222. številka.
Ljubljana, v petek 28. septembra.
XXVII. lete, 1*94
SLOVENSKI NAR
iahaja »mk dan svoecr, lzitnSi nedelje ia prosaifce,  ter volja po poftli ^rajeman /.s* »vstto-ogercko delulo an vkc letu 16 gtd,, za pol leta H alti.,  ta Ćatrl  let;. 4 gdd    za jeden 1 gld, 40 kr. — /.a Ljubljano breg pošiljanja na dooi zn vse letu lt) gld., za četrt leta 8 j !<!. Ji) kr., sa j. .'on mesec 1 gul. l1' kr  Za pofiiljunjf na ilom računa k« po 10 kr.
na mesec, po 30 kr. sa četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnin« zna&a. 7>a o« na ni I a plačuje se od četiriatopne petit-vrute po 6 kr., če Be o7.uanilo jedenkrat tiska, po b kr., če m- dvakrat, iu po 4 kr., če ne trikrat ali večkrat ti:.kh Dopisi nuj ne izvole brankirati. — Rokopisi ue ne vračajo. — Uredništvo in upravni it vu je na Kongresnem trgu It, TJ Upravniitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adininiutrativue ttvari.
Slovenska zmaga na Koroškem.
Nafia pričakovanja glede izida nadomestne de Zelaoiborake volitve v kmetijskih občinah okraja Kotiče Sv. Mohor-Trbiž Podklošter so oe v polni meri ispolnila. Pri včeraj zvrSivši Be volitvi je dobil kandidat združen.h Slovencev in nemških konservativcev Ivan Huber 54 glasov, kandidat združenih nemških uscijoaalcuv in levičarjev, Berger, katerega je z vso ■vojo silo podpiral nemški „bauernbund" pa samo 26. glasov.
Neumorna delavnost slovenskih rodoljubov v svezi z nemškimi konservativci je pri tej volitvi dosegla sijajoejši uspeb, kakor smo bi ga nadejali, uspeh, ki je nadkrilil vsa uaša pričakovanja, zakaj večina, s katero j i zmagal alovenBkodtonservativni kandidat Huber, je uprav velikanska is uedvoumeu dokaz, da sta nemško-nacjonalns in levičarska stranka ▼ tem okraju popolsoma odgospudarili.
Pred vo itvijo voliln<h mož smo bili v strahu m končui izid Sjdili smo, da je pri državnoz-boraki volitvi zm-igal kons* rvativno-slovenski kandidat naj* več zategadelj, ker levičarji in nacijonalci niso postopali v najlepši slogi in zlasti ker je levičarski „bauernbundu, ki je doslej še vedno in sicer prav v slovenskih kraj<h imel mnogo veljave in upliva, držal roke križem in se ni poBtavil a potrebno unemo v volilni boj za nacijonalnoga kandidata. Ko pa bo levičarji pod vodatvom posl. Gbuua na »hodu v Beljaku brezpogojno kapitulovali pred uacijoualci in ee i vso energijo podali v boj za nacionalnega kandidata, ko je tudi levičarski „bauernbund" razvil ■vojo zastavo in jul delovati za naeijonalce, tedaj nas je prešinila zona, da združeni S o venci in kon ser vati vci ne bodo v stanu, obraniti se napadov od vladnega aparata z vso požrtvovalnostjo podpiranib nasprotnikov.
Zgodilo se je pa drugače. Konservativni kandidat je vilic vsemu prizadevanju nasprotnikov zmagal z dosti večjo večino, kakor se je računalo in — kar je posebno karakteristično iu za slovensko stvar na Koroškem uajvičje važnosti — dobil je celo več slovenskih kakor umskih glasov. To dokazuje, da sa je alovensko prebiva'stvo v tena okraju skoro
LISTEK.
Lady Hilda.
(Roman, angleški spisala Quida.)
VU. (Dalje)
— Oowpa, moji nazori so morda že jako zastareli, ali vender se usojam izpovedati, da bi nihče ne Brnel iti kot gost k tistemu, katerega neče videti kot gosta v svoji hifti. Morda sodim krivo.
— Gotovo, da sodite krivo. Sicer pa za to ne gre, odgovori O'ga, ki ni mogla trpeti nikogar, kdor ni ž njo HoglaSal. Jouhua B. Poetične niti ne sanja o tem, da ga pozoveta na tov na prepelice. Vse, kar želi, je to, da vas vidi v svoji hiš*, kako pijete njegov Šampanjec.
V Človeški družbi plava vse polno takih Po-stichov, ki imajo slabost, zabavati pristno gospodo. Ni jim mari za to, da se jim smejemo iu rogamo, samo da imajo na mizi v svojih salonih nase karte. S to karto je plačan naš dolg.
— To se pravi: plačan je dolg z našim imenom, ki bi imelo izraževali vso čaBt, vbo poštenje in spostovunje Bamega sebe, z imenom, katero sno
popolnoma oprostilo nemškega varuštva in se oklenilo slovenskega programa. Slovenski volilni možie niso bili voljeni ssmo na podlagi verskega iu gospodarnega programa, kateri je Slovencem in konservativcem jeden in isti, ampak tudi na pudingi narodnega programa in zato imajo vso pravico tir-jati, da zastopa novi poslanec tu ii n)ib narodnostne zahteve, kakor smo to že obširneje razložili pred kratkim.
S tem je — četudi povsem na kratko — označen pomen te volitve za našo slovensko stvar na Koroškem in lahko bi odložili pero, če bi naon sinoči priobčena brzojavka ne naznanila, da so bili slovenski voli let, zbrani na shodu v Šmoborju, s kamni napaden'.
Kamen je torej aultima ratiu" naših nasprotnikov! Kjer s pritiskom, obljubami in z lokavostjo ter prevaro ničesar ne dosežejo, tam hočejo s kruto silo puteptati ao-eustvo. S kauuuom v roki se bore kortjfiJii Ntinci zoper probujajoče se S'oveuee, s kamnom bo zopersttivljajo nj.h zakonitim tirjetvam, kamen je tista moč, katera na Koroškem vzdržuje teli hvaliaami — »mir*. Iu, ali uaj bo s kamuom uresniči, kar je p- 1 c. kr. okr, šolski nadzornik za šmoburski okraj Ilugon Moro: „Vernieh tung muB4 ihin vverdeu, — dem Drachen wurm, der vvieaVum vvachsen will, — Zermalmen muss der Ka ntner ibit, dfti oierket — Zermalmen, ja, thvor er gross geworden"?!
Zi čaoa zadnjih deŽeluozborsk h volitev s<) je Podkloštrom primerila krvava nesreča. Nemci no v neki gostilni zbrane slovenske volile-) na nečuven nač n izzivali Nastal je prepir in pretep, pri katerem je bil neki nemški voliiec zahoden. Kakor lačne zveri tglojeno kout, tako je takrat nemško časopisje napadlo voditelja koroških Slovencev poslanca Elnspielerja iu da bi korapromitevali slovensko narodno gibanje, so mu očitali, da je moralni prouzročitelj tega umora. Ia deloma Be je ta perfidni manever posrečil, sosubno ker se ni moglo dognati, kdo j.a bil morilec, dasi so vse okolnosti kazale na to, da je bil dotifuik Nemec.
Ia kakor takrat Podkl« šLrotn, tako 8o sedaj tudi v Šmuhorju nahuiskaui Nemci napadli krotke,
ponižnosti vajene Slovence, je ne padli v očitat namen, da bi prouzročili kak prete >, kiko nesrečo, da bi zbegali slovenske vo'ilce iu da tako zagotovo zmago svojemu kandidatu. Ob pol deseti uri zvečer je nekdo vrgel kakor pest debel kmetu v sobano ia da ni predsedujoči dekan takoj hitel k okrainemu glavarju in izpouloval, da so orožuiki patru'irali, kdo ve, kaj bi se bilo še zgodilo. Kdor je čital zadoji čas nemške liste, poluih izbruhov kipeče strasti, tist. h vse meje d»pu<tn>sti presto jajočih sovražnih napadov na Slovenec, izzivanja in huj-akenja, temu je tudi jasoo, da je napad v Šmoborju bil namenoma in prem š jeno uprizorjen.
Na srečo se ni zgodilo nt z'ega. Volitev bo je mirno zvtAila, ta epizola |»a oitane koroškim Slovencem v »p uniuu kut znak, da Be b >re nasprotniki zoper nas v znamenji — kamna.
Avstrijska delegacija.
Vceruj Be je zopet se^el proračunski odsek avstrijske delegacije.
Odsek je najprej odobril poročilo del gata Dambe o proračunu m u ster-itva um njih del. V tem poročilu bo povdtrja, da no Kalnoky.eva pojasnila glede razmerja mej našu monarhijo ia drugimi državami popolnila pomirljivi utis, kateri je naredil preatolni nagovor. Z zs-doščeujem jo vzel odsek na znanje potrdilo, da je trozveza podloga unanje politike, zlasti ker se mirovne t- n l< nce te zveze vedno splošneje priznavalo. Nezaupu st proti tej zvezi gineva in vs e i tega se ie tudi zboljšalo razmerje mej munaihjo in drugimi državami, ki niso v tej zvezi. Porok dobrim odnofisjem z Rusijo je miroljubnost našega in ruskega vludtirja. Dokaz, da se je razmerje zbol.šalo, je trgoviuaka pogodba. Prijateljsko razmerje mej monarhijo in drug mi državami jamči, da dogodbe na Bilkanu ne prouzroče politiških koinpl.kacij, temveč, k: r so posledica lokalnih razmer. Srbija se trudi, da postopa napram naši monarhiji korektno, pa tudi glede Bolgarske je pričakovati, da se n.čemur ne odreče, kar si je zadnja leta pridobila, zlaHti ne samostaluosti. Prijateljska razmerje mej monarhijo in Romunsko se je v zadnjih h tih utrdilo.   Uaiuuuska vlad* bj
podedovali iu katero moramo varovati zaradi nas samih in zaradi naših potomcev.
— Oh, mon Dieu, quel grand seritux, vzklikne kneginja m potrpežljivo. A seveda, če ste s II Ido dogovorjeni, vau celo ne bo spreobrniti. Kaj praviš ti, Ililda? Ali ni hudoben? Strao tja mu je iti, se po kloniti gospe Postiche in ostati dvajset minut na plesu in še tega neče storiti. Ko bi oa šel, Sli bi vsi.
— Mislim, M. della Uocca ima prav, da tega ne stori, odgovori lady Ililda. Kako se more kdo potegovati za tega Posticbea, mi je neumevoo.
— Hum in sladkor prodaja ta poštenjak, mrmra don Karlo.
— Saj nam nič mar, kaj prodaja, se cglaBi !ady Featberleigh. S j nimamo ž njim nič opraviti, le na njegov plca mishmo priti. Tako govorite, kakor  da hoče kdo tega človeka povabiti na obed.
— Slišala sem, da je bil vpeljan v klub, ali je to res, vpraša Olga dou Karla.
— Da, Kruneusberg ga je vpeljal, odgovori don Karlo, a Bog ve, da ga hitro zopet »pravimo na cesto.
— Ali on jo Krunensbergu posodil precejšnjo svoto, pravijo, da dva milijona frunkov, omeni Featherleigh.
— Ah, moja draga, na po! sem mrtva — vzklikne v Um hipu v sobo vatojiivša inadame Mila in vtže rokoviee na jedno stran iu solnčuik ter robec na drugo, Maurice des Gjtumeux pa je vsj to pobiral.
— Na pol sem mrtva. Kaj takega še nitem doživela. Jaz, ki sovražim prizore iu s svojim S, iri« dijoaom Še nisem ne jtdnega doživela, moram kaj takega učakati. Ali Vam je Olga povedala? To je grozno, brezobzirno, da bi skočila iz kože. Ia to se mi zgodi sedaj, ko aem napravila vse, kar je le mogočo za to zavetišče in ae polovico uloge že ua pamet naučila. Vsega je kriv ta Ktutieusberg in pa ta pritlikava žaba, ta Blantbe, od kat're bi kaj takega ue bila nikdar pričakovala. Ta utsrečni Kruneusberg je zaslužil, da ee ustreli. Oa je na-hujakal N'no zoper .Museadius", to pa V8e, da meno draži. Jaz no igram, des Goimmux tudi ne. Ah, evo St. Louisal Ne, vojvoda, vae js zamau. Ako hočete, da se igra ta stara smešna igra Mussetova, ako hočete, da nastopi Bianche, ne bobte mene ia.eli. S to Nino še govoriti nečem več.
St. Louis odloži klubuk. Gledal je srdito Izpcd uagubančtuega čela.
— Ali, oprostite goBpa, kai' ste zdaj gol orili, je uprav grozno.
gotovo skrbela, da zoper red in mir v Ogerski naperjene agitacije ne prestopijo dopustne meje. Ministrova izvajanja so podala odseku jasno sliko o splošnem položaju in ga prepričala, da ee vodstvo unanjih del ni maknilo a poti, katero hodi že več kakor deset tet in ki je primerno miroljubnim tendencam vladarjevim. Tem mirovnim smotrom primerno je postopanje ministrovo napram tistim vladam, kjer se v strankarskih bojih ne varujejo vedno riopustne meje. Z dosti j io resnobo, primerno moči naše monarhije in a t sto dobrohotnostjo, katero je z O2irom na posebne razmere v teh deželah imeti, pospešuje minister samostojnost in prospevanje teh dežel. Z* to izreka odsek ministru neomajljivo zaupanje.
To poročilo je odsek z vsemi proti jednemu glasu udobni in potem začel razpravljati o proračunu vojnega mnisterstva.
Poročevalec gr< f Badeni vpraša ministra, če bo z zneskom 10 milijonov goldinarjev mogel izvršiti tisto popolnitev vijake, katero )4 napovedal.
Vojni minister Krieghamraor pravi: Predloženi proračun kaž >, da sem S) glede popolnitve vojske povsem oklenil načrta, kateri je delegacija pred dvema letoma odobrila. U erjen sem, da jedino prava pot je sukcesivno po|>olu;evanje in razdelitev novih troškov na več let. Urejeno tiaance so tudi za vojno silo monarhije prvi pogoj.
Poročevalec grcf Badeni pričakuje, da se ne bodo prekoračile določene svoto tembolj, ker bo li črtal znesek 500 000 gld., dasi so se cene natu-rulij znižale. M niatt nt vo se ozira kolikor more na prvotuo producente in jo zadnja !et* uredila G00 pre-jemališČ. Tudi število producentov-dajuteljev za moko, oves, seno itd se je pomnožilo. Tuli malim obrto« valcem se daiejo naročila, ali več kukor 25 odstotkov vseh dotičnih potrebščin se ne more več naročiti HiHlim obrtovalcem. Ž djo, katero je delegacija opetovano izrekla gleiie* zbol sanja vojaške brane, odobrava tudi vojna uprava in zato je pričakovati, da kmalu kaj stori v tem oziru.
Delegat dr. P a c a k je dokazoval, da sedanji položaj kmetov in obrtovalcev nikakor ni tak, da bi Be sni i troški za vo.sko Še pomnožiti. Teh treskov je kriva trozveza. Izredni proračun ima sedaj že puvatui značaj rednega proračuna, zato je nujno potrebno, da obrazloži minister natančno vse svoje uačite. Njegov prednik je bil izjavil, da je v popol mtev vojske treba okroglih 100 milijonov gld. Ta svota je že dovoljena, umestno je torej vprašanje, če smo gotovi? Govornik razpravlja o narodnostnih razmerah v vojski iu vpraša, kak uopeh je imel prejšnjega vojnega ministra ukaz glede trpinčenja vojakov. Le če se vojaki ne bedo trpinčili, bodo v vojski prestali pogosti samomori. Govornik se bavi potem z just'co, zahteva, naj se odiiravijo barbarske disciplinarne kazni, in izjavi kunčuo, da bo glaBoval zoper proračuu, a ne vsled nasprutbtva proti vojski, ampak iz političnih rczlogov.
Po daljši Bpecijalui debati se je redni proračun brez premembe odobril.
— Ž"ne Btoie vedno tako, kadar so jezne, odgovori lady Ilildu. Kaj vidim, tudi vi se jezdel Mislila sem, da \m nič na svetu ne more vznemirjati.
Potolažite se, dragi moji St. Ljuis, potolažite se z on m Mol črovim izrekom, da pet šest batio mej ljubečimi se ljudmi samo oživlja prijateljstvo. Mila, Nina iu B'unche poljubovale se bodo jutri, kajti kaj bi bilo drugače od velike kadrilje, s kiti ro se bode drugo nedeljo otvoril plea pri Itub leskovih ?
— Jaz nobene od njih več niti ne pogledam, nikoli, se odreže Mila še zmerom jezua. Kar se kadrilje dostaje, nuj delajo ltubleakovi, kar jim drago.
Ta Krunensberg je Nino vso pokvaril; niBem še videla, da je katero ženo mož tako pokvaril. Ali to ne bode dolgo trajalo. — Apropos! Ste li slišali, da tmo dobili ukor od prefekture, ker smo preteklo noč igrali v fcavarui hacearat — Češ, da ta igra v mestu ni dovoljena. Ta je lepa !
— Djkler džava loterijo drži, prav dosledno, pravi lariy 11 Ida.
— Vaaka igra je proti zakonu, izpregovoii don Karlo.
— Vsi zapustimo Fioreuco, vzklikne uiudanio
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 28. septembra. Poljski ideal, B smarckovi govori zoper Poljake so provocirali pol.sko časopisje in prouzročili jako važno izjavo glede končnih smotrov vse poljske politike. O tej izjavi se bo gotovo še večkrat govorilo. Storila jo je „Gazeta Narodovva*, povsem resen in jako ugleden list. Ta časnik pravi: »Biamarck |e govoril o raznih eventuvalnoBtih glede parcijelae obnovitve Poljske, ki bi bila obrana pred Rusijo in seveda mu ni ugajal nobeden teh projektov. Ker pa narodna politika Poljakov v kolikor je poljska, ni imela nikdar, ne prej ne sedaj, in tudi ne more imeti drugega končnega smotra, nego obnovitev Poljakom historično pristoječe eksistence, tako je primerno, da se s poljske strani odgovori, kako je lojalnost Gališke napram Avstriji, lojalnost Stablevvskega in Ki šč elskega napram Pruski zjediniti s principijelnim glavnim teženjem uarodao-poljake politiae. Uverjeoi smo, da je v interesu Poljakov in da zahteva dostojanstvo narodovo, da se na to vprašanje odločno in nedvoumno odgovori. Samo tak odgovor zamore naše nasprotnike prisiliti k molčanju, tiste, ki nam očitajo, da politika poljskih parlamentarnih zastopnikov na Dunaji in v Berlinu ni odkritosrčna. Ta politika pa je povsem odkritosrčna in bres laži ali liceroerstva. Zvesto stoječ, na podstavi zapadnu civilizacije kot histončua individualnost, stojimo vedno v tistem taboru, ki se bori za ideale zapadue civilizacije, za red iu pravo in za svobodomiselni napredek. Sodimo, da trozveza nima drugega končnega namena, kakor varstvo civilizacije in napredka, kar bo v odločilnih treco'kih naši reprezentantje na Dunaji iu v Beroliou na nedvoumen način izrazili. Tudi upanja še n smo izgubili, da pride čas, ko bo po trozvezi reprezentovana politika zahtevala, pomoči poljskemu uarodu k samostojni ulogi v obrano zapadne civilizacije proti naskoku z vzhoda in zato se držimo zvesto trozveze in v trozvezi združenih držav, ker iščemo pri n ib varstva naše narodne eksistence v veri, da bo historična potreba prav te države v primernem trenotku in na primeren način uapotila popolnoma izkoristiti živijenako m o.'1, pevskega naroda, kateri se je toliko časa vsled malodušuh političnih sistemov in na škodo civilizacije, pravice in reda k tlom pritiskal. To je ua kratko pojasuilo glede poljske lojalnosti napram Avstriji in Pruski in glede garancije, da je ta lojalnost odkritosrčna in resnična.
Permanentni odseki. Permanentni ju^tični odsek je včeraj dognal razpravo v drugem in v tretjem delu juriBdikcijske norme, permanentni davčni odsek pa je nadaljeval razpavo o splo3uh določbah in rešil paragraf) glede pregledovanja trgovskih knjig.
Disciplin i rana profesorja.
Pred nekaterimi dnevi je vlada premestila dva italijanska profesorja v Zadru, Brunellija in Tilg nerja, na drugi in-sti, jednega v Koper, jednega v Pulj Rečena piof-sorja nista prosila za to preuie-BČeoje, vlada ju je prestavila, ker ni bila zadovoljna z njiju političnim delovanjem. Brunelli in Tdgner sta bila uamieč člana Zadarskega občinskega svetu oziroma ondotuega mestnega šolskega sveta. Ha sta odločna pristaša italijanske in huda nasprotnika hrvat ko stranke, ali vzbc temu obsoia hrvatsko časopisje z vso odločnostjo njiju discipliniranje. V občiujkem svetu iu v mastnem šdskem svetu nista bila kot c. kr. uradnika ampak kot zaupna moža prebvalstva. Kot pri f gorja nista ničesar zakrivila, kar bi   bil  po v. d premeščenju, ui torej dvoma, da
Mila. Da ne bi smela v svoji sobi delati, kar mi se poljubil Ta je lepi! Jedina je Še ta, igrati bomo hodili k Kublcskovim, njemu se ne bodo upali poslati ujioroina. Kaj ves ta hrup koristi, vsakdo igra, vsak bi rud zmerom igral. D >bro, igral bodem nocoj baccarat v tem hotelu, ker je bil prefekt tako grozen in je to isto storil. Vi vsi pojdete ta večer z menoj  po obedu pri Rublrskovih tja. Obljubite!
— Naravno, pravi kneginja Olga.
— Naravno, pravi lady Featherleigh.
— Naravno, mrmrali so vsi.
— Pa če piudurji pridejo?
— Streljali bodemo uaujel
— Ne, dali jim bodemo šampanjca — to sredstvo je sigurueju in bolj človeško.
— Želela bi, da pride Bam prefekt, povedala bi mu svoje tnuenje, pristavi Mine. M la. Nepristojen je ta človek I pa vse kraljevske visokosti v Evropi prihajajo zgolj zaradi igre, da v tem mestu pre-zimujojo. On mora to vedeti.
— Moja draga Mila, kaj se zato toliko to-goliš, ji reče lsdy Ililda. Pošlji desettisoč frankov za dobrodelne numeue, potem lahko igraš v kavarnah, kolikor ti drugo!
— Gospa, čast mi je posloviti se, mrmra dolla Rocca, pcklonivši bo globoko pred ujo.   (Daljo prih.)
ju je vlada disciplinirala radi njiju političnega de*
-JoTanJa.   . -——
Minister Hteronpmi odstopi. Ogerski minister notranjih del, Hieronjrmi, se je spri s Kolomanom Tiszo se samo zaradi rumun-skega vprašanja, nego tudi zaradi podržavljenja uprave. Pravosodni minister Szitagy podpira Tiszo in vsled tega boče H eronymi odstopiti. Da bi mu ne bilo trpeti pomanjkanja, mu je namenjeno mesto ravnatelja bodoče ogerske parobrodse družbe.
Vitanje tlržave.
Reakcija v Nemčiji. Ko so bo začela anarhistična zločinstva nenavadno množiti, sta tako Francija kakor Italija sku-dali doseči mejnarodni dogovor zoper anarhiste, a ker Angleška ni o tem nič hotela slišati, Be je stvar opustila. Nemčiji sicer anarhisti ne delajo nikakih skrbij, pač pa socijalisti in ko je nemška vlada videla, da si pomagata Francija in Italija z reakci* lunarnimi zakoni, lotila se je tudi ona sedanje svobode in jo misli pristriči Vlada je še izdelala dva zakona, s katerima se bo svobodno zborovanje in osnovanje društev tako utesnilo, da še svobode ne bo nič ostalo, vrh tega pa bo poostrila kan. zakona določbe, da pritisne na socijaliste.
Kitajsko- japonska vojna. Reuterjev „Offhe* javlja iz Sbaughaja, torej iz kitajskega vira, da je japonska vojska naskočila kitajsko pri mestih Andžu in VidŽu, da pa se je po več ur trajajočem boju morala Kitajcem umakniti. Potrjena ta vest še ni.
Domače stvari.
— (V o I i l b k i shod.) Državni in dež. poBl. K o b i č in dež. posl. dr. R a d e y sta za nedeljo dne 7. oktobra sklicala volilski shod v Slovensko Bistrico. Shod se bo vršil v gostilniških prostorih g. Petra Novaka.
— (Neverjetno, a v e n d e r resnično 1) Pod tem zBglavjem p še „Eiinost" glede pozdrava dež. glavarja D tele, poslanega udeležnikom slavnostne otvoritve nemške šole v Bdi peči: „Ua je na to slavuoat došlo raznih zidarjev nemškega mostu do Adrije, to se ume ob sebi. Nikakor pa ni tako umevno samo ob sebi, da sta na slavuoat dopuštala svoje pozdrave tudi dež. predsednik Kranjski, baron llein, iu pa dež. glavar Kranjski, slavni Oton Detnla. To ni nikakor umevno samo ob hebi — celo nenaravno je —, vendar pa bo nismo začudili ni najmanje temu koraku slavnega Otona, saj vemo, da mož si ne more kaj, da ne bi tu pa tam razkril Bvojega — „nemškutsrskega srca!" Zato niti nismo zabeležili tega najnovejšega čina slavnega Otona. Ker pa zatrja danes nam došla „Politika", da se jej vest o brzojavki deželnega glavarja kranjskega na šulvereinsku slavnost zdi vendar preueverjetna, moramo že poučiti našo ljubo Praško tovanšico, da je na Kranjskem dandanes vse mogoče; tudi ono, kar je še tako neverojetuo. Gospod Detela in družba so zašli ua visečo ravan, na kateri ni miru ni odmora: drveti morajo že po fizičnem zakonu nizdolu raz višino narodne značajnosti v dobno, kjt r praznujejo svoje orgije narodni mlačneži in plešejo svoj divji ples rod n<*.š sovražeči germauizaturji. Gospod Oton nas ne briga dalje (naj gre le tja, kamor ga vleče srce!), toda do stranke, ki je svojedobno tega gospoda dviguila na svoj ščit in ga slednjič posadila na kurulski stol, do te stranke moramo danes vi nd.ir staviti resuo vprašanje: ali dopuščata slovensko poštenje in uarodua zuačajnost, da bi katera si bodi slovenska stranka mogla premišljati le jeden sam trenutek o tem, ali naj bo loči od moža, ki ne le no pozna narodne odločnosti, ampak ki ne pozna nujnavaduejšega — takta. Da ima g. Oton 1) t« Ia kot glavar Blovenske dežele Kranjske le mrvica pojma o tem, kar zahteva takt, gotovo ne bi pa* šiljal svojih brzojavk ua šulvereinske slavnosti. Ta brzojavka je izvestno hud tobak, a ta tobak je vz.ra-.el na koalicijski njivi; slovenska javnost pa naj si izerpi motao in pouk iz tega dogodka. Čaa bi bil res 1"
— (Osobne vesti) Gosp. dr. Št. Divjak, okrožni zdravnik v Prevojab, je imenovan od dež. odbora kranjskega za hišnega zdravnika v blaznici na Studenci, dr. K. Pamer, c. kr. fregatui zdravnik v Pulju, pa za okrožnega zdravnika v Črnomlju. — Učitelj na nemški deški šoli v Trstu in okrujni šol« ski nadzornik v Sjžaui g. Davorin Sinko v ič je imenovan začasnim učiteljem na nižji gimnaziji Ljub* Ijanski ua mesto prof. Jas. H ubada.
— (Slovensko gledališču.) Včerajšnja otvoritev nove Bezone, osobito pa premijeru, Brno pričakovali a podvojeno napetostjo; saj nam je šlo za to, ali obvelja naš poskuj: poiskati  si nadomestila za
zapustivSh nas dioskura pri slovanskih bratih. Govorimo kar   naravnost:   včeraj  je  bilo zlasti novo-pridobljenim močem, dvema Hrvatoma Freuden-rtJjcb Vesel ču io g. An ča) in   ji doemu  Cehu (g. Inniannu) prebiti tako rekoč svoj vzprejemni izpit. In da izrečemo bvojo splošno sodbo tudi kar naravnost, zvršil ae je ta vzprejem prav dobro. — priznati moramo, da nas  je   skoro obšla nekaka zona, ko smo čitali včerajšnje prem je e naslov: Ludvik XI, ž a I o i g r a v  petih dejanjih.   Fra n-coBki spsil Cisimir Delavigae.   Žiloigra! in pa še povrhu žaloigra one vrste, ki ne d*je hkrati mnogim igralskim silam priložnosti, odlikovati se s pa-tosom in deklamacijo, ampak one vrste, v kateri se skoro vse zanimanja suče okolo jedne glavne osebe (Ludvik XI) in ta glavna oseba je nekak psihološki problem,   katerega   skuša  pesnik razrešiti;   in to psihološko razrešitev mora pred občinstvom pogoditi pred-tavljatelj to neizmerno težke naloge. Gosp Freudenreich Vesel č jo )e zvrševal mojsterski, bodisi v maski, bodisi v kretanju.  Z napetim zanimanjem smo sledili njegovemu prikazovanju vidnega telesnega propadanja kraljevi ga, ki je v tako ostrem nasprotiu z ujegovo uprav demonsko duševno eneigi|o. Čudili smo se mu tembolj, ker nam je znano, du je v svoji dosedanji karijeri v Zigrebu deloval največ v veselostnih ulogah. Po včerajšujem vspehu pa mu lahko prorokujemo, da bode tudi kot prediitav-Ijalec težkih značajev jako srečen. Ako mu smemo kaj svetovati glede včerajšnje uloge, bi bilo jedno to, da mulce ublaži semtertje drastiko v svoji igri, katera s tem izveBtno So pridobi. — Tudi g. A nič (Vojvoda Nemours) ing. lnemann (Cdtier, kraljev zdravnik) sta nas popolnoma uverila, da so upravičene nade, ki jih je stavilo dramatično diuštvo vauja. Takoj na tem mestu pa hi ne moremo kaj, da ne bi prav iz srca pohvaldi vse tri omeu.ene predstav-Ijalce na njih vrlem napredku v pravilni slovenščini, ki so ga mogli doječi v tako kratkom času le z največio marljivostjo, zlasti se čudimo g. Inemannu, ki je, dasi rodom Č h, skoro najbolj-e izmej vseh treh premHgal govorilne težkoče. S»c t pa kake malenkosti v oito-pik: prav radi odpuščam*, ker smo si živo v svesti, da je tudi pri jako sorodu<h jezikih prav težko   popeti sa v tako kratkem času do one brezhibne govorilnosti, ki jo zahteva gledališki oder. Prav zategadelj, ker so razlike mej slovanskimi narečji, zlasti slovenščino in hrvaščino, tako neznatne, da skoro nevidne, delajo v govoiu več težave, nego bi človek mislil. Toda prepričani smo, da poleg nekoliko napora izginejo skoro zadnji sledovi i j e k a n j a in drugih takih hib. Pri g. Anici pa je morda razumljivost trpela nekoliko zategadelj, ker je v prevelikem dramatiškem ognju nekoliko preb teval. Igralske in jezikovne uspehe vseh treh oovib močij je občinstvo priznavalo Lva!ežno s tem, da je jednega kakor drugega po večkrat z burnim ploskanjem poki calo na oder. — Pohvaliti pa moramo tudi svoje domače Bile, ki so Be s prejšnjimi združile v prav vrl ensemble. Gospića Irma Polako v a je bila prav dražesten dau-phin,   gospoda   Danila   puščavnik je igral prav umerjeno in je bil svoje naloge vešč; in prav prijali sta nam tudi gospicu S lav če v a (hči Comminesuva) 8 simpatičnim  igranjem in g. Grišela N igri nova (Marta),  ki je za svojo malo komično ulogo našla pravo mejo.   Tudi ostalo osobje (gg. Šturm, Pod-grajski, Orehek, Černiko, Lovšin, Štuler, Učak), je storilo svojo dolžnoBt. Odobito g. Vcrovšek ml. (minister) predstavil se nam je zopet vestno pripravljen za svojo nalogo, kakor je tudi gosp. P e r d a n kazal svojo staro živahnost kot francoski kmet, katere je bilo znabiti včeraj  celo nekoliko preveč Sploh smo opazili, da je francoski „narod" dokazoval Bvojemu  ljubljenemu kralju udanost in vzneseno radost pregoreče. Res je, da čuti dober dramatik in igralec z občinstvom vred potrebo, da semtertja privošči nekoliko počitka ali odmora razvnetim živcem s tem, da vplete mej strogo trsgiške prikaze prav navadne ali celo komične. Saj vemo vsi, kako silno pri Šekspirju taki vmes nastopajoči šaljivci povzdigujejo prejšnji tragiški vtisek in kako izvrstno po-krepčajo in pripravijo gledalca za sledečo neizogibno katastrofo. Toda povsod bo meje, „ue quid nimia", ničesar preveč!  Priprosta, prirodna šaljivoBt ae ne sme nikoli preobraziti v pretirano burko. Splošen vtisek, ki ga je naredila včerajšuja premijera na precej mnugobrojuo občinstvo, je bil po naših mis'ih ta, da je bilo igranje noprieikovauo zaokroženo in celotno.  Vnanje uprizorjenje je bilo prav tako hvale vredno, v opravah elegantno, v vsem točno. Slovensko gledališče — to smemo sklepati že iz včerajšnje
predstave — postavilo ee je na zdrava, organična tla. Z uprizorjen;: m težavne žaloigre je menda „dramatično društvo" v zvezi z novo gledališko režijo hotelo pokazati, kaj premore za novo sezono. In danes lahko rečemo, da občinstvo sme zreti v bližnjo bodočnost slovenskega gledališča z najlepšimi na-dejami !
— (Kropa v nevarnosti.) Iz Krope se nam piše 20 t. m.: Danes proti mraku pričelo je tu v Kropi in okolici zlasti po vrhovih Jelovice liti, da so bili v kratkem vsi potoki polni vode, katera je prinašala obilo proda. Nevarnost je b Ia velika, da ne bi voda pričela prodirati v bližnje h še, ker je že mali leseni most zajezila. La hitri pomoči gasilnega društva in drugim delavcem se je zahvaliti, da so razkopali prod in pesek ia tako rešili in obvarovali Krojio večje uesrt-če.
— (Za hribolazcp.) Kiča na Golici se je dne 23 sept. zaprla za letos. Turisti, ki bi hoteli na G'ilco, dol e ključe h koči pri rudarskem uradniku gosp K kiu pri Sv. Križu, kjer se oskrbe tudi lahko z živežem.
— (Kranjsko prebivalstvo po poklicu.) Na Kranjskem je 91019 ljudij (69 271 moških in 24 718 ženskih) samostojnih; 68G2(fil4l moških in 721 ženskih) po službeh nastavljenih; 71.888 je delavcev, 117 255 delavk, 8169 dninarjev, 10.004 dniuaric; 82 0(18 moških iu 103.724 Ženskih je brez pravega poklica in vzlržu.ejo jih drugi.
— (Bralno društvo v Spodnji Idriji) priredi v proslavo godu N|. Veličanstva presvetlega cesarja Franc Jo*i|>a 1. s sodelovanjem oddelka c. kr. idrijske rudniške godbe v nedeljo, dne 30. Bep-tembra 1894 leta v prostorih g. Leop. Žuidaršiča vesel 00 z jako zanimivim vzporedom, na knterem je poleg več pevskih točk tudi prizor iz domačega življenja „Kateri bo" in prosta zabava. Vstopnini za ude 10 kr., za ncude 20 kr. Začetek ob 4 uri popoludne. C sti dohodek veselice je namenjen družbi sv. C rila in Metoda.
— (Uboj) Dne 21. t. m. ponoči je obstrelil posestnik Joief Novak v C^rjnh v krškem okraju 20letnega hlapca A'ojzija B zjaka, bi mu je pretil s kolom. Puška je bi'a nabita z zrni, Bizjak je VBled ran umrl že drugi dan. Novak se je sam prijavil pri sodišči v Krškem.
— (Zdravstveno stanje.) Trabom ali bolezen na oč^h je skoro pojiolnoma ponehala v Kranji. Bolnih je samo še 6 otrok, a tudi izmej teh bodejo 4 že v malo dneh popoluuma zdravi. Pred početkom šolskega leta je okrajni zdravnik gosp. dr. Savni k preiskal vse g muazijske in Ijudsko-šolske učence in ni našel nobenega na očeh bol nega. — Giiža je razširjena v nekaterih občinah krškega iu litijskega okraja, kjer je okolu 70 bolnikov. V krškem okraju je umrlo 10 osob (6 od-raščenih in 4 otroci), v litijskem okraji pa 5 osob (1 odraščen in 4 otroci). V Velikem Gabru se je začetek šole VBled tega odložil do 1   bod. meseca.
— (Podružnica h v. Cirila iu Metoda v Trbovljah) priredi dne 30 septembra t. 1. ob 3 uri poj oludne v gostilni gosp. Autona Volavšeka zborovanje, pri katerem bo pelo Trboveljsko pevsko društvo.
— (Cvetoče vijolice.) gotovo redka prikazen v tem Času, je našel nekdo pred uekaterimi duL-vi jiri Sv. Marjeti blizu Ptuja«
— (Požar.) V Ptuj! je zgorela v tamošnjem ljudskem vrtu „švicarska hiša", katero je društvo za olepšamo mesta dalo zgruditi pred kak mi dverai leti. Hiša je veljala okolu G000 gld. in je bila za blizu toliko zavarovana.
— (Samomorilka,) ki je nedavno skočila mej vožnjo s kiova parobrode „Leme" v morje, jo bila, kakor se je zdaj dognalo, soproga v Trstu živečega upokojenega stotnika Jurija G Bila je iz Gradca in še le dve leti omožena.
— (R a z p i b a n a služba.) Na strokovni šoli za lesno obrt v Ljubljani mesto učitelja za jezikovne in trgovinske predmete. lile predinuto jo poučevati tudi na strokovni šoli za umetno vezenje. Letna plača 840 g!d. Prošnje s posebnimi spričevali in priloženim „curriculum vitae" do konca meseca oktobra ravnateljstvu strokovne šole za lesno obrt v Ljubljani.
				
				
		Slovenci in Slovenke! ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 N--- 4		
1				
Darila s
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: »Prostovoljec" v Ljubljani 2 kroni (1 krono za prodane podobice, 1 krono nabiratelj). — G. Mat. Baudek na Dunaji 2 kroni. — Skupaj 4 krone. Živeli rodoljubni darovalci iu njih nasledniki!
Za Preširnov spomenik v Ljubljani: G. Ferdo Milller, zdaj v Borovljah, 5 0 kron, katere so položili nekateri Celovški slovenski dijaki na narodni žrtvenik ,kot majhen dokaz, da tudi tam na potujčeni zemlji bijej > slovenska, za vse dobro in slavoo vneta dijaška srca." Ponlant znesek izročimo pisateljskemu društvu. Živeli rodoljubni mladeniči in njih posnemovalci!
Hazne vesti.
* (Lakota v U rnig ori ) Ker je letina bila, letos v Cnigori prav slaba, se je bat, da nastatet lakota. Gotovo bode v prvi vrsti zopet pomagala Rusija, ki ima bogate zaloge ž ta.
* (Vozna cesta na Veliki Zvonik.) Trasiranje Vužoe ceste od Hedgeublut a do koče na Velikem Zvoniku je dogotovljeno. Cesta bo dolga 11 kilometrov in bo veljala okolu 70.000 gld.
* (PosledicaGoetbejevega VVertherja.) Te dni ne jo ustrelil neki dijak imenom R>derieo Atidrea. Oitavil je listič, na katerem je bilo zapi-8 n>: „Ravnoksr sem prečita) do kosca Goethejeva „Weither|evo trpljenje*. Utsek je bil tuko silen, da ue morem dalje živi-ti."
* (Čudna železniška nesreča) se je pripetila d te* 25 t. m. biizu FlorenOe. Zunaj postaj • je skočil brzovlak b tira ia zavozil uaravnoBt v neki reservoar za vodo, prebivši stene poslopja. Viak je bil popolnoma pod vodo iu ee je meralo mnogo potovslcev rešiti s tem, da no ponkakali skozi okna in odplavati.
* (Štiri ljudje od strele ubiti.) B izu M lana je strelu ubila posestnika M^'ahero in njegove tri sinove. Vsi Stirji bj pri nevhti b'li v koči, v katero ie treščilo.
* (Grozua dogodba) ae ie pripetila v DvkeSVilla. Posestnik C aiton je zapazil, da mu ponoči nekdo krade najlepše dinje. D.a bi se maščeval nad tatom, je Zttstrupil nekatere dinje s tdnhuiuom. Drugo jutro 8>i našli tri osebe mrtve mej dinjaint, namre' posestoikovega tona, necega moža iu sina soseda Brgesa. Ves pTeatrsšen je hotel Claiton pobegniti, k BngeB mu ie pognal kroglo v glavo, da jo bil takoj mrtev. Tako so dinje prouzročile smrt štirih ljudi). Bripe8 je pobegnil.
* (Strahovit ciklou) je opustoši) okraja Okita in Svvtte na Ja|>anskem Nad 1500 ln.3 je popolnoma poiušenih in |e najmanj 300 ljui j bilo ubitih.
Erzojaviie.
Dunaj 28. septembra. Suplent na gimnaziji v Gorici Albert Subic in učitelj telovadbe učiteljišči v Kopni Kurol C i bo v a sta imenovana provizoričnima glavnima učiteljema na učiteljišči v Kopru.
Dunaj 28. septembra. Sinoči s-.» je sešel kongres socijalnih politikov. Udeležba je velika. Mej udclcžniki je tudi več državnih poslancev.
Dunaj 28. septembra. Vladni krogi zatrjujejo, da ni nič upanja, da se že letos sklene trgovinska pogodba s Turčijo, ker turška vlada od svojih pretiranih zahtev nikakor neče odnehati.
Budimpešta 28. septembra, Magnatske zbornice odsek za cerkvenopolitične predloge je odobril vse zakonske načrte, nanašajoče se na podržavljenje matic.
Beligrad 28. septembra. Na dan goda ruskega carja je grški konzul Zakagis v Nišu, kot zastopnik ruskega konzulata priredil banket, pri katerem je napil ruskemu carju in zajedno strastno napadal Avstro-Ogersko. Vsi navzočni konzuli so takoj zapustili dvorano, avstrijski konzul Hektor de Rosa pa je Zaka-gisa pozval na dvoboj, do katerega pa vsled intervencije srbskega divizijouarja v Nišu ni prišlo. Grška vlada je konzula takoj odstavila in ga odpustila iz državne službe.
Bukurešt 28. septembra. Mej redarji in visokošolci je bila včeraj vi lika rabuka. Dijaki so po buulevardih denionstrovali. Nekateri so hoteli govoriti, kar pa jim je redarstvo branilo ter hotelo nekatere, ki se niso u d ali, odgnati v zapor. S klicem „Sedmograjčane so zaprli" je planila številna množica na redarje. Orožniki so prihiteli na pomoč. Nastal je srdit boj, pri katerem je bilo mnogo osob ranjenih^ Policija je mnogo razgrajalcev zaprla,
Zahvala.
Otlbor telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani izreka tem potem za prijazno sodelovanje pri akademiji dne 22. t. m. na korist „Narndueuiii domu" vsem p. n. castitim sodelujočim svojo najtoplejšo zalivalo, posebno pa fiastitinia gnspeiua Jelki A n i i c \ i in Lidunki Iuemanuovi, slavnemu ien nkeinu tamburaSkrnin -/.boru Ljubljanske čitalnice in njega vodji g. dr. Ant. Schwabn, g. Karolu H o ft' m ei s t r n, •lavnemu moškemu zboru „Glasbenu Matice" io njega vodji jr. prof. M. II u b adu, g. Rud. I um m auri u za njihov trud in njihovo požrtvovalnost, slavnemu občinstvu ia povoljni obisk in g notno podporo, s katciiin bo j«; dosegel namen prirejene akademija in se je omogočilo društvu prispevati k izdatnim zneskom k gradnji  nuftega „ Narodnega Doma".
V Lj u b 1 j a n i, dno SBi septembra 1894.
Telovadno društvo , Sokol". Umrli ko v 8jjtiltlfanl:
20. 8'ptemcra:   Mariji  li. kur. crovljarjeva hči, 2'/t leta, TrzHska cesta st 37.
V d e i e 1 d I bolnici:
21. Beptemlrra: Franc Sterban, posestnik, 51 let. '..'■>  septembru: Andrej J ras, ^Htut, 71 let.
Meteorologično poročilo.
J	Ca« opazovanja	8tanje barometra T mm.	Temperaturu	Ve-trovi	Neho	llo-kriria * mm.
t * e«	7. sjntraj 2. popoi. 9. zve*er	7 as 4 i*. :sr> a «b 786 9	12 0" C 18-2« C 12 4' C	si. szh. ob]. bI. szh. obl. si. szh. d. jas. 1		3-00 im. dežja, j 1
Srednja temperatura 14-2* za 0-3° nad normalom.
IDiar^ajelceL borza
dne 28 septembra t. I.
Skopni državni dolg v notah.....b8 gld. 85 kr.
Skupni državni dolg v srebru    ....     9H   ,   75 ,
AmtriJBka zlatu r. nt a    .......    124   ,   20 „
Avstrijska kron-ska renta .....97   „   80 ,
Ogerska zlata renta 4°/0......122   ,   it) B
Ogerska kronska renta 4°/......96   „   80 ,
Avstro-ogerske bančne delnic«    .... 1033   m   — „
Kreditne delnice......... 870   ,   60 „
Ix>ndon vista...........124   ,   05 ,
Nemški drž. bankovci za 100 mark    .   .     KO   ,   Hr* »
20 mark............12   ,   18 ,
»0 frankov........... 9   ,   88 ,
Italijanski bankovci........45   ,   15 „
C. kr. cekini.......... 5   ,   89 B
Due* 27. septembra t 1. 4VC državne srečke iz 1. 1KS4 po 250 gld.    148 KM. 75 kr
Državne srečke iz 1. 1HH4 po 100 gld..   .    1*6   ,   60 ,
Donava reg. srečke 5U'0 po 100 gld.   .   .   127   ,   75 ,
Zemlj. obe. avstr. 4« //„ zlati zast. listi    .   128   „   2"i ,
Kreditne srečke po 100 gld......1V6   ,   60 „
Ljubljanske srečke........96   ,   — „
Rudolfove srečke po 10 gld......21    f    — „
Akcije anulo-hvbtr. banke po 200 g!d. .        169   ,   25 .
Tramway-drnSt. velj. 170 gld. a. v.   .   .   .   320   „ ,
Papirnati mbelj......... i    „   :3'/, ,
Izvrstni, tirolski, sladki
•visx3fei mošt
liter po 36 kr.    10 ^ v Pćiiili 11-0\ i viiiarni v Ljubljani
v ISHonoVala uli«*itli tkt. f>*-J.
meblovana soba
ie dale tuko J v najem v fvtu«Ieiitov«Ulli ullcnli nI«-v. 2, II. iia«lNtro|»je. — Več izve se istotam »li pa v upravništvu „.SlovetmkeK* N.-.roda*. (105!> ~3j
Kdor ±eli
letošnjega „Zvona"l.zv6zek
oglasi naj m u-tno alt z dopisnico pri ufiravnšr.vu .Narodne Tiskarne", da priredi, ce R" i b dovolj oglasi, II  tiHtin. Zvezek bode veljal 40 kr.
Namizni raki.
Naji&bornej *e opleinenjeue vrste, lovijo -s.', vsak dan, da ao vedno tVell, raspoSlffa pod jamstvom, ti ta <Iom|»o A« šivi, v postnih košaricah poftnine in eolnine prosto po poštnem povz ■ t j u: H*' kom. rakov za juho gld. 2*50, r"0 ki>m. srednje namiznih rakov gld. 3"—, 6'> kom. velikanov z di belimi škarjami gld. 3*50, 40 kom. solo-velika-nov gld. 4 50 in Bi kom. Ho!o-velikanov, jako finih, čudovita živali, gld  525. (854—21)
F. Schapira, Stanislav št. 274, Galicija.
Posredovalnica služb O. FLUX
v I.)tihl|aiif.
■1» llregn ritev. G
ima
veliko izbero služb
za prist« jne posle vsake kategorije (možke in ženske), zlasti za kuharloe (tudi  k jedni ali dvema osebama;, hlslne, peatunja in dekleta za vitko delo itd. itd. i&83 —ltJi
Štajerska deželna
Rogaška slatina.
Tempeljski- in Styria-vrelec
---- (5J6-7)
S\«>/n polnitev iz iiovuigra|ciu-gii rova z direktnim dotokom vrelca.
Ta kiselica, nd nekdaj velika koristi '/.lasti proti boleznim prebavnih organ v, tudi naj prijetnejša osvežujoda pijača,
fl*P~ se ne ume zamen in rti ti
R raznimi drugimi kiaelicaiui, ki «e pod imenom „Ro-gtiska kiselica"  lloliitscliorj spravljajo v trgovino.
Dobiva se pri oskrbtiiatvti  vrelca v Rogatec Slatini; v LJub'Janl m dobiva Jedino v glavni zalogi za Kranjsko pri  Iv. Llulnger Ju.
C. Ir. glavno ravnaieljilvo aTitr._ h^iilenjt
Izvod iz voznega reda
veljavnega  odi X. Jia.za.ilsk X©©-4.
Nastupno otnnnjflrU  prihkj»l <l in  ođhajalni oatiaćsnl to ;
ur«Hn}<mvrnj>*ftr>n rnm*. Hrsfiajaarropikl ću J« krmjuama Oa«\i t l.juh'. Ijani 1» 9 iniiititl naprej.
Odhod Is LJubljane (jni. kol.).
Oh IV. uri H Milu. po m*W ocebnl rUh t Trhli, Pontabol, Rnljah, O«. Inver, H'r:iiir.i-unft:ittu, (<)illnio, 軫 Holsthal ▼ Ainnoe, Iichl, Hiritui. ilitn, Sctlnouri.fi, I.oml (Ji.Ht.Mn, Zali na j«a«ru, Inomnat, BraRpnc, Ourih, Ganeva, 1'nrii, Steyr, 1,1 »c, BuJejevlce, l'U^nj, Marijine vare, K^», Karlnvn  vHre,  Franonve   vara, Prago,  Llpaijo,  Dnnaj via Ainatetten.
'»'• 0. Mri 7 »n*m. zjutnt) ini-piiiii vlak ▼ Novo moato, Kočevje.
Ob 7. Mrl IO mlH. tjutr«) oiubai vlak v Trbia, Pontahel, Rnljak, 0»> lovec, Fraiisoiiafoete, 1.iui.no, Oiinaj. oaa 8elathal v Anaaee, Iichl, Onmiiili-ii. S< 111... kf n. .1, I.i-ihI Oattein, OunaJ via Amatetten.
Ot> it. url 41 min   tlofiohutnn meaani vlak ▼ Nuvo mosto, Kočevje.
<>t, ll. „H HO NiiM. rf»/M>/Wffn«> oaebnl vlak v Trhli, Potital.el, llaljak, Galuvuc, KraiiKtiuafeNte, Iijutiuo, Selztlial, Dunaj.
Ob 4  mH   ti  min   jutfmlmlnm oaebnl  vlak  v Trhli,   Itolirvic, Oeloveo. Franiutiafeate, Ljuimo, čna Selstlial v Suluii«rml, I.enil-Oaatein, na jeaaru, Inomoat, Itravnia, Curili, Oenevo, Parie, Htevr, I.Ini-, Ornim* dan, laolil, Budejevice, 1'lnenj, Marijine vara, Kffer,  Franoove *u«, Karlovo var«, Prago. Tiijiakn, nuna) via Amatelten.
Ob 0. ni-( 30 tnln. »rcrcr ma..i>i vlak v Novo meato, Kočevje.
Prihod v LJubljano (juž. kol).
Ob B. eaH 33 min. »Jntntl oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, 1.1 p aiji*, Praga, Frauaovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varuv, Planja, Hmlejevio, Rnlnci^raila, Ijlnea, Slejrra, Omnadena, Iaohla, Ana* aeaa, 1'ariaa, Oeneve, Curilia, Bragenaa, laomoata, Zolla ua JaxeruJ lii-tul-Oa.tfiiia, Ijjnhne^a, Golovoa, Beljaka, Franaanafeata, Trblia.
Ob S. url ti tnln. tjittinj meiani vlak ia Novega meata., Kočevja.
Ob It. uri i/7 uttn. etttjHtiutlttn oaebnl vlak a Dunaja via Amatetten, Liluaije, Prage, Frauoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Plauja, Budejevic, riolnngraila, I.lnoa. Hlcjm, Pariaa, Oeneve, Curilia, lir.iuuii'«, luotooata, /.«11» na Jeaeru, Leud-Oaetein«, l^ubnega, Dalovca, Lienaa, PontaMa, Trhiia
Oh lil. uri 40 ntin. fii'jittluttn*i meiani vlak is Novoga meata, Kočevja,
Ob 4. url 4M ntln. jtoftluitum eaebni vlak ■ Dunaja, Ujubueg*, Hnlrthala, BalJMka, Celovca, Franaenafflate, Hnutabla, Trbiia.
Ob H. url 34 n.O«. trrrrr meiani vlak ta Novega Maata, Kočevja.
Oh U. url itt mit*, nvmčrr oeeluil vlak a Dunaja preko Amatettena le I^Jubuag«, Beljaka. Celovca, Poutabla, Trbiia.
Odhod ll LJubljane (dr*., kolj.
Ob   7. aaH V.< tnln. *)utn%)        v Kemuik.
m       H.     m     Oli        .       flliptlllKltte   H „
»      'I     „    Hit     »     »ferer „ „
H tO.   ii   tu    h    IW<»I| ., (iloilojl vlak le ob nedeljah
In jiraanlklh.)
Prihod v LJubljano (dri. kol.).
Ob   «. aaH SH tnln. «JM(rnJ       ia Kamnika.
m   ti.   ,    t.'t     „     dopotuttn*  i        „ (4—-41 it}'
0.    m   t/O     ,,      »rrr*-r ,, ,,
.    ».   m   33     ,     trrrrr .        »      (slednji vlak le ob neleljah
in praanikih.)
državno izprašana učiteljica francoskega jezika
poučuje na domu in zunaj doma.
Št. Peterska cesta št. 27.  (io g-3>
^m^^^^m^lmttmtmllml^^m^^^mmmtm^^mmmm^m^^^^m^latMatmatm aaaa—!   ■ asssssss ■ aaaaaaassjaaa»»»-ta^ssssaajas.
V najem se da za dobo več let
posestvo
v Novski v Slavoniji, železniški postaji na progi Krod-Sisi-k. V tem mestu se nabaja okrajno sndiSće, okrnjnit oblast in občinski urad. Vsak ponedeljek je tu semenj za živino in živež. Posestvo obstoji <z solidno zgrajene jedno-iradstropne hiše, z 10 sobami, kuhinjo, kletjo, stajo, skednjem, in shrambami v velikem dvorišči, in je od nekdaj bila v hiši gostilna, ter so v njej fic sedaj nahaja 'gostilna iu mesnica; dalje pripada k posestvu 18 oral zemlje in s:cer travnikov, njiv in vrtov. — Naslov pove iz prijaznosti upravm&tvo ,,Slov. Naroda". flOUI)—3)
Člani kranjskega društva v varstvo lova
ki hočejo za prihodnjo spomlad (1084)
jarebice
za laploditev naročiti, naj to do li>. oktobru t. I. drafitTenemti vodstvu
dmrmijo. Kranjsko društvo v varstvo lova.
priporoča po nizki coni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
MT le še malo i^erlstav !^ "^BH
n»Jbo|j slovooa družba uinetoljM h jesdeoev V Xjj\a."bl5a.ril,      XjSttt-sra^n.stn.xiOTrerrL droveredu.
Danes v petek dne 28. septombra 1894
poslednji High-Life-večer
v slavnostno okrašenem cirkusu, Umetniki in umetnice v prazničnih kostumih.
Efantojt »Neb u me t n ii/ o %■ iu nmelnlo.
Drugikrat: Drugikrat:
Slovanska kmetska svatba.
Velika eiiscmblc-predstnva, zajeta iz llvljenja in za cirkusnvo pantomimo priredil ravnatelj Henry. Pantomimo predstavlja v fitirih prizorih vsu onohie in 20 Itouj. l'ol uro prod zadetkom predstavo Ifonoerti ki ga {zvriaja domafil orkester.
Jutri v soboto popoludne ob 4. uri
predstava za dijake In otrotee.
ZveČer ob 8 uri predstava. (1087)
Št 21 037.
OS.
(1088)
0 1 obČiiiHkega a\e*a dežolifgH stolnega menta Ljubljane ustanovljeni Štipendij Ivinih 250 |fitl. za ol»iNkovan|e obrtno 6olo v Gruden mzpisuje se v podeljenje za il6ho dveh h-t, počooSi ud tekočega Šolskega leta.
Do tega štipendija imajo prave« u&erjc>, ki so dovršili z dobrim uspehom obrtno nadaljevalo goto v Ljubljani, tudi ce so zmožni samo Hlovennktga jezika. Prednoet pa imajo oni ufienci, ki vživnpi v Ljuhljaui domovinsko pravico.
l'n.š'.j'', opremljeno s krotniiu listom, z domov n co ter s šolskimi spričevali, vložti je pri vo Istvu tukajSnje obrtno nadaljevalno šole do 9. ola.lol»r» leto«.
Mestni magistrat Ljubljanski
d ne 25 Bept'mbra 1894.
6f. 9079
(10-.« — 1)
uJ^X< ^aX» TO Hi S a.
Za Kra:ijak«j ko razpis-jo seleče
službe okrožnih zdravnikov
in sicer:
a)   z Ectlio plačo
1) v Bohinjski Bistrici; 2) v Kočevski lleki; 3) v Se-n ožeča h;
h)  z ictfiio g»Iuč<» 600 g*Iti.:
4) na Brdu; 5.) v Lof/fttci.
Prosilci zn jedno teh m< st vlnžd naj svoje prošnje pri deželnem odboru k r.ifjHtii ni v 1/i'Ui'M i
do 20. oktobra 1834. 1.
ter v njih dokažejo svojo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično »posobnoBt, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znauje s ov »nskega in nemškega jezika.
(ileilo onih nlužb, katere se sedaj ne bi oddale, ostane predstoječi razpis še nadaljn v veljavi.
Od deželnega odbora kranjskega
v L*ubijani, dnd 27 septembra 1894. 1.
Izdajatelj in odgovorni urednk: Josip Wolli.
Lastuma hi tiak .Narodne Ti&karne".