Pri priči je potreboval pomoč ie zato obrnil na J. Freda Buzhardta, splošnega sve-skoz,Ca v Pentagonu. Buzhardt je svoj čas zlahka spravil kongresna odbora za oborožene sile Haigovo imeno-e na položaj namestnika načelnika generalnega šta- ba v kopenski vojski. Haig je telefoniral Bužhardtu: »Predsednik želi, da pridete jutri sem čez.« Ko se je Buzhardt zglasil v Haigovi pisarni, ga je general zaprosil, naj pride delat v Belo hišo. Obljubil mu je, da bo imenovanje začasno in torej prav takšno, kot je njegovo lastno. Potem ga je odpeljal k predsedniku. Nixon in Buzhardt sta se komajda poznala, vendar s formalnostmi nista izgubljala dosti časa. Nixon se je takoj lotil »problema z Deanom«. Prejšnji predsednikov svetovalec je bil 30. aprila odpuščen, zdaj pa širokosrčno trosi po VVashingtonu zgodbe o škandalu VVatergate. V nekaterih teh zgodb namiguje, da prikriva pravo resnico tudi predsednik. Haigu je bilo jasno, da se predsednik čuti skoraj nemočnega pred nalogo spopasti se z Deanovo kampanjo. Bil je skoraj čisto iz sebe. Kazalo je, da ima Dean nekakšne zapise o prestopkih Bele hiše; sodniku Johnu Sirici je zatrdil, da je vzel iz Bele hiše nekaj listin, češ da bi jih rad zavaroval pred »protizakonitim uničenjem«. Dean jih je shranil v blagajno za depozite, ključe pa izročil sodniku. Kaj neki more biti zapisano v teh dokumentih, se je spraševal predsednik. Dean je javno povedal samo, da je listin devet in da so zaupne narave. »Kaj neki je v teh Deanovih papirjih?« je še enkrat vprašal predsednik. Buzhardt je rekel, da ne ve. »Ugotovite to.« »Prav, gospod.« Haig je predsedniku zatrdil, da je Buzhardt vajen dela pod hudim pritiskom in da bo ugotovil, za kaj gre. Še bolj pomembno pa je, je rekel Haig, da je Buzhardt zmožen sestaviti pravna opravičila za skoraj vse, kar si more kdo izmisliti. Mogoče mu je zaupati, nanj se je mogoče zanesti. Predsednik je upal, da Dean nima kakih magnetofonskih zapisov. Buzhardt je vedel, da so Deanovi dokumenti uvrščeni med zaupne, in se je neutegoma povezal z znanci v obveščevalni skupnosti: iskal je kaj obremenilnega. In ker so mu pomagala predsednikova pooblastila, je prav kmalu odkril, kaj je odtihotapil Dean. V blagajni so ležale kopije strogo zaupnih načrtov za nezakonito širjenje obveščevalne dejavnosti na domačih tleh, kar naj bi opravili FBI, CIA in vojaški obveščevalni oddelki. Predsednik je vladne agencije pooblastil za vlome (»nedopustne vstope«), protizakonito prisluškovanje telefonskim pogovorom, pregledovanje poštnih pošiljk in vtihotapljanje ter vohunjenje v gibanju zoper vietnamsko vojno, ki se je širilo po mestih in univerzah. Avtor načrta, nekdanji pomočnik v Beli hiši Thomas Charles Huston, je že ob nastanku opozarjal, da so nekatere sestavine programa »očitno protizakonite«. Navzlic temu jih je predsednik leta 1970 odobril; potem pa jih je štiri ali pet dni kasneje prav tako pismeno razveljavil. Buzhardt je pravilno uganil, da so nekatere agencije kar prezrle navodilo, češ naj svoje izvode načrta po razveljavitvi vrnejo. Našel je dva izvoda in enega odnesel k predsedniku. Nixonu je ob tem odleglo, namesto da bi ga vznemirilo. Tisk je ugibal, da Deanovi dokumenti nemara povezujejo s prikrivanjem resnice Haldemana in Ehrlichmana in da u-tegne imeti Dean celo kako reč, ki vpleta samega predsednika. Zdaj naposled le vem, s čim se moram spopasti, je govoril Nixon. Buzhardt je kmalu zaznal, da se nad predsednika zgrinja nova nevarnost. Neki senatni pododbor za proučevanje usmerjanja proračunskih izdatkov, ki se je ukvarjal z izdatki CIA, je terjal od generalnega poročnika Veraona Waltersa, ki je bil namestnik direktorja CIA, naj mu izroči tajne zapisnike, ki si jih je bil sestavil po pogovorih s Haldemanom in Ehrlichmanom o preiskavi v zvezi z VVatergateom. VValters je vprašal Buzhardta, ali bi bilo mogoče zapisnike zadržati pod varstvom privilegija izvršne oblasti. Buzhardt mu je rekel, naj mu jih pošlje, on pa bo preveril, če bi to šlo. Eden teh zapisnikov je povzemal pogovor v Beli hiši, ki je tekel med Haldemanom, Ehrlichmanom, VValtersom in direktorjem CIA Richardom Helm-som 23. junija 1972 — komaj šest dni po vdoru v Wa-tergate. Buzhardt je bral: Haldeman je rekel, da je afera s prisluškovanjem na nacionalnem sedežu demokratske stranke v stanovanjskem kompleksu VVatergote vzdignila veliko prahu in da jo skušajo demokrati do skrajnosti izkoristiti. Niti preiskave vodijo k mnogim pomembnim hudem in stvari se utegnejo še poslahšati. Vprašal je, kakšna je zveza z Agencijo, direktor pa je ponovil, da ni nikakršne zveze. Haldeman je dejal, da postaja vsa zadevo čedalje bolj nerodna in da predsednik želi, naj bi Walters poklical vršilca dolžnosti direktorja FBI L. Patricka Graya in mu namignil, da bi moralo zdaj, ko je pet osumljencev prijetih, to zadostovati in naj nikar ne žene preiskave — zlasti ne v Mehiki itd. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 4« 72 (4 linije) Podružnica Gorica. Ul 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 3.500 lir — vnaprel plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revijo «DAN». V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din. za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in oodjetja mesečno 65,00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 cADITs ■ DZS • 61000 Llubllana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 miril 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300, sožalju višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 150 lir beseda. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 23. oktobra 1979 400 lir ZO mm VISIMO v OH lili ' mun '-'yi>.Joi •'-'V ^— Ob praznikih: povišek 20%.-IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de?« v Italiji pri SPI. t član italijanske Izda)a ZU zveze Časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst založnikov fieg ‘M PO NEDELJSKI URADNI OTVORITVENI SLOVESNOSTI Z nastopom mariborskega gledališča začetek 14. Borštnikovega srečanja Nadvse uspela predstavitev Lepe Vide Rudija Šeliga - Odkritje doprsnih kipov igralk Mire Danilove in Elvire Kraljeve (Od našega poročevalca) MARIBOR — V nedeljo se je v Mariboru pričelo 14 Borštnikovo srečanje, to je največja gledališka manifestacija na Slovenskem. Tudi tokrat so organizatorji poudarili voljo, da naj bo manifestacija resnično ljudska in ne zaprta v eliti-stični krog gledaliških saldokuscev. Zato bo srečanje poneslo število gledaliških prireditev v okoliške kraje, v tovarne vojaške karavle, skratka med delovne ljudi, ki nimajo vedno priložnosti, da bi hodili v osrednjo mariborsko gledališko hišo Ta ljudski značaj sre Čanja je na seji skupščine Borštnikovega srečanja poudaril v svo jem poročilu predsednik izvršnega odbora Borštnikovega srečanja Branko Gombač. Na seji, ki je bila v nedeljo zjutraj in jo je odprl podpredsednik skupščine Borštnikovega srečanja dr. Bruno Hartman, so med dru- Tragičen obračun železniških nesreč LONDON — Štirje mrtvi in več kot petdeset ranjenih je tragičen obračun železniške mesreče, ki se je pripetila včeraj v bližini mesta Dundce na škotskem, ko sta iz še nepojasnjenih vzrokov čelno trčila potniška vlaka. Železniški nesreči sta se pripetili tudi na Švedskem, v kateri je izgubil življenje strojevodja vlaka ter v Jugoslaviji pri Nišu, kjer je potniški vlak močno trčil v ustavljeno lokomotivo. V nesreči sta bila hudo ranjena strojevodji potniškega vlaka ter dvajset potnikov, ki pa so zadobih le lažje poškodbe. Dva Italijana, ki sta bila zaposlena pri nekem italijanskem gradbenem podjetju, ki gradi neko jeklarno v NDR, sta včeraj umrla pri vzhodnem Berlinu, potem ko je njun avto na nezavarovanem železniškem prehodu trčil v tovorni vlak. italijanskega ministra za zunanje zadeve Malfattija v Libiji. V Tripolisu se bo namreč prihodnjo sredo in četrtek sestala drugič v tem letu mešana komisija za italijansko - libijsko sodelovanje, da bi u-gotovila gospodarska področja, na katerih bi bili koristni skupni investicijski posegi. Minister za trgovinsko mornarico Evangelisti, ki je sprejel na rimskem letališču o-sem ribičev, je med drugim izjavil, da bo to srečanje tudi priložnost za dokončno rešitev problema ribičev iz Mazare del Vallo. ki že dvaintrideset dni stavkajo . radi skrajno nejasnih okoliščin v katerih so prisiljeni delati. TURIN — Sodišče je včeraj obsodilo na pet let zapora teroristko Silvano Innccenzi, ki jo je policija pred časom presenetila v skrivališču rdečih brigad v Nichelinu pri Turinu. SREČEN KONEC NENAVADNE UGRABITVE gim podelili zlati znački in plaketi srečanja gledališkemu kritiku Vasji Predanu in literarnemu zgo dovinarju Dušanu Moravcu. V fo-1terju Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru pa so odkrili doprsna kipa igralkama Miri Danilo vi in Elviri Kraljevi. Slovesna otvoritev srečanja je bila v nedeljo zvečer, ko je v imenu sopokrovi-telja sozda MTT Adrijan Grizold prebral poslanico. Vse prisotne je nato v imenu letošnjega pokrovitelja srečanja t.j. Zveze socialistične mladine Slovenije nagovoril njen predsednik Boris Baudek: poudaril je, da sovpada letošnja gledališka manifestacija v Mariboru s nomemb-nimi obletnicami kot so SC obletnica KPJ. ZKJ. SKOJ in revolucionarnih sindikatov ter 60. obletnica Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Nato je Boris Baudek govoril o prisotnosti mladih v kulturi. ki ne sme biti samo pasivna, ampak ustvarjalna. Omenil je tudi važnost ljubiteljske dejavnosti, ki je danes tesno povezana s poklicnimi umetniškimi prizadevanji, saj *ta obe dejavnosti nenadomestljivi. Prva prestava letošnjega Borštnikovega srečanja je bila Lepa Vida Rudija Šeliga v izvedbi Drame SNG iz Maribora. Šeligo je v svojem delu ponovno obdelal slovenski mit o lepi Vidi, ki v bistvu pomeni večno pot hrepenenja. Šeligo je stari mit moderniziral: lepa Vida je sodobna ženska, ki si želj prebiti zadušujoči krog potrošništva razjedene družine. Hrepenenje jo žene iz ozkih sten lastne hiše. Tu je treba povedati, da je Šeligo je delno označil vprašanja sodobne ženske po našem mnenju je osredotočenje ženskega hrepenenja na ljubezen in spolnost reduk-tivno. Baročna razklanost med dušo in telesom, med svobodo želja in postavo je preenostranski ključ, ki ne more odpirati vseh vrat v široko diskusijo o ženskih vprašanjih. Šeligu so najbolj uspeli poetični trenutki; vrhunec doživi predstava v dialogu med materjo in nemo hčerjo, to je takrat, ko se Vida po dolgi peripetiji iskanja vrne domov. Predstava sama je bila nekoliko razdrobljena, v drugem dejanju, ki je ambientirano sredi španskega dvora, je nakazanih več motivov: npr. medlem ko možie odkrivajo nove svetove in utirajo pot znanosti, je ženska privezana na čutnost in na hrepenenje po osebni sreči. Ta tema bi se dala bolje razviti, ostane pa le nakazana. tako da je drugo dejanje splet možnosti, ki pa se do kraja ne uresniči jp. V rune,c je predstava dosegla, kot smo že napisali, v tretjem dejanju. Tu je delo vseskozi poetično s pridihom fanta- Režiser Franci Križaj m sceno Uspešen nastop pevskega zbora Slovan ■ Enajsterica Gaje se je z domačini staL A2pdniLaT7p1k^kuiarnim pomerila v nogometu, dekleta pa so se srečala na odbojkarskem igrišču efekti, ki pa vedno ne služijo ce-, lovitosti dela, pa tudi estetsko ni-1 ŠOŠTANJ — Padriče, Gropado in I niča iz Šent Vida pri Podjuni. Vse ] zave v industriji. Morda skupna so vedno zadovoljivi. Baročnost Šoštanj povezuje ime pesnika in; nastopajoče in še posebno goste iz I proizvodnja posameznih artiklov, scene, ki se v drugem dejanju pre- j borca Karla Destovnika Kajuha. Po zamejstva je pozdravil predsednik j izmenjava tehnologije, možnosti so vesi že v kič, večkrat duši potek vezava je postala prijateljska in tudi DPD Svoboda Maks Medved. Pred- ! tudi pri sodelovanju na področju dramske prigode in osebno Vidino j delovna, ko so gropajsko-padriško stavnik krajevne skupnosti Šoštanja elektronske industrije, področju dramo V glavni vlogi lepe Vide Giorgio in Marina Casana z materjo in očetom po srečnem koncu njune ugrabjtve. (Telefoto ANSA) nastopa Minu Kjuder, ki prižene občutek hrepenenja do meje fizične bolečine, Njen najboljši trenu tek je brez dvoma dialog z nemo hčerko Darinko. V vlogi slednje je nastopila Sonja 'Blai, ki je s- sro-jo nemo prisotnostjo napolnila odrski prostor s ■ pretresljivim pričakovanjem. kf doživi svoj vrhunec ko iz maternih besed Darinka odkriva svojo bolečo strastnost, ki tli v najglobljem duševnem in telesnem tkivu. V vlogi Vidinega moža je nastopil Peter Ternovšek, hišni prijatelj na je bil Evgen Car. Obnovljeni mit o lepi Vidi je v svoji odrski uresničitvi poetično intenziven. vendar pesniške utrinke večkrat ovirajo spektakularni učin ki in nedorečenost nekaterih tem ACE MERMOLJA Libijski predsednik pomilostil osem sicilskih ribičev RIM — Včeraj popo-dne se je z letalom vrnilo v Italijo osem ribi-Čcv iz ./lazfirG del Vallo, ki jih je libijska mornarica aretirala 26. marca, ko so lovili v libijskih vodah. Po 40 dneh so jih obsodili na dve leti zapora, vendar jih je libijski predsednik Gedafi na prošnjo predsednika Pertinija in po posredovanju Cossige ministrov za zunanje zadeve in trgovinsko mornarico, pomilostil. Osvoboditev italijanskih ribičev je brez dvoma sprostila napeto ozračje, ki je ogrožalo predvideni obisk Na Sardiniji banditi izpustili mlada Giorgio in Marino Casana Sorodniki plačali nad 700 milijonov lir odkupnine - Na otoku še pet oseb v rokah zločinskih tolp CAGLIARI — Giorgio in Marina Casana, sin in hčerka znanega torinskega bančnega funkcionarja, ki sta bila ugrabljena 22. avgusta, sta od včeraj ponoči ponovno na prostosti, čeprav vesti niso še u-radno potrdili, kaže, da je družina Casana plačala nad 700 milijonov lir odkupnine, dasi so zločinci takoj po ugrabitvi zahtevali nad milijardo lir. 15-letni Giorgio in 16-letna Marina sta bila ugrabljena v nekoliko nenavadnih okoliščinah in sicer ko sta se sončila na neki plaži v bližini sardinskega glavnega mesta. Ugrabitelji, ki so bili očitno zelo dobro organizirani, so dospeli na kraj z motornim čolnom, s katerim so se nato tudi odpeljali z obema mladima ugrabljencema. Nato je na celotno zadevo padel strogi molk, čeprav je bilo jasno, da je družini Casana uspelo navezati stike z ugrabitelji in to ob posredovanju nekega duhovnika, katerega imena pa niso sporočili. Pogajanja so bila gotovo težka in zapletena, v soboto zvečer pa je skrivnostni duhovnik plačal odkupnino ter v nedeljo ponoči sta bila Marina in Giorgio Casana že v krogu svojih dragih. Preiskovalcem sta povedala, da so ugrabitelji z njima ravnali kar dobro ter da sta morala takoj po ugrabitvi prepešačiti nekaj ur. zato policija domneva. da je bil njun «zapor» v goratem področju v pokrajini Nuoro, ki je že tradicionalna baza sardinskih ugrabiteljskih tolp. Roberto Casana, oče ugrabljencev, je funkcionar bančne agencije «STP», ki deluje v tesnih stikih z Barco d ltalia in je pred časom izjavil, da ne premore vsote, ki jo zahtevajo ugrabitelji. Verjetno pa mu je nato priskočil na pomoč oče Fbero, ki izhaja iz stare turinske pleniške družine in je sedaj predsednik znane industrije, ki izdeluje gasilne naprave za letališča. Po izpustitvi Giorgia in Marine Casana. je sedaj na Sardiniji v rokah ugrabiteljskih tolp še pet oseb in sicer Daphne in Annabelle Schild, žena in hčerka angl^Jfega inženi rja Rolfa Schilda, znanj kantav-tor Fabrizio De Andre in njegovega zaročenka Dori Ghezzi ter sardinski posestnik Benigno Brai. Angleška družina je bila ugrabljena 21. avgusta v bližini Nuora. zločinci pa so nato izpustili Rolfa Schilda ter zahtevali kar dve milijardi lir odkupnine, čeprav kaže, da so zahtevo nato nekoliko omilili tudi zato ker je angleški inže nir v domovini vpleten v večji fi- iiiiiiHiiiiHimiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiinmiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiitmiiiii....iiiiiiiiiiiiiuiiHiniiiHiiiiiiniiiiiiiiHitiiiiiHiiiimHiiHniiiiiiiiiiiiiiimiiiiii V NEDELJO SO PADRIČARJI IN GR0PAJCI GOSTOVALI NA ŠTAJERSKEM Padriče in Gropado ter Šoštanj veže ime pesnika Karla Destovnika - Kajuha šolo poimenovali po padlem heroju. I pa je podaril Slovanu in Danici kra- gradbeništva, bančništva itd. Zato Takrat sta prav šola iz Gropade in '• jevni plaketi. V imenu Slovana se je so se zavzeli za oblikovanje skup-Padrič ter šostanjska osnovna šola. j gostiteljem zahvalila z nagovorom 1 nega mešanega telesa, ki bi koordi-ki prav tako nosi Kajuhovo ime, na- in darili predsednica društva Nataša niralo zanimanje posameznih dejav-vezali med sabo stike. Jasno je, da Kalc, ki je še enkrat poudarila po- nikov v obeh deželah in izoblikovalo sta se takrat spoznali tudi prosvetno men takšnih prijateljskih srečanj. 1 podrobnejši program sodelovanja, drllštčo SlčVkfl1 Iž Pkdfič in delavsko Tudi1 otroci s-Šoštanj ske osnovnešo Enaka ocena velja tudi zapodročje prosvetno društvo Svoboda ,iz Šo- !e so se s pozdravi in knjižnim da- kulturne in znanstVerttrTTmenjave, stanja. Prijateljstvo se je utrdilo in 1 tilom- spomnili svojih sovrstnikov kier.se veclno alS0 domišljene še utrdilo se je tudi sodelovanje med gropajsko-padriške šole. V imenu teh J"anJ Pa uresničene vse možnosti, društvoma. Stiki so postali že običaj-; se jim je zahvalila učiteliica Frida pogovoru s predstavniki republi-ni. prav tako obojestranska gostova- j Kralj, ki je povedala, da so bili škega izvršnega sveta so predstov-nja. Tako je ob 60-letnici svo-; domači učenci zelo žalostni, ker niso nf*Cl Veneta odšli v republiško jega delovanja DPD Svoboda iz Šo-1 mogli priti na obisk v Šoštanj. : skupščino na pogovore s predsedni- štanja povabilo na zaključno prosla- j p0 končani slovesnosti so se Pa- Sp ^medsebojno obvestili o* družbe-vo praznovanja tudi padnske kultur- dričarji in domači gostitelji zbrali v njh in ^čnlh vprašanjih v obeh no-prosvetne delavce menzi elektrarne, kjer so v prijet- deželah v torek bo detogaciia iz V Šoštanj sta prejšnjo soboto od- nem vzdušju nazdravili na dolgo pri- veneta ' obiskala tovarno gIskra v potovala pevski zbor Slovan, ki ga jateljstvo. V nedeljo so domači pro- Kraniu ogledala snomenik draž- je vodil dirigent Sveto Grgič in enaj- svetni delavci peljali Padnčarje na SbitkefnohtkatoBkclv s?e-,............_...... . ____________ stenca padnsko-gropajskega spori- Graško goro, kjer so se odvijali boji do pa bo na obisku na obali, kier nančni škandal. Fabrizio De An 14. divizije. Tu so si ogledali muzej mea drugim obiskala luko Ko- drč in Dori Ghezzi sta bila ugrab-14. divizije in pred spomenikom bor- 1per jn Se srečala s pripadniki ita- , Ijena v kraju Tempio Pausania. za cev je zbor Slovan zapel nekaj pes- ]jjanske narodnosti, (jp) njuno izpustitev pa naj bi ugrabi mi Prosvetni delavci so si ogledali: ' *-••• ’ -—11 -J- nato tudi Velenje in od tu so šli. .. v Zavodnje; v okolici tega kra;a je' MILAN — Zagovorniki Tonija Ne- nega združenja Gaja. Sprejem v Šoštanju je bil nadvse prisrčen in prijateljski. Padriški in domači kulturni prosvetni delavci so se po pozdravnih besedah zbrali pred spomenikom Karla Destovnika Kajuha, kjer sta predstavnika Slovana in Gaje položila pred pesnikov kip venec. Sledil je obisk šoštanjske elektrarne, ki krije skoraj polovico potreb Slovenije, Velikanko poganja premog, ki ga kopljejo v rudniku v Velenju. V popoldanskih urah so najprej nastopili športniki, v nogometni tekmi sta se pomerili enajsterici Gaje in domače moštvo. Dekleta so igrala odbojko. Vrhunec srečanja je bil seveda na proslavi 60-letnice v soboto zvečer. Program je bil pester, saj je . „ , poleg domačega mešanega pevskega LJUBLJANA . ,?lc,er ^°,gat lz' zbora, okteta, godbe na pihala in m?njavi mnen.l m Budi med p.zamešanega pevskega zbora Slovan, nastopil tudi mešani pevski zbor Da- padel Kajuh. Ob zaHtočku končno lrlja, ene“a izmed, voditeljev tako so se vsi pozdravili, Padričarji so imenovane «delavske avtorormje*, s- zahvalili gostom za prijeten sprejem in jih povabili na bodoči obisk v Padriče in Gropado. A M. Delegacija Veneta v Sloveniji LJUBLJANA *...........................*.............. 0D FRANCOVEGA FAŠISTIČNEGA REŽIMA 00 UVEUAVITVE MANJŠINSKIH PRAVIC RRF.7. DENARJA NI OBLASTI V vsaki obliki decentralizacije uprave je zelo po- membna dejanska oblast, s katero razpolaga uprava. To velja še zlasti pri tistih skupnostih, ki so v zgodovini igrale podrejeno vlogo in se lahko razvijajo le, če razpolagajo z dejansko oblastjo. Ta o-vsem formalna in gospodarska, ki je v današnjih blast pa je dvojna: politična, ki je prepogosto pred-dneh čedalje pomembnejša, saj se redno dogaja, da potencial pogojuje razvoj kake dežele in celo države. . . V posebnem statutu Katalonije sta obe postavki precej natančno določeni. Politična oblast se tu imenuje «generalidad», ki jo sestavljajo skupščina, odbor in predsednik. O tem bi se ne ustavljali predolgo, saj gre za dokaj običajno ureditev: volitve so vsako četrto leto, volivci izvolijo parlament, ki iz svoje srede izvoli predsednika in deželno vlado. Parlament ima zakonodajno oblast, vlada pa izvršilno oblast. Predsednik pa predstavlja deželo in njegovo izvolitev mora ratificirati kralj (to je edino vmešavanje osrednje oblasti v ureditev krajevnih institucij). Predsednik odgovarja parlamentu ir. nosi sploh vso politično odgovornost za dejavnost vlade. Nadzorstvo nad finančnim poslovanjem dežele pa ima Katalonski računski dvor; tudi tu torej decentraliziran organ. Zanimivejši pa je tisti del statuta, ki zadeva finančna in gospodarska vprašanja. Postavlja se namreč osnovni problem: s kakšnim in s kolikim denarjem bo razpolagala krajevna uprava, da bo lahko opravljala vse naloge, ki jih vsebuje ta posebni statut. Glede na dejstvo, da gre za javno upravo, so med dohodki seveda na prvem mestu davki. Katalonija ima pravico do dela davkov, ki jih prejema država od katalonskih davkoplačevalcev. Odstotek bodo določali iz leta v leto za prvih šest let, nato pa ga bo določal ključ, ki se določa na osnovi stopnje razvoja, višine poprečnega osebnega dohodka, celotne proizvodnje v deželi in nekaterih drugih de- javnikov. To določanje pa ni prepuščeno madridski vladi, pač pa mora priti do dogovora med krajevnimi in osrednjimi oblastmi. Tako določena višina dohodkov ostane v veljavi pet let, nakar se lahko na zahtevo ene ali druge strani začnejo pogovori za spremembe. Dokler pa ne pride do dogovora o-stane višina nespremenjena. To je tudi nekakšno jamstvo za načrtovanje in za izdelavo dolgoročnih planov, ki morajo pač predpostavljati vnaprej določeno višino dohodkov. Poleg tega pa krajevne oblasti lahko tudi soodločajo dodatne davke. O tem pa imajo Katalonci že izkušnje, saj so še pod Francovim režimom, ko madridske oblasti niso hotele investirati v Kataloniji, z nekakšnim samoprispevkom krili del stroškov za izgradnjo podzemske železnice v Barceloni. V zvezi z finansiranjem deželne uprave naj navedemo še zanimivost: vse globe, ki bodo naložene na območju Katalonije, bodo namenjene deželnim blagajnam, tudi v primeru, da bi to globo naložili predstavniki osrednjih oblasti (npr. cariniki na letališču). Statut pa končno predvideva, da bodo deželne oblasti lahko kupovale in ustanavljale industrijske in druge obrate; vsaka publicizacija podjetij (v Špa-niji je večina storitev še v rokah zasebnikov, med temi tudi dobava elektrike) bo odvisna le od deželne vlade, ki bo imela na tem področju izključne pristojnosti odločanja. To so torej osnovne postavke, ki jih vsebuje po sebni statut Katalonije. Zadnji členi se nanašajo še na postopek za spremembo statuta in na pre hodno obdobje od odobritve statuta do umestitve deželnih oblasti. Seveda pa je statut le dokument, čeprav zelo po memben. Ostaja vprašanje, kako bodo Katalonci upravljali svojo avtonomijo; sedaj je še prezgodaj za vsakršne napovedi. Lahko le ugotovimo, da je navdušenje povsod zelo veliko, (bbr) ki je bil aretiran 7. aprila, so včeraj prijavili sodišču dva novinarja komunističnega glasila «Unitš», ki sta po njihovem mnenju obrekovala padovn-skega profesorja. telji zahtevah približno milijardo lir, posestnik Benigno Brai, ki je hudo bolan na srcu. pa .je bil u-grablton 19. septembra v bližini Čaglierija in tudi za njegovo izpustitev pa kaže. da so ugrabitelji zahtevali milijardo lir odkupnine. Čeprav vlada med preiskovalci in predvsem med sorodniki ugrabljencev stroga tajnost, se je izvedelo, da so že več časa v teku pogaja-PORDENON - Karabinjerji so | nja med njimi in zločinskimi tol-pri Sacileju odkrili nasad s 3 000 parni, katerim policija kljub veli rastlinami «cannabis indica* iz ka- kim naprom, ni še prišla na sled fere pridob vajo lahke droge. Are- teljskima državama, sosedama Ju goslavijo in Italijo se te dni pridružuje še ena: v Sloveniji se mudi na tridnevnem obisku delegacija dežele Veneto, ki s tem vrača pred tremi leti začete pogovore med deželama v 'Benetkah V Sloveniji so na obi sku najvišji predstavniki dežele Ve neto, na čelu s predsednikom dežel nega sveta dr. Brunom Marchetti jem in predsednikom deželnega od bora ing. Angelom Tomellerijem. Tridnevni obisk Se je začel v Ljubljani in sicer z obiskom pri predsedniku izvršnega sveta dr. Antoni Vratuši. Izmenjava mnenj in i-skanje oblik sodelovanja na tem prvem pogovoru s- zavlekli srečanje čez čas, ki ga je predvideval protokol. Predvsem so oboj poudarili tisto, kar se je v mednarodnih in bilateralnih odnosih med državama zgodilo od zadnjega srečanja predstavnikov Slovepije in Veneta leta 1976. Podčrtali so vzpodbuden trend v odnosih med dvema državama, kot tudi v celotnem evropskem prostoru po Helsinški konferenci in oblike zbliževanja držav tako imenovanega alpskega loka. To je solidna pod laga, so poudarili, za razširitev in poglobitev odnosov med slehernimi regijami tega področja. Ali kot je z zelo plastično prispodobo dejal inž. Tomelleri, pred tremi desetletji je bilo še nepojmljivo, če ne prepovedano, imeti stike takole čez mejo; danes jv. to ne samo nujnost temveč neogibna potreba slehernega. Ko so obravnavali posamezna konkretna vprašanja dosedanjega sodelovanja pa so morali ugotoviti, dia se to ni razvilo tako kot bi že leli oziroma kot narekujejo potrebe. Zlasti to velja za gospodarsko sodelovanje. To je še vedno omejeno na trenutno zanimanje tega ali onega partnerja in pri njem ni dolgoročne usmeritve. V Sloveniji je sicer 11 predstavništev posameznih podjetij iz Veneta (ukvarjajo se zlasti z uvozom, kmetijske mehanizacije), vendar to vsekakor ni do volj. Potrebne. bi bile boljše pove tirali so 28-letna dvojčka Maria in Renata Piccolo, ki sta lastnika zemFe. na kateri je bil nasad: brata sta izjavila, da sta nasadila «cannabis>: za ptičjo pičo. RIM — Sodišče je oprostilo bivšega umetniškega vodjo rimske O pere Lanzo Tommasija, ki je bil obtožen, da je žalil operno pevko Silvio Sebpstiani. Višje sodišče zavrnilo zahteve po odložitvi obsodbe V Nevadi usmrtili Jesseja Bishopa CARSON.CITA — Včeraj zjutraj, ob osmi uri po našem času. so v severnoameriški državi Nevada s plinom usmrtili 46-letnega Jesseja Bishopa. ki je bil pred letom in pol obsojen na smrt zaradi umora. Ameriško združenje za civilne svoboščine je predstavilo višjemu sodstvu dva priziva z zahtevo po odložitvi usmrtitve, ki pa sta bila zavrnjena, z druge strani pa sam Bishop ni hotel zaprositi pomilostitve in niti za odložitev usmrtitve. kajti prepričan je bil, da bi ga čakala podobna usoda kot Chess mana, ki so mu več let odlagali usmrtitev, dokler je niso kljub vsem apelom izvršili. «Nočem umreti; če bi to hotel, bi napravil samomor. Vendar se ne bojim smrti. Sem Jesse Bishop. Ne jočem in se ne pritožujem. To bo ena najbolj neprijetnih izkušenj mojega življenja, vendar jo lahko vseeno prestanem, če moram umreti, nočem čakati še pet let.» Tako je malo pred smrtjo Bishop po telefonu izjavil časnikarjem, ki so ga spraševali za vzroke njegovega ravnanja. Jesse Bishop je preživel zaradi raznih zločinov , skoro dvaj set let po zaporih severnoameriških držav. Ko je imel 17 let. so mu dodelili posebno priznanje za hrabrost, ki. jo je izkazal kot padalec ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Ko se je začela televizija, 7. del 13.00 Dan za dnem - rubrika Dne-nika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Remi - risanka, 2. del 17.25 Bilo je nekoč .. . jutri Program z sodelovanju z o-snovnošolskimi otroki 17.40 Un mare di gags 18.00 Antibiotiki 18.30 Primissima - kulturne aktualnosti Dnevnika 1 19.05 Programi pristopanja 19.20 Trije nečaki in majordom -TV film Znamka prijateljstva 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Proces Film iz realnega življenja, 5. in zadnji del 22.15 Rag, swing in . . . ameriška narodna glasba Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Objektiv Jug 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Tuj jezik v osnovnih šolah - 4. del Program za otroke 17.00 Kapitan Harlock - risani film 17.25 Trentaminuti giovani 18.00 Otroštvo danes: pogovori o spolnosti otrok od 3. do 6. leta starosti — 3. del Moški in ženska 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.50 Dober večer z . . . Maeariom Vmes film iz serije George in Mildred: Ilegalna ura - TV film Napoved vremena 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 - Dossier Einstein: o nastanku vesolja, 3. del 21.30 Pupe calde mafia nera - film Režija: Ossie Davis; igrajo: Godfrey Cambridge, Judy Pace, Redd Fox, John Anderson in drugi Ob koncu DNEVNIK JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 - TV v šoli: Gozd, ali ste vedeli, Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Do- bro videti in biti dobro viden in drugo 17.30 Poročila 17.35 Poletne kulturne prireditve: Balet iz Trinidada 18.05 Palčki nimajo pojma 18.40 Obzornik 18.50 Miniature: Ivana Kobilic« 1861 - 1926 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Za boljši svet 20.55 Rodbina Polanieckih * T* nadalj. 22.10 DNEVNIK 22.25 Komorna glasba skozi stoletja, pozna renesansa in zgodnji barok — serijska oddaja Prikaz se ne bo omejil sa mo na glasbeno iskanje ampak bomo ob poslušanju glf’ dali umetniška dela dobe i« poslušali poezijo, prozo, dra matiko in filozofijo dobe: skratka serija bo prikazala prepletenost in vzajemnost umetniškega ustvarjanja ob; dobja. Avtor serije je zna® violončelist, režiser in glasbeni ustvarjalec Edi Ma; jaron Koper 19.25 Odprta meja 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 DNEVNIK 20.30 Ob šestih zjutraj je svet še v redu, film Režija: Kurt Hoffman; igrajo: Wemer Hinz, Gerlinde Locker, Peter Arens 22.00 Aktualna tema 22.30 Narodna glasba 23.00 Stičišče, tedenska oddaja informativnega programa P° novitev Zagreb 17.35 TV koledar 17.45 Pionirske TV novice 18.15 Danes v skupščini 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Odprt ekran 21.00 Celovečerni film ŠVICA 18.00 Program za najmlajše 18.05 Program za otroke: Krt 'n zvezda 18.10 Program za mladino: Be« kamen 19.05 Songs alive - tečaj angleščine 20.45 Luč pravičnih - film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Jutranji almanah; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz arhiva; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Vam še ugajajo?; 12.00 Kulturni prostor; 13.15 Glasba po željah; 14.05 Odraslim prepovedano!; 15.00 Rezervirano za . . . «Pesem, domovina, hočem ti zapet*; 15.35 Doba kantavtor-jev; 16.00 Kulturne rubrike; 16.20 Veliki izvajalci lahke glasbe; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Okrogla miza; 18.45 V ritmu rumbe. KOPER (Italijanski priigram) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30. 13.30. 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30. 19.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro z glasbo; 8.32 Operni protagoni sti; 9.00 Orkester Allen Holer: 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucia-novi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Orkester Baiardi; 10.32 Pe sem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Horoskop dneva-; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Simfonič ni poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Orkester Casadei; 15.45 Pesmi, pesmi; 16.00 Glasovi našega časa; 16.30 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester Sonny Gleston; 17.45 Radijski o-der; 18.15 Poje Meta Malus; 18.32 Ivo Petrič; 19.00 Glasba. KOPER (Slovenski program) 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 Poročilaj 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.® Domači pevci zabavne glasbe-13.37 ‘Naša opera; 14.00 Mladic1 poslušalcem; 14.37 Glasbeni n<> tes; 15.00 Prenos RL; 15.30 Gla5; ba po željah; 16.00 Primorsk1 dnevnik; 16.15 Reklame in zabaV' na glasba; 16.30 Aktualna tema' 16.35 Iz zborovskega arhiva. RADIO 1 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.®' 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasb^ no prebujanje; 8.50 Glasba: 9-® Radio anch’io; 11.00 II gioco d«*' Tamare e del caso; 11.30 Glasb« na oddaja z Ornello Vanoni; 12.® - 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasb«' 14.30 Poletje v mestu; 15.03 B«1' ly; 15.30 Errepi 1; 16.40 Na kr*]' ko; 17.00 Radijska drama; 17® Iz Benetk: Bienale Musiča 1979' 18.35 Program pristopanja; 20.® Glasba; 21.03 Radio 1 - Jazz; 21-® La smorfia. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30-13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19® Poročila; 6.00 8.45 Nekega dr« gega dne; 9.32 Sin, sin mor' 10.12 V pričakovanju . . .; 11.32 b' ducazione fisica e sportiva; lL®* Glasba za vsakogar; 12.45 Al^ gradimento; 13.40 Belle čpoqb*i 15.00 - 19.00 Radio 2 - Jesen; 20.® Spazio X; 22.05 Zbori vsega sV« ta; 22.45 Soft mušic. v korejski vojni; pred poldrugim letom je potreboval denar za na kup mamila, zato je izropal neko igralnico v Las Vegasu in ko je bežal, ga je neki mladenič, ki je tam praznoval svojo poroko, skušal zadržati. Bishop je nanj stre ljal in ga ubil. Poleg tega zločina je Bishop okrožnemu sodniku Gold manu priznal, da je bil vpleten še v 18 umorov. Njegovi zadnji želji, da bi mu prinesli kozarček wisky ja in žensko, niso ugodili. Tako je lahko le pohvalil kuharja, ki mu je pripravil za zadnjo večerjo zre zek in solato. Ostal je do konca cinik: «Sem Jesse Bishop.» Mit o samem sebi, kj ga je pogubil, (nf) »I-I-l-1-I-I-R. I Ima nekaj več: nižjo ceno T,„, „ • TAKOJŠNJA DOBAVA! L - --1 V Rimu aretirali tri neofašiste RIM — Policija je včeraj ponoči aretirala v Rimu tri znane pripadnike neofašističnih organizacij, v stanovanju katerih so agenti našli pravo skladišče orožja in razstreliva, ter celo vrsto ponarejenih dokumentov in predvsem osebnih izkaznic. Sumijo tudi, da so mladeniči, ki so imeli žc opravka s policijo in sodstvom, v zadnjem času izvedli nekaj ropov SINICA 1100 CANGUR0 Res izredno dostavno vozilo. Trpežen 1100 kub. motor, 1/2 tone nosilnosti (vključno z voznikom), nizki režijski stroški in velika donosnost. V različici «Sopraelevato»: prostornina približno 3 m3 in višina 1,47 m. Simca 1100 Canguro. Udoben in dobro opremljen avto: Zastopnik: kolutne zavore spredaj, varnostni pasovi, dobro ozračenje in ogrevanje in zadnja vrata, ki se povsem odprejo. ut Simca 1100 Canguro 3.795.000 V različici »Sopra-elevatoii 3.935.000 (razen posebnih sprememb) vključena IVA in prevoz 12 MESECEV POPOLNE GARANCIJE TALB0T - SIMCA - MATRA - SUNBEAM GIOVANNI DUPLICA Trst Drevored Ippodromo 2/2 - Tel. 763487