106. številka.
■ LMUiii, f »koto, 10. maja 1913.
XLVI. lelo.

.Slovenski Narod* velja:
▼ Ljubljani na dota dostavljen:
ćelo leto •   •.....K 24 —
pol leta   .••••••    . 12-—
ćetrt leta    .   • *•  • *. '.    .   6 — ju mesec   • '•  •  ••   »   »   2*—
v upravuištvu prejemaa: ćelo lelo.    .   •   .   #   ♦   •   K 22*—
pol leta........U-—
četrt leta •   ...   #   .;'.    .   550 na mesec    ••*•••    .   190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraĆajo. Wedo!ff¥Oi Ka&IlOTa oUca *L 5 (v pritličjo levo,) telefon ŠL 34,
Isfcafa vaalfc daa xw*mr Iznoail a*4«l|* 1b praznike.
lnaerati veljajo:   peterostopna  petit   vista  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  p-< 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri    ^jih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo nar- Vnme, reklamacije, inserati L t cL,
to je administrativne stvari
—-——   PouBeua fttevilka w«lia 10 jriaarlev.             _
Na plamena naiočila brez istodot ie vposlatve naročnine se ne ozira. „Marodn« tUkai"M telefon «t S9.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
ćelo leto ..*••••      K 25*—
pol leta  .«•••••       m 13'—
ćetrt leta     ••••?••       »   650
na mesec    <.«••••       •    2 30
za Nemčljo: ćelo leto ...                 -   .   K 30-—
za Ameriko in vse druge deželet ćelo leto.......K 35.-i
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znam ka, CpraTHlžtvo (spodaj, dvorišče levo). Enaflova ulica at. 9, telefon si 85.
Mirovna pogajanja.
D u n a j, 8. maja.
Prihodnji teden začnejo v Londonu nova mirovna pogajanja. Balkanske države in Turčija so že dolo-čiie svoje delegate, principijalni po-."■"■i preliminarnega miru so toliko uKor akceptirani in dokument, ki zaključi eno izmed najpomembnejsih epoh svetovne zgodovine, bo skoraj I cdpisan.
Velika in težavna naloga mirovne konference pa sele pričenja po podpisamu preliminarnega miru, ki bo vseboval v bistvu le, da so so-vražnosti med dosedanjimi nasprot-niki ustavljene, da odstopa Turčija vso svojo dosedanio posest vzliodno od crte Midia - Muratli - Enos za-veznikom ter da bodo o vprašanju Egejskih otokov, albanskih meja in vojne odškodnine odlocile evropske velesile.
Definitivna mirovna pogodba :ora vsebovati naravno vse podrobnosti, ki bodo tvorile podlag© bodo-eega razmerja zaveznikov napram Turciji; v njej bo moralo biti ozem-lie, ki ga prevzarnejo balkanske države, natančno, točko za točko ome-;:no, vojna odškodnina fiksirana, do-l ćena visina turskih dolgov, kateru to prevzela Balkanska zveza in dru-$.č stotere podrobnosti, ki tvorijo vsebino obširnih mirovnih inštru-mentov.
Ta posajanja bodo dolgotrajna m zamudna, Že radi tega. ker so v mnogem oziru odvisna od poteka vc-leposlaniških konferenc, londonske, ki razpravlja o mejah Albanije in Egejskih otokih ter pariške, ki se bo pecala s financijalnimi vprašanji. Po-svetovanja veleposlanikov pa so se izkazala tako zamuclna. da danes njihovega konca sploh še ni dozreti. Londonska konferenca se do sedaj Še ni lotila niti zadeve Egejskih otekov, niti vprašanja južnih in južnovzhođ-nih albanskih mej. Predno pa ništa te dve zadevi rešeni, ne more pariška konferenca ugotoviti podrobnosti financijalne poravnave. V politič-nlh krogih se sodi, da bodo velepo-slaniki zborovali tja rotri do poletja in že iz tega je razvidno, da bodo tu-cli mirovni delegatje imeli v Londonu še mnogo časa na razpolago.
Morda je to dobro. V medseboj-nih razgovorih bodo zastopniki balkanskih zaveznic lahko znova dognali, da je ves sijajni uspeh končane vojske v prvi vrsti uspeh Balkanske zveze. Ne le napram Turčiji, tuđi napram evropskim velesilam, ki bi biie z zmagovito Bolgarijo ali Srbijo popolnoma drugače postopale, kakor pa z mogočno balkansko kvadrupel-alijanco. Balkanski delegati bodo lahko tuđi razmišljali, kako potrebno je, vzdržati ustvarjeno zvezo v ia-stnem največjem interesu vsake po-samezne balkanske države. V Londonu imajo pred seboj zastopnike velikih evropskih držav - orjakov, napram katerim so njihove domovine vsaka za sebe pritlikavci, katerim pa bi se lahko pridružili kot enakovr-stni in enakopravni reprezentanti nove sedme velesile — konsolidirane balkanske konfederacije.
Vsi razlogi pameti in razuma, zahtevajo, da se sporazumejo zavez-niki glede razdelitve osvobojenega teritorija tako, da se ne bo mogel ču-titi nobeden prikrajšanega in krivično zapostavljenega. Grško - bolgar-ski spor še nima onega usodnega po-mena, ki bi grozil z resnimi konflikti, akoravno se pojavlja skoraj ostrejše, kakor srbsko - bolgarski. Toda ba§ diference med Srbijo in Bolgarijo vzbujajo v celem slovanskcr.i o*etu siine skrbi. Cba naroda si stojita že danes tako so^ražno nasproti. da bodo morali državniki napeti vse svoje sile, ako hočejo preprečiti definitivni prelom. Objektivnemu opa-zovalcu se mora zdeti bolgarsko sta-lisče v mnogem oziru pretirano in neosnovano. Srbski argument.da ie treba vzdržati med zavezniki politično in teritorijalno ravnotežne, ni nic manj utemeljen, kakor zahteva, da je neba revidirati skleniene pegodbe na podlaci faktično doseženih uspe-hov in dejansko izvršenih pogoj^v. F3o!garija zahteva svoje, kakor ji ie bilo od Srbije priznano takrat. ko niti ena, niti druga ništa pričakovaie, da bocloOdrin, cclaTrakijabolgarski.
Jus aequum et bonum mora biti temelj, na katerem se uveljavljajo mednarodne pogodbe, tembolj, k.'dar sta sklenili te pogodbe dve sor jclni državi, navezani ena na drugo, ako fcočeta stremeti za visjimi evro:-ski-mi političnimi cilji.
Ako se posreći tekom mirovnih pogajanj doseči trajni mir med zavezniki, oni mir medsebojnega za-upanja in prijateljstva, ki je v zadnjem času iz balkanskih kabinetov tako žalostno pobegnil, potem ne bodo balkanske zavezniee obžalovale tuđi naidaljše in najzamudnejše mirovne konference, ki pričenja prihodnji teden v Londonu.
AH smo fes lugoslotiani slD'Jcnski Bermani?
V  italijanski   reviji   >Marzocco« je priobčil Giulio Caprini   razpravo, ki ji je dal naslov >Slovanski   jeziki in ncmška kultura v Avstriji.«
V  tej razpravi skuša pisec dokazati, da smo Jugoslovani avstro-ogr-ske monarhije samo po jeziku Slova-ni, dočim je dandanes v jedru naša kultura neinška, prevedena   na   slo-
| vensko ali    hrvaško.    Caprini   torej ! tidi, da pač govorimo hrvaški, ozi-roma slovenski, da pa živimo, mislimo in v srcu čutimo — nemško.
Na ta Caprinijeva izvajanja od-Kovarja A. U j e v i ć v zadnji števil-ki zagrebškega »Savremenika« ter zavrača   trditve   itali'^nskega   pisca
:>Poskus Julija Caprinija je kenčno umljiv: on namreč hoče obraniti stari predsodek, to slepilo za stanovalce Apeninskega polotoka ter vrhutega ugoditi svojemu proti-siovanskemu srcu avstrijskega Itali-jana. Slepilo izvira iz grde narod-nostne mržnje in računa na neznanje nepoučenih slojev. Da so Jugoslovani tu, to je moral priznati, a hotel je obenem očuvati staro bajko o Ger-manih na Adriji in za to je priznal samo našo jezikovno eksistenco ter se domisli! trditve o neniški kulturi.
Takšno naziranje je naravnost naivno ćelo za take. ki poznajo naše razmere samo površno. Kako prihaja pisec do tega, da deli kulturo Srbije — in naj se mu zdi še tako majhna in sirormšna, od kulture Srbov v mo-narhiii?
Kako to, da jemlje za-se Slovence in zopet posebe Hrvate in Srbe ter na primer povori o Slovencih, da nirnajo nobene književnosti?
In če bi to tuđi bila resnica — nasprotujejo pa tej trditvi sijajni zgledi v sami sodobnosti Zupančiča, Cankarja in pokojnega Aškerca! — bi slovenska književnost ostala srbsko - hrvaška, edinstvena v vseh zemljah naše krvi in našega jezika.
V času, ko imajo Srbi, Hrvati in Slovenci v kiparstvu genij Meštro-vića in njegovih drugov, ko v slikarstvu uživajo blagoslov tolikih silnih talentov, ko imajo od Vojnovića in Dučića do Nazora in Veljka Petrovica ne morda samo sređen cvet poezije, ko na vsaki panogi književnosti, umetnosti in znanosti deluje toliko srečnih delavcev, ki nimajo nobene-ga posia z dunajskim duhom »Pres-sinih« feljtonov in Leharjevih cperet in katerim ni treba na svoja dela le-piti znamke »Ma-de in Germany«, se trditvi gospoda Caprinija ne bo po-srečilo, da koga prepriča.
Ali narodne pesmi, zbrane v debelih knjigah Vuka Štefanovića Ka-radjića in Vidovdanski hram Meštro-vičev ne dokazujejo nobene specifično srbsko - hrvaške, jugoslovanske kulture?
Ali Vojnovićeva kosovska drama, ali Nazorove slovanske legende in hrvaške historije v resnici morejo pametne ljudi prepričati, da mi, »Sudslaven ćer Monarchie<-, čutimo nemski? Vse preje nego to!
Mi imamo svojo, narodno kulturo: le-ta sicer ni popolna (a temu je kriv razlog, ki ga navaja tuđi Caprini: politična nesamostalnost) in tuđi ne posebno bujna.                       j
Toda ona obstoji nezatajivo in da šteje tuđi danes nekoliko pred-staviteljev evropske veličine (Me-štrović, Vojnović itd.), je to dokaz njene življenske sposobnosti.
A celota našega kulturnega življenja in naše prave vrednosti kaže | manj sledov Nemčije, kakor sodobna intelektualna Italija, ker D* Annun-zio v najglavnejših svojih delih ima neizbrisen pečat Nietzscheja in Be-nedetto Croce velike miselne sorod-nosti z idealistično filozofsko solo prošloga veka, zlasti pa s Heglom.
Ne smatramo tega za greh ali sramoto, nasprotno za pohvalno kro-ženje misli, ki je katoliška to je univerzalna (spiošna); ali enako razu-memo. ako tuđi ne odobravamo, da
so nekateri izmed ljubljanskih ali zagrebških manjših talentov podlegli močnemu vplivu sosednega se-verozapada.
V nekaterih naših središčih, ka-kakor v Ljubljani in v Zagrebu ni neposredna blizina nemštva mogla ostati povsem brez vpliva na poe-dmce. Prav zategadelj je tu treba še vedno neprestano in intenzivno za-htevati širjenje franeoskega jezika in franeoske lektire, pričakujoč vse drugo od neprestanega buđenja na-rodnega genija in osvobodilne volje.
Toda v mestu, kjer živi največji del naše inteligence: v Belgradu, so »Francozi« nasproti »Nemcem« ne samo dosti številnejsi nego tuđi mnogo plodovitejši, a intelektuvalno delo Belgrada čutimo živo tuđi mi, ki živimo v monarhiji, danes bolj kakor včeraj in ako bog zdravje da, jutri še neprimerno bolj kakor danes.
Glede Dalmacije gotovo nima smisla govoriti o nemški naobrazbi; z vsem dunajskim, graškim ali praškim šolovanjem, z vsem prometom tujcev in naklonjenostjo Hermana Bahra, sem prepričan, da je edini od Raba do Spiča, ki pošteno zna nemški — cesarski namestnik grof Attems.
Nisem hotel s temi beležkami predstaviti pomen jugoslovanske kulture kot večji, kakor je v resnici ali ćelo krivično zmanjšati tuje vrednosti. Nikakor! Razpršiti sem samo hotel neresnico, kakor da mi živimo v mozgovnem — ne vazalstvu nego — popolnem robstvu in kakor da nas kulturna nesposobnost sili, da ostanemo intelektuvalni Tirolci in popok ni Avstrijci duha.
To je bilo, ali ne povsodi, mar-več samo tu in tarn; danes je k sreči duševnega tevtoburštva vedno manj in končno, v kolikor nam je treba nemške književnosti in znanosti, nas le-ta ne more in ne srne tvoriti od-visne od gotovih nemških centrov, ki pa so vrhu tega še druge vrste.
Srbi, Hrvati in Slovenci smo že nekaj storili za kulturo in iz tega našega dosedanjega dela se lahko vidi, za kaj snio sposobni v bodočnosti.
Mnogočesa še pogresamo: ražen nepismenosti nepismenih nas ubija še bolj nepismenost pismenih, a poleg tega tuđi politična odvisnost
LISTEK.
Buifrož.
C. G o 1 a r.
Siv somrak se    je    razprostiral rod poletnim nebom, jutro še ni pogledalo izza lesov in skozi okenca v rizko kmečko hišo, kjer se je dramil kmet Ambroz na nizki škrinji, ki jo je bil snoči pogrnil z debelim   suknom in legel nanjo. Lene sanje so bi-!'j v njegovih očeh, vzdignil je glavo ii Široko zazdehal. Bolele so ga ko-(ti po vsem telesu, zato je bil nejevo-en sam naše, ker je mislil. da v pi-': nosti ni našel postelje in tako pre-il noč na trdem pokrovu. Zaklel je zno in zamolklo.    V tem zasliši v asprotnem kotu pod uro, ki je ena-omerno tolkla svojo pot, teško di-. mje in jecanje. Zdaj se je zdramil opolnoma in spomnil    se je svoje 'f ine žene. Sklonil se je pokonci in ; 'jslušal. Slabotni vzdihi so žalostno ''•.vali po izbi, in zdelo se    je,    da stajajo sence iz kotov, temne in tihe '•-nce, ter prihajajo k bolni kmetici, ■ n potem se zopet razbeže in škodo--'eiino skrijejo na vse strani.
Skoro ga je bilo strah in ves siv in bled je bil njegov obraz, ko je sto-Lil k postelji. Vzglavje je bilo obr-njeno od okna in videti je bilo samo neko ternno stvar, ki se je ločija   od
belih blazin in čaši nenadoma zadr-gctala. in čuden glas se je odtrgal od tam. Nagnil se je nižje in zagledal grenko razvlečena usta. motno beli-no vlažnih oči in razkuštrane, potne in umazane lase, ki so se prijemali čela in viseli po licih.
»Po!ona!^<
Poklical jo je tiho in glas se mu je tresel. Bolnica se ni ganila, samo hropenje je za trenotek prenehalo, kakor bi poslušala.
»Polona? ali ti je hudo?«
Vzdihi so bili močneji in so pri-hajali kakor odsekani. stresalo se je vse te*o, da je škripala postelja. Po-ložil ji je roko na čelo, a jo urno zmaknil. Čelo je bilo mrzlo in nepn-jetno mokro. Njegov strah se je ve-čal in začel se je skoraj nehote od-mikati od postelje. Poklicai je deklo:
»Marijana!«
Dolgo je klical, predno se ie prikazala, zaspana in razmršena, v spodnjem krilu in goloroka, na pol golih prs.
»Ona umira!« je šepnil z oštrim poudarkom. Kakor da je slisala te besede, je bolnica zastokala glasneje in nato ječala dolgo in tožeče*
• »Joj! kje je pa sveca z Višarij?« Dekla je pritekla radovedna k postelji in ves čas zapenjala srajčnik. Njena lica so bila rjava in trda in osup-lost je gledala iz oči.
»Kaj ne, Marijana, umira?« Kmet je pogledal deklo, in ko je videl nje-na bohotne prsi, se ji je približal in jo
prije! za ranio. Dekla se ni umaknila in je srepo gledala bolnici v obraz.
»Seveda umira! Kje pa je tista sveca? Ali ni bila v miznem pre-dalu?«
»Hitro, hitro, Marijana, ali ne vidiš, da jo že pot obliva? Precej bo pri kraju! Ali si jo našla?«
Dekla je prihitela s svečo in jo stisnila v roke bolnici, ki ie pretrga-no sopla in so ji bolestno trgetale prsi. Ali prsti nišo hoteli obdržati svece in so se razklenili drug za drugim in skoro bi se bila užgala postelja.
»Joj, joj, joj, Marijana, sama glej, da bo lepo, mirno umrla, meni se mudi v trg k maši. Nedelja je in potem grem naročit rakev, ti pa glej, da ji bo zvonilo, kot se spodobi. Z vsemi tremi naj ji zvoni, in dolgo.«
Ambroz se je med tem uaprav-ljal, s korcem vode, ki si ga je plju-skal v obraz, si je zmil lica in vrat ter nato stopil k postelji, kjer je ležala bolna žena. Pri kraju je gledala izpod nje rjuha. potegnil jo je k sebi in si obrisal mokri obraz. Dekla je stala ob vzglavju in svetila.
»2e pojema,« je dejala malo-marno-
»Oh, kakšna nesreča, kakšna nesreća!  Saj pravim!«
Ambroz je mrmral in si hitro tri rjavi obraz, ki je zdaj gorel v crni rdečici.
»Zdaj pa mislim, da bo kmalu, že sope bolj poredko in tuđi slišati je ni več kakor prej.«
»Le vse naredi, kot sem naro-čil, zdaj grem,« je dejal kmet pri vra-tih. »Pa umij jo tuđi in nreobleci! Pa naj ti kakšna baba pomaga! Svočku-lja že utegne. Ji borno pa dali polič moke za to!«
Ambroz je zaprl vrata za seboj, a čez trenotek se je vrnil. kakor da je nekaj pozabil, ter zabičil dekli:
»Veš, s tremi naj ji zvoni,    no-čem, da bi kdo kaj rekel. V nedeljsko 1 obleko je pa ni treba preobleči.   Za : Božič je imela novo, in bilo bi je Škoda. Delavno vzemi, pa jo pregrni s frišno rjuho!«
| Zaprl je vrata in vzdihnil: | »To so krizi in skrbi! Kaj vse sem moral prestati s to žensko!« — Zmajal je z glavo in v naglici jo je zagledal pred seboj, kakor je pred tremi dnevi vsa višnjeva v obraz, zabuhla in grda, padla s klopi, kamor se je zavlekla iz kuhinje. Dekla je vpila na pomoč, a ona je samo grcala in tiščala pene. Prenesel jo je v posteljo in ponoći je bljuvala in ječala, da je bilo groza, in potem se ni več zavedla.
»Na, zdaj je pa umrla,« je pomi-slil. Najbolje bo, da grem sam k cer-kovniku in naročim, naj ji zvoni.
Navidez žalosten in potrt, se je ustavil pred nizko kajžico in zavpil proti  okroglim okencem:
»Boštjan, ali spiš?«
Boštjan ni spal, zakaj mahoma se je zaslišal zategnjen, hripav glas:
»Ho — hoU
In v oknu se je prikazala zmr-šena, koščena glava, napetih žil na čelu in dolgih ušes.
»Hudiča,« je vzdihnil Ambroz, »zvoniti bo treba.«
»Ho, — a zares? Bom pa!«
»Ona mi je umrla. Saj pravim.«
»Beži kam!« je osupnil cerkov-nik. »A da je res? Kaj ji je pa prišlo na misel?«
»Je že čisto mrtva! nič se ne zave in krega se tuđi ne več.«
»Potlej je pa že res. Bom pa stopil. Ali z dvema?«
»S tremi ji daj, naj se vrag obe-si! Ako že mora biti, pa naj bo!«
»Res je taka!«
Ambroz je odšel. In ko je bil že prav sredi pota, odkoder se je odpi-ral Iep pogled na dolino, vso zeleno in solnčno, kjer se je pretaka Sava v žarečem toku, so zazvonili zvo-novi. Ambroz se je odđahnil in snel klobuk:
»No, čast bogu!«
Hitro in veselo je šel v trg, ai mesto k masi, jo je zavil k Tramča-ku. ki je točil vino v plavi hišici, stojeći tik bele ceste. Ko se je napil in? potolažil in razodel pivcem svoje bridkosti, je šel naročit rakev.
Sele okoli poldneva se je vrnil domov, precej pijan in pogumen. Njegova žena je sedela na postelji in jedla žganjce. Pogledala ga je jezno izpod obrvi, ne da bi izpregovorila besedo. In čez dva dni je bila popolnoma zdrava.
Stran 2.
SLOVENSKI  NAROD.
106 štev.
tn najložja med našhni kulturnim! za-vorami.
Toda to nišo upravičem* razlogi obupavanja.
Mnogi izmed nas obupavajo, ker nimalo evkknce celokupnosti: gledajoč samo na en del naroda se zgražajo radi slabosti ali jalovosti, ki Je samo začasnega pomena.
Zato je treba vzdrževati misel edinstva in ako vsa naša javnost spozna, koliko naš duh ustvar|a tn deUije pod tremi razli čn i mi itneni med 11 miiijoni dus, bo se prebudil ponos prostrane aktivnosti in vera jv bodoćnost Se znatneiših uspehov.
Pri nas deluje masa talentov, ali razcepljeni, le malo vemo drug za drugega in tako je često delo enih za druge izgubljeno.
Toda tuđi tako nismo Arnav-*J , , . Nismo Arnavti in za ponudbe ta£h 'kultar — hvala lepaU
kgodfti na Hrvaškem.
V  Zagrebu, dne 9. maja.
SpIoSno se misli, da bodo porazi tiaše zunanje politike, ki Jih sedaj do-življa pred očmi ćele Evrope, povoljno vplivali na bodočo notranjo politiko v monarhiji vobče, dočim sodijo drogi, ki poznajo psiho tradicionalne naše politike,da bo ta politika tuđi nadalje ostala ista. se več, da se bo leta nasproti Slovanom se poslabšala in da se bodo naši državniki odško-dovali za neuspehe v zunanji politiki Tia ta način, da bodo ix)dvostročili udarce, ki bi na? padali na ledja av-Stro - ogrskih Slavanov.
To domnevanje nam potrjuje vse :ono. kar se zopet pripravlja na Hrvaškem.
Po raznih brezuspešnih poskusih V prošlih 6. letih, po veleizdajniškem procesu in končno po noizkušnjah, pridobHenih v času komisarijata, se je pričakovalo, da se bo na tirva-škem instalira! ako že se naroden režim, a sai vlada dostojnih oseb.
Toda zopet opažamo take pojave, ki nam pričajo o tem, di se bodo na Hrvaškem. kakor do sedaj, tuđi se nadalje deiali poskusi, da naj Hr-vaška tuđi v bodoenosti estane zemlja plakanja in vzdihovanja — in si-cer v poslabšani izdaji kakor do sedaj.
Spomin na Turčijo pač ne srne izgimti iz Evrope!
A da bo ironija se večia, bi se naj vse te zgodilo pod firmo veiiko-hrvaskega režima in trijalizma, kar bi naj bilo protitežje ojačenemu srb-stvu.
Nekaj sličnega se je dogajalo tu-idi za časa aneksijske krize pod banom Raucnoni.
Sedaj bi se to naj ronovilo, in sicer zope: pod banom Rauchom, ki je očividno posta! med avstro - ogr-skimi državniki pravi protisrbski strokovnjak.
In oni, ki so I. 190S. podpirali Rauchov režim, bi nai tuđi sedaj bili stebri nove Rauchove vladavine, ker je jasno, da nihče drugi neče prevzeti te klavrne vloge.
Ti stebri pa so takozvani Frankovci, ki pravzaprav nišo nobena stranka, marveč navadna klika, ka-tero tvori nekaj upravnih in sodnih uradnikov in nekaj baje neodvisnih ljudi.
Vsi ti, katere kor. čno pozna v dno duše vsa Hrvaška, so instalirali I. 1908. znano strahovlado, a tuđi sedaj imalo namen, učiniti nekaj sličnega. Priprave za to so že izvedene in o teh hocem tuđi pisati-
Rauchova klika, ali jasneje po-yedano Frankovci, katerim je bil do-voljen vsak zločin, so se posluževali te blagodati v veliki meri, a od udar-cev kazenskega prava pa jih je več-no ščitila drža\Tia oblast.
Zato je ta klika enako služila ka-Bneje Tomašiću, kakor je preje služila Rauchu, nazadnje za časa komi-sarjata pa Čuvaju.
Toda Čuvaj je uvidel, da ima ta klika v narodu zelo slabo zaslombo in da mu ne more toliko zaslužiti, ko-likor bi ga stala, dočim je na drugi strani mislil, da se mu bo približala hrvaško - srbska koalicija, ako to kliko uniči, pa se je tako končno od-Jočil, izročiti kliko roki pravice.
Neposredni povod za to mu je dala takozvana narodna pomočnica »Balkan«, ki je ljudstvo osleparila za več kakor 4 milijone kron in ki je &tala pod pokroviteljstvom kolovodii omenjene frankovske klike, zlasti pa pod vplivom odvetnikov dr. Aleksandra Horvata, dr. Vladimira Sach-sa in več drugih. Ker pa je bil v to afero vpleten tuđi bivši, sedaj že pokojni podban Levin pl. Chavrak, ki je bil radi prijateljstva s Khuenom in Tomašićem najresnejši banski kandidat, skupno s svojim sinom Zden-kom Chavrakom, ki je prav radi tega izvršil samomor, je Čuvaj z obema rokama zagrabil to stvar. Dr. Horvat in drugovi so prišli v preiskavo in v preiskovalni zapor, iz katerega so bili kasneje izpuščeni proti ogromni kavcijL
Tako le bila najbolj občutno za-deta ona klika, ki ie na Hrvaškem zadnja leta vladala, sedaj pod imenom Raucha, sedaj zopet pod imenom Tomašića, a kasneje, v začetku tuđi pod iirmo Cuvaja samega.
No, pa Čuvaj ni ostal samo pri tem, marveČ je šel se dalje in je končno suspendiral od službe tuđi znanega preiskovalnega sodnika v Rauchovem veleizdainiškem procesu dr. Košutlća, ter se tuđi dotaknil ta* kratne^a državnega pravdnika Ac-curtija.
Povsem naravno je, da ništa niti Rauch, niti Tomasič, ki sta sicer krvna neprijatelja, mirno gledala, kako Čuvaj preganja njihove ljudi, zato sta jela na Dunaju in v Pešti s polnim parom delati proti Čuvaju.
Nekega lepega dne je bil Čuvaj poslan na večen dopust, zamenjal pa ga je Unkelhauser.
Istočasno je bilo enostavno ustav-!;eno kazensko postopanje proti dr. Horvatu m dnigovom; a tuđi suspenzija dr. Košutića je bila razveljavlje-na. Sploh vse, kar je Čuvaj storil proti znani kliki, vse to se sedaj malo po malo popravlja.
Iz navedenega je jasno razvidno, zakaj je bil komisar Čuvaj odstranjen iz Hrvaske in kako glupa je mi-sel hrvaških pravašev in kriva trdi-tev ^usteršičeve skupine, da ie bil Čuvaj odstranjen vsled njihove akcije-
Nasprotno, Cuvaia ie strmoglavila vzporedna akcija barona Raucha in Tomašica, a ne radi tega. da se na Hrvaškem uvede dostajnejši režim, marveč za to, da se pripravijo tla za še nepristojnejši režim, kakor je bil Cuvajev, a ta bi naj bil, kakor smo že poudarjali, režim Rauchov pod firmo trializma in velikohrvaštva.
Rehabilitacija dr. Horvata, Ele-govića. Sachsa, Košutića, Accurtija in drugih in družine iz frankovske klike, je jasen dokaz za dogodke, ki se imajo izvršiti.
Ti, sarno formalno čisti Frankovci lahko še nadalje vladajo v Hrva-ški, a garancijo za vrednost njihove-ga vladanja daje njihova dejanska umazanost.
Vse to ni na Hrvaškem nobena tajnost, saj jo alkoholizirani Rauch pripoveduje vsakomur, kdor ga hoče poslušati.
Merodajni taktorji bodo s tem izvršili še eno umetniško delo svoje državniške modrosti in obenetn dokazali, da kakor turski državniki za-metujejo politiko razuma in da jim je v politiki edini svetovalec srce, zadojeno z mržnjo proti vsemu, kar je slovansko.
Toda hrvaški narod, zavedajoc se svoje zrnage in okrepljen z uspehi svojih bratov na Balkanu, stopa mirne duše nasproti novim borbam, ki ga čakajo, ako se odločujoči činitelji v zadnjem času ne odločijo za kaj boljšega.
Dogodili na Balkanu.
Katoiiške binkošti v Skadru.
Pravoslavno Veliko noč je vi-del Skader zmagoslavne Crnogorce v svojih zidovih, zvonovi so zvonili in naznanjaii ljudstvu vstajenie, Srbom svobodo. FCatoliške bink"sti bodo videle v Skadru čete evropskih velesil. Binkošti so praznik -.- spomin, da je bog poslai nad apostole sv. Duha. Ali so si diplomati vc -sil iz-brali ta praznik morda ravn zaradi njegovega pomena? Veliko vpra-šanje pa je, če bodo tuđi to pot zvonovi naznanjaii prihod evropskih čet. Zelo dvomljivo je to, če smemo verjeti, da Skader gori.
Mnogo solza je teklo za razrušene domove, ko so Crnogorci in Srbi oblegali Skader. Solze so usah-nile, ko so prišli Crnogorci v rnesto in žalost se je izpremenila v veselje, ko je prebivalstvo slišalo, da bodo Crnogorci popravili materijalno škodo. V tem trenutku morda stoji že mednarodno vojaštvo pred gorečim mestom, toda solze ne morejo usah-niti in marsikdo, ki ni niti Srb, niti pravoslaven, preklinja one, ki so hoteli priti kot rešilci.
Kdo je zakrivil požar v Skadru, kdo nosi odgovornost? Crnogorci! vpijejo na Dunaju. Avstrijski agenti! vpijejo na Cetinju, toda malo ver-jetno je tako eno. kakor drugo. Požar je izbruhnil v bazaru in kdor pozna turski bazar, ve, koliko prilike ima tam ogenj, da uniči ćele ulice. Ne-srečno naključje je hotelo, da je požar izbruhnil ravno, ko so se Crnogorci pripravljali na odhod. Rado-vednost vrdeti odhajajoče crnogorske čete je izvabila prebivalce izpod razvalin, kjer je stal prej bazar in vsled nepaznosti se je zgodilo, da je velik del mesta zgorel. Gasilnega orodja ni bilo v mestu, Turki se za take stvari nišo zmenili dosti. Kdo bi bil ustavil požar? Da bi bili cdhaja-joči Crnogorci zažgali mesto, je ne-verjetno. Crnogorci so imeli v me-stu še većino svojega vojaštva in si
ne bodo zaigali strehe   nad  glavo, i
Poleg tega pa bi bili Crnogorci, če bi bili hoteli ugonobiti mesto, zažgali na raznih krajih, tako da bi moralo biti tekom par ur vse mesto prazno pogorišče, Dejstvo pa, da je irožar izbruhnil ravno v bc»zarju, go-voii proti takemu domnevanju 7c\o ntverjetno pa je tuđi domnevanje. da bi bili zanetili požar avstrijski agenti. Premalo časa je poieklo, od-kar je kralj Nikola nazuanil velesi-lam, da hoče zapustiti Skaaer. Agen-ii. ki so se nahajali v Skadru, bi gotovo ne bili izvršili takega atentata na lastno pest in brez naročita zla-su, ker delajo agenti navaano le proti dobremu plačilu. Ce pa bi bili res najeti taki agenti, bi do sedaj bili težko že dospeli v Skader. Nrtjpu-metnejše je tedaj še vedno mislili, da je požar izbruhnil le po naključju.
Drugo vprašanje pa je sedaj, kdo bo nosil škodo. Ko so prispeii Crnogorci v Skader in ko se je govorilo, da bodo povzdignili Crnogorci Skader v glavno mesto Crne gore, je bilo vse, tuđi .brez zatrdila, prepričano, da bodo Crnogorci popravili škodo, ki jo je Skadru zadejala vojna. Ko se je raznesla vest, da pi i-pade Skader Albaniji* je to upanje splavalo po vodi. Crnogorci nikakor nišo obvezani in nobena sila sveta jim tega ne more naložiti, da bi popravljali sovražniku storjeno škodo. To dolžnost bi morala prevzeti sedaj Albanija, oziroma velesile bi morale omogočiti Albaniji to delo. Ali se pa bo to zgodilo?
Toda do trenutka še niti gotovo ni, če so vesti o razsežnosti požara v Skadru resnične. Skoraj gotovo je, da je zgorel samo bazar. Ražen brzojavke, ki smo jo priobčili že sno-či, so došle namreč samo še sledeče brzojavke?
Berolin, 9. maja. Kakor se poro-ča >Morgenpošti« iz Londona, gori veliki bazar v Skadru.
Lipsko, 9. maja. Poročevalec »Leipziger Neueste Nachrichten« po-roča s Cetinja: Ravno prihajam iz Sv. Ivana Medove. Crnogorski mi-nister Plamenac je prišel na krov angleške admiralske^ladje, kjer se je določilo, da morajo Crnogorci še da-nes zvečer zapustiti Skader. Plamenac se je vrnil v Skader. Jaz sem se vozil na neki angleški torpedovki ob obali. Skader gori. Zaradi razrušitve Skadra vlada med častniki združene mornarice ogorčenje.
Kelraorajn," 9. maja. ->K61nische Zeitung« poroča iz Berolina: Vesti, da bi bili Crnogorci zažgali Skader, se po sem dospelih poročilih ne po-trjujejo.
Da crnogorsko vojaštvo ni krivo požara v Skadru, dokazuje že brzojavka iz Cetinja, ki se glasi:
Cetinje, 9. maja. Predvčerajš-njem je izbruhnil v skadrskem bazaru iz do sedaj še neznanih vzrokov požar, ki se je vsled vetra močno razširil. Vojaškim obiastim pa se je posrečilo ogenj omejiti. Iz lesa zgra-jeni bazar bi bi! moral pogoreti do tal. če bi se ne bilo vojaštvo v veliki množini udeležilo rešilnega dela.
Iz Kotora pa poročajo, da je požar uničil velike zaloge preprog, svile, srebrnine in zlatnine. Žkoda je zelo velika. In iz Bara prihaja sledeče poročilo: Iz Virpazarja se vidi gost dim, ki zakriva vse obzorje proti Skadru. Glasom poročil, ki so dospela sem. so zgorele tri četrtine bazarja. Kakih 2000 prodajalnic je uničenih. Vse dela mrzlično, da pogasi požar. Dasiravno stoji bazar neposredno ob vodi, so rešilna dela vendar zelo težavna ier se požar razširja na sosedno četrt, ki je labirint ozkih ulic. Zdi se, da se je po-sreči'o omejiti požar samo na strani proti smodnišnici. Škoda je izred-no velika.Skadrski bazar jeeden naj-boga+ejših v Albaniji in eden naislo-vitejsih trgov celega Orijenta. Mnogo trgovcev, ki so veljali še včeraj za bogate, je danes popolnoma obu-božalo.
Novi crnogorski kabinet.
Novi crnogorski ministrski pred-sednik Janko V u k o t i ć velja kot mož z železno pestjo, kar je že opetovano dokazal tuđi na Cetinju. Vedno je bil kraljev zaupnik in mu je bil z vso zvestobo udan. Med aneksijsko krizo je bil Vukotić kot kraljev posebni zaupnik v Belgradu. Od one-ga časa živahno zagovarja prijateljstvo s Srbijo. Od onega časa pa ima tuđi hudo mržnjo proti Avstro - Ogr-ski. Ko se je peljal za časa aneksijske krize v Belgrad, so ga v Zagrebu zadržali in mu dovolili sele čez par ur, da se je peljal naprej. Vsled te afere in vsled krize same je poslai vse rede in vsa odlikovanja, ki jih je bil dobil tekom let od sosedne monarhije, nazaj. Zunanji minister P1 a m e -n a c je še mlad in zelo izobražen. Bil je več let konzul v Skadru in predno je izbruhnila vojna, poslanik I v Carigradu. Oa ie bil, ki ie napove-
dal Turčiji vojno. Ostali ministri so: notranii minister Gojnić, Justični minister B a k i ć, finančni minister P o p o v i ć in naučni minister M i -j u ško vić.
Zakaj se navdušujejo za Ca-nadian Pacific.
Opetovano smo že pisali, kakšno velikansko akcijo je začela Canadi-an Pacific Railway Ko., da izvabi ko-likor mogoce ljudi v Kanado ter jih tam zasužnji. Vendar pa Canadian Pacific vedno tako nastopa v javnosti, kakor da bi sploh ničesar ne pod-vzela, da pritegne in izvabi ljudi v Kanado. Vendar pa je razvila izredno veliko propagando po vseh avstrij-skih deželah ter vporablja popolnoma nova, prav amerikanska sredstva. Tako n. pr. pošilja duhovnikom pisma, v katerih ćelo obljubuje duhovnikom provizije od vseh, ki jih priva-bijo na limanice te čedne družbe. Tako pismo se dobesedno sledeče glasi: Canadian Pacific Railway Ko., največja  angelska  ladjepovna
in železniška družba. Pasaži; ski urad: Szczakowa.
Szczakowa, dne 15. marca 1913. Visokočastiti gospod!
jS tem se usojamo, na Vas, vi-sokdčastiti gospod, kot voditelja Vaših župljanov, s sledečo prošnjo obrniti. Ker je splošno znano, da različni zakotni agenti zapeljujejo in na vse načine goljufaio in okra-dajo rusko-poljske izseijence na potu v Ameriko, smo se odločili, da se obrnemo na vse župnike in duhovnike, da vsled svojega vpli-va in svoje izkušnje navajajo izseijence tja, kjer jih bodo popolnoma ščitili pred ropom, izkoriščeva-njem. Mi smo se torej odločili, da borno dali duhovnikom, ki nas v tem, tuđi sicer za poljske izseijence tako koristnem delu podpirajo, za njihov trud po 4 (štiri) rublje za dobrodelne ali cerkvene svrhe na razpolaganje za vsakega pasažirja, ki bo nakazan na C. P. R. v Szcza-kowi. Parniki C. P. R. odplovejo redno vsak teden iz Trsta ali Ant-uerpna in potovanje po teh pro-gah je najkrajše. Zaradi konkuren-ce z drugimi družbarni smo cene za ladijske karte zelo znižali, kar po-vzroča, da kupujejo tisoči izseljen-cev pri nas vozne karte. Cena je sledeča: Iz Szczakowe čez Trst v New York III. razreda 73 rubljev, v Kanado 66 rubljev. Iz Szczakc-u*e   čez   Antwerpen v New York
.....v Kanado 70 rubljev.
Vaš trud, velečastiti, obsioja v tem, da sprejinete predplačilo 10 rubljev. Od vsakega predplačila blagovolite odtegniti 4 rublje, osta-nek pa blagovolite poslati ter na-znaniti krstno, rodbinsko ime in stanovališče izseljenca, kakor tuđi ime ameriškega kraja, na kar Vam dopošljemo preiemno potrdilo in eno vozno karto, s katero se mora izseljenec v našem uradu tu v Szczakowi priglasiti, da doplača za vožnjo karto. Družba ima zdravnika, ki preiskuje izseijence, še predno odpotujejo v Ameriko, s čemer se izseljenci v slučaju bo-lezni obvarujejo pred nepotrebnimi izdatki in skrbmi.
Pismo se konca sledeče:
Mi gotovo pričakujemo, da nas boste, velečastiti. pri tem delu blagohotno pcdpirali (pomagali) ter s tem varovali poljske izseijence pred izkoriščevanjem od strani nepoštenih agentov. — Prilagamo na naš urad naslovljeno kuverto. Na vsa vprašanja radi odgovarja-mo in pošiljamo prospekte. Z odličnim spoštovaniem Canadsan  Pacific
Sczakowa. prodajna pisama za ladtjske Karte !n
karte amerišklh železnic. Iz tega pisma je torej razvidno, da se družba poslužuje prav vseh sredsiev. Podkupuje duhovnike pod pretvezo, da daruje za »dobrodelne in cerkvene svrhe«, da potem gonijo duhovniki svoje ovce v njeno nikdai polno zrelo. Nihče še ni pozabil, s kakšnim pompom je sprejemala na Kranjskem klerikalna stranka ^s svojim načelnikom dr. Ivanom Šuster-šičem na čelu prve odposlance te družbe in s kakšno vehemenco je za-govarjal dr. Krek delovanje te, za naš narod tako škodljive družbe. Kdor pa prečita to pismo, ta bo morda začel razumevati, kakšni vzroki in povodi so dovedli našo klerikalno stranko z dr. Krekom vred do tega, da dela tako propagando za Canadian Pacific Railway Co.
Civilni tetaihi.
Kakor znano, je pred kratkim v veljavo stopil zakon o ustanovitvi inženirskih zbornic. V nekaki zvezi s to akcijo so stremljenja strokovnih
krogov, da se reorganizira institucija civilnih tehnikov. Temu stremljenju bo kolikor mogoce ugodila odredba ministrstva za javna dela, ki naj v kratkem iziđe. Po tej novi odredbi se bodo vsi avtorizirani privatni tehniki v bodoče nazivali civilni tehniki. S tem se bo zadostilo dolgoletni želji tehnikov. Dozdaj ob-stoječe štiri strokovne kategorije bodo razveljavljene in civilni tehniki se bodo delili v sledeče kategorije; civilni inženirji za stavbinstvo (ceste, vode, mostovi, železnice); za arhitekturo (visoke stavbe, strojni-štvo, elektrotehnika, zgradba ladij in ladijskih strojev); za kulturno tehniko, gozdarstvo, za tehnično kemijo in civilni geometri.
Poudarjati je še treba, da se bo nanovo uredilo, kakšne pravice imajo posamezne stroke in kakšen dokaz usposobljenosti se zahteva. Glede usposobljenosti se bo zahtevalo dokaz visokošolske izobrazbe s konč-nim strokovnim izpitom, štiri — do petletno prakso in pa izpit iz narod-nega gospodarstva, avstrijskega upravnega prava in pa zakonov In naredb, ki se tičejo kandidatove stroke. Dozdaj predpisani tehnični izpit so opustili.
0 Iicsfsnjetiišircni županu.
Znano je, da oblaja kostanjeviski župan vsakega poštenega čioveka. Malo je v Kostanievici oseb, ki bi jim Kržičnik že ne bil kradel časti. To ga je do sedaj stalo že lep tisočak. Tuđi zadnji čas ima neke žalitvene spore čisto zasebnega značaja, kar je rodilo tuđi popolnoma zasebno ovadbo proti njemu.
Vsega tega pa so sedaj krivi baje kostanjeviski liberalci in posebno >-Narodov« dopisnik iz Kostanjevice. Zato se je razkoračil v »Slovencu« od torka, kakor petelin na gnoju. — Nezavisno od tega, če je tisto duševno revščino, ki jo je podpisal, sesta-vil sam, ali če mu je v potu svojega, obraza napisalo visoko steblo s praznim klasom iz k'ostanjeviškega fa-rovža, je županova »izjava« predrz-nost prve vrste. Zato mu bodi nekoliko odgovora. Sicer trdi, da ima za odgovore jako malo časa, dasiravno ga je videti vsak dnevni čas na cesti ali mostu brez opravka.
Pritožuje se, da se mu očita ne-spoštljivo govorjenje o Škotu in krivo prisego v Celju. To pa vse on ovržu s pripombo, da nima nobenega spo-štovanja do ljudi, kot so kostanjeviski liberalci.
Zdaj pa ie Francelj na konju. Kdo bi si mislil, da se zna nas župan tako odrezati. Dokaz neresničnosti onih očitkov je na kratko to, da nima župan spoštovanja pred liberalci. To drži, da je kaj. Škoda, da se tega sredstva ni Kržičnik poslužil takrat, ko je odstopil od tožbe proti občano-ma Simončiču in Košiću, ki sta mu javno očitala, da je za notarja Hai-nerja v Celju po krivem pričal. Ta-krat je plačal kakih 140 K dr. Slancu in brez zadoščenja odšel iz sodne sobe-
Kržičnik naj bi bil takrat na kratko pristavil: »Jaz nimam pred ko-stanjeviškimi liberalci nobenega spoštovanja!« In toženca, zastopnik in sodnik bi bili na mestu okameneli, župan pa bi si bil prihranil stroške in veliko blamažo.
Ker se pa tega izbornega »dokaza za svoje poštenje« poslužuje samo v »Slovencu«, ostane na njem še v naprej neprijetno znamenje, da ni pripustil dokaza resnice tožencema. ki sta mu javno očitala krivo prisego, marveč je brezpogojno odstopil ©d tožbe in še plačal zagovornika. Ta kriva prisega se tedaj drži »posestni-ka in župana« še naprej, pa naj ima še tako nespoštovanje do liberalcev. Dalje je župan ravno na ta način »iz-podbik očitan je, da je o škofu žaljivo govorit. O tem je škoda prerekati se. Kržičnika je slišalo dosti prič v go-stilni, kjer se je nahajal neposredno po sprejemu prevzvišenega in se to vsak dan lahko dokaže.
Naj da župan le priliko za to; pa tako, da ne bo nazadnje z umaknjeno tožbo zbežal iz sodnije. Ako »Iažnji-vost« takih očitanj in ovadb radi žaljenja časti lahko »tisočkrat dokaže<-, je potem res več kakor lahkomisel-no, da je že toliko plačal za svoje ne-brzdane besede in častikraje.
Ponosna in za župana primerna je KržiČnikova izpoved: »dokler sem bil v liberalnem taboru in delal za li-beralce, sem bil ves v zlatu. Ko sem pa prestopil v S. L. S„ sem ves v blatu ...« Naj bo g. župan potolažen. On je bil vedno v blatu, četudi je kdaj delal za liberalce. V to blato je seboj večkrat potegnil kakega kaplana, pretepajoč ga po farovškem dvori-šču. Ce ga sedaj zato pri klerikalcih v zlato denejo, nimamo nič proti temu. Mi niti blata nimamo za take značaje, ki se ponašajo z odpadni-štvom.
Da mu pa v napredni stranki nišo nikoli nič zaupali, akoravno se ie
106. štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
vedno štulil v ospredje, Je dokaz dej-stvo, da je, ko je svoj čas kandidirat za načelnika meščanske korporacije, napredna stranka izrekla svoj odlo-čilni veta In tako se je zgodilo, da je Kržičnik ravno na dan volitve v me-ščansko korporacijo obmil hrbet napredni stranki, katera je danes vesela, da se ga je iznebila. Naj si Kr-zičnik se tako domišljuje, kako se naprednjak! jokajo za njim, eno je sotovo: Kržičnik je uvide!, da v napredni stranki ne more nikdar priti na katerokoli odločilno mesto in je se! zato h klerikalcem, ki so ga spre-♦cli sicer z odprtimi rokami, pa tuđi z nezaupanjem v srcu. Dokaz temu, da ni bil on kandidiran za župana od uranke, ampak je na to mesto prišel
■a ta način, da je većino občinskega
dbora spravil v zmoto.
Deloma pa je bilo vmes tuđi delo notar ja Hafnerja, kateremu je bilo na tem, da se prepreci izvolitev gosp. S. — Zato tuđi pristaši S. L. S. nima-jo danes prevelikega zaupanja v Fr. kržičnika, kar so dokazale zadnje volitve načelnika v cestni odbor. Za to mesto je kazal Kržičnik toliko zanimanja, da je ćelo samega sebe vo-!il. Kljub temu je dobil većino župan šentjemejsku na Kržičnika pa je od-padel samo — njegov lastni glas. Pa tuđi županski stolec mu ni posebno trden. Posledice dunajske razsođbe zaradi sleparij pri zadnjih občinskih voli t vatu nišo se ugasnile. Ni do voli, da je plačal 200 K kazni. Treba bo najbrže se pobrati šila in kopita iz rbčinske pisarne, kakor hitro se visoka deželna vlada zave svoje dolž-nosti.
Kajti, jasno je. da je vsled ob--odbe zaradi goljufije pri volitvah iz-subšl Kržičnik svojo aktivno in pasivno volilno pravico.
In to borno sedaj toliko časa nabasali, da bo g. Fr. Kržičnik prišel
> zadnjo besedo- Vsled sedaniega in ^vojega predživljenja. mora Kržičnik
zginiti tuđi iz občinske hranilnice, koje člani upr. odbora morajo biti — ziasom pravil — samo možje ne^ma-deževane preteklosti. Tako se bodo naprednjakom še vrnili ^tisti srečni« Jaši, Kržičniku pa nikdar več.
Hesenišbe novice.
Javen ljudski  shod prepovedan.
Prvega maja so sklicaii iese niski sa-
.alni demokrati   ob    10. dopoldne
ven ljudski shod pri    »Jelenu«    z
:?.evnim  redom:   -Kaj  pomeni  prvi
mai za delavstvo.^    C. kr.  okrajni
g;avar 2upnek ie shod -radi javnega
miru    prepovedal. Sklicali so potem
shod po § 2., ki ga je pa razganial
'upan Cebulj z asistenco 10 orožni-
kov. Morda bi bil rad spravil nekaj
• edolžnih v »kriminal', a se mu ni
osrečilo. ker je bil sleherni pamet-
eiši od njega.
Isti dan se je v gostilni pri Rav-nekariu na Savi vršil občni zbor po--rebnega društva.    Preteklo leto je inelo društvo 25 članov in čistega ^ietja S52 K 91 vin. Za tako   malo Jruštvo lep kapitai.Kerje društvo po-^tno za oženjene delavce zelo posebno, prisiop k društvu toplo pripo-jčamo. zglasiti se je pri tajniku g. Josipu Božiću.
Čudno se nam zđi, da ne da noćno ljubljansko   pogrebno   podjetje ::rtvaskega prevoznega voza na Je-enice pogrebnemu podjetju Lazar v . imisijo. V ponedeljek n. pr. je umri a Javorniku valjavčni mojster Hen-~;k Rorig ter so ga prenesli na jesc-iško pokopališče. Koliko udobnejŠe >: bilo, če bi bil tu na razpoiago mrt-aški voz. ki bi se ga pri takih raz--aljah  gotovo vsakdo posluži!.
Bratovska skiadnica je imela 27. orila občni zbor na Savi. Spremenil -e je § 46. pravil. da se rezervne prelje tuđi čez 100 K izplačujejo izsto-všim članom po preteku enega le-. Ker pa ta sklep    do danes še ni otrien od oblasti, se mora bratov-:a  skiadnica ravnati  še    po starih oločilih. — Toliko članom na zna-.:ie!
Savska požarna bramba ie pra-
novala v nedeljo, dne 4. maja    sv.
lorijana. Po 8. maši na Savi so bili
. ani pogoščeni z običajnim golažem
:i pivom.    Isti dan so tuđi  požarni
rambi z Jesenic in Hrušice ter ne-
zogibni veteranci  (ali  imajo ti  tudf
sv. Florijana za patrona?) korakali
t znano čukarsko godbo k maši; po-
*:m so pa sli na aimoht v znano kle-
ikalno gostilno na Jesenicah-
I. katoliško deiavsko drjštvo je a svojo oštarijo prosilo glavarstvo a podaljšanje policijske ure, in sicer >d 11. ure do polnoci. Predsednik teci društva Nikolaj Bernard motivira f> prošnjo, da se konsumarji do 11. nonoči še ne morejo dovolj nasrkati •*:onsumskega jeruša in je tedaj    ne-1 bhodno potrebno, da jih policaj ne noti v pozni nočni uri v konsumu.
Pred sodiščem ie stal dne 6. maja zopet naš očka župan s celim svo-:; m štabom t. j. policajem in občin-%kim tajnikom. Vsi so bili obtoženi radi napačnega postopanja proti bra-^jevkanu kakor smo svoiečasno   že
poročali. To pot je sicer sodišče župana in tajnika oprostilo, obsodilo pa polica ja na 20 K ali 48 ur (pa ne zla-tih!). Ker je pa župan pri sodniji tako metal okoli sebe razne paragrafe, kakor branjevka plesnjive češplje, bi bil kmalu dobil 24 ur disciplinarnega zapora.
Kakor smo izvedeli, ostaneta kurji tat Huber in njegova žena še mesec dni v preiskovalnem zaporu v Kranjski gori. Huber je pričel več tatvin tajiti. Na Jesenice priđe posebna komisija, da zasliši na licu mesta okoli 300 oškodovanih strank.
Jeseniški dopisnik »Zarje« vpije dannadan, kako se jezi in kako ga razburjajo Kogejeve pridige. Mi mu svetujemo samo to: Če je tako ne-umen, da hodi Kogeia še poslušat, je bolj zabit kot planke. Čemu pa hodi poslušat njegove pridige in se s tem razburja? Mi dobro vetno, da ne borno hodili poslušat Kogejevih zlatih kršČanskih resnic. ker njegovi nauki ne morejo biti posebno dobri. Kot student je bil ateist t. j. da ne veruje v nobenega boga — sam se je izrazil tako v Kranjski gori, ko je bil na po-čitnicah še kot gimnazijec — radi kruhka ie postal to, kar je, zato je neumnost od socija, da se radi njegovih hujskajočih pridig tako razburja. Takih ljudi se ne hodi poslušat, potem pa tuđi razburjenost izostane!
Štajersko.
Iz pola pri Hrastniku. Ustanovili občni zbor tukajšne moške in ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 18. maja t. 1. ob 3. popoldne v Peklarjevih prostorih na Dolu z na-siednjim dnevnim redom: 1. nagovor. 2. volitev odbora, 3. vpisovanje novih članov, 4. razni predlogi in nasveti. O tej priliki priredi Zveza narodnih društev predavanje (s skioptikoiu se pokaže 200 siik iz vseh balkanskih Uežei). nastopi novousta-ncvljeni pevski zbor Bralnega dru-šrva na Dolu in sodeluje iz prijazno-sti doisko-hrastniški šramel. Pridite vsi, ki čutite slovensko!
Iz Celjia. Prvi državni pravdnik v Celju. dr. Emanuel Bever, je imenovan za svetnika nadsodišča v Gradcu. Srečno pot!
Iz Celja. V imenik štajerskih ođvetnikov je vpisan g. dr. Ernest Kalan.  Svojo  pišamo  je  odprl na
Iz Celja. (Društvene novi-c e.) Dijaški kuhinji je bil darovan preostanek in priliranek zleta nižje gimnazijeev na Kum v znesku 20 kron. PrisrČna hvala! — V »Sokol-skem domu^ se vrši vprid istoime-nemu društvu vsako sredo zvečer streljarje v tarčo. Tuđi dame so dobro došle!
Zveza siov. učite!}evr in učiteljic na Štajerskem ima na binkoštni po-nedeijek, dne 12. maja popoldne ob 2. uri v celjski okoliški soli delega-cijsko zborovanje. Odbor ima svojo sejo isti dan zjutraj ob polu 9. uri.
Iz Žalca. Napredno gospodarsko in politično društvo za Savinsko dolino se bode ustanovilo sredi meseea junija. Tesnejša organizacija napred-njakov v Savinski dolini se je izka-za-a za nujno potrebno, zato je že-leti, da se vsi somišljeniki novega društva oklenejo. Podrobnosti o ustanovnern shodu. ki se bo vrši1 najbrže v Žalcu, priobčimo pravočasno.
Iz Vranske^a. Nemskutarju Oo-vediču tuđi ni všeč nvtornobiino nod-ietje zveze Celje - Ljubljana. Kr je slovensko. Naihujše pa je, da ima avtomobil slovenski napis in ćelo slovenske zastavice. Te so ga spek-le, da je postai bled kot zid, sikal kot gad in napovedal nodjetju bojkot. Prav dobro, Govedič! Kar doma ostani! Vsakemu zavednernu Slovencu ss mera obraćati želodec v drržbi s tako poturico, ki niti dveh nemških stavkov ne zna pravilno povedati. Dos is so! Za slučaj pa, da se bo kedaj peljal v Ljubljano. borno naprosili avtovodjo, da bo s Trojan Ljubijančane brzojavno obvestil, da bodo imeli priliko si ogledati brez-plačno to šekasto - vransko - nem-čursko - tursko - demokraško špeci-jaiiteto, ki ji strahovito »smrdi« slovenski denar.
Podružnica C. M. D. za Štnart-no ob Paki priredi v nedeljo, dne 25. maja svoj občni zbor popoldne ob .1. uri pri (joričniku. Po obćncm zboru priredi Zveza narodnih društev predavanje o balkanskih deželah, ki ga bo ilustriralo 200 skioptičnih slik. Domaćini in sosedje, pridite!
Iz Vojnika. (Grda narodna zaspanost.) Tu in pa po Celju je videti nemške lepake, na katerih vabi novocerkovška požarna bramba k neki veselici v gostilni »zur Agnes« pri Novi cerkvi. To je grd dokaz narodne mlačnosti in zaspa-nosti novocerkovške požarne bram-be, ki sicer tuđi misli, da v tej popol-noma slovenski občini ne more .iz-hajati brez blažene nemške komande. Ako se v tem oziru ne bode dalo
ničesar zlepega doseći pri sedanjem vodstvu novocerkovškega gasilnega društva, pa ga bode trebalo zgrda odpraviti in preprečiti, da bi se po Celju in Vojniku širili kaki nemški lepaki kot dokaz naše narodne za-spanosti. Nemci nikoh ne vabijo na svoje veselice s slovenskimi lepaki!
Zabaven konec novocerkovške afere. Od Nove cerkve nam pišejo: Pred Veliko nočjo so neznani storil-ci pobili okna na tukašnji kaplaniji. Po pisavi klerikalnih listov je bil kaplan dr. Vraber, ki je šel sedaj za vikarja v Celje, v smrtni nevarnosti in je na brezbožne napadalce ćelo streljal. Klerikalni listi so na to ob-dolžili tukajšnje naprednjake, da so inscenirali to nekoliko hrupno podoknico iz političnega nasprotstva do kaplana. »Straža^, kakor »Slov. Gospodar : sta bila polna »liberalnih hu-dodelcev^<, ki delajo po portugalskih vzorcih politiko s kolom in kamenjem ter preganjajo nedolžne duhovnike. Ali je dr. Korošec vr parlamentu vložil interpelacijo, da naj ščiti novocerkovške) kaplanijo regiment huzarjev, tu nismo zvedeli. Orožniki so iskali, iskali, pa krivcev nišo iz-sledili. Sedaj pa smo zvedeli iz za-nesljivega vira za pravi vzrok tište podoknice. V novocerkovškem žup-nišču je služila zala deklica tam nekje od Maribora za kuharico; vi-dela je rada nekega trgovca. Dalje si naj to reč slika vsak sam. To raz-merje pa ni bilo po volji kaplanu dr. Vraberju, najbrže iz moralnih razlo-gov, in šla je od hiše zala kuharica. Po njenem odhodu so potem nasto-pili »politični« demonstranti pod Vraberjevimi okni. Torej storija, kakor se dogodi večkrat in kakor je ne vprizarjajo vedno baš liberalci. Dr. Gregorec menda že ve, koliko je na uri; jezi se menda sedaj na škofa, ker mu zaradi vročekrvne njegove bivše kuharice noče dati kaplana. Oficijelno se nam seveda stvar dru-gače slika, namreč, da mi farani nis-nio vredni kaplana! »Straži« in »SI. Gosp.^priporočamo ponatis, g. dekanu dr. Gregoreu pa, da se drži glede starosti svojih kuharic potrebnih predpisov, da ne bo novih »političnih« demonstracij in bojev.
Okrajni selski svet   ormoski   je
v svoji redni seji dne 5. maja t. 1. na predlog učiteljskega zastopnika eno-giasno sklenil sledečo resofucijo: Že pred par leti se je ormoski okrajni šolski svet enoglasno zavzel za ure-ditev učiteljskih plač. kakor jih pre-iemajo državni uradniki od XI. do VIII. činovnega razreda. Ker do danes merodajni činitelji v tem oziru nišo ukrenili ničesar, a je na drugi strani beda in pomanjkanje med uči-teljstvom postalo neznosno, se obni-ča ormoski okraini šolski svet do vi-sokega deželnega odbora štajerske-ga s pozivom, da v odpravo tega ne-znosnecra stanja provizorično takoj nekaj ukrenc. a zaeno s c. kr. vlado zastavi ves svoj vpliv. da postane štajerski deželni zbor delazmožen in da se učiteljske plače kmalu definitivno urede v smislu obče znanih in priznaih želj učiteljstva. Skrajni čas ie namreč, da se učiteljstvo zadovolji in pomiri in da priđe ž njim vred >ola do prepotrebnega mirnega nadaiuietra razvoja!
I? Ptuja. Letošnji spomladanski mrazovi so napravili v našem in or-nioskem okrniu znamo škodo. Glede ptujskega okraja je poročal dežel-nemu odboru vinarski instruktor Župane sledeče: Štiri petine vinske letine je mraz gotovo uničil. Ra-'>un tega ne bo vsled slane rnarelic, breskev, sliv, crešenj. hrušk, orehov in tuđi malo jabolk. In o škodah v ormoškem okraiu je poročal isti oblasti vinarski instruktor Reč-nik: Slana je napravila v vinogra-dih škode od 35 do H0rr škode, po legi vinograda. Beli burgundec, sil-vanec, tr:jminec. Crni portugizec so trpeli največ. Istotako je proč tuđi zgodnje sad je. — Pretekle dni smo brali o večji poinožni akciji zg vrse druge politične okraje na Sp. Štajer-skem. samo o našem, mariborskem in Ijutonierskem glavarstvu ni bilo govora. In vendar imamo tu dva tako »vpiivna" in »zmožna« ljudska zastopnika kakor sta Miha Brenčič in čarostrelee Roškar! Ali sta še kje drugje na svojem mestu razven pri izplačevanju  državnozborskih  dijet?
Drobne novice. Sneg je zapa-del na Zgornjem Štajerskem vse gore do 1400 rn v dolino. Temperatura je občutno pada in ljudje se boje hu-dih mrazov. Sicer je pa tuđi na Spod-njem Štajerskem občutno hladno. — Iz Kozjega. Trafikantu Vreč-ku je ukradel hlapec Rupret večjo množino smodk, cigaret in tuđi nekaj denarja. Ko je pa poskusil vzeti še več, ga je gospodar pri odpiranju predala zalotil in izročil sodniji. — Tz Maribora poročajo, da je špediter Unterkofler, ki je prišel 22. aprila v konkurz, neznano kam po-begnil. Mahborsko okrožno  sodišče
ga zasleduje s tiralico. — I z T r b o-v e 1 j. Kramp si je zasadil pri delu po nesreči v trebuh rudar Rebou. Od-peljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer je pa drugi dan umri. — Iz Cirknice nad Mariborom poroča »Slov. Gospodar«, da župan Flucher ne razpiše občinskih volitev, dasi bi se bile morale vršiti že jeseni 1912. Očivkhio se boji Slovencev. — Iz Planine. Umri je v Gradcu na operaciji posestnik in občinski sve-tovalec občine Golobinjek, Tomaž Zibret.
Roroštto.
Zaradi   družinskih   prepirov   se
je obesil v nekem gozdiču v celovški okolici 321etni A. Jare.
Razveljavljena sodba celovškega dež. sodišća. Pred celovškim dežel-nim sodiščem se je moral pred nekaj časa zagovarjati uradnik južne želez-nice Rudolf Thurr, ker je odpeljal ne-doletno gostilničarjevo hčerko Stefanijo Blatnikovo. Celovško sodišče je Thurra oprostilo, ker on ni imel namena, da bi dekle odpeljal, marveč je ustregel Ie njeni silni prošnji in napravil z njo potovanje po Italiji. Ko so ga laske oblasti prijele, so mu dovolile, da lahko potuje naprej, ali pa naj se vrne v Avstrijo. Thiirr se je vrnil prostovoljno. Proti ti razsodbi se je pritožil državni pravdnik in kasacijsko sodišče je res sodbo celovškego sodi-šča razveljavilo in obsodilo Thurra zaradi hudodelstva odpeljanja na 1 te-den ječe.
Vlom v poštni urad. V poštni urad pri Lipi je vlomil predsnočnem neznan vlomilec. Razdrl je mrežo na oknu in poskušal na to odpreti že-lezno blagajno v pisarni. To se mu pa ni posrećilo in oditi je moral pra-zen. V blagajni je bilo nekaj vred-nostnih papirjev in 600 kron denarja. Pred par dnevi je odnesel neznan tat. ki bo bržkotne isti, iz domaće cerkve nabiralnik, v katerem je bilo okoli 10 kron denarja.
Primorsko.
Zaradi motenja vere je bn\ ob-tožen 24ietni Josip Klanšček iz Šem-paske občine. Sodišče v Gorici pa ga je oprostilo.
Dobra Tončka. Antonija Tarlas v Trstu je jako dobra ženska. Posebno zna tolažiti one revice, ki so izgubile ženine. Seveda morajo imeti dekleta denar. Pred nekaj dnevi jo je namreč ovadila neka služkinja, da ji je dobra Tončka izvabila polagoma 1200 kron in sicer za razne maše, pete, molitve in druge zaobljube, ki naj bi pričarale nesrečni deklici nezvestega ženina. Ko je zmanjkalo denarja in še ni bilo ženina, je dekle sele uvidelo, kako ne-spametno je ravnalo in je ovadilo ćelo zadevo policiji. Policija je dognala, da je dobra Tončka ob enem opeha-rila na ta način tuđi neko drugo služ-kinjo za 150 kron.
Tržaški tatovi. Posestnik Anton Lozar iz AjdovŠčine je prišel v Trst po opravkih. Seveda je obiskal tuđi več gostiln in je postal končno precej dobre volje. V ulici Beccherie je na-letel na dva neznanca, ki sta se mu predstavila in pridružila kot dva stara dobra znanca. Sli so slavit veselo svi-denje zopet v gostilno, kjer je Lozar kmalo za mizo zaspal. Ko se je pre-budil, prijateljev ni bilo več, pogrešil pa je tuđi svojo listnico v kateri je imel 1200 kron denarja. Tatvino je javil takoj policiji, ki je tatova kmalo izsledila. Zaprli so 311ctnega dninarja Andreja Valentiča iz Javorja pri katerem so našli 847 kron, novo uro, verižico in obleko in 671etnega Franca Pegana iz Planine, pri katerem so našli 300 kron. Tatova tatvino priznata.
Smrt mornarja. Iz Trsta poročajo, da je padel s parnika v morje parobrodne družbe v Tržiču „Besenghi* 241etni mornar Karei Lorenci in utonil. Resiti ga nišo mogli, ker se je edini rešilni čoln, ki so ga imeli na parniku takoj potopil, ko so ga spustili v morje. Trupla ponesrečenca še nišo dobili.
Stekel pes je popadel v Pulju domobranca Antona Belušiča in de-lavca Aiojzija Venierja. Oba so poslali v Pasteurjev zavod.
Iz Pazina. Marljivi »odbor za Prosveto« nadaljuje svoje delo za izobrazbo naroda z vso vnemo. Po-leg mnogobrojnih poučnih in zani-mivih predavani pripravlja sedaj prvo urnetniško razstavo (slik in ki-pov. originalov in kopij) ter šolsko razstavo in to v veliki dvorani Na-rodnega doma. Razstavljenih bo več dragocenih kipov in starinskih slik ter drugih del velike vrednosti. Slo-vesna otvoritev razstave bo v nedeljo 18. t. m. Razstava   bo   odprta
do 25. t. m.
Vetika pošiljatev riža. Prihodnje dni pripluje na Reko 7 parnikov, ki bodo pripeljali okoli 500 ton riža. Pri razkladanju bo delalo 100 delavcev cei mesec.
Nesreća v tovarni   za  torpede.
Povodom instalacije nekega električ-nega akomulatorja v tovarni za torpede na Reki je prišel neki delavec v dotiko s 5000 voltov močnim ektričnim tokom. Delavec je bil v trenotku mrtev.
MarijaniSče in gospodorstii poduk na Rpanjshem.
Začetkom aprila je v gotovih krogih v Ljubljani vladalo veselo razpoloženje. Poljedelski minister je napovedal za najbližji čas svoj obisk in ga tuđi že naznanil predsedniku c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, gospodu Povšetu s pismom z dne 23. marca. Namen obiska je bil, da si minister ogleda kmetijsko gospodinjsko solo v Marijanišču, katera šola je last c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko, in kateri soli naj bi se po mojem predlogu dodalo semenišče za izobrazbo kmetijskih gospodinjskih učiteljic za jugoslovanske dežele av-strijske in za Bosno. Ta predlog, ki sem ga ustno in pismeno predložila rnerodajnim osebam, je pri istih vzbudil največje zanimanje, zlasti si je pridobil popolno priznanje gospoda poljedelskega ministra, ki se je hotel na svoje oči prepričati, če so tuđi podani vsi pogoji za izvršitev mojega nacrta. Misliti bi bilo, da bo v tak namen napovedan obisk ministra obudil pri bližje interesiranih faktorjih, pred vsemi pri deželnem glavarju, največje zadoščenie. Av-strijske jugoslovanske dežele so danes še vedno več ali manj izključno poljedelske in vse strokovno znanje, ki se poda njih kmetskemu prebival-stvu, pomeni pomnožitev njegovega blagostanja in povzdigo njegove splošne kulturne stopnje. Ustanovi-tev takega semenišča pa zahteva, kakor znano, precej sredstev, katere bi morala vsaj na polovico pokriti država.Dovolitev tako znatne vsote, kakor je za ta namen potrebna, je seveda največ odvisna od blagona-klonjenosti dotičnega resortnega predstojnika in ob sebi se razume, da se blagonaklonjenost na licu rnesta pri skupno zaužitem obedu lagje pridobi, kakor pa s še tako lepo stiliziranimi vlogami.
V prsih gospoda deželnega gla-varja in njegove soproge pa je na-povedani obisk obudil Ie jako meša-na čustva.   Za nju bi til ministrski obisk Ie tedaj pomemben,    Če bi se dal politično izkoristiti in če bi ma-dami dal priliko za reprezentativne funkcije. Storila sta tuđi takoj v to potrebne korake. Kmetijski družbi se je namignilo. naj rezervira gospe deželni   glavarici   na     pričakovanem slavnostnem obedu častno mesto, minister pa je bil bombardiran s pova-bili  na različna ogledovanja.  Oboje je bilo žal brez uspeha. Gospa    deželna glavarica ni namreč vsled svojih vednih umešavanj v uradne zade-ve pri merodainih gospodih posebno priljubljena in ti, med njimi podpred-sednik c. kr. kmetijske družbe in na-mestnik deželnega glavarja dr. Lampe so izjavili,   da   se slavnostnega obeda ne udeleže, če    ga počasti s svojo navzočnostjo deželna mati. — Tuđi njena prošnja, naj ji jaz poskr-bim tako povabilo,    je ostala    brez uspeha, ker jaz kot tujka naravno ni-mam pravice uvajati goste v Marija* nišče. Omeniti moram takoj, da sem bila v kritičnem času v Marijanišču, ker sta me poljedelsko    ministrstvo in gospod Povše prosila, naj kot stro-kovnjakinja izdelam proračun, pravila in učni nacrt bodočega semenišča. Ravnotako  malo  sreče  je  imel go« spod deželni glavar. Na njegova po-vabila najprej sploh ni bilo odgovora, potem pa je minister o priliki konte-rence predsednikov na kratko pove-dal gospodu Povšetu, da mora njegov obisk iz političnih vzrokov  ve-ljati samo šolskim namenom   in    se mora omejiti izključno na ogledova-nje Marijanišča in da more    biti Ie gost njegovega organa, c. kr. kmetijske družbe. Od tega svojega preciz-nega namena se minister tuđi po dal-njih povabilih in    nadlegovanjih    ni* dal odmakniti.
Zdaj sta gospod deželni glavar in njegova soproga premenila svojo taktika Kaj jima je mar projektirana semenišče, blagor dežele in njiju ro-iakov? Minister se ni dal zlorabiti za njiju namene, torej naj sploh ne priđe. Gospod deželni glavar je imel smelost, gospodu Povšetu naravnost reči, naj ministru kar odpiše, ker v) sedanjih razoranih strankarskih raz-merah tak obisk ni na mestu. In ko je gospod Povše, kakor je pač umlji-vo, zavrnil ta namislek z jako pravilno utemeljitvijo, da nimajo razorane strankarske razmere z ustanovitvijo popolnoma nepolitičnega semenišča za kmetijske gospodinjske učiteljice prav nič opraviti, se je gospod deželni glavar vsedel na vlak in se je peljal na Dunaj. Oficijalno se je pać reklo, da je povod tega obiska    pri
I\j. eJk&cej&aci aodogj^ z% hjum^mir
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
106. štev.
zadete po uimi, deistvo pa Je, da Je za petek 18. aprila pričakovani mini-strski obisk izostal. Tuđi kdor je kratkoviden, spozna lahko vzrok, tem laglje, ker se je gospod deželni glavar koj po svojem povratku na-pram svojemu namestniku izrazil, da ministra najbrže ne bo. Sicer pa se v ministrstvu privatno kar priznava, da je bil obisk samo zato odpovedan, ker se je minister umevno bal, da bo zapleten v neprijetne, strankarsko-politične zadeve. Ravnotako odkrito pa se v ministrstvu tuđi priznava, da je Čas za pridobitev prispevka za ustanovitev semenišča pro 1913. za-mujen, ker v tem času ni več denar-ja na razpolaganje. Zgradba semenišča se je morala vsled tega odložiti na prihodnje leto. Proračun, učni nacrt in pravila so bila zaman pripravljena. Jaz sem gospoda skupnega dr-žavnega finančnega ministra, gospoda tržaškega namestnika in gospoda istrskega deželnega glavarja zaman nadlegovala zaradi dovolitve stipen-dij. Jugoslovanske dežele naj Še eno leto dlje časa čakajo. Kaj pa je na tem? Glavna stvar je in ostane, da so se p. n. deželni reševalci zopet en-krat znosili nad c. kr. kmetijsko družbo in pred vsem nad njenim pred-sednikom. Na tem tuđi nič ne premi-nja dejstvo, da se je gospa deželna glavarica nalašč za ta namen peljala na Dunaj, da bi pri razpustu kmetij-ske državne ženske zveze od mene nasvetovanemu in naceloma že odo-brenemu predlogu, naj se da Marija-nišču polovica ostalega društvenega premoženja, dala svojo popolnoma nepotrebno podporo.
Sovražnost deželnega poglavar-|a in drugih strankarskih veličin na-pram gospodinjski soli v Marijanišču je pa sicer že stareišega datuma in se da toliko manj opravičiti, ker spada ta šola med najboljše v Avstriji in io mora vsak strokovnjak priznati kot vzoren zavod. Polletna deželna gospodinjska šola v Repnjah obeta sicer tuđi. da postane sčasoma vzcv ren zavod, a to ne po prizadevanju in umevanju deželne uprave, nego zato. ker je tuđi tam vodstvo v ro-kah kvalificirane učne moči, mariborske šolske sestre in absolventinje slavnega semenišča Haag na Bavar-skem. Učna sredstva se kakor pri vseii deželnih uapravah odiikujejo po tem, da jih sploh ni: imajo samo to, kar iim je darovala kmetijska držav-ra ženska zveza. PoHećelsko mini-strstvo mi je narnreč preteklo poletje za mole domnevane zasluge ponudilo znatno remuneracijo. katero sem. kakor je ob sebi umljivo, odklc^ila. — Mesto nje sem prosila, naj se da društvu za učna sredstva 1000 K, katc-rifc razdelitev sem seveda sebi pridr-žala. Kar ni učnih sredstev od mene, ali od strica voditeljice, repenjskega župnika, ten pač ni!
Še slabše je s takoimenovanimi kmetijskimi tečaju ki Ie pričajo. kako krvavi diletantje so prireditelji. Iz-med Štirih potovalnih učiteljic Je ena sama. namreč gospodična Sittig, kvalificirana gospodinjska učiteljica, to ie, seminaristinja. Gospodična Peče je obiskovala Ie polletno ^ospo-dinisko solo »Vesno« v Brnu. obe drugi učiteljici, gdč. Odlasek in gdč. Jaglič sploh nimata nikake šolske go-spodinjske izobrazbe in sta Ie k dve-ma tečajema gdč. Peče »zraven ho-dili". Za te osemtedenske potovalne tečaje ni nobenega statuta, nobene-ga avtoriziranega učnega nacrta in tuđi učnih sredstev ni nič. izvzemši da imajo tu in tam kako pinjo za surovo maslo ali kak šivalni stroj. Od zadnjega Časa imajo za te tečaje tuđi švedski Alfa - separator, ki sem jim ga jaz dala. Gospodične podučujelo tako malo, ali tako mnogo, kakor pac znajo in če je ena posebno častihlep-na. si pač sama napravi učni nacrt. Čitala sem lansko leto tak nacrt, ki mora vsakega strokovnjaka spraviti v to. da se od smeha razjoka. Pole& tolikih in tolikih glavnih predmetov naj se še vse mlekarstvo v osmin tednin dožene. Tak način podučeva-nia pomeni gojenje povi^m,sti in za-nikrnosii in Ie priča, da nimalo pri-rediteljice ne znanja in razuma za stvar, tuđi če prihajajo k posamez-nim uram oficijalni učitelj mlekar-stva, zdravnik in takozvana >po-moč*, ki je seveda popolnoma nekvalificirana. Bodi takoj omenjeno, da se teh tečajev, ki trajajo, kakor rečeno, osem tedncv, udeležuje navadno 20 do 23 deklet in da se končajo s sku-šnjo in slavnostnim obedom.
Tuđi jaz sem v času, ko sem bila referentinja kmetijske državne ženske zveze prireiala tečaje Pri meni je pa podučevala kakor ob sebi um-ljivo Ie polnovredna učna moč in omejile smo se na temeljne pojme kmetijskega gospodinjstva. Imele pa smo kvečjemu 12 učenk in učnih sredstev v izobilju, seveda »zaključne skušnje« in slavnostnega obeda ni bilo. Na ta način se da res tuđi v šestih tednih doseči uspehe. Kranjski gospodinjski tečaji pa nišo drugega, kakor pesek v oči in namenjeni zgol za lov na volilce. Potemicinovc vaši! Bovrh velMo U tečaii točno trikrat
toliko, kolikor so veiiali naši tečaji na Nižjem Avstrijskem, kjcr je vse drago. To se pravi: en tečaj z eno učiteljico je veljal okroglo 800 K, kranjsko deželo pa velja po priznanju deželnega odbora 2400 K. Provzro-čitelji, prireditelji in nadzoraiki pač nimajo nikakega strokovnega znanja in tuđi potrudili se nišo, da bi si ga pridobili, predno so se dela lotili. Ti tečaji so pač samo spekulacija na neizkušenost in nevednost Širokih slojev v takih stvareh in v prvi vrsti konkurenca izvrstnemu in brezhib-nemu delu šolskih sester v Marijanišču. Izkušeno voditeljico Marijanišča bi se bilo moralo kot edino strokov-njakinjo v deželi pač najpoprej vpra-šati sveta, a da se je to opustilo in da se je raje učiteljice z dežele poslalo v izobrazbo na Dunaj in v Brno, na-mesto v MarijaniŠče, to pač najja-sneje kaže, od kod veter piha. Da nasprotuje baje na katoliški podlagi stoječa stranka hiši, ki io vodijo duhovske sestre, to je pač unikum in na Kranjsko je treba priti, da se kaj ta-kega vidi.
Kamila Theimer.
Dnevne vesti.
-i- Albanija, dežela misli naših in žeija, okrog katere se danes vrti vsa naša državna zunanja in notra-nja politika, je nas doslej stala tako-le okrog 1 milijarde, dasi pravzaprav ta državni organizem niti ni še po-rojen. In ko bo otrok rojen, potem bo treba zopet nekaj milijončkov za to, da se dete nauči hoditi. V to svr-ho bo treba, kakor je izračuni! »do-ber poznavalec albanskih razmer« v včerajšnji >Tagespošti«, približno 50 milijonov za upravo državnega organizma in 100 milijonov za prve prometne potrebe. In kđo bo ta denar dal gospodom Skipetarom? Kdo drugi, kakor naša ljuba Avstrija, ki sicer za kulturne in gospodarske potrebe svojih naredov semtertja nima na razpolago niti vinarja, dočim ra-dodarno troši na cesto milijone, če si ji kot strašilo naslika na steno slo-vansko nevarnost. Tako-le utemeljuje »dober poznavalec balkanskih ^azmerv: — »pravico« naše države, da podeli še nadaljnih 150 milijonč-kov v gotovini »bratskim« Albancem: »Avstro - Ogrska je izdala več sto milijonov na mobilizacijskih in oboroževalnih stroških za Albanijo, zato je njena poštena in drago pri-dofciiena (to je pa res!) pravica, da vzame v roke tuđi finansiranje Albanije.« To je res pravica, ki smo je lahko veseli! Torej pravica do plače-vanja je čisto nesporna. Sedaj pa si oglejmo, za koga naj plačujemo. Naj v tem oziru govori zopet »dobri poznavalec albanskih razmer*: »Tri četrtine albanskega prebivalstva sploh ne pozna nobene pokorščine. Tem i i ud cm se moraio na.iprimitiv-nejši pojmi reda, spoštovanja tuje lastnine itd. ŠeSe ubiti v glavo.« Isti list piše na drugem mestu: »Edino vprasanie je sedaj, če Je ta od d'vjih gorskih plemen obljudena, z narod-nostnimi in verskimi boji razorana pokrajina, ako je to neverjetno indolentno in neizobra^eno prei .*alstvo sploh zmožno kakega napreci ka. Cisto gotovo je, da ima AlbanH j za nas sedaj in v prihodnjih deset; ]ih samo vojašk! ponien ?n ahso!!ifno nobene gospodarske važnosti.« — Kakor je razvidno, je res izredna čast, da imamo nesporno »pravico« plače-vati za »viteški narod. albanski". Zlobni jeziki sicer govore, da so ti »vitezi* navadni roparji in divjaki, ti jeziki vedo tuđi povedati, da obljubljena Albanija, ta dežela misli naših in žeija, desetletja ne bo imela za nas absolutno nobene gospodarske važnosti, vse to »geniert grosse Oei-ster nicht«, zato bodite avstrijski državljani veseli in oddrgnite znova na široko svoje denarnice, zakaj albanski moloh še vedno ni sit in potrebu-je še novih milijonov!
- Izseljevanie v Ameriko. Na drugem mestu današnjega lista naj-dejo čitatelji dokaz, kako znajo ame-riški spekulantje loviti ljudi, da se selijo v Ameriko. Na denarno la-komnost apelirajo; po štiri rublje ponujajo provizije za dušo. In obra-čajo se do duhovnikov, naj jim dobi-vajo izseljence. Ne rečemo, da se godi tuđi na Slovenskem tako, kakor na Poljskem, ne dvomimo pa, da bo-do kanadski špekulantje poskusili tuđi pri nas vporabljati tista sredstva, kakor jih vporabljajo pri Po-Ijakih. In to najbrže ne bo brez vsakega uspeha. Za zdaj beže naši ljud-je še sami iz domovine. Kar trumorna beže in vsi priznavajo, da jih ženo v tujino neznosne domače raz-mere, v prvi vrsti veliki dolgovi in pomanjkanje zaslužka. Te dni smo imeli v našem uredništvu nekaj ljudi, ki so zapustili domove in se od-pravili čez morje. Prišli so naročit časopise, da se jim bodo pošiljali v Ameriko. Kar so nam   rovedali, ie
v detajlih pač malo zanimivo, v cc-loti pa podaja grozno »liko kmečkih razmer na Kranjskem. Soglasna sodba teh mož je, da ie dolenjskl kmet na robu propada, da ie dolenj-ska kmetila ruinirana. Dolgovi na kmečkih domovih so narasli na ogromne vsote, tako da dohodki iz kmetije niti za obresti ne zadostuje-jo. Na kako odplačilo niti misliti ni, saj je povprek letina dobra Ie vsako tretje leto. Ljudje bi se še v veliko večjem številu selili, če bi Ie sploh mogli z doma, a največ so tako zakopani v dolgove, da še potnih stro-škov več ne zmorejo. A tuđi sploš-ne razmere so take, da jih ljudje ne morejo prenašati. Ne borno navajali pritožb, ki so jih ti ljudje izrekli glede duhovnikov, o njih terorizmu, njih lakomnosti in njih škodijivem vplivanju na vse javne in zasebne zadeve, četudi je gotovo, da deia tuđi to življenje posebno na kmetih neznosno. Vsestranska tožba je pa, da dežela ničesar reelnega ne stori za kmečko prebivalstvo. Klerikalci so veliko obetali, storili pa nišo ničesar. Dežela razmeće ogromno de-narja pod različnimi naslovi, a ta denar izgine v žepe vplivnejših ljudi, ki so že tako bolje situirani. Kaj se je vse obljubovalo, da stori vinar-ska zadruga za kmečko ljudstvo, a zdaj nam pripovedujejo ljudje, da ni ta vinarska zadruga žanje prav nič storila in da ni vredna, da obstoji. »Hudič jenilje mlekarsko zadružni-Štvo in vzel bo tuđi vinarsko«, so rekli možje in bralo se jim je na obrazu, kako jih je razočarala resni-ca, da je vsa s tolikiini obetanji ustvarjena gospodarska organizacija na trhlenih nogah in da kmetu hi-Česar ne koristi. Navedli bi lahko še lepo število pritožb, ki so jih izrekli ti možje. Zlasii se pritožujejo, da so občinske razmere vsled novega ob-činskega volilnega reda postale take, da ni več živeti. Pravijo, da je zdaj vsa veljava v občini v rokah ti-stih,ki nič ne piačujejo in da grene od teh obeanov izvolieni navadno po-poinoma nezmožni župani davfkopla-čevalcem življenje tako, da ni več izhajati. Možje, s katerimi smo govorili, so bili iz različnih občin, pa so se vsi bridko pritoževali, kake teža-ve so imeli z nezmožnimi župani in občinskimi odbori. Iz vsega je bilo videti. da se razvija proletariziranje kmetske^a stanu na Dolenjskem z rapidno hHrostjo in da bo kmalu doma samo še popolni kmečki proletarijat. Klerikalcem, ki se vendar neprestano vozarijo po deželi, moraio biti te razmere gotovo znane, saj so jih v največji meri sami zakriviii. Ali jim ne postane tesno pri srcu, če vidijo to propadanje? Menda ne, drus^če bi se vendar že streznili in bi spoznali, da ima dežela vendar še druge naloge, kakor skrbeti za čim-večjo mogočnost farovžev in pre-s:anjanje vsakega reveža. ki se je slučajno farovžu zameril!
-f Na cedilu so jih pusti!?. Od Sv. Jakoba cb Savi se nam riše: V sredo. dne 7. t. m. je prišet na javno dražbo most, ki pelje čez Savo proti Li'ibljani. Ta most je bil last Andre-j:i Mauerja iz Zagorja in sedaj že drugo leto pod prisilno upravo. Za pr/bivalstvo je hudo breme, da mora piačevati visoko mestarino. Ce bi bil prehod čez most prost, bi to bilo za vse vaši daleč naokoli velikega pomena. posebno še za mesto Ljub-Ijano, ker bi potem ljudje rajši mleko v Ljubljano vozili, ne pa je dajali v mlekarne in ker bi potem tuđi drugih živil več nrislo v Ljubljano. Mo-starina je velika ovira in na škodo kmečkemu rrebivalstvu, kakor tuđi Ljubljani. Ni čuda,, da so se ljudje veselili, da postane prehod čez most prost in da so komaj čakali dan 7. majnika, dan javne dražbe. Zakaj tuđi ne, saj so imeli popolno garancijo od svojih poslancev in od deželnega odbora, da bo mostnine konec. Dr. Krek in dr. Susteršič sta na vsakem shodu grmela in obljubovala, da nas rešita tega hudega bremena. Lansko leto Je bila posebna deputacija županov in občinskih svetovalcev pri dr. Lampetu; obljubil nam je prav s častno besedo, da je ćela stvar ure-jena. Ravno tako je bobnal po go-stilnah širokoustni župan Jokelj iz D. M. Polja, da je stvar že gotova. A kaj je bilo na dan dražbe? Ti ljudski ofrečevalci so nas pustili na cedilu. Nihče teh gospodov ni prisel k dražbi. Plačili so nas zopet s sami-mi — obljubami. Ampak tega je ljudstvo že sito. Ravno za ljubljansko okolico se ni še ničesar storilo, menda zato, ker smo najbolj neumni koštruni, ker vsikdar tako volimo, kakor nam gospodje zaukažejo. Po dražbi je šio takoj nekaj občinskih zastopnikov na deželni odbor k dr. Lampetu; ta se je tako zvijal in je bledel, kakor človek. ki ga že vse duševne moči zapuščajo. Izgovarjal se Je jako čudno, tako da se ie vedelo takoj, da nas imajo ti gospodje za norca. tevedel ie vsaj toliko, da zna-
mo že tuđi na kmetih nekaj več kot do pet šteti. Gospod doktor — saj se spomladi vidimo! — Več Posav-
cev.
-i- Pisatel] Cankar  v  preiskavl.
Kakor smo že poročali, je uvedena proti pisatelju Ivanu Ćankarju kazenska preiskava radi znanega r.jegovega predavanja »Slovenci in Jugoslovani«, ki ga je ime! meseca aprila pod okriljem socijalnodemo-kratskega izobraževalnega društva »Vzajemncst« v »Mestnem domu« v Ljubljani. »Vzajemnost« je bila radi cnega predavanja razpuščena, Cankar pa je obtožen radi pregreška po § 305. k. z. Včeraj je bil Cankar prvič zaslišan pred preiskovalnim sodni-kom Stocklom. Kakor vse kaže, bo obravnava pred senatom že v do-glednem času.
-f- Krški »veieizdaialec« pred sodlščem. Včeraj je bila pred novo-nieškim okrožnim sodiščem kazenska obravnava proti odvetniku v Krškem gospodu dr. Dimniku, ki je bil obtožen pregreška po § 305. kaz. zakona. Storil je ta pregrešek baje pri burnem razgovoru z neka-terhni topničarskimi prostovoljci. Gospod dr. Dimnik je bil oproščen. Obširnejše poročilo o tej zanimivi obravnavi    priobčimo   po praznikih.
+ Vojaške vesti. Za poročnike so imenovani praporščaki: Viljem A p i h in Oton P o 1 a k, oba pri peš-polku št. 17 v Celovcu, Vladimir B a b i č pri pešpolku št. 97 v Belo-varu, Alojzij A ž m a n pri pešpolku št. 7 v Gradcu in Karei K 6 n i g pri pešpolku št. 27 v Ljubljani. V za-grebskem koru sta bila imenovana za stotnika Viljem D e r e a n i pri infanteriji in Bogomil B u r n i k pri artiljeriji.
—    Iz   maglstratnega   gremija. Stavbno dovcljenje za zgradbo nove vile ob vogalu Marmontove in    To-bačne ceste se je dalo ravnatelju deželne banke Jurju Rasici. Takisto so se dala stavbna    dovoljenja   raznim strankam za prezidavo    raznih liiš in drugih poslopij. Odobrila se je oddaja  njive  za drž.  kolodvorom v zakup za 221 K in travnikov na Veli-kem Stradonu za 842 K 50 v. — Ko-zakova baraka na Vodnikovem trgu se je vzela v rajem za tržno stražni-co. — Za čuvanje parkov se nastavi posebna straža. — Kavarnarju Fra-nu Krapežu se je    dovolila   naprava verande na Dvorskem trgu.
—  Loterijski odbor   »Splošnega siovenskega   ženskega    društva«    v Ljubljani ponovno opozarja, da je z dcvoljenjem  c.  kr.  finančnega mini-strstva žrebanje   nepreklieno   prelo-ženo na dan 1. julija 1913. V zadnjem času so namreč za dopošiljatev se-znama    izžrebnih    srečk     prihajale prošnje, na katere pa   je   nemogoče vsakemu   posamezniku   odgovarjati. Prosi se najvljudneje tuđi  one ime-telje srečk, katerim so se iste v bla-gohotno razpečavanje poslale, ki pa do danes niti srečk nišo vrnili, da naj blagovolijo  upoštevati  vsebino  zadnje dni jim doposlanega dopisa.
—  Smrtna kosa.   Na Vodovodni cesti št. 201 je po doigem bolehanju umri včeraj   gospod    Anton    B r e -kvar, posestnik in bivši ključav-ničarski mojster v   Ljubljani.    Blagi
-rajnki si je s svojo pridnostjo in vest-no izvršitev naročenih del pridobil precejšnjih sredstev. Bil je vsikdar značajen in zvest pristaš narodno-napredne stranke. O njegovi Člove-koljubnosti pa priča dejstvo, da je bil dolgih 37 let zvest in požrtvova-len gasilec pri »Ljubljanskem gasil-nem društvu«. Njegovi mnogobrojni prijatelji in znanci v Ljubljani bodo gotovo ohranili liubeznjivemu možu prijazen spomin. Pogrelb se vrši jutri iz Vodovodne ceste št. 201. Pri-zadeti rodbini naše srčno sožalje.
—  Bratski    gost je    v   Ljubljani. Danes opoldne so prispeli v Ljubljano varaždinski dijaki    izletniki   pod vodstvom    svojega    ravnatelja     in dveh  profesorjev.    Jutri pojdejo   na Bled. (Naši mladini žal ni dana prilika za daljše poučne izlete.) Pozdravljeni na naši zemlji.
—  Za prvenstvo v nogometu, se borita jutri in pojutršnjem, vselej ob 5. uri popoldne na igrišču poleg La-termanovega  drevoreda   najmočnej-ši slovenski football - moštvi, namreč ljubljanska Ilirija in   Jugoslavija iz Gorice. 2e radi tega bodo vseka-ko tekme jako zanimive, ker bo gotovo vsako moštvo napelo vse sile, da si izvojuje zmago.    Brezdvomno bo to ena najzanimivejših nogometnih tekem v letošnji pomladanski sezoni. Z ozirom na precejšnje troske, ki so zvezani s   to   prireditvijo,   je vstopnina določena vselej z 40 v za stojišča in z 1 K za   sedeže.   Občin-stvo pa naj bi to tekmo uvaževalo zlasti še radi okolnosti, ker je to po podanih nam informacijah zadnji po-skus Ilirije, prirejati v Ljubljani nogometne tekme z vnanjimi   moštvi, ako bi se jej ta tekma financijelno ne obnesla. Doslej je   namreč    morala vedno Ilirija končati tekme z vnanii-
mt moštvi z občutnimi primanjkljaji, to pa radi tega, ker naše občinstvo menda noče uvideti, da so s takimi prireditvami združeni troski, dočim po drugih mestih nogometne tekme posamezne klube tuđi financijelno podpro.
—  Himen. Danes se je poročil g. Joško    Pa u li n,    uradnik   Mestne hranilnice ljubljanske in marljiv član orkestra »Sokola I.«   z  gdč. Štefko Skrbinškovo,   uradnico    Ljubljanske kreditne banke in znano so-pranistko. Čestitamo!
—   Binkoštni ponedeljek  v  Po-stojnsko jamo. Še enkrat se opozarja p. t. občinstvo na veliko binkošt-no veselico Postojnski jami,    ki    se vrši pri vsakem vremenu   binkoštni ponedeljek ob 3. uri    popoldne    pri polni  električni  razsvetljavi.  Sviralo bode več godb, sploh bode v vsakem oziru  preskrbljeno  za  najrazličnejša razvedrila,    podzemeljski    bufet    pa bode skrbel p. t. zletnikom za dobro jed in pijaco. Posebni vlak odhaja iz Ljubljane ob 12. uri   30  min. popoldne.
—  Mestno   kopališče »Koiezija« se otvori v nedeljo,   dne    11. t. m. Isto je odprto vsak dan od 9. zjutraj do pol 8. zvečer in sicer ob delavni-kih dopoldne samo za dame.    Cene so: kopelj 10 v, kabina 30 v, rjuha 10 v, brisača 6 v, plavalke 10 v, pe-ščena kopelj  10 v.    Preskrbljeno je tuđi za pristna vina ter vedno sveže pivo. Poleg kopališča in restavracije je senčnat park, ki je cenjenim gostom vedno na razpolago.
—  Stara   resnica ie,   da   borno napredovali   v kulturnem in politič-nem oziru Ie tedaj,   če borno gospodarsko močni.    Zatorej    je dolžnost vsakega Slovenca, da podpira Ie do-mača    podjetja.     Kolinska    tovarna kavnih primesi je eno naših najodlič-nejših domaćih podjetij, edina đoma-ča tovarna kavnih primesi na celem slovanskem jugu. Zato kupuje vsaka zavedna slovenska gospodinja samo Kolinsko kavno primes, ki tuđi glede kakovosti stoji na prvem mestu med vsemi kavnimi pridatki.
Menihi z Vica. Ne vemo. če je kie na Kranjskem kraj, kjer bi du-hovšeina tako škodljivo vplivala na ljudstvo, ko na Viču. Navesti hoćemo samo par slučajev. Ob 10., 11. pono-či prihajajo dekleta, bodisi posame-zno ali v gručah iz katoliškega doma, ali iz samostana. V mestih je sramotno za pošteno dekle, če gre ob taki uri sama, brez matemega sprem-stva na ulico, na Viču je to čisto vsakdanje! Drugi slučaj: V spoved-nici vpraša pater 121etno deklico, če bi rada spala pri fantu. Pohujševalec nedolžnega srca, ali se ne bojiš, da te na mestu zadene kazen božja? Tretji slučaj: Ob 1. ponoći srečamo patra sprehajati se s loletnim fantom- Gospodje patri, kdor ima Ie malo soli v glavi, bo pač vedel, kaj tiči za tem ponočnjaštvom. Kakšna naj bo potem mladina, če ji duhovni sami da-jo najlepšo priliko k ponočevanju. — Patri ne vprašajo, če je kdo skrben oče in gospodar in če živi pošteno ali ne; samo da je klerikalec, pa je lahko kar hoče. Dokaz za to smo vi-deli pri zadnji birmi. Patri so od-vrgli več oseb, ki so hotele vezati birmo, dasiravno uživajo ti odvrženi botri v občini največje spoštovanje in ga tuđi v polni meri zaslužijo — samo patrom ne ližejo opank, zato proč ž njimi! Še lepši dokaz: Patri neprestano napadajo in sramote ono nišo, ki je dala svet za cerkev za polovično ceno in v denarjih več sto kron. In vse to se godi pod firmo ka-toliške cerkve. Kdaj bo konec tega pogubnega pohujševanja? Gospodje, ali morete z mirnim srcem stopiti pred oltar?
K avtomobilni nesreči na GHn-cah. Avtomobilna nesreća na Glin-cah je zahtevala človesko življenje. Ko so namreč pripeljali mlekarja Jakoba Pavloviča, ki je bil prišel v Ljubljano po zdravila za svojo bolno ženo, ranjenega domov, se je tako prestrašila, da je še isti dan umrla. — Poškodbe ge. Galletove baje nišo nevarne.
Poroka. V Novem mestu se bo poročil jutri, dne 15. maja gospod Julii Kobe, solastnik trgovine brata K o b e*, z gospico Faniko Božice-v o. Čestitamo!
Žužemberški lov. Piše se nam: Kakor znano potece zakupna doba občinskega lova obeine Žužemberk z 31. julijem 1913 in ima priti ta lov postavnim potom na javno dražbo. Lovski okoliš je velik, obstoji iz 3 fara, 8 davčnih občin in je jako bogat na različni divjačini. Ta lov ima sedaj v zakupu župan Ivan Vehovec za borih 50 K letno, tako da se mu imenitno rentira. V zadnjem času nastalo pa je za ta lov splošno zanimanje in je že sedaj ponudil neki gospod revni občini letne najemnine 300 K zanj. Čuje pa se, kar je vendar neverjetno, da župan Ivan Vehovec baje ne bo dopustil, da priđe lov na javno dražbo in si misli lov brez ukrepa občinskesa odbora D.odaUšati
Jl
lO^Stev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 5,
za eno zakupno dobo za prejšnjo letno najemnino 50 K! — in da mu je od strani okrajnega glavarstva uspeh že tuđi zasiguran. Ce je to res pctem bo zopet občino oškodoval letno za 250 K, torej v 5 letih za 1250 K. Nam davkoplačevalcem je pač vseeno, kdo je zakupnik lova in ga tuđi županu privoščimo, nam se gre le za to, kdo bo plačal večjo najemnino, to pa tembolj, ker je vsak davkoplačevalec opravičen zahte-vati svoj del nanj odpadajoče lovske zakupnine. Občina je revna z razni-mi nakladami tako preobložena, da se ne more že skoraj več ganiti, saj plačujemo nad 260^o doklado in se ljudstvo vsled bede kar trumoma v Ameriko izseljuje. Vsled tega se vsi občinski zastopniki in duhovniki po-zivljajo, da delujejo na to, da se občinski lov brez ozira na osebd, kar je najdražje mogoče v zakup odda. Če pa hoče imeti župan Ivan Veho-vec občinski lov in se kot poslanec S. L. S. s tem kazati kavalirja, naj bo kavalir na svoje stroške, ne pa na stroške revnih davkoplačeval-cev. Kdor pa hoče za prejeta darila županu Ivanu Vehovcu delati proti-usluge, naj to stori na svoje stroške, ne pa v škodo revne občine in dav-koplačevalcev.
Iz Bele Krajine se nam piše: Delo pri železnici vrlo napreduje, ker so delavci bolje plaćani, nego lani. Poslopja na postajah so bila že pre-tečeno jesen pod streho, zdaj se sna-žijo in bodo baje do srede avgusta povsem gotova. Ozidje pri mostu cez Kolpo pri Rosalnicah je dodela-no; v kratkem se prične z delom že-lezne konstrukcije. Tuđi na tirva-škem hite z delom, kjer je primeroma zaposlenih več delavcev nego pri to-stranskem građenju. V kratkem bode prođrt tunel pri Orlju, do jeseni pa izdelan. Na hrvaški strani pri Bubnjarcih bode kolodvor veliko večji nego pri Metliki. Tuđi Rosalni-čanje dobe postajico baje zaradi slo-veče božje poti pri Treh farah o Jer-nejevem. — Z majem prihodnjega leta bo lahko izročena proga sploš-nemu prometu.
Iz Škorje Lofce. Ker cesta iz kolodvora na Trati (Škofja Loka) v me-sto vsled klancev in drugih nedo-statkov ne ustreza več prometu, ka-teri je na imenovanem kolodvoru ze-lo živahen. gradila se bo nova cesta od kolodvora čez »Kamnitnik«, toda ne naravnost v mesto, temveč za enkrat vsled ovir pri »Stemarjih«, samo do kraja, kjer se stika stara cesta z novo (pred Štemarjem). Z grad-bo bo kmalu pričela prva podietniška družba v Ljubljani. Za Trato (kolodvor Škofia Loka) se bo izdelal z ozirom na zgoranji promet regulačni nacrt.
Napad na kotesarja. Pretečeno nedeljo popoldne se je peljai proti Podbrezju pri Podnartu kolesar. katerega je napadel neki potepuh z nožem, mu prizadejal več ran na glavi, ter mu vzel ves denar.
Iz Tržiča. Predilnica v Tržiču, tvrdka Edmund Glanzman in Andre-as Gassner namerava izrabiti padec potoka Mošenik med iztokom obsto-ječe elektrarne pri Sv. Ani in prvim jezom v Tržiču pod takozvano staro pilarno. — Pod iztokom obstoječe elektrarne zgradil se bo v struci potoka jez na zatvornice in od to- iz-peljal 1020 m dolg dotok na desrem bregu, kateri bo deloma v zemljo iz-kopan kot obokan kanal, deloina v skalo izklesan kot predor, do rezer-varja nad prej imenovano pilarno. Od tod bo napeljana voda po 12t,» m dolgi cevi iz kovanega železa na turbine v centrali. Izpod centraie se bo voda zopet stekala po približno lfl0 m dolgem obokanem kanalu v strugo. Skupni učinek za časa nizke vode bo 580 konjskih si!, za časa na-vadne vode pa 800 konjskih si!. Ta vodna moč namenjena je nadomesti-ti sedanje parne stroje v obstoječi tovarni v Vojah, kar pa bo preosta-jalo električne sile, vporabilo se )o i o, ko se izvrši nameravano povećanje tovame. Rezervar zgradii se bo na zemljišču g. Matevža Rozrna-na, dočim bode stala hidroelektrana centrala na zemljišču last predilni-ce. Komisijska obravnava v tej zađe-vi vrši se na licu rnesta v ponede-ijek, 9. junija s sestankom ob polu J0. uri dopoldne pri elektrarni v sv. Ani.
Pozor pred »Psycbe - Succes * Club« v New Yorku. Neki »Psyche-r-ueces - Club* razpošilja iz New Vorka naznanila in prospekte, v ka-"erih vabi k pristopu proti letnemu :onesku 12, oziroma 6 dolarjev, češ, -a bo oni, ki ostane trajno in nepre-r roma član imenovanega kluba, de-c-žc-n uspehov zdrav ja, srečc in blagostanja. — Kakor se ie dognalo, je o čisto navadno šleparsko podjetje, cateremu načeljuje neki Elmer E. <nowles (pravzaprav Prather), ra-^unajoč na lahkovernost občinstva. ?rejemniki takih ponudb se tedaj v astnera interesu opozarjajo,   da ne
pošiljajo temu klubu kakih denarnih doneskov.
Kinematograf »Ideal«. Danes nov spored z najboljšo dramo leto-šnjega leta »Križev fant« v 4 delih z najboijšimi berolinskirni igralci, med njimi grofica Aleksandrovna. Ostale točke: 1. Gaumontov teden. 2. Ado-lar ima smolo, komično. 3. Kako se inaščuje Kino«, velekomična veselo-igra, II. del. 4. V Pirenejah, naravni posnetek. S.Svete gazele v parku Nara, naravni posnetek; En dan v otro-ški sobi, komično. 6. Drama na tečaju, drama. V torek krasna drama Sara Bernhard v drami Adrienne Le-couvreur.
Kinematograf v gledališču. V soboto, dne 10. maja, nedeljo, 11., ponedeljek, dne 12. maja: 1. V fran-coskih Alpah, vožnja z avtomobilom po okolici Giberstone. (Naravni posnetek.) 2. Avguštin proti Avguštinu. (Komično.) 3. Ukradeni dijamant. (Drama.) Samo popoldne. 4. Strah pred bodočnostjo. Žrtev praznover-stva. (Senzacionalna drama.) Samo popoldne. 5. Gorska reka Tseherou-cha. (Naravni posnetek.) 6. Išče se gospod na hrano. (Humoristično.) 7. Nevidni sovražnik. (Drama.) Samo zvečer. 8. Novost! Ko se bo Lee vdal. (Drama.) Učinkovita, pretreslji-vih prizorov polna drama iz zadnjih bojev secesijske vojske med Sever-nimi in Južnimi državami Amerike, samo zvečer. 9. 2rtev davka za samce. (Komično.) Samo zvečer. 10. Ljubezenski doživljaji \Varnperla in Siegellacka. (Velekomično.) Predstave se vrše: V soboto; ob pol 7. in ob pol 9. zvečer. V nedeljo: popoldne Ob pol 4., pol 5., pol 6. in pol 7.; zvečer ob pol 9. V ponedeljek: popoldne ob pol 4., pol 5., pol 6., pol 7.; zvečer ob pol 9.
S trga. Današnji trg se prišteva k najbolj živahnim. Je pa tuđi na trgu vsega v izobilju. Vodnikov trg je bil popolnoma zastavljen z raznimi živili in zelenjavo kateri so cene že precej padle. Izredno veliko je bilo na trgu danes rdeče redkvice, kakor tuđi jaje in kuretnine, manj pa doma-čih zajcev. Tuđi 4 gobe (jurcki) so bile danes na trgu. Kupčija je bila ze-lo živahna, ker se občinstvo preskrb-Ijuje za binkoštne praznike.Prodajal-ke sadja so se danes zopet preselile z Mestnega trga na Pogačarjev trg. Tržno nadzorstvo je danes preiskalo 9S0 jaje, ki so bila vsa dobra. — Cene : 4 komadi 20 vin. Solata je veljala košarica po 10 v. Krompirja je bilo 10 voz in so ga prodajali 100 kg do
5  K. Pisčanci so bili par po 3 K in tuđi cera kokoši je bila nekako taka. GosDodinie bodo o binkostih    tedai svojim družinam lahko dobro postre-gle. seveda le, če so prinesle na trg v denarnicah dovolj »okroglega«.
V mesrni kfavnici se jezaklalo od 20. do 27. aprila 64 volov, / bikov,
6  krav, 133 prašičev, 142 telet, 11 ko-štrunov in 131 kozlićev.   Vpeijalo pa se je 260 kg mesa, 81 zaklanih telet, 2  zaklana    koštruna  in  33  zaklanih kozličev.
Iziirfen strojnik pri parnih in električnih napravah izvežban išče v Ljubljani ali v okolici službe. Pojasnila daje N. S. Z. v Narodnem domu. — Doshižen vojak (podcastnik) dobi primerno službo; vpraša nai se pri N. S. Z. v Narodnem domu.
Koncert V soboto 10. in cdeljo 11. maja vrši se pri g. Ludv Ros-kerju, restavracija Auer, V jlfova ulica 12, koncert godbenega^ n pev-skega ensernbla »Zgornji St ijercia, obstoječega iz treh dam in ev :a &u-spoda. Začetek ob 8. zvečer, vstop prost.
tlarcdno obramba.
Naše poroćilo o uspehu »Jurje-vcnja«, katero sta priredili šentpeter-ski C. M. podružnici v Ljubljani na Gradu bo gotovo iznenadilo vsako-ga, ki je videl s kolikimi težkočami in ovirami je bila letos združena ta prireditev. Cistega dobička je preje-la C. M. družba 352 K 33 v. Visoko častimo naše vzor-rodoljubke ome-njene podružnice. Prepričani smo o njihovi domovinski liubezni, prever-jeni smo, da je le največja rodoljubna vnema vodila s toliko požrtvo-vainostjo to prireditev. Izrekamo brez vsakih posebno poiskanih be-sed najotikritosrčneje priznanje in n^jtskrenejo zahvalo za to uspešno lepo slovensko de!o.
C. M . podružnica v Medvodah je imela zvečer 3. t. m. pri g. Kolen-cu letni občni zbor. Glavni odbor je ostal stari (predsednik g. Jak. Ko-tenc, podpredsednica ga. Marija Jesihova, blagajničarka gdč. Zorka Kolenčeva, tajnik g. Al. Ponikvar). Ostali odbor se je se-stavil sledeče: II. blag. g. P. Fer-t i n , odb. gdč. Mar. Uršičeva in Regina Postošek ter gg. S u -š t e r š i č Fr. (Zlate), Jos. J e s i h , Iv. L u š t r e k in Iv. Peča r. Podružnica je bila dosedaj prav marljiva, a tuđi v bodoče nam jamči vrli odbor,       -
C. M. podružnica    v Domžalah
je zadnje leto nekoliko zadremala. Da se zdrami k novemu življenju, izvolil se je na obč. zboru dne 4. t. m. sledeči odbor: predsednik g. An-drej Slokar, podpredsednica ga. Blažena Šetinova, blagajnik g. Stanko Vedlin, tajnik g. Rado Hočevar, II. blagajnica ga. Emil. Slokarjeva. Odbornika sta ga. Josipina Adamičeva in g. Ivan Breceljnik. — Na obeh obč. zborili je zastopal glavno družbo po-tovairii učitelj Ante Beg.
Najvišja C. At. podružnica je ona pri Sv. Junu pod Kumom, ki bo imela binkoštno nedeljo popoldne ustanovni občni zbor pri g. Knezu. Kumovala ji bodo sokolska društva iz Litije, Zagorja in Trbovelj povodom svojega skupnega zleta. Na zborovanjc so vabljeni vsi zavedni domaćini in okoličani.
Oroitvena noznonllo.
Sokolski župi Gorerijska in Ljubljana I. priredita 18. maja popoldan-ski svoj delni župni pešizlet v Med-vode z javno telovadbo. Odhod iz Ljubljane ob 1. popoldne. Javna telo-vadba ob doI 5.; povratek iz Medvod ob 7. Članstvo brez društvene oprave ima zelo ugodno železniško zvezo na obe strani. Opozarjamo na ta izlet, ker utegne biti po težkočah le-tošnjega leta to edini večji izlet v ljubljanski okolici. Podrobnejša navodila prihodnji teden.
Narodna soc. zveza v Ljubljani priredi v nedeljo 1. junija t. 1. svoj I. redni občni zbor. ?x danes opozarjamo somišijenike na to, posebno po deželi, ker na tem zborovaniu pri-dejo v razpravo važni predlogi in razne spremembe v svrho lažjega razširjenja N. S. Z. Vsaj to je naša edina narodna delavska organizacija, zato je naša dožnost, da jo razši-rimo do zadnjega slovenskega de-lavca.
Tajništvo N. S. Z. prosi se ostale člane ki svoje članarine se nišo poravnali, da isto v njih lastnem interesu store v najkraišem času.
Občni zbor društva c. kr. sodno-pisarniških in zemljiškoknjižnih urad-nikov na Kranjskem je priredilo minulo nedeljo v hotelu Štrukelj svoj običajni občni zbor, katerega je po-setilo tuđi precejšnje šievilo kolegov z dežele. Društveni predsednik je po-ročal o društvenem delovanju kakor tuđi o intenzivnem delu dunajskega centralnega vodstva o službeni prag-matiki itd. StaliŠče uradnikov sta v dajših temeljitih govorih posebno dobro označila nadoficijal Spende in kar.celist Prepeluh. Soglasno se je skienilo pozivljati centralno vodstvo, da krene na tisto pot in zavzema ti-sto stališče, katerega je zavzemalo pred akcijo za službeno prn.gmatiko, vsaj so se istokrat dosegli lepi uspe-h'u kajti kreirano je bilo ad perso-nam več mest v višjih razredih itd. Največja važnost naj bi se pa polagala v dosego tretjinskega razmerja v štirih najnižjih razredih (30 : 30, 30 : 10), katero je vlada že zdavnaj obljubila in katero bi se že bilo do-segio, ako bi se hodilo preko pone-srečene akcije za službeno pragmatike svojo pot. Občni zbor je imeno-val soglasno predsednika g. nadofi-cija'a Alberta Po.o:ačnika za njegovo mnogoletno in neumorno delovanje, katerega sadu bodo deležni povečfem mlniši kolegi, svojim častnim članom.
Prostovoljno sasilno društvo v Skofljici priredi 1. junija veselico. Na to veselico se posebno vabijo ga-silna društva, da vidjo novo, moderno hrizgalno na bencinov motor, ka-kršne se nima nobeno nasilno društvo na KranNkem. Prosijo pa se tuđi sosedna narodna društva, da ne prirede na ta dan veselice, temveč da prihite ta dan v Skofljico.
Oelokranisko učiteljsko društvo bode imelo svoj občni zbor v pod-breškem gra^u pri Adlešičih 15. aprila t. 1. ob pol 2. popcldne.
PPOSUBta.
Ćfan? slovenskega deželnega gle-dafišča iz Ljubljane gostujcjo prihodnji teden v sledečih krajih: V sredo, dne 14. t. m., v K ra n j u, v četrtek, dne 15. t. m., v T r ž i č u, v petek, dne 16. t. m., naJesenicah, v soboto, dne 17. t. m„ pa v C e 1 o v c u. Nadalje gostujejo člani v nedeljo in v torek, dne 18. in 20. t. m. v M a -r i b o r u, v ponedeljek dne 19. t. m. vLjutomeru, v sredo, dne 21. t. m. v S 1 o v. B i s t r i c i, v četrtek, na dan Sv. Rešnjega Telesa, dne 22. t. m-, v P t u j u, v petek, dne 23. t m., v Sv. J u r j u in v soboto in v nedeljo, dne 24. in 25. t. m., pa v C e I j u. Nadalje gostujejo še v ponedeljek dne 26. t. m. v Z a 1 c u, v torek, dne
27.  t. m., v K r š k e m, v sredo, dne
28.  t. m., v Trbovljah in v četrtek, dne 29. t. m., pa v L i t i j i. Igrale
se pa bodo sledeče igre: »Nepošteni«, drama od Gerolamo Ravit-tia, »Gospod senator« in »Sladkosti rodbinskega življenja«, veseloigra od Mauri-ce Hemevuina.
Književnost.
— Andrej Ćernišev. Zgodovinski roman. Češki spisal Julius Zeyer, po-slovenil Stanko Svetina. — O slavni ruski carici Katarini II. in njeni dobi je nakopicenih nešteto spisov v raznih evropskih jezikih, ali niti eden ne zgrabi duše Čitatelja tako silno, kakor Češki roman iz peresa Julija Zeverja. — Andrej Černišev je junak romana, ki je postal ljubljenec visoke knjeginje Katarine, a je moral zaradi svoje Ijubezni neizmerno trpeti. — In ko je prišel trenotek, da bi užival polno srečo poleg nove carice Katarine II. ne le kot srečni ljubimec, marveč kot njen soprog in car, je moral umreti z nožem v srcu, ki mu ga je zabodla v ječi nesrečna, zblaznela mati. — Kdor zaČne čitati, ne odloži knjige iz rok do konca. — Vsi zgodovinski dogodki so opisani verno po resničnih virih, tako umor carja Petra, umor zaprtega carjeviča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice Elizabete itd. — Cena je broš. izv. 2 K, vez. 3 K, po pošti 20 vin. več. — Naroca se v Narodni knjigarni v Ljubljani.
Rnzne sfpri.
*  Mačoh   Kazen meniha Mačoha in   njegove   ljubice Helene Mačoh   je bila znižana   od  16 oziroma   4 let za eno tretjino.
*  Umor  in samomor.   Iz Velike Kikinde poročajo: Učenec šestega gim-nazijskega razreda Aleksander Fehncr je včeraj ustrelil poštno manipulantinjo Irmo Haselnuss,   nato   pa še sarnega sebe.   Vzrok dejanju je,   da je   dijak napravil   manipulantinji   zaročno   po-nudbo,   čemur   pa   se je ona smejala.
*  Sufragetke.    Neko   letovišče v okraju Barrow   je zgorelo.   Na pogo-rišču so našli letake sufragetk. — Pred par dnevi  so  našli v privatnem kabinetu   notranjega   ministra   oštro naba-sano bombo.   Najbrže  so jo položile sufragetke.   —   „Frankfurter  Zeitung" objavlja   izjavo   predsedstva   nemških ženskih   društev proti  silovitostim sufragetk.
*  Avtomobil   nemškega   cesarja povozil otroka.   Iz Wiesbadna poročajo :   Ko se je predvčerajšnjim zvečer vračal   cesar   Viljem v avtomobilu   iz Frankobroda  v Wiesbaden,   se je dogodila velika nesreća.   Ko so cesarski avtomobili pasirali neko cesto, je neki kolesar  peljai skozi špalir.    Šofer tre-tjega cesarjevega avtomobila je močno zavil, tako da je padel sluga raz sedež. Zadnji   del   avtomobila  je nekega 12 letnega   dečka   tako   zelo   pritisnil   k obelisku za plakate, da je deček kmalu na to v bolnišnici umri.
*  Idealna   služkinja.    Nenavaden prizor se je pred par dnevi odi^ral v neki posredovalnici za delo v Londonu. Neka dama   si   je   tam  poiskala služ-kinjo ter se je začela pogajati.  „Ali bi sprejeli  službo   na deželi?"   —   PDa, milostiva gospa." — „Toda imam štiri otroke." — „Tem   boljše,   imam rada otroke." — „Boste morali tuđi kuhati ter  mi  v nedeljah   pomagati." — WZ največjim veseljem."  — ^Prost izhod boste imeli vsakih   štirinajst  dni." — „Sploh   ne   maram   tega."   —   Tedaj pa je dama vzkliknila:   „Toda,  dekle, vi   ste  pravi  biser med   služkinjami" Komaj   je   to izgovorila,   je   vstopil v posredovalnico   gospod v uniformi ter prekinil razgovor. „Oprostite," je rekel k dami,   „toda  moram to deklico od-peljati, ušla je namreč iz — norišnice."
*  Slikarjeva stava   wRuski arhiv" pripoveduje: Slikar Jahnjenko je stavil s svojimi prijatelji  za tritisoč rubljev, da se  pokaže   carju  Nikolaju   popolnoma   nag.     Stava   je   bila   sprejeta. Slikar   si je najel stanovanje z balkonom v neki ulici blizu zimske palače, po kateri se  je car večkrat vozil.   Na balkon je slikar postavil sredi svežega zelenja  mramornat kip  nekega moža v naravni velikosti.   Car je to zapazil, ko se je  mimo peljai,   ter je vprašal, kaj to je.    Povedali   so  mu,   da  tam stanuje neki slikar, ki je postavil tam nek kip. „A tako," je rekel car.   „No, pustite ga."   Drugega dne  je povabil slikar svoje prijatelje ob uri, ko se je car mimo vozil.    Nato   pa   se je sam brez obleke   postavil   na  mesto  kipa. Na ulici ni nihče tega zapazil in slikar je dobil tritisoč rubljev.   Še le pozneje je policija svetovala slikarju,   naj   ne dela takih šal.
*  Sufragetke groze. Iz Londona poročajo: V uvodnem članku svojega glasila   »Votes for women«    nazna-njajo sufragetke, da bo na Angleškem nastopila doba uporov,    kakršne na Angleškem že stoletja nišo doživeli. Vlada smatra   položaj za zelo resen ter je ukazala, naj tajni policisti opa-zujejo vse sumljive sufragetke. Straže pred   javnimi    poslopji    so    bile pomnožene*   Okoli palače Bucking-
ham, kjer je predvčeraišnjim kralj sprejemal, je bilo postavlejnih mnogo tajnih policistov, da preprečijo napade sufragetk.
*    Samomor    morilca    grškega kralja.   Iz Soluna   poročajo   sledeče podrobnosti    o   samomoru    morilca Šinaša: Atentator ja so    okoli    polu 9. prepeljala dva orožnika in en paz-nik v pisarno preiskovalnega sodni-ka, pred katero mu je paznik odvzel verige ter izstopil iz voza, da plača voznika. Orožnika sta stala na straži pred pisarno preiskovanega sod-nika, kamor so prepeljali morilca. V sobi preiskovalnega sođnika sta stala dva sodna služabnika.   Eden od teh se je za trenotek oddaljil.   To je Ši-nas porabil ter skočil skozi okno, ki je deset metrov visoko, na cesto. Bil je takoj mrtev.
*  Obogaveti!    To je    namen   in geslo za vsakega trgovsko delavne-ga in ki stremi za uspehom. Najdra-gocenejšega pomoćnika za to imamo v reklami,  brez katere  dandanes   v konkurenčnem  življenju  ne  moremo obstati in ki nihče ne more biti brez nje. Kako, kje, kdaj naj se    vprizori reklama, tega pa ne ve vsakdo, zato je za vsakega prav, da si    zagotovi svet zanesljive in z izkušene firme: anončne ekspedicije M. Dukes nasl. (Max Augenfeld in Emmerich Less-ner d. d.) na Dunaju, I., Wollzeile 9, ki gre vsakemu, ki jo vpraša rado-voljno na roko z nasvetom   in    na-tančnimi  proračuni. Kdor  namerava kaj inserirati, naj se zaupno    obrne na zgorajšnjo firmo.
*  Brat timoril   blaznega   brata. V norisnici v Ouarto blizu Genove se je dogodila grozna tragedija. Me-seca marca je prišel v Genovo Anton vitez pl.  Grimburg,  simpatičan, 34-leten mož ter se naselil v hotelu de France. Privedel je s seboj dresirano opico, s kaiero se je igral, kakor otrok. Ogibal se je družbe. Smatrali so za misantropa,   toda   kmalu   so opazili, da je blažen. Ker pa je postal nevaren, so ga 28. marca prepeljali v norisnico v Ouarto. O tem so po-ročali njegovi rodbini, ki živi na Dunaju. Pred par dnevi je prišel v Ge-novo njegov brat dr. Viljem vitez pl. Grimburg. Večkrat je obiskal svojega brata ter zahteval    od    vodstva zavoda, naj mu izroče brata, da ga prepelje v deželno norisnico v Stein-hofu. Vodstvo  je  hotelo ugoditi tej želji in predvčerajšnjim naj bi blaz-nik odšel iz zavoda. Predvčerajšnjim je prišel Viljem vitez pl. Grinburg v Ouarto.    Imel je s seboj    dresirano opico, ki jo je hotel darovati bratu. Prosil je ravnatelja zavoda, naj mu dovoli, da bo nekaj časa sam z bol-nikom, kar ra se mu ni dovolilo, ker je bil bolnik zelo nemiren. Vendar pa so bratu dovolili, da je govorii z bolnikom v govorilnici v navzočno-sti strežaja. Oba brata sta hodila po sobi gorindol.   Nato sta hotela oba oditi v celico bolnikovo, toda stre-žaj jima je hotel to    zabraniti.    Dr. Grimburg pa je rekel, da mu je ravnatelj to dovolil. Oba sta šla nato v celico ter se tam pogovarjala. Okoli šestih je prišel strežaj ter pozval dr. Grimburga, naj  gre iz zavoda. Komaj je strežaj    odšel, se je    zaslišal strci.    Strežaj se je vrnil ter    našel bolnika mrtvega.     Dr.  Grimburg  pa je poljuboval mrtvemu bratu  obraz. Pri zasliševanju je dr. Grimburg iz-Javil,    da se je nesreća    zgodila    le vsled slučaja. Blaznik mu je iz žepa potegnil revolver.  Čeprav je mislil, da ni nabasan, mu ga je vendar hotel odvzeti. Pri tem pa se je revolver izprožil in krogla je zadela bolnika v prsa. Govori se tuđi, da je hotel dr. Grimburg resiti svojega brata grozne bolezni    in da ga je vsled    tega ustrelil.    Drugi zopet pravijo, da je dr. Grimburg to storil v hipni blaz-nosti. — Rodbina finančnega komi-saria dr. viteza pl. Grimburga je dobila privatno brzojavko,    da ni    fi-nančni komisar ustrelil svojega blaznega brata, temveč da je bolnik njega zabodel.
*  Sladkorna   bolezen   je resno splošno motenje prehranjevanja, pri katerem obsega  človeska seč  slad-kor. Profesor Cantani, tega stoletja eden   najpomembnejših    raziskoval-cev diabetesa, je izjavil:   »Prirodno Franc Jožetovo grenčico   dajem    z izbornim  uspehom  piti    svojim    na sladkorni seči   bolehaiočim   pacijentom,   ki    so    podvrženi    strogemu zdravljenju,    Franc Jožefova   voda, zaužita na tešče,    izboljša   prebava in popolnoma   nadomesti   »Karlovo-varske vode«. — Kjer bi se v lekar-nah, drogerijah ali trgovinah z mine-ralnimi vodami ne dobila, tja dobavimo naravnost.   Razpošiljalno ravnateljstvo Franc Jožefovih   zdravil-nih vrelcev v Budapešti.
S|somiiijajte se
Mm Ma .Domovina'.
Stran ft.
SLOVENSKI   NAROD.
106 štev.
Eospodarstvo.
Zapiranje trgovin.
(Iz »Slov. Trg. Vestnikac.)
Dne 24. aprila tek. leta je stopil V veljavo razglas c. kr. deželne vlade za Kranjsko, ki govori o delovnem času in o zapiranju prodajalnic v trgovinskih obrtih in sorodnih kupčij-skih obratili v mestnem ozemlju Ljubljane ir v krajih Spođnja Žiška, Zgornja Siska, Vodmat, Selo, Moste in Glince. Razglas slove: Na podstavi § 96 e obrtnega reda v besedi-}u zakona z dne 14. januarja 1910, drž. zak. št. 19, o tem doklej traja de-lovni čas in obklej se zapirajo pro-dajalnice v trgovinskih obrtih in v sorodnih opravilnih obratih, deželna vlada ukazuje tako:
§ I. Pri vseh v mestnem ozem-tTu Ljubljane, dalje v krajih Spodnja Siska, Zgornja Siska, Vodmat, Selo, Moste in Glince (ljubljanska okolica) obratovanih obrtih, pri katerih se blago prodaja v opravilnih pro-storih (prodajalnicah), odprtih za promet odjemalcev, morajo biti ti prostori s pisarnami in skladišči vred, ki spadajo k njim — z izjema-im\ navedenimi v £§ 2., 3., 4. — zaprti v času od pol 8. zvečer do pol 7. zjutraj.
§ 2. Na delavnik pred nedeljo ali praznikom, potem dne 5. decembra in 23. decembra, ali, kadar na ta dva ćneva pade nedelia, tišti dan poprej smejo biti prodajalnice — ne krateč dalje segajočega določila § 4. tega razglasa — odprte do 8. ure zvečer.
§ 3. Pri prodaji biaga pekarske in mesarske obrti, kakor tuđi pri prodaji mleka je o d p r t i e prodajalni-ce podvrženo samo zakoniremu do-ločilu. Take prodajalnice se ne smejo odpreti pred 5. uro zjutraj.
§ 4. Pri trgovini z živili, to ?e s stvarmi za živež in užitek, smejo prostori, ki so omenjeni v § 1., biti odpru do po! 9. ure zvečer, tište dni, ki so omenjeni v § .?., pa do 9. ure zvečer.
§ 5. V mešanih obratih. v katerih se poleg drugega blaga prodajajo tndi živila v skurnem obratnem prostoru, veljajo ugodnosti, navedene v §§ 3. in 4., ssino za prodajanje živih
§ 6. Odjemalcem (kupcem), ki so tišti čas, ki je določen za zaprtje prodajalnice, v prodajalnici že navzoč-ni, se srne še postreči.
§ 7. V vseh slučaiih. v katerih je s tem ukazom nekaterim trgovinskim obratom priznan daljši nego 13-urni prodajni čas. se mora vsakemu pomožnernu delavcu po S 96. d. obrtnega reda dovoliti 11 ur nepretrga-nega počitka.
§ 8. Med časom, ko morajo biti v § 1. omenjeni prostori zaprti, je po § 96. i) obrtnega reda prepoveđano hoditi z blagom okoli in po cestah ter gra ponuiati naprodaj.
S 9. Zgoraj navedena določila se uporabljaio tuđi na blagovni promet konsumnih društev in drugih prido-bitnih in gospodarskih zadrug.
S lfl. Prestopki teh prednisov se kaznujejo po kazenskih določiiih obrtnega reda. oziroma po ministr-skem ukazu z dne 30. septembra 1S57.. drž. zak. št. 198.
§ 11. Ta razglas se ne dotika na Kranjskem veliavnih predpisov o ne-deljskem počitku.
Dasi so v interesiranih kupčij-skih krogih vsi, ki so res dobre volje in jih ne vodi gola sebičnost, že ne-strpno pričakovali, da se c. kr. deželna vlada posluži pravice, katero ji daje zakon in uredi vprašanje o zapiranju trgovin v deželi kranjski, se mora danes ugotoviti, da predmetni razglas prizadetih delodajalcev in delojemalcev ni zadovolil. Predvsem je očitati ukazu, da se omejuje zgolj na Ljubljano in njeno obližje, pušča pa obstran ćelo ostalo deželo. In vendar mora vsak poznavalec de-janskih razmer v naši deželi reci, da je dana potreba, urediti vprašanje o izmeri delovnega časa in o zapiranju prodajališč ziasti tuđi za deželo preko one meje, ki jo postavlja zakon sam. Dejstvo je, da na dežeii vladajo v mnogih krajih za uslužbence trdi odnošaji, zakaj ukaz državnega zakona, da mora imeti uslužbenec po končanem delu enajst nepretrganih ur počitka, je v praktičnem življenju iz naravnih razlogov malone izklju-čeno pripraviti do resnične veljav-nosti, dokler se ne izda odredba, da je trgovine z živili, torej ziasti me-šane in specerijske trgovine treba zapirati že pred 9. uro, kakor to do-loča državni zakon. Osobito na deželi si je težko misliti, da bode zapu-stil uslužbenec prodajalniške prostore, predno se zapre trgovina, in da bode prihajal pozneje v trgovino, kakor se odpira v resnici. Ne da bi se bilo bati upravičenega ugovora, se more mirnodusno trditi, da bi mogla deželna vlada zaukazati za trgovine na deželi zapiranje saj ob $. uri £Wčer. brez.   ejektivne  škode
za gospodarje. Po 8. uri se prevede-jo le neznatne množine blaga. In ljudje, ki so morda razvajeni kupovati po 8. uri zvečer, bi se prav kma-lu in brez kvara privadiii, nabavljati si potrebno robo pred 8. uro zvečer. Zapiranje ob 8. uri zvečer bi bilo vsekakor tuđi ogromni večini go-spodarjev samih pogodu, kajti tuđi trgovci imajo potreba po odpočitku pc dnevnem delu in bi zapiranje ob ranejši uri le pozdravljali, če bi ve-deli, da mora sočasno zapirati tuđi vsa konkurenca. Društvo »Merkur« je takoj, ko je stopil v veljavo predmetni državni zakon, odiočno opo-zarjalo na pristojnem mestu, da bo treba raztegniti določila deželnega ukaza tuđi na vse kraje izven Ljubljane in njene okolice. Tuđi na tem mestu smo meseca januarja, ko je po doigem prizadevanju vprašanje o zapiranju trgovin prišlo v odlocilen stadij, izpregpvorili tehtno besedo v prilog naših interesentov na dežeii. 2al je ostal naš trud za enkrat brez uspeha, in tako ostane za sedaj za trgovine izven Ljubljane in njene okolice samo pri tem, kar določa državni zakon.
(Konec   prihodnjič.)
Telefonska in tajauna noročils.
Dogodki na Balkanu.
Izjava kralja Nikole. Dunaj, 10. maja. Napram dopisniku dunajske »Neue Freie Presse-se je izjavil kralj Nikola sledeče: Moral sem se podvreči volji Evrope ter zapustiti Skađer. Obnašanje so-sedne monarhije napram moji deželi v tej težki krizi je povzročilo težko rano, ki se dolgo ne zaceli. Naša bolest zaradi izgube Skadra, ki je veljal toliko krvi, je neutolažijiva. Doprine-sel sem splošnemu miru veliko žrtev. ki bo zelo otežkočila mirno kulturno delo, ki caka naš težko izkušeni in gioboko užaljeni narod.
Kompenzacije za Crno goro.
Petrcgrad, 10. maja. Vsi ruski listi se obširno bavijo s popustlji-vostjo Crne gore v skadrskem vpra-šanju ter poudarjao potrebo, da sedaj velesile dovolijo kompenzacije Crni gori. »Novoje Vremja« piše, da je Crna gora storila veliko uslugo ne samo za splošni mir. marveč ziasti Francoski in AngleškL. katerima ie z!asti mnogo na tem. da se ohrani ravnovesje v Sredozemskem inorju. Komrenzacije Crni gori sedaj ne za-htevajo nobenih žrtev več.
Prebivaistvo nove Crne gore. Rim, 10. maja. »Tribuna >: poro-ča iz Kotora: Po vesteh iz Crne gore računajo število prebivalstva v ozemlju, ki je je država pridobila, na dvestotisoč oseb. Prebivalstvo Crne ?ore bo torej po sklenjenem miru skoraj podvojeno. Izgube Crne gore v vojni cenijo na okroglo dva-tisoč mož.
Albanija dobi vseučilišče. Rim, 10. maja. Itaiijanski i? ti za-trjujejo,   da   nameravata Avst ija in Italija ustanoviti v Nov Aiban: i   albansko vseučilišče.
Kandidat  za albanski  pre   ol.
Bruselj, 10. maja. Glasoi vesti iz :ukajšnih dvornih krogov ; nde v poštev kot bodoči knez alban i vojvoda Uraški. svak kralja belgijskega. Avstro-Ogrska podpira njegovo kandidaturo. Vojvoda Uraški, ki ima velikansko privatno premoženje pa kaže malo veselja, da bi sprejel to kandidaturo.
Skader.
London, 10. maja. Poveljnik med-narodnega brodovja je obvestil an-gleško vlado, da so poveljniki posa-meznih ladij že vse pripravili, da iz-krcajo vojaštvo ter zasedejo Skader.
Avstrijska    pomožna  ekspedicija  za
Skader.
Skader, 10. maja. Dne 8. t. m. je dospel sem avstrijski parnik »Skod-ra- z živili in sanitetnim materijalom. Turčija se vendar pogana za suverenitete* nad Albanije
Carigrad« 10. maja. Uradni krogi zatrjujejo, da je namen potovanja mirovnih delegatov na Dunaj in v Pariz, poizvedeti. v koliko bi bile velesile pripravljene priznati suverenite-to Turčije nad Albanijo in kako stali-šče bi zavzele napram kandidaturi turškega princa za albanski prestol. Porta bo počakala poročila o uspehu te konference ter bo še le potern dala svojim zastopnikom končne direktive. Vodilni krogi pričakuiejo, da bo protokol o mirovnih predpogajanjih vsaj do 22. t. m. podpisan, nakar se prične takoj  delna  demobilizacija.
Artilerija Esad paše« Dunaj, 10. maja. Albanska korc-spondenca poroča, da je Esad paša pustil vso svojo anilerijo v Sv. Ivanu Medovi, ker ni mogel topov pre-peljati Uz reko Mat „
Mirovna pogajanja.
Sofija, 10. maja. Ministrski svet se ie včeraj posvetoval o odgovoru, ki naj se da na predlog sira Greva, da podpišejo mirovne preliminarije v Londonu akreditirani zastopniki vo-jujočih se držav.
Atene, 10. maja. Skoraj gotovo zavezniki ne bodo odgovorili na zad-njo noto velesil pred nedeljo.
Petrograd, 10. maja. Tukajšnje zunanje ministrstvo je dobilo oficiel-no sporočilo, da so vse balkanske države, tuđi Orška, zadovoljne z mi-rovnimi pogoji, ki jih je sestavila londonska konierenca.
V novih srbskih deželah.
Dunaj, 10. maja. Jutranji listi po-ročajo iz Belgrada, da so srbske oblasti v Kumanovu aretirale bolgar-skega metropolita Dionizija, češ, da je ščuval prebivalstvo proti srbski upravi ter snoval vstaške čete. V Prilepu so aretirale srbske oblasti dva bolgarska častnika.
Povratek srbskih čet. Sofija, 10. maja. Zadnji oddeiki onih srbskih čet, ki so se udeležile operacij okoli Odrina, so bili včeraj transportirani v njihovo domovino. Vsega skupaj se ie odpeljalo 562 čast-nikov in 3S.015 mož, ravnotako tuđi tren, sanitetno osobje in ves vojni materijal.
Srbsko-bolgarski  spor.
Belgrad, 10. maja. Dasiravno merodajni krogi ne potrjujejo, da bi bilo prišlo med Srbijo in Bolgarsko v obmejnih vprašanjih do sporazuma, je vendar razširjeno v iniormiranih krogih mnenje, da je že prišlo do takega sporazuma. Kot znak takega sporazuma se označuje dejstvo, da je kralj pri oficijalnem sprejemu odlikoval zastopnike Bitolja, česar bi sicer ne bil storil.
Turki izganjajo  Albance.
Carigrad, 10. maja. Podpredsednika mednarodnega sanitetnega sveta, La-mika, ki je brat Ferid-paše, državnega svetnika Našad-pašo, poslaniskega tajnika Ajet - beja, brata albanskega notranjega ministra Mufid-beja, ki so vsi Albanci, so pozvali, naj zapuste Turčijo. Danes odpotujejo. Tuđi višji uradnik Fezi-bej bo odpotoval. Bolgarsko - romunska    sprava.    —
Romunski kabinet. Bukarešta, 10. maja. Vsi Člani kabineta Maiorescu izjavljajo, da so solidarični v vprašanju bol^arsko-romunskega spora in da agitacije bivših ministrov Carpa in Filipescuja ne morejo spravili v nevarnost mirne rešitve spora. Vlada ima zaupanje kralja in parlamenta, in to je za njo merodajno.
Rezervisti ne bodo  še odpoklicani.
Dunai, 10. mala. Dasi je izklju-čeno, da bi mogle nastati na Balkanu nove komplikacije, ki bi zahtevale oboroženo akcijo monarhije, vendar nimajo v merodajnih krogih namen, da bi odpustili rezerviste na južnih niejah, dokler ne bodo likvidirana vsa vprasanja. V diplomatičnih krogih se izgovarjajo, da je v albanskem vprašanju še mnogo nejasnega. Razemega jih skrbi razmerje med balkanskimi zavezniki, med katerimi še ni sporazuma, kako si bodo razdelili osvojeno ozemlje. Srbsko-bolgarski spori so baje zelo važni za Avstrijo, in dokler ta vprasanja nišo rešena, ne kaže, da bi Avstrija demobilizirala. Priznavajo pač, da vojna med Srbijo in Bolgarijo ni verjetna, ker sta obe deželi zelo izčr-pani in potrebujeta dosti časa za po-čitek in reorganizacijo. Tuđi finančne okrepitve je obema treba. Kljtib temu se ne srne prezreti, da so na Balkanu presenečenja na dnevnem redu. Iz eventualnega konflikta pa bi lahko nastale nove komplikacije, in dokler ta nevarnost ni odstranjena, ne more Avstrija razorožiti.
Trst, 10. maja. V včerajšnji seji dež. zbora je stavil soc. dem. poslanec Puechcr nujni predlog, da naj deželni zbor nujno zahteva od vlade, da naj vojaška uprava z ozirom na slab gospodarski položaj in na veliko škodo, ki -zvira iz vpoklicanja rezervistov, ne-mudoma odpusti vpoklicane rezerviste, ziasti pa tržaške. Predlog je bil z veliko većino tako glede nujnosti, kakor v meritu sprejet.
Ministrski svet.
Dunaj, 10. maja. Včeraj popoldne se je vršil pod predsedstvom min. predsednika grofa Sturgkha večurni ministrski svet, ki se je pečal po urad-nem zatrdilu s tekočimi uradnimi za-devami.
Afera Ganser.
Dunaj, 10. maja. Nemškoliberalni zaupniki VII. okraja so v svoji četrt-kovi konferenci odobravali postopanje poslanca Ganserja.
Nadaljni dvoboji.
Dunaj, 10. maja. K znani aferi dvoboja med stotnikom Zborovskim in nadporočnikom Weissom, ki je bil ustreljen, se poroča, da se bodo vršili še štirje dvoboji med stotnikom Zborovskim in častniki dunajskega zrako-piovnega oddelluu
Dr. Oessmann za  absolutizom.
Dunaj, 10. maja. Gessmannovo „delovanje" se v kršćansko socijalni stranki že zopet ćuti. Po „Piusvereinu" je razposlal klerikalnemu ćasopisju ćlanek, ki ima namen izpodvezati državnozborsko delovanje. Dr. Gess-mann pravi v tem članku, da je treba hitro napraviti konec sistemu brezsis-temnosti. Nato se bavi z notranjim položajem ter priđe do zaključka: Tako ne more iti naprej, in vsak, ki pozna naše parlamentarične razmere, mora biti prepričan, da je parlamen-taričnim potom skoraj izključeno, da bi se brezupni položaj razrešil. Vsak poznavalec Avstrije je prepričan, da ni mogoče legalno razrešiti gordijskega vozla naših notranjepolitičnih razmer marveč se mora z mečem odlocitve ex cathedra razsekati, da se potem zopet omogoci resnična samouprava narodov.
Razpust   češkega   deželnega zbora.
Praga, 10. maja. Češki parlamentarni krogi zatrjujejo, da je pričako-vati že prihodnji teden razpusta Geškega deželnega zbora. Vlada je samo ča-kala na rezultat včerajšnjega zboro-vanja nemških poslancev na češkem, da tuđi oni konstatirajo brezupnost na-daljnih pogajanj.
Nezadovoljni Nemci.
Praga, 10. maja. Nemški poslanci se delajo ogorčene zaradi raznih ukre-pov v ministrstvu za javna dela. Poslanci pravijo, da je bil pri zdru-žitvi dveh velikih departementov nemški predstojnik vpokojen in je prevzel vodstvo Čeh, dočim so ostali manjši češki departementi s češki mi predstoj-niki ohranjeni. Nemški poslanci hočejo zadevo spraviti pred parlament.
Gališki deželni zbor.
Dunai, 10. maja. Glasom poljskih vesti je cesar že podpisal dekret o razpustu gališkega deželnega zbora. Dekret se objavi v najkrajšem času.
Dunaj, 10. maja. V včerajšnji konferenci gališkega ministra Dlugosza z ministrskim predsednikom Stiirgkhom je bil v principu sklenjen, razpust gališkega deželnega zbora. Sele v novem deželnem zboru se bodo obnovila spravna pogajanja.
Kriza v gališkem namestnišfvu.
Dunaj, 10. maja. OdloČitev v ga-liški namestništveni krizi pade najbrže v torek ali sredo prihodnjega tedna. Namestnik dr. Bobrzvnski priđe na Dunaj. V nekem pogovoru je naznanil, da bo takoj, ko bodo končane nove volitve, odstopil in da namestništva ne bo več prevzel. Okrajna glavarstva so že pričela s pripravami za nove volitve.
Zagrebški občinski svet.
Zagreb, 10. maja. Mandati pri zadnjih volitvah izvoljenih občinskih svetnikov so bili veiificirani. Tekom prihodnjega tedna se vrši volitev župana. Neodvisni klub in klub stranke prava bosta najbrže zopet skupaj kandidirali dosedanjega župana arhitekta Janka Holjaca.
Stranka prava.
Zagreb, 10. maja. Vodstvo stranke prava je imelo sejo, v kateri je poro-čal prdsednik stranke Mile Starčević o strankarskih zadevah in o razmerah pri strankarskem glasilu „Hrvatski". Posebno so se razgovarjali poslanci o razmerah med dalmatinskimi pravaši in so sklenili prepustiti Dalmatincem, da si urede svojo taktiko po lastnem preudarku, pri čemer pa se morajo držati strankarskega programa. Glede glasila „Hrvatske1* se je sklenilo, da se ustanovi založništvo in da se list ne tiska več v katoliški tiskarni. Za-trjuje se, da hoče Starčevićeva skupina na ta način odstraniti vpliv klerikalcev in Frankove skupine. „Obzor* izve, da namerava Frankova skupina izsto-piti iz stranke prava.
Prvi maj na Ruskem.
Petrograd, 10. maja. Policija je prepovedala za prvi maj vse manifestacije ter je pripravljena tuđi z na-silnimi sredstvi izvesti svoje ukaze. Aretacije in hišne preiskave se nada-ljujejo. Aretiranih je dosedaj že do sto oseb.
Krfski kanal.
Rim, 10. maja. Avstro-Ogrska in Italija sta dodali svojim predlogom glede južnoalbanskih mej in nevtrali-zacije Krfskega kanala spomenico, v kateri obširno utemeljujeta svoje pred-loge. Spomenica pravi, da je prometna prostost med Jonskim morjem resno ogrožena, če bi imela vojaško razvita država v rokah Valono in Krfski kanal. Grška hoče dobiti s tem, da zasede Santi Quaranto, kanal v svoje roke, da ima strategično izhodišče, od ka-terega sem bi bil avstrijski in itaiijanski morski promet ćelo po majhni torpedni flotili resno ogrožen. Ugovor, da je Grška kot pomorska moč pre-neznatna, ni pravilen, če se pomisli, kako močna strategična točka bi bil Krfski kanal za zaveznike Grške v slučaju vojne, če bi bila obal na obeh straneh kanala Grška, česar pa niti Avstrija, niti Italija ne moreta pri-1 pustiti.
Na francosko-nemški mej i.
Pariz, 10. maja. „Franje mili-taire" poroča, da bo po velikih jesenskih manevrih pomaknjeno mnogo vojaštva proti vzhodu. Armada na vzhodu bo povećana za dva pehotna polka, en lovski bataljon in en polk poljske artilerije. S tem naj se ustvari protiutež 21. armadnemu zboru, ki ga je Nemčija postavila na meji.
Francija in Španija.
Pariz, 10. maja. „Excelsior"w se bavi z vprašanjem, ali bo mogla Španija Francozom pomagati z večjo vojaško močjo, in priđe do zaključka, da bi Španija sicer mogla poslati Franciji 150.000 do 200.000 mož, toda te čete bi prišle sele tako pozno na katerikoli bojišče, da bi vsa akcija ne imela zaželjenega učinka.
Kralj Alfonz v Parfzu. Par-z,    10. maja.    Španski   kralj Alfonz je odpotoval sinoči zopet nazaj v Madrid.
Poroka ekskralja Manuela.
Berolin, 10. maja. Poroka ekskralja portugalskega iManuela s prin-ceso Avgusto Viktorijo Hohenzollern-sko se vrši začetkom septembra.
Poslano. )
Ker moj bivši zastopnik gospod Blaž giimac sklepa s pretvezo, da zastopa še vedno moje domaće pod-jetje, kupčije v mojem imenu a v korist drugi ljubljanski tvrdkil, opozarjam s tem si. občinstvo, da imenovani ni več opravičen sklepati kupčije za mojo tvrdko.
Obenem prosim vse one, katerim je pod pretvezo prodal stroje ali drugo železnino, a so dobili naročeno blago od druge tvrdke, da mi nazna-nijo vsak tak slučaj in jih istočasno opozarjam, da nišo obvezani spre-jeti blaga, poslano jim od kake druge tvrdke.
V Ljubljani, 9. maja 1913.
Fr« Stupica*
trgovina z   železnino,   motorjl
in poljedelskimi stroji. Edini založnik izvimih slovečih amerik.    „DEERING*    stroj ev 1692                                  za košnjo.
•  Za vsebino tega spisa  je   uredništva odgovorno le toliko,   kolikor  določa sakon.
Sraniska hranilnica je na svojem letošnjem občnem zboru nakazala Ljubljan-skemu prcstovoljnemu gasilnemu in reševal-nemu društvu zdatno podporo 500 K.
V  imenu društva se za velikodušni dar najtoplejše zahvaljujeva.                         1715
V  Ljubljani, dne 10. maja 1913.
Fran Barle,                    Ludovik Stricei,
t. č. blagajnik.                       t. č. načelnik.
Zahvala.
Podpisani odbor dijaškega vzgo^* Jevalnega in podpornega društva „Domovina" v Lfubljani sporoča tem potom svojo najudanejšo zahvalo vsem velecenjenim damam in gospodom, ki so na kateri-koli način pripomogli k lepemu uspehu gledališke prireditve z dne 3. in 5. t. m. v korist naši prepotrebni dijaški kuhinji. — Vseh imen, katerim gre ta zahvala, ni mogoče našteti! Naj jo blagohotno sprejmo ziasti vsi pri krasnih predsta-vah sodelujoči do najmanjšega Ijub-kega metuljčka, naše neumorne narodne dame, topot na čelu jim velec. gospa prof. Reisnerjeva in še po-sebej tuđi nad vse požrtvovalnemu orkestru bratskega društva „Sokol I". Vsem pa bodi najlepša zahvala zavest, da so odpomogli v izdatni meri ža-lostni bedi velikega dela narodnega naraščaja.
Podrobni izkaz materijelnega uspeha prireditve sledi.
V  Ljubljani,  dne 8.  aprila  1913.
Odbor „Domovine".

Upravništvu naših listov so poslali:
Za „Ciril-Metodovo družbo": K. Klander, Semič, 13 K 20 v, zložili svatje v veseli družbi na svatbi g. K. Dularja, trgovca v Semiču v gostilni „Klander" in gospa Marija Trškanova v Ljubljani 22 K, nabrala kot posredovalka, da ni prišlo med dvema neimenovanima gospodoma do tožbe. Skupaj 35 K 20 v.
Za „Domovino": Milka Um-berger iz Hrastnika ob Savi 22 K 50 v, nabrala povodom zborovanja „Učit. dr. za laški okraj" v Trbovljah.
Za „Narodni sklad111 G. M. iz Novega mesta 3 K. Ziveli nabiralci in darovalci!
Današnji list obsega 20 strani.
Izđajatelj  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. lAstuin* ia Hfik »Nftw4ae tiskarne«.
****L:*l<.
106. štcv.
SLOVENSKI   NAROD,
Stran .7
Ceso 4om*6« ulravftto. Za uiavnivo In .
ohranitev dobre ga prtbavljanjt se priporoča raba mnogo desetletji dobro znane g^a, prtstnega „lfon»i«pi Smkttatm prmškjp, ki se dobi za nizko ceno, in kateri vphva najbolj trajno na vse telkoče prebavljenja. Originalna škatJjica I ML Po pottnem povzctii mzpošil)a U pralek vsak dan tekarnar A. 1I+I1, c. in kr. dvorni , lalagatdj na tuui«, T*ehl*mb*a •. V le-kamah na dežtli je izrecno zahtevati Mollov preparat, zamamovan z varstveno znamko in pođpisom.                                              1   33
mm
Kdor svoj iolodec ljubi, ■e pije drnfega, kakor
telofičnl llkćr
W-m
Najboljši želodeni liker!
Sladki in ^reakl.
Pristn! „FL9R1AV' *ss slabi ia ne oiaazii, amp2^ da<e msč   ia   veselje   do   delal
KasloT za naročita: „FLOBUN". Ljnbij^a.
W                  raSio.
Vifina nad morjem 30G-2                 Srednji zračni tlak 736 mu
trs	Čas opazo-vanja	Stanfe barometra v mm	Tcmpcra-	Vetrovi	Nebo
9. »» 10.	2. pop. 9.  ZV.: 7.*j. |	731-3 732*7 73-6	17-3 12*5 114	sr jvzh. sr. vzh. si. jvzh.	fasno 1 oblačno •
Srednja    v*eraj5nja  temperatura  12*8'f norm. 13 2"  Padavina v  24  urah 00 nm.
Ljubljanska prostovoljno gasilno in reševahio društvo
I naznanja  tužno  vest,   da  je  njegov I dolgoletnl član, gospod
[Anton Breskrar
snoči ob 9. uri zvečer umri.
Pogreb se vrši v nedeljo, ob 4. uri popolđne iz hiše žalosti, Vodovodna cesta št. 201, k Sv. Kriiu.
Gasiici, ki se udeleže pogreba, ; se zbero ob treh popoldne v Mestnem domu.
LJUBLJANA, 10. maja 1913.
i 1714
Odbor. I
Zahvala.
Povodom prebridke izgube naše ljubljene soproge, oziroma matere, sestre, svakinje, gospe
^ntonije Scaria
izrekamo tem potom svojo najtoplejšo zahvalo za vse izkaze globokega so-čutja, za častno spremstvo ter za mnogobrojne darovane prekrasne vence. Prav posebno se še zahvaljujemo velec. gg. zdravnikom za njihov po žrtvovalni trud, kakor tuđi častitim usmiljenim sestram iz deželne bolnice za ljubeznjivo postrežbo.
Ljubljana, 9. maja 1913.
1631
Za!ujo£i ostali.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežaiosmo vest, da je nai dobri oče, soprog, brat in stric, gospod
jffaton Jreskvar
oivil kljačavvttarai »»jster la  httni   ptsestnik
danes, dne 9. maja ob 9. uri zveČer, po dolgi in mučni bolezni, previđen s svetotajstvi za umirajoče, v starosti 62 let, mirno in vdano preminil.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši jutri v nedeljo, dne U. maja t. 1. popoldne ob 4. uri iz hiše žalosti na Vodovodni cesti št. 201 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše za rajnika se bodo brale v raznih cerkvah.
Bodi blagemu pokojniku prijazen spomin!
Spednja Šiška, 9. maja 1913.
1707
Žaluloči ostali.
Globoke žalosti potrti, naznanjamo :užno vest o smrti naše ljubljene hčerke, gospodične
Inu Koždj,
nćeako tr,3ovshe{?a tečaja dekll-škega liceja,
ki  je včeraj   popoldne   ob   pol 2. uii po dolgi, mu^ni bolezni,   previđena s sv. zakramenti,   v 17. letu  svoje sta rosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage pokojnice bode v nedeljo, dne 11. maja 1913 ob 3. uri popoldne iz hiše Ž3losti, Florjanske ulice št 13, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi jx blag spomin! LJUBLJANA,  10. maja 1913.
i 1711
Jernej Koželj,
uče.
Solnčno    zdravHišče
na faieclu 2„~ na Krinjskcn, pre-krKsn« poraka lega ob jezeru, atmoste-rično in ćietno tdravijenje, vodno zdrav ljenje. >Iaj — o»tcber. Izvrstni t ir»vilni nspehi.         1C73

Staiiovanje
s 6 sobami  in stanovanje  s 3 sobami 8Qp* se ođda zsa avgust. "^m
Na*ančnej§e se  izve pri  proL đr.
Z!eš!čii9 Slovenski trg 8, II,    i?04
w^ šsh ff* % i s^ ^p
li ik%M w s Jj c£ &m
oženjen,  32  let star,   zrr.ožen   ncrr..';kega in
siovenskega jezika, \tt% stalne sinibe pri
kaki graščini ali pri kaki večji obrti, najraje
zunaj na dežeii.               1665
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.  Naroda«. Sprelme se             1713
RUacarski pouil
v trajno Selo, proti dobri plači. L KremžaT, Bjacaraičar. St. BI pri ijaSlianl
.        a pr lika I       Bsdka prilika I Dobro obranjen       1709
se cenć proda na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega c. 29 I. nad*
Dve gospodični, simpatični, iz dobrih hiš, s premoženjem, stari okrog 30 let, poštenega življenja, izurjeni y gospodinjstvu in trgovini, se radi pomanjkanja znanja želi ta se-znaniti in porobiti z dobro Fituiranim žeiez-niškim ali državnim uradnikom, posestnikom in trgovcem od 36 do 46 letnim samskim gospodom. Samo resne ponudbe pod šifro „Zvestoba %&*%" na upravništvo »Slov. Naroda«  do  22. maja. — Tajnost se jamči.
1616
Jg^sMsiHlMO.!HiaiiNiL
V nedeljo 11. maja in f ponedeliek, 12. maja
i e trgovina               1699
o9 7 zjntraj 5o 12 odprta
Tesači
dobij«  tako] u ni let čelo
za tesanje tramov v gozdu, v akordu.
Vpraianja Da upravništvo »Siovenskega Naroda.«                                  1712
EleklrKnl predmeti
kakor                      1702
žarnice, miče, žice. tulpe itd. za 5 luči
===== se ceno prodajo. =====
Vpraša sć: Stari trg 28 v trgovini Poffačnik. ________     __
Ha obroke zlata verižira
60 gramov težka, K 140*—, me-sečno 4 K Prve vrste srebrna ura s 3 srebrnimi pokrovci 14 K. Pošilja se na vse strani. Kdor bi rad ceno kupil uro in veri-^ico, naj r^e takoj. R. Lecbner, Bfeclava (Lunieuburg) 299 ------------  trgovima % &lat«uno.                -
Slikarski  in  plerkarski
se takoj sprejmejo v delo
pri  Jožeiu Kuko^cu  v  Ormužu.
164<3
Lepo   zračno,   moderno   urejeno
v novi hiši s 3 sobami, predsobo, sobo za   služkinjo,   kuhinjo  in   pritiklinami
sq odda za avgast      1703 na    Poljanski   cesti   73«
blagajničarka in :: proda;alka. ::
Ponudbe na upravništvo »Siovenskega Naroda«.                                  1700
izvežbanega tuđi v solicitatorskih poslih,
sprejme  tafeoj        1701
iSr. iv.ZaMovša odvelnitc v Šmarju pri JeltalL
Naznanja   se   p.   n.   občinstvu,    da   se
v soboto, 10. maja otvori
na Rimski cesti U.
Točijo se pristna istrska, dalmatinska, furlanska in goriŠka vina. Dobi se tuđi pelinkovec (vermut) in maršala. Vsa ta vina so kupljena od najbolj zanesliivih vinogradnikov.              1710
Od 5 litrov skupa; vzeto cone}o.
Za   mnogobrojen   obisic   se   priporoČa
Lsonsrdo fialante
Resta¥ratlja „AUER", WBlfo?a aiica.
9 soboto 10. in nedeljo U. t. m.
koncert
prirejen od godbenega in pevskega ensembla „Zgornji Stajeroi",
3 dame.                            1 moŠki.
Začctek ob 8. irL               Vstop prost.
Za obilen obisk se priporoČa
LmdTik Roiker,
1698                                 restavrater.
IVova              1664
m     ^^-        "• lepem prostoru se
■^_JJ^^ ugodno proda.
^H ■ ^m ^V Pripravna je 2a  vsako
lili    ^M obrt in je zraven   ve ■ II 1 H lik vrt, primeren Še za III   «11 eno stavbo, pa tuđi za III || B| Čebele in sadno drevje.
UBIP VI Poizve se v SP*  ^iški> Planinska cesta št. 271,
—           =.    pri lastniku.    =-.-------=—
s 3 parkeb'ranimi sobami in pritiklinami, v I. nadstropju,
se za avgustov termin poceni odda.
Izve se v                   1652
vili   Jebačin,    Doleniska   cesta.
z električno ra^svetljavo,      1648
se c-ida po zm^^Kl cem
s streho  in                    1G5S
ročni   ueziccS^
se takoj ktipita.
Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«.
V Šmartnem pri  Litiji   se  oddasta li       #        h                  .. •* %*
z zraven spadajočo prosto električno razsvetljavo. Prvo ima 3, drugo 4 sobe. Zraven so kuhinje, kleti, na željo tuđi vrt 2a zelenjavo. Na vpraŠanja odgovori firma                   1667
::   Knaflič v Šmartnem pri Litiji, ::
lokal za trgovini
na zelo prometni cesti,        1649
se takoj odda.
Poizve se v   upravništvu   »Slov. Nar.«J
Sprejme se takoj dobro izurjena
^V   Bi         Bi B II
za živete in bluze,   za  trajno delo
Wiliem Pimiđner, Kranj.
1662
__    JM||__                                                                          ----..       1_____                                              BM^M-^
Dob?o ohranjena, svilena
i         se radi pomanjkanja prostora
p©  &esii  proda«
Ogleda se v Hucski ulici  štew. 2L I                pritlično, dosno.         1497
v Mali gori št. 22 pri Kačeviu,
s 56 orali gozda in travnikov, novo krita,
I se proda radi rodbinskih razmer.
! K hiši spada novo krita šupa in prav velik pod Hiša je v sredi vaši. Redi se lahko 10 glav živine. Cena 8000 K. Polovico ostane lahko na posestvu. — Pojasnila   daje   f&atija   Kosel,   sedaj
Moravska ©strava, Postgasse 3 II.
|            Idčem
za  na  deželo,  kateri  ima   sam  obrtni
list do pekarije.  Sprejme  se tuđi ože«
njen in brez otrck. Vstop s 1. junijem
t. 1. Več po7e lastnik pekarije
Ivan Svigelj,   Borovnica«
Juli/ tfobe Jani JiObe roj. Jjo^ič
J/ovo me$to, dne tf, majni^a f9?3,
{JBrcz vsdkega posebnega obvestUa.}
mu
_                                   V
Dr. Žranjo Sa^CLmun
odv. kand.
lel/ca Sa^amunova rojt Joplakova
+y%i* poročena. »XC# Obrejf pri Središtu — Piuj. 10. maja tĐt3 — 5^ Lenari v Si. g.
Bres posebvega obvesUla.                                         1708
Jfaznanilo preselitve.
Ođvetniška pisama
BK. JOSIPA FURLAHA
se sahaja vsled preselitve o9 10. maja t.!. naprej
¥ Ljubljani, Sodna ulica 1
v pritUčJo,
1716
V
Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD.
106 štev.
Hita v Ljubljani
V katari se izvrtale gostilnUka obrt,
a Hi jato milili maji mala. n. lamaju.
Hiša je prirravna za vsako obrt Koncesija ostane na hi$i. — Pismena vpraSanja pod „A. 1. KM" Medija-lzlake pri Zagorju ob Sati.
1604
Zajamčen uspeh I
alt denar nazaj.             I
Zđravnlikl ixkmi
o izvKktnem učinku.
ii, iepe prsi!
_  __               dobite ob rabi med.
9r. $. Kixa kreme za prst
oblastveno preiskano, szar. neškodljivo za vsako starost, UBeslpT mtPel?* Rabl se zunanje. Poizkusna pusica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K8---Razpošiljanje strogo diskretno.          1575
tot.Lbl*MM|.lu2J!!(..l«l!Kl17E |
Zaloge v Ljubljani t Lekaroa pri .Zlt-tem jelena-,   drogeriji  Kaac  ia   „Adriji*.   j
Pripravno blrmonska dorila!
ObrnitE se zanesljivo na domato tvrdho, hjer boste najbolje postreženi.
Nikelnasta moška ara z verižico K 4*50 Srebrna muška ura z verižico K 9*70 1 ikar. zlata laoska ura z verižico K 63*—
Nikeln. damska ura z verižico K 7*50 Srebrna damska ura z verižico K 9*50 14 kar. zlata dam. ura z verižico K 39*—
Velikaoska   i zbira   verižic,    koliejev,   uhanov,   prstanov   itd. Čudovito nizke cenel  — Solidna  In   dobra  postrežba I
H. Suttner, Ljubljana
Mestni trg št. 25.           Sv. Petra cesta 8.
La-tna  tnmna  nr  v   Švirj    —   Tvornička   znamka   »IK O«. £diao *astop»tvo *a Kranjsko   tvornice   ur 9yZenith".
Stalni krafevni agenti
zmožni nemščine se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. Po-nudbe pod „MERKUR11, Brno, Neugasse Hr, 20.      1602
Vinko jtfajBič
valjali in v Kiiiu
——^——    (Kranjsko)«    -^——
Največja proizvajanja priznano naj
:    boljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov*
ki izvirajo iz najbolj   izbranih   pšeničnih
!    vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode
v se   in   dado  kvantitativno  nedosegljiv
pridelek,  kar je  zlasti za gospode  pc-
kovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge:             65
V  Ljubljani,   Cerknlci,   Trnovem, Podgradn,  Trstu, Pulfu, Bekl, Zadru, Splietu, Ercegnovem, Rotoru Sv. Luciil ob Soći, Belfaku, Celovcu! Iaomostn, Bolcanu  in  Trldentu
Brzojavi:   Valjčni  mlin.  Kranj«
vezanih švicarskih oblek za birmanke,
Ho, :,:.^ pstto&o. lenoto UdI], udsbaost daje samo VVarnerja Rust Proof
stezniki
(Originalno amerikan. izdeiek).
i
Se pere kakor vsako   drugo   perilo,   ne   da bi se j odstranile vlcge. ■•"  Za vsak kos se jamči.  *•• ;
3dii:a zaloga v Ljubljani:
Jcsipina Podkrajšek,
Lfablia^a, Cevlfarska ol. 2.;
Priporoca ludi veliko zalogo hiq*aa. perila
JagrcTega in Teira ter vse druge modne
predisete aajboljše hakovosti.
Poštna naročila se czvršujejo točno.
Došle so novosti
Cene čudo- ? ■ vito nizke.
CHAMPAONE      I
MOET& CHANDOM
CITN KR DVOR INA IIN KOMORfNfl DOBflDITElJfl i
USTAfNOVLJEMO
17-^3
NAJODUCNEJSAZNAM K A
LE V IZVIRNI POLNITVI.
V      A     ■ ■
so sprafsne čci poletje
V    trgov'n •      \    papir    in    knjige   A« Wolllin0 na Bledu.       1571
i
i M, včrižits. uiidfii, | nrstam. sHetti. za-| pestnice itl iii.
Ediaa zaioga or z i   Ustno   znamko
iwdi tvrtka
]sw!!t in trsoiBC /Liiiliii?na, Wo!fova il. 3.
:: Ceniki zastonj. si
Celje—Ljubljana
vozi do preklica    165T
zjutraj 7 45 iz Celja (hotel Beli vol) in priđe okolu   11. dopoldoe v Ljubljano
Odhod  iz   Ljubljane   (gostilna   pri   F-
govcu)   ob   3 15   popoldoe   in   priđe   v
Celje ob  7   zvečer.
Ob nedeljah in praznikih
v slučaju lfpega vremena odpelie avto-mobil ob 2. popoldne na Posavje đO l^muč m se potem vrne v Ljubljano.
Vsak dan zvečer pelje avtomobil ob 745 zvečer na Vransko in se drugo jutro ob 6. zjutraj vrne proti Celju, .         kamor priđe ob 7   zjutraj -------
vseb dežela izposluje inženir                                       94  I
I9WLm €MEL*BH^<D^i*   oblastveno avtor. in zapriseženi patentni ođvetnik   I na Dunaju VI., Mariahilferstrasse žt> 37.                           |
Moderne sraice
belOp modne banraste, tennlske, lovske, hrlbolashOi mrožaste In vse druge vrste z ovratnikom In brez ovratnika v na{več|l Izblrl In nafboljši kakovostl s: po zelo skromnih stalnih ceaah ::
z 10 °0 popusta.
: Modna In športna trgovina :
P. Magdičp Ljubljana
^^^ nasprotl glavne pošte. ^^^
^^?iM aS-
pomaga čudovito  kot ned»-■•ini   „uničevaleo   mrč^sa11.
*r Prlsten sumo v steklenlcah. Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
rfc'&te^
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 9.
Razvoj slovenskoga ftnjiž-
nega jeziha u jugoslovansko
siner.
Poedinci so se upirali, a nišo nič opravili. Jezik se je razvi jal in se razvija v jugoslovansko smer.
Ta razvoj pa se ne tiče oblik, ampak jezikovne vsebine, besedne-ga zaklada. Treba ti je le malo se ozreti po dnevnem tisku in brž se boš uveril o tem.
V  mnogih slučajih imamo neka-ke dublete,   t. j. za isti pojem   dvoje sinonimnih izrazov, eden je bolj sa-moslovenski, drugi pa je obenem sr-bohrvaški, in ta-le zadnji se pri nas rabi bolj v poeziji, dočim služi prvi v prozi;    n. pr.; streha - krov; jokati-plakati; strup - otrov; rešitev-spas; prsi-grudi;    sužen j-rob;    jeza-gne v; tolažiti se - tešiti se; nepremagljiv-neodoljiv;   deklica-devojka;   obreko-valec-klevetnik;   barva-boja  (troboj-nlca); prostost-svoboda . . .
Za poetom   prkie   govornik   in
člankar.
Prav znacilen je v tem oziru jezik v Finžgarjevem romanu »Pod svobodnim solncem*; tam čitamo v I. delu: vojniki (76), slavulj (249), odoleti, oklevati (obotavljati se, 78), opasen, požuriti se (31), jadi-ti se (156): — v II. delu: otrovan (15), vrzrujanost (52), skinitt šlem z glave (162), zločest (227), dragulj (165), zmija (293). Tu je omeniti tuđi vokative moških samostalnikov, ka-kor: Radovane! Iztoče! stotniče! gospodare! godče! starce! — Stri-tar je rabil v prevodu »Mrtvaškega ženina« (Dvorak) dosledno -košulja = srajca.
V  tej zvezi   lahko omenimo še, kako prehajajo    srbohrvaška   rekla, pregovori in reki v naš jezik; na pr. se   pogostoma   pri nas citira:    »Za krst    častni i slobodu   zlatnu!«    — -Zora puca, bit će dana,- — ^Svaka sila do vremena.« — »Uzdaj se u se i u svoje kljuse!« — Tuđi: »Tuje poštuj, svojim se diči!« — »za obsjeniti prostotu«. — »Pa mi smo Ijudu. — •«Đoginec.   (»Vedac IL, 59S), »bogami«.
Drug paralelizem je ta. da imamo isto besedo v slovenski in v srbo-hrvaški obliki in da se srbohrvaška oblika rabi za preneseni pomen; na pr.: člen - član; prepad - propađem. Sokolska >župa«. Zložen - sloga, složen (tuđi glagol: »Narodnosti so se složile«, Knaflič v »Jugosl. vpra-šanju <-■ 47).
Mnogo je besed, ki jih poznamo bolj iz srbohrvaškega knjižnega  jezika nego iz slovenskih dialektov. ki pa so sedaj v našem knjižnem jeziku povsem    običajne;     tako:   smatrati, smisel,    urnebesni (klici),    oriti    se, tvrdka, čitam,    čitanka,    skupščina, čestitam, komad, razigran, jako, nakit, odgoditi  (skupsčino). onesvestiti se, izpit,   iztok,   kolebati . . .   Malo manj navadne, a vendar že navadne so na pr. besede: proščenje (cerkve-ni shod).   steci si zasluge,   koprena (= pajčolan,   tančica.   na pr. »Pod svobodnim solncem« L. 56),    obaviti posel (na pr. Gangl. Zbrani spisi Hl., 44). vrlo lep;    okrenem se, obavim posel, zadaća, činjenica (»Veda« III., str. 114),   groznica (mrzlica), na pr. Cankar   v »Milanu    in    Mileni«, 4), pažnja, upotrebljavam,    vrlo rutini-ran,   vzpostaviti (»Slov. Narod« 11. in 18. marca 1913, »Sloveneo 4. ja-nuarja 1913), razsulo, tiralica (Steck-bricf),    vzrujanost    (vznemirjenost), tračnice,   pristati na kaj (na pr. tuđi L. Pintar v »Časopisu za zgodovino in narodopisie«, IX., 125), zapaliti (si cigareto), prilike  = razmere;    drug = tovariš; pozornica (v gledališču). Prav    dandanašnji    prehajajo v besedni zaklad našega    književnega jezika sledeči izrazi: izvadek (na pr. >'Siov. Branik«    1913,   str. 5, »izvie-ček«),   primerek (— eksemplar,   na pr. dr. Kidrič v »Časopisu za zgodovino« IX., 72), nanizati (na pr. v »Voditelju« XVI., 1913,   str. 51), opreka, dojmiti   se (= vtis napraviti),   juriš ( = naskok, »Slov. Narod« 8. okt. in 25. okt. 1912,    tuđi    v    »Slovencu«), remek-delo (Meisterstiick, na pr. dr. Prijatelj v »Vedi« III., 68),   lupežnik (tolovaj),    lebdi    mi kaj pred očmi, običavati (»Slov. Narod« 7. januarja 1913), odražati se,    poreklo, zavičaj (n. pr. dr. Kidrič   v »Časopisu« IX., 83), neopozvana vest (= nepreklica-na, »Slov. Branik« 1913, str. 98), zlokobni proroki (—zlousodni    proroki,
Slovenec« 17. marca 1913), blago-tlarim (= zahvaljujem, »Slov. Narod« 18. aprila in 25. aprila 1913), zabašuriti (skrivoma potlačiti); — »čajanka« ( = čajni večer) se je uvedla pri izletu slov. inženirjev v Zagreb, jeseni 1912; vzdarje; uvre-diti ( = poškodovati, v nehem roko-Pisu), narokvice (>Pod svob. seln-cem« II., 134); primetba (L. Pintar v
»Časopisu« IX-,    127) ~ pripomba;
I »mačevanje« kot strokovni izraz; iztančiti (»Ljublj. Zvon« 1913, 104); glumiti = v giedališeu igrati (notica intendance v vSlov. Narodu« 21. marca 1913); dojmiti se (vtis napraviti); — sicer nekoliko težka tvorba, a potrebna; »nepredvidjeno« (»Slovenec« 18. aprila 1913).
Nekatere izmed teh besed se bo-do čitatelju morda zdele nenavadne, nove; za kakih 10 let bodo običajne.
Kako se besede udomačijo, nam kažejo sledeči zgledi iz zadnjih 80 let: L. 1838. sta se kot »manj znani besedi« navajali besedi: »sluga«, »bedak«, »plašč«, »juha« . . . L. 1843. se je zdelo potrebno, z nemškim pre-vodom tolmaeiti besedo »sloboda«, »briga«. L. 1851. so pisale »Novice«: »Beseda župnik pomeni v južnoslo-venskih deželah »iajmošter<, na Slo-venskem je pa prostemu narodu Še malo znano in ker je nemška župa (Suppe) v pomenu juha sploh zelo vkoreninjena, se ne bo dala še kmalu sploh upeljati.« In »Glasnik« je 1. 1S67. odločno uvajal besedo »ži-vec«, češ, to besedo imajo tuđi beli Kranjci in jo rabijo vsi drugi naši južni bratje.
In tako bodo besede, ki se dan-danes morda še komu manj navadne, čez par desetletij prav vsakdanji izraz.
Neopazno, bi rekel se vrši ta razvoj; nikdo ne čuti pri tem nobe-nih »bolečin«; nikdo nima nobene škode, pač pa imamo kot poedinci in kot celota velik dobiček. Zato borno z zadovljstvom spremljali ta raz-i voj; da, ćelo pospeševali ga borno, kjer in kolikor bo mogoče.
Nekateri pisatelji izpisujejo i mrtve besede Pleteršnikovega slo-varja, t. j. besede, ki so kdaj kje v kakem slovenskem dialektu živele, ali uvajajo lokalizme, ki so le v kaki vaši znani. Teh in takih besed se moramo vsi na novo učiti, vsi, ki nismo slučajno iz tistih vaši doma. In obča korist? Če se že uvede beseda, naj j se uvede beseda, ki je razumljiva 7 j inilijonom ljudi (vsem Srbohrvatom).
Naravno, da med takozvanimi slovenskimi in srbohrvaškimi izrazi ni meje. Zlasti so iztočni slovenski dialekti naraven prehod k srbohrva-ščini. Pred leti je nekdo besedo »sva-ja« (svaditi se = spreti se) označil kot hrvaško, pa ni pomislil, da je ta beseda čisto navadna na Jtajerskem. Finžgar jo že ima (II. 119).                 |
V prozi Otona 2upančiča s6 nahaja »vse polno« belokranjskih iz-razov. ki se bodo zdeli »morda komu na prvi pogled tuji in čudni<: pa vto je vse pristno domaće blago, nova. sveza kri za naš knjižni jezik«.
Da, vsaka beseda, ki nas spaja Jugoslave v enoto, je »sveza kri za naš knjižni jezik«. Vsaka borba proti takim »ilirizmom« je nepriroden po-jav in pravo nazadnjaštvo.
Dr. Fr. Hešič.
Utrujenost izgine
Kolikor pomočkov tuđi dandanes za vse hvalisanje, pa vsi ponavadi izginejo tako hitro kakor so prišli. Ne zaupajo jim, kar se
ne morejo sklicevati na dolgo vrsto l-.t pri-znanib uspehov ter iskuSenega učinka. Kako  dragače
SCOTTOVA
EMULZIJA
2e 37 let med zdravniki in la-jiki slavnoznano krepilno in ja-čilno sredstvo.
Od dela prenapetim ljudem, ki vkijub utrujenosti ne morejo prenehati z delom, je posebno priporočati nekoliko tednov tra-jajoče uživanje Scottove emulzije. Dobrodeini vpliv preparata na slast do jedi in telesna moč se kmalu pokažeta, zbudi se svež po-gum in novo veseje do življenja gresta s tem roko v roki.
B™rr r.ris^na Scottova pmnlzMa.
C«na originalni steklenici 2 K r.o v. Dobiva •« po T»eh leltarnah. Proti vpo*Uiatvi *o v ▼ pismenih mamkah dobite od tvrdke SCOTT&BOWME, d. r. o * na Duna-ju VII. s«licev*je *• na nal list enkratno Tpotiljater poix-kuSnje od kake lekarne.
tiepfekoslliva v kakovosti jh kupni vrednosti.
A. KUNST
L]«MJua Židovska ulica štev. 4.
Velika zaloga obu val
UiteNi Udelka ma Aune, gompmšm In ovoke |e vedno na izbero.
V&akršm otročita  se  uvršujejo lotno in
po nizki ceni. Vse mere se shrtajujejo in
zazoamajejo. — Pri zunaojih naročilih naj
se blagovoli vzorce poslati.        40
Pozor!         Pozor!
Dobro blago se samo hvali!
Kupite te dober glasovir  in ne
dajte se begati po kričefi reklami trgovcev, ki imajo instrumente v komisiji in ki manj vredno blago na vse pretege hva-lijo, da  dosežejo
večji dobiček Jaz ne trgujem v komisiji, imam le prvovrstno blago in kupujem le za gotov denar, ker se le na tak način more dobro robo no ntzki ceni prodati. Jamčim pismeno 10 let za dobro kakovost svojih instru-mentov. Ufflaaevanje ter popravila vseh sistemov izvršujem solidnu in računam ceno.
V
kttĐcesijcniraĐl ugiaSsvalec in trgovec slasovirjei v Ljubljani. Poljanska c. 13.
Josip Stupica
jermenar in sedlar
v Ljubljani,  Slomškova  ulica št. 6.
Priporočam svojo   bogato  zalogo  najrazličnejših
konjskih oprav
------krasno opremljene------
kočije, druge vozove in gajrazličnejšo vprežno oprava
katero imam vedno v zalomi, kakor tudt vse drupe v sedlarsko obrt spadajoče potreb-is sčine9 že obrabljene vozove in :: ————    konjske   oprave.       <
Svoji \ svoji!
Zasfon]
dobi vsak 1 ploš čo  in    200    igel, ako naenkrat na-;: roči 6 plošč.  ::
s   :25 « «* t o ** J   I
dobi vsakdo 1  album in 200 igel, ako naenkrat oaroči  10 plošč.
Gramofoni že od 21 K naprej Avtomati že od 80 K naprej
tndl na prav prlmerne mesećne obroke.
Posebno ugodni nakup za gg. gostilničarjG. Vsa popravila gramofonov izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Glavni zastopnik največjih tvornic, kakor znamke Angel Zonophon, Favorite, Odeon, Jumbo idr.
Preprodaialcl đoblfo popust
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Fr. P. Zajec
Ljubljana, Stari trg 9.
Speclalna trgovina
Italk
ročnih del
TONI JA6ER
v LJablJaal, Židovska  ulica  sto«.  S.
Predtiskarija    | | Tamburiranje
Montiranje | Plisiranj?
L                                                      ___
Krapinske topli
Irvaffeo) zdravilo protin. revmatizem Ishias.
Jrospekte   in   pojasnila   daje   zastonj ravnateljstvo.
(ženjenim p. n. damam.
*
Usojam se najvljudneje sporočati, da sem svoj damski modni atelijc s 1. t. m. znatno povečal in sicer v franeoskih toahtah. — Posrećilo se mi je namreč dobiti prvo moč iz Berolina kot direktorico.
Obenem pi^iporočam tuđi svoj modni salon za angleške kostume, ki je pod mojim lastnim vodstvom*
Za cenjeni obisJc se najvljudneje priporoća z velespoštovanjem vdani
TEODOR KUNC
Ljubljana, Prešernova ulica 5y I. nadstr.
621
\ HM     MM                 «■                                                                                HM
HbjjS^^B^^t        trjM    M£x3l    *23t?    š^Ks^L^k^b^b^b^H    ^^k!Si*9HBIb^     ^^^^^^^h^^s     b^b^bB    Hb^bk    H^D      b^BH       bH
Ako si hoćete prihraniti znatnih nepotrebnih izdatkov, tedaj ne kupite in ne naročite nikier koles ali kolesarskih potrebsčin, ::    doklet* ne poznate naših cen za leto 1913.    bi
Kajboljši in nsfcenejši nakup
pri tvrdki
Lms^aaa, Dunafska cesta štev. 9-12,
š^ecifalaa trgovina s kolesi, motorji, avtomabili in po« sameznimi   deli.   —   Mehanlčna   delavnica  in   garaža.
priporoča svojo               862
veliko zalogo obkk
konfekcijska trgovina
! Franca Jožela cesta 3.
Solidna  postrežba. —  Najnižje   cene.
JSpecialna modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. KETTE
z              Ljubljana---------
Franca Jožefa cesta Štev. 3
priporoča   najmodernejše   si*ajcey
kravate, rokavice, nogavice, zepne
robee,   palice,   dežnike   itd.   itd.
Velika izbira modernih klobukov,
-        slamnikov in čepić itd.        \
Stran 10.
SLOVENSKI   NAROD.
106 štev.
Oida m tak*| v mml%m 1498
stanovanje
7 podpritličju z 2 sobama, kuhinjo, je-
dilno shrambo in drvarnico. !NJask>v pove upravništro »SI. Naroda.«
Proda se na Sp. Stajerskem
lepa zidana hiša
z opeko krita, z gostilna. iganfetoćem, fcrafUto  ia  trgovino  meianega   blaga.
Hiša ima 4 sobe, klet in prodajalno, stoji pri farni cerkvi, 20 minut od glavne ceste. Zraven je oral zemlje, lep vrt, h!ev za ži~ vino in svinje, se takoj proda zaradi boleznt. Cena 10.000 K, 4000 K lahko ostane vknji-Zenit). Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«. 1671
Odda se lepo
mira stanovanje
obstoječe iz 3 sob, solnČnate verande, del vrta ter druge pritikline takof ali
poueie. Vpraša se Polfanska cesta,
vila Itorgmann« — Phporočljivo je strankam, kat ere si zelijo izven sredine mesta ter na svežem zraku.            1690
aCMaeMSlfft^ft
5&$top»IKI
za Kranjsko in Spodnje Štajersko
se   takoj   sppe]šne]o
proti proviziji eventuelno gotovi plači. Ponudbe na upravništvo »S'.ovenslce^a Naroda« pod šifro   „Stalnost 1612**.
Iz proste roke se proda
ii
z lepim obsirnim gordom, z lasffiim vodo« vodom, zraven Save, pri Črnu>keni mostu blizo kolodvora. Jako ugodno za letovilćarje in dr. Več se phre na gost'ni Tavčarjev dvor, posta Ježića pri
Ljubliani. I5S6
B^   OEOŽJE   *MI
najskrbneie zastreljeriO in z ćrž. zastre!-nim kolkorn opremljeno, v r.ajboljši kvaliteti   in   najhčnejši   izvedbi    razrošilja c. in kr. đvorai dobaviteij
Jao Kasrsil. M, Mi 23S5 (tsšiie).
Samokresi K 8-—, flobertove 2epne pi-Štole K 2*—, terzeroli K 260, flobertovi tešingi K 1060, lovske puške K. 46*—, brovninške pištole, kaliber 635 mm K 46*— in višje v najbogatejši izberi.
Glavni katalog se posije na zahtevo vsa-komur gratis in franko.
Občina Trbovlje odda    1*34
s tremi tečaji in stopamL
Mlin je popolnoma novo opremljen in edini mlin v Trbovljah- Ponudbe naj se pošljeje   na   župarstvo   do   20.   t.   m.
Tapanstvo Trbovlje, 2. raainika 1913.
1661                                                                      ^y
TOPOLSICE
Sanitopijsko hopališCe     pri Celju (Štajersko).
10 hcktaror prekraaaega parka ia mteo kopel. Ogljikovokisle toplice (31 stopinj). Vsi fiz.-dietet. zdravilni pripomoČki ta vtc notranje in iivčne bolezni, ilasti sa bo-lezni srca, za ženske bolezni in aa bolesni =====     presnavljaoja            .
Šef-zdravnik dr. Viktor Hecht (do 15. maja na Dunaju XIX,  Billrothstrasae štev. 31
Labmannovo zdravli
za   odebelenje   in   shujšanje.
Enonadstr. bisa v telio
5e 8 let davka prosta, lepo zidana, tik mesta v lepem kraju, kjer se mesto zdaj najbolj razvija, zraven velika delavnica, vrt, ki meri 1700 m2, se proda radi bolezni gospo-darja za 16.200 K. Hiša nese mesečno 90 K. Pogoji ugodni in prilika za kupce. Več pove lastnik                       1688
Jurij Sinkovič, mizarski mojster v Celju.
lite se Hi
(kompanjon)   za   povećanje   klučavni carske obrti in ustanovitev iste stroke trgovine v   Ljubljani  z deležem   neka) tisoČ kron. Stvar je plodonosna in za-sigurana. — Poizve se pri     14S9
Zadmgi ključavničarjev v Ljubljani. w^ tili i ci
poleg Bohinjskega jezera z opravo vred, ležeča pri deželni cesti, se takoj proda
po ugodni cem ali           !t>87
se oddajo sobe za sezono.
?3ja»iia daj! L Lai«, mita fisrie pri Mi
Moderao zidaaa, solnčno leieča
: l^issso :
ki je se 16 let davka prosta na naj-lepšem kraju v Ljubljani z velikim krasno zasajenim vrtom, z 2 lepima stanovanjema po 4 sobe s kopelji itd.
s@  jako  «gcdno  proda.
Več   se    poizTe    pri    upravništvu »Sloveoskega   Narods«.                     1446
Proda se ^ eleposestvo,
zapisano v deZebi deski. fcm^a, coSta Orada*  okraf MetUka mm Kra^skem v
izmeri 900 oraiov, ol teh okoli -"00 oralov izbomega poija ^rdeča glina), logov in 700 oralov 20 do 80 let starega gozda, vse v enem kompleksu okoli grada; visina nad morjem 130—150 m. Podnebe toplo, Želez-niška postaja Gradac in železnica že zgra-jena 10 minut oddaljena. Iz gozdov, če se poseksjo, se Iahko napravijo zeio rodovita polja, loke, vinogradi. Grad s 36 prostori v I. r.adstropju, mlinom pod gradom, vcdna sila za veliko žago za parkete, kakor tuđi za druga industrijska podjetja. Pivovarna bi izborno prosperirala, mrzle kleti pri roki. Cena z vsem fundusom instruktom kron 250.00 — b-ez mirna ^20X00. Ponudbe na Pozemkova banka ▼ Pragl (Češko)*  1684
XVIIWM potltnlški Mi
Pričeiek 2. ia 17. Julija 1913.
Klavir, gosli, solopetje, orgle, harmonija, kontrapunkt, instrumentacija, oblkoslovje, glasbena zgodovina, pedagogika, etodika, pripravljanje za c. kr. državni tzpit Oddelek za pismeni teoretični pouk. Pri letojnjih državnih izpitih je bilo 28 kandidatov (doslej skupaj 364) tega zavoda acrobiranih. Prospekti zastonj. Dunaj VII., Halb^asse štev 9.
Ravnateljstvo giastan? Mt Kalser.
^jCžCmfll  2H^5  1b   b9SIS^51■ ■
hotel li" v Liili.
MM \t vležiii ilo I iija 191] pri mm i Lasken trgn.
1705
Ma u metana na iu. HraiUkem,
zelo donosna za K 15.000. Cena za 1000 opek K 50. ZemljiSča se lahko prikupi poljubno. ^fcfiitt ^onosen na Pet kamnov s 15 orali jRllll P°Ua, logov in gozda; cena kron *             30.000    Ponudbe   na   FOMMkOfl
bamka v Fragi (t^ko)        1635
V CoIJu, v »uto, m takel odte
stara                        1681
spgcerljsKa trgovina.
L pa ptiložnost se nudi tuđi takim, ki
želsjo,   da   koncesija   ostane   kakor   je
sedai. — Naslov:
„Cveloča pdložnost", poste restante, Celje.
Ljudevit Borovnlk
puškar   w   Bonovijah   (Fer-lach) na KoroŠkem.
•e priporoča v izdelovanje vsmkovrstnlb pvsali za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tuđi pr*» tfelojo stare samokresnice, sprejema vsako-vrstna popravila, ter jih točno in dobro IzvrSuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnlcl in od mene preizkušene. — Ilustro-39              vfertl eenlkl zastonl.
ozdravi brez vbrizganja pri gospodih in damah vse bolezni spolovil, iz tok, kapa-rico, bolezni v mehurju, kjer drugi   pomočki    odpovedo.
tlernial-Đraoee
Škatlja  (ICO kom.) K  5'—.  2 skatlji za 13        eno  zdravljenje.  —  Izdeluje
Deild Latiflfatoiie U ProHoit; mmu Pariš
Dobiva se pri gen. zalogi za Avstro-Ogrsko:
Lekaina SariaMl MipeSia, fi list Ferenc-teT 20
po lovzetju ali ako se znesek posije napre.
a/VEiUjSin fSm §
s                J
1318                      ^3a si ogledate,
predno si kupite kolo, najnovejše modele svetovno znanih
voznih koles
lielUal-Preinier
Krasen katalog zastonj. i------Zastopnika: =====
A. Cerar, Domžale, Mat. Rozman, Stožice.
isttpii
ki obiskujejo privatne odjemalcc, se ob najvišji proviziji sprejmejo za proda-janje naših svetovno znanih zastorjev za okna. Velik postranski zaslužek Vzorci franko.               1308
Zđrnlra« trormiee nlet Im ialull
1 a L Wnt Rniiefec u Ogri, Ctike.
Dopisovanje  v srbohrvaškcm, češkem, italijanskem, nemŠk. in ogrskem jeziku«
^^|^%#rt|5|^^_"   velike mnoSne roženiti glavniKav
J|     #   na Haasenstein & Vogler, Dunajl/l.
!! 500 kron EI
Vam plačam, ako Vam moj uničevalec ko-rena mazilo »Ria« ne odstrani brez bolečin v 3 dneh kurjih očes, bradavic in otiščancev Lonček z  jamstvenim  pismom  1 krono. —
Umni, Košiće (Kaschau) I. Postfach 12/64. Ogrsko.
616
I lilill UIUlUlAlU B&U1U
23/4 HP, lahko, dobro obranjeno,
se cenoiproda«
Maks    Krize,    Posfojna.
is Iz proste roke se proda ss
radi premestitve   pred  10 leti   novo  zidana
■   #^#      1475
s 4 sobamt, kuhinje, kleti, pralne kuhinje. Hiša je pritlična,z ograjenim vrtom, nekoliko odstranjena od glavne ceste, posebno pripravna za kakega upokoienca. Več pove lastnik ▼ St. Vidu st 68 nad Ljnbljano.
lepo vpeljana, prostor za 5 delavcev, z vsemi orodji in pripravami, vse v najboljŠem stanju, vocJovcd in tuđi vodnjak za silo, električna razsvetljava, vodna moč za trganje čresla, mesanje koz
WtT"   se proda.   "^8ff
Kjer se prodaja usnje, je tuđi spece-rijska trgovina. — Poizve se pri LOO Lavričc v Skofji Lokl.                1696
V
I*   «             •         1   *V
za stanovanje,  hlev in   tesarska   uta z 2600  m2 zemlje,             1673
se proda pod zeio ug^nirai pogoji.
Posestvo bi ugajalo za lesnega trgovca, tesarskega mojstra, mizarja, kotarja, sodarja, ker je sredi trga, ki šteje 3000 prebivalcev.   —   Vprašanja   na   naslov:
Josip Renkc, trgovce ia posest&ik ------    Borovlje, Eoro&ko.    ==
lo&ro idola oostiina, lavna tebtalca, posestvo,
krasna lega tik kolodvora, lepa gospodarska poslopja za 50 glav živine, 30 preŠičev, ledenica, senčnat vrt, travniki, njive, gozdi 39 na ob vodi, jako prikladno za izvoz prešičev, s pohištvvm :: in nekaj gospodarskim orodnjem, ::
HT   se  proda.   ~*&& 1583
Pojasnila     daje    lastnik,    Alofzlf
Slajpah, Velika lofca, Doien]ako.
namreč kariovovarskega poredana in stekla,
emajlne  posode in luksusnih  predmetov po
najnižjih cenah
bo od 5. do 17. maja na Resljevi cesti št. 4. 1598                         Ivan Kus.
[. t\. lil v pkoia
mlad, izvežban  posebno y vseh  zemljemer-::     skih in zemljiškoknjižnih opravilih     ::
želi   stolne   službe   v   Liubiidcr.
Ponudbe pod „S3 I693-1 upravi »Slov. Nar.«
1693
Proda   se   pod  ugodnim! pogoji
iazpjGsloflp
ležeča ob glayni cesti poleg farne cer-
kve v Št. Vidu nad Ljubijano.
Vprašanja  na   upravništvo   »SL   Nar«.
1503
3 sobe,  1  sobica, z vsemi pritiklinami,
se odda taUoj ali za avgust na ¥ecni poti l, Pod Sožnikom.
S4629
Sobrstvoritdjno 9n;ltvo „JlagoJat" i63i     v £jubl]aai sprejme i •     1       VI
za Ljubljano,  okolico in za  deželo. Me-
sočni zaslužek K 200. — 400. Ponudbe
se sprejmejo v društveni ptsarni
Itilestni trg št- 13, 1. nad.
iwKr^j   jiiBSs^*     SSIS^i                   ^j^Afe^^tjF       ^itB^^r ^^B^B
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dosta vi jo se  na  zahtevanje  tuđi   na  dom.     257
Parna žaga SGA0NETTI, za sklađiščesn đržavnega kolodvora.
Sanatorij
p. Gornja Sungofa pri Maribora.
Zdravilišče za živčne in notranje bolezni, individualnim zdravljenjem, z izvrstno oskrbo in zmeraimi cenami. Medicinalne kopeli. — Lastnik in Šef zdravnik dr. Fran Čeh.       1334
P 495/00/119/VI1L        ^-^W-*____-tf    •                                                 1678

v hiŠi   mlado!etnega   Franceta  Florjancič  iz Dravelj, Št. 30 z gosti)ničarsko koncesijo vred
se da v zakup dražbenim potom
za dobo od 1. junija 1913 do 31. majnika 1919.
Javna draiba bo dno 17. majnika 1913
na   tem   sodišču   v sobi št. 31.   —   Izklicna cena   znaša  420   K   na   leto.   —   Zakupnik mora položiti   varščino v znesku  210  kron. PodrobnejŠi pogoji so na vpogled na sodiŠČu v sobi Štev. 33.
C« kr.  okrajna   sodnija v Ljubljani, oddelek VIII.,
dne 2. maja 1913.
Parna tovni opeke v Brdi
p. Vič, tvrdke I. Knez v Ljubljani
prtporoča svoje izdelke strojne zidne in
vsokovrstne zorezne stresne opeke \
OTlua« Satire ii trpežEre kikovosli 10 ili nei
Vmtm poillja breipUiao.        579       S^r«lema lastopalke.
106 šter.
SLOVENSKI   MABOD.
Stran U.
Črepinja Kare Mustofe paše.
Dunai naj zapet izgubi eno glavo — ali pravzaprav Črepinjo, ki jo hranilo v ondotnem mestnem muzeju in ki jo smatrajo za črepinio veli-kega vezirja Kare Mustafe. Vpraša-nje o pristnosti te črepinje je izpra-žil turski zgodovinar Ahmed Rasim paša, ki ie lani objavil v carigrai-skem listu »Sabah« članek pod naslovom: »Pogibelj Kara Mustafa paše«. Na temelju novih zgodovinskih raziskavanj pripoveduje Ahmed Ra-sim nekatere dozdaj neznane podrobnosti o zgodovinskem obleganiu Dunaja od strani Turkov pod povelj-ništvom velikega vezirja Kara Mustafe leta 1683., ter omenja dogodke, ki so temu sledili.
Kara Mustafa popolnoma poražen, predvsem vsled hitre pomoči in hrabrosti poljskega kralja Jana So-bieskega, je bil prisiljen, umakniti se, zapustivši zmagovalcem bogat plen. Bežal je srecno čez Ogrsko ter do-spel do Belgrada.
Sultan Mohamed imenovan Av-dži, t. j. lovec, ker je bolj ljubil lov nego vojno in drž. opravila, se je zelo razjezil na poraženega voj-skovodjo. Zelo iezen ni čakal pri Belgradu niti njegovega prihoda, temveč je hitel proti Odrinu. Kara Mustafa se je tresel od strahu pred jezo svojega gospoda; poraz pri Du-naju ga je duševno in telesno zlomil in z grozo ie čakal maščevanja sul-lanovega. In ne brez povoda, kakor se ie pozneje pokazalo. Po stari navadi mu je sultan sicer poslal dra-goceno sablo, toda na »telbisu« (raportu) Mustafi je napisal sultan ukaz, da dovoljuje, da bi »prej imenovani« Kara Mustafa za zdaj prezimoval v Belgradu. Iz teh par suhoparnih be-*ed je Kara Mustafa dobro čutil, kak-šna usoda ga caka. In tuđi se ni mo-*i!. kajti sultan je razsodil. naj bo uni-čen in dal mu je pripraviti svileno vrv.
Izvršitev razsodbe je poveril Gazez - zađe Ahmedu. Ko se ie ta ribližal Belgradu. je zaupal svoje poslanstvo svojemu ianičarskemu agi Tekfur Daalijoovu, ki je bil vezir Mustafe. S par drugimi janičarji so ■x)noči vdrli v konak Mustafe. Predio ga je zadavil, je rekel Gazaz Ah-ned Mustafi: >Nihče ni kriv tvoje :-ode! Sam si vse zakrivil!« Ahme-4j je Mustafa storil mnogo dobrega: orda se mu je oglasila vest, kajti smalu nato je sam umri.
Zgodovinar Ahmed Rasim je. ko je proučeval vire k zgodovini turske države v XVII. stoletju. obiskal tuđi Dunaj in ondotni mestni muzej, kjer majo  ražen  drugih  turskih    spomi-iov tuđi črepinjo Mustafe v stekleni ^mari. Na vprasanje  Ahmcda Rasi-na, kako je prišla ta črepinja v muzej, je odgovorilo muzejsko vodstvo la podlagi pisma kardinala Koloniča z leta 1696.. da sta bila telo in glava Kare Mustafe pokopana v grobni-J\ džamije v Belgradu. Črepinjo sta ozneje    prinesla dva jezuitska du-ovnika na Dunaf kardinalu Koloniju, ki je dal za njo napraviti v Avgs- i urgu posebno škrinjo ter jo je s po-ebnim pismom daroval 1. 1694. metu Dunaju.    To poročilo pa pobija r ehmi hodža, bivši poslanec v turski bornici za mesto Gjumurdžine. ki Je anes bolgarsko.    Fehmi je namreč asledil v Odrinu    pred    vhodom v ^arvdži   paševo  džamijo  kamen,  kl e postavljen nad glavo Kara Musta-\2. To najdbo    je    popisal v Edren-kem koledarju. Ta nagrobni kamen ? visok en aršin (75 cm). V kamen e vdolben    sledeči    turski    napis: Glava serdarja Eksema Kara    Mu-tafa paše,- Napis je dobro obranjen n popolnoma razločni sta    tuđi na-iednji dve vrsti, v katerih je napisa-lo.     da     je     bil     Mustafa     umoran 1. 1095. po hedžri ali turškem le-opisu. t. j. 1. 1684.;    tuđi letnica se atančno bere. In kar je prav poseb-
0  važno, je to, da pri nogah groba
1  postavljen noben kamen, kar po-nenja, da je tam pokopana samo gla-a. Kakor govori    ljudstvo,    konak 'ara Mustafe ni bil daleč od Sarvdži asove džamije, tam, kjer zdaj stoji drinski gimnazij, in blizu tam ie bi-a pokopana njegova glava- In razen-ega skoraj gotovo nišo po takratni avadi napravili z Mustafovo glavo ako izjemo. Po tej navadi so nam-eč prinesli glavo    sultanu v Odrin.
ča dokažejo s tem, da    so    njegov
kaz izvršili, — in sicer kakor na-
adno, v torbi, redko pleteni, da su
rnogla kri odtekati. Telo Musta-
vo je skoraj gotovo ostalo v Bel-
radu, kjer so    je    zakopali.    Proti
ristnosti groba kot turškega pa pri-
u tuđi to, da so dobili telo oblečeno
dragoceno obleko. Mustafo so na-
vTii njegovi morilci ponoči, ko Mu-
-ia skoraj gotovo ni bil oblečen v
ragoceno obleko.    Sicer pa  Turki
akopavajo svoje   mrtvece   neoble-
-cne.
In tako je vprašanje, hrani li du-ijski mestni muzej prav črepinjo Instafe, katerega ime je še precj ne-
davnim nosilo mesto, ki so ie zrna-goviti bdgarski iunaki prekrstili v Svilen Še nerešeno.
S prav dobrim uspehom se
~-   ^      mtksM&nm kislina
rabi prii
•boUlttsti sopil
kaiarjih « požiralniku bronhij9 vnetju
pljuč in prtnt mren«.
liNt v imm: fthm hitier, Ntr Listai ■ i kiksa.
jtfaslo, malisno stupo, suhe gobe, vinski kamen
jabolka naraizna in hruške za mošt, flžol, oves, pSenico, ječmen, baćae peške, ko-ružno slamo, srarekove storže, želod, krom pir, sploh vse deželne pridelke, kakor tuđi petrolejske in oljnatesode, ter raočnate solne in otrobne vreće kupi vsako množino
veletrgovina ANTON   KOLENC,
Celje, Graška Gesta 22.  3095
cajfiaejših r      angieških kostumov,
paletotov, franc. toalet itd.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 5
FRANC KOS
Ltabliasa, SoJna nllca št 3.     <
S?k:;21q3 nehanična
pistilna Indostrlia
sa trgovina
u poTrfne in spsdna isnice, niGdarrke, \i-!mn!!itB, !?og3Tice, ra-kaviK, uDsebis ob^ j ks um trgasie pls-ii'ii aafirija! i. 1.1
nadrobnoin :ebe!o
Sivalni  stroji   ođ  70  K  n«tnre], 99"    pletilni stroj    "^g
patent »Wedermac« je edina in naj-aglednejša prilika za dober zas ižek, poduk brezplačen, trajno delo a^o tovljeno; ker se ne poslužujem ac^entur so cene veliko nižje. — Stare nogavice se ceno  podpletajejo.         233
::    Padpirajte domačo industrijo.     ::
Proti           22
ioUDlo in ijili i
izborno đelnfe dobro znana
antisepiična
Melusine ustna in zobna voda
ki atrdi dlesao In odstranim)«
neprifetno sapo ix msL 1 stoklanJca z navodllom 1 kroao.
Deželna lekarna Milana Leosteka ▼ Llnbliaai, Mealfera cesta stev. 1
poleg Fraac Jožefove^a jobilcjiic^i mosta. V tej lekirai dobivajo zdravilt tuđi člani boiniških bla^ajn jaž. železnice, e.kr. tobične tovarnc   i a  okr. bol. blagajne v LjabijanL
Metnaino-usina in zetaa voda,
Sunja,   Hrvaško,   22.   iebniarja   190a
Blag. ^ospod lekarnari Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče anfisoptlćnt melKSine-nsteo seeme TOde, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utr ja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in os vezenje ust jo bora vsako mar kar najbolje priporocaL
Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
T nm 11 m Kjnn mlin Hln I PogaCĐlk
■»■■7     ^Bwasn^si Sjs^aaj avv^^c^^« 3aw^^.   ^eM
Ima«   hr—j-  tofciro   Mj««««jftllt   Mo4elo«   In   slamnlkov   po Isreslaje »sierulBJ coaah. — Priporočam se cenjenim damam najtopleje-
1281                                                  A- Pogačnik.
Modni salon
Stuchiy - jKaschke naznanja in priporoča častitim damam tu in na deželi   ^   ^^ svojo  krasno  izbiro ravnekar  doŠIih
MM\ ifl panffl modelov kakor naiveuo zalogo športBib Uoisukov.
Zalni kSobuki vedno w zalogi.
Popravila se točno izvr&ujejo.
1463       Cene brez konkurence I
Avs4p. amerikan. :: zaloga ćevl^ev :: Prešeraova ul. 52.


jifaši cevlji po kakovosti, :: priležnosti in eleganci :: prekose vsako konkarenco.
Zaloga slovitih „PALMA" gumijevih podpetnikov.
1AI0IM ili'
▼ Ljubljani, Eomenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. Lastiik ii Jef-idrmik: Dr. Ft. Otrpic primar. L kir. rii det tuli
I Franc Furlan t
|                  laslcdiik Fascbiosove ntove                   ft
| kljnčavničarstvo | f zaloga štedilnlkov I
I                senahal«           535 1
f ^mbrožev trg štev. 9. |
Pozor!        *           Pozor!
Droze (Presserm)
Naznanjam vsem odjemalcem za Drože, da sem preselil svojo znano tovarno v lastno hišo na Krakovski nasip št. 26 ter jo uredil na vodno silo s turbino, zato mi je mogoče, postreči brez konkurence po nizkih cenah in z najboljšim blagom. — Opozarjam pa, da moje materčine drože so za 500/0 boljše od vsakih špiritnih drož. Spiritne so mehke in vsebujejo vodo, zato jih nudi konkurenca po 80 vin.
Pričakujem cenjenih  naročil in beležim s spoštovanjem
Makso Zaloker
tovarnar drož        3527 9 korist družbi sv. Cirila in JKetoda«
pristno brnsko blago
Spomiadanska in poletna sezija 1913. Enpon m 3-10 dolg r 1 knpon 7 kroa n nnnnlnn irntlm nfiloVn    ! kuPon 10 kron
Id [IltUUiUb liiUilUI UlJlKilU J i knpon 15 kron (suknja, hlače, telovnik) 1 kupon 17 kron ::     stane samo     X I 1 knpon 20 kron
Kupon za črno salonsko obleko K 201—, dalje blago za površnike, turistovski lo-den, svilnate kamgarne, blago za damske obleke itd. razpošilja po tvorniških cenah :: kot solidna in poštena vrlo znana :: Zaloga tvornice za sukno
Siegel-ImhoS v Brnn (Braenn). BV   Vzorci gratis in franko.   "«8
Od tega, da direktno naročajo blago pri firmi Siegel-lmhof na tvomiškem kraju, imajo privatni odjeinalci veliko prednost. NajveČja izbira. Stalne najnižje cene. — Tuđi najmanjša naročila se izvrše naj-pozorneje in natančno po vzorcu.       517
Najboljša,  preizkušena, cenena obratna sila za poljedelstvo in Industrijo
Bernhardtove lokomoblle in motorji
Postavljajo se brez koncesije, brez dima, brez saj, brez duha.
Kaprave za sesalni plin
=   Najcenejša   obratna moč sedanjosti.               =
Mlini za drobljenje in mlenje
za obrat na vsako silo (motor, voda, gepelj). — Nedosežna delozmožnost — Ponudbe,  katalogi   brezplačno. ::    Domaća tvrdka.    n           PrTft pl*i¥. t¥Omica ZH motorje in  Strojo            Najfinejšo reference.
G. Bernhardts Sdhne, Dunaj VII./2, Schonbrunnerstrasse 173/H.
w   ^^^W^P    ^s^w^P  ^P^rw^s^   w
Za aafcap Mllinih la priiaano dobro idoilh švicarskih
fUNI0N( nr, zlatnine, srebrnine
se priporoča tvrdka
F. Čuden
Ljubljana.  Prešernova  ulica 1.
I mar X^@Letxi8L tTrorxaicsi -clx tt SSvici* -mm 1 ■aTBl eraik % itpalm  koledarlem m poiilja saatonl.
Stran 12.
SLOVENSKI   MAROD.
106 štev.
lIPrr    D» »« )& uhranite ali jih prdte&ete rabite etffti, II L I. |>    aspeifti. fte 60 let od sdrmvaikov priporočenU x* || I  || I     nesljivo učinkujoči iii neškodljivi preparat   Mi,
1 LIIL  dr* A* RIXA ari*iBt!ao P*1* **mw***m** obu-
stveno   preiskano.    Vse   hibe    polti,   nosna   ta obra ma rdečica, ogrci, gube izginejo prav kmalu, polt ia roke postanejo brezhibno lepe in aristokratsko fine. Lonček za po-izkušnjo K 1*—, veliki lonček K 3—.   Dr. A. Rixa milo Pompadour 3 kom. K 1*80. Dr. A. Rixa puder Pompadour, ki mu je daj a ti   prednost pred vsa-kim inozemskim pudrom, bel, roioat ali rumen K 3 —.           1676
s Kosm. dr. A. Elx, laboratorij na Dunalm, IX, Berffassa 17 E.  ::
Zaloga v Ljubljani: Lekarni .pri zlatem jelenu*, drogeriji  A. Kane hi  »Adria*.
Uaznanilo,
tarife Aiadit Jni dani"
Slavu em u občinstvu tu in na deieli ter cenj. druStvom vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo »Narodni dom« v Ljubljani. — Točila bodem dobri beli rizling in dolenjski cviček ter vedno sve*e pivo. Gorka in mrzla jedila se bodo dobila ob vsakem času. — Slavnim društvom je na razpolago velika arena in krasen vrt za shode in veselice. — Postrežba vedno  točna in   vestna.
Priporočam se cenjeni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Marija Keržiinik
restavraterka.
1689
I H/^S^^Ks&rv                  sasesljivo ačlnkuje proti
izpadanju las in pr hl ja ju,
pospešuie   rast   las in brade in   sploh   služi za     ituMjanatn
splošno negovanje las. Obiastveno preizkušeno      SS"**;*!?™'
in od zdravnikov priporočeno. Na tisoče posve-      bt   en^i 3
doČeb od zdravnikov in laikov.  Stektenka K3      iraacan arsenu in K 1*50. Pristnc samo s firmo Sclunldbaners   [ l?*!0^8"'
HatchL  Sal&targ-   —    Petrol,  ci;e za   krhke      im; h. iui.
teše K I*— Dobiva se po skoro vseh lekarnah      *n-. m* i*-
in  drogerijah vseh dežela.                        oSriS??! ■*
P. Schmidbauerja nasl.   S*3«
J                                  frrt : S. W«
fctmića! laboratorij                        j!* t «■ **■
Salzburg, Bahnhofstrasse 29.       SSii'i&jS
13H
LuGZĐH! BISERI
y~     .^A BREZ ALKOHOLA ^jjffi
j^mKKm^L. -^j&3.   *ui i r^iiifc^TrrTT' rrr Mro
Mšar 5 :-■.-■'■- ,co. grgf cicw đ>i      I
krepfe»na pijaca, j
POZOR! Kcr Udclujejo enako se glaseče, ničvredne ponaredbe, zahtevajte torej izrecno W&f goxdci biser i% lzdelovalnic gozđnega bisera, Brno-TTttiDvice.   «ffs
1*46
Fodpisano mestno županstvo naznanja, da se bode
ine 13. maja 1913 ob 11. uri dop. v mestni pisarni vršila
jfliM dražba u sidi pobiranja šalgiis i9 praslora
•b Mfmih la tritfh dnevlh v Movem atestn za dobo tardh tot,
to je od 1. junija  1913 do 31. maja 1916.
Izklicna cena je 5000 K. Dovoljene so tuđi pismene ponudbe, vložene do 13. maja 1913 do 11. ure dopoldne, katerim pa mora biti priložena varščina 10% izklicne   cene v   gotovini,   hranilničnih   knjižicah   ali vrednostnih   papirjih.
Draibeni pogoji so  na vpogled med uradnimi   urarni v mestni   pisarni.
Mestno župansfvo Novo mesto,
dne  19. aprila 1913.
Župan: BoiaaiB.
St 787.
1473
liaznanilo.
V pribcdnjem šolskem letu 1913—1914 je na C kr. drtavnl Obrtni i#U ¥ LtnblfAMl (stavhno-obrtna šola, delovodska Šola la kovinske obrti, de-lovodska šola za elektrotehniko, mojstrska Sola za pohiŠtveno in stavbno mi-zarst?ot strokovna šola za lesno in kamneno kiparstvo, ženska obrtna šola za Šivanje perila in oblek ter za umetno vezenje)
eiiti M đdavoili ustanov v mesetnili oW & ] ih 10 i.
Prosilci *a te ustanove naj vloie svoje nekolkovmne prošnje oajka&ueje
do 10. junija t. I.
pri podpisanem mviutcljstvu. V proiojah J« navesti, kateri odd«iek Wi proiilee obiskovati, oziroma kateri oddtkk ie obiskujc; proinji je pnloliti: 1. rojstnt list;  2. domovinski litt;  3. učno   ia delavtko upričevalo;  4. ftolaka «prić«?ria;
5. uboini litt                                                                                                     .
Ustanove oddaja  učiteljski   ibor in sicer  navadno   za v»o  ucao  dobo. Na prepozno doilc prošnje se ne bo oziralo. V Ljubljani, dne 8. maja 1913.
Ravnateljstvo c kr. državne obrtne Sole.
1694
(talile
*"          vseh vrst za urade,
druStva, trgovce itd.
^IbIob Čenc,
graver ia UdelOTitcIj kavčokofib   «U»pilij
Ljubljana, Stari trg it. 20.
Ceniki franko.                    Ceniki franko.
Blaž JsstnRo
L)cbl{ana, SiaH trg 11
priporoćn
klobuke slamnike
cilindre, čepiće itd.
-■         najnov6jse fasone     ^_^_
po najnšžji ceni.
Unstrovani ceniki zastonj ia postuiae prosto.
Popravila inpreobleke ::  toCuo ifl ceno.   ::
Popravila in preobleke ;:  toCno ia ceno.  ::
■ajcenejše
dežnike
in sofnčnike
domaćega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Ljubljana
Pred Skofijo 19 —  Prešernova nlica 4.
Teodor Korn
(p^pr&; Henrik Korn)
pokrlvalec streli In HSspar, wXM streiuvodov, ter iostalatEr vodovode*
LHaoa. Poljanska (»la št. 8.
Priporoča se  si. občinstvu  za izvrše-vanje vsakrSnih kleparskib del ter pokrivanje  z  angleškim,  franeoskim   in tuzemskim Škriljem z
asbest-csmenlnin! M\\m (EtemiDuateat Hatscbek
z izbočno in plosčnato  opeko,  lesno-cementno in stresno opeko.
Vsa stavbinska  in  galanterijska  kle-parska dela v priznano solidni izvršitvi.
Hilna in kibiojska oprava. Postekljsoa posodi
Poprave   točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto.
birmanska tt!
Bogata zaloga pravih švicarskih ur, verižie, uhanov,  zapestnic itd.
Ne kopajte ničesar preje,
predno  si   ne   ogledate
nojo lalogo.
Za birmo zelo znižane cene!
Nikelnasta molka ura z verižico   K   4 40
Srebrna moSka ura z vcriflco   .   .   K   9^0
Srebrna damska ura z veriZico.   •   K   9-40
14kar. zlata damska ura •   •  •   •   K 22 —
Ukar. zlata moSka ura    .  .   .  .   K 43*—
Fr. P. Zojec
Ljubljana, Stari trg 9.
Varaždinske toplice (Hrvasko)
ZvtpleM
zdravili^e
2elezniŠka, poStna, telefonska in brzojavna postaja. — Kov sdravllfškl hotel % olek-ftHtea rauvottiav*. tteroimaaa radioaktivna ivoplena kopelj^S0 C priporočljiva za
itđ. Filma idravllttča za bolezni v vratu, krhlju, prsih, jetrah, želodcu in v črevesih. — Električna ma-::       saža, blatne, oglj. klsline in solnčne kopeljf.        ::
Novi hoteli. Krasna okolica. Vojaška godba.  Prospekti zastonj od idravlllAkega rav-nattlitira. — Zdravi liski  zdravnik dr.  I. Lochert.
Huje, mu iiji
Oiirtt c»l« l«to.
Moderni komfort*
1320
|C. kr. priv. tovarna za cement
Trt>ov*l|tkt premogokopne druibe v TrbovIJah
priporoča svoj priznano izvrsten PopUand-cement v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in podorne Udote daleć B&dkril|iifo6i dobroti kakor tuđi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in  izpričevala
raznih    uradov    in   na j si o vi te j ših    tvrdk    so     na razpolago.
Centralni urad: Dunaj, \.f Maximilianstrasse 9.
2307
Pod Najv. pokroviteljstvom Hfesj. ces. in kralj.  Viso&osti preiasaoga goap. nadvojvode Frana Ferdinanda Avstr.-Este«
i>viiJLaJ 1918
G. kr. Prater
Maf«Okfo!>er
Odprto od 10. đopoldae do 2. popoldsae.
1507
Naznanilo preselitve.
Usojam si s tem cenj. p. n.naročaicam in sp. občinstvu vijudno naznaniti, da sem svoj
preselila s Francevega nabrežfa
v Sodno ulico št 11, II. nadsiropje.
Zahvaljujoč se najvljudneje za dosedanje cenj. zaupanje in naklonjenost, prosim, da mi je ohranite tuđi zanaprej.
Z odličnim spostovanjem
Eliza Hitzl-Euber.
1663
Kdor hoće dobro in poceni kupiti
ZA BIRMO
naj se poti*udi v Angleško skladišče oblek, kjer je vedno največja izbira oblek za dečke in deidice. Nadalje izbiva najmoderne)še damske   konfekcije  in   oblek  za  gospode.
Postrežba   točna. —  Cene priznano nizke.      1603
■0. jBernatovič, Jjjubljana, Mtstni trg 5.
Prodaja iz konkurznega sklada.
Iz konkurznega   sklada g. Ivana Stergulca, trgovca v Cerknici odnosno
▼ Begirajmh pri Rakeku se proda
trgovinska zal&fga
obstoječa Iz ftpeoerijakega in manulahturnega blaga a štacunsbo opravo, kuhinjska In gostUnlftka posoda, pokištvo itd. v centini vred-nosti 19.561 K 49 b uterinim potom v celoti en bloc ali pa v partijab, ki tvorijo eno skupino.
Ponudbe je izročiti do indusivno 21. maja t L konkurznemu upravitelju g. Hubertu Završnik, c. kr. notarju v Cerknici.
Vsak ponudnik mora položiti 10%   inventurne   vrednosti kot  kavcijo-
DoSlc ponudbe s« odpro dne 23. maja t. 1.
Vsak ponudnik je vezan na svojo   ponudbo do inelusivno 28. maja t L
Sprejatt nijviŠji ponudek je zalojiti pri konkurznem upravitelju v goto-vini do 5. junija t 1. in potem takoj prevzeti kupljene predmete.
Pridriuje se pravica event v§e ponudbe odkloniti in predmete na drobno rasprodati.
Za popolnost zaloge ter ostalih predmetov in za popolnost inventurnega zapisnika ter za kakovost blaga ne premma koakursno upraviteljstvo nobene odgovornosti.
Inventarni zapisnik je na vpogled pri konkurznem upravitelju vse dni izvzemSi praznike in nedelje, med uradnimi urami, isti izkazuje na zahtevo zalogo in podaja vsa potrebna pojasnila.
Habert Zavrsatk,
1W                                                               c, kr« notar kot konkursni upravitelj.
106 Itcv.
SLOVENSKI  NAKOP.
Stran 13-
i wf           B • ^H^tF          ^^Tmm    J
hjMfcmjit ujtinulmjit
vozno kolo
je triumpf avstr. indu-■ <* strije voznih  koles y Brez  konkurence.
w—~*—*     Ntzka cena. Pro->
daj a samo : Ana Oorec, spe-X I
cialna trgovina s kolcsi in ^
UtstimMa klin. LMm Irtlt Tertrijt cesti 9tt. U (M wm mti).
prelaja 1b raspoillja
: po poštnem povzetju :
\i m i Mm
Cena sliki 5 kron.
tomu
Tora olinai iiarv, ia in firni
Tilitai
limiti
154
BRATA
UKftDiL lafaia. stavfina
Prodajalnica:
Miklošičeva   ulica  št. 6. aasproti hotela „Union".
ii icl&inia Baija.'.
231
Delaviiicas
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
PJl
pozos!     d&t.a. obecke!     rszssirs i
PnrA, največja,   najstarejša in najsposobnejša   slovenska   tvrdka in i*-
pO«ojevalnica klavirjev in harm*«iijev na aw«trijskom   jugu.   Velikanska
trgovina vsega glasbwg» o rod ja, ttrun ?n muzikalij.
AIvFO^Z   BREZNIK
nftltelf Olasbece matice ta sodno zaprisaiem strokovnjak c. kr.  dei. sodnijo
»Zvezda« nasproti   1 *ttMtaita     Unram-Acni   fr*»   cf    1^   »Zvezda« nasproti ; nunske ccrkve :   L|UDijana?   IVOngieSni   trg   Su IO      nunske cerkvc .
Slavirfi, planini in. hannoaiii
naj5iovi:e;?;li svetovmh tvd* Ddsendorfer. Buđoll (ne Anton^   Stolibammar,   <najboljSi
• ang'esk: sis:ern   sedanjosti), :
HdlzJ & Eeitzzaann (neprekos-
:iiv! piarrni z Lex?vo mehaniko1.
Bratfe Stingl, Ciapka, Laub &
Gioss -concertni 71 4 0kt. planini)
in Hdrftgel (amer. harmonij od
90 K naprej\ imam le ja&, njih
edini zastopnik   za  Kranjsko  v
veiikansK   zalogi  in   izbiri (vedno  30   co   40   in^truinentov).
Zato svarim pred nakuporn event. faisifikatov ali navidezno cenega tuic-ia zlasti, ker vsakdo kuri pri meni na obroke od E 15 naprej prvovrsten instrument goraj omenjcnih najboljSih tvrdk z resnično lOlatno postavnoabvezno garancijo. Tuđi preigrani klavirji v zaiogi. Zamena naj'jsrodne!ša. Ugiaševame in popravila sol.in ceno. Ifobcna druga tvrd ka ne zamore nuditi tako cenega, o^dnega in zaaesljivega nakupa že zategadelj ker goraj označene prve to var ne ne dajo stoj ih klavirjev na Kran!skem nikomnr v zalogo kako edino meni ia drugič pa zato,  ker je ti kupci ja nioj postrar.sk;  zaslažek  in brez vsake  režije
lvanJax&s^
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
prlporcža svojo bogato zalcgo
ueznib  kalc5    Sifa||JltTliil
ircpli kuni za" ""*" £B obpt ' iezEEja ? li.  -
Pisalni  stroji
,,ADLER",
'plstilni stroji
vseh    vclikosti.
Štajerske f užine Utega jekla
fuiuiž: Jndeslinro (StsjersKe)
Centra!a: Dunei ¥L. W2l!nass? 39
Danner & f5o.'
Izdeluje najboljša elektr. jekla za :: orodje, konstrukcijska jekla, ::
jekla za vrtanje &ameajay jeklo za sekire, nme In razlićfio domaće orodje, ::   pile, kladva L t. d.  =
:;   najboljže kakovosti.   bi
Dopi8B|6> slovensko, hrvcftko, srbsko, rask«, a      taraaooskOi angleško, lUIli&aako ltd.      a
yivtomobilskc vzmeti.
km n ■*! * mm
otroških vozičkov
trn mmwm4mm 4m mm$am*\*m
time.
ILPaklč
v LlmMfaaL
Itnani nrečnikoa si P*l1i i MfistjtnL
krojač ppve vrsto
se nahaja sedaf v lastni hžsi
Fna lm Mi).
konkurira z naivečjimi tvn-kami glede finega kroja in elegantne izvržitve
TvcrnlšHe nlm sajfio^ili aogl. is Iranc. spetilaillot lMii
: Zavod za wMm.:
ffiiff. fS2[ii imb
72     hoćete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlbjle olje iz lekarne pri zlntem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. 1 stcklcnica K l'8O.
Zoper kašelj, zaslizo-nost  in   zspsl&la^enie
je v tem času za otroke najboljše pre-izkušen in mnogoslransko priporočen trpotćev sok. — I staklenica 1 kremo.
Zaloga vseh tu m inezemskih specialitet   ter   prei?kuŠecih    dc-
maČih zdravil. Izborna  toaletna sredstva f|Atfau.
Mm mu wm m&M
Gdđa|al9 se tndi zđra^rila za člase vseii bo!c:žKi!i blagafn.
Razpošilja se 2krat na dan na vse strani.
Pharm. Mag.
lekrno pri zlatEni orlu
I^abljan?, JurčičC¥ trg št. 2.
poztum
I UOZOd
[vetu salu
Viktor Ba|t
selntargon bL 6. zrnu glam pesti
Sopki, venci  s trakovi   in napisi se
izdelujcjo p# BalBliflli «MMlb  Oclo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhih vencev.
Priporoča se z odličnim spoStovanjem
Viktor »ah.
•n*ja*<: Btjt. CTCttiCai mU«. UikljaM.
Fran Sax, elektrotehnik
Ljubljana^ Gradišče 7
•blastv. konc. In4talat«r za električne naprave, luč!, prenos •Ilef dalje hlAnlh zvonllp telefonov itd. S^reBovodne naprave 1 I*oprava v atroko spadajočih del. V atalogi blago prve vrste, proračuni nm razpolago. Opremljen tem z najbolj&intl in najno-vejslml    preskuševalnlmi    aparati.    —    Cene    In    delo    solidno I
Š£&dtfrUJu&;rxe£U,    \
TidLrstn^t**
si
jCeniJzjL Tuustonjf f             ^
ŠtedilnUt&o in peči s..x.o.xfflels
Ss-r^a Se caalo cL23.il
Vlečenje   ž@   IS.   msja   1913.
državna dobrodelna loterija.
i= Glavni dobitek 200.000 kron. ==
Vseh dobifkov  za 475.000 kron v gotovini.
99*    Sre5ka stane  4 krone.    *$g               |
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem Ioterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu v Budapešti (glavni carinski uiad) pri c. kr. Ioterijskem dohodarstvenem ravnateljstvu na Dunaju, pri vseh poštnih, davčnih, carinskih in solnih uradih, na vseh železniških postaj ah in po skoro vseh trafikan, menjalnicah itd. na Ogrskem in po avstr. kronovinah.  Igralni nacrt se na zahtevo posije zastonj.                           I
kraljevo  ogrsko loterifsko  dohodarshreso  ravnatellstvo.
z modernimi velikimi brzopamiki iz
LjDčiiase čez totmtm v flew-Yor&
37                            je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših   pamikih   Piniand,   Rrooatand Vaderland, Zeelanđ, Lapland in Samland,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v^iudna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4in6oseb, za vsakega potnika emineninega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
OuhoO iz tjnbljane vsak lorek popoldne
Kaši parniki vozijo tuđi na nesec po veČkratj ćez Kanado v Sevsrco Ameriko in je ta'
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.   !
Pojasnila daje vladno potrjea  zastopnik         i
Franc Dolenc!
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica ,„, stev. 35,
od južnega kolodvora na desno poleg pradUnlce«
_______„___                       "                                                   ______________
puškar
priporoča svojo veliko xaiogo rarnovrstnih                   63
Ustn«fa lsdolka, kakor tuđi belgijskih, stilskih in čeških strogo
prelstaftOftUl puskf  za katere  jamčim za dober   strel.  Posebno  pnpo-roćam l«l|ke  trocevke  in puške Bock  s Kruppovimi  cevmi za brez-
dimni smodnik. — PriporoČam tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
HT*   po najniijih o^nah.   "91 Popravila In naročbe se izvršujejo točno In zanesllivo.
C#»«viillii na aahUvanj« aaetenj in poštnin« »posto.             j
Stran 14.
SLOVENSKI   N4ROD.
106 štev.
ZJravilitče
Staj«rsk«
■•p^kosIH** wredno»ti pri »»•h bolesnih sopll. Svctevnoslavnl acdravilnl vralcl   ——-----------
(Emln »relec, Konstanti«ov «"•••>- -*•!■•■•■■■ >« **•-spefcte pri zdravilltki komisiji « GleicKenborgu-             ^-7
Sizija: 15. Kji * 11. $* I
HljUoljSi teški naknpni *ir.
Ceno   posteljno   perje!
1 kg. širega, đobrega, ptiljenega 2 K; boljsega 2*40 K; prima polbcicea 2-8U K; helejja 4 K; belega puhastega 5*10 K; k<j ▼elefinejr* snešnobclcija, puljeneoa, 6*40 K, 8 K; kp puha, sivega 6 K, 7 K, belega, tinega 10 K; najfinciši prsni puh 12 K. NareeiU •>* 5 k» »a+ret fravk«.
zsotounene postelje Sns Tz^zz
nankinga, pernica ISO cm dolga, 120 cm Široka, % dvema zrrlavnicama, 80 cm dlg, 60 cm Sir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim oenem 16 K; napol trah 20 K; puh 14 K: posameine pernice 10 K, It K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3-50, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70, 17 K 80. 21 K, zglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4 K 50, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica ix močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 80,14 K 80. Razpoiilja se po oovzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zaraenia za nea^aiaioče se vrne denar — Natančni cenovtiiki gratis in franko.      S Benisch, Dešenlce it. 767, Cesko.
liiovaale lelielanKeoa aroia
„Kranjsko tržno čebelarstva"
Peter MajdlČ   preje   baron   Rothschiitz, Smreka,   pošta Višnja gora,  Dolenjsko,
priporoča vsako\TStno čebelarsko orodje lasme^a izdelka, posebno panje vseh sistemov, vso pripravo za izdelovanje Alb. Znidcršičevih in drugih panjev. stiskalnice za umeino satovje, rokavice, avbe. kadilnice »Smoker* in razne druge pipe za knjenje, točila za med. kakor tuđi vse druge, v to stroko spadajoče predmete, vse  skrbnega in  dovršenega  dela, po primerno nizkih cenah,
na debelo in drobno.                                           974
Prodalalna m troovlaa JA". Fstsr MaifHL CeHe. Gialka testalZ.
kjer se  dobi   tuđi   raznovrstno   železninarsko  blago,  posebno za sezono:   traverze» cement, stešna lepanka. žične mreže za ograje. poljedelski stroji, umetna gnojila itd-
Jstanovljeno leta 1 900. Odlikovana:
Pariz 1905
Urina 1305.
Slavnemu   občinstvu  v   mestu   in na deželi vijudno priporočam največjo zalogo krasnih
napili vra io trakov
z napisi«
Zunanja naročila se izvrŠujejo hitro in točno
s: Cene brez konkurence. ::
V zalogi je vedrio do 5OO kosov od 2—60 K I komad, tako da si vsakdo  lahko  izfaerc.
™a^%l    S^^        Ljubljana, ■    lULIU   IHestni  trg 11-12.
Ob nedeljah se dobivajo  venci v isti   hi5i v   I. nadsir.
bbVIl £ ti« 1 Vlllll/ lift
PREJE
PRAGA-VYSOCANY
Dinamo stroj! In električni moiorJL a Naprave za električno razsvetllavo In prevalanfe električne sile. a Električni obrat vseh vrst :: VentilatorJL a Tnr-bogeneratorfl, električne ielesnleo In lokomotive, ierjavl In dvlgala. a Obloč-nlce In iarnlce vsob vrst a Vodne tnrblne vseh sestavov (Trancls, Pelton). B Točna, cena In hitra popravila vsoh električnih strofev dragih tvrdk. n Vso potrebo sa Instaltranjo.
kr©lač
Ljubljana, Sv. Petra c. 16
priporoča svojo
veliko zalogo gotovih obiek za gospode in dečke, jonic in plaščev za gospe, nepre-moćljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri   se po  najnovejših  V20r. cih in najnižjiti cenah izvršujejo.
Vsak dan svež
!gie                     flB                             os
in
se dobi
h slaščičann!
StarE trg št. 21.
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
polcg Urbančevc maanf. trgovine priporoć«
slamnlk®
tepitt. razno muško pb?I!q, Kravate, ovratnike itl itd.
Blago imam  solidno,  cene zraerne. Postrežem točno.
L. MIKUSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoča svojo veliko izber
delnlkov In solnftnlkov.
Popravila se izvrtujejo točno in solidno.
Kadar hočete kupiti dobro blago, obrnite se na tvrdko
Katinka Widmayer
„pri SOLNCU" za vodo,
ki ima v zalogi dobre in trpežne čevlje za dame, gospode in otroke. Izdelovanje suhih šopkov, nagrobnih vencev, trakov z napisi. Bluze, vrhnja in spodnja krila, nogavice, rokavice, vsakovrstno perilo itd. — Postrežba točna. — Cene najnižje. Prosim prepričajte se!                3440         Prosim, prepričajte se!
r=^==    Priporoča se    =rr=^=
modni salon damskih in vseh vrst
Blajnovejše   dunajske   in  pariške   oblike.
Žalili klobnkl vedno v zalogi.
Cene nizke 1                            Postrežba točna in solidna!
Pismena naročila se odpremijo obratno.
Z odličnim spoštovanjem        21      Zltl^min     Uremni
1016                                 fl. fluflmic, ffpanj.
zavaruje po zmernih cenah
e. kr. priv. avstrijska zavarovalna družba
Vsa pojasnila daje                                              1610
gurahu zastop vljubljani, Slovenski trg 8 in pa krajevni zastopniki. Posredovale! se sprejmejo pod ugodnimi pogojL
Prakiičane in cene ocjs^aje plrkedTtd.O¥itd!
791—1L
i- ilćastih mrei in kovane^a ieleia preprosto ali tuđi najkrasneje opremljene, vrtne ocrale iz kovanega :eieza, stopnHkd ograje, okenske mrete, ograj© za rtrobove. crrobnice. balkone in proćelfa, večkrat sukane šesterooglate, v ispiru pocinkaae ter štirioglaie strofne ticaste pletenine za ograditve gozdov, t-* vuikov in vrtov, za varstvo proti zaicem, pasiake, faianerije, vollere, tqr»Uš6a sa iawn-tencis, Rabitzeve stene in monirske gradbe, dalje mreže za cesek in gramoz, jeklena bodeca ilica za plotove, ves ograjevalni materijal in vse zadevne izdelke dobavljajo po najnižjih cenah
HA & »uli i t Mi) VL, WiBdmOhIgasse Z6/4Z
tvornica sitarskega in klobučevinastega blaga. Vzorčne knjige, preračuni in pojasnila vsake vrste gratis in fr.
liajteoejša in najMtrejša vožnja v AmeriKo s parniHI „Seveionemškega Llovda**
*Z            34,1
Bremna NewYork
s   cesarskfmi   brzoparnikl  „KAISER  WILHELMli, „ERONPRINZ WILHELM", „KAISER V1LHELM d. GROSSE".
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tuđi listke za vse proge ameriških železnic dobite
▼ Lfublianl edino le pri
EDUIU0. Hoiii ulica M. I
nasproti občeznani gostilnt wpn starem Tišlerju".
Ođhod lx Llubljane |e vsak terek, ćetrtek In soboto. — Vsa
pojasnila, ki se tika}o potovania, točno in brezplačno« —
Postreiba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne  države kakor    Colorađo, Meksiko, KallfornljO Arizou, UUh, Wioraing. Ncvada, Oregon in Wtshington nudi naša društvo posebn ugodno in iz redno ceno čez Salvesten.  Odhod na tej proja^i iz Bremna
enkrat mesečno.
se dobivajo pa tuđi listki preko Bal ti mora in na vse ostato dele sveta kakor Brazllijo, Kibo, Bienos-Aires, Colombo, Singapore t Avstrallj« Itd.
Pozor!!   Eerite!!
106. Stev
SLOVENSKI   NAROD,
Stran 15.
nf"    šiuiilni stro]
20. stoletja in Uvaliti stroj za vse obrtne namene.
Naše prodajalne se poznajo po gorenjem »S«.
Ljubljana, Sw. Petra cesta &tev. 4.                 I
Pozor pred lamenol Vsi od drugih prodajalcev pod imenom »Singer« ponujani stroji so narejeni   po enem   naših   najstarejših   stiojev,   ki po konstrukciji,  delo-     i
zmožnosti in trajnosti daleč  zastaja  za  našimi   sistemi  Sivalnih  strojev  __Hm     I
cenj. Tpraianja mko ia*»l|eno pojasnilo, — Vzorci za vezenje, krpanje in
šivanje zastonj in poštnine prosto.                                1363      i
Koto racsto. bis* lekanie Bergman. — Krwj,  Glavni  trg   11». — Kočevje,   Glavni trg 79.
Kolesarji!   Pazite,
da ne paSete v roke raznim špekulantom in ne dajte se premotiti
pri nakupu kolesa od papirnatih obljub,  dokler si še niste                   859
ogledali   inojo   veliko   zalogo   prvovrstnih   in   originalnih
ES-KA IN ADLER KOLES.
Izvolite si torej ogledati in prepričali se bodete, da se najboljše in prlmerao najcenejše -----   kupi samo 99"   pri domači,  strogo solidni tvrdki    ~9NI                    —
ANA GOREC, specialna trgovina s kolesi in deli.
Ljubljana,  IRarije Terezije cesta  14.   (Novi svet)  nasproti  Kolizeja. Zahtevajte cenik.                           Majvečja izposojeva'nica koles.
Polei v SevsrcG h Juždo Ameriko
se vozijo sedaj le po doniaCi avstrijski progi
Avstro-Amorikana
Trst — Hew Yorkf Buenos Aires, Rio de Janerio, Santos itd.
i  najno?cjšimi   brzoptrnfki   z   dvema  vijakoma, električno razsvetljavo, brezžičnini brzojavom, na katerih  je  za všake?a  potnika  preskrbljeno. da -   :-j..! u,j*vij        ■*  : '-"ne z vinom,  svež krah, posteljo, kopelj itd.                  =
Ifflfl PfflMB!: fr^ „, koliki ?fl!n uMi. i Jifiia toniku naUk U Ini,
!      Hoifija iz Trsta v bia&: (MU ftetet. loctreal) vsafei raesec esknt £eaa 120 L
}  VsakOTrstoa pojasnila daje rad-Tolje brezpfačno in prodaja vozne liste glavni zastopaik za
Kranjsko, Štajersko in Koroško
SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.

Veotilni vozovi.
:: 14/18, 24/28, 40/45 HP. ::
tai Im mtili.
::    25/30 in 30/35 HP.    ::
LIberška tvornica avtomobilov z o. z.
I-ril>^i?oe,  Češko.       524
Karei Camernlk & Ko.
Ljubljana, Dunajska cesta stev. 9-12.
Perje
za postelje in puh
priporota po najnižjih cenah
EMIL   KRAJEC
preje F* Hiti Pred Skofijo itev. 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
Apretura sukna.
JOS. REICH
PoljansKi nasip - Ozka ulica \\. 4.
Sprejemališče Sdenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene.
Liijana, SeUsiioava ulica St. i
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstirih
pušk in samokresov
lovskiii W.nW\i vseii U Moles {M\w)
kakor tuđi
aitaiii! opi po najoizl mi
Popravila pušk, samokresov in biciklov
točno in solidno. Cenovnik  zastonj   in   po^tnine   prosto.
v Lizani, Oaoajska cssla 21.
Velika zaloga
s^klenice, porcela-
na, svetilk, zrGal,
šip, kozarcev, vrčkov
Ltd.
gostilniška in kavamar-ska namizna posoda
po najnižjih   cenacv.
j
fđlakc
IZPRAŠANI  OPTIftf   -
~1
NAJVECJA ZAlOGA JXALsŠCIPALNi " KOV. fOPLOME.ROV,ZRAKOMEROV DAL »NOGLFDOV 1VC^ EUSGM, f-.OtR/
itd.mikposkopjv. instrum1 ' h^\ za   in/-;n!Pl i tu. 'td.
DELAVNICA Z ELEKTRIČNIM^ OBRATOM.GEN1KI BREZPLA^iu
f::::1;::;,;:;, Kepali Kamnik na Ooreniskem
pM MaiaHfciil planiotmL              15^               Zelezniška postaja.
Prekrasna gorska lega, zaveten kraj, brez prahu, popoln mir, tek pospešujoč planinski zrak, poživljajoče planinsko solnce. Vse vodno zdravljenje, utrdilno zdravljenje, solnčne, oglji-kovokislinske in električne kopeli. Senčnat zdraviliški park, prekrasna gozdna izprehaja-Hšča, izvrstna, cena restavracija. Stanovanje v Zdraviliškem domu in več vilah- Zmerne cene. Odlični uspehi pri krvnih, ifvftnth, srftnih In pltačnih boleznlh. — Prospekte —     pošilja gratis in franko dr. Lapajne, vodilni zdravnik.      -
^rsua^LO   Dollezic,
čevljarski mojster w Ljubljani
si usoja slavnemu občinstvu vljudno nazaanjati, da je preselil svojo Čevljarsko obrt
iz Kolodvorske ulice Štev. 35                                     1655
na Sv. Petra cesto štev. 30 (preje g. Marija Horvat).
Pri tej priliki se svojim p. n. odjemalcem najtopleje   zahvaljujem za dosedanjo =====    naklonjenost   ter se priporočam   tuđi v bodoče.                         ■
Nova zbirka vzorcev je gotova!!
Velika izbira!       Ne preglejte!
Pišite po novo zbiiiio vzorcev in so cenlb.
i J. HavliCeK in U izvozni zavod, Poiradj (M\. Češko).
Pomladne In poletne novosti 1913. — Najboliše ie Hav-lićkovo modno blago, zefiri, tkanine, damasti in tepne rute I 1913. — Oprave za neveste. — Vzorci poštnine prosti!
30 m ostankov K 18         1    preproga   za   na 40 m ostankov K 24        steno s sliko K 5*60.
HavIkovatkaniaaL3^^^!^

Idrija - Logatec, kolodvor.
Idrija-Logatec, kolodvor.
Odn&d Iz Idrife:
ob   6-— zjutraj m 12*— opoldan ,    3 30 popoldan
Prihod 7 Logatec:
ob   7'50 zjutraj „    1-40 popoldan w   5*10 popoldan
Od hod iz Logatca:
ob   8'30 zjutraj ,    2-30 popoldan ,    6-30 zvečer
Pribod v  Idrifo:
ob 1020 zjutraj ,   4-— popoldan m    8*15 zvečer
Cene z aviomobilntm nmniUasom:
4549                                                   L rairtd      II. rarred
2a oscbo      za osebo
Idrija -iogatec     ali nasprotso   K 3-—    K 2-—
Idrija -Godovič             „           ,  150     „  1*—
Godovič-HotedrŠica    ,           , 1-50     , 1*—
Hotedršica-Logatec    ,           ,150     , 1*—
Cene s kombiniranim avtomobilom:
I. razred      II. razred
za osebo      za osebo
Idrija - Lojratec     ali naspratna   K 3-—    K 2*—
Idrija-Godovič             ,           ,1*50     „ 1*—
Gođovič-Hotedršica   ,           , 1*50     , V—
Hoteđršica-Logatec    ,            , 150     , 1-—
Označena vožnja se vrši vsak deiavnik, omsibus vozi vsak dan opoldan,  ob neđsivah in praznikih vozi   le opolđan omnibus.
%0F'   Totnost se po mcinost; vzđriuje, vendar pa ce prerzamem nobene odgovornosti za morebitno zamudo.   "Vffi
Valentin Lapajne v Idriji.
St. 453/pr.           BF^)                                  W                                   155?
Podpisani deželni odbor raspisuje sledeče
na Kranjskems
1.) V Cerkljah pri Kranju z letoo plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik od zdravstveno-okrožnega zastopa  še  posebno  doklado  v  ietnem   znesku  500 K;
2.) v Pari v Kočevskem okraju s sedežem na Petrinji z letno plačo 1600 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za uradna pota v Osilnico in Banjoloko 3000 K na leto;
3) na OrOSUpijeni v Ljubljanskem okraju z letno plačo 1600 K aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
4.) V KOStanlevici z letno plačo 1400 K, aktivitetne doklade 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K;
53 V LogatCn s sedeiem v Planini z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in S pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdrav-Dik od občine Planina še posebno doklado letnih 500 K;
6.) Ba BaM V Krškem okraju z letno plačo 14C0 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega uživa zdravnik za brezplačno zdravljenje ubožcev v občini Raka prosto stanovanje z vrtom in vinogradom;
7.) V Žnžemberkn z letno plačo 1400 K, aktivitetno doklado 200 K in s pravico do 2 petletnic po 100 K. Poleg tega dobiva zdravnik za zdrav-niške uradne dneve v Ambrusu, Ajdovcu in na Smuki 800 K letne odškodnine ia 400 K stanarine od zdravstveno-okrožnega zastopa.
Prosilci za te službe naj pošljejo svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 1- Junlja 1913
in jim prilože dokazila o starosti, u pravice vanju do izvrŠevanja zdravniŠke prakse, avstrijskem državljanstvu, fizični sprsobnosti, nravnosti, dosedanjem službovanju ter o znanju slovenskega in nemŠkega jezika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 30.  aprila 1913. •
Stran 16.
SLOVENSKI   NAROD^
106 štev.
5
Zaloga vseh vrst sukna, platna ter manufaktur-::     nega blaga.     ::
Manufakturna trgovina
IV   na debelo in drobno.   ^g Ljubljana, Stritarjeva ulica.
PHporoča se modna trgovina
f jnbljana   pctCr Šterk S»ari trg 18
Specijalna trgovina najmodernejših bluz in jutranjih oblek.
|a perilo za gospode, dame in otroke, moderni moški klobuki,
panama in drogi slamniki, stezniki, rokavice, nogavice, vezenine,
nakit in vse potrebščine za šivilje itd.
Priznano nainižje cene, postrežba točna.
Prva gorenjska  1636
košanška obrt v Radovljici.
(Izdelki   državnih   učnih   delavnic).
Moderno pleteno pohištvo, vrtna za-slonila, popotne in kupejske košare, cvetlična in stojala za dela, obsežni solnčni stoli,  zaklopni stoli,   vlaknaste
preproge, kopalni čevlji. Vse porabnostno in luksusno košarištvo.

sprejme prva gorenjska košariška obrt v Radovljici
ki bi obisko^al   tuđi   hotele,   vile   in   zaseb- , nike v svrho prodaje vrtne oprave.        1637
Brez konkiirence!
F. L Popper čevlji
za gospode iu gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.    Naprodaj    samo   pri
JULIJI STOR, Ljubljana
Prešerno¥a ulica št. 5,
Goysserski  ćevlji  za turiste, higijenični cevlji za  otroke in Lawn - tennis - čevlji.
K 12-50—16*50.
MARXQVE EMIL
ta glazura sa tla izborne
speciallte, kl m hitro suše
in }ih vsak lakko rabi.
Zaloga   tovarne   za lake
Lndvlka Marsa
pri tvrdki brata EberK Liubllana
Blescece lielo perilo.
Kakor na solncu   beljeno — izgleda perilo po polurnem kuhanju s primesjo
awawai^^^^lwam  . .,**,     <t'<*^Wpfti   ■*■ vt^r^aaasrT^'        -■ ^^^ .,   ^^|    '■   -■
MDOOMO P«WtHOi SREPSTftH
Persil ne vsebuje — kljub svojemu
hitremu    učinku   —   nikakih    perilu
škodljivih snovi    Zajamčeno neškcd-
Ijivo   pralno sredstvo.
Gotflleb  ¥oith
DUNAJ   lll.|1.            j
Napreda" po vsah irgcvmah. ;
Nsjcenejši   nakupni   vir
platnenoga i« pavoiitatega
■»• uioyn. -*s
Priložnostna   ponudba   za   reklamne   cene.
6rjah iz najboljšega jamčeno II 4r*0n pristnega platna, velikost H jn ni] 150 ■-; 225 cm  ...           II 1« wU
Itucat brisaik čisto p-a- y 4f*rn ticnih dvo^neoa dama- jl II t\\ stavelikcst5<T 120 cm. U II J J
fil  m osta[ltcov- zajamčena pralnlh krasno /i!!  In sortiranih v razmeru II  4Q»
•tu  111 3—12m za obleke be- II   Ifl-----
lo blago, posteljno perilo itd. H   IU ■ta   ivb^t*^«
Izvolite pisali po kolekcijo vzorcev meti-
kejja platnenega in pavolnate^a blaga, da
mašta, platna, posteljnih prevlck. brisaik
itd. za domačo potrebo in opreme za ne*
veste zastonj.
Tkalstvo  in  razpo^iljalstvo
]an Skoda, Ceivcny Kosfelec
(Će^ko, Krkonošč)-
Modni salon
3tl. Seffej~Strnaff
priporoča cenjenim demam                  929
;: slamu Ike le najfinejše izvršbe. :: Žalni klobuki čedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
A. Hauptmanna nasledniki
===== LJUBLJANA. ___
Tvornica kemicnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe
barve
Emajlne barve
Fasađne barve
Vse vrste i s:   firnežev,    n ss   čopičev,    ta ss   lakov,    cs
Mavec
(Gips)
Olje za pode in stroje
Maritfn trg št. 1.
Naslov  zadostuje;                 192
A. Zankl sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                               Ceniki zastonj!
De'.niški kapital:   150,000.000  kron. Rezervni   zaklad:   95,000.000  kron.
Stanje viog na knjižice, na tekoči račun ter razni kre-ditorji dne 31. decembra 1912 približno 878 milijonov K.
3Po<đjru.žra.lcsL c.Icr. pri^r.
J| ^B     Wm       <30    ^^   BI    ^^ ^|   ^^   ^* ^™   ^^Kr   ^JJ    ^^^*                                                                                   ^^V                                                                                                                                      m^B
Liubliana, Prešernova ulica št 50, v lastni hiši.
Sprejeraa   Vloge   proti   hranllnim   knjiiiCam9   katere   obrestuje   od   dne   vplačiia   do   dne   dviga;   rentni   davek   plačuje  zavod   sam
ViOge  na  obrestovanje v tekočem računu, na giro-račun in proti   blagajničkim listom najugodneje.  —  ZaVOd
dovoljnje kredite v tekotem računu, nadalje »UTtae,  klp^tekarne,  caria-ske, davćao jamstvene kredite, remtaruM kredite IM,
eskomptira oienice in devize ter preskrbuje njih inkaso,                          m     m
iedaja Mkmzila, kreditna in prtpOrOĆllM pitmm na vm MiKa. tujB inozemstva,
prodaf« in knpaie tu- m inozemske reat«, zasUraice, deteftee m srette ter daje
vestne nasvete pri Bllagailtn kapitala,                              __     .
izvršuje vse posle pri založitvi vo|aikO-iaBttVWik kavtOi nadalje kavtfl m ¥adq,
potrebnih za udeležbo pri razpisanih ofertih,          ___
sprejema TredBOStne papir]e v svrho njih aknUBlM !■ 99*****
cddaja  proti  ognju in  vtoaiv  sigurne  saaiOakraaibe  (Saie-Deposits)  pod lastnim
zaklepom stranke ter sprejema vrednostne predmete (precijose) v hranitev,
lavamje aretta in izžrebanju podvržene vrednostne papirje proti   kUTZnej   izgubi
ter oskrbuje  brezplačno revizijo izžrebajočih  efektov,
vnovčuje kupone, izirebane vrednoatne papirje in valute,
dovoijuje preduiaie na blago, vredaMtm papirje ter sprejema borzna naročita
sa ta- in inosemske borze.
preskrbuje   za   svoje   komitente   trgevake   inlormaeiie   na vseh   tu-   in inozemskih triiščih, itd itd.
Centrala na Dunajn; Podružnice: Bolca«, Br»i-c, Ir^ C^ot»c, Dna) VI, Falttirch, Jablane*, Oorica, Inomo.t, Karlovi vari, Uberc^
Llabljas«, Lvov, Mor. Ostrava, OUomc, Opava, Palf, Praga, Topile« aa C«4keo, Trst, WaraidorL
106  štcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stcan 17.
Za kratek čas.
Najemnik: Veste, vse bi še bik>, ampak stanovanje je zelo vlažno,   p
Hišni gospodar: A, slišite — bodite vendar veseli, da je stanovanje vlažno — se vsaj ne razsiri tako hitro ogenj, če bi hiša gorela.
Učitelj: Kako se reče člove-ku, ki tiči ves dan v krčmi? Učenec: Birt.
Ne ves ta: Kaj ne, ljubi Fran-cek, kadar se vrneva z ženitovanj-skega potovanja* bom imela dve dekii,
Ženin: O, zlato srce, Še pet-deset jih bos imela, pa ne vseh na-enkrat.
Jkof je dobil iz Rima pisanje, r?aj snoroči tja imena najstarejšth du-hovnikov. da bodo od papeža odlikovani. Skof je odpisal, da temu naro-čilu žaiibog ne more ustreči, ker so najstarejsi duhovnik! že vsi umrli.
*
Pri irnenitnem dostojanstveniku Te bila svoj čas reprezentacijsko slavlje, na katero je bil povabljen tuđi de^elni poslanec Drobnič. ki se je sicer pečal s kupčijo z živino. Poti-kal se je po sobanah, kakor izgub-'iena ovčica in ni ves večer zinil niti besedice. Končno ga je njegov so-mfšljenik porisnil v obllžje večje družbe.
»Kar zraven stopi.- mu je zaše-petal.    pa začni kaj govoriti-.
>Kaj bi govoril. je deial Drob-nič, >kdo teh škricev se pa kaj za-stopi na živino?«
—  Ljudje govore, da se bos po-ročil z eno Kimovcevih hčera. Ali je res?
—  Rad bi že, pa ne vem, če bo kaj.
—  Eh?
—  Ves. ta stari Kimavec je tak s'ropuh, da vsako hčer desetkrat obrne! predno jo da iz rok.
}                 *      *      *
—  Eh. gospodine, brezobraznost — vi fiksirate mojo ženo!
~ Bog ne daj! Jaz se le čudim, da ima vaša gospa pri tako lepem spomladanskem vremenu še zimski klobuk...
—  Lepo vas prosim,    nikar    ne govorite tako glasno.
Pepček se je potolkel in ni mo-gel v solo. Mati je to naznanila s sle-dečim pismom: Aelecenjeni gospod učitelj! Moj sin Pepček, je z glavo zadei ob tram, ki se je potem uneL Zato ga ne bo v solo__«
Mežnar: Kaj sem slišal — đoktorii zdaj liudem že krofe izreza-vajo. Kaj pa, gospod župnik, če bi dali še oni — nekam velik kroi imajc.
F a j m o š t e r Jaka: O. ga ne dam, ga ne dam! Kroi je za zdravje, da, za zdravje. Jaz sem imel devet sestra, da sestra, pa ni imeia nobena krofa, da, pa so vse umrle.
*
Žena: Ali slišiš mož. kako se đrevje na sadnem vrtu pripogiba, kako ječi in stoče, kakor bi vse gorje sveta...
Mož: Beži, beži s poezijo; ti bi tuđi stokala, če bi bila tako polna ne-zrelega sadja, kakor so drevesa.
Darila.
Družba sv. drila in Metoda v Ljubljani je imela meseca aprila t. I. siedeče prispevke in sicer:
I. Prispevki iz nabiralnikov: Gostima Bauman. St. lij, 3 K; gostilna Fon. Gorica, 5 K: L. Ditrih, Postojna, 4 K: trncvsko župnišće, tu, II K; A. Zupančič, Dolsko, 6 K 16 v; gostilna M. Ukmar, Avber, 32 K; »ože Remic, Nova Stifta. 3 K; M. Suša, Divača. 20 K; Pri^ Mlakarju, Senožeče, 3 K 20 v; A. Štepic. Cr-nomelj, 28 K 50 v; Juvančič, Zidan most, 5 K; podružnica Bazovica, i. s. Pri Lipi 16 K 80 v. Društveni dom N> v. Pri Grgiču 40 v, Pri Županu 0 K 58 v, Pri F. Gropadu 5 K 20 v, skupaj 29 K 78 v; F. Perhavc, Spod. Ležeče, 5 K 30 v; podružnica Bled i. s.: Kaps 12 K 12 v, Medja 3 K 40 v, skupaj 15 K 52 v; F. Nemec, Nabre-žina, 15 K 60 y; A. Pogačnik, tu, 4 K 06 v; podružnica Gabrje 13 K; G. Fe-renc, Sv. Barbara,   3 K 25 y%   B.
Rauc, Volsberg, 1 K; podružnica Podgora 20 K 60 vin.: A. Pogačnik\ tu, 4 K 06 vin.; dr. J. Hrašovec, Ce-Ue 6 kron 20 vin.; podružnica Rib-nica na Ponor ju 3 K 42 v; moška podružnica Kranj 138 K 03 v; železni-ška podružnica v Mariboru i. s.: go-stilna Pošta 5 K, gostilna Fres 3 K, trgovina    Sumenjak 4 K,    društveni
9  K, skupaj 21 K; gostilna SpringeT, Trebnje, 27 K 68 v, Jos. Komljanee,
-Ptuj, i. s.: Narodna čitalnica 6 K 82 v, Pri Zupančiču 3 K, Pri Muršeeu 2 K 42 v. Pri Mohoriču 2 K 30 v. Pri Le-nartu 1 K 30 v, skupaj 15 K 84 v; gostilna Ogorelee, ^kofljica, 34 K; gostilna Grbec, Ig, 2 K 93 v; gostilna Ogrin, Laverca, 1 K 12 v. Nabiralniki    v    Ljubljani:
Avgust Zaic, 4 K 12 v + 1 K — 5 K 12 v; Goriška klet 24 v; Pri Faj-moštru 1 K 84 v -,- 84 v - 2 K 68 v; kavama Avstrija- 2 K 73 vin.: ka-varna »Central 48 v; gostilna Perhavc 1 K 30 vin.; pri »Levu« 24 vin.; Novi svet- 2 K 34 vin.: pri Figov-cik 4 K: trafika Mrzlikar 1 K 16 \\; hotel -Štrukelj 37 vin.; Cinkole 28 vin.: Šeme (prej Volkar) 60 v; pri Kolovratarju 3 K 46 v; Ju van (»Zlata riba«) 15 K 60 vin.: gostilna Ma-ček 1 K 06 v; trgovec Ra var 98 v; trafika Kleinstein 48 vin.; trgovina Leskovic, Meden 5 K 72 vir.; gostilna (Filip pod Skaleo-) 1 K 10 vin.; kavama »Leon < 1 K 22 vin.; gostilna Tcnente 0 K: gostilna Mrak 16 K 73 vin.: trafika Češark 1 K: trafika Do-lenc 43 vin.: trafika Pihler 1 K 47 v, gostilna Auer 71 vin.; pri »Sokolu« 27 vin.; trgovec Iglič 57 vin.; gostil-r.a Zabukovec 1 K 96 vin.: gostilna Stepic 1 K 04 vin. -^- 25 vin. - 1 K 29 vin.: gostilna Debevc 24 vin.; Zu-nan 5 K 62 vin; Škulj, pri »Amerikancu 1 K 12 vin.; pri KamničanUv 1 K 88 vin.; Kavčič 20 vin.: Šare (Rastohar) 9 K 20 vin.: gostilna Leon 53 vin.; »Prešernov hranu 24 v; pri Sodčku« 32 K: -Crni medved > Bolte 2 K 20 vin.: pod ?>Lipo<: 64 v, Novak 1 K 26 vin.; Živee 22 vin.: Tr-pinc 1 K 06 vin.; hotel Uovd- 33 v; trafika Kane 30 vin.: pri »Krofu« 1 K 7S vin.: pri vJerneju-: 51 vin.: Turk <Streliška ulica) 2 K 47 vin.; gostilna Belič, tu 34 vin.; Ivanka Perko, lr-žič. 12 K:  dr. H, Dereani,    Gorica,
7  K; ženska podružnica Št. Pavel i. s. Šrihar 7 K 09 vin.: Sedminek 1 K 49 vin.: Vidmaver 12 vin., skupaj 8 kron 70 vin.:  F. Oset. Trbovlie i. s. trafika Treo 20 vin. Trhovc  16 vin., Grbec 32 vin..    Moli (star.) 63 vin., Mahkovec     52   vinarjev.     Kramei 1 K 20 vin..   Moli (ml.) 1 K 20 vin.. Poček 90 vin.. Pust 29 vin., Ocepek 5 K, Grebene 12 K. Pocivavšek 3 K
08  vin., Valker 2 K 46 vin.. Tratnik 1 K 16 vin.. Goropevšek 3 K 02 vin.. Sušnik 76 vin., Weber 32 vin., Pinte-rič 1 K 39 vin., skupaj 22 K 73 vin.; S.  Veršič. Ljutomer.      Cven    3 K; gostilna Muha. Lokev. 17 K:  gostilna Golob. Vurberg. 4 K 09 vin-
II.   Prispevki podružnic.
Kranjska: Posavska 5 K; Velike Lašče 30 K; Trojane 87 kron 40 vinarjev: Moravče 17 K 06 ^ in. —
10  K - 7 K 04 vin.       34 K T;vin.; ^iška.   moška 33 K 50 vin.;    Siska, ženska. 33 K 50 vin.; Senožeče 113 kron; Bled 173 K 30 vin.; Ljubljana, šentpetrska. moška 152 K; Ribnica, ženska 130 K:  Liubljana.    prva moška 60 K:  Crnomelj. ženska 7 K 80 vin.;^skupaj &59 K 60 vin.
Štajerska: Žalce, moška, 3(i K; Ljutomer, moška. 14 K 58 vin.; Bočna 4 K 54 vin.; Gaberje 19 K; Vransko 16 K; Ribnica r>9 K 79 vin.; Slov. Gradec, moška. 12 K; Zidan most 95 K 36 vin.: Trbovlie, moška, 242 K — 60 K 45 vin. — 302 K 45 v? skupaj 563 K 12 vin.
Koroška: 0.
Primorska: Priska v Bilja-na!i S K: Krmiii 100 K; Opatje selo in okolica 1.50 K; Vrtoiba 125 K; Gorica, ženska, 400 K; Putovije in okolica 100 K; Podgora 59 K 40 vin.; Sv. Križ, Dobra vije 69 K 24 vin.; skupa.! 1011 K 64 vin.
N i ž j e Avstri jska: 0.
Uf. Prispevki časopisov.
»Slovenski Narod«,    tu,    105 K 20 vin. IV. Prispevki za družbino blago.
Andrej Oset, Tolsti vrh, od slatine 5 K. V. Prispevki za obrambni sklad.
M. Lj. Novak, Gradec. 8 K; F. Berlec, Kandiia, 5 K; učiteljsko društvo za sežanski okraj 50 K; Jakobi-na dr. 2itkova, Novo mesto, 20 K; posoiilnica na Bledu 50 K; arimatej-sko pogrebno društvo v Barkovijah, 80 K: Olga dr. Bergmanova, Žalec, 200 K; dunajski slovenski tehniki 30 kron; Sentjurčani ob južni žel. 6 K 10 yui, baleško učiteljsko društvo y
Šoštanju 50 K; kamen Zlatorog, na-brala med stalnimi gosti Irma Kune, tu, 200 K; skupaj 699 K 10 vin. VI. Razni prispevki.
Dr. M. Gorišek, Sv. Lenart, 5 K; Jos. Novak, St. Vid nad Ljubljano, dar 50 K; «Kmetska posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani 5 pokro-vitelinin = 1000 K; M. V., Maribor, čisti dobiček od prodanih razglednic in kolkov 9 K 47 vin.; H. Požmi, G. Radgona, 5 K; Jakob Floriančič, Bled, ob priliki svoje poroke 20 K; A. P., Gradec, 2 K; Josip Šinko, Sre-dišče, volilo pokoj. prof. M. Sinka iz Središča 1000 K; Josip Klemenčič, Galicija, kot član podružnice V. Pi-rešice, 4 K: Ivan Škerli in Ljubivoj ^kerlj, Novo mesto, v spomin pok. Jakoba Trdine v Ptuju 12 K; dr. M. Gorišek, Sv. Lenart. del zaslužka iz tožbe zoper neinški »Schulverein« 10 K; Lojze Hofbauer, Dol. Hrastnik, nabral 10 K t~ 8 K = 18 K; F. Stu-hec, Celovec, nabrala v veseli družbi 5 K 60 vin.; F. Gregorič. Nova vas, v veseli družbi pri gosp. Medicu, nabral 10 K 30 vin.; F. Majzelj. Bela cerkev, nabral v veseli družbi 20 K; notraniska posojilnica v Postojni, 20 kron; M. Ferlič, Blansko, 5 K; Filip Supančič, tu, najdeno 1 K 40 vin.; rodbina Muha. Lokev na Krasu, v spomin. pok. očeta Antona Muhe, 200 K; I. M., Lokev, mesto venca na krsto pok. A. Muhe 20 K; Al- Hudo-vernik, tu, nabral narodnega davka 17 K: Josip Rojina. 5iška, 100 K; nar. klub Pipec < v Slov. Bistrici 8 K 60 vi.; N.. tu, v proslavo padca Skadra, 6 K; N.. tu, v proslavo nadca Skadra, 1 K 12 vin.; Iv. Celešnik, tu, v proslavo ustaleea Skadra, 5 K; F. Ks. Meško. Marija na Žili, 3 K; M. Marinček. Tržič, F. K.
Vrednost turskih srečk nara-šča vkljub neprestanim križam, kar je gotovo najboljši dokaz za njihovo varnost in zanesljivost. Kdor hoče naročiti to izborno in priporočljivo srečko, naj čita današnji zadevni oglas glavnega zastopstva Ćeške industrijske banke v Ljubljani.
Poziv    vsem    gospodinjam.    Ni
moči vsem materam zadosti polagati na srce, naj otroke varujejo pre-hlaje. Ako pa je prehlajenje že na-stopilo. je pravočasno poklicati zdravnika, ki bo v prav mnogih slu-čajih odredil Sirolin »Roche«, ki je že splošno priljubljen izdelek moderne medicine. Prijetnega okusa je, radi ga uživajo in varuje pred resni-mi obolelostmi pliuč.
Proti vremenu odporne barve za zid. Na tem polju neprestano na-stajajo novi načini prirejanja, ne da bi se dalo reci. da bi novotarije pre-kosile staropreizkušeno blago. Zla-sti si je v tem oziru pridobila dober sloves firma Car! Kronsteiner na Dunajiu, III., Hauptstrasse 120 s svo-jimi proti vremenskim nezgodam odpornimi apnenimi fasadnimi bar-vami. Te barve imajo pred kasein-skimi barvami (barvami z mrzlo vodo) to veliko prednost, da se sčaso-ma ne odluščijo in se polagoma utr-dc. pri tem pa ostanejo porozne in torej zidovja ne zapirajo neproduš-no. Zadnji čas mnogokrat barvajo maito za ometavanje zidu. za kar pa nišo pripravne vse barve in se v tem oziru priporočajo zlasti Kronsteiner-jeve nepropuščajoče cementne barve. Za lesene stavbe. ograje itd. je pa firma uvedia nove emajlne fasad-ne barve. Firma ima na 160 krajih monarhije in inozemstva prodaialne zaloge in jih namerava še bolj raz-širiti, kar je znamenje za priljublje-nost nje fabrikatov.
Clrkvenlca
^^—
■•MfiiM iirtipit« »fcr>*i— i MfttMiitaB n»k>» w ttoh.
:: Eldorada ma slabotn* ptroke. ::
FUtanćB« pros^#kt« lm po|a»Um «a|e idrsvtlliha kostoil«.
Kliititno zđravilišče in monko hopalisce
■v pri Reki ob Adriji. -m*
y Pozor, trpovti'
na.   debeli!
Redka prilika!       ■•4ka prilika!
Trodajarn   vsakovrstne
razglednice
500 kosov,  sortiranih,    .   .   .   .". K 12 —
5C0     »              »           boljše   vrste *   18 —
500     »              »           samo finejše »  25*—
(Pri večjem  odjemu  še ceneie).
Na željo p^Ulfam I«« mm. imhfrm poštni zavoj s 5 kg, (približno 1000 kosov) ter naj naročnik naznani, kakSne želi imeti, vendar je primoran vsaj 500 kosov obdržati. — Dalje pnporočam fiah«uiBJBl papir, #4-laamalaa kntltic« ter sploh vse v frfovlM ■ papiijat spadnjoče predmete po najnižjih cenah. mwr~ Vsakovrsttt« tlsk«vin«i vizitke, pisma, račune, kuverte itd. naice-nejc izvršujc                    920
. I. Pnaleh, Ljubljana  ,
W ttUnk* wM** tt. 4.   I
mmr Pozor, slovenski potniki! "••
Z velikimi stroški sem sezidal                                     1560
v Pazinu, Istra,  nasproti  kolodvora
najnovejše urejen hotel
katerega, prosim, naj vsi slovenski semkaj došli potniki pridno obiskujejo. S spoštovanjem                                                  J. M. JovlČ, hotelir v Pazinu, Istra*
Radioaktivno    tevmaino    kopališ£e
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1.  maja do 1.  oktobra.
Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje vsak dan čez 30.000 hl radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in močvime kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: KopaliŠki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-cije. Prospekte   in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava>      1173
1542
Najboljši šivalni stroj sedanjosti je le
lOletna ganancija.   Bnezplačen pouk v vezenju.
IC3-2iT. VOK
špedaloa trgovina šivalnib strojev io koies, Ljubljana, Sodna ulica st 7.
Konfekcijska   trgovina   in   zavod za izdelovanje  obZek po  meni
■ ■■■■■■■■■    I   ■■■1%I■ smw%sm   ■■■■■■■■■■
■ ■■■■■■■■■    BV.J !;■ B# ■ J Cl ■ I «1    ■■■■■■■■■■
priporoča svoje izborne izdelke vsakovrstnih
Strogo solidna postrežba. Najnižje, stalne cene«
:;::::::   Ilustrovani   ceniki   na   razpolago.   :;::::::
ziaizna-aa jsi,                  168°
da ie otvonl svolo gflvetnlo ium
v Celju, Graška cesta štev. 4.
1,800.000 frankov
znašajo pri vsakoletnih 6 žrebanjih                        1677
glavni dobitkl turskih srečk!
Vtaka   srećka   zadene   In   ima   trajno    denarno   vrednost I
Kupnina se poravna v mesečnih obrokih  po samo 4 krone  75 vin.   Kupee dobi izključno igralno pravico že po vplačilu prvega obroka.
wm-   Prihodnje Vrebanje dne 1. junija 1913.   *«
2,387.000 kron ozir. frankov
znaSajo pri vsakoletnih 15 žrebanjih glavni dobitki izborne skupine 4 srečk na mes. obroke pa samo 6 K 25 v. Prospekte z natančnimi pojasnili razpošilja:
Češke industr. banke glavno zastopstvo v Ljubljani.
=   Sprejmejo se provizijski zastopniki.   =
Stran 18.
SLOVENSKI   NAROD.
106 štev.
Luserlev obli! zo turiste.
Zahtevajte pri nakapo vedno izrecno Luserjev obliž za turiste
po K 1 20 najbolji« in najzanesljivejše sredstvo proti kurjim uče&om in žuljem. Dobiva se po vseh lekarnah. Glavna zaloga L. Schsvenk, lekarna, Dunaj, Meidling. — Premnoge ponaredbe, ki nikdar le đosežejo Luserjeve originalne znamke, dokazujejo izborno kakovost  Luserjeve ga obliža za turiste. —  Pozo«  pred ponaredbami.
:s Štajersko slivovko ::
iropinovec,  brinjevoc, vse vrste likerjev  ter
:: medicinalna zganja :s
in Jicer štajerski konjak, tiorovničem, finsko žguje, igaije iz šiikivHi jagod priporoča
edina žganjarna
159
ROBERT DIEHL

Trgovina z orožjem ia ckr. zaloga smodnika Lechner & Ju agi, Gradec, Sporgasse 1.
priporoča   po  tvoroiških   cenah   kot najboljše branilno orodje avtom. žepne pištole, točno    zastreljene    sistemov „Browning".    Stevr",     „Mauser*    in .Bayard" samokresi najbogatejŠe   iz-bire že od K 5'50 naprej, floberti in karabinarice,  dvocevne   lovske  puške od 36  K naprej.  Patrone,  patronske stročnice  itd. itd Cenovnik gratis in  franko.                 4658                 Cenovnik  gratis in franko.
„PFAFF" Pozor!                 Pozor!
Kdor si  želi  kupiti v resnici  dober   iivalni   Stroj,   naj
kupi samo pravi
PFAFFOV STROJ
ki nosi na glavi ia stoj&lu ime jPfall' -n se za nj 10 let jamči
Velika zaloga koles
jcakor Walfen rad, Puch, solidno ljudsko kolo Ko smo* in Ilirija kakor tuđi
vsi posamezei  deli  in popravila po najnižji etni  pri tvrdki :
Franc Tschinkel, Kočevje st. 240.
Cen.'k brezplačno in poštnine prosto.                        Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Fr. Kupus
m^   ^■^■^H^H^—                 -■            ■                        III
Ljubljana,
Marije Ter. c esta št U : (Kollzej). :
Ljubljana,
Marije Ter. cesta št U : (Koliiel). :
laloga pobištva in tanetniškega blaga.
:: v razKčnih najnovejših slogih. ::
Mrtio ftqi pMšUo.
Priznano  solidno   blago
ter najnjžje cene. Zajamčeno   trpetni   izdelki.
Une. divani in ztmmce
=    razlićne kakovosti     =
Velika izbira   34OS
otroških vozičkov,
vsakovrstnih \\\l oglrtl ili
Stavbne partele naprodai
38 stavbnfh parcel na razpolago, na novo reguiiranem svetu v Zg. SiŠki med drž. CelovŠko cesto in med dri železnico, kar bode 15 minut oddaljeno 4>d nameravamh drž. železniških delav-nic v Šiški. Ugodna so imenovana Stavbišča za delav=ke hišice. VeČ pove
Valentin   Oregorc ▼ Mengšu.
^5
nadležne hotlne
na obrazu ali na rokah odstrani   v  5   minutah
i   Dr. A. Rixa
ailstranjevalec kočio.
Zaj. neškodljivo,   gotov usprheh. Pusica za 4 K zadostuje. RajrpoiilJMije strofo diskretno.
Zaloga v Ljabljani: Lekama .pri zlatem jelenu",  drogeriji  A. Kane in „Adrija".
Kdor potaje v Primorje,
naj obišfce            845
HoigI Bristol Reka
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                 Zmerne cene.
Edini   slovenski   hotel   na  Reki.
Spoštovanjem            Pero Trpinac.
Že od   I. 1868   sljajno   preizkuieno
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
tvrdke 0. HELL & COMP.
priporoč^no  od  najofiiičnej^m zdravnikov,  se v skoro  vseh evropskih   driavah « »ijajnim   uspebom   rabi   proti
Bzpuščajem   vsake vrste
zl»s:i   proti   ktov, fnim   in   ieJ.a'fm    i a   a;!avi  in   paraiitarnuu
isni^ćaiem. Berf«rJ«TO kotrmaoT*  wailm  ohsega  40 €>*■
gtotkov lenega kotrana in  te  biatveno razlikuje od vs«h drug'h kotranovih mil,  kar jih priđe na trg
Pri   trdovratnih   bolesnih   »e   obtnite   n*   jako   učinkovito
Benjerjevo   kotranovo - žvepleno   milo
M1l«li*   kotraaoTO   milo za   odstranitev   vseh   afttt*tosti
^Olt),  proti  i*pu*č ijem  na  koži  in  na   jlavi  pri  otrok h    rcr
kot neprekotljivo kosmetič'^o   «mfvalfk«   in kopaln« milo
xa T««kdan)o rab« je .
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo.
Za radikalno zdravljenje pr«tl Ispadanju laa   in  bolesnim laaii£a rafcmo
Bergerjevo    tekoče     kotranovo     milo.
Icvrstna usoehe kot   ođličn*   koina   sredstva   doj«ei»;o   nadalje Bergerjeva medicinalna aalla bres kotrana:
Bergerjevo boraksovo   milo
proti  >fff»M, pifMi in prliCaaa   ter   kompozicije s ben-
coen:,  iveplom,  iveplenim  mlekora.   naftolom   in   timolom in druja r brošuri priporočana.
Cena komada vsake vrst« 70 h * £*,'£,& »avodUIem vređ. Z«V>tev»jte pri m- 3aV<^^v- ~^B Lupu .zr eno Bergerjeva ketranova jmfrA 'đ\^K nula :n boraksova jn ia in Rlejte n* ru |g__;^-P-^^S vpodob'jeno   v*r»tveao   mam to in na          X      ^rf—     Ml
r>nlesc   sto eči po ip?s   firme •. Bell *          ^^**Z*-J^^^
Cmmnp,   na    vsaki    etiketi-    —          S^ J& ^^m    ^>
Odlikovano ■ fa*tno diplomo        &4j&2'/^r -r^
na Dunaju leta 18-»S in x »Uto ^T><7 <-*~<^~6L*%*4^ mvetmjo  v   Pariru   leta   lftO»>                                        r
Dobiva se po vseh lekarnah in zadevnih trgovinah.
Na debelo:                       1383
0. Bell * CompM Dana], L, Biberstrasse 8.
V Ljabljani se dobiva v lekarnah: Milana Lenitka  dedićt, Ph. Mr. Josip Citmar,   J.  Mayrf   0. Piccoli,   Ubald pl. Tmk6czy io v vseb drugih lekarnah na Kranjske™
Št. 8385                                                    ...                                                           1522
na okroglo   563000  kron proračunjena   dela in  dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela zapopadajoče ponudbe z oapovedjo enotnih cen in na podlagi teh izračunjenega skupnega zneska naj se predlože do
26. majnika 1.1. ob 12. opoldne podpisanema dcžclncmn odboru.
Ponudbe, katere morajo   biti   kolkovane s kolkom   za   eno krotio,   do-
posiati je zapečatene z napisom: „Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda za Bled in okolico11.
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni; navesti je tuđi doba-višča cevij, armatur in cementa.
Ra2ven tega je dodati kot vadij še 5% stavbnih stroskov v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostoih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Nacrti, proračun in stavbni pogojt so na ogled v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah, kjer se tuđi dobe proti plačilu K 7—
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani, dne 26, aprila   1913.
Najnižje cene.
Ini poni J. 1. Haiis
Ljubljana, Turjaski trg štev. 7.    *»
Haivetla zaloga pohištva
za spalne In Jedilne  sobe,  salone In  gosposko
sobe.   Preproge,   zastorji,   modrocl na vzmet
žimnati modrocl, otrošU vozički Itd.
U»tanovllena 1847.
Ustanovljena 1847.
Najsolidnej&e blago.
Najboljši nakupni vir za res dobro
2c desetletja preizkušeno in potrjeno. 870             130 prodajalnic v tuzemstvu in inozemstvu.
Raipilja se tuđi
VI«
POJKtl.
Posebno mipGfonjiTi mtt:
damski nizki ćevlji, us nje Sevro K 7*80;
damski ćevlji na zadrgo, usnje ševro K 950;
moški će vi j i na zadrgo, asnje ševro K 11"—;
raoSki ćevlji na zadrgo, nsnje box K 10*—.
Tvorniška zaloga čevljev, znatnka A. F. C. G.
Josip Ho&evari Ljubljana, Stritarjeva ulica st. 9.
Stanje denamib vlog na kuj. in tek. račun 31. dec. 1912:
::        K 214,160.979"—.        n
O« ki?« ^VHr    I>r*i^r.
Stanje denarnih vlog na hran. knjižice 30. aprila 1913:
u         K 69,624.920-—.        u
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayei
Centrala na tauj«. — Ustaiovljeta U64. — 29 poinžilc
fnH IvUli tn-U. Mra CEStaCf H& JtsdanrazlMi feKraHM
tklmStđ kapital in rescrve 52,000.000 kroi
Prcskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje dmmmrmth yie« na branilac knjižice bre* rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnitn vedno ugodnim obrc-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje m prodalanjt yrtn9Mii|fe p^adii«r »trogo v okviru uradnih kunnih poročil   -   Sbnnjtvmnje in upravlianj« (depoti) vrednostoih
papirjev in posojila nanje.
NajkulantnejSe izvrševanje bonalh naroftll na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izda-čevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (tafes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pa-pirjev, Ustin, dragotin itd. pod »astnim zakjepom stranke. — BrezplaCna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. - Promese sa vsa žrebanja. UpUUU !■ mmkmslU w Aatrlko ia li AafttHke.               I66n
Ustm«na In pUmmnm pojasnila I« nas*«« • *••* * *mmtmm atrok«  apa^a|a«lh tr«—ahel|ah wkatar hrmmpimim..        wm~  BtmajaTim FfO—tm taOuiMnlUlUM. - Ttltlra attv. 41,
106. Stev.
SLOVENSKI   *AROD
Stran 19.
Ali ste   oženjeni?
°otem zahtevajte m/orm zorce 3 za 1 K, 6 za. K 80 h, 12 za K, 3 4z lustrovan   ccnovnik iy :dravntSkimi    nasveto gratis in franko (zaprtr K) h^     -   L    Sluge, hlgie&lćma     manm-faktvrt,    Duaal   I. Wleslngerstr.    & F
Pristen dober
brinjevec
se dobi pri                  41
L SEBEH1KU V Spol SBKL
popoinoma novo,  se radi  nabave mo-tornega koiesa               1645
oeno proda«
Anton Justin, strofnik Mestne elektrarne, Slomškova ulica v —=====    Ljubljani.    —----------
Pozor kolesarji!
Jfomesto X120 samo kron 30.
Franko  na vsako postajo.
V reklamne namene razp^šijem 200 novih sve-tovno znamenitih graikih dvokoles model 1913, elegantnih in čvrstih, s torbo in orodjem namesto za K 120, za 80 K. Storpednim prostim tekom K 95'— s poštnino vred. Ze rabljena koiesa od K 40-— naprej. Nova čvrsta guma po K 5"—, 6"—, 7"—, 8*—, zračne cevi po K 3'—, 4'—, 5"—. Svetiijke, zvonci, pedali in vsa ostala pritiklina po cenah na debelo. Popravila, emajliranje in poniklanje v lastni de-lavnici hitro in ceno. Razpošiljanje po povzetju. Na dvokolesa naplačila K 20"—. Plačevanje na obroke uključeno. Cenovniki gratis in franko. Srbo-hrvaško dopisovanje.          1069
T-omiško skladišče  dvokoles  in  šivalnih stroje?
A.  Weissberg,   Dunaj   II. Cntere Donaustrasse itev, 23 IIL
Gramofonske   plošče
Triglav Rekord in Mini
z najnovejšimi slovenskim! posnetki j
so izŠle in  se dobe v
:: ateljeju za gramofone ::
i Rasbep, Ljubljana
Sodna  ulica št. S.
Ifejieiija u\w godbenid evtomatcv in sramoioiev.
Cenj. gg. gostilnčarjem posojnjem godbene av tomate brez vsakega plačila in dajem še od nabranega denarja od-stotke. — Kdor rabi tedaj avtomat naj se zglasi — tadi pismeno Ako imate gramofon, pišite po seznam naj-::    Bovejšib plošć.    ::
Kako ii dmfit prineaH kaj drugoga nego dokazano dobri clgarotnl papir ali stročnlce

."• - •*.    viaiemno   zavarowalni   banka   v   Pragi.    .•-   -   ••• Rexervnl fondl K 58>461.432-56   —  Iiplaćane  ocUkodiUne in kapitaU)a E 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naie države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
—————^—      ¥••   pojasnila   da|at       —^—i—^——
wm- Generalno lastopstto v liiibliani 7Z^::^nZ v Gosooski uliti Itev. 12. ^m.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombtna-cijah  pod tako  ugodnim!   pogoji,  ko oobena druga zavarovalnica.
Zlasti   je    ugodno    zavarovanje    na
doživetje  in  smrt z manjšajočimi  se 12                    vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenaru Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Letna produkcija čes 2000 Lokomobii.
HEINRICH  1     WL W§^f_ MANNHEIM i
NmIovm brzojavke:       BMaBalJnTiam H lftV bIbiHbI    Pitama: DUHA JVIIf. LAMZFILIALEDJNAJ.                                                                                            Laudong.9. Te 1.18881 b.
Vročeparne-Lokotnobile
z zaklopnim krmi lom „Sistem Lentz" zmožnost do 1000 PS.
Jednostavna postrežba
Največji prihranek.
LANZOVA Vroćeparna Lokomobile z aamvnost vezano Dynanio.
Obisk Inrenirja in ponudbe brezplačno
I
Gospodi i tje !                           Pozor !!   \
Ne kupujte presnega masla ali nadomestila žanje, dokler niste poizkusile slovite splošno mane svetovne znamke        |
BLAiMSCHEINA                i
VB^^^^V    3"*>>'^S^         "'^Sfisk     *^BBaP"         *^^^^B^^        '^BBBBV'    "^■■^^        Bbbbbb^P   ^■■■V        ^"^■■bBi       ^^^B^^R             j
MARGARINE              I
I|UNIKUMC<  ni rastlinska margarina.
■jati|#3|BM||| se izdeluie iz najčistejše po-f>**■■■ ■**•"■ veje obistne tolšče z visoko caster tirano -*^?tano, ima tore] največjo re-dilno ws*cdito»t in je resnično zdrav.
IIBJIIfBIMiCC r' umeten, nego najčiščl „Unil^um      naravni izdelek.
llllltf IIHCi 'e Rfi°     cenejši   od  na-
ffWf*iavi#wl       za **v    jO vadnega  presnega masla   in   zajamčeno   mnogo   izdatnejši   nego   to.
SAMO BLAIMSCHEINOV
II il I ftf II M II  ie    resnično   edino    in HUniHUm        prawo   nadomestilo   za
presno maslo, ki daleč prekaša vse doslej hvalisano.
Izdelovanje
BLAIMSCHEINA    „UNIKUM«
je   varovano   s   stalno   državno   kontrolo   in je to razvidno na vsakem zavitku.
Ce njena gospođin ja f
t-:    Ife dajte 5e tore] begati od drugih   oglasov in rabite za nadomestilo  presnega masla za    :-:
pečenje     praženje
samo                         kuhanje      maslen  kruh
BLAIMSCHEINA nUNIKUMu  MARGARINO
Dobiva se povsod. — PoizkuŠnje gratis in franko.
Združene tvornice za margarino in presno maslo, Dunaj XIV.
Za lepo ob ulici ležečo
mesečno sobo
s posebnim vhodom          1630
se   išče fin   stalen najemnik,
profesor ali uradnik. Naslov v upravništvu   »Slov. Naroda«.
iiaSii
neposredno ob novem državnem mostu
se takoj proda.   1660
Posredovalci izključeni Potrebni kapital K 30.000. Dopisi pod „fiasthol 92H
Maribor poste restante. Samo proti inse-—___=_        ratnemu listu.        -        —■
^^      Kn !■■ Tff
*r Gosposka ulica 4, tw
I nadstropje, levo.           1674
Uradno dovoljena, že 20 let obsto-Ječa najstarejša ljubljanska
nosrEđcvaJnica slancvani in slozi
išče nujnos
je   v    udobnost    cenj.    občinstva    zopet   v
sredlSču   mesta. r.     Priporoća in naraešća le bolide     n
slDž&e iskaiote vsahe vrste
kakor
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izblra railičnih slaieb, ilasti za žensko Vestna in kolikor moino hitra postreiba
zagoiovlfena. Pn vnanjih vprašanjih se prosi znamka za odgovor«
Pozor!       Pozor!
Bazar iri Jelena.
Vsled opustitve  galanterijske   trgovine in izpraznenja lokala         1622|
na Mestnem trgu št 6,
prodajam od danes naprej
galanterijsko blago
po znatno zniianlb cenah In slcer
20—30 % ceneje kakor dosedaj.
Za obilen obisk se priporočam, posebno opozarjam p. n. društva za ugodni   nakup   dobitkov   za   veselice.
| Bazar pri Jelenu, Mestni trg 6«
Najcečja slovenska hranitoica!
Najcečja slovenska hranilnica!
„MEST NA HRANILNICA LJUBLJANSKA" V LJUBLJANI
v lastni hisi, Prešernova ulica štev. 3
je imela koncem teta 1912 fifiO mitijortor kron denarnetja prometa. 42 milijonov kron vlog in 1 milijon 3OO tisoč kron rezervnega  zaklada.  —   Sprejema  vloge   vsak  delavnik.  —   Sprejema  tuđi  vlozne knjižice   drugih   denarnih   zavodov.
Vloženi denar obrestuje po   W0F*   4 % %   ^H   brez odbitka.
Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tuđi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno vama. V ujo vtagajo c. kr. sodisča in jerobi denar mladoletmh otrok in varovancev, zupnišča cerkven, občine pa občmski denar* Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzor steom c. kr. dezelne vlade. Juključena je tor ej vsaka izguba vlozenega denar ja in to tuđi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. —- Hranilnica posoja na zemljišta
in poslopja proti 52\40\0 obrestim in najmanj 3\4°\0 amortizacije.
Za varčevanje ima vpeljane lične domaće hranilnike. — Posoja tuđi na nienice in vrednostne papir je.
Stran 20
SLOVENSKI   NAROD.
106 štev.

po merl
najnovejše oblike pri:
B.G5tzl
IilllDllSlUSI
Mestni trg 19—Stari trg I.
315
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
H    DelnISka glavnica 8,000.000 kr«n.    u
Rezervni ffondi   okroglo 1,000.000 kron,
Stritarjeva ulica štev. 2.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Spre|ema vloge na knjižice in na tekoči račun   J? 3   Oj s   ier jih obrestnfe od dne vloge po čistili   :: HF  |4 |0
Priporoča prornesei
zemljiSkih srečk I. em, a 6 K k žrebu 15. maja 1913. Glavni dob. 90.000 K;
Ogrskili premijskih srečk k žrebu 15. maja 1913; ćele aK2Q—. Glavni dobitek 200.000 K; polovica a K 10*50. Glavni dobitsk K 100.000
Ivan Bizovičar
ometat In trgovskl vrtnar
Ljubljana, Kolizejska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tuđi okusno ::       izdelane   vence.   soDke   n  trakove.       ::
Dalje ima na razpolago ::   za izposojevanje   ::
ofc mr*?ašklh cđrlh drerescs cvetlice, kakar tad! naffL-asfge đekcr&crske cvetKss za dvorane :s    in fealtrone.    n
Imam tuđi vsako vrstne sadike do najžlahtnej->ih cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tuđi naro-čila za na deželo. Vsa naročiia se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzojavke: I. Bizovićar, n   vrtcar, L: ubij asa.   ::
-    .- utitii i GuHfu Iz Trsta v &me?iko.
Nova direktna brzoparobrodna linija
za poiis in rszno ip; 'IM i IM. tim Mm Ma
Odhod iz Trsta ^ čeirtek,  15. maja 1913.
Brzoparniki so tako zgrajer.i, da obstcji III. razred samo iz kabin ali kamric za 2 in 4 csebe skupa], so najmodemeje opremljene in zračne, at razpolago imajo potniki na krovu sprehaiališče, jedilni in kadilni salon s kompletno domačo godbo Hd. Hrana je domaća, izvrstna postrežba in najnižje cene. Prtljaga je do 100 kg prosta. Vsi potniki 3 razreda so nastanjeni v kabinah in imajo vse udobnosti, zato je ta nova linija najpripravnejša za potnike v Ameriko in za pošiljanje raznega blaga na vse strani Amerike. Vsa tozadevna :-------    pojasnila  daje točno  in   brezplačno,   koncesionirana  potovalna   pisama     ■--—-.-:
S.- 5ai v LiiiiEl W®n 111 i Ma pcsolilnite.
V Ameriko in ICanado
CUliURO L!HE.
Ivernia iz Trsta dne 29. aprila  1913. Sa\onia iz Trsta dne 18. maja 1913. Pannoura iz Trsta dne 28. maja 1913. Carpathia iz Trsta dne  i. junija 1913.
Iz  Liverpola :
Campania dne  3. maja,  7. junija,  26. ju lija
1913.
iManretania 10. in 31. maja, 2i. jooija 12. j^-
lija 191J.
Caronia  dne  17. maja,   14. junija,   19 julija
1913.
Carmania dne 24. rcija, 5. julija    1913.
= Pojasnila, vosne karte: =: Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškova ul. 25
Dunaj 1., Karntnerring A, Trst, Via Ghega 8, pri vseh agenturah v deielnih glavnih mesti h, vseh potovalnih pisarnah, pri tvrdki Thomas Cook <& sin, pri vsen LIoydovih agenturah in a^entih Dalmatie. — Cene : III- razred Trst-Nevv York: za v Kanado po-tuioče K 120 za prostor, za v Združene države potujoče K 140 s pristojbino za osebo.
S™3 lbfi hronafginBrja
Hi          proti vremenom odporne apnene
^^lacadne barve
EE8                     obastveno   varovane
m     if 50 nzl'uli ol 24 h KHogram capraL
£8     Ze    ce^etietjn    r.aibo'.j^   nrei^kušene,
H    prekaAai©   vse   posaredbe.    Edini
Bfl     primerni    rieskalni    materijal   za   že Wm               pobarrana pročelja.
i   10m \nm liarvs. bL^.^:
KE     io se umivati, knjejo z eno potezo, brez
H|     grundiranja,   emajlne   trde,    porabne
^^     samo   pomešane z mrzlo   vodo.   Raz-
^»     kuževalne,nestrupene,porozne. Idealno
pj!     barvanie  za  notranje  prostore, še ne
fe^     podbarvane fasade, lesene stavbe, ka-
535     kor   kolnice,    paviljone,   plotove   itd.
jj§     Dobivalo se v vseh  niansah, stroškov
fM     za  štirjaški  meter 5  vinarjev.  Knjige
B|g!     z vzorci in prospekti zastonj in pošt-m&                          nine prosto.
m     tari Rronstemer, Mi\ !!l, Siaupfstr. 120.
Glavna zaloga za Ljubljano: Brata Sberl-
£ali!e^aiie cenik
Dobro  cestno kolo   „Coffipier"    Bf    ^flfl"            I
s Torpedo   prostim tekom    "■    A*lr              |
Fino trpežno kolo 2a ture ,.Ram-    J?    |CQa         !
bler" s   Torpedo   prostim   tekerr    **    m^M^P
Naiboliše kolo  svetovne   znamke     WF      2^1Qa— j   f|Fach" s Torpedo prestim tekom     **     sB^^M1 m^mmm
^*rIporcča*3^Lo ^peciia,ln.o
zelo solidsie ivs<dke Ljubljana,  Stari  trg   štev. 9. — Lasina  hiša«
Krasne
KSSTUMS, PRASNE  PLASCE,
: NOdlfi: EAI:JS, --SBILA.
Fine
Moderne
STSSNIE£S SPORTNE   KAPE, 0TR0SKE CEPICE,
PERILO.
OTROSKE««««- **« a MLADENKE
Higienično  perilo   in   druge   potrebščine   za   novorojenčke.
mr Pošiija sia szksro žudi na deželo. ~&&
: tovasma zarezanih strešnikov s
ponudi vsako poijubno množino dvo|ao zatezani v.   s poševno obrezo in priveznim nastavkom.   :;
Brez odprtin navzgor!  Streha popolnorna vama pred nevihiami!
Naipriprostejše, najcenejše in naitrpežnejše kritje Str©5i seđanjostL
U fi gosiiio laloi vzorce in pepii
Spretni zastopniki se sprejmejo.

i
! obrestujc hranitne vloge po čistih
431 0! 14 /0
brez odbitka rentnega tavka.
Rezervni zaklad nad X 800.000.
Ustanovljena leta 1881.