v-rr^m^ffrrww^m^W
Z37. Strotlta.
f LlUljliI, i twrt, 15. oktobra NIZ.
XLV. IbIo

.Slovenski Narod" veljt:
/ Ljubljani na dom dostavljen:                               v upravništvu prejeman:
eelo leto.......K 24'—             ćelo leto.......K 22*—
pol leta .••..•. , 12*—             pol leta.......m načeti leta • •»•.. . 6*—             cetrt leta .«,... , 5*50 oa mestc......„    2*—           na mesec    •   .....,    1*90
Dopisi na} se frankiraja    Rokopisi se ne vračaja Urednittvo:  Knalteva allca ŠL 5 (v pritiičja Ievo>, telefon it. 34.
Iftfcftla wsak dam mć*r isnemil a**Alfft In prmimlk*.
Inserati  veijajo:   peterostopna  petit  vrsta z* enkrat  no   14 viiu,  zsl  dvakrat po 12 vin., za trik rat ali večkrat no 10 vin. Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo nnročnine, reklamacije, inserati itd,
to   e administrativne stvari.
-----------------   Potameuta stevllka ralja 10 vinari ev.   -----------------
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira* „Narodna Makarna" telefon it. 85.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:                     t                          za Nemčijo:
ćelo leto.......    K 25*—           ćelo leto.......    K 3O—
pol leta   ..„.»••     •  13*—                                                              _
četrt leta                            »          6*50              za Araenko in vse druge  dezele:
na mesec    *.*!!!!    \    2*30           ćelo leto......K 35»—
Vprašanjem gltde inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniatvo 'spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica :št. 5 telefon ŠU 83
Vojna na Bolhanu.
Srbija pred odločitvijo.
fOd našega posebnega po-ročevalca.)
Belgrad, 13. okt.
Angleški poslanik sir Paget je pažljivo motril vse priprave za vojno in študiral ljudsko razpoloženje ter je potem pred odločnimi možmi izjavil: >Spričo takega soglasja, takega na-vdušenja in take eneržije. kakor sem jo videl. je nemogoče, da bi Srbija ne zmagala. S tem je od merodajne strani najbolj opisano razpoloženje naroda za bližajočo se vojno.
Boji na crnogorski meji
vzbujajo, naravno, v Belgradu kolosalno zanimanje in se bolj podžigajo že tatointako do vrhunca naraslo vojno navdušenje v Srbiji. Listi so polni poročil z bojišča, po kavarnah se živo debatira in na vsaki mizi je kaka karta, po kateri se zasleduje smer in moč črnogorskega napredovanja. Pri tej priliki naj omenim, da Frevtagova karta balkanskega pol-otoka ni posebna, ker na nji ni za-znamovanih več krajev. ki se imenu-jejo v poročilih o prvih boj ih med Crnogorci in Turki.
Promet na srbskih železnicali je se vedno ustavlien. vse železnice porablia še vedno samo in izključno vojaška uprava, ali upati je, da bo asebni promet že v par dnevih zopet vsaj deloma otvorjen, za sedai pa stoji nad vhodom v belgrajsko želez-rriško postajo še vedno napis: »Nikakvih vozova više nema," vse vho-de straži vojaštvo. na peron ne more priti nihče. ali zanirmvo je stati pred kolodvorom in gledati ono velikan-sko število voz s senorn, provijantom rtd., ki prihajajo tam v dolgih kolo-nah. Vse to bodo odpeljali vlaki na jug in tuđi ceste so vse zasedene od velikih trenskih kolon, Ki se vse po-mikajo proti jugu.
Na noto Rusije in Avstro-Ogrske še nobena zvezna država ni odgovorila, izvzemši Crno goro. ki je rekla: prer>ozno . ali merodajni krogi čisto nič ne tajijo, da bo odgovor — ^egativen in javnost se za to reč *n1oh nič ne briga, ker ve, da bo dala vlada odgovor — pred začetkom vojne, ali pa ćelo istočasno z napoved-jo vojne Turčiji.
Kdaj bo vojna napovedana? To
je, kakor sem že javil, samo in iz-ključno stvar generalnega štaba, ki drži — kar je samo po sebi umljivo — svoje sklepe in nacrte v najstrožji tajnosti in sicer je tako preskrbljeno za popolno tajnost vseh vojnih pri-prav, posebno razvrstitve čet, da v Belgradu nihče ne ve ničesar, kje se nahajajo posameziii oddelki, kolika je njihova številna moč itd.
To je pametno, ker s tem se je doseglo, da Turki niti pojma nimajo o lem, kje in v kakem ste vilu se koncentrira srbska armada, njihove vo-hune pa Srbi hitro izsledijo in jih napravijo -neškodljive*.
Opomba. Takoj. ko vojna iz-bruhne, odidem na bojišče in bom skrbel. da bo -Slovenski Narod < točno in resnično informiran o vojnih dogodkih. Pripominjam to zato. ua se občinstvo ne bi dalo zavesti po nernskem časopisju, ki ne bo moglo biti dobro informirano Že radi tega, ker nemških dopisnikov najbrže ne bodo puščali na bojišce in bodo nem-ski listi morali sami kombinirati po-ročila. in kaka bodo ta poročilu, s! vsak sam si lahko misli, sicer pa tuđi, ako bo nemškim dopisnikom dovclje-no iti na bojišče in ako bi oni sami tuđi resnico poročali, bodo v ureci-ništvih nemških listov to resnico vedno popačili — v prilog svojim turskim prijateljem in proti Jugoslo-vanom. Kdor čita nemške liste, naj bo previđen, ker Nemci in Madžarji so zavezniki in prijatelji Turkov.
Zvezdan.
•            *
#
Iz crnogorskih uradniii poročil.
(Od  našega   posebnega    p o-r o č e v a 1 c a.)
Kruševac, 11. oktobra zvečer: Kralj, prestolonaslednik, knez Mirko in Peter so se zgodaj zjutraj s spremstvom podali v doljno Zeto na pozicije. Motr'li so streljanje na moćno utrjeno tursko V r a n i o. Moralo se je rabiti đalekostrelne tonove Prestolonaslednik in knez Peter sta osebno nadzorovala in vodila bombardiranje. Crnogorska artileri-ja ie dobro zadevala. UtrH'i V r a -nja popoldne razrušena. Posadila se je skrila v šance. Crnogorski pešci so se pripravili za naskok. Mrak je prekinil bnrbo. Ur-dba Ro-gaj poleg Pečića por Idne za-vzeta.   Roj ra Podaju     e bi! ljut.
Crnogorska vojska je pokazala čudovito hrabrost. Turki se povsod uporno branijo. Na povratku z boj-nega polja, ki sta na njem ostala na-slednik in knez Peter do mraka, sta kralj in knez Mirko obiskala ranjen-ce v vojašnici (Podgorica). Število ranjencev je precejšno. Kralj je ho-dil od postelje do postelje in se pri vsakem pomudil. Hrabri! jih je in se jim zahvaljeval za žrtvovanje za domovino. I3rizori ganljivi. Težko ranjene kralj poljublja na čelo in isto-tako tuđi dvojico onih dveh ranjencev, ki sta v bolnišnici izdihnila. Malokdo prisotnih se je mogel obraniti silnega ganjenja. Na poljani pred holnišnico je srečal knez Mirko ra-njenca, ki so ga nosili vojaki. Zavzel je mesto nosača in sam na svojih ra-mah nesel ranjenca v bolnišnico. Mnogobrojni prisotni narod ga je po-zdravlja! in se zahvaljeval. Pred bolnišnico velika množica Maliso-rov, ki navdušeno pozdravlja kralja. Kralj je zjutraj izpraševal vojnike iz grahovskega in hudinskega polka po njihovem položaju, hrabri! jih in priporočal, naj se čuvajo, kajti njih življenje je dragoceno. Rekel jim je, da bi vse turske utrdbe do Skadra brzo padle, toda da mu je žal tvegati življenje Črnogorcev. Pred odhodom še^veii. naj top vrši svojo dolžnost. ^>Črna Gora< pristavi, ^ima sredstva. Zato ni treba štediti z materijalom, toda treba je varovat^ lastno življenje.« Nato odidejo ^ojaki na svoje pozicije, uverjeni, da kralj za nje vse misli in skrbi kot za svoje najljubrše dete. — Kralj neprestano prijema brzojavne pozdrave iz vseh strani sveta, ki so polni navdušenja za Crno goro in za njene junaške sinove. Kneginja Ksertija vrši neumorno dolžnost usmiljenja med ranjen imi v bolnišnici.
Doljna Klešna, 11. oktobra oh 11. zvečer: V sredo zjutraj je desno krilo primorskega dela nasto-pilo od K 1 e š n e proti rnestu K a -d r k o 1 u in proti višinam Vladimira in Sosa in jih je z majhnim trudom zavzelo. kakor tuđi druga rnesta do blizu Selite in Gorice. Vrhu tega sta porušeni dve nizamski Kuli preko Bojane in je posadka iz mih pohegnila. Pri vseh teh zavzet-iih je bilo 5 ranjenih. Središče, ki so se pred njim nahajale najmočnejše nrirodne zapreke in ena kazanla (t, i  poV« vr^f^ s-rn/amica). je bilo ob
11. po naših atakirano. Kakor hitro se je pričelo topovsko streljanje proti kazanli, je posadka iz nje po-begnila. Nato je nastopila pehota proti nostojankama Rasovec in Liponin, ki se smatrata za jako močni in s^ napoti!a na vrh Vrzi-g a č e. Odpor je bil povsod slab in brzo odstranjen, Vzrok tega malen-kostnega odpora in možnosti, tako brzo zasesti tako močne pozicije, leži v dejstvu, da so Crnogorci na-padli nepričakovano in prej nego se je mislilo. To se je zgodilo brez iz-gub na crnogorski strani.
Levo krilo onega (t. J. primorskega) dela je prodrlo na desni breg Skaderskega Blata cio vrh P e t u -bala in v okolici do sela C k 1 a. Tam je bil močan odpor, sovražnik zavarovan v postojankah, Toda kmalu je moral zapustiti jih in se umakniti z velikimi iz?:ubami. Po padcu P e t u b a 1 a , jako važne pozicije, je levo krilo zavladalo med Vrhom in Jezerom na glavnih višinah, kakor daleč dosežejo topovske krokije in Taraboša.
V  četrtek je bilo    rekognoscira-nje  proti  Gorici  in  Tarabosu. Pri tem  rekognosciranju.    ki    se je izvedlo v blizini Taraboša,   so imeli Crnogorci dva ranjenca. V petek se vrše potrebne    priprave za nadaljno
pestopanje.                              %
*            *
*
Posredovan|e.
Iz Aten poroč.: Ker so balkanske države imele v zadnjih tednih slabo izkušnjo. da turski telegrafični uradi sistematično potvarjajo brzojavke, so skienile izročiti noto turskim poslanikom. V Belgradu so podali noto ob 4. popoldne. Turski poslanik jo je sprejel in posla! svoji vladi. V Ate-nab in Sofiji je bilo določeno, da se odda nota ob 8. zvečer. Tuđi turski poslanik v Atenah je sprejel noto, tri ure pozneje pa jo je vrnil. Zunanji minister je nato odgovori!, da ne more priznati vrnitve že sprejete note. Nato je grška vlada še enkrat izrocila turškemu poslaniku noto. Skoraj gotovo je. kakor zatriujejo v Atenah. da bo vsled tega dogodka turski poslanik v Atenah odpoklican. ^Sabah - poroča, da bodo velesile še enkrat posredovale pri balkanskih državah v obliki prijatelj-skega nasveta.
V  Carigrad je dospel   romunski
parnik z bolgarskitn posebnim poslanikom, ki ima najbrže nalog, da odda turski vladi sklep bolgarske vlade.
Iz Carigrada poročajo nadalje, da bodo odpotovali iz Carigrada po-slaniki balkanskih držav najbrže danes, v torek.
V  Londonu je vzbudila hkratna oddaja not na porto   in   na velesile vtisk,   da so balkanske države kon-čale svoje   vojne priprave.   Iz Bel-grada    prihaja v London   tuđi vest, da bo Srbija v najkrajšem   času na-povedala Turčiji    vojno   in da se je prodiranje bolgarske    armade    proti Jedrenju že pričelo.
Odgovor porte na noto velesil je bil oddan včeraj na avstro-ogr-skem poslaništvu. Odgovor pravi, da je porta uvidela potrebo reform, kakršne so mogoče pri sedanji upravi države. Če pa dosedaj Turčija ni mogla izvesti vseh teh reform, so temu vzrok znani roparji, ki onemogo-čujejo vsak normalni razvoj. Porta se bo pridružila trudu velesil, da že v nanrej prepreci konflikte, ki more-jo imeti za posledico težke kalami-tete. Porta je tuđi sklenila v polnem obsesru izvesti zakon iz leta 1880. in predložiti parlamentu, kakor hitro se sestane tozadevni zakon. Sedanje vlade ne gre delati odgovorne za zvijanje prejšnjih kabinetov in je se-danja vlada sklenila popraviti zmote pretelđosti.
V  informiranih    dunajskih   kro-?ih so mnenja. da je stališče Avstro-Ogrske z Berchtoldovo izjavo, s ka-tero se je ta izrekel za   status quo, popolnoma precizirano. Nadaljni na-stop Avstro-Ogrske    bo odvisen od tega,    če in v koliki meri se krši ta status quo. Dokler se to ne zgodi, ni-ma  Avstro-Ogrska    povoda    storiti kake korake.
Iz Pariza poročajo, da je mirli-strski predsednik Poincare sprejel drugega za drugim avstrijskega in ruskega poslanika, ter spravljajo to avdijenco v zvezo z drugo vestjo, ki kroži po Parizu, da hoče nasveto-vati franeoska vlada konferenco za iireditev balkanskih vprašanf. Termin za sklicanie take konference še ni določen.
Iz Sofije poročajo, da je bistvo sporazuma balkanskih držav v »Balkanski zvezi« enoten balkanski program, ki ga hočejo vsiliti Turčiji. Pred vsem obstoja dogovor, da mo-
LISTEK.
Saptio.
Slike iz pariškega življenja,
Francoski spisal Alphonse D a u d e t. Prevel Oton Župančič.
(Dalje.)
»Cuerno de Satanas.«
*Puta!...«
j>Mi madre!«
Jean ju je strahoma gleda!, do-:im so drugi gostje, vajeni takih do-mačih prizorov, nemoteno naprej ;edli. Edini de Potter se je vteknil z ozirom na tujca:
»Nikarta se no ne prepirajta."
Ali Roza se je razjarjena obrni-a proti njemu: »Kaj se pa ti v to vti-kaš?... Ta je pa Iepa, ta! ... AH jaz ne smem govoriti?... Pojdi no kar k svoji ^eni, če ti nisem po volji!..: N'c morem več gledati s temi tvojimi zavitimi očmi in s tistimi tremi las-mi, ki jih še imaš ... Nesi jih hitro svoji kokfji, zadnji čas je!—« De Potter, nekoliko bled, se je srneh-ijal:
»In s tem - le moram živeti! —« ^i je zamrmral pod brke.
»Se res prav izplača...« je rju-la, 7 vsem životom na mizi. »Saj veš, vrata so ti odprta... ali... hopN
»Daj no, Roza ...« so prosile uboge, mračne oči. In mati Pilarka je
začela zopet jesti in je rekla s tako smešno flegmo. »Drži no jezik za zobmi. dečko!...« da je bušilo vse v smeh. ćelo Roza. ćelo de Potter, ki je svojo še vedno godrnjajočo Iju-bimko objel, in ujel. da bi si njeno milost do kraja pridobil. muho ter jo dal z lično kretnjo za krila jo drže Bichitu.
In to je bil de Potter, slavni skladatelj, ponos franeoske sole! Kako, s kako čarovnijo ga je priklepala naše ta ženska, osivela v grehoti, surova, s to materjo, poleg katere je bila še dvakrat nesramnejša, ki jo je kazala, kakor v stekleni krogli tako, kakoršna bo ona za dvajset let.
Kavo so imeli poleg jezera v majhni špilji, obiti znotraj s svetio svilo, po kateri je migljalo svetlika-nje bližnje vode. eno tistih gnezd za poljubljanje, iznajdba grofov iz osem-najstega stoletja, z zrcalom na stropu, ki je slikalo gibe starih park, ki so zleknjene na prostornem diva-nu kakor omamljene prebavljale, in Rozo, ki so ji lica gorela pod lepoti-lom, ki je pretezala vnic roke proti svojemu glasbeniku:
»O, Tatave moj... Tatave moj!...«
A ta ljubavna toplota je izpuhte-la v ognju šartreze, in ko se je ena dam spomnila vožnje po jezeru, je naročila de Potterju, naj gre in pripravi čoln.
»Coln, vešt ne norveškega veslača.«
»Ce bi rekel Pćsirćju ...«
»Dćsire   obeduje.« Coln je poln vode; treba ga bo izpleti, in to je tako delo...«
>.lean pojde z vami, de Potter,« ie rekla Fani, ki je videla, da se bliza nov prepir.
Sede z razkrečenimi nogami drug drugemu nasproti vsak na enem sedežu v čolnu. sta živahno plala. ne da bi govorila, ne da bi se gledala, kakor da ju je omamil ritem vode. pljusknjoče iz njunih lopatic. Sveza, duhteča senca visoke katalpe se je razgrinjala okoli njiju in se je crtala v jezeru, ki je vse v luči ža-relo.
»Ali ste že dolgo s Fani sku-paj?^ je prašal nenadoma glasbenik in je nrenehal z delom.
»Ove leti...« je odgovoril Gaussin.  nekoliko   presenečen.
>l>e - le dve leti!... Torej se mogoče lahko okoristite s tem, kar vidite danes. Jaz živim sedaj dvaj-set let z Rozo; dvajset let je, kar sem se vrnil iz Italije, kjer sem živel tri leta, ker sem dobil rimsko nagrado; takrat sem šel nekega večera v hipodrom, in sem jo videl, kako je stala pokoncu na svojem malem vo-zičku in dirjala okoli cilja, ravno proti meni je šla, z žvižgajočim bičem, na glavi čepico z osmimi sulič-nimi špicami, v zlatem luskastem oklepu, ki ji je openjal život do polovice stegen. Ah, če bi mi bil kdo rekel . . .«
Začel je zopet grabiti vodo, in je pripovedoval, kako so se doma odkraja temu njegovemu nagnenju samo smejali; potem pa, ko je postala stvar resna, s kakim trudom, s prošnjami, žrtvami so plačali njegovi starši ločitev od nje. Dvakrat ali trikrat so pregovorili dekle z denar-jem, da je odšla, a vsakikrat se je vrnila. »Poizkusimo s potova-njem ...- je menila mati. In šel je na potovanje, se je vrnil in jo je zopet vzel. Potem se je dal oženiti; lepo dekletce z bogato doto, z obljubo akademske časti med poročnimi da-
rili__In tri mesece zatem je zame-
njal svoj novi    dom za    starega ... »Ah, mladi mož, mladi mož!...«
Govoril je o svojem življenju suho, niti ena mišica mu ni zaigrala na obrazu, togen, kakor njegov trdi ovratnik, ki mu je držal tako pokon-ci glavo. In ladje so prihajale mimo, z dijaki in dekleti. prekipevajoče od pesmi, smeha in mladostne opojnosti; koliko teh, ki ne slutijo ničesar, bi se moralo tukaj ustaviti in si vzeti del tega strašnega opomina k srcu!...
Tačas pa so pridigale v kiosku, kakor bi se bile zarotile, da jima mo-rajo ljubezen razdreti, stare elegant-ke Fani Legrandovi, naj se spame-tuje... »Ceden je že, njen mali, am-pak brez cvenka... kam pa to priđe?...«
»Ampak, Če ga ljubim...«
In Roz? ie sko'niznila z rameni:
>-Tak pustite jo no... Se svojega Holandca si zafrčka, kakor si je za-frčkala povsod. kjer ji je res kazalo... Po tišti homatiji s Flamantom je poizkusila biti praktična, a sedaj je več ja frfra nego kedaj prej...«
»Ay, vellaca ...« je zagodrnjala stara Pilarka.
Angležinja s klovnsko glavo se je vteknila s svojim strahovitim na-giasom, ki ji je tako dolgo pomagal do uspehov:
»To je bilo dobro, ljubiti ljubezen, mala ... ljubezen je bil jako do-ber, veste... ampak tuđi denar morate ljubiti... če bi jaz sedaj še bogata, ali bi mi moj soigralec rekel, da sem grda, mislite vi to?...« In ljuto je planila, da ji je glas kar pis-nil: »O, pa to je bilo strašno, ta reč ... Slavna bila na svetu, univerzalna, znana, kakor spomenik, kakor bulvar... tako znana, da ni bilo najklavernejšega kočijaža, kadar ste mu rekli: »Wilkie Cob!« — takoj je vedel, kje ... Imela prince pred nogami spodaj, in kralje, kadar pljunila, rekli lepo pljunila!... In sedaj ta ca-pin ni maral zame, radi moje grdo-bije; in nisem imela s čim plaćati za eno noč.«
In razvnemaje se ob misli, da bi jo imeli za grdo, se je naglo razgalila:
»Obraz, yes, njo žrtvujem: ampak to, prs, ram.,. Je to bel? Je trd?...«
fDalje prihođnjiC*
1
Stran 2.
SLOVENSKI   NAKOD.
237 štev,
rajo balkanske države prltl druga drugi na pomoO, kakor hitro bi Ttir-čija eno aJi drugo državo napadla. Tuđi če bi se čutila katera država od Turčije ogroženo ter bi bila primorana prijeti za orožje, moralo H pri« skočiti druge države na pomoć. Ta slučaj je bil dan, ko je Turčija nazna-nila manevre pri Jedrenju. Crna gora pa je storila odločilni korak na svojo roko brez sporazumljenja i »Balkansko zvezo« in ostale država soglašajo v mnenju, da korak Crne gore se ne pomeni za nje slučaj vojne.
Proti Skadru.
Porocevalec »Slovanske kores-pondence« v Solunu poroča, da turski vojaški krogi nikakor ne pri-pisujejo ofenzivi Crne gore na cesti proti Skadru one važnosti, ki jo ji pripisujejo v Cetinju. Crnogorci so baje izgubili 1500 mož, kar je jasen dokaz izredne hrabrosti turškega vojaštva. Crnogorci so vzeli pri Tuziju turske pozicije z rtaskokom, kar jim je provzročilo tolike izgube, da je moral odrediti crnogorski kralj pavzo, da je preprečil preveliko krvoprelitje.
Nekateri listi trde, da vlada v Podgorici malodušnost vsled velikih izgub na crnogorski strani. V hotelu v Podgorici se nahaja vjeti turski poveljnik iz Dečić, ki pravi, da je imel pri sebi vsega skupaj 120 mož. Prvotno je bilo v Dečićah 500 mož, večinoma Srbov, Bolgarov in Gr-kov, ki so dezertirali. Dne 10. t. m. zjutraj so začeli prodirati Crnogorci od vseh strani. V najhujšem boju je padel in bil takoj nato vjet.
Iz Podgorice poročajo: Crnogorska armada operira na tri strani, in sicer zahodna armada pod povelj-ništvom vojnega ministra Martino-vića južno od skaderskega jezera ter pripravlja napad na skadrske utrdbe. Glavna utrdba Taraboš je oborožena s težkimi topovi ter jo je mogoče zavzeti tuđi le, če se posreći te težke topove spraviti k molčanju. Obstreljevanje se bo pričelo že pri-hodnje dni. Crnogorske čete stoje samo 2 km južno od Skadra ter so že zasedle sprednie utrdbe, ki so jih pa morale vsled obstreljevanja s trd-njave Taraboš zopet zapustiti.
Vzhodna armada pod povelj-ništvom prestolonaslednika Danila stoji pri Tuziju in Šipčaniku. Močna kolona je prišla okrcg gore pri Deči-ću ter odrezala turske posadke od Skadra. Včeraj zvečer so poslali Crnogorci Turkom parlamentarja, da jih pozove, da naj se vdajo. Turki so odgovorili, da hočejo dobiti instrukcije iz Skadra, med tem pa so se posku-sili domeniti z utrdbo Vranjac. nakar so Crnogorci začeli prodirati od vseh strani proti turskim pozicijam. Utrdbo Vranjac so popolnoma razstreHli, vendar pa se Turki tam še drže ter se domneva, da imajo podzemeijske rove.
Severna armada je prekoračila v petek mejo in zavzela Bjelopolje.
Reuterjev biro poroča iz Podgorice, da brzojavlja general Vuko-tić, da so Crnogorci zasedli holme Visitor in Gusinje. Turki so se obup-no branili, vendar pa so se morali umakniti. Isti dan so Crnogorci zasedli še dve turski poziciji. Crnogorci so zavzeli nadalje tuđi vaši Tranjo in Tovnijo.
Pri bojih na holmih Visitor in Gusinje se je posebno odlikoval pol-kovnik Vešović, ki je absolviral svoje vojaške studije v Italiji. Crnogorske izgube v teh bojih so bile majhne.
Iz Podgorice poročajo, da so Turki prepustili Crnogorcem Tuzi, Vranjo in Šipčanik, ker so bili popolnoma obkoljeni in nišo mogli pri-čakovati pomoči  iz Skadra.
V  Tuziju so zahtevali Turki, da se jim dovoli prosta pot z orožjem v Skader.  Crnogorci  te  ponudbe  nišo spreieli, pač pa so obljubili, da po-šljejo vso posadko, ki šteje 5000 mož, na    stroške Crne gore z avstrijskim parnikom čez Bar v Carigrad.
V  petih dneh, odkar se je začela vojna, so izgubili    Crnogorci vsega skupaj    256 mrtvih in 800 ranjenih, od katerih je večina   le    lahko   ranjenih.    Transport težko ranjenih v Cetinje se je že začel.
Bjelopolje.
V dunajskih političnih krogih so mnenja, da zasedejo mesteca Bjelopolje od strani Crne gore sedaj še ne bo imelo nikakega vpliva na staiišče Avstro-Ogrske. Tuđi tedaj, če bi prodirali Crnogorci in morda tuđi Srbi skozi Sandžak, bi to še ne bil noben vzrok, da bi storiia Avstro-Ogrska kak korak. Sele, ko bodo vojni do-godki na Balkanu končani, bo morala monarhija skrbeti, da ji ne za-pro pota proti jugu.
•     •     •
Srbsko prodiranje,
»Jugostovanska korespondenca« poroča iz Skoplja. Srbska vojska pri Vranji, skupaj 75.000 mož, se počasi
pomlka proti meH. V torek pričaku-
jejo odločilnega prodiranja.
Iz Belgrada poročajo, 4a t# T«r-kl na ćeli črtl od Ristovca do Vrgoča že račeli vojao. Srbsko lavo krilo je prekoračilo n*k> ter zapodllo Turke v b#g. General 2tvković Je dotpol v Cačak ter ina nalog, da sačM v §re-do prodirati v Sandžak tor ta pri Pri-polju združiti z brigado generala Vu-kotlća.
Drinska divizija je že na meji. Glavno taborišče prostovoljcev je pri Ivanici. Ćete tvorijo večidel Srbi iz Sandžaka.
Glasom poro čil iz Pariza to začeli Turki prodirati na srbska tla. Bataljon turskih regularnih vojakov je prekoračil srbsko mejo ter napade I srbsko vojastvo, ki je krepko od-govarjalo.
Iz Soluna poročajo, da se Srbi skrbno pripravljalo na prodiranje v Turčijo. Neprestano prihajajo nove čete in municija. Srbi so zasedli go-rovje pri postaji VladiČni han ob že-leznici iz Vranje proti Skoplju z arti-lerijo ter utrjujejo svoje pozicije.
Kakor poroča berolinski »Lokal-anzeiger« iz Belgrada, je izdala' Srbija proklamacijo, v kateri razglaša, da    so Turki napadli Srbijo pri Ri-
stovcu,
*            •
Boji na bolgarski meji.
»Kolnische Ztg.« poroča iz Sarajeva: Bolgarski četaši so začeli v Makedoniji s svojim delom. 2e je prišlo do števllnih snopadov. Bolgarski četaši nameravajo mohamedansko prebivalstvo tako prestrašiti, da zapuste kmetje svoje vaši in pobegnejo v mesta. Govori se, da so četaši zasedli važni gorski prelaz Krešno, za katerega se je vršila pri vstaji leta 1903. huda bitka.
Iz Soluna poročajo, da se je ustavila 150 mož broječa bolgarska četa, zasledovana od vojaštva in crožništva. v Kivi. Bolgari so se hrabro branili in metali tuđi bombe. Turki so kraj obkolili ter so poslali tja iz Soluna 21 topov da razdenejo kraj in prisilijo Bolgare, da se vdajo.
Turčija.
VojaŠki transporti se vrše z mrz-lično naglico iz Carigrada prjti Makedoniji. Ćelo mesto ie polno vojakov Turkov. ki v trumah pohajajo po me-stu, pojo turske bojne pesmi in na-vdušuiejo ljudstvo za vojno proti kristianom. — Vojna uprava je izdala odredbo, da smejo vojaki rabiti samo studenčico, vodo iz vodnjakov pa rnorajo pred vporabo prekuhati. Turčija se namreč boji. da bi kristjani za-strupili vodnjake, obenem pa hujska s tem tursko prebivalstvo proti krist-janom. Kakor Bolgarska, išče tuđi Turska denar. Iz oficijalnih krogov se poroča da bo dala Banque otto-mane še ta teđen dva milijona fun-tov. Vrše se tuđi med banko in vlado pogajanja glede 16milijonskega dr-žavnega posojila in bo banka posoji-lo bržkotne dovolila.
Iz Zeneve poročajo, da so dospe-le tja velike pošiljatve ^municije in orožja iz Francoske in Španije, ki pa ne morejo naprej, ker se branijo av-strijski in nemški carinski uradi pustiti po izbruhu vojne skozi Avstrijo orožje in municijo, ker je to vojna konterbanda.
Bolgarska.
Bolgarska vlada je hotda naieti pri banque de Pariš et des Pays Bas posojilo v znesku 200 milii-onov fran-kov. Obravnave so se vršile že delj časa in treba je bilo končno le še oficijalnih podpisov. Navsezadnje pa je banka zahtevala, da mora Bolgarska, če hoče dobiti posojilo, demobilizirati in mora obljubiti, da ne bo kalila miru na Balkanu. Te zahteve je Bolgarska zavrnila in pogajnja so se razbila. Pozneje je Bolgarska še enkrat vprašala, če ji dovoli banka 25 milijo-nov, toda tuđi to posojilo je bilo vsled gori omenjenih zahtev banke zavr-njeno.
Srbija.
Iz Belgrada poročajo baje iz av-tentičnih virov, da se je odpeljal kralj Peter s posebnim vlakom v Nlš, kjer se   sestane s kraljem Ferdinandom.
Sestala sta se nedaleč od Pirota v salonskem vozu ter sta se vrnila po enournem pogovoru v svoje presto-lice.
Srbski stotnik v Belgradu. Ste-fan Petrović, najmlajši brat bivšega srbskega ministra Petrovića, je bil včeraj aretiran, češ, da je turski vo-Itun. Petrovića so zaprli v trdnjav-sko ječo. Danes zjutraj pa so ga našli mrtvega. Uradno se je razglasilo, da je izvršil Petrović samomor. Njegovi sorodniki so odločno zanikali, da bi bil mladi stotnik turski vohun in so zahtevali preiskavo, ki je baje dognala, da so Petrovića ustrelili srbski častniki.
Iz Belgrada poročajo, da je srbska vlada ustavila z včerajšnjim dnem pobiranje davkov.
Turila potlaaik v Belgradu se te poda! včerai opoktae na meki ogrskl podonavtfcl parnlk, kj#r počaka m. daljne odrtdbe 1b dottavltev poinlh listin.
Dolfarska pr#d vojno.
V Sofiji, U. oktobra.
Včeraj se je končalo izredno sa-sedanje narodnega sobranja.
V  zadnji seji je parlament spre-jel vse na oboroževanje se nanaša-joče vladne predloge.
Med drugim je dovolil 22 milijo-nov 260.000 levov za Izredne potrebe, 8 milijonov 386.0CK) levov za izredne kredite pri proračunu za leto 1912. in 50 milijonov za vojne potrebe.
V  isti seji je bil na prestolni govor carja Ferdinanda prečitan odgovor narodnega sobranja, ki izzveni v zatrdilo:    »Kadar gre za zaščito naših   pravic in  življenskih    interesov Bolgarije,   je celokupni    narod    zajedno s svojimi    poslanci,    zbranimi okrog prestola,    pripravljen, da žrtvuje na oltar   domovine vse,  kar je potrebno.«
Koncem seje je bil sprejet pred-log poslanca Burmova, da se vsi poslanci odpovedo svojim dnevnicam in da se za denar, pridobljen s temi sredstvi, nakupi aeroplan za armado.
Te dni je priobčil »Mir«, glasilo bolgarske vlade, znamenit uvodnik pod naslovom »Balkanski sporazum in Evropa«.
V  tem članku, ki ga je nesporno napisal eden izmed vodilnih bolgar-skih drzavnikov,    se    povdarja med drugim:
»Nobena zakulisna spletkarenja, nobene intrige nišo več v stanju, da bi preprečile veliko osvoboaiteljno delo balkanskih držav.
Evropska diplomacija je danes iznenađena zaradi nepričakovanega. a že gotovega fakta: 700.000 bajo-netov je obkolilo od vseh strani ev-ro^??i*o Turčijo, čakajoč na povelje, da napravijo konec večni anarhiji.
Sele sedaj se je ta diplomacija zdramila ter jela iskati bazo za de-janski mir.
Ta diplomatska stremljenja ne dokazujejo ničesar drugega, kakor to. kako dobro so storile balkanske države, ko so se zvezale: očividno je, ako bi se ne bile 7.vezale, ako bi Turčija ne bila obkoljena od 700.000 bajonetov, bi diplomati samo nada-Ijevali svoje delo, da bi pripovedo-vali basni o relormah.
Balkanski narodi jemljejo na znanje ta prvi uspeh svoje zveze, a nrepričani smo, da jih ta uspeh še ne bo zadovoljil.
Zelo pozno se je diplomacija spomnila na posredovanje.
Desetletja smo jo poslušali, vse mogoče žrtve smo doprinašali. tr-peli smo, da so se iztrebljali naši so-rojaki, vse to v imenu krvavega miru,  vse to v imenu njenih interesov.
Takšnih razmer pa ne moremo več trpeti.
Sedaj, ko smo si napravili ogromne izdatke, ne zahtevamo ničesar več od Evrope. Naj nas samo ostavi same. da uveljavimo dejanski mir, da se brigamo za naše živlien-ske interese, da doprinašamo tuđi c'rneocene človeške žrtve, da izvedemo to, kar diplomacija ni mogla storiji, ali bolje ni hotela izvesti:
Ko je diplomacija »delovala«, smo vdano in potrpljivo nosili vse nezgode in vse žrtve. A naš delež za to je bil — razočaranje. Ta gorjupa izkušnja je nas izučila, da je nam treba samim delati.
A mi ne prosimo pomoči, ne izdajemo apelov, samo to zahtevamo, da se nas pusti na miru s svojim varuštvom in da se nas ne zavira, da me balkanske države same opravimo balkanske posle.<-
To so zelo krepke besede. ka-kršnih navadno ne pišejo oficijozna glasila vlad!
Po sofijskih ulicah stopajo uro za uro nepregledni voji vojaštva, ki veselo popevajo vojne koračnice. Te dni je spesnil Kiril Aristov^ pesem »Na turskata granica«. Našel se je takoj skladatelj, ki jo je uglasbil. Danes se popeva kot koračnica od vse vojske, ki stopa po sofijskih ulicah in cestah proti kolodvoru na bojišče. Pesem se glasi tako-le:
»Pred zidini carigradski
idvali srne — idem pak!
Bratja Srbi, hajde bratski
da slomime obšti vrag!
Svjetla vjera v svoj ta sila
neka ni srcata sgrej!
Na Balkana i zad Rila
mir i sgovor da vladej!
Idem, idem, sgan prokleta'
Srještaj ni i treperi!
Viž, trakijskitje polje-ta
nebrocena rat pokri!«
(Pred zidine carigradske — hodili smo in gremo spet! Brat je Srbi, hajdmo bratsk: vraga skupnega podret! Svetia vera s svojo silo
grej nam naša vsa srca
ob Balkanu, kjer je Rilo,
mir pa sloga vladaj ta!
Mi gremo, druhal, naprej, naprej
kajti bojevnik ljuti poglej
vsa traška žitna polja
prevela je bojna volja.)
Grška.
Orški kralj se je izrazil proti za-stopniku neke velesile, da ni več upanja, da bi se ohranil mir. Tuđi mi-nistrski predsednik Veniselos ne prikriva več, da je pred vratmi velika vojna. Včeraj je ukazala grška vlada svojemu poslaniku v Carigradu, Grvparisu, da naj izroči porti oficijelno noto glede zaplenjenih grških trgovskih ladij. V tej noti zahteva grška vlada, da naj Turčija zaplenjene ladje takoj izpi^tl in nakaze lastni-kom odškodnino. Turčija mora odgovoriti na to noto tekom 24 ur.
Iz Aten poročajo, da je neki v Aleksandriji živeči Grk ponudil grški vladi, da na svoje stroške sestavi in vzdrži kakor dolgo bo treba, prosto-voljsko četo. Ker tega grška vlada ni sprejela, je ponudil 100.000 drahem za obleko grškim vojakom, eventualno tuđi dvojno vsoto. Tuđi neki drugi grški bogataš je dal    za    vojastvo
luO.000 drahem.
*             * *
Romunska.
Romunski državnik C a r p se je izjavil proti več zastopnikom evropskih držav sledeče: Romunija nima na Balkanu nobenega prijatelja. Edini sosed, ki pošteno misli z Romunijo, je Avstro-Ogrska in z njo bo ostala Romunija tuđi zanaprej v tesni zvezi. Skupno z Avstrijo bo tuđi Romunska delala na to, da se ohrani mir in bo vztrajala na stališču statusa quo.
Kakor se resno zatrjuje, Romunska ne bo mobilizirala ter samo pri-
držala zadnji letnik.
*                 » *
Ruska.
Jako sumljive vesti prihajajo i2 Ruske Poljske. Mobilizacija tamošnje ruske armade zelo napreduje in bo v kratkem dovršena. Število ar-madnih vojev v vojaškem okraju Vil-na je skrčila ruska vojna uprava od 5 na 4, obenem pa je ustanovila nov armadni voj št. 23 v varšavskem vojaškem okraju. Posebno ojačuje ruska vlada obmejne čete na avstrij-ski meji. Do sedaj je Rusija mobilizirala: 24. armadni voj v Varšavi, 14. voj v Liubljnu. 5. voj v Moskvi in 19. voj v Percezah. Peti armadni voj, ki je bil do sedaj v garnizijah rusko-poljskih in čigar častniki poznajo obmejne krajevne razmere, je pomak-njen proti Brzenu. V zadnjem času ie mobilizirala Rusija tuđi konjeni-ške polke v gubernijah Volhiniji, Po-doliji in Kijevu. Da so mobilizirani tuđi donski kozaki, smo že poročali. To vest so sicer pozneje nekateri listi dementirali, vendar se vest kljub temu vzdržuje kot resnična. 2e v prihodnjih dneh pričakujejo, da bo-deta 3. varšavski in 2. kijevski armadni zbor pomaknjena proti mejam. Skupna mobilizirana ruska vojska šteje sedaj vštevši kozaške polke 350.000 mož in 600 topov. Vesti, ki so se raznesle v zadnjem času po evropskih, posebno pa po nemskih H-stih, da so se vprli vsled mobilizacije rezervisti in da je bilo več teh vsta-šev obsojenih na smrt. pa so od začetka do konca izmišljene in zlobno podtaknjene.
Pri zadnjem zborovanju društva »Slovanska Vzajemnost« je izjavil novoizvoljeni predsednik Aleksander Stolvpin, da mora končno ruska družba prenehati z izgovorom: »Mi nismo gotovi.« Belgrajski profesor Košutić je zahteval na zborovanju avtonomijo Sanžaka in Stare Srbije in je imenoval Srbijo kot mogočno rusko predstražo. Dr. B e r g u n je napadel z vso odločnostjo Sasonova, češ, da mora Rusija odločno podpi-rati Jugoslovanstvo, magari če teče tuđi ruska kri. Dalje mora Rusija misliti prav resno na velevažne morske ožine, da jo ne prebiti Avstrija in jih ona zasede.
Sploh vlada v Rusiji veliko zanimanje in gorke simpatije za Jugo-slovane. »Slovansko dobrodelno društvo« je sklenilo, da podari Jugoslo-vanom, ki se bore za svoje pravice, 40.000 rubljev podpore.
Tako mislijo Bolgari...
Za mišljenje in custvovanje Bolgarov ie značilno pismo, katero je pisal sele pred dvema mesecema za oficirja imenovan mlad Bolgar svoji materi. Sofijski »Dnevnik« je objavil to pismo, ki se glasi v slovenskem prevodu takole:
Mila mamica!
Raduj se tuđi ti s celim bol-garskim narodom vred. Oživljenje celega naroda naj posuši tvoje sol-ze. Pri nas je vse pripravljeno in jutri ali pojutranjem odidemo na mejo.
•            Na koncu je vendar prišel tež-
i     ko pričakovan dan. Mi ali Turčin! t    Za oba ni prostora!
Raduj se in bodi ponosna, da tuđi ti daš nekaj domovini. Ne plači! Stori kakor je storila Spar-tanka — vpraša], na kateri strani je zmaga, a ne, koliko tvojih sinov ie ubi tih!
A mi sinovi se potrudimo slavno umreti, ako domovina, bog in car to hočejo!
Zbogom in prosite boga, da zmagamo. Pozdrav malim brat-cem. Ko bodo dorasli, naj se raa-ščujejo za nas!
Ako je božja volja, da se ne vidimo — oprostite.
Poljublja roke
tvoj sin.
*
Francosko tnnenje o bolgarsklh na-črtih,
V Parizu izhajajoči ilustrovan list je priobčil te dni sliko, ki je vzbu-dila občno senzacijo in ki živo kaže, kako mnenje vlada na Francoskem o bolgarskih načrtih. Nečuvena slika predstavlja bolgarskega kralja Ferdinanda v ornatu — bizantinskega ce-sarja. Francozi torej sodijo, da hočejo Bolgari pregnati Turke iz Evrope, da se hočejo polastiti Carigrada in svojemu kralju deti na glavo kro-no bizantinskega cesarja.
Poziv Društva črnogorskega rdečega križa z dne 9. oktobra 1912.
Balkan je zopet v krvi, zopet v plamenu! Ta plamen pozira naše domove, a kri, ki poji srbsko zemljo, je kri naših bratov.
Razmesarjena trupla, ki leže na naših mejah — so naša, so naših bratov.
In oni slabiči, ki vzdihujejo v skalnih bregovih — so naša deca.
In one žene, ki si rujejo lase od bojazni in straha — so naše sestre.
Kdo more zaklopiti oči, da ne vidi trpljenja svojih najbližjih? — Kdo si more zatisniti ušesa, da ne čuje vriska sebi prepuščenih in ne-srečnih? Kdo more zapreti srce, da je trd in mrzel pri vsi ti tugi in vsi ti boli?
Vzdihi teh mučenikov so našli globok odmev v plemenitem srcu našega viteškega kralja — gospodarja in njegovega vernega in vdanega mu naroda.
Ker so ostali brezplodni vsi po-skusi in prizadevanja, da se mirnim potom olajša neznosno stanje srbskega naroda v otomanskern cesarstvu, je On, v imenu boga, pravice in člo-vekoljubja in v bratski složnosti z drugimi balkanskimi državami, dvig-nil svojo hrabro in zmag vajeno voj->-sko, da z oboroženo roko pomore onim, ki stradajo, — da jih iz robstva povede v svobodo, iz smrti v življenje.
Ali vojne ne morejo biti brez žrtev. Človečanska dolžnost nalaga, da se jim pomaga, v kolikor se jim more pomagati, in za to je na prvem mestu pozvano Društvo rdečega križa, ta humana ustanova, ki ji je glavna naloga, da neguje in leci žrtve vojne, ranjence in bolnike.
Toda da bi moglo v tem oziru doseći uspeh, so potrebna tolika sredstva, s kakoršnimi društvo v da-nem slučaju ne razpolaga. Zato se ono obraća tuđi za brzo pomoč na vsa društva Rdečega križa, kakor tuđi na one. ki jim je srce odprto, da čuti bol, kadar čuje stok ranjencev, stok deteta, žene in starca, željnih, da jih obseva trak solnea svobode, ki obseva druge srečne narode.
Pomoč Rdečemu križu je pomoč narodni borbi, je delo usmiljenja, je kršćanska ljubezen do bližnjega.
Cetinje, 26. septembra 1912.
Predsednik  društva Rdečega križa:
Mitropolit Mitrofan.
Naslov za doneske in pošiljatve: Društvo črnogorskega rdeč. križa: Cetinje-Ćrna grjra.
Iz Rusije je dobil Rdeči križ do-sedaj 2500 K.
Prepričani smo, da se bodo prošnji črnogorskega »Rdečega križa« radi odzvali tuđi Slovenci ter pritekli trpečim bratom, ki se bore za krst častni in svobodo zlato, na pomoč z obilimi darovi.
Prispevke bo gotovo radevolje sprejemalo upravništvo našega lista.
Organizacija Narodne stranke, strankin sklad inširjenje strankinega časopisja.
Stranka brez pokrajinske organizacije se mi zdi drevesno deblo brez vej, obstoječe sredi polja. Klju-buje viharju a posvećeno je jpočasne-mu trohnenju, gotovemu poginu. 2iv-ljenske moči nima v sebi stranka, ki ne širi svojih idej potom tesno izvedene organ^acije somišljenikov po ćeli deželi.
To smo vedeli tuđi mi že leta 1906., ko smo dne 8. decembra ustanovili   narodno stranko in polagali
237 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran.' 3
njeni organizaciji temelje. Sprejel se ie takrat organizacijski statut, ki je natančno določal, kako se ima izvesti strankina organizacija po ćeli deželi. Ćela Spodnja Štajerska bi imela stranskarsko-politično biti razdeljena v 27 okrožij v takozvanih strankinih okrajnih odborih. Pri razdetitvi okrožij so se jemale v poštev krajevne razmere.
In te strankine okrajne organizacije bi imele v malem izvrševati vse tište posle, katere ima vršiti stranka kot celota v velikem obsegu. Da naštejem samo neke naloge, ka-kor jih predpisuje organizacijski statut: Delokrog okrajnih odborov je med drugimi:
a) Okrajna propaganda potom ljudskih zborovanj, predavani, raz-širjanja časopisov, knjig in brošur, ustanavljanja izobraževalnih društev, ljudskih knjižnic itd;
č) delovanje na to, da se v ob-činski in okrajni upravi provedejo načela stranke;
d)  delo za osnovanje gospodarskih podjetij in zadrug, prosvetnih in čiovekoljubnih naprav v okraju;
e)  skrb, vedno nadzorova*je in razvidnost volilnih imenikov (za ob-činske in okrajne zastope, deželne in državne zbore), ter  v druga gospodarska,  prosvetna   in   strokovna  za-stopstva itd;
i) izvršitev sklepov glavnega odbora ter podpiranje istega v delo-vanju;
j) volilna agitacija;
k) izvolitev poročevalca za strankino glasilo;
e) sestava in nadzorstvo narodnega katastra, opozarjanje glavnega odbora na pretečo narodno izgubo i. t. d.
Lepc, vzvišene naloge! In če danes po vrsti preidemo naših 27 osnovanih okrajnih organizacij, koliko jih je, ki so vsaj nekaj teh stavljenih jim nalog izvršile?
Malo! Naše okrajne organizacije se povečini nišo zavedale, da so v svojem delovanju kolikor mogoče samostome, če le delajo v okviru tuđi na istem zborovaniu leta 1906. sprejetega strankinega programa. Premalo inicijative, premalo samostojnosti je bik> povsod. Zvečinoma se Je samo čakalo, kaj bodo storili Celjani, brez njih se ni upalo sklicati ^koro nobenega shoda, niti politične-ga, niti kakega drugega. Pokazalo se ie ravno tukaj. kako malo politične sole so dale prej vladajoče politične otruje našemu ljudstvu: kaj pravim ljudstvu, tuđi tišti, ki bi imeli biti v posameznih kraiili nekako vodilne osebe v javnem življenju, so iz prej-Mijih političnih razmer prinesli ra-zun nekaterih častnih izjem, le malo praktičnega političnega duha.
Na drugi strani pa je v nas tuđi veliko preveč bojazljivosti. Ljudje, skozinskoz neodvisni, materialno dobro podprti. vam zlezejo pod klop, če župnik ali kaplan le nekoliko huj-še zarohni. Na tihem, v napredni družbi, je marsikdo dober naprednjak, če priđe v mešano družbo, bo že zabavljal na svojo stranko, in če ga slučaj zanese v nasprotiro družbo, bo pa postal pravcati Judež Iškarjot na svojo stranko. Potem ni čuda, če nasprotnik v hudih vihariih volilnih bojev iziđe kot zmagovalec. In bas v *em je iskati tuđi neuspehov dozdaj--:e oblike naše politične organizacije, krajnih strankinih odborov. Ljudje, :i imajo ugled in ki bi mnogokrat z .no besedo lahko već dosegli nego rdo drugi s celim govorom, so se v mnogih slučajih demonstrativno od-'cgnili našemu delu, češ, nasprotnik me ne srne tam videti. Manjka one velike vezi,ki druži nasprotni tabor v tako mogočno četo: manjka nam po-žrtvovalnosti in one plemenite stran-Karske zavesti, ki pelje vsako stranko do zmag in uspehov: discipline.
Vse to bi seveda nikakor še ne bil zadosten vzrok, da je izvrševalni odbor stranke začel via facti opu-;ćati dozdajno obliko strankine organizacije in je krenil novo pot s -novanjem političnih društev. Znano vam je iz časopisja, da sta se ustanovili doslej dve politični društvi, eno lani spomladi za šmarsko-roga-ško-kozjanski okraj, eno lani poletu /a Škofjovas pri Celju in sosedne občine.
Prav precej pridno dela, in tuđi drugo je priredilo že nekaj shodov. Pripravlja se ustanovitev več drugih podobnih društev, tako eno za iirežiški, eno za sevniški, za katera dva so pravila že vložena, eno za la-^ki okraj in eno za St. Jur ob j. ž. s osednimi občinami. Tuđi v Žalcu je ^tanovitev društva že sklenjena rvar in upam, da se bo tekom letoš-ie zime tuđi ustanovilo. Enako se 'clajo pripravke tuđi za vranski okraj. Zd druge okraje velja zaČasno Še stara organizacijska oblika, v okrajih Da, kjer politična društva, ki so de-!f ma v naših rokah, že obstojijo, mora biti naše stremljenje, da pridejo ta društva popolnoma v organizacijsko obliko stranke.
Smešno bi bilo misliti, da se bo zaradi spremenjene oblike kaj zbolj-salo poslovanje naše organizacije« če
obenem nas samih ne prešine nov duh, duh volje do deia, duh požrtvo-valnosti. Nekaj drugega je, kar nas je privedlo na novo pot: oblika političnih društev nam omogoča, sklice-vati shode, ki jih nasprotniki ne mo-rejo tako zlahka razbijah, kakor se je to lahko zgodilo doslej. Politična društva in njih prireditve so pod za-ščito društvene postave in tuđi javni društveni shodi nišo izpostavljeni nasprotniški nasilnosti. To je eno. Drugo pa: društvena postava sili funkcijonarje društev vsaj do nekega dela: do rednega sklicevanja občnih zborov, in ker morajo na teh funkei-jonarji odgovarjati za svoje delovanje, je to vsaj neko sredstvo, da se odbori političnih društev zavedaju svojih dolžnosti. Zalostno bi sicer bilo, ako bi morali računati samo na to morano silo cesarskih paragra-fov, ki pa bodo vkljub temu v mar-sikom povečale zavest strankarske dolžnosti.
To so raztogi, ki nas vodijo do ustanavljanja politički društev. In njihove naloge? b bistveno iste, kakor jih predpisuje strankin organizacijski statut okrajnim odborom. Politična društva imajo v svoj delokrog pritegniti vsa gospodarska, kulturna in politična vprašanja v svojih okoliših. Njih naloga bodi, skrbeti za procvit že obstoječih izobraževalnih organizacij, bralnih društev, podruž-nic naše narodno-obrambne družbe in snovanje novih, kjer se za to pokaže potreba in — podlaga; njihova naloga bodi osobito moralna podpo-ra vseh gospodarsKih organizacij, stremcčih za splošnim napredkom našega ljudstva; posebno pozornost naj posvečaio vodilni krogi v političnih društvih edini stanovski kmetij-ski organizacij, kmetijskim poJružni-cam. Vzbuditi je v kmetih zavest, da so edino kmetijska družba in njene podružnice prava oblika stanovske kmečke organizacije. Zadružništvu v svojih okoliših morajo naše politične organizacije posvečati vso pozor-i-ost, bodisi kmetijskemu, bodisi obrt-niškemu. Naj se ne smatrajo za strankino organizacijo samo naša politična društva, ampak prcidimo en-krat v to načelo, da smatramo za organizacijske oblike narodne stranke vse, kar je v naprednih rokah, vsa izobraževalna društva, kmetijske podružnice itd. In kar teh organizacij še ni v naših rokah, bodi naše stremljenje, da si nriborimo v njih večino. Le tako. če bodo naše strankine organizacije — politična društva in okrajni odbori — v tem zmislu poj-movale in izvrsevale svojo nalog-o, homo začeli tuđi mi lahko kazati na uspehe.
Predvsem pa bodi načelo vseh teh organizacij, da so v okviru strankinega programa skozinskoz samo-stojne tvorbe, ki avtonomno posto-pajo glede prireditev katerekoli vrste: vodstvo stranke vrši nad njimi ie stalno kontrolo, kakor je to v vsa-ki organizaciji potrebno.
Končno k tej točki Še omenjam kot skrajno priporočljivo, naj bi naši somisljeniki v vsakem kraju, kjer jih je le količkaj, si ustvarili svoje, seveda popolnoma neprisiljene klu-be, v katerih se od časa do časa sha-jajo na politične razgovore. Z žalost-jo sem opazil v mnogih krnjih, da se Ijudje, če pridejo skupaj, ne vedo skoro nič o politiki pogovarjati, kve-čemu so še dovzetni za kaV > skupno pijaco. Taki redni klubovi s stanki bi bili, četudi ne bogve kak^ odlična, vendar vsaj v mali meri politična šola in bi na drugi strani V orili sča-soma tuđi prijetno spremembo v eno-ličnem življenju.
Druga važna naloga naših pokrajinskih organizacij je, ustvariti fi-nancijelno podlago strankinemu delu. Denar, denar in zopet denar, to M on tecucu lijevo načelo vojsko va-nja se vam je ob priliki ustanovnega zbora narodne stranke dne 8. decembra 1906 od raznih govornikov ponovno klicalo v spomin. Ustvaril se je takrat poseben sklad, nar. sklad, ki bi naj bil materijalni vir omogoče-nja strankinega dela. Tz tega sklada bi se naj pokrivali tuđi stroški vo-litev. In kaj početi, če se vam danes pove, da smo od leta 1907. pa do lan-skega leta stali leto za letom v vi-harjih volilnih bojev, ki so stali stranko nad 30.000 K, a v sklad, ki je bil v te svrhe namenjen, je prišlo v vseh teh letih komaj blizu 3000 K? Ako hočemo v bodočn-osti govoriti o ka-kih uspehih in o kakem obsežnejšem enotnem delu, moramo tu ustvariti korenito spremembo. Velike so naše narodne žrtve, velik je naš narodni davek, velik osobito pri nas napred-njakih, ki se imamo resno boriti na dve fronti, proti nemštvu in proti klerikalizmu. Vkljub vsemu je pa mogoče še dvigniti našo požrtvoval-ncst za strankino organizacijo, za njeno delo in za njen bojni sklad. Ce pomislim, da ima »Narodni List« danes nad 2800 trdno plačujočih naroč-nikov, in če pomislim dalje, da je naj-manj polovica od teh gospodarsko dobro situirana, brez dvoma lahko vsakteri od teh na leto poleg 4 K žrtvuje še 1 K za narodni sklad, in
bi že to dak> blizu 1500 K na leto. To seveda ni nikak predlog, ampak ie dokaz, kako lahko bi se dalo že tu priti do lepih dohodkov za narodni sklad. Dvojni način nabiranja pri-spevkov bi se lahko vpeljal:
1.  Bloki, kakor smo jih že svoj čas imeli. A biti bi moralo pri stran-kinem vodstvu v evidenci, kdo in koliko jih je kateri dobil v razprodajo. Mnogi izmed onih,ki so svoj čas take bloke razprodajali, bodo    mi    lahko pritrdili, da se pri primerni dobri volji in odločnosti taki bloki (100 listov po 20 vin.) v raznih veselih družbah in na veselicah ter gostilnah itd. raz-merorna hitro spravijo v denar.
2.  V drugi vrsti pa je potrebno, da se vpelje  v  posameznih    večjih krajih (mestih in trgih) nekako sistematično mesečno nabiranje    narod-nega sklada. V Celju na pr. se pobira pri nekaternikih,    ki so se zavezali mesečno nekaj prispevati, vsak me-sec, in dobimo na ta način mesečno povprečno  35  K  za  narodni   sklad; nabiratelj gre okrog 1. v mesecu od enega do drugega ter zneske pobere. Vpeljali pa smo tuđi že deloma to, da posamezniki od zunaj mesečno poši-ljajo  po položnicah, katere    se    jim vedno    koncem   meseca    dopošljejo zneske, katere so se svoj čas zavezali mesečno prispevati.      Tuđi na ta način dobimo vsak mesec povprečno po 20 K, torej skupno z zbirko v Celju in pa z raznimi izven tega posla-nimi zneski okrog 50 K mesečno. Kakor vam bo znano, smo vpeljali tuđi zbirko za milijon vinarjev. Sedaj smo blizu 30.000 vinarjev. Do milijona je še seveda daleč. Pa zrno do zrna ...
Ni dvoma, da bi se pri vpeljanju nekega sistema v pridobivanju sred-stev za narodni sklad ne dali prej omenjeni zneski potrojiti, početvo-riti. In potem bi bilo ščasoma upati tuđi, da se izpolni pobožna želja nekaterih člankarjev v »Narodnem Listu«, da se vpelje stalno strankino tajništvo. Ni dvoma: če bi bil na tem mestu mož, ki bi se lahko skoro iz-ključno posvetil organizacijskemu delu, da bi se dalo na ta način delo za strankino organizacij-o, organizacijo narodnega sklada in pa organizacijo širjenja strankin. glasila naj-ložje in najspretnejše koncentrirati v harmonično celoto strankarskega organizatoričnega dela.
In s tem prehajam k tretjemu delu mojih izvajanj, k strankinemu časopisju. Govoriti je meni pač samo o tistem listu, ki je bil 8. decembra 1906 proglašen za glasilo narodne stranke in ki tvori podlagn našega dela med ljudstvom, o »Narodnem Listu«. Sklep, da je »Narodni List< strankino glasilo, še do danes ni bil nreklican, in tuđi rezolucija, s katero so se somišljeniki pozvali, da imajo z vsemi nročmi strankino glasilo raz-širjati, je še danes v polni veljavi. Kako so se cenj. somisljeniki v tem oziru obnašah, to bo vsak izmed vas sam zase pač najbolje vedel. V ilustracijo omenjam le, da se je koncem lanskega leta pozvalo somišljcnike po ćeli deželi, naj nabirajo v svojih krajih naročnike; tozadevne oklice z nabiralnimi polarni se je priložilo > Narodnemu Listu^, nekaterim so se poslali tuđi osebno. Pa izmed vseh blizu 3000 poklicanih se jih je odzva-lo kvečjem trideset, ki pa so bili sicer tako pridni, da so nam pridobili okrog 300 novih naročnikov. Ob tej !>riliki se je pokazala v jasni luči strankarska zavednost, kje je in kje je ni. Ne obtožujem nikogar, vem, da marsikomu v to res primanjkuje časa, marsikomu korajže, marsikomu zmožnosti. Da imajo mnogi prvo in drugo in tretje, pa mi je tuđi dobro znano. In vendar bi bila dolžnost vsakega zavednega somisljenika, list z vsemi močmi razširjati, pridobivati naročnika za naročnikom, četudi — priznavani — je to težavno delo. Polžnost vsakterega pa je na drugi strani tuđi, opozarjati uredništvo lista na nedostatke, ki ljudstvu ne ugajajo, zakaj le tako se more list iz-popolniti na visino, na kateri bo vsaj povprečno vsem ugajal. Tembolj je naša dolžnost širiti naše glasilo, ko vendar vidimo, s kako brezobzirnost-jo širijo nasprotniki svoje liste. Tr-govec in obrtnik, ki si noče naročiti klerikalnih listov ali v njih inserirati, se postavi na pranger pred javnost in se s tem proglasi nad njim bojkot; takega političnega nasilstva se mi v svojem boju ne borno nikdar poslu-ževali; vendar pa se moramo učiti iz tega, da je treba posnemati želez-no vstrajnost nasprotnikov pri raz-širjanju strankinega časopisja. Le poglejmo: v zadnjih par tednih so razni kaplani in fajmoštri in mež-narji, ko so hodili po beri ali zbirci, nabrali nad 500 novih naročnikov za »Slov. Gosp.«. In če pri tem še vidimo s kako besnostjo zatirajo naš list, kako se proti njemu ponekod nedeljo za nedeljo hujska s prižnice, kako se prirejajo proti »Narodnemu Listu« misijoni, kako se hujska proti njemu na vseh klerikalnih shodih, kako se bojkotira naročnike »Narodnega Lista«, ponekod gospodarsko in dru-žabno, potem mislim, je vse to vzro-ka dovolj, da naši somišljeniki s po-
dvojeno in potrojeno žilavostjo pridobivalo naročnike za strankino gla-sik).
Da vam v kratkih potezah podam sliko stanja »Narodnega Lista«. Znano vam je, da smo ustavili le-tos list vsem, ki nimajo plačanega do konca lanskega leta. Takoj v začetku prihodnjega leta, koncem januarja, borno isto storili pri vseh, ki ne bodo takrat imeli plačanega do konca leta 1912. Vpeljati hočemo sćasoma navado, kakor pri drugih listih, da bodo morali naročniki plačevati list naprej. Naročnikov, ki so trdni plač-niki, je danes 2800. To da letno 11.200 kron. Inserati so nesli lani 8500 K, in ker jih imamo letos že v tren četrtletjih za 7500 K, bo ta svota narasla letos na 9000 K. Pripomi-njam, da do lanskega leta nismo imeli nikoh več kot za 3000 K inseratov na leto. Dohouki so torej 20.000 K in istotako znašajo stroški.
List sam na sebi se torej pokriva. A — ne zakrivaimo si tega I — Mi imamo odplačevati tuđi razne stroske za minule volitve. In na tem krvavimo. Baš to je tuđi razlog, da moramo stremiti za čim večjo izpo-polnitvijo lista glede naročnikov. Če smo pri državnozborskih volitvah leta 1907. po celem Spodnjem Šta-jerskern dobili krog 15.000 glasov, in če vpoštevamo, da to število ni pad-lo, ampak naraslo, saj smo pri lan-skih volitvah samo v štirih voliinih okrajih imeli krog 10.000 glasov, je jasno, da ima naš list lahko po ceii deželi najmanj 5000 naročnikov. In če pomislimo končno, da je strankino glasilo edini trajni, teden za ted-nom prihajojoči širitelj strankinih idej med ljudsko maso, nas mora že to samo na sebi vspodbujati k temu, da pritegnemo v krog naročnikov vsakega, ki se šteje za naprednjaka.
Naše organizacije po deželi, politična društva in okraini odbori imajo tu svojo tretjo važno nalogo, seveda ne samo odbori, ampak vsi po-samezni elani in pristaši. Skusili borno letos poleg rednega nabiranja naročnikov vpeljati tuđi način, ki se je ponekod obnesel. V nekatere občine, od katerih imamo od zadnjih volitev volilne imenike, smo na naslove vseh onih, ki so bili tam zazna-movani kot naši volilci, poslali po tri Številke lista na ogled. Zadnji smo priložili položnico. Stvar je imela uspeh, obviselo je vsakokrat lepo število naročnikov, po 5 in več iz ene občine. Ce bi se ta način obnesel vsaj pri polovici naših slovenskih opčin. N dalo to mahoma lepo število 600 do 800 naročnikov. Zato se obraćam do vas s prošnjo: Ko boste dobili pole, da nam naznanite imena vseh naprednjakov v občini, ki še lista nimajo in bi se jim nai poslal na ogled, izpolnite to polo s čim največ imeni.
Prihajam h koncu. Tz povedane ga ste mogli vsaj nekoliko razvideti, kje so delni vzroki naših dozdajnih neuspehov in kje ležijo pogoji za naše hodoče uspehe. Deio za ljudsko izobrazbo, delo za gospodarski na-predek, trdna organizacija, navduše-nje za stvar in neomajna zvestoba strankinim načelom, iztrebljenje malodušnosti nad trenutnimi neuspehi, disciplina in požrtvovalnost, pospe-ševanje vsega, kar daje stranki no-tranjo in materijalno moč — to so pogoji, pod katerimi pelje naša pot do uspehov in do zmage.
Štajersko.
Savinsko učiteljsko društvo zbo-ruje v četrtek, dne 17. oktobra ob 2. popoldne na Gomilskem.
Iz Šoštanja nam pišejo: Obilno smeha je povzročil v nedeljo 6. oktobra zlet tukajšnjega nemškega pev-skega društva v Velenje. Najprej so bile sitnosti z zastavonošo, ker se je »ta pravi« skril, so morali nemški pevci iskati drugega in so ga tuđi proti dobri nagradi dobili v osebi nekega Haukejevega hlapca, ki se je v splošno zadovoljnost še dokaj »štram« obnašah V Velenju se je spravila naša nemškutarska jara gospoda v družbo nekih Celjanov. Cu-tila se je v tej odlični družbi tako po-češčeno, da je docela prezlrala nekoliko irmnj »nobel« velenjske nemšku-tarje, ki so tuđi govorili na velenem-ški prireditvi — slovenski. Ćela nem-ška pevska prireditev v Velenju je bila prepovedana, kakor Je tuđi v slo-venskem trgu pravilno.
Od Sv. Štefana blizu Šmarja nam poročajo: V četrtek smo imeli tu občinske volitve, pri katerih smo naprednjaki prvič nastopili s samo-stojnimi kandidati. In imeli smo prav lep uspeh! V III. razredu so bili izvo-ljeni trije naši možje v odbor in dva kot namestnika, y II. razredu zopet trije naši v odbor in trije kot namest-niki, v 1. razredu pa je zmagalo pet naših odborovih kandidatov in dva namestnika. Imamo tedaj 11 svojih odbornikov in 7 namestnikov ter smo v novem občinskem odobru, ki šteje 18 odbornikov in 9 namestnikov, v lepi većini. Boj je bil zelo trđ, a naš! ljudje so se dobro držali. Ako bi se
nekaj glasov ne cepilo, bi zmagali na ćeli crti in bi klerikalci sploh popolnoma propadli. Dosedanji klerikalni občinski odbor se je skušal držati z vsemi nepoštenimi sredstvi na krmi-lu; zaradi volilnega imenika smo se morali pritoževati brez konca in kraja pri političnih oblastih. Tuđi pri volitvah samih nišo imeli klerikalci Čistih rok. Pripomnimo Še, da smo ta lep uspeh priborili kmetje popolnoma sami brez vsake zunanje pomoči in agitacije, dočim sta za zmago na-sprotne stranke delala z vsemi silami župnik Zdolšek in učitelj Kotnik. Bodi tu izrečena koncem prisrčna zahvala sosedom, ki so nam prišli pomagat! Zmaga narodne stranke jim bodi najlepše plačilo.
V Studencih pri Mariboru se vrše v najkrajšem času občinske volitve, na katere se pripravljajo osobito pridno socijalisti in nemški nacijonal-ci. Nastopijo najbrž z lastnimi kandidati tuđi Slovenci. Obeta se torej hud boj za vlado v tej važni in zelo obljudeni občini.
Iz Maribora nam pišejo: Za narodno čutečega Človeka je nekaj silno mučnega, ako mora gledati, da ni-ma le  mesto Maribor, temveč tuđi ćela bližnja in daljna okolica popolnoma nemško lice. Peljal sem se pred kratkim iz Maribora čez Lajteršperk proti Sv. Marjeti; na celem potu sem videl   menda   samo   en   slovenski   in dva ali tri dvojezične napise. Seveda so ti napisi že blizu Sv. Marjete. Ćeli Lajteršperk, ki je danes že ćelo ma-riborsko  predmestje.    ima  na zunaj docela nemško lice. Nič ne kaže tuj-cu, da biva tu še polno Slovencev, čijih naraščaj pa se ševe naglo po-nemcuje. In mesto Maribor! Po 50% in še več živi od Slovencev — a slo-venskega napisa ne vidiš na nobeni gostilni. na nobeni trgovini!     Kako mehki in popustljivi    so    tozadevno slovenski trgovci in obrtniki v slovenskih krajihf V Mariboru je toliko tisoč Slovencev,   okolica je slovenska,  v  mestu  je  povrh   tega  bojda središče     slovenske  politike  in   slo-venskega gospodarskega življenja na Spodnjem Štajerskem. Ali opaziti tega  ni   nikjer,     povsod    bojazljivost, nemčenje, skrivanje pred    narodnim nasprotnikom. To je politično lice naše S. L. S., to njeno  »delo«,    njeni uspehi! In morda Slovenec bi ne čuti 1  opozicije do take vodilne    »Slovenske« stranke!
HopošHo.
Deček, ki je padel predvčeraj-šnjim v Lelovcu v Kolodvorski ulici raz streho, je včeraj v bolnišnici umri.
Ustrelil se je v Rožeku posest-nik Josip Primnik. Mož se je precej nevarno obstrelil, samomor je izvršil v hipni blaznosti.
Poskušen    samomor v ječi.    V
Volšperku so aretirali 261etno brez-poselno dekle Marijo Schofmano^o zaradi vlačugarstva. Včeraj se ie dekle v ječi obesilo, in sicer na podve-zo. K sreči je prisel pravočasno je-čar, ki je samomorilko rešil.
Zopet policijski cucek. Pri zasle-dovanju    roparskega    morilca    pri Vernbergu  se je poslužila    policija znanega poiicijskega cucka »Rolfa«, ki je svojo nalogo, kakor je to običajno, res grandijozno rešil. O tragic-nem rezultatu tega policijskega psa poročajo iz Beljaka podrobno slede-če: Na mestu uboja je Roli takoj po-bral sled in je sledil s strahovito vne-mo v gozd.   Vodil je svoje spremlje-valce po gozdu semintja In sicer povsod, koder je, kakor se je pozneje izkazalo, nabiral 63 letni starček, muzikant Sova, gobe. Šio je cik in cak in semintja. Končno je pripeljal pes ćelo oboroženo družbo h koči    tega starca priVernbergu. Ko je mož za-gledal hudega psa in za njim oboroženo policijsko  silo pod    vodstvom četveronogega detektiva, se je silno prestrašil. Začelo se je oštro izpra-ševanje, mož je bil popolnoma prestrašen. Pes je cei čas oštro gledal dozdevnega zločinca.  Končno pa se je izkazalo, da je mož popolnoma ne-dolžen in »Rolf« in njegova družba je odšla brez uspeha.    Bog zna, komu bi še »Rolf« napravit tako nepriliko, če bi ga še enkrat pustili na sled. Zato so ga rajši odpeljali domov, da še nekoliko  časa  prakticira,  da  ne  bo nadlegoval nedolžnih ljudi.
Primorsko.
Iz železniške službe. Prestavlje-ni so: postajenačelnik MarceI Jen-č i č iz Opčine v Sevnico; revident in prometni kontrolor v Trstu Josip Gostischa (eksponiran v Zida-nem mostu) k inspektoratu v Trst; revident in prometni kontrolor v Trstu Ludvik K e b a t (eksponiran v Gorici) k inspektoratu v Inomost; adjunkt Franc B a c h e r iz Trsta v LonČ; revident Gustav Motka kot postajenačelnik na Opčino in uradni-ški aspirant Karei Sir cei j iz Po-stojne v Opatijo*
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD.
23/ štev.
»Dalmatia«. Za predsednika pa-robrodne družbe »Dalmatia« v Trstu je imenovan viceadmiral Lucian pl. Z i e g I e r.
Gorlški nadškof in zapeljive ženske. Povodom godovanja goriškega nadškofa ie prišla k njemu številna deputacija, da mu čestita. Mož je gratulante ginjeno sprejel in se jim v toplih besedah zahvalil za njihove čestitke. Pri tej zahvali pa se je spomnil žensk in modnega vprašanja. V slovesnem govoru je poudarjal nadškof lascivno modo, ki je vpelja-na pri ženskah in ki je na škodo sramežljivosti in Čistosti življenja. Za-bičal je duhovnikom, da naj žen-skam, ki pristopijo v taki obleki k obhajilni mizi, ne podele zakramenta.
Vojaški begunec. Pri Krminu so aretirali vojaškega begunca - novin-ca Ivana Zevnika s Krškega na Kranjskem. Hotel je pobegniti v lta-lijo.
Vidmarjev polet v Tržiču. V ne-deljo popoldne je napravil avijatik Vidmar dva poleta v Tržiču. Vreme je bilo krasno, navzoča je bila številna množica gledaleev iz Tržiča in iz daljne in bližnje okolice; poleta sta izborno uspela. Pri prvem poletu je obletel Vidmar Tržič in se spustil na-to proti Ronki. Ko se je vrnil in sre-čno pristal, se je po kratkem odmoru zopet dvignil opisal v zraku en velik in dva prav mala kroga in se spustil zopet na zemljo. Zbrane množice so priznanega in znanega avijatika živahno pozdravljale.
Nesreća na tržaški cestni želez-nlci. Včeraj je povozil tramvaj na Corsu v Trstu šestletnega dečka Marino Miliavca. Fanta je peljala rnati za roko, v drugi roki pa je nesla dojenčka. Naenkrat se ji je fant iztrgal iz rok in skočit proti neki izložbi, pri tem pa naravnost pod voz. To se je storilo tako hitro in nenado-ma, da voznik ni mogel več pravoča-sno ustaviti. Ko so potegnili fanta iz-pod voza, je bil že nezavesten. Pe-ljali so ga v bolnišnico. kjer je čez ne-kaj ur umri.
Morilec matere. Včerai je noro-čala reska policija, da se ii je posrećilo aretirati morilca svoie matere Koplitza iz Prage, in sicer ravno ko se je hotel vkrcati na rarnik. da bi se peljal v Benetke. Konlitza ie fotografirala policija in poslala nie^ovo sliko v Prago. Praska policija pa je spoznala, da aretlrani ni Dravi Ko-plitz. Dodatno k temu pa se poroča, da je orožništvo aretiralo v Nabre-žini mladeea čioveka, ki ie popolno-ma podoben Koplitzu, vendar pa še tuđi ni dognano, če je pravi.
Dnevne vesti.
+ Ljubljanski obč. svet    ima v
Četrtek, dne 17. oktobra 1912 ob šestih popoldne v mestni dvorani iz-redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o dopisu stavbnega podjet-ja »Alpenlandische Baugesellschaft* glede neke spremembe pri izvršitvi obrežnih zidov ob bregoviti regulo-vane Ljubljanice; o prošnji Franca Martinca za razdelitev parče! št. 23/1. 23/22 in 25/13 kat. obč. Kar-lovsko predmestje »Na prulah« na stavbišča: o računskem sklepu mest-nega zaklada, mestnega ubožnega zaklada, zaklada rneščanske imovine in splošnega ustanovnega zaklada za leto 1911., o prošnji priprav-Ijalnega odbora za splošno razstavo obrtnih vajenških del za podporo in samostalni predlog obč. svetovalca Ivana Kregarja glede zgradbe II. mestne ljudske kopelji poleg elek-trarne. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila o raznih prošnjah v personalnih zadevah magistratnih uradnikov; o raznih prošnjah za podporo iz mestnega vseučiliškega zaklada; o prosim nekega učitelja mestnega dekli-škega liceja za ureditev prejemkov; o prošnji učiteljstva mestnega dekli-škega liceja za zvišanje aktivitetne doklade; o prošnji gasilne straže v Mestnem domu za podporo; o prošnji vdove detektiva Šubra za zvišanje vdovnine; o prošnji učiteljev z izpitom za meščanske sole za personalno doklado: o dopisu županovem giede stavbnega vodstva in stavbne doklade pri zgradbi kanalov zbiral-nikov; o prošnji mestnega vrtnarja Hejnica za prejemanje stelje iz mest-nih drevoredov in o prošnjah za razne obrtne koncesije.
4- »Slovenska Straža.« V nede-Ijo je imela klerikalna »obrambna« organizacija svoj občni zbor, ki je bil jako slabo obiskan. Na tem ob-čnem zboru je bilo povedano, da je imela »Slovenska Straža« lani 61.337 kron dohodkov in 47.861 K izdatkov. Za kake namene je bil denar porab-Ijen? Za obrambo slovenstva pač ne; vse je šio za klerikalno agitacijo. Po zborovanju je imel dr. Krek pridigo o vseh mogočih stvareh. Dr. Krek ima posebno veselje za govorančenje in govori o stvareh, ki jih ne razume z ravno tisto samozavestnostjo, ka-
kor o stvareh, na katere se spozna. Navadil se je Že, da nastopa kakor kak univerzalni genij, četudi vzbuja s tem pri vseh resnih ljudeh samo veselost. Med drugim je dr. Krek tuđi nekaj klobasal o slovenski inteli-genci. Ker slovenska inteligenca ni klerikalna, je samo ob sebi umevno, da dr. Krek ž njo ni zadovoljen in Jo je malo ozmerjal. Za hrulacije kakega dr. Kreka se slovenska inteligenca pač ne bo dosti zmenila, najmanj pa za tako ordinarno dolžitev, da se inteligenca zanima samo za farške skandale in za litre. Ko bi imel dr. Krek pristop med slovensko inteli-genco — kamor pa ne prištevamo klerikalnih koritarjev — bi kmalu spoznal, da je njegovo govoričenje samo bedasto in v največjem na-sprotju z resnico, kaiti v resnici je slovenska inteligenca mnogo bolja od inteligence pri različnih drugih narodih. Sicer pa ve vsak, kaj hočejo klerikalei s svojimi zabavlja-nji na slovensko inteligenco. Življenje in počenjanje duhovščine je tako, da vzbuja ćelo med stupidnimi klerikalei nevoljo in odpor, duhovski skandali vsake vrste so postali že vsakdanja stvar in očividno je, da rase med ljudstvom »der Zug zur In-telligenz«, kakor je bilo pred par me-seci rečeno. Klerikalei bi pa radi ohranili in poglobili jarek, ki so ga s cerkveno agitacijo napravili med narodom in njegovo inteligenco, radi bi preprečili zbližanje med prepro-stim ljudstvom ter inteligenco in zato zabavliajo na inteligenco čedalje boli robato in surovo ter so naposled spustili z verige tuđi najbolj ordinar-nega svojih hujskačev, dr. Kreka. Ker imajo pa ljudje oči in ušesa, je pač naravno, da tuđi dr. Krekovo zabavljanje ne bo nič zaleglo, posebno ne, dokler bo duhovščina stala tako niz-ko pod slovensko posvetno inteligenco.
— Kranjski deželni odbor in uči-teljstvo. Pristranost, s katero je deželni odbor postopal pri razdelitvi doklad Ijubljanskemu učiteljstvu, smrdi do neba. Nobene doklade nišo dobili učitelj M a r o 11, ki ima bolno ženo in sedem nepreskrbljenih otrok, učitelj Arko, ki ima tri nepreskrb-ljene otroke in je zaradi bolezni na dopustu, učitelj Gartner, ki ima osem n°preskrbl]enih otrok, pač pa so dobili doklade učitelji, ki sploh nimajo otrok. Tako d?le klerikalei deželni denar in delajo še užiljenc obraze, če se jim reče, da je tako po-stopanje tolovajsko.
~ Oropano gasilstvo. Na dru-gem mestu prijavljamo poziv vele-zaslužnega načelnika litijske gasilske župe gosp. Frana Lajovica glede po-stopanja dež. odbora z gasilskim de-narjem. Oklic se konca s pozivom, naj vsa društva, ki so bila prezrta, ustavijo svoje delovanje. Tuđi z drugih strani dobivamo pisma, ki isto-tako nasvetuiejo. naj prezrta društva prepuste skrb za požarno var-nost občinam. Občine morajo skrbe-ti za požarno varnost, v to se jih lah-ko prisili in torej res ni treba, da bi se napredniaki žrtvovali za občni blagor, deželni odbor bi jim pa to žrtvovanje plačal na tak način, kakor je tn storil letos.
•^ Nismo se motili, ko smo odgo-variajoč na Osualdovo idrijsko no-tico o izigravanju »pametnegr* naprednjaka^ proti dijaškim podpfram, trdili, da Oswald zasleduje s te;^ novo hudobijo in da je njegov r kurz proti dijaškim podporam na v liku. Klerikalei so res vtožili rekurz in s tem oropali uboge idrijske visoko-šclce saj za letošnie leto vsake pod-pore od idrijske občine. Med podpi-ranci ie večina sinov idriiskih rudar-jev% ki so popolnoma brez premože-nja in podpore resnično potrebni. Osualdova hudobrrost jih zadene tem huje, ker je dijaško podporno društvo »Radogoj« zavrnilo prošnje idrijskih dijakov, češ, da prejemajo podpore od svoje domovne občine. Res lepa je kršćanska človekoljub-nost idrijskih klerikalcev, ki se dajo slepo  voditi  Oswaldovi  hudobnosti.
-!- O takozvani hrvaško-sloven-
ski stranki prava. »Riečki Novi List« priobčuje o združitvi sloven. klerikalcev s hrvaškimi pravaši pod naslovom »Potrebna opreznosti Čla-nek. Iz tega članka posnemamo to-le: »Die Zeit« je priobčila vest, da se sestanejo mandatarji iz vseh jugo-slovenskih zemelj avstro-ogrske monarhije na posvetovanje. Ta vest je alarmujoče vplivala na vse tamkaj-šnje slovanske in neslovanske kroge. Mislilo se je: evo sedaj Ju^oslova-nov, da predlože sedaj v teh tuđi za našo monarhijo resnih časih na enak način kakor narodnosti balkanske Turčije menico za odkup, napravilo pritisk na stališče avstro-ogr-ske monarhije nasproti vojni, ki se je pričela na korist enokrvnih naših bratov, in da opozore na razne stare dolgove, zlasti pa na »še otvorjeno rano na meji monarhije.« V teh uso-depolnih trenotkih, ko zahteva vsak korak izredno opreznost, ni mesta za rekriminacije. V teh časih sta za nas glavna postulata:   opreznost in
enoduinost. Opreznost napram obliu-bam od zgoraj ter enodušnost in pre-udarnost v ciljih in postopanju med seboj. Tolažljivo in potrebno je posvetovanje. Veseli nas torej tuđi tu $estanek, a želeti bi bilo, da pri tem sodeljujejo tuđi oni, ki so v drugih klubih. V teh zgodovinskih trenotkih je še potrebnejša opreznost. Igrati kako »preveniere« in se izpostavlja-ti, kakor bi nekdo želei, da bi to sto-rili Hrvati, bi lahko postalo usode-polno. Zgodovina to uči. Kakor Je razvidno iz časopisov, so Hrvatje in Slovenci (to se pravi hrvaški pravaši in slovenski klerikalei) ustanovili eno stranko pod naslovom: hrvaško-slovenska stranka prava, katere bi naj bil predsednik dr. Mile StarčeviC. Ker se v javnosti ničesar ne ve, o čem se razpravlja in sklepa, ker se o vsem čuva največja tajnost, more-mo si samo misliti in pričakovati, da so se na onem sestanku posvetovall o koristih našega naroda na jugu in o končnih njegovih ciljih. Tolažljivo je, da so z nami tuđi Slovenci, kate-rih bodočnost in eksistenca je edino v najtesnejši zvezi s hrvaško-srb-skim narodom, ki ima tako po Števi-lu, kakor po pisanih pravičan in po zemljepisnein položaju z ozirom na monarhijo in Balkan vse pogoje za prvenstvo v vodstvu. Samo na eno je treba opozoriti. Ćloveško in psihološko ne morejo Slovenci čutiti v toliki meri krivico, ki jo mi trpimo. Naša duša je drugače razpoložena. Zatega-Jelj naj nas Slovenci podpirajo, a na nas je, da z njihovo pomočjo iščemo pota pravice. Drugače bi nam bili iz mnogih razlogov samo balast v poletu našega duha in naših edino spasonosnih nazorov. Druga izdaja fran-kovstva bi se v našem, v vsakem oziru prebujenem narodu ne mogla več razpečavati. Nova doba otvarja nove perspektive . . . Prenagljenie ni na mestu . . . Samo eno naj nam bo pred očmi: Jugoslovani avstro-egrske monarhije moraj-o zavzeti stališče, ki je zahteva njihova važnost v monarhiji, east pred Evropo, bratstvo nasproti enokrvnim bratom, žejnim božje pravice in svobode, odgovornost nasproti zpodovini in last-ni vesti. V teh trenotkih ne srne biti jugoslovanstvo v monarhiji nikomur drugemu na razpolago kakor sebi: svoji koristi in svojemu časovnemu pozivu. Ne srremo doživet? II. izdaje Franka pod Šusteršičevo firmo!« — Kdor zna čitati med vrstami, bo ve-del, kaj je hotel pisec citiranega Članka povedati. Reci je hotel: tnkozvana hrvaško - slovenska stranka prava ni ničesar drugega kakor lestva, s pomočjo katere hoče nekdo splezati kvišku, ne pa slovenskemu in hrva-škernu nprodu koristiti . . .
—   Odlikovanje.    Metteur-en-pa-ges    »Sloven.^kega    Naroda«     Fran Hribar je dobil častno kolajno za 401etno zvesto službovanje. — Vpo-kojeni    župnik    na    Dovjem    Jakob A 1 j a ž je dobil zlati zaslužni križec s krono.
—  »Balkan.« Prijatelj našega lista nam piše: Pesnik Simon Gregor-čič je leta  1S76. spisal    besedilo za skladbo »Balkan«, katero je uglasbil za mnški zbor prerano umrli njegov prijatelj in rojak, vadniški učitelj Av-gust L e b a n v Gorici. Besedilo slove tako:
Balkan, tužni velikan, v turski jarem zakovan, dolgih težkih petsto let živ mrličem že prištet! Balkan, suzni velikan, ti Evropina sramota, vragu groza in strahota, bratom rodnim težka tuga, mučenik nesrečni juga: prišei Se rešitve dan! . . • Ura bije ti velika, k sodbi kliče zdai krvnika prime plačo naj tiran! ... Svita že krvava zora, mora pasti, pasti mora! . . .
Avgust Lebanova skladba mojstrsko izraza čuvstva, ki so prevevala Gre-gorčičevo dušo. Skladba sicer ni lahkn, zahteva krenkega zbora, lz-nrjenih pevcev in spretnega pevo-vodje, ki se ume zatopiti v skladate-Ijevo dušo! — Prvikrat so skladbo izvajali v goriški čitalnici leta 1870. Petje je vodii skladatelj sam. Naredila je velikanski vtisk. — Še nekaj: Skladbo »Balkan« je brat skladatc-ljev, Janko Leban, izdal v »Sklad-bah« po Avgustovi smrti.
Sadovi katoliške vzgoje. V D o-b r e p o 1 j a h , revirju poslanca J a k 1 i č a v najbolj klerikalnem gnezdu, kjer pase svoje ovčice ka-plan Orehek, kateri se tuđi s hu-dičem sprijazni, ako Ie ž njim voli, sta v nedeljo zvečer ob sedmih na cesti brez vzroka dva klerikalna pretepača zaklala uglednega, okoli 50 let starega posestnika Drobni-č a. Umorjeni mož je bil mirnega značaja in splošno spoštovan ter za-pušča ženo in osem otrok. Ko je mirno šel mimo razj^rajočih fantov po cesti, ter jih pomirljivo posvaril, sta ga napadla dva fanta v starosti od 20 do 22 let z nozi ter ga smrtno ranila na vratu in prsih ter ga še dalje
rezala po životu. Bii je tako] mrtev. Zverinska fanta sta že pod ključem. Eden izmed nju se Je vzgajal pri Ma-rinaricah. Doma prodajajo mašne bukvice. Ako sta bila tuđi Orla, da-nes še ne vemo, pa ju bodo že zatajili. V Dobrepoljah tuđi nepolitično gasilno društvo ni našlo milosti de-želnega odbora, ker načelnik ni do-volj pristen klerikaleu. Morebiti ubi-jalca dobosta kako podporo.
Utopljenec. Iz Lesec nam poro-Čajo: Danes 14. t. m. dopoldne so po-tejrnili pri Blejskem mostu pri Le-scah iz Save truplo dečka starega okrog 12 let. — Utopljenček je moral ležati že kakih 14 dni v vodi. Kako je deček prišei v Savo, bo pač dognala preiskava, a naibrže bo kak umor tu, kajti deček je imel glavo zavito v nekak jonič. IJtopljenčka so noložili na mrtvaški oder v mrtvaš-nico v Lescah.
Elektroradiograf »Ideal«. Spo-red za torek 15., sredo 16. in četrtek 17. oktobra 1°12: 1. žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najno-veiši dofrodljaji, šport, moda itd.). 2. NihČe ne uide svoji usodi. (Krasna ameriška veseloi^ra.) 3. ^areče oglje. (Dramatično.) 4. Vedno se smehiiajoča dama. (Humorestično.) 5. Srčno zlnto. (Svetovna učinkovitost Nordiskfilm Co. z Rosnodom in ^ospo Wieth v glavni vlogi.) — Samo zvečer. f>. Luka in njegov na-sprotnik. (Vel^komično.)
V  mestni klavnici se je   zaklalo od 29. m. m. do 6. t. m. 70 volov, 1 bik, 9 krav, 300 prašičev, 148 telet, 34 koštninov in 10 knzličev. Vpeljalo se je 519 kg mesa, S prašičev   in 6 telet.
Delavskega gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odneljalo v Ameriko 18 Bol^arov in 300 Hrva-to\\ iz Tirolskecra ?e prišlo pa 60 Hr-vatov. 16. Domžaik in 12 Kočevar-iev se je odpeljalo na Dunaj. — V nedeljo je *lo v Ameriko 27 Slovence v in 34 Hrvatov, 120 Hrvatov in 20 O?rrov je prišlo pa nazaj.
Izgubi! ie delavec Anton Dražil rjavo pelerino. — Gospod Fran Pri-slnvc je izgubil 30 K denaria. — V čakalnici zobozdravnika gosp. dr. Schweiererja je bila pozabljena siva pelerina, katero dobi lastnik nazaj pri magistratu.
Našel se je v drugi sobi pri »No-vem svetu« desetkronski bankovec. Dobi se ravnotam.
Srednja vsota denarja se je našla v gledališču. Dobi se v pisarni tvrdke Schumi v Gradišću 9.
Izkaz posredovalnice sloven-skega društva »Merkur« v Ljubljani.
Sprejme se: 1 knijgovodja, 1 konto-rist, 1 zastopnik, 8 pomočnikov me-šane stroke, 2 pomoćnika železniške stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomoćnika špecerijske stroke. 2 pomoćnika modne in galante-riiske stroke. 1 kontoritinja, 9 pro-dajalk, 5 učencev, 3 učenke. — Službe išče: 3 kniigovodje, 3 korespon-denti, 4 kontoristi, 6 poslovodij, 3 potniki, 7 skladiščnikov. 22 pomočnikov mesane strake, 6 pomočnikov železniške stroke, 10 pomočnikov manufakturne stroke, 14 pomočnikov špecerijske stroke, 3 pomočniki modne in galanterijske stroke, 19 konto-ristinj, 15 blagajničark, 27 prodaialk, 5 učencev in 4 učenke. — Posredo-valnica posluje za delodajalce, elane društva, učence in učenke brezplač-no, za druge pa proti mali odškod-nini.
V  kavami »Central« nastopi danes in naslednje dni    kabaretna    in glasbena družba »Original The Wei-hin^rs Ensemble«. Glei inserat.
Rsrodno obrombo.
Vinska trgatev, katero je priredila podružnica sv. Ciril in Metoda za Senožeče in okolice dne 6. oktobra v gostilniških prostorih g. Mla-karja v Senožečah je vkljub slabemu deževnemu vremenu jako dobro iz-padla. — Čistega skupnega prebitka se je poslalo naši družbi 203 K 55 v. Da se je trgatev gmotno tako dobro obnesla se imamo zahvaliti v prvi vrsti zavednemu cenj. občinstvu, katero se je polnoštevilno udeležilo in s svojo znano radodamostjo položilo marsikatero kronco Ciril in Metodu na altar. — Zahvaliti se imamo vsem cenj. damam in gospodom iz Divače, kateri se nišo vstrašili ne burje ne dežja in so prišli vkljub slabemu vremenu na trgatev. Da je bila udeležba iz Divače tako številna gre zasluga v prvi vrsti gdč. Radi Rešavar in gospodu načelniku D. Gabrijelu. — Za njihov trud in rodo-ljubnost jima izrekamo najsrčnejšo zahvalo. — Ne smemo pozabiti tuđi na požrtvovalnost naših cenj. dam in gospodov, kateri so pri trgatvi sode-lovali in sicer: Oče župan g. Gorenc je svojo vlogo izborno igral. — Bil je pravi tip kmečkega župana iz starih časov; sodil je brez milosti, kajti »tatov« je bilo veliko in viničarici gdč. Jager in Čeč ter   viničarji   gg.
Sega, Metod in Franc so imeli z temi veliko dela, da jim ni kateri ušel. — Vaški policaj g. S. je imel dela polne roke, ker je marsikaterega zadela usoda, da se je ta večer sprijaznil z »špehkarnro«. — Posebno dobro je igral vlogro gostilničar g. Dolenc, kateri je s svojimi dovtipi zbujal veliko smeha. — Tuđi gostilničarka Rozali-ja in njena hČerka Špelca gdč. Ku-ralt ste bili zelo na mestu. — Zvabi-le so vsakega kdor je šel mimo v svojo gostilno, kajti hvalile so zlato vinsko kanljico na vse preteke, da se jima kar nisi mogel vstavljati. — Zahvaliti se imamo tuđi gdč. Milavc in Šturm za prodajanje listkov za sre-čolov, gospej Senčar za prodajanje slaščic, gospei Premrov iz Vel. Ubel-skega za poslane cvetlice in gdč. Hafner za prodajanje cvetlic. — Mali muzikant štiriletni Bogo Senčar, nabral je s svijim »verkelnom« za Ciril in Metoda 12 svetlih kronc. Med drugimi opazili smo tuđi goste iz Vrhnike, Rogatca, Ljubliane, Raz-drtega in Vipavskega. — Čast vsem tem udeležencem. — Spiošno se je razvila jako animirana, neprisiljena zabava. — Tu si slišal petje — tam mandolino z milo donečim glasom — potem zopet harmoniko in igranje ci-ganov, kateri so igrali in vabili na ples, da ti je kar noga odskakovala ter se je plesalo in rajalo do ranega jutra. — S to trgatvijo se je pokazalo, da se da z združenimi močmi tuđi pri nas kaj doseći ter se zahvaljujemo še enkrat vsem. kateri so pripomogli bodisi z darili ali na drugi način, da se je trgatev tako sijajno obnesla.
Društvena noznanilo.
Politično in izobraževalno dru* štvo za dvorski okraj v Ljubljani izreka vsem, ki so mu v zadnjem času darovali knjig za njegovo knjižnico, iskreno zahvalo, osobito pa gg. Vik-torju Medenu, trgovcu. Rado K o-r e n e t u, strojniku. in Vilko T r t -n i k u, oficijalu Mestne hranilnice ljubljanske (drugi dar), in gdčni. Magdi S t r a ž a r. Ker se bode vsleđ javnosti knjižnice nedvom-no dvignil promet in bodo tuđi zahte-ve čitajočega občinstva dokaj obsež-nejše nego doslej. vabimo vse p. n. okrajane in somišljenike, da pristopijo v krog knjižničnih podpornikov in nam podarijo knjige, ki jim mogoče neplodno leže po policah in zabojih. Dolžnost vsakega zavednega narodnjaka naj bo, da po svojih močeh podpira kulturna stremljenja naših knjižnic. Knjižnica je otvorjena vsako nedeljo od pol 11. do 12. in vsako sredo od V47. do 8. ure zvečer.
Društvo inženirjev v Ljubljani. V petek 18. t. m. ob S. zvečer sesta-nek v gostilni pri »Zlati kaplji«.
Zadruga čevlfarskih mojstrov v Ljubljani naznanja, da je bivši načelnik gosp. Josip Br e s k v a r odložil mesto načelnika. Na izrednem ob-cnem zboru dne 6. oktobra t. 1. Je bil izvoljen za načelnika gosp. Fran K u k m a n, čevljarski mojster, Gajeva ulica št. 2. Clani se opozarjajo na to spremembo, da se v vsih zadevah zadružnega poslovanja obračajo na novo izvoljenega načelnika. Zadruga je izdala tuđi cenik obuval. Vsled podraženja usnja so se morale cene nekoliko zvišati in opozarjamo, da se gosp. člani cenika poslužujejo. Cenik se dobiva pri načelniku in v Zadrugi združenih čevljarjev, komad 10 vin. Cenik se glasi: Cenovnik za naročeno delo čevliarskega izdelka za Ljubljano in okolico. Z zadružnim pozdravom: Fran Kukman, načelnik.
Slovenski strelski krožek »Cen-trum« v Ljubljani naznanja, da se prične streljanje 16. t. m. v restav-raciji »Novi svet« ob 8. uri zvečer. — Gospodje strelci se vabijo, da se polnoštevilno udeležijo. — Strelski pozdrav!
Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju priredi svoj I. redni občni zbor v soboto, dne 19. vinotoka t. 1. ob 8. uri zvečer v prejšnji restavraciji »Stanek«, 4. okraj, Schleifmuhlgasse 6. Gostje dobro došli!
Dunajska podružnica Sloven-skega planinskega društva priredi »Planinski ples« v sredo, dne 15. ja-nuarja 1913 v veliki dvorani hotela »zur Post« na Dunaju, na kar se že sedaj opozarjajo dunajski Slovenci, posebno društva.

Prašta.
Iz gledaiiške pisarne. Zeleča pregnati mrtvilo, ki vlada pri nas med odmori, in da iz prireditev v gledališču napravi prave družabne večere, je intendanca ukrenila, da bode poslej pri veselih igrah med pavzami koncertiral orkester »Slovenske Filharmonije«. Začetek se stori nocoj, ko se zadnjič v sezoni za nepar-abonente vprizori velezabav na komedija »Veliki mrtvec« z g Bohuslavom v vlogi pesnika Ceder lunda.
237 štev.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran. 5
Telefonska in brzojavna poročila.
VOJNA   NA   BALKANU. Gusinje   zavzete. — Tuzi padle.
Cetinje, 15. oktobra. (Od našega posebnega poroče-v* a 1 c a) ob 7. uri 25 min. Holme VI-zitor pri Gusinjah je zavzela crnogorska armada. Armada je začela z vojnim! operaciiami proti Gusinjam. — Vraniac, Tuzi in Šipčanik so Turki predali. Boji nišo zahtevali mnogo irtev. Crnogorci so zaplenili mnogo topov in municije. Jetnike pošljejo v Podgorico.
Cetinje, 15. oktobra. (Od našega posebnega poroce-v a 1 c a) ob 4. uri 25 min. Vesti, da je Šipčanik oadel po tridem boju nišo resnične. ^ipčanik se je brez hujšega boja vdal. Crnogorska armada pro-dira neprestano proti Skadru.
Sijajna crnogorska   zinaga. — 5000 Turkov    vjetih. — Ogromen    vojni
plen.
Podgorica, 15. oktobra. (Oikijal-no.) Crnogorska armada je včeraj zavzela Tuzi, ter vjela 5000 Turkov.
V  Podgorici je ta vest povzrocila ne-popisno veselje. Zvečer je bilo vse mesto sfavnostno razsvetljeno.
Cetinje, 15. oktobra. O zavzetju Šipčanika in Tuzi se poroeajo še tele podrobnosti: Ko so Crnogorci nasko-čili utrdbe. se je takoj pojavil turski parlamenter. ki je ponudil predajo vse posadke pod gotovimi pogoji. Crnogorci so vse pogoje odklonili, nakar se je pričclo strašno bombardiranje turskih utrdb. Kmnhi nato se je pojavila nad glavno tursko utrćbo bela zastava, kot znak. da se Turki vdajo. Crnogorci so prenehali z na-skoki ter spreieli brezpogojno predajo turske posadke. ki šteje 5000 mož. V Tuzi so Crnogorci zapjenili 9 topov, 8 strojnih pušk. 7000 Mav-serievih pušk, P000 voiaških šoto-rov, živi! za ce! mesec in veliko mno-žico konj. Trit!soč viet;?i Turkov so Crnogorci odroslali v Podgorico.
Podgorica. 15. oktobra. H črno-gerski orrnadi je prisne! avstro-ogr-ski voln! ataše, stotnik Hupka. Pomanjkanje   zdravnifcov    pri crnogorski armadi.
Podgonca, 15. oktobra. V tukaj-snji bolnisnici leži 350 ranjenih Črno-corcev. 40 Malisorov in 30 Turkov.
V   bolnišnici je veliko    pomanjkanje prsteli. V bolnfšnicl so samo 4 zdrav-v'kl Ranjencem  strežsio samo ženske ki  pozdravljalo vsakega ran?en-cu, ki ga prineso v bolnišnico z be-^edami: »Sretna ti rena.«
Vpad Turkov na srbsko zetnllišče. Belgrad, 15. oktobra. Uradno se potrjuje, da so Turki včeraj zintraj res vpadli na srbsko zemljišče pri Ristovcu. Turski voj je Štel 3000 rnež. Turkom so se postavili naspro-:i srbski batalioni, postirani južno od \ ranje. Razvila se je ne ravno težka borba, ki je traiala do večera. Kon-eno se je Srbom posreći!^ Turke po-unati preko meje. Na srbski strani sta bila 2 ubita in 4 ranjeni. Srbska vlada izavlja, ča je bil vpad na srbsko ozemlje nameravana provokacija Srbije, vendar pa je srbska vlada sklenila. da bo kliub temu čaka-a inirno na odgovor na svojo Turski iz-"rčeno noto.
So*un, 15. oktobra. Iz Bojanovca roročajo oflcijozno, da «e sliši od i-rfcske me*e neprestano grnienie to-nov, iz česar skiepaio, da so začeii Srbi z ofenzivo. Poroča se, da ie sa-ino velika srbska četa napa'JIa vas Kratova ter tam metala vojaške bombe. Turska vlada zatrjuje. da je turska armada potegnjena tako da-leč" od meje stran, in da tuđi turske Ćete ne stoje ob meji, tako da ni mo-'sr ča nobena provokacija. Na meji ni ražen obmeinih straž nobenega tur-skega vojaka.
Turska poročHa o bojih s Crnogorci.
Carigrad, 15. oktobra. Oficijozno
zglašajo, da so Turki    crnogorske
te pri Ousiniu potisnili nazaj. Boj
ri Beranah še vedno traia. Spopadi
"i Kranji so se razvili v veliko bitko.
Crnogorci na potu na Kosova
Soiun, 15. oktobra. Crnogorske čete so na potu proti Peči v smeri r a Kosovo polje. Na cesti proti Peči so jih napad!i turski vojaski oddelki, i;i vnela se je bitka, ki traia še sedaj. Vrhovni poveijnik srbske armade.
Belgrad, 15. oktobra. Za vrhovna   poveljnika  srbske    annade   je - c:iovan bivši vojni minister gene-r ! Putnik.
Spopadi pri KjustendiSu. Ilefcrad, 15. oktobra. Med tur-•vr;iini in bolgarskimi voji na make-<-v»nski ineji pri KjustcmJilu je prišlo ćf> ljutih spopadov. Borba še traja, : :n izid še ni znan.
Pokolji v Stari Srbiji. Pariz, 15. oktobra. Francoski li-■-i priobčujejo podrobnosti o straho-vitostih, ki jih uganjajo Turki v Stari Srbiji. Listi poudarjajo, da so Turki v raznih mestih, kjer imajo većino, Poklali vse kristjansko prebivalstvo.
Proti Skadru.
Belgrad, 15. oktobra. Iz Zablja-ka poročajo, da so crnogorske čete napadle Skader tuđi od južno-zahod-ne strani, med tem ko prođira en« Crnogorska armada iz severo - za* hoda. Mesto bo vsled tega prišlo med dva ognja. Kdaj poteče rok za turski odgovor?
Sofija* 15. oktobra. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da ie jutri zadnji dan, ki so ga določile združene balkanske države Turčiji za odgovor.
Pariz, 15. oktobra. Iz Carigrada javljajo. da bodo poslanik! Bolgar-skef Srbije in (irske še d a n e s zapustili Carigrad. Zastave s poslaničkih poslopij so že snete in poslaniki so že napravili vse poslovllne posete.
Srbska vlada in turski vpad v Srbijo.
Dunaj, 15. oktobra. Kompetentni srbski krogi iz javljajo, da je prekoračenje srbske meje od turskih ćet prava provokacija. Ako se boce Tur-čija učinku te provokacije izogniti, se mora nemudoma opravičiti, sicer pa se Srbija ne bo dala zapeljati in bo vztrajala na svrojem korektnem stališču dotlej, dokler ne bo dobila odgovora na svojo noto.
Boji na srbski meji.
Belgrad, 15. oktobra. Neoficijo-zna poročila zatrjujejo, da se je raz-tegala bojna crta pri Ristovcu 2 km daleč. Turki so poskusili prodreti proti Vranji. kar se jim pa ni posrećilo. Bili so na ćeli crti tepeni.
Turske grozovitosti.
Belgrad, 15. oktobra. Do sedaj je pribežalo iz Turčije 4000 Srbov. Zapustili so vse svoje imetje, ter so skoro popotnoma brez sredstev. Be-?unci iz Turčije poročajo o strahovitih grozodejstvih Turkov. zlasti v Stari Srbiji. V Dubici in Gradinah so masakrirali Turki pope, kmete so razsekali na drohne kose. 2ene in otroke pa natikali na kole. Ruski avijatik v srbski armadi.
Belgrad, 15. oktobra. Sloviti ruski avijatik Abramović je sprejel po-nudbo srbske vlade, da vstopi v srbsko armado in sodeluje s svojim zrakoplovom pri vojnih operacijah proti Turkom.
Ruski prostovoljcl.
Moskva, 15. oktobra. Slovanski komite postavlja prostovoljske zbore, ki jih je imenovala »Združena slovanska armada«. En tak zbor se Je sestavil iz Kavkašcev ter se je že odr*el:al v Be!grad. Listi prinašajo okSice na ruski narod, v katerih za-htevaio materijalno podporo za balkanske države.
Moskva. 15. oktobra. Kralj Niko-laj crnogorski je brzojavil ruskemu »Rdečemu križu«: Pričakuiem velike pomoči za svoje hrabre vojake ter se že v naprej zahvaljujem.
Moskva, 15. oktobra. Moskovski prostovoli?1-;! zbor vodi znani slova-nofil Merčanski, ki si je pridobil v vzhodnoa7!i?ki vojni 4 hrabrostne krize sv. Jurja.
Belgrad, 15. oktobra. Car je do-volil princezi Jeleni, hčerki kralja Petra in ženi veHkega kneza Ivana Konštantinovića, da stopita v službo »Ruskega rdečesa križa«, ter se od-pelje na srhsko bojišče.
Oneracije gererala  Vukovca.
Cetinje, 15. oktobra. Kolnna pod vodstvom generala Vukotića i * osvo-iila tri utrdhe pri Gnsinju. Crnogorci so zaDieniii štiri brzostrelne opove, množino provlanta in streljiva. Zapjenili so tuđi dve turski zastavi.
London, 15. oktobra. •Timesu" javljajo, da se vrše pri Široki krvavi ho]», v katerih imajo Crnogorci težke izgube.
Neodvisna Albanija.
Milan, 15. oktobra. »Secolo« javlja, da sta se Italija m Avstro-O^rska sporazumeli, da se za slučaj, a!co ha'kanske države zma^aio proti Turčijit ustanovi sporazumno med obema velesilama neodvisna Albanija.
Zavzetje Tuzija.
Podjzorica, 15. oktobra. Reuter-iev biro poroča dodatno k zavzetju Tuzija, da se je crnogorska pehota ravno pripravljala na nov napad s pornočjo arttierije. ko se je prikazal turski častnik z belo zastavo, ki sa je sprejel prstolonaslednik Danilo ter odohril ponudho, da se posadka brez-pogoino vela. Nato so prišli prebivale! iz mesta ter so zaprosili, da naj Crnogorci prizaneso tnestu. Crnogorska armada je nato zavzela brez vsake-ga krvoprelitia mesto ter vjela 6 ni-zamskih bataijonov. Tri bataljone so odposlali še zvečer v Podgorico. Po-poldne so prikorakali Crnogorci med grmenjem topov in sviranjem voja-ških godb v mesto ter jih je prebival-stvo z navdušenjem sprejelo. Turski odgovor na noto velesil.
Carigrad, 15. oktobra. Uradno se razglaša besedilo turškega odgovora na noto velesil. Turski vlada pravi v svojem odgovoru, da je sama že spoznala potrebo reJform v evropski Turčiji ter da boC« uv^tU U
reforme, prost« vsakega zunan)ega vpllva, zvrača pa krivdo na zavlače-van|Ct na razne atentate in nemire, kl so jih provzročili na izvestnih stra-neh. (S tem seveda namigavajo na balkanske države.) TurčIJa je resno prepričana o potrebi reform, odkla-nja pa vsako nadzorstvo in garancijo tujih sil.
Dislokacija  bolgarske  armade.
Berolln, 15. oktobra, Tukajsnji listi javljajo, da bo bolgarska vojska razdeljena v tri armade, katerim bo-sta prideljeni še dve srbski diviziji. Prva armada, pri kateri se nahaja ena srbska divizija, je postirana pri Ljubhnecu in narnianliju tik turske meje nasproti Jedrenju. Druga armada je nastanjena v Plovdivu in ima nalogo, da varuje prehode preko Rodooskih planin. Tretja armada, kateri je prideljena dru?a srbska divizija, je razvrščena pri Kjustendilu na makedonski meji. Ta ima nalogo, da udari v Makedonijo v smeri proti Skoplju. Istočasno bo glavna srbska armada zhrana pri Vranji udariln tuđi na Skoplje, kjer se združi z bol-garsko vojsko. General Zivkovič bo z armado 12.000 mož vdrl v Novopa-zarski Sandžak ter se skušal združiti z armado črnogorskega generala Save Vukotlča. — Združeni crnogorski in srbski voji se bodo preko Ko-sovega napotili takisto proti Skoplju.
Nota združenih balkanskih držav
Turčiji.
Carigrad, 15. oktobra. Nota, ki so jo izročile balkanske države Turčiji \ sebuje osebno obrazloženje. Nota obsega 8 točk, v katerih se za-hteva: 1. Turčiia pripozna brezpo-gojno etnično (narod^ostno) avtono-mijo vseh narodov v državi z vsemi njenimi konsekvencami. 2. Dovolju-ie proporcijonalno zastopstvo kršćanskih narodov v turskem parlamentu. 3. Pripoznava popolno ravnopravnost kršćanskih občin ozir. sol z otomanskimi šolami. 4. Se za-^•ezuje, da ne bo skušala predrugači-ti etnografskega značaja evropskih provinc. 5. V evropskih vilaietih se uvede regijonalna rekrutacija. 6. V evropskih pokrajinah se reorganizira orožništvo nod vodstvom švicarskih in belgijskih instruktorjev. 7. Za gubernerje se imenujemo švicarsk! ali belunski podaniki, ki bodo dobil? aprobacijo velesil. Ouvernerjem na strani bi naj stali generalni odbori, in 8. Uvede se najvišji svet, ki bi naj bil pridefjen velikemti vezirju in v katerem bi bili enako zastopani krlstjani, kakor Mohamedanci. Naloga tega sveta bi naj bila nadzirati izvedbo reform. Delovanje tecra naj-višiega sveta ali senata imajo pravico kontrolirati poslaniki velesil in vseh 4 balkanskih držav.
Kreta in Grška.
Atene, 15. oktobra. Na včeraj-šnjo sejo parlamenta so prišli tuđi zn«stopniki Kretc. Ministrski predsed-nik Venizelos je izfavil, da nriznava vlada združenje Krete z Grško in naznanil. da se bodo na Kreti vrši!e volftve po grškem volilnem redu. Parlament je bil poln občinstva. Ve-nezelos je bil vidno ginjen. Brez dvoma *e, da so balkanske države vezane pomagati Grški, da inkorporira Kreto.
Srbski vojaki v Sofiji.
Sofija, 15. oktobra. Srbski vojaki, ki so se s posebnim vlakom -pe-Mri«i skozi Sofijo na tursko mejo, so bili tukai posebno slovesno spreiet!. Na kolodvoru sta jih pozdravila voi-ni ministerNikiforov in zastopnik cona general Markov. Zsrodili so se erinliivi prizori pobratimstva med Srbi in Bolenri. Dame so srbskim vofakofn dellle različna darila in cvetHce.
PJava in Gusinje, 15. oktobra. (Od našega posebnega po-r o č r v a I c a.)
Podgortca, 15. oktobra. Polkov-nik V e š k o v i č je sel med Plavo in Ousinjem čez mejo in je zavze! Visidor. Ćmocorci so okupirali 3 utrdbe in vzeli Tnrkom 4 strojne puške, mnogo drugih pušk in municije. Poveljnik  srskes^a  zrakoplovnega
brodovja.
Belerad, 15. oktobra. Za poveljnika srbskega zračnega brodovn je imenovan inženirski kapitan Košta Meletič.
Nalagan korespondent.
Praga, 15. oktobra. Specijalni korespondent >^Venkova« poroča iz Belgrada. da je Srbija dala Bolgar-ski 8000 šrapnelov in 50.000 pušk, ker je bolgarski armadi zmanjkalo orožja in streliva. Očividno je nase-del poročevalec kakemu šaljivcu.
Zmagujoče bolgarske čete.
Solun, 15. oktobra. Bolgarski četasi so zavzeli okolico Krive icr cernirali Gendell. Zavrnili so vse poskuse Turkov osvoboditi ta kraj. Turki so naroČili iz Soluna topove, da preženejo četaše.
Holeček — Nikltl.
Praga, 15. oktobra. Predsednik »Slovanskega Žurnalistovskega dru- .
štva« Holeček je poslal kralju Niko-laju brzojavno čestitko k uspehom crnogorske armade, naglašajoč, da se češko ljudstvo raduje nad zmago crnogorskih bratov. V imenu kralja je odgovoril minister Gregović, ter se zahvalil za izrečene simpatije. Turska vlada oborožuje Musulmane.
Solun, 15. oktobra. Turska vlada je sklenila, oborožiti mohame-danske Albance. Vlada ima na raz-polago 40.000 pušk, ki bo vse razde-lila med Albance.
Turčija je odnehala nasproti Grški.
Carigrad, 15. oktobra. Porta se je deloma udala grškemu ultimatu ter izdala dovoljenje, da smejo od-nljuti one grške ladije, ki vozijo pod fujo ne grško zastavo. Sporazum   med   Avstrno   in Rusijo
Pariz, 15. oktobra. Sporazum med Avstrijo in Rusijo traja naprej. in je že zaradi tega neomajan, ker je srbska vlada oficijozno zatrdila, d a ne bo okupirala Sandžaka No vopazar s kega.
Aneksija Krete.
London, 15. oktobra. Vest, da je grška zbornica proglasila aneksijo otoka Krete je vzbudila v angleških političnih krogih pravo senzacijo. Anglija je odposlala v pristanišče Suda svoje vojne ladje. Trdi se, da hoče preprečiti vsak korak, ki bi bil naperjen proti neviralnosti Krete.
Rusi za balkanske narede.
Moskva, 15. okt. Tu se je usta-novil slovanski komite kakor 1. 1876. Na čelu tega komitejo stojita bivša predsednika ruske gosudarjstvene dume G u č k o v in Homjakov. Društvo je že pričelo z nabiranjem darov in je v par dneh že nabralo več tisoč rubljev. Moskovsko vseučilišče poziva v poseb-nem razglasu dijake, naj v čim naj-večjem številu kot prostovolici vsto-pijo v srbsko ali bolgarsko armado. Za ta slučaj jim rektorat obljublja, da se jim bo štel ves čas, ki ga prebije-jo na bojišču.
Europska   konferenca.
Dunaj 15. oktobra. Vest, da je izdelal francoski ministrslci predsednik Poincare predlog ter ga odposlal vsem vplekabinetom, da nai se skliče evropska konferenca, ki nai sklepa o reform ah v Turčiji. se označuje v me rodajnih krog h kot resn '-na. Poincare se je informiral pri evropskih kabi-netih, če ni potrebno, da se evropske velesile pogovore o uvedbi reform v v TurčHi med kršćanskim prebivalstvom tuđi v slučaju, če Turčita zmaga. Ta misel franeoskega ministrskega predsednika pa je še v začetku in Še nika kor   ni gotovo,   da se  njegova namera
tuđi  uresniči.
«             *
Delegacije.
Dunaj, 15. oktobra. Plenarna seja delegacije nadaljuje danes razpravo o vojnih kreditih. Rusinski delegat Ro« inanezuk je govoril v imenu galiških Rusinov ter naglašal, da so bili Rusini vedno zvesti Avstriji in dinastiji. Vlada pa kaže, da ji ni mar za ruske težnje ter ne priđe Rusinom na po-moč in naravnost kaže, da ne reflektira na pomoč Rusinov, marveč jih naravnost zavrača. Zato bodo Rusini glasovali proti vojnim zahtevam. Nato govori delegat Lang.
Dunaj, 15. oktobra. Delegacije za 1. 1913 bodo sklicane dne 5. novembra v Budimpešto.
Prve žrtve vojne v Avstriji.
Dunaj, 15. oktobra. Balkanski dogodki so zahtevali tuđi v Avstriji že prve gospodarske žrtve. Tako je pro-padla tvrdka Krause & Comp. na Dunaju, ki je obstojala že 45 let. Pasiva znašajo 1 milijon kron. V Budimpešti sta propadli dve manufakturni tvrdki in sicer manufakturna trgovina Kohn sin, katere pasive znašajo 1 milijon kron in borzni agent Neurnan, ki ima izgube 200.000 kron. Vsi so stali v zvezi z Balkanom.
Poslanec   Klofač   gre v Makedonijo.
Dunaj, 15. oktobra. Poslanec Klofač odpotuje tako;* po zaključitvi delegacijskega zasedanja na makedonska bojišča.
Dunajski in praški   občinski zastop v Londonu.
London, 15. oktobra. Dunajski in praški občinski zastop sta prispela snoči ob 6. zvečer v London. Praški občinski zastop ne mara imeti nobe-nega stika z dunajskim občinskim za-stopom, zlasti ne z dunajskim županom. Ločeni so se podali v svoje hotele. (Prava slika avstrijskih razmer v inozemstvu).
Litomefiški škof. Praga, 15. oktobra. »Bohemia« poroča, da je bil imenovan dosedanji škof v Litomeficah dr. Gross za po-možnega škofa v Solnogradu in za koadjutorja cum jure successionis.
Denarni trg.
Praga* lf>. oktobra. Češka de-želna banka je izjavila češkemu de-želnemu kulturnemu svetu, da mora za enkrat ustaviti melijoracijska po-sojila, ker vlada med občinstvom velika neznupnost proti melijoracijskim zadolžntcam.
Berolin, 15. oktobra. Nemške velike banke so imele danes veliko zborovanje, na katerem se je govorilo največ o sedanjem borznem položaju. Banke nameravajo skupno intervenirati na merodajnih mestih, da se ublaži sedanja kriza, ki bi postala lahko usodna tuđi za dobro založene kapitaliste.
Carigrad, 15. oktobra. Nemirno razpoloženje pri bankah se je včeraj silno pooštrilo, ker je došla vest, da so se italijansko - turska mirovna pokajanja razbila. Danes so te vesti uradno zanikale, češ, da se pogaja-nja še vednq nadaljujejo. Radi izražanja simpatij črnogor-skemu poslaniku — obsojeni.
Dubrovnik, 15. oktobra. V soboto se je vračal preko Dubrovnika v svojo domovino crnogorski poslanik v Carigradu Plamenac. V pristanišču so mu priredili iskreno^ ovacjjo kričoč: „Živela Crna gora! Živeli Crnogorci!" Policija se je dotičnike, ki so se ude-ležili ovacije, notirala in jih zdaj v zmislu znanega „Prugelpatenta" iz 1. 1854. kaznovala z zaporom od treh do štirinajst dni. To nezmiselno in bedasto postopanje policije je izzvalo po vsej Dalmaciji kolosalno razburjenje. Hrvatski delegat dr. Melko Čingrija bo o tej zadevi stavil oštro interpelacijo v današnji seji avstr. delegacije. Telegrafične zveze s Turčijo pre-trgane
Sarajevo, 15. oktobra. Telegrafične zveze s Turčijo so od včeraj pretrgane.
Nesreča v tovarni.
Budjejevice, 15. oktobra. V tovarni Rud se je prigodila včeraj eksplozija, pri kateri so bili 3 delavci težko ranjeni. Škoda znaša več milijon ov.
Sasonovovo stališče omaiano.
Berolin, 15. oktobra. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Petrogra-da, da je Sasonovovo stališče v res-nici omajano in da bo njegov na-slednik Witte. Sasonov priđe kot ruski veleposlanik v Tokio.
Atentat na bivšega predsednika Roosevelta.
Mil Waukee, 15. oktobra. Na shodu, ki ga je imel predsedniški kandidat Roosevelt, je nanj ustrelil neki socijalist in ga zadel v prsi. Roosevelta so prepeljali v bolnico, iz katere pa so ga že okrog polnoči izpustili, češ, da je rana zelo lahka.
Mil Waukee, 15. oktobra. Roo-seveltova rana je težka, dasiravno ne zelo nevarna, ker krogrlja ni ranila pljuč*. Roosevelt se odpelje v Či-kago, kjer bo rontgeniziran. Atenta-torjevo ime je neznano. ITALIJANSKO - TURSKA VOJNA. Mirovna pogajanja.
Carigrad, 15. oktobra. Pravni zastopnik porte v Haagu, Armenec Abro, se odpelje v Ouchv, da podpiše italifansko - tursko mirovno pogodbo.                                                   '
Berolin, 15. oktobra. Tukajšnjim velikim nemškim bankam je došla vest, da je mir med Italiio in Turćijo sklcnien.
Ouchv, 15. oktobra. Italijanski in turski zastopniki so se sestali včeraj popoldne h konferenci. Napetost se je nekoliko polegla ter je upati, da priđe do rešitve tuđi zadnjih snornih tock.
Milan, 15. oktobra. »Avanti« poroča. da je ministrski predsednik GioHtti izjavil, da so zavlekli skle^ panje miru Turki sami in sicer s tem, da so v zadnjem trenutku zahtevali, da morajo izpolniti Italijani svoje pogoje takoj, Turki pa sele pozneje. Italijani seveda temu ne morejo ugoditi, ker stoje na stališču, da se vsi mirovni pogoji obojestransko takoj izvrše. Če se vsled tega. mirovna po* trajanja razbijejo, tako nadaljuje Gio-litti, se borno mi vojevali brezobzir-no naprej, ne oziraje se na razmere na Balkanu, kajti naši interesi so povsem drugi kot interesi balkanskih držav. Med drugim je rekel Giolitti, da bo vojna ostala omenjena na Balkanu in da se ni bati, da bi se s tem kršil splošni evropski mir.
Berolin, 15. oktobra. Listi pra^ vijo. da bosta Italija in Turčija skle-nili mir v tem trenutku, ko napo-vesta Bolgarska in Srbija Turčiji vojno. V tem slučaju se bo Turčija podala na ćeli crti in bo podpisala italijanske mirovne pogoje.
Dunaj, 15. oktobra. Na borzi se je danes raznesla vest, da so italijansko - turska pogajanja razbita, vsled česar so se kurzi dvignili.
Turčija se je udala.
Rim, 15. oktobra. Mirovna pogajanja med Turčijo in Italijo se sma-trajo za ugodno končana. Včeraj popoldne so dobili turski delegatje iz Carigrada nove informacije, ustrezajoče zahtevam Italije. Še zvečer so se vršila nova pogajanja, da se definitivno redigira tekst mirovne pogodbe.
— Umri je v starosti 47. let hišni posestnik in kantiner v topničarski vojašnici gosp. Fran S a 111 e r. N. v m. p.l                             " s
Stran 6.
SLOVENSKI   NAROD.
237   štev.
IzppBđ solista.
Kaplan Večerić in volilci po kro-
nl. Preci okrajnim sodišeem v Višnji gori se je vršila svoječasno jako za-nimiva obravnava zaradi volilne sieparije. Obtožen je bil kaplan Večerić, strasten agitator, ki ne štedi časa in denarja za pridobitev klerikalnih glasov. Kaj ga briga altar in duhovna služba, da le zmaga crna stranka rimskega klerikalizma. Na svojem agitacijskem potu je naletel ta možakar tuđi na nekega posestni-ka Tekavčiča, ki ne zna ne brati in ne pisati in ga je po dolgem prigo-varjanju pridobil zase in sicer proti temu, da mu je dal eno krono in eno cigaro. Mož pa se je pozneje preini-slil in je volil po svojem prepričanju in sicer napredno. Kaplan je bil ova-den in Tekavčič je Dil glavna priča proti kaplanu. Pri zaslišavanju pa je Tekavčič zamolčal, da je po kaplarovi kupčiji črtal klerikalne kandi-te na kaplanovi glasovnici in si j ustil napisati napredne. V tem smislu je pozneje Tekavčič svojo izpo-ved izpopolnil. Kljub temu pa ga državno pravdništvo tožilo zaradi laž-njivega pričevanja. Okrožno sodišče v Novem mestu pa je Tekavčiča oprostilo, češ, da ta navadni mož, ki ne zna ne brati in ne pisati, gotovo ni tega iz hudobnega namena zamolčal pri prvi izpovedi, kar je povedal pri drugi. Državno pravdništvo je vložilo proti tej oprostilni razsodbi ničnostno pritožbo. Kasacijski dvor pa je to pritožbo kot neutemeljeno zavrnii in potrdil oprostilno razsod-bo novomeškega sodišča, in sicer iz istih razlogov kot jih je navedlo prvo sodišče. S tem je iztrgana iz klerikalnih krempljev zopet cna žrtev, ki bi lahko postala žrtev klerikalnih volil-nih sleparij po zaslugl bogaboječega kaplana Večerica.
Gospodarstvo.
— Krnetijsko poučne tečaje, ki 50 se zadnje zime tako udomaćili med našim ljudstvom, bo prireial deželni odbor tuđi letošnjo zimo. Posamni te-čaji bodo trajali po en dan, dva, tri ali več dni, kakor bo to primerno krajevnim potrebam in razmeram. Predavalo se bo v prvi vrsti o kme-tijskih stvareh, kakor o govedoreji, prašičoreji, mlekarstvu, namakanju, osuševanju in gnojenju travnikov, o sadjarstvu, vinarstvu in kletarstvu, o prvi pomoči in higijeni pri živini. Ravnotako se bo upoštevalo želje po predavanjih o ljudski higijeni, o za-družništvu. o obcinskih posredova!-nih uradih. zemljiški knjigi. testa-mentih i. dr. Prošnie za prireditev tak ci: a tečaia le vlagati pri deželnem odboru najkasneie do 1. novembra t. 1. V prošnji naj bo navedeno, kateri predmeti, po možnosti tuđi kateri dnevi bi bili pripravni krajevnim potrebam. Navesti je tuđi prostore, v katerih se bo tečaj vršil. za kar naj se najprapravnejše društvene dvorane, če ten ni, šolske sobe, načelno pa se tak tečaj v gostilni ne vrši. Za ne-delje in praznike je po možnosti tuđi navesti, kdaj se v dotičnem kraju vrši tačas služba božja. Po možnosti se bo deželni odbor oziral na to, da se vršita po dva tečaja istoeasno v so-sednih občinah, odnosno farah. da se predavatelji izmenjavajo. Prošnje je vlagati pravočasno, ker se vsled ve-likega zanimanja za taKe tečaje na zakasnele ne bo več mogoče ozi-rati.
Poslano. )
Ko sem bil pri zadnjem izred-nem občnem zboru v Ljubljani, se je opetovano naglašalo od odbora de-želne gasilne zveze. naj se vsa društva izogibljejo politike in naj se ni-kjer ne peča gasilstvo s politiko. A kakor razvidno, hoće vpeljati deželni odbor v ta društva politiko. Naj bi blagovolil deželni odbor svojo bese-do premeniti, namesto da pravi, ka-tera društva so podporo v red na, naj piše in se tega drži, katera društva so podpore potrebna: mislim, da je malo društev na Kranjskem, da ne bi bila potrebna podpor.
Kot načelnik gasilne župe Litija, apelujem na slavni deželni odbor, oziroma deželni gasilski svet, naj ne izpusti podpore tako potrebnih društev. kakor so Litija, Šmartno pri Litiji, Zagorje ob Savi, Vače in St. Vid pri Zatični. Vsa ta društva nišo med onimi, ki ne dobe podpore (ra-zun Vače), niti ki jo dobe, torej je se čas, da se nam podeli tako težko pri-čakovanih podpor. Litiia že nekai let ni bila deležna te podpore in kakor ie razvidno, je tuđi letos ne bo. Ne vem, zakaj bi bila ona nevredna podpore. Ali smo mar kdaj vprašali v slučaju požara, h kateri stranki pripada oni, pri katerem je izbruhnil požar? Teea naše društvo, kakor tuđi mislim, druga društva ne poznajo. Ne vpraša se, pri komu gori, ampak kakor hitro se sliši ali vidi, da gori,
• Za Tsebino tega spisa 5© uredništvo odgovorno le toliko,  fcoiikor 4oioća zakou.
je takoj vse na nogah in hajd na kraj nesreče. Naše gasilno društvo ie ustanovilo v dveh podrejenih vaseh posebne oddelke, katerim se je dala od litijskega društva po ena brizgal-na. Sicer imamo v Litiji eno parno brizgalno, ki bi pač zadostovala, a v slučaju, da ista odpove, kar je vse mogoče, stojimo tu brez brizgalne. Zato smo v zadregi in čakamo satno na to podporo od deželnega odbora, da naročimo še eno brizgalno. Tako je z našim, in ravnotako menda tuđi z drugimi društvi, vsako ima potrebe, katere so nujne, da se izvrše, pa ni žanje potrebnega denarja. Torej naj se blagovoli to vpostevati in đe-nar, kateri je naš, nam pravično raz-deli, ne pa tako, kakor mi je to pra-vil neki odlični gasilec iz ljubljanske ckolice, s katerim sem se te dni se-šel. Rekel mi je: Glejte, kako se dela z našim denarjem, v ta deželni gasilski svet je imenovan nadučitelj Lav-tižar iz Šiške in ravno oni kraji so dobili tako visoke podpore, na pn-mer Mojstrana,kjer je Lavtižar doma 1200 K; Žire, kjer je služboval 1200 kron itd. Ali je to pravično? Nekate-ri kraji dobiio toliko, drugi pa zopet nič. Saj vendar vsi kraji plačujejo pri zavarovalnicah dotične odstotke. Naj bi vendar dotične, ozironm vse zava-rovalnice sklenile, naj se ta denar za-upa deželni gasilni zvezi, in naj bi ona sporazumno z načelniki gasilnih žup razdelievala podpore; oni bi gotovo pravično razdelili, ker poznajo svoja društva in vedo, katero društvo je boli potrebno. To bi bilo pravično; gasilski denar gasilstvu. Kon-čno še kiic vsem župnim načelnikom: Ako se nas bo na ta način preziralo, naj vsak žitom načelnik skliče izvanredni občni zbor, na katerem nai se sklene, da vsa društva, katera so bila prezrta, oddajo vse skupa] žiipan-stvom, pa naj potem ona delujejo brez moštva.
FRAN   LAJOV1C
načelnik gasilne župe Litija.
Današn'i list obsega 8 strani
Izdajateli  !n  ml govorni   urednik: Valentin Kopitar.
Lastuina in tisk »Narodne tiskam? .
Serravallo0
ieleznato Kina-vino
Hi?ijen.i-na razstava na Dnnaju  1906:  Državno odlikovanje in  častni   ctiplom k zlati  kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepća živce, poboljša kri in je
rekonvalescentovi
in malokrvoim
ze!o  priporočeno od   zdrav-niških avtoritet.
:: Izborni okus.   s:
Večkrat   odlikovano. g Had 7000 idrsvnižklh »prlćcvaL :: J. SERRAVALL0, c. in kr. dvorili dobavite!]
TRST-Barko vl|e.            4484
Mavrođanhnp. Mafvazijec
Spacialiteta
„ACHA1A",   d. d. za prod. vina. PAfRAS, (Orško)
kot zdraviloa in namizna vina aedosežna.
Grška  vina {mila, sladka, pitna) vsi   poznavalci  posebno cenijo.
Glavna   zaloga        4298 Slftm.   Winter,   Dunaf.   III 1.
Borzna   porodila.
L^ubli maska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Dradli karti daiaiike bone 15   oktobra  1912
■»••**•■!  oaalrjl.              leMri1   j   Bl*eo»* 4« n ma-eva rentfl     ....       83 15 i     «335 4-2* o srebrna renti .   ...     8^50      8670 4* „ avstr. kronskn renta   .   .      *3 15      8ćJ 35 4», ogr.         „                    .    .       82 65       82 85 4* \ krutifsko dežeino noioil!o       93*50       94 50 4% k.o. ćeftke dež. banke   .      89*40      90 40 Sp*Aka. Srefke !s !. 18^0 </,     .    .         438 —     450 — M      n   „1864.   .    •    .    .    ftl2--     624-„      tiska......281—     293 — „     zemeHske   !. Udaj«    .    279-     291 ■— „'        II.      „        .     236—     248-M      og?ske hlpotečne  .    .     234-—     246 — „      dun. komunalne     .         472 —     484 — M      *vitr. kreditne   .   .    .     4«3 —     49=>— „      Trubljtinske    ....       t>7 —       71 •*-„     »vstr. -ćtč. križa    .    .      45'—       C1— ».     O^.       t.....27—       33 — „     bazilika.....       26—       30-"     totlke......19S--     202-OAlnBoa.                                       i Liiiblfanskc Uredile l^uke   .     427— |   430 — Avstr. kreditnefca zavoda .    .     5^9*50 ,   600 50 Dunii'ske bnnčne družbe .    . 1 49V—     4%•-Južne zeleniće.....! 101 40     102 40 Dr?»vne želernlce    ....     673.50     67450 Alptne-Montsn.....! °32- -     933 — CeSkc sladkorne družbe   .   .    336—     340 — Zivnostenskc banke.    .    .    .     265 50     266-50 Valute. Cekini......   .            1146       11--i9 Marke.......* | U7'90    118 15 Frankl.......*       9610       96 3C Lire........       I]    94 60       94 9^ RubiJ!........' |j 25425     -55'25 Žitne oene v Sudimpefttt. Lne 15   oktobra 1912. Termin. Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg 1129 Pšenica za april 1913     .   .    za 50 kg  12^ Rž za oktober 1912   .    .    .    za 50 ks  10 40 H2 2a april 1913     .   ...    za 50 kg* 1052 Oves za ^Utober 1912   .   .   za 50 kp 11 52 Oves za april 1913     ...    za 50 kg 11 32 Koruza za maj 1913                  za 60 kg    810 Efaktl« Mlačno. ??eteorolo§l^fio pprociio. Vitina nad ir.orjetn 3§6-2               Srednji rrainf tlak 736 mm Cas    ShU"Je    Šb                    | ~    o?™-   metr°a     1«     Vetrovi   !     Nebo •g     Tania    t mm    «2 2 14   2. pop.  744 0 !    129   si. svzh. jdel.oblač. „     9. zv.   7437 '     52  brezvetr.     jasno 15    7. zj.   742-6    —0-8 i        „            megla Srednja    včerajšnja     temperatura   6 1rf norm. 108^   Padavina v 24 urah 00 mm.
Negovanje usl z Odolom je naravnost dobrota. Gnitje v ustih, ki polagoma razdene zobe, se zanesljivo ustavi in po vsakem izplaknenju z Odolom se po vseh ii    ustih   razširi   poživljajoča svetost,    n
Adola Sattler naznanja v svo-jem in v imenu ostalih sorodnikov globoko užaljena tužno vest, da je nien iskreno ljubljeni soprog, oziroma svak in stric, gospod
Fran Sattler
kantiner in httni posestnlk
danes dne 14. oktobra ob četrt na štiri popoldne v svojem 47. letu, po prejemu sv. zakramentov za umira-joče blaženo v Gospodu zaspai.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo, dne 16. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 58 (topničarska vojašnica) na pokopališče k Sv   Križu.
Sv. masa zadušnice se bo darovala v cerkvi pri Sv. Petru v četr-tek dne 17. t. m. ob 9. uri dopol-dne.                                           3759
V Lfnbliani, dne 14. okt. 1912.
Zahvala.
Za vse blage dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti nepozabnega, iskreno Ijubljenega so-proga in srčno dobrega očeta, sta-rega o^eta, brata in tasta, gospoda
Stefana Lapajne
c. kr. glavarja v pokoju, viteza šveđske-ga   Was-i reda   in ravnatelja  splošnega
kređitnega društva v Ljubljani, kakor tuđi za mnogobrojno časteče spremstvo dragega pokojnika, izre-kamo vsem cenenim sorodnikom, prijateljem in zranscem od blizu in daleč, našo presrčno zahvalo
Osobito pa se zahvaljujem s!. pevskemu društvu „Slavec*' za tola-žbepolno petje in vsem ljubeznji-vim darovalcem prelepih vencev.
Ljubljana, 15, oktobra 1912.        | 3/ = ^   Žalu'oča rodbina Laoa^ne.
rumeno K 4, crno K 3 20, Ia ve-iki maroni K 3, česen Ia K 2 80 za 5 k^r po požti. Ia rimski maroni p. 1OO k^ K 36,   kostanj p. 100 kg  K  22   —   pošiiia
:: Ivan Suttner, Goniča. a Sdo teli pošfciiega in zanesljivega
ili DjiililO i Hllljdla
zmožnega popravil vsake sestave iz lesenih, železnih ali struženih delov ? Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
3753
^____________________„_   i
Žitno I^«yo
najpopolnejši izdelek zadnjeea Časa, zajamčeno slovanski produkt, pošiija o kg v lepi platneni vrećici za K 4— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav Iepa in dragocena premija, kot pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr. porabni predmeti in prav leri okraski za gospodinjstvo. Obr-nite se zaupno na tvrdko Jos. Vesely, Praga VII. 586. Češko.                           3755
Kupi se dobro obranjen         I
kl   ^^^                Hi               I
Ponudbe  Streliška ulica štev, I 20., II. nadstropje, desno.       3716 I
se sprejme za usnjarsko stroko.      i
Ob^irneje ponudbe pod .Marljiv in vesten' I na upravništvo »Slovenskega   Naroda«. I
3760                               I
Čistokrvna bela         3757 I
rusks osiCB flirf)!
je ceao na prodaj.          i
Naslov pove upravništvo  »S'. Naroda«, I
Julessčna soba
I         s   separatnim vhodom   in hrano        I
se  takoj odda. I
Židovsku  steza  štev. 4., II. nadstr. I i                                  3733                                 I
Kuharica.
i
Iščem  kuhanco, 33  — 40 iet staro, ki I
! zna samostojno   kuhati, k mali družini. I
1  Plača po dogovoru.  Naslov pove uprav«  I
ništvo »Slovenskega Naroda«.           I
3762                                I
Sprejme se takoj      3669 I
^£         __^               I
M#¥ ^S ^^^^^B   l^^^^l  ^^^^^H ^^m "^ H&jl ^^S AM ^^m V^B
s primerno Šolsko  izobrazbo, krepak in
zdrav pri Franc Pičku,  trgovina z
špecerifshim in železnim blagom
v Ribnici,  Kranjsko.
^Ijfera nta\\
MT  K vojski za I in v !   ~3SS
O. Stan. Skrabca „Platnice" „Cvetja z vrtov I sv. Frančiška", popolne od početka  t. j. od |   leta 1880 do   konca   leta   1910,   torei  31   let !   H30O zaznamovanih in vseskoz fino Široko« I krafnih strani), solidno  in  elegantno  ve-•  zane   v   dveh   zvezkih   so   za   le   50   K  na prodaj. (Že 1. 1894  je  pisal   , Ljublj. Zvon" na str. 49: Koliko jih js spoznalo   ceno teh „Platnic" o pravem času?   Koliko  jih je, ki so jih shranili ?) — Naslov pove upravništvo .,S!ovenskega  Naroda".                            37.6
transitnih in v me>tu,
pripravna   tuđi   za  delavniGe,
se odda v najem-
VpraŠati pri                3764
Pongratzevi upravi na Franca Jo-tela cesti štev. 7, III. nadstr. ali pri hišniku v sladkorni tvornici.
Tvrdka  ANT. KRISPER
prijazno naznanja, da je nje zvesti poslovodja, gospod    3763
po   36Ietnem   poslovanju   po   kratkem   trpljenju    preminil. Pogreb bo danes v torek,   15. oktobra ob 4. popoldne ir hi§e žalosti, Gornja Šiška Štev. 48,  na vaŠko pokopališče v Dravljah.
Zgornja Šiška, dne 15. oktobra 1912.
I Sprejema zavarovanja ČloveSkega živ-                                             j$l& T^^ J^. ^VT T T ^^                                             Zavaruje poslopja in premičnine proti
I ljenja po najraznovrstnejsih kombina-                                                "                                               *^                                                                   požarnim škodam po najnižjih cenah.
I cijah  pod  tako  ugodnimi   pogoji,  ko   .".   -   .-.     viajemno   ZlfflPOvalna   banka   v   Pragi.     ••■   -   •••   Škode cenjuje  takoj in najkulantneje.
I         nobena druga zavarovalnica.           n%%mmi fondi K 53J1S.285-24. —  IspUtaa« odAkodalne  In  kapitalce S 119,390.603-61.    Uživa  najboljši si oves, koder posluje,
Zlasti   je    ugodno ~zavarovan}C   na    Po veiikosti dro^a vzajcinna zavarovaliiica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.    Dovoljuje {z čis~dobička i2datno
I doživetje   in  smrt z manjšajočimi   se                             ■                          ***   ••*••••*•   «••!•■      —^————^                  podporo v narodne   in občnokoristne
^1-'"-                  wm- Ontraln mm i Ditf)» ^^^^z t tomski Hici itii. 12. -*m                 —.
237. štev.
slovenski KAiea
Stran 7.
H          •   ••   1       £        &_**!         ** proda jaoje sirkovih   metla   lit*
Provizuske potnike sas^
„a anonćno ekspedicijo   Eduard   Braun,  D«i«aj l.f   Moto«U» «tkiM» S.
Posehna specijaliteta likeria Zilrairnik rolnilra
se dobi v vseh boljših lokallh In povsod, kjer so razvidni dotični plakati, ali pa direktno pri
Lovro Sebeniku vSiški pri Ljubljani.
^^m   H ■   ■   ■   ™^kK   i'^Maž       ■   m   ■   *m  ■   M   &        J  ^b ■
Spccialileta  tvrtke Fratclli franca,  JMCtlan
je vsled svojih silno dieietsfežh in odlično želodec • ■                      krepečih   lastaost?                      s-s
Tiaiboijša želodčna grenčlca sveta.
Glavno razpečevališče: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
Prosto vol; "a javna dražba,
posestva vi. št. 99. k. o. mesto Celje, ebstoječega \z
liiše v Cei jvi
v Graški ulici štev-  8. z vrtom
ki leži tik za tvšo, se vrši
v ponedeljek, dne 28. oktobra 1912. predpoldne ob 10. uri v pisarni c. kr. notarja gosp. Lovra Basa v Celju.
Hiša je enonadstropna, 'e>\ r središ ču snesta v najbolj prometni
Ulici.  V  ni  sta   dva  trgovinska lokala   '   v-   rr.<   -otrebnmi   stranbKimi   pro-= .on. Vrhu tega je se poseben trakt na dvoriŠČn s   staaovanji in obrtniški-
"ii lokali. Izklicna cena ^naša 56 000 K.
Dražbene pokoje je mogoče vpogledati v pisarni c. kr notarja g   Lovra V-->M v Celju,   Rotovška   ulica v navadmh   uradnih urah, kjer se dobijo tuđi na ciljna pojasnila.                                                                                                        3725
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem pričel
v Irs&ljasij Gosposka ulica 4, L nadstr.
krojaško obrt.
Pridobil sem si v večjih evropskih mestih potrebno prakso, zato se najtopleje priporočam za izdelovanje vsakovrstnih oblek za dame in gospode.                                                           3754
Z odličnim spoštovanjem
Peter Zore, krojač. Točna postrežba!                 Csne zmerne!
; !ilsb patr silne
,---_________
I vseh vrst se dobe po najnižjih cenah v
.Narodni hnjisorni'
I Prešernova ulica št. 7.
LJUBLJANSKI
useCuk u kuueviost i prosveto
Utaiii uzn. atii).
l«haj«   po  4 pol«   ob»**«a   *  vtliki   o«m*rk
f •*•» pot  mi mmm v svmUb  ttr »tcji
tu to* • K M ■,  psi Ista 4lfeh, Utrt
l«ta • K §o h.
Sa tu BMTstHjakr đ«i«l« ntiokai l«ta ^■■■■— i •▼•ski •• d»bivaj o po to k.
.NArodna Tiskam«" v Ljubljani.
SflZocni oaloii.
Ga&tiittn Bamarn ptipotoca
/l/oSti/ie
Sa/nt 6lo(>ufit vceno ptt-ptavHent. č/a/io iuet vertet
.%   doma   t&cfoiovitcnz,.    /.
I
J(aro9na knjigama
v £j»bl;am
preleniova ulica štev. 7.
priporoča
kanediski,   konceptni,   iokn-
mentni, ministrski, pisemski,
ovitni in barvani papir
Kasete s pSsemskta popirjem.
Crgovskc knjige
v vseli veiikost'h, crtane z eno ali
z dvema kolonama, vezane v papir, platno ali polusnje.
03]emalnc knjižice p0 £j^
Zalaoga solsih zvczkov in risank.
Zavitke za nradc v vseh veukostih.
-------Velika izber    —
vteta    pUamliklh    potrubšćln,
iTtnćnikov, pore«, pertniko?,
radirk.     kameDĆkor,    tabJlc.
gobic, trsite ltd.
JanfC za Sole in ametnlke
------- Razglednice-------
pokrajinske,   humoristične,   umet-
nlške vseh vrst od najpreprostejših
do najfinejših.
ynbnmi za slike in dopisnice,
vezane v pliš in v usnje.
-------foezilske knige.  —
podobice za otrokc Eeseni okvircki u razglednice.
Risalne teške, trikotniki, palete, risalna ravnila, \ult, čopiče.
Katesi in Hntniki
Poda
po vseh kombinacijah na poljubno število let. Istotako plaćanje starih dolgov in Kiedinjent« v novo posojilo pod mnogo vgOdBt|iimI pogoji. Diskretno in Kulantno posredovanje. —
pgpjgj-^ kreditno pisarno, £lizabetna cesta 4.
— Prošnje samo pismeno. — (Za frankature naj  se priloži
——----—    znamk za 30 vin.)    —---------             _
A VIII 697/11 9.          ^^^w ^          ^    m                                                3727
Prostovoljna javna prodaja.
C kr okrajna sodnija v Ljubljani, odd. VIII bode na predlog upra-vičencev po dne 3. juni ja 1911 zamrli Mariji Rožanc prodajala v zapuščino spadajoče zemljišče vlož štev. 452 davčne občine Rudnik, obstoječe iz parcele Štev. 167/7 hiša v Rudn'ku štev. 40 z vrtom vred (parcela štev. 223/2).
Kot izklicna cena se določa 700  K
Dražba se vrši doe 24. oktobra 19L2 ol 9. dopoldoe n licu mesta v Radniku štev. 40.
Pcnudki  ped  uldicno ceno se ne sprejmejo.
Zavarovamm upnikom ostanejo njihove pravice nedotaknjene.
Predlagatelj ima pravico dražbo tekom 8 dni   odobriti ali ne.
Pogoji se vpogledajo lahko pred dražbo pri podpisani sodniji, soba št. 33.
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VIII.,
dne 3. oktobra 1912.
C. kr. avstrifske   *§& državne ž@!eznice.
IzvBeček   iz   voznega   reda.
—          . —*    Veljaven od 1. maja 1912.                               -- ~^r-
Postafa: Lfnblfana fnžni kolodvor.            lina,   Draždan,  Prage, Linča,   (Londona)
Od hod                                    Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-
Fronz'ensfeste   Celovec   St. V d ob G ini'  :      St- Ja'ža- Trebnjega, Kočevja, Grosupljefa
t-ranzensteste, Celovec,  ot Vid ob Ulmi,  i  9.51 dopo|dne.   Osebni  vlak   iz  Trbiža,
7.32n«j«trai. Osebni vlak na Grosuplje, hT^oZfVo^llVJtsl\n^A Koievjc,, Trebnje,   St.   Janž,    Rudolfovo,         ^^   Be^                  Solnograda.
^■.^fe   Oseb.   v,ak   naK,,, |  »^ ---."J-. ^"^^ £$%
Jesenice, \z zvezo na brzovlak na Beljak,   i       Tr2iča   Krania
Inomost, Solnograd   Monakovo   Koln   Ce-     3.oo pipald'ne. Osebni iz Straže-Toplic, lovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Ber-         RMrfnlfovpsra   St    Jan?a   Trebnipira     Kn
lin,) [direktni voz Reka-Opatija-Soinograd.]   :      ^   Gr^uolie«l             A^ebnjega,   Ko-
11-3O dopold«. Osebni vlakna Kranj,  , 4-20J popoldnef Osebni vlak oa Trsta, TržiC, Jesenice Gorico  Trst Trbiž, Beljak,        Gorice,   Trbiža,  Jesenic,    Linča,   Celovca
plje^Kocevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo,      7.00 zwečer.   Osebni   vlak   iz   Jesenic   Z
S-M popoTdnL   Osebni  vlak   na   Kranj,         zpv-oe  ngu^vlUn« ^dovca^lna'
TrtiC, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak,  |      ^Efa^^ hranz. steste   ue.ovec                                  zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-
6-35 zvceer. Osebni vlak na Kranj, Tržic,  |      Ocatiia-Reka)
Jesenice,   Trbiž.   Na  Jesenicah   zveza   na   !  8-fg „cčer- Osebni vlak iz Trsta, Gorice
brzov ak   na   Beljak,  Inomost,  Solnograd,  ;      rrbiž     Jeseni     Dunaj      Linca    belovca
Monakovo, Vlissmgen, (London), Celovec,  ,      BeIjak^ Tržiča; Kranja.
Linč, Dunaj.                              n               i  9-13 po nočl.   Osebni vlak iz  Straže-To-
7-44 ztecer.■Osebni  vlak, na Grosuplje,         fTic,   Rudolfovega,   Št.   Janža,  Trebnjega,
««n«eVje    [ re-h-njeA Sw Jan,Ž^  RudJlfov.°-|           Kočevja, Grosupljega.                               '
10.0O ponoć. Osebni vlak na Kranj, Je- „.33 ^'Bo6li pOsebni vlak iz Trsta, Go-senice, Gorico, Trst ha Jesenicah zveza r^,Trbiža,Jesenic,Celovca, Beljaka, Kranja na brzovlak na Beljak, Franzenfešte, Ino-              '          '           '            '      J       '         J
most, Solnograd. Monakovo, Linč,   Prago,         Postaja; Ljubljana   dri. kolodvor.
Draždane, Berlin                                         Odhod   na Kamnik:   7-27,   11-50, 3-12,
Prihod.                                7-J5, (11-00 ob nedeljah in praznikih).
7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Go- Prihod iz Kamnika: 6*42, 11-00, 2-41f riče. Jesenic,   z zvezo na brzovlak iz Ber-        6"lSf C10"^ ot> ne^^'J110 in  praznikih).
C.kr. državno-želGzniško ravnatelfstvov Trstu.
„CROATIA"
ostanofijera 1334. zavarovalna zadruga v Zagrebu. Dstanov|iwa isw.
Glavni zastop za Kranjsko,  Koroško  in Štajersko v Ljubljani
pri tvrdki Kmet & Komp., Marije Terezljo cesta štev. 8.
Telefon štev. 165.
[nntnta  v Zabrebu v lastni hiši» v°sal Marovske  fnntr^I^ |5||[|(||(1    ===== in Preradovićeve  ulice. =====    LclillUlU
Podružnica v Trstu, Via del Lavatoio št. 1, IL nadstr.
Ta zadruga sprejemlje po ugodnih pogojih sledeča zavarovanja:
I. Ma  življenje«
1.  Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti;
2.  zavarovanje dote;
3.  zavarovanje življenske rente;
II. Proti   škodi   po požaru«
1.  Zavarovanje zgradeb (hiš, gospodarskih  poslopij, tovaren.)
2.  Zavarovanje premičnin (pohištva, prodajalniškega blaga, gospodarskih strojev; blaga i. t. d.)
3.  Zavarovanja poljskih pridelkov (2ita( sena itd.)
III. Zarovanje steklenih šip.
Zadružno  imetje vseh  oddelkov znaša...........K 2,713.674*13
Od tega temeljna glavnica............•   •   •   .   K    800000 —
Donodek letne premije s pristojbinami      ...........K 1,363.040'89
Izplačane odškodine      ..................K 4,970.238-48 ,
Sposobni mestnl posredovalci In akvizl-terji se sprejmelo pod ugodniml  pogoji.

Pri meni stane:                                                  14O cm dolg damski double paletot  12 K preje  2O  K  —
Topli zimski rarjlan v vseh modn. barrah 2O K      14O cm dolg damski double paletot boljše vrste, modre in rjave
\      „         jj          n      boljke vrste     .    .    . 30   „        barve 15 JK, preje 30 K — 140 cm dolg damski double paletot
\      „         „          y>      najboljše vrste, rjav 4O   „       najboljše vrste, sive, modre in rjave barve 2O K preje 4O K.
Največja vzbira plasčev^ kostumov, btus m kril za dame in deklice kakor tuđi najnovejša konfekcija za gospode in dečke.
Bvitirešba tobna! — Cene primnano nimke!
Angleško skladište oblek # O. Bernatovič # Ljubljana, Mestni trg 5.

Stran 8.
SLOVENSKI   NAROD,
23/  štev.
H^m             Na vsestran&ka vpralanja strank naznanja podpisina
gfcfHMA flfcMAal 4fc       posredovalnica, da sprejema v zastavo za mestno za-
fj"V»r1nlin      stavtjalnico vse vrste predmete kakor: perilo, obleke,
šm E lira III III      Ovalne in plsalne stroje, daljnoglede i. dr. zlatnino in
IBaf IIIIIIIIII      srebrnino vsaki dan od 8.-12. ure dop. in od 3.-6.
UuIIUIIIIUa   ure pop- Radi udobnosti Je PMr«4«valBlG« •tprta
MISIM««■■■■W•   strankam tndl ob ■•tfel|«li ta prmiaikife •* t.—11.
«*• dop. — Tudt se sprejemajo zastavni listi v reSi-
tev in za plačevanje obrestt, oziroma za podaljSanje zastavne  dobe. —   Naročila  z dezele se glede zastave, kakor reŠitev in plačevanje obresti točno in hitro izvršujejo poštno obratno.
Za mestno zistavljalnico obi. kose posredovalaica, Kolodvorska nL 6.
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga
Ujubljana, JVCarije Jerezije cesta št. 11, Kolizej.
Udio blago, postrszda toioa!     ,    [ud; tih I
<Anton Sare
Cerilo, — (spreme za aeaesfe. pomaci izdelek. cPlaino in platneno blago, šdtcarshe oe%emne.
V
Sabijana, Selenbnrgova ni. §.
Hrtove kote
k«pm|*)|* 1» prMii« la *Miil|atev
Jesepti   Eiasteto  ■.  Sdhne,   Gdppingen   (Wirtt). 3647
Uifa i sfirelšo prodajama
U li A »e prote takol, ali da lllllll         V "alcm*     3j9)
IMIlFttS Več v upravništvu »SI. Na»r.
Mojih 8 otrok
ki   izgledaju   zdravi in čvrsti, je moja iena   po   iiiojetii   navodilu   vzgojila   s Sladnim ćaiem.   1 o naznanjam jaz Ub. pi. 1 rnkuc^y, iekarnar v Ljubljani. Tega dejstva  mi   ne ovrže nihče.   Na stotine mater mi je   hvaležnih, ker so sledile   mojehiu   zgledu,   ki   sioni   na itirlaajst:dtni iskušali. Sladni čaj kuC /Kilo za oiioke, ki hc mu primeša    I nekoiil;o mleka, sladkorja, je varstvo    I dofencem,   cig.ir   raba   uh  dela   od-    I pornc ter otroske aolozni bkoro iz-   I ključuje ter  ucirikuje breznibno, prvo-    j vrstno. Drugić : Medtem ko vba druga otroška hranila btanejo 1 do   i kroni, in se že v nekaj dneh poraoijo, stane hladni čaj, zavuck s ' 4 kg samo 60 viu&rjev m se z njim  dojenec  lahko hrani    2a do    10   dni.    Zoperni,   dragi    I aparat Soxhlet odpade   Zadostuje na-   | vadna sesaina ^iekleuica Siaiini 6al, pripravljen po   dr. pl.   Irnkuczvju,  je    | brezdvomno    na    torišću   pretiranitve otrok in   narodnogospodarske   varčlji-    j vosti pridobitev prve vrste.   Kn, muč,   j zdravje,   mirne   živce,   mirno   spanje,    i o0°.o prihranka   na   denarju, najboijbi zajtrk, dosežejo, dobe tuđi  odrasli, ki    j namesto   ner^d;lne,  lazburljive   kave, Čaja, pijo sladni čaj, znamka »Slaain«. Pos&bno priporočljivo za  bolaike in slabotne,                 a? 21
Dobiva se v lekarnah, drogerijah, tuđi pri trgovcih. Sladnega čaja, znamka I Sladin, pripravijenega po dr. pl. J m-koczyjut ni zamenjavati s sladno kavo, Tvort:5kr. zaloga pri lekarnarjo pl. Trnkoczyjo v Ljubljani. Kranjsko. Po pošti najmani :> zavitkov franko 4 krone, poštni zavoj za 5 kg s 15 zavitki vsebine 10 kron franko z obratno pošto. Na Dunaju v lekarnah:
Trnkdczv. V, Schonbrunuerstrasse 109; III.,
R2detzkyplatz 4;  V11L,   Josefstadterstrasse
25;  r Gradca: Sackstrasse  4.
Za resničnost gori povedanega  jamči
tu navedenih petero tvrak Irnkoczvjev, ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb in na stotine zahvalnih pišem mater, med temi taki'n mater, ki so pred rabo sladnega Čaja obupavale, ker 50 druga 2iv;la odrekala.
K ava'^a    Bvilffliff 7l1ffliilA
^                                       _^                    ^^m ■   wLm ■ ■ ■ ■ H SS   m   1HII II P III
„Central".    riCIHIIlaVillillllUs
V torek, 15. oktobra 1912 t. I. prvi nastop
nanovo    f»«*M«l.c»l»l|c^e&^^aa.                      3743
„Original £he Vhihings €nsemble"
glasbenega, instrumentaine^a in bumorističnega kabareta. Vstop   prost      bmt   Začetek ob 9. uvi zvečer*   -^mm     Vstop   prost
Z velespoštovaojem                                          Sefan Miholič, kavaraar
ffi70ZP.nisV3 zavarovalna draiba za življenje
llltiUbUlilitfiiii :: Ravnateljstvo: ĐnnaJ L, Aspernplatz I :: I
se priporoča za skiepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas   I vojaške službe po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.                   I
Zavaravana glavnica koncem !et2 1910 okoli 375 miiijsuov. — Rezerve ksncem Ista 1910 okoli 112 milijcnov i Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40t !i|er s rogo reeinij delavni sotrudaiSii vsak čas dobe đo^ra službe.
Nadzornik za Kranjsko:                                611  I
------  Ljubljana, Hrvatski trg šf. 4. =====
m         liaipopo!n@|§e         ■■
in xa|aiii<&eiio zanesljivo
(te konstrukcije prvo na Kraajskeia)              1204
je inferesentom u ogled in tuđi na razpolago za poskušnle voleje pri fvrdki
ICaf*©! CsnnGi*iiik£ Roi
i Ljubljana, Dunajska cesta štev. 9—12.         I
To motorno kolo je  izdelek I. vrste, priporočljivo je vsakomur zlasti    I
pa lajikom ali osebam, ki bolehajo in bi jim vožnja z  motornim  ko-    I
lesom radi tresenja   utegnila   škodovati.   Sigurna   in   lahka vožnja   ob     I
|     vsakem vremenu, bodisi dežju, blatu ali na zanemarjenih cestah. Vsled     I
i     izredno mirnega   delovanja   stroja je   vsaka   utrujenost izključena, zato     I
I     tuđi posebno   pripravno   bodisi   za   službene   namene,   kakor   zabavne     I
|     vožnje. Vozi brezhibno s hitrostjo 7—65 km na uro.   Izvrsten jemalec     I
-^f^^M klancev. Radi  nedosežnega izdelka so defekti kot popravila ^h^^^
l^liiPJnS          malodane izključene. — 2afaieva|te cenik!          ^^^^H
i                                                                                                                        ■
i                *
j            pozivlja in prosi cen-
9            jene   somišijenike,   da
j            se poslužujejo  edinole
I     vžigalic,
|    ! ki ino od teli ima družba psiro!
I           Vsaka   druga   znamka
I    37,7    se naj odločno zavrne.
j     Vodstvo dražile \i Orila in Metoda v Linini.
Dolžnost nas veže, ter poziv-Ijamo vse brate Sokole, da se   ' poslužujejo edinole
Na ta način se bode zvisal promet, kar bode tuđi Sokol-stvu v prid.
ms   Slovenska sokolska zveza.