Lat® VB., St. 74. PoSfnlna plačana v gef&vto!. V LfubSIani, v ste©t@ 1. aprila 1922. Pesais). šf. 75 par« NAPREJ Glasilo Socialistične stranke JugosEavlie. IZJAVA. Socialističnega poslanskega kluba ob ori-liki glasovanja o zakonu o samoupravi oblasti in srezov. Kakor zakon o splošni upravi, je iu-di zakon o samoupravah osnovan na nekaterih določbah ustave, ki so zbudile najresnejše pomisleke našega kluba v času izdelovanja ustave in ki so nas, poleg nekaterih drugih, prisilile, da smo glasovali proti ustavi. Dosledno ne moremo soglašati niti z zakonom, izhajajočim iz takih, po našem prepričanju škodljivih določb. Naglasiti moramo, da se popolnoma strinjamo z načelom samouprave, do katerem naj narod dobi kolikor mogoče direktnega vpliva na reguliranje in upravo svojih zadev; pri čemer je treba med posamezne enote od države do občine smotreno razdeliti agende, tako, da ostane v skupni upravi vse, kar je po svoji naravi skupno vsemu narodu, medtem ko se manjšim enotam prepusti vse, kar se jim more prepustiti brez škode za skupnost in kar se boli uspešno upravlja v ožjem okvirju. S pojmom samouprave je pa nerazložljivo spojeno načelo demokracije. Medtem ko ni vedno odločilne važnosti vprašanje, ali se kakšen predmet prepusti upravi naroda v državi ali v okraju, je s stališča demokracije vedno važno, da upravlja narod, oziroma, kolikor mora biti njegova uprava iz tehničnih razlogov v raznih slučaiih bolj ali manj indirektna, da jo kontrolira. Po 'našem spoznanju ne izpolnjuje predloženi načrt teh zahtev. Že porazdelitev v oblasti, ki je s tem načrtom v najtesnejši zvezi, je fatalno prejudicirana po ustavi, in zlasti dve njeni določbi ovirata ustanovitev oblasti, ki bi ustrezale kardinalni zahtevi iste ustave, po kateri naj bi se porazdelitev izvršila po naravnih, socialnih in gospodarskih razmerah. To bi bilo zdravo načelo, če ne bi bilo obsojeno, da ostane na papirju, ker onemogoča njegovo dejansko izvršitev druga določba., da sme imeti ena oblast le omejeno število prebivalcev (čl. 95. ustave), in pa določba čl. 135, po kateri se smejo oblasti v Bosni in Hercegovini ustanavljati le v mejah teh dežel, s čimer je izključena racionelna razdelitev ne le v Bosni in Hercegovini sami. ampak tudi v vseh obmejnih deželah. Tudi če bi bil predloženi načrt o samoupravah mnogo idealnejši kot je, ne bi mogel doseči svojega cilja, dokler veljajo omenjene ustavne določbe, ker ne morejo najlepši predpisi o samoupravah postati efektivni, če je podlag^, zgrešena. Ali tudi predloženi načrt sam je zelo oddaljen od idealnosti. Predvsem ima napako. da ne daje v samoupravnih edinicah narodu pravilne reprezentacije. Tudi za oblastne in okrajne skupščine se ni ženskam priznala volilna pravica, dasi gre tukaj za nepolitične zastope, v katerih bi bilo sodelovanje druge polovice državljanov koristno za reševanje zadev na eni strani, in za pripravo žensk za poznejše politične funkciie ng. drugi strani. Odklonjen ie. bil naš predlog, da bodi vsa oblast ena volilna qdinica, kar bi dalo najboljšo podlago, da se dožene pravo mišljenje naroda v oblasti in da se iz oblastne skupščine izključi enostransko zasledovanje lokalnih interesov, spadajočih v druge zastope, na škodo interesov cele edinice. Vpeljuje se tudi neenako zastopstvo s tem« da.se določa v splošnem in v velikih mestih deset tisoč prebivalcev za kvoto, na katero iiaj odpade en član oblastne skupščine, medlem ko zadostuje v malih mestih Jn trgih pet tisoč prebivalcev za to, s čimer so zlasti velika mesta s svojimi velikimi interesi in hitro naraščajočim številom prebivalstva, krivično zapostavljena. Zlasti pa moramo ugovarjati členu 44.. ki določa način razpodeljevanja mandatov po končanem glasovanju. Naša skupina stoji odločno na stališču sorazmernega zastopstva, ki je ne le teoretično najbolj pravično, ampak tudi edino garantira poslovanie v zrnislu narodne volje, torei v zmislu demokracije. Po nastopu socialističnega lduba, ki je bil v tem podprt od drugih delov opozicije, se ie sicer prvotno predloženi načrt nekoliko zboljšal, s tem, da je odstranjena absolutna veljavnost prvega količnika in je tudi strankam, ki dosežejo dve tretjini tega količnika, omogočeno sodelovati pri razdeljevanju mandatov,po dalje označenem D' Hontovem sistemu-proporca; ali tudi s tem še ni izključena možnost popačenja pravilnega volilnega rezultata in favoriziranja strank, ki nikakor ne predstavljajo večine, na škodo drugih skupin. Druga velika napaka predloženega načrta je množina nadzorstva in kontrole, kateri so samouprave podvržene v taki meri, da se mora njih odvisnost od državnih nadzornih organov neprijetno občutiti, kar lahko vodi tudi do ostrih, stvarno nepotrebnih konfliktov, do oviranja poslov in do fatalnih posledic za državno enoto. Deloma je tudi vir tega greha iskati že v ustavi: vendar pa bi bil zakon v mnogih rečeh lahko dal samoupravam svobodnejše roke, tudi če bi bil sledi! ustavnim določbam. Tako dobiva pozicija velikega župana napram oblastnim skupščinam in oblastnim odborom gospodovalen značaj, ki že pisan izziva neprijetne občutke in odpor, in bo v praksi lahko vodil do medsebojnega nezaupanja in do resnih, za državo in za samoupravo škodljivih nasprotij. Določbe o samoupravnih financah, kakorkoli se zde številne, so nedovoljne in stvarno nejasne, ker je do njih nemogoče presoditi, s kakšnimi sredstvi bodo Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Stane mesečno 21h pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V marcu 1922 računamo pic po 4 din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. samoupravne edinice mogle razpolagati. Dokler je na finančna podlaga negotova, so vse funkcije samouprave enako negotove. Socialistični klub je po svojem za-* stopniku v pododboru in v Zakonodajnem odboru označil vse svoje pomisleke glede na zakon v celoti in glede na njega posamezne dele, ter podajal predloge za zboljšanje. Kar je večina teli predlogov sprejela, ni moglo bistveno zboljšati zakona. četudi so s tem nekatere posamezne napake deloma omiljene. Sicer pa je, kakor že omenjeno, sama ustava onemogočila tak zakon o samoupravah, ki bi se viemal s pravimi demokratičnimi načeli, s potrebami naroda in z resničnimi interesi posameznih cdinic v državi. Ta so tehtni razlogi, zaradi katerih ne more Socialistični klub sprejeti predloženega načrta o oblastnih in srezkih samoupravah, in bo glasoval proti njemu.« DELAVSKA SODBA O WASHING-TONSKI KONFERENCI. (K predsloieči genovski konferenci 10. t. m.). Kot vzgled, kako enako sodijo o kapitalističnih konferencah vse delavske organizacije na svetu, navajamo službeno poročilo avstralske delavske stranke, ki se glasi doslovno: »Diplomati na washingtonski konferenci so takoj v začetku zaključili, da ne mislijo odpraviti vojne. Bila je le posknš-nja, kako omejiti vojskovanje. Vse velike tovarne, v katerih proizvajajo orožje in strelivo na debelo, ostanejo v obratu pripravljene, da v pr_vem momentu bodoče vojne zaposlujejo s polno paro. Tekom konferiranja v Washingtouu so zavezniki vozili topove in municijo na Poljsko, v Rumunijo in druge državice ob sovjetski Rusiji za napade na boljševike. Iti so proti kapitalističnemu sistemu. V tem se vidi vsa sleparija razoroževalnega govoričenja med zavezniki. Francija je takoj prve dni absolutno odklonila vsako pomanjšanje njene armade na suhem. Nien izgovor je. da se boji napadov Nemčije, To je zelo čuden izgovor z ozirom na dejstvo, da morajjiti Nemčija razorožena na podlagi versafl-ske mirovne pogodbe.. Potem ie prišla vest da Francija noče zavreči podmernikov. Anglija ie odgovorila, da bo še dalje gradila ladje za pokončavanje submarink. In tako se nadaljuje farsa. Dvomimo, da je bila tudi Amerika odkritosrčna s svojo željo za razoroženje. Bila ni nič bolj odkritosrčna kakor s svojimi štirinajstimi točkami, na temelju katerih ie bilo sklenjeno premirje. Niti ena Wilsonovih točk ni prišla nikjer v veljavo. Stric Sam videč, da je svet v kaosu in nesolventnosti — Anglija govori o črtanju dolgov in drugie zadolžene države sc lovijo za zadnjo bilko — je prišel na misel splošnega razoroženja v svrho, da se zadolžene države nekoliko oddahnejo in vrnejo Ameriki nekaj dolarjev, katere jim je tako velikodušno posodila. Da bi pa odpravili vojno s sveta — ne, kaj takega niso nikdar mislili oni, ki so zastopali strica Sama na konferenci. Faktično ie Ameriki ravno toliko za razoroženje kakor Angliji in Franciji. Vojne ne odpravi nihče drugi kakor edinole delavci sami, kadar bodo prenehali mesariti in moriti drug drugega na ukaz militarističnih in kapitalističnih gospodarjev. Čim prei se delavci vsega sveta zdramijo in spoznajo, da le oni lahko odpravijo vojno s sveta, tem prej bodo meči in topovi preliti in prekovani v nlugsjn tem prej bodo parazitični militaristični tlačitelji norabili njihovo energijo v produktivnem delu, ki bo.koristilo človeštvu v splošnem.« * Po poročilih iz sovjetske Rusije, se bodo sovjetski voditelji udeležili genovske konference samo kot trgovci. IZJAVA. Prejeli smo in objaljamo nekoliko okrajšano: (Po soglasnem sklepu seje osrednjega' odbora ZJŽ z dne 28. marca 1922). Nezaupanje, ki ga je gojila Zveza jugoslovanskih železničarjev do koalicije, i je bil edini vzrok ,da je toliko časa omahovala z vstopom v koalicijo železničar- * jev. Kmalu po ustvarjeni koaliciji pa se je izkazalo, da je bilo nezaupanje Zveze j opravičeno, in da se je uresničila bojazen izrabljanja delovanja koalicije od nekih hujskačev v strankarsko-politične namene. Ker smo uvideli, da je s »Prometno Zvezo« oziroma njenim zastopnikom vsako resno in pošteno delo v koaliciji nemogoče, smo postavili predlog, da izmenja »Prometna Zveza« svojega zastopnika v koaliciji. Ker »Prometna Zveza« na ponovno željo ZJŽ ni izmenjala svojega člana in ga ni hotela nadomestiti z drugim, pač pa je z objavo v časopisju dokazala, da se istoveti z deraagoškim delovanjem svojega zastopnika v koaliciji, je bila ZJŽ primorana ponovno odločno nastopiti, da se »Prometna Zveza« izključi iz koalicije. Smo globoko uverjeni, da pod takimi razmerami, ki so bile ustvarjene po zastopniku »Prometne Zveze« s kršenjem tolikanj potrebne discipline, ki ne pripoznava niti najprimitivnejših parlamentarnih običajev in ki le osebno izrablja koalicijo v korist neki politični strapki, ne bo žela koalicija nikdar zaže-lienega uspeha. Radi demagoškega shoda, ki je bil sklican po zastopniku »Prometne Zveza« in obenem članu, koalicije Francu Beltramu, dne 23. sušca 1922 v »Mestnem domu« v Ljubljani ter radi od ne-železiiičarjev odglasovane zaupnice omenjenemu sklicatelju smo primorani, izva-iati konsekvence s tem. da odlagamo svoje mandate v pokrajinskem ^ koalicijskem odboru železničarjev za Slovenijo. O tem sklepu smo obvestili vrhovno vodstvo koalicije in vse koalirane organizacije. V prepričanju, da bo celokupno naše članstvo ta naš korak odobrilo, smo prj-mnrani preprečiti pohod različnih političnih agitatorjev med železničarje. Boj za koristi železničarjev bo gotovo uspešen, če samostojno in v zvezi z resnimi železničarskimi organizacijami vodimo borbo do končne zmage za naše stanovske pravice. Osrednji odbor ZJŽ. Politične vesti. -f Demokrati se pulijo za zloglasnega generala Zečeviča. Včeraj so razpravljali o izročitvi generala Zečeviča sodišču, vendar brezuspešnao. Danes gredo trije demokraški ministri k ministrskemu predsedniku Pašiču s predlogom, da gre vlada pri prihodnjem razpravljanju o tej zadevi čisto enostavno na dnevni red. Baje so si demokrati za ta slučaj že zagotovili večino. Skoro gotovo bo danes izjavil ministrski predsednik Pašič, da prevzame vlada vso odgovornost za vsa dejanja generala Zečeviča, ker so vsi ministri Dodpisali odlok o poklicanju rekrutov. General Zečevi č je zakrivil smrt 299 in obelenie 5820 vojakov-rekrutov. Vladu bo šla preko tega zločina, ker je po njenem mnenju visokim vsebam vse dovoljeno. Aliagiča so usmrtili na vešalih, ker .je ustrelil ministra Draškoviča, o katerem, ie bil prenričan. da je s svojo »Ob-znano« usmrtil na tisoče delavskih družin. Bomo videli, kaj bodo rekli k takemu »prehodu na dnevni red« opozicionalni klubi. (Tozadevno senzacionelno interpelacijo smo objavili v »Napreju« z dne 25. marca. — Opomba tjrpd.). -f Velikanske priprave za kraljevo poroko. Zaradi poroke kralia Aleksandra, za katero nadaliuiejo z velikanskimi pripravami, izmed katerih bo najbolj razkošna »beneška noč« na Donavi, je izdal prosvetni minister Pribičevič ukaz, da s.e konča pouk na univerzah in na vseh šo- i lah že 25. maja. Izpit se bodo polagali šele po končanih poročnih slovesnostih. Vlada hoče. da se bo tudi mladina dostojno spominjala znamenite poroke, pri kateri bo pelo pozdravno skladbo 500 Dev-cev iz vse kraljevine na čast novi kraljici. Za pozdravno skladbo so že razpisali natečaj in tekmovanje za nagrado bo najbrž ogromno. Vse te vesti nas spominjajo na dogodke v srednjem veku. + Bivši cesar Karel dela pokoro za svoje grehe. Iz Lizbone poročajo, da bivši cesar Karel ni samo zbolel na pljučnici, temveč tudi na moiganih. Vročina se mu je dvignila že nad 40 stopinj in ga je že previdel katoliški škof v Funchalu. Dunajski monarhisti so zbrali 3 milijone kron, da se je mogel specialist dr. Delug odpeljati z orientekspresom v Funchal. Cesarjevo stanje ie brezupno. + Spletke ruskih monarhistov. General Hoffmanu kuje v družbi s franco-i skim generalom Nolletom in drugimi svo-| iimi tovariši načrt za zavoievanje sovjet-| ske Rusije in vpostavo carizma. Nemški i časopisi pišejo popolnoma odkrito, da se-< stavljajo v Jugoslaviji belogardistične i čete pod imenom: »Vojna zveza za reši-; tev domovine«. Mi smo že opetovano | opozarjali na carističnega generala i Wrangla. ki rezidira v Belgradu, odko-j der inspicira svoje čete in svoj štab z ! vednostjo belgraiske vlade. -f Poglavie k razorožit venim konfe-j rencam. Ameriški senat je zopet dovolil ! za armado malenkostno vsoto v znesku j 375 milijonov dolarjev. \ + Reparacijsko vprašanje v franco- i skeču finančnem odboru. Francoski finan- j čni minister De Lastevrie je v debati o ; proračunu povdarjal. da mora plačati 1 ■ Nemčija ogromno odškodnino Franciji v i najkrajšem Času. Če ne more 'fo storiti drugače, naj si vzame notranje posojilo kakor je to storila Francija leta .1871. Reparacijsko vprašanje mora Francija rešiti še predno bo pričela z »obnovo Evrope«. + Lakota v sovjetski Rusiji. Možje, ki niso socialisti, ne komunisti, izjavljajo na merodajnih mestih, kot je ameriški senat. da je za strašno nesrečo ruskega ljudstva ob Volgi odgovorna prvič vojna, drugič zavezniška blokada in .tretjič suša. Nizkotni hinavci vedo, da je to resnica, ampak nalašč potvarjajo dejstva in, računajoči na nevednost in slepo vero svojih pristašev, namenoma ponavljajo jn ponavljajo podlo laž da ig sedanja ruska vlada zakrivila lak to. Kdo je pa kriv lakote na Kitajskem? Zdajpazdaj pride kakšna vest., da na milijone Kitajcev umira lakote. Glad pa ubija povsod enako, ljudje trpe, pa naj so bele. rumene ali črne kože. Zakaj nobene solze za stradajoče Kitajce, ako je že treba jeremijadirati nad žrtvami kake katastrofe? — Lakota je tudi na Poljskem, v Avstriji in drugod in bila bi še veliko večja, če ne bi bili Američani pravočasno poslali živil tja. ob času, ko je bila. Rušita še zaprta od vseh strani z železnim obročem blokade. Zastonj! Zlobni kramarji z ljudsko nevednostjo, ki žive ob duševni temi in mislijo, da bodo zadržali korakanje napredka z organizirano lažjo, bodo še dalje lagali ne samo o Rusiji, marveč o vseh ljvi-deh, ki ne capljajo slepo za njimi.____ Dnevne vesti. Vojaška intendanca za Slovenijo v likvidaciji v Ljubljani razglaša sledeče: V zvezi z že razglašenim obvestilom glede ženitbenih kavcij bivših avstro-ogrskih oficirjev, nai vpošljejo zahtevane podatke le oni oficirji, kateri niso dobili vrnjenega namenilnega lista (Widmungs-urkunde) od bivšega in ne od sedanjega avstrijskega vojnega ministrstva. Oni, ki imajo namenitveni list že v svojih rokah, se morajo sami pobrigati, da dobijo vrednostne paprje kavcij. Tudi glede iz-plačania obresti vrednostnih papirjev, ki so še v Avstriji pod zaporo, ne more ta intendanca odnosno naše poslaništvo nič ukreniti. LluhSjaita. Protestni shod sklicuje v nedeljo, dne 2. aprila t. 1. ob pol 10. dopoldne v »Mestnem domu« v Ljubljani »Splošna organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot« proti nameravanem razpustu invalidskih domov in proti ukinjenju pokojninske likvidature ter važnih drugih vprašanj tičočih se vojnih žrtev. — Udeležba ie dolžnost za vsakega člana. — Odbor. * Iz gorenjega vabila je razvidno, da bodo prišle na .dnevni red prav zanimive stvari. Toda informirani smo bili, da se bodo obravnavale še neke zadeve, ki bodo prav gotovo vzbudile splošno senzacijo v javnosti. Poživljamo zato vse, tudi neinvalidsko občinstvo, da se shoda udeleži. — IJredn. Od danes dalje se prodajajo v pisarni Glasbene Matice v Gosposki ulici sedeži za violinski koncert, katerega priredita violinski virtuoz in profesor tukajšnjega konservatorija g. Jan Slais in gospa Ruža Šlais-Deylova. Koncert'se vrši z zanimivim sporedom v soboto, dne 1. aprila ob 8. zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Občinstvo vabimo, da v obilnem številu poseti to umetniško prireditev. Včerajšnja sela ljubljanskega občinskega sveta je bla zelo burna, ker je nastal med in do odgovoru župana sodruga dr. Periča, na Žerjavova zavijanja velik hrup in krik v demokratskih vrstah. Za-radi Peričevega odkritja je današnje »Jutro« vso iz sebe in kar besni jeze in obupa* . V seji so rešili več važnih predlogov, izmed katerih omenjamo resolucijo za medicinsko fakulteta. 180.000 kron podpore za »Domovino« in »Sirotišče sv. Jožefa«, zvišanje' gostaščine za 100. odstopov, novo štirimilijonsko posojilo, zgradbo mestne ubožnice v Goričanah in zavarovanje mestnih gasilcev letno za 20.000 kroj. XXXVIII. redni občni zbor pevskega društva »Slavec« se bo vršil v soboto, dne 8. aprila 1.1. ob 20. v društvenih prostorih. Sodrue Karel Vasle, ključavničar, je umrl 30. marca 1922 za jetiko. Pogreb se bo vršil 1. aprila ob 14. uri (ob 2. popoldne) iz Cegnarjeve ulice št. 6 (ulica nasproti deželne bolnice).. — Udeležite se Pogreba! Delal je pridno v povinarski organizaciji. pri »Svobodi« in pri politični. Vsled bolezni smo ga že leto dni pogrešali. Dokažite, da ga v tem letu nismo pozabili. spremite ga na zadnji poti! Karia Miheliča, pekarskega vajenca, vabimo, da se zglasi v popoldanskih urah v našem uredništvu. Zupančičev večer. V soboto 1. aprila bo predaval v društvu »Soča« (hotel Lloyd) gospod Ivo Peruzzi o našem nai-bolišem. sedaj živečem pesniku Zimanči-ču. Ob enem se bodo recitiral^ nekatere niegovih pesmi. Pevske točke bo pa proizvajal nalašč za ta večer sestavljen kvartet najboljših pevcev. Začetek ob osmih in pol. Vstopnina prosta. Prijatelji in znanci dobrodošli. Javno predavanje Zvonimira Ber-n°ta, glavnega urednika »Napreja« »O svetovnem nazoru«. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na oaljši govor, vendar ne nad 10 minut. Petek, 31. marca 1922. Velika dvorana »Mestnega doma« v Ljubljani. Začetek točno ob 20., konec najpozneje ob 22. — Sedež 1. vrsti po 5 Din., v 2.—10. vrsti po 2 Din., v zadnjih vrstah po 1 Din. Stojišče 50 par. Is stranka. Sotrudnike, ki mslijo poslati kak Prispevek za »Majski spis«, prosimo, naj nam ga pošljejo najpozneje do 3. aprila. Pozneje došli dopisi izidejo k večjemu v majski številki »Napreja«. Vse organizacije, ki želijo imeti 1. maja shod, naj nam to naznanijo vsaj do 10. aprila, da jim lahko preskrbimo govornika. Naznanijo naj nam obenem kraj in čas vr-šitve, da jim ne bo treba o tem dvakrat Pisati. Organizacije v sosednih krajih naj čas shoda uredijo sporazumno tako, da bo vse en govornik lahko opravil. Organizacije in zaupniki naj vsaj do 10. aprila naročijo primerno število »Majskega spisa«, da ne bo eden ali drugi kraj ostal navsezadnje brez niega. Cena še ni določena, zagotovo pa ne bo veljal več nego 3 Din. fiz strok, gibanja. Hrastnik. V nedeljo, dne 2. aprila 1.1. se bo vršil ob 3. popoldne v dvorani Konsumnega društva rudarjev občni zbor podružnice rudarjev. Poročevalec sodr. I. Arh. tainik Unije slovenskih rudarjev. Dolžnost članov je, da se gotovo udeleže. GLEDALIŠKI SMRAD. 3 in pol milijona kron nrimamjkljaja! To je dosedaj ugotovljeno, kakor so nam povedali. Škandal! Ta številka govori več kot celi skladi obtožnic! Ta številka govori neusmiljeno, kako je gospodarila gledališka uprava z njej zaupanim državnim imetjem- Koliko primanjkljaja bodo š.e ugotovili? In kdo ga bo poravnal? Poravnati ga bo moralo ljudstvo z novimi davki in gledališki personal, ki itak že umira v bedi, s svojimi plačami! Resnično: Danes ne zahtevamo več, da se krivci teh škandaloznih razmer samo odstranijo, ampak zahtevamo, da se tudi najstrožje kaznujejo in se jim imetje zapleni, da bo vsai del materialne škode uoravnan. In to takoj, ne da bi še čakali, •kaj bo prinesel nadaljnji razvoj preiskave na dan! Vsak izgovor je odveč: Mariborsko gledališče je ^životarilo gotovo v slabših razmerah kot ljubljansko in vendar je bilo uradno dognano, da izkazuje njegova blagajna znaten pvevišek! Dan na drn prihajajo k nam novi ljudje, da nam pomnožijo težko gradivo zoper sistem, ki nam je spravil gledališče materialno in moralno na beraško palico. Povedali so nam reči, katcih bi niti mi ne pričakovali in ki bi ježili vsakemu poštenemu človeku lase. Ljudje imajo do nas zaupanje, ker vidijo, da smo pričeli brezobziren boi kateri mora brezdvom-no voditi do pooolne zmage navzlic vsem še tako diplomatskim mahinacijam. Deset življenj bi ne zadostovalo okrivljen-cem, da bi se za vse svoje, doslej nam znane grelie. pokorili v najtemnejši temnici! Radovgdni smo. če dobo oblasti še čakale, da mi izvedemo zadevo do konca! Demokrati'' molče. To je, tisti krogi, proti katerim smo dvignili javno obtožbo sodelovanja pri uničevanju našega gledališča. Dajte, gospodje, izjavite se, koliko je krivde na vas. in popravite jo vsi. kar vas ic poštenjakov v vaši stranki, z energičnim očiščenjem. Ali veste, da so se najtežji gl: zvalili ir. vaša ramena? Gospod n- ster n. r. Kramer! Javnost ve, da sto vzeli te ljudi v zaščito. Javnost pa še zmerom ne ve, da ste to zaščito že tudi odtegnili, zato tudi marsikdo ne mara verjeti, da imamo prav. ker ne mara verjeti, da ščitite take stvari Vi, ki niste znan kot nepoštenjak. Ali ni to izkoriščanje Vašega^poštenega imena? Ne dovoljujte, da se še nadalje skrivajo za Vaš hrbet! — Carinski dohodki od 1. januarja do 11. februarja t. 1- so znašali približno 110 milijonov Din. — Izvoz goveje živine In prašičev iz naše države je znašal v 1921. letu 106.534 komadov goveje živine in 219.534 komadov prašičev. — Čudno gospodarstvo. V naši državi pridelamo žita mnogo več kot ga porabimo. V jeseni, ko je bilo žito poceni, smo ga izvažali, sedaj pa ko je cena. radi primanjkljaja narasla, ga uvažamo iz Amerike inJRumunske zato, da bi domače žito postalo cenejše. Gospodje na vladi dobro vedo, da pri gospodarskih pustolovščinah.— služijo milijone! = Dobiček državnih gozdov v Sks-evniji znaša 2 milijona kron, na Hrvaškem in Slavoniji 66 milijonov kron, v Bosni 77 milijonov kron, v Vojvodini 28 milijonov kron, v Srbiji pa samo 2 milijona 500 tisoč kron. r= Cene lesa. Hrastova debla I, vrste ur 3000 do 4200 kron. II. vrste kubični meter 1600 do 2400 K, hrastove deske do 5 cm debele 5000 do 8000 K m", bukova debla 1. vrste.800 do 1000 k nr. javorjeva debla 1. vrste 2400 do 2600 K nr, jesenova debla 2400 do 2600 K nr, mehak rezan les 1600 do 2000 K nr. — Bukova drva I. vrste Vagon 5600 do 6600 K, II. vrste vagon 4200 do 6000 K. drva mešano blago vagon 4000 do 4800 K. oglje varon 18.000 do 24.000 K. — Brzojavni hrastovi drogi komad 2400 K. jelkovi komad po 1200 do 1600 K, železniški hrastovi pragi komad 150 do 210 K, bukovi po 700 do 800 K. = Naš izvoz v Egipt. Nasa pooblaščena trgovinska agenciia v Port Saidu je javila zagrebški trgovinski zbornici, da se je iz naše države v letu 1921. uvozilo v Egipt 231.303 meterskih stotov cementa, v vrednosti '101.058 egiptovskih lir. • 1412 meterskih stotov fižola v vrednosti 256 egiptovskih lir. 35.483 nr gradbenega lesa, v vrednosti 1S2.5S9 egiptovskih lir. Celokupni uvoz v Egipt iz raznih držav ie znašal v letu 1921. 55,507.984 egiptovskih lir; na našo držaVo odpade 289.801 egipt. lir. = Na račun vojne odškodnine mora dati Madžarska naši državi 3000 konj, 500 volov in 5000 ovac. Meščanska šola v Tržiču otvori v soboto, dne 1. aprila ob 20. svoj gledališki oder »Vesna «s pravljično igro »Krojaček junaček«. Predstava se ponovi v nedeljo ob 16. Čisti dobiček je namenjen za kritje stroškov, ki jih je imela šola pri novozgrajenem odru. Preplačila se hvaležno sprejemajo. K obilni udeležbi vabi ravnateljstvo. Glavna skupščina Športne zveze se bo vršila nepreklicno v pondeljek, dne 3. aprila t. 1. ob 7. zvečer v mestni posvetovalnici na magistratu v Ljubljani. Dnevni red: I. Otvoritev skupščine. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročila načelnikov odsekov. 4. Poročilo blagajnika. 5. Poročilo gospodarja. 6. Poročilo o zvezinem glasilu. 7. Poročilo revizorjev. S. Samostojni predlogi. Delegati klubov se opozarjajo, da prineso zanesljivo seboj »o-verilnice kluba, ki jih pooblaščajo z.a glasovanje. Zborovanje odposlancev klubov se vrši v nedeljo dopoldne ob 10. uri v pisarni Športne Zveze. »Narodni dom«. Po svetu. — Šaljivec in smrt. Sredi Atlantika se je potopil norveški parnik Groutofr. Strahovit orkan pomešan s sneženo vihro ga je potopH v globočino. Niti ena oseba ni bila rešena. Na tem parniku se je nahajal mož, operator brezžičnega br~ zojava, ki je do poslednjega diha bril burke iz bližajoče se smrti. Parnik Estonija. ki jevlovi.l klic; na pomoč,je zapustil svojo pot in piul s nolno paro proti označenemu mestu, kjer se je Grantoft obupno boril z viharjem. Operator je zaporedoma pošiljal poročila o položaju parnika in vselej dodal nekaj šaljivih opazk. Naj-prei ie bila ironija morja: »Bog naj se usmili ubogih mornarjev v taki noči kot je ta.« Temu je sledilo nekoliko »ha, ha, ha.« »In pravim,« je nadaljeval: »stari mož (kapitan) zatrjuje, da bo ta tišina kmalu pojenjala. Zares potrebujemo malo vetra. Tista »tišina« je bila silovit orkan. Eno uro pozneje je parnik zopet poslal obupne klice na pomoč in operator je zopet dodal nekaj burkastih opazk: »We!l, • naš kuhar je začel pripravljati sendviče ^a>^3it^J^5!^TlŽ^e3jtS^E6¥^ -ubitenfti maip na piknik.<■ Pol ure pozneje zopef: -Stara škatlja se poveša na stran kot izrabljena peta. V takem vremenu bi člo-,vek ne smel iti ven — brez dežnika.« Vztrajajte,« je brzojavila Estonija, »kmalu bomo pri vas.« Štirideset minut ni bilo odgovora, potem pa: »Potapljamo se z zadnjim koncem ladje naprej. Čolni so zdrobljeni. Ne moremo vztrajati več. Kapitan diktira to. — On že ve — kam sem vtaknil svoj klobuk? Obžalujem, ker vas ne moremo počakati. Nujni posli nas silijo drugam . . . « Pozneje ni bilo več glasu. Šest ur po prejemu prvega klica aa pomoč, je Estonija dospela na ozna- 'Čeno mesto. NoFeftega znamenja o srečnem parniku ni bilo. Le strahovit vihar je tulil naprej in metal oster sneg na iskajoči parnik . . . UTRINEK. Na svetu ni grših in zlobnejših ljudi kakor so tisti, ki izrabljajo nesrečo drugih ljudi sebi v prid. Edino ljudje z največjo zlobo v srcu, zagrizeni fanatiki in skrajui podleži izrabljajo sedanjo lakoto v Rusiji za svojo strankarsko kampanjo. S podlo hinavščino kažejo na mrliče na ruskih stepah, pri tem pa nočejo vede* ti, da. so Karpati, Julijske Alpe in Vogezi lijone jih trohni — kjitere je usmrtilo od duhovnikov blagoslovljeno morilno orožje. Kdo je odgovoren za smrt teh mili-iinov? Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ.) Odgovorni nrednik: France Svetek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. &«* »TRIBUNA' tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Najcenejša dvokolesa ia otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo se tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. KAJO DELIČ, zlatar in draguljar . Ljubljana fejevauu priporoča jsvojo Mo ig Marino fetaiia ,;a nova dela in popravila vsake vrste, kakor tudi za pozlato-vanje in posrebrovanje. V zalogi ima zlatnine in srebrnine, poročne prstane po vseh uzoreih in merah, uhane i. t d. Kupuje tndi zlato in srebro ter! plačuje po najvišjih cenah, ali! pa izmenjava za novo blago. , vsen vrat ciril sita® _ LiUBUAlU ec* Blago za prevMo divanov in imm do-Siišfva v veiiki izberi, iaije raziičso piaino iii juto za tapgfnike, iti priporoča tvrdka A.&E. Skaberni Liubljana, Mestni trg I#. Strojnik za benein-lokomobile, stavbene stroje in za vzdrževanje strojev v tovarni, sposoben za različna popravila (tudi pri ognju) se išče. Zmožne siie, stalno delo. „SLOGRAD« slov. gradb. in ind. d. d. LJUBLJANA-ŠIŠKA (tovarna Keršič). Um m budilke, ni« 1 H ha;ke, verižice, atSatfcira©, srebrnico, ožala in p©r©£«e prstane kupite najbolje pri A. Lečnik, ur&r in zlatar, CeBje, Glavraš 4rg št. 4, Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlato in srebro plačujem po najvišji ceni. Delniška glavnica: K 20,000.000*— ata Podružnice : Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec. Rezervni zakladi: K 6,500.000*— Telefoni št. 146, 458. Brzojavke: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. ESKOMPTNA. Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 1. III11I1Z1I19II r. z. z o, z, V LJUBLJANI, Dunajska cesta 38 („BALKAM“) Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki o vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko ST D blago, spirituose, mast, slanina, mesni o - -..... izdelki. -..... Telefon 33G, ,,Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana‘"t Čekovni račun štev. 10.473. Tovarna Barva vsabOTrs,n°-- .....blago. Kemično čisti obleke. Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlolika stnice in srajce. Podrnžnica: Šelenburgova ul. 3. ..■■■■ - ■ ■■ ■ ■ ■■ ■■ --------- Podružn iee: Maribor Novomesto Kočevje €k»sposkanL38 Giavui trg št. 39. Parne mlatilne garniture na lokomobile s parnim obratom in mlatilnice s kroglastim tečajem, dobavne v kratkem roku do bodoče mlatitve. Elane Mio trni strojev vi iaiii Mm vvRecord h i. i. n ttpiw is i Osijek, Teistna ulica št. 2. Brzojav: RECORD. ===== Telefon: 86. l Pozor! Ne zamudite prilike ter si nabavite obutev, katero Vam nudi v veliki izbiri po še starih ugodnih nizkih cenah, dokler zaloga ne poide, tvrdka Ljubljana Mestni trg 26,