PoStnlna plačan« fntnvln' Leto IX9 št. 262 a LJubljana, sreda 7. novembra 1928 Cena 2 D u »•*• »b «|«rty|. — LHd «5—, M ■»• iro D» O«**«! po tarifo. Ur«dniit»o i ILmOutm ulica ftter. s/L ftt. waj% in sSo*, ponoči tudi to. «034. Rakapial »e m traiai«. i^HOlfM, to. S4. — Tdciob to. tova obča to. 4. — Tam AL 1491 Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Podratoid: Maribor, to. 13 — Cetfe. AJekaao*v«a pri potonem cdLuroda t ljub* feL ii.&u - Praha čuto 76.1*0. Wten.Nr. 105^41. Ljubljana, 6. novembra. Danes so se vršile v severno-ame-riških Zedinjenih državah volitve predsednika. V smislu ameriške ustave je voiiini dan določen vsako četrto leto za prvi torek v mesecu novembru Prav za prav se ta dan ne voli neposredno predsednik sam, marveč le volilni možje (elektorji), ki se nato sesta-nejo drugi ponedeljek v januarju, da z večino glasov izvolijo predsednika in podpredsednika republike. Vendar je izvolitev elektorjev že od;očiinega pomena, ker so elektorji vezani na svojega kandidata in se zato že tedai pokaže, kdo pride na najvišje mesto v Zedinjenih državah, ki je dandanes pač tudi najvplivnejši položaj na svetu sploh. Zadnje volitve so bile 4. novembra 1. 1924. Tedaj se je bila bitka med tremi kandidati. Poleg republikanca Coo lidgea in demokrata Davisa je nastopal še republikanski disident in ustanovitelj «tretje», progresistične stranke, sedaj že rajnki senator La Follette. Volitev se je udeležilo čez 30 milijonov državljanov obeh spolov. Za Coo dgea je bilo oddano 19 milijonov, za Davisa 8 in za La Folletta 4 milijone glasov. Od 531 izvoljenih elektorjev je bilo 389 republikancev, 129 demokratov in samo 13 progresistov. Republikanski kandidat Calvin Coolidge je torej zmagal z ogromno večino. Poizkus s tretjo stranko se ie popolnoma izjalovil. Letos so imeli republikanci daleko resnejšega in uglednejšega nasprotnika nego sta bila Daviš in La Follette. De mokratski kandidat Alfred Smith. ki je guverner največje ameriške države. newyorške, je nedvomno osebnost velikega formata. Priznavajo mu politični pogum, velik govorniški dar in suge-stivni vpliv na množice. Repuolikanski kandidat Herbet Hoover se glede teh lastnosti z njim pač ne more kosati. Če bi odločala pri volitvah samo kandidatova osebnost, bi imel Smith nnogo šans. da zavlada v washingtonski leli hiši. Toda še bolj kot pri nas v Evropi so v Ameriki merodajni splošni politični, strankarski momenti in koristi. Vi si jih volilec obeta od novega režima S tega vidika pa so Smithovi zgledi znatno manjši nego Hooverjevi Republikanska stranka je predvsem 'okai številnejša od demokratske. To se e izkazalo skoro pri vseh predsedniških vo'itvah zadnjega pol stoletja V zad njem času jc bil demokratski predsednik samo Wilson. Dočim ie sam Hoover nastopal pri agitaciji povsem korektno in lojalno, so vodili niegovi volini agenti deloma bučno, deloma pa «šepetajočo». a morda še boli učinkovito kampanio proti «ka-ioličanu» Smithu ter so spravi,i proti njemu na noge vse. kar čuti orotesta-it-sko in se smatra za »stoodstotnega« Američana. Seveda so s tem dosegli na drugi strani to. da so zrast'e simpatije za Smitha pri milijonih doseljencev, ki se sami čutijo zadete z agitacijo za čisti arnerikanizem. Čenrav se Smith ni izrekel za oopolno odoravo prohifvcije. vendar velja za »mokrega« in tako so izdali «suhi» proti niemu geslo: «Proč z Rimom in z rumom!« Kar pa se tiče pravega voli'rega programa obeh strank, se jedva daio zašle diti večje bistvene razlike Republikanci so se sklicevali na blagostanje Ze dinjenih držav, kakršnega še ne pozna zgodovina, in so seveda pripisovali vsi-zasluge sebi in sposobnosti republikanskega režima. Demokrati pa so Dovdar-jali. da je to blagostanje bo'i navidezno kot resnično Opozarjali so na hudr ?osr>odarsko krizo ki io oreživlja polie-delstvo v tej najbogatcsi državi sveta in na dejstvo, da ie navzlic vulkanskemu razvoru industrij na stotisoče brezposelnih delavcev. Zlasti so si na mr? prizadevali pridobiti zase nezadovoljne farmarie. Ako ie današnji dan snloh mocel prinesti kako presenečenje, je priš'o ravno od farmariev. Značilno za ameriške razmere je. da se volilstvo bore malo zanima za velike mednarodne probleme. Sicer se republikanci hvalijo s Kellogovim proti-vojnim paktom, ki ga je predsednik Coolidge označil kot «največjo zapreko proti vojnam, kar jih je kdaj ustvarila človeška roka«, toda povprečnega Američana ta argument ne spravlja iz ravnotežja. Glede vojnih dolgov, ki so jih evropski zavezniki napravili v Ameriki, pa so demokrati ravno tako malo pripravljeni k popuščanju kakor republikanci. Evropa je zaradi tega v tem gigantskem boju za vodstvo Zedimenih držav lahko resnično nevtra'na. Izid današnjih voMtev bo znan še le tekom jutriš-niega dne. Nai bo tak ali tak. razmerje Evrope do Amerike se najbrž ne bo bistveno spremenilo. Vsekakor pa bo ostalo nespremenjeno še najmanj za pol leta. ker bo novi predsednik prevzel vlado šele y marcu. ___-........ Nenadna demisija francoske vlade Zaradi demisije štirih radikalskih ministrov je Poincare včeraj nepričakovano pedal ostavko celokupne vlade. -Presenečenje in obžalovanje v parlamentarnih krogih Pariz, 6. novembra s. Pred ministrskim svetom, ki ie bil napovedan Z3 danes dopoldne, so odšli radikalni ministri Herriot, Sarraut, Queuille in Per-rier v finančno ministrstvo, kjer so imeli daljši razgovor z ministrskim predsednikom Poincarejem. Sporočili so mu, da se čutijo na podlagi sklepov radikalnega kongresa v Angersu prisiljeni podati svojo demisijo. Po tem razgovoru ie ministrski pred sednik Poincare odšel v Elysee. kjer bi se moral vršiti ministrski svet. Vendar oa ie pustil ostale ministre same. da se popolnoma svobodno posvetujejo o položaju, ki ie nastal zaradi demi sije štirih radikalnih ministrov. Po končani konferenci se ie vršila kratka seja ministrskega sveta. k| ie sk|en:l demisijo celokupnega kab'neta. Predsednik republike ie demisijo Sprejel. Ministrski predsednik Poincare je utemeljil demisiio kabineta s tem. da ie že pred časom sporočil vsem članom kabineta, da bo. ako bo le en ministe-demisiioniral. orisilien podati ostavke celokupnega kabineta. Predsednik Doumergue se ie presrčno zahvali' Poincareju za delo. ki ga ie izvršil ka binet naciionalne uniie ter ga ie napro sil. nai vodi dalie tekoče posle do sestave novega kabineta. Takoi po razgovoru s Poincarejem ie predsednik Doumergue pričel raz srovore z voditelij strank v svrho re šitve krize Naiprei ie spreiel predsed nika senata Donmeria in nato predsednika zborn:ce Ponissona. Parz, 6. novembra s. Dosedama vladna koaliciia ki io ie ustvaril Poin zare pod imenom »kabinet nacionalne •inije« dne iuliia 1926 sred' franco ske valutne krize in v kateri so biU zastopane vse stranke razven <500131' stov. je traiala ravno dve leti. dva me seca in enaisf dni Sedai se ie prvič dogodilo v zgodovini francoske republike. da ie vlada podala ostavko rav no na dan nričetka zacedania skunšx' ne. Ako se bo zbornica danes popoldm sestala bndo tore' spdp?: vlade prazn; Vest o demis?" kabineta ie v parla menfarmh kro?;h novzročMa nrece:š nie nresenpčenie Paren ekctrem?sto* *p'ošno obžaluie.io da ie prišlo sam' nekai mesecev nn stabilizaciji in nepo sredno pred debato o proračunu dn vladne krize eHe rešitev se ne more nredvideti »T>mos« doznava. da na merava večip število rad:kalno-soc?ia list cn'h poslancev sklicati seio frakcije. na kafer? bodo osnorili na kongresu v Aneersu storiene sklepe Baie so celo odločeni izstopiti iz stranke, akr iih ostali poslanci ne bodo podpirali. Tudi v senatu ie bilo razpoloženje precej razburjeno. Celo radikalni senatorji obžalujejo krizo, ki so jo izzvali njihovi prijatelji. Prognoze za rešitev krize Pariz. 6 novembra g Izgleda, da bo rešitev krize zelo težavna. Ni izključeno, da pride do kabineta Briand-Tardieu. V tem kabinetu bi Briand prevzel ministrsko predsedstvo in zunanje ministrstvo. Tardieu pa linančno ministrstvo Ni pa niti Izključeno, da bo Doumergue zopet naprosil Poincarea, nai sestavi novi kabinet * Vest o Poincarčjevi demisiji je prišla dokaj nepričakovano, zlasti še. ker je francosko časopisje komentiralo sklepe angerske-5a kongresa socijalistično radikalne stranke s trditvijo, da je ministrska kriza preprečena. Nauč-ni min Herriot, ki je svaril svojo stranko pred usodnimi koraki, je žel velikansko odobravanje Toda Poincare je smatral tudi ublaženo Montignyjevo resolucijo. ki jo je kongres sprejel, kot neprimerno za nadaljevanje skupnega dela in kot izraz nezadostnega zaupanja parlamentarne neščanske levice. Z Montignyievo resolucijo se pozivajo socijalistično-radikalni poslanci, da glasujejo za izločitev famoznih členov 70., 71. in 7Ia, ki dovoljujejo neka-"erim misijonskim redom ustanavljanje no-vdcijatov v Franciji S tem so desavuirani ierrio' in njegovi radikalski tovariši v Poincarčjevi vladi, ki so sprejeli na ministrski seii 1. novembra precej ublažene določbe o misijonarjih Montigny je izjavil v Angersu: »Herriot je dosegel polovični po-az klerikalcev kongres pa mora napravi; •■a poraz po pol en.« Poincare, ki je osebno tudi svobodomi-slec. pa se čuti morda še bolj prizadetega l zahtevo Mont:gnyjeve resolucije, da se ne dovolijo za vojno ministrstvo višji krediti nego v 1. 1928 Poincarč j« večkrat zagrozil, da bo podal ostavko, če njegov načrt ne prodre v celoti. To grožnjo je se-dai uresničil Sicer bi lahko spravil skozi poslansko zbornico cel svoj finančni zakon za 1. 1929.. ker mu ie zagotovljena večina m je gotovo, da se precejšen del socijali-srično-radikalskih poslancev ne bi doslovno držal direktiv angerskega kongresa Toda :ela njegova ool:tika rešitve financ je temeljila na slogi dežele in na ravnotežju med skupinami levice in republikanske desnice To ravnotežje je podrto in Poincarčiu po • >dstopu Herriota in tovarišev ni preosta;alo Irugega kot podati ostavko celokupne vlade. Poincarčjev kabinet naciionalne sloge je bi! na krmilu od julija 1926 in je izvršil ogromno delo rešitve francoskega franka ter ie v dobri meri izvedel finančno sanacijo Francije. Pogajanja za sestavo romunske vlade V razoletu krize je nastal zastoj, ker čaka rečent«ki svet na prihod Titulesca. — Vsa javnost je za homogeno vlado narodne kmečke stranke Bukarešta 6. novembra, d. V razpletu ro munske vladne krize je nastal zastoj, ki br trajal bržkone več dni Regentski svet je v slavnem zaključil konzultacije šefov parln mentamih skupin in čaka sedaj na prihod Titulesca. ki dospe v Bukarešto šele *ekon< :utrišnieera dne. Za situacijo, ki vlada y Romuniji, je zna čilno dejstvo, da zahteva celokupni neodvi sni tisk sestavo močne homogeae vlade. Ta ko vlado pa more sestaviti samo naredrv kmečka stranka. .Jasno je, da se liberalci ta ke rešitve vladne krize na vsp mogoče na č'ne branijo ter da se pri tem poslužujejo najrazlif-neiših intrig. Pa tudi r^gentski sve' ie bolj naklonjen koncentracijski vladi Kra Ijica vdova ip skušala preko dvornpga ministra vplivati na Mania, da bi popustil od svojega ekstremnega stališča, vendar pa brezuspešno. M^niu je tudi pri tei priliki naglasih da zahteva narodna kmečka stranka zase vso oblast, da more izvesti prepotrebno finančno in gosnoarsko sanacijo države. Tekom včerajšnjega in današnjega dne &e je vršilo v Romuniji, zlasti pa na Pedm >gra-škem cela vrsta shodov, na katerih so se zborovalci izrekli za homogeno vlado narodne kmečke stranke. V poučenih krogih se zatrjuje, da bo re-gentski svet po prihodu Titulesca skušal še enkrat pridobiti stranke za koncentracijsko vlado pod predsedstvom Titulesca. Ni pa mnogo verjetnosti, da bi ta poskus rodil pozitivne rezultate, ker vztraja narodna kmečka stranka slekoprej na takojšnjem razpustu parlamenta in razpisu novih volitev. Kakšna bo usoda inozemskega posojila, se trenutno še ne da reči. Podpredsednik narodne kmečke stranke Mihalache je sicer izjavil, da bo eventualna homogena vlada narodne kmečke stranke priznala vse obveznosti dosedanje vlade, vendar pa še ni jasno, ali bo to stališče osvojil tudi strankin kom-petentni forum. Računa se, da odločitev o rešitvi vladne krize ne bo padla pred soboto. Bukarešta. 6. novembra, g. Titulescu bo dospel v Bukarešto najbrže šele v četrtek zjutraj in bo takoj sprejet od regentskega sveta; Titulescu bo nato stopil v stike z drugimi poilitioimi osebami. Trdi se, da je libe- ralna stranka poslala njemu nasproti idpo članstvo ki ^a bo že med ootom informiral' > položaju. Ta delegacija bo sknšala vplival na n;pga. da bi zaMpval od regentskega sve ta sestavo naciionalne vlade rnH niesrovin vodstvom Princ Stirbev ie izjavil, da bo moral biti imenovan za šefa vl.nde Maniu. akr Titulescu ne bi hotel prevzeti sestave vlade Pnloficijelni cVitorub poroča, da Brntianu nikoli ne bo pristal na vlado, kateri bi na reloval Maniu Ta pa ip iziavi' na seji izvr Silnega odbora stranke, da odklania sodelovanje v naciionalnem kabinetu Med drugi mi je naglasil. da je za popolno svobodo tiska. da ne bo dopustil nikake cpnzurp ali Irugih odrpdb proti časopisju. Časopisje mora biti svobodno, da bo moglo stopiti v ■službo svobode in tako koristiti interesom države. Titulescu pri Poincareju Pariz. 6 novembra (pa ) V na Parežanin. Miljutin Dragovič. dr S;ma Račič. Stoiadin Pavlovič in Dioka Jankovič: demokrati: dr Voja Velikovič. Kosta Ti-motijevič. dr Slavko Šečerov. dr. Ivan Ribar. Milan t .Iovano\r'č. Dušan Matejič. Bojažidievič in Ri«ta Jo'ič klerikalci: Vl^dirmr Pušenjak. Anton Sušnik in Fran Smodei: muslimani' dr Behmen. Gavran Kapeta-novič in Alič. zemMoradniki: dr. Tupanjanln in Dimitrije Vujič: Nemec dr Kraft. Zatem ie bil izvo'jen soglasno odbor za ^rnučavanie konvencij z Avstri;o in Madžarsko nakar ie Predsednik zakliuči' sejo in sklical prihodnjo za jutri ob 5. popoldne 7. dnevnim redom - določitev dnevnega reda. Konstituirpnre finančnega odbora. Beograd. 6 novembra p. Po seji Narodne skupščine se je vrš:la seja finančnega odbora Za predsednika finančnega odbora ie bil IzvoPen radfka'nl poslanec ln bivši finančni minister dr. MIlan Stojadinovič. Podpredsednik ie demokrat dr. Šečerov, tajnik pa klerikalec Pušenjak. Med KDK in zemljoradniki ni pogajanj Pribičevič o svojem razgovoru s pro!. Jovanovičem. — Zemljoradniki so zamudili Dravi trenutek. — Radikali v Bosni iščejo rešitve pri KDK Zagreb, 6 novembra n. Danes je Pribičevič sprejel novinarje, ki so predvsem izpra-ševali, v kaki misiji je prišel v Zagreb zastopnik zemljoradnikov univ prof. Drago-ljub Jovanovič f ribičevič ie odvrnil: »Najprei ugotavljam, da se. z g. Jovanovičem, ki ie bil v Zagrebu na sestanku abstinentov. nisem pogajal Govorila sva res o marsičem in povedal mi je mnogo zanimivih stvari, toda niti iaz nisem imel mandata za oogajanja niti on niti ie položaj takšen, da bi se mogla voditi sploh kaka pogaianja med nami in zemljoradniki Rekel pa sem g Jo-vanoviču. da bi danes mogla biti druga si-tuaciia v državi in da bi mogli že imeti kmečko fronto, če bi bfli zemljoradniki pravočasno zapustili Narodno skupščino. Toda pod vplivom bosanskih zemlioradnikov ki so napol radikali, nekateri izmed njih pa čisto radikalski sluge, ie zemlioradniški klub opustil korake, ki bi imeli zgodovinski pomen v naši politiki« Konstituiranje občinskih uprav v Bosni in Hercegovini povzroča na vseh straneh ži- vahne komentarje Radikali so hoteli In želeli, da bi jim KDK pomagala proti muslimanom Zakaj bi mi sedaj reševali radikale? Pokoini Radič je pred 20. iuniiem ponujal in iskal srbsko-hrvatski sporazum na vsej črti, tudi v Bosni Radikali so cinično odbili Radičeve predloge in se ponašali kot suvereni gospodarji v vsej državi Radikali so Po občinskih volitvah v Bosni razbobnali vsemu svetu svojo zmago Sedai pa. ko se vrši konstituiranje občinskih odborov vpijejo radikali iz Bosne: »Rešite ogroženo Srbstvo!« Zanje je vedno ogroženo Srbstvo, kadar ie ogrožena radikalska oblast Toda baš radikali so glavni sovražniki demokracije v državi in njih zrušenje znači zmago demokracije Skrajni čas ie že da se radikalska policijska družba razžene in d2 vsemu narodu svoboda odločati o svoji bodočnosti To bo narod sicer storil tudi sam, ako ne bo šlo drugače, toda v tem slučaju bo prišlo do takih pretresljajev. o kakr§nih danes oblasti niti ne sanjajo«. Ostra kampanja proti ministru Grolu Marinkovičeva »Pravda« zahteva njegov odstop, ker se Grol zavzema za demisijo vlade in svobodne volitve« ta način so bili radikali izrinieni 6koro iz vseh občin Bosne in Hercegovine. Nezado-voljneži bodo zahtevali od radikalne stran- Beograd, 6. novembra, p. Beograjski listi so otvorili ostro kampanjo proti ministru prosvete Milanu Grolu. Nocojšnja f Pravda«, ki se ji pridružujejo tudi zemljoradniške . zahteva odstop ministra (Irola in demokratskega ministra za šume in rude Pere Markoviča. V poučenih krogih se zatrjuje. da so to kampanjo inscenirsli krogi, ki bi radi na izpraznjena mesta spravili svoje kandidate. Razni znaki dalje kažejo, ia je kampanja dobrodošla tudi zunanjemu ministru dr. Voji Marinkoviču, ki baje ni več zadovoljen s prisotnostjo Milana Grola v vladi. Nasprotje izvira iz tega, ker zastopa minister G roj stališče, naj bi vlada čim prej podala ostavko in tako ustvarila ventil za razrešitev akutnega notranjepolitičnega problema. To svoje mnenje ie Grol naglašal na vseh shodih, ki jih je imel v zadnjem času. Zaradi tega mu očitajo dr. Korošec. Velja Vukičevič in dr. Voja Marinkovič, ki se zavzemajo za čim daljši obstoj sedanjega režima, da Grol s svojimi izjavami ni ravnal lojalno napram vladi, ki ja sam pripada. Veliko nezadovoljstvo vlada tudi med radikali zaradi koalicije, ki jo sklepaio muslimani po Bosni in Hercegovini z radičevcL Na be, naj razčisti to vprašanje z dr. Spahom. Za jutrišnji dan sta sklicani seji demokratskega in radikalnega poslanskega kluba. Kaj ve beograjska policija Beograd, 6. novembra, p. Nocojšnje «Novosti» poročajo, da je beograjska policija aretirala nekega dalmatinskega omladinca, o katerem smatra, da je prispel v Beograd z namenom da ubije demokratskega prvaka Ljuba Davidoviča. PoMcija je odklonila novinarjem vsako izjavo in pojasnilo o tej zagonetni aretaciji. Velik požar v San Salvadoru San Salvador, 6. novembra flo.) V središču mesta Je izbruhnil sinoči velikanski požar, U Je naprae. ima pravico pritožbe na ministrstvo prosvete. Naraščajoče nasprotstvo med bosanskimi muslimani in radikali Muslimani so pri konstituiranju občinskih odborov skoraj povsod nastopili proti radikalom. — Dr. Srskič napoveduje re-presalije. — Občinsko vodstvo v Sarajevu brez radikalov Sarajevo, 6. novembra n. Včeraj so se konstituirali občinski odbori v vseh mestih Bosne in Hercegovine. Opazilo se je, da skoro povsod scdshtjejo muslimani in pristaši HSS. Po vsem tem je jasno, da se uveljavlja v Bosni in Hercegovini nova politika in da se v Bosni mšijo radikateke po-z;cije. Zaradi tega vlada med radikali velika nezadovoljnost nad muslimani, katerim očitajo, da vodij.-) d\x)lično politiko ter v Beogradu podpirajo radikale v Bosni pa ru-jejo proti njim. Neki odlični član vodstva ra dikaiske stranke je izlavil, da so bili radikali doslej lojalni do muslimanov, sedaj pa bodo začeli z drugi ni sredstvi. Načeli bodo tudi vprašanje odnošajev do muslimanov v vladi. Ta položaj /l?sti izkorišča dr. Srškič, ki se kaže še bolj nepomirljivega proti dr. Spahu kakor doslej. Pravi, da Je bila radi-kalska stranka v Bosni in Hercegovini izigrana in da bo zato zahteval od vodstva stranke, da prekine z dr. Spahom vse odnošaje. Sarajevo, 6. novembra n. Danes so se vršile volitve mestnega župana v Sarajevu, pri čemer Je doživela radikalska politika v Bosni in Hercegovini enega izmed najtežjih udarcev. Glasovalo je 35 svetovalcev. 21 glasov je dobil musliman Edhem Blča.kčič. Za njega so glasovali muslimani in Hrvati ter neodvisna skupina takrv meščanske liste. Za njim je bil izvoljen za podžupana Stjepan Ponjan, pristaš HSS. Za drugega podžupana ie bil predlagan radiikal. ki pa je odklonil izvolitev, češ da radikali nočejo sodelovati pod takimi pogoji. Velesrbske demonstracije v Sarajeva Sarajevo, 6. novembra n. O priliki proslave 10-Ietnice vkoraikatvja srbske vojske v Sarajevo je bila nocoj prirejena manifestacija. Množice so sprva vzklikale kralju, kraljevskemu domu. kasneje pa so začele manifestirati proti hrvatskemu Zagrebu, proti hrvatskemu kulturnemu društvu »Napredak«, proti dr. Andriču in muslimanom, rm-dnišemo pa so vzklikale dr. Srskiču Kar se je bilo bati. da bi demonstranti ne tia-padflj hi& tn stanovanj, kier prebivalo Hrvati, jih je policija zavarovala s ko-rdonom. Ravno tako je policija zavarovala nudi vse važne Javiie zgradbe. Francosko-italijanska prijateljska pogodba Pariz, 6. novembra d »Journal« razpravlja o francosko-itailijanski prijateljski pogodbi, ki bo te dni podpisana in nag&aša, da le rezultat pogajanj v$esko®j zadovoljiv. Pogodba reSuJe dvoje glavnih problemov: Italijansko vpra&anfe v Tunisu in tripoittansko meijo Italija zahteva rasne koncesije, predvsem zagotovijo posameznih oaz, ki Ji omogočalo dohod k Cadskemu Jezero. Polofaj FranciSe v Severni Afriki je dovolj mo-f.ajv da lahko pristane na talke <">*<-«■»!€. »Slovenec" in »Direkcija državnih železnic" Dne 19. oktobra je »Slovenec« priobčil na čelni strani poročilo o pomanjkanju vagonov in hvalil seve dr. Ko-roščevo osebno interveniranje meseca avgusta za dohod praznih vagonov v Slovenijo. Uspeh je bil takrat tak kakor je danes. Poročal je tudi, da je vzrok pomanjkanja vagonov prenstrpu-nost postaje Zagreb, ki je že od 4. oktobra za tovorni promet zaprta. Dne 20. oktobra je pa isti »Slovenec« prinesel notico, v kateri dopisnik dvomi, da bi bilo samo zaprtje zagreoške-ga kolodvora krivo pomanjkanja vagonov ter pravi, da je prišla vendar nova odredba, da gre ves tovorni promet iz Ljubljane za Split-Šibenik preko Zagreba mesto preko Novega mesta. «s čimer se nam dospetje vagonov strašno zakasni«. Dalje pravi, da bi «želez. direkcija v Ljubljani morda vedela pojasniti, kdo ie to odredil in zakaj, ker trgovina v Sloveniji vsled tega veliko trpi, gotovo se pa s tem tudi ne reš jje uspešno vprašanje pomanjkanja vagonov«. Po celih 14 dneh je direkcija vendar spoznala za dobro, da odgovori na vprašanje osebnega glasila gospoda ministrskega predsednika, katero mora veljati za vse urade in tudi zanjo kakor najvažnejši list v državi — ter ie priobčila dne 4. novembra v št. 258 sledeče pojasnilo: K poročilu «Slovenca» z dne 20. oktobra t. I. ood gornjim naslovom sporoča direkcija državnih železnic v Ljubljani, da se vrši inštradaciia pošiljk iz Ljubljane za Split in Šibenik preko Zagreba na osnovi novega predpisa, veljavnega od dne 1. oktobra t. 1. Sicer pa ima stranka po že'ezrii"ko-Dro-metni uredbi pravico, da predpiše v tovornem listu pot. po kateri naj se pošiljka prevaža«. Temu odgovoru bi samo dostavili, da vemo. da ima prometni pravilnik tudi določbo ki pravi da železnica ni dolžna vedno inštradirati po tisti progi. katero ie stranka oredoisala. Zdi se nam. da ie direkcija naše režimsko »uradno » glasilo rm'o potegnila. kar pač ni leno za medsebojno občevanje med ministrskim predsednikom in uradom. Tega si vendar ne moremo misliti, da bi žebznrki strokovnjaki tukaišnie dlrekciie daiali iavno«tj take nestrokovniaške infnrmaciie. «Slo^en-cu» svetuiemo. n-ri voraša še enkrat direkcijo. ali bo tud' res sooštova'a pred-ois stranke in zares vozila t've vagone če? Novo mesto in Karlovec rin So'it. Čez dvakrat 14 dni b" -riŠ'o novo oojasnilo. ako bo zone* dr. Korošec interveniral in ako bo novi prednis spremenjen. Veliko posciilo hrvatskih oblasti Zagreb, 6. novembra, č. Na današnji seji zagrebške oblastne skuošeine je predsednik i hlastnega odbora Josip Predavec poročal o vprašanju posojila, ki ga nameravajo zagrebška in nekatere druge oblasti najeti *kunno v inozemstvu. Posojilo bi znašalo 5 milijonov funtov šterlingov ali okoli 1370 milijonov dinarjev in bi sp uuorabilo za regulacijo rek. izsušitev močvirij in '"zvr^itev ra7nih zgradb. Z izsušitvijo zemlje okoli Neretve bi se pridobilo okoli 40 0lH) oralov najplodnejše zemlje, ki bi postala žičnica za plo Dalmacijo in druge južne kraje. Krvava rodbinska drama ČSR mora biti vojaško pripravljena Proračunska debata v čsl. senatu. — Vojni minister Udržal o potrebi oboroževanja ČSR Praga, 6. novembra, h. Pred maloštevilnim občinstvom je poslanska zbornica danes pričela svoje zadnje zasedanje pred volitvami. Razpravljala je o gradbeni noveli. Domnevalo se je, da bodo komunisti z ozirom ua ustavitev njihovih listov v Pragi in v Hmu reagirali s kravalL To pa se ni zgodilo. Komunisti so se zadovoljili le z manjšimi ekscesi. Prihodnje seje se bodo vršile jutri, pojutrišnjem in v perek. Nato bo zbornica zaključila svoje zasedanje. V senatu je proračunski odbor danes razpravljal o proračunu za leto 1929, in t icer o proračunih ministrskega predsedništva, zunanjega ministrstva in ministrstva za narodno obrambo. Pri razpravi o prorač'inu ministrstva za narodno obrambo je povzel besedo minister Udržal ter nastopil proti pi- savi madžarskih listov. Minister za narodhu obrambo je izjavil, da je referent s polno pravico opozarjal na mrzlična oboroževanja sosednjih držav. Minister je opozarjal alastj na postopanje Madžarske, kjer zavzemajo oboroževanja že nevaren obseg. je dejal minister Udržal, dov pri vseh vprašanjih in je posvetila posebno pozornost obvez« nostim ki izvirajo iz čl. 8 statuta Društva narodov in je temu primerno zmanjšala oborožene sile angleške države na najmanj* šo mero, v kolikor je ta v skladu z uarod* no varnostjo angleške države. Nadalje je moja vlada formulirala nove načrte za ome jitev oboroževanja Med Anglijo. Belgijo, Francijo. Nemčijo. Italijo in Japonsko jc bil dosežen sporazum glede popolne in de« finitivne rešitve reparacijskega vprašanja. Istotao je bilo tudi sklenjeno, da je bodo na zahtevo nemške vlade pričela pogajanja za izpraznitev Porenja.» Nato je govoril kralj o finančnih zade« vah in izjavil, da bo predložen proračun za prihodnje leto pravočasno. Proračun je bil izdelan s posebno pozornostjo, da se ohra« Brod. 6. novembra, n. V vasi Trnjanski koti se je danes odigrala težka obiteljska tragedija. Kmet Mato Radovanovič *e je *prl 9 svojo ženo. V prepiru jo je težko ranil z nožem. Ko je to videl njegov sin, ie očetu iztrgal nož in navalil nanj Oče ie dobil tako hude rane, da je na mestu izdihnil. Sin je bil aretiran, za mater pa je malo upanja, la bo ostala pri življenju. Umorjeni Mato Radovanovič je bil na glasu velikegr pijanca in ra-bijatn^ga moža. ki je svojo žeao vedno pretepal. Železniška nesreča pri Zagrebu Zagreb, 6. nov č. Sinoči je blizu postaje Velike gorice zavozil tovorni vlak, ki je prihajal iz Siska, v tovorni vlak. ki ie pri« hajal v nasprotni smeri iz Zagreba. Pri tem sta bili poškodovani obe lokomotivi, več vagonov, kakor tudi proga sama ter je bil promet radi tega prekinjen 9 ur Oseb* ni promet se je zaradi tega vršil na progi Novska«Dugo selo«Zagreb Tovorni vlaki niso vozili, dokler ni bila proga popravlje« na. Škoda znaša nad 100.000 Din. Izmed železniškega osobja k sreči ni bil nihče po« škodovan. Policijski direktor v Zagrebu Zagreb, 6. novembra 6. Dosedanji vršite? dolžnosti šefa zazreb$ke policije dr. Josip Vra-govič je imenovan z.a šefa policije v Zagrebu. Priznanje Albanije Beograd, 6. novembra p. Jutri odpo.tuje v Ti-rano naš tiraiiwk.i poslanik Stanojite Mihajlovič. Po prihodu v Tirano bo izročil novemu albanskemu kralju Ahmed Zogu svoje akreditive. S bem bodo završene poslednje formalnosti zastiran priznanja albanske kraljevine od strani naše države. _ Stabilizacija bolgarske valute Sofija, 6. novembra (ri.) Bolgarska vlada ie predložila zbornici zakonski načrt mednarodnega posojil!«, ki bo služilo za stabilizacijo boiT ga strije bo vlada predložila zakonski načrt, ki bo omogočal železniškim družbam zni< žanje tovornine in s tem olajšanje gospe darskega stanja poljedelstvu, premogovni in jekleni industriji. O drugih notranjih vprašanjih je naglasil, da zasleduje vlada z najresnejšo pozornostjo položaj v ruda:> stvu in da pripravlja primerne zakonska načrte, ki bodo predloženi pravočasno zbornici. Vlada bo skušala omiliti brezpc selnost. Nadalje bo predložena zbornic'; davčna reforma, ki bo slonela na boljšem razmerju finančnih odnošajev med državo in lokalnimi oblastmi. Davčne olajšave bc do v veliki meri olajšale breme poljcdeU stvu in znatno omilile brezposelnost. Konč* no je kralj povdanl potrebo štedenja na vseh poljih, da bo mogoče v večji meri skrbeti za zdravje prebivalstva, kjer .ie najbolj potrebno. Popoldne je bila otvoriena debata o pre-stolnem govoru. Voditelj angleške delavsk* stranke Ramsny Macdonald je v splošnem kritiziral vladno politiko, posebno zaradi pridržkov glede Kelloggovepa protivojnesa pakta in angleško - francoskega pomorskega kompromisa. Ministrski predsednik Baldwm je v odgovoru povdarjal, da je vlada objavila v celoti belo knjigo glede angleško-fror-coskega kompromisa, v ostalem pa bo odgovoril na kritiko ob zaključku debate. Po izjavi Baldwina je bil predlog za odgoditev debate brez glasovanja sprejet in seja zaključena. Kdo je razveljavil delavsko listo v Mostah? Iz Most nam pišejo: Delavska lista je razveljavljena! Naslaje vprašanje, kdo jo je razveljavil? Odgovor ni težak. Režim, ki širom vse države preganja delovne sloje pod firmo «komunizm:4> in ki zatira po desetih letih samostojne države vsak socijalni pokret z zakonem o czaščiti ra-vice stanov, hočejo govoriti o zaslugah, o anlikapiteilizmu . . . Kdo pa ima ckapitali-stičnov Zbornico za trgovino in industrijo v rokah? Kdo je na vladi, če ne ekrščansko-socijalna* stranka, ki preganja delavstvo ped • firmo komunizma, j Namesto, da bi ljudje, ki razveljavljajo | kandidatne liste, lepo molčali in se skrili h sramu pred javnostjo, da jih ne zadene upravičen srd prizadetih, si upajo klevetati delavstvo, hujskati nanje žandarmeriio iu policijo, češ, da so rkomunistb. Mar so res tako naivni, da pričakujejo za tak Jud>že» poljub še delavskih kroglic? Predčasni sestanek državnega zbora Berlin, 6. novembra, (be.) Zaradi kritičnega položaja v Poruhrju je svet seniorjev nemškega državnega zbora sklenil, da se sestane nemški državni zbor namesto prihodnji torek že v ponedeljek, da razpravlja o izprememhi rnzsodiščnega postopanja. V drusi polovici prihodnjega tpdna se prične velika zunanjepolitična debata, ki jo bo otvoril zunanii minister Slresemanu z vladno izjavo Proračunska seja celjskega občinskega sveta Sinoči se je vršila proračunska seja celi« skega občinskega sveta. Občinski proračun za leto 1929 izkazuje 6,750.133.72 Din po< trcbšcin in 4.092.375 56 Din dohodkov, ta« ko da ostane 2.657.758.16 Din primanjklaja. ki bo krit z raznimi dokladami in davšči' nami. V debati so odborniki SDS stavili razne spTeminjevalne in izboljševalne predloge, ki pa jih je klcroradikalna večina v popoi' nem nerazumevanju komunalnih potreb i'; pravih interesov prebivalstva odklonila. — Z glasovi kleroradikalov in Nemcev je bil proračun z malenkostnimi spremembami sprejet in seja ob 21.45 zaključena. Izenačenje zakonov v Italiji Rim, 6. novembra s- S kraljevim dekretor. od 4. t. m. se uvajajo nastopni zakonit v novo anektirame provimoMe z veljavnostjo od 1. julija 1929: Državiljainski zaikoni.k, trgovinski zakon in zatocn o TK-orvincah ter nekateri d»rugi zaikccr. Ostanejo pa še v veljavi posebni zakoni o lovti in ribolovu m sedanji sistem zemljiške knjise. Proslava 11. obletnice boljše-viške revolucije Moskva, 6. novembra s. Jutri pričnejo svečanosti ob prilikii 11. obletnice ofaobersike revo-iuciije Moskva, Ljeningrad in druga mesta fcs-žetjo svečano lice. Na veojih trgih so postavljene učinko-vite dekoracije, ki kažejo razvoj socialne indnstrije in drugih gospodarskih panoz in kuteure. Po cestah vlada praznično gibanje. Povratek »Zeppelina« v Fried-richshafen Friedrlchshafen, 6. novembra (be.) Danes malo pred 15. uro se je semkaj vrnil zrakoplov *Orof Zeppelin«. Dr. Eckener Je ostal v Berlina in Jc bil sprejet davi od ameriškega poslanika. Hmeljsld trg Zatec, 6. novembra h. Nakupi na deželi se nadaljujejo in sicer večinoma po inozemskih zastopnikih. Cene so neizpremeniene 1700 do 2050 Kč. V prvi vrsti se išče boljši srednji hmelj za ceno 1700 do 1800 Kč za 50 kg. \