Poštnina plačana v gotovfnT
Maribor, torek 6. aprila 1937
Štev. 77. Leto XI. fXVHI.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase (prejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
ivuia vs&h suajuH pega-
tet
Beograd, 6. aprila.
To, kar je doživela včeraj jugosloven-ska prestolnica, ob impozantno triumfalnem sprejemu prezidenta bratske češkoslovaške republike, spada v vrsto najsi-iovitejšlh manifestacij zvestobe, prijateljstva in zavezništva, kar jih je pomniti v polpretekli dobi evropske politične zgo ^°vine. V centru beograjskih sprejemnih slovesnosti so bili predvsem trije dogodki:
1. Učinkovita parada naše vojske. 2. Pomembni zdravici kneza namestnika Pavla in prezidenta dr. Beneša na sinočnji slavnostni večerji v starem dvoru. “• Slovesno odlikovanje članov našega kraljevskega doma.
Krasen je bil vtis, ki ga je napravil na-*toP naše vojske včeraj ob 11.30 v svetni, slavnostni paradi, kj ga je otvoril
• letalski polk iz Zemuna. Z največjim Zanimanjem so sl Beograjčani ogledovali eskadrilo izvidniških letal, lahkih bombnikov iti ogromnih trimotornih težkih
°mbnikov. Strumno in junaško so nato jnijiio slavnostne tribune, na kateri so ®>H poleg prezidenta dr. Beneša, Nj. Vel. raljlce Marije, kraljevi namestniki knez avle. dr. Stankovič, dr. Petrovič, kne k 1jia Olga in sospa dr. Benešova, koraki nepregledni oddelki naše hrabre voj-I® s štabom kraljeve garde In s povelj-"'kom parade generalom Tomičem »a |jelu. Farada, ki je zbudila splošno obču-^°vanje, je zapustila globok vtis in je izdala strumno pripravljenost naše voj-
) svoji zdravici na sinočnji večerji je aipreje knez namestnik Pavle naglasa),
% je visoki obisk navdal vso Jugoslavijo
• Sloboko radostjo, ker je v njem poroko iskrenega bratstva in prijateljstva,
■t j(> že od nekdaj vezali Češkoslovaško
Javilo. Združeni s prijateljsko in ^ ®znišk° kraljevino Romunije sta se l(r fkoslovaška in Jugoslavija vedno lani fc° zaV/e*' /a okrepitev miru v povoj-dj,j vtpp:. Od svoje ustanovitve pa do no/in 'e Mala antanta v vseh resnih tre-°ma •' VCf'IK> Pokazala
Senzacija londonskega tiska
Slava carzanskemu junaku!
odločno iu ne-. or| od ločevanju svojih velikih ifev Y f ° tesi,() sodelovanje so 1k> nada->Ho ' ° *,K^' v bodoče, ker ne temelji sa-lla posebnih koristih držav članic »led antan|te. temveč tudi ua skupnem narodnem interesu.
.C^ent dr. Beneš pa je na to zdra-
q p0 kneza namestnika Pavla odgovoril Hied U^knim govorom, v katerem je y*Cru8:im navajal:
8rat|Se Vkočanstvol Prišel sein v Beo-fad0 f. ^stvi resničnega zadovoljstva in %vavL,na ?rv* uradnl obisk kot češko-^ m državni poglavar. Sprejem, ki ,lanieLK?. asi Vlsočanstvi in kraljevsko 1 {ne/ 1'rircdlla meni in moli ženi, tia »h .a Prijateljstva hi bratstva, ki na-Nu . ,)okaza* luROslovanski narod, so ta <SS°i i ga"lla- Ko Prihajam k vam 1,0 dni» 'spolnjujem predvsem prljet-
0^‘oJani	!?	moi	K,obnko
velki
:^wn.;v .. I?'oretlnlk, predsednik Dot J i T0m?z Masaryk želel iti na ' on .? V^" KH VeL kra«u Alck-
u °b!sk v Pragi in da
C,fbr°  .......................
1 h *fm?,0vl"1 ,n izkazal priznanje de-ken".' Prizadevanju ter tako no-
n»aro
bi dokazal zvestobo vaš| osvo-
po-
na.
r0da 1,,! odlikam jurtoslovcnskega »o sfon ,s let so naše države noomaj-it Plf„ 0 ramo ob rami v svestl sl svo-altciji ?'1e «sode. V vsej naši politični 10 vsakdo od nas, ko je delal za
Schusdmigg pojde v Beograd
Odkod nenadna nemška rezerviranost v španskih zadevah -Ludendorffov »misterij oživotvorjenega nemškega naroda'
DUNAJ, 6. aprila. V tukajšnjih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da bo avstrijski državni kancelar dr. Schuschnigg v kratkem poseti Beograd. To vest potrjuje predvsem londonski in italijanski tisk. Datum prihoda avstrij. skega državnega kancelarja v Beograd še ni točno znan, najbrže se bo Izvršil pred ali po Schuschniggovein obisku v Rimu, ki so ga sedaj ponovno odložili. Ta dr. Schuschniggov obisk bi imel večji pomen kakor samo informativen in bi bil prvi obisk avstrijskega premierja v Beogradu. Že sama odločitev dr. Schuschnigga, da se poda v Beograd, kaže, koliko računa vodjo v avstrijski politiki o Jugoslaviji, predvsem po proglasitvi »Pax Adriatica«. V zvezi s tem se v skoro vseh konservativnih listih evropskih prestolnic naglaša moment zboljšanja mednarodne situacije ne samo v Podonavju in jugovzhodni Evropi, ki dobiva s potovanjem romunskega ministrskega predsednika v Ankaro napovedanim potovanjem grofa Ciana v turško prestolnico ter obiskom predsednika turške vlade Izmeta lnenija v Beogradu poseben povdarek, ampak v mednarodni situaciji sploh. Ublažitev napetosti gre tudi na račun popolnega preokreta nemške politike napram Španiji. Nemčija se odmika s španskih tal in se napoveduje začetek opreznejše zunanje politike v Wilhehnsstrasse. Dobro poučeni krogi spravljajo spremembo kurza nemške diplomacije z vezo s spravo med maršalom Ludendorffom in Hitlerjem. Ta sprava je nastopila potem, ko Je Ludendorf prepričal Hitlerja o tem, da je bila nemška diplomacija in politika v zadnjih letih preveč drzni, in da je bolje, da se nemška politika vrača k preizkušenim metodam Bismarckove taktike previdnosti in opreznosti. Pomembna je v tej zvezi tudi ugotovitev v vojaških strokovnjaških krogih, da so je Nemčija umaknila iz Španije tudi radi tega, ker je njeno orožje in njen vojni material iska/al v španski preizkušnj* izdatne pomanjkljivosti, da so nemškim krogom zadale toliko brige In skrbi, da se je pod vtisom teh ugotovitev pomanjkljivosti sedanje nemške vojne tehnike morala spremeniti tudi smer politike v Wilchelmsstrasse. Nemški krogi so pridno na delu, da izvršijo v tej smeri spremembe v svoji vojni Industriji in so nauki Španije na Nemčijo tako koristni In značilni, da ni nlkakšnega dvoma o tem, da se Nemčija niti najmanj ne bo spustila v kakšne avanture. Gotovo ul zgrešilo svojega učinka v trenotni situaciji, ko se Dunaj odmika od Berlina pojasnilo, ki ga je dal vpok. avstrijski general Aiired Kraus Hitlerju in Goringu, izražajoč dvom, da bi se avstrijska vojska mogla učinkovito upreti v slučaju nemškega napada. Vesti o tej izjavi vpokojenega avstrijskega generala se v nekaterih krogih sicer smatrajo le kot intriga, vendar pa so te In druge okolnOsti značilne za preobrate in trenja, ki so v podtalni akciji med Dunajem in Berlinom. V tej situaciji se je znašla Avstrija na razpotju in |ščo po dr. Hodžovem posetu na Dunaju nove orientacije, tako da se v tukajšnjih krogih šušlja samo o dr. Schuschniggovem obisku v Beogradu, ampak tudi v Pragi. Navedena obiska bi značlla popoln prelom avstrijske politike v zadnjih letih. V vodstvu sedanje avstrijske politike, na katerega imajo precejšnji vpliv avstrijski cerkveni knezi, je napravila nadalje zelo neugoden vtis Hitlerjeva odločitev v zvezi s spravo z generalom Ludendorffom, da se pokret, ki ga vodi general Ludendorff »nemško pojmovanje božanstva« prizna kot ena od državnih religij. Ludendorf f poziva v posebni okrožnici svoje sovernike, v kateri Jim c poroča ta Hitlerjev sklep, da se odločno borijo v vrstah narodno socialistične države proti vsem onim silam, ki bi hotele na neki domnevno narodni bazi zrušiti nacionalizem. Razen tega se Ludendorff v svojem pozivu zelo ostro Izraža o rimsko katoliški cerkvi, ker da Je tudi ona med takšnimi nacionalnimi pokreti, ki ogrožajo obstanek rasistične države. — Njegov pokret bo realiziral mlste^J oživotvorjenega nemškega naroda.«
Ves nacionalni Maribor se je zgrnil sinoči v Narodni dom, da prisostvuje komemoraciji, ki so jo priredila mariborska sokolska društva v počastitev spomina velikega sina jugoslovenskega naroda, na cionalnega prvoboritelja in preporodite-ija naše severne meje, blagopokojnega sokolskega staroste dr. Ljudevita Pivka.
Kakor so se poslavljale nepregledne množice Mariborčanov od pokojnika preteklo sredo v vestibulu Narodnega doma, od koder je krenil impozanten mrtvaški sprevod, kakršnega še ne pomni Maribor, istotalm so romale S'inoči množice Mariborčanov v Narodni dom k sokolski komemoraciji.
Velika dvorana Narodnega doma ie bila mnogo premajhna, da bi mogla sprejeti vse one, ki so prihiteli od blizu in daleč, hoteč se na to način oddolžiti spominu br. dr. Pivka. Vsa dvorana je bila spremenjena v palmov gaj, zastrt v črnino. Z odra je odseval mrak, s katerega je ob dveh improviziranih in s državnimi trobojnicami ovitih stebrov blestela pokojnikova slika — Sokola Pivka. Ob mizi, ki je pregrajena s črnino izpopolnila veli, častno turobno in mrko pročelje odra, so se zbrali predstavniki sokolske župe in mariborskih sokolskih društev. Turobno ti šino vseli zbranih je presekala otvoritvena beseda sinočnje komemoracije, ki jo je spregovoril župni starosta br. dr. Milan Gorišek. V toplih občutenih besedah je potrdil veliko izgubo, ki jo je utrpel nacionalni Maribor ob prerani smrti blagopokojnega dr. Ljudevita Pivka, ki bodi po svojem delu in nacionalni miselnosti naši mladini svetal vzor. Njegove vrline so v čast ne samo njemu, temveč vsem. ki čutimo sokolski.
Pevsko društvo »Jadran« je po teh uvodnih besedah pod vodstvom prof. Vrabca odpelo v grobni tišini v črnino zastrte in do zadnjega kotička natrpano polne dvorane žalostinko »Umrl je mož...« Pretresljivo in v srce segajoč govor je imel zatem predsednik meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev br. prof. Strti na, ki je v kratkih, jedrnatih besedah orisal pokojnikovo vzorno in z nacionalnim duhom prepojeno življenje. Povdarjal je, da je baš Pivkova zasluga, da se je obmejno Sokolstvo po prevratu tako mogočno razvilo in da je iz prvotnega matičnega društva Maribor matica vzklilo lepo število novih sokolskih postojank. Naš Pivko, vedno veder in poln optimizma, čigar delavnost je segla tudi preko meja naše države, je bil poln vztraj nosti in je zrl s čistim pogledom v našo bodočnost. Mladini ni bil samo učitelj, temveč pravi očka. Svetovna vihra in vsi
svojo lastno domovino, zmerom gledal, d bo obenem delal tudi za domovino svojega tovariša. Popolnoma se strinjam z vami v tem In tudi sam ponovim: To sodelovanje bo prav takšno tudi v bodočnosti In se ho še bolj okrepilo. Veliki rezultati te prijateljske in bratske vzajemne politike bodo mogli šele poznejši rodovi preceniti po njihovi dejanski vreti nos tl,
Jugoslavija, Romunija in Češkoslovaška niso nikoli delale česa drugega kakor samo to, da bi svoj lastni interes mogle Istovetiti s splošnim Interesom Evrope. NajnoveJŠI sklepi stalnega sveta Male antante, ki je šele te dni zasedal v Beogradu, tudi to pot to dokazujejo. Tl sklepi delajo vsak naš komentar odveč Ir prav tako tudi potrebo, da bi vnovič poudarili popolno soglasje politike naših držav In naših vzajemnih ciljev.
Ko delam nekakšno bilanco vzajemne
politike naših dveh držav v zadnjih 18 letih, se moram spomniti zlasti neštetih podvigov vašega velikega kralja Aleksan dra. Mnogo mi Je do tega, da mu izkažem Iskreno in vdano spoštovanje za sodelovanje in prijateljstvo, ki me je z njim zmerom počastil, in spoštovanje vso naše domovine, ki ga bo zmerom ohranila v vdanem in ganjcnja polnem spominu.
O Češkoslovaški moram dodati, da bo z vsemi svojimi silami nadaljevala politiko miru in mednarodnega sodelovanja tu d| v letih, ki prihajajo, v duhu Društva narodov in tistih tradicij, ki ste jih tako jasno poudarili. Ostala bo zvesta vam in Romuniji, zvesta vsem svojim prijateljem in bo poskušala, da razvije svoje sodelovanje z vsemi svojimi sosedi. Dovoljujem sl dvigniti čašo na zdravje NJ. Vel. kralja Petra II., na zdravje NJ. Vel. kraljice Marije, ua zdravje Nj. Vis. kneginje Olge in Vašega Vlsočanstva, na zdravje
članov namestništva in za blaginjo in čim srečnejšo In plodovitejšo bodočnost velike Jugoslavije, prijateljice in zaveznice.
Tretji važni dogodek pa je bilo svečano odlikovanje, ki ga je izvršil prszi-dent dr. Beneš ob svojem posetu v Beogradu. Izročil je Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. kraljevemu Vis. kneginji Olgi lento Belega leva, dočim je Izročil knez namestnik dr. Beneševi lento sv. Save. Tudi je dr. Bcneg izročil Ni. Vel kralju Petru U. najvišje češkoslovaško odlikovanje ovratnice reda Belega leva. ki jo dobijo le državni poglavarji.
Ves svetovni tisk budno spremlja po-set prezidenta dr. Beneša v Beogradu in : rlnaša izčrpne ter povolfne komentarje, ki jasno kažejo, koliko važnost pripisu-jeijo v krogih svetovne politike strnjeni f.ontl Male antante.
B,
Maribor se bo vendarle priključi! mednarodnemu letalskemu prometu
Kakor vsako leto, se je vršil tudi letos' rali pri razdeljevanju podpor predvsem Istega dne je bila v Beogradu otvorje koncem marca 'sestanek vseh letalcev iz na sekcije za podmladek in modelarstvo, na razstava letalskih modelov iz vse dr-naše kraljevine, katerega so se udeležili Na seji je bilo tudi govora o tem, da žave. Razstavo je otvoril komandant le-tudi mariborski letalci po svojih delega- mora Maribor dobiti kot važna obmej- talstva general Simovič skupno s prosvet-tih. Občni zbor Aerokluba je bil v Beo- na postojanka čimpreje urejen aerodrom nim ministrom Stoševičem ter so si rna-
gradu ter sta zastopala mariborski oblastni odbor kot delegata predsednik direktor Anton Krejči in podpredsednik Jože Pa-pov.
Pred samim občnim zborom sc je vršila dne 27. marca 1937 plenarna seja vseh oblastnih odborov kraljevine Jugoslavije, ki so- jih zastopali izvoljeni delegati. Na tej seji je bilo v glavnem govora o finan-
in tudi letalo, ki ga bo preskrbela središč- riborski letalci pred tem forumom pribori-
na uprava Aerokluba v Beogradu.	li s svojimi modeli tretjo nagrado, kar je
Radi tega bodo morali Mariborčani de- vsekakor za mariborske letalce zelo časf-lati na tem, da se v doglednem času ure- no, če pomislimo s kako skromnimi sred-di naše letališče, zgradi primeren hangar stvi so doslej razpolagali v primeri z osta-in s potrebnimi napravami omogoči tudi limi večjimi mesti. Razstavo mariborskih pristanek vsakemu večjemu letalu. Dolž- modelov je spretno in lično uredil naš znanost Mariborčanov je tedaj, da tudi z last- ni pobornik letalcev predsednik tukajšnje nimi 'sredstvi v čim večji meri priporno- jadralne skupine, g. Roman Vales, ter gre siranju oblastnih odborov v tekočem letu. rejo k uresničenju tega važnega projekta predvsem njemu zasluga, da so se Mari-Predvsem se je ugotovilo, da je treba pr: in {udi iz lastnega nekaj žrtvujejo, če nam borčani tako častno odrezali, nas v prvi vrsti vzgojiti mladino in sicer da Beograd že znatno podporo in celo Upamo, da bo tudi Maribor resnično s pomočjo podmladkov, kjer bi se naj go- plačanega civilnega pilota, ki ga na- dobil obljubljeno subvencijo ter da bo jilo v čim večji meri modelarstvo, kot pod- merava središčna uprava Aerokluba ime- mogel tukajšnji Aeroklub vsestransko do-
novati izmed predlaganih mariborskih ro- seči cilje, ki si jih je postavil in da se bo jakov.	I	tudi vprašanje Aerokluba v Mariboru po-
Mariborskima delegatoma je bilo na tej maknilo z mrtve točke in da se bo uvr-I seji obljubljeno, da bo središčna uprava, stil Maribor med ona mesta, ki so priklju-idejo letalstva in dobila smisel za ta za : odnosno vojaška letalska komanda prispe- čena mednarodnemu letalskemu »rometu.
laga za pravilno razumevanje »plavega športa«. Tako bi se naj mladina, ko še ni radi mladosti sposobna da se praktično udejstvuje na polju letalstva, spojila z
nas prepotrebni šport; na ta način se nam omogoča ustvariti sijajni karier bodočih letalcev. Zato so se merodajni faktorji ozi-
življenski viharji niso zamogli ukloniti njegovega slovanskega prepričanja. Svetovna vojna je rodila odpor proti tiranom Slovanstva, naš Pivko pa je postal car-zanski junak in dobrovoljski ataman, ki je gledal daleč naprej z zarjo slovanske svobode. Povojna leta so zapisana v naši zgodovini v znamenju gesla nacionalne borbe, v kateri najdemo pokojnika ob strani pok. dr. Rosine v boju za našo sveto nacionalno stvar. Ob dr. Pivkovi smrti smo vsi začutili, da smo osamljeni. Nenaden udarec nas je globoko pretresel, toda naše sokolsko poslanstvo, ki ga moramo dovršiti, nam pravi, da biva naš dr. Pivko še vedno med nami, saj je zra-stel s temelji Jugoslavije kot njen verni sin. Njegov spomin bo živel in bdel nad nami in nas bo krepil v naši uadaljni borbi za zmago jugoslovensko sokolsko ide-* jc. Čast njegovemu delu, slava njegovemu spominu. Besede prof. Strune so zapustile pri vseh navzočih silno globok vtis.
Vrli Jadranaši so odpeli nato še pesem »Soči...«, nakar je župni tajnik br. Do j činov ič prečital sožalno pismo br. generala Putnikoviča, ki končuje s željo, da se tudi vsi ml navzamemo Plv-kovega duha in da nadaljujemo sokolsko delo, ker se bomo na ta način najlepše oddolžili pokojnikovemu spominu in našim bodočim pokolenjem.
V	najgloblji pieteti do velikega pokojnika jc bila ob trikratnem klicu »Slava«, po dr. Gorišku zaključena la turobna svečanost, ki je ponovno izpričala, kako veliko spoštovanje in ljubezen je vžival pokojni dr. Liud. Pivko v vseh slojih sokolskega in nacionalnega Maribora ter vsega severnega obmejnega dela naše banovine. Čast njegovemu delu! Slava njegovemu spominu!
vala za mariborski oblastni odbor ca. Seveda bo to le mogoče, če bodo naša 50.000.— Din in bo mogel tukajšnji Aero- oblastva spremljala s polnim razumeva-klub s tem zneskom in z nekoliko dobre njem akcijo mariborskega Aerokluba ter volje Mariborčanov uresničiti svoj pro- se bo te akciie tudi domače prebivalstvo jekt in Maribor tudi glede letalstva dvig- J aktivno udeležilo, niti na primerno višino.	I
HuMu&U ms^edi
Uem pmtaske gfastie
Lepo in poučno je bilo z nazornimi pri- | Francoska glasba spada med najboga-meri združeno predavanje pod naslovom tejše na svetu, posebno klavirska dela so »Novejša francoska glasba«, koje sta v ( zelo številna. Evo nekaj imen:
Claude Achiile D e b u s s y (1862— 1918) je zlasti v klavirska dela prinesel | čisto nove, drzne učinke, pa je bil tudi sam Predavatelj g. prof. Lucijan Marija čudovit pianist. Radi njegove glasbene sa-Škerjanc je v uvodnem govoru oine- moniklosti se še danes z njegovim ime-nil, da jc francoska glasba med nami raz- nom druži označba impresionizma, če-meroma malo znana, Smo pač daleč od : prav neutemeljeno, saj Debussyjeva glas-francoskega kulturnega središča, razen ba nekaj izraža, se ne zadovoljuje z glas
petek, dne 2. aprila v kazinski dvorani pri redila Ljudska univerza in Francoski krožek v Mariboru.
tega pa njihova kultura ni ekspanzivna in se drugim narodom ne vsiljuje. Vendar pa je francoska čustvenost nam Slovanom zelo blizu; isto velja za francosko kritičnost. V glasbi ne pretiravajo in dobro poznajo mejo med veličastnostjo in smešnostjo. Njihova glasba je življenjska in stvarna, a polna okusa in poezije, v izrazu umerjena,z povsod skladna in neobtežena. Francoz ne išče v glasbi razodetij, ampak uživa ob njeni uglajenosti, zaokroženosti in izrazni sili. Ultramoderna glasba pri njih ne prodira, ker hočejo Francozi od glasbe le slušnega užitka, pa ne mogoče cenenega in šablonskega, ampak onega, ki ga nudijo le plemenite umetnine trajne vrednosti. Velika vrlina francoske glasbe je prav v tem, da omejuje glasbo na polje, ki ji gre, in da na tem področju ustvarja skladbe, v kojih živijo trajna načela lepote.
benim slikanjem in s posnemanjem, ne podaja slik, ampak simbole. Debussy je kot umetnik prej simbolist, njegova tehnika n je impresionistična le toliko, kolikor delno temelji v barvitosti harmonije, ne pa v barvitosti zvočnih barv. Skoro vse njegove skladbe glasbeno označujejo poetično podlago, na kojo se oslanjajo. Izmed večjih Debussyjevih del jc predavatelj omenil veliko simfonično pesnitev »Morje« (La mer) in slavno opero »Pelleas et Melisande«. Od klavirskih skladb so najbolj znani Preludiji, Etude, Images, Otroški kotiček — Children’s Corner, Arabeske itd. Prof. Škerjanc je primerno razčlenil in nato na klavirju podal »Suite bergamas-quc«. Sestavljajo jo štiri skladbe, po obliki enostavne, v izrazu pa fine, v zvoku rafinirane, toda vedno okusne in neprebrane (Prelude, Menuet, Clair de lune (mesečina) in Passepied).
Gabriel F a u r e (1845—1924) je pri nas skoraj neznan, čeprav zavzema v svetovni glasbeni kulturi zelo častno mesto. Poleg mnogih klavirskih del ic napisal opero »Penelope«, simfonijo, rekvijem, ma še in razna komorna dela. Glasbeno je bil čisto drugače usmerjen kakor Debussv. Umetnostno se je naslanjal na klasike in romantike, odlikoval se je z logično dognanostjo, melodično velikopoteznostjo in s preudarjeno harmonsko podlago nepremagljivega okusa. Težil je za treznostjo, jasnostjo, odkritostjo, ki so po njegovi iz-iavi izraz pristnega francoskega duha. — Predavatelj je izvedel Nocturne op. 63, ki ima več med seboj idejno in glasbeno zve zanih odstavkov. Nocturno op. 74 (cis-mol) je podobno zgrajen. Obe skladbi sta nrava bisera med novejšimi francoskimi klavirskimi deli.
Deodat de Severa c (1873—1921 > zna enostavno, pa vendar prepričevalno pričarati obeležje in vonj dežele. Slišali smo njegovo razposajeno, prešerno živahno skladbo Baigneuses au soleil (Kopalke v solncu) in dve sijajni sliki iz zbirke »Cerdana«. Prva »Les muletiers de-vant le Christ de Llivia« slika iskreno molitev gonjačev pred križem in cingljanje kraguljčkov na vratovih mezgov, v drugi »Le retour des muletiers« pa slišimo ko-pitanje mezgov, pokanie z bičem in zvoni1 ke ob povratku gonjačev.
Marice Ravel, rojen 1. 1875. je neoporečni velikan med modernisti, ki zelo srečno uporablja nova tehnična sredstva, obnem pa jim jemlje vso ostrino. Je Fau-rejev učenec, temelji na klasikih, radi nje gove oblikovne jasnosti mu pravijo »francoski Mozart«; odlikuje ga pravi francoski esprit in temperament. — H koncu nam je predavatelj zaigral Ravelov ciklus »Valses nobles et sentimentales«, ki ga sc stavlja osem kratkih valčkov, kojih zadnji ponovi vse prejšnje valčke in jih z novim motivom poveže med seboj. Kakor večina francoskih del ima tudi ta suita miren, v saniski svet prehajajoč konec.
Predavateli g. prof. škerianc ie odličen j poznavalec francoske glasbe, obenem Pa izboren interpret francoskih skladb, ki iih podaja vsestransko dovršeno, globoko doživlieao, inteligentno in z izbranim okli-som. Za vseskozi poučno predavanje i'1 edinstveni glasbeni užitek smo predavatelju in obema prirediteljema iskreno hvaležni. škoda le, da obisk ni bil boljši. Tako kvalitetno in nazorno informativno predavanje je zaslužilo pač precej številnejši odziv.	—n	—s.
NOVA OGROMNA LEŽIŠČA PREMOGA V BOSNI.
Kakor uoročajo iz Banjaluke so Prl raziskovanju terena naleteli na ogroinj1'.1 ležišča kamenega premoga na plani1’1 čemernici, nedaleč od Banjaluke. *ilc premogovnih skladov so debele povpreC no štiri do 6 metrov, na nekaterih »ie stih celo deset metrov. Po sodbi strokov* lijakov je ta premog znatno boljši 0 r vseh ostalih vrst, ki sc že izkopuj«jo ' Bosni. Za ta premogovna ležišča, ki |e' žijo uprav na zemljišču veleposestnic* Čede Sandalja, se zanimajo tu- in ski interesenti v svrho eksploatacije ,ia ravnih premogovnih zakladov.
Spomnite se CMD1
hajka usade
U&Ga*uta m ime mUfaMtje
5ves&> ljudi, ki so bili svojčas finančne veličine, biva v hiši, ki se imenuje „Freedan*House"
Naslova »milijonar« si nihče ne more najeti za vso svojo življenjsko dobo, šc najmanj pa bi se kaj takega moglo zgoditi v Zedinjenih državah, kjer si usoda marsikaterega Kreza včasih prav neusmiljeno privošči. Zgrešene špekulacije, borzni polomi, kupčijske katastrofe na Wall-streeti in razni drugi poslovni neuspehi so kar čez noč spreminjali bogatine v siromake. Tem revežem jc hotel pomagati ameriški milijonar in dobrotnik Aildrew T r e e d a n, ki je umrl leta 1916. Svojo oporoko je začel z značilnimi besedami;
Neprenehoma me jc mučila bojazen, da bom moral na stara leta živeti v siromaštvu in da bom kot revež tudi umrl. Ta strah mi jc marsikatero noč odganjal
spanje in mi je dal tudi povod za mojo oporoko.-
Ker jc pred desetletji neki milijonar t>rpel radi tega, ker se jc bal, da bo moral večer svojega življenja zaključiti mogoče v siromaštvu, stoji danes v ne\vyorški mestni četrti Bronx-u bleščeče bela desetnadstropna hiša, ki jo lahko označimo kot
najbolj svojevrstni starostni zavod na svetu.
milijonarji, obubožani Krczi, ki sc jim je bogastvo izmuznilo iz rok in ki bi na svoja stara leta bili obsojeni na bedo in pomanjkanje, če jim ta dobrodelna ustanova ne bi nudila gostoljubne strehe.
Andre\v Frcedan jc v svoji oporoki dotočil, da mora petčlanski odbor prevzeti upravo nad njegovo ustanovo in da mora pravično odločati o sprejemanju v poštev prihajajočih prosilcev, k! sc potegujejo za prosta mesta v »Freedan-Hous-u«. Sprejem v ta dom jc zvezan s sledečimi po-KOji: Prosilci, pa naj bodo moški ali ženske, morajo biti vsaj šestdeset let stari, razen tega pa morajo dokazati, da so imeli svojčas veliko premoženje in visoke dohodke, da pa so popolnoma obubožali in da so zdaj brez sredstev za življenje. Potreben in celo važen jc tudi dokaz, da so že od svoje mladosti
Stavbo »Freedan-House« so sezidali in jo
vzdržujejo, iz zapuščine Andre\va Free-	razkošno	živeli
dana, ki je v ta namefi določil tri in pol in da nimajo nikjer nobenega premožne-milijona dolarjev. To je dejansko edin- ga sorodnika, ki bi jih lahko stanu pri-stvena zanimivost, saj bivajo po vol''1 1'rno vzdrževal, ustanovitelja v tej hiši izključno le bivši 1 Sedaj stanuje v »hiši bivših milijonar-
jev« okoli dvesto ljudi. Tri in pol n1^l!fC),r Freedanove zapuščine je upravni o“D , tako spretno in plodonosno naložil, dai P , naša vsako leto rento stopetdeset ti dolarjev, s katerimi vzdržujejo dom obubožane bogatine. Hiša jc podobna i • dernemu hotelu. »Freedan-House« s !ja
že od leta 1924 svojemu namenu In .|c vse do današnjih dni v tem poslopju prenehoma zasedena sleherna razp°
ijiva soba. Bivši milijonarji živijo i ^ udobno, da, naravnost razkošno- ^ ima svojo lastno sobo, hiša jc vses ^ sko udobno opremljena, ima cltd igralnice in celo svoj lastni kino. j Nad »Freedanovo hišo« in na“.. r pogosti leži neko posebno vzdušje. K . .jenja de sem, ve, da bo večer svojega '■	t(>
prebil tu brez skrbi, da se m • ^mo-ugodnost zahvaliti dobrodušnem .. %
lja, vcuua. .popolna postaja na življenjski Žanih veličin am<
i življenj-™' jrl,»bc. eriške finančne druz
tlUuMmke ih Mdiške Mwke
v Z lepim uspehom sc je zaključila sinočnja koncertna akademija ,v gledališču, o kateri bomo obširneje poročali v eni prihodnjih številk. Posebno navdušenega Priznanja je bila deležna naša odlična al-tistka ga. Franja Bernot-Golobova.
Ljudska univerza v Mariboru. Občinstvo se ponovno vabi k proslavi »15. letnice obstoja Ljudske univerze«, ki se bo vršila v sredo, 7. aprila ob 20. uri. Dijaški zbor klasične gimnazije zapoje 2 pesmi, nakar sledi kratko poročilo predsednika o lSletnem delovanju naše institucije. __ prireditev počasti naš odlični pisatelj g. F. Finžgar s predavanjem »Zvestoba narodu in zemlji«. Po predavanju je sestanek pristašev »Ljudske univerze« v lovski sobi hotela Orel. 19. aprila. Režiser Ciril Debevc iz Ljubljane, »Borba za narodno gledališče«.
Umrl je dne 5. aprila v bolnišnici g. Franc Klasinc, posestnik v Hotinji vasi. Postal je žrtev prometne nezgode. Pogreb j oo 7. aprila v Slivnici ob 10. uri dopoldne.! N. p. v m.
Velika anketa o pripravah za protltu-berkulozni teden. V petek, dne 9. t. m. ob 18. uri bo v sejni dvorani magistrata kon j terenca vseh v poštev prihajaočih činite- j liev in društev, na kateri bodo razprav-! liali o pripravah za letošnji protituber-! kulozni teden, ki se bo vršil od 2. do 8. Kiaja. Pričakovati je, da se bodo organizacije z ozirom na človekoljubno nalogo, h jo vrši Protitiiberkulozna liga drage volje odzvale vabilu in po zastopnikih Polnoštevilno udeležilo konference.
Odprta noč in dan so groba vrata . . . Umrli so: zasebnica Terezija Ribaričeva, |®ta včeraj umrlega poštnega uradnika S. Ribariča, stara 70 let. Štefan Klarič, vpok. kovač drž. žel., star 73 let. stanujoč v Sp. Radvanjski ul. 10. Ana Ferkova, gospodiča, stara 58 let, stanujoča na Koroški_ c.
Neža Volil, delavka, stara 39 let. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje.!
Radi dolgotrajnega deževja so nastali pa banovinski cesti Sv. Lenart v Slov. g.-1 2g. Cmurek na številnih mestih, zlasti pa i "a odseku od gradu v Zg. Cmurefcu do državnega mostu preko Mure, zemeljski usadi in plazovi. Da se preprečijo prometne nesreče, odreja sreski načelnik Ma-r'bor levi breg, da se do nadaljtiega | ustavi ves tovorni promet na omenjenem, odseku te banovinske cesto. Prestopki te j !|aredbe se bodo kaznovali na podlagi čl. ^ zakona o notranji upravi z denarno. kaznijo od 10 do 500 Din, oziroma ob ne-D'ačilu v danem roku, z zaporom od 1 do '0 dni. Ta naredba stopi v veljavo z dne-v°m razglasitve.	I
. Borza dela išče 1 mizarskega in 1 krotkega pomočnika, 1 kamnoseka, 1 gra-'^rja in l minerja.	:
. Smrtna žrtev splašenih konj. V splošni J^lnišnici je umrl 53 letni posestnik Fr. I^sinc iz Hotinje vasi. Pri vožnji so se' j?.u splašili konji in je pri tem posestnik Klasinc zadobil tako težke poškodbe naj j1 avi in hrbtenici, da je danes ponoči pod-ege[ poškodbam. Njegovo tragično smrt 0ipHujejo vsi, ki so ga	poznali.	i
Prometna nezgoda na Glavnem trgu. n°či okoli pol 10. ure se je pripetila na
]JHvnem trgu prometna nezgoda, ki bi nialu zahtevala človeško življenje. Iz zavnega ,naS(;i jc namreč privozil v 13ro*1 Koroški cesti neki osebni t°, ki ie pred Veliko kavarno xa vozil v s ‘vatnega uradnika Josipa Meloherja, ^ atjujočega na Pobrežju, ki se jc pripeljal .kolesu iz smeri Koroške ceste. V »a-I bujeni trenotku sta avto iu kolesar tr-Tjea skupaj in je Meloherja vrglo v vcli-'nloku prek hladilnika avtomobila tako ^ Je obležal na drugi strani avtomobila. $k<vn^ pa Pr‘ Pydcu ni zadobil težje po-Dot	da te mogel sani nadaljevati
km *)ro^ domu. l)a ie njegovo dvo-l() Popolnoma zmečkano
"D,
-	  in	neuporab-
<0r 1 krui" Pronietnc nesreče se jc ■Vi ° veliko število radovednežev, pri-v( .Jc tudi stražnik, ki je napravil prija-Ugotovljeno jc bilo, da je bil šofer vi-
Voh’ tako tla 11111 P°'Iic1jski stražnik ni do-,, da
Nbia
bi še naprej vozil. Poklicali so ki je avto peljal vga-imel svoj epilog pred
MSctmi-
lekarniško službo imata ta te-Cest.A!baneževa lekarna na Frankopanov! driJ-111 Konigova lekarna na Aleksan-°v‘ cesti.
K'no Union. Danes svetovna senzacija »Divje dekle«. Veliki ljubavni in pusto-lovni film, prvič v naravnih barvah.
Zvišanje cen mesu. Mariborski in okoliški mesarji so radi stalnega naraščanja cen živine primorani zvišati mesne cene. Od 7. t. m. dalje sc bo prodajalo meso po sledečih cenah: govedina prvovrstna od Din 10.— do Din 12.—, drugovrstna od Din 8.— do Din 10.—, teletina od Din 10.-do Din 12.—, svinjentina od Din 12.— do Din 14.— in slanina od Din 14.— do Din
16-~•.
Velikomestni kabaretni spored v Veliki kavarni.
Društvo Jadran priredi v soboto dne 8. maja ob 20. uri v unionski dvorani pevski koncert s popolnoma novim in izbranim sporedom. Na to prireditev že sedaj opozarjamo vsa sorodna društva, kakor tudi pesem ljubeče občinstvo.
Hotel »Orel«. Dnevno variete z izrednimi artističnimi in čarovniškimi nastopi. Budjevačko pivo in izborna ljutomerska kapljica.
Francoski tečaj. Vpisovanje v francoski večerni tečaj za obiskovalce svetovne ■razstave v Parizu bo v sredo 7.1 m. ob 19. uri v čitalnici francoskega krožka, Gregorčičeva ul. 4 I. Pouk bo dvakrat na teden, dan in ura po dogovoru.
Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi, da ne bo nobenih bistvenih izprememb.
Kedaj bo kaj? Prejeli smo: »Ob zadnjem deževju je zopet bruhal »meljski« Vezuv in je zgrmelo z Meljskega hriba kamenja preko ceste, da je bil vsak promet'na cesti Maribor—Sv. Peter onemogočen. Gospodje, ki ste svojčas pisarili po 'časopisih in ki sto na odločilnih mestih, povejte nam odkrito: kedaj bo kaj, kedaj boste pričeli misliti na lo, da je treba tukaj nekaj ukreniti. To je veliko važnejše nego vsa politika. Zganite se! Ali morajo priti preje žrtve . . .?«
K poročilu o prometni nesreči pred Meranom nam sporočajo, da ni res, da bi bil avtobus po nesreči zdrsel za 20 m naprej, pač pa da je res, da je šofer zaviral že 20 m pred trčenjem, ker bi bila sicer katastrofa za kolesarja neizogibna. Skoda je bila ugotovljena na 4000 do 5000 dinarjev.
Kradejo kakor srake. Vratarju Francu Glazerju, stanujočemu v Kacijanerjevi ul. 12, je doslej še ueizsledeni tat ukradel 150 dinarjev vredno namizno uro. V Slovenski ulici 22 pa so izginile iz delavnice kleparskega mojstra Antona Romiha bakrene plošče in žice ter orodje v skupni vednosti okoli 400 dinarjev. Za tatovi po izveduje policija.
Najpotrebnejše. Iz V. mestnega okraja nam pišejo: »Citali in slišali smo, da nameravajo v našem okraju zgraditi zasilno cerkev. Prav. Toda ali ni potreb-nejše, zgraditi zasilno zavetišče za uboge in brezposelne ali zasilno prenočišče za premnoge, ki nimajo mesta, kamor bi! preko ponoči položili svoje telo k počitku? Tako misli in sodi 99n/o vseh Mariborčanov v magdalenskem okraju, saj je v novi šoli kapelica, ki bi morala biti sicer samo za učence, ki jo pa uporabljajo tudi za nešolške cerkvene, prireditve. Davkoplačevalec in občan.«
»Denar ali smrt«. S tem klicem je pri Orovičevi trafiki ustavil neki neznani mo ški slikarskega vajenca Silvestra Grila, ki se je v soboto zvečer vračal skozi mestni park domov v Ribniško selo. Fant pa se klica ni ustrašil ter sc je napadlcti iztrgal ter zbežal proti domu. V zvezi z napadom je policija aretirala nekega mlaj šega moškega, ki pa je pri zaslišnju odločno zanikal vsako krivdo.
Glas občinstva. Pošilja nam naročnik s prošnjo za objavo:	Velespošt. gospod
urednik, čital sem v »Vcčemiku« <> tujskem prometu, da bi se tujci pridobili iu naš Maribor občudovali, za to še mnogo manjka. Ceste in hodniki ob deževju so, polni mlak in blata. Čigava je dolžnost okoli lvišnih plotov, visoko travo izruva-! ti? Posebno pa nas je presenetilo nekaj; pri novi šoli. Začudili smo se, da delajo čisto nizko in slabo žično ograjo, preko katere bo mladina lezla. V teku 1 leta bo pokvarjena. Take ograje še okoli uiava-i
iadaje te&efoMCM vesli
Dr. Beneš se vrača preko Maribora
BEOGRAD, 6. aprila. Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, njegova soproga, Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. kr. Visočanstvo knez i.amestnik Pavle, Njegovo kraljevo Visočanstvo kneginja Olga in oba kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič so se odpeljali danes ob 11. uri s posebnim vlakom v Mladenovac, od koder pojdejo na Oplenac. Prezident dr. Beneš in njegovi spremljevalci bodo ob tej priliki položili na grob pokojnega kralja Aleksandra venec. Na Opiencu bo priredila kraljeva rodbina na čast dr. Benešu banket, nakar se visoki gost vrne v Beograd in bo na grobu Neznanega vojaka na Avaii položil venec. Drevi bo v češkoslovaškem
Belgijska nevtralnost v duhu belgijskih želja
LONDON, 6. aprila. Francoska in angleška vlada sta odločeni, da rešita vprašanje belgijske nevtralnosti še ta teden. K^kor doznava I)aily Telegraph« bo Belgija oproščena vseli obveznosti na
dnih vrtov nimajo. Tu bi morala'stati visoka železna ograja. Kar se tiče šolske kapelice naj bo ista samo za šolsko mladino nikakor pa ne javna cerkev.
Pm^evke . . za zgraditev
Sokolskega doma v ^Mariboru pošiljajte na nastov Posojilnice Narodni dom za Sokolsko dru-
štuo M ar ib or-Matica !
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiijmi!
Maskirani ropar napadel lovskega paznika. Veliki kazenski senat mariborskega sodišča jc danes dopoldne obravnaval roparski napad, ki ga je izvršil dne 4. septembra 1935 maskirani storilec nad lovskim paznikom Ivanom Petkom v Sosedski, ko se je vračal iz revirja domov. Ker je bil storilec maskiran, so vse poizvedbe ostale dolgo časa brezuspešne. Kakor pravi obtožnica je bila v pretekli jeseni hišna preiskava pri nekem posestniku v Caluševcih, kjer se je našla izropana puška, ki je leta 1935 zmanjkala Ivanu Petku. Preiskava je dognala, da jo je prodal omenjenemu posestniku 25 letni delavec Ivan Ivanuša iz Velike Nedelje, ki se je moral danes dopoldne zagovarjati radi ropa. Ivanuša zanika, da bi bil on nasilno odvzel puško Ivanu Petku in zatrjuje, da je kupil puško od lovskega čuvaja Štefana Vinterja, ki pa je že umrl. Razprava ob času poročila še traja.
Seznam
v mesecu marcu 1937 izdanih in izbrisanih obrtnih pravic izkamje:
Izdanih: Kulovec Štefka, trg. z meš. blagom na drobno, Glavni trg 18; Prister-nik Albin, strojno pletilstvo, Glavni trg 24; Mišljenovič Nikola, mehanik, avtomehanik, Kersnikova 1; Likavec Albert, brivec, Tattenbachova 14; Danko Viljem trg. z mešanim blagom na drobno, Cvetlična ul. 29; Ing. Eisenmann Erih, izdelovanje mlekarskih in pomožnih predmetov, kakor sirišča, jouguort bacilov, čiste kulture itd., Gregorčičeva 24; Starkel Aleksan der, tnr. s kolesi in nripadaiočimi predmeti na drobno, Trg Svobode 6; Benet Andrej, potrtretni fotograf in pokrajinski fotograf, Dravska 10; Kanc Maks, portretni fotograf in pokrajinski fotograf, Gosposka 33; Arandjelovič Miladin, izdelovanje plastičnih, reliefnih dekoracij, Vojašniška ulica 12.	*
Izbrisanih: Želj Veronika, šivilja, Koroška 71; Perko Rajmund, trg. z meš. blagom na drobno, Ma^dalenska 15; Eisenmann Erih, izdelovanje sirišnih fermentov iz telečjih želodcev, Aleksandrova cesta 63; Pelikan Ivan st., slaščičar, Gosposka ul. 25; Koren Franjo, izdelovanje keksov, Smetanova 51; Benet Andrej, pokrajinski fotograf, Dravska ul. 10; Kanc Maks, pokrajinski fotograf, Gosposka 33; štiberc Ivan, trg. z meš. blagom, Cvetlična ul. 29; Munda Josip, krojač, Krekova
poslaništvu slavnostna večerja, ki se je bodo udeležili kraljica Marija, knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič, predsednik vlade dr. Stojadinovič s člani vlade in ves diplomatični zbor. Jutri dopoldne si bo dr. Beneš ogledal skupno s svojo soprogo beograjske znamenitosti, med drugim muzej kneza namestnika Pavla in Kalimegdan. Ob 16. uri zapusti dr. Beneš s svojim spremstvom ju-goslovensko prestolnico in se preko Zagreba in Maribora vrne v Češkoslovaško. Dr. Beneš se bo torej predvidoma vrnil s posebnim vlakom preko Maribora v četrtek 8. t. m. okoli 8. ure zjutraj.
podlagi vseh zadevnih paktov. K tem obveznostim spada, kakor znano, belgijski pristanek za vkorakanje inozem. čet na belgijska tla za slučaj vojne. V bodoče ne bosta imela te pravice niti Francija, niti Anglija niti katerakoli druga država. S tem se bo rešila belgijska nevtralnost v smislu belgijskih želja.
ul. 14; Ambrožič Franc, slikar in pleskar, Grajska ulica 3; Filipančič Anton, trg. z mešanim blagom na drobno, Vetrinjska ul. 6; Prah Karol, pletar, Dvorakova 4; Jellek Anton, klepar, Aleksandrova 29; Wicher Alfred, mizar, Koroška 53; Trabi Mirko, elektromehanik, Vodnikov trg 3; Bethke Henrik, pokrajinski fotograf, Gosposka 39; Beranič Marija, gostilna, Vodnikov trg 3; Beuc Neža, sejmarstvo z rožnimi venci, svetimi podobami in križi, Ribiška ulica 4.
'tf
NARODNO GLEDALIŠČE.
Torek, 6. aprila ob 20. uri: »Sveta Ivana«. Red A..
Sreda, 7. aprila: Zaprto.
Četrtek, 8. aprila ob 20. uri: »Rdeči nageljni«. Red B.
Premiera Wernerieve komedije »Na ledeni plošči« bi> v najkrajšem Času. Delo je doseglo na Češkem, pa tudi v Jugoslaviji (zlasti v Ljubljani!) redko velik uspeli in v Pragi rekordno število predstav. Režijo vodi J. 'Kovič. Glavne uloge igrajo Zakrajškova, Starčeva, Rasberger-jeva, P. Kovič Nakrst in Verdonik.
Trio F. Brandlove koncertira v gledališču 22. t. m.
RAZREŠENI.
Razrešeni so bili kot člani upravnega odbora Delavske zbornice dr. Bohinjec Juvan. Čelešnik, Petejan, Smersu in Žužek. Predsednik Delavske zbornice je bil g. Sedej. Sedaj je Delavska zbornica brez predsednika. PH zadnjih volitvah 1. 1933 so bili izvoljeni dr. Bohinjec in Juvan na listi Narodne strokovne zveze, Sedej, Čelešnik in Petejan na listi socialistične Strokovne komisije. Žužek na listi krščansko socialnih »belili«, Smer.su pa na listi »zelenih«._______________________
Žtt mek iu (hita
Utrinek.
Zavist jo največkrat — priznanje.
Po ovinku.
Dijak:	»Ljubi	.stric. Veliko prošnjo
'mara do tebe!«
Stric; »Aha, hočeš že zopet kako posojilo!«
Dijak: »Kaj pa vendar misliš! To bi se moral nahajati že v posebno veliki zadregi, da bi tc prosil na posodo!« Stric: >Hvala Bogu! No, kaj pa potem želiš?«
Dijak: »Moram ti, žal, priznati, da se nahajam sedaj v (ej posebno veliki zadregi!«
Prva misel.
Gospod (gospej, kateri je pred nedavnim umrl soprog): »Moje, •odkritosrčno ož.alje!«
Vdova: »Čemu? Kaj mislite, da res ne bom nobenega več dobila?«
Občinska seja na Pobrežju
V	nedeljo dopoldne je bila v Papeževi dvorani občinska seja. Sejo je vodil pred sednik občine g. Karl S trži 11 a. Dnevni red je obsegal 15 točk. Iz predsednikovega poročila posnemamo: stanovalci ob Dravi so vložili pritožbo proti zasipanju Dravine struge. Pritožbi se bo ugodilo, da se bo speljala tja cesta. G. Hutter je že vposlal prošnjo za zidavo 18 enonadstropnih stanovanjskih hiš, ki bodo last društva za starostno zavarovanje. Društvo je bilo oproš&sno vseli občinskih taks, vendar pa bo treba plačati minimalnih Din 100 od hiše za komisijski ogled istih. Važni so sklepi o razlastitvi posameznih zemljišč g. Krajnika v velikosti 158 nf za ceno 4500 Din, g. Mohorka Ivana pri Rojkovem posestvu na Zrkovski v velikosti 38 nf in se bo tam cesta zravnala. Dalje se bo 'razlastilo zemljišče g. Fuchsa v Frankopanovi, da se dobi prepotrebna zveza z Vrtno utico. Mišljeni projekt, da bi se razlastil tudi svet g. Puža in Hrasta se bo opustil. Prošnji za odkup cestnega trikota g. Foj-tla iz Brezja se je povsem ugodilo. Ugodi ?e tudi predlogu g. Blaža Železnika, da se iiagromozi del Cankarjeve ulice. Tudi občina Dolgoše izkazuje veliko frekvenco v gradnji, saj je prispelo na urad že nešteto prošenj za gradnjo stanovanjskih hiš. ki se bodo tudi v najkrajšem času rešile, ker i>o tamošnji zaščitni pas shramb.' smodnika dvignjen v doglednem času. Važne spremembe so se izvršile v krajevnih šolskih odborih občine Tezno. kjer se je izločil g. Breznik, in na Pobrežju, kjer se je izločil g. Stržina. G. Čeloiiga ostane še nadalje v svojstvu občinskega- sluge na Teznem. Poprava občinske mape se bo & nadalje vršila po občinskem inž. Ranču. Na zahtevo višjih oblasti je bilo sklenjeno vzdrževati občinski zapor in se bo tozadevni lokal vzel v najem v hiši g. Rozmana na Aleksandrovi cesti. Krajevna starešinstva za Dogoše in Zrkovce se bo izvedlo, ko bo zakonsko zahtevano in se poveri delo lanskim odbornikom. Ker je pa tudi po zakonu predpisana gradnja občinskega doma sedaj že v toku šestih let, se tudi misli na to, da bi se celoten kompleks odkupil in bi se tja preselila občinska .pisarna ter orožništvo. Trgovcu Zamudi !v. iz Nasipne ulice se na prošnjo za spregled kazni za občinsko trošarino v toliko ugodi, da plača mesto trikratne enkratno predpisano pristojbino. Ugodi se prošnji g. Jurija Pogoreutza, prevžitkarja, in se ga oprosti plačanja občinske trošarine. Živahna 'razprava pa se je razvila ob sestavi odbora za gradnjo novega dravskega mostu. Pri tem je predsednik predvsem apeliral na Tezcnčane, naj ne mislijo na odcepitev in naj složno nastopijo skupno s Pobrežani za izvedbo tega velikega načrta. Osnoval se je nato odbor za gra-dnojo mostu katerega tvorijo sledeči gospodje: Stržina, Rozman, Požar, Volk. Kovačič, Koopek, Kašman, Železnik, Kacjan, Krajnc in Maher. Da se preprečijo tudi požarne katastrofe, se osnuje na zakonski podlagi tudi požariio-policijska komisija, sestoječa za Pobrežje iz g. Vol-kerja, dimnikarskega mojstra, g, Kašma-na in Cainika. za Dogoše g. Maherja ir:
Tkalčiča, za Zrkovce g. Kacjana in Vre-cla, za Brezje g. Fojtla in Auerja, dočim za Tezno še ni bilo odrejeno. Po tajni seji, na kateri se je določil za pobiratelja občinskih pasjih taks g. Božič, so razpravljali o oprostitvi dolga za obč. trošarino in Obč. štatutu.
IHuiske Moviu
Tatvine bencina. K poročilu o tatvinah bencina pri trgovcu Brezovniku moramo spopolniti v toliko, da gre glavna zasluga za izsleditev premetenih storilcev mestnemu stražniku Pestotniku, ki je z veliko vnemo vršil poizvedovanja in zlikovcem njihovo tatvino dokazal. Stražniku Pestotniku je pri tej priliki uspelo odkriti razne druge tatvine, ki so jih bili izvršili isti storlci kakor pri trgovcu Brezovniku. Te tatvine so bile izvršene v teku meseca januarja in februarja in so tudi tu kradli bencin in razno avtomobilsko orodje. Oškodovani so bili na ta način veletrgovec Ornig, polkovnik v p. Ferš, tovarnar Pihler in tvrdka Reinhard. — Skupna vrednost ukradenega blaga znaša okrog 10.000 Din. Storilci so pod težo dokazov svoja nečedna dejanja priznali.
Otvoritev avtobusne proge Ptuj - Sv. Barbera v Hal. - Bori - Ptuj. V nedeljo, 4. aprila t. 1., je bila slovesna otvoritev nove avtobusne proge v naše Haloze. Otvoritve so se bili udeležili zastopniki vseh Oblasti, komandant mesta, sreski načelnik, predstavniki mestne občine in poštne direkcije v Ljubljani. Autobus obratuje dnevno dvakrat.
Šport. V nedeljo. 4. aprila t. 1., se je vršila na igrališču SSK Drava zanimiva nogometna tekma med tukajšnjima lokalnima rivaloma SK Ptujem m SK Dravo, ki se je končala z zmago »Drave«.
Kino. V sredo, 7. IV., in v četrtek 8. IV. obakrat ob 8. uri, se predvaja v ptujskem kinogledišču zanimivi film ;Mihailo Stro-gov, carski sel« po znanem romanu Ju-lesa Vernea.
Okua v svet
If Atouilu: sU&tosfeeicM BotBeM
čajo iz \Vash ing tona, da se bodo spričo predstoječih ‘velikih ameriških pomorskih manevrov v Alaski napravili poskusi
PARIZ, 6. aprila. Tukajšnji listi poročajo iz Newyorka, da se v tvornicah letal v Lockheadu izdelujejo vojaška letala za borbo v stratosferi. Mesto, kjer se nahaja pilot, je popolnoma hermetično zaprto in se greje električno. Za 14 dni se bodo pričeli prvi poskusni leti s temi stratosfemimi borbenimi letali, Tudi poro
z nekim novim izumom radijskih detektorjev, s katerimi se more v velikih razdaljah preprečiti sovražnim ladjam sprejemanje radiografskih ali radiofonskih P° ročil.
Monice fa liulohtmke okoiiee
■1 HMM» — i»‘»ir-—" n
Ob smrti dr. Pivka Vest o nenadni smrti br. dr. Ljudevita Pivka v Mariboru je močno pretresla naše sokolske vrste, saj je bil pri nas dr. Pivko dobro znan kot Sokol in javni nacionalni delavec. Pr« tem našem nacionalnem revolucionarju žaluje tudi kmetsko prebivalstvo, ki je dr. Pivka spoznalo ob priliki njegovega političnega dela v našem srezu, saj je bil dobro znan v Ljutomeru, Veržeju in drugih krajih, kjer je 1. 1927. delal na nacionalnem polju in prišel v stih z našimi Prleki. Že takrat so ga vzljubili tudi naši kmetski ljudje, ki so videli v njem plemenito dušo. Potrla pa je vest o njegovi smrti tudi njegove bivše dijake iz naše okolice, ki še danes vidijo dr. Pivka v razredu kot dobrega profesorja,
I prijatelja in nacionalista, ki mu je bilo pri ! srcu tudi vedno gmotno stanje njegovih | dijakov, saj je priskrbel mnogo obedov in ! večerij revnim dijakom, sicer bi moral ! marsikateri opustiti študij. Njegovi bivši dijaki bomo dr. Pivku večno hvaležni za vse njegovo delo v šoli in sokolski telovad nici z obljubo, da bomo sledili značajno-sti, verni svojemu jugoslovenskemu ecun-stvu, kakor nam je bil vzor naš blagopo-kojni profesor dr. Ljudevit Pivko.
?Atikilw/e Movm
Dne 8. aprila vozi Putnikov avtokar v Graz. Odhod ob 7.30 izpred »Orla«.
27. aprila napravi »Putnik« z avtoka-rom izlet v Pariz, na kar že sedaj opozarjamo. Vse nadaljnje pri »Putniku«. Ljutomerske novice:
Putnikovi avtokarski izleti 1937.	8=
april: Graz, družabni izlet 1 dan Din 100, 10.—21. april: Italijanska in francoska Riviera ter Dolomiti 12 dni Din 2.800.— x. 27. april do 11. maja: Pariš — na svetovno razstavo, preko ital. in franc. Riviero, nazaj preko Švice in Dolomitov, 15 dni Din 3.900.— x, 2.-6. maja: Budimpešta, mednarodni velesejem preko letovišč ob Blatnem jezeru, 5 dni Din 500.-, 8.—9. maja: Mariazell 2 dni Din 200.—, 13.—22. maja: Binkošti v Rimu 10 dni Din 2.400.— j x, 14.—17. maja :Binkošti v Benetkah 4 diii Din 900.— x, 15.—29. maja: Pariš — na svetovno razstavo, preko ital. in franc. Riviere, nazaj preko Švico in Dolomitov 15 dni Din 3.900—- x. x — cena je vpo-števana z aranžmanom.
Graz obiščete najugodnejše ob priliki Putnikovega izleta z luksuznim avtoka-rom v četrtek, dne 8. aprila 1937. Cena vključno vizum le Din 100.—. Prijave je oddati najkasneje do 6. aprila do 18. ure. Prijave in informacije pri Putniku.
—-	i
Profesor dijaku: Kaj mi veste povedati o Schillerju?
Dijak: Samo najboljše!
kavke
Karel Hribernik šestdesetletnih Te dni
je praznoval 60 letnico upokojeni šolski upravitelj g. Karel Hribernik. .le koroški rojak in je leta 1896. maturiral na' celovškem učiteljišču, nakar je služboval po raznih krajih Koroške in Slovenije. Njegovo zadnje službeno mesto je bilo na Vratih in je 1. 1931. stopil v pokoj ter se za stalno naselil v Marenbergu. K°f vnet narodnjak je v tem duhu vzgajal Ste vilne generacije, udejstvoval se je tudi na literarnem in znanstvenem polju. Kljub lepi starosti se še vedno počuti mladeniško čilega ter prav rad debatira o razni*1 šolskih ter drugih znanstvenih problemih. Marsikdo se zateka k njemu, izkušenemu šolniku, po nasvete in je za to vedno na razpolago. Vrlemu šolniku čestitamo k lepemu jubileju ter mu kličemo: Še na mnoga leta.
Osebna vest. Po lastni prošnji je bil premeščen iz Marenberga priljubljen1 orožniški podnarednik Stojan Gajič v Ti tel v Dunavski banovini. — Iz Titla pa je prišel v Marenberg orožniški narednik Velak Oz val d.____________________________
Stara devica.
Stara devica:	Sinoči	sem	šla	okoH
desete ure zvečer po ulici. Kar naenkrat vidim v bližini nekega moškega. 1 i veš, kako sem na to stekla!
Prijateljica: »Pa si ga vjela?
Ra*no
OPOZARJAM VSAKOGAR,
i da nisem plačnik za dolgove, j ki jih dela moja žena Nc/.a in i hčerka Aloizlia Kolctnik. Po-I brežjc-Marlbor. Ivan Koletnik 1749
SVARILO!
Svarim vsakogar, da niaum plačnik za dolgove, ki bi jih naredila moja žena Ana. Obenem opozarjam, da bom proti vsakomur sodno postopal, ki bo mene ali mojo družino obrekoval. Franjo Or-lak, Stritarjeva 29.	1745
ZA POMLADNO SEZONO
ročne torbice, nalnovejšc v obliki, potni kovčegi v vsaki velikosti, nahrbtniki, šport ni pasovi, nogometne žoge itd. Velika izbira, najnižje ce ne! Ivan Kravos, Alcksan-drova 13.	1255
"	POZOR!
Jutri, dne 7. IV. 1937 -;e bo prj Vinku Piršu, mesarju na Gavncm trgu pri drugi stojnici prodajala govedina po 1— 6 Din od 1 kg naprej.
Stanovanie
GOSPODA
sprejmem na stanovanie in hrano. Vrbanova 28 pritličje, desno.	1752
IŠČEM STANOVANJE
proti odslužilu, najraje z delom na vrtu. Marila Lorncr, Prečna ulica 2.	1750
IŠčFm-STANOVANJ E
malo sobo in kuhinjo alj sobo s štedilnikom. Ponudbe na upravo pod ..Državni uslužbenec”-	17-16
Sobo odda
OPREMLJENO SOBO
r. dvema posteljama oddam. Ivanka Legat. Meljska c. 57. ____________1751__________
SOLNČNO SOBO
z 1—2 posteljama s posebnim vhodom, oddani. Sodna 25-11, vrata 9.	174«
SEPARIRANO SOBO
z vso oskrbo oddani eui''111' ali dvema gospodoma. svobode 0-111 desno, !*'
Lokal
LOKAL
pripraven za obrt in pisarM dam v ‘najem. Franc Boži^j« Meljska c. 9.	1’’
Službo dobi
LEPO OPRE At L.| ENO SOBO
veliko ali malo, oddam. Uporaba kopalnice. Strossmajer-ieva 28-11. vrata 9.	1^87
Pošteuo. čedno
PRODAJALKO ,(j
sprejmem takoj. Preds^v' se v podružnici »Bonbofl*® Orient*. Dvofakova 10-
NATAKARfCO . ...
servirko iščem za takoj-^, slov v upravi listu.
1735
DEKLE
ko
ki govori siovensko. nen?Va in opravlja vsa gospodnn ‘ dela, dobi službo. Našlo ^ upravi lista.	-
SLUŽKINJO vi-
za vsa gospodinjska la, /možno, pošteno, * ll!Tie in zanesljivo dekle. J*PrL'. ^55 pekarna Cebol
DOiV JUAN
70
Grška dekleta, ki stanujejo namreč pri An dri kosovi h, niso neobčutljiva za moje majhne galantnosti. Že mi je neka med njimi pripovedovala, da napravi gospodična Hčriniona vsako jutro Že zarana iz-prehod s svojo učiteljico v precej oddaljeni zaliv, kjer imajo Andrikosovi svoje kopališče. Takoj, čim se sonce krepkeje pojavlja na obzorju, sta že zopet doma in potem skoro ne zapusti gospa Rancova svojih prostorov. Pomislite, gospod grof. kaj je napravila. Okna svoje spalnice, ki so obrnjena proti vili gospe Glinarjeve, so popolnoma zaprta. Stavim slavo, da sedi gospa Rancova tam zadaj in opazuje kneza Voroneova, ki se nemalokrat pojavlja pri (jlinarjevi. Tudi sem izvedel, da mnogo, umosfo joče in da je že večkrat hotela
odpotovati, pa je potem vendarle ostala. Veste, jaz vse izvem, kar hočete. Sem na ‘razpolago, če potrebujete kakšnih informacij,«
Meričev sc je pri tem zamislil. Vse, kar mu je pripovedoval An torne, sc je povsem skladalo š tem, kar je pred nedavnim pričel domnevati in sklepati, še bolj pa so ga zanimali informacije o Hermioni. Pomislil je kratko, nato pa spregovoril:
»Poznate morda, Antoine, tukaj na otoku kakšne podjetne, neustrašene mornarje oziroma čolnar Je? Seveda morajo biti tak Sni, da se jim človek lahko zaupa za daljše vo»nje.*
Da. pravkar je tukaj nekaj kozaških čolnov. Vsako leto v maju prispejo preko Črnega morja v Carigrad.
Pošljite po koga od teli mornarjev. — Prav rad bi se prislužil tega moštva.«
To, o Čemer je Antoine pripovedoval Meričevu, jc imelo dejanski mnogo resničnega ozadja.
V	gosp- Rancovi sc jc omajala odločitev, da odpotuje, čim ji je Katinka sporočila, da postane v kratkem Glinarjeva njih soseda. Zanikalo jo jc, da bi opazovala svojega soproga, kneza Voroneova, ne da bi niti najmanj slutil. Čim sc jc Glinarjeva s svojo hčerko preselila v najeto vilo, je Rancova sporočila Katinki, da ostane pri njej ter da ne odpotuje. In pre-dno je Katinka pomislila na to, kaj bi iscki utegnilo biti vzrok nenadne spremembe v odločitvi gospe Rancove, je gospa Rancova odgrnila poslednjo zadevo in je Katinki vse in odkrito priznala, da jc njen mož knez Voroncov, ki zahaja k Glinarjevi. Zelja, da bi čimprejc izza zastrtega oknu videla, • kaj se
tamkaj dogaja v hiši gospe GlinanC ’ jo je neprestano glodala ter ji P°vzr0C nestrpnost v pričakovanju trenutka, daj se bo pojavil pri Glinarjevi kne/'.cC|£tj roncov, njen mož, ki ga bo lahko s iz prijateljičine hiše opazovala.
Ta izpoved z odkritim priznanjen' ^ bila za Katitiko težka preizkušnja. - ' ■ ji bo posrečilo, potlačiti vse otw, k‘ je tiščalo na dnu duše? Ni pač J11 ' ^ daleku slutila, da je ruski odličnik, . gar intenu jo je bila Glinarjeva P°? Verin mož in hkrati njen _lastni z. |3 vec. Njen namen, s katerim Jc i} ;■ na Prinčevski otok, je splaval po g.)t Hotela jc namreč s tem na vsa h ,i,aro-preprečiti, da bi sc mogla s \c,n ja bi »om Clauselom« kje srečati ali utegnila o njem kaj slišati.	»
nadaljujejo
Darujta za
d. 4 '
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA,, vsi v Mariboru.