TEDNIK PEN TEDENSKO DOGODJE 25. februar 2022 št. 8/2022 INTERVJU DOGODKI UVODNIK STALIŠCE Vojna in mir v Ukrajini To številko Tednika posvecamo Ukrajini in vsem našim prijateljem, ki jih novice o padlih in ranjenihspremljajo že tisoce dni. Andrej, Tetjana, Mikola, Olha, Pavlo, mislimo na vas. Tudi ruskim sodrugom gre našasolidarnost, ki se nevarnosti navkljub zoperstavljajo vojni: Nadezda, Natalija, Dmitrij. In beloruskim Taciana,Marya, … Vceraj smo se tudi mi zbudili v jutro vojne, zdelo se nam je tako drugacno. V Ukrajini se ljudje zbujajo v jutravojne že vrsto let, dogovor v Minsku jih ni preprical, da se bodo podpisnice, predvsem ruski medved, držaledogovorjenega. Že nekaj mesecev mednarodni PEN na vse nacine naslavlja akterje, naj se odrecejooboroženemu spopadu in rešujejo konflikte po mirni, diplomatski poti. Vabim vas k branju intervjuja z našimclanom Bojanom Grobovškom, ki je z urednico delil nekaj misli. Zaman so besede pisateljev in pisateljic. Jezik demokraticnih družb je povsem drugacen od jezikaavtokratov, klic predsednika Ukrajinskega PEN-a Andreja Kurkova v izjavi odbora Pisatelji za mir je gluhaloza. Kot je nedavno na radiu komentiral slovenski novinar Branko Soban, se predsedniku Rusije ni trebaozirati na volivce ali javno rusko mnenje državljanov in medijev, medtem ko Olaf Scholz, Emmanuel Macronin vsi voditelji demokraticnih držav, kjer potekajo svobodne volitve in velja svoboda govora, presnetotehtajo svojo vsako besedo in dejanje. Ko sem pred leti vprašala mlajšo rusko intelektualko pred ruskimivolitvam, kako bo volila in kaj misli o kandidatih za predsednika, mi je odvrnila, da na volitve ne gre, saj sovnaprej zrežirana farsa, v kateri je glavni zmagovalec znan. Ce je bilo iz preteklih konfliktov jasno, kakšna je strategija Ruske vlade z Ukrajino in koliko gorja povzrocaimperialisticna politika Vladimirja Putina in njegove nomenklature, se sprašujem: Zakaj se je v dolocenemobsegu sankcijam navkljub posel z Rusijo nadaljeval, celo gradil Severni tok 2? Saj je bilo ocitno, da bodo šliizkupicki od prodaje energentov v orožje in da bodo krogle letele v smeri zahod. Ali bo cenejši ruski plin, skaterim smo se ogrevali, opravicil cloveško umiranje in gmotno škodo, ki nastaja in bo še vecja v Ukrajinskivojni? Zakaj udobje in korist vedno prevladata nad clovecnostjo? Težko mi gredo te vrstice od rok. Vojne nas spremljajo od pamtiveka in v vsakem od nas tli seme spopada.Nedavno mi je komentator na mojem Facebook profilu napisal, da smo Slovenci »dokoncno razklani, da gresamo za to, kdo bo koga.« Nisem se ga upala vprašati, kaj bo kdo koga. Prevec sem prebrala pricevanj odrugi svetovni vojni in prevec zla spremljala v devetdesetih v naši nekdaj skupni državi. Iztok Simoniti žetisocic ponavlja v svojem podkastu, da je demokracija edina garancija miru. Simon Mundy, podpredsednikodbora Pisateji za mir je v analizi ruske invazije zapisal: »Zavrnite avtoritarno vlado, preprecite jo na vsaknacin in kakor morete. Prepricajte vaše vojake, naj odklonijo spopade, ki jih nacrtujejo avanturisticnidiktatorji.« Se bo vrnil cas, ko bomo tudi Slovenci dajali tujim vojakom nageljne in vrtnice, da ne bi streljali? Do kod bodo segle Putinove krogle? Bodimo solidarni in pišimo ukrajinskim prijateljem. Predsednica SC PEN, Tanja Tuma UVODNIK št.8/2022 DOGODKI št. 8/2022 Tanja Tuma je gostja Tarika Günersela - turškegapesnika in pobudnika mreže Vsi smo Zemljani. Intervju se dotakne Tanjinih zacetkov vknjiževnosti, aktivizma in organizacije Blejskegasrecanja. VIDEO TANJA TUMA O LITERATURI INSVOBODI Vabljeni k ogledu dokumentarnega filma otržaškem pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu inuredniku MARKU KRAVOSU PRODUKCIJA TV Slovenija, 2021, prvo predvajanjena prvem programu TV SLO 1 bo v nedeljo, 27februarja ob 22.25. Ponovitev v petek 4. marca aTV SLO 2 ob 17,50. Dokumentarni portret bodostopen tudi preko spletnega arhiva na MMC TV. V KAMEN, V VODO Analiza dogajanja v Ukrajini izpod peresapodpredsednika odbora Pisatelji za mir SimonaMundyja. VEC SIMON MUNDY Veseli smo, da je restavracija P.E.N. klub tako lepozaživela in smo ponosni na njihov uspeh. VEC CESTITKA BRANJE ZA MIR V UKRAJINI Pisateljska društva Slovenski PEN, Društvoslovenskih pisateljev in Društvo slovenskihknjiževnih prevajalcev vabita v petek, 4. 3. 2022ob 17.00 na BRANJE ZA MIR V UKRAJINI. Literarnivecer bo na Vrtu Lili Novy, v primeru slabegavremena v dvorani, na naslovu Tomšiceva 12 vLjubljani. Vabljeni na pogovor z gostjo programa ICORN vLjubljani, sirsko dramaticarko in pesnico SouzanAli, ki bo v ponedeljek, 7. 3. 2022 ob 11.00 uri vdvorani na Tomšicevi 12 v Ljubljani. Pogovor bopotekal v arabskem in slovenskem jeziku. Prevajalbo sloviti alžirski pisatelj Said Khatibi, ki živi indela v Sloveniji. Sodelovala bosta koordinatorkaprograma ICORN, Jasmina Rihar in predstavnicaOddelka za kulturo MOL Saša Ogrizek,povezovala bo predsednica Slovenskega centraPEN Tanja Tuma. ICORN IN SOUZAN Sporocamo, da je nova epizoda oddaje Borba zamir na voljo na spletu. Tokrat si lahko ogledateintervju z Andrejem Kurkovom, predsednikom PEN Ukrajina. VIDEO BORBA ZA MIR - ANDREJ KURKOV INTERVJU št. 8/2022 INTERVJU: BOJAN GROBOVŠEK Ljubljana, 22.2.2022 Bojan Grobovšek je do šestnajstega leta živel v Trstu in Gradcu. Po zakljucenem študiju sociologije in mednarodnih odnosov je bil dopisnik RTV in casnika Delo. Diplomatsko pot v slovenski diplomaciji je zacel na Dunaju kot namestnik vodje predstavništva, nato je bil prvi slovenski veleposlanik na Poljskem, nato veleposlanik v Argentini, na koncu pa še veleposlanik v Švici. Bojan Grobovšek je publicist in zaslužni predsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose. Z mag. Bojanom Grobovškom se je o vseh naših vojnah pogovarjala Maja Ferjancic. Zacniva s konfliktom Rusija - Ukrajina. Zakljucujemo zdravstveno krizo in zdi se, kot da že vstopamo nanovo bojišce. Napovedi je veliko. Nekateri pravijo, da gre za zrežirano, zaigrano situacijo, spet drugigovorijo o "Veliki vojni". Kam se vi nagibate? Bodimo optimisti in upajmo, da se zdravstvena, koronska kriza res pocasi zakljucuje. Kar zadeva tisto,cemur pravite konflikt Rusija – Ukrajina, pa se bojim, da bo še dolgo trajal. Pravzaprav traja že od 2014,nekateri vidijo zacetek v razpadu Sovjetske zveze in v razpadu vzhodnega vojaško-politicnega bloka popadcu berlinskega zidu, mnogi išcejo odgovore v zgodovini Rusije, v njeni kolektivni formi mentis, vignoranci in prepotenci zahoda v zvezi z razumevanjem vzhodne Evrope in še posebej Rusije, in še bi lahkonaštevali. Gre za izredno zapleteno problematiko. Sedaj smo v fazi nevarnega merjenja moci, na zahodu se svaripred možnostjo vojne, ki bi lahko celo prerasla v tretjo svetovno vojno. Seveda obstaja strah, da tozadevnone bi prišlo do ti. self-fulfilling prophecy, do samoizpopolnjujoce prerokbe. Veliko je hazardiranja na številnih straneh, še posebej veliko, se mi zdi, je hazardiranja na ruski strani. Tudi iz ruske literature, te cudovite literature, ki je toliko prispevala evropski in svetovni kulturi, vemo, dahazardiranje Rusiji ni tuje. Ob hazardiranju s strani ruskega predsednika Vladimirja Putina sem se spomnil epohalnega romana Babji jar ruskega pisatelja Anatolija Kuznecova, ki se dogaja v Kijevu, in kjer ukrajinskided glavnega junaka trdi, da je bil Lenin hazarder, ki je igral na Rusijo, kot da bi bila ruleta. Sedaj pac nismo v obdobju pred drugo svetovno vojno in med njo, nismo v obdobju, v katerem se odvijaroman Babji jar. Smo pa že mislili, da so takšni casi v Evropi za vedno minili, sedaj pa se ponovno soocamoz možnostjo eskalacije nekega konflikta na evropskih tleh. INTERVJU št. 8/2022 Letošnja tematika Blejskega srecanja je »Bosna in vse svetovne Bosne.« Ob Velikem konfliktu Ukrajina-Rusija pozabljamo oz. zanemarjamo to vprašanje. Bili ste veliko po svetu, videli in doživeli ste veliko.Kakšna je vaša izkušnja glede navedene tematike? Na Blejskem srecanju bo rusko-ukrajinski konflikt tematsko in drugace seveda prisoten. Ne bi pa bilo prav,da zasenci tematiko »Bosna in vse svetovne Bosne«, s katero se bo med drugim želelo opozoriti nazanemarjanje ali celo ignoriranja s strani EU tlecih problemov v državah ti. Zahodnega Balkana. Kot žepove naslov tematike ne gre samo za Bosno, ki je po svoji zgodovini in etnicni ter verski sestavi nadvsespecificna in vecini zunanjih opazovalcev zelo težko dojemljiva. V casu vojne v Bosni so me diplomatski kolegi velikokrat spraševali o razlogih za vojno in za tamkajšnjegloboko medsebojno sovraštvo, predstavljali so si, da Slovenci, ker smo dolgo živeli v isti skupni državi,odgovore poznamo. Praviloma sem jim priporocil branje knjig Most na Drini in Travniška kronika nobelovcaIva Andrica, nekaterim sem podaril angleški prevod teh odlicnih romanov. Morda je kateremu od kolegovbranje teh romanov pomagalo pri razumevanje specificnega položaja v Bosni. Vendar gre tudi v Bosni zanacionalizem in za vmešavanje zunanjih sil. Za nacionalizem in za vmešavanje od zunaj gre tudi v drugihdržavah Zahodnega Balkana. Pa tudi v rusko-ukrajinskem sporu gre za nacionalizem in za vmešavanje od zunaj, pa ceprav sta si situaciji sicer v marsicem drugacni. Je pa obema situacijama skupno, da jih jebilo mogoce predvideti oziroma je bilo zelo malo storjeno zato, da bi se nastanek in eskalacijo konfliktaomililo oziroma preprecilo. Vkljucevanje držav Zahodnega Balkana v evropsko integracijo zelo pocasinapreduje, pa ceprav so nekatere od teh držav storile vse, kar so jim naložili v Bruslju. Zaradi razocaranja,ki nastaja zaradi tega, se krepi nacionalizem takšne ali drugacne barve. Pa pojdimo v Rusijo in v Ukrajino. Spomnim se, da je v casu razpadanja Sovjetske zveze in nastajanja novihdržav na njenem nekdanjem ozemlju sloviti lovec na naciste Simon Wiesenthal , ki je bil doma iz Galicije, v zvezi z Ukrajino opozarjal na njeno etnicno in siceršnjo razdeljenost in da bo to po možnosti pripeljalodo velikih težav. Na to so na zahodu opozarjali tudi drugi ter menili, da bi moral zahod pomagati Ukrajiniže v fazi njenega nastanka z nasveti in drugace, zato da ne bi zaradi omenjene razdeljenosti nekoc prišlodo težav in konfliktov. Ob razpadu Sovjetske zveze so na zahodu nekateri napovedovali, da bo tranzicijaiz socialisticnega v tržni sistem v Rusiji izredno boleca in za Rusijo tudi ponižujoca in da bi bilo zatoskorajda nujno, da zahod ponudi Rusiji nekakšen Marshallov nacrt, da se ji olajša tranzicija iz prejšnjegasistema v novi sistem. Do tega ni prišlo, obdobje 90-ih prejšnjega stoletja, ko je bil na oblasti predsednikJelcin, pa je bilo za vecino Rusov zelo težko in ponižujoce. Takrat je obšla svet fotografija delavk v tovarni,kjer so izdelovali lesene deske za stranišcne školjke, ker tovarna ni imela denarja, so delavke placevali vnaturi, se pravi z deskami za stranišcne školjke, ki so jih potem delavke na cesti prodajale mimoidocim. Osebno se spomnim svojega obiska enkrat v drugi polovici 90-ih v ruski eksklavi Kaliningrad, kjer so ladjeruske baltske flote dobesedno rjavele, v mestu pa si podnevi lahko srecal mrtvo pijane mornariške oficirje.Ob pogledu na pijanega uniformiranca, ki bi moral biti takrat v službi, ti je jasno, da je v takšni državinekaj hudo narobe. Z vsem tem res ne želim ugotavljati, da odgovornost za rusko-ukrajinski konflikt leži lena zahodu in na Ukrajini. Zdalec od tega. Ruski predsednik Putin je avtokrat in je nosilec velikoruskeimperialne miselnosti. Toda, kot že povedano, zadeve so zapletene. Na tistih, ki tudi v praksi najbolje innajbolj zastopajo ter uresnicujejo spoštovanje individualnih in kolektivnih clovekovih pravic ter pravnodržavo, to pa je zahod in še posebej EU, je, da tudi v lastnem interesu razmišljajo dolgorocno inpreventivno. Upajmo, da bo rusko-ukrajinski konflikt deeskaliral in da bo v celoti poduk zahodu oziroma EU tudi zanaprej in tudi kar zadeva Zahodni Balkan. Kajti v nedogled neuresnicena evropska perspektiva kaj lahkopripelje na tem podrocju do novih vojn, kar bi še kako cutila celotna EU, clanice kot npr. Slovenija, kiprakticno mejijo na to podrocje, pa bi to še prav posebej cutile. Zelo prav je, da se bo na Bledu opozorilona položaj na Zahodnem Balkanu, zelo prav bo tudi, ce se bodo tozadevna opozorila in svarila, izrecenana Bledu, slišala tudi drugod v EU. INTERVJU št. 8/2022 Ce se navežem na izjavo režiserke Nine Rajic Kranjac, ki je dejala, da bo cloveško življenje vednožrtvovano v imenu dobicka, bi vas vprašala, kakšno je vaše mnenje? Ali res hocemo vojno in kdo ima pritem najvecji interes? Z vprašanjem o razlogih za nastanek vojn se cloveštvo vprašuje vse od svojega nastanka. Marx je dal svojodgovor na to in njegove analiza kapitalizma ter razlogov za nastanek vojn imajo težo. Seveda pa velja kvprašanju o razlogih za nastanek vojn pristopiti, bodimo uceni, multidisciplinarno. Seveda gre vedno za dobicek, dobicek pa je praviloma materialen, se pravi v teritoriju, v kapitalu, v naravnih resursih, v strateškilegi ipd. Ni pa vedno le ozko materialen, pravzaprav gre tudi za dobicek v prestižu, v vplivu. Nekoc sem pri Milovanu Djilasu bral pravljico o Crnogorcu in Turku, ki sta vprašala drug drugega orazlogih, da hodita v boj in da se bojujeta. Turek je odgovoril, da mu gre za cast in slavo, Crnogorec pa damu gre za plen. Poduk zgodbe naj bi bil, da se vsakdo bojuje in gre v vojno za nekaj, cesar nima. Neron ješel v vojno z lastnim mestom, z Rimom, s tem, da ga je dal zažgati, to pa zato, da bi sam zaradi tega postalslaven. No, uspelo mu je. Ni tako redko slišati, da se je treba bati starejših ljudi z vplivom in politicno mocjo, ki so na izteku svoježivljenjske poti, jim za to ni mar za mirno prihodnost in za druge in so zato nagnjeni k vratolomnim in za vsenevarnim odlocitvam. Brati je tudi, da so k takšnim odlocitvam lahko še posebej nagnjeni neporocenioziroma takšni, ki nimajo otrok in vnukov. Hitler naj bi bil prototip takšnega osebka. Takšnih in drugacnihteorij je dosti. Vendar pa se mi žal zdi kar prepricljiva teorija o tem, da se je treba bati starejših moških –moški smo agresivnejši od žensk -, ki imajo oblast in moc in da so takšni zaradi samoljubja in iskanju zapisav zgodovinskem panteonu sposobni storiti marsikaj usodnega. Tako naj bi kitajski predsednik Xi sedaj vodil izrazito agresivno politiko do Tajvana, ker naj bi mu bilo za to,da ostane zapisan v zgodovini kot tisti, ki je koncno zopet pripeljal Tajvan v nedrje matere Kitajske.Vladimirju Putinu naj bi šlo za to, da pride v zgodovino kot tisti, ki je po ruskem ponižanju pred tridesetimileti, zopet postavil Rusijo ob bok ZDA in zopet širil njeno ozemlje. Nekdanji ameriški predsednik DonaldTrump je sploh nastopal samoljubno in prostaško, požvižgal se je na ustanove demokracije ter je agresivnopropagiral politiko "America First" . Na sreco so ga odvolili, ce bi bil izvoljen še za en mandat, bi bila toverjetno katastrofa za cel svet. Trumpu tudi ni uspelo, da bi v casu svojega mandata bistveno razrahljalmehanizme nadzora in ravnovesij, "checks and balances", ki jih imajo ZDA za nadzor izvršne oblasti. V Rusijiin na Kitajskem pa tega ni, Putin in Xi sta že zelo dolgo na oblasti, spreminjata ustavo, zato da bi ostala naoblasti doživljenjsko, gre za avtokraciji, kjer na koncu prakticno o vsem odloca samo ena oseba, in vtakšnih pogojih je veliko lažje, da se oblastnik, ki je doma brez konkurence in nadzora, v zunanji politiki grezunanjepoliticne avanture. INTERVJU št. 8/2022 Verjamete v moc literature? Ali ce greva še dlje; menite, da bi se PEN lahko ucinkovito angažiral tudi vtrenutnih kriticnih situacijah, o katerih sva govorila? Živimo v zelo zapletenem in dinamicnem svetu in vsaj navidezno in skoraj vsakodnevno doživljamoprevrednotenje malodane vseh vrednot. Zdi se, da je dreves vse vec, vse težje je videti gozd. Vendar ševedno seveda verjamem v moc literature in v moc dobrega novinarstva, kot seveda verjamem vparlamentarno demokracijo, v pravno državo, v spoštovanje individualnih in kolektivnih clovekov pravic in vEU. Zaradi zapletenosti sveta v katerem živimo, sta dobra literatura in dobro novinarstvo še toliko boljpotrebna, še toliko bolj potrebno je, da se z dobro literaturo seznani mlade generacije in da se mladegeneracije seznani z dobrim novinarstvom. Ko govorim o mladih generacijah mislim še posebej na srednješole, kjer mlade generacije dobivajo nastavke za splošno izobrazbo. Tozadevno se mi zdi, da v zadnjihdesetletjih nismo storili korakov naprej, kvecjemu nazaj. To je lahko ena od velikih nalog PEN-a. Odlocitev slovenskega PEN-a, da Julian Assange postane njegov castni clan, je bila zelo pravilna inodlicna odlocitev. Mlade generacije je potrebno cim bolj seznaniti z dejavnostjo Juliana Assangea in zrazlogi, zakaj ga preganjajo. In glede na poslanstvo PEN-a, zapisano v njegovi Temeljni listini, je PEN medtistimi, ki so še kako poklicani, da se angažirajo v kriticnih situacijah. Med ostalim je vsakoletno Blejskosrecanje odraz njegovega tozadevnega angažmaja. "Ni tako redko slišati, dase je treba bati starejšihljudi z vplivom in politicnomocjo, ki so na iztekusvoje življenjske poti, kijim zato ni mar za mirnoprihodnost in za druge inso zato nagnjeni kvratolomnim in za vsenevarnim odlocitvam." STALIŠCE št. 8/2022 IZJAVA: Ruski in beloruski napad na Ukrajino Ljubljana, 24. 2. 2022 V teh dneh se pocutimo kot v filmih, ki smo jih videli leta 1914 in leta 1938. Pozivi k miru, ki smo jih v odboruPisatelji za mir, izjava Moskovskega PEN-a in klic k miru mednarodnega PEN-a so izniceni z novico ojutranjem brutalnem vojaškem napadu ruskih in beloruskih vojaških sil na Ukrajino. Mednarodna pisateljskaorganizacija PEN in z njo Slovenski PEN ostro obsojamo vojaško agresijo na Ukrajino. Predsednik Burhan Sönmez je danes zapisal: »Mednarodni PEN obsoja nasilje, ki ga ruska vojska izvaja vUkrajini in poziva, naj se vojaški napad na suvereno državo Ukrajino konca takoj. Prelivanje krvi se moraprenehati. Naša solidarnost gre prijateljem v Ukrajini in Ukrajinskemu PEN centru. Pozivamo predsednikaPutina, naj konca to vojno. Naj zmaga MIR.« Težko je najti besede prizadevanja za mir v tem strašnem trenutku, pa vendar smo v odboru Pisatelji za mirzapisali: »Kot Odbor pisateljev za mir mednarodnega PEN-a že skoraj štirideset let prestopamo politicnelocnice in predlagamo nove ideje za pomoc skupnostim in državam pri doseganju pozitivnih in trajnihsporazumov. Zato pozivamo predsednika Rusije in Belorusije, naj koncata svojo izolacijo, prideta donovega razumevanja resnicnih interesov njunih državljanov in si prizadejeta zagotoviti mir in koristi, ki jih bole-ta prinesel vsem generacijam. To se lahko zacne šele takrat, ko se Rusija in Belorusija odreceta nasilju.« Pesniki in pesnice, pisatelji in pisateljice in vsi clani in clanice PEN si bomo še naprej prizadevali za mir. Predsednica Tanja Tuma in Upravni odbor Slovenskega centra PEN Vec objav na povezavi: PEN INT Odbor pisatelji za mir Mednarodni PEN Poziv k prenehanju ustrahovanja Ukrajine 22. februar 2022 Ustrahovanje in poslabšanje razmer, ki jih Ukrajini povzrocajo odlocitve ruske vlade in vojske ter njihovizavezniki v Belorusiji so žalitev civiliziranih vrednot, mocan udarec svobodi izražanja in zastrašujocagrožnja svetovnemu miru. V zraku je pridih leta 1913 in ruski vladarji se obnašajo zaskrbljujoce podobnoKajzerju in njegovim generalom. Vojna ni igra in politika imperialne moci iz 19. stoletja ni primerna zaglobalne izzive 21. stoletja. Ne glede na to, ali je cilj preckati mejo z vojaki, uporabiti kibernetskenapade za motenje življenja v Ukrajini, blokirati trgovino ob crnomorski obali, vnesti strah in negotovostljudem v Ukrajini in bližnjih državah ali omejiti pravice lastnih državljanov, so takšna dejanjanesprejemljiva. Ruska vlada mora s tem nemudoma prenehati. Ce jo skrbi za lastno varnost, obstaja veliko multilateralnihin bilateralnih forumov za razpravljanje o težavah in za iskanje umiritev. Ce resnicno želi zašcititi mestoRusije v mednarodni skupnosti, bo odpoklicala svoje sile in popravila škodo svojemu mednarodnemuugledu, ki si jo je povzrocila z dejanji zadnjih let. Globalni mir temelji na globalnem zaupanju in ruskavlada zaradi svojega položaja stalne clanice Varnostnega sveta Združenih narodov to dobro ve. Ce botakšno zaupanje porušeno, bo za obnovo potrebna generacija. Vsi bomo posledicno manj varni, revnejšiin oslabljeni v boju s podnebnimi spremembami, boleznimi in vsemi drugimi krizami. Pisatelji verjamemo, da je najboljše sredstvo za ohranjanje varnosti in inovativnosti cloveštva prostipretok idej in razprava o njih, brez groženj ali cenzure. "Tukaj imamo resnicno situacijo, kjer se ustvarjajo lažne novice, da bi sprožili vojno, ki ne bo prizadela leEvrope, ampak ves svet. Pozivam novinarje, naj bodo pošteni in objektivni, pisatelje, naj bodo odprti innaj se vkljucijo v vsak poskus, da bi preprecili grozeco nevarnost vojne v Evropi," pravi Andrej Kurkov,predsednik Ukrajinskega PEN-a. Kot Odbor pisateljev za mir mednarodnega PEN-a že skoraj štirideset let prestopamo politicne locnice inpredlagamo nove ideje za pomoc skupnostim in državam pri doseganju pozitivnih in trajnih sporazumov.Zato pozivamo predsednika Rusije in Belorusije, naj koncata svojo izolacijo, prideta do novegarazumevanja resnicnih interesov njunih državljanov in si prizadejeta zagotoviti mir in koristi, ki jih bo le-taprinesel vsem generacijam. To se lahko zacne šele takrat, ko se Rusija in Belorusija odreceta grožnji znasiljem. STALIŠCE št. 8/2022 št. 8/2022 Tednik PEN, glasilo Slovenskega centra PEN, št. 8/2022 Izdal: Slovenski center PEN, Tomšiceva 12, 1000 Ljubljana Zanj: Predsednica Tanja Tuma Uredništvo Odgovorna urednica: Tanja Tuma Glavna urednica: Maja Ferjancic Oblikovanje: Maja Ferjancic Leto izdaje: februar 2022 Kraj: Ljubljana ISSN 2784-7586 Publikacija Tednik PEN je brezplacna. Naslovna fotografija: Ann H