Vsebina
Namesto uvodnika ..................................................3
Skrb za zdravo okolje je naša skupna naloga .......................3
Od tu in tam ....................................................4,5
Kakšna usoda ga čaka ..............................................6
Tokrat z združenimi močmi /Martjanci/ .............................7
Shell se umika ....................................................8
2. Petrolov dan maloprodaje	8,	9
Pravnik odgovarja .................................................9
Petrolovci se zavedamo pomena sprememb	10,	11
Trgovinska strategija ............................................11
Kjer sta volja in vztrajnost, uspeh ne more izostati	12,	13
7
Stranko z lahkoto izgubiš, pridobiš pa zelo težko 	14,	15
Sistem in zahteve standarda ISO 14001	15,	16
Preko 200 opuščenih rudarskih objektov
in naprav ogroža življenje .......................................17
Rafinerija ima izgubo zaradi cenovnih neskladij ..................17
Ni bilo tako težko, kakor so se sprva bali ....................18,19
Dobra tajnica je zlata vredna ....................................19
18
Tudi v mesecu maju nismo počivali .............................20,21
Sebastjanova nova zmaga! .........................................22
Prišli - Odšli ...................................................23
Tokrat z združenimi močmi /Martjanci/
Ni bilo tako težko, kakor so se sprva bali
Časopis izdaja Petrol d.d. Ljubljana
Ureja uredniški odbor: Marinka Biček, Dorca Muhič, Rajko Muljavec, Štefan Prša, Jelka Žmuc Kušar (urednica), Oblikovanje: Petrol Trgovina-maloprodaja, Iris Lukšič, Tehnična ureditev: Janez Jerala,
Naslov uredništva: Ljubljana, Dunajska 50, Vodstvo podjetja: dipl. prav. Janez Lotrič, predsednik uprave Nadzorni svet: dr. Miran Mejak, predsednik, Naklada: 2300 izvodov, Tisk: TČR Delo
22
Sebastjanova nova zmaga!
Kakšna usoda ga čaka
Namesto uvodnika
Gotovo se še spominjate časov, spoštovani sodelavci, ko smo uvajali sistem kakovosti v skladu z zahtevami standarda ISO 9001, ki nam je na koncu prinesel certifikat. V delo je bilo vloženega ogromno truda, marsikaj je bilo potrebno na novo narediti, veliko zadev spremeniti, dopolniti, izboljšati. Tu in tam je komu pohajala sapa, a že so pred vrati stali notranji ali zunanji presojevalci in potem je bilo pomembno le to, da ne bo napak, ali da jih bo čim manj, da ne bodo prehude. Beseda »pinki« je zbujala največji strah in pred njo ni bil varen niti prvi človek v podjetju. Povsod je moralo biti vse v najlepšem redu. Zdaj je pred nami nova naloga: dobiti moramo certifikat ISO 14001, certifikat, ki bo potrjeval, da pravilno in odgovorno ravnamo z okoljem. Res je, človek ima lahko prijazen odnos do narave in skrbi zanjo, ne da bi to moral dokazovati s potrdilom. Vendar nekateri ne čutijo odgovornosti in zaradi njih je izničen trud vseh ostalih. Zato jih je pač potrebno pripraviti do tega, da spremenijo svoj odnos.
Pa še za nekaj drugega gre. Delamo v panogi, ki dejansko predstavlja nenehno grožnjo naravi. Vsak trenutek bi se moglo zgoditi kaj takega, kar bi ji škodovalo, in samo odgovornemu ravnanju svojih sodelavcev se moramo zahvaliti (tudi sreča igra določeno vlogo, čeprav majhno), da se v vseh desetletjih ni pripetilo kaj takega, kar bi uničilo okolje in ogrozilo ljudi. A če je kdaj prišlo do manjše nesreče, smo vedno pravočasno uspeli preprečiti posledice. Kljub temu javnost pozorno spremlja vsako naše dejanje in tudi če neodgovoren voznik izlije rabljeno motorno olje v bližnji potok, se ob madežu, ki plava na vodi, vsi strogi pogledi obrnejo najprej proti nam. Ko bomo dobili certifikat ISO 14001, bomo imeli v rokah potrdilo, da se zavedamo, kaj pomeni zdrava narava in da skrbimo zanjo. Čakajo nas torej nove naloge, ki bodo terjale dodatno delo, vendar bodo imele večji smisel kakor marsikatera druga. Preveč smo povezani z naravo in odvisni od nje, da bi jo smeli zanemarjati!
Jelka Kušar
Okoljska politika Petrola
Skrb za zdravo okolje je naša skupna naloga
Cilji pa ne smejo biti samo mrtva črka na papirju, temveč jih moramo dejansko doseči.
To pa se bo zgodilo, če bomo
* upoštevali zakonske predpise, mednaro dne in domače standarde ter interne predpise,
* sodelovali z državnimi ter drugimi organizacijami in ustanovami,
* ekološko osveščali in seznanjali zaposlene z okoljsko politiko,
* usposabljali in izobraževali vse tiste zaposlene, ki lahko pomembno vplivajo na okolje,
* uveljavljali svojo okoljsko politiko do dobaviteljev, izvajalcev storitev in drugih poslovnih partnerjev,
□
* komunicirali z zainteresiranimi strankami,
* vzpostavljali in vzdrževali dokumentirani sistem ravnanja z okoljem,
* nenehno razvijali ta sistem,
* razvijali okolju prijazne proizvode in seznanjali uporabnike s pravilno in varno rabo naših proizvodov,
* nadzorovano, varno in okolju prijazno odstranjevali nevarne odpadke,
* kakovostno opravljali svojo storitev.
Sistem ravnanja z okoljem izpolnjuje vse zahteve mednarodnega standarda ISO 14001 in je vključen v poslovni načrt za razvoj našega podjetja. Za izpolnjevanje zahtev smo odgovorni vsi zaposleni v Petrolu, za njihovo uresničevanje pa jamči najvišje vodstvo podjetja.
Janez Lotrič
V Petrolu se zavedamo velike odgovornosti do svojih kupcev, dobaviteljev, delničarjev, zaposlenih in celotne skupnosti. Prav tako dobro vemo, da nekatere naše dejavnosti, storitve in proizvodi lahko predstavljajo potencialno nevarnost, zato smo v skladu z mednarodnim standardom ISO 14001 razvili sistem ravnanja z okoljem.
V Petrolu smo se zavezali, da bomo preprečevali ali vsaj zmanjševali onesnaževanje okolja, zato smo si zastavili več ciljev:
* ekološko posodabljanje skladišč, bencinskih servisov in drugih objektov,
* zmanjševanje emisij nevarnih snovi,
* gospodarno izrabljanje naravnih virov,
* preprečevanje in zmanjševanje možnosti za nastanek nesreč in drugih izrednih škodljivih dogodkov,
* nenehno izboljševanje ravnanja z okoljem,
* doseganje in ohranitev javnega zaupanja v naše delovanje.
Od tu i tam
Na Hrvaškem gradimo svoj prvi bencinski servis
Prišel je težko pričakovani trenutek, ko smo dobili prvo gradbeno dovoljenje za gradnjo bencinskega servisa v Zagrebu. Od nakupa zemljišča je preteklo več kakor leto dni, preden smo uspeli zbrati vsa potrebna dovoljenja. Ta dogodek smo nestrpno pričakovali, čeprav so nas strokovne službe v našem Inženiringu prepričevale, da tudi v Sloveniji ni drugače. Zato smo ob uspehu kar nekoliko ponosni, saj smo se morali prvič na tujem spopasti z vso državno in območno administracijo. Uradno smo začeli graditi 24. maja, kar bo za Petrol Trgovino d.o.o. Rijeka eden od prelomnih datumov. Poslej se bomo razen z veleprodajo lahko ukvarjali tudi z maloprodajo. To pa pomeni več zaposlenih, drugačno naravo dela, novo izobraževanje in vse, kar sodi k čim uspešnejšemu zadovoljevanju zahtevnih kupcev.
Bencinski servis v Zagrebu je postavljen ob eni glavnih prometnih žil, ki tečejo skozi mesto in se priključi na avtocesto proti Slavonskemu Brodu. Objekt bo velik, in ga lahko primerjamo z novim servisom v Lomu. Poleg naftnih derivatov bo nudil še drugo blago, v njegovem sklopu bo velika trgovina, restavracija s hitro pripravljeno hrano in pokrita avtopralnica. Poleg bencinskega servisa bo veliko parkirišče za tovorna vozila, ker pričakujemo, da se bodo ustavljala ob izhodu z industrijske cone Zagreb - jug ter se pri nas oskrbela z gorivom, vozniki pa da se bodo pred nadaljnjo vožnjo osvežili v restavraciji.
Bencinski servis naj bi bil zgrajen sredi avgusta, zato pričakujemo, da ga bomo svečano lahko odprli konec avgusta, bralcem pa predstavili v septembrski številki našega časopisa.
Ksenija Pirš Stupan
Prehod v franšizno obliko poslovanja na bencinskih servisih -da ali ne
Ni moj namen, da bi v prispevku izpostavil nekaj, o čemer se bomo oziroma se bodo posamezniki v Petrolu šele odločali, in naj zato njihova odločitev temelji na prostovoljni osnovi.
Z oddajanjem bencinskih servisov v najem v obliki franšize sledimo poslovni politiki uprave družbe, za katero se je opredelila ter ob soglasju kapitala in sodelavcev Petrola zapisala v svoj razvojni in poslovni načrt.
V enoti Maloprodaje v Celju bomo dali v najem štiri bencinske servise. V sklopu aktivnosti, ki so potekale že od konca leta 1998, smo imeli več razgovorov tako s potencialnimi kandidati za najemnike kakor tudi z zaposlenimi na servisih, ki so predvideni za najem.
Prav razgovori z vsemi skupaj, in po potrebi z vsakim posebej, ter odkrita beseda so v veliki meri pripomogli pomiriti tiste, ki so z negotovostjo gledali v spremembe. Nekaj pa je dodala tudi nova vsebina pogodbe o poslovnem sodelovanju , ki med ostalim podrobno navaja, da imajo vsi delavci, ki se zaposlijo pri najemnikih - bodisi na podlagi pogodbe o prevzemu, bodisi na podlagi sporazuma o prenehanju delovnega razmerja v Petrolu - enake pravice in obveznosti, ki so opredeljene s pogodbo o zaposlitvi pri najemniku.
Glede na to, in ker zaposleni ohranijo enak status, v naši enoti nismo naleteli na nerazumevanje zaposlenih ali na odklonilno stališče.
Priprava na oddajo štirih bencinskih servisov je v zaključni fazi, pogovarjamo pa se še o treh objektih, ki pa jih bomo morali prej rekonstruirati.
Ciril Pirš
Končno smo zasadili prvo lopato
Po dolgotrajnih zapletih, o katerih smo že pisali, smo končno uspeli zbrati vso dokumentacijo, ki je potrebna za gradnjo bencinskega servisa in sredi maja zasadili prvo lopato za Jagodje II pri Izoli. Vendar pa ne bomo gradili takega objekta, kakršnega smo prvotno načrtovali -z avtopralnico, rezervoarjem za kurilno olje EL za razvoz, z večjo restavracijo in bazenom, temveč smo poiskali kompromisno rešitev - klasičen bencinski servis s trgovino in manjšo restavracijo - s katero so se strinjali tako upravni organi kakor okoliški prebivalci, ki so prvotno povsem nasprotovali gradnji.
Zaradi želje in zahteve sosedov bomo postavili tudi ograjo, ki bo pred hrupom varovala stanovalce v hišah pod bencinskim ser-
visom, čeprav je naš objekt toliko oddaljen od njih, da po predpisih tega nismo dolžni narediti. Sicer pa po najboljših močeh skrbimo za to, da bi delo hitro in v redu potekalo, in da bi bil bencinski servis pravočasno zgrajen, torej do konca julija.
Slavko Slavec
Dober gospodar je skrben
V naši enoti namenjamo veliko pozornost oskrbi bencinskih servisov z blagom za tekoče poslovanje, kot so razne tiskovine, pisarniški material ter še veliko ostalih drobnih reči. Servise v okolici Kranja oskrbujemo vsak delavnik, bolj oddaljene tedensko. Če pa se na oddaljenih servisih pojavijo kdaj dodatne težave, jih rešujemo sproti.
Pri pregledu dokumentacij o izdanih oblekah honorarnim delavcem - študentom smo ugotovili, da jih po zaključenem delu mnogi ne vrnejo v ekonomat. Ker pa obleke predstavljajo velik strošek za podjetje, smo pozabljive študente opozorili, naj jih vrnejo. Odziv je bil dober, mi pa smo pripravljeni na novo poletno sezono, ko bomo morali obleči kar veliko število honorarcev.
V naši enoti imamo težave tudi z raztrganimi Petrolovimi zastavami. Ker je jeseni in spomladi na Gorenjskem močan veter, se zgodi, da jih v enem samem vetrovnem dnevu potrga tudi več kot štirideset. To pa predstavlja velik strošek, zato smo prosili izdelovalca, da jih za našo enoto posebej okrepi s prešitim blagom na mestih, kjer so zastave pritrjene. Dodatna težava je vtem, da naročenih zastav ne dobimo pravočasno. V želji, da bi stroške čim bolj znižali, naročila pogosto prepočasi uresničujejo.
V skrbi za lepo urejene zelenice vneto kosimo travo, ki prodno raste. Med pregledom kosilnic pa smo odkrili manjše okvare, ki so jih uredili naši serviserji. Vendar pa delo kljub vsem takim in drugačnim težavam nemoteno poteka.
Martin Štricelj
Pozor, nevarno!
Pred časom je v Petrolu padla odločitev, da bodo pred našimi bencinskimi servisi plapolale po tri za-
Že laik opazi, da nekaj ni v redu
Brez prvomajskih praznikov
r Naša hiša je ogrožena,« je po tele-fonu s hripavim glasom rekel po-slovodja bencinskega servisa Dornberk in prosil za pomoč.
Akcija je stekla.Vas Dornberk leži v spodnji Vipavski dolini na razkrižju med Ajdovščino in Sežano, bencinski servis, ki smo ga tam zgradili, pa je namenjen predvsem krajanom, pa tudi tranzitnim voznikom. Dorn-berškovci so se pod njegovo streho počutili kot doma. Ne le zaradi pogonskega goriva, pač pa tudi zaradi dobre klape, kakor so rekli. Prijala jim je osvežilna pijača na poti s polja domov, pa še darilce so kupili za najdražje ob raznih priložnostih. Zdaj tega ni več. Naša prodajna enota je od 30. aprila zaprta.
Težka je bila naloga v noči med 29. in 30. aprilom, da je potrebno rešiti, kar se rešiti da. Toda zemeljski plaz za bencinskim servisom je tako močno drsel, daje bilo to nujno potrebno. In spoznali smo, da še vedno velja pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja, pa tudi pripadnika Petrola. V pičlih štirih urah je bil objekt izpraznjen V akciji so sodelovali zaposleni na bencinskem servisu, odgovorni iz enote Nova Gorica in bližnji sosedje, ker je nevarnost grozila tudi njim. Čeprav so jih poklicali k reševanju opreme
Spet bomo srečevali študente v modro-rdečih oblekah
■■m V maloprodaji enote Maribor name-p||l ravamo v poletnih mesecih zaposliti tip* 298 študentov, ki bodo delali na bencinskih servisih. Za tako število smo se odločili na podlagi večletnih izkušenj, predvsem pa tudi zato, da bi znižali viške ur, ki jih imajo redno zaposleni. V planu pa smo upoštevali potrebna finančna sredstva, s katerimi bomo izplačali honorarje.
Z zaposlovanjem dijakov in študentov na naših bencinskih servisih pa ne nameravamo reševati samo problemov z viški ur, ampak želimo v turističnih mesecih izboljšati kakovost postrežbe in storitev.
Pred odločitvijo o sprejemu dijaka ali študenta preučimo vse vloge, dajemo prednost otrokom naših zaposlenih, štipendistom, otrokom poslovnih partnerjev ter tistim, ki potrebujejo podporo zaradi socialnega položaja družine.
Po izboru kandidatov organiziramo tečaj, ki zajema dva dela:
1. delo na bencinskem servisu
2. požarno varnost in varstvo pri delu. Študentom zagotovimo delovno obleko, oni pa so dolžni pred nastopom dela prinesti napotnico študentskega servisa, potem pa upoštevati vse, kar jim je bilo povedano na seminarju. Sicer pa so pod stalnim nadzorom nadrejenih.
Do zdaj smo bili z delom dijakov in študentov izredno zadovoljni. Stranke so se pa že kar navadile na dodatne storitve in usluge na naših bencinskih servisih, ki jih zanje dodatno opravijo študentje.
Tihomil Lešnik
Naložba v povečanje prodajnega prostora se izplača
Decembra lani smo odprli tri bencinske servise, od katerih sta bila dva - Trebnje I in Sevnica - povsem rekonstruirana. Namesto starih majhnih kioskov sta zdaj to 85 m2 velika prodajna prostora s sodobno notranjo opremo. Na promet ostalega trgovskega blaga namreč ne vpliva samo velikost trgovine, temveč tudi oprema in prav zato tudi nenaftni trgovci prenavljajo svoje prodajalne. Zaposleni na bencinskih servisih pravijo, da niso pričakovali tako povečanega prometa z ostalim trgovskim blagom, kar jim povzroča precej več dela, vendar je to bolje, kakor če ga ni. Na obeh servisih si zdaj pomagamo s študenti.
Na segmentu naftnih derivatov nas bo zmeraj napadala konkurenca, ki nam bo poskušala odvzeti del tržnega deleža, zato pa je ostalo trgovsko blago tisto, kjer so še možnosti za povečanje prodaje, s čimer lahko povečujemo tudi tržni delež.
V tem mesecu odpiramo prenovljeni bencinski servis v Črnomlju, ki pa bo imel zaradi premajhnega zemljišča nekoliko manjši prodajni prostor. Kljub temu, da na vsakem starem objektu težko čakajo, kdaj bodo prišli na vrsto za prenovo, moramo priznati, da je bilo v tem desetletju zelo veliko narejenega, tako da imamo v naši enoti samo še štiri servise z enoplaščnimi rezervoarji in vse kaže, da se bomo obeh lotili prej kakor v letu dni. Prav je, da smo v Petrolu dali še večji pomen visokim okoljevarstvenim standardom - tako zaradi drugih, predvsem pa zaradi nas.
Andrej Gerjevič
stave, obešene na drogovih. Zamisel je bila dobra, izvedba - kakor vedno bolj spoznavamo - pa nekoliko manj. Drogovi, na katerih so pritrjene zastave, niso bili samo zelo dragi, ampak tudi slabe kakovosti, tehnološka izvedba pomanjkljiva. Zato se vse skupaj pogosto pokvari, marsikdaj zastava visi postrani, nekoliko močnejši veter pa jo z napeljavo vred odtrga in pri tem prav nič ne pazi, kam jo bo zanesel. Prava sreča je, da ne pristane na strehi avtomobila, ki stoji na bencinskem servisu. Ponekod morajo poklicati celo avto z dvigalom, kadar hočejo zastavo zamenjati. Marsikje se zaposleni sprašujejo, kdaj bo kaj storjenega. Toda kaj? Popravljati staro in nevarno ali poiskati novo, kakovostno in varno?
Jože Rus
in prodajnega blaga sredi najtršega spanca, so se brez odvečnih vprašanj vsi odzvali.
Zato se še enkrat zahvaljujemo vsem, ki so nesebično pomagali, da katastrofa ni bila še večja. Priznanje velja zaposlenim v Petrolu, civilni zaščiti občine Nova Gorica, podjetju VGP Soča Nova Gorica in nenazadnje tudi sosedom ogroženega bencinskega servisa. V zahvalo bomo v bližnji prihodnosti povabili vse, ki so sodelovali pri reševanju, na skromno zakusko.
Naša največja želja pa je, da bi čim prej praznovali odprtje saniranega bencinskega servisa.
Stojan Žgavc
E3
V prejšnji številki časopisa smo objavili kratko vest, da je zemeljski plaz poškodoval naš bencinski servis v Dornberku. Tokrat posredujemo nekoliko obširnejšo informacijo.
Zemeljski plaz se je počasi približeval bencinskemu servisu, kar je bilo sreča v nesreči. Naši sodelavci, ki so jim pomagali odgovorni iz enote in bližnji sosedje, so imeli dovolj časa, da so izpraznili objekt, odstranili črpalne avtomate ter izčrpali gorivo iz rezervoarjev, ki so jih nato očistili in napolnili z vodo, da se ne bi dvignili zaradi podtalnice. Plaz je najprej podrl podporni zid, ki je bil od objekta oddaljen približno meter, nato se je naslonil na zadnjo steno, ki zaradi velike horizontalne obremenitve ni mogla vzdržati in se je deloma porušila. Ostali del je močno razpokan. Zid pa je med prečnimi stenami zdrsnil s temeljev. Porušena je tudi predelna stena in dokler plaz ne bo povsem odstranjen, se lahko pojavijo nove razpoke. Kakor je videti, temelji niso poškodovani niti premaknjeni. Plaz je namreč zajel zemljino za objektom nad ravnijo temeljev. V kakšnem stanju so dejansko, pa bo možno ugotoviti šele takrat, ko bo objekt popolnoma očiščen. In končno sta porušena in poškodovana tudi toplotna izolacija in fasadni zid.
V objektu je bila poškodovana elektrooma-rica, ki je niso demontirali, vendar to ni povzročilo posledic, ker so zaposleni takoj izklopili električni tok. Demontirali pa so vso sanitarno opremo in centralno kurjavo, svetila, kakor tudi hladilne naprave ter mizarsko in trgovinsko opremo.
Morda se bo komu zdelo, da je nesreča prišla povsem nepričakovano, vendar ni ta-
Del zadnje stene, ki se ni porušil, je povsem razpokan
V navideznem neredu je vsak natančno vedel, kaj mora narediti
Hrib za bencinskim servisom se je začel premikati
Odstranjevali so plaz in odvažali zemljo, praznili rezervoarje in trgovino...
ko. Že pred leti smo na hribu za bencinskim servisom opazili razpoke in o tem obvestili odgovorne, vendar na vsa naša opozorila niso ničesar podvzeli, mi pa na tuje zemljišče ne smemo posegati. A da nas narava
ne bi ponovno presenetila, pregledujemo zdaj vse bencinske servise in pripravljamo seznam tistih, ki bi jih utegnila doleteti podobna usoda.
\ Karel Hudi
B
Novo
Tokrat z združenimi močmi
V Martjancih so bogatejši za nov bencinski sen/is
črpalk in trgovine s široko ponudbo ostalega trgovskega blaga pa ima avtopralnico in bife, v katerem sta zaposleni dve dekleti. Vaščani so že med gradnjo kazali veliko mero zanimanja za novi bencinski servis, kar sicer še ne zagotavlja velikega prometa, a da bo prodaja butan propana dobra, daje slutiti dejstvo, daje prvi kupec prikorakal s prazno jeklenko v roki že tedaj, ko so se gostje zbirali šele k slavnostnemu odpiranju objekta.
Jelka Kušar
Veliki ponos majhnega kraja
Na mestu, kjer je bilo še pred nedavnim odlagališče odpadkov, je zdaj nov bencinski servis, ki nosi oznake Petrola, vendar je naše podjetje manjši partner. Prispevali smo tehnološke instalacije, črpalke, opremo za trgovino in celostno podobo, ostalo je last podjetja Regal, ki je najbolj znano po duty free trgovinah ob hrvaški meji, obenem pa je tudi solastnik nekaj drugih podjetij.
Bencinski servis v Martjancih je njegov prvi objekt, v katerem prodaja naftne derivate. V njem zaposluje šest prodajalcev, med katerimi sta dva stara mačka (a le po praksi, ne po letih), ostali štirje so še »naftaški zelenci«. Gorivo in ostalo trgovsko blago kupuje v Petrolu, k čemur ga veže pogodba, poleg
Pripravljeni na delo
Stranke se ne bodo mogle pritoževati
Vrvica je prerezana, zdaj bo šlo zares
sheiise umika
Drugi največji naftni koncern na svetu Royal Dutch/Shell je že dolgo nastopal na slovenskem trgu, vendar predvsem kot prodajalec maziv. Šele pred nekaj leti so se odgovorni odločili, da bodo v Sloveniji postavili tudi bencinske servise.
Tako kakor nekaj drugih tujih naftnih družb so se prijavili na razpis za gradnjo bencinskih servisov ob avtocesti, vendar niso uspeli.
Tako so zgradili bencinski servis v Mariboru, Velenju in na Jesenicah, poleg tega so kupili zemljišče še za
tri objekte in sicer v Mariboru, Ljubljani in na Ruju. Potem je bilo slišati, da se bo Shell Slovenija kot lastnik bencinskih servisov umaknil ter se ponovno posvetil samo prodaji maziv. Med interesenti za nakup njegovih servisov je bil tudi Petrol, s katerim se je na koncu Shell tudi pogodil. Podjetji sta podpisali predpogodbo, medtem ko je za podpis dokončne pogodbe Petrol potreboval še soglasje svojega nadzornega sveta (ki ga je zdaj tudi dobil) in Urada za varstvo konkurence, ki ga pričakuje v bližnji prihodnosti.
Jelka Kušar
2. Petrolov dan maloprodaje
Sredi maja so v hotelu Špik že drugič potekali Petrolovi dnevi maloprodaje. Pobudnik in organizator je bila Trgovina -maloprodaja z izvršnim direktorjem Igorjem Mravljo na čelu. Prireditev je bila namenjena obveščanju poslovodij bencinskih servisov o aktualnih dogajanjih v Petrolu iz prve roke. Prvega dne so se zbrali poslovodje in vodstva območnih enot maloprodaje iz Novega mesta, Celja, Maribora in Kopra, drugega dne iz Kranja, Ljubljane in Nove Gorice.
Udeležence sta najprej pozdravila predsednik uprave Petrola Janez Lotrič in članica uprave Mariča Lah. Janez Lotrič je spregovoril o tržnih razmerah, finančnem uspehu
Petrola in poudaril pomen poslovodij. Mariča Lah pa je predstavila novo organizacijsko shemo našega podjetja.
Nato so poročevalci podrobneje govorili o posameznih vsebinskih sklopih. Igor Mravlja je predstavil rezultate prodaje v lanskem letu in v prvih štirih mesecih letos, ki so po njegovih besedah spodbudni. Med predstavitvijo programa za pospeševanje prodaje, ki jo je pripravil Rok Cuderman, so si udeleženci ogledali film, ki je nastal lani na nagradnem potovanju najboljših na Kornate. Zaradi tehnike, ki je zatajila, je res ostalo samo pri gledanju (nemi film), zato pa so bili tekstovni vložki na filmu toliko bolj humorni. Najboljši prodajalci olja Proton in an-tifriza pa so se veseli obiska Prage, kamor
so šli že konec maja.
O prodaji kurilnega olja EL, politiki polnilnic in o načinih zbiranja naročil je spregovoril Gorazd Renko, o pomenu lastne blagovne znamke pa Jožef Petrovič. Zelo pomemben delež v prodaji na naših bencinskih servisih zavzema dodatni asortiment. Marija Gabrovšek je tako predstavila razvoj programa za ostalo trgovsko blago, o pomenu plačilne kartice Magna smo se lahko prepričali, ko smo poslušali Zvoneta Gantarja.
Da kakovost našega podjetja raste, dokazuje tudi uspešno prestana ISO presoja. O tem in o prihodnjih aktivnostih na tem področju je spregovoril Mirko Anželj, Marinka Luznar pa je podrobneje razložila, kaj vse nas čaka ob uvedbi davka na dodano vre-
Skupinska slika, ki jo je dobil s pomočjo podjetja Kodak vsak udeleženec prireditve,
Pravnik odgovarja
dnost. Kako pomemben dejavnik pri prodaji je nasmešek, vemo vsi, kako ustvariti prijazen bencinski sen/is in prijazno avtopralnico, pa smo izvedeli iz ust Stanislava Papeža in Roka Cudermana.
Vse obravnavane teme so porodile tudi številna vprašanja prisotnih, največ pa politika do najemnih bencinskih servisov, ki jo je podrobneje obdelal Igor Mravlja. Vprašanja niso ostala brez odgovorov, in prepričanje, daje Petrol res najboljše slovensko podjetje, se je med prisotnimi le še utrdilo.
Med odmori so potekale predstavitve in degustacije podjetij, ki so Petrolovi dobavitelji. Posebno posrečena je bila predstavitev podjetja Krka kozmetika, ki je med kosilom na humoren način podelilo tudi nekaj nagrad izžrebancem, ki so izpolnili njihovo anketo. Nagradni vprašalnik, ki ga je pripravil Igor Mravlja, pa je s svojo zahtevnostjo povzročil nemalo težav. Komisija, ki je pregledovala pravilnost odgovorov, je imela težavno delo, da je našla tiste, ki so v celoti ali vsaj delno pravilno odgovorili. Ne glede na to so se izžrebanci veselili lepih nagrad. Veseli in presenečeni so bili tudi trije udeleženci prireditve, ki so za svoj rojstni dan -praznovali so ga prav v Gozdu Martuljku -dobili darilo.
Srečanje smo zaključili v poznih popoldanskih urah, ko so se udeleženci 2. Petrolovega dne maloprodaje odpravili proti domu in bili trdno odločeni, da bodo vse, kar so slišali, uresničili v praksi. Da bomo prihodnje leto organizirali 3. Petrolov dan maloprodaje, pa ni prepričan samo izvršni direktor Trgovine - maloprodaja Igor Mravlja, temveč vsi, ki smo spoznali pomembnost prireditve.
Jože Gostiša
Naši bralci so poslali prva vprašanja, na katera si sami ne znajo odgovoriti, zato smo na pomoč poklicali pravnika.
Kaj pripada delavcu, ki po službeni zadolžitvi opravlja delo v soboto (skupaj 13 delovnih ur)?
Kaj pripada delavcu, ki po službeni zadolžitvi opravlja delo v nedeljo (skupaj 10 delovnih ur)?
Prosim, da pri pojasnilu navedete tudi Petrolov akt in člen, na katerega se posamezna razlaga nanaša.
Opravljanje dela v nedeljo ali na drug dan tedenskega počitka pomeni, da je delovni čas med letom lahko neenakomerno razporejen ali prerazporejen, če to zahteva narava ali organizacija dela zaradi boljšega izkoriščanja delovnega časa, dokončanja posameznih del v določenih rokih ali zaradi boljšega izkoriščanja delovnih sredstev. Tako neenakomerno razporeditev delovnega časa določi uprava v letnem planu, pri čemer upošteva naravo dela v posamezni organizacijski enoti. Vendar je potrebno opozoriti, da gre v navedenem primeru za delo v okviru polnega delovnega časa.
Delo in način izrabe delovnega časa določa med ostalim pravilnik o delovnem času družbe Petrol, ki je bil objavljen v obvestilih številka 1 2 30. marca 1999.
Poleg tega je potrebno poudariti, da isti pravilnik določa in ureja tudi omejevanje tedenske obremenitve delavca, ki se ugotavlja in obračunava v obdobju štirih mesecev.
Če je delavec presegel število ur, pri čemer se upošteva tako neenakomerno razporejen ali prerazporejen delovni čas kakor nadurno delo, lahko v naslednjem štirimesečju ta presežek izkoristi kot primanjkljaj oziroma kot proste ure ali dneve.
Vesna Priveršek-Poglajen
Ali sem v času, ko sem v bolniškem staležu, dolžna priti na zaslišanje pred disciplinsko komisijo, na katero so me pravilno povabili?
Zakonska norma predpisuje zaslišanje delavca pred disciplinsko komisijo, zato mora biti delavec na zaslišanje vabljen osebno. Vendar ne zadostuje le vabljenje oziroma ni dovolj, da je izkazano zgolj vabilo za delavčevega pooblaščenca v disciplinskem postopku, ampak mora biti osebno vabljen delavec.
Ali pomeni bolniški stalež opravičen razlog za to, da se delavec ne odzove vabilu, je potrebno presojati od primera do primera. Zlasti je potrebno presoditi, za kakšno vrsto zadržanosti od dela gre, saj ni vsaka odsotnost zaradi bolniškega staleža že sama po sebi tudi opravičljiv razlog za to, da vabljeni ne pride na zaslišanje pred disciplinsko komisijo.	-
Anton Ipavic
bo še dolgo spominjala na prijetno in koristno druženje
Raziskava o zadovoljstvu zaposlenih
Petrolovci se zavedamo
pomena sprememb
Srednje vrednosti vsebinskih sklopov
Odnos do Petrola
Odnos med delavci
Pogoji na delovnem mestu
Plače
1
2
3
4
5
I Slovenska podjetja 9 Petrol
SPEM, marec 1999	N=701
Merjenje klime v podjetju oziroma zadovoljstva zaposlenih je ustaljena metoda internega raziskovanja v sodobnih podjetjih. Med drugim tudi mnogi sodobni standardi in nagrade (ISO 9000 in evropska nagrada za odličnost) predpisujejo redno merjenje mnenj in stališč zaposlenih. Tudi zato smo se v Petrolu odločili, da izvedemo raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih, ki smo jo zaradi objektivnosti zaupali zunanjemu podjetju - SPEM Komunikacijski skupini.
Z raziskavo smo zasledovali pet ključnih ciljev: ugotoviti aspiracije petrolovcev, izmeriti njihovo zadovoljstvo in opredeliti vire za pridobivanje informacij, stopnjo zaupanja tem virom in razumljivost posredovanih informacij.
Podatki o vzorcu
Spemovi strokovnjaki so najprej na osnovi naključnega sistematičnega vzorca določili 810 zaposlenih, ki naj bi izpolnjevali vprašalnik. Anketiranje je potekalo od 18. do 28. marca in se ga je udeležil 7o1 petrolovec, kar je 86,5 odstotka načrtovanih anketiranih oziroma 27,1 odstotka zaposlenih v Petrolu. Izpolnjevanje anket je potekalo po vnaprej določenih terminih v skupinah, pa tudi posamezno. Podatki o anketirancih in njihovi odgovori so seveda anonimni.
Ugodna splošna ocena
Zaposleni so svoje zadovoljstvo ovrednotili s povprečno oceno 3,37, kar kaže, da je Petrol med boljšimi slovenskimi podjetji. Vsekakor pa mu ostajajo možnosti, da svoj položaj še poviša.
Graf prikazuje srednje ocene vrednosti posameznih sklopov, ki so jih izpolnjevali an-
ketiranci. Že bežen pogled na grafični prikaz opozarja na dejstvo, da imajo zaposleni v Petrolu pozitiven odnos do podjetja. Prav tako so nadpovprečno lojalni Petrolu, saj bi se slaba polovica anketiranih (42,8 odstotka) še enkrat zaposlila v njem. Ta sklop je bil tudi najvišje ocenjen.
Visoka ocena sklopa, povezanega s sistemom kakovosti ISO 9001, dokazuje, da se petrolovci zavedajo pomena kakovosti za nadaljnjo uspešnost svojega podjetja. Anketirani se strinjajo, da je uvedba sistema kakovosti ISO 9001 za podjetje pomembna, o njegovem vzdrževanju ter izboljšanju v podjetju so dobro obveščeni. Menijo, daje po uvedbi sistema kakovosti na splošno gledano delo bolje organizirano.
Povprečna ocena odgovorov kaže, da se anketirani dobro razumejo s sodelavci, pa tudi sodelovanje z njimi ocenjujejo kot dobro. Po mnenju anketiranih jih sodelavci
močno cenijo in upoštevajo.
Na četrto mesto so anketiranci uvrstili svoj odnos do nadrejenih. Menijo, da se z neposredno nadrejenimi dobro razumejo, jim zaupajo kot ljudem, zaupajo pa tudi sporočilom, ki jih dobijo od njih o razmerah v podjetju. Neposredno nadrejeni anketiranim zelo pogosto pomagajo, če pride do težav na delovnem mestu, prav tako jih zelo pogosto pravično obravnavajo. Anketirani na splošno ocenjujejo sodelovanje z neposredno nadrejenimi kot dobro, vendar menijo, da jih le-ti srednje cenijo in upoštevajo.
Kot enega največjih problemov so anketirani izpostavili pogoje na delovnem mestu, ki so jih ocenili zgolj povprečno. Pritožili so se predvsem nad vetrom, mrazom, vročino, hrupom, utesnjenim delovnim prostorom, neprestanim zvonjenjem telefonov in podobnim. Povprečno sta ocenjena predvsem dva sklopa: obveščenost zaposlenih in zadovoljstvo s plačami. Anketirani so sicer menili, da so dobro in pravočasno obveščeni o vsem, kar potrebujejo za opravljanje dela, podpovprečno pa so ocenili obveščenost o pomembnih dogodkih v Petrolu. Najpomembnejša vira za pridobivanje informacij o dogajanju v družbi so interni časopis (61,4 odstotka) in obvestila (51,6 odstotka), sledijo pa sodelavci. Anketirani bolj verjamejo virom iz podjetja kakor zunanjim. Informacijam, ki jih dobijo od notranjih virov, tudi bolj zaupajo. Od dogajanja v podjetju anketirane najbolj zanima splošna prihodnost in poslovanje družbe.
Po pričakovanju je najnižje ocenjen sklop o zadovoljstvu s plačami. Kljub razmeroma nizki srednji oceni (2,39 na lestvici od 1 do 5) pa je po ugotovitvah Spema ta ocena nad povprečjem izsledkov iz dosedanjih
Če kritično razmislite o prihodnosti Petrola, ali bi lahko dejali
V Pctrohi so potrebne večje spremembe, pri čemer lahko pomagamo vsi zaposleni
V Petrolu so potrebne
SPEM, marec 1999 N=701
m
raziskav zadovoljstva zaposlenih v drugih slovenskih podjetjih.
Prihodnost Petrola - zmeren optimizem in zavest o pomenu sprememb
Raziskava kaže, da se zaposleni v Petrolu zavedajo, da so v podjetju potrebne večje spremembe. To sta napisali kar dve tretjini vprašanih, dobra polovica pa je menila, da lahko pri spremembah tudi sami sodelujejo. Vprašani petrolovci so povprečno ocenili trditev »Mislim, da je prihodnost Petrola...«
(3,25) in s tem izrazili zmeren optimizem glede prihodnosti naše družbe. Z oceno 1 bi namreč povedali, daje nevarnost za njeno prihodnost zelo velika, z največjo oceno 5 pa bi rekli, da nevarnosti sploh ni oziroma je zelo majhna.
Izsledki raziskave -osnova za nadaljnje delo
V imenu Petrola in Spema se vsem anketiranim zahvaljujem za sodelovanje, saj je ključnega pomena za načrtovanje prihod-
njih ukrepov. Zdaj analiziramo rezultate in razpravljamo z vodji o izsledkih na posameznih področjih. Po besedah predsednika uprave Janeza Lotriča bodo dognanja raziskave osnova za pripravo nadaljnjih korakov pri izboljšanju notranje komunikacije in vseh ostalih elementov vzdušja v podjetju. Izsledki raziskave o zadovoljstvu zaposlenih v Petrolu torej ne bodo zaprašeni obtičali v pisarniškem predalu. Mnenjepetrolovcev šteje!
Jana Škrinjar
V prejšnjih dveh številkah časopisa nas je dr. Bogomir Kovač uvajal v reorganiziranje Petrola oziroma v spremembe, ki jih reorganizacija prinaša. Tokrat nas postavlja v središče dogajanja, pred konkretne zadeve, ki se bodo dogajale v trgovini in jih bomo izvajali na osnovi svoje trgovinske strategije. Prispevek pa je prvi v seriji člankov, ki nas bodo seznanjali s poslovnimi spremembami v podjetju. Posredujemo vam tudi ugotovitve, ki jih je
dala raziskava o zadovoljstvu zaposlenih.
Trgovinska strategija
Razvojne možnosti slovenske trgovine in Petrol
Slovenska trgovina se nahaja pred pomembnimi poslovnimi spremembami. Narekujejo jih predvsem tuja in domača konkurenca, prizadevanje za nižje stroške in višjo dodano vrednost pri prodaji. Večje trgovinske družbe so se tega lotile na dva načina. Nekatere so se pričele povezovati in združevati (Mercator), druge se pripravljajo na pomembne notranje spremembe (Merkur).
Petrol se je do zdaj razvijal predvsem kot trgovska družba, ki trguje z naftnimi derivati, tehničnim blagom, živilskimi in drugimi proizvodi ter storitvami. Še več, Petrol je s svojo mrežo bencinskih servisov, ki stojijo po vsej Sloveniji, edino globalno slovensko trgovsko podjetje. Prav zaradi tega je njegova trgovska maloprodajna mreža največja Petrolova konkurenčna prednost.
Petrol skupaj s svojim konkurentom OMV Istrabenzom seveda ni tipično slovensko trgovsko podjetje. Tako je s prodajnimi površinami med manjšimi trgovskimi podjetji, po primerljivem prihodku (na primer samo v okviru ostalega trgovskega blaga) pa je med največjimi trgovskimi. To velja še toliko bolj, če primerjamo podatke o prodaji na prodajalno ali na kvadratni meter površine. Če pa upoštevamo še prihodke iz naftne in druge trgovinske dejavnosti, je Petrol daleč največje in najpomembnejše trgovsko podjetje v državi.
Nova Petrolova trgovinska strategija
Pri načrtovanju Petrolove poslovne prihodnosti lahko v prihodnjih letih pričakujemo vedno ostrejše konkurenčne razmere in pogoje poslovanja (dražja nafta in dolar, vladni
ukrepi pri obvladovanju inflacije na račun cen naftnih derivatov). Zato je celotna Petrolova strategija usmerjena predvsem k povečevanju največjih konkurenčnih prednosti Petrola - trgovski mreži bencinskih servisov. Večina Petrolovih trgovin se bo iz oskr-bovalnic potnikov spremenila v trgovine z dnevno ponudbo živilskega blaga. To bo ob vedno širši mreži franšiznih bencinskih servisov največja sprememba na Petrolovih servisih.
Nova trgovinska strategija bo spremenila trgovinsko podobo Petrola na treh področjih. Povečali bomo prodajni prostor, marketinško usmerili način prodaje in obogatili ponudbo, ter spremenili poslovno logistiko. Če je bil dosedanji temeljni spodbujevalec za nakup živilskega blaga nakup bencina, zdaj pričakujemo nasproten trend. Nakupi trgovskega blaga bodo vse bolj spodbujali tudi nakupe goriv. Trgovska privlačnost prodajnega prostora mora privabiti nove kupce, povečati promet in prihodek na bencinskem servisu.
Druga sprememba zadeva način prodaje. Petrolove trgovine bodo postale prepoznavne po treh zadevah, po
* predpisanem splošnem asortimentu blaga,
* uvajanju posebnih sistov ponudbe (PIK-AS ali Petrolov izbor konkurenčnega asortimenta),
* dograjevanje in spodbujanje lastne blagovne znamke,
* ponudba drugih dodatnih storitev.
Tretja velika sprememba velja poslovni logistiki in načinu organizacije dela na bencinskih servisih. Petrol je že zdaj začel uvajati franšizni sistem, ki ga je v letu 1999 preno-
m
vil in vzpostavil kontrolno funkcijo. Podobno velja tudi za skladiščne kapacitete in poslovno logistiko. Petrol bo ohranil dosedanji sistem nabave preko najugodnejših ponudnikov, skladišča bomo racionalizirali in strogo načrtovali vse poslovne procese. Bencinski servis postaja tako prodajno mesto, ki s svojo ponudbo privablja kupca in ga oskrbuje (na pomembnejših točkah) 24 ur na dan. Celoten sistem prodaje, od povečanja prodajnih prostorov, urejenosti prodajaln, spremenjene ponudbe do spremenjenega načina organizacije (franšizni sistem) in logistike (nabave, skladiščenja) se bo spremenil. S tem pa tudi kakovost in obseg poslovanja. Bencinski servis vse bolj postaja prostor za široko trgovinsko ponudbo blaga, med katerim je prodaja naftnih derivatov in plina enakovredna prodaji drugih nenaftnih dobrin in storitev. Samo tako bo Petrol izkoristil svoje primerjalne prednosti in povečal učinkovitost poslovanja. Dodatna širitev trgovin in ponudbe blaga ter storitev bo spremenila tudi način prodaje. Vse manj bodo potrebni klasični Petrolovi prodajalci naftnih derivatov in vse bolj bodo zaposleni na bencinskih servisih postajali podobni trgovcem v klasičnih prodajalnah. Širitev poslovanja pa bo zahtevala dodatno izobraževanje zaposlenih. Čim večji bo delež in razvoj nenaftne prodaje tem manj bo Petrol odvisen od vladne politike na energetskem področju. Poslovna usmeritev v razvoj trgovinske dejavnosti potemtakem postaja pomembna tudi zaradi svoje poslovne raznovrstnosti in manjšega tveganja pri državni politiki cen naftnih derivatov.
' Bogomir Kovač
Vsako vrsto blaga je potrebno drugače prodajati in pristop do strank je različen, le rezultati si morajo biti podobni - najboljši in najvišji. Nekaj pa velja za vse:
Kjer	staVOlja in vztrajnost,
uspeh ne more
Breda Merc prodajna predstavnica za kurilno olje EL
Boštjan Napast prodajni predstavnik za industrijska maziva
MERC: V Petrolu sem začela delati pred desetimi leti v prostocarinski prodajalni, pozneje sem opravljala razne druge naloge, od administrativnih do fakturiranja računov, dokler nisem prišla k blagajni za kurilno olje. Pred dvema letoma sem odšla v prodajo v skladišču, kjer sem med drugim sodelovala s kupci, lani septembra sem začela delati kot prodajna predstavnica za kurilno olje EL.
NAPAST: Jaz pa sem začel delati v Petrolu septembra lani. Prej sem bil v podjetju, ki se ukvarja tako s projektivo kakor s komercialo. Delovno okolje je bilo manjše, fleksibilno in dinamično. Vse te izkušnje mi zdaj pomagajo v novem delovnem okolju. V Petrolu so me lepo sprejeli in mi pomagali, da sem se hitro vživel. Posebej se moram zahvaliti gospodu Petroviču iz komerciale v Ljubljani, pa gospe Dobravčevi iz Maribora in seveda vsem sodelavcem.
MERC: Na gospo Dobravec se vedno obrnem tudi takrat, kadar na terenu nastane kakšen problem, ki ga ne morem rešiti, in vedno je pripravljena pomagati. Večkrat sodeluje tudi pri poslovnih obiskih pri večjih strankah, ki zahtevajo večjo pozornost in za to sem ji prav tako dolžna zahvalo.
Vajino prejšnje delo je bilo pravzaprav nekakšen uvod v sedanje naloge.
NAPAST: V mojem sedanjem delu je precej več komercialnih nalog, vendar mi pri njih pomaga tehnično znanje iz preteklosti. Zdaj imam odlično priložnost, da vse izkušnje čim bolj povežem v celoto.
MERC: Prej sem se s kupci v glavnem pogovarjala po telefonu, zdaj jih osebno obiščem, kar je šele pravi stik.
Osebni stiki s strankami so zelo pomembni.
NAPAST: Osebni stik je v bistvu osnova globljega sodelovanja, končno poslovni svet temelji na osebnih odnosih, ki so osnova za globlje sodelovanje. Vse, kar prihaja za njimi, je samo nadgradnja. Človek v prvi vrsti sebe plasira pri kupcu, in ko ga kupec sprejme, veliko lažje plasira tisto, kar nosi s seboj. Najprej mora kupec sprejeti prodajnega predstavnika, ki potem, ko je vzpostavljen partnerski odnos, veliko lažje proda blago, ki ga ponuja.
MERC: Mislim, daje vrh tedaj, ko dosežem partnerski odnos, ko je kupec naš dobavitelj in je sodelovanje še tesneje povezano.
Toda takih kupcev je verjetno manj.
MERC: Da, ni jih veliko.
Ali se nanje bolj osredotočite, jim posvetite več pozornosti?
MERC: Niti ne, saj so ti kupci pravzaprav že naši dobavitelji. Poslovni stiki in sodelovanje dobro potekajo na vseh ravneh. Pri iskanju in osvojevanju novih kupcev pa sem vzpostavila poslovni odnos z nekom, ki je začel kupovati kurilno olje, in spada med večje kupce, vendar nakupe ostalega blaga pogojuje z zahtevo, da postane naš dobavitelj, čeprav gre za simbolične količine.
To pomeni, da ste prodajalec stranki, obenem morate prepričati svojega sodelavca, da postane v imenu Petrola kupec vaše stranke.
Najbrž to ni lahko.
m
MERC: Res ni. Poleg tega pri nas včasih nekatere zadeve malo dalj časa potekajo, kakor si želi kupec.
Pravite, da so osebni stiki pomembni. Če stranko gledate v oči, vam težje reče ne.
NAPAST: Zagotovo. Poslovni odnos je sestavljen iz več komponent in med pomembnejšimi je vsekakor osebni stik. Vendar so tudi ostale prodajne aktivnosti, na primer telefonski razgovori ali pisno komuniciranje, prav tako pomembne in jih v poslovnem odnosu ne smemo spregledati. Res pa osebni stik med najpomembnejšimi.
Ali se zgodi, da vam stranka ob srečanju zagotovi, da bo kupovala pri vas, pozneje to odpove?
NAPAST: Če je osebni stik dober, se vedno najde čas za razgovor in če se ljudje pogovarjajo, najdejo skupne točke. Osebno zaenkrat še nimam take slabe izkušnje. Morda mi prav to vliva samozavest za naprej. Prepričan pa sem, da tam, kjer sta volja in vztrajnost, uspeh ne more izostati.
MERC: Meni se je to že zgodilo, kajti pri prodaji kurilnega olja je pomembna samo cena. Konkurenca je prav tako agresivna kakor mi in če kupec dobi od nje ugodnejšo ceno, pri nas odpove naročilo, čeprav se je prej že dogovorila.
Kakšen razlog pa navede?
MERC: Da je razlog cena, je jasno. Pogosto pa se stranka izmika, in le malokrat pove, kakšna je razlika. Če pa naravnost vprašam, kakšno ceno ponuja konkurent, mi nekateri povedo, mnogi pa ne. Odkrito
pa priznajo, da so zaradi, cene spremenili odločitev.
NAPAST: Cena je gotovo pomembna komponenta pri odločanju kupca, a pri mojem blagu je važna tudi celovitost ponudbe, tehnična stran, laboratorijske storitve, ki jih nudimo v Petrolu. Imamo zelo široko paleto dodatnih uslug in če na pravilen način predstavim prednosti, ki jih prinaša Petrol kot velik in soliden partner, cena ni edini pomemben faktor pri odločanju za dobavitelja.
Na ceno najbolj gledajo pri kurilnem olju?
MERC: Tako je. Zato poskušam zelo jasno predstaviti prednost nakupa v Petrolu. To pa je najprej visoka kakovost kurilnega olja, točna in urejena dobava, ne nazadnje oprema naših cistern, števci oziroma volumetri. Vendar marsikdaj tudi to ne pomaga.
Konkurenca je pri kurilnem olju najbolj agresivna.
MERC: Vsekakor, zlasti pa na področju Maribora in v Prekmurju, kjer delam jaz. Njeno agresivnost pa je najbolj opaziti pri tistih kupcih, ki so bili nekoč pri nas, pa smo jih iz takih ali drugačnih razlogov izgubili. A kadar se kupec odloči za novega dobavitelja in je z njim zadovoljen, ga je potrebno veliko bolj prepričevati, da pride nazaj.
NAPAST: Za mariborsko področje je značilno, da je bilo v preteklosti gospodarsko zelo močen, spremembe v zadnjih letih pa so ga od vseh v slovenskem prostoru najbolj prizadele. To se vidi tudi v trenutni situaciji Maribora. Večina velikih podjetij je razpadla na več manjših, mnoga so v lasti Razvojne družbe, usoda Tama in Metalne še ni razrešena, veliko manjših podjetij pa je bilo vezanih na ta dva giganta. Celotna gospodarska situacija je zelo težka. Večina podjetij se prebija iz meseca v mesec, mnoga životarijo, iščejo nove trge, čeprav s staro tehnologijo težko konkurirajo v novih okoljih. Vse to pa se zrcali tudi v težavnem delu Petrolovih prodajnih predstavnikov tako pri srednjih destilatih kakor pri industrijskih mazivih, avtomotivih in ostalem trgovskem blagu. Problem predstavljajo likvidnostne težave podjetij. Marsikdaj blago še uspemo prodati, vendar ga kupci potem ne plačajo. Dodaten element je v tem, da je z razpadom velikih sistemov nastalo več majhnih in nekateri med njimi so videli tržno nišo v naftni panogi. Zato je Maribor morda najbolj znan po preprodajalcih naftnih derivatov. Situacija je zelo kompleksna in vsi se trudimo ter poskušamo krmariti proti pravemu cilju.
Toda če obstaja zdaj več majhnih podjetij namesto enega samega velikega, lahko vsaj pri nekaterih prodrete.
NAPAST: Veliko podjetje zahteva drugačen pristop kakor majhno. Veliki kupci so strateški, vzamejo velike količine, a so tudi zelo zahtevni in pričakujejo veliko servisiranja. Majhni kupci so s tega stališča bolj hvaležni, pomembni so pa vsi. Sicer pa sam ne ločim med velikimi in majhnimi, zame so kupci kupci in do vseh imam enak odnos.
MERC: Če kateri od sodelavcev uspe prodati svoje blago, se velikokrat zgodi, da so potem vrata bolj odprta drugim prodajnim predstavnikom, ki imajo tako večjo možnost, da sklenejo posel.
Ali so vam v kakšnem podjetju kdaj rekli, da z vami ne bodo sodelovali, ker na drugem področju s Petrolom niso zadovoljni?
MERC: Ne, to se mi še ni zgodilo.
Omenili ste, da vsi ne plačujejo redno. Izterjava sicer ni vaša naloga, ali pa vendar poskusite vplivati na to, da bi stranke čim prej poravnale račune?
NAPAST: Mi smo skrbniki svojih kupcev tako glede njihove oskrbe kakor tudi obratno, glede urejanja njihovih obvez do Petrola. Dejansko skrbimo tudi za likvidnostni del, da kupec poravna svojo obveznost, tako da je naša funkcija resnično celovita. Naša naloga je zelo kompleksna, saj nastopamo v vlogi prodajalca in v vlogi izterjevalca, in marsikdaj je prava umetnost, da vse skupaj tako izpelješ, da so ti vrata še naprej odprta.
MERC: Pri mojih velikih kupcih je enako. Imam pa tudi veliko proračunskih strank, šol in vrtcev. Ti imajo zagotovljen denar za plačilo, zato nad njimi ni potrebno tako bdeti. Pri mojem blagu je pomembno, da skozi vse leto spremljam kupca in mesečno dinamiko porabe. Če ugotovim, da v predvidenem času ne naroči blaga, ga takoj obiščem.
Pa vas sprejme?
MERC: Sprejme in tudi pove, zakaj ni kupil. Ni nujno, daje odšel drugam, kajti naši kupci ne gredo kar tako h konkurenci. Zlasti ne zdaj, ko so mediji objavili negativne informacije o nekaterih prodajalcih kurilnega olja. To je vplivalo na odločanje kupcev in nekaj se jih je tudi vrnilo.
Osebni odnosi so pomembni. Kako globoki pa smejo biti, da jih stranka ne poskuša izkoristiti?
MERC: Stranka mora vsak trenutek vedeti, da je za nas pomembna.
Ali pričakujejo kakšno materialno pozornost, morda svinčnik z napisom, obesek za ključe, ali kaj podobnega?
MERC: Mnoge stranke ne, so pa zelo vesele - čeprav je malenkost, morda 10 dkg kave ali svinčnik.
NAPAST: Strinjam se, da so majhne pozornosti pomembne za poslovni odnos, vendar mora biti trenutek pravilno izbran. Obdarovanje je umetnost. V večjem podjetju sodelujem z raznimi ravnmi, od vzdrževalcev in nabavnih referentov do vodstvenih struktur, zato mora biti predmet pravilno izbrani in ne sme obvezovati.
Včasih lahko to tudi škodi.
MERC: Če ne ravnate na pravi način, lahko kupec narobe razume.
Ali na kupca vpliva, da mu prodaja moški ali ženska? Nekateri pri tehničnih zadevah zaupajo prej moškim, drugi so preprosto bolj dovzetni za ženske.
MERC: Ne morem reči, da bi lažje prodala, ker sem ženska, vsak kupec me je pa pripravljen sprejeti. In če prvič ne prodam, lahko pridem še naslednjič, kar je končno tudi moja naloga. Je pa res, da so prvi stiki velikokrat zelo pomembni za vzpostavitev odnosa.
Težje pa vaše delo tudi ni?
MERC: Ne, moje blago ni tako tehnično. Kurilno olje je kurilno olje, ima določeno kakovost, pogovarjamo se o dostavi, o možnih rokih za plačilo ponudim čiščenje rezervoarja in tlačni preizkus, ki ju izvaja Pe-troservis. Če pa kupca zanimajo druge reči, ki jih v podjetju potrebujejo, a ne znam odgovoriti, napotim k njemu sodelavca, ki se s tem ukvarja. Kupcu nikakor ne smem pustiti odprtih vprašanj.
NAPAST: Slovenci smo bolj napredni, kar zadeva odnos moški - ženska. Res je bil poslovni svet do nedavnega moška zadeva, kar se danes drastično spreminja v prid žensk. In ženske imajo določene kvalitete predvsem pri sposobnostih za komuniciranje, intuiciji in podobnem. No, če je pristop pravilen, verjetno ni pomembno, ali nastopi moški ali ženska.
T Jelka Kušar
ES
Najemniški bencinski servis
Stranko z lahkoto izgubiš,
pridobiš pa zelo težko
To so že mnogi ugotovili, vendar je marsikdaj i/ veliki meri odvisno od zaposlenih, koliko jih ustavijo, koliko izpustijo. Na bencinskem servisu Šentilj, ki ga ima od letošnjega prvega marca v najemu Riko MAJER, ni niti veliko takih, ki bi jih bilo možno ustaviti niti tistih, ki bi jih mogli izpustiti.
let je v Petrolu - najprej kot prodajalec in pomočnik poslovodje v Šentilju - zato dobro pozna delo in naloge na bencinskem servisu. Na prvem Petrolovem najemnem servisu v Šentilju je od vsega začetka, od leta 1991, tako je iz neposredne bližine doživljal dobre in slabe čase ter spremljal dobre in slabe strani najemništva. Toda zdaj, ko je sam postal najemnik, ugotavlja, da je v poslovanju še nekaj zadev, ki jih mora šele spoznati. Videl je, kako se spreminjajo razmere in predvidel, kaj bo s prometom, vendar najbrž ni pričakoval, da bo šlo tako navzdol. Pred tremi, štirimi leti so vozniki tudi po pol ure v vrsti čakali na gorivo, zdaj se po pol ure, ali pa še dlje, ne ustavi noben avto. Riko Majerje upal, da bo maja več prometa, saj se ob tem času že začno preseljevati sodobni nomadi in marec je nakazoval, da bo šlo navzgor -ustavljalo se je vedno več tranzitnih potnikov, predvsem Bolgarov in Turkov, potem se je v Jugoslaviji začela vojna...
Na najbolj številne kupce, na voznike iz bližnje okolice na drugi strani meje tako in tako ni možno računati. A ne zaradi znižanih cen v avstrijskem obmejnem pasu niti zaradi takih in drugačnih prepovedi pri uvozu v Avstrijo, ne.
Razlog je nekaj metrov ceste za bencinskim servisom. O tem smo sicer veliko slišali in brali, pa si vseeno še enkrat prikličimo v spomin. Vozniki iz bližnjih avstrijskih krajev, ki so se po avtocesti pripeljali z avstrijske smeri, so po nakupu goriva za bencinskim servisom pogosto zavili na staro cesto ter po nekaj metrih spet prestopili mejo. Potem je bila cesta na vsem lepem s te strani zaprta in vozniki, ki so menili, da gre za šalo, so se znašli pred strogim pogledom moža postave, ki jim je pobral vsaj toliko, kolikor so
Najemnik Rihard Majer - Riko
privarčevali pri cenejšem gorivu. Nadzor se je ponavljal vse dotlej, dokler se avtomobilisti niso odpovedali kratki cestni povezavi. Če se zdaj hočejo z bencinskega servisa odpeljati v Avstrijo, morajo do konca avtoceste proti Mariboru, nato po drugi strani
nazaj. To pomeni 20 km dodatne vožnje in prehod preko dveh cestninskih postaj, kar vzame veliko časa in stane. Riko Majer je sicer takoj po prevzemu bencinskega servisa posredoval predlog za spremembo ureditve, vendar ne verjame veliko, da bi uspel. Končno je to poskušal že njegov predhodnik, a če naj bi kaj dosegli, bi se moral odločno vključiti Petrol.
Avstrijske stranke niso kupovale samo goriva, ampak tudi ostalo trgovsko blago. Marsikdo je popil tudi skodelico kave iz avtomata, pivo ali sok, ob mizici v trgovini se je pogosto zbralo nekaj Avstrijcev, ki se jim je pridružil ta ali oni domačin - nekateri so prišli tudi peš, ker jih je privlačilo živahno vzdušje, ali pa radovednost. Poznanstva so se spletala tudi z zaposlenimi na bencinskem servisu in stranke so bile pridobljene. Zdaj jih ni več.
Zelo malo je tudi drugih tujih potnikov. Na bencinski servis je možno zapeljati samo pred Kompasovo zgradbo, ki poleg drevja zakriva pogled na črpalke, tako da jih vozniki opazijo šele takrat, ko so vzporedno z njimi in je že prepozno. Zato bi bilo potrebno postaviti reklamne table. Tistih tranzitnih potnikov, ki so nekoč pripomogli h gneči, in smo jim rekli zdomci, pa tako ni nikjer več. Prodajalci v Šentilju se spominjajo, da so najboljši in najprijetnejši prihajali iz Bosne. Z njimi so hitro vzpostavili dober odnos in pri nakupu niso gledali na ceno.
Tovornjaki se na tem bencinskem servisu niso nikdar ustavljali, ker vozijo po stari cesti, kjer je terminal. Restavracija, ki jo je zgradil Kompas, in od nje pričakoval dober promet (mi pa številne kupce na servisu), sameva in dodatno prispeva k mrtvilu kraja. Menda je lastnik že razmišljal
Ob prometu, kakršnega kaže posnetek, najemnik res lahko sproti pobere vsako smet
o določenih dejavnostih, ki naj bi jih uvedel, a do zdaj ni nič naredil.
K boljšemu prometu na bencinskem servisu pripomorejo samo plačilne kartice, ki jih v zadnjem času smejo sprejemati. Riko Majer pravi, da s tem veliko bolj poslovno delujejo na stranke, in da se prodajalci izognejo marsikateri pikri pripombi, saj vozniki prej niso mogli razumeti, da je samo za nakup v Petrolu potrebno nositi s seboj gotovino. Zdaj pa se že nekaj časa čudijo tisti, ki so bili na servisu vajeni popiti skodelico kave, ker je avtomat že dolgo pokrit s plakatom. Razlog je povsem enostaven: aparat ni testiran in ga ne smejo uporabljati. Začudeni so tudi tisti, ki bi želeli telefonirati, a ni na voljo nobenega aparata in zlasti kadar potniki avtobusa zaman iščejo možnost, da bi poklicali z bencinskega servisa, se godrnjanje kar vsuje na prodajalce, ki jih preveva občutek, da so zapostavljeni, ker delajo na najemnem servisu. Končno je na drugih objek-
tih telefon povsem samoumevna naprava. Zaposleni zelo pozorno skrbijo za potnike in jim ustrežejo kjer le morejo, kajti stranko z lahkoto izgubiš, pridobiš pa zelo težko. Obenem jih na vse načine poskušajo zainteresirati za ostalo trgovsko blago, pri čemer imajo kar nekaj uspeha, a dokler na bencinskem servisu ne dosegajo niti minimalnega prometa, ne morejo pričakovati več. Na objektu, ki je odprt neprekinjeno, dela pet ljudi, ki se včasih počutijo kot dežurni nočni čuvaji v zapuščeni tovarni. Samo okolica je nekoliko bolj prijazna, ker je vedno vse osvetljeno. To pa za Rika Majerja pomeni velik strošek, saj elektrika ni poceni. Drago je tudi ostalo vzdrževanje, ker njegova cena ni odvisna od prometa, ampak je vedno enako visoka. Žepe vseh zaposlenih pa prizadene kraja goriva. Kajti čeprav je vse osvetljeno, se do zadnje črpalke ponoči ne vidi, kar nekateri vozniki znajo izkoristiti, kamer, ki bi jih zabeležile, pa ni.
Čim manj je prometa, tem bolj se lahko posvečajo strankam
Prodajalci marsikdaj samevajo v trgovini servisa
Sistem in zahteve standarda
ISO 14001
Mednarodni standard ISO 14001 nam služi kot temeljni model za vzpostavitev sistema za ravnanje z okoljem in omogoča razviti strategijo za njegovo stalno izboljševanje. Postopke, ki jih zahteva mednarodni standard, je potrebno obvladovati in skrbeti za njihovo izboljševanje. Zahteve standarda (slika 1) ISO 14001 so združene v petih poglavjih:
* okoljska politika,
* planiranje,
* uvajanje in delovanje,
* preverjanje in korektivni ukrepi,
* vodstveni pregled.
Tokrat predstavljam okoljsko politiko, ki izraža okoljevarstvena načela, ki smo jim v
Petrolu zavezani in jih moramo poznati vsi zaposleni. Na kratko predstavljam tudi planiranje sistema za ravnanje z okoljem. O ostalih zahtevah več v prihodnjih številkah.
Planiranje sistema za ravnanje z okoljem
Planiranje sistema za ravnanje z okoljem (slika 2) je ena pomembnejših zahtev standarda ISO 14001 in obsega:
* prepoznavanje okoljskih vidikov in ugotavljanje njihove pomembnosti,
* vzpostavitev postopka za prepoznavanje okoljske zakonodaje in drugih zahtev,
ki se nanašajo na okoljske vidike,
* postavitev okvirnih in izvedbenih ciljev
A kako poteka sodelovanje med najemnikom in lastnikom? Riko Majer je že na začetku podpisal franšizno pogodbo in zadovoljen je, daje tako. Ima manj administrativnega dela, uprava podjetja nosi velik del odgovornosti in izbor ostalega trgovskega blaga je širši, kakor bi si ga sam lahko privoščil. Stranke pa so se drugod navadile na bogato ponudbo in jo pričakujejo tudi tukaj. Prvotni računalniški program je bil zelo enostaven in dober, zdaj imajo novega in Riko Majer je tudi z njim zelo zadovoljen. In če se nad prometom pritožuje zato, ker je premajhen, včasih malce pogodmja nad zelenico, ker je tako velika. A če hoče, da je urejena, mora redno skrbeti zanjo.
\ Jelka Kušar
Q
(ciljev in nalog),
* program(e) za ravnanje z okoljem.
Standard ISO 14001 zahteva, da pri načrtovanju sistema za ravnanje z okoljem upoštevamo okoljsko zakonodajo, pomembne okoljske vidike, mnenja raznih zainteresiranih strank, pri postavljanju ciljev in nalog pa moramo upoštevati tudi okoljsko politiko družbe ter svoje tehnološke in finančne možnosti.
Morda najpomembnejša zahteva standarda je povezana s prepoznavanjem in ocenjevanjem okoljskih vidikov. Lahko bi rekli, da standard ISO 14001 zahteva, naj najprej natančno pregledamo svoje delovanje, pre-
m
poznamo področja, kjer prihaja, ali lahko pride do vplivov na okolje in določimo njihovo pomembnost. Za vse pomembne okoljske vidike standard zahteva okvirne in izvedbene cilje za boljše ravnanja z okoljem.
Kako smo prepoznali in ocenili okoljske vidike v Petrolu
Za prepoznavanje in ocenjevanje okoljskih vidikov smo ustanovili delovno skupino, sestavljeno iz članov sektorja za varovanje okolja in varstva pri delu, sektorja tehnična služba in službe za zagotavljanje kakovosti. Za osnovo smo izbrali metodo, ki jo predlaga mednarodni standard ISO 14001, jo nadgradili in prilagodili specifičnosti družbe. Štiri osnovne korake postopka lahko predstavimo kot
1. Izbor aktivnosti, storitve ali proizvod
2. Določitev njihovih okoljskih vidikov
3. Identifikacijo vplivov na okolje
4. Presojo (oceno) pomembnosti okoljskih vidikov in vplivov na okolje.
Pri prepoznavanju okoljskih vidikov smo poleg običajnih pogojev za obratovanje upoštevali tudi neobičajne )pretakanje goriv, vzdrževalne dejavnosti...) in potencialne izredne razmere (požarna nevarnost, razlitje...). Jasno je, da vsi okoljski vidiki niso enako pomembni, zato smo jih na osnovi določenih kriterijev ocenili in presodili njihovo pomembnost.
Kriteriji za določitev pomembnosti okoljskih vidikov:
A - zakonodaja, interni predpisi, druge zahteve
A1 - zakonske in druge zahteve,
A2 - izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev.
B - ekološki kriteriji
B1 - resnost in obseg vpliva,
B2 - pogostost pojavljanja vpliva,
B3 - trajanje in posledice vpliva,
B4 - verjetnost pojava vpliva.
C - poslovni kriteriji
C1 - težavnost spremembe (stroški, povezani z izboljšavo in vpliv sprememb na druge procese),
C2 - vpliv na javni ugled (dejanski ali možen),
C3 - zanimanje zainteresiranih strank.
Vsi prepoznani okoljski vidiki so točkovani po navedenih kriterijih. Posamezen okoljski vidik lahko na tri načine spoznamo kot pomembnega:
po določenem številu točk iz kriterijev A, po določenem številu točk iz kriterijev B in C, na osnovi posebne ocene predstavnika vodstva za okolje.
Celoten postopek za prepoznavanje in ocenjevanje okoljskih vidikov je zapisan v organizacijskem predpisu OP 21.01 v Lotus Notes aplikaciji »Pregled ISO dokumentov«.
ROCES NENEHNEGA -   ———■ ■—— ...
IZBOLJŠEVANJA
PREGLED
OKOLJSKA
POLITIKA
PLANIRANJE
- okoljski vidiki
- zakonske in druge zahteve
- okvirni in izvedbeni cilji
- program ravnanja z okoljem
PREVERJANJE IN
KOREKTIVNI UKREPI
- spremljanje in meritve
- neskladnosti, korektivni in preventivni ukrepi
- zapisi
- presoje sistema ravnanja z okoljem
Kakor sem že omenil, za vse pomembne okoljske vidike postavljamo ustrezne cilje za izboljšanje. Ko se stanje na nekem področju izboljša, postanejo drugi okoljski vidiki pomembnejši in postaviti je potrebno nove cilje na drugih področjih. Tak pristop omogoča, da v določenem časovnem ob-
UVAJANJE IN DELOVANJE
- struktura in odgovornost
- usposabljanje, zavedanje in usposobljenost
- komuniciranje
- dokumentacija
- obvladovanje dokumentov
- obvladovanje delovanja
- pripravljenost in odziv na izredne razmere
dobju izboljšamo ravnanje z okoljem na vseh področjih svojega delovanja.
Za doseganje okoljskih ciljev moramo imeti programe, ki opredeljujejo odgovornost, sredstva in terminske plane.
Marko Rozman
Pomembni okoljski vidiki
»milina
Zahteve zainteresiranih strank
Okvirni in izvedbeni cilji (cilji in naloge)
I
PROGRAMI
- odgovornosti
- terminski plan
- sredstva
ES
Nafta Lendava preverja dokumentacijo o raziskavah nafte in plina na območju Sela na Goričkem
Preko 200 opuščenih rudarskih objektov
in naprav ogroža življenja
Sredstva za zapiranje vrtin zagotoviti po vzoru za zapiranje rudnikov
Nafta Lendava
Sredstva javnega obveščanja so v maju obširno poročala o 4 metre globoki vrtini v Selu na Goričkem, ki naj bi jo pred desetletji izvrtala Nafta Lendava.
Zdaj v podjetju preverjajo obsežno dokumentacijo o raziskovalnih aktivnostih na področju Sela in bližnje okolice. O tem so nedavno že obvestili pristojno službo na upravni enoti R Slovenije v Lendavi. Po neuradnih podatkih pa vrtine v Selu ni izvrtala Nafta Lendava, ampak tuje podjetje, ki je pred dobrim desetletjem opravljalo geofizične raziskave za naše podjetje. Ko bo ugotavljanje zaključeno, bo izdano posebno poročilo.
Nafta Lendava opozarja, da je v Sloveniji okrog 230 raznih opuščenih rudarskih objektov in naprav, ki so jih izvedle tuje in domače družbe. Iz opuščenih vrtin lahko začnejo uhajati škodljivi in strupeni plini, zato kljub nenehni Naftini skrbi in nadzoru predstavljajo veliko nevarnost za življenje ljudi in okolico. Lani novembra je na madžarskem naftnem polju Nagylengeyel iz opuščene vrtine izbruhnil strupeni plin, ki je močno ogrožal zdravje in življenje ljudi, zaradi česar so morali iz treh bližnjih vasi v naglici izseliti okrog pet tisoč ljudi.
V Sloveniji bi morali čim prej zagotoviti trajen vir sredstev za preprečitev podobnih ekoloških incidentov, ki ne poznajo državnih meja. »To vprašanje bi morala Slovenija sistemsko rešiti še pred vstopom v Evropsko unijo,« je izjavil predsednik uprave Nafte Lendava Cveto Žalik. Nadzorni svet podjetja pa je že pred tremi leti predlagal, naj bi tako kakor za rudnike in druge energetske objekte čim prej sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za ekološko sanacijo in likvidacijo okrog 230 opuščenih rudarskih objektov in naprav.	*
f’ Štefan Prša
Nafta Lendava našla cenejšega dobavitelja zemeljskega plina
Rafinerija ima izgubo
zaradi	cenovnih
Ostali trije sektorji v prvem četrtletju brez izgube
Nadzorni svet Nafte Lendava je maja posvetil največ časa tekočemu poslovanju. »Družba je zaradi velikih cenovnih neskladij med surovo nafto in naftnimi derivati letošnje prvo četrtletje zaključila s 30 milijoni tolarjev izgube. V tem obdobju so poslovali z dobičkom sektorji RPNP, Petrokemija in Strojegradnja, medtem ko je Rafinerija izkazala 226 milijonov tolarjev izgube,« je povedal predsednik uprave družbe Cveto Žalik. Izgube ni bilo možno pokriti kljub subvenciji in zmanjševanju stroškov. Rafinerija namreč posluje z izgubo zaradi cenovnih neskladij, sistemsko neurejenih pogojev za rafinerijsko predelavo v primerjavi skonkurenco in podobnega. Zaradi naraščanja cen surovine in formule za oblikovanje tržnih cen naftnih derivatov so poslovni rezultat Rafinerije še dodatno poslabšuje. Zlasti izrazito je bilo to v marcu, ko so bile cene surovine višje za 22 odstotkov, tržne cene srednjih destilatov le za 7, ter mazuta za 16 odstotkov. Tudi aprila posledic cenovnih neskladij ni bilo mogoče izboljšati. Tako so bili na primer februarja fiksni stroški dodatno nižji za 6 odstotkov, stroški dela v primerjavi z načrtovanimi za 5, v primerjavi z enakim obdobjem lanskega le-
ta pa kar za 26 odstotkov. S takimi cenami naftnih derivatov in ob sistemsko nezaščiteni domači rafineriji v primerjavi s konkurenco ne bi mogla obratovati nobena moderna rafinerija. Na izgubo je vplivalo tudi 140 milijonov tolarjev odhodkov finansiranja (obresti od Pariškega kluba in NFS ter za kredite od lastnikov. Nadzorni svet je pozval lastnika, naj za ureditev poslovanja družbe v skladu s pogodbo, ki stajo podpisala lani, svoje terjatve spremenita v kapitalske deleže oziroma najdeta način za finančno razbremenitev družbe in poiščeta rešitve v cenovnem delu. Izguba v Rafineriji je nastala tudi zaradi nižje predelave od predvidene, strukture in manjše prodaje naftnih derivatov od načrtovane.
Na seji so razpravljali tudi o predlogu pogodbe, po kateri bi madžarski Panrusgas dobavljal Nafti Lendava za okrog 20 odstotkov cenejši zemeljski plin za proizvodnjo metanola. Tako bi Nafta Lendava imela poleg Geoplinovega do leta 2002 nov vir za oskrbo z zemeljskim plinom. V Naftini projektno investicijski službi že izdelujejo projekte za plinovodne povezave med Slovenijo in Madžarsko. Plinovod, ki bi prečkal državno mejo pri Pincah, bi zgradili v slabih
30 mesecih po podpisu pogodbe. Madžarski partner pa je razen za dobavo plina za proizvodnjo metanola, zainteresiran tudi za dobavo plina za elektrarno v Lendavi. Nadzorni svet je posredoval informacijo o zadevi lastnikoma, državi in Petrolu.
Točki dnevnega reda o umestitvi razvojnih programov Nafte Lendava v prostorske plane občine in države je prisostvoval tudi župan občine Lendava Jožef Kocon. Dolgotrajni postopki za spremembo prostorskih planov bi utegnili ogroziti izvedbo razvojnih načrtov družbe, je menil nadzorni svet. Na seji so govorili še o projektu za izkoriščanje geotermalne energije ter informaciji o poteku projekta za digitalizacijo geoloških podatkov za severovzhodno Slovenijo (podatke o potencialnih nahajališčih ogljikovodikov obdeluje NITG/TNO z Nizozemske). Nadzorni svet je prav tako menil, daje potrebno nadaljevati z aktivnostmi za sprejem rudarskega zakona, s katerim bi v Sloveniji uredili zagotavljanje sredstev za ekološko sanacijo in likvidacijo rudarskih objektov in naprav ter dodeljevanje koncesij za raziskave in pridobivanje nafte in plina.
Štefan Prša
m
Izobraževanje
Ni bilo tako težko,
Našim sodelavcem, ki bi radi napredovali na delovno mesto trgovinskega poslovodje, pa so imeli četrto stopnjo izobrazbe, je podjetje omogočilo izobraževanje, ki jim je prineslo spričevalo pete stopnje.
Šolanje je prevzel Inter-ES, ki je pripravil splošen program za peto stopnjo in ga dopolnil s posebnostmi poslovanja na naših objektih.
Tokrat je obiskovala šolo druga skupina naših sodelavcev, ki je »težke dneve« zaključila na podelitvi spričeval v hotelu Špik v Gozdu Martuljku.
Nekaj maturantov pa je po zaključku povedalo, kako so se počutili, ko so ponovno sedli v šolske klopi.
Terezija BEZGOVŠEK
Ni bilo enostavno znova začeti z učenjem, zlasti ker me je doma čakala družina. In bala
kakor so se sprva bali
slušatelji so se zahvalili svojim profesorjem,
Predsednik uprave je podelil spričevala,
knjigovodstvo, ki je vsem nekoliko zmešalo glavo. Čeprav se sliši morda nekoliko čudno, pa mi je povzročalo preglavice tudi pisanje v italijanščini, čeprav znam govoriti. Pri delu bi mi prišla prav tudi nemščina, a z učenjem bi moral začeti povsem na novo, medtem ko sem pri italijanščini že imel podlago.
Jožko PETRIČ
Pred 20 leti sem nehal obiskovati šolo in težko je bilo ponovno sesti v klop. A ko sem enkrat začel, je kar samo steklo. Sicer nisem prepričan, da bi se lotil učenja, če bi se sam odločal. Toda postavili so me pred dejstvo, pa sem sedel v šolsko klop - in je šlo. Najtežje je bilo najti čas za učenje, zlasti ker imam doma dva otroka. Tako sem se lahko učil ob večerih, včasih sem se moral kar resno potruditi in se nekaterim rečem tudi odpovedati. Veliko mi je pomagalo, da sem bil pred zaključnimi izpiti ves teden prost, poleg tega so mi
lahko rečem, da sem bila bolj zagnana kakor nekoč. Uspela sem, čeprav je bil program precej obširen, učitelji pa so bili precej zahtevni. V glavnem sem se sama učila, le seminarski nalogi sta zahtevali teamsko delo.
Predavanja so bila ob koncu tedna in družina se je takrat morala sama znajti. Učila sem se po službi. In še nekaj se mi je zgodilo - povsem spontano sem med šolanjem začela slikati. Najprej sem naredila kakšnih 30 slik, nato sem se lotila poslika-vanja steklenic.
Igor GOJA
Sam sem se odločil za šolanje in priznam, da mi ni niti najmanj žal.
Bistvene razlike med delom v srednji šoli, ki sem jo prej obiskoval, in med poslovodsko pravzaprav ni bilo. Morda le vtem, da je bilo zdaj nekoliko težje začeti in da sem prve tri izpite opravil s pravo muko. Potem je steklo. Ker sem bil edini iz naše enote, sem se učil sam in tudi seminarski nalogi sem sam pisal. Stike s sošolci sem sicer imel, vendar zunaj šole bolj redko, pogosteje po telefonu. Najtežji predmet je bilo zame
sem se, da bo šlo težje. Potem smo se trije skupaj učili, vsakemu je nekaj bolj ležalo, pa smo si med seboj pomagali. Vsi smo nekoliko starejši in učenje smo vzeli resno, saj nam ni bilo vseeno, kako bomo izdelali. Zato smo tudi predavanja redno obiskovali. Toda pred izpiti smo bili kot prvošolčki in vsakokrat nas je bilo malce strah. Ko pa je bil za nami zadnji izpit, se nam je pravi kamen odvalil s srca. Dobro smo si prevetrili možgane in kdor se je zares učil, si je nabral lepo mero novega znanja.
Daria GINDICIOSI
Ko sem končala trgovsko šolo, nisem veliko razmišljala, da bi še kdaj nadaljevala z učenjem. Potem so nam v Petrolu dali možnost za vpis v poslovodsko šolo, razmišljala sem, ali naj se prijavim, zadnje dvome pa mi je pregnala kolegica, ki me je moralno podprla. Že v začetku šolanja sem se čudovito počutila in
direktorji enot pa so s ponosom spremljali dogajanje.
sodelavci vedno šli na roko, prav tako pa tudi uprava enote.
Karel SOJČ
Za šolanje sem se odločil iz več razlogov, med drugim tudi zato, ker sem se hotel preizkusiti in ugotoviti, koliko sem se pri svojih letih še sposoben učiti. Zdaj moram priznati, da sem pričakoval, da bo šlo težje. Seveda sem se pa moral resno potruditi, saj si že zaradi ponosa nisem smel dovoliti neuspeha. Marsikdaj so živci precej trpeli, na splošno pa je bilo delo zanimivo. Največji problem je bila književnost, čeprav sem vedno rad bral in sem tudi spise znal pisati. Ne morem pa si ustvariti pravega pregleda nad literaturo. Skupina, v kateri sem delal, je bila čudovita in nikdar si ne bi bil mislil, da bom našel toliko prijateljev. K uspešnemu delu je veliko pripomoglo tudi podjetje, ki nas je v vsem podpiralo. Zato imam zdaj zelo slabo vest, ker se na zaključni prireditvi nismo vodilnim posebej javno zahvalili.
Robert ŠEBJANIČ
Za menoj je leto in pol učenja in ni mi žal, da sem se ga lotil. Marsikaj novega znam, poleg tega mi spričevalo šole pete stopnje daje možnost za napredovanje. Sistem dela v šoli je bil dober, vsak predmet smo poslušali posebej in ko je bil zaključen, prešli na naslednji. Samo pri zaključnem izpitu so bili vsi istočasno na programu. Starejši in mlajši slušatelji smo skupaj delali in sodelovanje med nami, pa tudi z učitelji je bilo dobro. Najbrž je bilo zato tudi vzdušje prijetno in nikdar mi ni bilo težko iti v šolo. Obenem sem se zavedal, da
bom sebi škodil, če ne bom izdelal. Zdaj slišim, da bo Gospodarska zbornica v prihodnje organizirala novo smer - šolo za inženirja trgovine, ki bi bila šeste stopnje. Toda trajala naj bi štiri leta. No, bomo videli.
Franc TEŽAK
Bilo je zanimivo, čeprav za človeka, ki ni več najmlajši, tudi malo težko. Končno je minilo kar nekaj časa, kar sem zaključil redno šolanje. Zdaj sem izvedel nekaj povsem novih zadev in zadovoljen sem bil, da je bil program delno prilagojen našim potrebam. Najmanj
rad sem imel tuj jezik, ki se ga nisem nikdar učil, najbolj pa me je privlačilo vse, kar so povedali o marketinških prijemih in novih načinih prodaje, če bi se mi ponudila priložnost, bi prevzel drugo delo, končno sem zato tudi obiskoval šolo. Nadaljeval pa je ne bi. Malo se mi je morda zamerila zato, ker sem vmes zbolel, to pa se mi je poznalo pri učenju. Toda po drugi strani sem našel nekaj novih prijateljev, s katerimi smo se pogovarjali tudi o rednem delu in izvedel sem, kako se lotevajo nekaterih zadev.	\	„	,, .
Jelka Kušar
S sodelavkami sem se udeležila »Dne-vov strokovnega izpopolnjevanja tajnic 99«, ki je letos že šestič potekalo v Portorožu.
Na srečanju, ki ga organizirajo Gospodarski vestnik, revija Tajnica ter Zveza klubov tajnic Slovenije, naj bi se seznanile z novostmi v svojem poklicu, izmenjale bogate izkušnje in krepile ugled lastnega poklica v poslovni družbi. Letos so nam domači in tuji predavatelji govorili o komunikaciji v delovnem okolju, s strankami, iskali poti in načine za izboljšanje medosebnih odnosov na delovnem mestu, reševali etična vprašanja, iskali poti iz vsakdanjih jezikovnih zadreg ter opozorili na pomen gibanja za zdravje. Delo smo nadaljevale v šestih sekcijah, kjer smo s pomočjo strokovnjakov iskale rešitve za vsakodnevne zagate, ki se pojavljajo pri našem delu.
Govorili smo tudi o tem, kako najti ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem in končno smo se srečale s tajnico leta 99, ki je bila izbrana med štirimi finalistkami. To je Vesna Koren.
Kot častni gost se je letošnjega srečanja udeležil predsednik države Milan Kučan, ki nas je nagovoril in med drugim dejal, da še vedno velja izrek, da je dobra tajnica zlata vredna.
\ Majda Šavli
Dobra tajnica je Zlata
Strokovno izpopolnjevanje tajnic v Portorožu
m
Na koncu še skupinska slika zadovoljnih in sproščenih maturantov
Dobra tajnica mora znati prepričati - tudi v tisto, kar ni res: vsi verjamete, da vam nazdravljajo z vinom
Tudi u	mesecu	maju nismo počivali
Izobraževalna sezona je spomladi na vrhuncu. Skoraj vsak dan se odvija kakšen seminar na tej ali oni lokaciji, grafoskopi, prosojnice in ostali pripomočki neprestano menjajo sejne sobe in so do kraja izkoriščeni.
V maju se je zvrstilo pet skupin v seminarju iz požarne varnosti, devet skupin v tečaju Windows NT, o higienskem minimumu je potekal za delavce na bencinskih servisih in za delavce v gostinstvu, pospešeno pa po vseh območnih enotah izvajajo tudi poseben računalniški tečaj za bencinske servise z imenom »Nova računalniška aplikacija v povezavi z DDV«, ki ga organizira Sektor za informatiko. Da se resno pripravljamo na spremembe v poslovanju, ki bodo sledile z uvedbo davka na dodano vrednost, priča veliko zanimanje za seminar, ki je potekal v poslovni stavbi na Dunajski 48 in so ga namenili predvsem komercialistom oziroma zaposlenim v nabavi in prodaji. Predavanje je vodil Damijan Špes iz družbe Bilans Tra-de, dvorana pa je bila obakrat nabito polna.
Zelo dober odziv je v začetku maja doživel tudi drugi del izobraževalne delavnice »Veščine poslovnega nastopanja«. Udeleženci so bili z načinom dela, kjer so predavanja zmanjšana na minimum in je poudarek predvsem na aktivnem sodelovanju njih samih, zelo zadovoljni. V okviru programa so dobili veliko praktičnih napotkov za izvedbo poslovne predstavitve oziroma predavanj. Ker je izvajalec nastope snemal z video kamero, so udeleženci svoje predstavitve lahko tudi sami analizirali.
Inštruktorji in direktorji maloprodaje z območnih enot so poslušali razne teme, ki so jih pripravili interni predavatelji. Govorili so o plačilnih karticah, o navodilih za poslovanje na bencinskih servisih, o ravnanju z gorivi (transportom in prevzemom), z blagom (o razstavljanju po policah, o pravilni izbiri...) in z ljudmi (o motivaciji, vodenju in komunikaciji), v dodatnem terminu pa smo maloprodajne probleme osvetlili še s pravnega in kadrovskega vidika, razširili znanje o ISO standardih ter na kratko obnovili pravilen
postopek pri plačevanju računov preko likvidature. Če sodimo po odzivih, bi kazalo vzdrževati tak prenos informacij na istem mestu, saj se tako strokovne službe kakor teren spopadajo z enakimi problemi in samo navidezno stojijo vsak na svojem bregu. Srečanja, zdaj v obliki seminarjev, pomagajo uskladiti različna mnenja in pripomorejo k razumevanju spremenjenega položaja v maloprodaji, ki gaje prinesla reorganizacija. Pred poletnimi dopusti morda ni odveč opozoriti na drugi izobraževalni naval, ki bo sledil v jesenskih mesecih. Septembra bomo ponovno začeli z intenzivnimi računalniškimi tečaji, objavljen bo razpis za tuje jezike, šolska vrata pa se bodo odprla tudi vsem, ki študirajo ob delu.
V službi za izobraževanje pričakujemo, da boste preko poletja preverili svoje plane izobraževanja in pravočasno prijavljali kandidate za usposabljanje.
Anita Lovše
Petrol Racing
Ko gre preveč reči narobe
Petrolovci vozili Od I i Č n O... ...a zmagati je uspelo le Dagmarju Šustru
Tretji majski vikend je bil čisto dirkaški. Vsi člani Petrol Racinga so se za najvišje uvrstitve borili kar na treh prizoriščih. Petek in sobota sta bila namenjena ljubiteljem rallyja, saj je v okolici Idrije potekal že 22. Saturnus, nekoč veličastna vseslovenska prireditev, zdaj pa vse bolj zadeva lokalnih navdušencev. Na njem so sodelovale tri Petrolove posadke. Sobota in nedelja sta bili tekmovalno obarvani tudi za cestno-hitrostne tekmovalce in našega Da-gmarja Šustra. Žal spet v tujini, na avstrijskem dirkališču A-1 v Zeltwegu. Hja, pri nas dirkališča žal še vedno nimamo.
Najmlajši petrolovec, Sebastjan Kern, je na svoj motor sedel zadnji, v nedeljo. V Radencih so najboljši slovenski motokrosisti drugič letos tekmovali za točke državnega prvenstva kategorije do 125 ccm.
Ker so nas naši fantje kar malo razvadili, ob dveh zmagah ter enem drugem in dveh tretjih mestih ter odstopu nismo bili povsem zadovoljni. Še posebej, ker lahko rečemo, da smo nekaj zmag izgubili le zaradi velike smole. A tudi ta mora biti...
Idr’je ne marajo vsi
Rally Saturnus res ni več to, kar je bil nekdaj - vseslovenski in še posebej primorski avtomobilistični praznik. Skrčen na en sam dan, omejen na Idrijo in njeno neposredno okolico, z vsega skupaj štirimi različnimi trasami, ki jih vozijo v obe strani. Ni več znamenitih žabeljskih drsečih ovinkov, o postojnskem koncu ali celo startu v Ljubljani pa že nekaj let lahko samo sanjamo. Odrinili smo torej v Idrijo...
Petek - zelo moker začetek, bi lahko komentirali kratko krožno preizkušnjo, ki je bil bolj uvod kakor pravi začetek rallyja. Ogromne količine vode izpod neba so popolnoma na glavo postavile vrstni red in dodobra namočile precejšnjo množico gledalcev. Merilca časa na cilju je strela, ki je udarila nedaleč stran, vrgla s stola nekaj metrov daleč. Pogled na razvrstitev je bil kar smešen, naši favoriti so bili uvrščeni med 30. in 60. mestom, nič bolje se ni godilo drugim najboljšim. Andreju Jerebu in Vinku Polončiču so jo poleg vremena
Dagmar Šuster - letos že štiri cestno- hitrostne zmage
zagodle še zavore, ki so tik pred štartom odpovedale poslušnost - vožnja smo z »ročno« je bila sicer atraktivna, a tudi tvegana odločitev.
Po kratki noči se je idr.ska dirka nadaljevala že ob sedmih zjutraj. Naša državna prvaka Tomaž Jemc in Matjaž Korošak sta že po dveh hitrostnih preizkušnjah pokazala, kam sodita in se zavihtela na vrh slovenske razvrstitve takoj za najhitrejšimi Avstrijci z najboljšimi avtomobili. Glede na njuno vožnjo in stalno povečevanje prednosti smo bili že skoraj prepričani v zmago, ko se je še enkrat izkazalo, daje vedno treba počakati do konca. Hitra vožnja ob prebiti gumi, zlomljeni roki prednje preme in dveh zletih s ceste ni bila dovolj za slovensko zmago, ampak samo za drugo mesto. Nekaj svetlih točk pa je sovoznik Matjaž ob vsej smoli le uspel najti: »Ko zdaj pogledam nazaj, se res lahko samo nasmejem ob spominu na prihod izza enega od ovinkov, ko sva se s Tomažem znašla tik pred smetnjakom, ob katerem je bil naslonjen motor. Nisva se peljala počasi, sploh ne. POK! In tako smetnjak kakor motor sta se znašla v zraku nad nama Sem že roke nastavil, če bi mi slučajno kaj priletelo v naročje. Pa na srečo ni. Še dva bicikla sva povozila in ... bila sva spet na cesti. Še dobro, da ni na tem precej nevarnem mestu stalo kaj živega! S tem pa še ni bilo konec zabave na tem brzincu: malo kasneje je Tomaž v ostrem levem ovinku kar okoli 30 metrov vozil samo po desnih dveh kolesih. In medtem ko on tega še opazil ni, sem sam že razmišljal, kolikokrat se bova
prekucnila. Pa se je vse srečno končalo. Samo zmagala nisva.«
V skupini N slovenskega prvenstva sta zmagala naša Vojko Podobnik in Matjaž Praznik. A vseeno nista bila najbolj zadovoljna. Po drugi prebiti gumi zapored je voznik Vojko hudomušno pripomnil: »Vse to je za naju rutina, tudi pogosto menjavanje gum.« Skupno sta s tretjim mestom še ujela stopničke.
Tisti, ki res ne mara Idrije, je gotovo Andrej Jereb. Kot predstavnik Primorske v Petrol Racingu najbolj pogreša ajdovski del Saturnusa, kjer vedno dobro dirka in kjer ga vedno vzpodbujajo njegovištevilni navijači. »A ravijo, da sem, v idrijske hribe, že ne bodo lezli,« je potožil Andrej, ki v tem koncu že drugo leto zapored ni imel prav nič sreče. Lani je ob nedolžnem zdrsu s ceste preveč zaostal, letos je bil že v soboto zgodaj zjutraj odločen ujeti konkurenta Darka Peljhana, a mu je to preprečil štor ob cesti, ki mu je »pomagal« odtrgati kolo. Andrej je odstopil, Dare pa zmagal.
Spet v Zeltvvegu
Aprila je bil tam rally, tokrat cestno-hitrostna preizkušnja. Zgodba pa se ponavlja: čim dalj je dirka od doma, tem manj Slovencev se je udeleži - tako tekmovalcev kakor gledalcev. Šest se jih je tokrat merilo na tretji in četrti letošnji dirki na dirkališču formule 1 v Avstriji. Najuspešnejši z zmagama na obeh dirkah je bil petrolovec Dagmar Šus-
ter, ki v svoji skupini A s štirimi prvimi mesti tudi premočno vodi. Upanje, da ga bomo letos videli zmagati tudi na cestni dirki na domačih tleh, še ostaja. Edina cestna dirka v Sloveniji je napovedana za 8. avgust na delu ljubljanske obvoznice.
Sebastjan: »To ni bil moj dan!«
Dež, ki je v petek lil v Idriji, je v soboto razmočil motokros progo na Janževem vrhu pri Radencih in v nedeljo smo vsi prisotn do gležnjev in čez tacali v blatu. Organizatorji so se potrudili v stilu teptalcev snega - ratra-kov - so na progo poslali traktor, ki je progo spravil v dokaj spodobno stanje.
Obetal se je zanimiv boj v najmočnejši slovenski motokros kategoriji do 125 ccm. Tradicionalen dvoboj med petrolovcem Sebastjanom Krenom in lanskim prvakom Romanom Jelenom je v troboj spremenil najboljši Slovenec v 250 - kubičnem razredu zadnjih let, Sašo Kragelj, ki ob pomanjkanju tekem gostuje pri večinoma mlajših tekmecih in jim povzroča prve sive lase. Tokrat je Kragelj obakrat zmagal - in to povsem zasluženo. Jelen je bil dvakrat drugi, prislužil pa si je veliko črno piko, ker je po drugi tekmi v cilju počakal enega od tekmovalcev, ki naj bi ga oviral med prehitevanjem in ga - knockoutiral. Dobesedno. Pravi športniki (z izjemo boksarjev, seveda) tega ne delajo.
Sebastjan se je v obeh dirkah boril s Kragljem za prvo mesto in obakrat izgubil, ne le zmage, ampak tudi drugo mesto.
Prvič je padel pri poskusu, da bi prehitel vodilnega, drugič se je vanj po uspešnem startu zaletel Kragelj sam in ga podrl. »To je pač šport, v katerem se vsi maksimalno borimo in tudi taki padci se dogajajo. Sicer pa imam do te proge že kar malo odpora, nikoli mi ne gre povsem po načrtih,« je bil Sebastjan iskren. Dvakrat tretje mesto bo zanj, ki šteje le zmage, ravno pravšnja vzpodbuda za naslednjo tekmo. Do konca julija jih ima na sporedu praktično vsako nedeljo. Tako, intenziven dirkaški konec tedna je bil tole. Veliko jih bo še do konca sezone, a zmagovati se v Petrol Racingu ne bomo naveličali.
Dorca Muhič
Andrej Jereb - kam so šli vsi primorski navijači?
Sebastjanova nova zmaga!
Prvič boljši tudi od Saša Kraglja
Kje pa je proga??
S številko 2 - na zmago!
Sezona za motokros je v polnem zamahu - tekme v razredu do 125 kubičnih centimetrov se vsako nedeljo vrstijo druga za drugo. Petrolovci ne počivajo in Sebastjan Kern je domov prinesel novo zmago, še toliko slajšo zato, ker je prvič v neposrednem dvoboju ugnal Saša Kraglja, najboljšega slovenskega motokrosista v 250-kubičnem razredu. To se je zgodilo v Lenartu spol kroga prednosti pred vso ostalo konkurenco.
Sebastjan po treh dirkah za letošnje državno prvenstvo vodi kar z nekaj točkami prednosti pred zasledovalci. Njegova pripravljenost in forma sta odlični, vendarle do zmag ni tako lahko priti. V Lenartu se je zdelo, da dvojica Kern in Kragelj dobesedno pometa s konkurenco, a obema je predvsem njun medsebojni dvoboj vzel kar precej moči. Medtem ko so daleč v ozadju tekmovali za mesta od tretjega naprej, sta trenutno gotovo najboljša slovenska tekmovalca v moto-
krosu v enakovrednem boju navduševala gledalce.
Sebastjan je bil tokrat zasluženo boljši. V prvi dirki si je kmalu po štartu priboril vodstvo. Kragelj je bil tesno za njim, a je v enem od ovinkov preveč tvegal in padel, kar je za Sebastjana pomenilo, da je z zanesljivo vožnjo brez težav osvojil prvih 20 točk.
Če je bila prva vožnja videti enostavna oziroma se po napisanem zdi, da jo je naš petro-lovec z lahkoto dobil, pa tega za nadaljevanje, za drugo dirko, nikakor ne moremo reči. Nastopajoči so isti, »stranski igralci« se potegujejo za nižja mesta, glavna akterja pa sta malo zamenjala vloge. Povedel je starejši Sašo, Sebi pa za njim! Med številnimi poizkusi, da bi ga prehitel, se je eden končal zanj - na nosu v blatu. Na veliko razočaranje navijačev je Sebastjan pri padcu šest krogov pred ciljem izgubil več kakor 10 sekund in zdelo se je, da je tekma odločena.
A Sebastjan, zvest mnenju, daje »drugi prvi poraženec«, seje podal v nor lov za vodilnim. Kar se je zdelo na začetku nemogoče, se je uresničilo prav v zadnjem krogu. Hitrejši in zelo motiviran osemnajstletnik iz Komende je kar švignil mimo Kraglja - in zmagal.
Na drugi dirki in na celotni tekmi.
Kapo dol!
Dorca Muhič
Za razvedrilo
Prišli
risbo KIH	PREDSED. UPRAVE PETROLA (JANEZ)	ODPADNA VODA (REDKO)	ŽIVINSKA BOLEZEN, TUDI BRAMOR	HRVAŠKI POPEVKAR (DUŠKO)	JOŽE STABEJ	IGRALKA IDA KRAVANJA (... RINA)	REKA, KI TECE SKOZI VARŠAVO	IT. SKLADATELJ RESPIGHI	SERIJSKI FILMI	SNOV- NOST, MATERIAL- NOST
LASTNOST STVARI, KI SE RAOE LOMIJO										
ZAVRNITEV 0BT02BE										
PRITISK					CVETLICA NEZA2EL. PRONICANJE VODE					
ALBAN. POLITIK ALIA (ANAGRAM MIZAR)						FR. REKA (ZAČETEK DEPARTMAJA LOIRET)				
PRAVOSL. VERSKA PODOBA						IRSKO OTOČJE BRINOVO GRMOVJE				
IZREDNA LEPOTA, MIK, DRAZ				MARIBOR			ILOVICA			
				VRSTA MAMILA			IRENA POLANEC			
avtor VINKO KORENT	OOVAJALO, LAKSATIV	HLAPEC BREZ DOLOČENEGA DELA	GRLO (V ANATOMIJI) ZNAMENJE ZODIAKA							
AVTOR LIRSKIH PESMI										
IZVOZNA LUKA ZA NAFTO IZ IRANA							VRATI NA KONCU NJIVE	SL. ZGODOVINAR (SIMON)	JAPON. MESTO (IZ ISTIH CRK KOT TOKIO)	KNJIGA ZEMLJE- VIDOV
JADRAN. OTOK				PTIC SEVERNIH MORIJ, ALK						
STANE ŽAGAR			SPODNJI DEL POSODE	PRIPADNIK KATOL. REDA TERMIN						
TENISKI IGRALEC AGASSI						KORALNI OTOK VINKO HAFNER				
LJUBLJ. PEVEC ROBIČ					DURI, DVERI					
ODRIV OD PODLAGE					GR. POL-BOZANSKO BITJE, HEROJ					
Petrol d.d.
Enota Kranj - maloprodaja
Igor Mertelj, prodajalec, vrnitev iz vojske
Restavracija Tepanje
Miran Jamnik, kuhar-slaščičar, vrnitev iz vojske
Odšli
Petrol d.d.
Enota Maribor - maloprodaja
Tomaž Kranjec, prodajalec
Milan Varga, prodajalec, invalid, pokoj
Hotel Špik
Ivica Dolžan, natakarica
Sektor Informatika
Gregor Isoski, samostojen sistemski analitik
Sektor Marketinške komunikacije
Klemen Mihelič, komercialist
Nafta Lendava d.o.o.
Štefan Koša, upravljalec procesa Alan Hrvatiič, pripravnik
gg
Ljubljana, junij 1999
V mesecu maju so najbolj
vr ■ ■	■	vr	■	■	■	■	■■■
vroči počitniški izdelki na Petrolu še posebej poceni.