PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri'Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do i. maja 1945 v tiskarni »'Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M.	dnevnil
'P 559 linije)
7:	sr


Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 61 (12.693)
Trst, petek, 13. marca 19i
Referendumi in nova vlada za Martellija ločena problema, za De Mito pa ne
Hude polemike med PSI in KD otežkočajo nalogo Andreottija
Vzdušje je zaostrilo še vprašanje črnih skladov IRI, ki ga vodi demokristjan
RIM — Medtem ko sprejema Andreotti v svoji pisarni delegacije in proučuje možnosti za izhod iz krize, Pa zunaj socialisti in demokristjani še Polemizirajo ter si izmenjujejo obtožbe in žalitve: vse je na moč podobno napoletanski gledališki komediji.
PSI zahteva, da se problem referendumov obravnava ločeno od programskih pogajanj za novo vlado, demokristjani pa hočejo, da se o ljudskih glasovanjih in programih razpravlja kot o dveh vidikih enega in istega dogovarjanja. Andreotti se gre pri tem »posrednika«, toda skregana tabora mu z ostrimi besednimi dvoboji nastavljata zmeraj nove zapreke.
Avanti obtožuje De Mito, da ima »avtoritaren in paternalističen koncept o ljudstvu in demokraciji, kakršen je bil nekdaj lasten najslabšim vodilnim razredom na Jugu«, II Popolo pa odvrača: »Citati iz Economista in statistike o tem, da je Italija gospodarsko prehitela Vel. Britanijo, očitno niso zadostovali nekaterim socialistom (op. ur.: jasen namig na Craxija), da bi doumeli prave razsežnosti odgovornosti pri vladanju. Če pa je vse to le uvod v izmenjavo stališč med strankami za obnovitev petstrankarske veči-
ne, potem je to zaskrbljujoče znamenje.«
Pa še ni vse: polemikam so se pridružile še prikrite grožnje. Po včerajšnjem dokončnem sklepu poslanske zbornice o umestitvi preiskovalne komisije za razčiščenje škandala okrog črnih skladov IRI - Zavod za industrijsko obnovo je skrivoma financiral stranke in posamezne politike — je načelnik skupine PSI na Montecitoriu Lagorio dejal: »Socialisti bomo sodelovali pri delu komisije zelo prizadevno in se ne bomo ozirali na nikogar pri iskanju resnice o postopkih, dejanjih, navadah, ljudeh, imenih, nazivih.« Predsednik IRI, ki ga obtožujejo, da je izkoriščal črne sklade, je demokristjan, opomin PSI pa zato jasen.
Pri vsej tej »vojni med bandami« imajo torej kaj malo pomena izjave tajnikov strank na televiziji po snidenjih z Andreottijem. Poverjeni predsednik je sinoči sprejel poleg drugih delegacije KD, KPI in PR. De Mita je rekel, da zaznava »skupno voljo po naravnem izteku zakonodajne dobe z vlado pod demokristjanskim predsedstvom«, brž nato pa poudaril nujo po sporazumu o referendumih. Martelli je naglasil, da je »spodbudil Andreottija
k nadaljevanju naporov, ob čemer pa naj vprašanji sestave vlade in ljudskih glasovanj obravnava ločeno«. Komunisti pa se nočejo vmešavati in vabijo Andreottija, naj upošteva, da so njegova prizadevanja brezupna, sicer pa tr-
dijo, da je treba referendume obvezno razpisati. »Ljudska volja — je izjavil Natta po srečaju s poverjenim predsednikom — mora priti jasno do iz-
G. R.
O
C;
O
9
- s 3$ im i
Claudio Martelli in Ciriaco De Mita po srečanju z Andreottijem
Evro|
podp ________ge
SZ o evroraketah
STRASBOURG — Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri izraža zadovoljstvo nad nedavnimi predlogi Gorbačova o odstranitvi vseh jedrskih raket srednjega dometa iz Evrope. Dejstvo, da SZ povezuje uničenje raket SS 20 z umaknitvijo izstrelkov SS 22 iz NDR in ČSSR na lastno ozemlje, tolmači evropar-lament kot korak naprej tudi na poti do sporazuma o raketah kratkega dometa. Resolucija priporoča izreden sestanek zunanjih ministrov EGS, da se dogovorijo za enotno stališče do pogajanj o umaknitvi evro-izstrelkov, in dodaja, da bi bilo treba čimprej začeti še pogajanja o uravnovešeni in nadzorovani omejitvi konvencionalnega in kemičnega orožja.
Moskovski glasnik Viktor Karpov, ki razlaga evropskim vladam predloge Gorbačova, je izjavil včeraj v Londonu, da utegnejo ZDA in SZ sporazuzm o evroraketah doseči že v teku 6 mesecev. Dodal je, da je Kremelj pripravljen na pogajanja o raketah kratkega dometa, ki pa morajo biti ločena.
O vsem tem bo govor tudi na srečanju med Gorbačovom in Thatcherjevo, ko bo 28. marca prišla na obisk v Moskvo. Ameriška delegacija pa je včeraj v Ženevi formalno predlagala sovjetski niz postopkov za nadzor nad spoštovanjem bodočega sporazuma o evroraketah, tudi s kontrolami na kraju samem.
V	Ekvadorju že 2.000 mrtvih
QUITO — Teden dni po katastrofalnem potresu, ki je prizadel Ekvador, so oblasti sporočile, da je življenje izgubilo približno 2.000 oseb, 5.000 pogrešajo, ranjencev je na tisoče, brezdomcev pa več kot 50.000.
Napoved venezuelske vlade, da bo v ekvadorskem imenu in v njegovo korist dnevno prodala na svetovnem tržišču 100 tisoč sodov nafte, je razbremenila napetost zaradi grozeče gospodarske krize. Potres je namreč poškodoval 45 kilometrov cevi edinega naftovoda, ki zagotavlja Ekvadorju izvoz nafte.
V	Quitu sedaj upajo, da bo še kaka članica OPEČ prevzela nase del Ekvadorju določene kvote izvoza nafte: v bistvu 44 tisoč sodov dnevno. Venezuela pa je medtem že posodila 5 milijonov sodov za notranjo porabo.
Mednarodna pomoč prihaja v Ekvador s pospešenim ritmom. Najbolj so se izkazale poleg Venezuele še ZDA, Italija, Velika Britanija in Kolumbija ter seveda Mednarodni Rdeči križ.
Slovesna premiera našega gledališča ob 40-letnici nastopanja Silvija Kobala
Smrt trgovskega potnika ameriškega dramatika Arthurja Millerja, ki je doživela sinoči premiero na velikem odru Kulturnega doma, je več kot običajna gledališka predstava. V prvi vrsti je dokaz trdoživosti in klene umetniške volje ansambla Slovenskega stalnega gledališča, da v teh hudih časih nadaljuje z delom in svojim neprecenljivim poslanstvom.
In drugič: sinočnja premiera je obeležila 40-letno predanost gledališču slovenskega igralca Silvija Kobala, priljubljenega komedijanta, ki si je s trdim in nesebičnim delom utrl pot v sam vrh gledališke umetnosti. Zato so bili izrazi hvaležnosti in priložnostna darila igralcu ob koncu premiere vse-kakor zasluženi, kot tudi vse čestitke, ki jih je bil deležen in katerim se pridružuje tudi naše uredništvo.
Zaradi teh razlogov in te slovesnosti je bila sinočnja premiera še posebej svečana in povedna, prepolna simbolističnih pomenov, taka, da se bo vpisala v zgodovino našega teatra. Dokaz temu je bil tudi navdušen aplavz ob koncu. Aplavz, ki je veljal tako jubilantu Silviju Kobalu kot celotnemu kolektivu Slovenskega stalnega gledališča.
Ugrabitelji Normandina poslali ultimat Franciji
Poraz predsednika Reagana v Kongresu ob vprašanju pomoči antisandinistom
BEJRUT — Medtem ko so izraelske čete po sirski zasedbi zahodnega Bejruta včeraj prvič množično vdrle v južni Libanon, je neka tajna organizacija v Libanonu poslala ultimat Franciji, naj predsednik vlade Jacgues Chirac, »odgovoren za izvajanje sprejetih sporazumov«, pojasni torkovo izjavo predsednika Francije Mitterranda, da »bo prihod sirskih čet v zahodni Bejrut pomagal osvoboditi talce«. Ob tej priložnosti je Mitterrand dodal, da bi »izpustitev francoskih talcev omogočila pomilostitev Anisa Naccachea, v Franciji obsojenega in zaprtega terorista, ne pa osvoboditve na dosmrtno ječo obsojenega Abdalaha.
Če v 48 urah Chirac ne bo »pojasnil« te Mitteirandove izjave kakor tudi francoskih dobav orožja Iraku, je rečeno v sporočilu, bo tajna Organizacija za revolucionarno pravičnost na smrt obsodila in usmrtila francoskega talca, 35-let-nega Jean-Louisa Normandina, ki so ga ugrabili 14. marca lani v zahodnem Bejrutu skupno z dvema drugima kolegoma. Medtem ko so dva francoska časnikarja že izpustili, je Normandin še vedno v rokah ugrabiteljev. Položaj bi bil nedvomno ugodnejši, če bi sirska vojska zasedla tudi južna predmestja Bejruta, kjer še vedno vedrijo šiiti in razne skupine islamskih skrajnežev.
UROŠ LIPUŠČEK
NEW YORK — Predstavniški dom ameriškega kongresa je predsinočnjim z 230 glasovi za in 196 proti, za 6 mesecev zavrnil zahtevo predsednika Reagana za sprostitev zadnjih 40 milijonov dolarjev pomoči antisandinističnim silam, ki jo je Kongres odobril lansko leto. Kljub tej potezi bodo antisandinisti verjetno dobili zahtevano po-
Na Pomorski postaji v Trstu
Vsedržavna konferenca o zdravstveni vzgoji
NA 4. STRANI
moč, ker demokrati po splošnem prepričanju ne bodo zbrali dovolj glasov za razveljavitev predsedniškega veta, s katerim bo predsednik Reagan poskušal razveljaviti ta sklep predstavniškega doma.
V roku šestih mesecev mora administracija pripraviti poročilo o tem, kam je izginil velik del pomoči, ki jo je Kongres lansko leto odobril antisandinističnim silam, koliko so antisandinisti dobili iz privatnih virov in kam je končalo 10 milijonov dolarjev, ki jih je na prigovarjanje državnega sekretarja Shultza antisandinistom lansko leto odobril sultan Bruneja. Pomočnik državnega sekretarja Elliot Abrams, ki je odgovoren za koordinacijo pomoči antisandinističnim silam je priznal, da je administracija izgubila sled za večino denarja, ki so ga nakazali antisandinistom.
Predsinočnje glasovanje ima predvsem simbolični pomen, pokazalo naj bi, da Reaganova administracija ne more več računati na podporo Kongresa za svojo politiko v Srednji Ameriki.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Vse živo v Planici
Danes na vrsti poskusni poleti Felder favorit
□ □ □
Košarkarki pokal prvakov
Orthez izgubil Tracer in Makabi v superfinalu
Medtem ko se niso sporazumeli o vprašanju hitrosti za tovornjake
Vlada zvišala globe za prometne prekrške Za častnike in podčastnike višje plače
SANDOR TENCE
RIM — Nediscipliniranim avtomobilistom se obetajo zelo težki časi. Ministrski svet je namreč sinoči odobril vrsto novih ukrepov za ureditev in za zajezitev osebnega prometa v mestnih središčih ter v zgodovinskih jedrih velikih mest ter tudi manjših krajev, prevsem v obliki zelo strogih glob. Globa za prepovedano parkiranje je doslej znašala 12.000 lir, odslej naprej pa bomo morali za ta prekršek odšteti kar trikrat toliko, to se pravi, 36.000 lir. V nekaterih posebnih primerih, zlasti v velikih mestih, pa bodo občinske uprave po nalogu državnih teles lahko te globe zvišale celo na 100.000 lir. Finančna sredstva, ki bodo okrepila javne blagajne, bodo ostala skoraj v celoti na razpolago krajevnim upravam, posebno občinam, ki bodo morale ta denar po zakonu upora-
biti za smotrno ureditev parkirnih mest ter za izvajanje izrednih ukrepov za zajezitev zasebnega avtomobilskega prometa v zgodovinsko zaščitenih predelih. Ukrepi, ki jih je sinoči odobrila vlada, bodo stopili v veljavo takoj po objavi v uradnem listu, to se pravi predvidoma čez nekaj dni.
Ministrski svet je na predlog obrambnega ministra Spadolinija odobril tudi poviške plač za oficirje in podčastnike vseh treh vojaških rodov, ki pa niso popolnoma v skladu z zahtevami teh kategorij. Častniki in podčastniki namreč zahtevajo iste gospodarske pogoje kot karabinjerji, ki formalno spadajo med enote obrambnega ministra, a so precej boljše plačani kot njihovi kolegi v vojski, mornarici in letalstvu. Te razlike so v preteklih dneh sprožile tihe, a polemične protestne akcije, predvsem podčastnikov, ki so med drugim več dni zaporedoma bojkotirali men-
ze v kasarnah. Pred dnevi pa so priredili tudi nenavadno protestno zborovanje na trgu pred Kvirinalom ter s tem izzvali hude reakcije visokih vojaških oblasti.
Ministri so sinoči odobrili dekret, s katerim bo vlada krila proračunske primanjkljaje krajevnih zdravstvenih enot, medtem ko se niso sporazumeli o zahtevah avtoprevoznikov, ki so pozno sinoči potrdili napovedano enotedensko protestno stavko. Med vladno sejo je spet prišlo do hudega spora med ministrom za javna dela Nicolazzijem in njegovim kolegom za prevoze Signorilejem, ki se nista utegnila sporazumeti o hitrostnih omejitvah za tovornjake ter o globah za kršitelje obstoječih varnostnih norm. Ministra sta pristala le na ustanovitev posebne vladne komisije, ki bo v kratkem povsem na novo proučila ta vprašanja.
Delegacija KPI pri ZK Slovenije
BRDO PRI KRANJU — Včeraj sta se na Brdu pri Kranju sestala na delovnem pogovoru predsednik predsedstva CK ZKS Milan Kučan in tajnik deželnega komiteja italijanske komunistične partije za Furlanijo-Julijsko krajino Roberto Viezzi. Z zadovoljstvom je bilo ugotovljeno, da med ZKS in KPI kontinuirano poteka prijateljski in konstruktiven dialog. Milan Kučan je opredelil osnovne značilnosti družbenopolitičnega trenutka v Sloveniji in Jugoslaviji, Roberto Viezzi pa je govoril o aktulnih dogajanjih v FJK in širše v Italiji.
Obe strani sta opozorili na nekatere pereče probleme, ki zadevajo neposredne življenjske interese prebivalstva na obeh straneh meje. Gre za vprašanja varstva Jadrana in rek pa tudi onesnaževanja zemlje in zraka.
Spregovorili so tudi o ribištvu in kršitvah italijanskih ribičev. Obe strani sta tudi poudarili zahtevo po zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji.
Skupščina SR Slovenije za sporazum o ribištvu
LJUBLJANA — Po vrsti sestankov, manj in več čustvenih reakcijah, razmišljanjih in predlogih so člani izvršnega sveta skupščine SR Slovenije ponovno razpravljali o ratifikaciji sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu. Razprava je odprla nekatera vprašanja, na katera bo vsekakor treba odgovoriti. IS je že predlagal program ukrepov in aktivnosti za operativno izvajanje sporazuma o ribolovu v Tržaškem zalivu. Določeni so nosilci in tudi roki. Pokazalo se je, da je del razmišljanj temeljil na nepopolnih argumentih, nepoznavanju določil sporazuma in postopka pri njegovem uresničevanju.
Sporazum namreč ne bo operativen vse dokler ne bo opredeljen režim ribolova, ki pa bo temeljil na raziskavah. Soglasje morata doseči obe strani, glede na ugotovitve o možnostih, načinu in obsegu ulova, osnovno izhodišče pa bo moral biti interes, da se to področje ne izropa, ampak s smotrnim izkoriščanjem podaljša njegova uporabnost. V primeru večjih sprememb v biološki kakovosti je moč sporazum spremeniti, prilagoditi ali celo za nekaj časa omejiti.
Ob tej razpravi pa se je odprlo še vprašanje dosedanjega neustreznega
spremljanja razmer na Jadranu, do podcenjevanja ribištva in pomanjkanja volje (ter sredstev), da bi tudi s pomočjo tega sporazuma ustvarili bolj organiziran in kakovostnejši ribolov. Člani IS so opozorili, da tudi doma nimajo zakonsko urejenega ribolova (kočarice) in da so v pripravi nekatere spremembe, ki bi med drugim veljale tudi za ribolov v jugoslovanskem delu četverokotnika.
Posredovali so tudi informacijo, da so v zadnjih treh mesecih šestkrat ostro protestirali pri italijanskih pristojnih organih zaradi nadaljevanja kršitev ozemeljskih voda in nedovoljenega ribolova. Po nekaterih informacijah v Italiji pripravljajo ukrepe, da bi onemogočili takšno početje italijanskih ribičev. Sicer pa so člani IS menili, da se s strpno in znanstveno utemeljeno razpravo da doseči sporazum, ki bo obojestransko ekonomsko koristen, ne da bi ekološko ogrozil življenje v zalivu, in opozorili, da so povsem neutemeljena namigovanja, da je ratifikacija nekakšna materialno-politična kompenzacija za stvari, ki z ribolovom nimajo nobene zveze.
ZORAN SENKOVIČ
Iz Izole enoten in odločen glas proti možnemu skupnemu ribolovu
IZOLA — Ob predlogu izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za ratifikacijo sporazuma o skupnem ribolovnem območju v Tržaškem zalivu, ki sta ga beograjska in rimska vlada sklenili že pred štirimi leti, nikakor ne gre prezreti predvčerajšnjega posveta v Izoli, med katerim ni bilo slišati enega samega glasu v prid ratifikacije. Na debati v organizaciji obalne konference SZDL so sodelovali zastopniki IS SR Slovenije, izvršnih svetov obalnih občin, Droge Portorož in Morskega raziskovalno-izobraževalnega centra (MRIC) ter številni zasebni istrski ribiči.
Iz burne in strokovno poglobljene razprave izhaja, da je sporazum že zastarel in da ga ne bi bilo mogoče izvajati prav iz nobenega vidika, ne socialnega in gospodarskega, ne ekološkega in varnostnega, pa tudi ne iz vidika turističnega razvoja. Kot je naglasil Andrej Avčin iz portoroškega MRIC, je Tržaški zaliv pričel kazati že leta 1983 znake umiranja, ki ga velja pripisati tudi prevelikemu ulovu: takrat so se pojavile Jakobove pokrovače (cape sante), ker je razpadajoči plankton uničil njihove »sovražnike«, in tedaj se je v spornem ribolovnem četverokotu začelo tudi hudo škodljivo globinsko oranje po morskem dnu. Boris Debeljak iz Ribe je dodal, da imajo italijanski ribiči približno 600 ladij in od tega je kar 200 opremljenih izključno za nabiranje teh školjk. Ko bi ratificirali sporazum, ne bi nobena posebna komisija več mogla rešiti Tržaškega zaliva pred takšnim početjem, a interes obeh strani bi moral biti v skupni skrbi za življenje v morju, ne pa v brezobzirnem izkoriščanju in uničevanju.
»Ratifikacija sporazuma bi nas vodila v usodno in celo zgodovinsko zmoto, če ne za širše, pa vsaj za obalno območje,« je poudaril bivši predstojnik morske biološke postaje (zdaj MRIC) Jože Štirn. Veliko škode bi naredili že naravi, kar bi imelo posledice tudi v turističnem gospodarstvu. Ohraniti bi morali čisto, nesmrdljivo morje, in se pri tem ozirati na grenke izkušnje italijanske dežele Emilije-Romagne, kjer turizem upada, odkar so poleti vode kalne in smrdeče zaradi enoceličnih alg, ki se množijo ob fekalnih odplakah. Na 33 kvadratnih kilometrih Zaliva je samo 100-150 ton belih kakovostnih rib (neseljivk) — je nadaljeval Štirn — kar pomeni, da bi letno smeli dopustiti kvečjemu 30-50 ton ulova: tega pa je sposobna z globinsko mrežo že ena sama srednje velika ribiška ladja! In še: velika večina držav obravnava kot svojo lastnino pripadajoči morski pas v širini do 200 navtičnih milj, v »ožjih« morjih prihajajo v poštev v tem pogledu vsaj teritorialne vode do širine 12 navtičnih milj, a Slovenija razpolaga v Tržaškem zalivu komajda s 4 ali 5 navtičnimi miljami morja. »Kljub temu smo še to suverenost pripravljeni krčiti,« je pribil Štirn in se vprašal, v imenu kakšnih ciljev.
Iz sejne dvorane OK SZDL je izzvenel torej najodločnej-ši »ne« ratifikaciji sporazuma. Ko pa bi ga skupščina SFRJ ratificirala, bi ga pričeli izvajati šele takrat, ko bi posebna italijansko-jugoslovanska medvladna komisija določila vse pogoje in pravila glede ravnanja v skupnem ribolovnem četverokotu.
• Reaganov poraz
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Predsednik predstavniškega doma demokrat James Wright je po glasovanju izjavil, da bo »omenjen sklep zbudil administracijo in jo soočil z realnostjo, ki terja, da ameriške interese v Srednji Ameriki začeti uveljavljati na nov način«.
Ta sklep je administraciji predvsem pokazal, da bo oktobra, ko bo predlagala v Kongresu novo pomoč antisandinističnim silam v višini 105 milijonov dolarjev, zelo težko uspela v svojih prizadevanjih. Predstavniški dom mora za razveljavitev predsedniškega veta zbrati najmanj dvetretinsko večino, kar pa je v tem primeru samo teoretično verjetno, saj bi moral v tem primeru proti Reaganu glasovati tudi velik del republikancev.
Po mnenju tukajšnjih komentatorjev Kongres novega paketa pomoči nikaragovski »contri« ne bo odobril, dokler Reagan ne bo pokazal čistih računov o svoji vlogi v tajnem finansiranju antisandi-nističnih sil. Po pisanju dela ameriškega tiska je predsednik Reagan pozival na zbiranje zasebne pomoči antisandinističnim silam v času, ko jim je Kongres prepovedoval vsako pomoč. Dokajšnji prah je v Washingtonu dvignila tudi trditev VVashington Posta, da »je bivši predsednikov svetovalec za državno varnost admiral John Poindexter svojim prijateljem izjavil, da je predsednika Reagana dvakrat obvestil o prenosu dobička od tajne prodaje ameriškega orožja Iranu na račune antisandi-nističnih sil«.
Razščiščevanje omenjene afere nosi v sebi še polno eksplozivnega naboja. Kot kažejo zadnje ankete javnega mnenja, kar 61 odstotkov Američanov meni, da bodo najpomembnejša dejstva te afere šele prišla na dan. Watergat-ski duh torej še vedno straši po Washingtonu, v takšnem položaju pa praktično ni nobenega izgleda, da bi Kongres antisandinističnim silam odobril novo pomoč.
18. MAREC ’87
Certificati di Credito del Tesoro a sconto
•	CTS so državne obveznice, katerih donos je sestavljen iz: fiksne vrednosti — escompta (4,40%) na nominalno vrednost in iz spremenljive vrednosti, ki jo sestavlja ovrednoteni kupon, vezan na 12-mesečni doprinos obveznic BOT.
•	Privatni varčevalci jih lahko rezervirajo pri bančnih okencih do 16. marca do 13.30. Vplačila pa bodo 18. marca po ceni, ki jo določi dražba, ne da bi plačali kakršnekoli provizije.
•	CTS bodo razdeljene na tržišče po sistemu dražbe; prošnje za v podpis bodo lahko predložene po 74% ceni ali po ceni, ki je višja za 10 stotink ali mnogokratnik 10. Dokončna cena, ki bo oblikovana na dražbi, bo objavljena v časopisju.
•	Letni kuponi, razen prvega, imajo 50% doprinosa obveznic BOT na 12 mesecev bruto z odtrgljajem 6,25%.
Izklicna
cena
V podpis občinstvu v bančnih zavodih DO 16. MARCA
Rok	Prvi bruto
kupon
7 let 4,86%
Srednji bruto donos
CTS
Deželna komisija odobrila osnutek za volitve v poklicni seznam kmetov
Bistveni vprašanji v tržaški pokrajini (prisotnost večinske organizacije Kmečke zveze in dvojezičnost) ostali brez rešitve
TRST — Deželna komisija za kmetijstvo, ki ji predseduje socialistični svetovalec Angelo Ermano, je z večino glasov odobrila zakonski osnutek, ki urejuje delovanje pokrajinskih, občinskih in medobčinskih komisij, ki so predvidene v normativih o delovanju poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov; poročevalec zakonskega osnutka je republikanski svetovalec Gerardo Ciriani.
Z ukrepom — kot sta podčrtala poročevalec Ciriani in pristojni odbornik Silvano Antonini— se skušajo postaviti osnove za premostitev, v kratkem roku, vseh tistih ovir in težav, ki obstajajo glede delovanja komisij, katerim je poverjena naloga urejevanja poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov. Ukrep pa je bil predvsem sprejet — kot poroča tiskovno poročilo pristojnega deželnega urada — da bi se zapolnile vrzeli prejšnjih deželnih normativov glede kmetijskih podjetnikov iz tržaške pokrajine. V tej pokrajini je, kot znano, v veljavi poseben režim; na njegovi osnovi je moral namreč načelnik pokrajinskega nadzorništva za kmetijstvo potrditi veljavnost pogojev za vpis v poklicni seznam kmetov; take sklepe je sprejel, potem ko je slišal mnenje posvetovalne komisije.
Nastala je torej potreba — dodaja še tiskovno poročilo — da se tudi v tržaški pokrajini ustanovi pokrajinska komisija; pred tem bo seveda potrebno izvoliti predstavnike kmetijskih podjetnikov. Medtem — na osnovi določil, ki jih predvideva ukrep — bo mogoče sklicati volitve tudi za komisije ostalih treh pokrajin iz naše dežele, katerih mandat je zapadel že pred časom in sedaj delujejo v režimu »prorogatia«.
V razpravo o tem zakonskem osnutku so na seji deželne komisije posegli svetovalci Casula (MSI), Andrian (KPI), Piccoli in Braida (KD), Puppini (Furlansko gibanje), Pellis (Mešana skupina) in Cavallo (Proletarska demokracija), ki so v bistvu izrazili vrsto pomislekov; dotaknili so se tudi nekaterih splošnih problemov, kot na primer potrebe, po kateri bi bilo treba globalno revidirati norme o potrebnih pogojih za vpis v poklicni seznam kmetov; v določevanju le-teh bi bilo treba namreč upoštevati direktive Evropske gospodarske skupnosti, kot potrebe tistih kategorij, ki predvsem v goratih predelih ne dosežejo s kmetijsko dejavnostjo 50 od sto celotnega dohodka; upoštevati pa bo tudi treba, po mnenju teh svetovalcev, spremenjene razmere v kmetijskem sektorju v zadnjih petnajstih letih, odkar je bil sprejet ustanovni zakon teh poklicnih seznamov.
Zakonski osnutek je bil, kot rečeno, sprejet z večino glasov; podprle so ga stranke večine, negativen glas so oddali predstavniki MSI, Furlanskega gibanja, Proletar-
ske demokracije in Mešane skupine, medtem ko so se svetovalci KPI vzdržali.
Tako je zapisano v tiskovnem poročilu Dežele. Vendar pa so takoj na začetku možne nekatere ugotovitve: prva in najvažnejša je ta, da deželna komisija, kljub temu da je odobrila omenjeni zakonski osnutek, ni z njim rešila bistvenih vprašanj, zaradi katerih je bilo to vprašanje v tržaški pokrajini toliko let odprto, seveda v škodo krajevnih, v veliki večini slovenskih kmetovalcev.
Poglejmo nekaj primerov: v 1. členu omenjenega zakonskega osnutka je namreč določeno, da bodo pripravljalno komisijo za sklicanje volitev sestavljali trije člani, po eden iz vsake strokovne organizacije, to je Kmečke zveze, Coltivatori diretti in Veleposestnikov (ki jih v tržaški pokrajini sploh ni!). V ustanovnem zakonu te komisije štev. 10/1972 pa je bilo določeno, da bi jo sestavljalo pet članov, v katerem bi seveda Kmečka zveza, kot večinska strokovna organizacija, morala imeti večino. V tej komisiji se namreč odločajo važne stvari: na primer tudi to, kakšen bo postopek za volitve, ali dvojezičen ali pa samo italijanski. V sedanji sestavi je odgovor na to vprašanje kar na dlani!
Pri tem gre tudi dodati, da bo ta komisija imenovana samo v tržaški pokrajini, ker v preostalih treh že obstajajo; v njih je sevada večinska strokovna organizacija — Coltivatori diretti — imela večino, tri predstavnike na pet! Za tržaško pokrajino pa je bila sedaj izbrana druga rešitev.
V omenjenem zakonskem osnutku se o dvojezičnem postopku sploh ne govori! Kdor je sledil temu vprašanju že od samega začetka, se bo spomnil, da je bilo prav to tisto sporno vprašanje, zaradi katerega je ostal problem dolgo vrsto let nerešen. S sedanjim zakonskim osnutkom pa smo ostali pri starem.
In končno še eno odprto vprašanje: krajevni kmetje __v veliki večini Slovenci — so že pred leti vložili vprašanja za vpis v omenjene sezname poklicnih podjetnikov, kar je bilo seveda povezano tudi z določenimi gmotnimi izdatki. Sedaj pa morajo vse ponoviti znova!
Da je pristojna deželna svetovalska komisija sprejela omenjeni zakonski osnutek, je vsekakor pozitivno dejstvo, pri tem pa ni mogoče mimo ugotovitve, da so bistvena vprašanja ostala brez rešitve. Razprava o vseh teh problemih se bo vsekakor nadaljevala v deželnem svetu FJK, ki bo moral v kratkem odobriti (ali tudi zavrniti) določila omenjenega zakonskega osnutka.
ALEKSANDER SIRK
Jutri
in v nedeljo na Snežnik
ILIRSKA BISTRICA - Bistriški planinci tudi letos pod stalnim pokroviteljstvom odbora borcev istrskega odreda in Primorskih novic ter ob pomoči številnih delovnih organizacij organizirajo zimski vzpon na Snežnik. Na letošnjem, trinajstem po vrsti, pri-kačujejo več kot 4000 udeležen-, cev.
Izhodišče tega zanimivega vzpona so 1242 metrov visoki Sviš-čaki, do koder bo oba dneva urejen enosmeren promet iz Ilirske Bistrice. Kljub temu da bo torej dopoldne cesta odprta le v smeri Sviščaki, organizatorji priporočajo, naj se pohodniki pripeljejo do izhodišča pri planinskem domu na Sviščakih z avtobusi, ki bodo v soboto in nedeljo med sedmo uro in 9.15 vozili izpred Kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici. Zadnji avtobus bo počakal udeležence, ki se bodo v Bistrico iz ljubljanske smeri pripeljali z vlakom ob 9.10. Povratek z avtobusi in avtomobili bo možen po 13.30, ko bodo znova odprli promet s Sviščakov prati Ilirski Bistrici.
Od Sviščakov do vrha Snežnika je dobri dve uri zmerne hoje. Pot bo označena z modrimi zastavicami, nevarnejša mesta pa z rdečimi. Speljana je preko loma, tako da snežniška cesta ostaja smučarjem. Ob Kapetanovi bajti bo dežurala ekipa bistriških tabornikov, na vrhu Snežnika pa bodo udeležence čakali napitek, značke, spominki in drugo.
Vsi udeleženci pohoda na vrh bodo pred spomenikom padlim na Sviščakih dobili izkaznico (če je še nimajo) in kontrolni kuponček v dveh delih, en del te ob povratku z vrha izpolnjen vrnejo na vpisnih mestih, ki bodo ločena za posamezne vzpone. Značko vzpona bodo dobili le tisti, ki bodo svojo udeležbo lahko dokazali z izkaznico vzpona.
Vsi pohodniki bodo zavarovani za primer nezgode.
Osrednja spominska slovesnost bo ob spomeniku na Sviščakih ob 13. uri, ko bodo planinci in smučarji na kraj slovesnosti prinesli venec z vrha Snežnika.
J. O.
Letos že osma izvedba
Do nedelje v Pordenonu sejem cvetja in vrtnarstva
PORDENON - V četrtek so v Pordenonu odprli letošnji sejem vrtnarstva z naslovom »Orto-Giardino«. Gre za sejem, ki ga letos v Pordenonu prirejajo že sedmič Na otvoritvi so bili prisotni številni politiki ter gospodarstveniki. Sejem bo odprt do
nedelje, 16. marca.	,	______ , ,
Razstavljavcev je 120. Ti so napolnili nad 20.000 kvadratnih metrov razstavne površine na prostem in v zaprtih prostorih. Prisotni so razstavljavci iz naše dežele ter drugih italijanskih krajev kot tudi iz inozemstva. Letos prvič razstavljajo Nizozemci, ki so zelo znani zaradi intenzivnega gojenja cvetlic.
Tudi Deželna ustanova za gozdove ima svoj razstavni prostor, na katerem prikazuje gozdno bogastvo Furlanije-Julijske krajine.	v	,	.	.
Posebno pozornost so letos posvetili varstvu narave, o čemer je v zadnjem času
vedno vec govora. veliko pripomočkov za vse tiste, ki se poklicno ukvarjajo z vrtnarstvom, kot tudi za tiste, ki jim je gojenje malega vrta hobby. Na sejmu prirejajo tudi nekaj posvetov in sestankov. Danes, v petek popoldne, ob 16. uri bodo govorih o obnovi javnega zelenja v mestnih središčih. Jutri, v soboto, ob 9.30 bodo govorih o herbicidih in njih uporabi na zelenih površinah. V nedeljo, 15. marca °b^ P® bo v Pordenonu posvet o čebelarstvu.	MARKO WALTRITSCH
V Novi Gorici se bo drevi začelo Tretje srečanje gledališč Alpe Jadran. Festival si je v tej delovni skupnosti že pridobil določen ugled, predvsem zaradi tega, ker je to jirireditev dveh obmejnih mest, ki ju reže meja in živita v različnih družbenih in političnih sistemih. V devetih dneh trajanja se bo na raznih prizoriščih zvrstilo veliko predstav, ki bodo brez dvoma pritegnile pozornost občinstva in kritikov.
Danes objavljamo celoten spored Srečanja, tako da imajo bralci možnost pregleda nad celotnim dogajanjem in lahko tudi pravočasno izberejo predstavo, ki bi si jo radi ogledali.
Spored III. srečanja gledališč Alpe-Jadran
DANES
20.30 Kulturni dom, velika dvorana - Nova Gorica Svečana otvoritev
Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana F. M. Dostojevski-D. Jovanovič: BLODNJE
14.	MAREC
17.00 Kulturni dom, velika dvorana - Nova Gorica Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana F. M. Dostojevski-D. Jovanovič: BESI 20.30 Gledališče Verdi- Gorica
Centro teatrale bresciano Brescia F. Schiller: RAZBOJNIKI '
15.	MAREC
17.00	Gledališče Verdi - Gorica Venetoteatro Benetke
H. Von Hofmannstahl: AVANTURIST IN PEVKA
20.30 Avditorij Gorica
TAM - Teatro mušica Padova
M. Sambin: O DUŠI LOKA in ČE BI SV. SEBASTIJAN VEDEL
23.00	Kulturni dom, mala dvorana - Nova Gorica K $ K Experimentalstudio Celovec
S. Meerbaum: ODETA SEM V HREPENENJE
16.	MAREC
17.00	Dvorana v Solkanu
Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica P. Turrini: TA NORI DAN
20.30 Kulturni dom Gorica
Theater in der Kreide - Munchen F. Schiller: MARIA STUART
17.	MAREC
11.00	Iskra Delta center Nova Gorica
Simpozij: GLEDALIŠČE SLOVENIJE IN HRVATSKE SKOZI MEDSEBOJNE VPLIVE ZNOTRAJ PROSTORA ALPE JADRAN
20.30 Kulturni dom Gorica
SNG Drama iz Ljubljane D. Zajc: KALEVALA
18.	MAREC
11.00	NADALJEVANJE SIMPOZIJA
17.00	Kulturni dom, mala dvorana - Nova Gorica Kleines Theater Salzburg
C. Briickner: KO BI BILA GOVORILA, DESDEMONA 20.30 Kulturni dom, velika dvorana - Nova Gorica Jugoslovensko dramsko pozorište Beograd J. S. Popovič: RODOLJUBI
19.	MAREC
20.30 Kulturni dom, velika dvorana - Nova Gorica Centar za kulturnu djelatnost Zagreb W. Bauer: SADIST SHAKESPEARE
20.	MAREC
20.30 Kulturni dom, velika dvorana - Nova Gorica Vereinigten Biihnen iz Gradca M. Burrel: HESS
21.	MAREC
17.00 Kulturni dom, velika dvorana - Nova Gorica Teatar na narodnostite Skopje R. Šeligo: SAVNA
20.30 Gledališče Verdi - Gorica SLOVESEN ZAKLJUČEK La Compagnia Italiana iz Vidma Avtor skupina: SI PREDSTAVLJATE DUŠO?
Konec prejšnjega tedna v Portorožu
Sindikat se je izprašal...
PORTOROŽ — V Portorožu je bil konec prejšnjega tedna seminar za aktiviste sindikata iz vse Slovenije. Na njem so med drugim govorili predsednik skupščine SRS Miran Potrč član predsedstva SRS Andrej Marinc, predsednik izvršnega sveta skupščine SRS Dušan Šinigoj in predsednica sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Marija Todorovič.
Miran Potrč je med drugim predlagal oblikovanje posebnih skupin delegatov, ki naj od začetka do konca spremljajo in vodijo obravnavo zanimivih skupščinskih tem. Zavzel se je za večje sodelovanje delegatov v prvih fazah skupščinskih obravnav in za rednejše preverjanje mnenja baze o posameznih vprašanjih, ki so na dnevnem redu republiške skupščine.
Andrej Marinc je poudaril, da Slovenija podpira priprave na spremembo ustave, s katero pa ne bomo spreminjali temeljev naše ustavne ureditve temveč predvsem nekatere normativne rešitve. Spremembe naj bi zagotovile učinkovitejše gospodarjenje z družbenimi sredstvi, spodbujale združevanje dela in sredstev ter povečale enotnost v velikih ekonomskih sistemih. Potrebni so popravki na_ področju planiranja, racionalizacija režije in organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti, zagotovitev trajnega financiranja JLA, zagotovitev možnosti opredeljevanja do kandidatov za elane predsedstva SFRJ in drugih republik in podobno. Kljub temu, da to niso globalna vprašanja, pa gre pri tem za
tako pomembne zadeve, da je treba zaradi njih odriniti vstran celo pogovore o vprašanjih, kot so problem Nove revije, zapleti s štafeto in drugi. Po Marinčevem mnenju gre pri tem za malomeščanski konservativizem, ki lahko močno zavre razvoj in otežkoči nadaljnjo demokratizacijo jugoslovanske družbe.
Dušan Šinigoj je izhajal iz misli, da se je treba spopasti z vsemi, ki ne želijo realne ekonomije in gospodarjenja z realnim dohodkom. Rast inflacije je treba zaustaviti v njenih žariščih, kot so kreditno-monetarna politika, emisija in vse oblike porabe. Pospešili naj bi gospodarsko rast, saj je imelo lani kaj 27 od 34 panog manjši obseg proizvodnje kot leto poprej, industrijska proizvodnja je bila januarja za 4 odstotke nižja, medtem ko je bila pokritost uvoza z izvozom le 60-odstotna.
Na področju gospodarskih odnosov s tujino so nujne dopolnitve, ki bi motivirale izvoznike. Uvozne pravice je treba uskladiti z deviznim prilivom in zagotoviti podjetjem večjo samostojnost. Temeljne banke naj bi se bolje povezale z združeno banko, kamor naj bi prenesli tudi račune nekaterih velikih sistemov. Spremembe so napovedane tudi pri zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb, spopasti pa se bo treba tudi z neperspektivnimi proizvodnimi programi in podjetji. Novosti lahko pričakujemo še pri pridobivanju in razporejanju dohodka, medtem ko naj bi bili pri investicijah, posebno
negospodarskih, še bolj selektivni. Kljub temu pa naj bi hitreje razreševali nekatere infrastrukturne probleme, kot so promet, energetika, del vodnega gospodarstva in PTT, je dejal predsednik slovenskega izvršnega sveta.
Marija Todorovič je opozorila na potrebo po ponovni afirmaciji ustavnosti in zakonitosti ter krepitve odgovornosti v Jugoslaviji. Pojasnila je priprave na novo zakonodajo na področju dohodka ter zahtevala spremembe v metodah političnega dela, ki naj bi se »od papirja in kabinetov znova obrnilo k ljudem«. Podčrtala je tudi nujnost, da sindikat še bolj kot doslej prevzame odgovornost za življenjske in delovne razmere ljudi ter za njihovo socialno varnost. V samoupravni družbi se namreč ne bi smelo dogajati, da si posameznik z rednim delom ne bi uspel zagotoviti sredstev za človeka vredno življenje ali da bi v stiski ostal sam, brez solidarnostne družbene pomoči.
JANEZ ODAR
»Speciale Regione« zopet na ekranih
TRST — Danes se bodo ponovno začele televizijske oddaje »Speciale Regione«, to je televizijske rubrike, ki jo pripravlja tiskovni urad deželne uprave FJK. V tej rubriki se z raznimi prispevki, intervjuji in podobnim obravnavajo številni in raznovrstni problemi skupnega interesa. Ta serija »Speciale Regione« je že osma po vrsti, na sporedu pa bo vsak petek, in sicer kar šestnajst tednov zapored (do 26. junija). Oddaje bodo predvajale neslednje televizijske mreže: Tele Ouattro, Tele An-tenna, Tele Friuli, Tele Alto Friuli, Tele Monfalcone, Tele Pordenone in Tele Maniago.
V prvi oddaji bodo predvajali prispevek o drugi meddeželni konferenci o zdravstveni vzgoji, ki jo prireja deželna uprava Furlanije-Julijske krajine. V oddaji bo tudi govor o novi žičnici na Višarje in o pojavu tisočih divjih rac, ki so s skrajnega Severa prišle zimovat v Maransko laguno.
SLOVENIJALES
DOMA IN V SVETU DOBRO POZNAN
Kritične ugotovitve na meddeželni konferenci o zdravstveni vzgoji
Zdravstvena reforma še neuresničena tudi na področju vzgoje in preventive
Predsednik Dežele Biasutti pozdravlja udeležence konlerence
Samo tretjina krajevnih zdravstvenih enot razpolaga s strukturami, ki naj bi skrbele za zdravstveno vzgojo. Za to dejavnost sicer obstajajo precejšnja denarna sredstva, toda samo pri eni krajevni zdravstveni enoti na sedem je višina teh sredstev natančneje opredeljena. Tako je med drugim ugotovila nedavna raziskava, ki jo je včeraj predstavil v Trstu tajnik Italijanskega odbora za zdravstveno vzgojo (CIES) Lamberto Briziarelli na začetku tridnevne meddeželne konference o zdravstveni vzgoji v Italiji. Konferenca poteka v prostorih bivše Pomorske postaje, prireja pa jo odborništvo za zdravstvo Furlanije-Julijske krajine v sodelovanju s CIES in sporazumno z vsemi deželnimi upravami v Italiji.
Rezultati omenjene raziskave so vsekakor zaskrbljujoči, če pomislimo, da je zakon št. 833 iz leta 1978 o zdravstveni reformi uvrstil zdravstveno vzgojo med prednostne naloge. Sicer pa vzgojno ni edino področje, na katerem zdravstvena organizacija šepa. Kako naj bi bilo drugače, ko pa po tolikih letih še vedno ni vsedržavnega zdravstvenega načrta in je brez področnih načrtov tudi približno polovica Dežel, katerim reforma pripisuje primarno pristojnost. V tej pravno-upravni praznini pa poganja in rase marsikaj: največ je seveda plevela, nekaj pa je resnici na ljubo tudi cvetic. Tudi kar zadeva zdravstveno vzgojo.
Toda kje je treba iskati vzroke za sedanje milo rečeno nezadovoljivo stanje? Po mnenju predsednika CIES Alessandra Seppillija, ki med drugim vodi konferenco, bi bilo zgrešeno postaviti na zatožno klop zakon št. 833 kot tak. O njem se je večkrat laskavo izrekla mednarodna strokovna javnost, zato bi bilo treba nehati z zahtevami, ki so v zadnjih časih vse glasnejše, po korenitih zakonskih spremembah. Zakonska določila bi bilo treba ne toliko diskutirati, ampak dosledneje izvajati na vseh ravneh, od državne do deželne in krajevne oziroma občinske.
Takim besedam v ustih predsednika CIES se ne moremo čuditi, saj je Sep-pilli (ki je med drugim po rodu Tržačan) eden izmed očetov zdravstvene reforme iz leta 1978. Ena izmed pomembnejših neizpolnjenih točk je vsekakor vsedržavni zdravstveni načrt. O njem je včeraj govoril funkcionar
osrednje službe za zdravstveno načrtovanje Nicola Falcitelli. Ker načrta še ni, je govoril o tem, kakšen naj bi bil oziroma o njegovem najnovejšem osnutku. Glede zdravstvene vzgoje osnutek med drugim predvideva, naj bi država skrbela za informacijo in preventivne pobude v zvezi s kajenjem, uživanjem alkohola, pravilno prehrano, darovanjem krvi in organov in delovanjem zdravstvenih služb; de-
želne uprave pa naj bi skrbele za vzgojo na področju zdravja in okolja, uživanja zdravil, oskrbovanja ostarelih, preprečevanja nesreč in družinskega načrtovanja.
Deželni odbornik FJK Gabriele Renzulli je tudi izrazil prepričanje, da bi temeljnih zakonskih določil ne smeli spreminjati (»Potrebujemo premirje, vsaj nekaj gotovosti,« je vzkliknil). Kar zadeva zdravstveno vzgojo, je poudaril, da so še vedno veljavne smernice, ki so si jih Dežele zadale leta 1981 na konferenci v Perugii in leta 1983 na posvetu v Turinu. Plod teh konferenc sta med drugim Vsedržavni projekt o zdravstveni vzgoji in Vsedržavna dokumentacijska služba za zdravstveno vzgojo, ki imata sedež v Perugii in bi morala postati sklicna točka za vse deželne uprave. O njih je včeraj govorila Rita Manfredoni.
Ob otvoritvi so udeležence pozdravili predsednik FJK Biasutti, tržaški župan Staffieri in rektor Tržaške univerze Fusaroli. Danes bo na konferenci govor o zdravstveni vzgoji na šolah, sodelovali pa bodo tudi izvedenci iz dežel in republik Alpe-Jadran. Sklepnega dela konference v soboto dopoldne bi se morala udeležiti tudi ministra za zdravstvo Donat Cattin in za šolstvo Falcuccijeva. ZKMI namerava ob njunem prihodu prirediti protestno manifestacijo, po zadnjih vesteh pa m gotovo, da bosta ministra sploh prišla.
Premalo jih je, da bi nudili bolnikom primerno nego
Protestna akcija bolničarjev oddelka za urgentno kirurgijo
Bolničarji oddelka za urgentno kirurgijo v glavni bolnišnici so začeli včeraj s protestno akcijo, da bi z njo opozorili tržaško javnost na nevzdržne pogoje, v katerih morajo opravljati svoje sila odgovorno delo. Pomožno osebje se je odločilo, da bo odslej streglo le 25 pacientom na tem oddelku, kot je bilo to že svoj čas domenjeno z Zdravstvenim nadzorništvom in kot določajo norme deželnega zdravstvenega plana za tržaško Krajevno zdravstveno enoto.
Tržaški oddelek za urgentno kirurgijo je že pred nekaj leti - ne po svoji krivdi - zabredel v hude vode. Grozila mu je ukinitev, čemur pa so se Tržačani uprli in z zbiranjem podpisov dosegli, da je ta namera pred dvema letoma propadla. Takrat je bilo določeno, da bo oddelek ohranil vsega skupaj 25 ležišč. Temu primerno je bilo prilagojeno tudi število pomožnega osebja.
V zadnjih dveh letih pa se je položaj na oddelku dokaj spremenil. Na oddelek, ki je pristojen predvsem za hitre kirurške posege (na primer operacije
Rajonski svet za Vzhodni Kras se bo sestal v torek, 17. marca, ob 19. uri v dvorani KD Tabor na Opčinah. Obravnaval bo nerešene probleme vzhodnokraš-kega predela. Prisoten bo tudi župan Staffieri.
slepiča, ulkusa, amputacije in druge bolezni) so sprejemali vse več pacientov. V mnogih primerih bi jih lahko premestili že po nekaj dneh na druge oddelke, ker pa so bili tudi ti zasičeni z bolniki, so pacienti kratko malo ostajali za daljša obdobja na oddelku za urgentno kirurgijo. Tako se je že dogodilo, da se je na oddelku zbralo tudi do 56 bolnikov, ki so bili seveda potrebni primerne bolničarske nege.
Pomožno osebje je ob takih primerih že večkrat protestiralo, da ne more nuditi vsem pacientom dovoljšnje pozornosti. Bolničarji poudarjajo, da so bolniki takoj potem, ko zapustijo operacijsko sobo, potrebni stalne nege (vsakemu pacientu bi moralo pomožno osebje po normi posvetiti dnevno več kot tri ure in pol svojega časa). Ob tolikšnem številu pacientov in ob danem številu bolničarjev pa le-ti ne morejo zadostiti tej normi. Na oddelku za urgentno kirurgijo je sedaj zaposlenih 18 bolničarjev (zaradi bolezni in porodniških dopustov pa jih je dejansko 14). Bolničarji so že pred poldrugim tednom obvestili vodstvo KZE o tem nevzdržnem stanju. V zadnjem tednu se je položaj le nekoliko izboljšal (mnogo bolnikov so "preusmerili" na druge oddelke), tako da se je včeraj zdravilo na oddelku 28 bolnikov. Pomgžno osebje si vsekakor obeta, da se bo situacija razčistila do srede, ko se bo srečalo s predsednikom tržaške KZE Bevilacguo.
Opravljeno delo in prihodnje naloge v razpravi predsedstva SDGZ
Izkoristiti nove razvojne priložnosti
Gospodarski razvoj, ki se nam za prihodnost obeta na papirju, je izredno pomemben in naša organizacija se mora dobro pripraviti nanj. Na temelju gospodarskega načrta SKGZ se moramo vključiti v uresničevanje razvojnih in zaposlitvenih možnosti. Po drugi strani pa nam sedanji težak gospodarski položaj v tržaški in goriški pokrajini narekuje še več zavzetosti in podjetniške usmerjenosti, saj je konkurenčnost relativno nizka, številne možnosti pa neizrabljene.
To je ena od misli, ki jih je na rednem zasedanju predsedstva Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, predsinočnjim v Trstu, izrazil predsednik Vito Svetina, ko je ocenjeval opravljeno delo in naloge za naslednje kratkoročno obdobje. Združenje se mora predvsem organizacijsko okrepiti, postati mora motor našega gospodarstva in vse naše skupnosti, zato bo potrebno pripraviti program organizacijskega razvoja in širjenja ter ustanavljanja novih sedežev. Svetina je nato ocenil vlogo združenja v širšem družbenem okviru, njegove odnose navzven. Pri tem je izhajal iz političnega položaja v deželi, ki se krha z novo zaostritvijo odnosov med Trstom in Vidmom in z nazadovanjem krajevnega političnega položaja ter neučinkovitostjo krajevnih uprav. Po drugi strani pa svoje prispeva 'gospodarska šibkost in politična konfliktnost v Jugoslaviji. Stagnira tudi politični položaj znotraj naše narodnostne skupnosti, z edino svetlo izjemo gospodarske dejavnosti. Pri tem je Svetina posebej izrazil zadovoljstvo ob vse bolj učinkovitem izrazu, ki ga ta dejavnost dobiva v naših javnih občilih, in izrekel priznanje našemu dnevniku za uvedbo nedeljske ekonomske strani. Pri tem pa je poudaril, da ta novost ne sme ošibiti vloge
tednika Gospodarstvo, ki je postal nepogrešljiv vir informacij za slovenskega gospodarstvenika. Svoje razmišljanje je zaključil s pozivom članom in sekcijam na temeljito tematsko pripravo in predloge za občni zbor združenja, ki naj bi predvidoma bil konec letošnjega oktobra.
Zasedanje predsedstva se je sicer začelo z odobritvijo zapisnika prejšnje seje, ki je bila jeseni v Gorici, nato pa so navzoči poslušali poročili direktorja Vojka Kocjančiča in organizacijskega tajnika Oda Kalana o delu strokovnih služb oziroma o sindikalnem in organizacijskem delovanju. Kocjančič je poudaril predvsem uspešen start novega sedeža SDGZ v Čedadu, ki je že zabeležil dober odziv med tamkajšnjimi gospodarstveniki. H koncu gredo tudi dela za novo podružnico na Opčinah, ki naj bi jo odprli v začetku aprila, medtem pa bo treba začeti razmišljati o podobnih korakih v dolinski in devinsko-nabrežinski občini. Omenil je nato uspelo akcijo proti davku na zdravje, študijo o družbenogospodarskih vplivih izgradnje sinhrotrona pri Bazovici, udeležbo združenja na raznih posvetovanjih in razpravah ter akcijo za uvajanje računalnikov v podjetja. Mnogo sil je združenje vložilo v strokovno usposabljanje svojega osebja, še posebno glede na novosti, ki jih za prihodnje leto napovedujejo na davčnem področju. Kalan je poleg opravljenega dela v poročilu navedel tudi tisto, kar bo potrebno uresničiti v naslednjem obdobju. Gre predvsem za tesnejši stik in izmenjavo informacij med člani in združenjem v Trstu, medtem ko za Gorico velja razčistiti vprašanje, če slovenski predstavniki na vidnih mestih zastopajo SDGZ ali druge organizacije. Glede sodelovanja med sekcijami in po pokrajinah so bili
doselj storjeni le prvi koraki in ga bo potrebno poglobiti, zlasti po strokah. Veliko več je bilo v zadnjem času storjenega na področju izkoriščanja kreditov in podpor, kar je tudi uspešna oblika pridobivanja novih članov. Zadnja točka je bila udeležba na sejmih, kjer je Kalan podčrtal tudi nove možnosti, za katere morajo priti pobude od članov. V zaključku pa je ugotovil, da politična teža združenja raste in da bo treba vztrajati na začeti poti ter pritegniti širši krog ljudi, ker uradi sami ne zmorejo vsega dela.
V razpravo, ki je zajela prav vse vidike delovanja in potencialne možnosti združenja, je nato posegla vrsta članov predsedstva. Goriška predstavnika Nanut in Butkovič sta opozorila na premajhno povezavo med Trstom in Gorico in hkrati na neravnovesja, ki jih ustvarjajo nekatere specifične razmere v obeh pokrajinah. Predsednik tržaške zunanjetrgovinske sekcije Košuta, predsednik bančne sekcije Milič, tržaške sekcije za drobno trgovino Švagelj, predsednik konzorcija za dolinsko obrtno cono Pangerc, podpredsednik združenja Pečenik in predsednik tržaške obrtniške sekcije Andolšek so podrobno obravnavali odprta vprašanja svojih sekcij oziroma delovanja združenja in izrazili nekatere predloge, skupna pa je bila ugotovitev o nujnosti okrepitve organizacijskega dela SDGZ.
Za konec je predsednik Svetina podal nekaj predlogov za priprave na jesenski občni zbor, pred katerim bodo še občni zbori posameznih sekcij. Pod točko razno pa se je razvila zanimiva razprava o problematiki fiskalnega pritiska na slovenske gospodarstvenike, ki jo še zlasti občutijo v nekaterih perifernih občinah, kot na primer na tržaškem Krasu in v Sovodnjah. (vb)
Akcija za boj proti širjenju otroške paralize v Afriki
V sredo so imeli člani svoj 2. redni občni zbor
Plodno in uspešno delovanje Društva mladih raziskovalcev
V teh dneh se v številnih uglednih revijah in dnevnikih z visoko naklado pojavlja oglas Rotary Cluba za boj proti širjenju otroške paralize ali poli-omielitisa, zlasti v nerazvitih državah. V okvir tega programa spadajo tudi številne informativne tiskovne konference, ki jih ima Rotary Club po vsej Italiji, včeraj pa je bila podobna konferenca tudi v Trstu, v prostorih hotela Jolly.
Program Rotary Cluba je tisku predstavil njegov vsedržavni koordinator Sergio Mulitsch z obširnim in izčrpnim poročilom o pobudah, ki jih to nepolitično dobrodelno združenje izvaja že celo vrsto let. Zadnja naloga, ki si jo je zadalo, je skrb za zdravje otrok v tistih državah, kjer je zdravstveni sistem pomanjkljiv in neurejen. Čeprav se v Evropi in Ameriki otroška paraliza pojavlja danes v zelo sporadičnih primerih, je zlasti v Afriki ta bolezen zelo razširjena. V razvitem svetu so se z otroško paralizo spopadali zlasti v tridesetih letih, ko še ni bilo ustreznega cepiva, vendar bolezen ni žela tolikih otroških življenj, kot se še danes dogaja v Afriki. Obstajali so tudi rehabilitacijski centri, kjer so mali bolniki, potem ko so preboleli najhujšo fazo, dobivali ortopedske proteze in so bili deležni primerne fizioterapevtske nege, zato da so pozneje lahko vsaj shodili. V nerazvitih afriških državah pa, žal, ni tako. Otroci,
ki se okužijo z virusom poliomielitisa, kratkomalo umrejo.
Rotary Club namerava zato zbrati čimveč finančnih sredstev za nakup Sabinovega cepiva, edinega, ki lahko prepreči širjenje te hude bolezni. Stvar seveda ni tako enostavna, saj zahteva manipuliranje s tem cepivom veliko pozornost in najugodnejše klimatske pogoje zato, da ohrani svojo učinkovitost. Cepivo se namreč ohrani le pri nizkih temperaturah, od -20 do nekako -2 stopinji Celzija. V Afriki seveda takih pogojev ni, zato jih mora človek, s pomočjo tehnologije, ustvariti. Potrebna je nadalje še strokovna pomoč zdravstvenega osebja in seveda ministrstva za zdravstvo iz držav, v katerih se akcija odvija. Tudi tega sodelovanja ni ravno najlažje ustvariti, zato delujejo Rbtary Clubi, ki jih je v državi 240, po smernicah Svetovne organizacije za zdravstvo in Organizacije združenih narodov.
Namen včerajšnje tiskovne konference je torej osveščati prebivalstvo in razne organizacije in izvesti kapilarno informacijsko kampanjo o zdravstvenem stanju otrok po svetu, ter seveda ustvariti pogoje, da bi program za boj proti otroški paralizi čimprej stekel. Italijanska sekcija Rotary Cluba razpolaga s skladom 5 milijard lir, klubi z vsega sveta pa naj bi zbrali 120 milijonov dolarjev, se pravi vsoto, ki je potrebna za res temeljito akcijo zoper otroške bolezni, ki še danes sejejo smrt.
Mladinski raziskovalni tabori, ki so se od leta 1981 zvrstili v različnih krajih naše dežele (zadnji je bil lani v Kanalski dolini, prihodnji bo avgusta v Devinu), so imeli pomembno značilnost: okrog sebe so zbrali skupino mladih, ki jih je družilo zanimanje za raziskovalno delo. Ti mladi so se srečevali tudi potem, ko je bila raziskava končana: sestajali so se na rednih mesečnih sestankih. Iz sodelovanja na taborih in iz teh sestankov se je nato, bilo je oktobra 1984, tudi uradno razvilo Društvo mladih raziskovalcev, ki je imelo v sredo v Gregorčičevi dvorani svoj 2. redni občni zbor.
Predsednik društva Milan Pahor je v svojem poročilu ocenil delovanje v preteklem obdobju. Poudaril je, da se društvo predstavlja javnosti kot skupina mladih, ki jih zanima raziskovalno delo na prostovoljnem pristopu, vendar na dobri strokovni osnovi. Ti mladi želijo spoznati okolje, ki jih obdaja, v katerem živijo in delajo, obenem pa spoznati ozemlje, ki ga naseljujejo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini.
Dejavnost društva se odvija na rednih mesečnih sestankih, z delovanjem posebnih interesnih skupin, preko izvedb krajših strokovnih izletov, z manjšim raziskovalnim delom med le-
tom, s pripravami na mladinski raziskovalni tabor in seveda udeležbo na taboru, ki predstavlja višek celoletnega delovanja. Med lanskim delovanjem je Pahor še posebej omenil izvedbo internega tečaja, predstavitve 6. mladinskega raziskovalnega tabora Kanalska dolina 86 po šolah, izdajo publikacije o tem taboru, ekskurzije in izlete, družabnosti in pripravo na tabor Devin 87. Društvo šteje okrog 30 aktivnih članov (od veteranov do mladih novincev), pri čemer je posebno pomembno skupno sodelovanje tržaških in goriških mladincev in mladink.
Društvo je znalo nuditi mladim novo in zanimivo ponudbo, kar dotlej ni bilo opaziti v našem okolju, in ne le v našem, temveč tudi na deželni in državni ravni. Obenem velja podčrtati dejstvo, da se je okrog skupine mladih raziskovalcev osnovala skupina strokovnjakov-mentorjev, ki združuje znanstvene ustanove od Trsta, Gorice, Kopra, Pirana, Nove Gorice, Postojne, Ljubljane do Celovca. Pahor pa je k tem pozitivnim in vzpodbudnim ugotovitvam dodal tudi kritično misel: "Društvo se ni še prav popolnoma razvilo, iz dejavnosti ne diha še samostojno življenje. Mislim pa, da lahko ome-
njeno hibo v kratkem odpravimo, le večje število ljudi mora z njim stalno živeti", je obrazložil in ob sklepu izrazil željo, da bi društvo kakovostno ras-tlo, pri čemer je zaželel tudi, da bi mu stale ob strani strokovne organizacije, šola, denarni zavodi, družbenopolitične organizacije, da bi mladi člani društva še bolje delali in raziskovali.
Po tajniškem poročilu Marka Jagodica, ki je podal podroben pregled akcij in prireditev društva od prejšnjega občnega zbora novembra 1985 do marca 1987, in po blagajniškem poročilu je bil izvoljen nov odbor društva. Sestavljajo ga: Milan Pahor (predsednik), Andrej Furlan (podpredsednik), Marko Jagodic (tajnik), Valentina Buzečan (blagajničarka), Igor Gombač, Alenka Bajc, Andrej Cunja, Barbara Cok, Živa Pahor, David Pupulin, Dimitrij Vec-chiet, Tatjana Usenič, Vladica Vodopivec, Igor Pahor in Vojko Bratina (odborniki). Nadzorni odbor sestavljajo Marinka Pertot (predsednica), Stanko Flego in Pavel Stranj.
Ob koncu občnega zbora so si člani društva ogledali videokaseto o delu na mladinskem raziskovalnem taboru v Kanalski dolini, ki jo je predvajal goriški Kinoatelje.
Glavni spor je med K D in PSI
Problem Verdija zaostruje že napete odnose v koaliciji
Zaradi Verdija ne bi kazalo sprožiti politične krize, je nekako povedal pokrajinski podtajnik Krščanske demokracije Tripani pred nekaj dnevi, vse kaže pa, da bo vprašanje novega vodstva tržaškega opernega gledališča še kako pogojevalo odnose znotraj razmajane koalicije, ki upravlja tržaško občino in pokrajino.
Krščanska demokracija vsekakor vztraja na kandidaturi prof. Giampaola De Ferre, ki da je že pokazal svoje menežerske sposobnosti, kar da je bistveni pogoj za vodenje ustanove, katere letna bilanca znaša 25 milijard lir in ima 200 uslužbencev. Pač pa je KD ostro polemična do drugih kandidatur, ker da gre za osebe z umetniškim predznakom, kar bi utegnilo ustvariti konflikte z umetniškim vodstvom, ali pa za univerzitetne profesorje, za katere je funkcija superintendanta Verdija po mnenju KD nezdružljiva z njihovo poklicno angažiranostjo.
Diametralno nasprotnega mnenja so socialisti, ki vztrajajo na kandidaturi prof. Arduina Agnellija, predvsem pa poudarjajo, da je treba spremeniti sedanji trend, po katerem ima - seveda po mnenju PSI - Krščanska demokracija vse preveč oblasti v primerjavi z njeno realno volilno težo. Skrb socialistov je vsekakor - poudarjajo socialisti v tiskovnem komunikeju - napraviti konec stanju, ki je že privedlo do razkroja tržaških kulturnih ustanov.
Da bi premaknili položaj s sedanje mrtve točke, so komunisti predlagali novo kandidaturo: gre za znanega komponista Carla De Incontrera, Tržačana, ki trenutno vodi gledališče v Tržiču, kjer je po mnenju KPI pokazal svoje sposobnosti v vodenju neke pomembne kulturne ustanove. O tej kandidaturi so se predstavniki KPI že pogovorili z županom Staffierijem, ki je tudi predsednik Verdija, s spredlogom, da bi o njej razpravljali že na današnji seji tržaškega občinskega sveta.
Lista za Trst pa medtem okleva, saj menda ne mara povzročati spora z enim ali drugim od partnerjev koalicije za stolček, za katerega sama nima svojega kandidata. O vprašanju Verdija, kot tudi o drugih problemih, ki so trenutno v ospredju krajevnega političnega dogajanja, je vsekakor Lista že sklicala skupščino svojih članov, ki pa bo šele 5. aprila.
Do takrat pa bi se moral položaj vsaj delno razčistiti, vsaj kar se Verdija tiče, saj bi v nasprotnem primeru utegnilo biti delovanje operne hiše spet blokirano. Sindikati uslužbencev Verdija so sicer pristali na premirje, nikakor pa ne v nedogled. Že danes se bodo sindikalni predstavniki sestali, da bi se dogovorili o sklicanju sindikalne skupščine uslužbencev, ki bi utegnila biti že pojutrišnjem. Vsaj do takrat se bodo predstave v Verdiju redno odvijale, le pred začetkom predstav bodo sindikalisti obrazložili gledalcem svoja stališča in zahteve.
S ponedeljkove seje Teritorialnega odbora
Zapleten politični položaj terja večjo aktivnost SKGZ
Teritorialni odbor Slovenske kultur-no-gospodarske zveze za tržaško pokrajino je v ponedeljek zvečer predvsem razpravljal o zapletenem krajevnem položaju, ki ga označujejo razni kongresi, preverjanja usmerjena predvsem v imenovanja na nekatera odgovorna mesta in pričakovanja možnih volitev. V tem ozračju je politična klima prilagojena in podrejena lovu glasov Liste za Trst in s tem povezano nacionalistično kampanjo. Vendar pa je prišlo v tržaškem občinskem svetu do glasovanj v zvezi z globalnim zaščitnim zakonom, za katera je bila značilna pobuda komunističnih svetovalcev; ob podpori SSk, socialistov in demokristjanov je bila izglasovana, čeprav delno okrnjena resolucija z zahtevo uzakonitve naših pravic. V tržaškem političnem življenju se nakazujejo bistveni premiki v znamenju lova na glasove Liste za Trst in vloge
socialistov, ki skušajo prevzeti levji delež teh glasov.
V obsežnejši razpravi je bilo poudarjeno, da mora biti v tem položaju Zveza aktivnejša ob odprtem vprašanju bodoče možne vlade in njenih obvez do Slovencev, na kar mora slovenska narodnostna skupnost opozoriti mandatarja in stranke. Dogovorjeno je bilo, da se bo Zveza na pokrajinski, oziroma na deželni ravni sestala z ustreznimi vodstvi strank ustavnega loka, da jih opozori na odprta vprašanja in jih spodbudi v politiki sožitja s posebno pozornostjo na predlog zakona o obmejnih področjih.
Ponovno je bila poudarjena vloga Enotne slovenske delegacije kot zastopstva vseh Slovencev in nujnost naporov, da se enotnost ohrani v korist celotne skupnosti, kar pa seveda ne sme biti prepreka za učinkovite akcije vseh dejavnikov in tudi SKGZ.
Posebna pozornost je bila posvečena šolskim vprašanjem in vse hujšim dilemam, ki se, ob splošnem demografskem padcu, kažejo v našem šolstvu, kar je posebno kritično zaradi vse večjega uvajanja enorazrednic. Ob tem se odpirajo vprašanja kvalitete našega šolstva in vseh drugih posledic, ki jih vnašajo novi pogoji, v katerih bo morala naša šola živeti ob napovedani reformi. Sklenjeno je bilo, da se spodbudijo k razpravi ustrezni dejavniki in odbori, tako na ravni naše Zveze predvsem Odbor za šolstvo in Izvršni odbor in da se morda priredi ustrezni posvet.
Predstavnik Kmečke zveze je poročal o nadaljnjem boju Bazovcev in celotne slovenske narodnostne skupnosti proti gradnji sinhrotrona in o prizivih, ki jih razne slovenske organizacije nameravajo vložiti na TAR. Predstavnica Mladinskega odbora je obvestila člane teritorialnega odbora o sklepu, da bo slovenska mladina poskusila doseči preložitev mednarodnega mladinskega festivala za eno leto. Organizacijske težave so bile namreč prehude, pa tudi zagotovljenih sredstev je bilo premalo, čeprav je Evropska skupnost odobrila trideset milijonov lir. Mladinski odbor je sestavil posebno delovno skupino, namerava pa se tesneje povezati tudi z drugimi slovenskimi mladinskimi organizacijami; za pomoč je zaprosil vse organizacije Žveze.
Škof Bellomi na tečaju Skupine 85
S predavanjem tržaškega škofa Bellomija o Cerkvi v večjezikovni skupnosti in o izkušnjah tržaške družbe se bo danes nadaljeval izpopolnjevalni tečaj o Prisotnosti in prispevku slovenske kulture v Trstu. Tečaj pripravlja Skupina 85 v sodelovanju z Deželnim zavodom za raziskave, pedagoško izpopolnjevanje in eksperimentiranje IRRSAE. Predavanje bo ob 16.30 v dvorani Ferrero v Ul. Universita 7.
Razgreta okrogla miza na razstavišču pod Montebellom
Trst spi, barke pa plovejo mimo
»Navtični turizem v devetdesetih letih izbire in cilji v luči aktualnih tržnih usmeritev« je bil naslov včerajšnje okrogle mize o navtičnem turizmu v Severnem Jadranu, na katero je Tržaška velesejemska ustanova poleg italijanskih povabila tudi avstrijske in jugoslovanske izvedence in operaterje s tega sektorja.
V kongresnem centru razstavišča pod Montebellom se je zbralo lepo število ne samo tistih, ki so strogo delovno vezani na vprašanja navtičnega turizma in njegovih storitev, pač pa tudi mnogo predstavnikov jadralnih in navtičnih klubov ter meščanov, ki sta jim morje in tržaška turistična prihodnost še posebno pri srcu. Nič čudnega torej, da se je po uvodnih poročilih razvila dolga in polemična razprava, v kateri je bila še posebej ožigosana odsotnost poličnih in upravnih predstavnikov tržaške občine in pokrajine ter vidnih zastopnikov zainteresiranih ustanov, kot so Trgovinska zbornica, Pristaniška ustanova in druge.
Razpravo je vodil svetovalec vsedržavne zveze navtične industrije in ladjedelnic UCINA Mario Giugni, ki je prebral referat predsednika te organizacije Alda Ceccarellija. Iz njega je izšla zaskrbljenost, ki jo je v sektorju povzročila odločitev, da letos ne bo tržaške razstave Nauticamp. Odpoved odraža namreč hude probleme navtičnega sektorja v mestu stare pomorske
tradicije kakršen je Trst, in o katerih bo potreben globok premislek v tem obdobju resnega programiranja in ekspanzije navtičnega turizma, ki ga dokazujejo tudi številke: pred dvajsetimi leti je prišlo v Italiji eno plovilo na pet tisoč prebivalcev, danes ga ima vsak 90. državljan, za devetdeseta leta pa je upravičeno pričakovati, da bo vsak 10. Italijan razpolagal z lastno barko.
Tudi podpredsednik Velesejemske ustanove Marzulli je poudaril, da letos neuresničeni Nauticamp pomeni poraz ne samo za to ustanovo, pač pa za ves Trst, in da težave odražajo njegovo statičnost in podjetniško skromnost. Predstavnik UCINA Giugni se je ustavil pri pristaniški navtiki kot »primarni socialni sili človekovega uresničevanja in izrabljanja prostega časa«, medtem ko je predsednik Zveze trgovcev (Unione commercianti) Donag-gio opozoril, da se Trst s svojo posebno zemljepisno lego ponuja kot logično potencialno turistično pristanišče za avstrijske, nemške in švicarske goste. Če te vloge še ni uresničil, potem moramo priznati »neučinkovitost nekaterih naših javnih inštitucij, ki so se izognile vsaki obliki koordinacije in nasploh pokazale nezanimanje ter včasih tudi neodgovornost«, pa tudi večjo nagnjenost Trsta za pomorsko-trgovinske dejavnosti na škodo po-morsko-turističnih.
Za govorniškim odrom so se nato zvrstili predstavnik Avstrijske jadralne federacije Hugo Hermann, predsednik navtičnega pristanišča Marina di Cavallino v Venetu Alessandro Pa-rocchio, predsednik zveze italijanskih sejemskih ustanov AEFI Rodolfo Lo-pes Pegna, direktor revije Mare 2000 Franco Gonzaga, direktor goriške Navtične zveze Bruno Podbersig, direktor poreške Plave lagune Ivan Še-gon, predstavnik avstrijskega Yacht Cluba Alois Gaeta, predsednik kluba Mare Club dltalia Antonio Mazza ter generalni tajnik tržaške Velesejemske ustanove Giorgio Tamaro. V razgreto razpravo so posegli še številni drugi udeleženci okrogle mize, njihova pozornost pa je šla predvsem vprašanjem tržaškega navtičnega pristanišča, o katerem je bilo v zadnjih letih toliko povedanega in predlaganega, prav nič pa uresničenega. Ob popolni odsotnosti tržaških krajevnih upraviteljev pa je toliko več odobravanja požela odbornica za urbanizem v devinsko-nabrežinski občini Rita Contento, ki je dejala, da dunajski arhitekt Krier pripravlja načrt za ureditev Sesljanskega zaliva, po katerem naj bi zgradili 500 privezov in turistično naselje na območju restavracije Caravella. Podobni načrt naj bi izdelali tudi za Ribiško naselje, kjer je več kot 1700 privezov, in za katerega se je občinska uprava že obrnila na tržaško Pokrajino.
Alpinist Viki Grošelj v TK
V prostorih Tržaške knjigarne je bil sinoči gost slovenski vrhunski alpinist Viki Grošelj, ki je pravkar napisal knjigo o lanski odpravi na Karakorum z naslovom V prostranstvih črnega granita. Gosta in njegovo knjigo je predstavil časnikar in alpinist Duško Jelinčič. Pozneje je Grošelj v Slovenskem planinskem društvu prikazal svoje diapozitive z gora vsega sveta. O prijetnem večeru bomo poročali jutri.
Pozdrav mladih pevcev GM iz Belgije
Mladi pevci Mladinskega zbora Glasbene matice so srečno dopotovali v belgijsko mesto Hasselt. Tako so nam sinoči sporočili po telefonu; kljub napornemu potovanju - 25 ur - se vsi dobro počutijo in računajo, da bodo za današnji prvi koncert v Bruslju v odlični formi.
Izidi volitev bodo znani šele jutri
Pičla udeležba študentov na volitvah na univerzi
Volitve na univerzi so se — vsaj glede udeležbe — iztekle po predvidevanjih: študente je obnovitev študentskih predstavnikov v upravni svet Univerze, upravni svet Univerzitetne podporne ustanove, Univerzitetni športni odbor in odbor Univerzitetne knjižnice kaj malo zanimala, o čemer jasno pričajo podatki o volilni udeležbi. Volitev se je udeležilo 1812 študentov od skupnih 14.054 volilnih upravičencev, kar znaša pičlih 12,8% volivcev. V bistvu so letos zabeležili še nižji odstotek volivcev kot na prejšnjih volitvah izpred štirih let. Takrat je volilo vsega 13,8% tržaške študentske populacije.
Volilne sedeže so zaprli včeraj ob 14. uri. Zatem so skrutinatorji začeli s preštevanjem glasov (na volitvah so se predstavile štiri liste: katoliška, desničarska, laično-socialistična in levičarska). Glasove bo danes pregledala še osrednja volilna komisija, izidi volitev pa bodo znani šele jutri dopoldne.
Z Univerze so nam včeraj sporočili tudi udeležbo na volitvah v fakultetne svete, ki so potekale vštric z volitvami v upravne organe Univerze. Na pravni
Vodstvo ACT sporoča, da bodo od ponedeljka, 16. t. m., začasno preselili postajo openskega tramvaja s Trga Oberdan na Skorkljo, ker bodo morali opraviti popravila na tračnicah na odseku med Škorkljo in Trgom Oberdan.
fakulteti se je volitev udeležilo 13,1% študentov, na fakulteti za politične vede 15,4%, na ekonomski fakulteti 14,8%, na filozofski 11,8%, na pedagoški 8,1%, na medicinski 23,1%, na fakulteti za matematične vede 31,3%, na farmacevtski fakulteti 12,4%, na inženirstvu 22,5% in na visoki šoli za tuje jezike in prevajalce 21,7% vseh volilnih upravičencev.
Samomor v avtu
Za usoden korak se je včeraj odločil komaj 31-letni delavec Fabio Val, ki je stanoval na Drevoredu 20. septembra 68. Zaradi družinskih nesoglasij se je s svojim avtomobilom znamke talbot odpeljal v gozdič nedaleč od ceste med Fernetiči in Repentabrom ter si tam zadal smrt na najbolj klasičen način: gumijasto cev je priključil na izpušno cev avta, nato jo je usmeril v notranjost avtomobila, še prej pa je z lepilnim papirjem zaprl vse odprtine. Nato je sedel v avto in toliko časa vdihaval strupene izpušne pline, dokler ga ni zapustila zavest.
Njegovo truplo je več ur kasneje našla patrulja obmejne policije med rednim pregledom za preprečevanje ilegalnih prehodov čez mejo. Zdravnik Rdečega križa, ki so ga takoj poklicali, je lahko samo ugotovil smrt mladega Vala. V avtu so našli tudi listek, ki ga je samomorilec pustil svojima dvema otrokoma in v katerem jih prosi odpuščanja za tragično odločitev.
Nov protest delavcev IRET
Delavci elektronske tovarne IRET, ki so v režimu dopolnilne blagajne, so včeraj protestirali pred njenim sedežem v industrijski coni, nato pa so v povorki krenili po ulicah Caboto in Flavia. Manifestacija sodi v okvir pobud, s katerimi želijo delavci pospešiti rešitev zaposlitvenih in proizvodnih problemov v podjetju in doseči dejansko rotacijo delavcev v dopolnilni blagajni glede na to — kot piše v sporočilu tovarniškega sveta — da podjetje ne upošteva tozadevnih sporazumov.
Za prihodnji teden so predvidene nove pobude, med njimi tudi srečanje z deželnim odbornikom Francescuttom in s predstavniki tržaških krajevnih uprav.
Aquila: vse večja zaskrbljenost delavcev
Teritorialna tajništva CGIL, CISL in UIL so se včeraj sestala s sindikalnimi predstavniki Aguile, da bi skupaj preučili položaj v žaveljski rafineriji po enostranskem sklepu francoske družbe Total, da že v ponedeljek, 16. t. m., sproži tako imenovano »bonifikacijo«, ki bi pomenila prvi korak k dejanskemu zaprtju obrata. Sindikalisti so seveda ostro obsodili početje francoske multinacionalne družbe, katere edini namen je - so ugotovili na včerajšnjem srečanju - preprečiti kakršnokoli rešitev, ki bi predvidevala ohranitev takšne ali drugačne produktivne dejavnosti.
Svojo zaskrbljenost zaradi položaja in prepričanje, da je treba ukrepati hitro in učinkovito za preprečitev dokončnega zaprtja rafinerije, so sindikati izrazili v vrsti telegramov vladnim in krajevnim oblastem. Za ponedeljek, 16. t. m., pa je sklicana za 7.30 skupščina vseh delavcev Aguile.
Zasedanje o šoli in verouku
Vsedržavni odbor "Šola in ustava" bo priredil v ponedeljek, 16. marca, javno zasedanje na temo Šola in ura verouka. Na srečanju bodo udeleženci poglobili nekatere odprte zakonske in psihopedagoške aspekte vprašanja, ki je postalo aktualno po podpisu novega konkordata med italijansko državo in Vatikanom in po konvenciji, ki jo je minister za šolstvo Falcuccijeva podpisala z Italijansko škofovsko konferenco. Po podpisu konvencije je Falcuccijeva izdala sporno okrožnico o urah verouka v šolah, ki je sprožila val protestov laičnih sil in predstavnikov drugih veroizpovedi.
Na ponedeljkovem zasedanju, ki ga bo vodil prof. Livio Pesante, bosta poročala sen. prof. Giovanni Ferrara (kot neodvisnež je bil izvoljen na listi PRI) in docent uporabne psihologije na Tržaški univerzi prof. Riccardo Luccio, posegli pa bodo tudi krajevni predstavniki nekatoliških veroizpovedi in član tržaškega odbora "Šola in ustava", ki bo objasnil položaj na Tržaškem.
Zasedanje bo v prostorih liceja Petrarca (Ul. Rossetti 74) z začetkom ob 16. uri.
Dr. Lojze Berce drevi v SKD Tabor
V okviru predavalne dejavnosti SKD Tabor ter Knjižnice Pinko Tomažič in tovariši bo danes ob 20.30 v openskem Prosvetnem domu srečanje z dr. Lojzetom Bercetom, znanim gospodarstvenikom in časnikarjem, katerega ime je bilo v povojnem času povezano zlasti s tržaškim slovenskim tednikom Gospodarstvo, pred tem pa je več let preživel v Beogradu kot referent za manjšinska vprašanja v Centralnem presbiroju. Prav njegova beograjska leta bodo posredno predmet predavanja, ki nosi naslov »Iz beograjske perspektive po lastnih izkušnjah«.
• Upravni odbor družinske posvetovalnice v Nabrežini vabi na predavanje o preventivnih ukrepih proti raku na dojkah. Predavanje, ki ga bo imela dr. Milanijeva z onkološkega oddelka tržaške bolnišnice, bo danes ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Devinu.
Tatovi odnesli
elektronsko
blagajno
Neznani tatovi so preteklo noč vlomili v kiosk bencinske črpalke na trgu pri Sv. Jakobu, iz katerega so odnesli - prazno - elektronsko blagajno, v vrednosti 2.180.000 lir, kot je povedal upravnik črpalke, ki se je tatvine zavedel včeraj zjutraj in jo seveda takoj prijavil policiji.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so se na katerikoli način spomnili in na zadnji poti pospremili našega dragega očeta in deda
Rudolfa Čoka
Družini Čok in Kjuder
Trst, 13. marca 1987
Predavanje astronomke v krožku Che Guevara
Margherita Hack o supernovi v Veliki Magellanovi galaksiji
Predavanju Margherite Hack je sledilo res veliko število ljudi
Ko neka zvezda zaključi svoj življenjski ciklus, ne ugasne takoj, temveč eksplodira in se spremeni v novo, to je v neko nebesno telo, ki nekaj časa blešči v vesolju s svetlobo tisoč in tisoč sonc. To se dogaja zelo poredkoma: dovolj bo, da pomislimo, da je naše sonce staro že pet milijard let in bo svetilo še dolgo milijard let.. Še bolj enkraten dogodek je nastanek supernove, ki v trenutku doseže svetlobo milijarde sonc, preden ugasne in se spremeni v nevtronsko zvezdo ali črno luknjo.
Ko so astronomi v noči 23. februarja videli s teleskopom opazovalnice Cerro Tolo v Čilu novo zvezdo v Veliki Magellanovi meglici, ki je oddaljena 170.000 svetlobnih let od našega planeta, so se zavedali, da so priča nastanku supernove. Skoro istočasno so v laboratoriju pod Mont Blancom zaznali nekaj nevtrinov, to je delcev atoma, ki so nastali pri eksploziji zvezde v sosednji galaksiji. Svetloba in nevtrini so potovali do zemlje
170.000	let s hitrostjo 300.000 kilometrov na sekundo.
V sredo popoldan je krožek Che Guevara povabil astronomko Marghe-rito Hack, da bi številnim prisotnim obrazložila ta enkratni dogodek. Hac-kova, ki je svetovno znana znanstvenica in politično angažirana, je orisar la nastanek tega nebesnega telesa. V vsaki zvezdi se elementarne snovi spreminjajo v nove, pri tem pa nastaja energija v obliki svetlobe, toplote, žarčenja. V teku milijard let se temperatura zvezde viša do stotine milijonov stopinj: v trenutku, ko se v jedru železo spremeni v helij, pade toplota na milijon stopinj. Gravitacijska sila je večja od pritiska plinov in zato se plašč zvezde seseda na jedro. Pri
tem nastane mogočna eksplozija, ki razprši materijo tega nebesnega telesa v vsemirje.
Prav to se je zgodilo v sosednji galaksiji Veliki Magellanovi meglici pred sto sedemdeset tisoč leti. Od našega štetja dalje je bilo samo osem takih dogodkov, in to je prvič v zgodovini človeka, da je mogoče opazovati ta pojav s teleskopi, sateliti in najrazličnejšimi inštrumenti. Znanstveniki bodo lahko s tem pojavom odkrili in razvozlali mnogo ugank, katerim niso še našli odgovora.
Hackova je povedala, da je bil prav astronom Giovanni Vlaghi, ki je zaposlen v bazoviškem astronomskem observatoriju, med prvimi, ki je v Čilu
videl supernovo, ko se je tam mudil za rutinska opazovanja vesolja.
Ob tem moramo omeniti še živahno polemiko, ki razgreva duhove evropskih oziroma italijanskih astrofizikov in Japoncev, ki zanikajo verodostojnost odkritja nevtrinov v laboratoriju pod Mont Blancom. Japonci menijo, da so oni prvi zaznali te atomske delce, medtem ko naj bi se italijanski znanstveniki zmotili. Hackova je rekla, da je to vprašanje še nerešeno. Odgovor bomo dobili, ko bodo stoodstotno gotovi o uri, ko se je pojavila svetloba supernove (nevtrini in svetloba potujejo z isto hitrostjo). To bo mogoče z ekstrapolacijo podatkov, ki jih pregledujejo astrofiziki, (dgg)
Na Deželnem sedežu za rehabilitacijo operiranih žensk
Na modni reviji prikaz ženske ustvarjalnosti
Na sedežu Deželnega centra za rehabilitacijo žensk, ki so imele operacijske posege zaradi raka na prsih, je bila sinoči zelo dobro obiskana prireditev z naslovom »Moda kot terapija«. Na njej so nekatere članice centra predstavile številne modele za letošnjo pomlad in poletje, ki so jih same skrojile, nato pa tudi izdelale, kot so same pripravile tudi okraske, ki so dopolnjevali razna oblačila.
Predstavnica centra g. Nemez, ki je celotno modno revijo napovedovala, je tudi obrazložila pomen manifestacije, ki želi prikazati ustvarjalnost žensk na področju mode, še posebej pa vrednost takšnega udejstvovanja v terapevtske namene.
Že pred leti smo v našem dnevniku poročali o prvi takšni reviji v centru, ki je bil tedaj le pokrajinskega značaja. Že takrat smo poudarili velik pomen takšnega centra, ki daje prilož-
nost ženskam z operacijo na prsih, da se srečujejo, da utrjujejo medsebojne prijateljske vezi in da se otresejo vseh manjvrednostnih kompleksov, ki jih bolezen, pa tudi operacijski posegi v njih zapuščajo.
Tokrat smo med ženskami, ki so predstavljale razne modele, zasledili mnoge, ki smo jih videli že na prvi reviji. Tem so se pridružile še druge, ki so predstavile res lepe in izvirne modele, primerne za vse priložnosti za spomlad in poletje. Ob koncu so priložnostne manekenke prikazale še vrsto kopalnih oblek, s katerimi so želele poudariti, da se lahko tudi ženske, po tako težkih operacijskih posegih, brez sramu in predsodkov oblačijo po modi, seveda sebi primerno.
Vse prikazane modele bodo članice Deželnega sedeža predstavile v začetku aprila tudi v Rimu na posebni reviji. (ni)
gledališča
kino
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo stalno gledališče Teatro Biondo iz Palerma uprizorilo Shakespearovo delo ZIMSKA PRAVLJICA, ki ga je prevedel Agostino Lombardo. Režija Pietro Carriglio. V abonmaju odrezek št. 8. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
VERDI
Danes, 13. t. m., ob 20. uri tretja predstava Respighijeve opere PLAMEN. Dirigent Maurizio Arena, režiser Carlo Ma-estrini. Ponovitev v nedeljo ob 16. uri.
koncerti
Societa dei Concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil TRIO MOZART.
Verdi - Teatro CRISTALLO. Nedeljski koncerti. V nedeljo, 15. t. m., ob 11. uri bo celoten koncert posvečen skladatelju Mozartu. Komorni orkester gledališča Verdi bo pod vodstvom dirigenta Severina Zannerinija izvajal Mozartove skladbe. Kot solista bosta nastopila Igor Dražil in Jacek Policinski. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
izleti
Sekcija VZPI-ANPI iz Križa prireja od 8. do 10. maja izlet v Toskano. Cena
150.000	lir. Vpisovanja do 31. marca v baru Doma A. Sirka v Križu.
SPDT prireja v nedeljo avtomobilski izlet na Snežnik ob priliki vsakoletnega spominskega pohoda. Odhod ob 6.50 izpred spomenika v Bazovici. Vodi Franc Armani; informacije glede prevoza pri Armaniju (tel. 415318) in Mariu Miliču (tel. 229258).
ARISTON - 16.00, 22.15 Lola Darling, dram., ZDA 1986, 90'; r. Špike Lee; i. Tracy Camilla Jones.
EKCELSIOR I - 16.00, 22.15 Capriccio, er., It. 1987, r. Tinto Brass; i. Francesca Dellera, Andy J. Forrest, □ □
EXCELSIOR II - 16.00, 22.00 La famiglia, dram., It. 1986, 135'; r. Ettore Scota, i. Vittorio Gassman, Fanny Ardant.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 II colore dei soldi, dram., ZDA 1986; r. Peter Fa-irman; i. Paul Newman, Tom Cruise.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Over The Top, pust., ZDA 1986, r. M. Golan; i. S. Stallone, R. Loggia.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 Rimini, Rimini, kom., It. 1986, 100'; r. Sergio Cor-bucci; i. Serena Grandi, Paolo Villag-gio.
NAZIONALE III - 16.30, 22.00 I ragazzi della porta accanto, srh., ZDA 1985, 100'; r. Massimo Mazzucco; i. VValter Chiari, Luca Barbareschi, □
EDEN - 15.30, 22.00 Orge peccaminose, porn., □□
PENICE - 17.00, 22.15 A scuola con papa,kom., ZDA 1987; r. A. Metter; i. Rodney Dangerfield, S. Kellerman.
MIGNON - 16.30, 22.15 Una perfetta coppia di svitati, kom., ZDA 1986, 107'; r. Peter Hyams; i. Gregory Hines, Billy Crystal.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Crocodile Dun-dee, kom., Avstral. 1986, 102'; r. Martin Scorsese; i. Paul Newman, Tom Cruise.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 La donna esplosiva, dram., ZDA 1985; r. John Hughes; i. Anthony Michael Hall,Kelly LeBrock.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 52 gi-oca o muori, krim., ZDA 1986, 104'; r. John Frankenheimer, i. Roy Scheider, Ann Margret.D □
RADIO - 15.30, 21.30 Marina e il suo cinema, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
GLASBENA
MATICA
TRST
SEZONA 1986/87
7. abonmajski koncert
danes, 13. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ZLATOMIRA NIKOLOVA mezzosopran IVAN SANCIN bas
LOVRENC ARNIČ in ALEKSANDER ROJC klavir
Prodaja vstopnic v Pasaži Protti od jutri, 9. t. m., dalje.
včeraj - danes
Danes, PETEK, 13. marca
KRISTINA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 Dolžina dneva 11.45 — Luna vzide ob 15.53 in zatone ob 5.49.
Jutri, SOBOTA, 14. marca TILKA
PLIMOVANJE DANES: ob 2.43 naj--nižja -22 cm, ob 8.18 naj višja 35 cm, ob
14.40	najnižja -53 cm, ob 21.09 najvišja 45 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 5 stopinj, zračni tlak 1025,5 mb ustaljen, veter 12 km na uro zahodnik, vlaga 41-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 6,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Gianpaolo Nadalutti, Marco Callegaris, Sara Esposito, Stella Spolaor, Francesca Spirito, Matteo Bu-resch.
UMRLI SO: 86-letna Evelina lacob, 32-letna Laura Rutigliano, 79-letna Anna Viola, 73-letna Fulvia Ganassi, 83-letni Umberto Antollovich, 81-letna Marcella Ferman, 75-letna Alberta Zocchi, 81-letni Bruno Cannavacciolo, 86-letna Angela Sedmak, 66-letna Angela Vitone, 78-let-na Francesca Pavlovec.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9. marca, do sobote, 14. marca 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. Tiziane Vecellio 24.
FERNETIČI (tel. 229355) samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. Tiziano Vecellio 24, Lungomare Venezia 3.
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
»-SLOVENSKO p,STALNO „ „ ^GLEDALIŠČE f V TRSTU
štiridesetletnica gledališkega dela Silvija Kobala
Arthur Miller
SMRT
TRGOVSKEGA
POTNIKA
Režija: MARIO URŠIČ
Jutri, 14. t. m., ob 14. uri — IZVEN ABONMAJA V nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri —
RED C — prva nedelja
CASSA RURALU ED ARTIGIANA DOBERDO DEL LAGO KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB
razne prireditve
SKD Tabor - knjižnica P. Tomažič in tovariši.
Danes, 13. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje z dr. LOJZETOM BERCETOM na temo: »IZ BEOGRAJSKE PERSPEKTIVE PO LASTNIH IZKUŠNJAH«. Vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj priredi jutri, 14. t. m., ob 20.30 KULTURNI VEČER PD SLOVENEC IZ BORŠTA IN ZABREŽCA. Nastopata: MPZ Slovenec in Dramska skupina z veseloigro »Življenje, veselje, trpljenje«. Vabljeni!
Zveza vojnih invalidov NOV, Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju, Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prirejajo skupno proslavo 8. MARCA, DNEVA ŽENA. Proslava bo danes, 13. t. m., ob 17. uri v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu. Na programu bodo: priložnostni govor, kratkometražni dokumentarni film »Portret A. Černigoja« in kratka družabna igra. Vabljeni!
SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, vabi na proslavo DNEVA SLOVENSKE KULTUr RE v nedeljo, 15. t. m„ ob 17. uri. Sodelovali bodo domači recitatorji, osnovnošolski otroci in mešani zbor M. Pertot pod vodstvom Aleksandre Pertot, duo Simona Slokar - Irena Pahor. Slavnostni govor prof. Jure Slokar.
KD Rovte-Kolonkovec, Ul. Monte Ser-nio 27, priredi turnir remija v dvojicah: ženske, moške ali mešane. Začetek danes, 13. t. m„ ob 15. uri.
Nadaljuje se turnir briškole in trešeta ob torkih, četrtkih in sobotah ob 20.30.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi v sredo, 18. t. m., ob 17. uri v Gregorčičevo dvorano, kjer bo Srečko Šuman predvajal in komentiral diapozitive o zgodovinskih znamenitostih mesta Ravenne in okolice ter Republike San Marino. Prosimo za točnost.
Slovenski kulturni klub prireja jutri, 14. t. m., predavanje dr. Bernarda Špacapana o aidsu: "Kaj vemo, kaj moramo vedeti, česa še ne vemo o tem sindromu". Začetek ob 18.30.
šolske vesti
Šolsko skrbništvo je razpisalo redna natečaja po naslovih za dopolnitev pokrajinske lestvice za stalež: za pomožno osebje (3. službena stopnja) ter za tehnične sodelavce (4. službena stopnja). Natečaja se lahko udeleži neučno osebje 3. oz. 4. stopnje in tudi začasni suplenti, ki v roku natečaja dosežejo dve leti (24 mesecev) odgovarjajoče službe. Rok za predložitev prošenj zapade 16. t. m. Informacije na sedežu Sindikata, Ul. F. Fil-zi 8 (1. nadstr.), tel. 61193. Urnik: ponedeljek, sreda, petek od 11. do 12. ure; torek, četrtek od 16. do 17. ure.
prispevki
Ob 20. obletnici smrti mame darujeta Pepi in Boža Čuk 50.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Mirka Cibica daruje Dragica Husu 15.000 lir za MPZ V. Mirk.
Namesto cvetja na grob Kristjana Metelka darujejo družina Guštin in prijatelji iz "bareta" 140.000 lir za MPZ V. Mirk.
Ob priliki 8. marca daruje Iva Pirjavec
20.000	lir ŽPZ Prosek-Kontovel.
Ob priliki 8. marca daruje Miranda Kapun 20.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na pok. Dorota Zergola in Kristino Lavrenčič darujeta Sandro in Bruna 30.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
. V spomin na Mirka Škabarja darujeta Franc in Milan Bizjak 20.000 lir za SK Devin.
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, je na ogled razstava del LOJZETA LOGARJA.
V	galeriji LOŽA v Kopru je do konca marca na ogled razstava skulptur in risb akademskega kiparja DUŠANA DŽA-MONJE.
V	Občinski galeriji na Trgu Unita razstavlja svoja dela do 18. t. m. slikar PIERO CONESTABO.
V	Beneški galeriji v Čedadu razstavlja CLAUDIA RAZA FLOREANČIČ svoje slike.
Na srednji šoli E. Kardelja v Dutovljah razstavlja svoje skulpture in umetniško obrt BOGOMILA DOLJAK.
V	Mestni galeriji v Piranu je odprta razstava nemškega umetniškega fotografa AUGUSTA SANDERJA.
V	galeriji Costanzi razstavlja do konca meseca turinski slikar EZIO GRIBAU-DO.
V	umetnostni galeriji Nadie Bassa-nese (Trg Giotti 8/1) bodo jutri, 14. t. m„ ob 18. uri odprli razstavo slikarja ENZA NAVARRE.
razna obvestila
Predsedstvo VZPI-ANPI sporoča, da bo tradicionalno srečanje z večerjo in zabavo jutri, 14. t. m., ob 19.30 v prostorih DISPRAL pri Domju. Vabljeni vsi naši člani, aktivisti, deportiranci, politični preganjenci z družinami, še posebno mladi antifašisti. Vsem sekcijam priporočamo, da pohitijo z vpisi. Vse eventualne informacije na našem sedežu, tel. 730306.
Zavarovalnica za govejo živino za Bazovico, Gropado, Padriče in Jezero sklicuje v nedeljo, 15. t. m., ob 16.30 v Bazovskem domu v Bazovici REDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni vsi člani!
Mladinska skupina P. Tomažič obvešča, da so vaje danes ob 20.30 skupno s TPPZ P. Tomažič.
V Društvu slovenskih izobražencev -
Donizettijeva 3 - bo v ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 inž. Boris SANCIN komentiral osnutek resolucije Srbske akademije znanosti in umetnosti, ki je zbudil veliko polemike v jugoslovanski javnosti.
Slavistično društvo - Trst, obvešča, da bo redni občni zbor v petek, 20. t. m., v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 21, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob
20.30	v drugem sklicanju. Predlagani dnevni red:
1.	izvolitev delovnega predsedstva
2.	branje predsedniškega, tajniškega in blagajniškega poročila
3.	razprava
4.	razrešnica staremu odboru
5.	volitve novega odbora
6.	razno
mali oglasi______________
NA PUSTNI TOREK je nekdo v Dijaškem domu pomotoma vzel dolgo žensko temnomodro jopo. Najditelj naj telefonira na št. 225079.
UVOZNO-IZVOZNO goriško podjetje išče sodelavca ali sodelavko, po možnosti s prakso, za izvrševanje uvoznih in izvoznih operacij, ki je pripravljen potovati v inozemstvo. Zahteva se popolno znanje slovenskega jezika. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Sodelavec«.
IŠČEMO VOZNIKA z ali brez kamiona z mešalcem betona za kontinuiran prevoz betona na področju Goriške. Potrebna obrtnica za prevoz blaga za tretje osebe. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico, Ul. XXIV Maggio 1, pod šifro »Mešalec«.
ŽELITE SE učiti francoščino? Francozinja diplomirana v Parizu z izkušnjo večletnega učenja jezika v Trstu nudi pomoč pri prevajanju ter lekcije za vse stopnje. Tel. 566256.
ŽENSKA SREDNJIH LET išče zaposlitev kot hišna pomočnica ali otroška negovalka, na razpolago več ur dnevno. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro »Hišna pomočnica«.
PRODAMO trgovino jestvin. Tel. 208272 od 9.30 do 12. ure.
OSMICO je odprl Ivan Antonič - Cerov-
_lje 34. Toči belo in črno vino.
IŠČEM v najem majhno stanovanje v mestu ali na deželi ali pa kupim hišico, tudi potrebno popravil. Tel. 228390.
SPREJEMAM naročila za nakup čebeljih družin in matic. Tel. 229407.
ŽENSKA srednjih let išče zaposlitev kot točajka ali kuharica. Tel. 200665 ob urah kosila.
PRODAM KOSILNICO za traktor znamke »gaspardo«, kompletno s kardanom in grablje na sonce, troje koles znamke »piave« v dobrem stanju. Tel. v popoldanskih urah na št. 226213.
PROTI IZPADANJU las preparati D ER-BE VITANOVA. Parfumerija Kozmetika 90 — Opčine.
PRODAM 10 stotov sena v balah. Tel. 227240.
PRODAJAMO rabljene mize in stolice, primerne za osmico, krožke itd. Tel. 227330.
PRIPELJEM na dom gnoj in zemljo. Tel. 299453.
menjalnica
12. 3. 1987
Ameriški dolar............... 1312.-
Nemška marka ................ 708.25
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ........... 626.—
Belgijski frank............... 33.30
Funt šterling................ 2075.-
Irski šterling............. 1880.—
Danska krona............... 186.—
Grška drahma .................. 9.10
Kanadski dolar ............... 955-
Japonski jen............... 8.—
Švicarski frank ............. 843.50
Avstrijski šiling............ 100.40
Norveška krona .............. 185.50
Švedska krona................ 200.70
Portugalski eskudo............. 8.70
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar .......... 850.—
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
nr||#D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 61446 - 68881 DVtfllVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
Niz ČUDOVITA OBSEDENOST, na RAI 3 v soboto, 14. marca, ob 16.15 oz. ob 23.35:
RAPPORTI Dl CLASSE — Klassenverhaltnisse — Razredni odnosi, ZRN 1984.
Režija: Jean Marie Straub in Danielle Huillet. Igrajo: Christian Heinisch, Mario Adorf, Laura Betti.
METROPOLIS — ZRN-ZDA, 1926/1984.
Režija: Fritz Lang. Igrajo: Gustav Frblich, Brigitte Helm, Alfred Abel. Barvana verzija in glasba: Giorgio Moroder.
Ghezzijev ciklus na kulturni mreži RAI, ki je »obsedel« vse filmske ljubitelje in jih zadrževal pred TV zaslonom ob res nemogočih urah, se zaključuje s tema dvema naslovoma dokaj resno in slovesno ter hkrati spektakularno.
Nemški režiser francoskega rodu J. M. Straub in njegova žena D. Huillet sta res svojska in izjemna avtorja na evropskem filmskem prizorišču. Njun opus, ki skuša prikazati sodobno družbo in stvarnost, nastaja iz doslednega eksperimentiranja in intelektualne prizadetosti. Zato so njuni filmi brezkompromisni, ne podlegajo komerciali in lahki spektakularnosti. Druga bistvena značilnost avtorjev je izrazita pozornost, ustvarjalen in problemski pristop do literarne predloge njunih del. Do sedaj sta se spoprijela z vrhunskimi in skrajnimi predstavniki evropske klasične in sodobne kulture (Corneille, Bach, Brecht, Schonberg, Boli, Pavese). Za pričujočim »marksističnim« naslovom pa se skriva Kafkovo delo Amerika.
Klasičen Langov film iz 1926 bo v svoji novi posodobljeni tehnološki obleki zadovoljil še zlasti ljubitelje videoglas-be in videoumetnosti. Tako je ameriški glasbenik G. Moroder izzval nemalo polemik s svojim elektronskim prebarvanjem in »škandalozno« glasbeno opremo (v ritmu kričeče »dance mušic«) svetinje v zgodovini filma. A kljub tem snobovskim očitkom je film ohranil ves svoj čar in notranjo spektakularnost, ki ju Moroder s svojim posegom ni skazil, marveč kvečjemu ovrednotil in posodobil.
UN UOMO TRANOUILLO — A guiet Man — Miroljuben človek, ZDA 1952.
Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, Maureen O'-Hara, Victor McLaglen.
Na Canale 5 v ponedeljek, 16. marca, ob 14.30.
John Wayne je ameriški boksar, ki se zaradi hudega incidenta (nenamernega umora) odpove športu in odpotuje na Irsko, v deželo svojih prednikov. Tu najde »mirno« življenje in pristnost v odnosih, ki si ju je vedno želel. Spoprijatelji se s prijaznimi in živahnimi domačini, končno sreča tudi ljubezen..., barvito in divjo Maureen 0'Hara.
S tem filmom se veliki ameriški režiser irskega porekla vrača na rodno zemljo sv. Patricija. In res, Fordova kamera slika z veliko ljubeznijo zelena prostranstva, čudovito deželo, veder značaj in toplino ljudi njegove domovine.
FOG — Megla, ZDA 1979. Režija: John Carpenter. Igrajo: Adrienne Barbeau, Janet Leight, Jamie Lee Curtis, Debra Hill.
Na Italia 1 v torek, 17. marca, ob 20.30.
Gosta megla obda s svojim skrivnostnim in sovraž-
A. Barbeau in T. Mitchell
nim oklepom obmorsko mestece Antonio Bay. Za nepredirno in morečo tančico se skriva mrtva ladja, na kateri je šest »živih mrtvecev«; ti so se vrnili v kraj, kjer so jih pred sto leti brez usmiljenja umorili. Ta strašna bitja se bodo kruto maščevala nad potomci svojih morilcev, le tako bodo lahko dosegla večni pokoj.
Carpenter je mojster sodobne grozljivke (Halloween, Cristine itd.), zato mu je tudi v tem filmu uspelo ustvariti izredno napeto in duhamorno atmosfero. Pri tem mu odlično pomagajo vse štiri glavne protagonistke. Fog je prejel grand prix v Avoriazu leta 1980.
LA VALLE DELLTDEN — East of Eden — Vzhodno od raja, ZDA 1955.
Režija: Elia Kazan. Igrajo: James Dean, Julie Harris, Raymond Massey, Jo Van Fleet.
Na Canale 5 v sredo, 18. marca, ob 20.30.
To je prvi, veliki film Jamesa Deana. Prerano umrli ameriški igralec (1931-1955) je še danes živa legenda vsepovsod, čeprav je igral le še v dveh filmih: v Gi-oventu bruciata Nicholasa Raya in Julie Harris in James Dean	Stevensonovem II
gigante. Te tri interpretacije močnih, kompleksnih, notranje razbolelih in nekonformističnih likov so bile dovolj, da je zrasel eden izmed največjih (filmskih) mitov tega stoletja.
Nemalo zaslug za to ima tudi režiser E. Kazan, ki je Jamesa Deana odkril, ga formiral kot igralca v svojem slovitem Actor's Studiu in ga uveljavil prav s pričujočim filmom. Vzhodno od raja je nekakšna freudovska interpretacija, povzeta po Steinbeckovem istoimenskem romanu, biblijskega mita o Kajnu in Ablu, ki pa je postavljena v sodobno ameriško prizorišče.
GLI SPOSTATI — The Misfits, ZDA 1961.
Režija: John Huston. Igrajo: Marilyn Monroe, Clark Gable, Montgomery Cliit, Thelma Ritter, Eli Wallach.
Na RAI 3 v sredo, 18. marca, ob 20.30.
Hustonov film iz 1961 je pravi »cult movie« za oboževalce treh velikih igralcev, ki nastopajo tu »zadnjič« pred filmsko kamero. Gable bo namreč umrl leta 1960, Marilyn leta 1962, Clift pa štiri leta kasneje. John Huston, prekaljeni avtor številnih akcijskih, pustolovskih in intelektualnih del, je tokrat podpisal nervozno in razdraženo režijo, nekonvencionalno delo, ki obračuna brez vsakršne nostalgije z mitologijo vesterna in je obenem ostra kritika na ameriško slo po uspešnosti za vsako silo.
Pisatelj Arthur Miller (mož Marilyn) je zgradil trpek in ganljiv scenarij za »poslednji« podvig treh glavnih junakov, ki so na las podobni igralcem, ki jih poosebljajo. Mlado zvedavo dekle, stari in mladi kavboj se ne znajo in nočejo spoprijeti s stvarnostjo, donkihotsko se bijejo proti mlinom na veter in nemočno drsijo v propad...
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
17 RE	LP
LITFIBA -
Že zelo dolgo časa se Italija nekako izogiba rock skupin, kot so bile nekdaj Area, PFM, Le Orme itd. Ko so ti ansambli zaključili svojo umetniško kariero, je za njimi ostala velika praznina. Pred kratkim pa so nastopili v diskoteki Va-lentinis v Tržiču člani nove progresivne rock skupine Litfiba, ki je pred nedavnim posnela svoj prvi dvojni LP. Koncert verjetno ni imel takega uspeha, kot so organizatorji pričakovali, vendar so ljubitelji rocka lahko ugotovili, da se tudi v Italiji v tej smeri le nekaj dogaja.
Kaj naj povem o tej novi LP plošči? Vsekakor ni to vsakdanja komercialna zadeva, ampak je nekaj globljega in za poslušanje zahtevnejšega. Predvsem se ansambel izogiba elektronskih zvokov in usmerja svoje delo v virtuoznost posameznih inštrumentov, ki so v glavnem električna kitara, akustične kitare, stari južnoafriški bobni in podobno.
Sestava ansambla je naslednja: kitare igra Renzulli, na bobne Rin-
go, bas kitaro Maraccolo, klaviature Aiazzi, poje pa P.P. (tako se pač imenuje).
Pesmi albuma so naslednje: Res-ta, Re del silenzio, Cafe Mexcal e Rosita, Vendette, Pierrot e la luna, Tango, Come un Dio, Febbre, Apa-paia, Univers, Sulla terra, Ballata, Gira nel mio cerchio, Cane, Oro nero in Ferito.
^---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:.................................:..........................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo! - Danaro sporco
10.30	Rubrika o gospodarstvu
10.50	Aktualnosti: Okrog naš
11.30	Nanizanka: La famiglia Brady 11.55 Vremenska napoved
12.00	Dnevnik
12.05	Variete: Fronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Fronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Aktualnosti: Primissima
14.30	Šport: tenis za Davisov pokal, Italija-Švedska (prenos iz Prata)
17.00	Glasbena oddaja: Discoring
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Mladinska oddaja: Pista!
18.30	Filmska oddaja: Colosseum
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.45	Vreme in dnevnik
20.30	Dokumentarec: Serata natura -Artico selvaggio (r. James Algar)
22.30	Dnevnik
22.40	Dnevnik. Posebna oddaja
23.30	Dokumentarec: Stari prebivalci Italije - Veneti
24.00	Dnevnik
11.15	Informativna oddaja: Poučevanje glasbe in vede o zvoku
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik
13.15	Dnevnik. Iz našega žepa
13.40	Nanizanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
16.15	Kolesarstvo (prenos iz Arpina)
16.50	Dnevnik - Iz parlamenta
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Tedenska rubrika o turizmu in prostem času
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: LTspettore Derrick -Di notte in una časa sconosciuta
19.40	Vremenska napoved in dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Petkov sejem: Portobello (vodi Enzo Tortora)
22.30	Dnevnik
22.45	Informativna oddaja: Mixer -kultura
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Film: La mia signora (kom., It. 1964, r. Tinto Brass, i. Alberto Sordi, Silvana Mangano)
11.00	Šport: tenis za Davisov pokal, Italija-Švedska
14.30	Informativna oddaja: Jeans
15.40	Film: Centomila dollari (kom., It.
1939, r. Mario Camerini, i. Assia Noriš, Amedep Nazzari)
17.10	Tenis: Italija-Švedska, 2. del
18.00	Aktualna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Filmska oddaja: Čudovita obsedenost - Film in jazz
20.05	Dok.: Poklic scenografa
20.30	Modna revija: Top Moda '87
21.00	Komedija: Posvečeno Shakespearu - La commedia degli errori (r. James Cellan-Jones, i. Charles Gray, Michael Kitchen, prod. BBC, 1. del)
22.00	Dnevnik
22.05	Komedija (2. del)
23.00	Dnevnik
23.30	Filmska oddaja: Čudovita obsedenost - med oddajo filma Re-verse Angle: Nyc March '82 (r. Wim Wenders) in La fornaia di Monceau (r. E. Rohmer, i. Barbet Schroeder, Fred Juny)
10.05	TV mozaik: Tednik
11.05	Mednarodna obzorja
11.45	Nadaljevanka: Sonce in sence (pon. 2. dela)
15.30	Tv mozaik (pon.)
17.20	Poročila
17.25	Otroška oddaja: Makedonske . ljudske pripovedke
17.50	Lutkovna nanizanka: Fračji dol (5. del)
18.15	Dok. oddaja: Izkušnje in preizkušnje - Za vsakogar nekaj
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Peter Veliki (E. Anhalt, 6.del)
20.50	Pod drobnogledom: Planica 87
21.30	Po sledovih Slovencev v svetu: Dežela neskončnih možnosti -Amerika (1. del)
22.15	Dnevnik
22.30	Rezerviran čas
22.55 Film: Hombre (vestern, ZDA 1967, r. Martin Ritt, i. Paul New-man, Frederic March)
14.00	TV novice
14.10 Rubrika: Parola mia 15.25 Otroški program
18.00	Nad.: I Cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
Današnja Odprta meja bo v celoti posvečena Srečanju pisateljev ob meji, ki je bilo pred nedavnim v Portorožu. Obravnavala bo specifično temo in sicer gledanje pisateljev na Združeno Evropo in ustvarjanje ob meji. Oddajo je pripravila koprska redakcija.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Hello, Larry
20.25	TV novice
20.30	Glasbena oddaja: Pianist Ivo Po-gorelič izvaja Ravelove skladbe
21.30	Baletna oddaja: Passo di danza -American Ballet Theatre
22.10	TV Vsedanes
22.20	Dok.: NOB v Sloveniji - Prva zima za partizane (4. del)
23.20	Dokum.: Muzeji v Sloveniji
JU CANALE S
8.35	Forum (pon.)
9.00	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.00 General Hospital
11.10	Kvizi: Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.40 II pran-zo e servito
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Film: Fango sulle stel-le (dram., ZDA 1960, r. Elia Kazan, i. Montgo-mery Clift, Lee Re-mick)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L’albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Nadaljevanka: Colby
21.30	Variete: Maurizio Cos-tanzo show
24.00	Nanizanki: Sguadra speciale, 1.00 Missione impossibile
[	RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan,
10.10	Strega per amo-re, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini,
12.00	Mary T yler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Sui
monti con Annette, Mila e Shiro, II giro del mondo di Willy Fog
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.15	Kviza: Cest la vie, 18.45 II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie's Angels
20.30	Film: Pane e cioccola-ta (kom., It. 1973, r. Franco Brusati, i. N. Manfredi, J. Dorelli)
22.30	Film: Whisky e gloda (dram., VB 1960, r. Ronald Neame, i. Alec Guinness, S. York) 1
0.40 Nanizanki: L’ora di Hitchcock, 1.30 Switch
^|> ITALIA 1	.
8.30 Nanizanka: Fantasi-landia
9.15 Film: C'e un pošto per tutti (kom., ZDA 1981, i, TedBessel) •
11.00 Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavni oddaji: Can-did Camera, 14.15 Dee-jay Television
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanka: La časa nellaprateria
19.00	Nanizanki: Arnold,
19.30	Happy Days
20.00	Risanka: Sandy dai mille colori
20.30	Film: Fantozzi (kom., It. 1975; r. Luciano Sal-ce, i. Paolo Villaggio, Anna Mazzamauro)
22.25	Športna oddaja: A tut-to campo
23.25	Šport: Košarkarsko prvenstvo NBA
1.10	Nanizanka: Riptide
Uj TELEPADOVA
13.00	Risanki: Charlotte,
13.30	Capitan Futuro
14.00	Nanizanka: Vite ruba-te
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.30	Risanke: Super Kid, Anna dai capelli rossi, Il fichissimo del baseball, Voltron, Tran-sformers
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Diego al cento per cento
20.30	Film: Scuola militare (kom., ZDA 1983, r. Zvi Shissel, i. Zachi Noy, Joseph Shilloah)
22.30	Športna oddaja: Euro-calcio
23.30	Film: La luna e i suoi soldi (kom., ZDA 1942, r. Albert Lewin, i. George Sanders, Herbert Marshall)
1.00 Nanizanka: Nero Wol-fe
TELEFRIULI
13.00	Kviz: Stasera mi butto
13.30	Nadaljevanka: Rosa De Lej os
14.30	Dražba: Roberta pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič Box
17.45	Variete: Vanita
19.00	Dnevnik
19.45	Športna oddaja
20.00	Ekološka rubrika: Re-gione verde
20.30	Zabavni spored: Bui-nesere Friul
22.30	Dnevnik
23.30	Nanizanka: Anna Ka-renina
0.30 Glasbena oddaja: News dal mondo
[	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Kratka poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 Na goriškem valu (pon.);
8.40	Mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Spoznavajmo naš mali, nevidni svet, Ščedensko narečje, Glasbeni mozaik; 13.20 Zbori; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Naš jezik, 14.20 Ne prezrimol;
15.00	V svetu filma; 16.00 Osebno;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 17.00, 21.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki; 9.05 Glasbena pravljica; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Fantazija in valčki; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val radia Koper; 14.30 Pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik;
17.00	Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila;
11.15	Glasba; 11.30 Na prvi strani;
11.35	In tako dalje...; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeni spored; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Glasba;
16.00	Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz spored; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 15.00 Dvajset let Hit parade; 16.30 Oddaja brez naslova; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mixtai; 21.00 Nočni val z Marijo in Tončkom Bebcem.
Nove volitve naj bi bile 24. maja
Zaradi pat pozicije na občini koalicija v Gradežu dala ostavko
Stanje v občinskem svetu v Gradežu je v zadnjih časih prišlo na pat pozicijo. Za vsak sklep je glasovalo deset svetovalcev, deset pa jih je bilo proti. Zaradi tega ni prodrl noben pomembnejši sklep. Delo občinske uprave je bilo ohromljeno. To stanje naj bi se nadaljevalo tja do konca pomladi, ko bi prišel v razpravo letošnji občinski proračun. S takim razmerjem sil ne bi bil proračun odobren. Zaradi tega bi takrat prišlo avtomatično do razpusta občinskega sveta. Na županstvo bi prišel komisar, ki bi tam ostal do pomladi 1988, torej za skoro leto dni, ko bi bile razpisane nove volitve.
Sedanji koalicijski partnerji, ki leto dni upravljajo Občino v Gradežu, pa so sklenili drugače. Deset svetovalcev sedanje večinske koalicije je podalo ostavko. Na županstvo pride komisar, ki mora razpisati nove volitve v roku devetdesetih dni. Te naj bi bile 24. maja, istočasno kot v drugih krajih Italije. Največji kraj, kjer bodo občinske volitve, je Neapelj.
»Pa imamo podobnost z Neapljem,« je komentirala številna publika, prisotna na zadnji seji občinskega sveta v sredo zvečer: »Neapelj si prizadeva postati nogometni prvak Italije. Prav 24. maja bo zadnja tekma našega nogometnega prvenstva in naša gradeš-ka ekipa hoče letos postati prvak.«
Ostavko je torej dalo deset svetovalcev: štirje republikanci, štirje komunisti, en socialdemokrat in en socialist. Do glasovanja o skupni ostavki je prišlo po skoro triurni razpravi, v kateri je bilo govora o vsem mogočem, bolj
malo o ostavki. Ostavko pa je sprejelo le odstopajočih deset svetovalcev. Drugih deset, devet demokristjanov in en zelen, pa so kompaktno glasovali proti.
Birokratski postopek je v zvezi s tem precej zapleten. Nekateri celo oporekajo, da je občinski svet brez potrebne večine, kajti odstopajoče bi lahko v občinskem svetu zamenjali neizvoljeni kandidati na omenjenih štirih listah.
Sicer pa se zdi, da mora o stvari razpravljati upravni odbor na goriški prefekturi. Prefekt, ki predseduje temu odboru, naj bi ugotovil, da ni moč upravljati občino v Gradežu. Poslal naj bi v nekaj dneh komisarja.
V razpravi v občinskem svetu je prišla na dan bojazen: kaj bo z gradeški-mi dosedanjimi svetovalci, ki ta kraj zastopajo v upravnem svetu KZE? Gradežani so tu močno zastopani v vseh strankah. Prišli so na dan spori, ki so povzročili razkorak med koalicijo in zastopnikom zelenih. Ta je namreč prej bil v koaliciji, potem pa, kljub temu da je ostal odbornik in podžupan, stalno glasoval proti sklepom odbora. Njegovi posegi na tej zadnji seji so povzročili tudi ostre proteste med publiko, ki je na občinskih sejah v Gradežu vedno številno prisotna in tudi komentatorsko sodeluje v razpravi.
Poleg župana Zanettija so v razpravi sodelovali demokristjana Reverdito in Scaramuzza (oba precej polemična do socialdemokratskega predstavnika),
socialdemokrat Dissette, socialist Toso, komunist Fortuna.
Položaj v Gradežu je od vedno dokaj čuden, ni v sozvočju z dogajanjem v drugih krajih na Goriškem. Do pred štirimi leti so tu imeli demokristjani absolutno večino glasov. Vedno so imeli župana in večino v odboru. V Gradežu so močni republikanci, ki so druga stranka. Na volitvah leta 1983 so demokristjani dobili le deset svetovalcev. Sestavili so koalicijo s PRI, PSDI in PSI. Kmalu pa je prišlo do ostrih sporov, ki so imeli zunanji odraz v zadevi zaprtja bolnišnice. Globlji razlogi sporov pa so bili drugačni. V glavnem vezani na urbanizacijo Gra-deža. Tu so v tem kraju vedno bili veliki interesi načrtovalcev in gradbenikov.
Pred dvema letoma se je koalicija razbila. Prišlo je do nove, čisto nepričakovane: PRI (4 svetovalci) je dobila župana, v koalicijo so vstopili komunisti (4 svetovalci), 1 socialdemokrat, 1 zelen. V opoziciji so ostali demokristjani (9 svetovalcev) in 1 socialist. Slednji je nekaj mesecev pozneje vstopil v koalicijo in tako omogočil redno upravljanje. Kmalu se je zataknilo. Zeleni Mattiussi je ostal na odborniškem mestu, pa čeprav mu je župan odvzel pristojnost, vedno pa je polemično glasoval proti vsem sklepom. Iz te pat pozicije pa najbrž ni bilo drugega izhoda kot razpust občinskega sveta.
Občina Gradež je po številu prebivalstva tretja na Goriškem. Pomembno je njeno gospodarstvo še zlasti na turističnem področju.
V Kulturnem domu drevi odprtje razstave slik Klavdija Tutte
Klavdij Tutta: Melanholični bik pred portalom (akril na platnu), 1986
Danes se začenja devetdnevno Srečanje gledališč Alpe Jadran. Prva manifestacija bo drevi, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo odprli razstavo slik Klavdija Tutte, zatem pa se bo dogajanje preselilo v sosednjo Novo Gorico, kjer bo ob
20.30,	v veliki dvorani Kulturnega doma slovesna otvoritev srečanja, nato pa že tudi prva od petnajstih predstav letošnje revije. Nastopilo bo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z delom M. F. Dostojevskega in D. Jovanoviča Blodnje.
Uvodna slovesnost bo torej v Kulturnem domu v Gorici, kjer bodo odprli bogato razstavo slik Klavdija Tutte, razmeroma mladega umetnika, ki živi in ustvarja v sosednji Novi Gorici
Enotno^ stališče PSI v Štandrežu
Na predkongresno skupščino so se zbrali tudi člani socialistične sekcije v Štandrežu. V razpravi so govorili predvsem o tukajšnji problematiki, kar so potem strnili tudi v resolucijo, ki jo bodo obrazložili na pokrajinskem kongresu PSI, ki bo konec tedna v Gradišču.
V	resoluciji je rečeno, da je treba vendarle rešiti vprašanja okrog globalnega zaščitnega zakona. Socialisti iz Štandreža predlagajo ustanovitev posebne delovne skupine, ki naj bi v pokrajinskem merilu razpravljala o teh vprašanjih in koordinirala tudi delo socialističnih članov ter somišljenikov, tudi izvoljenih v javna telesa, v raznih slovenskih krajih na Goriškem.
Socialisti iz Štandreža zahtevajo tudi, da prične konkretno delovati strankin koordinacijski odbor v goriški občini. Zahtevajo tudi svoje zastopstvo v pokrajinskem odboru stranke. Niso se izrekli za nobeno od struj, ki je konkurirala v sedanji predkongresni kampanji. Delegati štrandreške sekcije Valter Reščič, Diego Marvin in Vladimir Nanut bodo na pokrajinskem kongresu zagovarjali enotna stališča.
Furlanske pesmi v Krminu
V	mestnem gledališču v Krminu bo drevi, ob 21. uri, koncert sodobnih furlanskih pesmi. Nastopili bodo glasbeniki in pevci skupine 11 Canzoniere di Aiello. Naslov koncerta je »Tilment e stelis«. Priredil je društvo Micron C.
Včeraj je na tržaški univerzi diplomiral iz ekonomskih ved
dr. BORIS PERIC
Čestita mu UN1FAX
Stališče KPI o perečih vprašanjih štandreške in širše skupnosti
Varstvo okolja s posebnim ozirom na upepeljevalnik, smotrna uporaba teritorija, problematika v zvezi z nameravano gradnjo zahodne obvoznice, pokopališče, nogometno igrišče in trenutni položaj v postopku za izglasovanje zaščitnega zakona za Slovence. O teh vprašanjih je tekla beseda na javni razpravi, ki je bila v sredo zvečer v Štandrežu, na pobudo KPI. O upepe-Ijevalniku, o dosedanjem načinu reševanja in pristopa do vprašanj varstva okolja, o stališču KPI do osnutka deželnega načrta (28. t. m. bo na pokrajini posvetovanje upraviteljev) je govoril Carlo Peresson, ki je pri KPI odgovoren za vprašanja varstva okolja. "KPI nasprotuje načrtu, da bi pri So-vodnjah zgradili tak objekt, osporava nekaterim ugotovitvam, navedenim v deželnem osnutku, je za take rešitve, ki so upravičene z ekonomskega vidika in ki nudijo največja jamstva glede varstva okolja in zdravja ljudi." Peresson je nadalje opozoril na potrebo po hitrem in odločnem angažiranju prebivalstva, da se prepreči uresničitev z vrha določenih načrtov.
O prostorskem načrtovanju s posebnim ozirom na gradnjo zahodne obvoznice je govoril občinski svetovalec Roberto Busolini, ki je kritično ocenil prostorsko planiranje goriške občine zlasti v šestdesetih letih ter objasnil nastanek, razvoj in preoblikovanje zamisli in kasneje načrta zahodne obvoznice. KPI potrjuje že znano stališče o tem načrtu: nasprotuje gradnji ceste,
ker ni potrebna, ker bi skazila z naravovarstvenega vidika zanimivo območje in ker bi povsem spremenila dosedanji sistem neposrednih cestnih povezav med Štandrežem in Sovod-njami. Denar, okrog 12 milijard lir, naj bi porabili za izboljšanje in posodobitev že obstoječih cest, je mnenje KPI.
Razširitev pokopališča v Štandrežu je vprašanje, ki je v ospredju razprav že nekaj mesecev in najbrž tudi še bo, ker bo treba počakati na odločitev Deželnega upravnega sodišča glede priziva, ki je bil vložen in ker so mnenja, kako stvar rešiti, ali vsaj poskusiti razrešiti, med samimi vaščani deljena. To je prišlo do izraza tudi med dolgotrajno razpravo na zadnjem srečanju, kjer so vzeli v pretres tudi možnost, da se pokopališče v nekaj letih dokončno zapre, kar bi pomenilo za štandreško skupnost velik udarec.
Glede nogometnega igrišča, oziroma načrtovanega posega, je Busolini na specifično vprašanje odgovoril, da
je bil načrt že predložen in da bo KPI posredovala, da bi bil v najkrajšem možnem roku odobren in zajamčeno financiranje.
O prizadevanjih za izglasovanje zaščitnega zakona za Slovence je govoril deželni svetovalec Ivan Bratina, ki je dejal, da je bil sicer zabeležen določen premik, s tem ko je senator Garibaldi poskrbel za delovni osnutek, da pa vladna kriza, ki ji ni videti konca, predstavlja resno oviro, da bi postopek zares in dokončno stekel. Bratina je še dejal, da ne smemo popustiti v naših prizadevanjih na kulturnem in športnem področju. Vztrajno je treba delati, kajti tudi zakon, ko bo, in če bo odobren, ne bo avtomatsko rešil vseh vprašanj.
Javna razprava se je pričela s krajšim posegom Wilme Brajnikove in predsednikom mestnega komiteja KPI Nandom Di Dato. Udeležence je pozdravil tudi predsednik rajonskega sveta Walter Reščič.
Prešernova proslava v Štandrežu
"Prešerna ni". Izzivalen naslov prireditve, ki bo nocoj v Štandrežu, na pobudo KD Oton Župančič, v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Ob 20.30 se bodo mladi, ki so pred kratkim prevzeli nase vodstvo društva, v Domu Andreja Budala predstavili z recitalom Prešernovih pesmi. Na prireditev se marljivo pripravljajo že nekaj tednov pod vodstvom Nataše Paulin Petarin.
Glavni oblikovalci (recitatorji) so štandreški nižješolci in srednješolci, ki so se tokrat, kot je slišati, zares potrudili in pripravili lep pesniški večer.
in ki je prav pred kratkim slavil desetletnico samostojnega umetniškega nastopanja.
Tutta se je rodil v Postojni leta 1958, dokončal Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, pri prof. Bogdanu Borčiču pa dokončal postdiplomski študij grafike. Doslej je sodeloval že na preko sto skupinskih razstavah, doma in v tujini ter bil deležen številnih priznanj.
Težko je opredeliti njegovo umetnost, jo uvrstiti v tako ali drugačno smer. Prej bi rekli, da gre za neko specifiko, tako po motivih kakor glede uporabe barv, torej za iskanje in oblikovanje samostojne umetniške poti in izražanja.
Razstava del Klavdija Tutte, ki sta jo organizirala Kulturni dom in Zveza slovenskih kulturnih društev, bo na ogled do 21. marca.
Črno-bele slike v Doberdobu
V	Doberdobu bodo jutri, v soboto, 14. marca, ob 19. uri, odprli razstavo črno-belih fotografij, ki so jo naslovili »Iz naše kambre«. Razstava bo v prostorih kulturnega društva Jezero, katerega fotografski odsek je tudi prireditelj te razstave. Odprta bo do 22. marca.
Seminar o prostorskem načrtovanju in okolju
V	sejni dvorani Trgovinske zbornice se bo danes pričel dvodnevni interdisciplinarni seminar o varstvu okolja in prostorskem načrtovanju. Seminar prireja Institut ISIG v sodelovanju s tržaško in videmsko univerzo. Seminar (tretji iz ciklusa o smotrni izrabi prostora) se bo pričel ob 9. uri danes, zaključil pa jutri dopoldne z okroglo mizo.
Po nekajletnem trudu na tržaški Univerzi je
BORIS PERIC
v svoje in naše veliko veselje včeraj diplomiral iz ekonomije.
Čestitajo mu Boris, Sonja in Jara, mama Bernarda in tata Mirko
kulturni dom
Danes ob 18. uri odprtje razstave del novogoriškega slikarja Klavdija Tutte. Razstava, ki bo odprta do 27. marca, sodi v sklop prireditev ob letošnjem srečanju gledališč Alpe Jadran.
razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica
priredi v nedeljo, 15. t. m., avtobusni smučarski izlet na Nevejsko sedlo kot pripravo na društveno tekmovanje, ki bo 5. aprila. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri s Korna in ob 7.15 iz Sovodenj. Društvo priporoča udeležbo predvsem tečajnikom. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave in pojasnila v trgovini Bavcon.
Občina Sovodnje obvešča, da bodo letos poskrbeli, v sodelovanju z Uradom za delo in Ministrstvom za delo, za zaposlitev desetčlanske delovne skupine za 76 dni. Zaposlili bodo tudi vodjo skupine, ki mora biti geometer oziroma gradbeni izvedenec, vpisan v poseben seznam pri Uradu za zaposlovanje. Prav tako morajo biti vpisani v poseben seznam brezposelni, ki nameravajo izkoristiti omenjeno možnost zaposlitve. Delovna akcija bo predvidoma v začetku poletja.
kino
Ob prihodu nočnih vlakov v Gorico na postaji ni avtobusa in ne taksija
Kdor se v Gorico pripelje z nočnima vlakoma, tako iz tržaške kot iz videmske smeri, ne najde pred goriško postajo niti avtobusa niti taksija. Za tiste, ki so svoje vozilo pustili na parkirišču pred postajo, seveda ni problemov. Ti pa nastajajo za vse tiste, ki morajo peš v oddaljeno bivališče na drugem koncu mesta.
Pred leti so na zadnje nočne vlake čakali avtobusi. Pravzaprav le en sam, tisti, ki vozi na progi številka 1 od glavnega kolodvora do svetogor-ske postaje. Ta avtobus je tako služil tistim, ki so bivali v središču mesta ali v severnem predelu. Nikakor ni služil tistemu, ki je bival v Stražicah, Podgori, Štandrežu, Ločniku ali Sv. Ani ter Podturnu.
Voditelji Občinskega avtobusnega podjetja so že pred leti vzeli iz prometa ta nočni avtobus. Potnikov je
bilo premalo, stroški pa so bili preve-liki.
Če bi sedaj hoteli uvesti nočno avtobusno službo, tako, ki bi samo na eni progi zadostila potrebam maloštevilnih potnikov, ki se pripeljejo v Gorico z zadnjima vlakoma, bi morali vzeti v službo najmanj enega šoferja. Strošek pa bi bil prevelik, nam je povedal predsednik Občinskega podjetja Jakončič.
Ko dospela v Gorico zadnja vlaka, ni pred postajo niti taksijev. Goriški taksisti so nam že marsikdaj prej povedali, da se jim čakanje ne izplača. Morali bi biti na postaji opolnoči (vlaka pripeljeta nekaj minut potem ko ura odbije polnoč). Marsikdaj pa se je zgodilo, da ni iz vlaka izstopil noben potnik ali pa da so vsi pred postajo imeli svoje vozilo. Tako so taksisti čakali zaman, odšli domov z dolgim nosom in prazno denarnico.
Kako torej? Taksisti so nam že marsikdaj prej rekli, da bi bila morala Občina na kak način poskrbeti za nočno prevozno službo. Ker Občina skrbi za javne avtobusne prevoze, naj bi poskrbela tudi za drugačno službo. Taksistom naj bi Občinska uprava plačala neko odškodnino. Ti bi vršili nočno službo na glavni postaji. Ta odškodnina bi Goriško občinsko upravo bremenila manj kot da bi morala ob tisti uri skrbeti za avtobusno službo.
O tem vprašanju je bilo v Goriškem občinskem svetu že večkrat precej govora. Na zadnji seji ga je ponovno sprožil svetovalec Fiorelli. Spet je pogrel idejo o podpori Občine taksistom. Ti bi se tako obvezali skrbeti za prevozno službo od postaje do doma za vse tiste, ki se v Gorico pripeljejo z zadnjima nočnima vlakoma.
V ponedeljek zaprti vsi uradi in trgovine
V ponedeljek, 16. t. m., bo v Gorici, kakor smo že poročali, dela prost dan zaradi praznovanja zavetnikov sv. Hi-larija in Tacijana. Taka odločitev je bila sprejeta pred dnevi, predvčerajšnjim pa je goriški župan izdal ukaz o obvezni zapori vseh trgovin in obrtniških delavnic. Zaprti bodo tudi vsi uradi na županstvu in drugih ustanovah.
Umrl v predoru pod gradom
Dežurno ekipo Zelenega križa so v sredo okrog 23.30 obvestili, da je v predoru pod gradom na pločniku truplo moškega. Ko so reševalci prišli na kraj, so lahko samo ugotovili, da je moški mrtev. Truplo so po opravljenih formalnostih prepeljali v mrliško vežo splošne bolnišnice.
Policijski organi so ugotovili, da gre za 59-letnega Jožefa Uršiča iz Drežniških Ravni. Mož je imel pri sebi veljavno prepustnico.
Umrl je zaradi srčne kapi.
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »52 gioca o muori«.
Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.30—22.00 »Rimini Rimini«. VITTORIA 17.30—22.00 »Čarne bollen-te«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 18.00—22.00 »Peggy Sue si e sposata«.
EXCELSIOR 18.15—22.00 »Noi uomini duri«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Četrta nora misija«, ob 20.00 »Miranda«.
KULTURNI DOM 18.15 in 20.15 »Dvigalo v okvari« . Filmsko gledališče. DESKLE 19.30 »Ime mi je Remo«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Villa S. Giusto, Korzo Italija 244, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla Salute, Ul. Cosulich 117, tel. 711315.
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Agostino Ti-nunin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
Drevi v okviru abonmajske sezone Glasbene matice
Pomemben koncert v Kulturnem domu
V okviru abonmajske sezone Glasbene matice bo drevi v Kulturnem domu privlačen koncert, na katerem bodo nastopili umetniki nesporne veljave. Najprej bi omenili bolgarsko mezzosopranistko Zlatomiro Niko-lovo, ki je cenjeno ime v evropskem opernem in koncertnem svetu, nato pa se tržaškega rojaka, basista Ivana Sancina, ki se je lepo uveljavil na mnogih mednarodnih odrih. Nikolovo bo pri klavirju spremljal
Lovrenc Arnič, Sancina pa Aleksander Rojc
Kuret vodil dijaški orkester Tartinija
Preteklo soboto je v dvorani Kulturnega centra »Giovanni XXIII« v Trstu nastopil orkester dijakov konservatorija G. Tartini pod taktirko njegovega vodje Stojana Kureta.
40-članski orkestralni ansambel, ki ga sestavljajo dijaki različnih stopenj oziroma razredov, je dokazal dokaj resno in temeljito pripravo, če odštejemo nekatere netočnosti oziroma pomanjkljivosti (nekateri vsto-
pi, mestoma slaba intonacija in neuravnovešenosti posameznih skupin), ki pa skoraj nujno botrujejo taki orkestralni skupini, ki se je šele začela razvijati. Vsekakor dirigent ni imel lahkega posla, da je pripravil ta nastop, zlasti če pomislimo na vse težave, na katere nujno naleti pri delu s šolskim orkestrom njihov vodja.
Nikakor lahek program za tak ansambel je obsegal prvo in tretjo sim-
lonijo Franza Schuberta ter Romanco v F-duru za violino in orkester L. van Beethovna.
Solistični part je dostojno, z nekoliko krhkim in zadržanim tonom izvedla dijakinja Laura Grandi iz violinskega razreda prof. Consoli.
Prijetnemu glasbenemu večeru je prisostvovalo številno občinstvo, ki ni štedilo s priznanjem orkestru, dirigentu in solistki. (GD)
Poziv k
Prejeli smo izjavo, ki jo je podpisalo preko 120 kulturnih delavcev, znanstvenikov in novinarjev iz Slovenije. Izjavo objavljamo v daljšem izvlečku, ker govori o problemih, ki močno burijo slovensko in jugoslovansko javnost. Objava pomeni informacijo, ne pa avtomatičnega »pristopa«.
»Polemika o osnutku plakata, ki je bil predložen za dekor letošnjega praznovanja dneva mladosti, vsebuje nekaj značilnosti, ki nas resno skrbijo,« je rečeno v izjavi. »Te značilnosti v javnih nastopih nekaterih političnih funkcionarjev in teles ter v poročanju dela jugoslovanskih sredstev javnega obveščanja niso nove. Pojavljajo se že nekaj časa in zdaj .vidno eskalirajo.
V	danem primeru nas zlasti skrbi: nepripravljenost nekaterih posameznikov v centrih politične moči, da bi se seznanili s predmetom, ki ga napadajo in obsojajo, ga skušali analizirati in resno premisliti; predmetu, ki ga obsojajo, tudi tokrat odrekajo njegovo družbeno specifičnost in avtonomnost ter ga nasilno presojajo z merili, ki so mu tuja;
nekateri nosilci politične moči si vse bolj jemljejo pravico absolutnega razsojanja o vsem, kar se je dogajalo ali se dogaja, četudi za to, kot je videti, pogosto niso kvalificirani, strokovnih ekspertiz pa očitno ne iščejo; pri tem postajajo vse bolj ekskluzivistični in netolerantni; v primeru, ki nas je vzpodbudil k pisanju, ni mogoče razbrati niti najmanjše pripravljenosti na javen dialog z avtorji obsojenega predmeta ali na javno razpravo, v kateri bi bilo mogoče predstaviti različna mnenja, misli, stališča in argumente; njihovo razsojanje in obsojanje je vse bolj aprioristično in že nevarno drsi v ideološki terorizem.«
Nadalje podpisniki ugotavljajo, da ne gre spregledati, da je v javnih nastopih številnih posameznikov, ki nastopajo s pozicij politične moči, vse manj elementov racionalnega razpravljanja in vse več emocionalnih, iracionalnih, demagoških, avtoritarnih prvin, in da se z naraščanjem ekskluzi-vizma, netolerance in iracionalnosti seveda manjša odgovornost za javno besedo; najbolj neodgovorno se uporablja obtožba fašističnosti oziroma nacističnosti.
V	nadaljevanju je rečeno, da je »vse bolj pogosto opiranje na »teorijo zarote«, s katero nekateri nosilci politične moči, ki dajejo ton najnovejšim polemikam in obsodbam, razlagajo vse tiste družbene in politične pojave, ki jih niso sami spodbudili; s takšnimi pogledi se seveda ujema brezglavost in paničnost, s katero reagirajo na sicer
Kitajska danes
KRISTJANA BAVDAŽ
Razstava »Kitajska v Benetkah - kitajska civilizacija od vzhodne dinastije Han do Marca Pola (25-1270 po našem štetju)« je skupno delo strokovnjakov in ljubiteljev kitajske kulture.
V	razkošnih dvoranah Doževe palače je bilo razstavljenih 141 originalnih predmetov že od avgusta meseca in isto število sked natanko opisuje izvor, obdobje, material, oblike, tehniko izdelovanja, ter tako prikazuje še nepoznano zgodovinsko kitajsko obdobje. Mnogo razstavljenih predmetov so pred kratkim izkopali, nekateri pa niso bili nikoli predstavljeni v tujini.
Leta 1983 je bila že razstava kitajskih predmetov v Benetkah pod imenom »7000 let Kitajske v Benetkah«. Tedaj je bilo opisano obdobje, ki je obsegalo kitajsko zgodovino od neoli-tika do prve dinastije Han. Sedaj pa so predstavili predmete, ki so krili nadaljnje zgodovinsko obdobje, in sicer od prve dinastije Han do dinastije Song, to se pravi, do našega srednjega veka.
Po propadu dinastije Han se ta kitajska družba lahko primerja s propadom rimskega cesarstva, le da se je krščanski Zahod pripravljal za ustanovo držav, medtem ko se je Kitajska povrnila v novo centralno oblast. Temu je treba dodati, da ni doživela Kitajska nikoli hujšega družbenega razkroja tako, kot se je, obratno, dogajalo večkrat na Zahodu. Dežela, po kateri se vije Rumena reka, je v vseh tisočletjih obstoja imela precej stalen razvoj civilizacije.
V	primerjavi z našim razburkanim srednjim vekom je Kitajska doživljala eno najpomembnejših obdobij lastne civilizacije. Dosegla je višek svojega razvoja in je postala vodilna luč v iznajdbah in civilizaciji za tedanji ev-roazijski svet.
Kompas, smodnik, izum papirja, tiska, so le nekateri izumi časa, ko je mladi beneški potnik Marco Polo obiskal Kublaj Kanovo cesarstvo.
Le nekaj besed o izumu smodnika. Taoistični alkimisti so že dolgo let skušali iznajti vir ali napoj večne mladosti. Po nesrečnem naključju se je ta poizkus spremenil v vir smrti,
kajti uporabljene snovi so služile tudi za izum smodnika. Farmakolog Sun Simiao ga je pozneje izpopolnil ter ga poimenoval »ognjeni prašek«, ki so ga uporabili ne le v farmakološke namene, temveč tudi v bojih.
Na beneški razstavi je tedanja kitajska družba prikazana kot v kalejdoskopu, kjer se odigravajo in prepletajo znanost, umetnost, tehnika, neštete vere, trgovina, literatura, notranja in zunanja politika...	.
Razstavo je obiskalo približno 150.000 oseb in je bila odprta do 3. marca. To je nekaj dni več kot je bilo predvideno, da so si tudi razigrane šeme lahko ogledale razstavo do zadnjega dne beneškega pusta.
Svet NR podprl uredniško politiko Nove revije
Svet Nove revije, mesečnika za kulturo, je v sredo v Ljubljani, kot poroča jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, razpravljal o uredniški politiki časopisa s posebnim poudarkom na 57. številki, v kateri so objavljeni prispevki za slovenski nacionalni program.
Časnikarji na sejo niso bili povabljeni, vendar, kot se je dalo izvedeti, je svet kljub vsem kritikam, ki so bile izrečene v zvezi z omenjeno številko, podprl uredniško politiko Nove revije ter izrekel zaupanje uredništvu. Svet tudi meni, tako je rečeno, da je 57. številka revije v celoti skladna z ustanoviteljskim aktom Nove revije.
Člani sveta so celo izrazili zaskrbljenost zaradi izbruha počeznih napadov na Novo revijo, ki so se pojavili v Sloveniji in v jugoslovanskem prostoru, niso pa nastali na osnovi branja gradiva, pač pa na osnovi poenostavljenih in preračunljivih izvlečkov.
Shakespearova Zimska pravljica v Rossettiju
V gledališču Rossetti se nadaljuje gostovanje Stalnega gledališča iz Palerma, ki daje na ogled Shakespearovo 9	»Zimsko pravljico«. Režija je delo Pietra Capriglia
razumu
povsem normalne in legalne družbene pojave; še več: s tako miselnostjo ne pojasnjujejo samo posameznih pojavov, temveč jih v svojih glavah povezujejo v velike zarote, združevanje sovražnikov ipd., s čimer ne le iščejo nevarnosti za družbeni in politični sistem tam, kjer jih ni, temveč tem namišljenim nevarnostim pripisujejo prav neverjetne razsežnosti; vse to seveda pelje v izgubo stika z realnostjo, predvsem pa tudi v nesmiselno in škodljivo delitev družbe na dva sovražna bloka;
posebej usodna utegne biti nepremišljenost, če ne kar aroganca, s katero si posamezni nosilci politične moči lastijo pravico razsojati o kazenski odgovornosti tistih, ki jih obsojajo; s tem posegajo v kompetence za to določenih organov, grobo kršijo neodvisnost pravosodja in izvajajo nedopusten pritisk nanj; nekatere izjave posameznikov, ki nastopajo s pozicij politične moči, so že hujskaške in malone zahtevajo pravico linča;
nekateri posamezniki, ki delujejo v . centrih politične oblasti, tudi nestrpno napadajo demokratizacijske dosežke v nekaterih političnih organizacijah in njihove predstavnike oziroma zagovornike.
Vse to bi lahko kdo v danem primeru razumel kot politični manever, ki naj prekine javno razpravo o praznovanju dneva mladosti in doseže preklic alternativnih rešitev pri organiziranju štafete mladosti. Takšna interpretacija bi bila preveč dobronamerna:
—	gonja proti domnevni fašističnosti predloga plakata za letošnje praznovanje dneva mladosti vsebuje elemente, ki so strukturno sorodni elementom fašističnih političnih mobilizacij in organizaciji fašističnega govora;
—	ta gonja preprečuje simbolni obračun s fašizmom (in z logiko totalitarnega gospostva sploh), ki pri nas še ni bil opravljen;
ta gonja po eni strani manipulira z javnim mnenjem, po drugi strani pa ignorira mnenje demokratične jugoslovanske javnosti, ki se je večinoma izrekla proti sedanji obliki praznovanja dneva mladosti (raziskave javnega mnenja kažejo, da 81% slovenskih in 52% jugoslovanskih mladincev, ki jih je zajela raziskava, nasprotuje - sedanji - zaključni prireditvi praznovanja dneva mladosti);
pobudniki te gonje so s svojim početjem hočeš nočeš diskreditirali prav tisto, kar pravijo, da štafeta simbolizira.
Vendar ne gre samo za dani primer: podobno kot s plakatom za letošnji dan mladosti in bolj ali manj posredno z organizacijskimi pripravami za praznovanje tega dne, ki jih je vodila RK ZSMS, se je godilo malone z vsemi demokratičnimi družbenimi in političnimi pobudami. Na črni listi razprav-Ijalcev na predsedstvu ZK ZSMJ so se znašle še pobuda za civilno službo, ukinitev smrtne kazni, za odpravo člena 133 KZ SFRJ, Nova revija... Nedavne kampanje proti fondu solidarnosti morda niso omenili samo zato, da bi se te pobude lahko napačno prikazale kot samo slovenske, ne pa kot pobude vse jugoslovanske demokratične javnosti. Realni družbeni učinki takšnega postopanja posameznih nosilcev in teles politične moči so nadvse negativni in kontraproduktivni: v sedanji krizi, ko bi bolj kot kdajkoli prej potrebovali trezno razmišljanje, nas zapletajo v iracionalizme vseh vrst in silijo v ideološko pijanost; vznemirjajo javnost, vzbujajo različne nestrpnosti in sovraštva, spodbujajo nacionalizme, sejejo razdor v državi in družbi, demoralizirajo družbo, rušijo pravni sistem, odlagajo nujno prestrukturiranje na ravni ekonomije in ustvarjajo vtis, da se nekateri nosilci politične moči ne morejo, nočejo ali ne znajo znajti v realni situaciji; ustvarjajo psihozo izrednega stanja, s pomočjo katere so že večkrat prišle na oblast najbolj reakcionarne sile.
Takšna politika je nepremišljena, neodgovorna in nevarna. Med poglavitnimi razlogi za takšen položaj je to, da vse prevelik del jugoslovanske politike ni zmožen racionalnega govora in ni sposoben sprejeti racionalnih argumentov in razumnega dialoga. Zato POZIVAMO K RAZUMU. Pozivamo vse demokratične sile v Jugoslaviji: v družbenih organih in političnih organizacijah, v institucijah političnega sistema in v državnih aparatih ter seveda demokratično javno mnenje in akterje demokratizacijskih družbenih pobud, naj se uprejo in zaustavijo ofenzivo političnega iracionalizma in avanturizma, naj ne popuščajo pritiskom nosilcev zgodovinsko regresivnih teženj in naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da se sproženi procesi demokratizacije ne bi zaustavili. Kampanjo je treba zaustaviti, še preden bi se utegnila sprevreči v preganjanje posameznikov. Eksil in kulturni molk sta morda rešitev za posameznike, za družbo in državo pa sta lahko le pogubna.
V Ljubljani, 4. marca 1987
Sledijo podpisi
Davisov pokal: za Italijo in Jugoslavijo
Res nepremostljivi oviri
Košarkarski pokal prvakov: po zadnjem kolu finalnega kroga
Tracer in Makabi v superfinalu
Milanski Tracer in telavivski Makabi sta se uvrstila v superfinale košarkarskega pokala prvakov, še preden sta sinoči stopila na igrišče, da bi odigrala zadnje srečanje finalne skupine. Iz Sovjetske zveze je namreč v popoldanskih urah prišla nekoliko nepričakovana vest, da je moštvu Žaljgirisa po dveh gladkih porazih na domačih tleh le uspelo s 94:84 (40:43) premagati francosko peterko Ortheza, ki se je še potegovala za končno zmago. Ker pa so imeli Francozi že pred srečanjem slabšo razliko v točkah v medsebojnih srečanjih z Milančani in Telavivci (ob enakem številu zmag), sta postali zmagi Tracerja z Zadrom in Makabija v Madridu 82:89 (36:49) zgolj formalnega značaja.
Superfinale med Tracerjem in Ma-kabijem je tudi sicer najbolj pravičen, saj se bosta za naslov evropskega šampiona resnično pomerili najboljši peterki tega sicer po kakovosti dokaj skromnega finalnega dela. Superfinale bo v Lausanneju (Švica) 2. aprila.
Tracer - Zadar 106:85
TRACER: Bargna 19, Boselli 11, Pit-tis 7, D'Antoni 3, Governa 3, Premier 25, Meneghin 2, GalHinari 2, Barlow 12, McAdoo 22.
ZADAR: Pahlič 10, Šarlija, Popovič 3, Sunara 21, Matulovič 16, Blaževič 21, Vrankovič 2, Petranovič 6, Koma-zec 6, Škroce.
PM: Tracer 12:16, Zadar 11:14. TRI TOČKE: Tracer 3:9 (Premier 2, Boselli 1), Zadar 8:18 (Sunara 3, Pahlič 2, Popovič, Komazec in Matulovič 1) GLEDALCEV: 9.000.
KONČNA LESTVICA
Tracer	10	7	3	880:813 14
Makabi	10	7	3	861:829 14
Orthez	10	6	4	811:826 12
Zadar	10	4	6	819:831 8
Real Madrid	10	3	7	862:893 6
Žaljgiris	10	3	7	801:862 6
V pokalu prvakinj
Primigi prvak
SOLUN - Košarkarice Primigija iz Vicenze so v finalu pokala prvakinj s 86:73 (50:40) premagale sovjetsko moštvo Dinama (Novosibirsk). To je že njihova četrta zmaga v petih zaporednih finalnih nastopih, vendar je prva, dosežena v tujini. Najboljša strelka srečanja je bila Američanka Lawrenceva s 24 točkami, Pollinijeva pa jih je dosegla 20.
Crvena zvezda - Gibona 91:93
V anticipirani tekmi zadnjega kola regularnega dela v 1. jugoslovanski košarkarski ligi je Cibona v Beogradu z 93:91 (48:44) premagala Crveno zvezdo. Tekmo so odigrali že sinoči, ker bo Cibona v torek s Scavolinijem odigrala finalno tekmo v pokalu pokalnih prvakov.
PRATO Z dvobojem Cane - Pern-fors se bo danes v Pratu začelo srečanje med Italijo in Švedsko, veljavno za Davisov pokal. V drugem srečanju dneva se bosta spoprijela Colombo in Wilander, v jutrišnji igri dvojic bo ob Wilanderju igral Jarryd, Italijana pa bosta ista.
Švedi so jasni favoriti in računajo na vodstvo 3:0 že po igri dvojic. Za nastop odličnih švedskih igralcev vlada v Pratu veliko zanimanje in za igre posameznikov so vstopnice že pošle. Izid žrebanja ni posebno zadovoljil Italijana Caneja, ki bi raje v prvem srečanju igral proti Wilanderju.
SYDNEY — V okviru Davisovega pokala se bo od danes naprej proti Avstraliji borila Jugoslavija. V prvih igrah posameznikov bo^ Orešar igral proti zvezdniku Cashu, Živojinovič pa bo imel za nasprotnika Masurja.
Ol: morda prve stvarne težave
KUALA LUMPUR Tajnik posla-I ništva Severne Koreje je baje izjavil,
da se nogometna reprezentanca njegove države ne bo udeležila kvalifikacij za nastop na OI, ker se ima kot država gostiteljica za že kvalificirano. Severna Koreja bi se morala v Kuala Lum-purju srečati z Malezijo. Predstavniki malezijskega nogometa so v nasprotju s tem izjavili, da niso prejeli še nobenega uradnega sporočila iz Koreje.
Boks: dva evropska naslova
RIM — Italijan Antonio Renzo ni dosegel evropskega cilja v superpe-resni kategoriji in je v Cosenzi gladko klonil pred Belgijcem Renardom. Renzo se je izkazal v prvih krogih z veliko borbenostjo, kaj kmalu pa je prišla na dan boljša tehnika prvaka, ki je iz sredine ringa z lahkoto miril vnemo izzivalca.
V Forliju pa bo nocoj dvoboj za evropski naslov peresne kategorije med Italijanom Natijem in Francozom Amandom. Oba boksarja sta pri tehtanju izrazila zaupanje v svoje moči.
Košarka: Arexons - Bancoroma pod drobnogledom
Prijava nepravilnosti
RIM — Na podlagi pismene prijave dveh članov košarkarskega Ugaša Arexons, je italijanska zveza odredila preiskavo v zvezi s tekmo Arexons -Bancoroma od prejšnje nedelje. Člana Arexonsa sta zadevo prijavila na podlagi anonimnih vesti, ni pa točno znano za kakšne nepravilnosti naj bi šlo. Zveza je preiskavo odredila na podlagi pravilnika.
Vodstvo Bancorome, ki je tekmo zmagala s 104:98, je izdalo sporočilo v katerem zanika kakršnokoli vpletenost v morebitne zakulisne mahinacije in je istočasno naročilo pravnemu oddelku sponsorja, naj zaščiti ugled ekipe v javnosti.
Seveda je prerano govoriti o kričečih razpletih, vsaj teoretsko pa se se za videmski Fantoni odpirajo določena upanja.
Kolesarstvo: uvod Piaseckemu
LATINA — Poljski kolesar Lech Pi-asecki je osvojil uvod etapne preizkušnje od Tirenskega do Jadranskega morja. 8 km dolg prolog je prevozil v
9T0" s poprečno hitrostjo preko 52 km na uro. Vanderarden (Bel.), je zaostal za 12", italijanski šprinter Bontempi pa za 13".
Med ogrevanjem pred startom se je pripetila huda nesreča Belgijcu Emondsu, v katerega se je zaletel priložnostni kolesar. Ima prebito lobanjo, a zdravniki pravijo, da bi ne smel biti v življenjski nevarnosti.
MONT FARON — V Franciji se nadaljuje dirka od Pariza do Nice. V včerajšnji četrti, 193 km dolgi etapi, je prišlo do ostrega napada Francoza Bernarda, ki je na zadnjih vzpetinah sprožil ofenzivo, ki mu je prinesla poldrugo minuto naskoka in vodstvo na lestvici.
Rally: Alen v vodstvu
CASCAIS ..... Finski pilot Markku
Alen (lancia delta) je osvojil prvo etapo rallyja po Portugalski. Drugouvrščeni Francoz Ragnotti (renault) je na asfaltiranih cestah izkoristil večjo moč svojega vozila, v težjih odsekih pa ni bil posebno spreten.
Pred današnjimi uradnimi treningi na planiški letalnici
Felderja (Av.) bo težko premagati
PLANICA — Skakalci iz štirinajstih držav bodo danes z uradnim treningom začeli doslej prvo prireditev v smučarskih poletih na planiški letalnici, ki bo veljala za svetovni pokal. Razen reprezentantov Finske in Švedske, ki so v Kranjsko goro prispeli šele popoldne, je večina skakalcev drugih ekip izkoristila priložnost za vadbo na stari velikanki, predskakalci pa so še enkrat preizkusili največjo planiško napravo.
Vreme v Planici je od dneva do dneva lepše. Sonce že zgodaj dopoldne prežene jutranji mraz. Kaže, da bo tako tudi ostalo. Zato bodo gledalci uživali, ne le v poletih najboljših skakalcev na svetu, temveč tudi v nepopisnem razkošju narave pod Poncami.
»Velikanka je odlično pripravljena in v tako lepem vremenu bo pravi užitek leteti,« je, potem ko se je pustil fotografirati pri številki 191 M, znamki neuradnega svetovnega rekorda, komentiral Norvežan Vekard Opaas. »Boj bo hud,« je nadaljeval, »saj bo prav med vodilnimi v svetovnem pokalu vrsta odličnih letalcev. Če prav presojam, je prvi favorit Andreas Felder, ki je v odlični formi. Nama, z Vettori-jem, zato ne bo lahko, če bo oba dni najboljši. V poletih doslej nisem dosegel kakih blestečih rezultatov. Počutim pa se kar dobro, tudi v boljši formi sem kot kdajkoli doslej pred tekmovanji na velikankah. Že vso sezono se z Vettori-jem izmenjujeva v vodstvu svetovnega pokala, še poseben
motiv zame pa je tokrat finale čez teden dni na domačem Holmenkollnu. Najbrž se bo o kolajnah odločilo šele tam, poleti v Planici pa utegnejo položaj pred končnim razpletom še bolj zaplesti.«
Svetovni prvak na srednji skakalnici, mogoče ta čas najboljši stilist v svetovni skakalni eliti, Irži Parma (ČSSR), pričakuje polete v Planici povsem spokojno: »Najbrž prav velikega skoka v posamični razvrstiti svetovnega pokala niti v Planici, niti na finalu v Holmenkollnu ne morem več narediti. Ker pa sem poglavitni cilj sezone z zmago v Obersdorfu več kot izpolnil, ne bom obremenjen z zahtevo po rezultatu za vsako ceno, vsakdo pa si zmeraj želi biti kar najboljši, zakaj si ne bi tudi jaz? Favorit? Felderja bo težko, celo komaj mogoče premagati.«
Podobnega mnenja je bil tudi Matt Holland, prisrčni Američan, ki je bil med SP v poletih pred dvema letoma v Planici 27 minut tudi svetovni rekorder s 186 M.
»In vendar še zdaj ne vem, ali zares rad letim. Strah me je. Toda zmeraj, kadar me je strah, skačem najbolje. V tako lepem vremenu in na tako odlično pripravljeni letalnici pa se v Planici skušnjavi preprosto ne moreš upreti. Če bodo zdaj idealne razmere trajale vse dni poletov, tedaj bo to imenitna predstava, v kateri pa bo, po moje, prva violina Andreas Felder.« Torej večina svetovnih mojstrov na smučarski letalnici pripisuje zmago Andreasu Felderju.
Kljub zimi Bog at če v a na Siciliji, Maksi F erfolj a v Franciji
Jadralci TPK Sirena ne počivajo
Kras Trimac v rokometni D ligi
Društveni derbi
V	petem povratnem kolu rokometnega prvenstva D lige bo danes s pričetkom ob 19.30 v zgoniškem Športno-kulturnem centru prvenstveni derbi med člani in mladinci Krasa Trimac.
Spričo tega, da sta ekipi zabeležili že osem zaporednih porazov (če ne upoštevamo, da bodo mladinci najbrž eno tekmo dobili brez boja, ker se nasprotnik ni predstavil na igrišču), bo to po dolgem času znova priložnost, da ena izmed Krasovih sedmerk pride do novih točk.
Ker bo zaradi poškodb in izključitev kar trem igralcem onemogočen nastop, so na srečanje vabljeni vsi igralci Krasa, tudi tisti, ki že dlje časa ne trenirajo. (Z.S)
Disciplinski ukrepi
V	2. nogometni amaterski ligi sta bila med drugimi diskvalificirana za eno kolo tudi člana Primorja Di Bene-detto in Vesne Pisani, v 3. AL pa bo moral eno kolo počivati tudi član Mladosti Sclauzero.
Arianna Bogateč
Čeprav smo še vedno v polni zimi In mrzli objem noče popustiti, se je za jadralce TPK Sirena že pričela tekmovalna dejavnost. Dva Sirenina jadralca, Arianna Bogateč in Maksi Ferfolja, sta se namreč pred kratkim udeležila pomembnih srečanj.
Prvi, ki se je podal na pot, je bil Maksi Ferfolja. Udeležil se je mednarodnega srečanja v razredu laser v kraju Hyerec v Franciji (sredozemska obala). Italijanska jadralna zveza je na to srečanje poslala skupno šest jadralcev. Vključitev Maksija Ferfolje v državno ekipo je nedvomno dodatni dokaz solidnosti in sposobnosti Sireninih jadralcev. Cilj srečanja je bil v tem, da so mladi atleti spoznali nove tehnike in se obogatili z izkušnjami za bodoča tekmovanja. Vseh jadralcev je bilo 33.
Mnogo bolj obvezujoče pa je bilo sodelovanje Arianne Bogateč na prvi selekcijski regati v razredu evropa, ki
se je odvijalo v kraju Augusta na Siciliji, saj bo skupno s tremi nadaljnjimi regatami določila imenaštirih deklet, ki se bodo udeležile svetovnega ženskega prvenstva, ki bo v začetku avgusta v kraju Morgan v Franciji, tokrat na atlantski obali. Selekcijske regate se je udeležilo skupno 50 jadralcev (mladinci in mladinke). Povedati moramo, da vreme ni bilo naklonjeno in da so prevladovali mraz, dež in brezvetrje, kar je neugodno vplivalo na uvrstitev Bogatčeve, ki je običajno bolj uspešna ob močnem vetru.Vendar je treba priznati hkrati, da je pri jadranju atlet navsezadnje odvisen od naravnih okoliščin.
Jadralci so izvedli tri preizkušnje in končna lestvica je sledeča: 1. Sabrina De Martino (CN); 2. Michele Giorgini (CV Muggia); 3. Sain Paolo (SVOC Tržič); 13. Arianna Bogateč (Sirena).
(Majda Gerdol)
Dijaško prvenstvo: ženska odbojka
V polfinalu tri
slovenske šole
Ženski odbojkarski turnir v okviru Dijaškega prvenstva je v tržaški pokrajini tudi letos monopol slovenskih višjih srednjih šol. Pred dnevi so se končali kvalifikacijski boji v štirih izločilnih skupinah, že danes zjutraj pa bodo v tržaški športni palači na vrsti polfinalni boji. Od štirih polfinalistov, so kar tri naše ekipe. Poleg običajnih udeleženk sklepnih bojev v zadnjih letih, igralk trgovskega zavoda Zois in učiteljišča Slomšek, so se do polfinala po nekajletni odsotnosti zopet prebile licejke Prešerna. Četrti polfinalist je italijanski licej Galilei. Ob 9.30 bo žreb parov, nato pa bosta na vrsti tekmi. Omeniti je treba, da so ekipe naših šol v glavnem sestavljene z igralkami iz mlajših razredov, kar je vsekakor spodbudno, čeprav je treba priznati, da jim v kvalifikacijah večina italijanskih šol tudi letos ni nudila zadostnega odpora. Prvega dela tekmovanja so se udeležile tudi dijakinje Stefana.
Pogovor s slovenskim jadralcem Juretom Šterkom, nedavnim gostom JK Cupa
Preko Atlantika - izziv samemu sebi
Pred kratkim je bil gost jadralnega kluba Čupa iz Sesljana znani slovenski jadralec Jure Sterk. V zelo pestrem, zanimivem, pa tudi duhovito podanem predavanju, je s pomočjo barvnih diapozitivov prikazal svojo neverjetno pot preko Atlantika s šest in pol metra (!) dolgo barko Amon, ki jo je sam zgradil. Že ti prvi skopi podatki nam dokazujejo, da je Šterk izredna osebnost, pač iznajdljiva, ustvarjalna in vsestransko vedoželjna.
Ob zaključku predavanja na Čupi-nem sedežu v Sesljanu smo izkoristili trenutek »predaha« ter se pogovorili z jadralcem o podvigu preko Atlantika, o njegovih bodočih načrtih in o marsičem drugem.
»Jure, marsikdo si je med predavanjem mislil, da je plovba preko Atlantika popolnoma sam in s tako majhno jadrnico prava, blago rečeno, neprevidnost...«
»Ko hočeš preizkušati samega sebe, beseda »neprevidnost« ali kaka druga, pač ne sme obstajati. Pri takem podvigu res obstajajo objektivne nevarnosti, katerim se ne mogoče ogniti. Te nevarnosti pa so še toliko večje, če plo-veš sam. Zato jaz tega vprašanja na bi
postavljal na ta način, temveč dosti bolj široko in splošno. Recimo: brez tveganja ni zmage, ali vsestranski človekov duhovni napredek gre vedno preko tveganja in žrtev. Tu bi svoj položaj, oz. nevarnosti, katerim sem podvržen, ter seveda tudi občutke, ki me v ključnih trenutkih prevevajo, primerjal tistim, ki jih doživljajo vrhunski alpinisti. Kar se pa tiče dejstva, da je moja barka majhna, bi povedal, da ni važna velikost, temveč trdnost plovila. Moje pa je bilo res solidno in vsestransko ojačeno.«
»Kdaj si se podal na svojo dolgo pot in zakaj prav takrat?«
»Na Atlantiku sem bil mesec dni, in sicer februarja leta 1984. Prvi razlog je bil ta, da sem moral na kakšen način kombinirati dopust, sem namreč trgovski potnik, drugi in glavni pa je ta, da takrat na tropskih področjih ni orkanov. To pa ti lahko seveda v ključnih trenutkih reši življenje.«
Šterk med jadranjem preko Atlantika
»Težko si je predstavljati, kako si lahko živel cel mesec dni sam na oceanu...«
»Kar predstavljaj si: jedel sem konzerve, rib namreč nisem lovil; na srečo nisem bil nikoli resneje bolan, ko pa me je štiri dni zibal vihar sem si pomagal predvsem s svojo dolgoletno
jadralno izkušnjo. Sicer pa, brez kančka sreče sploh ne gre. Kot pač pri vseh takih in podobnih podvigih.«
»Kako je bilo s sponsorizacijo in z družbeno podporo?«
»Moral sem seveda kar sam hoditi od podjetnika do podjetnika (na to sem 'se kar navadil) ter vpraševati podporo. Na koncu je nekako steklo, sedaj pa menim, da naslednjič ne bo problema, saj sem sam prejadral oce-an...«
»Vrnimo se k naši, slovenski, pa tudi zamejski stvarnosti. Imaš kake »recepte« za nove in učinkovitejše prijeme, ki bi pritegnili na morje, k jadranju, čim več Slovencev? Med temi spadamo seveda tudi zamejci...«
»Na vas prav gotovo nisem pozabil. Receptov seveda ni, vendar pa menim, da boste lahko tudi sami, če se v to prepričate, prejadrali ocean. Prvo, kar lahko storite je to, da se kot soorganizatorji in nato tudi kot jadralci udele-
žite večje regate po Jadranu ter nato po Sredozemlju. To je najboljša priprava za Atlantik, sicer bolj psihološka, kot pa praktična, vendar pa dovolj učinkovita, da jo lahko skupno stvarno izvedemo. Saj pravzaprav ni tako težko, le verjeti je treba v to in poprijeti za delo. Navsezadnje imate zamejci prav toliko obale, kot je imamo »matičarji«...«
Pogovor z Juretom Šterkom se je bližal koncu, tako da se je kramljanje sukalo okoli vseh mogočih argumentih, ki se posredno ali neposredno tičejo jadranja. Ko je beseda nanesla na samotarskega morjeplovca Ambrogia Fogarja se je celo za trenutek razvnel:
»Fogar je izreden jadralec, ki si upa prevzeti odgovornost za svoja dejanja. Poleg tega je izredno pogumen, svoje napake pa plačuje vedno sam. S pogumom in inteligenco pridejo tudi uspehi, te pa mu ljudje zavidajo in le čakajo priložnost, da udarijo po njem. Vendar pa mu vrednosti in pomena njegovih dejanj ne bo mogel vzeti, nihče!«
DUŠAN JELINČIČ
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Breg Adriatherm se lahko še reši
Nekako si slovenska moštva v košarkarskem promocijskem prvenstvu že uredijo ustrezne razmere, da lahko njihovo udeležbo ocenimo za globalno pozitivno. Edinole Bregu Adriatherm se prav ne more posrečiti, da bi v raznih komentarjih vzbujal čudo kronistu zaradi uspešnosti v odločilnih nastopih. Proti miljskemu CGI so Brežani utrpeli katastrofalen poraz, kije še toliko bolj pekoč z ozirom na dejstvo, da je bil to dvoboj med kandidatoma za izpad. Sedaj so košarkarji Brega na predzadnjem mestu skupaj z milskim Interjem. Do konca lige pa bodo odigrali še pet tekem, od katerih kar tri v gosteh. Tolažilno je, da imata oba najbolj neposrednaBregova tekmeca za izpad, Inter Milje in Ferroviarrio (pa dodajmo še CGI), do izteka zelo zahteven koledarski spored. Morebiti še zahtevnejši od Bregovega, ki se bo sedaj dvakrat zaporedoma znašel v gosteh proti Libertasu in Alabardi, nato bo doma igral proti Santosu, zatem v gosteh s Ferroviariom in končno spet v Dolini v Poletom. Ni kaj. Mnogo bo odvisno od učinka same dolinske ekipe, nekaj pa tudi od izidov njenih zgoraj že navedenih ekip tekmic.
V Borovem športnem centru bo na sporedu »bratsko klanje« med Borom Radenska in Poletom, ki bo morda spet privabilo močnejšo peščico gledalcev pod platneno streho Borovega balona. Kontovel Electronic Shop pa
bo skušal brez ekstremnega naprezanja preskočiti formalno oviro Green Star. Osrednje srečanje kola bo dvoboj med Stello Azzurro in Alabardo, ki bo pa v vsakem primeru skoraj brez vpliva na razvrstitev prve četverice.
(Cancia)
Domovci v Pierisu
Domovci bodo v nedeljo gostovali v Pierisu proti skromnemu nasprotniku, Polisontini, ki trenutno zaseda s štirimi točkami predzadnje mesto na skupni lestvici. V prešnjem kolu so Semoličevi varovanci prepričljivo, in to kar s stolico, premagali dobro moštvo Libertasa kljub dejstvu, da so nastopili brez poškodovanega centra Kristjančiča. Tudi v nedeljo ga po vsej verjetnosti ne bo na igrišču. Belo-rde-či so nedvomno v nedeljskem srečanju nesporni favoriti, treba pa bo vsekakor paziti na ne preveč idealni »parket« - igra se namreč na pokritem hokejskem igrišču. Srečanje se bo pričelo ob 11. uri.
____________1. DIVIZIJA_____________
Košarkarje Cicibone čaka tretje resnejše srečanje letošnjega prvenstva. Tokrat bodo »cicibonaši« igrali v gosteh s postavo Cannon, ki ne skriva ambicij napredovati v promocijsko ligo. Relativno lahka bo tokrat naloga
Sokola, ki bo pričakal poprečno ekipo Basket Trieste. V skupini brez pravice do napredovanja se bodo Kontovelovi košarkarji spopadli s solidnim Interjem .1904, borovci pa bodo zaposleni v gosteh proti Libertasu. (Cancia)
Na Goriškem
Domovci bodo po dveh zaporednih zmagah tokrat pred težkim srečanjem, saj bodo v nedeljo gostovali v Ronkah proti ekipi Amatori Pallacanestro Isontina, ki trenutno zaseda sam vrh lestvice. Naši bodo nastopili v popolni postavi. Srečanje se bo pričelo ob 11. uri.	M. Čubej
PRIJATELJSKA TEKMA
BOR - SKVSCRAPERS	90:82
BOR: Furlan 9, Oblak 2, Baitz 14, Slobec 6, Krečič 20, Merku 8, Škerl 2, Schillani 12, Jančar 4, Udovič 7, Pečar 2, Sestan 4.
Po neuspehih v prvenstvu 1. divizija so se borovci nekoliko oddolžili v prijateljski tekmi z ekipo Skyscrapers, ki nastopa v drugi skupini. Borovci so prikazali boljšo igro kot v zadnjih prvenstvenih tekmah, a je bilo kljub temu opaziti še nekaj nepazljivosti v obrambi. Tekma je bila vseskozi izenačena in le v zadnjih minutah so borovci dosegli odločilno prednost.
(Marko Oblak)
STOJAN
ob priliki pokala 3A Šport, ki bo v nedeljo, 15. t.m., priredi avtobusni izlet v Cimo Sappado. Informacije in prijave pri Stojanu na tel. št. 220423. Danes, 13. t. m., ob 19. uri zapade rok vpisovanja za nedeljsko tekmovanje.
ŠZ OLVMPIA
prireja v Rablju, 15. t. m., društvene smučarske tekme za leto 1987. Tekmovali bodo v veleslalomu in smučarskem teku v vseh moških in ženskih kategorijah. Prijave do jutri, 13. t.m., do 19. ure pri Krannerju (tel. 6631), Kosiču K2 (tel. 84884) in Vrtovcu (tel. 85770). Tekmovanje se bo pričelo ob
10.30.
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes ob 14.30
V letošnjem prvenstvu dečkov je ekipa Bora Indules osvojila prvo mesto v svoji skupini in se trenutno vestno pripravlja na nadaljnjo fazo prvenstva.
Andrej Pavlica je kapetan mladega Borovega moštva. S košarko se ukvarja že polna štiri leta, v svoji razmeroma kratki karieri pa je osvojil že tri deželne naslove (dvakrat v kategoriji propaganda, enkrat v kategoriji dečkov) in se udeležil državnega finala lanskega prvenstva dečkov z ekipo Bora Adriaimpex. Andrej je drugače dijak tretjega razreda svetoivanske nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda.
»Kako bi ocenil letošnje prvenstvo svojega moštva?«
»Naš cilj je bil že ob začetku uvrstitev v pla^off in temu namenu smo zaenkrat zadostili. Jasno, da v tem trenutku vneto razmišljamo o ponovitvi lanskega uspeha, vendar se moramo najprej pripraviti na prvi tekmi play-offa, ki ju bomo odigrali proti Kontovelu (22. oz. 28. t. m., op. ur.). Najbolj neugoden nasprotnik bo po mojem mnenju Servolana. Rad bi še pristavil, da smo v regularnem delu lige mnogo bolje igrali v prvem kot pa v povratnem delu, ko je kondicija rahlo padla in tudi motivacija ni bila več na višku.«
»Sam igraš tudi v ekipi svojih za leto starejših vrstnikov Bora Adriaimpex. Bi morda primerjal kakovostni nivo letošnjega in lanskega prvenstva dečkov?«
»Menim, da je razlika v fizičnem in tehničnem smislu prevelika. V lanskem prvenstvu je bila vrsta postav, ki bi se letos potegovale za vrh. Ne vem pa, kje tiči vzrok temu: mogoče je prejšnja generacija izrazito talentirana, mogoče je bilo delo trenerjev boljše ali pa so letošnji »dečki« večinoma neizkušeni, ker so s sistematičnim in rednim treniranjem začeli kasneje.« (Cancia)
planin stm ^ i -v ,t
K2 z napačno (?) oznako višine in z vrisano prvenstveno smerjo, imenovano Jugoslovansko, ki jo je lani med odpravo v Karakorum preplezal Tomo Česen (sedaj je, kot kaže, njegov podvig še toliko več vreden...)
K2 je čez noč zrasel (ubogi Everest)
In sedaj, ubogi Everest? Odrekajo ti primat! Nisi več najvišji na svetu: po trditvah izvedencev je K2 zrasel za 247 metrov in te torej prehitel za celih 11 metrov. Novico so prvi objavili znanstveniki iz ameriške univerze Washington v Seattlu, do teh ugotovitev pa naj bi prišli z uporabo posebne tehnike in s pomočjo občutljivih instrumentov na ameriških satelitih.
Seveda so Italijani takoj povzeli to novico in jo razbobnali, da bolj res ne bi bilo mogoče. Zakaj so to storili, je povsem jasno. Italijana Lacedelli in Compagnoni sta namreč prvič stopila na to goro (ki je vsekakor najtežji osemtisočak) 31. julija 1954, sicer pa jo (upravičeno) imenujejo za italijansko goro, saj so prav oni K2 največkrat oblegali in nato končno tudi uspeli.
Prvi osvajalec Everesta Edmund Hillary se ob tej novici ni preveč živ-ciral ter kratko komentiral, da bi morali v tem primeru popolnoma spremeniti zgodovino alpinizma, Lacedelli in Compagnoni pa sta šaljivo med vrsticami dejala, da sta kar pričakovala kaj takega. Osebno menimo, da je ta ena od tolikih senzacionalističnih novic, ki se ciklično pojavljajo in ki nato povzročajo hudo kri med predstavniki (ki jim manjka smisel za humor) držav, ki so te vrhove prve osvojili. Sicer pa imamo tudi mi vest, ki prihaja iz dobro informiranih krogov: v soboto, 28. februarja letos, so na Opčinah dognali, da je Volnik višji od Kokoši. In sedaj?
Bližnje delovanje SPDT
Z izvedbo 21. zimskih športnih iger v Ravasclettu se je smučarska sezona SPDT praktično že iztekla,- sedaj so na sporedu že izleti in pohodi na bližnje hribe. To nedeljo bo npr. tradicionalni množični zimski pohod na Snežnik, ki ga že vrsto let prireja PD Ilirska Bistrica. Pohoda in končnega slavja na vrhu primorskega očaka se bodo ude-
ležili tudi zamejski planinci. SPDT namreč prireja ob tej priliki izlet z osebnimi avtomobili. Zbirališče je ob 6.50 pred cerkvijo v Bazovici. Vse informacije pri vodji izleta Francu Ar-maniju (tel. 415318) in pri odborniku Mariu Miliču (tel. 229258). Izlet je primeren za vse, posebno za družine.
Uspelo sinočnje predavanje alpinista Grošlja
Sinoči je bilo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, takoj po predstavitvi knjige o lanskoletni odpravi na Karakorum, predavanje alpinista Vikija Grošlja na temo: »Gore sveta«, na katerem je s pomočjo barvnih diapozitivov nazorno prikazal svojo dolgo alpinistično pot. Prikazal je posnetke iz Julijcev, Dolomitov, Centralnih Alp, Makaluja, Everesta, Manasluja in s Karakoruma. Predvajanju je sledilo res lepo število planincev in prijateljev narave.
»Tuja« sponsorizacija vse bolj popularna
Pred kratkim je eden najbolj znanih slovenskih alpinistov v tujini, Tomo Česen, ki se prav te dni spet podaja v Himalajo, v prostorih Slovenijašporta podpisal pomembno pogodbo, ki morda odpira nove možnosti sponsoriza-cije naših alpinistov s strani tvrdk in tovarn alpinističnega materiala. Kot tehničnega sodelavca ga bo avstrijska tovarna Stubai opremljala s svojimi najnovejšimi izdelki (od klinov in vponk do derez, cepinov ipd.). Podjetje Edelweiss, prav tako iz Avstrije, pa ga bo opremljalo z vrvno opremo. Vse bolj se torej pristojni forumi in spon-sorjl spominjajo naših alpinistov (končno!), to pa pomeni, da res spadajo v sam svetovni vrh, saj bi v nasprotnem primeru tuje firme ne tvegale v mednarodni areni z relativno malo znanimi imeni, temveč bi se raje obrnile na... »Messnerje«.
D. Jelinčič
Ugo Dornik
Brescia - Milan Como - Ascoli Empoli - Sampdoria Inter - Juventus Napoli - Roma Torino - Atalanta Udinese - Avellino Verona - Fiorentina Bari - Lecce Lazio - Cremonese Messina - Parma Ancona - Reggiana Casale - Pro Vercelli
2
X
X 2 1 X 1 X 1
1
1	X X
X 2 X 2
2 X
vsz&ifss si: i; psn
mladinec dosegel vrsto odličnih uspehov. Naj povemo, da se Je * 9 peterko udeležil mladinskega deželnega finala. Danes igra v članski ekipi promocijski ligi in je istočasno tudi odbornik košarkarske sekcije gonskega športnega združenja (lani je treniral minibasket). Prejšnji teden je Korošec pravilno napovedal 7 rezultatov.
V	Firencah bo dirka zanimiva, saj bo nastopilo mnogo kvalitetnih konj. V prvi skupini je verjetno najbolj v formi Estenio, najmočnejši konj tega tekmovanja pa je, če gledamo zadnje rezultate seveda, Epen-bryn (sk. X). V sk. 2 pa verjamemo v zadovoljivo formo Barberina.
Dirka v Tarantu ima v konju Eve-ry Way (sk. 1) glavnega favorita. Zmago mu lahko oporekata Dezigno (sk. X), ki ima za sabo nekaj dobrih rezultatov in Belriccetto (sk. 2).
Na domači dirki v Trstu bo spet nastopilo nekaj solidnih konj, ki bodo prispevali k temu, da bo razburljiva in zanimiva obenem. Po našem mnenju ima dobre možnosti za zmago Allianz (sk. 2), v sk. 1 pa je dober Daymeton. Dober izhodiščni položaj ima Cussaba (sk. X), ki lahko starta na dobro končno mesto.
V	Padovi je verjetno Erz di Jesolo (sk. X) najboljši konj, dobra pa sta še Elisir Pap (sk. 1), ki je trenutno v izredni formi, in Encina (sk. 2), ki je na razdalji 1640 m res dober.
V	Rimu (galop) bo dirka zanimiva, saj ni pravih favoritov. V sk. 1 verjamemo v Jane Brook, v sk. X je tokrat
verjetno najboljši Grunland, v sk. 2 pa je trenutno v formi Nastro Azzurro.
Dirka v Pizi (galop) bo pritegnila zanimanje izvedencev. Lobby Lou (sk. 1) je v formi, prav tako pa sta trenutno res dobra Imprenditur (sk. X) in Amadeo Giordano (sk. 2).
Dirka tris
Tekma za dirko tris bo danes v Trstu. Naši favoriti: Escudo (15), Elino (16) in Dado d'Ausa (1). Dodatek za sistemiste: Aremberg Om (8), Dalai CM (13) in Ciro di Jesolo (12).
		
'-•*________________________________
Na Tržaškem 1, MOŠKA DIVIZIJA
Za presenečenje kola so poskrbeli Brežani z zmago nad vodilnim Preve-nirejem. Nastopili so v popolni postavi (predvsem se je poznalo, da sta hkrati igrala veterana Živec in Gruden) in v tem je ključ uspeha.
IZIDI 8. KOLA: Rozzol - ASSDI 3:2, Pallavolo TS - La Marmotta 3:0, Le Volpi - Bor 3:1, CUS TS - Inter 1:3, Volley Club - DLFAC 3:0, Prevenire -Breg 2:3.
LESTVICA: Le Volpi in Inter 14, Volley Club in Prevenire 12, CUS TS, ASSDI in Bor 8, DLFAC in Pallavolo TS 6, Rozzol in Breg 4, La Marmotta 0.
1. ŽENSKA DIVIZIJA SKUPINA B
IZIDI 7. KOLA: Sokol Indules - Sloga Koimpex neodigrana, OMA Armes - NPT 3:1, Breg Agrar - Bor Friulex-port 0:3, Prevenire - Montasio 3:1.
LESTVICA: Oma Armes 12, Sloga Koimpex 10, Prevenire 8, Bor Friulex-port in NPT 6, Breg Agrar 4, Montasio, Vivai Busa in Sokol Indules 2.
UNDER 16 MOŠKI
Kratko prvenstvo se je končalo v znamenju absolutne premoči CUS.
IZIDA 6. KOLA: CUS TS - Sloga 3:0, Volley Club - Breg 0:3.
KONČNA LESTVICA: CUS TS 12, Sloga 8, Breg 4, Volley Club 0.
UNDER 16 ŽENSKE
Že jutri bo na sporedu prvo polfinalno srečanje med Sloginima ekipama, borovke pa se bodo v četrtek pomerile z Interjem 1904. Sloga Koimpex in Bor Friulexport sta favorita za uvrstitev v finale za naslov prvaka.
SKUPINA A
IZIDI 14. kola: Sloga B - Virtus 3:1, Bor Friulexport - OMA Armes 3:0, Volley Club - DLFAC 3:0.
KONČNA LESTVICA: Bor Friulex-port 22, Sloga B in OMA Armes 18, Volley Club 10, Virtus 8, DLFAC 6, Ricreatori 2.
SKUPINA B
IZIDI 14. KOLA: Inter - Juha 3:1, Kontovel Electronic Shop - CUS TS 0:3, Sloga Koimpex - Breg Agrar 3:0.
KONČNA LESTVICA: Sloga Koim-pex 24, Inter 20, Breg Agrar 14, CUS TS 12, Montasio 6, Kontovel Electronic Shop 4, Julia 2.
Na Goriškem 1, MOŠKA DIVIZIJA
V osmem kolu je VVF Caldini premagal v gosteh najresnejšega tekmeca in sicer Arredo 1. Od slovenskih ekip je zmagala le 01ympia, medtem ko je Naš prapor klonil po petih setih pred Fincantierijem.
OLVMPIA VINI KOMJANC -TORRIANA 1:3 (14:16, 10:15, 15:5, 6:15)
OLVMPIA: Košič, Terčič, Sfiligoj, I. in P. Spazzapan, Cotič, Bello, Lutman, Temon.
01ympia je dobro začela tekmo, toda nepravično sojenje obeh sodnikov je slabo vplivalo na kolektiv. Živčnost je kmalu narasla in proti močni ekipi Torriane ni bilo dovolj zbranosti za osvojitev tekme, (gs) FOSSALON - OLVMPIA VINI KOMJANC 0:3 (10:15, 5:15, 6:15)
OLVMPIA: Jarc, Košič, Sfiligoj, Bello, Battisti, Temon, Spazzapan, Cotič, Klanjšček.
Trener Maraž je imel tokrat možnost, da je poslal na igrišče tudi tiste igralce, ki niso še nastopili. Kljub temu pa so se še neizkušeni igralci dobro uigrali in izkazali, (gs)
IZIDI 8. KOLA: Futura Torriana -Lib. Capriva 3:2; Naš prapor - Fincan-tieri 2:3; Arredo 1 - VVF Caldini 1:3; Intrepida - Lib. Cormons 3:0; Pall. 86 Fossalon - OIympia 0:3. Počivala je ekipa Corridoni.
LESTVICA: VVF Caldini 14, Arredo 1 12, Intrepida in Fincantieri 10, Torriana 8, Corridoni, 01ympia in Lib. Capriva 6, Naš prapor 4, Pall. 86 Fossalon in Lib. Cormons 0 točk.
1. ŽENSKA DIVIZIJA
V tej konkurenci vodi SIS Lucinico, vendar je prvenstvo zelo izenačeno in nepredvidljivo. 01ympia je na drugem mestu, dve točki manj pa imajo So-vodnje.
IZIDI 8. KOLA: 01ympia - Lib. Capriva 3:0; Sovodnje Agorest - Fincantieri 3:0; SIS Lucinico - Pall. 86 Fossalon 3:0; Acli Ronchi - Soteco 2:3; Lib. Cormons - Intrepida 3:0; Azzurra - Pall. Mossa 3:1. Počivala je Farra.
LESTVICA: SIS Lucinico 14, 01ym-pia in intrepida 12, Lib. Cormons in Sovodnje Agorest 10, Mossa in Azzurra 8, Farra, Soteco in Capriva 6; Fincantieri in Acli 2, Fossalon 0 točk.
UNDER 16 MOŠKI
V	tej konkurenci je Naš prapor Val zmagal še zadnjo tekmo in si je tako še pred koncem prvenstva zagotovil zmago pokrajinskega prvenstva. V celi sezoni je izgubil le nekaj setov. TORRIANA - OLVMPIA 2:3 (15:7, 14:16, 11:15, 15:13, 12:15)
OLVMPIA: Cotič, Sfiligoj, Terpin, Dorni, Belloni, Pintar.
V	precej izenačeni tekmi se je 01ympia borila za osvojitev končnega 3. mesta. To ji je uspelo po petih setih igre. Treba je poudariti, da so gostitelji v petem setu že vodili 10:1. (gs)
RONCHI - OLVMPIA 0:3 (11:15, 7:15, 14:16)
OLVMPIA: Cotič, Sfiligoj, Terpin, Dorni, Belloni, Braini, Pintar.
Mladi odbojkarji 01ympie so_ brez težav premegali ekipo iz Ronk. Že od prvega seta dalje so spravili v težave nasprotnike in si pridobili tako nov par točk, ki jih uvršča (dve koli pred koncem prvenstva) na 3. mesto, (gs)
IZIDI 16. KOLA: Lib. Cormons -Naš prapor Val 0:3; Soča - Fincantieri 3:1; Pall. Ronchi - 01ympia 0:3; S. Luigi - Lib. Turriaco 3:0. Počivala je Torriana.
LESTVICA: Naš prapor Val 28, S. Luigi 26, 01ympia 18, Soča 17, Futura Torriana 16, Acli Ronchi 12, Fincantieri 6, Lib. Cormons 4, Turriaco 0 točk.
UNDER 16 ŽENSKE
Na vrsti so zdaj polfinalna srečanja. Šest ekip, ki se bodo potegovale za pokrajinski naslov, so razdelili v dve skupini. V A skupini bodo nastopale: Gieffe, Fincantieri in Lib. Cormons, v B skupini pa Grado, S. Luigi, Villacher Bier.
J UNDER 14 ŽENSKE
V tej ligi prihaja vedno bolj do izraza premoč slovenskih šesterk. Vodi-Dom, Sovodnje in Soča pa zaostajajo le za dve točki.
IZIDI 3. KOLA: Azzurra - Dom 0:3; Soča - Sovodnje 1:2; Mossa - Fincantieri 2:1; Morarese — Intrepida 1:2; Lucinico - Lib. Cormons 1:2
IZIDI 4. KOLA: Dom Soča 2:1; Intrepida - Azzurra 2:1; Fincantieri - Lucinico 2:1; Lib Cormons - Morarese neo-digrano, Sovodnje - Mossa 2:1.
LESTVICA: Dom 8, Intrepida in Sovodnje 7, Fincantieri in Soča 6, Lib. Cormons 4, Mossa in Lucinico 3, Azzurra 2, Morarese 1.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 120,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500,- din, trimesečno 3.750,- din, letno 15.000.- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000,- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593
ADIT 61000 Ljubljana
Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca, Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja ^	^ ZTT
in tiska	Trst

član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
13. marca 1987
Posebno hudo je v Apuliji, kjer je stanje kritično
Sneženje na Jugu prenehalo Mraz nikakor noče popustiti
RIM — Tudi na Južno Italijo je posijalo sonce, ni pa stopilo debele odeje snega in pregnalo mraza, ki je vklenil kraje v notranjosti in zlasti v višjih legah. Snežne padavine in mraz so prizadele povrtnino, cvetlične in sadne nasade. Posebno dramatičen je položaj v Apuliji, kjer se nadaljuje izjemno stanje, posebno na območju Barija in Taranta. Na planoti Murgia, v Dolini Itria in na Polotoku Gargano še vedno niso prevozne številne ceste. Kritično je stanje tudi v krajih jugozahodno od Barija, kjer so se pod težo snega vdrle strehe številnih hlevov. V kraju Noči se je sesula streha poštnega urada. Občinska uprava je ustanovila poseben štab in pozvala občane, naj pomagajo odstranjevati sneg z balkonov, streh in velikih dreves; številna drevesa so se pod težo, na katero niso navajena, polomila.
Na vojaškem letališču v Bariju so ustanovili štab, sestavljen iz enot letalstva, gasilcev in karabinjerjev; s petimi helikopterji prinašajo hrano ljudem in seno živini v od sveta odrezanih krajih. Pregledali so tudi stanje na cestah, da bi ugotovili, če lahko krenejo na pot motorizirane kolone.
V Markah je posijalo sonce in stopilo sneg na cestah, mraz pa še vedno pritiska.
V Kalabriji deželni in pokrajinski odborniki za kmetijstvo ugotavljajo škodo, nastalo na nasadih zelenjave, rož in sadnega drevja. Deželni odbornik je od ministrstva zahteval, naj za vso pokrajino proglasi naravno nesrečo.
Tudi v Abrucih se je končalo slabo vreme, ki je trajalo od nedelje. Včeraj zjutraj je nad vso deželo sijalo sonce, ceste so prevozne, le v prisojnih krajih je možnost leda. UAguila je bila včeraj najbolj mrzlo italijansko mesto: v njem so zabeležili minus 10 stopinj, v gorskem svetu pa celo -15.
Zjasnilo se je tudi v južnejših jugoslovanskih republikah, kjer so imeli izdatno sneženje z vetrom in mrazom. Samo v osrednji in južni Srbiji je bilo včeraj oblačno. Za to republiko in za Makedonijo napovedujejo možnost manjših snežnih padavin.
Po prvih vremenskih napovedih bi se moralo danes po vsej Italiji pooblačiti in otopliti, vendar je sibirski anticiklon premočan, da bi dopustil vdor zahodnih vlažnih zračnih gmot. Zato bo po napovedih Afrodite v soboto jasno z nočnimi temperaturami pod ničlo v severnih italijanskih deželah, v srednjih in južnih pa občasne pooblačitve.
Ob osmem marcu
Odlikovanja 78 ženskam
V Palači Chigi je včeraj podtajnik Giuliano Amato izročil 78 ženskam visoka državna odlikovanja za zasluge. Odlikovanja je podelil predsednik republike Cossiga na predlog predsednika vlade ob 8. marcu. Med odlikovanimi, ki se sedaj lahko ponašajo z nazivom »commendatore«, je tudi Adelina Tattilo, lastnica in založnica revije Playman	(Telefoto AP)
Proteza v kavi
Nič kaj prijetno presenečenje je doletelo Južnoafričana Brucea Taylorja, ko je v hermetično zaprti konfekciji kave našel protezo. Rabljeno, seveda. (Telefoto AP)
Filipove »izkušnje« v varanju... žene
LONDON — Britanski poslanci so z ogorčenostjo in z zaprepadenostjo sprejeli izjave princa Filipa Edinburškega, ki je govoril o varanju žene in še o nekaterih drugih nič kaj kraljevskih vprašanjih..Ko ga je neki poslanec vprašal, kako je mogoče zagovarjati zaščito živali in ne nastopati proti lovu, je Filip v odgovor odvrnil: »Ali ste vegetarijanec?« Na negativen odgovor pa je dejal: »No vidite, nekdo mora poskrbeti za selekcijo. Trditi, da lahko jemo meso, a da je lov prepovedan, je isto kot trditi, da lahko varaš ženo, a le pod pogojem, da pri tem ne uživaš.« Poslanec pa je odvrnil: »Morda imate v zvezi s tem večje izkušnje od mene,« in pri tem verjetno sploh ni pomislil, da je Filipova žena kraljica Elizabeta.
Splahnela Ulmska kariera
VERONA -- V bolnišnici' »Chiarenzi« v Zeviu pri Veroni je bilo vse nared. Čakali so samo filmske kamere. Vse osebje je bilo angažirano pri pripravah na snemanje angleškega dokumentarnega filma o vojnih dogodkih, za katerega so izbrali ta manjši kraj v Venetu. Prišlo je celo do prepira med bolničarkami, kajti samo nekatere so bile izbrane, druge pa so bile globoko užaljene. Režiserja in snemalcev pa ni bilo od nikoder. Čakali so, dokler ni upravnik bolnišnice, ki je bil ves čas priprav na dopustu, ugotovil, da vodstvo pristojne Krajevne zdravstvene enote o filmu nič ne ve. Tako so ugotovili, da je šlo le za šalo. Nekdo je na oglasno desko nalepil obvestilo, da bodo snemali film in tako so se začele priprave. Filma torej ne bo, Zevio bo ostal še vedno nepoznan kraj in nadebudne bolničarke bodo morale na filmsko kariero še počakati.
Nemci izgubili »vojno piva«
LUKSEMBURG — Evropsko sodišče je razveljavilo zahodnonemški zakon, s katerim je bonska vlada, na osnovi zelo strogih določil o proizvodnji, dejansko prepovedala uvoz tujega piva v Nemčijo. Sodniki so ugotovili, da je Zahodna Nemčija s tem, da je »prepovedala prodajo piva, ki je zakonito proizvedeno in v prodaji v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti«, kršila določila o prosti izmenjavi znotraj Evropske gospodarske skupnosti. Ta določila namreč prepovedujejo vsakršno omejitev trgovine izdelkov EGS med članicami te skupnosti. Zahodnonemške oblasti so svoj sklep utemeljile, češ da pivo, varjeno v tujini, vsebuje konzervanse, ki jih nemška piva ne vsebujejo. Evropsko sodišče pa je bilo mnenja, da tako stališče ni upravičeno, tudi zato, ker so ti konzervansi v Zahodni Nemčiji dovoljeni, le da jih ne uporabljajo za pivo.
Skodelica kave bi se morala poceniti za 50 lir
RIM — Skodelica kave bi se morala poceniti za 50 lir, če bi pri kavarniškem pultu upoštevali občuten padec cene kave na svetovnih tržiščih.
Združenje potrošnikov je namreč ugotovilo, da se je cena surove kave v zadnjem letu na vseh svetovnih trgih pocenila za 60 odstotkov. Na padec cene tega blaga so vplivale tudi tečajne razlike dolarja in funta, v katerih se praviloma plačuje to poživilo.
Pocenitev je mogoče zaznati tudi na italijanskem tržišču. Na cenikih rimske trgovinske zbornice se je v primerjavi z lanskim letom februarja cena kave znižala na polovico. Cena najdražje ko-stariške kave se je od 11.700 lir znižala na 6.500 lir kg, naj cenejša pa je na trgu po 4.400 lir. Najbolj se je pocenila žlahtnejša kava.
V Italiji se je skodelica kave za: dnjič podražila avgusta lani, sporoča organizacija potrošnikov. Podražitev kave ob domnevnih pozebah in suši v Braziliji so vedno spremljale katastrofalne napovedi, ki so opravičevale podražitve tega poživila, s katerim so nekateri zasvojeni do takšne mere, da ne morejo brez njega. Zadnje ameriške raziskave so pokazale, da na ljudi kofein različno deluje in da vsi uživalci tega poživila sami najbolje vedo, kdaj jim koristi in kdaj ne.
Sedanje znižanje cene na_ svetovnem trgu spremlja grobna tišina tako pri prodajalcih kot pri proizvajalcih, cena pa ostaja ista.
MOSKVA — »Dogajalo se je, da smo prijeli toliko punc, da so napolnile velik avtobus ika-rus, in to večkrat zaporedoma v isti noči. Kot nekakšen taksi jih je po isti progi odvažal na 108. oddelek milice, kjer so o njih sestavljali papirje.« V velikem članku z naslovom »Lahko-živost na tehtnici pravosodja« objavlja včerajšnja »Sovjetska Rossija« prav drastično podobo prostitucije po Moskvi. Uvodni citat je le ena mnogih izpovedi predstavnikov organov pregona. Ker pa doslej prostitucija ni bila kategorija, ki bi smela obstajati tudi v sovjetski družbi, v zakonodaji ni določb zanjo, in preprosto je ne morejo preganjati, piše Sovjetska Rossija.
Osemmilijonska sovjetska prestolnica je hkrati milijonsko zbirališče ljudi z vseh vetrov neskončne »Rossije« in drugih narodnostnih območij, nič manj pa tu ni tujcev. Objektivno so torej dani vsi pogoji za razcvet najstarejše obrti na svetu. In ta obrt tu tudi cvete ne glede na spremembe v družbeni ureditvi. Razloček je morda samo v tem, da so klasiki ruske literature o pojavih pisali, da pa je stalinistična dediščina ves problem tabuizirala in so o njem smeli govoriti le strogo interno.
Definicija prostitucije v sovjetski enciklopediji
Kaj je sploh prostitucija? V zadnji izdaji odgovarja na to »Sovjetski enciklopedij-ski slovar« takole: »Prostitucija (od lat. prostituo - sramotim, onečaščam), socialni pojav, ki je nastal v razredni antagonistični družbi (že v 3. do 2. stoletju pred n. š.) in organsko njemu lastno: prodaja svojega telesa (zlasti žensk) z namenom, da bi si prislužila sredstev za preživljanje. Široko razprostranjen pojav v kapitalizmu«...
Pojav, ki ga sovjetska zakonodaja, ne predvideva
Lahkoživke s Komsomolske ploščadi povzročajo težave organom pregona
Zadnje čase je Komsomolskaja Pravda nekajkrat načenjala teme, ki so se dotikale tudi prostitucije. Toda tega, kar razkriva včerajšnja »Sovjetska Rossija«, in česa podobnega doslej ni smel nihče niti pomisliti. Kaj šele tako brez ovinkov o tem pisati.
Načelnik postaje milice številka 96 na Leninskem prospektu Sergej Adžijev si je sestavil polzasebno kartoteko z več kot 3500 kartoni, na katerih je vpisoval vse, kar je zasledil iz poročil o znanih moskovskih lahkoživkah. Polzasebno zato, ker po vseh uradnih pojmovanjih pač ni uradnih temeljev za vodenje evidence o prostitutkah.
Iz obširnega poročila »Sovjetske Rossije« sledi, da živita in delujeta v Moskvi dve precej ločeni skupini deklet, ki si z lastnim telesom služijo denar. Ene so »notranje«, druge pa »zunanje«. Prve se zbirajo zlasti na Komsomolski ploščadi ali po moskovsko bolj znanem trgu »Tri vokzala« (trije kolodvori: Leningrajski, Jaroslav-ski in Kazanski), druge pa po najbolj elitnih moskovskih tujskih hotelih, kamor sicer nimajo pristopa navadni sovjetski državljani. To so Kosmos, Inturist, Meždunarodnaja in deloma tudi Rossija. Prve dobijo plačilo v rubljih, druge pa v valuti.
Da bi pognala strah v kosti vsakemu bralcu, reporterka v »Sovjetski Rossiji« slika propadle pijanke, potepuhinje, pohabljenke in nasploh
pokveke, ki oblegajo moskovske železniške postaje. Pogosto delajo kar v »dinastijah«, se pravi od babice preko mamice do vnukinje. Med njimi je dosti pritepenk iz notranjosti velike dežele, nič manj pa ni rojenih Moskovčank. Nekatere časopis navaja s polnimi imeni, druge, ki so še v preiskavi, pa z uličnimi vzdevki. Med prostitutkami se širita sifilis in narkomanija.
Drugačna je podoba lahkoživske elite. To so »dame s psički« ali pa še raje »dame z limuzinami«. V Moskvi so prijavljene kot paznice, snažilke ali hišnice, njihove delovne obveznosti za solidne denarce opravljajo druge ženske. Kajti v Moskvi je silno težko dobiti registracijo prijave -še težje pa jo je izgubiti, tarna »Sovjetska Rossija« nad protislovji sedanje zakonodaje.
Ker se morajo »dame« iz tujskih krogov modno oblačiti in ker morajo tudi popivati, je zdaj njihova največja nevarnost v tem, da jih zasledijo v pijanem stanju. Sicer pa se s pomočjo podkupljenih vratarjev, taksistov in natakarjev kar brez težav prikradejo v tujske hotele - na vratih imajo večkratno kontrolo - pod pretvezo, da imajo tujca ženina ali moža. Milica si v tujskih hotelih mnogo česa ne upa počenjati, kar sicer brez pomislekov »ureja« med samimi sovjetskimi državljani. Sploh pa bi preganjanje očitne prostitucije na očeh vseh tujcev šele potrdilo tisto, kar so doslej vztrajno zanikali, namreč sam obstoj te obrti v sovjetski socialistični druž-
bi, kjer da sploh ni socialnih potreb in osnov za kaj takšnega.
No, tudi hrabra reporterka v »Sovjetski Rossiji« ne vtika prsta tja, kamor ni treba: vesoljna javna tajnost je namreč, da v tujskih krogih dobivajo »lahkoživke« vse mogoče dodatne obveznosti in da jih zlasti zato ne samo tolerirajo, marveč tudi ščitijo...
»Dame« iz tujskih krogov, torej naše druge skupine, so same srečne, če jim možje postave odpeljejo kolegico, ki jim je začela delati preglavice bodisi s kričavim obnašanjem, nediskretnim popivanjem in podobnim, kar vse otežuje posel »resnim« med petičnimi tujci.
Članek v »Sovjetski Rossiji« pa seveda nima svojega smisla v tem, da bi kar takole razkrival dejsta in odgrinjal tančico nad »prepovedano temo«, marveč meri prav v izpopolnitev zakonodaje. V zadnjih dvajsetih letih so sicer izdali nekaj internih predpisov, toda en zvezni resor je delal navadno nasprotno drugemu. Zlasti pa današnja demokratizacija sovjetske družbe postavlja v brezizhoden položaj organe pregona, saj bi morali prostitutki za aretacijo dokazati, da je zaslužila nad povprečjem za preživljanje, to pa bi ji moral potrditi tudi njen »klient«.
Ker pač iz dogmatskih ideoloških razlogov pojma prostitucije niso smeli uvajati v zakonodajo, imajo pravosodni organi danes na voljo člen, ki govori o »družbeno nevarnem delovanju, ki ogroža obstoječi pravni red in pada pod kazensko odgovornostjo«.
‘V navzočnosti reporterke iz »Sovjetske Rossije« so na postajo milice pripeljali »lahkoživko« s Komsomolske ploščadi. Neprevidni mladi miličnik jo je prijel, češ da se »razuzdano razkazuje«. »Mar sem komu na poti?« - se je otresavo branila prostitutka. In starejši kolega je moral podučiti mladega miličnika, da pač ni predpisa, ki bi mu dajal pravico, da prime »ženščino« že samo zato, ker je malce bolj razgaljena...
ANTON RUPNIK