tal abbonamente Leto XXIII., št. 3 Ijnbljana, torek Se jamtarja 1943'XXI Cena cent. 80 Upravnikvo Liubliana Puccini)rr» ulica J. Telefon k. 11-22. 31-23. »1-24 Inseracnj oddelek L|ubljana Pucanuen ulica 5 — Telefoo k M-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Liublianska cesta 42 Rafum: za Liubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu §t 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr Post No 11-3118 IZKUUCNO ZASTOPSTVO za oglase n Kr Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitd Italiana S. A. Mn_A.NO Iikl|i (lik d a o razen pooedellka N*r«laiai znaia m e t e i o o L tt IS.—, vključno • »Ponedeljskiro J»-trotn« Lir 36.50. Uredništvo: LMl)aaa, Pnccmijeva ulica iter. 3. telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24._ _R o k o p i»i »e ne vračajo. < CONCESSIONAR1A ESCLUSJVA per la pub- bliciti di proveoienza italiana ad estera: Unione PubblicitJ Italiana S. A Mit ANO Hisve posizioni occupate In Tnitisia 10 vellvoli nemici abbattuti — Nella Sirtica attivitš operativa limita ta H Quartler Generale delle Forze Armate coniuuica in dala di 4 gennalo 194S-XXI II seguente boiiettino di guerra n. 954: Nella Sirtica l'attivit& operatlva e stata ostacGiata dalle avverse condizioni atmosferi c-he. Un aeroporto avanzato veniva bombar-dato da una nostra formazione con riuscito attaeeo notturno. In Tunisia repartl di italiani e germanici hanno consolidato i successsi del giorni scorsi ed occupato nuove posizloni. In nemico perdeva cinque vellvoli ln com-battimento, altrettanti erano abbattuti dal tir o contraereo di unit& terrestri. Non 6 ritornato alla base, dalia sna mis-sione di guerra, un nostro caeciatore. Nove postojanke zavzete v Tiinisn 10 sovražtsih letal uničenih — V Sirtiki omejeno opera- ci]sk3 delovanfe Glavni stan italijanskih Oboroženih sil Je objavil 4. januarja naslednje 954. vojno poročilo: V Sirtiki je bilo operacijsko delovanje ovirano zaradi neugodnih vremenskih razmer. Neka naša letalska skupina je izvršila uspel ponočni napad na neko prednje sovražno letališče. V Tunisu so italijanski in nemški oddelki utrdili svoje uspehe izza prejšnjih dni in zasedli nove postojanke. Sovražnik je izgubil v borbah pet letal, prav toliko pa jih je sestrelila protiletalska obramba kopnih edinic. S svojega vojnega poleta se eno naše letalo ni vrnilo na oporišče. NACIONALNI DIREKTORIJ STRANKE DUCEJU Slovesno ustoličenje novega Nacionalnega v Beneški palači Stranke Rim, 3. jan s. V Beneški palači je bilo pod predsedstvom Duceja od 17. do 18.15 umestitveno zborovanje novega Nacionalnega dlrektorija Stranke. Navzoči so bili Tajnik stranke, ministri Bottai, Pavolini in Ricci, podtajnik Buffa-rini-Guidi., general Galbiati, podtajniki Far-nesi, Ravasio, Scorza in Tarabini, člani dlrektorija Bonamici. Deste, Gluliani, Aieilo. Bogazzi, Bonino, Delgorosso, Gaggioli, Pel-legrinl, Giampietro, Tosi. inšpektorji Balza-rini, Barberini. Biggini. Bottai, Fabrizzi. Frontoni, Gatto, Gazzotti. Gianturco, Bu-satti, Bonsembiante, Manaresi, Mancini Morim, Nuccl, Pagliani, Pellizzi ln Tarchi. Opravičili so se člani nacionalnega dlrektorija Ferretti di Castelferretto in inšpektorji Bolletti. Mittica in Offeddu. Tajnik stranke Eksc. Vidussoni je naslovil na Duceja naslednjo resolucijo: Duce! Pred vami je zbran novi Nacionalni direktorij Stranke in njegovi inšpektorji. etike sovjetske Izgube ob Donu Uspešni nemški napadi v srednjem odseku vzhodne fronte Iz Hitlerjevega glavnega stana, 4. jan. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V raznih odsekih fronte na ozemlju Dona ln aa področju pri Stalin gradu so ntr- j pele sovjetske čete v nadaljnjih svojih na-poidih velike izgube. V nekem pristanišča ob Črnem morju obali Kavkaza je bila poškodovana z bombnim zadetkom trgovska Isdja sred-nje velikosti. Naši napadalni oddelki so v srednjem odseku fronte izvedli uspešna podjčtja Sovražni sunki so bili odbiti. V zaledju neke armije »o b'le sovjetske itolpe obkoljene in je bilo uničenih 1400 llmmlitov, razdejanih 65 taborišč in veliko Število zaklonišč, zaplenjenega pa mnogo orožja in obsežne zaloge mun'cije in drugega oskrbovalnega materiala. Trdovratni krajevni boji južnovzhodno od Ilmenskega jezera se nadaljujejo. Pred Ribiškim polotokom so nemška br-ra bojna letala potopila trgovsko ladjo s 5000 br. reg. tonami, nadaljnja ladja pa je bila težko poškodovana. V južnem Tunisu so nemško-italijanske čete potisnile francoske sile proti zapadu. Letalstvo je napadalo z velikim uspehom transportni promet sovražnika na železnicah in cestah Na sovražnikovem letalskem oporišču so bili z bombnsmi zadetki v polno povzročeni požari. Spremljajoči lovci so sestrelili pet sovražnikovih letal. Nemška podmornica je potopila severovzhodno od Orana v močno zavarovanem konvoju parnik s 5000 br. reg. tonami. Med prodorom oddelka britanskih letal podnevi proti zapadnemu francoskemu obalnemu ozemlju je bilo brez lastne izgube sestreljenih 16 večmotornih letal. V poznih večernih urah so britanska letala pod vzela vznemirjevaien napad na za-padno nemško ozeml je. Prebivalstvo je imelo izgube. Dve angleški letali sta bili sestreljeni. Po uspešnih dnevnih napadih nemških br-Eih bojnih letal proti južni angleški obali bo nemška bojna letala ponoči v več valovih izvedla močan napad na pristaniško mesto Hali, kjer so bili opaženi obsežni požari. Letalski bajt na zapadu Berlin, 4. jan. s. Ponoči se je doznalo Iz pooblaščenega vira, da je nekaj angleških bombnikov preletelo zapadno Nemčijo in odvrglo na neko mesto v Porurju svoj tovor zažlgalnih in rušilnih bomb. Nastala je škoda v stanovanjskih okrajih. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. Protiletalsko topništvo in nemški nočni lovci so sestrelili nekaj sovražnih bombnikov. Doznava se nadalje, da so nemški lovci med napadom angleškega letalstva na obalno ozemlje zapadne Francije sestrelili v letalskih dvobojih 15 štirimotornih letal Izčrpavanje sovjetskega vojnega stroja Nobeni napori ne bodo mogli ustaviti procesa pratopsiega razpadanja sovjetskih sil, fei ga določa zmagovito orožje Osi Berlin, 4. jan. Tukajšnji pristojni opazovalci trdijo v svojih pregledih položaja na vzhodnem bojišču, da velikih sovjetskih ofenziv — v nasprotju s tem, kar trdi anglosaška propaganda — ne smemo smatrati za znamenje obnovljenega in ojače-nega dinamizma sovjetskega vojnega stroja, temveč so nasprotno le naravna posledica procesa postopnega razpadanja, ki bi se zaustavil le tedaj, ako bi te ofenzive dovedle do kakih taktičnih ali strateških uspehov. Z drugimi besedami bi lahko rekli, da je bil Stalin prisiljen izvršiti ta novi strašni napor, čeprav je vedel, da bi bil samo z zopetno osvojitvijo Ukrajine. Doneške kotline in Kubanskega ozemlja kos novi poletni ofenzivi in sicer z izgledi, ki bi ne bili povsem negativni. To nam pojasnjuje tudi obseg njegovih sedanjih naporov in nam odgovarja na vprašanje, zakaj more in mora Timošenko metati v borbo vse svoje razpoložljive rezerve, na desetine in desetine divizij, na tisoče tankov, neštete eskadre lovcev in bombnikov. Borba se bo nedvomno nadaljevala vse do pomladi in v bližnjih dveh mesecih bo sovjetska napadalnost verjetno dosegla obseg, kakršnega še ni doslej nikjer. Nekaj pa lahko že sedaj pribijemo v zvezi s tem, da namreč vzlic vsem tem velikim naporom Rusi ne bodo dosegli svojih ciljev, kar bo imelo za posledico, da ne bodo moglj zaustaviti procesa postopnega razpadanja, ki ga neizbežno določa zmagovito nemško ln zavezniško orožje. NI celo izključeno, kakor pripominjajo v Berlinu, da bo velika nbrabn sovjetskega vojnega stroja le še pospešila ta razkroj, ki utegne nastopiti še prej kakor si je mogoče predstavljati po samih dejstvih. Sicer pa si ni mogoče delati prevelikih utvar. Kolos, kakršen je boljševiški, ima v sebi nepreračunljive možnosti začasnih vstajenj, čeprav so ti dvigi le negativnega značaja. Nobenega dvoma ni na primer, da se Stalin niti hip ne bo pomišljal, da ne bi žrtvoval prebivalstva velikih ozemelj, samo da bi zagotovil oskrbovanje rdeče vojske in delavstva v tvornicah. Prav tako je gotovo, da bo stahanovski sistem še bolj izveden, da bi se s takim pretiranim delom izpolnil vsaj del nastalih vrzeli. Končno tudi ni izključeno, da ne bi An-glosasi, čim bi se jim zdelo, da se vzhodno bojišče lahko zruši, pospešili delovanje zakona o najemu in posojilu po vsej sili, čeprav bi večina konvojev, namenjenih v Murmansk in Arhangelsk, končala na dnu morja. Isti opazovalci nadalje ugotavljajo, da pomeni vse, kar se trenutno dogaja na vzhodnem bojišču, v vojaškem pogledu le epizode kakor operacije pretekle zime. Sovjetska vojska ni in ne bo sposobna, da bi dosegla resnične taktične in strateške uspehe, pa se spričo tega položaj ne bo bistveno izpremenil niti tam, kjer je bilo treba zaradi ogromnega sovražnega pritiska izvršiti umik odnosno popravo bojne črte. Zapustitev kake prednje postojanke ne pomeni nič v okviru splošne borbe: za to opuščeno postojanko stoje druge, ki so še močnejše, in za njimi nove, še silnejše. Zato se bo boljševiški naskok prej ali slej zaustavil, pa naj bo še tako silovit. Pri tem nam ni treba niti upoštevati dejstva, da so izgube napadalca vedno vefije kakor onega, ki se brani, torej so na slabšem Rusi. Zato je slepa utvara sovjetskega vrhovnega poveljništva, da bodo zimske ofenzi- ve obrabile nemški vojni stroj tako močno, da bi prihodnjo pomlad ne bil več sposoben nadaljevati svojega zmagovitega pohoda. Glede tako zvane obrabe je zanimivo ln celo značilno, da skuša moskovska propaganda prehiteti, da tako rečemo, samo sebe, ko trdi, da bo sovjetska vojna proizvodnja dosegla svoj višek prav ob koncu te zime. Od te dobe naprej, trdi ta propaganda, bodo baje sovjetske tvornice na Uralu in v Sibiriji izdelale na mesec po 6000 tankov in 5000 letal. Te številke so precej podobne onim, ki jih je pred dnevi objavil pristojni urad v VVashingtonu, ko je v tolažbo k Novemu letu dejal, da bo ameriška letalska proizvodnja dosegla v tem letu 10.000 letal na mesec. Ako bi številke mogle eksplodirati kakor strelivo, potem bi sovjetska koahciia že davno zmagala. Vsekakor pa bi se Jih lahko posluževali za izpolnjevanje vrzeli, na primer vrzeli v vojni in trgovski mornarici, ki so jih anglosaške velesile zabeležile v L 1942 in o katerih je z avtentičnimi podatki poročalo nemško vrhovno poveljništvo 1. januarja t. 1. Na dlani je, da je ta bilanca potopitev razkačila pro-pagandiste onkraj Rokavskega preliva in Atlantika in da je njih reakcija vedno bolj smešna. (II Piccolo.) štfrit'ma že'~ssiica v Ukrajini Hamburg, 2. jan. s. V tukajšnjih gospodarskih krofih potrjujejo, da se bo zgradila v Ukrajini štiritirna železnica, za katero je bil načrt že odobren. S tem bo ojačeno in zboljšano celotno evropsko omrežje za železniške prevoze. Nova proga bo šla skozi Berlin ter bo zvezana z industrijskim ozemljem Porurla. Po nje: se bo po najkrajši poti prevažal pridelek Ukrajine v nemške industrijske predee. Odcep proge bo tekel v Francijo, drugi pa bo zvezan s prometno mrežo med severom in jugom in sicer na progi Hamburg—Rim. Sledeč Vašim natančnim ln nepreklicnim ukazom so bile vrhov nema vodilnemu organa Stranke vrnjene one Izrazito politične značilnosti, ki zagotavljajo s tem, da ga ojačujejo, opravljanje njegovih naravnih nalog. V tem leta dela ste videli, da je Stranka, ki jo VI vodite naravnost, bila na pohodu in vredna Vašega zaupanja in zgodovinske dobe, ki jo domovina preživlja. Brez posebnih opazk, brez doktrinsklh ovinkov, ki so često prej napravljali brezplodno iz-vrševalno akcijo in zaustavljali kretanje, so hijerarhom Stranke prtčenšl od najvišjih, koj Izvesti vsa navodila, ki prihajajo od Vas. Mislimo na Stranko, na Vašo revolucionarno Stranko, odločno, močno, človeško ln realistično, ki deluje pod kategoričnim Imperativom, ki ne pozna posamičnih tolmačenj in ne sofizmov. Pred vsem dragim sta vojna in zmaga! Vse za vojno ln predvsem za zmago! Pri tem hodimo naravnost po poti. kakršna je vedno bila Vaša. pravična ln svetla, v veri, stvarnosti, predanosti ln žrtvovanja. Duce! Dovolite ml, da tega 3. januarja, Id nas spominja na odločilni dan pohoda in razvoja Vaše revolucije, Id ste jo usmerili proti bodočnosti, potrdim v svetli polnosti čustva popolne predanosti, da samo v Vas ln za Vas črpata sile naša čast In odgovornost našega vsakdanjega dela. Stranka je Vaša, Vaši so možje, Id verujejo strastno ln fanatično v Vas. Za njimi so množice, goreče, zdrave in delavne Vaših fašistov In ves narod Italije. Id veruje v Vas. Duce, v moji poslušnosti je samo beseda Vašega vojaka, ki se izraža v Imenu Vaših vojakov: Poveljujte nam. kakršnakoli bo preizkušnja. Vaši možje Stranke so nespremenljivo zvesti povelju. Spuštujoč ga z neizčrpno gorečnostjo Vam bodo rekli, da živijo za Vas In za Vaše zgodovinsko prizadevanje! Duce je nato določil smernice, ki naj jih organi stranke izvajajo na vseh področjih narodnega življenja. Proslava zgodovinskega Ducejevega govora Rim, 3. jan. s. Po nalogu direktorija PNF je nac onalni svetnik Ez.o Mana Gray v gledališču Adriano proslavil zgodovinski govor, ki ga je Duce imel 3. januarja 1925-m. Gledališče so napolnile rimske Črne srajce in vsi prvak* rimske zveze, rimskega fašija in krajevnih skup n Navzoči so b li številni člani vlade, šef glavnega stana Miice. najvišji vojaški predstavniki rimske posadke, kakor tudi pre-fekt in guverner Rima. Navzoči so bili tudi zastopn ki narodno_socalist'čnih organizacij v Ita.li.ii in v R mu ter množica 'nvaii-dov iz sedanje vojne. Na odru so bili razpostavljeni okreg prapora rmske federacije prapor; krajevnih skupin. S toplimi odobravanji je bil ob vstopu v dvorano pozdravljen m nister Tajnik stranke Eksc. Vidusson«, ki ga je sprejel Zvezni tajnik Rima. Eksc. Vidussoni je otvoril manifestacijo s pozdravom Duceju. Nacionalni svetnik Ezio Marsa Gray je v svrjem spominskem govoru omenil najprej položaj, v Katerem je bila Itahja 0b pričetku i 1925., ko so jo cd vseh strani napadale razkrojevalne sde, kj so hotele triumf rati med Revolucijo in nad Stranko. Poudarjajoč da je Duce, ki mu je stalno in zvesto sledil narod, odnesel najlepšo zmago nati njimi z govorom. k: znači konec b'tke Aventina je govornik učinkovito poda! primerjavo med tedanjim italijanskim notranjim položajem, ki se j«* zaključil z zmago najboljš'h sil naroda, n med položajem, ki se je v mednarodnem pogledu razvil po nastopu fašizma, ki .le zaradi vedno večjega sovraštva naših na-sprotnikov nujno prešel v vojno, v kateri se danes borimo Enako kakor se siie na mednarodnem področju upirajo pehodu Italije, tako se danes naši večni sovražn ki kakor tedaj zatekajo k zadnjemu sredstvu, da bj odtrgali narod od Duceja Kakor pa je bil Duce s svojim narodom tedaj glavni borec in zmagovalec nad razkroje varnimi silami, tako se bosta Duce in narod v neločljivi povezanosti borila do zmage, ki bo značila totalno uničenje sovražnka. Govor je bil sprejet z dolgim odobravanjem in s toplim pozdravom Črnih srajc veliki narodno-socialistični Nemčiji in njenemu voditelju, ko ie govornik omenil usodno povezanost Italije ni Nemčije in podpis jeklenega pakta. Ob zaključku manifestacile, ki se Je končala s pozdravom Duceja na ukaz Tajnika stranke, so se rimske Črne srajce strnile okrog Eksc. Vidussonija in navdušeno manifestirale za Duceja Strnjenost italijanskega naroda okrog Duceja Madrid. 3. jan. s. Ob obletnici zgodovinskega Ducejevega govora, dne 3. januarja 1925. poudarja tukajšnji tisk sličnost med zadnjim Mussolinijevim govorom v zbornici korporacij in govorom 3. Januarja 1925 V obeh govorih ie Mussolini zavzel stališče proti intrigam in zasedam, s katerimi skušajo sovražniki preprečiti zgodovinski pohod fašizma. Kakor je tedaj fašizem reagiral na notranjo oijozocijo, tako se danes ves narod z Ducejem dviga strnjen proti sovražnikom v odločni volji, da nadaljuje vojno do odločilne zmage. Inozemske sodbe o Italiji v vojni ItaCj ansk 3-bolgarski trgovinski sporazum Sofija, 2. jan. s. Predsednik ministrskega sveta im zunanji minister F Hov ter italijanski minister grof Ma^straf sta podr>s®la v zunaniem ministrstvu dodatni p"-r4avtarkiji ceste«. Nato ugotavlja, da v Italiji ne gradijo več železnih drogov za električne napeljave ln svetilnike, katere so nadomestili drogi iz železobetona in umetnega kamna. V nadaljnjem podčrtava dopisnik, da je 6 toliko zlorabljeno lahkotnostjo Italijanom pripisani »dolce far niente« samo še fraza, kajti v Italiji sedaj vsi vneto delajo. Tako zvano družabno življenje skoraj ne obstoja več in družina obvladuje življenje Italijanov. Dopisnik opisuje življenje na kolodvorih, ki so vedno natrpani s potniki in vojaki, ter govori o povečani nakladi listov, ker so se povečale želje javnosti po vesteh z bojišč. Te želje dokazujejo globoko sodelovanje naroda v vojni. Narod se zaveda, da Je ta vojna ugoden dogodek in ne politična epizoda. V zaključku pravi dopisnik, da značaj Italijanov vedno razočara sovražnikovo pričakovanje, kajti kljub zunanji ranljivosti nad vse občutnega temperamenta sta v italijanskem značaju močno razvita energija za odpor in duh požrtvovalnosti tako, da Imajo italijanski ljudje med vsemi narodi 1užne Ev-rone naivečio duhovno silo. Madrid, 2. jan. s. Dolg izvleček o delovanju Italije v L 1942 objavlja list s>Ar-riba«. Italijansko vojno udejstvovanje se ne more Izločiti iz splošnega okvira udej-stvovanja trojnega pakta. Z vojaškega stališča je bil v 1. 1942 značilen izredno velik povišek donosa Italije k skupni stvari na vseh frontah in na vseh morjih. Poudarjajoč gigantski napor Italije v Afriki, junaška dejanja Armira v Rusiji, krasno pomorsko udejstvovanje z mnogimi epizodami, junaštva posameznikov, kakor akcije proti Gibraltarju in v atlantski bitki, ogromno delo letalstva, zlasti torpednlh letal v borbi proti sovražnim ladjam in spremembo položaja v Afriki, ki sta ga Italija ln Nemčija bliskovito obvladali z zasedbo Francije, Korzike, Tunlsa in Bi-zerte, opisuje pisec nadalje narodno življenje, ki označuje za hudo etapo žrtev v tlš'ni ki jih narod, strnjen okrog Duceja. Junaško prenaša. List podčrtava smotrno gospodarsko politiko režima za obrambe Ure in vlog, da ee prepreči Inflacija, ter poudarja, da se je sploSai položaj v državi precej zboljšal v primeri z 1. 1941, zlasti glede pskrbe. Racioniranje živil deluje s kronometrično rednostjo in se ni omejilo zaradi napora medministrskega odbora za oskrbo in cene, katerega delo list zelo hvali. Pomnožile so se trgovinske izmenjave Italijansko-nemške proizvodnje. Pisec prikazuje socialno udejstvovanje režima, zaščito delavcev ln podpiranje borcev ter ob koncu čudovito udejstvovanje Mussolinija, ki je duša naroda ln poosebljenost Italijanskih kreposti. List omenja ob zaključku Mussolinijevo stalno navzočnost med narodom ln Italijanskimi vojaki ln njegovo naporno delo, ki ne pozna odmora ln bo vodilo Italijo do zmage. Živahna udejstvovanje japonskega letalstva Tokio, 4. dec. s. Japonski glavni stan objavlja da so letalske skupine japonske mornarice napadle ln uničile letalsko oporišče sovražnika, ki so ga gradili v Merau-keu (Nova Gvineja), in odbile sovražne napade na Rabaul ter Sulumi. V Mundi ln na otoku Narukumi je bilo v letalskih borbah in po japonskem protiletalskem topništvu sestreljenih 12 sovražnih letaL Poročilo ugotavlja, da so Japonci napadli Merauke 30. in 31. decembra. Glede operacij poudarja, da so letalske edinice japonske mornarice, ki se nahajajo na Nov4 Britaniji in Salomonskih otokih, odbile nad 50 sovražnih letal, ki so napadla Rabaul in Sulumi med 31. decembrom in 2. januarjem. V teh dneh je japonsko protiletalsko topništvo sestrelilo 6 izmed napa-dajočih sovražnih letal. Pred otokom Na-rakumi je bilo v letalskih borbah sestreljenih od 30. decembra do 1. januarja 5 sovražnih lovcev. V teh dneh je japonsko protiletalsko topništvo sestrelilo nadaljnje sovražno letalo. Zvišanje davkov v šoanifi Madrid, 2. jan. Danes je stopil v veljavo zakon glede davčnih obremenitev za potrošnjo, po katerem so bili zvišani davki na živilske konzerve, na vino. alkoholne pijače, pivo. tobak, tkanine, lan. juto in še nekatere najbolj potrebne življenjske predmete. Luksuzni davek, ki so ga morali že sedaj plačevati na tobak in premičnine, je bil zvišan za okrog 30*/«. (Piccolo.) Naročite se 1 na »Dobro knjigo« »JUTRO* št. 3 Torek, 5. L 1943-XXI Nov dokaz plemenitega sočutja vojske z ljubljanskimi reveži Te dn4 se je Poveljnik Armadnega Zbora Eksc. Gastone Gambara pedal na občino da bi obiskal župana generala Rup-nika'. Ob tej priliki je General Gambara izročil županu znesek 50.000 lir, ki j h je Poveljnik II. Armade Eksc. General Ma. r:o Roatta deločil ljubljanskim revežem. Ta drugi velikodušni aar Eksc. Roatta De nov dokaz duševne plemenitosti, ki navdaja zmago v to italijansko Vojsko, ki je trda, neupogljiva preti sovražnikom, a ne p^zaD-dobrih slabotnih in njihovih p:treb. " 2ut1«. Po overovljenju prijave vrnejo presicrbo-valni uradi trojnik prijave (seznam UD delodajalcem in j'm obenem izročijo v razdelitev pripadajoče dodatne živilske nakaznice. Hitle?iev spi _ le saiiKastaista edinfea, ki s© ie formirala iz pshstee divmje wGrass$eutsci3laii£u Gospodarstvo Kmečko del« v januarju V časopisu »Die Wehrmacht«, ki ga izdaja nemško vrhovno poveljstvo, so bile prvič objavljene nekatere podrobnosti o nalogah in sestavi Hitlerjevega spremljevalnega bataljona, ki mu je poverjena skrb, da Hitlerjev glavni stan vojaško zaščiti in obenem nudi vodji države osebno varstvo. Na ukaz Adolfa Hitlerja so bili 29. decembra 1939. pod bivšim poveljnikom glavnega stana general-feldmaršalom Rommlom ustanovljene prve čete tega bataljona, ki so se od tedaj udeležile mnogih frontnih potovanj na zapadu in na vzhodu, ko so spremljale svojega vrhovnega poveljnika in bile, vršeč najčastnejšo in najtežjo službo, pripravljene zanj vsako uro žrtvovati svoje življenje. Hitlerjev spremljevalni bataljon izhaja iz pehotne divizje »Grossdeutschland« in je kot samostojna edini ca določen za posebne naloge- V bojih hudo preizkušeni oddelek tudi sedaj ni izgubil zveze s fronto. Castnki, podčastniki in moštvo se stalno izmenjujejo in prihajajo iz matične divizije s fronte in obratno. Na boj šču so imeli najboljšo priložnst, da so' se zadostno usposobili za službo v Hitlerjevem spremljevalnem bataljonu. Mnogi odliko-vanci z visokimi hrabrostnimi odličji v vrstah bataljona dokazujejo, da je edinica preizkušena v bojih. Preteklo zimo se je iz nje formirala posebna napadalna skupina. ki se je udelezla bojev na severnem odseku vzhodne fronte. . _ . Posebnim nalogam odgovarjajoč je H t-lerjev spremljevalni bataljon tudi edinstveno sestavljen; takšne formacije namreč nima noben drug oddelek nemške armade. Skoro vsi rodovi orožja so zastopani v njem: lahko in težko oklopno orožje, oklopni ogledniški vozovi, tanki, lahko protiletalsko orožje in sploh vse najboljše in najmodernejše vrste orožja, ki jih ima na razpolago nemška armada. Bataljon je poDolnoma motoriziran in opremljenz avtomobili, ki so se na raznih boj ščih najbolje izkazali. Na ta način je vsak čas pripravljen za borbo v kakršni koli pokrajini, hitro gibljiv in razpolaga zaradi svoje odlične oborožitve n opreme z izredno vel:ko borbeno sposobnostjo. _ Vojaki nemške armade smatrajo službovanje v Hitlerjevem spremljevalnem bataljonu kot visoko odlikovanje. Izbranemu vojaškemu oddelku se nudi najlepša Dril ka, da svoje sile in sposobnosti zastavi na kraju najvažnejših odločitev in najpomembnejših dogodkov, ter tako najbolje pripomore k zmagi- GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 5. jan.: ob 17.30: Oče. Red A. Sreda, 6. jan.: ob 14.: Petrčkove poslednje sanje. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Ob 17.30: Primer dr. Hirna. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Četrtek, 7. jan.: Ples v Trnovem. Red B. Petek, 8. jan.: ob 15.: Vdova Rošllnka. Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. Sobota, 9. jan.: ob 17.30: Deseti brat. Izven. Znižane cene od 15 lir navzd->. * A. Strindberg: »Oče«. 2aloigra v treh dejanjih. Osebe: ritmojster: P. Kovič. Lav-ra. njegova žena: Gabrijelčlčeva, Ferta, njuna hči: Simčičeva, dr. Oestermuk: Ko-šič. pastor: Gorinšek, dojilja: Kraljeva. Nojd: Potokar. Režiser: J. Kovič. OPERA Torek. 5. jan.: ob 17. uri: Sestra Angelina Izven. Cene od 24 lir navzdol. Sreda, 6. jan.: ob 16.: Slepa miš. Opereta. Cene od 24 lir navzdol, četrtek, 7. jan.: ob 17.: La Boheme. Red Četrtek. Petek, 8. jan.: ob 17.: Tha*,s. Red A. Sobota, 9. jan.: ob 17.: La Boheme. Red B * G. Puccini: »Sestra Angelika«. L. Beethoven: »7. simfonija«. V Puccini javi cno-deianPki operi sodelujejo: Angelika: Hey-b-ilova, kneginja: Golcbova, opatica: Poli-čeva, gorečnica: Karlovčeva (namesto obolele španove), učiteljica novink: Stritarjeva, sestra Gcnovefa: Pclajnarjeva, sestra Osmina: Koširjeva, sestra Dolcina: Mcd-veščkova, sestri nabiralki: Neratova, Cankarjeva. sestri novinki: Urbaničeva, Džanga. Dirigent: A. Neffat. Režija in scena: R. Primožič. L. Beethovnova »7. simfonija« obsega v koreografiji Maksa Klr-bosa sledeče plesne stavke: 1. Stvarjenje, 2. Zemlja, 3. Nebo, 4. Uničenje. Kot solisti nastopajo: Bravničarjeva, .Ta pl jeva. Kirbosova k. g., Remškarjeva, Kirbos in Pcgačar. Razen njih sodeluje pomnoženi baletni zbor. Dirigent: A. Neffat Dober kmečki gospodar najde tudi v zimskih mesecih povsod dovolj dela. Zimski čas uporabi predvsem za pripravljanje in popravljanje raznega orodja, za preskrbo potrebščin za gnojenje, setev in negovanje posevkov. Pregledati mora ter očistita namazati in popraviti orodje in stroje, ki jih rabi pri poljskem delu, v vrtnarstvu, sadjarstvu, vinogradništvu, gozdarstvu čebelarstvu itd., pa tudi v hiš', v hlevih in v gospodarskih poslopjih. Zimski čas je treba uporabiti, da se spletejo kos: m jerbasi, pripravjo držala za mobke go orodje, nadomestijo polomljeni zobje S grabljah. roglji na vilah itd. Kolikor ni že pred žetvijo tega storil, mora gospodar sestavit; načrt za plodored in gnojenje ter ga izpopolniti in prilagodit spremenjenim gospodarskim potrebam. Ce dopušča vreme, naj kmet razvozi hlevski gnoj na polja, določena za okopa-vine, in ga takoj raztrosi, če ni snega ali pa je polje pokrito s tanko snežno odejo. Na Strminah je treba gnoj zvoziti na kup m ga raztrositi šele tik Pred zaoravanjem. Skrben kmet izkoristi čas, da koplje odvodne jarke za snežnico tam. kjer bi mogla škodovati oziminam ali bi mogla ovirati spomladanska dela. V suhem vremenu ali kadar je zemlja zmrznjena ta.ker je v navedenih časovnih in krajevnih okoliščinah sodeloval pri združbi, ki ie imela namen, nasilno spremeniti politično, gospodarsko in socialno ureditev države. , Iz teh razlogov ie spoznalo sodišče v smislu zakonskih členov Kutnarja Ludvika za krivega pripisanih mu zločinov in ga obsod-.lo v dosmrtno ječo, na plač-lo stroškev in zakonite posledice, vključno trajne prepovedi dostopa do javnih služb, zakonitega preklica in objave te sodbe v listu »Piccolu« v Triestu in »Jutru« v Ljubljani. V zadevi proti Kotarju Francetu, očeta Franca in matere Castreus Marije, rojenemu v Gornjih Kamencah 19. I. 1922 tamkaj bivajočemu, kmetu, v zaporu, obtoženemu: a) prevratne združbe po čl. 1. Duceje-vega razglasa z dne 3. V. 1942. ker je na področiu pri Bučni vasi in Dolnjih Kamencah od nedoločene dobe do 17. septembra L 1942 sodeloval pri združbi, ki je •mela namen, nasilno spremeniti politično. gospodarsko in socialno ureditev v državi. _ .... x, b) sodelovanja r>ri oboroženi četi po čl. 110 k z. in čl. 16. Ducejevega razglasa z dne 3 X. 1941. ker je v istih okoliščinah sodeloval pri oboroženi četi, ustanovljeni z namenom, da vrši zločine proti državnim osebnostim; c) atentata na javne prometne naprave po čl 8. Ducejevega razglasa z dne 3. X. 1941 ker je v noči med 23. in 24. junijem L 1942 iz političnih in terorističnih nagibov na odseku proge med Novim mestom in Ljubljano izruval železniški prag z namenom, da bi povzročil iztirjenje vlakov, kar je imelo za posledico, da sta naslednjega dne iztirili dve lokomotivi. Iz teh razlogov je proglasilo sodišče v smislu zakonskih določb Kotarja Franceta za krivega pripisanih mu zločinov pod a), b) ln c) in ga obsodilo na smrt in vse posledice, vključno objave sodbe v »Piccolu« v Triestu *in »Jutru« v Ljubljani. Ljubljana, 16. decembra 1942-XXI. K ukrepom proti špekulaciji na borzi Poročali smo že o zadnjih ukrepih proti špekulaciji na borzi, s katerimi so bih praktično onemogočeni špekulativni nakupi V bodoče morajo kupci delnic za enak znesek vpisati 3% državne zakladne bone. Ob priliki sprejetja zakona o emisiji teh 3% petletnih zakladnih bonov v senatu je italijanski finančni minister Thaon di Re-vel poudaril, da morata veljati v pogledu delniških družb dve načeli vojne finančne politike, namreč načelo varovanja družbenih rezerv in načelo ravnovesja med stroški za kapital, ki zadenejo državo, in onimi. ki jih nosijo zasebne družbe Država nima nikakega interesa, da bi Industrijske delniške družbe svoje rezerve s špekula-tivnim namenom pretvorile v delniško glavnico. Zato so bile izdane omejitve za primere povišanja glavnice na breme rezerv Glede 3% zakladnih bonov je poudarjal minister, da je njih bistvo v posredovalni vlogi na finančnem trgu, pri čemer ne bo prizadeta likvidnost tržišča državnih papirjev, kajti ti 3% zakladni bom se ne smejo vnovčiti v teku petih let, tudi če bi prišlo do likvidacije delniških družb, ki iih morajo nabaviti o priliki zvišanja glavnice, špekulacija na borzi je docela prenehala, če bi pa nastopili novi pojavi špekulacije, tedaj bodo izdane nada.jnj, omejitve. Tehnika pobijanja špekulacije se obrača sedaj predvsem proti kupcu. V bodoče pa bodo ti ukrepi po potrebi razširjeni tudi na prodajalca, ker je treba Uro ščititi in v kali zadušiti vse špekulativne tendcnce, ki bi pospeševale kakršno kob inflacijsko gibanje. Gospodarske vesti = Stalno "zapriseženi sodni tolmači. Predsedni^tvo apelacijskcga sodišča v Ljubljani je objaviHo v »Službenem i "M) decembra seznam stalno zapnsezenuh sodnih tolmačev, ki bodo izvrševali svoj posel na področju apelaciiskega so*«a v Ljubljani no stanju meseca decembra 194-. Pr. okrožnem sodišču v Ljubi jan. so 3 tolmači za latinski jezik. 2 za po-l.ski 2 za španski, 1 za nizozemski. 10 za francoski - -' -ki, 21 za nemški- 2 za "uski. 16 5 za aink^—-- — --- , za italijanski. 2 za madžaiski 2 za srbohrvaški. 3 za če-fci in 1 za s.ovaski jezik. Pri okrajnem sodišču v Logatcu a 1 to'mac za italijanski jezik, prav tako pn okrajnem scdftJČu v Ložu, na Vrhniki :n v Kostanjevici medtem ko sta pri okrajnem sodišču v Ribnici 2 tolmača za italijanski jezik. = Carine prost uvoz italijanskega tekstilnega blaga v Bolgarijo- Iz Sofije poročajo da bo v prihodnjih dneh orispe.a iz Italije velika poSBjka tekstiJnega blaga, ki bo obsegala 5 milijonov metrov- tkan n. namenjenih za preskrbo bolgarskega podcaa-skerta prebivalstva. Za uvoz tega tekalnega blaga je biila izdana posebna naredba, po katoi bo uvoz oproščen, carine ™ dru-gih dajatev, kar bo omogoč lo. da se bo to blago proda;aflo po nizki ceni. Doslej je bolgarska vlada v podobnih primerih ze j*> novno odobrila za posamezne uvozne predmete šVoke potročnie carinsko sicer za gradbeni material sol. sladkor. "n sncer za jjiauira« —■ ----- ,. derivate mneralnega olja. bakreno gaihco in let Vrednost izpadle carne znae biila 31. decembra v Berilu podtrsam končna kreditna pogodba. Pogodbo je za Nemčijo podpdsal poslanec Ciodras. za Turčijo pa ravnatdj turrskega zunanjega ministrstva Faik Hozar. = Ureditev prodaje čaja v Ncmčji. Nemški minister za prehrano je izdal n> redbo o ureditvi predaje čaja in caju podobnih izdelkov. Od 1. januarja prihodnje-c-a leta se sme v Nemčiji pcxl imenom čaj aH čajna mešanica dajati v promet samo pravi čaj; medtem ko se smejo razne mešanice, ki se uporabljajo podobno kakor čaj, izdelovati in dajati v promet samo na podlagi posebnega odobrenja notranjega ministrstva in samo pod nazivi, ki izključujejo zamenjavo s pravim čajem. Odobre-nje pa ni potrebno za čaju podobne Izdelke, ki so pripravljeni iz ene same rastlinske vrste kar pa mora biti izrečno označeno. Čajne mešanice se tudi ne smejo dajati v promet pod raznimi nazivi zdravilnih čajev. Izdelki, ki se uporabljajo kot zdravila, morajo biti kot taki označeni, na primer kot lipov čaj itd. — Iz spodnještajerskega gospodarstva. Kletarsko društvo v Ormcžu je spremenilo svoja pravila in se na novo organiziralo, V zadružnem registru je bil izbr san dosedanji odber in poslovodja Martin Munda, za novega predsednika pa je bil izvoljen Edvard pl. Kodolič ter za njegovega na-mestn;ka Jožef Janšek. = Bolgarski državni proračun v znamenju deflacijske politike. Bolgarski finančni minister je pojasnil proračunski predlog ki bo še ta teden predložen sobranju. Državni proračun je povišan od 14.4 na 21 7 milijarde levov. Povišanje izdatkov bo krito s povišanjem davčnih in drugih dohodkov. Znatni znesek 2.2 milijarde levov je v proračunu predvidenih za povračilo dolga ori bolgarski Narodni banki. Za znesek 2.2 milijarde levov se bo torej obtok bankovcev zmanjšal. Ta ukrep ne bo ostal brez vpliva na gibanje cen v Bolgariji m ima namen, podpreti ostale ukrepe za stabilizacijo cen. Po izvršenem povišanju prejemkov državnim uslužbencem so bili osebni izdatki v državnem proračunu povišan: od 5.2 na 7.4 milijarde levov. = Nadaljnje racioniranje v Zcdinjenlh državah. Ameriško kmetijsko ministrstvo je te dni objavilo, da bo v začetku januarja uvedeno racioniranje surovega mas:a, svinjske masti in ostalih ma"£ob. M-ns«> stvo objavlja, da bo po razpoložljivih po-datk h za prehrano prebivalstva na razpolago' v prihodnjem letu za !6°/o manj maščob kakor je znašala dosedanja potrošnja. Nadaljnje racioniranje napoveduje osebna Roosevdltov zaupnik Hairry Hopkins v listu »American Magazane«. Hopkins pravi, da se bo vrsta življenjskih potrebščin, ki primanjkujejo. v prihodnjem letu še znamo razširila. Pričakovati je. da bo postopno uvedeno racioniranje proizvodov mlekarstva, prav tako racioniranje obleke m obutve ker prosta prodaja ne more biti vec dovoljena. V industrijskih področjih tudi_ ne bo šlo brez omejitve potrošnje elektr.cn©-ga teka. Ker se ne dodeljujejo surovine za izdelovanje telefonskih aparatov m za instalacijski material za civilno potromjo. je računati s tem, da bo ob koncu leta m* 1.6 milijona nerešenih prošenj za mstailacaje telefona = Tipizirane tkanine v Španiji Španiji je v zadnjem času uspelo uvoziti večje ko-ličine bembaža. Tako je prisp^ ob konai decembra zadnji transport 6000 ton bombaža iz Konga. V teku pa so še pegajanja za dobavo bombaža iz Braz hje in iz Ze-dirjenih držav, od koder bo P^pelo okrog 200 000 ba;. tako da bo krita Potreba za prvo polletje tekočega leta Navzlic boljši oskrbi z bembažem bo ves ta bombaž upo. rabl-en za izdelovanje tipiziranje tkanin. S 1 decembrom preteklega leta so morale vse'tekst Ine tvornice pričeti z izdelovanjem tipiziranih bombažnih tkanin, število vzorcev znaša samo 150 ir vsi ti vzorci morajo b!ti do 1. februarja t. L na razpolago za prodajo. __ sveto\-na proizvodnja aluminija, ze nred sedanjo vojno je cvetevna proizvodnja aluminija dosegla 674.000 ton. Od te količine je že tedaj odpadel največji del na Evropo. Na prvem mcstu je bila Nemčja s proizvodnjo 166.000 ton. Po cenitvah, ki jih objavlja danski strokovni list, se je od tedaj svetovna proizvodnja petrojila. Predvsem je narasla v Evropi s posebnim ozi-rom na pomen te kovine v oboroževalni proizvodnji. Po tej cen:tvi je znašala v letu 1941 svetovna proizvodnja 1.245.000 ton, za tekeče leto pa bo znašla 1,820.000 tcn. Od poslednje količine odpade 800.000 ton na celinsko Evropo, 500.000 ton na Zedinje-ne države, 355.000 ton na Kanado, 55.000 ton na Sovjetsko Rusijo, 60.000 ton na Japonsko in 50.000 ton na Veliko Britanijo. Da ne ostaneš brez knjig kakor lan|, takoj se v Vodnikovo družbo včlani! £ Neme priče ljubljanske preteklosti: Ljubljanski kanonikati Povedano je že bilo, da je ustanovil cesar Friderik III. dne 6. decembra 1461 v Ljubljani, razen škofije, tudi dvanajst ka-nonikatov ali uradov za kanonike (ltorar-jev). V prid preživljanja kanonikov je združil šest cesarskih župnij, ki so morale skrbeti tudi za štiri vikarje Ker pa tako zamišljeni dohodki niso zadostovali za dvanajst cerkvenih dostojanstvenikov, je skrčil nrhovo število na šest. a hkrati določil. da lahko izpopolnitreio prvotno ste-v;io kanon;katov ne le nieeovi nasledniki, marveč tudi pobožn; verniki «ploh (kar pa so zmogli storiti ob sebi umevno seveda predvsem samo imovitejši). Ker ie za časa škofa Krištofa Rauberja <1493—1536) uničil pcžar vse škofijske listine, je prosil viad;ka cesarja Maksimilijana I., nai dovoli da se prep-šeio v cesarskem arhivu ustanovne listine nanašajoče se na ljubljansko škofijo in stolni kapitelj. Dobljeni prepisi omenjajo škofa, prosta, dekana "deset kanonikov in štiri vikarje bko-f-jo je obdaril cesar z gradovoma na Gori čan ah pri Medvodah ;n v Gornjem gra-du z njima spadajočimi posestvi vred K vzdrževanju kanonikatov so prispevale, razen ljubljanskih župnij sv Nikolaja in sv Petra, še cesarske župnije St. Vid nad Ljubljano, Naklo. Svibno. Vodice. St. Jernej na Dolenjskem in sv. Nikolaj pri Beljaku. Rečena ustanovna listina ne omenja prav nič hiš kanonikov. Zategadelj tudi nikakor ni moči izslediti, kdaj prav za prav so dobili svoje hiše cesarski kanonikati. od-nosno izza katerega časa obstaja v Ljubljani tako imenovani »korarski ring«. Ljubljanski kanonikati drugih ustanoviteljev so nastopni: 1. Kiirchpergov ali Kirchpergov, imenovan včasi tudi Gallenbergov (po rodbini, imajoči patronatsko pravico) in Fischerjev (po prvem njegovem kanoniku). Ta kanonikat je ustanovil Franc Adam pl. Kurch-oerg dne 2. marca 1704 z listino, katero sta potrdila knezoškof Ferdinand pl. Kuen-burg dne 12. marca, cesar Leopold I pa dne 13. avgusta 1704. Ustanova velja za kanonikat umirajočega Kristusa ali krajše sv. Križa. Od kdaj ima lastno hišo (Pred škofijo št. 12). se ne ve. pač pa so na sklopniku hišnih vrat besede »Domus Can. Kurchperg«. Točka 15. ustanovne listine kanonikata se glasi: Ce bo kupljena in dodeljena mojemu Kurchpergovemu kanoniku, kakor se nadejam, hiša, morajo on in njegovi nasledniki skrbno plačevati predpisane letne davke, ohranjevati hišo sarta tecta (neoporečno) in v dobrem, stanju ter zalagati vsako leto za njeno popravljanje deset florenov. — Zdaj opravlja kanonikat gospod dr. Tomaž Klinar. obenem stfolni župnik. Pokojni dr. Andrej Karlin, izprva triestski, a nato mariborski škof. pripominja v rokopisu zgodovine tega kanonikata: »Kdaj se je hiša kupila, kdo jo je kupil in čigava je bila. nisem mogel zvedeti, dasi sem povpraševal v arhivu mestnega magistrata.« — V tej hiši je že več desetletij trafika in prodajal-nica malih pisemskih potrebščin, ki jo je imel svoie dni oče pokojnega Ivana Šte-lata, nadarjenega časnikarja in dolgoletnega »Slovenčevega« urednika (1902 do 1918). 2. Lovrenc pl. Wollwitz in Andrej Kle-menfiič sta ustanovila kanonikat z ustrezno listino dne 22 aprila 1704. in sicer brez hiše. Joannes Andreas a Flachenfeld je ustanovil kanonikat s pravno listino dne 16. marca 1722 (drugod 1721). toda tudi brez hiše. Spričo prenedostatnih dohodkov sta bila oba kanonikata leta 1325. združena v enega samega. 3. Grofa Lamberga kanon-kat je lastnik hiše na Vodnikovem trgu št. 4. Niegove dohodke uživa zdaj gospod dr. Ivan Kra-liič. Ustanovna listina kanonikata določa s točko 9.: Ker pa mora biti preskrbljen vsak kanonik s primerno hišo in prikladnim stanovanjem, da. more služiti Bogu čimbolj brez skrbi in da ne ostane kanonik naše ustanove brez te udobnosti, zato smo sklenili odpomoči tej potrebi z lastnimi sredstvi in kupiti h;šo za dostojno stanovanje našega kanonika Nad hišn;mi vrati se mora pritrditi marmoren grb naše družine, da se bo spominjal kanonik svojih dobrotnikov ob vstopu v hišo. Točka 11. iste listine pravi: V hiši pa. ki jo namer jamo kupiti za našega novega kanonika, mora kanonik paziti na sarta tecta. skrbeti za dobro hišno ohranitev in plačevati tudi letne davke. 4. S pismom z dne 13. februarja 1718 je ustanovil Peter Anton Codelli pl. Fah-nenfeld kanonikat presv. Rešnjega Telesa. Njegov prvi kanonik je bil Janez Jakob Schilling, ki je nameraval ustanoviti še sam kanonikat, kar se pa ni zgodilo. Toda KULTURNI PREGLEJ* VB S« ker ni bilo za uživalca tega kanonikata stanovanja, je kupil Schilling od župana, sodnika in odvetnika Jakoba Herendlerja hišo poleg škofije (takrat št 281, zdaj pa Pred škofijo št 3). Kupna pogodba je datirana s 27. novembrom 1719, a kupno pismo ima datiun 1. decembra istega leta. Za hišo je štel kupec štiri tisoč pet sto goldinarjev nemške veljave. Pol hiše je prepustil Codelliju proti polovici (2250 gld.) kupnine. Pogodbi je pritrdil takratni knezoškof Viljem grof Leslie dne 10. maja 1720. Zdaj zavzema Codellijev kanonik stanovanje v drugem nadstropju. Namesto Schillingovega kanonikata je nastala ustanova za vzdrževanje enega dijaka. — Nemara je ta hiša nekoč popolnoma samevala. kajti podobna je kakšni trdnjavici. Hiša ima pomol kot prizidek, ki sloni na čvrstem balvanu dve nadstropji visoko in se končuje s preprosto streho. Kakšen pomen je imel pomol? V hišni okras izprva skorajda ni bil. Mogoče si je hotel s tem plemič ki se ie preselil z visokega gradu v mesto, nadomestiti stražni stolp svojega poprejšnjega bivališfe ter tako uživati pogled v prosto, dokler mu niso sčasoma nastale bližnje stavbe zaprle razgleda. Dasi je izgubil pomol tako svoj prvotni pomen, ga gospodar vendarle ni dal odstraniti, marveč mu ie omislil prijaznejšo obliko. In še neka posebnost se opaža pri tej hiši. Njeno levo podzidje. zlasti v Medarski in Lingarievj ulici, je lahno poševno zgrajeno in obloženo s težkimi kamnitnimi olo-ščami. — Razen Codelli.ievega kanonikata sta bila hišna solastnika deželni odbornik Jožef pl. Kalchherg okoli leta 1805. a Jožef Sparovic, trgovec s špecerijo, do leta 1828 Od približno 1833. pa do 1885. leta Je bila hišna solastnica Frančiška grofica Stu-benberg. Nazadnje omenjenega leta je ustanovil v hiši Jožef Kordin lastno trgovino s špecerijskim blagom ter postal hkrati lastnik hišne polovice, pripadajoče Stubenbergovi. V hiši je bila dolgo vrsto let vobče zelo znana slaščičarna Jožefa Foderla, pa tudi dandanes je tam še pro-dajalnica slaščic ipd. — Solastnici hiše, ene najstarejših v tem mestnem delcu, sta zdaj sorodnici Mariji Drofenikovi, soimet-nici manufaktume trgovine s firmo R. Mi- klauc (»Pri škofu«). ......., ochuffer (tudi Schiffer) pl Schiifferstein je ustanovil z veljavno listino dne 18. februarja 1731 kanonikat, katerega je oskrboval kot prvi njegov kanonik kar ustanovitelj sam. V ustanovni listini zatrjuje Schiiffer, da pokloni on sam tisoč florenov za primerno hišo bodisi za življenje, bodisi oporočno. V zadnjem primeru mora odšteti patron iz njegove zapuščine potreben znesek. Vsekako pa ne sme biti njegov naslednik prej določen ali izbran in umeščen, dokler ne bo imel kanonikat lastnega doma na uporabo. Hiša kanonikata. ki ga opravlja zdaj gospod Ivan Gogola (Pred škofijo št. 17), je označena nad vhodom z ustanoviteljevim grbom. . Podatke o naštetih petih kanonikatih ljubljanskega stolnega kapitlja mi je pre-skrbel po listinah v škofijskem arhivu gospod dr. Gregor 2erjav, sedanji Codellijev kanonik. Za blagohotno naklonjenost in ustrežljivost se mu še tu odkritosrčno in toplo zahvaljujem. Alojzij Potočnik še n Bilo je v prvih letih pc svetovni vojni, ko je bil pokojni profesor kljub svojim dobrim 60 1etom še mladeniško svež, vztrajen pešec, duševno pa še v zamahu znanstvenega in kulturnega udejstvovanja. Svoj prosti čas je kot upokojenec uporabljal v izdatni meri za ekskurzije po novcir.eškt okolici, ki ga je zanimala takrat predvsem kot geologa. Sestavljal, oziroma kontroliral in dopolnjeval je geološki zemljevid novomeške okolice tn zbiral razl:čno znanstveno gradivo za nje geološko znanstveno raziskovanje. Takrat sem bil medicin ec prvih semestrov v Zagrebu in sem v počitniclh Se:dla pogostokrat spremljal na njesro :h ekskurzijah in sprehodih po novomeški okolici. Mo-ral sem mu podrobno pripovedovati o predavanj h biologije in naravoslovnih ved na univerzi, kar ga je živo zanimalo in mi je ob slovesu, konec počitnic, vsakokrat k ebičajivm ljubezn:vim poslovilnim besedam še dodal — odhajajočemu k predavanjem novega semestra — »zavidam Vas«. Na ekskurzije sva navadno odrinila že zgodaj zjutraj po cesti proti Gorjancem, ali pa v drugo stran preti šmarjeti ali proti Toplicam in Kočevskim hribom. Vedno je bil pokojni profesor tečen kot ura, oblečen skromno, toda prakt čno turistov-sko, ob rožen z okovano palico ter a svojim znanstvenim orožjem: busolo, kladev-cem, specialko, barvn;mi svinčniki m debelim notesom" za znanstvene zapiske; v ohlapnem, obrabljenem nahrbtniku pa je nosi s seboj skromno iužino ali obed: ter-mosko z balo kave. košček rženega Kruha košček Janine ali sira od česar mi je, kljub temu, da sem imel s seboj mnogo obilnejšo popetn co, vsakokrat prijazno ponudil vsaj kave v pokrovčku termoske. Hodila sva mnogo po gričih, obraslih s kostanjev no, rožnato cvetočo reso in borovnicami. ob vznožju Gorjancev; ' posebne so ga takrat zanimale kote v višini 300 do 400 m (Jurjovca Jevševca. Sivca, V šive itd.) okoli vasi Janšič Pangerčgrma in Brusnic, okoli Stranske vasi in Ljubna. Vsi ti griči so imeli, kakor je imel Seidl navado reči, »kapo« iz neke rjavordeče drobne zemlje močno pomešane s kvarcitnimi drobci in peskom. Ko sva se jela bližati vrhu, 13 ped okovanimi čevlj' «iae.ikr«t začelo škripati, znamenje, da sva d:spc!a v podr Ce »kape« s kremenjakovim pe-kom. ki ima viš o stopnjo trdote kakor železo in so zaran- tc-ga zaškr pali žebli1 ,-vodpla-t h najinih čevljev Poja"' te plasti na vrhovih doien-fkih gričev je Seidl a nočno z«ni-mal, ni mi pa znano, do bi bil Seidl kdaj v zadnjih let h c tem kje pisal. Prav tako je ostalo menda tud: sam6 v njegvih nb-javlienih zapiskih, da je pazljivo sledi kremenjakovim plastem oziroma jedrom, ki so bila vrinjena ponekod med p'.ast: s"kla-dovitega apnenca v novomeški ckolci. Presenetilo ga je, da je tudi na vrhu Gorjancev torej dobrih 700 m nad običajnimi najdišč; prej c pisanega kremenjaka, naletel na -nake kvnrcitne vložke. Z velikim zanimanjem je vedno opazoval v domači okolici skladovito naložen apnenec in mu vsakokrat določal smer skladov ki se je vedno ujemala s tipično i dinarsko smerjo«. V novomeški r kolici sa po- spominov na prof. Ferda Seidla w- Romanfčno pesnicv A. S. Puškina »Bahčisarajski vodomet« je prvi prevedel v slovenščino ovan Vesel Koseski, zvest tudj v tem primeru, čeprav ne več v skrajno pretirani obliki, svojemu pro3lulemu pesniškemu slogu in jez'ku. Pod debelo plastjo koseščine je zamrl zadnji čar spevnega Puškinovega stiha. Skoraj sedemdeset let po izidu tega prvega »prevoda« se je polotil prevajanja Pušk'nove krimske pesnitve ljubitelj tega petnrka, zdaj pokojni Ivan Hribar, sam že 87 letni starec, ki je premagoval težo svojih let s slovstvenim delem, za katerega mu je ostajalo v prejšniem javnem delu tako malo časa. Ivan Hribar, ki je prevedel med drugim »Bronastega jezdeca« in »Poltavc-«, je ao-bro peznal ruskj jez-k, imel pa je za f£ko delo dva važna nedostatka: ni bil stvarja-len pesnik — in sam6 tak je upravčen prevajati pesniške mojstrovine — in kolikor je sploh obvladal vezano besedo, s' ni več mogel prisvojiti tist;h izsledkov razvoja slovenskega pesniškega jezika. Ki so značilni za Moderno in za poezijo razdobja med dvema vojnama. Zato je urednic Doma in sveta« dr. T:ne Debelak, ki mu je bil Hribar poslal svoj prevod, začel ta poizkus popravljati in predelavati; naposled je nastala nova prepesnitev, ki jo je De-beljak izvršil seveda z natančno k-ntrolo ob izvirn ku. O nji ie moral Hribar izjaviti, da prevod ni več njegov. Tako smo dobii to pot v posebni biblio-fllski izdaj; že tretji =n lahko rečemo; dokončni slovensk; prevod pesnitve, ki je vanjo pol:žil Puškin ne samo svoje doživetje Krima, te stične krajine južnega podnebja, orientalske civilizacije in severnjašk h vplivov. marveč tudi kos svojega intimnega življenja, svoj h sani ;n ljubezenskih želja. »Bahčisarajski vodomet« je stvaritev šti-riindvajsetletnega Puškina, ki je meril moč svoje stvarjalne domišljije ob vzoru Byrona, skušnjavca tolikih romantično na-strojenih duš v Evropi. Ljudje so tedaj poznali romantiko le še iz čustvenih razpoloženi mladega rodu po francoski »veliki avanturi«, ne pa iz idejnih in programskih stremljenj, tako značilnih za poznejša leta. Motiv Puškinove pesnitve — bolest tatarskega kana, ki ljubi nedolžno in verno Poljakinjo, svojo ujetnico, in ki da utopiti prejšnjo ljubico, ker je umorila iz ljubosumnosti mlado ujetnico, — je Puškin postavil v okvir južne krimske prirode. Dal mu je nadih orientalskih zgodb, v katerih se srečujejo temna človeška strast, skrivnostna krutost usode in večna ravnoduš-nost narave. Bolj kakor sama zgodba o poljski ujetnici krimskega kana nas mika tisto strastno in obenem subtilno ozračje, ki drhti nad pesnitvijo in ji daje značilni čar pristnih romantičnih, iz sanj in resničnosti stkanih pesnitev. Dve ženski: čista, sanjava Marija in strastna Zarema sta po svoji pesniški podobi odraz dvojnega pes-nikovega hrepenenja in obenem odsev njegovega razočaranja nad stvarnim doživetjem ženske ljubezni. Ideal in resničnost pesniška Beatrice in resnična ženska vr-tinčita njegove čute, že zaznavamo obrise sveta, ki se bo v njem kmalu iznbl'koval ■ i 'i . Iv - i ,» " t, M M. ~ mšm mBmm , ••••: ' • - i • ■ , fii / ' In una base aerea italiana di idrovolanti: sentinella ad una postazione contraerea — V nekem italijanskem oporišču za vodna letala: straža ob protiletalskem topu gostoma menjata triadna in kredna formacija; profesor je rad naglašal, kako dober praktični geolog je naš kmet, ker mu namreč segajo navadno gozdovi prav do tam. kj^r prot' vrhovom •gričev začenjaj1 njegovi vinegradi. to je. skorc natančno ob mejni črti med triadnim in krednim pasom v katerem, kakor je znano, dobro uspevajr dolenjski vinogradi. Ko sva dospela na vrh hriba, odk-de* se je odprl prelep razgled po mnogolični in živobarvni delenjsk1 pokrajini, je Seidl vsakokrat uperabil priložnost in je navdušeno razlagal geološko tektonske probleme pokrajine, ki je ležala v prelepi plastiki p: d nama. Lepota narave in ljubezen do domače zemlje ga je in5pir rala in mu dajala irnpu'ze za njegovo nesebčno in ^rreljto znanstveno delo. Tudi je ob takšnih prilož-nost;h rad govcril o svojih ekskurzijah, k", jih je v prejšnjih letih delal po goriškem Krasu ter Kamniških, Savinjrkih in Julijskih Alpah sam ali v družbi razn;h slove-čih tujih geolog v ;n botanikov, ki so. kakor sem imel tudi sam priliko videti iz Seidlove znanstvene korespondence, visoko con li in spoštovali pokojnega profesorja. Prav rad je Seidl razlagal tektoniko doline Krke ki svojo smer v zgornjem teku do Soteske tam nenadoma spremeni in se obrne proti severovzhodu. Prelomna črta, v kateri teče zgornja Krka do Soteske, pa gre v smeri severozahod—jugovzhod naravnost naprej čez Dol. Toplice, Belo Krajino in Kolpe proti Liki in sta ob tem geološkem prelomu kar dve termi: Dol. Toplice jn toplice Ličko Lešče pri Generalskem stolu na Hrvatskem. Tam okoli Prečne, Zaloga in ob Krki pa se jasno vid jo z Ljubna ali z Brezove rebri obrisi nedanjega diluvialnega jezera, ki je segalo v ravnini od Prečne proti Straži in toku Krke in ga je Se'dl v posebnem znanstvenem sp su dokazal po jezerskih usedlinah in po lupinah diluvialnih polžkov. Na slemenu Gorjancev med Mehovim in Radoho in drugod pa je domneval ostanke prastare planote ter govoril o nji z enakim spoštovanjem, kakor o geološko zanimivi Trnovski planoti, gorenjski Jelovici in drugih. Ker nisem geolog, ne morem trditi z gotovostjo če sem takrat Se dla v vsem prav razumel in s; rte danes vse tako zapomnil, kakor mi je Se dl takrat razlagal, hotel pa sem, čeprav laik v teh strokah, pokazati prav osebno stran Sc;dlovcga praktično znanstvenega dol.a o priliki ekskurzij po ljubljenem domačem kraju. Ko je po svetovni vojni po prvenstveni zaslugi Seidla v N vem mestu zopet oživela Podružnica SI\D. sva hodila pogostoma mnrkirat nove in zanimive poti, predvsem v Gorjance; markirala sva med drug mi tudi pot čez št. Jošt in Pangičgrm h Gospodični in naprej proti vrhu, ki ga je Seidl prvi poimenoval po Janezu Trdini :n ga krstil z imenom »Trd nov vrh«. V dobi Seidlovega prrd^edtoištva je novomeška podružnica markirala tudi še rnn gc druge poti v bližnji in širši okolici. Pogostoma jc Seidl v svoji vnomi in požrtvovalnosti ponesel tudi sam posodice z barvami in čopiči v Gorjance in lastnoročno markiral. Večkrat se "je jezi. če so tik za njim pod- Onjegin z živim nasprotjem Olge in Tatjane. A težišče »Bahčisarajskega vodometa« ni v njegovi vsebini in njenih osebno doživljajskih momentih, marveč v lepoti in v topli melodiji Puškinovega stiha, v prelivanju pesniških podob, v dikciji pesnitve, v njenem formalnem dognanju, v vsem. kar nas lahko še danes pesniško zanese in napolni s tistim čarom, kakor ga imajo rahli spomini na mladost ali podobe daljnih zasanjanih krajev. Prevod, ki bi ne mogel rešiti vsaj večjega dela te lepote, t. j. formalno dognane -Puškinove pesniške umetnosti, bi mogel komaj še kaj povedati današnjemu bralcu. Mi ne iščemo več zgodb o sentimentalnih ujetnicah, o zaljubljenih kanih, o ljubosumno strastnih Za-remah, marveč skušamo preko otipljive romantične motivike ujeti čar in lepoto pesniškega izraza, ki vzbuja v nas podobne begotne in vendar opojne privide kakor muzika. Prav v tem je vrednost prevoda, ki ga je pripravil Tine D e b e 1 j a k. Iz istega odlomka v prevodih Vesela Koseskega in Ivana Hribarja smemo tudi brez sicer priporočljive primerjave z izvirnikom sklepati, koliko pesniške lepote je pridobil Hribarjev — denimo — osnutek prevoda, ko se je pesnitve polotil Tine Debeljak s svojim finim, zlasti z Mžchovim »Majem« izpričanim pesniškim čutom. Vzemimo samo majhen primer: Hribar: Čarobni kraj, očem veselje, vse živo tam je, holmi, gozdi, in rjavi, tam rumeni grozdi. V dolinah tu ln tam zaselje, kjer prebivalci gostoljubno osebo sprejmejo poljubno. .•orski pastirji spreti cbsekavali sveže markacije z drevesnih debel; nedeljski turisti, ki so takrat začeli v vedno večjem številu romati na Gorjance, pa so zaradi tega včasih prav zlohotno kritizirali pomanjkljive markacije in pa tudi dejstvo, da Seidlova pot čez Pangrčgrm na Gorjance ni »najbližja« itd. Seidl pa je seveda tudj sam lobro vedel, da ta pot ni bila najbližja, to-Ja izbral jo je v želji, da bi jo gerjanski lomarji spoznali, ker se je njemu zdela — in je tudi zares — posebno v jesenskem času, tako zelo lepa. Ves Seidlov štud:j novomeške okolice, bodisi geološko-geografski, botaniški ali meteor c loški pa ni bil zgelj suhoparno sitem atlčnc znanstven, temveč bil je prežet =» toplo ljubeznijo do domače grude in do lepotnih vrednot pokrajine, flore, faune, neba in vsega, kar zaznavamo v naravi. Seidl je s tem dokazal, da je bil, kakor pokojni Grošelj, Erjavec in drugi naši naravoslovci, znanstvenik in umetn.k hkratu — kombinacija, ki tvori najvišjo stopnjo človeškega umstva. Moj namen je bil, da bi opisal s temi vrsticami — menda med zadnj;mi čestllci, ki so se spomnili pokojnika v »Jutru« — Seidla še z ene in sicer skromno osebne strani ki se mi je zdela vedno tako tip;čna zanj. Cut l sem potrebo, da se oddolžim ▼ svojem in v imenu drugih njegovih skromnih čestilcev in v imenu ljubiteljev dclenj-| ske pokrajine spiminu ideal sta-rodoljuba. | znanstvenika in umetnika prof. Ferda ' Seidla. Dr- M- Ali je mogoč® vplivat! sta vreme? Uravnavanje vremena je nedvomno zanimivo vprašanje bodočnosti vremenoslov-ne vede. Človek sicer ne more »delati« vremena, vendar so že danes dani neki fizikalni pogoji za njegovo izboljševanje, čeprav so časi. ko bo mogoče te načrte v celoti uresničiti, še precej daleč od nas. Zakaj mrzle zime? Na čem so ljudje v prvi vrsti interesirani pri vplivanju na vreme? Pravijo, da bi bila prva naloga človeka, ki bi dobil oblast nad vremenom, onemogočiti hude zime, kakršna je bila na primer lanska. Vendar so pri-rodne moči danes še tako silne, da človek ne more storiti nič proti takšni ostri in mrzli zimi. Vendar menijo, da se d& tudi tukaj nekaj storiti. Izkušnje namreč kažejo, da po slabi in deževni jeseni skoro vedno nastopi trda zima Ce dežuje tja do oktobra in je pri tem hladno vreme, zemlja nima možnosti, da bi jo sončno izžarevanje dovolj segrelo. Na ta način si zemlja ne more nabrati dovolj rezervne toplote za prve zimske mesece. Pa tudi ozračje se ohladi in hladen in težek zrak stvori potem nekakšen negibni blok nad srednjo in severno Evropo. Ta blok je tako odporen, da ga tople in vlažne zračne struje, ki prihajajo z oceana, ne morejo premagati. Kaj bi bilo treba storiti? Meteorologi sodijo, da bi bilo treba zaradi tega začeti boj proti trajnemu deževju v jeseni. Znani so poskusi, da bi razpršili deževne oblake s streljanjem ob nevihti. Ti poskusi so se do1 neke mere obnesli. Zračni vrtinci, nastajajoči s streljanjem, so že ponovno povzročili sprostitev padavin. Toda je še nek drugi način, ki se zdi uspešnejši. S pomočjo stresanja drobcenih ledenih zrnec iz letal v toplih in vlažnih plasteh oblakov dosežemo, da začne deževati že nad Oceanom ali pa v krajih, kjer je dež nujno potreben. S tem izgube v vzhodni smeri napredujoče zračne plasti dobršen del svoje vlage, preden prispejo na cilj. S tem pa lahko preprečimo tudi trajno deževje v tistih krajih, kjer nastaja zaradi njega premočno ohlajevanje zemlje. Eksperimenti so pokazali, da je mogoče z enim samim litrom vsebine ledenih zrnec namočiti celo pokrajino, seveda le tedaj, če so nad njo zbrane zadostne plasti toplih in vlažnih oblakov. Poskusi z valovi Velja pripomniti, da so strokovnjaki delali poskuse z infra- in ultrazvočnimi valovi, da bi izvabili dež v tiste kraje Evrope, ki so potrebni moče, dočim bi ga odtegnili pokrajinam, katerim preveliko deževje škoduje. Posebno globoki zvočni stresljaji vodijo do zgostitve vodnih hlapov in do nastanka večjih deževnih kapelj. Nasprotno pa spreminjajo visoki toni in stresljaji debele kaplje v drobne kapljice, ki obvise v zraku, ali pa jih posrka topli zrak. V prvem primeru nastane na ta način umetni dež, v drugem primeru pa ie mogoče na umeten način onemogočiti deževje. Seveda so bili poskusi te vrste doslej Izvršeni le v majhnem obsegu, vendar pa kažejo neki uspeh. Zdi se, da znanost že danes razpolaga z gotovimi fizikalntpil osnovami za vplivanje na vreme in za Izboljšanje naših klimatičnih razmer. Bodočnost bo gotovo tudi v tej snovi pokazala napredek. Tine Kos: »Rojstvo« Debeljak: Čaroben kraj, očem naslada; vse tam živd: gorice, les, barvito grozdje vinograda, doline, krasni vrti vmes. Debeljak ni samo — v duhu izvirnika — skrajšal Hribarjevih stihov, marveč jih je tudi predstavotvorno tesneje strnil in pesniško ojačil. V tem smislu, v zvestobi melodični lepoti in apolinični slikovitosti Puškinovega verza, se giblje ves prevod, ki pomeni poleg Župančičevih in Klopčiče-vih najtehtnejši donesek k slovenskim pu-škinianam. Bibliofilsko lepa knjiga »Bah&sarajski volomet« pa ne prinaša samo prevod te pesniške povesti. Dobršen del zavzema uvod, ki je po p61i esej, po poli slavistična razprava in osvetljuje z vseh strani Puškinovo pesnitev. Najprej opozarja pisec na odmeve tega poema in Mickiewiczevih »Krimskih sonetov« v italijanščini, nato prikazuje pesniški Krim, navajajoč v pre-voču »Potovanje po Tavridi« iz peresa Puškinovega sodobnika I. M. Muravjeva-Apostola. zatem se dolgo in izčrpno ustavlja pri podatkih o pesnikovem bivanju v Bahčisa-raju, oriše nato Se Mickiewiczev obisk tega kraja in nam nudi v prevodu šesti in osmi senet iz njegovih »Krimskih sonetov«. Potem pokaže, kako gleda današnji kritični svet na bahčisarajsko skrivnost in opiSe nfliposlel še zfrork>v*no slovenskih prevodov. Za sklep je Debeljak navrgel prevod »Hval-Kakor je tudi " prejšnja poglavje. vplete! posamezne odlomke iz PuSkl-nnve poezlve. Tak uvod ▼ umevanje ln uživanje ^Bahčlsarr jskega vodometa« bo nr-m?-,o razveselil bralca, sr.;' ;> v njem mnogo mikavnega gradiva in se prav lepo bere. Tako se sam6 zbližata poet in njegov Čita-telj, ne da bi pesnitev zbog takih razlag kaj utrpela na rahlem pelodu svoje slzrivnost-nos i in romantične lepote. Druga plat te lepe knjige, ki jo je občina slovenskih bibliotfilov hvaležno pozlravila na prvem mestu med knjižnimi novostmi aa božič četrtega vojnega leta, tvorijo ilustracije znane umetnice Bare Remčeve. O tem donesku pa bo spregovoril ustvarjalec, poznavalec in ljubitelj grafike v posebnem članku. Beseda o pomenu leposlovja V »Meridiano di Roma« razpravlja Fran-* cesco Bruno o vprašanju: Ali je naša književnost nepopularna?« Bolj kaker kdaj prej — izvaja pisec glede na italijansko literaturo — se vprašujejo nekateri, zakaj se naši pisatelji malo čitajo in z*kaj so tako slabo razširjeni? Kaj je krivo^ da uživajo tuji romanopisci toliko popularnost v Italiji? Vprašanje je staro in nanj so vedno odgovarjali samo približno, medtem ko )# sam problem ostal nerešen. Massimo Bon1 tempelli je nedavno mislil, da je prišel v okom temu vprašanju, ko je odkril vzrok nepopularnosti italijanskega pisatelja v njegovih čisto osebnih pogojih, v tem namreč, da italijanski pisatelj ustvarja v nekaki samoti in ne meneč se za množico zasleduje svoje čisto umetniške vzore. V hotenju, da bi dosegel kar moči veliko popolnost, zanemarja okoliški svet, ne trudi se, da bi stopil napjoti povprečnemu bralcu, množici Zato pa tuji pisatelji nič ne stikajo za kakim posebnim načinom izražanja in se ne trudijo, da b: si razvili »JUTRO« it 3 S. X. 3MS-XXI Kronika * Smrt odlikovan ca s hrastovim listom. Z vzhodne fronte poročajo nemški listi, da je 20. decembra padel junaške smrti odliko-vanec s hrastovim listom k viteškemu križcu po i polkovnik Herman S e i t z. Smrt ga je zadela v boju med Volgo in Donom. * Spominske svečanosti za Monteverdija In Frescobaldija. Letošnje leto je 300. obletnica smrti skladatelja Claudija Monteverdija in Girolama Frescobaldija. V proslavo obeh mojstrov pripravljajo v Ttndiji velike spominske svečanosti. V Rimi lo uprizorili »Kronanje Popeje«. gledališka v Vene-ziji, Genovi in Triestu pa pripravljajo ostala dela. Posebno svečano obeležje bodo imele slavnosti v Firenzi, kjer bodo uprizorili »Or-fea« v prvotni obliki. Rimska glasbena akademija Santa Cecilia bo proslavila mojstrovo obletnico z izborom njegovih kompozicij. * Kulturni film o Romagni. Po neki povesti pisatelja Beltramellija pripravljajo v Italiji kulturni film o Roinagni s sodelovanjem Marine Doge in Huga Lorieda. * Novo leto v Vatikanu. Iz Rima poročajo, la je dan 1. januarja v Vatikanu potekel v popolnem miru. Sveti oče ni sprejemal nobenih obiskov razen kardinala državnega tajnika. Na vatikanskih poslopjih so bile razvite papeške zastave. * Bolgarija šteje 8.6 milijona prebivalcev. Po statističnih podatkih je imela Bolgarija ob začetku sedanje vojne na Balkanu 6,675.900 prebivalcev na površini 110.842 km*, kar odgovarja gostoti prebivalstva 60.2 na km2. Kcnec leta 1942. je Bolgarija imela 8.642.000 prebivalcev na površini 153.308 km*. Pri enakem porastu prebivalstva računajo, da bo Bolgarija imela konec leta 8,757.000 ljuli. Posamezna nov0 pridobljena področja so število prebivalstva pomnožila: macedonsko za 1,060.000, mo-ravsko za 195.200 in egejsko za 645.700 prebivalcev. * Prodajanje radijskih aparatov. S 1. januarjem so stopile v Italiji v veljavo nove odredbe glede izdelovanja in prodaje radijskih aparatov. Dovoljeno je izdelovati en s;im tip, prodaja aparatov pa je vezana na posebne pogoje. * Zaklonišče, glavna postaja bodoče podzemske železnice. V Milanu, Piazza del Do-mo, dogotavljajo ta čas zaklonišče, ki bo prvo postajališče bodoče polzemske železnice, katero bodo v Milanu začeli graditi po sedanji vojni. * Nov italijanski tenorist. V Alessandriji jso te dni uprizorili Puccinijevo »Tosco«, v kateri je debutiral tenorist Varangolo, po poklicu navaden ribič. Debutant je dosegel na predstavi ogromen uspeh ter bo prihodnje dni pel v »Rigolettu«. * Tatvina v lekarni. V Alessandriji so tatovi vlomili v lekarno bolnišnice Via Vene-zia ter odnesli iz nje 53 gramov kokaina, 211 g opija in 450 g novocaina. Poleg tega so ukradli iz registrirne blagajne več tisoč lir O storilcih ni sledu. * Smrt v ognju. V Firenzi živeča 631etna grofica Marija Baldini je imela smolo, da je v njenem stanovanju izbruhnil ogenj. Uničil je spalnico. Ko so gasilci odprli stanovanje, so našli starko zoglenelo med ostanki pohištva. * Posledice kurje tatvine. V predmestju Milana je redila neka ženska več kokoši. Soseda je izvabila eno izmed živali v svoj dom. Ko je lastnica opazila, da ji je kokoš izginila, je preklela neznanega tatu s pripombo, naj bi se z ukradeno kokošjo zada- Radio LJuMfana Torek, 5. januarja 1943-XXI 7.30: Slovenska glasba. 8.00: Napoved časa; poročna v italijanščini. 12.20 Ploiče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45. Pisana glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročno Vrhovnega povelj stva Oboroženih sil v slovenščini 13.17: Koncert radijskega orkestra v»,di dirigen! D. M. Šijanec, sodeluje sopran »tka Ksenija Vidali. Operna glasba 14 00: Poročila v italijanščini 14 15: Operetna glasna. 14 .25-Pesoni za vse okuse, vodi d.rigeni Segurini 15.00: Poročila v slovenščini. 1< 00' Napo ved časa; poročila v italijanščini. 17 10: Pet minut go&poda X. 17.15: Plošče »La Vocc del Padrone — Columbia« 19 30: Poročila v slovenščini. 19.45: Simfonična glasba 20 Napoved časa; poročia v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.45: Tipična glasba. 2115: Koncert violinista Leona Pfeiferja, pri klavirju Marijan Lipovšek. 21.45: A. Nicotera: Pogovor s Slovenci. Predavanje. 21.55: Koncert Adamičevega orkestra. 22.10: Koncert sf.pranis.tkc Marije Terese Pediconi. 22.45: Poročila v italijanščini. visok, oseben stil; le prepogosto zadovo- « ljujejo tudi okus nezahtevnih čitateljev. Z j drugimi besedami: italijanskemu pisatelju bi potem takem škodovala njegova individualnost, njegova umetnost, ki teži po kar največjih pridobitvah in se zbog tega kar sama po sebi obsoja v nepopularnost. Bruno pravi: Tako je zares. Italijanski pisatelj ie preveč podložen tradiciji, on teži venomer po dovršenosti in umetniški izjemnosti. Njegova umetnost je umetnost počasnega, mirnega dela. ki ne pozna srednje poti ter se ne spušča v odmišljene in meglene zasnove. S tem pa ni rečeno, da literatura te vrste ne bi mogla doseči ljudstva. Zbog tega. da se tuji pisatelji laže berejo in so zato bolj popularni, ni treba. da bi bili domači pisatelji zanemarjeni. Tudi oni so popularni, a nikakor ne v slabem pomenu besede. Dejansko je ta njihova popularnost važnejša od one, ki jo uživajo močno razširjeni pisatelji. Literarna kultura namreč ne sloni na zabavnih knjigah in nikakor ni zanjo posebno ugoden znak. če narašča leposlovje, ki je primerno slehernemu okusu. Veliki pesniki in romanopisci so priznani za take zbog tegš. ker so ustvarjali dobra, nikakor ne zanikrno polovičarska dela. Nietsche je imel prav ko je uvrstil tudi Homerja med ljudske pisce. Res je. da umetnost, razen glasbe, gledališča in slikarstva, ki lahko bolj neposredno zagrabijo domišljijo in zavest množice. ni nikdar dosegla izredne razširjenosti in najširšega upoštevanja. So pa trenutki. ko poezija in lepa proza laže nave-Žeta stike s svojim kolektivom. Taka je bila n pr doba risorgimenta. Problem slovstvene nepopularno^! nikakor ni praktično vors.5*>nje. gospodarska zadeva, ki bi bila odvisna od razširjenosti viL Naslednji dan se je izvedelo, da je neka soseda zaklala kokoš in jo jedla tako hlastno, da ji je obtičala kost v grlu. Izkazalo se je, da je bila tatica ukradene kokoši. V bolnišnici so ji rešili življenje z operacijo, tatvina pa je na ta način prišla na dan. * Opozorila delodajalcem. Vse delodajalce izven Ljubljane, ki so bili v preteklih mesecih zaradi višje sile primorani prekiniti z obratovanjem in odpustiti svoja uslužbence, pa jih zaradi izrednih promet-n:h razmer doslej še niso mogli odjaviti iz zavarovanja pr: Zavcdu za socialno zavarovanje, oziroma pri njegovih poslovalnicah, vabimo, da to sedaj, ko je postni promet pri mnogih poštnih uradih zopet obnovljen, po možnosti store č:mpreje, da se jim zavarovalni prispevki ne bodo zaračunavali še naprej. V primeru, da nimajo odjavnih tiskovin, naj delodajalci iz dela izstop;vše uslužbence odjavijo po dopisnici ter za vsakega uslužbenca posebej navedejo njegove točne osebne podatke in dan, kdaj je zadnjikrat delal Te podatke naj občina s 3vojo štampiljko tud' potrdi * Skrčenje obsega ameriških listov. Za-i-adi vojnih razmer je kanadska v]^da izdala odlok, ki določa skrčenje obsega za tamošnje liste. Ukrep je v zvezi z vojno produkcijo. * Nesreča na pOvratku z lova. 63 letni ge-ometer Giovanni Bocca iz Vigevana se je te dni podal na lov z inž. Zanetto. Na po-vratku z lova sta hotela oba lovca vzeti kolesa, katera sta pustila v dveh različnih krajih pri znanih ljudeh. Zanetta se je v redu vrnil domov, Bocce pa ni bilo. Svojci so o tem obvestili karabinjerje, ki so začeli poizvedovati ter so našli geometrovo truplo v nekem kanalu. Najbrže je geometer v megli in mraku padel v vodo in utonil. * Sneg v Gorizii. V soboto, 2. januarja je sneg pobelil Onrizijo in okolico. Snežna odeja je prav tenka. * Uspešen kridajalec. Kakor ugotavljajo italijanski Usti, je 341etni Camilo Bor Ione iz Pavije že 315krat dal svojo kri za transfuzijo potrebnim bolnikom. Burlone je žrtvoval za topeče soljudi 105 litrov lastne krvi. * Predpisi za potovanje z avtomobili. Dne 14. januarja stopijo v Italiji v veljavo novi predpisi za potovanje z avtomobili. Način potovanja ureja poseben dekret, ki je bil že objavljen v »Gazzetti Ufficiale«. Vsak potnik, ki se bo hotel peljati z avtobusom, bo moral imeti posebno dovolilnico. Izjeme bodo dopustne samo za pripadnike Oborožene sile. * Nesocialna stanodajalka. Sodišče v Ra-pallu je obsodilo Emilio Castelli na 5 let konfinacije. Neki družini iz Genove je Oa-stellijeva z-aračunala za stanovanje 4 sob 24.000 lir letne najemnine, zahtevala pa je poleg tega še 24.000 lir kavcije, čeprav je sama plačala za stanovanje mesečno 110 lir. NS u— Novi grobovi. Po daljši bolezni je za vedno zatisnila svoje oči vdova veletr-govca ga. Marija Samčeva, rojena Kompa-retova. K večnemu počitku jo bodo sprp-mili v torek ob 14. iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V 57. letu starosti je preminil trgovec g. Pavel česnik. Za njim žaluj»jo soproga, hčerka, sin in drugo sorodstvo. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v torek ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Pri izvrševanju svoje siužb^ je ugrabila smrt vlakovodjo g. Vinccnca Ravniča. Truplo pokojnika so prepeljali v Ljubljano in ga v ponedeljek popoldne položili k večnemu počitku na pokopališču pri Sv. Križu. — Umrl je tesarski mojster in gostilničar g. Anton Steiner. Zapušča soprogo, sina in drugo sorodstvo. P#greb bo v torek ob pol 18. iz kapelice sv. Jožefa na Žalah k Sv. Križu. — Izhiral je in dotrpel g. Alojz Kandare iz Dan. Na zadnji poti bodo blagega pokojnika spremili v torek ob pol 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah k Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Zeblo na« je včeraj zjutraj, k, smo hiteli v službe, že v soboto je vse :uko izgledalo, da se bo mraz ste pnjeval. V nedeljskem »Jutru« je živo srebro kazalo —6 stop. C, čez dan pa se je ozrač-3 toliko ogrelo, da je stalo živo srebro v cevki 4 desetinke stop'n,e p d ničlo. Ja3no nebo in sončna zarja pa sta obetala, da s? h"1 čez noč še močneje ohlad lo. Z^odsj zvečer se je začela spuščat5 nad pokrajino g", t a megla, tako da ie bilo videti le Kakih 10 metrov pred seboj. V ponedeljek zjutraj je bila najnižja temperatura —11.2 stop. C m zato ni nič čudnega, če se je vsepovsod držalo ivje in da so okna b la okrašena z ie in prodaje knjig. Kakor vsi slovstveni problemi, je tudi to problem kuiture in umetnosti, ker predpostavlja tako literaturo, ki bo resnično duhovna tvorba in bo vendarle ljudem razumljiva. Literatura pač ne more iskati površnih in plitvih ljudi, ki je ne morejo razumeti; ona hoče ljudi, ki stoje na višini svoje moralne in zgodovinske funkcije. Zabavno slovstvo ne stavi takih idealnih zahtev, namreč se ponuja ljudem kot razvedrilo; odtod njegova popularnost v slabem pomenu besede. Tako slovstvo pa ni nikdar udeleženo v dejalnem duhovnem življenju. Zadošča bolj ali manj zahtevam trenutka in potrebam lenih možgan; ne vtisne se nikomur v dušo in nima nikjer globljega vpliva. V nadaljnjem piše Bruno o klasikih, ki se goje v šolah in katerji dela so vzlic dejstvu, da jih ne bo nihč^tel med lahka, v nekem smislu popularna, ker so prodrla v široke socialne sloje, zanimajo mlade in stare ter vplivajo na kulturni razvoj narodov. Njim gre hvala, če se v življenju povečujejo etične in verske vrednote, če se lahko »vet dvigne do tega, da začenja uvaževati nadnaravne dobrine. Zakaj na vrhu vseh od kulture očiščenih človeških čustev je — Bog. V tem smislu, sklepa Bruno, umetnost nikakor ni saaiovolja, igrača in kratkočas-je pisateljev, v poeziji je vsdno neko globoko in univerzalno drhtenje, ki sega preko čiste literarnosti. V tem je njena visoka nravna funkcija, ki jo stavi v s&mo središče civilizacije. Rejgjična umetnost je vsekdar popularpa. vendar na način ln v oblikaK kulturnostl. ki le počasi napmduje in osvayti človeško j zavest. Zato prooira predvsjm v globino ' in samo to kaj šteje v življenju duha, v denhnl rožami. Megla m je dopoldne bttro dvignila in je ves dan sijalo sonce. Na prisojnih legah je bil kar prijeten sprehod. u— Razstava Mušič-Sedej-Zonlč v Jakopičevem paviljonu bo odprta do nedelje dne 10. januarja. u— Prvi koncert v novem koledarskem letu bo komornega značaja. Na njegovem sporedu so tri sonate za violino ln klavir, ki jih bosta izvajala dva odlična domača umetnika, pianist Anton Trost in violinist Jan šlais. že v minuli sezoni sta se oba umetnika združila v komorno skup:no pod naslovom: Ljubljanski k: mor ni duo ter dala z največjim umetniškim uspehom že nekaj izredno lepih komornih večerov. Pogostokrat pa nastepata tudi v ljubljanskem Radiu. Za svoj prvi letošnji koncert sta si izbrala troje del iz klasične in romantične literature. Napisali so jih: klasik stare rimske šole Francesco Maria Ve-racini, dalje nesmrtni mojster I. van Beethoven in Rus Bortkievicz, ki pripada romantični smeri predvojne ruske glasbene literature. Troje znamenitih del bo izvajanih od odličn h umetnikov v petek, dne 8. t. m. točno ob četrt na 7 zvečer v vel.ki filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Mafce. —u Važno za rejce malih živali. Mali gospodar - Zegoza objavljata: Krmila delimo zopet po Novem letu na 14 dni v dveh skupinah in po že določenem abecednem redu in sicer vsak ponedeljek, torek, sredo in četrtek popoldne od 2—5. Prvi teden prejme krmila prva skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 7. do 12. dec. 1942. Drugi teden prejme krmila druga skupina, ki ima v mesnih knjižicah datume od 14. do 19. dec 1942. V to skupino spadajo tudi zamudniki s poznejšimi datumi. Krmil ne prejmejo oni člani, ki niso popisali svojih živali in oddali rejskih razvidnic. Članarina za leto 1943. znaša 25 lir in jo je treba poravnati v mesecu januarju. u— V. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponečeljek 11. t. m. oo četrt na 7 v vel'ki rnkmskj dvorani. Dirigent Drigi Mario šijant-c bo izvajal dela, ki so jih napisali Corelh, Čajkovski in Adamič. Vstopnice v knjigarn; Glasbene Matice. u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično dne 7. januarja. Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. — Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. u_ šolskih skrbi se rešijo starši, ki prijavijo svoje otroke k dnevnim instrukci-jam po dve uri dnevno proti nizkemu mesečnemu honorarju (ura stane povprečno le okoli 2 liri). Pojasnila in vpisovanje: Novi trg 5-III levo od 15 rlo 17. ure dnevno pri Vseučiliški knjižnici. . jDnnnnnnocnnGnaGGGGnDunacaGD jj RADIO PHILIPS g 5 vljudno sporoča lastnikom radio apa- ^ □ ratov, da se jim nudi prilika, da spre- □ G mene hrambo svojega radio aparata G 0 za prodajo ali komisijsko prodajo. V |=j □ tem primeru naj se zglase osebno s n G potrdilom mestnega poglavarstva pri G □ tvrdkl H G PHILIPS SAEIO — D. ZRIMŠER ^ □ LJUBLJANA, Ulica 3. maja štev. 6, □ □ ki bo takoj dvignila radio aparat iz □ □ hrambe! G □ S iGnGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGLi rrrr U_ Gospodinjski kojctSar /a 1. 19« Xxl-XXII ima tokrat zelo begato vsebino. Poleg koledarskega dela in tabel za kuj go-vedstvo ima v II. delu Najnujnejše znanje o pravilni prehrani in sodobnem kuhanju ter navodila za napravo in uporabo zaboja za kuhanje. Dobite ga v knjigami Tiskovne zadmgc v Ljubi ani šelenburgova ul. o. u— V počastitev spomina za pok. Ivanom Jurco daruje družina HJiain 200 lil1 za mestne reveže. u— Namesto vcnca na grob gospe Jožice Novakove, p.rofes:rjeve s. proge, je darovai profesorski zbor I. meške realne gimnazjs v Ljubi,ani dijaškemu podpornemu društvu znesek 395 lir. —u Najdena damska ura. V veži opernega gieeuiišča je biia 21 decembra najdena damska u; a. Lastnica jo dobi pri blagajni v Operi. GOSPODJE POZOR! CCLCSEUČARNA Vam strokovno osnoži preoljlik;i m prebarva Vp.š kjobuk da zgleda Kot nov Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov Se priporoča K IDO L* PAJK, Ljub-«-uia. Sv. Petna cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti Hotela Union. njegovem nenehnem razvoju in nastajanju V tem primeru ie literatura, čeprav ne te-gi- k temu, vzgojno riejalna in sodeluje s človekom v tem, da ga dviga iz vsega slučajnega in nezanesljivega tja v sproščenost Absolutnega. Reparti dl truppe ltaliane dell'Sahara in azione urila Libla meridionale italijanskih saharskih čet r akciji na libijskem juga ZAPISKI Domenico Rossetti Založba E. Bonsatti v Triestu je pravkar izdala v lični opremi 104 strani obsegajoči spis Remigia Marini »Domenico Rossetti«. življenjepisna študija o enem najpomembnejših Triestincev v prvi polovici 19. stoletja, Domenicu Rcssettiju, ki ga štejejo med utemeljitelje in vzore poznejšega ire_ dentizma, je razdeljena v pet poglavij. V prvem razvija pissc sploSne misli in razlaga svoje poglede na pionirsko osebnost triestinskega urbanista v drugem prikazuje vzgojo in '.uhovr.o oblikovanje m'ade_ ga" Rossettija, ki je študiral v Gradcu in na Dunaju, v tretjem se bavi z njegovim poglavitnim delovanjem v Triestu: z delom za mestno unifikacijo in za italijansko šolstvo. V četrtem poglavju razglablja pisec Rossottijev boj za ohranitev in l-azširjenje mestne avtonomije in njegovo skrb za na. cionalno ohranitev italijanskega elementa. V petem pisec idetoo označuje Rossettijevo stališč« glede hatjfburike tiadicije in ita_ lijanske revolucije, dveh poglavitnih načelnih vprašanj, ki ju je moral primerno zdru_ žiti, tako da ohranjujoč *3videa»o zvestobo dvojni monarhiji ni škodoval, marveč celo koristil nacionalnim ilejam ln interesom, -ki Jih Je zastopal v Triestu. Ob kcncu knjige jc blbfiogTaflJa Rossettijevih spisov (izdanih in nelzdapih) z raznimi opombami ter navedba literature o Roasettiju. Spis Z Gorenjskega N»vi grobovi. V Domžalah je umrla ga. Ana Miličeva iz lekarniške družine. — Na vzhodni fronti so padli naslednji koroški rojaki: višji narednik Pavel Mergl, star 27 let, odlikovan z železnim križcem obeh stopenj, po i častnik Jože Majerič, I91etni tehnik Reinhardt Lutz in 231etni desetnik Kurt Tschebaus. Večinoma vsi so bili odlikovani. V škof ji Loki je tvrdka »šešir« odprla Dom za uslužbenstvo. Vse uslužbenstvo z obratovodjo Kmetičem se je zbralo v Domu, ki je prvi te vrste v kranjskem okrožju, a četrti na Gorenjskem. Sledila je božičnica. Kmečki razgovori o prehrani. V raznih gorenjskih krajih so bili zadnje čase sestanki kmetov, ki so se razgovarjali z zastopniki prehranjevalnih obla-stev. Podobna zborovanja se bodo ponavljala. Zlasti so obravnavah vprašanje, kako bd se dvignila proizvodnja mleka. Gorenjski tednik pravi, da morajo gorenjski kmetje storiti na tem področju več ko doslej. Iz Bohinjske Srednje vasi poročajo, da so imeli lani 12 porok, 49 smrti in 47 rojstev. Umrli so v decembru: Matej Zalokar iz Gorjuš, Francka Žvanova iz Stuiorja, Matevž žvan iz Srednje vasi in Katarina Langusova iz Gorjuš. Priznanje delajcem na Jesenicah. Na Hrušici so preuredili železniško stavbo. 83 mož je prevzelo vsa obrtniška dela. Novi pi (KStor za uslužbence je bil nedavno izročen svojemu namenu. Prirejena je bila božič ».ca in so govorniki naglašali, da so jeseniški železničarski delavci izvršili že pomembna dejanja pri dvakratni postavitvi železniškega mostu pri Žirovnici ter pri odstranjevanju raznih železniških škod, še zlasti po železniški nesreči blizu Lienza na Koroškem. Novi grobovi. V Mariboru so umrli: 61-letna uradnikova žena Neža Petrovičeva, 751etni krojaški mojster Martin Omig in 451ctr,a železničai jeva vdova Neža Korcšče-vst. V Celju sta umrla 581ctni upravitelj Ferdinand Mally in mladoletni Hellmut Hammer, v Celovcu pa 611elna Marija Ko-sollova-BLnderjeva, po rodu iz Maribora. Za mrtvega bo proglašen 401etni Viktor Zupan iz Podsrede, lci je 12. marca 1941 odrinil v Zagreb in je baje padel 15. aprila 1941 blizu vasi Trnje pri Užicah. Zapustil je mlado vdovo ra posestvu. Uveden je postopek. Novo zavarovanje rudarjev na Spodnjem štajerskem je stop;'o v veljavo s 1. januarjem 1943. Vsak delavec, ki doseže 65. leto in od 1. januarja 1922 dalje dokaže 151etno zaposlenost v bivši Jugoslaviji, lahko doseže starostno rento. Podrobnosti o novem zavarovanju so objavljene v mariborskem dnevniku od 30. decembra. Nesreče. 351etni čevljarski mojster Stanko Mramor iz št. Jerneja pri Poljčanah, je šel po cesti, ko ga je nenadno podrl neki motorist, mu zlomil levo nogo in zadal še druge poškodbe. Pri delu se je nevarno poškodoval 371etni Anton Žep iz Smolnika. 341etna Angela Breznikova iz Zgornjega Radvanja se je hulo poškodovala pri padcu. Na poti v cerkev sta padli 341etna go-stilrdčarka. Viljemina Uranova z Rifnika in 44Ietna Marija Novakova iz Račjega. Poškodovanci leže v mariborski bolnišnici. Remegia Marinija je zgrajen na dokumen-taričnem gradivu, solidno spisan in zgodovinsko zanimiv. Osvetljuje ne samo osebnost Rossettija in njegovo obsežno delo za rodno mesto, marveč tudi njegovo dobo m posebej še nagli razvoj Triesta iz manjšega primorskega pristanišča v veliko pristaniško mes-*o svetovnega slovesa. Temu razvoju je dai prav Domenico Rossetti s svojo municipialno politiko velik pogon kvišku. Beethovnova nagrada mesta Dunaja, podeljena na 172 rojstni dan velikega skladatelja. je bila minule dni priznana znanemu komponistu Richardu Straussu. V zvezi z aktom podelitve tega priznanja je bil prirejen Komorni koncert, na katerem je nastopil pihalni orkester dunajske filharmonije in odigral po eno Beethovnovo tn Straussovo skladbo. Eranka Musulin, znana tudi v ljubljanskih glasbenih krogih, je priredila nedavno uspešen pianistični koncert v zbornici berlinske mestne hiše in pod pokroviteljstvom berlinskega župana. Ob osemdesetletnici hrvatskega pevskega društva »Kolo« v Zagrebu je bil prirejen slavnostni koncert pod taktirko skladatelja Borisa Papandopula. Med drugim so zvajali Brdanovičev predelani *Tripti- hon«. . . Iz literature o slovstveni teoriji m kritiki. Marix Fraz ie p:~ec nedavno pri Einau-diju izišlega dela »La carne, la morte e il diavolo nella letteratura romantica«. Sjns sem globoko v problematiko evropske po-ezfe v prvi polovici stoletja in njenih odmevov vse do naSih dni, sa.1 kaže, kakd so se razvijale ob teh treh čustvenih kom-pleksih delo. smrt in r^r^ ooetične podobe in simboli v liriki od Shel!eya preko Iz Hrvatske Gostovanje nemškega cHrigenta v Zagrebu. Na sedmem radijskem koncertu, kjer bo nastopila tudi zagrebška Filharmonija, bo gostoval nemški dirigent Viljem Rolf Heger z Dunaja. V zagrebških glasbenih krogih vlada za Hegrovo gostovanje veliko zanimanje. Nič več brezposelnosti. Po ustanovitvi Ne-zavisne države Hrvatske je brezposelnost hitro nazadovala in praktično tako rekoč izginila, število na novo zaposlenih delavcev je večje kakor je bilo prej število brez-poslenih. Beg z dežele je neznan. Božič hrvatskih ranjencev. Rodoljubna gesta zagrebškega prebivalstva, ki se je v velikem številu prijavilo za sprejem ranjenih legionarjev ali domobrancev čez božične praznike, je zapustila najlepši vtis. 1317 rodbin je bilo pripravljenih, da čez praznike sprejmejo hrvatske ranjence. Ker ranjencev, ki bi njihovo zdravstveno stanje dopuščalo kakšne ob;ske, nj bilo po zagrebških bolnišnicah dovolj, je bilo sklenjeno, da bodo rodbinam, ki so se prijavile kot gostiteljice, poslali po enega legionarja z vzhodnega bojišča, ki so se slučajno mudili v Zagrebu, pa tam niso imeli svojcev. Razstava hrvatske likovne umetnosti. Po uspešni razstavi hrvatsk;h likovnih umetnikov v Zagrebu se vrše zadnje priprave za prvo hrvatsko razstavo likovne umetnosti v Nemčiji. Najprej bo razstava odprta v Berlinu, potem pa bo prepeljana na Dunaj. Poleg razstave likovne umetnosti bo na Dunaju in v Berlinu tudi etnografska razstava, ki bo pozneje prenešena v Monakovo. Operni pevec Vlahovič gostuje v Nemčiji. Na povabilo nemške vojske je pred dvema mesecema odpotoval v Nemčijo opernj in koncertni pevec Pavel Vlahovič, kjer nastopa skupno z znanimi nemškimi umetniki. Doslej je nastopil že v 30 mestih. Zlasti se ga povsod razvesele hrvatski de-lavc5. kjer jim v materinem jeziku poje najlepše pesmi Delavske hišice bodi začeli deliti. Zakonska odredba o dodeljevanju deiavskih stanovanjskih hišic je izgotovljena in bo 7 kratkem predložena v uzakonjenje. Delavske domove bo dodeljevalo glavno ravnateljstvo za korporac'je in socialno skrbstvo. Prosilec mora biti hrvatski državljan, najmanj pet let delavec in imetj rodbino z več 0t Božičnica v zagrebški vojni bolulšnicL Inozemska organizacija nar odnosoeialistič-ne stranke v Zagrebu je priredila ranjencem v vojni bolnišnici na Rebru božičnico. V okviru svečanosti so dekleta prepevala božične pesmi, višji štabni zdravnik Sachs pa je imel svečani nagovor. Nato so žen* in dekleta razdelile zavojčke z darili. Vzorna vaSka pomoč. Beograjski dnevnik poroča, da so bila kljub številnim prijavam prostovoljcev za SS-čete, vsa polja na Hrvatskem vzorno obdelana. Kmetje so organizirali skupno vaško pomoč, ki je bila kos zastavljenim nalogam. Zagrebški zverinjak se je pomnožil. Uprava zafrebškega zverinjaka je prejela od društva prijateljev mestnega zverinjaka lepo in redko darilo: mladega divjega petelina, ki je zelo redek gost v zveri-njakih. Redki predstavnik naše favne, ki živi v velikih gozdovih Gorskega Kotora, na Velebitu, obeh Kapelah in bosanskih planinah, bo zbujai zanimanje vsakogar. Goethejevega »Fausta« tja do D'Annunzia. — Laterza v Bariju je ponovno izdal spis znanega slovstvenega teoretika in kritika Francesca Flore »I miti della parola«. Pisec obravnava v tej knjigi splošne estetske probleme in izpoveduje načela, ki ga vodijo v slovstveni kritiki. Hrvatska lirika v dobi med dvema vojnama. V spomin prve obletnice Nezavisne Države Hrvatske je izdalo Društvo hrvatskih književnikov nad 300 strani obsegajoči izbor novejše hrvatske lirike z naslovom »Izmedju dva rata«. Knjiga vsebuje pesmi tridesetih hrvatskih pesnikov, rojenih ▼ letih 1900—1914. Opremilo jo je sedemnajst slikarjev z risbami. Zastopani so tudi nekateri že umrli pesniki (Djuro Sude-ta, Ivo Kozarčanin). naročite se NA ROMANE DOBkb KNJIGE1 K »JUTRO« 5L 3 Torek, 5. L 19*3-XXI Genet Ko Je general Tojo v oktobru 1941. stopil na čelo japonskega ministrskega sveta, so prevzele vodstvo japonske države tiste sile, ki so L 1931 na lastno pest in odgo- vornost vkorakale v Mandžurijo ter so s tem podvigom položile osnove državi Mandžukuo. S tem činom je bil že sprožen temelj za poznejši razhod z anglo-ameri-škimi silami. In res je prišla najprej vojna s Kitajsko, nato pa vzhodno-azijska vojna. Tojo je ves ta čas korakal v prvi vrsti novega gibanja, postal je najprej vojni minister, nato še ministrski predsednik. Japonski »soridajčin«, kar pomeni po naše predsednik vlade, je popolnoma nasprotje državnika, kakor je bil n. pr. nemški Blsmarck, ki je presegal po svoji državniški sposobnosti vse sodobnike. Tojo je markanten pojav, vendar pa ni posamičen predstavnik s silno voljo oplojene rasne dinamike, ki je povzročila proti koncu minulega stoletja prelom s stoletja starim naziranjem japonskega oficirskega zbora. Tojo ni noben titan, marveč samo tip. V zaslugo si lahko šteje, da stoji v prvih vrstah japonskega napredka, v sijajni zgodovinski dobi ter igra svojo vlogo z nenavadno lahkotnostjo. Stvari, ki jih opravlja on, pa bi menda lahko opravil tudi kateri drugi oficir njegovega tipa. Kajti na Japonskem živi na stotine Tojev. Ce pade eden, stoji že pripravljen njegov namestnik, da sprejme iz cesarjevih rok državno krmilo. V tem tiči neznani činitelj sile za Japonsko. Japonski narod koraka kot brezhibno pripravljena četa proti svojemu cilju, ki je vsakomur znan in ki ga je zaradi tega vsak pripravljen doseči. Tip, ki ga predstavlja general Tojo, je tip iz ljudstva. S tem tipom je prodrla na Japonskem v prvo vrsto četa bojevnikov, ki so izšli iz kmetiškega stanu ter imajo za seboj leta in leta trajajoče krvave bitke na mandžur-skem ozemlju in v neskončnih kitajskih stepah. Uspehi teh bojev so bili tisti, ki so prinesli Japoncem nadvlado nad drugimi narodi vzhodne Azije. Kdor pozna oficirski tip. katerega predstavlja general Tojo, temu je tudi znano, da se ta tip ne klanja materialističnemu svetovnemu nazoru. Ljudie Toiove vrste žive v naj skromnejših razmerah. Zrasli so takorekoč v siromaštvu in morajo računati z vsako stotinko ter se zadovoljiti z najskromnejšim eksistenčnim minimom. Ta minimum je za življenje nujno potreben in do tega minima so Anglosasi zapirali pot japonskemu človeku. Če bi bili hoteli japonski finančniki rešiti ta problem, bi bili morali udariti na plutokrat-sko struno. pr;šlo pa je tako. da so vzeli reševanie vzhodnoazijskega problema v roke bojevniki in v zvezi s tem. ie general Tojo nedavno izjavil, da vzhodnoaz;jska voina ne pomeni vojne za sirovine. marveč vojno za nov red etike m marale. ki združuje nacionalne in socialne činitelie. Vse tri velesile Osi v tem pogledu popol-noma soglašajo, zato lahko postavilo strnjeno fronto v nasprotiu s sovražniki Os-nih sil. kjer živita angloamerški kapitalizem in marksistični komunizem v proti-naravnem konkubinatu. Kakor Duce in Hitler, tako ima tud: Tojo svoje načrte, proučene in pripraviiene do najmanjše podrobnosti V peneralu To-ju ima Japonska prav tako idea^ega državnika. kakor Italija v svoiem Duceiu in Nemčija v Hitlerju. /s®*** .ssi SPMssifir Olevano je majhno mestece v Sabinskih gorah pri Rimu med Palestrino, žariščem stare kulture, in Subiacom, spomenikom srednjega veka in domovino benediktinskega reda. Samo po sebi razumljivo je Olevano popolnoma italijansko mestece v osrčju Italije. Ce bomo v naslednjem govorili kljub temu o »nemškem Olevanu«, tedaj naj ne velja to v vsakodnevnem pomenu, kajti stvar nima n i opraviti z državnimi in političnimi zadevami, marveč z duhovnim in umetnostnim svetom. Olevano je bil pred stoletjem dolga desetletja priljubljeno zatočišče ustvarjajo-čih nemških umetnikov, onih romantičnih slikarjev, ki so na italijanskem jugu iskali in našli heroično pokrajino. Stotere, ne, tisočere so niti, ki vežejo prizadevanja tesnega sodelovanja na kulturnem in umetnostnem področju med Nemci in Italijani. 2e od nekdaj vleče človeka s severa na jug. Dokaz za to trditev imamo najprej v ljudskem preseljevanju, potem v srednjeveških vojnah nemških cesarjev in nič manj v edinstvenem doživetju, ki je čakalo Goetheja v Rimu in na italijanskem jugu. Vse to, čeprav iz tako različnih nagibov, spada kljub temu v niz prizadevanj Nemcev, da pridejo na jug in obiščejo Italijo. V Olevanu je v preteklem stoletju živela cela generacija nemških slikarjev, ki so tam našli izpolnitev svojega neutešenega hrepenenja. Največkrat so bili umetniki tisti, ki so na italijanskih tleh, bodisi v Rimu, bodisi v kakem prijaznem podeželskem kra-ju ustanavljali majhne nemške krožke. Eden izmed njih je bil na pragu 19. stoletja v Olevanu. V Rimu bivajoči nemški slikarji so čim dalje bolj širili svoj delokrog. Prepotovali so Campagno, ki je fc.la tedaj še polna romantičnosti. Odkrili so lepote Albanskega jezera in mesteca Tivolija z njegovim svetiščem in svetovno znanimi vodopadi. Toda vse to jim ni zadostovalo. Prirojena umetniška popotniš'l najpriljubljenejše zatočišče nemških slikarjev. V preteklem stoletju, pod gospostvom cerkvene države, je bilo potovanje iz Rima v Olevano — danes veže oba kraja lokalna železnica — zvezano z nevarnostjo za življenje. Sele Italija ie naredila konec abruškim roparjem in jih iztrebila. Umetnostni zgodovinar von Ruhmor v svojem spisu »Tri potovanja po Italiji« izčrpno poroča o tem, POSOJILO _ Misliš, da bi mu posodil denar? — Seveda ... — Zakaj pa? _ Ker bi prišel sicer po posojilo k meni. ŠPORT ¥s® gre p® starem Liwrno ia obe tsrinSki msnitvi korakaj} dalje na čelu najboljših nogometnih k£ub3v Nadaljnjih 16 točk je bilo oddanih zadnjo nedeljo za prrcnstveno tabelo iz d;vi-zije A in čeprav niti ta termin ni bel brez nepričakovanih iz:dcv, je vendarle v glavnem _ to se pravi vsaj na prirh mestih, s katerih bomo dobili novega državnega prvaka _ vse ostalo pri starem. Vodiln Livorno je knjižil svoj: dve točki, prav tako pa je uspelo tudi obema torinskima enaj-toricama 'da sta pobrali — vsekakor proti nasprotnikoma drugačnega kova kakor ga je imel L:vorno — ves izkupiček in ostali slej ko prej najtesneje na sledi za čudežnim moštvom z obale Trenskega morja. Tako sc od nedelje do nedelje bolj • ctrju-e da je treba bodečega državnega nrvaka in inslednika sedanje Rome iskati med to vodilno trojico, v kateri pa vliva Torino še povrhu največ zaupanja, da oo res vztrajal prav do zadnjega konca. Med &e-4e3j§k!sm izifll je brez razprave najbolj prekrižal račune napovedovalcev, še bolj pa gledalcev na igrišču Genove, uspeh, ki ga je na tem nevarnem terenu d'segla letos komaj povprečna Roma. Uspeh zanjo ne pomeni mnogo, zato pa bo tem bolj škodoval premagan' Genovi, ki zdaj prav za prav ne spada več med one. ki bodo dobili najlepše nagrade. Polcžaj zanjo se je brez dv>ma poslabšal tudi zate, ker sta obe tornski moštvi spet spravili vse št:ri pke — posebno Juventus si potemtakem že osem krat zaporedoma ni dala odščipnit* ve^ kakor enD snmo tečko — in si tako zagotovit-: neposredno odi čitev pri odda1'! najvd-neiš!h prostorov. V ostalem pa sta ie do tod izluščili še dve enajstor ci, o Katerih še ni bila izrečena zadnja beseda; m lanska Ambrcsiana !n rimski Laz o sta tudi več k? uspešno prestala zadnjo preskušnjo 'n spadata še zmerom med resne kandidate za lepše mesto kakor jh zavzemata sfdaj. Peraz Venezie v Bariju ni presenetil n ko gar in je v razmerju 1 : 2 samo časten za goste. Livorno je od:gral svojo tekmo z Vi-cenzo po napovedih, toda zmagal je le premalo prepričevalno. Tr est;nci tudi ta dau niso imeli sreče; kljub domačemu igrsču in komaj ustaljenemu nasprotniku 30 se morali za en sam gcl spet odreči obema točkama ter se tako zmerom bolj bižajo obema sedežema na koncu tabele, od koder vod; še edina pot — v d'vizijo B. Razen rekorda v remisih so sj zdaj priigrali še drugo posebnost, in sicer to, da v 14 tekmah še niso zmagali nikeli. | Nova mladinska ks:j!ga | | § v a t fe a 3 S Š K E MIK 11 Pravkar je izšla v založbi Na- /S rodne tiskarne ljubka otroška g* povest znanega bolgarskega pi- 9 satelja Nikolaja F°la »Svatba (9 miške Miki« s Pirnatovimi ilu- Q straeijami. Zgodba o prelepi $ — kitajski kraljlčnl in o pogum-nem kraljeviču O mar j a, ki je bil ubil srno gozdne vile in se je zato moral kruto pokoriti, je tako zanimivo In prisrčno napisana, da jo bodo naši otroci brali t. največjim užitkom. Kraljevič Omar mora ubiti strašnega zmaja, da bo rešen svojega prekletstva. Njegova usoda, ki je usoda miškp Miki njegovi boji in uspehi, spletke in dogodivščine na kitajskem dvoru preti tisoč in tisoč leti — to ie že cel roman v obliki g? pravljice. Okusno opremljena $ v polplatno vezana knj" 1 je jfl zelo poceni in stane samo 9 13 Sir I Da ne bomo preveč dolgovezni, navajamo zdaj samo še suhe številke o XIV. kolu, ki se je končalo takole: v Triestu: Atalanta—Triestina 1 : 0, v Rimu: Lazio—Liguria 5 : 1, v Bologni: To-rin-—Bologna 2 : 1, v Bariju: Bari—Vene-z!a 2 : 1, v MIlana: Ambrosiana—Milano S : 1, v Livornu: Livorno—Vicf«za 2 : 0-v Torinu: Juventus—Fiorentina 5 : 2 in v Genovi: Rnma—Genova 2 : 0. Po točkah je zdaj stanje v tabeli takole: 1) Livorno 20, 2)—3) Torino, Juventus 19, 4) Ambrosiana 17, 5) Lažo 16. 6) Genova 15, 7)—10) Bologna. Milano. Fiorent na, Atalanta 14, 11)—12) Roma. Bari 12, 13) Liguria 11, 14)—15) Triestina Veneziu. 9, 16) V;cenza 7 točk. (Roma in Liguria sta odigrala eno tekmo manj.) Spezia spet spredaj Ogorčena in od term'na do termiua negotova je borba, ki jo bije žilava Spezia za svoj dokončni cbftoj na prvem mestu 18 kand datov jz div'zije B. To nedeljo se je kolo sreče spet obrnilo njej v prilog, saj je sama poraz la močno Modeno, njen najnevarnejši tekmec Pro Patria pa je ta dan remiziral v Sodiju. Tako sta oba spet skupaj in Spezia vod« — čeprav samo z boljša razlike golov. Pot je še dolga jn prav zato je važen in dobrodošel tudi vsak zgoditek. Precej v;soki zmagi sta si to pot privoščil' moštvi iz Udina in Padove, še bolj pomembna pa je bila tesna zmaga Brescie nad Ancontano, zaradi katere je zdaj brez konkurence na tretjem častnem mestu v razpredelnici. Nedeljska igra med Sieno in Pescaro je bila odgedena in morda prav zato je prva trenutno najslabše plasiran?, med vsemi udeleženci v tej konkurenci. Nedeljski izidi se lahko zabeležijo na kratko naslednje: Cremonese—Napoli 1 : 0, Udlnese—Savo 11 n 5 : 2, Palermo—Plsa 1 : 1, Fanfulla — Pr0 Patria 2 : 2, Mater—Novara 0 ; 0, Padova—Alessandria 7 : 3, Spezia—Medena 2 : 1, Brescia—Anconitana 1 : 0. • V divizij; C se je že začel povratni del tekmovanja. Kakor običajno, objavljamo tudi to pot le nekatere izide iz okrožja A. k' se glase: Gorizia—F umana 2 : 2 (s prvo izgubljeno tečko za Gorizio), Ponz:ana— Ampelea 9 : 2 (odigrana že prej), Magaz-zini Generali (Fiume)—Mcgliano 2 : 1. In še Kcgcmet Tudi ostala športna kronika zadnje nedelje je — kakor b« ne bila prva januarska in vsa v zimskem sijaju — v glavnem izzvenela v sam h nogometnih izidih — rasen nekaj manj važnih nastopov v hokeju na ledu. „ „ V Nemčiji so 'grali za najrazličnejše naslove, deloma tudi za prvenstvo. Glavni dogodek je bil vsekakor v Kolnu, kjer sta se o-novno srečali — to pot samo v prijateljski tekm! — obe najslovitejšj nemSki enaj-storci Miinchen 1860 in Schalke 04. Igra, ki jo je gledalo nič manj kakor 50.000 oseb se je končala brez gola neodločeno. Pravijo da je bila kljub temu zelo napeta. Slovaški nogometni klub FC Bratislava je v nedeljo g stoval v Dresdenu in izgubi proti domačemu Dresdener SpC s 3 : 6 (1 : 5). To je bil po Berlinu že drugi neuspeh slovaških nogometašev na tej turneji po Nemčiji. O ostalih športnih dogodkih zadnje nedelje pa še drugič kaj. SdiaSer vsasi in SchaSer zdaj Slavni drsalec je postal artist, toda njegova izvajanja nimajo več vsebine Prav za prav ne oi bilo treba pripovedovati, kdo je Karli Schafer, toda slednjič je tudi res, da marsikoga izmed čitaveijev naše rubrike pred tremi božiči ni oilo v Ljubi):: ni in torej pri najboljši volji nI mcgel prisostvovati jnima dvema zaporednima večeroma na drsal;žču Ilirije pod Ce-kinovim gradom, ko sta tamkaj kazala svejo umetnost v drsanju Karli Schafer in njegova partnerica Fr tzi Gillard. Kdor ju je občudoval, temu Schaferja ni treba predstavljati na novo, saj smo takrat pisali o njem, kakor da bi se b'l pravkar vrni z ene svojih zmagovitih turnej na vsakokratno olimpiado. Kratko rečeno, Karli Schafer ie oni slavni dunajski drsalec, ki je sedemkrat osvojil svete vno prvenstvo v umetnem dr- sanju ln dvakrat dcMl tudi zlato ottrai**- sko kolajno za prvo mesto v umetnem^-sanju na največji amaterski športni prireditvi sveta. Zdaj ponovimo Se to, :la je KarU potem dal slovo amaterskemu športu in se je vp-sal med prcfesionale. Svoj pre*op v tabor poklicnih športnikov je pred letošnjo sezono spremenil še v drugačno obliko, in sicer talco. da imenuje sebe in svojo skup no artiste na ledu in ne več običajne pridobitnike v športu, kaKor so na primer boksarji, kolesarji ali nogometaši. _ _ Zakaj pišemo o vsem tem? Iz prav za-nim v< h razlogov. KarU Schafer in njegovi najboljši učenci so te dni spet otvcrUi svojo artistično sezono in hodijo iz mesta v mesto kazat svojo spretnost na ledu. Povsod, Ka-mor jih zanese pot, imajo razprodane hiSe, povsod j-h sprejemajo nič manj navdušeno kakor prej in prav tako tudi glede blagajne bržkone dozidaj Se niso biU mkou slabe volje. Toda, tale toda je pa vendarle nekaj čisto posebnega — med množico njegovih občudovalcev se je le pojavil moz — neizprosni strokovnjak, ki se je temeljito poglobil v Schaferjevo sedanje udejstvo-vanje na ledu in zapisal o njem, artistu iz sezone 1942, naslednjo skoraj porazno sodbo* »Vsi lepi spomini na Schaferja »e morejo spremeniti ene ugotovitve, da namreč KarU ni več tako absoluten gospodar na ledu kakor je bil nekoč. Nečesa mu manjka, manjka v resnici zelo veliko. Manjka mu zadnjega, najlepšega. KarU Schafer pleše. Toda zdaj se ne potrudi več kakor se je včasi, ker pač nima ničesar pričakovati. Šport živi v svojem ozračju, športu je treba napetosti. Kjer ni borbe, tam ni športa. KarU pa zdaj pleše. Zdi se, kakor da je vse tako brezskrbno. In tudi sigurno in brez privlačnosti. Lepo je res, toda to ni več vznemirjajoče in tudi ni več... kakor v športu. Velikih potez pri Schfiferju ni več. Večina likov je samo nakazanih. Skokov KarU ne pokaže več. Vse je prav za prav strašno lahko. Drsalci, ki so ga gledali zdaj 1« videli pred 6 leti v Garmischu, kjer je prejel najlepše darilo za športnika amaterja, pravijo, da bi s sedanjim znanjem ne dobil nikoli več nobenega. In to drži! Vprašanje amaterstva v športu je torej veliko težje in bolj zapleteno kakor ga jemljemo na splošno. V nekaterih športnih panogah je profesionalizem skoraj pogoj za največje uspehe, v drugih pa učinkuje poklicno izvajanje športa razdirajoče. Pri umetnem drsanju je ta razlika menda največja. Zdi se, feaker da bi poslovna s.ran čisto izključila vsako vsebino, kakor da bi računi onemogočiU vsako tveganje. In potem ostane samo še rutina namesto dogodka ... Schafer bo Se dolgo plesal na ledu, toda odslej bo samo plesal in opravljal svoje nastope. To je čisto nekaj novega, to je slovo od športa.« če se prav spominjamo, smo prve znake o tej spremembi pri Schaferju c pazili že pred tremi leti v Ljubljani. Seveda so bili takrat še manj zaznavni, najmanj pa za nas, ki smo ga videU le ob tako redkih in zato Se bolj svečanih priUkah. Paberki iz avtemabiBznsa Združene države ameriške, ki so se svoj čas bavile z načrtom, da bi kljub vojni dale zgraditi 750.000 novih koles z nazivom »Victory Bicycles«, so morale po enem letu vojne močno spremeniti te svoje namene. Prišlo je celo tako daleč, da so zadnji čas skoraj čisto prepovedale izdelovanje koles za civilno uporabo, zaradi tega pač, ker tovarne ne dobivajo dovolj surovin. Kaj vem, kaj znam! 1' Kdo je izumil »godbo s eterskimi valovi«? 2. Kaj je »mercerizacija«? 3. Kaj je mavrica, kdaj in kako na. stane? • 4. Trije skladni kvadrati. V zgornji sliki vidite narisane tri skladne kvadrate drugega poleg drugega. V prvem kvadratu so oglišča spojena z raz-polovišči stranic. Te preme črte oklepajo med drugimi liki somerni osmerokotnik in dve četverokoničasti zvezdi, ki sta radi boljšega pregleda narisani posebej v drugem in tretjem kvadratu. V kolikšnem razmerju so ploščine i« obsegi črtkanih ploskev? Janko Kač: ipur na gmajni Knjige Vodnikove družbe romajo med zveste Člane. Iz povesti »Na no-vinah« povzamemo še naslednje odstavke, ki zaključujejo nedavno objavljeni odlomek. Crednik je stal tih tam za čredo. Ena misel se mu je vgnezdila v glavo: vzel bi h č, pa bi segnal vse tri nemarneze iz gmajne, kakor je Jezus tiste barantace iz templja. Krepkeje mu je stisnila desnica bič in že je stopil nekaj korakov proti Koseči trojici, ko se je iztreznil in pomislil: »Ce se drugim ne smili gmajna, kaj se bom jaz trgal za njo. Naj delajo, kakor hočejo.« Da bi ne videl žalostne slike, se je umaknil za širok vrbov grm, da tam počaka, dokler se oni ne ugenejo. »Arfar!« ga je zmotil v njegovem zatišju oblasten rihtarjev glas. »Kaj me neki kliče?« je pomislil crednik. »Morebiti ju pa le bo?« Preden se je odločil, da stopi izza grma, je že drugič ukazal Jozeljnov glas: »Bom moral z vozom po tebe. Arfar? Ce si že preekoren za črednika, kar po-vei' Bo pa drug!« Vse je moral požreti Arfar in je pokazal še prijazno lice. ko je koračil proti koscem: »Kaj pa hočeš. Jozelj?« »Kaj hočem?!« se je razščepenl rihtar. »Credmk hočeš biti. pa ne vidiš, da je Polavdrova telica v škodi.« Dobro je poznal Arfar svojo čredo, z enim ooeiedom jo je preletel in res videl, da se je spravila tista jalovca na Lafio-dovo red, kakor da je pri domačin jasnn. Crednik je ni nagnal, samo nasmehnil se je: »Ne vem, kdo je v škodi, ali jalovca, ki ji je prosta vsa gmajna za pašo, ali pa tale?« je pokazal s palcem v pest stisnjene levice na Lahoda. Kdo bi mogel reči kaj hujšega! Še kmeta sta se stresla, ko je zagrmel rihtar — vrag vedi od kod je vzel takšen glas — nad Arfarjem: »Kaj je gmajna tvoja, da nam boš dajal nauke? Da jih boš dajal meni, rihtarju!« Ni se ustrašil črednik njegovih besed, uvidel pa je, da ima rihtar prav. Počasi je zavrnil jalovco k čredi, ošvrknivši jo z bičem. Nejevoljno se je odtrgala rdečka od travnega kupa in brcnila v zrak z zadnjima nogama. »Še jalovca, ki je zrastla pri tebi, se ti punta, pa misliš, da boš z nami pometal,« ga je ošinil Lahoda, da sta se oba vašča-na zasmejala. »Ni da bi govoril,« je menil črednik in pričel preganjati čredo na drugo pašo niže proti Kotom. Ze je izginila živina za grmovjem, ko je zajel Jozelj šop trave s koso, ga naglo dvignil in ga ujel z levico. Obrisal je z njim koso. nabrusil, potem pa jo dal na ramo in stopil k vaščanoma. »Takole sem premislil,« je dejal, ko se je ustavil pri onih dveh. Vaščana sta obstala in se obrnila. »Savja je ugnana za močno škarpo,« je dejal rihtar. »Nič več nam ne bo rila po gmajni Ali ni škoda, da bi puščali še za naprej da se šopirata gladež in krašovka po tej zemlji in se košatijo široke vrbe kakor gosposke kočije sredi nje. Orovci so jo že razdelili in čujem. da so zadovoljni.« »Mali niso,« je oporekel Ilčnik, četrt- njak. , . »Ce bi jim prepustili celo gmajno, bi ne bili!« se je nasmehnil rihtar. Govoril je o Orovcih, mislil je pa na Ilčnika in na druge male iz domače soseske. »Odr-nili so jih z najslabšim svetom,« ,e oporekal Ilčnik. Ni hotel popasti kosti, ki mu jo je namenoma vrgel Jozelj. Ta pa je nejevoljen, da ga ni speljal, stopil prav k njemu: »Veš, Ilčnik! Kdor reže kolač, ne bo pri isti mizi jedel ovsenjaka.« Zasmejal se je Lahoda in pomežiknil rihtarju. Ni ušel njegov pogled Ilčniku. Premeril je Jozeljna s prezirljivim pogledom: »Govoriš, Jozelj, kakor da je gmajna tvoja in jo deliš kakor prešce na Vseh svetnikov pri cerkvi.« »Prešce sem, prešce tja! ga je pogledal rihtar, uperivši vanj svoje edino oko. »Ko si šel brez vprašanja kosit, bi bil pomislil.« »Ce je Lahoda lahko, zakaj bi jaz ne smel?« se je začudil Ilčnik. Lahoda je že hotel nekaj reči, pa ga je rihtar prehitel: »Nič ne govori, Lahoda! Ti vem, da se ne boš puntal proti sklepom soseske.« Spet je hotel Lahoda priti do besede, toda Ilčnik je bil umejši: »Saj mu tudi ne bo treba! Za to boste že preskrbeli drugi, magnati.« »Ti se pa tudi ne boš mogel,« se mu je zarežal rihtar. »Si že naš!« »Ne vem. zakaj se neki prerekata,« je prišel končno do besede Lahoda. »Vedno sem čul, da je z gmajno takole: Dokler je gmajna skupaj, jo sme vsak gospodar v soseski uporabljati za pašo. Nastilj ln drva se pa morata plačati. Denar gre za soseske potrebe.« »Ne rečem, da ni res,« mu je moral pritrditi Ilčnik. -Ce bi se gmajna delila,« je važno nadaljeval Lahoda, »pa pride na vsako' jo-ho njive, travnika ali hoste še ena joha gmajne.« »Še pet minut nimaš iste pameti, Lahoda!« se je zavzel Ilčnik. Lahoda se je izprsil, da so mu pogledala kosmate prsi izza odpete hodna srajce: »Ti mi je ne boš meril, da veš!« »Ne razburjaj se, Lahoda!« ga je krotil rihtar. »Poslušajva, kaj bo povedal!« Obrnil se je proti Ilčniku: »No, kako misliš s tisto pametjo?« »Tako, kakor je!« je vztrajal Ilčnik. »Prej je rekel, da sme vsak rabiti gmajno, sedaj pa pravi, da bi se delila po oralih. Več ko imaš, še več boš dobil od gmajne. Povej mi, Jozelj, kje je tukaj prava pamet!« »Ne vem, Ilčnik, čemu se prepiraš s to pametjo,« je zmajeval z glavo rihtar. »Kakor otrok si, ne zameri besede. Misliš, za pašo je vsem enako dovoljena gmajna. Pa se motiš. Tebi pase črednik dve kravi, Zagoženu šest, Jergu pa samo rogačo. Kje je tukaj enakost pašne pravice, to mi povej, Ilčnik!« Ni bil Ilčnik kos tem besedam, in Je utihniL Spet so se zagnali kosci v travo. Ze so naložili, ko Je še enkrat poizkusil Ilčnik svojo srečo: »Takšna je torej pravica: Kdor je imel že sto ln sto let večje koristi od gmajne, naj ima še pri razdeUtvi večji in boljši kos.« Zdelo se mu je, da je prav pametno povedal. zato mu je laskalo, ko mu je še rihtar pritrdil: »Po pameti — prav govoriš!« Začuden je pogledal Lahoda rihtarja, ves napet, da mu oporeka, Jozelj mu je samo zamahnil z roko, češ ne sili vmes in nadaljeval: »Po pameti — sem rekel in vem, kaj sem dejaL Toda pamet je eno, pravica drugo. — Vidim te, Ilčnik, da hočeš vprašati, zakaj je tako. Nikoli nisem tega iz-praševal, zato ti tudi ne vem odgovora. Vem le eno: Tako je! Ce kosiš vsaj trideset let travnik, od katerega plačuje sosed davek, lahko zahtevaš celo od gosposke, da prepiše na tebe sosedov travnik. Ce paseš, velja ista postava, ista, če orješ ali koplješ. Zdaj pa pomisli na gmajno! Sto in sto let, ne le tistih trideset, ki so v postavi zapisana —, so nekateri manj rabili gmajno, drugi več. Zato vidiš, Ilčnik, jim gre tudi več pravice.« Kakor pazljiv učenec učitelja sta poslušala vaščana rihtarja, ki je govoril kakor učen človek. Mnogo se je že preprav-dal Jozelj, pa so ga naučiU pisane pravice. Dobro je dela rihtarju ta zmaga, pa je še dodal zaupno, kakor da govori sam za sebe: »Dovolj mi je bilo že vsa leta prerekanja o gmajni. Toda, dokler je bila nad nami pravf gospodar še Savja, se nisem pulil za prazen nič. Sedaj pa je čas, da razdelimo gmajno. Vsi bomo imeU več koristi od nje Mali manj, veliki več, toda vsi skupaj mnogo več, kakor tako, ko leži neobdelana. Cez noč seveda ne nastanejo kakor v pravljici njive in travniki. S trudom bo pa tudi tukaj rasel kruh. Zato, da vesta, sem še jr.z zapregel in. odkosil svoj red. Da pridemo od besed k dejanjem.« Zapičil ie koso v travo sred: voza in zataknil zadaj vile in grablje. Tudi ona dva sta se spravila na voz in so oddrdrali do-mo% 5. P Križem sveta * Italijanski sl'karjl v filmu. Neka ita-lijanska filmska družba pripravlja več filmov, ki bodo prikazali življenje znamenitih slikarjev. Cancilieri bo režiral film o Tintorettu, Saito film »Caravagio«, Pozze-ti pa film »Botticelli«. V načrtu je tudi film »Štiri bitke« s slikami Paula Uccella, Piera della Francesca, Raffaela in Tinto-retta. * Najstarejši krotilec. V Bariju je obha_ jal te dni 651etnico rojstva g. Oscar B r u -mer, najstarejši med italijanskimi krotilci, Biiimer je bil uslužben v znanem cirkusu Tcgniu in je na svoj 65. rojstni dan dal slovo težavnemu poklicu. Na njegovo mesto je stopil 231etni Napolitanec Salva-tore Cervo. * Italijanski delavec je rešil nemškega voiaka. Nedavno polnoč je slišal delavec Ficrentino Tortato, stanujoč na Lidu v Ve-neziji obupne klice na pomoč. Klici so pri-hajrli iz kanala Via Cipro. Tortato je pri_ žg?.3 žepno svetilko in pogledal skozi okno. Opazil je v vodi pol seboj nemškega vojajca ki je skušal priplavati k bregu. Tortato je 'r.e glede na hladno noč in meglo planil v vodo ter pomagal nemškemu vojaku na suho. * Huda železniška nesreča. Iz Ottawe poročajo, da je železniška nesreča pri Al-montu (Ontario) zahtevala 32 smrtnih žrtev in preko sto ranjenih. Zaradi napačno postav >nih kretnic se je tovorni vlak zaletel v osebnega. Nesreča se je zgodila preteklo soboto zvečer. * Usoden strel. Občinski stražnik CasteM iz Varza pri Domoiosoli je doživel nenavadno dogodovščino. Med tem ko je bil v službi, ga je zadel strel iz puške nekega lovca. Svinčenka ga je ranila na zapestju in sicer v trenutku, ko je z roko nesel pipo v usta. Castelli pravi, da mu je kretnja z roko rešila življenje, sicer bi bil zadet v srce. * Kop v angleškem kinematografu. V Horstanu (Essex) sta dva moška, preoblečena v kanadsko vojaško uniformo napadla kinematografsko blagajno. S pištolami v rokah sta. prisilila blagajničarko, da jima je izročila ves denar, ki ga je bila vnovčila za predstavo za božične praznike. Ko je kriminalna policija prispela na mesto, kjer je bil izvršen rop, ni bilo o storilcih nobenega sledu več. * Iz Stockholma v New Tork v trinajstih urah. Dve veliki švedski družbi, -Svenska Amerika Linien« in »Aerotrans-port«, sta se zedinili v veliko ziružbo, ki ima namen po sedanji vojni urediti dnevno letalsko službo med švedsko prestolnico in New Torkom. V službi zračnega prometa bodo ogromna letala, katera bodo poganjali po štirje motorji. Gradbeni načrti teh letal predvidevajo celo luksuzne prostore s salonom za obede. Vsako4 takšno letalo bo razpolagalo z udobnim prostorom zia 56 potnikov, ki bodo imeli med vožnjo na razpolago telefon, radio, kinematograf, iz-brano knjižnico in, kar se razume samo po si-bi, prvovrstno kuhinjo. Posadka bo sestavljena iz poveljnika, dveh pilotov, dveh mehanikov, dveh mojstrov, dveh radiotele- V globoki žalosti sporočamo, da nam je dne 2. januarja 1943 ponoči umrl naš dobri soprog, oče, brat in tast, gospod Stdner Antm grafistov, iz upravitelja letala, kuharja, podkuharja> štirih natakarjev, dveh stre-žajev, enega pikola in dveh strežnic v baru. Izračunali so tudi, da ho veljala vožnja s takšnim letalom od Stockholma do New Yorka približno 8.000 lir. Letalo bo potrebovalo za tak polet 13 ur, letelo bo z brzino 380 km na uro in sicer v približni višini 4.000 metrov. * Dve železniški nesreči. V bližini Ankare sta trčila dva vlaka. Trije vagoni so se iztirili in delno razbili, sedem oseb je bilo ranjenih. Druga železniška nesreča se je primerila blizu Carigrada zaradi napačno postavljene kretnice. Tam je zavozil neki vlak v vlak iz nasprotne smeri. En potnik je bil ubit, 15 oseb pa je bilo hudo in lahko ranjenih. * Osveta zavrnjene neveste. V Altichi-aru pri Padovi je neki kmetski fant odslovil svojo nevesto, ki si je nato izmislila svojevrstno osveto Ko sta šla njen bivši zaročenec in njegova nevesta od poroke iz cerkve, je odstavljena nevesta stopila k novoporočenemu paru ter izročila ženinu mrtvaški venec z napisom na črnem traku: »V globoki žalosti. Tvoja Antoanetta.« Svatje so bili nemilo dirnieni * Nemški tečaji za italijanske pisatelje so se pričeli te dni pod pokroviteljstvom društva rimskih pisateljev na univerzi v Rimu. * 70 let Budimpešte. 22. decembra Je minilo 70 let. ko je bil sprejet sklep, da se združita mesti Ofen in Pest z mestom Alt-ofen in Margaretinim otokom v Budimpešto. Rast madžarske prestolnice, ki šteje danes precej nad mirjon prebivalcev, je bila silno hitra. Leta 1850. sta mesti Pest-ofen in Altofen šteli skupaj samo 168.000 prebivalcev. Prvi budimpeštaneki župan Karel Kammermeyer, ki mu je bil pred kratkim postavljen spomenik, si je mnogo prizadeval, da je iz prvotnih treh mest ustvaril moderno prestolnico Budimpešto * Učitelji se izobražujejo za strokovne delavce. P0 nemških Jist;h povzemamo, da se je položaj v ameriškem ljudskem šolstvu p>o enem letu vojne že tako poslabšal da grozi resna kriza. Razen vpoklicev v ameriško armado se pozna veliko pomanjkanje učiteljstva tudi zaradi tega. ker se desettisoči ljudsko-šolsk:h učiteljev, ki so bili izredno slabo plačani, niso mogli upreti skušnjavi, da ne bi iskali zaposlitve v velikih industrijskih središčih. Tam se izuče za strokovne delavce in imajo potem možnost za mnogo višji zaslužek kakor so ga imeli kot ljudski vzgojitelji * Strežnica v petih vojnah. Dne 31. decembra obhaja svoj 100. dan Berlinčankf grofica Jenny Kellerjeva, na j stare 'ša strežnica nemškega Rdečega križa. To kariero je začela leta 1864. v vojaškem lazaretu v Flensburgu. Udeležila se je petih vojn. Grofice se živo spominja svojega življenja in je navzlic visoki starosti še svežega duha. * Veliko jezero je izginilo. Biološka odprava Sagan-Omo, katero vodi EdoarJo Zavattari, je leta 1939 ugotovila, da je na •iemlju južne Abesin;je izginilo tako zva no Štefanovo jezero, ki je v ladnjin 5£ etih večkrat spremenilo svojo ooliko. vattari izraža v »Bollettinu del1a Societž Geografica It.diana« sodbo, da je -ezero izginilo zaradi tega, ker so vode poniknile pod zemljo. St tesarski mojster in gostilničar Pogreb bo v torek, dne 5. januarja t. 1. ob %4. uri popoldne z Zal, kapelice sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. januarja 1943. Žalujoča soproga MARIJA, sin LEOPOLD — in ostalo sorodstvo t Izhiral je in dotrpel 3. t. 1. gospod januarja kMk iz Dan Dragega pokojnika spremimo dne 5. januarja 1943 ob y23. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu. Ljubljana, Dane, 3. januarja 1942. UŽALOŠČENI SVOJCI iz Loške doline ?n Ljubl jane (Deželo čestita B □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ...................n.................................................... Josip Windischer Kandija - Novo mesto hotelir mesar in avte-garaža ^r^rr-^rirnrir^nprTrTnnnnnni nUMHatlHH IHHHflllUHUHi' U~T Želim SREČNO NOVO LETO vsem svojim odjemalcem ln prijateljem Bastaf Franc splošno strojno mizarstvo K O C B V J E E30 u ■ n b b n ■ h a n n a u ui.ii ti h h h m i »KERAMIKA" J. Klemenčič 9 Samot, glinaste peči, Štedilniki, kamenina in Samotna opeka d NOVO MESTO □ Se priporoča za naročila Samotnih peči, štedilnikov i. t. d. □ Prevzemajo se vsa popravila, ki spadajo v nafio stroka — H Vedno v zalogi ploščice za oblaganje sten, keramični tlak, □ Samotna opeka VDgnniniDmDGaooaf iittttdlijljuljuul^ g nonnnDDDnnnDononaaaDLiuuGDaDD □ H Svojim cenjenim gostom želi srečno g □ novo leto □ □ LUDVIK KOŠIR - NOVO MESTO □ g kolodvorska restavracija_fj ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJIJUUUIJ iLO-ixji;inDuuuLOJun n»» mm n n nirn b i h h h iclijcjuulo pum icdixocdlxju h n h b h tuuLiLiuaajULu n m n « jliu SREČNO NOVO LETO ŽELI FRANC KAS1ZUC teleznina — Specerija NOVO MESTO p i b h h ii H H k-Doani n ii n n n n h n i h ii i u nm II II II tri Looo □ □ □ Srečno novo leto 2eli vsem cenjenim □ □ naročnikom □ § KNAFLIČ & MIRTIC g § ključavničarstvo in vodovodne □ □ inštalacije - g □ NOVO MESTO KANDLIA g ^ O ^□□□□□□□□□□^□□□□ULllJIJLIlJLILDCa □□□coxirTTTTrTTYTTDUDDu^ .n H n n nrmn SREČNO IN VESELO NOVO LETO g želi svojim cenjenim naročnikom in odjemalcem g KOVAČIČ FRANC ^ mlin, žaga in žaga cirkularka na električni pogon g NOVO MESTO Prešernova ulica St. 19 nrTTTTirTrirTTnrv^ JtJUULUJumrannnrii c a n a u 11118. TTTirTTTTnm-TTinriril a iUlJLJDDDCXOX UJULULOJLOJLJLIUDULUJUJ B B II □□! SD SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ želi svojim cen j. odjemalcem tvrdka 3 □ GRILC & CO. □ NOVO MESTO Rimski trg 17 ppp-y-ipnrn~iry~ii gum rrTTnnrTTnnnrt' □ HOTEL METROPOL NOVO MESTO araimmnonmcraEOODOoaoa ^□□□□□□uuLHJumuuuLX3DODa: 3 lacinDnoDrinnnnanDDnniiojuuLiULO □ Srečno novo leto želi □ R UDOVIC JOŽE _ □ □ strojno in stavbno ključavničarstvo y □ NOVO MESTO □ □ _ - Kadar prodajaš ali kupuješ — preglej »Jutrove« male oglase! □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto! PRVA DOLENJfKA POSOJILNICA METLIKA □□nmmnmnnnnnnnoaannconoco uumLJurnanoBDULULim h b b n nff mmmmmmam Cocker španjolko čistokrvno, dve leti staro (belo-črno) ugodno prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 217-27 Kdor iMSe aluibc plač« a »Bajto oeaedo L -JO a trt la pro» taKao —BO. sa dalMje msIot* ali Slfro L 2.- Naj manj 6i iznos za te oglase Je L 7.—. - Za fcenltveln dopisovanja Je plačati m vsako besedo L 1.—. za vse druge oglase L -£0 za besedo, za dr*, to prov takso b —.60 za dajanje naslov« alt Blfm L 3.— Najmanjši lzno» za te oglase Je L 10.— Opremljeno sobo sončno s posebnim vhodom se takoj odda solidni osebi. Bežigrad, Apihova nI. 19-1. 223-25 Mehanike iščemo proti dobremu plačilu za takoj. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 238-1 # um* t Vrtnarskega vajenca spreimem z vso oskrbo, i Naslov v vseh posl. Jutra. 244-44 Dekle za šank, pridno in inteli-sentno, išče boliša gostilna ] za takci ali za 1. februar.' D('bra plača. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalno mesto«. 241-1 ^ / TivA > i ^ Bilance knjigovodska dela. Italijanko korespondenco prevzamem Ponudbe na oe! odd. 'utra pod »Strokovnjak«. 109-2 »Kammonia« parKetno čistna je pri spelo — porušite. Je odl:čna tekočma, čisti ie po. temeljito tiitro in po ceni. HAMMON1A filst-parkete poh.štvo. lino-!eum. iju.iii folge umet na is kamemta tla — Giavna zaloga »PETRO NAFTA«, - Ljub! lana 3ieiweisova cesta 35a J-175bM e kr- K Večnemu je odšla naSa ljuba žena, mati, stara mama in teta P-SCg iiisJVi.: previdena s tolažili sv. vere v 86. letu starosti. Pogreb drage pokojnice bo v sredo 6. januarja 1943 ob 14.30 z Zal, iz kapelice sv. Marije, k Sv. Križu. — Maša zadušnica se bo zanjo darovala 11. januarja ob 6.30 v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 4. januarja 1943. Žalujoče rodbine: AŽNOH, FELDIN, MERŠOL m 16-letni mladenič z m.ilo maturo išče primerno zipn«litev PomHbe na ogl. odd. Jutra pod »Kad delam«. 243-2 Kdor želi kupiti damski lopič, znen, skoro nov, dobi naslov v vseh posl. Jutra. 248-6 Razprodaja peči več komadov različne velikosti se proda po zelo ugodni ceni. »Gasogeno Merkur«, Puharieva 6. 237-6 ■HBgMB— t B •»•■ 2 9 51 Italijanščino i in nemščino poučuiem hi-■ tro in uspešno. Takojšnja i 1 konverz.T-iia. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Je-i zikovni pouk«. 246-4 VJCiHUM ttlt* •>n I') Železno peč za delavnico po ugodni ceni prodam. Selenburgova 6. Strugar. 230-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen, prodam. Vegova ul. 3 — Stembal. 218-6 Dijaška pisalna miza, goizerje St. 42 in koncertne citre, prodam. Bleiweisova c. 69a-JII, desno. 213-6 Železno peč prodam. Zbaimkova ul. 2, dvorišče. 231-6 Suhe gobe prodaja Gospodarska zve-Ljubljana, Bleiweisova c. 29. 253-33 * i r i t e t, JUTRO i.! Lepa samska soba malo rabljena, 12 komadov, za 3300 lir oaprodat. Delavnica za triciklje Sušter-šič. Bleiweisova 13. Figo-vec — levo dvorišče. 236-12 Prodam. moško zimsko športno suk-mo (ruiavo), bele škornie št. 29 (tretorn), goizence št. 30, bel krimen plašček s kapico za 2—31etno punčko Naslov v vseh posl. Jutra. 251-13 Kupim železje rie prosto, za štedilnik, tri plošče, 2 pečniaki, kotliček in vratca za krušno peč. Naslov v vseh poslovalnicah jutra. 18141-7 Ročni voziček maihen, dobro ohranien, kupim. Selenburgova ul. 1. Šimenc. 216-7 Kramarski dežnik velik, kupim. Miklošičeva cesta, nasproti Vzajemne kostanj peče. 214-7 Kupim revijo 2ena in dom, letnik 1940 Naslov t vseh posl. Jutra. 242-8 Ugodna naložba kapitala ie priložnostni nakup parcel v naibližii periferiji Liubliane, blizu cestne železnice, v izmen 240 do 760 kv. m. — Vsa pojasnila daie Pnstavec Franjo, real. pisarna, Li ubij a na. Cesta Anelle Rea št. 3. 19-20 1-sobno stanovanje z kuhinjo in trgovske lokale, oddam. Leskovšek, Jezica. 224-21 rlJ>I'Jl0—55 lirami sem izgubila od pošte do Vikto« Emanuela ceste. Prosim najditelja, da denarnico odda. proti nagradi v upravi Jutra. 227-28 V soboto 20. dec. se je ob Majerje; vi hiši v VColfovi ulici zvečer od 6. do 7. ure izgubilo parkerjevo pero ia svinčnik. Ker je amerikan-ski sistem se najditelj ne bo dobro spoznal, pač pa je izgubitelju nepogrešljiv v službi. V zameno dobi drugo pero. Naslov v vseh posl. Jutra. 245-2» Vloge in prošnje v: italijanščini, prepise, informacije vseh vrst. razmnoževanja in razne usluge izvršuje »SERVIS BIRO«, Sv. Petra cesta 29. P. G. Wodehouse< H n mori stičen roman Nekaj minut po tem razgovoru je Sam, ki je kot dober hišni gospodar škropil svoj vrt, začul nedaleč od sebe zamolkel hrup. Odložil je škropilno cev in z velikimi koraki krenil proti hiši. Prišel je baš za časa, da je videl, kako so se zadnja vrata silovito odprla in kako je njegov »hlapec za hišna dela« v divjem begu planil čez prag. Lončena skleda je priletela za njim, za las mimo glave, in se kakor jajce raztreščila na vrtnem zidu. »Hlapec za hišna dela« se je skokoma pognal do vrtnih vrat ter izginil na prašni cesti, med tem ko je Sam, ki si tega poloma ni znal razložiti, jadrno stopil v kuhinjo. Tam je našel Hasha v stanju nepopisne razjarjen osti. »Prspirček, a?« ga je vprašal in pomežiknil. Hash je hitro še izrekel nekaj mornarskih kletvic. »Za mojim dekletom lazi, pa sem mu povedal, kaj mislim o njem.« Sam je tlesnil z jezikom. »Otroci so pač otroci!« je modro dejal. »A povejte mi, Hash, po nekih besedah, ki so vam ušle snoči, ko ste se vrnili domov, bi Po vek sodil, da se vaša vnema za sveti zakon polagoma ohlaja. Mar ne?« »Ehm?« je vprašal gospod Todhunter. »Po načinu, kako ste se snoči izrazili o nespa-metnosti prenagljenih porok, sem mislil, da se nekaj kesate. Z drugimi besedami, bili ste podobni človeku, ki se skuša otresti vseh čuvstvenih vezi. Zdaj pa mahoma vid m ... Bogme, zdi se m^ da ste priredili pravi turnir!« »Kako mislite?« »Govorim samo o tem, kar sem videl na svoje oči. Ste se nemara kaj premislili zastran prenagljenih porok?« Hash je poparjeno buljil z očmi v štedilnik. Bil je pač izmed tistih ljudi, ki le s težavo najdejo pravo besedo za to, kar jih grize. »Nu,« je rekel po daljšem molku, »stvar je ta, da sem včeraj prvič govoril z njeno materjo.« »Aha« je rekel Sam, in zona ga je izpreletela. »To je bilo pogumno dejanje, ki ga jaz ne bi tvegal kar tako.« »Povejte mi, Sam,« je Hash mrko nadaljeval, »kaj menite, ali postanejo vsa dekleta takšna, kakor njihove matere?« »V nekem oziru že.« Zdaj se je tudi Hash zgrozil. »Toliko drži, da se v mislih mnogo več ukvarjam z njo takrat, kadar sem daleč od nje.« »Ta pojav je vsem zaljubljencem skupen. Razdalja dela srca bolj nežna, pravi star pregovor.« »A jaz sem hotel reči, da se v misrh mnogo več ukvarjam z njano materjo,« je Hash še bolj mrko »Z njeno materjo?« »Da, z materjo. In prav v takih trenutkih bi se čutil najbolj srečnega, ko bi vedel, da je vsega konec. .. Potem pa. ko spet sedim zraven nje in jo držim okrog pasu ...« »Za Boga!« je Sam poskočil. »Ali tudi zJri govorite o materi?« »Ne. Zdaj mislim dekle.« »O, v redu. Pravite torej, da jo držite okrog pasu, ln po tem takem...« Hash je prikimal. »In kadar se gledava, ona mene in jaz njo, tedaj je stvar povsem drugačna... Navadila se je, da iztegne bradico proti meni in strese tiste goste lase...« Sam mu je razumevajoče pritrdil. »Vem, Hash, tudi jaz vem, kako je to,« je dejal in se nasmehnil. »Ženske so vse enake. Od sile mnogo se zanašajo na to stresanje las. Nu, ako hočete poslušati dober svet, ki ga daje stara gospa dekletom vse Anglije s Škotsko vred, prečitajte njen odgovor neki .Bonnie Lassie' iz Glasgowa v današnji številki ,Home Companiona'... Tu gre, da se tako izrazim, za strah pred taščo. A ko že govoriva o teh rečeh, dragi Hash, vas hkratu prosim, da bi se kolikor moči vzdrževali ubijanja našega hlapca Saj menda res ni kajsi prijeten na oko, toda koristen je. Ne pozabite, da se bo Amy čez nekaj dni spet kopala.« Hrabrilno se j« nasmehnil tovarišu svojih pustolovščin in odšel spet na vrt. Urejuje; Davorin Ravljen — Izdaja » konzorcij »Jutra«; Stanko Virant — nadaljeval. ____ Za Narodno tiskarno d. d. kot Lis K a marja; Fran Jeran — Za inaeratni del Pravkar je hotel znova seči po škropilni cevi, ko je zbudilo njegovo pozornost nekakšno hlastno drsanje z nogami na oni strani plotu. Naslednji mah je začul glasen vzkrik, v katerem je takoj spoznal Kayin glas. Mračilo se je že, a vendar je videl dovolj, da je vsaj v glavnem zaznal, kaj se godi pri ,Sv. Rafaelu'. Čeprav se je odigraval ves prizor v nekakšni megli, je vendar razločil na sosednjem vrtu moško postavo. Zdelo se mu je, da ta moška prikazen daje gospodični Derrickovi pouk o »džiudžitsanju«, če pa tega ne, da jo skuša objeti proti njeni volji. In ker je imel to razlago za bolj verjetno, si je dejal, da je prišel trenutek, ko mora vsak, kdor je dobre volje, priskočiti šibkejšemu na pomoč. Sam je bil človek naglih dejanj. Več poti se mu je odpiralo. Mogel si je reči: »Kaj meni mar?«, mogel je napadalcu od daleč povedati svoje mnenje, ali pa skočiti čez plot in planiti deklici na pomoč. Toda nobeno teh sredstev se mu ni zdelo zadovoljivo. 2e od nekdaj je imel navado, da je najprej nekaj storil in šele potem premislil, ali je bilo prav. Skratka, v svoji vzkipljivosti si ni znal drugače dati duška, kakor da je zgrabil za škropilno cev in spustil na borečo se dvojico močan brizg mrzle vode. * • * To zdravljenje je takoj zaleglo. Ko je moški član skupine dobil po glavi in po drugih delih telesa tako izdaten blagoslov z najboljšim blagom, kar ga dobavlja valleyfieldska družba za pitno vodo. se je očitno z vso jasnostjo zavedel, da prihajajo nasprotni stranki na pomoč.