SOTORSKA KNJIŽNICA
CELJE
Ul
MARIBOR
fi]		i*i
	d ID	
i		e
	\WM	
BEOGRAD
/im
KAJER 1942
GORICA
ZAGREB
ISTRA.
A • M f ^ f* •	«	»	k	imm	/“	-v	m	•	■«	i*p	i
KOROTA
1V6308
[g Li*i»K
ŠOTORSK A KNJIŽNICA
POŠILJA: IVAN UČENIKOV
	• • • VSEBINA	%
Josip Brinar:	LUG Z NANOSA		
P.S.Finžgar:	KURČKI		
France Bevk:	PRVO PISMO			
Slavomir:	TJA NA NAŠA BRDA....	
KAJER 1942
ZALOŽIL IN IZDAL JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE
COPYRIGHT BY JUGOSLOVANSKI ODBOR IZ ITALIJE
SEPTSLBER
LUČ Z NANOSA (Josip Brinar) •
I.
Iznad gozdo v notranjsko Hrušico strli velikan Nanos tor loci kot mejnik dva svo— tovaisoncno Priinorjo in somrak notranjskih gozdov, gorkoto južnjakov in studon so-vornjakov. Volicastno zro Nanos cez oblagodarjcno Vipavskojpoglod mu soga prek si-voga Krasa tja do zamegleno sinjine Jrdrana.
Kjer se ja nanoška Pleša proti jutranji strani udrla nad Razdrtim', tam so med Gp.brkom in Nanosom odpirajo prava prirodna vrata.Tod cez so žo v davnini hrula kr-dola Longobardov in divjih Hunov tja dol na Furlansko ravanj tod so vrelo od zapa-da rimsko legijo, pogazivši ob "vratih" kljubujoči Metullum. Tod prek so korakale Napoleonove vojsko, ko so si osvojile zakopo vrhu klanca. In tudi valovje svetovno vojno jo neprestano pljuskalo skozi prirodna vrata, ki jih jo bila narava odprla tik pod Nanosom.
V tistih časih,ko šo niso štovilni svetilniki ob obali kazali parnikom pota ponoči,tekrat so mornarji z Jadrana svojo jadrnico v tomnih nočeh usmerjali po luci, ki je kot zvezdica migljala vrh Nanosa z zvonika sv.Jeronima.
To lučko na Nanosu so že od njega dni prižigali Reberscakovi,ki jim je stala kočiča prilepljena na strmo reber ob cesti, spuščajoči se z Razdrtega po Rebernicah globoko dol do št .Vida na Vipavskem. Kf.kor grahasta jerebica se jo tiščala Rebers-cakova bajta med sivim kamenjem, sredi šopov zveriženega cerovja, zmršenega od pogoste burje, ki tod cez z nanoškega grebena kar z viška pada Vipavcem na glavo. Že zdavnaj bi bilo kocico skotalilo dol v dolino, v Lozice, ako ne bi bila streha-pokrita s samimi debelimi robniki in še povrhu obtežena z velikimi kumni.V Lozice, v vasico pod strmim klancem, so jo privalil žo marsikak tovor in prifrcal mnogoteri kos oblačila, ki ga jo burja ugrabila voznikom in popotnikom, ce jih je zalotila na "zbrisih" po reberniški cesti. Še dandanes hudomušneži radi Lozicane podražijo - in menda no pc5 krivici - coš, da si nikdar nikoli, ne na sejmu ne drugod, ne kupijo novega klobuka. Saj jim burja nanosi dovolj pokrivali Pa kaj klobuki, kar celo vozove preobrača, kadar prihruje prava burjal In kakšnim lončarjem z navrhanimi voaovi jo šo najrajši zagode. Sredi reberniskega klanca na Vratih, kjor je zbris naj silovitejši, se ne vzdrži pokonci ne pešec ne žival no težok pa-
rizar ali g kamni obložen postni voz, kadar so burja z vso silo zadrovi z Nanosa.
Zato pa	so	jo	tudi RoberšČakova	koca tako prihuljeno stiskala na trdo oprsje
Nanosa, da	je	ni	bilo lahko opaziti	v kamenitem bregu. Edina ograda, ki jo Robors-
cakovim dajala najpotrebnejšo s krompir in fižol, ta skrbno obdelana ograda jo kazala, da jo na tem mrtvem svotu človeško selišČo.
• •
Na nanoško Plošo so je obesila "zastava", nezmotljiva oznanjevalka, da bo zdaj zdaj planila burja v nižavo« S sivo meglene kučmo na	Plesi	so jo potegnil	trak	po
nebu, so zopet pretrgal in kosmiči so so izgubljali	proti	jugu;	a mogleni	trak	so
jo vedno znova izrašcal, podaljševal...
Iz Reberšcakovo koce stopi stari Luka,se ozre na Plešo in zamrmra v sivo brados "Že davi je kazalo, da bo danes še piskalo in tulilo. Treba, da so malko prej odpravim! Če ne, me najvišji piš na poti zajame. Kdo bi potem nocoj kazal pot ladjam na morju? še sinoči se je zdelo, da odriva široko od juga} pa se utegneta^spe-pasti z burjo. Morda se bodo brodarji ravno nocoj še s trepetom ozirali na luc našega Jeroma. Vse kaže, da bo še hudo udelavalol"
"MaicaJ" Z.klice Luka proti odprtim vratom, "vzemi svetilko s police5 Manca, pa jo osnaži in novo lojenko vstavil Treba,da se danes malko poprej odpravim do Jeroma. Zvečer	se	bo	zagnala burja v dolino5 že zdaj tuli in zavija preko vrhov. Moje
noge pa me	tudi	žo nic kaj dobro ne	nosijo. In v križu mo že nekaj časa čimdalje
huje prijemlje. 0 sveti moj Jerom, kdo ti bo prižigal luc,ko me vrže na posteljo?^ "Oče, pustite danes mene na goro. Saj ste mi zo pokazali, kom postcvljate luc v lino na zvoniku. Pred sapo jo skrbno zaslonim, da bo lepo svetila Tinetu in drugim mornarjem. Če jih noČ ujame na vodi. Nocoj nemara obeta kaka nesreča: Gori za Suhim vrhom sem davi, ko sem šla po drva, slišala tuliti	volka	Sivorja. Menda	žo
zbira svojo lakotno drhal. Oh, oče, teh grdih volkov	mo je	pa res strahl"
St„ri Luka poboža deklico, ki se jo oprijela njegovo roko. "Kam boš, sirotl*e drobno, rinilo v burjo? če ne drugje, tem na Počivalniku bi te piš cez pečine pre-vrgoi..» -cv	r.-iu	zc’aj	yo	;ii	toliko	rr/uoi	;ko bo vrglo
snega,pritisnejo v večjih krdelih, V skalah za Suhim vrhom si bržčas slišala tuliti burjo, ki se pripravlja, da plane po bregu dol na Vipavsko. Zato pa dobro podkuri, aa dobim kaj toplega v želodec, ko se vrnem z Nanosa."
"Le verjemite, oco, volkovi se zbirajo za Suhim vrhom, volkovi^ in stari požeruh Sivor jih tudi letos vodi. Saj sem sinoči slišala pogovor možakov, ko sto mo poslali k Degloriji po tobaka. Drvarji so bili g Hrušice. Prišli so na Razdrto Čez
Plešo, pa 30 se greli pri ognjišču. In pravili so, da bo letos - kakor vse kaže - zima zgodaj pritisnila« V blatu na Kavčah so obsledili cisto novo sled volka Sivorja* Pa da se njegova sled cisto dobro razloči od drugih - so pravili. Velika je, da jo z dlanjo ne pokriješ; pa on krempelj da ji manjka na zadnji sapi, mrcini stari. - Zato pa oče»vsaj nocoj nikarte hoditi z domai Tako mi je danes nekam tesno pri srcu. Skoraj so mi zdi kakor tisto noc, ko so mati umirali, že kar vgb dan moram na to misliti. Njeno oci me gledajo tako žalostno,pa naj se ozrem kamor žol"
Starec se nasloni ob koncnico postelje in potegne z raskavo desnico prek razo-ranega cela. Misli se mu izgube v preteklost... To je bila strašna noc takrat, ko mu je umirala zena. Z Nanosa je hrumelo, drdralo in bučalo,kakor da hoče burja zasuti vso Vipavsko. Pa to udelavanje ga ne bi bilo zadrzalo. Sv.Jeronim ne bi ostal v temi tisto noc, čisto gotovo ne... Kaj to, ce razgraja burja. Po vseh štirih,ma-gari, bi lezel do cerkve. A kako naj se ustavlja prošnji zene, ki so ga ttiko milo prosile njene očisostani pri meni v teh težkih urah...Sin Tine ji sloni ob vzglavju in ji brise srage s cela. Manica kleči ob postelji s široko odprtimi očmi in gleda, kaj se bliža tako groznega, nerazumljivega. "Kod hodi France?” vzdihne umirajoča in oci ji zablodijo po kotih sobe« "Kako morje buci. Valovi hrume... O Jezus, ali ga vidite? V čolnu kleči France« Kako meče lupino J Naravnost na pečino drvi J O usmiljeni JezucJ...11 In zgodilo se je tisti dan prvikrat, zakaj moralo se je zgoditi: sv.Jeronim je zvečer ostal v temi,brez luci. In zgodilo so je tudi to, kar je mati gledala v zadnjih izdihljajih, - o saj na zadnjo uro padejo vse zavese izpred ociJ... Njih dobri France, ki je bil odšel na morje, da si prisluži in prinese boljših časov na Reberščakovino,sin Franoe je prav v tisti strašni noci izginil v morskih valovih in bo zdruzil z materjo za večno... Kako to vrta, peSe v prsih J A ko bi bil tisto noc sv.Jeronim kazal mornarjem pot,oj, gotovo bi tudi France ne bil zablodil med cerij Lučka bi ga bila privedla v zavetje.Tako pa v eni sami noci kar oba: mati in sinJ - A mlajši sin Tine? Oj nosrecni nas KrasJKakor nekdaj Frs.ncota, tako je tudi njega kar kmalu po materni smrti zvabilo morje. In Bog ve, Xe tudi Tineta prav danes ne zaloti vihar na širnem morjul?... Mrzlo obleti starca po hrbtu; s strahom se zdrzne in - predrami.
"Kaj pa Tine, Manca? Ali naj ga zapustiva v nevarnosti, v tej burji, ki so z,a nocoj napoveduje J Mar naj nam morje vzame še Tineta, kakor nam je zo požrlo Franceta, ko mu ni svetila luc sv.Jeroma? Ne, no, doma ostati ne smem! Ali ne slišiš kako mo danes se posebno glasno klice ev.Jorom: posluhni, burja se 2o oglaša nad strehol Na noc bo so hrumelo in udolavaloj Le pridno nalagaj na ogenj, da te ne bo
z oblo, in no skrbi zamo, ako	se v hudem pišu malo	zakasnim.	Morobiti zaokrenera nazaj grede k Degloriji, da so	ogrejom s požirkom."
Starec je snel s kljuke in oblekol debolo fanelo, podšito s črnim ovčjim kožuhom > na glavo jo natoknil polhovko in jo potegnil čoz ušesa, stopil je v kot pod drenovo grČavko, a M'.nica mu jo prinoslu svotilko, ki jo jo bila medtem očedila in pripravila.
"Le pojdite, ocel S'j Tineta re3 ne smeva zapustiti! 2daj so že tihi presledki; morda se vrnete, preden burja cisto podivja in se spusti v dolino. Moj Bog, kako se bojim za Vasi Pa Tineta obvaruj, sv.Jeromi" je	vzdihnila	deklica	in je	stopila
za očetom do vogla. Se dolgo	je zrla za starčkom, ki jo 6	težkimi	koraki	krevsal
navkreber, dokler ga ni visoka pec za robom vzola očem.
XI.
Spočetka jo burja v daljših presledkih planila zdaj pa zdaj prek skal v globino; zato je Luka šo precej uspešno tevsal in krevsal po ostrem kamenju. Ko pa jo dospel do ovinka na Počivalniku, kjer se odpre širok pogled na zapad, tja proti sončnemu, blagoslovljenemu ni£avju, tedaj se jo zapodila burja z vso besnostjo izpod Debelega vrha, pljusnila je Čez Turo in po gladkih senožetih naravnost globoko dol v Vipavo. Starec so je prislonil tesno ob steno tor se s prsti oprijel razpoko v skali. Vedel je, da gre za življenje, ako ga burja odtrga od pocine in ga strmoglavi po ostrih robeh in zobeh, štrlečih iz vrtoglave strmino pod njim. Razbesnela burja se je zdaj pokazala v vsej svoji veličastni grozovitosti. Visoko nad glavo, tik kod nebesnim svodom jo vršalo in grmelo,kakor da so ruši nebo ter se zdaj zdaj sesuje na zemljo® V škrbinah na desni in v pečinah na levi jo piskalo in orgljalo* tuleči rogovij vmes cvileči klarineti,Čisto blizu nekje pa tanke piščali,da je letelo skozi ušosa.Iz pošastno godbo jo bilo Čuti nekjo globoko iz notranjosti Nanosa mogočno bobnenje in pretresljivo drdranje* pac booobnenjo s stoterimi "o" in drrrdranje tisočerih V1’,kakor jih je menda poslušal človeški rod v prastr.ri dobi, ko je z grozo v srcu in tropetajo dajal besnečim glasovom prirodo prve izraze v svoji govorici.
Vendar pa so to bili selo začetni udarci to groznoveličr.stno godbo podnebnih strun,napetih prek nanoških pečin in grobonov.In prav na Počivalniku se jo ona iz-mod teh silnih strun dotikala zomoljskoga podstavka. Zvto pa jo tudi na tora sbrisu
odnašala burja prav vso,kar sc ni joklonotrdno oklopalo skalnih rober* Tp jo vodol tudi Luka. Ko jo v podnobesni godbi nastopil za nekaj hipov odmor, je z brzimi koraki, kakor jih ne bi prisodil starim kOBtam»preletel nevarni zbris. In ko je bur-
ja z novim,se silovitejšim sunkom planila cez greben,je dospel že na varnejšo stezo,Sklonjen v dve gubijoprijemajoc se grmičev ob stezi in tu - tam skalnih škrbin, se je korak za korakom pretiskoval skozi zračne tokove* Bil je to boj z razdivjanimi silami prirode, boj, ki so mu kos samo sinovi Krasa* Tudi Luka ni omagal. Naposled je srečno prispel do senožeti, kjer je čepela cerkvica sv.Jeronima: kakor ptica s povešenima perutnicama in s kljunom, privzdignjenim proti nebu. Ko se jo starec s poživljeno močjo zaletel preko senožeti, in je ravno hotel zaviti okrog ogla, obstoji kot ukopan in se oprimo zidu. Iz gozda onstran planote je pridrvelo krdelo volkov. Vodil jih je velikan, s sivo reso po hrbtu,z zakrvavij enimi očmi in z odprtim gobcem. Zatulil je bržčas svojo pogrebno pesom, ugledavši nepričakovani plen pred seboj.Toda tuljenja ni bilo čuti v divjanju burjejsaj Luka ni slišal niti svojih lastnih besed, ko je v grozi zavpil: "0 sveti Jeromi To jo Sivor,krvolok SivorJ"
Pa starec se je brž osvestiljzamuditi ni smel niti trenutka.Planil je k vratom, zasukal ključ, ki ga je med zadnjimi skoki privlekel iz žepa, in v naslednjem hipu že smuknil v cerkev, Jedva je bil zaloputnil vrata za sabo in jih zapahnil, jo ze privihrala tolpa gladnih volkov. Le za hip so lakotne zveri osupnilo, a žo jo velikan Sivor navalil na vrata.Visoko se jo vzpel na zadnje noge in zasadil kremplje ogromnih prednjih sag v deske* Te so bile sicer videti šibke, neodporne! zakaj v dolgih letih jih je dez izpral in meteži so jih bili izglodali do golih reber.Pa kraska macesnovina,v svojih notranjih žilah trdna in zategla,se je tudi to pot izkazala. Vrata se pod težo ogromne zveri niso udala,in kremplji so zdrknili po rebrastem lesu kakor po železnem oboju*
Volk Sivor je že pri prvem naskoku uvidel, da tukaj s silo ničesar ne opravi. Besnost v njegovem prvem navalu se je umeknila preizkušeni prevdarnosti. Obkrožil je cerkev nekajkrat z lanenimi svojimi tovariši.A ker ni opazil nikjer kako line a-li odprtine, je končno tolpa posedla pred vrati,
m*
Starec Luka je bil medtem zlezel po ozkih stopnicah v stolp. Tu je bil cisto na varnem, četudi bi se zverem posrečilo, da bi udrlo v cerkev. Pogledal jo skozi lino in uzrl oblegovalen, ki so bili v krogu zastrazili vrata. Iz oci jim je sršol ogenj ,dasi se jim je v mrzli burji ježila resasta dlaka, Luka jo odlcrušil kamen iz zidu ter ga vrgol na najbližjega volka* Zvori so planile pokonci, a nokaj kor, kov dalje vstran so zopet posedle. Kadar se je burja za tronutek umirila, se jo zaculo
■*-	•••»*•	,	r>	 •	T	1-^4-_...	~	~
popustili plena, ki jim je bil tik pred zobmi.
Ko se je Luka pomiril po prvem strahu, je začel preudarjati, kako bi se izmuznil iz pasti, v katero se je bil tako nepričakovano ujel* Tuhtal in razmišljal jo to in ono, pa nF^zadnje se je vsaka misel na rešitev pokazala, da je neizvrnljiva. "Strela," je zagodrnjal starec, "da bi imel vsaj sekiro drvaco pri roki« Najprej bi tistemule Sivorju z njo razčesnil glavo, pa se par drugih mrh lakotnih bi podrl, ni sment, S samo gorjačo pa nic ne opravim« Ce ga oplazim po betici, bi toliko zaloglo,kakor ce po trdi skali usekam. Da bi vsaj svečniki na oltarju bili težki* kovinskij Pa kaj, ko je povsod po cerkvi lo lesena, crvojedna ropotija, kamor se ozresi Za tega ubogega sv.Jeroma je pa£ vse dobro,kar so po cerkvah v dolini že zdavnaj v ropotarnice in kostnjake zmotali* Presneti Vipp.vci - stickavci.Da bi jih potipal - Sivor pa njegov lakotni zbor«A kaj mar dolincemjce jim voleje, tolpa pri-dre na vasJZveri bodo lomile v stajo in hlovoja možakarji si bodo medtem mirno nabasali puške in udarili na pritepence zverinsko kakor v vojski. 0 Jerom, Jerom, da bi bil vsaj ti,moj ljubi svetnik, kakosen vojščak kakor sv.Mi.rtin,ali pa lovoc,kakor tisti, no tisti - Hudbert,ki mu košuta sol z roke lizol Morebiti bi si bil kakosen lovec zmislil, proden bi odšel v -"veSna lovišča",da bi svojemu patronu zapustil svojo pušo.Pa bi jo dali svetniku cez ramo,ali pa jo vsaj za oltar obosili. A kako mi hoče pomagati sv.Jorom s svojo črvivo knjigo v rokilMar naj jih iz knjige brati učim, mrcino krmežljave?* Strohula, ce bi imol pri roki "pihalnik",pa ma-gari se tako staro Šklemfo, to bi vas že molitvic uČil, lakot zverinska,pa kakšnih kozjih molitvic bi vas ucilJ Kar zapored bi cepali, da bi ležali tamkajle po trati ko kostanji na resti. Tako pa brez orožja, kaj bo? Ej zlomek,v hudo past som so u-jel. Ako mo no pridejo Razdrci ali Lozicani rosit, mo bo ugonobila in zvila lakot. Pa kaj lakot, ta bi se še pretolkla nekaj dni. Mraz, mraz, ta me bo stisnil, da ne učakam jutršnjiga dnel Brrr* K ko to neznansko ledeno pihalln burja ne bo kmalu u-tihnila kakor kaze. Zdaj so se šele na stežaj odprla podnebna vrata. K,.ko to hrumi prek pecevja,kako šklepečejo škrli na ostrešjulše tale ubogi zvonik bi prekotalilo dol na Vipavsko, ako bi ga zidarji ne bili tako dobro zakorenicili na živo skalo. Oj burja, burjastaJ Saj sem tule Še procej v ze.veterju, pa mi mrzla s upa sili do kosti. Že kar po mozgu mi gre ledeni curek.
Kaj pa sele nas Tino,co ga jo vihra na morju zajela' To pokajo jamborji,to cefra iztrga jadral Pa kako hoče lesena lupina proti burji do brega?K veejemu, Če go na vccer razdivjana sapa malko umiri, porabiti se pa le tudi danes izkaze5kakor ze tolikrats pod vecer9ko gre sonce za božjo gnado,takrat se tudi burja vsaj za kvart
-8“	v	%
ure^umiri; zakaj tudi burja gre večerjat. Treba, da kar prižgem lucj saj sonce se je že skrilo za zastavo na Čavnu in v dolino že segajo večerne sence,"
Tako je starec Luka preudarjal sem, preudarjal tja, in ko ni našel nobenega izhoda,se je vdal v voljo božjo.Globoko v srcu mu je tlelo zaupanje v sv.Jeronima,kateremu je vse svoje življenje tako zvesto stregel. In dobri svetec tudi njega,vdanega starca ne bo zapustil zdaj v sili, prav gotovo ne* Precej pomirjen je Luka u-kresal ogenj, ga razpihal na gobi in je prižgal lojenko, ki je bila v grobi, trdni svetilki dobro okovarjena in zavarovana pred vetrom.
Nato je postavil luc v varen kot na lini in vzdihnil: ”0 sv.Jerom, ti dobrotni gospodar morja, pokaži Tinetu rešilno pot iz divjih valovi Pa tudi vsem drugim našim dečkom - mornarjem bodi, lučka, kažipot v v?ren pristan]"
Nebo je bilo na južni strani cisto in jasno.Temna modrina je proti morju prehajala v vedno svetlejše barve| sivkast trak je obrobljal podnebesno modrino in jo lo&il od morskih odbleskov. Na zapadu pa je sonce razlilo še svoje poslednje zlato po Vipavskem in prek Furlanije.Nad sv.Jeronimom so	se trgale	cunje od sivih kučem,
ki so si jih nataknili	najviŠji	vrhovi po	nanoškem grebenu:	Debeli vrh, Suhi vrh,
tja do štrlečega nosu Pleše. Sive krpe "zastav" so se cefrale in topile, in le malokateri megleni curek je prijadral nad Vipavsko. Vendar pa so iz zastav začele ob sončnem zatonu pršeti ledene iglice, skoro nevidno sršec okoli zidu in polegajoc v mirnejše kote na lini. Tudi Luka je začutil, kako se	je v	ledenem curku burje zdaj
še pridružilo zbadanje v lice in roke.
Medtem se je začelo nagloma temniti. Sence so so dvignile iz dolin prek Krasa in tudi sv.Jerom so je	zavil v	somrak. Ob	prehodu	somraka v	noc, se zdi, da osrčje in žilje v prirodi	za nekaj	trenutkov	preneha	utripati.	Tudi razsajanje burje
se je v tem tajinstvenem prehodu nekoliko umirilo. Zgodilo se je, kakor se je nadejal Lukasburja je odšla večerjat. Vendar pa so posamezni sunki bucec naznanjali, da se podnebesna vladarica kaj kmalu povrne z vso svojo močjo.
Ko je po hropenju burje nastopil prvi oddih, je šinilo starcu v glavo: "Lej ga klenka, tik pred nosom mi binglja zvonec v stolpu, pa bi bil kmalu pozabil nanj 1 Mar so mi tudi že možgani v betici zamrznili?"
Neutegoma je potegnil za vrv in droben,jokajožf glas je zacingljal izpod ostrešja* Kakor otrok, predramivši se iz spanja,je zavekal zvonček. Njegov slaboten glas se je pognal preko senožeti,se zapletel med	ceri in medlo	odjeknil	od strmih ston.
Toda glasek nebogljenčka je že v prihodnjem	trenutku	spot	utonil v	hrumenju burje,
ki je noviČ sunila cez vrhove in grebene»Kakor zastaja otroku plac v grlu,ako pre-
debelo nabira sapo za obupno vzklike,tako so jo menjavalo hrumenje burjo z drobnim vekanjem zvončka* Take zdravemarijo kot nocoj še ni doživel sv.Jeronim nikoli* Med hrumenjem vetrov se je oglašal milobni, pretrgani glas zvonca! prošnja starca zvonarja so se dvigale, izgubljalo pod nebo. V presledkih jo udarjalo vmes tuljenje gladnih volkov; mrtvaška pesom je odnašala zvonarju poslednjo upanje*
Ko je objela noč vse vrhove naokoli,je burja začela udelavati s podvojeno silo. Brez presledkov je grmelo pod nebom, žvižgalo in piskalo ob pečinah in okoli cerkve, tako da ni bilo vec čuti ne zvonca ne zavijanja zveri«
Luka je nehal molzti vrv ter se je ves onemogel zrušil ob steno.Noge so mu bile od mrazu Že cisto odrevenele, v križu ga je čedalje huje prijemalo^in ledeno oblivalo« Pogled mu je še enkrat splaval skozi temo do trepetajočih lučk tam na obali morja.Od Devinskega gradu tja proti migljajoči svetli gruči trziski se mu prikazujejo svetle pike in zopet izginjajo; kakor kresnice se poigravajo lučke na morju, Starcu se rassleze dremava utrujenost po žilah, trepalnice mu postanejo težko, glava mu kinkne na prsih« Pred očmi pa mu zasije mehka svetloba in se razlije od sv.Jeronima navzdol po rebri* Zareci trakovi osvetlijo krašlce goličave in se raz-prostro čez kipeče valovje na morju. Od Nanosa do morja se razlije svetlo zlato. Jasno je videti vsako selo, sleherno skalo, vsak kotiček* kakor jih ni gledalo oko se nikoli. Po poti pa mrgolijo trumo mladeničev? vsi hite na jug, proti morju. Iz Vipave in Ajdovščine prihajajo v gručah,prek Gabrka in Štanjela so vijo procesije*
Z velikimi, rdečimi obrazi spesijo svoje korake, vsi proti morju, soncu naproti.Po valovih pa se zibljejo jadrnice; beli,rumeni in rdecebarvni metulji so_razprostrli krila ter se gugljejo po morski gladini,posuti a srebrnimi biseri.Z ladij in s čolnov kličejo in vabijo veseli mornarji, odeti v barsun,' ozaljšani z zlatim nakitom. A v čolne, pripravljene na bregu,vstopaj o vedno nove trumesprihajajoce s Krasa. In čolni in jadrnice plovejo nevzdržno proti soncu, odmikajo se sivim skalam v breg. Kakor da je brodarjev sram, ker so zapustili borna domovja na pustem Krasu'
A hipoma se nebo potemni in visoko zapljuskajo valovi. Jadra zaplahutajo,se bočijo pred vetrom,a kljuni čolnov in bark se namah zaokrenejo proti bregu.Toda morje jih ne izpusti iz svojega objema. "Privabila vas je moja krasota;preizkusite so kaj je vodovja grozota!" čolni izginejo v temnih zrelih valovj a,jadrnice pokajo in se rušijo ob ostrih klečeh. Mrtvaška krila se razprostre nad Črnimi vodami... Cuj ni li zaklicalo obupno sem iznad valovjas "Ocel Manca* To je Tine, Tine,noben drug ko Tinei... Veslaj naravnost, Tine, čisto naravnost les krmaril Drži se luči sv. Jaroma, Tine! Saj ti tako lepo sveti,naravnost v pristan te pripelje,nas dobri sv.
JeromJ... La brzo veslaj, hitro,hitrejei... Vis »Manca te čaka na bregu... Tudi njo bi rado zvabilo morjel... Ne, ne, oba les k menil Bežimo nazaj cez Kras, kar prek skalovjal Nazaj, nazaj pod varstvo sv.Jeroma..."
In starcu Luki je lezi?;, glava niže in niže,se sklanjala preko prs in se zlagoma naslonila na trda otrpla kolena.
iv.
Kakor je burja prihajala vedno^silnejsa, tako se ^e tudi Manice loteval vedno ve&ji nemir. Že kmalu po odhodu očetovem,ko je burja sele poskušala na "registre", buhajoc v presledkih po rebri nizdol, že takrat je v skrbeh tavala po poti. Vsakokrat, ko ^e nanovo zapiskale in zatulilo okoli vogla,jo ja pri srcu zazeblo. Ko pa je pod večer burja odprla vse svoje mehove, ko jo brez prestanka hruraolo in bučalo dol prek skal, takrat tudi Manica ni vei zdržala* Primeknila je veliko klado k zglavju na ognjišču} nato pa si je ogrnila debelo ruto ter jo za pasom trdno zavezala. "Do Razdrtega se skozi bur^o že kako prerijem. Morebiti že najdem očeta pri Degloriji.Saj je dejal,da se 2vecer nazaj grede v gostilni malko pomudi." In drobno dekle se jo brez obotavljanja odpravilo na težavno pot,pred katero bi se plašil marsikak možak. Dokler je lezla po stezi, se je oprijemala grmovja.Ko pa jo dospela na vozno cesto, se je plazila največ kar po štirih. Nekaterikrat se je jedva so ulovila za obcestnik, da je ni prevrglo prek roba. Bila je ze trda tema, ko je vsa izmučena dospela do kreme«
Pri Degloriji se je za mizo v kuhinji nabralo precejšnje število gostov.Bili so to največ vozniki, ki jih je burja zajela na cesti,in drvarji,vrafcajofci se iz gozdov s Hrušice* Ko je vstopila Manica, vsa izmučena in drgetajoča od mraza,se je o-mizje radovedno zgenilo. Zastali pogovori so se preokrenili na starega Luko, ki so ga vsi dobro poznali in o katorem jim je zdaj obupana deklo tarnala, v kakšne nevarnosti se je bil spustil*
"V takile burji pa si upa starec na Nanosi" se zaSudi trsSat drvar."So mene, ki se ne ustrašim klaftrskega rklja,bi na Počivalniku zdelavalol Co bi ne bilo strupeno tako, ni& ne ročem,bi se za silo se prebilo za nokaj ur pri sv.Jeromu.Ali v tem mrazu, šontaj, Btare koBti ne vzdržel"
"Ne vzdrže stare kosti,net" Pritrdi drugi."Pa tudi mladim hrustancem bi se slabo godilo, ce padejo volkovom v zobe* Ali nisom snoci pravil, strela, da se je Si-vor s 6voj o tolpo ze priklatil na Nanos? V rizi ra sv.Bricom sera ga slišal tuliti. Saj poznam njegov debeli glas, človeka kar pretrose* Kakor sem ie dejali v kratkem nam zapade sneg, ko se mrcina voleja že klati po nanoških skalahl Ej ubogi Luka,ce
-liga je obsledila in dobila na noa ta svojat lakotnal"
"Ni g& dobila, pa ga ne bo!" oporeka bradat voznik« "Ko sem podil konje dol od Gabrka, da bi ša pred nočjo privozil les, ali ni prinesla burja glas zvonca cera izza Plese?!. Čisto razločno sem slišal, kako je zaklenkalo naravnost sem od sv.Je-roma* Ko je burja spet zatulila, je, seve,droben zvonček utonil v hrumenju« Pa pri vsakem oddihu, ko je burji zastala sapa? se je vedno vnovič oglasil sv.Jeroms bim, -bim, bimJo.o Nekam čudno tesno mi je postalo - no,veste, za strašljivca me no boste imeliJ - Pa mi jo nekaj reklo sce ni tole zvoneklanj e kak "spomin" ali kaj? Ali pa je morebiti burja razgibala žvankelj, da tako žalostno bije sv.Jerom? Saj cudo bi to ne bilo,danee,ko zunaj tako udelava kakor že dolgo ne... Tako Sem ugibal sam zase. No, zdaj mi je jasno, ko slišim, kdo je pri sv.JeromuJ"
"Kaj zvonec sv.Jeroma se je oglasil? I" je planila vmes Manica, drgetaje od razburjenja. "To jo bil moj ocei On je zvonil, nihče drugi J Bog ve,kaka nesreča se je zgodila, pa je klical na pomoči Možje, prosim vas, kakor se sam Bog prosi: pojdite mi pomagati Saj še ne bo prepoznolNa kolenih vas prosim,usmilite se in pomagajte."
Trde grča so Kraševci,resi Pa ljubezen otroška omehča celo kamen,in no bi kraš-kih gre?
"Hudo razsaja burja nocoj, res, grdoj Se psa ne zbrcaš izpod strehe. Pa človeka le ne smemo pustiti takolDa starec siromak zmrzne,ali pa ga raztrgajo volejel Alo, možje, kar sekire iz kotal Tistega Sivorja ucesnem po betici, da ne bo nikoli vec strašil po gori J"
"Pa kakšna puška bi nam tudi dobro stregla. Je bolj še,ce mrcino že kar na daleč upihneši 15j, fante, skoči do ongavega strica, no, saj veš, ki je tak hud lovec*" Precejšnja tropa možakov se je odpravila v divjo noc. Molče so se vzpenjali,korak za korakca, v strmino,borec se s podivjano naravo.Medtem je bil priplaval zadnji krajec izza Vremščice ter je razlil svojo mrzlo bledoto cez pečine po kameniti stezi«. Zadnji del poti se jim je zato še dosti naglo odmikal.Ko se je pokazal zvonik sv«Jeronima onstran ovinka, sa je ceta ustavila. Lovec in dva drvarja* ki sta bila s p*:sl:c oborožena, ti trije so se odplazili do skale> kjer se je odpiral razgled po sermo+i tja do cerkve. Krdelo volkov je še zmerom oprezalo pred vrati»Možakarji o puškami se stisnejo za skalo in z znamenji prikličejo še ostalo tovariše blizek Fcf)Yetovanjo je bilo kratko, bolj z rokami in kretnjami kot z besedami. Vse
tri puške počijo hkrati, nato pa zdrevi vsa družba preko planoto, vihteS nad glavami sekiro in kopita pušk. Krdelo volkov jo planilo pokonci.Sivorju so zaplamtolo oci, resasta dlaka se mu je nasršila mod pleči. Že jo hotel navaliti na napad lce»
Ko pa vidi, da so eden njegovih steguje po travi, dva druga pa obstreljena sopata proti gozdu,zbeži tudi Sivor in ves ostali trop za njim.Vsaj za enkrat as bodo lahko otešcali s svojimi pohabljenimi tovariši...
Zapah, ki je od znotraj zapiral vrata,jo popustil že po prvih udarcih sekire.Ko so prvi možje prilezli do vrha stopnic v zvoniku,so ugledali v kotu zgruženo truplo. "Sj, Luka, mar si zadromal?" ga je ogovoril tršcati drvar in ga strosol za ramo. Pa roka in vsa postava starčka je ostala sključena, trda.
Dvignili so truplo pred lino, da je mesec obsijal obraz. Mrtvaška bledica je že bila legla na r..zorana lica* Gube okoli ust so bile odrevenele,a nabrane so bile v nasmesek, izražajoč blaženo zamaknjenost. Drvarji so se nemo spogledali. "Kaj pa zdaj?" -
"Naj počiva pri sv.Jeromu, ki mu je vse življenje tako zvesto služili In luc v zvoniku, ki jo je nocoj zadnjic prižgal, ta bodi tudi starcu samemu - večna luc."
"Sveti križ božjiJ"so pritrdili najbližji,dvignili mrtveca in ga zanesli v cerkev pred oltar« Na klecalniku so priredili oder, da na njem počaka mrtvo truplo na krščanski pogre'b.
Burja je divjala še dva dni in dve noci brez prestanka.Medtem je prišel tudi Tine z morja domov« Nikakega obvestila o smrti očetovi ni prejel, a notranji glas ga je klical in priganjal, naj gre pogledat na Reberšcakovino. Menico je našel vso o-bupano in skrušeno. Ni se mogla utolažiti in očitala si je venomer,zakaj je pustila očeta, da je šel prižigat luc na Nanos. Šele potem, ko ji je Tine vse potanko razložil, ’iako je bilo v usodni noci pri njih na morju, se je siroti umirila težka vest.Prav.M ji je,koliko čolnov in jadrnic se je v viharju potopilo in kako je tudi on sam. že cisto obupaval. Ko pa se je bila zasvetila luc z Nanosa, je uravnaval krmilo naravnost na sv.Jeronima. In srečno je dospel v varno zatišje. Kakor po čudežu se je zgodilo.
Ko F,e je tretji dan burja ugnala in nazadnje cisto pojenjala, so položili starca Luko v grob,ki so ga izkopali ob zidu za oltarjem.Kaj naj bi sirota Manica zdaj sama f.ocela na Reberšcakovini? Tinetu ni bilo treba dosti prigovarjati, da naj gre z njijnj zakaj v bogatih mestih ob morju je lahko zaslužiti belega kruha in dekleta hodijo v svilenih oblekah.
lil tako je prišlo, da je ostala burja edina gospodinja v Reberšcakovi koci.Gra-has1}l jerebici, čepeči na rebri pod Nanosom, so se neke zime utrle kroljuti in so razve sile med sivo kamenje. Stari Luka ni dobil naslednika, ki bi gojil luc na Nanosu. Prazna in temna žija lina z zvonika sv.Jeronima« Oslepelo je oko, ki jo Suvalo nad sinovi na sinjem morju.
MUR OKI (iz cikla "Pisarna" - F.S.Finžgar)
Obstal je za vrati, kamor som so od naglega dola površno ozrl. Bil je raztrganj od hlac mu je visola široka zaplata. Z roko se je upiral na palico, prelomljeni prekli podobno-.
Sama od seba jo segla roka v miznico. Toda človek.za vrati je uganil, kaj topo. meni, in je ir pregovoril:
"Nisem pri .sel za to. Dovolite, da sedem."
Šepajoč jc. pristopil k pisalniku in sedel,preden sem izgovoril besedico. Za hip sva posedele cisto tiho in se zazrla drug drugemu v oci.Od neznanca je dahnil vame duh po list,ju in preperelem lesu. Po obleki so bile zataknjene tuintam suhe iglice od vrese.
"Kaj mi boste povedali prijatelj?" sem ga ogovoril in se mu čudil. Duh, ki je napolnil vso sobo, je razodeval, da prenočuje Bog zna kje v stelji, morda v hlevu. Ko je sedel, si je popravil suknjič in ga skušal zapeti prav pod vratom,ko bi imel gumb, seveda, da 'bi sramežljivo skril gole prsi. Opazil sem,da je brez srajce. Zavoljo tfiga me je njegov obraz spravil popolnem, s tira.Bled je bil in nežen.Iz oci mu je sevalo dokaj lokavosti, a zaeno so se te oci poredno smehljale.Poznati je bilo,da ;}e bil ves vesel moje male zadrege ob tem nasprotju med obleko in obrazom.
"Obiskat sem Vas prišel.Ali me ne poznate?" In tedaj so mu zatrepetale v rahlem smehu tudi ustnice.
"N'j poznam Vas. Morda sto bili kdaj moj ucenec?"
"Nisem bil".
"Pa kje sva bila skupaj?"
"fce nikjer."
"Kako naj Vas torej poznam?"
"Jaz sem FL.dko Slana."
"Radko... R.tdko... Veliko ljudi je takega pisanja."
"Že res. Toda, ,li se ne spominjate hiše mojega očeta, ko ste službovali pri nas - v naši župniji?"
"Tega sin da ste Vi? Ni mogoče."
"Prepričajte sel"	.	.	.	,	,	.____
Potegnil je iz zepa dokumente, ki niso bili umazani m posvaljlcani,kox so aoKU-
menti vagabundov.
"No, ali mo sedaj poznate?"
"Tudi še ne."
"Po licu ne, to verjamem. Toda drugače,rocimo, po pripovedovanju."
"Še nikoli nisem slisal o Vas."
Radko je jezno stisnil ustnice.
Samo za trenotek. Nato pa se je zasmejal s tako bridkim smehom, da me je vsega presunilo.
"Sedaj me poznate. Z oči Vam berem."
"Ne poznam Vas, toda verjamem Vam* Zato prav takoj pisem očetu, da Vam..."
"Očetu ne boste pisalil" me je naglo prekinil. "Zakaj ne?"
"Pustiva to,"
"Ali Vam smem jaz ponuditi, vsaj nekaj S"
"Za to nisem prišel k Vam* - D .jte mi cigareto!"
"Prosim!"
"Tudi ognja nimam."
Prižgala sva si*
"Dragi moj, razodenite mi svojo - "
"Žalostno povest, je li?"
"Morda je bolj zanimiva kot žalostna."
"Prav zares, da je ne trosim po svetu kot stara klepetulja. Kor me pa Vi niste - takega, kakor sem - pognali iz sobe z drobižem ubogajme, Vam jo povem."
Po kratkem premolku,ko jo potegnil parkrat strastno iz cigarete in si zavil vso glavo v dim je izpregovorils
"Troje otrok nas je bilo - prav za prav smo se. Jaz sem bil prvi. Medlo se spominjam, da sem bil prvi dve leti bogec nase družine. Ko sem do dobra shodil, so me starsi vznemirjeni opazovali. Oce je grbančil celo, ko sem tekal po sobi, Z materjo sta se spogledovala? jaz sem namreč šepal,cesar se sam nisem zavedal. Starsi so čakali, očetov pogled je postajal Čezdalje bolj mrk,materino oko je zrlo plaho vame.
Nekega dne pa so me zavili v ogrinjalko, posadili na koleselj in me odpeljali v bolnico. Bridko sem jokal, ko smo se ločili. Takrat sem zadnjic jokal v življenju. Od toge bi me bilo konec, da ni prihajala k postelji usmiljenka, ki sem jo imel za angelja. Vse druge'sem sovražil. Tudi zdravnike, ki so se ukvarjali z mojo nogo in me mučili. Njo sem pa ljubil. Prihajala je komaj vsak drugi dan. Tonek obrazek ji je medlel pod širokim,belim pokrivalom. Same oci,velike,sinje oči so je bile« In v
oieh je gorela ljubezen, ki cera jo tako grozno pogrešal. Danes vem, da je bila jetična* Bog vej kdaj je že ugasnila.
Kljub vsemu je bilo tudi bolnice konec in spet smo pridrdralis kolesljem domov. Ne verjamete,kako sem se postaral. Pot let mi je bilo tedaj,pa bi jih no bilo petnajst zadosti za moje srce.
"Skaii se in hodi," mi je velel oce.
Sprehodil sem se po izbi.Starejša sestra se mi je zasmejala,mlaj so je mati tesneje stisnila na prsi, oce se je pa obrnil stran,sedel za mizo, si podprl glavo in bobnal s prsti po policici ob oknu. Jz se nisem zasmejal in nisem zajokal. Zlezel sem na klop k peci in obsedel ob vreči žita,ki je stala tamkaj. Mraz me je spreletel in zaselel sem sinjih oci sestre usmiljenke iz bolnice. K meni je prisedla babica, pobožala me po laseh in reklas "Bog ga je dal, on že ve, zakaj takega."
"Pokora," je zagodrnjal oce in sel iz hiše.
Nisem razumel tedaj niti babičine vere niti očetovega napuha. Toda srce je občutilo obe besedi, ki sta se zapičili kot dva trna v dušo in jih nihče ni vec izruval .
Danes razumem očetov napuh bolje kot babičino vero.Zakaj vero sem skoro vso zapravil« Edino na Boga se verujem,pa je tudi ta vera bržkone malo prida. Zakaj njena kal poganja iz maščevalnosti s "Udari jih, krivicnikel" taka je moja molitev.
Bolje p r	zumem očetov napuh. Veljak	jo	bil, bah_.c. Njegovi konji - najboljši,
njegova goved	- najbolj rejena, njegova	listnica - kakor blazina,	njegova politi-
ka - edino prava, njegova vera - za ogledalos nebes je nosil na Tolovo. Zato vem, ce bi bil njegov prvorojenec, kakor si ga je želel, bi bil bogec v hiši; tako pa je bilo drugače«
Že v prvi razred me je poslal oce v mestne sole« Ni strpel,da bi mu očital baj-tars"Kaj tvoji konji,kaj tvoja govedina in še trebušna listnica povrhu - kruljove-
ga sina imaši"
Vemr, da bi mu v vsej vasi ne bil nihče podrobil te sirovosti. A tak je bil oce. To pa sem spoznal na tale načini
Ko sem se vrnil na pocitnice, so neke nedelje pričakovali gostov iz mosta.
Vt.a je b:'.lo razburjeno zaradi priprav na sijajni sprejem. Otroke so nas preoblekla v raj lep s p. oblačila. Oce je postajal pri oknu in gledal na cesto. g.::‘eao,- je vzkliknil, ponosen na svoje goste.
Mati je še	enkrat popravila prt na mizi,	oco se jo ozrl po nas	- otrocih. Njegov pogled jo	obtičal mrk na meni.
"Ti, krovlja, pa ven in se no prikazi«"
Starejša sestra se jo zasmejala bosodi "krovlja", mlajša je vtaknila prstek v usta in se nakromžila za jok.Mati jo pogledala ocota, a si ni upala ziniti besodi-ce.
Jaz pa som odkrevljal v kuhinjo. T..m so švigalo deklo sem tor tja. Vsom in vs--ki sam bil na poti. Stisnil som se k babici, ki jo sključena v kotu pletla nogavico »
Bled som moral biti in vos prepadel, zakaj prestrašila se me jo. Spustila jo pletenje v naročje, prijola mo za trosoce se roke in mo vprašala;
"FL.dk o j za božjo voljo, kaj ti je?"
Gledal sem ji nem v njeno dobre, rjavo oci.
"Radko, moj ljubi povoj’"
In se bolj gorko mi je stisnila roke*
Tedaj som počasi, kakor bi izpulil prav iz dna srca, šepetajo odgovoril«
"Oce mi jo rekel, da sem krovlja!"
Babica jo stisnila ustnice, stisnila moje roke, oci so zaplavala in se skalilo, dokler se nista utrnili iz n^ih dve težki solzi« In v teh dveh solzah sen bral in razumel, kar sem že davno občutil v srcu;
"Radko, krivica so ti godi."
Kolikokrat som se sanjal o teh dvoh solzah*
Babica me je prijela nato za roko in me odvedla v svojo sobo. Iz kuhinje mi jo nanosila prigrizkov in slašcic.
Ko so prišli klicat, naj gre k gostom, je odločno, skoro osorno odgovorila;
"Ne grom."
Ko sem so naveličal jesti, me jo posadila k sebi in mi pravila pravljice. Tudi sv.pismo mi jo brala. Prav dobro so se spominjam tiste z~odbe o sleporojonem* Dvakrat je prebrala vrstico, ki jo vem še danes;
"In so ga vprašali njegovi ucencis Usenik. Kdo jo grešil,on ali njegovi starši, da je slep rojen? - Jezus jo odgovoril; Ni grešil ne on ne njegovi starši, temveč, da se razodenejo njegova dola nad njim..."
Toga dne se je zasekala med meno in oSeta železna zagozda. No vem, cc sva se še kdaj ljubeznivo pogledala. Vse moje hrepenenje se je zlilo v ono sumo mis.jl, v on sam sklep: Proč od doma*
Ucil sem so,da je bilo cuda. In ko som iz cotrte realko prinesel domov kar najodličnejše spričevalo, so jo zgodilo, da se je oce naenkrat otajal. Hvala in slava
je sla namreč po fari o meni. Ali tedaj sem so zakrknil jaz. Odločil sem se za trgovski tečaj5 da bi mogol cimprej od doma. Occ mi je grozil s palico, jaz p- sem vztrajal. Po dveh letih som izginil v svet.
Vso prelivanje in pretakanje ljudstev koncem vojske me je splavilo v domovino. Tu pa sem zbolel in do zadnjega vinarja porabil vso prihranke, ki niso bili neznatni. In sedaj sem - capin.
Radko se je bridko zasmejal.
"Niste 1”
Skomiz^nil je z ramoni.
"Nalašč tako pravite."
"Prijatelj, to ni resi"
"Dajte mi sc eno cigareto in no prepirajva se."
"Sprejmite malo pomoč J"
"Hvala2 Nočem."
"Pomnite Zveličarjeva bosodo,ki sto jih projlo imanovelis Da so r^zodenojo božja dela nad njimi... fto bi vendar occtu	pisal - "
"No smete• - HaJ" -	Planil	je kvišku	- "Se žo razodevajo! Nasa hisa propada in
se rusi -. Zbogoml"
Začel sem hoditi po sobi gor in dol. Vsega me je prevzela ta povest.
Za nekaj casa zopet■potrka. Radko	se	je vrnil. Imel je	vse	objokane oci.
Spogledala sva se in spoznala, da	je	on mislil name in	jaz	nanj.
"Ne zameritej ce sem se vrnil. Tamle na mostu ob r ntah sem obvisel in nisem vedel, ali bi zavriskal ali bi se razjokal. Nisem zavriskal, jokal pa sem. Zakaj, Vi ne slutite,čemu sem	prišel	k Vami Iz	same objesti sem	se prišel norčevat iz Vas
in iz Vase pridige, ki	som jo	za gotovo	pričakoval - od	duhovnika* Odpustite mi]"
"Razumem Vas, prijatelji"
Gledal me je z vprašujočimi očmi, nato segel v zep in mi pokazal listek.
"Če resnibno, rešite mi to-lel"
Pogledal sem listek - iz zastavljalnice.
"Ob zadnji stiski sem zastavil babičine murcke, ki mi jih je dala na smrtni
postelji za spomin. Tega Vam prej nisem	povedal. Niso Bog	ve	kaj vredni -	a zame
so zaklad. To sta tisti dve strjeni	solzi. - Enajst je ura -	ob dvanajstih	zapa-
dejo,,"
Dal sem mu naglo one krone.
Vidcl sem ga, kako se jo poganjal po cesti in hitel reševat zaklad.
Ko je zazvonilo poldne., je prišel znojen in položil uhane prodme.
"Tukaj sol"
"Ne maram."
"Spravite jihl Revščina je potepuhinja. Ne zaupam si. Toda - pridem ponje!"
Tedaj so se mu oči zabliskale, vzravnal se je in zagrozili
"Verujte mi, da se vrnem kot gospod, ali pa umrjem. Tedaj Vam plačam obresti in obračunam z očetom."
Dve leti že čakajo n nj murcki in jaz - morda tudi oče.
PRVO PISMO (iz povesti "Rod v okovih") - France Bevk
Ko je Ivancek Hladnik nekega jutra stopil iz sole, je videl,da je ne bo prestopil vec. V tujem jeziku popisano spričevalo je imel v žepu, let pa toliko,da je že klobuk urastel in so	se	mu krajci čudno zvežili.
Kot vsi dečki, ki	so	v isti dobi, je mislil tudi on,da zna	za življenje	vec ne-
go dosti. Knjige je preš-rno vrgel v kot, z zvezki je podkuril tleče poleno, ki se je kadilo na ognjišču? pri spričevalu je pomislil,da bi mu utegnilo prav priti,zato ga je vrgel na polico.
Tri dni ga je oče	pustil v miru, četrti dan je bil dež,	in	ker je ob	takih dneh
Sas za razmišljanje,	je	razmislil tudi očo, postavil se je	pred Ivancka	in	dejals
"Nasa hisa je majhna in redi le napol, Če ne misliš le napol jesti,uči se rokodelstva. Zdaj ves dosti, pa premisli."
Ivančku je bilo po godu, da govori oce z ngim kot z možem, in je pomislil radi spodobnosti, vedel pa je,da je očetova želja ze povelje, čez nekaj hipov jc dejals
"Učil se bom."
Nasmeh zadovoljstva se je pomoknil čez očetov obraz in izginil v brke« "Ali si pa že pomislil kaj bi bilo zate?"
Ivancek ni nikoli pomislil na to.Ta hip je ostal v zadregi pred samim seboj. 0-ce mu jo pomagal razmišljati s
"Vsako rokodelstvo je lepo, gledati moraš,katero bo tebi in n; ši vasi koristno. Čevljarja imamo, krojača tudi, mizarja colo dva. Comu bi drug drugemu zaslužek odjedali?"
Na te besede je Ivančku naenkrat šinilo v glavo: "Stroje bi rad delal."
Skrivnost kolesja se mu je zdela najvecja? mehanizem, ki se pregiblje in deluje
kot živa stvar ga je zanimal. Kot nevidni prsti je potrkala zelja na njegovo srce, plašno je gledal očeta, kako bo ta razsodil.
Ta pa je dejal, ko je uprl oci v tla, kot da je v grčavih deskah poda rešitev vseh vprašanj s
"Za ključavničarja pojdi. Spoznal bos tudi stroje."
IvanČek je zatrepetal v srcu, tudi očetu se je tresla beseda, polna odvazna ginjenosti.
"Kdaj grern?"
Bal se je, kot se bojimo vsega neznanega, in neučakano hrepenenje obenem so ga je polastilo.
Oče pa je zamahnil z roko: "Počakajl Teti napišeš pismo,da ti kaj preskrbi. Potem greš kadarkoli."
IvanČek je uprl pogled v očeta. Njegova beseda, da naj napiše pismo, ga je neprijetno vznemirila.Kravo ^e znal na pamet opisati v laškem jeziku in hišo tudi,pa še ovco in kozo. Pisma pa se nikoli ni napisal.Tudi laškega ne. Kot da ne verjame, je vprašal s
"Jaz naj pišem?"
"Saj si končal šolo. Meni se trese roka."
Ivančka je zbodlo v srce. Kakor da mu je kdo naložil breme,ki ga ne more nesti. Osem let se je učil na pamet tuje bosede kot papiga in je mislil, da zna zadosti. Zdaj je spoznal, da nič ne zna.
Obotavljaje se je sedel za mizo in vzel črnilo in papir. Gledal je v očeta, kaj mu poreče«
Ta je meril izbo podolgem in počez, kot da v mislih sestavlja besedo za besedo, ki jo bo narekoval, in je dejal;
"Piši!"Nato je pomolčal iznova in premeril izbo iznova do kota in se obrnil nazaj. "Piši, kar ti bom narekovali"
IvanČek je pomočil poro in pisal z laškim pravopisom izkvrrj eno slovensko pisno, kot se je učil v šoli s Draga teta,
pruo uass ussi lepu posrauimo in uass pruossimo de nam na tuo pissmo...
Oče je narekoval in meril izbo, IvanČek je pisal počasi besedo za besedo, z muko je prelival očetove besedo na papir, da mu,jo znoj zalival lica.	,
Naenkrat se je ustavil, pero je prenehalo škripati. Konec peresnika je vtekml
v usta, oči so gledale osramočene. Oče je narekoval besedico "če", ki je IvanČek
ni zn:.1 zapisati in ve£ naslednjih besed tudi ne.
Ocb je obstal sredi sobe in pogledal deckai
"Ali si vse napisal?"
Ivancek je zanikal z glavo in ni odmeknil peresnika od ust.
Ted J pa je oce stopil do mize in vzel v roko pisanje: "Pokaži, kje si končal?"
Ko je zšgledal, kar je bilo napisanega, je spreletelo nekaj budnega, bridkosti in nevolji podobnega, njegov obraz* OŽSitok* ki jo bil vo3 nogo ovitek, jo ležal v njegovi besedi.
"Fant, kaj pa si se naučil v Soli?”
Sin jo glodal nepremično in ni vadol kej roci.fiudcn prm in grenkeat cta mu napolnili dušo, v oci mu jo stopilo noktj kot zorjuvica Ijocega*
Ali jo oco to vidol» ali pa so jo drugaco ztuohSalo v njomj pomečkal jo list mod trdimi prsti, njegova bosoda jo bila toplejša	in	jo	vonjala	po	usmiljenju.
"Po laško napisi, co no znaš po naSo."
Vrnil mu jo papir« Iv:.ncok jo nastavil pero* a ni rokcl bosedo« Cukal jo nekaj ui-nut, n.to jo zapisal boscdico "CeraJ"
Voč ni mogel. Opisal kravo in hišo, znal jo deklamirati pesmij^du bi svojo misli izrazil v bosedi, cotudi tuji, mu ni bilo dano« Oblila ga jo rdocica* trosol sc jo in strah pred očetom ga jo obšel«
Ta pa jo stal ob mizi in dojal, da bi izpodbudil	sina*	"Noi”
Ivnncok jo polezil poro na mizo, ustnico so zatropotnlo in tožiko, kakor dr. so s svinccm obložono, so so mu izvilo bosodoi
"Saj no sn-nsu"
oSo ga jo ntrmo glodal nokaj tronotkov, glava mu jo za spoznanjo klonil-.* Nato je sedel za mizo in odrinil s komolcom sina* MolJo jo vzol poro v trdo, neokretno roko, :olcc jo pisal pismo« Nato ga jo molčo zaprl in niti bcsodico ni zinil,ko jo stopil iz hiše«
Ivančok jo obsodol za mizo, kot obsojonoc in ni vodcl,kaj jo z krivil* Dve debeli solzi sta so mu poto&ili coz licaj obrisal si jih jo z rokavom in zatrl jok...
TJA MA NAŠA BRDA!
(Slavomirov)
Pa smo poskočili	Tam so nam	stezico	Kaj bi	so ga bali	Prido vila zlata
mimo roz rudofcih,	pravilo pravljico:	ko smo	vsi junaki,	ncun odklone	vrata*
nagoljnov duhtocih	Strah jo v	nasom gr .du čvrsti	korenjaki	Brat obj emo	brata
tja na nasa brda«	na jokloni	skali.	kjo so	se onaki?	Srba in Hrv	ta«