Del pestrosti rumenih pastiric (Motacilla flava) v deževnem tednu na Ljubljanskem barju foto: Mitja Denac in Matija Mlakar Medved VIRI –Harris , r . B., a lström , P., ö deen , a ., l eac Hé , a . d . (2018): Discordance between genomic divergence and phenotypic variation in a rapidly evolving avian genus (Motacilla). – Molecular Phylogenetics and Evolution 120: 183-195. –ö deen , a ., Björkljund , m . (2003): Dynamics in the evolution of sexual traits: Losses and gains, radiation and convergence in yellow wagtails (Motacilla flava). – Molecular Ecology 12 (8): 2113-2130. NEVERJETNA RAZNOLIKOST RUMENIH PASTIRIC / / Mitja Denac G otovo ste spomladi na mokriščih ali poljih že opazili druščine majhnih rumenih ptic, ki so med prehranjevanjem nemirno potresavale z repi – to so rumene pastirice (Motacilla flava). Če ste si pozorno ogledali barvitejše samce, ste opazili, da so nenavadno različni. Občasno se celo zgodi, da v jati ni dveh, ki sta po glavi enako obarvana. S pomočjo pri- ročnika lahko večino pripišemo kateri od podvrst, a se bo hitro našel kak posebnež, ki nam bo delal preglavi- ce. Čemu tolikšna pestrost in zakaj je tudi 10 opisanih podvrst premalo, da bi »razvrstili« vse osebke? SO KRIVE IZBIRČNE SAMICE? Pomembno je, da se razlage lotimo na pravem koncu: v čem se rumene pastirice razlikujejo? Hitro opazimo, da so razlike opazne skoraj izključno pri samcih ter da je govor o vzorcih in obarvanosti glave. Gre za vizualne značilnosti, na podlagi katerih si samice izbirajo partnerja. Če bodo samci z določe- nim vzorcem na glavi uspešnejši v svojem okolju, bo zaradi izbiranja samic, njihov videz v populaciji hitro postal prevladujoč. Temu rečemo spolna selekcija, in z njo smo pojasnili, zakaj na nekem območju gnezdi- jo pastirice določenega videza. Zakaj pa srečamo na različnih območjih takšno pestrost v obarvanju? Po umiku zadnje poledenitve so rumene pastirice, tako kot ogromno drugih ptic, kolonizirale nova območja, primerna za gnezdenje. V tem procesu so manjše skupine osebkov priletele na nezasedena območja, kjer so oblikovale nove populacije. Po nekaj genera- cijah so se zaradi zgoraj omenjenega pojava spolne selekcije na različnih območjih oblikovale populacije različno obarvanih rumenih pastiric. Evolucija se seveda nikoli ne ustavi in populacije se spreminjajo še danes, a so človeška življenja bistveno prekratka za opazovanje teh sprememb. NOČNA MORA TAKSONOMOV Dotaknimo se še bolj praktične težave: zakaj ne moremo vseh rumenih pastiric določiti do podvrste natančno? Žal prav nobeni študiji dednega zapisa ni uspelo prepoznati podvrst rumene pastirice, ki jih poznamo na videz. Del težave tiči v precej enostavnih genetskih mehanizmih, ki uravnavajo obarvanost. Oblike, ki jih vidimo na terenu, so evolucijsko gledano zelo mlade, in čeprav so zaradi razlik v le nekaj po- membnih genih vizualno precej različne, so si genet- sko zelo sorodne. Dodatno se nato stvari zapletejo še s križanjem. Območja razširjenosti različnih podvrst se marsikje stikajo in tako prihaja do parjenja osebkov, ki pripadajo različnim podvrstam. V takih primerih srečamo območja križanja (hibridizacije), ki so ponekod širša in lahko vodijo v pojav novih populacij z enotnim videzom in t. i. hibridnim geno- tipom. Obliki superciliaris in dombrowskii sodita v to kategorijo. Veliko število nenavadnih osebkov je torej posledica pogostega križanja med podvrstami, kjer je običajno nemogoče zanesljivo sklepati o izvoru ptice. NE IZGUBITE VOLJE! Kako si lahko z zapisanim pomagamo na terenu? Določanje podvrst rumenih pastiric je zelo privlač- no, a moramo ostati kritični. Posebej kadar ne gre za 100-odstotno »šolske« osebke oz. sumimo, da gre za »eksotične« oblike/podvrste. Treba se je namreč zavedati, da lahko različne kombinacije genov prive- dejo do istega videza – dobro premešan križanec je lahko videti do potankosti enak neki tretji podvrsti. IZ TUJEGA TISKA Svet ptic 01, marec 2023 11