Posamezna Številka 30 vinarjev. Slev. 159. ¥ LhDljart, v poneoeijeK, Une 15. IDIIIO1918. Leto XLTL Velja po poŠti: ■a oelo leto naprti ■. K SO-— aa en mesec 4.50 aa Hemčljo oeloletno. n 55-— u ostalo Inozemstvo. „ OO- V Ljubljani na dom Za oelo leto naprej.. K 48-— h en meseo „ .. K 4 — V upravt prejeman mesefino „ 3-50 e Sobotna izdaja: s Za oelo leto.....K 10-— se Nemčijo oeloletno. „ 12-— s> ostalo lnoiemstvo. „ 15 — ■111'iiiMi Inseratl: sebe Eaostolpna petltvrsta (U mm ilroka ln 3 mm visok« tU n|e prostor) si enkrat .... yo 50 v sa dva- ln večkrst . 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovora. Ob sobotah dvojni tarlt Enostolpna petltvrsta K V Isha)a vsak dan Isvssmil nc del|e ln prainlke, eb 3. url pop. Redne letna priloga vosnl red Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi štev. 6/III. Rokopisi se ne vračajo; nefr?nklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nlloi it. 8. — Račan poštne branllnloe avstrijske it 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Opravnlikega telefona it 50. PonoEni razgovor dr. Seidlerja z načelniki sirank. Dunaj, dne 14. julija 1918. Včeraj ob štirih popoldne se je vršil ministrski svet, katerega so se udeležili vsi člani kabineta. Koj v začetku posvetovanja se je odpeljal dr. Seidler z avtomobilom k cesarju v Eckartsau. Ministrski svet je trajal do pol devetih zvečer. Nenadoma so dobili načelniki klubov povabilo, naj se zberejo ob deveti uri zvečer pri ministrskem predsedniku na važno posvetovanje. Voditelji Čehov, Poljakov in nemških krščanskih socialcev niso prišli, ker se jim vabilo ni moglo dostaviti. Pač pa so bile zastopane druge stranke in tudi gosposka zbornica. Jugoslovanski klub je zastopal dr. Korošec. Seidler se je vrnil krog devetih iz Eckartsaua in se tele-fonično razgovarjal z zunanjim ministrom grofom Burianom. Nato je sprejel načelnike strank. Dr. Korošec je bil pri Seidlerju pet minut. Poslanci vzdržujejo o poteku razgovora najstrožjo tajnost. O vzroku nenadnega posvetovanja dr. Seidlerja z voditelji strank so se raznesle najrazličnejše vesti. Na podlagi informacij od merodajnih strani bi ugotovili to-le: Seidler se boji parlamenta. Zato je hotel od poslancev garancij za miren potek parlamentarnega zasedanja. V tem «mislu je naslovil na dr. Korošca vprašanje. Dr. Korošec mu je odgovoril zelo rezervirano. Seidler je apeliral na poslance naj ne pričnejo v parlamentu z akcijami, ki bi utegnile škodovati ugledu zbornice. Baje misli Seidler zbornico zopet odgo-Jiti. Njegov padec je danes malodane gotova stvar. Poljaki 'so neizprosni. Upal je ^e na nemške Socialne demokrate. Toda ti so mu obrnili hrbet. V torek je sklican parlament, dr. Seidler in njegova vlada sta pa še v popolni nejasnosti. Težak bo odgovor od hiševa-nja. In treba ga bo dati, Jutri imata Jugoslovanski klub in Če-iky svaz važna skupna posvetovanja. Komunike. O poteku posvetovanj dr. Seidler-j a s strankami je bil izdan sledeč uraden komunikč: V soboto popoldne ob 4. uri je bil klican ministrski svet, ki se je vršil pod predsedstvom dr. pl. Seidlerja ob navzočnosti vseh članov kabineta. Ob 5. uri so ministrs.ki svet prekinili in načelnik kabineta dr. vitez pl. Seidler je šel k cesarju. Ministri so ostali zbrani in so čakali na Seidlerjev povratek. Seidler se je vrnil na Dunaj ob 9. uri zvečer. Medtem so bili funkcionarji ministrskega predsedstva poiskali načelnike strank in jih prosili, naj pridejo ob 9. uri zvečer na pomenek z dr. pl. Seidlerjem v ministrsko predsedstvo. Ni se pa posrečilo, dobiti in obvestiti vseh voditeljev strank. Od krščanskih socialcev nista bila danes na Dunaju ne načelnik Hauser ne njegova namestnika Fink in Jukel, tako da stranka ni mogla poslati nobenega zastopnika. Tudi od Češkega svaza ni bil navzoč noben zastopnik, ker se načelni^ Stanek trenotno mudi na Češkem in podpredsednika Tusarja ni bilo mogoče pravočasno dobiti. Tudi Poljaki na konferenci niso bili zastopani. — Ko se je vrnil dr, pl. Seidler v ministrsko predsedstvo, so bili načelniki strank poslanske zbornice že zbrani v sprejemnem salonu. Dr. pl. Seidler je imel še pogovor s člani kabineta, ki so se nato odstranili. Ob pol 10. uri so se začeli pogovori z voditelji strank. Najprej je dr. pl. Seidler skupno sprejel predsednika gosposke zbornice kneza Windischgraetza kot zastopnika desne skupine; barona pl. Czedika kot drugega načelnika središčne stranke; barona pl. Plenerja kot načelnikovega namestnika ustavne stranke in barona pl. Ruberja za novo državno stranko. Pogovori z zastopniki gosposke zbornice so se končali ob 10. uri zvečer. Nato je ministrski predsednik sprejel načelnika zveze nemškonacionalnih strank dr. Waldnerja skupaj z baronom Pantzom. Za njima je prišel na vrsto podpredsednik Sitz kot zastopnik nemških socialnih demokratow, potem dr. Korošec za Jugoslovane, dalje zastopniki dunajskih naprednjakov poslanci baron pl. Hock, Friedmann in dr. Ofner, končno skupaj načelnik Ukrajinske zveze Petruševič, načelnik rumunskega j kluba dr. pl. Isopescul-Grecul in za Italijane dr. Bugatto. Bodsteosl Jupslovije. Z velikimi težavami je združeno rojstvo Jugoslavije. Ako se vendarle srečno osnuje in postavi v življenje, bi človek rad vedel, kakšna bo njena prihodnjost. Ima li v sebi pogoje stalne in srečne bodočnosti? Na to vprašanje z gotovostjo odgovo-! riti, more le Bog, nam je le mogoče poka-| zati na pogoje take srečne prihodnjosti, : kakor nam jih razlagata vera in veda. 1. Naravni zunanji pogoji lastne države so: dovolj obširna, primerno ležeča in zaokrožena dežela; dovolj velika množina naroda, zadostni viri dohodkov in precejšnja splošna kultura. Vse to imamo. Zemlja, kjer stanujejo Srbi, Hrvati in Slovenci, je zadosti obširna, jako primerna, ob morju in rekah ležeča in lepo zaokrožena dežela. Jugoslovanov živi kompaktno na tem prostoru okroglo 7 milijonov. Življenski Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele. (Dalje.) Duhovnik, Mi smo mnenja, da Vas je srce izborno vodilo k resnici. Toda to ni samo mnenje srca, ampak tudi razuma; ker tudi razum je mnenja, da ima Bog srce; odkod bi sicer mi imeli srca? In šc več; jaz pravim, da jc Bog mogel človeštvu objaviti le eno religijo: ker od Boga more priti samo resnica. Bog je lahko to resnico razodeval v presledkih, s tem da je od časa do časa pošiljal nova na-vdihnjenja, dokler ni vse resnice poslal po Kristusu; s tem pa ni dal različnih religij, ampak vse skupaj je samo stopnjema razvoj ene religije. — Seveda so poganske religije in filozofije lahko ohranile na svojem dnu kako drobtino objavljenega dela resnice, ki jo je človeštvo na začetku sprejelo. Te drobtine se svetijo v njih kakor žile zlata v skalah navadnega kremena in so dobrota za bedne poganske narode. Toda to so le drobtine ene prave božje Vere; več religii. ki bi jih Bot? bil dal. ni in jih ne more biti: ker množina religij temelji v neskladnosti učenja, in neskladnost učenja v neresnici, ki ne more biti od Boga. — Iz tega bom še nekaj važnega sklepal. V izborni sliki, ki nam jo je naslikal g. Deville, nam je pokazal krščanstvo med vsemi dragimi verstvi kot nekaj, kar je na prvi pogled njim podobno, v resnici pa je čisto nekaj drugega, kar se ne razvija iz človeštva, ampak je dano od zgoraj, ima vse znake svojega nebeškega pokolenja, in ž njimi pridobiva duše. — Če ta slika še koga ni prepričala o transcedentalnosti krščanstva, mu mora vsaj zadostovati, da more brez obotavljanja priznati krščanstvo za najboljšo religijo na svetu ... Hainberg. Da; to smo žc zdavnaj priznali. Duhovnik. Z ozirom na resnične razmere, v kakršnih je človeštvo, ni torej mogoče dvomiti, kot je izborno dokazala gospodična Wilson, da se ga je Bog usmilil in mu objavil religijo; z druge strani pa, kakor sem ravno dokazal ni mogoče misliti, da bi bil objavil več kot eno religijo — zato mora biti brez dvoma ta edina objavljena religija izmed vseh obstoječih najboljša; —• in nazadnje morajo celo oni, ki so opazili po "rianiit rrl-iiivnn »višenost krščanstva to pogoji so ugodni za poljedelca, trgovca in vsako industrijo; zlasti morje je velikega pomena. Splošna kultura Jugoslovanov ni manjša kot je kultura naših sosedov, ki imajo že dolgo lastno državo. — Naši nasprotniki vse to zanikajo brez razlogov, edino le nesrečni polom Srbije in Rusije • nam stavijo pred oči, češ, da Slovani niso zmožni osnovati in ohraniti samostojnih držav. Rusija, Srbija, stara Poljska so pro-pale po lastni krivdi, kakor jc propadlo na enak način že mnogo drugih držav. Vendar pripada ta reč že med notranje pogoje srečnega začetka in razvoja držav in narodov. 2. Kultura je gotovo eden izmed pogojev, da more narod samostojno nastopati in si ohraniti državo. Kultura pa je deloma zunanja, ki jo vidimo in rabimo v raznih pomočkih in napravah vsakdanjega življenja, kakor so na primer ceste, železnice, pošte, šole, časopisje i. t. d., deloma notranje, ki obsega vedo in krepost in značaj pojedinih oseb in širokih slojev naroda v njegovih šegah in navadah. Ta notranja kultura je največicga pomena za srečo in slavo naroda in države, Tako pravi apostol v 1. pismu do Timoteja, da končni namen držav je spoznavanje resnice in izvrševanje čednosti. — Države in narodi stoje prav tako pod vodstvom božje previdnosti, kakor druge stvari. Postavil jim je cilj, odkazal sredstva in zarisal pot, ki vodi do cilja. a) Prva naloga države je torej spoznavanje resnice in sicer cele resnice. Ni dovolj skrbeti za to, da ljudin znajo formalnih reči iz matematike, fizike itd., in mnogo iz naravoznanstva, in zgodovine in fi-lologije, to je le en del, in sicer nržji del potrebne znanosti; treba jc predvsem dobro znati krščansko filozofijo, ki je edina zmožna pokazati in postaviti osebam in državam cilj in red niihovega de'ovanja. Krščanska filozofija pa dobiva vso gotovost, moč in plodovitcst iz razodete verske resnice, zato se mora skrbeti prav posebno za to, da so vsi državljani res zadosti poučeni v katoliški veri. b) Druga naloga je na ta, da je vsa vzgoja mladine in odrastlih tako zasnov,-na, da si zamorejo vsi dejanskih čednosti pridobiti, in da je tako temeljita, da v teh oridoblienih čednostih tudi stanovitno delajo. Štiri glavne dejanske čednosti so vsem znane po imenu: modrost, pravičnost, srčnost in zmernost, manj znane so v življenju, Vendar so neobhodno potrebne vsa-kteremu, ker stoji na njih ves naravni moralni red in so zato podlaga značajnega obnašania in pogoji sreče in blagostanja. Tudi sreča in slava naroda in države je, po besedah sv. Tomaža Akv. idvisna od izvrševanja teh čednosti. nad drugimi verstvi, priznati, da je krščanstvo absolutna in božja religija. Iz tega sledi, da ni mogoče misliti, da bi nastopile po preteku stoletij nove višje religije za krščanstvom, ali da bi se krščanstvo samo v svojem bistvu izpremenilo in se oprostilo dogem, kakor je želel g. Sie-! mionow. Resnica, ki jo je Bog dal, se ne more izpreminjati. Ne pri krščanstvu, samo pri človeštvu lahko pričakujemo izpre-membe. In jaz upam, kakor že veste, da bo človeštvo vedno bolje razumelo krščanstvo, ga vedno bolj ljubilo in se vedno bolj v njegovem smislu preobražalo. Kaj pravite k temu, gospoda? Hainberg. Jaz sc vdam g. Devilleu glede motenja enotnosti sveta, ki sem mu ga očital. Razumem, da tudi teistični svetovni nazor kaže lepo enotnost, ki bi jo rad še bolje razumel. S i c m i o n o w. Jaz pa mislim, gospoda, da bi morali, če hočemo dokazati božanstvo krščanstva, namesto vseh teh reči, o katerih ste govorili, govoriti o Kristusu. Gospodična Wilson, Res, resi Kako smo mogli na to pozabiti! L e r o y. Dolgo ste molčali, g. Siemionovv, zato ste oa sedai tem boli modro izpregovorili. »Pravičnost povzdiguje narode«, pravi Modri (v preg. 14, 34). Enako stari rek: Pravičnost je temelj kraljestev«. Tudi sv, Avguštin pravi: »Bog plačuje čednost s časnim blagostanjem.« Med krščanskimi učeniki je splošno priznana resnica, da so nravne in božje čednosti odločilni faktorji moči in slave narodov. Kdor ima priložnost, naj bere 2. bukve Mojzesove, 23. po glavje. Kako naj sodimo o Jugoslovanih v tem oziru? Naravno podlago za čednosti gotovo imajo, saj so to po večini še nepokvarjeni, krepki otroci narave, utrjeni v delu in trpljenju, brez posebnih napak. To se kaže zlasti v vojski pri naših fantih in možeh. Tudi ženski spol ima mnogo naravnih vrlin, katerih ne najdemo povsod. Vendar pa to niso še prave čednosti, ki človeka značajnega in dobrega delajo, manjka jim še spretnosti in stalnosti v težavah. Nekoliko morejo ta nedostatek izravnati vtisi čednosti, vendar ne v celoti, če prav so v drugem oziru načelno važ nejši. Tukaj moramo zastaviti vso pezornost in pridnost, da vcepimo in vzgojimo našim ljudem pravih in popolnih čednosti. Zlasti predstojnikom in voditeljem so neobhodno potrebne, ker le te nam delajo čiste značaje in krepke bojevnike. Upam sicer, da naši ljudje v tem oziru niso slabejši kot so naši sosedje, ki ošabno sede na krmilu in nas zatirajo, pa to še ni zadosti; naši ljudje morajo nadkri-lovati v čednostih naše nasprotnike, ker le na ta način moremo zmagati nad njimi. Vsak (Slovan) je dolžan najprej zase skrbeti, da raste v čednostih, predstojnik in voditelji pa morajo poleg tega še skrbeti za druge, za svoje rojake, da jim kažejo pot z besedo in z zgledom. Tako si bomo vzgojili zdrav, krepak in značajen rod, ki bo kos svoji nalogi dvigniti Jugoslavijo na noge in jo vzdržc vati mogočno in srčno med narodi. Spoznavati resnico in gojiti čednosti, to je splošen namen vsakega naroda in vsake države. Poleg tega pa imajo države v razporedu božje previdnosti še posebne naloge, katere morajo izvrševati, večkrat celo nevede in proti svoji volji Države in narodi so orodje v roki božji, s katerim dosega svoje namene v vladanju sveta. Ta posebni namen vsake države je v tem, da mora služili na svoj način Kristusu in njegovi Cerkvi. Vsi naredi so odločeni, da služijo Gospodu. Kraljestvo božje na zemlji pa stoji v katoliški Cerkvi, torej mora vsak narod in vsaka država gledati na to, da zavzema in vzdržuje pravo razmerje do katoliške Cerkve. Sv. Pavel pra vi v pismu do Kološanov: »Gospod jc po- Hainberg. Tudi to, o čemer smo danes govorili, , ima svojo vrednost; pogovor o Kristusu i bo pa vsekakor res zanimiv. Vendar je danes že tako pozno, da ni vredno zače njati; odložimo razgovor na jutri! Gospodična Wjlson. Dobro; jutri, gospoda! Peti večer. Gospodična W i 1 s o n. Gotovo ste, gospoda, po našem včerajšnjem razgovoru kaj lepega sanjali. L e r o y. Ko smo se včeraj razšli z načrtom, da bomo govorili danes o osebi Kristusa, sem začel čitati evangelij, ki sem ga k sreči našel v svoji sobi — zdi se, da so tu povsod po hotelih biblije — in čital sem do jutra, Čital sem kot literat in se trudil ustvariti si kolikor mogoče verno sliko o značaju junaka te čudovite knjige ... Gospodična Wilson. No, in? Gotovo ste začutili, da se ne da nič lepšega misliti, kakor je značaj Kri-stusov. L e r o y. Mogoče se boste čudili, gospodična, če povem, da me je s stališča literarnega opazovanja najbolj presenetilo, da Kristin nima značaja« stavil vse :'.a svojega Kristusa«; in Efeža-nom p}3f: da treba vse prenoviti v Kristusu. To je bilo vodilno načelo rajnega papeža Pija X. Omnia instaurare in Christo.« Kristus je ustanovil katoliško Cerkev na zemlji v ta namen, da zbira vse ljudi, narode in države v svojem okrilju na ta način, da jim poda božje resnice sv. vere, jih prenovi v zakramentu sv, krsta in jih navadi hoditi po potu zapovedi božjih. - Pojdite in učite vse narode, je njegov ukaz, in krščujte jih v imenu Boga Očeta in Sina in Sv. Duha, in napeljujte jih spolnjevati vse, kar sem vam naložil.« Apostoli so šli m so oznanjevali evangelij kraljestva božjega. Prehodili so vse pokrajine rimskega cesarstva in obiskali vse narode ter jih povabili, naj stopijo v cerkev božjo. Mnogo ljudi sc je odzvalo temu vabilu in stopilo v cerkev božjo; rimska država pa tega ni storila. Sovražno je nastopila proti njej in je skušala zadušiti v 300let-nem preganjanju. Cerkev je ostala, ker jo varuje roka božja, rimsko esarstvo pa se je zrušilo. — Novi narodi so se prikazali na pozorišču, ki jih je Cerkev po vrsti vse povabila v svoje naročje. Skoro vsi so sprejeli krščanstvo, izvzemši neke rodove na skrajnem severu, ki so ostali do danes v poganstvu. Vsak teh narodov je dobil od božjih previdnosti odkazano posebno nalogo, kot pogoj svoje sreče in slave. Slovani so ostali na meji med orien-lom in okcidentom in so prevzeli preime-no pa dokaj težko nalogo posredovalcev, duhovne kulture obeh svetov. Kako so izvrševali evropski narodi to svojo nalogo, to nam pripoveduje cerkvena zgodovina, ki jo danes nc bomo popra-ševali. Samo to, kar so Slovani izvršili, bomo na kratko omenili. Vsi ostanki grškorim-ske kulture so se koncentrirali v Carigradu. Slovanski rodovi so vsi od tam dobivali prve sele krščanske vere in omike. Slovenci so se naselili po teh krajih proti koncu 6. veka. Pri svojem prodiranju proti zahodu, so zadeli na Germane, s katerimi so imeli spočetka boje, pa so sčasoma omagali. V Benečiji so segli nekako do reke Piave, kjer stoji danes naša vojska. Tudi z Longobardi so imeli razne boje, včasi v zvezi z Obri in drugimi sosedi. Po večjem so držali svoje stališče. Cesar Karel Veliki je podvrgel Slovence tja do Donave frankovski oblasti. V tem času se je vršilo tudi pokristjanjenje Slovencev sem iz Ogleja in doli iz Solno-grada, pa tudi od vzhodnje strani. Ciril in Metod sta bivala tudi med Slovenci na sedanjem Ogrskem. Stari Slovenci niso prav radi sprejemali krščanstva, ker so bili misijonarji Nemci in Franki, torej iz sovražnih narodov; raje so poslušali grške duhovnike, ki so jim oznanjevali besedo božjo v domačem jeziku. Okoli 1. 900 so bili že Slovenci sploh spreobrnjeni ter so ostali lrdni v krščanski veri, dasi so morali zanjo veliko pretrpeti od strani Mažarov in Turkov. Kakšno nalogo je dala božja previdnost Slovencem v družini narodov? 1. Najprej so bili poslani, da zasedejo te pokrajine, ki so bile vsled preseljevanja narodov ostale prazne in neobdelane ter jih kultivirajo. , 2, Postavil je Bog Slovence tako blizo Rima in Ogleja,, da so kmalu spoznali in sprejeli krščanstvo. To sta dva lepa darova iz roke božje previdnosti, znamenje božje ljubezni do našega naroda. 3. Pesnik pravi: Ilirija prstan Evropi nai bo.< V teh besedah ie res izražena posebna naloga narodova z ozirom na njegovo razmerje do katoliške Cerkve. Slovenci s Hrvati skupaj so poklicani zvezat' vzhod i zahodom, spojiti latinsko in orijentalsko kulturo, Bolgari in Srbi so -tali bolj pod vplivom grške cerkve in so zašji v razkol. Ka-zcri za razkol je bil turški jarem, ki so ga nosili notri do naših časov, Hrvatje in Slovenci smo tudi veliko trpeli po Turkih, vendar njihovi, sužnji nismo bili, Luteran-stvo pa jc nasproti zadelo najbolj Sloven-cc. manj že Hrvate, dalje proli Orijentu ni seglo. - ' Dobo reformacije smo srečno prestali in novo življenje se je budilo po naših kra-ji.h, Služba božja in sploh versko življenje c bilo živo in zdravo; saj je podlaga temu, kar danes živi med narodom. Zato moramo na tej podlagi naprej zidali. Ljudstvo mora biti dobro poučeno v verskih resnicah in skrbno vzgojeno vkr-Soanskih čednostih. Služba božja je tisto ognjišče, kjer dobiva narod luč, zdravje in moč za težko nalogo svojega poklica. Naša inteligenca, kot voditelji naroda, morajo biti dobro podkovani v krščanski f:lozofiji in cerkvcnem pravu, sicer pa biti >•' vzgled in nravico svojim rojakom. 4. Slovepske pokrajine so služile že od vekov za most narodom in njihovim vojskam, ki so potovali od vzhoda proti zahodu ali tudi nasproti. Od Hunov doli do Mažarov so vbirali vsi pot skozi te naše kraje proti Italiji; pa tudi frankovske in nemške čete so tod prodirale proti Qbrom j in Mažarom. Pa ne samo vojaško mostišče ' so bile te pokrajine, ampak tudi gospodarsko in trgovsko. Germanski vitezi so iskali tukaj pripravnih selišč, italijanski trgovci dobrih sejmov in trgov. Vsi ti so živeli dobro na stroške Slovencev, pa tudi ljudstvo je marsikaj od njih sprejelo. Vpliv tujcev je bil velik, vendar je ohranil narod svojo lastnijo prav zato, ker se je krepko držal vere in cerkve. Tudi zdaj nam obetajo naši sosedje, da nas hočejo porabiti za most do Adrije, in sicer ne samo tako mimogrede, ampak stalno. Vsa višja in vodilna mesta hočejo zasesti s svojimi ljudmi, Slovencem bi ostala uloga delavca, služabnika in kmeta, dokler se ne utopi zadnji v veletoku vse-nemštva. Ker imajo na svoji strani vse, denar, vojsko in vlado, imajo veliko upa na sko-rajšen in popoln uspeh: ker mi jim ne moremo nič drugega staviti nasproti, kakor svoje po božji prevednosti nam podeljene pravice, katere sicer prezirajo, pa brez kazni od strani Boga to ne pojde. Ako Slovenci — isto velia o Hrvatih — prav spoznamo in zvesto vršimo svojo od Boga nam določeno nalogo, potem smo brez skrbi, da bi nas tuja sila zadušila. Kaj moremo mi tej vojaški sili nasproti postaviti? Nič drugega kot dobro krščansko organizacijo. S tako organizacijo postavimo jiajprej trden temelj krščanskim čednostim, potem pa nam pomaga zavzeti pravo stališče nasproti Cerkvi. Zato morajo v bodoče v s i Slovenci sc odločno poprijeti javne službe božje. Potem pa je treba določiti smer naše jugoslovanske politike. Pri tej sodbi in odločitvi morajo imeti slovenski škofje prvo besedo, ker pravega razmerja naroda do Cerkve ne more nihče bolje določiti in urediti kot ravno oni, ki so v tem oziru poklicani voditelji. Najvišja norma razumne narodne politike mora biti ta princip, da Slovenci in Hrvatje napravimo trdno zvezo s Srbi in Bolgari najprej v edinosti vere in krščanske kulture, potem pa tudi v narodno-go-spodarskih zadevah. Slovensko časopisje mora to stremljenje podpirati in sicer se naj to godi na celi črti. »Narodni svet« ima za to skrbeti, da vsi listi v tem oziru prav pišejo. Svoje notranje razmere naj uredi vsaka stranka po svoje kakor hoče, skupna jugoslovanska politika je pa le ona sama prava, ki je zmožna rešiti nam narodno samostalnost in prinesti nam srečne bodočnosti. __I. J. Za vojne invalide ia svojce pasti. Državni zbor je sklenil zakon, po katerem imajo potrebni invalidi in njihovi svojci kakor tudi preostali padlih pravico do posebne državne podpore. Ta zakon, je bi! proglašen že dne 28. marca 1918 v državnem zakoniku št. 119, a je vzlic temu širši javnosti še popolnoma nepoznan. Znan nam je slučaj, da je neka stranka pri nekem okrajnem glavarstvu zahtevala tiskovino, ki je predpisana za prošnje za podpore v smislu navedenega zakona, a so ji odgovorili, da takih tiskovin sploh nimajo, ker se dosedaj šc ni nihče oglasil za tako podporo. In vendar je v omenjenem okrajnem glavarstvu ako ne na tisoče, pa vsaj na stotine oseb, ki imajo pravico do podpore v smislu navedenega zakona. Tako bo bržkone tudi drugje. Zato se nam zdi potrebno, da objavimo tu glavn? določbe omenjenega zakona. § 1. se glasi: Vlada se pooblašča, cla dovoli v slučaju potrebe podpore doli navedenim osebam: a) Osebam moštva avstrijskega državljanstva, glede katerih je dokazano, tla so, vsled tekom sedanje vojne izvršene vojaške službe izgubile najmanje 20 od 100 zmožnosti za izvrševanje svojega poklica in dobivajo vsled tega invalidno pokojnino. b) Svojcem takih oseb moštva. c) Preostalim po osebah moštva avstrijskega državljanstva, ki so o priliki izvrševanja kake vojaške službe tekom se-dSnje vojne padli pred sovražnikom, se pogrešajo ali so umrle vsled v vojaški službi dobljene podškodbe ali vsled te službe povzročene ali poslabšane bolezni. Pod b) in c) omenjenim svojcem in preostalim gre ta podpora vendar le tedaj, ako nimajo pravice, da se jim še dalje izplačuje vzdrževalni prispevek v smislu § 4., odstavek 3. in 4., zakona z dne 27. julija 1917, drž. z. št. 313. ' Isto velja tudi za avstrijske državljane, ki so se v avslro-ogrski monarhiji pritegnili k osebni službi za vojaške namene, kakor tudi za one, ki so se porabili za prostovoljna dela in službo te vrste, kakor tudi za njih svojce in preostale. § 2. se glasi: Podpore se imajo dovoliti od dneva veljavnosti tega zakona, ako je pa bila priznana invalidna pokojnina ali je nastopila smrt, oziroma se pogreša do-tična oseba moštva šele po tej dobi, od dneva priznanja vojaških preskrbovalnih pristojbin in ako te nc pridejo v poštev, od prvega dneva, ki sledi smrti ali pogrešanju. Osebam, ki so posedaj uživale državno oodooro. v smislu § 2, cesarske ■ na- redbe dne 12. junija 1915, drž. z. št, 161, se morajo podpore priznati uradnim potom, drugiifk le na prošnjo. Podpora sc mora dovoliti le, dokler ne bp na novo urejena vojaška preskrba. § 3. se glasi: Določbe § 10, drž. z. z dne 27, julija 1917, drž. z. št. 313, veljajo tudi za ta zakon, § 4, se glasi: Ta zakfon stopi v veljavo 1. aprila 1918. V smislu § 1, izvršilne naredbe domobranskega ministrstva v sporazumu s prizadetimi ministrstvi z dne 29. marca 1918, drž. z. št. 120, imajo pravico do teh podpor; 1 V § 1. črke a) zakona označene osebe moštva, brez ozira na to, če pripadajo po poklicu vojaškemu stanu ali ne, 2. Svojci takih oseb moštva. Kot svojci v smislu § 1, črka b), zakona se imajo smatrati zakonska žena, zakonski oče in ded, zakonska ali nezakonska mati ali babica, dalje zakonski oče nezakonske matere. 3. Preostali v § 1., črka c) zakona navedenih oseb moštva. Za preostale v smislu te določbe zakona se smatrajo: Vdova, zakonske aH pozakonjene sirote, nezakonske sirote, zakonski oče in ded, zakonska ali nezakonska mati ali babica, dalje zakonski oče nezakonske matere. S svojci pogrešanih se ima postopati kakor s preostalimi padlih. Do podpore imajo pravico samo oni, ki so v resnici potrebni. Ta podpora znaša: Pri popolni nezmožnosti za delo: Za onega, ki je popolnoma nesposoben za delo in uživa invalidno pokojnino: a) na Dunaju in izven avstro-ogrske monarhije mesečno 90 K b) v krajih prvega in drugega razreda aktivitetnih doklad ali izven avstrijskega državnega ozemlja, vendar v notranjosti avstro-ogrske monarhije 81 K mesečno; c) v vsakem drugem kraju avstrijskega državnega ozemlja 72 K, za vsakega svojca pod a) 60 K, pod b) 54 K in pod c) 48 K mesečno, Ako se je zmanjšala možnost za delo onega, ki uživa invalidno pokojnino za 60 do 100% pod a) 60 K, pod b) 54K in pod c) 48 K mesečno; enako tudi za vsakega svojca, Ako znaša nesposobnost za delo vsaj 40%, vendar manje nego 60% pod a) 48 K, pod b) 45 K in pod c) 42 K mesečno; enako tudi za vsakega svojca. Ako se je zmanjšala zmožnost za delo vsaj za 20%, vendar manje nego za 40%, pod b) in c) 30 K mesečno in enako tudi za vsakega svojca. Ako je mož padel, umrl ali se pogreša, za vsakega svojca pod a) 60 K, pod b) 54 K in pod c) 48 K mesečno. Ker dobivajo svojci skoro brez izjeme vzdrževalnino, ima ta zakon pomen v prvi vrsti za invalide. Te opozarjamo, da se zglasijo pri županstvih, a županstvom priporočamo, naj naročijo tiskovine A-za-kona z dne 28. marca 1918, drž. z. št. 119, ozir. ministrske naredbe z dne 29. marca 1918, drž. zak. št, 130. Prošnje treba nasloviti na okrajno vzdrževalno komisijo, ki se bo ozirala ie na prošnje, ki so sestavljene na predpisani tiskovini. Odločitev in mir zavisita cd naše Krepite jo s podpisovanjem Kolo se le za mM na pri-ioltaie Komisije ?. Trbovlje, dne 14. julija. ■ Ko so bile lanskega leta vpeljane v Avstriji pritožne komisije, se je takoj pojavilo upanje, da je s tem ustvarjena institucija, ki bo ščitila delojemalca proti delodajalcu. To upanje je bilo nekaj časa upravičeno, vsaj kolikor se je tikalo graške pritožne komisije, ki ji je predsedoval polkovnik Pischely. Toda kapitalistom so bile pritožne ! trn v peti, mogočni gospodje so se kmalu sešli na Dunaju in tam zagnali velikanski vrišč proti pritožnim komisijam. Država se jih je ustrašila, in dosegli so, da so bile komisije sestavljene iz njim prijaznih elementov, na primer iz generalnih ravnateljev raznih akcijskih družb; celo državni funkcionarji so skrajno naklonjeni kapitalu, kakor prejš-nii. predsednik graške komisije generalni major Franz in zlasti član komisije rudarski svetnik Seefeldner. Da se pa škodljivi veliki vpliv kapi* talizma, ki ga ima na pritožne komisije, vsaj nekoliko paralizira, je poslal pod-uradnik Molek iz Trbovelj naslednje pismo na gospoda državnega poslanca dr Benkoviča. »... Ker je pa, kakor slišimo cd za* nesljivih oseb, ki so že imele opraviti s to komisijo, predsednik graške komisije general, ki je pri komisiji popolnoma pasiven in nič ne vpliva na potek razprave, nič ne razsoja, ne odločuje in ne posega v debato, marveč v vsem rad ugodi delodajalcu, je upravičena bojazen, da ni nepristranski in da bi mi imeli škodo, če bi ie naša zadeva odločevala pod takim predsedstvom. Da bo karakteristika tega moža popolnejša, naj navedemo še naslednje dejstvo. Ko je privedla službena pot njega in še nekega generala v Trbovlje, da se na licu mesta informirata in prepričata o življenjskih raznierah delavstva, kakor je bila njiju naloga, sta se mudila dva dni v Trbovljah ves čas pri ravnatelju premogovnika in v dveh dneh sta komaj našla pol ure časa, cla sta se visoka gosta trboveljskega ravnatelja toliko ponižala, da sta milostno blagovolila poslušati nekoliko minut pritožbe onega delavstva, ki je pričakovalo od njiju pomoči v največji bedi. Drugi general je imel že izgotovljen protokol, ko je sprejel zastopnike delavstva in le vsled pritožb zastopnikov je bil prisiljen, da je protokol potem nekoliko izpremenil. Sedanji predsednik graške pritožne komisije, generalmajor Franz, ni pa sploh nič protokoliral, ampak kratkomalo odvrnil, da zahteva delavstvo preveč in če že kaj želi, naj pošlje pritožbo v Gradec. Dospela sta že-ob devetih dopoldne v Trbovlje, toda zastopniki delavstva so ves dopoldne zaman čakali zaslišanza, visoka gospoda »nista imela« za to časa, šele popoldne ob štirih sta našla pol ure časa, da sta se nekoliko spomnila, čemu sta pravzaprav prišla v Trbovlje, medtem ko sta imela dovolj časa za razkošne pojedine pri ravnatelju. To so nepobitna fakta, ki jih lahko dokažemo. Ali je potem čudno, da se polašča ljudstva razočaranje in obup vočigled takim dejstvom? Ali niso taki zastopniki države s svojimi krivicami zakrivili, da gine zaupanje v državno oblast? Ali ne izpodkopavajo ravno taki krivični funkcionarji države zadnjih kali pa-trijotizma? Kako naj ima potem ljudstvo zaupanje v takega sodnika, kako naj pričakuje od njega-nepristranske pravične sodbe? Popolnoma drugačen mož pa je bil prejšnji predsednik graške pritožne komisije, polkovnik Pischely. On se je pa z delavstvom samim razgovarjal o njegovih življenjskih pogojih, ko je prišel v enaki misiji v Trbovlje, šel se v hiše prepričat, če imajo ljudje najpotrebnejšega živeža, koliko zaslužijo in celo kaj kuhajo; in pri razpravah je energično posegel vmes, odločeval in razsojal ne glede na levo ali desno, tudi v prid delavstvu. Zato so ljudje imeli do njega lahko zaupanje, med tem ko ga clo tega generala ne morejo imeti. Vsled tega Vas, gospod doktor, prosimo, da izposlujete, če mogoče, da se odstrani ta general za vedno od komisije, ker je nezaupanje proti njemu splošno razširjeno, ali pa vsaj da ukrenete, da ne bo on, ampak /kdo drugi predsedoval pri razpravi o naših zadevah. Poudarjamo pa, velecenje-ni gospod državni poslanec: hvaležno Vam bo poduradništvo in delavstvo naših in mnogih drugih industrijskih krajev, ako zastavite svoj vpliv v to, da strmoglavite tega škodljivca zatiranih slojev. To pismo je bilo pisano koncem februarja t. L, koncem maja sem pa prejel od g. dr. Benkoviča, ki se je pritožil zaradi generala na vojno ministrstvo, obvev stilo vojnega ministrstva, da je general suspendiran in da stopi na njegovo mesto polkovnik Konstatin Lalesko. S tem si je pridobil g. državni poslanec dr. Benkovič veliko zaslugo za delavstvo, za kar mu bodi izrečena tem potom najtoplejša za hvala. Je pa drug nasprotnik delavstva, mnogo bolj nevaren in strupen kakor general Franz, rudarski svetnik Seefeldner. Ta državni uradnik nasprotuje vedno vsem zahtevam delavstva in kar nič ne zakriva svojih simpatij do kapitala. Tudi glede tega človeka smo se pritožili. Za daner bodi le toliko povedano, da so že šte' dnevi njegovega paševanja v Celju. Po Kanclerjev! izjavi. - Berliner Zeitung am Mittag« piše, da smatrajo vse st^nke Hertiingovo izjavo o Belgiji za najvažnejšo uradno izjavo o Belgiji ves čas vojske. Stranke večine so zadovoljne, ker je Hertling jasno pokazal, da drži ž njo. Velcnemški krogi seveda niso zadovoljni. Grof Westarp je precej po kanclerjevem govoru povedal, da niso zadovoljni s kanclerjevo izjavo, posebno še ne glede na Flandersko. »Berliner Tage-blatt« opozarja, da dozdaj še niso nikdar tako jasno povedali, kakor zdaj, da so na- čelno pripravljeni vrniti Belgijo, kar je se posebno važno z:tto, ker so izjavljali Vele-nemci tc dni, da so oni zmagali. Velenem-ško časopisje se seveda jezi. Kreuzzei-tung« toži: »Nc moremo zamolčali, da so se pri izjavi oprli na večino državnega zbora in da so odnehali socialni demokraciji. Deutsche Zeitung« napoveduje Hertlingu boj. Piše: Če res pomeni Hert-lingov« izjava, da se nameravajo Belgiji popolnoma odpovedati, morajo pričet, proti vladi oster boj vse stranke, ki delajo na to, da se doseže nemški mir. .Frankfurter Zeitung i piše, da sovražni državniki z ozirom na Hertlingovo izjavo nc bodo mogli več reči, kakor je tolmačil Balfour v februarju kanclerjev govor, da si namerava Nemčija vdinjati Belgijo. Ker Nemčija ne tvori nobene ovire več, da se konča vojska. Kanclerjeve izjave so tem važnejše, ker je govoril iz velikega glavnega stana. u »Daily News« so poročale: tlerthng hoče mir, ker se boji, da ga ne doleti usoda Bethmanna-Holhvega, M.ichaelisa in Ktihlmanna. Ne dvomimo, da resnično želi miru. Važen je njegov pogoj, da se z mirom Nemčija ne sme uničiti, z ozirom na izjave ententinih državnikov. Če pravi, da morajo napraviti zavezniki prve korake k miru in da se morajo pričeti razgovarjati v malem krogu, to ne bo naletelo na nepremagljive ovire. Kakšen prepad pa še ostane med sovražniki odprt, kaže Herthngova izjava, da se drži Nemčija v Brestu Litovskem sklenjenega miru. Nemčija hoče mir, za katerega naj bi se pogajali, zavezniki pa mir, ki naj temelji na javnem pravu. Uo-kler se bo branila Nemčija pripoznavati javno pravo, ni mogoče doseči miru. Dokler Nemčija ne pripozna javnega prava, se ni mogoče o miru sporazumeti. »Daily Chronicle« piše, da ji je Hintze-bolj všeč, kakor Kuhlmann, ki se je vedno Angliji laskal, da sklene tak mir, ki bi pustil Nemčiji na vzhodu prosto roko. Hintze ne bo prikrival, da hoče Anglijo razbiti. »Man-chester Guardian« piše: V sedanjem stanju zadeve bi bilo brezpomembno govoriti o miru, »Corriere della sera« pravi, da bi bilo mogoče govoriti o miru, če se Nemčija odloči, da formulira, če tudi previdno, svoje namere. »Stockholms Tidingen« pravi glede na Hertlingov govor: Važno je, ker kancler tudi zdaj, ko pričakuje vse z napetostjo ofenzive na zahodu, govori o neomajljivi pripravljenosti Nemčije za mir in razlaga, da drži ž njim tudi vrhovno vojno vodstvo. Izpopolnilo Hertlingovih izjav o Belgiji. Berlin, 14. julija. (Kor. ur.) »Nord-deutsche Zeitung« piše: Ker so se kanclerjeve predvčerajšnjim podane izjave o vprašanju Belgije objavile, se je sprožilo v državnem zboru, naj se objavijo tudi kanclerjeve izjave, ki jih je podal v svojem govoru dne 11. julija v isti zadevi. Ustrezajoč tej želji, izpopolnjujemo naše poročilo o dotičnem govoru in objavljamo iz nje sledfči oddelek: »Kar tiče zahoda, je slej-koprej v ospredju vprašanje Belgije. Ob začetku vojske sem nismo mislili, da obdržimo Belgijo trajno. Vojska je bila za nas, kar sem izjavil tudi 29. novembra, obrambna in ne osvojevalna vojska. Vojne razmere so nas prisilile, da smo vkorakali v Belgijo. Ravno tako nas je prisilila vojska, da smo zasedli Belgijo. Popolnoma odgovarja haaškemu redu vojske na suhem, da smo vpeljali v Belgiji civilno upravo, Z ozirom na to smo torej tam uvedli povsod nemško upravo in mislim ne na škodo belgijskemu prebivalstvu, Belgija je v naših rokah zastava bodočim pogajanjem, Zastava pomenja varstvo proti gotovim nevarnostim, ki se s tem oddaljujejo, ker držiš zastavo v roki. Zastavljene reči ne daš prej iz rok, dokler se nevarnosti ne odstranijo. Zastava Belgije pomenja za nas: v mirovnih pogajanjih se moramo zavarovati, da, kar sem že prej rekel, ne bo Belgija zopet prodiralno ozemlje naših sovražnikov, in sicer ne v vojaškem in ne v gospodarskem smislu. Zavarovati se moramo, da nas po vojski gospodarsko ne zvežejo: Belgijo njene razmere, njen položaj in njen razvoj popolnoma vežejo z Nemčijo. Če sklenemo razmerje z Belgijo na gospodarskem polju, to zahtevajo tudi koristi Belgije same. Če se nam posreči, da se v Belgiji sporazumemo tudi o političnih vprašanjih, ki tičejo življenskih koristi Nemčije, smemo z gotovostjo pričakovati, da bomo tako proti bodočim nevarnostim najboljše zavarovani, ki nam bi lahko grozile iz Belgije, oziroma čez Belgijo od Anglije in od Francije. Tudi v tem je soglašal z menoj dr. pl. Kuhlmann. — Dne 12. julija je govoril državni kancler svoj drugi govor. zastavo, ki jo imaš v roki, nočeš obdržati, če se pogajanja ugodno končajo, »e nameravamo Belgije v kakršnikoli obliki obdržati. Želimo, kar sem že natančno 24. februarja rekel, naj živi po vojski zopet vstala Belgija kot samostojna državna stvorba, nobenemu podvržena kot vazal, z nami v dolgih, prijateljskih razmerah. To stališče sem zavzemal glede na Belgijo izpočetka sem in ga zavzemam se danes, 1 a stran moje politike popolnoma soglaša z včeraj obrazloženimi splošnimi smermi. Vodimo vojsko kot obrambno vojsko, Ker jo vodimo kot obrambno vojsko, ker od začetka sem nismo zasledovali nobenih imperialističnih smeri in tendence po svetovnem gospodstvu, bodo tudi odgovarjali tem naši mirovni smotri. Zahtevamo nedotakljivost našega ozemlja: svobodnega zraka razvoju našega ljudstva, posebno na gospodarskem polju, kar se popolnoma strinja s stališčem, ki ga zavzemamo nasproti Belgiji. Kako naj se to stališče v podrobnostih ugotovi, zavisi od bodočih pogajanj in se ne morem obvezno izjaviti. Bern, 12, julija. Tz francoskih listov sledi, da se je obsegal govor Lloyda Geor-ga, ki ga je govoril v ameriškem taboru, stavek, o katerem se ni poročalo. Rekel je: »Ne zahtevamo niti metra zemlje od Nemčije in ne želimo ji uropati tiste lastnine, do katere ji gre pravica.« mone. Naše posadka ga je napadla juna- 1 V bajonetom, ga pregnala in preganja- i :a do njegovih izpadnih jarkov. Na bojišču 1 ie ostalo veliko sovražnikov, privedli smo | 2 častnika in 64 vojakov, kakor tudi dve ! strojnici. Na Pasubiu se je bil boj precej zmerno, dasi sta razvijali obe artiljeriii ! silne nastope. Med dolinama Frenzela in Airenta ,e zadržal naš ogenj sovražne poizvedovalne Čete. Kljub neugodnemu vre- i »nemi so letalci podnevi zelo živahno do- j ovali, sestreljenih je 10 sovražnih letal. ! Letalski -poročnik Silvio Scarone je priboril svojo o0. zračno zmago. Albanija. Naše čete so v stiku z no\ o sovražno erlo. Severno od Lemenov v:V, - n0 od Devolija so naM oddelki napadli in razkropili, sovražna krdela, ki so se umikala. Med Semeni in pa Vojuso čistimo zgornje ozemlje in zbiramo plen. Število od 6. julij nikov presega 1800 kov. ! Bojni s k u a ugrabljenih ujet-med njimi 61 častni- poroča iz li liasije. Poročila iz Rusije. Budimpešta, 13. »Az Est« Kodanja: V Moskvi pričakujejo, da sc pri-P.ravlja Anglija na resen udarec proti Rusiji in pričakujejo rusko-angleške vojske. Finski listi izjavljajo, da je od 7. t. m.' naprej v Petrogradu panika, Berlin, 13. Iz Haaga se poroča o pismu, ki ga je pisal Miljukov nekemu političnemu prijatelju. V pismu pravi, da je mogoča rešitev Rusije le, če se vrne k monarhiji. Miljukov se je najbrže zvezal z velikim knezom Mihaelom v Sibiriji in z generaloma Kornilovim in Kaljedinom ter vodi protirevolucijski pokret. Curih, 13. Iz Moskve se poroča, da so zaprli boljševiki vse socialno-revolucio-narne voditelje. Vstaja socialnih revolucionarjev v Petrogradu. Moskva, 11. julija. (K. u.) Listi poročajo: Vstaja socialnih revoluciona-jev v Petrogradu je končana. Topovski ogenj ie posamezna poslopja močno poškodoval. Poulični boji v Petrogradu. Moskva, 11. julija, (K. u.)'časopisi poročajo, da so se ustalili levičarski socialni revolucionarji v poslopju zbora pažejev. Poslopje so vzeli šele z bojem večjega obsega, v katerem so ragljale tudi strojnice in pokali topovi. Petrograičani so razburjeni, ^ Proti izkrcanju Angležev na Murmanski obali. Moskva, 13, julija. (K. u.) Petrograj-ska »Agentura« poroča: Ljudski komisari-j'at za zunanje reči je posla' tukajšnjemu diplomatskemu zastopniku Velike Britanije noto, s katero zahteva, naj precej vkrcajo angleški oddelek, ki so ga izkrcali na Murmanskem. Ljudski komisarijat je tudi ponovil protest proti navzočnosti angleških vojnih ladij ob Murmanski obali, Enotna republika Sibirija. Amsterdam, 12. julija, »Dailv Express« poroča: Obe sibirski republiki: vzhodna z glavnim mestom Harbinom in zahodna z Omskom, sta se združili in določili Omsk za glavno mesto, Sibirija se je spremenila s tem v veliko državo pod enotno vlado. Čehoslovaki tvorijo glavno vojaško moč sibirske republike, ki je sestavila še /bore T«povski boji na italijanski fronti. Berlin, 13. julija. - Ziiricher Poste roca: Na italijanski fronti so pričeli meti težki lopovi. Nekaj dni sem :-e na švicarskih gorah, posebno na trajno gromenje topov, ki je tako da šklepetajo šipe. po-gro- sliši j Chuxu, i IfiCrno, < v pričakovanju ofenzive. Baselj, M. julija. Times poročajo s ♦rancoskc fronte: Nemci pri Reimsu močnejše pritiskajo. Med francoskimi in angleškimi Črtami so spet zamenjali posadke m so ob tej priliki tudi Američani prvič 7 vehkimi četami vkorakali v prvo bojno črto. sodi se, da Nemci konča vajo svoie zadnje priprave za novo ofenzivo. Cle-menreaiiovo glasilo -Homme Libre pripravlja na. zopetni izbruh nemškega napadi. »Echo de Pariš« je objavil članek z nadpisom V pričakovanju nove ofenzive-, v katerem izvaja: Sovražnik se drži svoje navade in »? pod vzame nobenega nastopa, iz katerega bi mogli slutiti njegovih ,v črtov. Niti ob Aisni ne nastopa, kjer pripravljajo Francozi zopet svoje postojanke. Ludendorff poskuša svojega sovražnika presenetiti. Zvezne čete so trajno pripravljene na boj od Nieuporta do Hama, ker jc mogoče, da že te dni sovražnik napade. Odstavljeni italijanski poveljniki. Rimski uradni list. poroča: Generali Cadorna, Porro in Cappello so vpokojen«, odvzeti so jim njih čini in prejemki kot vojni poveljniki. Vpokojili so'tudi generalnega poročnik* Cavaciochija. Kakor znano je bil Cadorna v dvanajsti bitki ob Soči, ki se je pričela lani oktobra s prebitjem pri Bovcu-Tolminu in so 3t» 'morali Italijani umakniti do Piave, načelnik italijanskega generalnega šfab.'t', Porro je bil njegov namestnik; Capello je poveljeval drugi italijanski arkadi, ki so jo raz- pina nemškega ce. s a r j e v i č a. „ Krajni boji so se bili v gozdu Viller« Cotterets. i*® močni pripravi * topovi je napadel sovražnik zahedno od Chatcai: Thierryja, a Smo ga krvavo odbili. Nočni motjlni ogenj je bil od časa do čas* živahen. Ko se je jasnilo, so izvedle iu5e bombne skupine napade na sovražne kolodvorske naprave m francoski obali med Diinkirchnom, Bokmgnem in Albe-villom, v prostoru Lillers — St. Pol — Dmdlcns in pri Crepvju in Villers Cottc-retsu. Vt olifovo poročilu. Berlin, 14. julija, WoKfov urad poro« ca: Boj na I*laoder.skem ie je od časa do časa oživil. Odbili smo sovražne poizvedo-j va'ne sovražne sunke severno od Nieupor-| ta. severno in zahodno ocl Yperna in za-j hodno od Vormezeele. Sovražni sunek, . katerega smo pričakovali južno od Pa-! schendaelskega prekopa, smo pvestrcpH i že na predpolju in odbili sovražnika v sil-j nem pobližnjem boju. Topovski boj jc I trajal tudi ponoči na obali in v ozemlju Kemmla. Sovražnik, ki je vdrl ponotJ -d 12. nu 13. \ Beaumont in v Bamel, smo precej vrgli. V bojih pri Casleilu, o katerih »e je poročalo včeraj, smo ugrabil' ujetnike. V navedenem ozemlju se je ojačil topovski ogenj. S orotisunkom smo vrgli močni sovražni oddelek, ki je napadel po-noči od 12. na 13. t. m. pri St, Mauru. Ravno tako smo odbili sovražne sunke zahod no od Motdidierja in severncz.ahcdnc od Courcellesa. Po več ur trajajoči pripravi s topovi in / minami smo odbili si-noči znhodno od SuipncKa poizvedovalni sunek deloma pred našimi ovirami, deloma s protisur.kov.i ir, smo flike. ugrabili ujet- OStiie deželnemu sioni. Odgovor največje kranjsks kmečke občine deželnemu odboru! Vsled dop'?a i vojvodine Kranjske /. dne 21. junija t. I., j št. 7078, je sklenil občinski zastop občine [ Šinihel-Stc-piče v svoji seji dne 12. jttlija : sledečo izjavo: a) Prebivalstvo naše občine vztraja V svoji cd prednikov podedovani zvestobi do države in dinastije. Neomajna zvestoba naše dežele je dokazana po mnogoletni preteklosti, glasno pa o njej pričuje nepopisno junaštvo kranjskih čet, izkazano zlasti v krvavi dobi svetovne vojske na tolikih bojiščih. V dejanjih se ! je obelodanila kranjska zvestoba na tako j sijajen način, da ji pač 11: treba posebnih j izjav in sklepov /lasti, ker slovensko ljudstvo ni dalo dosedaj nobenega povoda, da bi se zainoglo dvomili o njegovi zvestobi do cesarja in domovine in k^r !.> bili naši v prvih dneh ofenzive. Bilko na Francoskem. NEMŠKO UR ADNO POROČILO. BerHn, 13. julija 1918. Vejiki glavni stan prostovoljcev in kozaške čete. Pokret Sibiriji vodi Kerenskij. B o i n a skupina kraljeviča R. u p e r t a. Napade močnih angleških oddelkov jugozahodno od Bailleula smo odbili. Ravno tako s b omagali sovražni nočni sunki severno od Alberta. Silnemu boju s topovi na zahodnem bregu Avre so sledili med Castellom in Moul!yjem clelni napadi Francozov, katere je sovražnik ponovil popoldne po obnovljeni najmočnejši pripravi s topovi pri Meullvlu in zvečer v celem bojnem odseku. Sovražnik sc ustalil v Ca- I stelhi in dvorcu Anchin; vzhodno od črte so omagali njegovi napadi protisunku. te našem Boji z Italijani. Obnovitev Belgije. — Važna izjava Lloy-da Georgeja. Berlin, 12. julija. Wolffov urad poroča: Z ozirom na svoja včerajšnja izvajanja e državni kancler izvajal: Kar tiče bodočnosti Belgije, pomenja, kakor sem rekel že včeraj, njena okupacija le, da imamo zastavo bodočim pogaja-«*a*ti. Poiem zastave oomenja. da AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 13, julija 1918. Uradno se razglaša: Na benečanski gorski fronti poizvedovalne praske, sicer pa nič novega. Dunaj, 14. julija. Med Gardskim jezerom in Adižo so na obeh straneh zelo živahno streljali s topovi. V bojni črti benečanskih gora se je bojevanje zopet pomnožilo. Naše varnostne čete so vrgle včeraj na Sasso Rosso sovražne poizvedovalne oddelke. Italijanski bataljoni so napadli danes zjutraj brez uspeha jugovzhodno od Asiaga in severno od Monte di Val bella. Nam v korist je izpadel tudi boj na zahodnih slemenih doline Brenta. V Albaniji tipajo sovražniki polagoma proti naši novi črti. V dolini Devoli smo odbili francoski eskadron. Italijansko poročilo. 13, julija. Včeraj popoldne je napadel sovražnik z velikimi, v obliki pahljače razvrščenimi oddelki postojanko Cgjr- Bo n a skupina nemškega cesarjeviča. Med Oiso in Marno je ostal boj živahen. Odbili smo sovražne sunke, ki so jih ponavljali severno od Longponta in južno od Qurqua. Bojna skupina vojvode Alberta, V severnih Vogezih in na Ilartmanns-vveilerkopfu je oživel boj. Nočni sovražni sunki severno-vzhodno od Pont-Mousson in ob potoku Fave so se izjalovili. Meseca junija so sestrelili na nemških bojnih črtah 468 sovražnih letal, od teh naši obrambni topovi 92, in 62 pritrjenih zrakoplovov. Od teh letal je padlo v naše roke 217, ostala so, kakor smo dognali, padla onstran sovražnih postojank. Mi smo izgubili v bpju 215 letal in 51 pritrjenih zrakoplovov. Berlin, 14. julija. Uradno: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Na zahodnem bregu Avre je podnevi živahno delovalo topništvo, zvečer se je oživilo tudi na ostali froati v zvezi s po- ker je vsnKemu znano, da slovanski narod unče imeti nobenega stika s sovražniki naše starodavne Avstrije in tako tudi ne z dr. Trumbičem j in njegovim političnim sh-emljcnjem, ker je | isto po naših nazorih škodljivo narodnim i interesom in njegovi bodočnosti in ker j smatra občinski zastop edino rešitev slo-! venskega naroda v okviru avstrijske mon-f arhije pod vlado habsburške dinastije, S j tega stališča smatra občinski zastop, da ! nikakor ni potrebna .še jninebna izjava v j smislu semkaj poslane resolucije, b) Občinski zastop zvesto i.dan cesarju in av-j strijski državi je pa kakor ves narod slo-\ venski obenem prcšinien prepričanja, da | bi dinaft'čnim in državnim interesom najbolj služilo zedinjenju Slovencev, Hrvatov in Srbov v ero samostalno državaopravno ccloto rvod habsburškim žezlom, kakor so to zali te vali naši zastopniki v znameniti majniški deklaraciji. Vsako drugo sta!;šče, najsibode predloženo od katerekoli strani, odkloni. V tej trcLni veri more pa ob-j činski zastop »vest si enakega uvaževanjb ! ogromne večine kranjske dežele in zlasti i občine Šmihel-Stopiče izraziti nujno /eljc \ in nujno rv^ošnjo, naj »e deželni odboi j kranjski tudi sam slovesno izjavi za majniško deklaracijo. Županstvo Šmihcl-Stopi-1 če, dne 12. julija 1918. — Jos. Zurc l.*i\, | župan; Ivan Znane 1. r., podžupan; Jr>«. ' Dular I. r., Janez Gačnik 1. r., Franc Ka-stelic I. r., Franc Berkopec 1. r., občinski svetovalci: občinski odborniki: Franc Yr-tačič I, V., Alojz M« zna r.si č 1. r., Jože Ži-bert 1. r.. Janez Ga/voda 1, r., Jane,: K obe 1. r., Gregor f.u/Sr 1. r.. Edmund Kastelic L r., Jože Kob:Az Esta«, da se gibljejo pogajanja z Aystrijo v tistem okviru kakor lani. Ogrska se je izjavila pripravljeno, da pripusti Avstriji toliko od novih pridelkov, kolikor more pogrešiti. Zato se je morala Avstrija obvezati, da se bo Ogrski oddolžila z industrijskimi izdelki, Ogrska je tudi v novem gospodarskem letu prevzela preskrbo armade s kruhom. Nasprotno se je pa Avstrija obvezala, da bo preskrbela armado s krmili, krompirjem in zelenjavo. 4- Habsburška monarhija v mažar-skem načrtu. Nedavno je mažarski list »A Nap« priobčil članek, v katerem je med drugim pisal: »Ako se Dalmacija, Bosna in Hercegovina pripoje kroni svetega Štefana, bo obsegala ogrska država obenem s popravkom meje proti Rumunski 400.000 km5, dočim bi merila Avstrija brez Galicije, ki bi se pripojila svobodni Poljski, 210.000 km-". Ta velika razlika v obsegu bi brezpogojno povzročila izpremembo dualističnega ustroja in dovedla do personalne unije med Ogrsko in Avstrijo. Ako pride do personalne unije med suvereno Poljsko in Avstrijo, tedaj bi duali-zem postal nemogoč. Habsburška država bi torej obstojala iz treh suverenih držav in bi obsegala približno 900.000 km", a med njimi bi bila Ogrska največja. ^ 4- Reška oblast proti staroslovenski službi božji. Zagrebške »Novine« poročajo z Reke: Odbor za proslavo narodnega praznika je hotel, da bi se slavje vršilo deloma na Sušaku, deloma na Reki. Zato je reški kaplan dr, Juretič v imenu odbora prosil upravitelja cerkve sv. Vida, da bi smel na narodni praznik sv, mašo glago-ljati in imeti hrvatsko propoved, (Reške cerkve so v zvezi s senjsko škofijo glago-ljaške ter je kaplan dr. Juretič glagoljal tudi na zadušnicah za dr. Krekom.) Za to namero odbora je zvedel mestni župan in takoj telefoniral državni policiji, ta pa guvernerju. Guverner je dal policiji nemudoma telefonski ukaz, da mora vsako sta-roslovensko mašo in hrvatsko propoved v cerkvi preprečiti, dr. Juretiča in vsakega duhovnika, ki bi hotel maševati v staroslovenskem jeziku, pa internirati. Vhod v cerkev se mora zabraniti. Šele ko je neka ugledna oseba uverila guvernerja, da tu ne gre .za politično manifestacijo, marveč za bogoslužje povodom praznika narodnih apostolov, je umaknil ukaz za internacijo dr. Juretiča. 4- Hrvatski sabor je v seji 12. t. m, izvolil odsek za pomoč Dalmaciji. Nato je prišlo na vrsto poročilo verifikacijskega in imunitetnega odseka ter interpelacije. + Za podpredsednika na dalmatinskem namestništvu je imenovan kot naslednik grofa Thuna pangerman svetnik Golf. 4- Proti avstrijski rešitvi vprašanja Poljske. Z ozirom na vest, da namerava nemška vlada izjaviti na Dunaju, da ne more pritrditi rešitvi vprašanja Poljske v avstrijskem smislu, pripominja »Kreuz-zeitung«: Če bodo Avstrijci trajno smatrali zU središčno točko vprašanja zveze rešitev vprašanja Poljske v avstrijskem smislu, to nadaljnje izpopolnitve zveze ne more pospeševati. 4- Nemški državni zbor se je odgodil do 5. novembra, ko je sprejel proračun in 15 tisoč milijonov kredita. 4- Hrepenenje po miru. »Journal des Debats« piše: Poročila z bojišča potrjujejo, da stojimo pred novimi, krvavimi podjetji. Francija upa in želi, naj po novi, krvavi tragediji združi narode klic po miru in sporazumu. 4- Sveta stolica in Portugalska. Rim, 14. julija. »Osservatore Romano« piše: Bruseljski nuncij, msgr. Locatelli, ki je odpoklican v Lizbono, bo nastopil svoje mesto. Med tem časom bo posloval kot zastopnik svete stolice v Portugalski msgr. Alojzij Masellia. + Lloyd George o mirovnih pogojih. London, 13, julija, (K. u.) Lloyd George je govoril na pojedini, prirejeni v čast kanadskim časnikarjem govor, v katerem je izjavil, da se udeležujejo državniki domi-nijov vojnega sveta kot enakopravni člani in bodo skupno z angleškiui državniki določili pogoje, s katerimi so pripravljeni skleniti mir. Ne sme se skleniti neodkrih tosrčni, ampak pravi mir. Če se zadovoljite z manj, je rekel ministrski predsednik, bo mir goljufije nad človeštvom. Reški Italijani in Hrvati. Povodom gledališke predstave tržaškega igralca Danglija v Reki in izraza hrvatskih simpatij zanj, je oficiozni mažarsko-italijanski listič »Popolo« grdo napadel Hrvate, To je trezne italijanske kroge zelo razsrdilo ter so poslali k Hrvatom deputacijo, ki je izjavila, da se Italijani s tem pisanjem ne strinjajo in prosila Hrvate, naj tega pisanja ne tolmačijo kot javno mnenje italijanskega dela prebivalstva. 4- Berlin-Petrograd. Iz Berlina se poroča: Petrograjska brzojavna agentura je otvorila v Berlinu podružnici, ki ho obve- ščala berlinske liste trajno s poročili iz Rusije. , + Nemška zarota v Zedinjenih državah. Newyork, 13. julija. (K. u.) Vrhovno sodisče otvori v ponedeljek preiskavo o nemški zaroti, ki se je nameravala pred vstopom v vojsko z namenom, da odpoš-ljejo v Anglijo vohune, ki naj v Angliji po-lzvejo, kje so opirališča mornarice, da b! omogočili napade na nje. 4_ Angleži proti sovražnim inozem-cem. Reuter poroča: Na številno obiskanem shodu v Trafalgar Square so sprejeli ostro resolucijo, s katero zahtevajo, naj s sovražnimi inozemci strožje postopajo, kakor dozdaj. 4- Proti Bratianuovem kabinetu. Bukarešt, 12. julija. (Kor. ur.) O razpravi ru-munske zbornice z ozirom na predlog, naj se obtoži Bratianuova vlada, se poroča iz Jasa: Ko je pričel poslanec Streic brati predlog, so vstali vsi poslanci in viharno protestirali proti staremu načinu vladanja. Ko je imenoval Bratianuovo ime, so klicali: »V ječo z morilcem!« Ko so imenovali Costinescua, so klicali: »Fej!« Poslanci so ves čas prirejali. sedanji vladi manifestacije. + Nemčija in Švedska. Stockholm, 13. julija. (Kor. ur.) Državni minister Eder je izjavil na posvetu trgovinske zbornice v Goteborgu, da so neutemeljene govorice, ki trde o sporih z Nemčijo radi sklenjene pogodbe o tonaži. 4- Vprašanje Belgije. Iz Berlina se poroča: Obvestila kanclerja, ki jih je podal glavnemu odseku p belgijskem vprašanju, so za zdaj zaupna. Kanclerjeva izvajanja so zadovoljila stranke večine, tudi socialne demokrate. Povedal je več, kolikor se je o belgijskem vprašanju v državnem zboru izjavilo dozdaj. -f Rumunski državni zaklad v varstvu boljševikov. Francoski listi poročajo iz Jaša: Rumunski državni zaklad, ki so ga prepeljali v Rusijo, ko so prodirale čete osrednjih velesil proti Bukareštu, so zdaj zopet našli. Rumunski denar je popolnoma nedotaknjen blizu Moskve in ga stražijo boljševiki. Rumunska vlada namerava Nemčijo naprositi, naj posreduje pri ljudskem komisarijatu v Moskvi, da ji vrne zaklad. 4- Novo nizozemsko ministrstvo. Nizozemska kraljica je poverila članu druge zbornice msgr. W. A. Nobusu, naj sestavi novo vlado. -f Mirovni shodi v Parizu dovoljepi. Pariške oblasti so dovolile shode prijateljem miru, ki so jih dozdaj prepovedovale. -f- Švicarski general proti vojaški zvezi, »Miinchener Neueste Nachrichten« poročajo: Švicarski general je izdal povelje, v katerem se peča z vojaškimi društvi in z vojaškimi sveti. Časopisje je pozvalo k pristopu k »Zvezi vojakov«. Pristop k tej Zvezi je pa general prepovedal in za-povedal, naj tiste, ki pristopijo, disciplinarno ali po vojno sodno kaznujejo. General opozarja, naj se vsak, ki misli, da se mu zgodi kaka krivica, pritoži službenim potom. Predstojnikom je najstrožje zapovedano, naj vsako pritožbo nepristransko preiščejo, naj ščitijo upravičene pritožnike, neupravičene pritožbe, ki so se vložile v dobri veri, s poukom pokarajo, zlobne in neupravičene pritožitelje pa kaznujejo. + Izgube Rusije. Angleški listi poro-čajo, da je izgubila Rusija vsled miru, slenjenega v Brestu Litovskem, z deželami, ki jih nima več, 75 odstotkov proizvajanja premoga, 73 odst. surovega ( železa, 39 odst. stanja konj, 37 odst. povprečne žetve, 38 odst. tvorniških izdelkov, 27 odstotkov polja, 26 odstotkov prebivalstva in 26 odst, železniškega omrežja. Dnevne novice. — Šmihel-Stopiče. O priliki dvajsetletnice škofovanja in v znak hvaležnosti za neumorno in nesebično dolgoletno delovanje za slovensko ljudstvo posebno pa za pospeševanje kulturnega napredka slovenskega naroda je imenoval občinski odbor občine Šmihel-Stopiče prevzvišenega knezoškofa dr, Antona Bonaventura Jegliča častnim občanom občine Šmihel-Stopiče. — Občinski odbor Banjaloke pri Kočevju je v svoji seji dne 7. julija imenoval knezoškofa dr. Antona B. Jegliča za častnega občana zasluge kot 20 letni dušni nadpastir in za zasluge zedinjenja našega naroda. — Duhovniške vesti. Č. g. Adrijan Brumen, dosedaj katehet na meščanski državni šoli v Trstu, je imenovan za župnika v Predloki. — Doma na dopustu je umrl 11. julija 24letni vojaški rudar Ivan Pristavec iz Spodnjega Otoka. 8. julija je še pridno kosil; z velikim veseljem ,je použil nekaj gorkega kruha; nekoliko mu je tudi ta škodoval; pa je morala biti še druga bolezen (španska?), ker je imel 4.0 stopinj gorkote in so bili hkrati bolni še vsi njegovi domači. Pokopali smo ga 13. julija v Mošnjah. — Boh. Bistrica. Tu se je vršilo ustanovno zborovanje S. L. S 29. junija, kjer pa ni bil navzoč in ni podpisal priglasnice neki občinski odbornik. Zato in z ozirom na dopis v Vašem cenj. listu z dne 10. julija štev. 155 toliko javnosti v dopolnilo in pojasnilo, da ima kak »brezstiden hujskač« in »največja coklja«, kakor ga imenuje Vaš cenj. dopisnik, v toliko prav, da upravičeno dvomi, da neki odbornik, katerega vsi poznamo, nima »pravega narodnega mišljenja« iz sledečih razlogov: 1. Pri splošnem podpisovanju ni podpisal deklaracije, ampak je gdč., ki je pobirala, nahrulil, kako se drzne priti k njemu, kdo jo je poslal i. t. d.; seveda je pozneje skušal umivati zamorca, toda facta infecta fieri ne-queunt, 2. Je naročnik hudo zagrizenega lista »Reichspost«, ki se kosa z nemško-nacionalnimi listi v strupeni pisavi proti naši deklaraciji. 3. Prejema 10 izvodov lista »Resnice« (če jo plača, ne vemo), o kateri smo si že vsi napravili sodbo, da »nima pravega narodnega mišljenja«. Toliko resnici in dobri stvari na ljubo, da ne bo dalje v kalnem ribaril in intrigiral. Iz tega pa vidimo, kdo »škoduje narodu«. Doslej je žal bilo tako, če bo pa kmalu bolje, nas bo veselilo. — Povratek iz ruskega vojnega ujetništva. Vojni minister baron pl. Stoger-Steiner je povedal te dni nekemu odposla-ništvu, da se je vrnilo iz ruskega vojnega ujetništva že pol milijona vojnih ujetnikov. Tisti, ki se še niso vrnili, bivajo večinoma v Sibiriji, a se od tam ne morejo vrniti, ker se položaj v Rusiji še ni pojasnil. V Rusiji biva velika komisija vojnega ministrstva, ki ji je poverjena naloga, da podpira z denarjem vojne ujetnike in dela na to, da se vojni ujetniki kolikor mogoče hitro vračajo domov. Komisijo ruska vlada zelo podpira. Glede na pritožbe vračajočih se vojnih ujetnikov iz Rusije, se je tudi ukrenilo vse, kar je potrebno. Izplačevanje pristojbin so tako uredili, da mora dobiti vsak, ki se vrne, svoje popolne pristojbine. Dopusta dobi vsak vojni ujetnik osem tednov, Ker je vojni minister rekel, da ga pri njegovem delu časopisje premalo podpira, je izjavil posl. Sever, da onemo-gočuje cenzura časopisju pisati o vojnih ujetnikih. — Za dr. Krekov spomenik je izročil Janez Šorn iz Preser pri Homcu 24 kron. — Tatvine v škoijeloški okolici. Pri Gabrku so prijeli orožniki cigane Jožefa in Jakoba Brajdiča, Matija Turneja in ciganko Apolonijo Breščak. — Prijeta detomorilka. Na Bledu so prijeli neko 22letno služkinjo, ki je koncem majnika po rojstvu zadavila svoje nezakonsko dete in ga pokopala v kleti svoje gospodinje. — Vlomilci iz Broda pri Logatcu prijeti. Poroča se: 8. julija so vlomili v Jožef Jermanovo trgovino v Brodu pri Logatcu vlomilci, ki so ukradli 35 kg sladkorja, fižola, moke, sukanca in tobaka. Sladkor so našli skoraj ves v vrečah skrit v nekem grmovju. Orožnikom se je posrečilo, da so izsledili še isti dan vlomilca: 20letnega Jana Arlecza iz Galicije in Jurija Blatnika iz Doba v kamniškem okraju. Arlecza so prijeli in zaprli, Blatnik je pa ušel. — Tatvine so se zgodile te dni v Vrhovljah, v Studenu, v Sneberjah, v Sp. Sorci in v Godiču pri Kamniku in Trbojah, v Kranju (iz aprovizacijskega skladišča Pollakove usnjarne je bilo ukradenih 20 kg prekajenega špeha, 11 kg ovčjega sira in 8 kg pšenične moke) in v Puštahi pri Škofji Loki. — Novo založniško podjetje v^ Zagrebu. Zagrebški listi poročajo, da še je v Zagrebu osnovalo trgovsko podjetje, ki bo začelo izdajati razne revije in en dnevnik. Kot prvi bo začel izhajati polmeseč-nik »Slovanski Lloyd«, ki se bo bavil samo z gospodarskimi, trgovinskimi in industrijskimi vprašanji; list bo urejeval časnikar Jurij Kos. — Za župana na Sušaku je bil izvoren Andrej Knez, dosedanji II. tajnik in Upravitelj računovodstva. — Kolera. Finska vlada je razglasila, da razsaja v okolici Petrograda kolera. — Izginilo orožje. Začetkom vojne 1914 so kakor drugod tudi v Kotoru pobrali vse orožje. Posebno veliko se je nabralo starega nakitnega orožja, ki so ga shranili na okrajnem glavarstvu. Tekom let je to orožje ginilo kakor sneg na solncu in končno le malo več ostalo. Toda lastniki Bokorci zahtevajo svoje orožje nazaj. Uvedli so preiskavo. — Štirje brezmesni tedni v Nemčiji. Nemški prehranjevalni urad je odredil, da odpade popolnoma oddaja mesa v sledečih tednih: od 19. do 25. avgusta, od 9. do 15. septembra, od 29. septembra do 6. oktobra in od 20. do 27. oktobra. Sedanja množina 250 gramov mesa se bo znižala v mestih 7. nad 100.000 prebivalci na 200 gramov. — Angleži profi plavicam. - Pa 11 Mali Gazetle objavlja sledeči članek, ki označuje vojno strast Angležev: Začudeni in z ačudovanjem smo opazili, da v mnogih vetličnih trgovinah prodajajo plavice: nemško narodno cvetlico! Če greš v trgovino, doživiš. da kupujejo Angleži tc cvet- lice in celo povprašujejo zanje, če niso v izložnici izstavljene. — Ogenj na vlaku. Pri Klisu v Dalmaciji se je na mimo vozečem vlaku vhel vagon bencina. Vlak so takoj ustavili in hrabri železniški uslužbenci so pozvali potnike, naj zapuste vozove, sami so pa goreče vozove odpeli in ostale odpeljali 1 kilometer naprej. Bencin je eksplodiral in je začel goreti tudi bližnji gozd. Človeških žrtev ni bilo. — Na hrvatsko žensko realno gimnazijo v Zadru so sprejeli za bodoče šolsko leto 30 učenk. — Brata umoril. V Sv. Mar. Magdaleni Spodnji pri Trstu je 25 letni mornariški dezerter Jožef Artico umoril svojega 23 letnega brata, ko je spal v neki poljski koči. Zločin je storil iz maščevanja, ker ga je brat opravljal ali obrekoval proti njegovi nevesti, da ji je nezvest. Bratomorilca so zaprli in je zločin že priznal. — Bosenski pisatelj pred sodiščem. Mohamedanski -književnik A. Hifzi Bjele-vac je lani obelodanil roman pod naslovom »Minka«. V romanu opisuje v prvi vrsti socialni položaj mohamedanske žene. Kot gradivo je porabil neki dogodek, o katerem je čul v Travniku v Bosni. Glavnega junaka je opisal po osebi veleposestnika Osmanbega Hasanpašiča. Sin le-tega, Der-višbeg, toži sedaj romanopisca radi žalje-nja časti njegovih staršev. Razprava se vrši te dni v Sarajevu ter bodo na zagovornikov predlog prečitali cel roman. — Za gladno deco, ki se pošilja na Hrvatsko v reje, je nabral župni urad v Kranju, samo v me,stu Kranju znesek 1475 kron in odposlal odboru za siročad v Zagrebu. Prav bi bilo, ko bi se ta odbor tudi usmilil gladnih otrok na Goriškem, ki so zelo usmiljenja vredni. — Hazardno družbo so zasačili te dni v Narodni kavarni v Zagrebu in aretirali 30 oseb, ki so jih, v kolikor so se mogli legitimirati, kasneje zopet izpustili. — Vojaški bogunec umoril redarja. V reški okolici je redar ustavil sumljivega moškega, ki se je na poziv izkazal z davno poteklim dopustnim listom. Ko je hotel redar nato begunu slediti, je le-ta potegnil nož in zabodel redarja, ki je kmalu izdihnil. Begunca so zaprli. — Sarajevski policijski načelnik je odstopil; na njegovo mesto imenujejo zopet Mažara. — Ženski shod v Sarajevu. Žene rezervistov v Sarajevu so sklicale shod, na katerem bedo razpravljale o nezadostnih podporah. — Samoumor zdravnika. V Novem Sadu se je zastrupil zdravnik za očesne bolezni dr. J. Stojanovič. Razlog samo-umora je bil, ker se je bil dr. Stojanovič o priliki neke operacije okužil in skoraj popolnoma izgubil vid. — Proti oporoki pok. djakovskega škofa dr, Krapca so njegovi sorodniki nastopili izpodbijalno pot. Zapuščinske legate pokojnega škofa je sodišče že izplačalo. — Išče se k triletnemu otroku ženska, stara 50 do 60 let ali pa dcklica do 10 let. Poslednja bi bila eventuelno sprejeta za svojo, kjer bi se lahko izučila obrti ali pa izšolala. Kje, pove Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani. Kol ie z dvojezični; Gorica, 14. julija 19)8. Ko so avstrijske čete osvojile Gorico, je obljubil tržaški namestnik Fries-Skene, da se bodo napravili v Gorici dvojezični napisi. Od tistega časa je že preteklo pol leta, a goriške ulice nosijo še vedno samo italijanske napise, ki naj pričajo svetu o upravičenih zahtevah italijanskih imperi-jalistov. Radi tega vprašamo z vso odločnostjo gospoda namestnika Fries-Skeneja in gospoda vladnega komisarja Dandinija, ali mislijo, da bomo goriški Jugoslovani tako potrpežljivi, kot smo bili pred vojsko in da nas bodo lahko z praznimi obljubami odpravili. Naš narodni ponos in zavest o končni zmagi naših zahtev se je v nas po-storerila, odkar vemo, da stoji za nami in za našimi zahtevami 7 milijonski narod Slovencev, Hrvatov in Srbov in pripravljeni smo, da svoje pravice izvojujemo na vsak način in proti vsakomur. lj Službena obletnica. Dne 18. t. m. bo praznoval v ožjem rodbinskem krogu gospod Richard Schumi, c. kr. računski re-vident pri finančnem ravnateljstvu, 30let-nico, kar je vstopil v državno službo. Redek slučaj radi tega, ker je najstarejši računski uradnik tega činovnega razreda v celi Avstriji. lj Povračilo škode. Komur so napravile lansko leto nemške čete kako škodo, naj jo naznani pri mestnem gospodarskem ur&du, ker jo bo uprava nemških čet Kranjski in Koroški povrnila. lj Umrli sc v Ljubljani: Josip Koklič, mlinarski pomočnik, 78 let. — Amalija Wider, vrtnarjeva žena, 42 let. — Alojzij Flerin, kamnosek, 21 let. — Ciril Kcrč, delavčev sin, 35 ur. — Jerica Remžgar, kleparjeva vdova, 64 let, -- Angela Pavlic, žena modelnega mizarja, 37 let. — Anton Košir, kočarjev sin, 5 lei. — Marija Novak, gostja, 81 let. — Lucija Badalič, begunka, hiralka, 65 let, — Brigita Valuš-nik, rejenka, sirota, 3 leta. — Ivan Gaber, občinski ubožec, 33 let, lj Jutranji dunajski brzovlak št. 5 se danes ni pripeljal v Ljubljano z Dunaja, marveč iz Gradca. Na Zgornjem Štajerskem se je namreč sinoči utrgal oblak in je deževje železniški nasip južne železnice med postajama Marem-Kahlcnberg lako poškodovalo, da so morali promet tam ustaviti, Brzovlak št. 5 so zato napotili z Dunaja čez Dunajsko Novo Mesto preko Sobotice na Ogrskem v Gradec. Poškodovano progo upajo kmalu popraviti, lj Tatvina na glavnem kolodvoru. Nekemu potniku z Dunaja je bila na glavnem kolodvoru v gnječi ukradena denarnica, v kateri je imel 300 K denarja. Vi š Utonil je dne 29. junija v Savinji pri Št. Petru ob pol 4. popoldne trgovski vajenec Stanko Šemrl v 16. .letu svoje starosii, ta čas pri tvrdki Anton Cvenkelj. Poizvedovanje sc je že vršilo. Vodno nadzorstvo in orožništvo ne poročata nič. Prosim prav vljudno slav. občinsko predstojništvo v la-mošnjem okraju in drugo prebivalstvo ob Savinji, naj blagovoli proti primerni nagradi pregledati in v slučaju, da ga najdejo, ekspresno poročati na naslov: Ivan Šemrl, učitelj-voditelj, Lesce, Gorenjsko. š Sv, Križ pri Rogaški Slatini. Bralno društvo je priredilo 7. julija koncert pod vodstvom g. V. Čouča, pri katerem je bila dvorana prenapolnjena s Hrvati in Slovenci. Peli so 11 pesmi v mešanem zboru, 2 samospeva v baritonu in več krasnih točk na klavirju, katere jc izvrstno igrala gospa M. Kokotova iz Celia. Želimo več takih prireditev. š Orožnik ustrelil kmeta. V Sv. Urbanu pri Ptuju je orožnik ustrelil oženje-nega posestnika Jožefa Poterca ker sc je branil, ko je prišel orožnik ponj, da ga odvede, ker jc prekoračil dopust. š Boji z železniškimi tatovi. Četovodja W. Kramberger in desetnik Oberlander sta na mariborski predpostaji razkropila tatinsko tolpo, ki jc kradla tobak in ju sprejeli s streli. Vojaka sta tudi streljala, na kar so tatovi pobegnili in pustili 13.500 kron vredni najfinejši macedonski tobak. Na mariborskem glavnem kolodvoru jc prijel četovodja Luka Slergar 2 dezerterja, ki sta bivala že več časa v nekem osebnem vozu in sc preživljala s tatvinami na železnici. Ponoči sta zadela Kramberger in Oberlander na tate, ki so izpraznjevali vagon, v katerem eo bile inozemske smotke. Vlomilci so zbežali in vrgli proč zaboj z 12.000 smotkami. Kramberger in Oberlander sta zasledovala tatove, enega sta ob-strelila ni drugega: kurilnega mojstra Alojzija Scherbela, pa aretirala. pr Za »Slovenski gledališki konzorcij« v Ljubljani je prispelo v zadnjem času zopet več daril od raznih požrtvovalnih rodoljubov. Gdč. Jelka Naglasova je nabrala v Novi Gradiški med brati F~vati na deležih lepo vsoto 4100 kron. Vra rodoljub-ka je dokazala, da je mogoče doseči lepe uspehe, če zna nabiralka poiskati prave Jugoslovane. Gospod Fortunat Črtanec, trgovec v Litiji, nam pošilja znesek 405 K kot darilo, Znesek je nabral v veseli družbi v gostilni g. Malija od Litijčanov, Za-gorčanov i. dr. Kot posebno darežljiv se je pa izkazal cerkniški okraj. Gdč. Lojzka Medenova iz Begunj nam je poslala skupno vsoto 2706 kron kot darilo, ki iih je nabrala v svojem okraju. V sezr^nu darovalcev nahajamo sledeče: Posojilnica v Cerknici 500 kron, dr. Červeny 50 kron, E. Pogačnik 100 kron, Milan Kravanja 100 kron, Šerko 200 kron, Marija Werli 50 K, A. Kraje 200 K, Fran Premrov 200 K, Anton Meden, Begunje, 200 K, A. Kravanja, Selščak, 100 K, Marija Lovko, Begunje, 50 K, Jurij Meden, Begunje, 100 K, Bele Marija, Unec, 50 K, Ivanka Švigelj 100 K, Manica Milavec, Cerknica, 100 K, Mimica Pogačnik, Cerknica, 200 K. — Poleg teh ravnoimenovanih je še več drugih, ki so žrtvovali manjše vsote, katerih imen pa zaradi nedostatka prostora, žal, ne moremo imenoma navesti. Dalje so nam poslali jugoslovanski železničarji 79 K, kateri znesek se jc nabral z malimi prispevki v prijateljski družbi. Ddč. Helena Bavdek iz Ljubljane nam je oddala znesek 72 K 10 vin., katerega je nabrala pri raznih narodnih rodoljubih. Vsem neumornim nabiralcem in nabiralkam n?*a najlepša zahvala. Upamo, da najdejo šc mnogo posriemalcev med ljubitelji slovenskega gledišča. pr Častni večer opernega pcvca Rijav-ca v Trstu. V sredo zvečer je priredilo kralj. dež. hrvatsko gledališče, ki gostuje v Trstu, svojemu najboljšemu pevcu, našemu Goričanu Josipu Rijavcu časi ni večer i uprizoritvijo Puccinijeve opere »Madame Butterily«. Ogromno gledališče Poiiteama J RosettU je bilo polno od vrha do til izbranega občinstva, katerega ljubljenec je postal Rijavec v najkrajšem času. Ko je zadonel njegov mehki, lirični, gorkote polni glas v prostranem gledališču, ga je pozdravila publika z, navdušenim ploskanjem. Ob koncu drugega dejanja je slavljenec zapel Lajovičevo »Serenado«, Grafovo »Pod jesen« in arijo iz Verdijeve »Aidc<. Na klavirju ga je spremljal dirigent Bora-novič, Po Lajovičevi -.»Serenadi«, ki se je prvič pela pred tako narodnostno mešano publiko in izzvala frenetičen aplavz, so na Rijavca takorekod deževali šopki cvetja in rož iz lož in ploskanju ni hotelo biti konca. Bila je to najprisrčnejša in najtoplejša zahvala, ki jo je kdaj prejel slovanski umetnik v Trstu. Posamezne klice galerije, ki so zahtevali, naj poje le italijanski, jc razsodno in inteligentno laško občinstvo, ki je napolnilo nad polovico gledališča, z ogorčenjem zavrnilo in navdušenje je bilo še večje. Rijavcu je jugoslovanski Trst poleg množice šopkov in lavorjevih vencev s trobojnicami — katere je pa policija prepovedala prinesti na o rj e r — poklonil tudi dve dragoceni darili v zlatu in srebru in — času primeren dar — novo salonsko obleko in s-mocking, — Veliko zasluženo priznanje sta žela tudi Poljakinja Leontja Ogrodzka v naslovni vlogi in Slovenec Josip Levar kot konzul Sharpless. Oba je hvaležno občinstvo r,b-darilo s šopki in darili in priklicalo z Ri-javcem vred neštetokrat pred rampo. Orkester fc mojstrski vodi! Čeh* Milan Sachs in veliko pripomogel k sijajnemu uspehu, ki ga jc doživela slovanska umetnost v najbolj italijanskem in največjem tržaškem gledališču. O gostovanju zagrebške opere v IVstu, ki jc izvršila veliko kulturno misijo in ki se poslovi v nedeljo od tržaškega občinstva, prinesemo obširticjše poročilo. a Prodaja ječmenovega zdroba. Od srede, 17. t. m. do vštete sobote 20. t. m, sc dobi na vsako močno izkaznico po četrt kilograma ječmenovega zdroba. 1 kg stane 1 krono — Ostanek blaga ie napovedat: zanesljivo v ponedeljek, ker sc bocle v prihodnjič sicer odvzela prodajalcu prodaja moke. a Krompir na rumene izkaznice C. Opozarjamo stranke, ki prejemajo krompir tc dni na rumene izkaznice C, cla morajo pronesti s seboj tudi bele izkaznice za meso. Kdor nc bo imel izkaznice za meso odslej dalje s seboj, nc bo dobil krompirja. a Odbor v podporo stradajoče mladine je v svoji zadnji seji sklenil vložiti r'i c, kr. deželni vladi pravila za osnovani'- dobro- delnega društva po vzorcu dnr'v,- ČeSko srce . Iz Zagreba jc došlo obvestilo, da sprejema tamošnji »Odbor slovenskih, hrvatskih in srbskih :":en za siročad'" gladno in vsled lakote prcprdlo dcco le za daljšo dobo, n. pr. za pol do eno leto, ali pa do konca vojne, ne pa samo za dva meseca. Kar bi šlo samo na počitnice, nc kaže pošiljati na Hrvatsko. Ljubljanski odbor v podporo stradajoče mladine sklene z ozirom na to, da pošlje od mladine, priglašene od šolskih vodstev, le one, ki so se oglasili za Hrvatsko do konca vojne. Dan odhoda sc za to deco še pravočasno objavi. Otroci naj imajo obleko, obutev, perilo, krtače za zobe, glavnik, šolske knjige in svinčnike. Prvo 'birališče bo v Ljubljani, od koder povede mladino v Zagreb ljubljanski odbor. Odbor v podporo stradajoče mladine sklene končno naprositi ubožno akcijo mestne občine ljubljanske, da posveča rodbinam otrok, ki so jih odboru naznanila šolska vodstva kot posebno pomanjkanje trpeče, posebno puž-njo in da jim po možnosti vsaj začasno da kak priboljšek. S tem bi bilo vsaj nekoliko pomagano v slučajih najhujše bede. a Zabela na rumene izkaznice D. Stranke z rumenimi izkaznicami D prej-mejg zabelo v torek, 16. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski, cesti, Določen jc ta-le red: od 8. do 9. ure dopoldne štev. 1 do 100, od 9. do 10. ure štev. 101 do 200, od 10. do 11. ure štev. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. ure štev. 301 do 400, od 3. dc 4. ure štev. 401 do 500, od 4. do 5. ure št, 501 do konca. Stranke dobe za vsako osebo po 10 dkg čiste masti in 10 dkg jedilnega loja, kilogram lake zabele stane 12 kron. a Prodaja praških klobas in prekajenega mesa po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase in prekajeno meso v vojni prodajalni v Gosposki ulici v torek, dne 16. t. m. Vsaka oseba dobi četrt kilograma. Kilogram praških klobas stane 4 K; kilogram prekajenega mesa 8 K. >»31 mM<& Zgubila sc je zlata daniska ura z zapestnico ocl Gajeve ulicc do Franca Jorefa ccstc. Pošteni najditelj noj jo odda proti dobri na-gradi v Sodni ulici 2 p. Za invalide. Uradništvo deželne elektrarne v Lescah jc darovalo mesto venca na krsto g. Pavla Zaniida 26 K za invalide. — Schvvcr Anion, trgovec v Smnoboru pri Zagrebu, je daroval za oslepele slovenske vojake 50 K. Prispevajte zo sklad S. L. S. Zahvala. Za obilc dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše iskreno ljubljene hčerke, gospodične Zinka Vogrič abiturientke c. kr, učiteljišča y Ljubljani izrekamo tem potom našo naj-iskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo blag. gdč. M. Stupci za ves njen trud in po-žrtovalnost, blag. gosp. prof. dr. Orlu, vsemu veleč. prof. zboru, preč. g. prof. dr. Demšarju za tolažilne obiske in nagrobni govor, vsem gdč. ko-leginjam in vsem prijateljem in znancem, ki so spremili našo predrago pokojnico na njeni zadnji poti. Bog bodi vsem obilen plačniki Ljubljana. 15. julija 1918. ŽALUJOČI OSTALI. Dr. JULIJ AN PAVLIČEK, MARIJA PAVLIČKOVA roj. Pcrne pohč. Trevn, poročena. Tolmin Jesenice 15. julija 1918. Zahvala. 'Vsem, ki »o nam izkazali v naši boli ob smrti nepozabne matere Helene UMitn svoje blagodejno sočutje in nas tolažili, ki so spremili predrago rajnico k večnemu počitku, imenoma slavni »Glasbeni Matici« in njenemu odličnemu pevskemu zboru, izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, 13. julija 1918. ŽALUJOČA RODBINA. JULIJAN MESESNEL, trgovec, sedaj na bojnem polju ANICA MESESNEL roj. SKOK, .ičerka sod. nadoficijanta in posestnika poročena. Goče Črnomelj 11. julija 1918. Zastonj dobi vsak n a željo moj glavni katalog ur, sre-brnine, zlatnine in godbenih predmetov. Violine po K 14, 20, 25, in više. Dobre harmonike po K 16. 25, 35 in 50; dvovrstne harmonike po K 70, 80, 100 in 120; trovrstne po K 180, 200, 240 in 280. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Pošiljatev po povzetju ali predplačilu. — Razpošiljainicn Jan Konrad, e- 'SoM0™' fllost (Bn'ix) Stev. 175«, Češko. KUPIM oziroma dam za zimsSti pourSssiM ta 171etno dekle (četudi malo ponošen) belo PŠENIČNO MOKO. -»C Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Površnik«. Že sedaj je S|tftSf fg ! potreba, da Sioiei jc najvažnejše! S težavami dobite kajnit, ki vsebuje 14 °|o talifu Zato prosim odjemalce, da mi takoj podajo naročila, da zamorcu jeseni pravočasno poslati. — Pojasnila in | skrajne ponudbe na razpolago! Uinko WaMC, veletržec, Žalec, štajersko. Proda se več lepih hrvatskih trapolskih v ti ' v -P v teži od 40 do 60 kilogramov. — Poizve sc: Ljubljana, Poljanska cesta 55 kot kotenino, moško spodnje perilo in moške nogavice ZAMENJAM ZA ŽIVILA, eventuelno tudi ob žetvi, vendar zagotovitev že sedaj. Dopise pod: »PERILO« 2421 na upravo »Slovenca«. IŠČEM sfanovanie s sRdmSma s«s bara; z vsemi pritiklinami, s kopeljo, z električno razsvetljavo (z vpeljanim plinom), z dvoriščem, vrtom itd. Ko bi takega ne našel, bi vzel dDoje doiikaf^lh se stanovanj vsako s 3 ali 4 sobami in z vsemi zgoraj označenimi pritiklinami in ugodnostmi. Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod »STANOVANJE« 2422. IŠČEM SLUŽBO mllnarsteega Hatorssilsa na Kranjskem ali Primorskem. Razumem sc tudi pri žagi. Naslov: Bohuslav Dočkal, p. Vys. Myto, poste restante Čehy. se iščeta 2 sobi ali tudi celo stanovanje v sredini mesta. — Ponudbe na »Društvo zasebnih uradnikov in uradnic v Ljubljani.« PRODA~ŠE 10 minut oddaljena od Bohinjskega jezera, pripravna za restavracijo, vilo z 10 sobami. — Več se poizve pri županu na Bohinjski Bistrici. 2395 Razne Mi in \wm par lepih moških čenljev ZAMENJAM za platno, brisače, robce itd. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2423. S0BH s prehraeo ureil SE IŠČE za gospodično. Ceni. ponudbe sprejema upravništvo »SLOVENCA« pod »SOBA S PREHRANO« 2424. Stiskalnica za seno ali slamo se kupi ali vzame v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 2436. Tordka Ut naznanja svojim cenjenim odjemalcem da ostane trgovina na debelo in drobno od 15. julija do 5. avgusta zaprta. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi :: oljnate portrete na platno :: izvršuje umetniško po vsaki fotografiji Davorin Rovšek prvi fotografski in povečevalni zavod -::: V LJUBLJANI :::- KOLODVORSKA ULICA št. 34 a. Iščem z avgustom na Bledu stalno stanouaisfi s 3 sobami in pritiklinami oziroma kupim hišico aii mite z enim ali dvemi stanovanji, proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe do 28. julija pod »Dom 2363« na upravo lista. v pletenine (n. pr. jerbasi vseh vrst), snIiiniK stroji za zelenjavo in sadje, in razne druge se dobijo pri Kmetijski zadrugi, Račje, Staj. Fristinsfik (Schaffer) tudi vojni invalid, skrben in razumen v poljedelstvu, se jiflP" sprejme takoj ▼ stalno službo. — Izpraznjeno je tudi mesto za dobrega, zanesljivega w tepca ki bi imel nadzirati tudi gozdna dela. za obsipanje krompirja in koruze (Planet) in kosilni sfrif se takoj kupi. — Ponudbe je nasloviti na graščinsko upravo v Josipdolu, pošta Ribnica na Štajerskem. V stalno službo k mali družini se :: sprejme varčna in zanesljiva :: gikuharica katera bi bila obenem tudi gospodinja. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2420. Iščem v najem ali skedenf oziroma šupo, — Cenj. ponudbe prosim pod »Najem 2418« na upravo »Slovenca«, Išče se za takoj dober Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Ponudbe pod »Mizarski pomočnik 2438« na upravo »Slovenca«. Rdečo detelfo, se proda. Ogleda se ga lahko v pisarni »Gospodarske zveze«, Ljubljana, Dunajska cesta. 2381 in plačam za nove zamaške do K 95.— za kilogram, stare, zavrtane, a ne zdrobljene do K 55.— za kilogram, dolge šampanjske zamaške, ne umetno blago, 1 K za komad, in za vreče K 14.— za komad. — Prevzamem vsako množino proti prejšnji vposlatvi vzorca in aviso po povzetju. L la mesto za nakup vrel! in semaškov Grsc&ec, Lendfcai 15, Dne 18. julija 1918 ob 9. uri dopoldne sc vrši v Gradcu, Griesplatz, kavarna »Berlin«, javna dražba vse Mmto oprave in tfiihi obstoječega iz dveh Scifert - \Vendl - bi-lardov, 50 marmornatih miz, 120 Thonett-stolov, zof, kuhinjske oprave, servisov iz porcelana, srebra, stekla i. t. d. — InUresnti se vabijo k udeležbi. i Vil CSS3! es&mfs sa gegsb priporoča pre! PEfer LassniiSi, tiotb zmm^ sel© V m ©ie K 85.—, za Mi H Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da jc prišla iz rumunskega ujetništva žalostna vest, da je tamkaj v Jassi naš nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, sin in brat, gospod Josip Zmei stavbeni mojster, dne 15. aprila 1917 kruti Bolezni podlegel. Blage"ga pokojnika priporočamo v spomin in molitev. Kranj, 14. julija 1918. Jožefa Zmet, mati. Polona Zmet, soproga. Anton Zmet, brat. Latko, Jelica, Marija, otroci. Ana Brčko roj. Zmet, sestra. 2408 zatre čudovito naglo B vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila naj sc naslavljajo naravnost na: : Lekarna »pri upanju« : (jfinn 4ij l1(jrobn Apotheke »zur Hoiinung« iSli IU. U|JI J H U Kupim In plačam »»Ključavnica v ključavnici*4 S »VICTORIA«, zak. zavar. zaporna varovalka! Svetovni patent! Senzačna iznajdba! Onemogoči vsako otvoritev s ponarejenimi ključi! Cena komadu z navodilom vred 8 K, po pošti 9 K, ponikljan 9 K, po pošti 10 K. Razpošilja se le proti predplačilu. — Zastopniki se iščejo! — Tovarna za »VICTORIA« zaporne varovalke in ključavn. blago. Glavno zastopstvo: »VICTORIA« v Zagrebu it. 24, Tren-kova ulica (Hrvatsko). Tel. 20-26. Prodaja za mesto Zagreb: Bazar Ko-nig, Ilica 20 in M. Drucker, Ilica 39, kakor vse večje trgovine z železnino. ^ JYCiši, podgane stenice, ščurki. Sprejmemo takoj za restavracijo. HOTEL »PRI SLONU«, LJUBLJANA. GARJE srbečico, hraste, lišaje, uniči pri človeku in živini mazilo zoper srbečico. Brez duha in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo 4 K. Po pošti 5 K poštnine prosto. — Prodaja in razpošilja lekarna Trnk6czy ▼ Ljubljani, zraven . rotovža. 1212 f Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinkujočeca uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in mlSi K 5,—j za Ščurke K 4.60; tinktura za sienloe K 2.—; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom K. 1.60 in H. 3.—; som vpa: dajodi razpraievaleo K 1.20; tinktura proti uSom pri ljudeh K 1.50: mazilo za uši pri živini K 2. — ; prašek za uSl v obleki in perilu K 2 —; i inktura za bolhe pri pseli K 1.50; prašek proti uSem pri perutnini K 2.—; tinktura proti mr£esu na »adju iu solenjafll (uničev. lastlin) K 3 —. — 1'ošilja po povzotju Zavod za pokon-iovanje mrčesa M. Jilnher, Zapjreb, 39, Pe-trlnjska ulica 3, 1X1. 2248 | železni mlini za zrnje § se dobijo po najnižjih cenah pri kmetijski zadrugi Račje, Štajersko. 0 & I I raznim! voiiii Nudim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blago neškodljivo iz najstarejše in največje tovarne za barve. Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago. Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah: črna, modra, temno zelena, rdeča, temno rdeča, vijolčasta, siva, rujava in rumena. — Da se napravi temno modra, se d4 polovico črne, polovico modre. Na zahtevo slovensko navodilo. 100 zavojev 50 kron. 500 zavojev po 45 K za 100 javgjev. 1000 zavojev po 40 K za 100 zavojev. Poštnine prosto pošilja 2207 Rudolt Coti£ Vrhnika mi nezdrobljene K 45.— za kg, za mmmk® M l§mpiUEijj©§i dolge, nezdrobljene (nikako umetno blago), za komad K 1.—, in jih prevzamem po povzetju brez predidočega vpraševanja Za VREČE plačujem do K 12.— za komad. Na ponudbo sc odgovori takoj, eventuelno brzojavno. .1. kranjska deželna podružnica n. a. dežslne življenske in rentae zavaroval, v £iubljani, jVtarije herezije c. št. 12,/11. sprejema voj.-p. zavarovanca za 8. voj. posojilo. j\Cajugodneiši pogoji! pojasnila vedno na razpolago! Dšce marljive posredovalce. Ljudska posojilnica rep. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani sprejema prijaoe na osmo 5112° J o avstrijsko vojno posojilo IPD Dhfaaljeirih pngoiiti, tako da stane nomlnal. H100'—: I. davka prosto 5'U °U amortizacijsko državno posojilo K II. davka proste 5mU°U dne 1. septembra 1023 odpoveiiljivc državne zakladnice K 95 50. Lastniki osmega vojnega posojila bodo imeli prednost pred vsemi drugimi pri nakupu predmetov, ki jih bo vojna uprava koncem vojne prodala. Plačalo se bode s tem vojnim posojilom po podpisni ceni. Vrednostni papirji avitrijskoga voinegi posojila so sprejmejo v brezplačno snrambo In upravo.