3> 58g Poštnina plačana'v gotovini [UPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE Št. 1 Leto XII • 21. januar 1991 bjko Omerzu predsednik Sveta posavskih občin: 'rva naloga je regionalizacija itrtek, 10. januarja je bila v Sevnici l.seja Bta posavskih občin. Iz krške občine so v ¦ delegirani predsednik SO dipl. ing. Voj- \ Omerzu, ing. Franc Černelič in delegat 1 Sonc. jježenci so potrdili veljavnost novega sta-Sveta, ki so ga predhodno sprejeli dele-lobčinskih skupščin v Brežicah, Krškem "fevnici. V prejšnjem mandatnem obdobju Jretu predsedovala sevniška županja, gos-^Breda Mijovič.in vodenje soji podaljšali Bj skozi čas od skupščinskih volitev do ¦stituiranja Sveta posavskih občin. Kljub Hu da Svet ta čas formalno ni deloval, je »delovanje med predsedniki skupščin in izvršnih svetov vseeno bilo učinkovito. V novo ¦odstvo so na svoji prvi seji izvolili gospode: Ifojka Omerzuja (za predsednika), Ivana Tomšeta (za podpredsednika) in Živka Še-beka (za sekretarja). Htedlog programa dela za reševanje najaktualnejših skupnih programov naj bi pripra-¦predsedniki vseh treh izvršnih svetov. Jasno pa je, da bo na delo tega organa vseka-K vplivala tudi reorganizacija lokalnih skr ' jo bo prinesla nova republiška Ust;' ..o so navzoči predlagali, da naj bi ¦pred sprejetjem Ustave organizirali o problemih regionalizacije okroglo mizo, v kateri bo sodeloval tudi krški Savaprojekt. Doslej v javnosti izražena mnenja namreč nasprotujejo ideji o centralizaciji, ki jo zaastopa republiška vlada. Poudarili so sicer, da bi regija Posavje (v primeru svojega nadaljnjega obstoja) lahko na delu svojega območja nekoliko spremenila meje, a poglavitno je, da bo to opravljeno v skladu z interesi prebivalstva. Zato bo še nadalje poglavitna naloga Sveta koncipiranje regije in njene vloge v sistemu državne uprave. Beseda je na sestanku tekla tudi o nadaljnjem delovanju bre-žiške bolnišnice - kot regijskega zdravstvenega centra. Predstavnik te ustanove (direktor dr. P. Zorčič) je izjavil, da je bolnišnica usposobljena za hospitalno zdravljenje 75% bolnikov iz regije, daje to majhna, domača in prijazna ustanova. Zal so njene zmogljivosti premalo zasedene, ker pacienti odhajajo na zdravljenje v druge centre, zaradi restrikcij pa je usahnil tudi dotok ljudi iz sosednje Hrvaške. Obveljal je sklep, da naj vodilni ljudje opravijo razgovore o nadaljnji organizaciji zdravstva v centrih osnovnega zdravstvenega varstva vseh treh občim Zdravstveni center Brežice pa mora poskrbeti za kakovostni premik v stroki in znanju ter iskati visoko specializirane kadre, zlasti v tem okolju. 'cvska riviera (Foto: Črt Cargo) Po protestnem zborovanju stanovalcev v družbenih stanovanjih (zoper visoke cene stanarin in komunalnih storitev) so se na uredništvo Našega glasa vsule zahteve po objavi stališč, protestov, zmerjanj, argumentacij. Dolžni smo objaviti vse, kar je podpisano. Sicer bi resnično radi objavili tudi vse ostalo, a trenutno nam zadostujejo neformalni napadi (na nas) zaradi tistega, kar moramo natisniti.in ne čutimo nobene potrebe po tem, da bi se zaradi trditev, pod katere se ni hotel nihče podpisati (tudi če so resnične), dali tožiti. Seveda nam tak interes in pritisk po svoje godi, čeprav je bilo potrebno požreti tudi marsikatero pikro in marsikaj pikrega povedati tudi drugim. Veliko je bilo tudi pohval. Na to ali ono! Čeprav bi morali biti veseli, da imamo enkrat ponovno dokaz°branosti Našega glasa, saj ga v kioskih kaj hitro zmanjka, smo se še iz drugačnih časov navadili, da tudi pohvale sprejemamo s čimvečjo mero miru. Jasno je namreč, da nas bo nekdo, kije (ali se čuti) prizadet, zaradi istega, od drugih hvaljenega prispevka, napadal, nam grozil («Ko se te lotimo...«). Da, za nas se marsikaj ni spremenilo, saj so vsepovsod še vedno samo ljudje in ljudje ne spreminjajo ne dlake in še manj kože. Samo včasih barvo! Sicer si pa demokracijo še vedno predstavlja vsak po svoje: samo dokler se lahko smejejo na račun drugih. Tudi tega niso pripravljeni razumeti, da so kot nosilci kakršnihkoli javnih naslovov izpostavljeni in si zaradi tega pač ne smejo privoščiti vsega, kar si lahko drugi, saj si lahko njihova dejanja razlaga vsak po svoje. No, roko na srce: tudi mi smo se tega prav zavedli šele sedaj, ko smo ugotovili, da isto objavljeno stvar trije ljudje razumejo različno. Zato si seveda tudi mi ne smemo privoščiti vsega — in si tudi ne. Skušamo biti strokovni, nevtralni, pošteni. Vprašanje pa je, koliko je to res možno in kaj si kdo pod vsem tem predstavlja. Prisežem, da imamo resen namen, doseči vse to! Naš čas pač teče drugače: od redakcije do redakcije. In ko si nekatere stvari do konca razjasniš, je že prepozno. Nekomu si že naredil krivico, drugi ti za to ploskajo. Isti, ki bi za nekaj drugega še včeraj tvojo glavo, s čikom v ustih, nataknili na kol pred redakcijo. Smo pač na čistini. Vedno! Tolažimo se le s tem, da bi bilo komurkoli drugemu na našem mestu enako. In drugi bi bili z njim enako (ne)zadovoljni. Le včasih se spomnim podrobnosti iz mladih let. Ni bilo zanesljivo varovalo, a stvari je nekako postavilo na mesto, kamor sodijo! Na klavirju je bil listek z napisom: »Don't shoot the piano player!« Ika 2 Naš glas 1,21. januar 1991 Videm: okrogla miza o socialnem programu podjetja v krizi: Problemi so kronični, a le ena prava rešitev: denar Kriza naše družbe in vse negativne posledice, kijih prinaša s seboj, še ni dokončna. Še vedno tonemo. V pogojih, v kakršnih smo živeli vsa povojna leta, smo si privoščili tudi to, da smo vse socialne ukrepe vezali na zaposlitev. Tako je sedaj za našega človeka izguba zaposlitve dejansko šok, medtem ko na zapadu s tem človeku ne razbijejo kontinuitete socialne varnosti. Tam so socialne pomoči vezane na posameznika, človeka, in zagotavljajo mu kolikor toliko dostojno preživetje v času brezposelnosti. Nekako tako so izzvenela načela nove so- bre, učinkovite, strokovno zelo usposobljene cialne politike Slovenije na posvetu, ki so ga v torek, 15. januarja, organizirali v podjetju Videm ob udeležbi ministric Katje Boh in Jožice Puhar, Sonje Lokar, predsednice skupščinske komisije za socialna vprašanja, ravnateljice višje šole za socialne delavce, predstavnika strokovnih sindikatov, predstavnikov posavskega zavoda za zaposlovanje, centrov za socialno delo, IS SO Krško, podjetja Videm in socialnih služb v podjetjih. Ministrici sta predstavili novosti, ki jih v zakonodaji pripravljata njuna resorja, ostali pa so k vsemu dodali vsak svoje videnje problema socialne varnosti, razreševanja brezposelnosti, socialnega dela, družbene skrbi za človeka in družino... Prevladuje dejstvo, da bo odslej, ker je bila socialna varnost vezana predvsem na pravice, ki so izhajale iz delovnega razmerja, s prehodom podjetij na tržno gospodarjenje vsega tega konec. Skrb za socialno varnost nezaposlenih, manj sposobnih, prizadetih tako ali drugače, za nosečnice, otroke in vse ostale mora prevzeti država. Tudi to smo zopet slišali, daje kljub navidezni nehumanosti ukrepa bolje, če gre na cesto 30 % presežnih delavcev in da podjetje brez odvečnega bremena splava, kakor pa da potonejo vsi. Uspešno podjetje daje dobiček in zagotavlja dotok davščin, za svoje socialne programe pa država bo potrebovala denar in še enkrat denar. In to ni vse. Z ljudmi, ki se znajdejo »na cesti«, je treba delati, nekako jih je treba zaposliti (tudi za to so rešitve), jih motivirati, da začnejo samostojno razmišljati, da najdejo v sebi moči in volje (tudi) za samostojno dejavnost, samoiniciativnost, da ne otopijo ali celo ne postanejo sfrustrirani, nevrotični od občutka stalne ogroženosti in socialne negotovosti. Za to potrebujemo do- socialne delavce, zato bi morali čim prej doseči, da se bodo v svoji šoli lahko usposabljali tudi na drugostopenjskem študiju, da bodo probleme reševali na relaciji (socialna) država — (tržno) podjetje. In sindikat. Ni sicer povsem jasno, kako učinkovito bo lahko sindikat dosegal konsenz, ko bo branil interese delavcev pred delodajalci, a njegova naloga vsekakor ne bi smela biti zanemarljiva. Zato si bodo sindikalisti, po besedah njihovega predstavnika, gospoda Rebolja, tudi nadalje prizadevali, da bi se institucionalizirala njihova vloga enakopravnega partnerja v odnosu delodajalec — država. Nagibajo se celo k temu, da bi država prevzela nekakšno vlogo arbitra. Tudi pri nas bomo, tako kot na Zahodu, socialne pomoči vezali na življenje, na človeka. Doslej (n.pr.) nosečnice ali ženske na porodniškem dopustu pač ni smel nihče odpustiti z dela, zato je bilo tudi samoumevno, da ji je bila s porodniškim osebnim dohodkom zagotovljena socialna varnost. Sedaj ko lahko »ljudje letijo na cesto vsevprek«, bo treba, tudi zaradi zagotavljanja ustrezne družinske politike, te dohodke, socialne podpore in vse ostale programe vezati na človeka. Družino moramo čim prej usposobiti, da bo samostojno, neodvisno od ustanov skrbela zase. Sprejeti moramo mednarodne konvencije, ki urejajo to področje, saj je tudi to eden 'od načinov prilagajanja in prehoda v Evropo. Za nezaposlene predvideva nova zakonodaja odpiranje vrste možnosti za zaposlovanje (gospa Puhaijeva). V to, t.i. aktivno zaposlovalno politiko sodijo: subvencioniranje investiranja v nova delovna mesta, stimuliranje podjetništva, ustrezna štipendijska politika (ki pa v Sloveniji že sedaj hudo obremenjuje fonde), odpiranje javnih del — zlasti za mladino. Vsi naši socialni programi imajo sicer socialne elemente, a so naravnani v razvojnost (gospa Katja Boh), v bistvu jim je cilj, da posameznika čim prej osamosvojijo, usposobijo, da bo sam skrbel za svojo socialno varnost. Naloga države je, da človeku te možnosti zagotovi, tudi npr. s krediti, lea-singi za nakup ali najem stanovanja. Solidarnostna stanovanja morajo ostati, a le kot skrajno prehodna in začasna rešitev. Težišče Od leve: dr. Katja Boh, ing. Franc Černelič, Olga Gorenc, Tone Koren, Jožica Puhar, Franc Pipan, Franc Čargo — s hrbtom proti kameri NAS GLAS NAŠ GLAS — SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE: Številko 18 je izdal kot vabilo vsem volilnim upravičencem INDOK center občine Krško v dogovoru s predstavniki vseh političnih strank, zastopanih v skupščinskih zborih. — Naklada 2300 izvodov — Odgovorni urednik: Ivan Kastelic — Uredništvo: CKŽ 12, 68270 Krško, Telefon: (0608) 21-868 — Grafična priprava DIC — Grafika, Novo mesto — Tisk: Tiskarna Novo mesto — Glasilo je oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega komiteja za informacije št.: 421 -1 /72 z dne 5. marca 1980 — Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 1,21. januar 1991 3 pozornosti moramo sčasoma, ko rešimo najnujnejše zagate objektivne situacije, obrniti k mladim, jim omogočiti, da se postavijo na lastne noge, ne pa da bodo kot doslej še v zreli dobi (v povprečju, do 36. leta) z družinami vred odvisni od staršev. Zaradi vsega tega je treba delati z ljudmi, družinam, ki jo potrebujejo, je treba zagotoviti več družbene denarne pomoči, vse dajatve naj bi spremljale dejanske življenjske stroške. Ljudem je treba zagotoviti možnost in jih tudi stimulirati za dodatno usposabljanje še v času, preden ostanejo brez dela. Treba jih je spodbujati, da sami iščejo tudi ideje o tem, kaj bi lahko samostojno počeli. Nastajanje novih programov je teamsko delo, spremljati pa ga mora vlaganje v nova delovna mesta. To bo možno samo, če bo dovolj denarja za investicije, denarja pa bo več, če bodo lahko zadihala podjetja, ki imajo to možnost (torej brez presežne delovne sile), in tudi tuja sovlaganja bomo lahko pričakovali šele potem, ko se bomo (med drugim) znebili polzaposlenosti. Direktor podjetja Videm, gospod Franc Čargo, je seveda v nekaj stavkih preletel ključne dogodke, ki so vplivali na to, da je nekdanja TCP Djuro Salaj od osrednjega proizvodnega giganta in najpomembnejše socialne ustanove v Krškem in Posavju, preko Markovičevih programov, srbskih blokad, moratorija na sečnjo gozdov... pripe-lula v težak likvidnostni položaj. Njihovo delo se je prelevilo v večno reševanje nujnih problemov, ki se kar nizajo drug za drugim, brez konca. Ni časa za razgovor. V načelu vedo povedati, da imajo preveč ljudi, da se jim bo njihova nadstavba sesedla na glavo. Ko pa hočejo zagnati novo, pomembno delo, ugotavljajo kadrovske primanjkljaje na vseh koncih: ni dovolj pravnikov, ekonomistov, sociologov, ni znanja jezikov, managemen-ta... Vsega primanjkuje. Zato so, med drugim, registrirali tudi lasten izobraževalni center, zelo se trudijo, da bi mlade, sposobne, prodorne strokovnjake pošiljali na dodatno usposabljanje... Glede na svoj pomen za oko- lje, na red velikosti in na vse, kar so doslej vložili v infrastrukturo občine in regije (bloki, javne zgradbe, družbeni standard, zasebne hiše, v katerih živi okrog 79 % njihovih delavcev), bodo pač sedaj od te iste družbe skušali dobiti tudi nekaj vloženega nazaj. To so namreč samo take investicije, ki se ne obračajo in ne prinašajo dobička. Nekako si mislimo, da bo to («nazaj«) pomenilo tudi znižan standard in še kaj. Je pa gospod Čargo ob bežni predstavitvi plana strateškega razvoja svojega podjetja povedal, da so pač kapitalno intenzivna tovarna, da potrebujejo enormne količine denarja in da bodo zato slovenski vladi predlagali, da jim dovoli, da del sebe prodajo. Zagotovil je, da ne bodo vrgli na cesto niti enega delavca, ki bo dosegal svoje delovne cilje, in da bo podjetje Videm še nadalje obstajalo. Pričakuje tudi, da bodo v prihodnje probleme reševali nekoliko lažje, ker je dela dovolj, je pa res, da ob borbi na trgu podjetje ne more govoriti o socialnem programu, ampak o preživetju in profitu. Pregled statističnih podatkov za leto 1990 Statistični podatek Brežice Krško Sevnica Posavje < Slovenija Število zaposlenih na dan 30. 10. 1990 — gospodarstvo 5473 9426 5190 20089 633.810 — negospodarstvo 1406 1115 778 3299 133.047 SKUPAJ 6879 10541 5968 23388 766.857 — privatni sektor: delavci 525 510 248 1283 32.715 nosilci 601 433 329 1363 * Izobrazbena struktura zaposlenih v gospodarstvu in negosp. občine SKUPAJ 100 100 100 100 100 LIL 32,2 34,1 43,3 35,9 32,7 III. IV. 40,7 39,9 33,0 38,5 36,4 V. 18,1 17,3 17,2 17,5 19,3 VI. VIL 9,0 8,7 6,5 8,1 11,6 Število brezposelnih na dan 31. nov. 1990 SKUPAJ 675 100,0 632 100,0 384 100,0 1689 100,0 53573 100,0 LIL 280 41,5 311 49,2 225 58,6 816 48,3 25291 47,1 III. IV. 209 31,0 177 28,0 88 22,9 474 28,0 13342 24,9 V. 168 24,9 120 19,0 64 16,7 352 20,8 11659 21,8 VI. VIL 18 2,6 24 2,8 7 1,8 49 2,9 3281 6,1 poprečno št. brezposel. 1989 471 381 233 1085 28218 1990 618 538 351 1507 42646 0 št. brezposelnih na * 100 zaposlenih 1989 5,6 3,1 3,7 4,2 3,3 1990 8,2 4,8 5,5 6,0 5,2 Št. štipendistov iz združen. sredstev 1990/91 749 897 710 2356 * SKUPAJ — čisti (novi v letu 90) 618 ( 668 ( 507 17931 * — razlike h kadrovskim štip. 131 229 203 563 * Št. kadrovskih štipendistov v šol. letu 1989/90 — po občini štipendista 328 621 394 1343 — po občini štipenditorja 135 787 296 1218 40472 Viri: Zavod za statistiko — podatki o zaposlenih — (izobrazbena struktura iz leta 1988) * s temi podatki ne razpolagamo Naš glas l, 21. januar 1991 Kadrovska služba podjetja VIDEM Zaposleni v podjetju Videm — strukturni prikaz po nekaterih socio-demografskih značilnostih Skupno Število zaposlenih na dan 15. 1. 1991 je: 26% delavcev, od tega v OE Celuloza 260 (9,6%), OE Papir 408 (15,2%), OE Energija 102 (3,8%), OE Les 172 (6,4%), OE Vzdrževanje 362 (13,4%), OE Transport 131 (4,9%), OE Papirkonfekcija 111 (4,1%), OE Komerciala 131 (4,9%), Uprava 338 (12,5%) in v OE Prerada papira Titov Drvar 681 (25,3%). 2. Spol: — moški.....................77% — ženske.....................23% 3. Stan: — samski.....................28% — poročeni ...................69% — razvezani....................3% 4. Povprečna starost v podjetju je na dan 15. 1. 1991 36 let in 8 dni. 5. Stopnja dejanske izobrazbe: — I. stopnja....................2% — II. stopnja...................35% — III. stopnja ...................1% — IV. stopnja..................36% — V. stopnja...................17% — VI. stopnja...................4% — VII. ali višja..................5% Na okrogli mizi o socialnem programu podjetja smo izvedeli tudi, da imajo socialne službe težave pri zbiranju podatkov za svoje delo. Podatki so pač tajni in zbrali so lahko le to, kar je pred vami. 6. Povprečna delovna doba, preračunana na današnji dan, znaša 15 let, 11 mes. in 10 dni. Od tega ima do 10 let delovne dobe 34% zaposlenih, med 10 in 20 leti delovne dobe 32% od 20 do 30 let delovne dobe 24% in od 30 do 40 let delovne dobe še 10% zaposlenih. 7. Število družinskih članov: — en družinski član.......13% zaposlenih — dva družinska člana .....26% zaposlenih — trije družin, člani.......50% zaposlenih — štiri in več druž. članov ... 11% zaposlenih 8. Stanovanjske razmere: 79% delavcev živi v privatnih hišah 12% v stanovanju, ki je last podjetja 9% v družbenem stanovanju 9. Prihod na delo: 57% delavcev se na delo vozi 10. Prejemniki družbeno-denarnih pomoči: 10% delavcev prejema družbeno-denarno pomoč. Anton Koršič, član IS in predsednik SKZ—LS: Agrokombinatova HKS omejila dnevne dvige denarja Iniciativni odbor za ustanovitev kmečke zadruge v občini Krško, ki so ga pooblastili člani občinske SKZ na svojem decembrskem zboruje na svoji prvi seji (ob koncu leta 1990) med drugim zabeležil tudi nekaj potez M-Agrokombinata, ki so jih ocenili za sila neposlovne. Del javnosti krivdo zanje pripisuje akciji krškega odbora Slovenske kmečke zveze za ustanovitev kmetijske zadruge. V izjavi, ki jo je dal (25. 12. 90) novinarjem, je predsednik Slovenske kmečke zveze — Ljudske stranke ing. Anton Koršič poudaril, da te obtožbe ne držijo: »Vodstvo SKZ — LS v krški občini v bistvu že ves čas opozarja na to, da poslovanje v Agrokombi-natu le ni tako rožnato, kot so ga prikazovali v zadnjem času. Najhujša tragedija je doletela kmete in zaposlene, tj. vse varčevalce hranilno-kreditne službe pri M-Agrokombinatu. S sklepom delavskega sveta podjetja so jim dnevni dvigi s hranilnih vlog limitirani na 2.000 dinarjev. To v bistvu pomeni, daje slabše kakor pri ostalih bankah. Če vzamemo, samo za primer, Beograjsko banko: tudi ko je bila v stečaju, so ljudje svoje hranilne vloge nemoteno dvigovali, medtem ko to tu sedaj ni mogoče.« Med člani krške podružnice SKZ je nekaj kmetov, ki oddajajo tudi po 10.000 litrov mleka. Izračun pokaže, da v enem mesecu ne morejo dvigniti vsega svojega denarja, za povrh pa bi morali biti (zaradi dviga 2.000 din) še vsak dan v Krškem. Oddano mleko so mlekarne tudi že plačale, a kmetje svojega denarja ne morejo dvigniti. Gospod Koršič je ocenil, da »to ni nikakršno poslovanje! Prepričani smo, daje nezakonito, in skušali se bomo pritožiti. Radi bi le obvestili ljudi o tem, da ne gre za posledico zbora naše organizacije, pač pa za tisto, na kar mi že ves čas opozarjamo. Vzrok za ta sklep, ki ga delavski svet niti nima pravice sprejeti, je blokiran žiro račun M-Agrokombinata in ne HKS. Kmetje dobijo ves zaslužek izplačan preko HKS in tisti, kije bil do podjetja pošten, je zaradi čuta pripadnosti pustil svoj denar na računu v HKS. Tak je, na primer, naš član Janez Žarn, ki ni dvignil vsega zaslužka od prodaje jabolk. Sedaj ko bi rad obnovil nasad, pa ne more kupiti stebrov, ker ne more dvigniti denarja. To vsekakor ni edini tak primer, zato je kmečka stranka sklenila, da preko svojega pravnega zastopnika sproži postopek na sodišču.« Poklicali smo in vprašali za mnenje tudi gospoda Janeza Žarna. Njegovo stališče je bilo, da je vsa zadeva vendarle preveč spolitizirana in da bi bilo najbolje o tem čim manj govoriti. Kljub vsemu je končno pripomnil, daje treba upoštevati, da žiro račun hranilno-kreditne službe v krškem M-Agrokombinatu nikoli ni bil ogrožen, na njem je denar bil, »kljub temu pa so nam limitirali dvige vlog. Zaradi nelikvidnosti drugih računov v podjetju, tudi Zadruge, na poslovanje katere celo lansko leto nismo imeli možnosti vplivanja. Ko sem svoj denar za obnovo nasada hotel dvigniti, ga nisem mogel.« Gospod Koršič nam je k svoji izjavi dal še naslednje besedilo iz dopisa, ki ga je Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije —Ljubljana poslala vsem hraniln-kreditnim službam zadružnih organizacij v Sloveniji: Predmet: jamstvo za hranilne vloge — varovanje likvidnosti HKS »Prosimo vse vodje HKS, da storijo vse za to, da do nelikvidnosti ne bi prišlo. Kolikor pa bi le nastale motnje pri izplačevanju hranilnih vlog, prosimo, da nas nemudoma obvestite, da bi skupaj reševali likvidnost HKS; najprej z izplačevanjem likvidnostne rezerve ter z likvidnostnim kreditom. Prosimo pa tudi vse HKS, pri katerih se pojavljajo občasni viški sredstev, naj jih odstopijo naši Zvezi, da bi lažje zagotavljali likvidnost v HKS, ki bodo v težavah, in pomagali reševati likvidnost v kmetijskih zadrugah. Za deponirana sredstva smo se pripravljeni dogovoriti za ustrezno obrestno mero.« Pripravila: Dragica Dani Podatke povzeli: Dragica Škrubej in Anita Tkalec Naš glas 1, 21. januar 1991 5 Zahteva po odstopu kmetijskega ministra občine Krško Kazenska ovadba zaradi zavajanja Zaposleni Mercator—Agrokombinata Krško zahtevamo odstop kmetijskega ministra v občini Krško in smo proti njemu tudi vložili kazensko ovadbo zaradi neodgovornih izjav, zavajanja javnosti, poslovnih partnerjev, zlasti še kmetov, ter blatenja podjetja z lažnimi obtožbami. Zadnje izjave gospoda Antona Koršiča v časopisu Delo dne 9.1.1991 kot reakcija na ukrep delavskega sveta podjetja in IO HKS Mercator— Agrokombinata Krško, da lahko varčevalci hranilno-kreditne službe dnevno dvigajo največ 2.000 din s svojih hranilnih knjižic, je izzvala med delavci M-Aa. okombinata glasno oziroma ogorčeno negodovanje ter odločno zavračanje takšnih trditev, hkrati pa tudi nasploh zgražanje nad izjavami kmetijskega ministra v občini, ki je tudi sam delavec tega podjetja. Navedeni ukrep je neprijeten, prav gotovo tako za podjetje kot za varčevalce. Zanj smo se v podjetju odločili po daljšem tehtanju in iskanju vseh možnih ukrepov za izhod in ublažitev likvidnostnih težav, s katerimi se ne ubadamo samo mi, saj ni neznan podatek, da je nelikvidno celotno slovensko gospodarstvo. Očitek kmetijskega ministra na sklep delavskega sveta, po katerem je dvig sredstev limitiran, je, blago rečeno, zelo enostranski. Pisec članka kakor tudi minister sta se, žal — ne vemo, iz katerega razloga — izognila drugemu delu, internim kompenzacijam in objektivnim izjemam. Zavedali smo se namreč, da je nekaj kmetij tudi v investicijah in da bi te morale potekati kolikor toliko nemoteno. Zato so v času limitiranega dviga zneskov veljale in še veljajo izjeme, samo tovrstne potrebe mora varčevalec pravočasno napovedati ter s HKS uskladiti tudi dan dvigov. Namenoma je verjetno zamolčano tudi dejstvo, da odkupljene pridelke kmetje lahko vnovčijo tudi z nabavo materiala v vseh trgovinah M-Agrokombinata. Ta rešitev jim je bila ponujena glede na trenutno plačilno nesposobnost PE Zadruga. Tako je za plačilo odkupljenih pridelkov mogoče nabavit; vse od reprodukcijskega materiala do kmetijske mehanizacije, poravnati pa je mogoče tudi zapadle obveznosti do Zadruge. V tem primeru odkup ni brez valute. Če pa kdo le vztraja zgolj pri denarnem izplačilu, po pač, žal, moral počakati, da zadruga proda in dobi tudi plačane odkupljene proizvode. Če bi bili sklepi delavskega sveta predstavljeni v popolnosti, bi že v omenjenem članku nastala povsem drugačna predstava o namenih podjetja in obtoževanega vodstva. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da ukrep delavskega sveta pomeni v bistvu le zagotavljale minimalne vsote sredstev, ki je potrebna za normalno funkcioniranje HKS, predvsem pa zagotavljanje vsem varčevalcem najmani možnosti rednega dvigovanja limitiranih zneskov. Pomembno je tudi dodati, da varčevalcev HKS ne predstavljajo le kmetje, pač pa tudi delavci. Od skupnega števila hranilnih vlog na dan 31. 12. 1990, to je 4.374, je 3.846 vlog kmetov in 528 vlog delavcev. Od skupnega zneska hranilnih vlog na isti dan 7.207.000,00 din je vlog kmetov 4.407.000,00 din in 2.800.000,00 din od delavcev Ob tem podatku je več kot jasno, da glede na celotni obseg poslovanja znesek stanja hranilnih vlog kmetov ne pomeni postavke, ki bi podjetje »reševala«. Ne glede na to, da je večina javnosti, poslovnih partnerjev in varčevalcev omejitev dvigov sprejela z razumevanjem, pa smo s skupnim dogovorm v tem V petek, 11.1.1991, je bila sklicana seja upravnega odbora HKS, na kateri so obravnavali nastalo situacijo. Ukrep omejitve dnevnega dvigovanja denarja za varčevalce — kmete kooperante so odpravili s ponedeljkom, 14.1.91. Ostal pa je v veljavi še za preko 500 zaposlenih delavcev M-Agrokombinata, ki tudi prejemajo svoje osebne dohodke preko knjižic na HKS. času realizirali prej napovedanih oziroma želenih že 52 dvigov za kmete v enkratnih zneskih od 2.200,00 do 20.000,00 din oziroma skupnem znesku 342.417,00 din do 31.12.1990, do 10.1. 1991 pa skupaj 211 dvigov v skupnem znesku 2.328.610,50 din, najvišji enkratni dvig pa je znašal 200.000 din. Upravičeno torej lahko zastavimo vprašanje o legitimnosti tistih, ki v imenu kmetov in zanje postavljajo ne le vprašanja, pač pa tudi zahteve in celo ultimat, oziroma nenehno »operirajo« z grožnjami. Menimo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmečke zadruge kakor tudi član izvršnega sveta občine Krško, odgovoren za področje kmetijstva, še nista tista predstavnika, ki imata pooblastilo za zastopanje interesov kmetov kooperantov. Iniciativni odbor je zgotj kons-trukt kmečke zveze, član izvršnega sveta pa ni voljen predstavnik zgolj kmetov kooperantov. Ob vsem tem pa ne gre spregledati tudi dejstva, da je kar nekaj članov omenjenega iniciativnega odbora samostojnih podjetnikov, pri čemer ni izjema niti kmetijski minister. Statut podjetja je sprejela skupščina podjetja. Predstavnik PE Zadruga za statut ni glasoval z obrazložitvijo, da je tako stališče iniciativnega odbora za ustanovitev zadruge, ob čemer je, razumljivo, vprašljiva legitimnost glasovanja tega predstavnika, saj ni zastopal kmetov kooperantov in delavcev PE Zadruga in ni imel njihovega mnenja, pač pa mnenje zgolj manjšega števila kmetov in iniciativnega odbora za ustanovitev zadruge. Od 480 članov kooperantov se jih je zbora udeležilo le okrog 90. Ne glede na to je bil statut sprejet s 95 glasovi za in 5 proti, tako da je že v veljavi, zaradi česar ni ovir za nadaljevanje organiziranja podjetja. Na zadnjih zborih delavcev, sestankih sindikata podjetja in na kolegijskih sestankih je bilo še posebej v zadnjem času izrečenih veliko pripomb na delo, obnašanje, izjave in postopke Antona Koršiča, člana IS občine Krško, odgovornega za kmetijstvo, sicer pa delavca M-Agro-kombinata Krško. Zaposleni izražajo enotno zahtevo po njegovem odstopu, saj z dosedanjim delom ni prav nič pripomogel k napredku kmetijstva, še manj pa k razvoju medsebojnih odnosov. Svojih del in nalog kot delavec ni izpolnjeval v skladu z zadolžitvami, veliko je pritožb, a še najbolj motijo njegove izjave, uradne in neuradne, s katerimi vnaša nemir v kolektiv in med kmete, razširja nepreverjene in netočne podatke in neopravičeno obtožuje. S tem svojim početjem povzroča gospodarsko in politično škodo v podjetju in v kmetijstvu v občini nasploh. Zaradi vseh njegovih negativnih početij in nedela je bila pred več kot pol leta zoper njega podana tudi pobuda za disciplinsko obravnavo (kjer se mu očitajo hujše kršitve delovnih obveznosti, kmetov z lažnimi obtožbami od malomarnega opravljanja del in nalog ali celo neizpolnjevanja le-teh). Sindikat podjetja je direktorju postavil zahtevo po njegovi takojšnji odstranitvi oziroma suspenzu iz podjetja. Povsem neodgovorno v vsem tem času razširja napovedi o propadu podjetja in zaničuje ter zanika vse dosežene rezultate, tudi rezultate referenduma iz leta 1989, na katerem smo se delavci in kmetje z aktivisti kmečke zveze vred odločili za skupno podjetje, na drugi strani pa kot kooperant M-Agrokombinata Krško posluje kot podjetnik in tudi sodeluje z drugimi nepogodbe-nimi kupci. Že zgoraj navedena dejstva zagotovo zadostujejo za zavrnitev njegove legitimnosti kot predstavnika podjetja in zastopnika kmetijstva za naše podjetje v političnih strukturah. Vprašujemo se tudi, ali ni vse to, kar se dogaja, nič drugega kot politična akcija za kadrovsko prenovo podjetja. Na to misel navaja dejstvo, da IS občine Krško problematike kmetijstva kljub pismenim zahtevam sploh ne obravnava in ne vabi odgovornih predstavnikov podjetja na seje, kadar se obravnava problematika kmetijstva. Podjetje enostavno ignorira. Ne zanimajo ga torej možnosti pridelovanja hrane, krme, prireje mleka ali mesa, prav malo mu je mar, kaj bo z obsežnimi površinami ostarelih vinogradov in sadovnjakov, ki kličejo po prenovi, ni mu mar tudi kmetij, na katerih bi številni bodoči nezaposleni delavci preživljali sebe in svoje družine, komaj kako besedo pa je spregovoril o kmetijah, ki jih je možno z manjšimi vzpodbudami usmeriti v kvalitetno proizvodnjo. Osrednje vprašaje, ki ga obravnava, je zgolj zadružništvo in zadruga, pri tem pa je zelo malo ali nič govora o tem, kaj ta pojem sploh predstavlja in kaj vidijo kmetje v njem. Na koncu le še to: V prvih dneh decembra smo resda praznovali srebrni jubilej podjetja. Vendar pa to ni bilo nikakršno »veliko slavje«, pač pa zgolj skromno in dostojno zaznamovanje tega praznika. In praznovali smo ga skupaj s kmeti kooperanti. Kdor je takrat pozorno poslušal govor direktorja podjetja, v njem ni mogel zaznati nobenih rožnatih situacij, saj je razen na pozitivne dosežke opozoril predvsem na resnost situacije, v kateri smo, še posebej pa tudi na likvidnostne težave. Živimo v trenutku, ko je bolj kot kdaj prej potrebna velika mera razuma, politične modrosti in človeške strpnosti. A tokrat se politika — lokalna — tega ne zaveda povsem. Namesto da bi ministri razvnete strasti mirili in zavzeto iskali rešitve za gospodarstvo, dolivajo olje na ogenj, ki je že sam po sebi dovolj uničujoč. Zavajanje, neresnice in obtožbe ne peljejo k cilju, ki ga hočemo doseči, ampak nas vodijo v uničenje vsega in tudi tistega, kar se je v življenju potrdilo za dobro. Marsikaj še lahko rešimo V podjetju se svoje vloge zavedamo, vemo, kaj smo za kmetijstvo že naredili, vemo pa tudi, kakšne so naše možnosti in kje so še naše rezerve. Zavedamo se svojih nalog; tokrat je na potezi politika, zlasti IS, ki bo v primeru nestrokovnih odločitev, žal, moral prevzeti tudi odgovornosti za vse morebitne posledice Direktor: Ivan Kozole, kmet. ing. Predsednica sindikata podjetja Mercator— Agrokombinat Krško: Irena Čater Naš glas 1,21. januar 1991 Novosti v zdravstvu — razvrstitev zdravil Izvršni svet skupščine republike Slovenije je sprejel ukrepe na področju zdravstvenega varstva za leto 1990, med katerimi je bilo določeno, da republiški sekretariat za zdravstveno in socialno varstvo pripravi pozitivno listo zdravil. Tako v Sloveniji od 1.1.1991 v ambulantah pri predpisovanju zdravil uporabljajo novo razvrstitev zdravil na pozitivno, vmesno in negativno listo. Ta nova razvrstitev naj bi služila zdravnikom pri predpisovanju zdravil, opozarjala na zastarela (ali neučinkovita) zdravila in usmerjala na zdravila z večjo verjetnostjo zdravilnega učinka. Obenem pa bo spodbudila k smotrnemu varčevanju, preprečevala prehitro naraščanje rezistence pri uživanju antibiotikov pa tudi nekaterih drugih zdravil, pri katerih je zaradi razmeroma majhnega zdravstvenega učinka in visokih cen potrebno omejiti seznam indikacij. Večina držav zagotavlja svojim prebivalcem najnujnejša zdravila brezplačno ali za zgolj majhen prispevek. Seznam zdravil, ki imajo dokazano pomembno učinkovitost in ki so v resnici koristna za zdravljenje določenih bolezni, obsega le nekaj sto zdravil, medtem ko jih imamo v Sloveniji na razpolago nad tisoč (generičnih) zdravil. Vsa ta zdravila so (brez razlike) na voljo brezplačno ali ob določeni standardni participaciji. Zaradi prizadevanja za racionalno porabo zdravil so številne države uvedle posebne postopke in omejitve pri predpisovanju zdravil. Pozitivna lista Velika večina (72,8 %) zdravil je uvrščenih na to listo. Zdravila s te liste imajo tolikšen pomen pri zdravljenju, da so bolnikom dostopna zastonj oziroma s plačilom osnovne participacije. Vmesna lista Ta lista (ok. 2,2 %) zdravil zajema bodisi novejša zdravila s še ne dovolj preverjenim učinkom ali zdravila s pretežno simptomat-skimi učinki, ki so obenem močno razširjena in predstavljajo velik strošek. Za zdravila s tega seznama plača bolnik polovično vrednost predpisane količine zdravila. Tako bo (na primer) za škatlo 1,5-miligramskih tablet Redergin, predpisanih z receptom, uporabnik plačal okrog 11,50 dinarjev. Negativna lista Seznam (ok. 25 %) zdravil med drugim obsega nekatera zastarela zdravila, ki pa so še registrirana, nekatera zdravila z lokalnimi učinki in snovi z nedokazanimi učinki. Za zdravila s tega seznama plača bolnik polno vrednost. Na to listo sodijo pretežno vitamini, antirevmatična in še nekatera druga mazila, nosne kapljice, sirupi proti kašlju, analgetiki široke potrošnje, sredstva proti povišani želodčni kislini, driski... Primer: za stekleničko sirupa Toclase, predpisanega z receptom, bo uporabnik plačal ok. 19 dinarjev. Za približno 1,5 % zdravil s t. i. pozitivne liste pa bo veljal strožji režim predpisovanja z občasnimi nadzornimi pregledi. Gre za predpisovanje antibiotikov. Iz bolnikove zdravstvene dokumentacije (izvidi) bo moralo biti razvidno, zakaj se je zdravnik odločil za omenjeno zdravilo. Predpisane so tudi diagnoze, pri katerih so nekatera izmed teh zdravil nepogrešljiva. Pri vseh ostalih oblikah pa se bodo zdravniki morali odločiti za t. i. stopenjsko terapijo. Stopenjska trapija pomeni, da mora zdravnik najprej (postopoma) predpisovati penicilinske in polsintetske antibiotike, nato lahko preide na terapijo s trimeto-primom (Bactrim) in šele, Če se tudi ta ne obnese, lahko predpiše antibiotik klavu-lanske kisline (Klavocin). Zdravnik lahko predpiše katerokoli zdravilo mimo navedenega protokola samo v primeru, ko na podlagi antibiograma ugotovi, da je pacient na nekatere zgoraj navedene antibiotike rezistenten. Izjema so tudi bolniki z okvarjeno imunsko obrambo (npr. diabetiki in alkoholiki). Mimo protokola lahko zdravnik predpisuje zdravila tudi v primeru, ko gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja. Če pa se zdravnik in pacient na podlagi izvida ali česarkoli drugega (na nekatere izvide je treba pač čakati tudi nekaj dni!) odločita za uporabo posameznega preparata mimo zaporedja, predvidenega s stopenjsko terapijo, mora uporabnik zdravilo plačati sam, zdravnik pa to označi na receptu. Neupoštevanje tega protokola lahko za zdravnika pomeni tudi visoko denarno kazen. Zdravnik je dolžan opozoriti pacienta na njegove denarne obveznosti v zvezi z receptom: plačilo participacije oz. polovične ali celotne vrednosti zdravila. Skratka, pacientu mora povedati, s katere izmed list mu je predpisal zdravilo. Za vsa na novo registritrana zdravila, kijih trenutno veljavna razvrstitev še ne vsebuje, velja režim vmesne liste. Tudi za vsa zdravila, nabavljena iz tujine, ki pri nas niso registrirana, velja ob predpisanih pogojih odobritve nakupa (konzilija treh kliničnih zdravnikov) za povračilo stroškov režim vmesne liste. To pomeni plačilo polovične cene zdravila, vse dokler zdravilo ne bo uvrščeno na eno izmed list. Liste bodo predvidoma dopolnjevali in spreminjali dvakrat letno. Za vsa zdravila, katerih cena je nižja od participacije (ta od 1. 1. 91 znaša 30,00 dinarjev), plača uporabnik, tako kot doslej, vrednost zdravila in ne participacije. Uporabnikom so torej zagotovljene pravice do zdravil in iste kategorije kot doslej so zaenktrat tudi oproščene plačila participacije (npr. otroci, mladina, študentje, socialno ogroženi, nosečnice...), bodo pa morali sami v celoti plačati zdravila z negativne liste zdravil, oz. 50 % vrednosti zdravil z vmesne liste, čeprav jih bo zdravnik predpisal na recept. Opozorilo: Čeprav je zdravilo na negativni listi in gaje torej treba v celoti plačati, to še ne pomeni vedno, da gaje moč kupiti v prosti prodaji. V vsaki farmakodinamski skupini oz. podskupini pa obstajajo zdravila, za katera veljajo različni režimi izdajanja (prosta prodaja, režim pozitivne, vmesne ali negativne liste). V skladu z zdravstvenim nasvetom lahko pacient ustrezno menja terapijo, če bi npr. plačilo ogrožalo njegov socialni status. Važno: Plačilo torej ni odvisno od socialnega statusa (ogroženosti) uporabnika, ampak od tega, na kateri izmed listje predpisano zdravilo. Če je zdravilo na vmesni ali negativni listi, ga bo moral plačati vsak upo-tabnik, tako kot to predvideva lista. Verjetno bo uvedba list vplivala tudi na porabo zdravil, česar pa še ni mogoče zanesljivo oceniti. Namen pa bi bil dosežen že, če bi — o šemer pa ni dvoma — spodbudila k smotrni porabi zdravil. Mr.ph. Alenka Koritnik Naš glas 1,21. januar 1991 7 SKŠD »Simon Jenko« iz Nurnberga: Dobrodelna akcija in kegljaški dvoboj Nekateri člani SKŠD »Simon Jenko« iz Nurnberga so bili v domovini ravno v času, ko je Slovenijo prizadela zadnja (novembrska) povodenj, drugi so zanjo izvedeli iz sredstev javnega obveščanja. Sklenili so, da eno izmed svojih srečanj v društvenih prostorih posvetijo zbiranju sredstev za pomoč poplav-Ijencem. Srečanje so imenovali Jenkov večer in na njem so zbrali 2.000 DEM, ki so jih razdelili kot pomoč dvema družinama. Razen tega so organizirali tudi zbiranje pomoči v oblačilih in pri eni izmed nemških trgovin so dobili 1.300 kosov (novih) oblačil, ki so jih izročili Rdečemu križu v Krškem. Stik med trgovino in SKŠD »Simon Jenko« je navezal skupni znanec, gospod Steinbach, ki je za vse skupaj izvedel na enem izmed športnih srečanj v Celju. Gre večinoma za otroška oblačila (nekaj je tudi večjih) in člani SKŠD Simon Jenko si seveda želijo, da bi jih Rdeči križ pravično razdelil tistim, kijih potrebujejo, in da bi jih tudi obvestili o poteku razdeljevanja pomoči. Blagajnik SKŠD, gospod Vitko Možina, doma iz Muljave), je vse to blago pripeljal čez mejo z lastnim kombijem in s potrdilom, ki so ga dobili pri našem konzulatu. Kljub temu čutijo člani društva dolžnost, da se še enkrat zahvalijo carinskim delavcem na Podkorenu, ki so jim verjeli na besedo in dokument in jim omogočili nemoten prehod meje. Gospod Možina pravi, da so v Nemčiji o poplavah vedeli dovolj in se je gospod Steinbach (sicer zaposlen v omenjenem podjetju) samoiniciativno pozanimal za možno pomoč, da so tam zaposleni tudi Slovenci, člani SKŠD, in tako je bila veriga sklenjena. Vrednost nabranega blaga ocenjujejo na približno 25.000 DEM in za vse skupaj dolgujejo tako podjetju kot gospodu Steinbachu ter svojim članom iskreno zahvalo. Spominska fotografija: na kegljaškem turnirju so zmagali krčani Spodaj: pri Flisovih v spodnjem brestaniškem gradu. Predsednik SKŠD »Simon Jenko« iz Nurnberga je obiskal družini Jonozovič v Dolenjem Boštanju pri Sevnici in Flis v Brestanici Vsaki je uročil po 1.000 DEM iz sredstev, ki so jih zbrali člani društva Pet članov družine Flis živi v pritličnih prostorih spodnjega brestaniškega gradu in sprva ni bilo videti, da so posledice povodnji tako hude, kot seje kasneje pokazalo. Proti vlagi se za silo borijo tudi tako, da vsak drugi dan menjujejo kartonske obloge, a očitno jim ne bo preostalo nič drugega, kakor da se preselijo — ko se bodo imeli kam' Na slikt gospoda Vinko Steiner (SKŠD) in Danilo Siter (IS SO Krško) med izročanjem denarne pomoči pri Flisovih Danilo Siter, predsednik komiteja za družbene dejavnosti SO Krško: »Dobrodelna gesta članov SKŠD iz Niirnberga me je prijetno presenetila in lahko rečem da sem tako kot oni tudi jaz zainteresiran, da se pomoč razdeli med tiste, ki jo resnično potrebujejo. Pri tem se sprašujem koliko smo mipripra v-Ijeni posnemati take dobrodelne akcije, saj vse kaže, da jih bo potrebnih še več. Ta velikodušna pomoč mi ustvarja dilemo, kdo je pravzaprav komu pokrovitelj. Upam da bomo tudi pri nas tako zagnano in velikodušno zastavili vse svoje sile, ko bo omenjeno društvo potrebovalo pomoč. Pomoč, ki jim jo lahko nudimo mi, ne terja veliko sredstev, pač pa nekaj dela in dobre volje. Je pa zato lahko toliko bolj neprecenljiva. Odraža se tudi na poznejših rodovih...« 8 NaJglas 1,21. januar 1991 NAS SKUPNE DELEGATSKE INFORMACIJE Sklic zasedanja zborov SO Krško Deseto skupno zasedanje zborov SO krško bo v četrtek, 24. januarja 1991 ob 15. uri. Predsednik skupščine predlaga za obravnavo: —pregled odgovorov na delegatska vprašanja in pobude s prejšnjega zasedanja ter nove pobude in delegatska vprašanja; — predlog sklepov za razrešitve in imenovanja funkcionarjev občinskih upravnih organov; — analizo izvajanja družbenega plana občine Krško za obdobje 1986—1990 z usmeritvami razvoja za obdobje 1991—1995; — predlog odtoka o ureditvenem načrtu Ravno — peskokop; —predlog odtoka o zagotavljanju sredstev za kritje stroškov pri vzdrževanju skupnih objektov in naprav na melioracijskih območjih; — predlog sklepa o podaljšanju javne razgrnitve osnutka sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Krško zaradi širitve začasnega skladišča RAO; — predloge za izvolitve in imenovanja. Skupaj s temi pojasnili bo izvršni svet ponudil skupščini predlog odloka in ji predlagal, da z njim sprejme ureditveni načrt ter tako omogoči širitev izkopavanja kremenčevega peska na Ravnem. Funkcionarji po reorganizaciji Po sprejetju odloka na skupščinskem zasedanju 8. januarja je stopila v veljavo nova organiziranost upravnih organov občine Krško. Predsednik izvršnega sveta zato predlaga skupščini, da razreši dolžnosti funkcionarje dosedanjih upravnih organov in jih imenuje — večinoma gre za iste ljudi — za sekretarje novih: Franca Jeniča za sekretarja sekretariata za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve; Franca Glin-ška za sekretarja sekretariata za gospodarsko infrastrukturo; Danila Siterja za sekretarja sekretariata za družbene dejavnosti; Franca Pavlina za sekretarja sekretariata za notranje zadeve in občo upravo; Damjana Laha za sekretarja sekretariata za ljudsko obrambo; Branka Kovačiča za sekretarja sekretariata za finance, Andreja Kovačiča za sekretarja na novo ustanovljenega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in veterino in Željka Gašparinčiča za direktorja geodetske uprave. Pred odločitvijo o povečanju peskokopa Ravno Ureditveni načrt za peskokop Ravno v krajevni skupnosti Raka, ki ga je izdelal Savaprojekt, določa pogoje za črpanje peska in obveznosti za sanacijo izkoriščenih površin, ki naj bi bila v popolnosti dokončana do leta 2007. Osnutek odloka, s katerim naj bi se ureditveni načrt sprejel (njegov povzetek je bil objavljen v lanskoletni 14. številki NG), je obravnavala skupščina 10. oktobra lani. Pripombe v razpravi niso neposredno zadevale določil ureditvenega načrta, ampak so delegati pred dokončno odločitvijo o sprejetju odloka zahtevali še nekaj dodatnih pojasnil o pomenu tega rudnika za našo občino, njegovi perspektivi in objektivnosti postavljenih rokov za sanacijo. Po podatkih, ki jih je zbral občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in ureja-je prostora, bi lahko sodili, da je prihodnost rudnika zagotovljena, ti podatki pa so naslednji: V obratu novomeškega Kremena je zaposlenih 45 delavcev, ki živijo na območju občine Krško. Podjetje Kremen posluje brez izgub in plačuje odškodnino zaradi spremembe namembnosti zemljišč, medtem ko je po odločbi republiškega komiteja za rudarstvo oproščeno plačevanja odškodnine na osnovi kubičnega metra izkopanega materiala. Za sanacijo izrabljenih površin je potrebno okoli 500.000 DM letno. Polovica tega denarja se zbere iz obratovanja na Ravnem, drugo pa zagotavlja podjetje Kremen, če bi podjetje propadlo, bi vse obveznosti iz odloka oziroma ureditvenega načrta moral prevzeti novi lastnik. Vendar je malo verjetno, da bi se proizvodnja ustavila, saj je kremenčev pesek pomembna surovina v industriji stekla, livarstvu in delu vojaške industrije. Kota izkoriščanja, postavljena zaradi varovanja podtalnice, je določena na osnovi mnenja Geološkega zavoda Ljubljana. Pripravljalec in predlagatelj gradiva tudi zatrjujeta, da so faze izkoriščanja in sanacije objektivno postavljene, ker da je sanacija odvisna od zmogljivosti strojev, količin odpadnega materiala in humusa z območja rudnika in z drugih površin. Izvršni svet je prevzel obveznost da bo zagotovil nevtralno nadzorovanje sanacije. Razprava o skladišču RAO ponovno februarja O spremembah in dopolnitvah občinskih družbenih planov z možnostjo razširitve začasnega skladišča RAO pri krški jedrski elektrarni je občinska skupščina prvič razpravljala že davnega 7. novembra 1989. Osnutek sprememb in dopolnitev je bil po sklepu skupščine javno razgrnjen do 31. 1. 1990, bivša SZDL pa je spomladi istega leta vodila javne razprave po krajevnih skupnostih. Konec lanskega maja je nova skupščina imenovala novo komisijo za vodenje javne razprave in sklenila, da se mora razprava povsod opraviti znova. Kot kaže, se bo to dogajalo prihodnji mesec dni; izvršni svet namreč predlaga skupščini, naj sprejme sklep, da bo osnutek sprememb in dopolnitev občinskih planov javno razgrnjen do 28. februarja in da bo v tem času tekla tudi javna razprava. Osnutek sprememb in dopolnitev si bo mogoče ogledati v prostorih občinskega sekretariata za razvoj, urejanje prostora in varstvo okolja in v Savaprojektu. Naš glas 1,21. januar 1991 -------------------------------- Od kod denar za vzdrževanje melioriranih zemljišč V zadnjih 14 letih so bile v občini Krško opravljene hidromelioracije na 667 hektarjih zemljišč, združenih v devet območij. Skrb za vzdrževanje teh območij in naprav na njih je bila naložena investitorju, t. j. Agrokombinatu, lastniki in uporabniki pa naj bi vzdrževali posamezna zemljišča po programu investitorja. Žal je za to vedno manjkalo denarja in tudi osebne pobude. Zato je izvršni svet sklenil (na priporočilo republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) predlagati skupščini, naj sprejme odlok, ki bi zagotovil reden dotok denarja za vzdrževanje melioriranih zemljišč. Odlok bi k plačilu zavezoval lastnike in uporabnike zemljišč, višino prispevkov pa bi za vsako leto posebej določil izvršni svet na podlagi programa in predračuna, ki bi ju izdelal investitor. Slednji bi moral vzdrževalna dela tudi nadzorovati ter o njih in zanje porabljenih sredstvih poročati izvršnemu svetu. Planiranje po novem: fleksibilno S preteklim letom seje končalo petletno plansko obdobje in hkrati s tem je bilo konec tudi koncepcije družbenega planiranja. Kljub temu je občinski izvršni svet sklenil opraviti analizo pravkar minulega obdobja oziroma srednjeročnega plana za čas od 1986 do 1990, da je dobil sliko sedanjega trenutka, ta pa je nakazala smeri za načrtovanje dela in razvoja v naslednjih letih. Iz obojega, analize in usmeritev, je nastalo zajetno, skoraj 100 strani obsegajoče gradivo, ki ga je izvršni svet dal skupščinskim delegatom v presojo, da o njem spregovorijo na zasedanju 24. januarja. Usmeritve so, preprosto rečeno, spisek potreb življenja in razvoja ter nalog, ki jih bo prinesla nova zakonodaja. Kakšen obsežnejši dokument, ki bi bil podoben prejšnjim srednjeročnim planom, iz njih ne bo nastal. Poglavitni namen izdelave smernic je bil »prisiliti« odgovorne ljudi k razmišljanju o teh stvareh in nadaljnjem načrtovanju. Na podlagi smernic bodo nastajali letni načrti, ki pa bodo zelo konkretni in tudi finančno ovrednoteni. Tu se začne strokovni del reševanja problemov v občini, ki bo moral biti utemeljen v naslednjih sedmih programih: programu razvoja drobnega gospoarstva in podjetništva, socialnem, kmetijskem, komunalnem in stanovanjskem programu, programu razvoja demografsko ogroženih območij ter programu varstva in zaščite okolja. Letni načrt za 1991 je že v pripravi. Ena od prednostnih nalog v njem bodo neuresničene obljube in obveznosti iz preteklega planskega obdobja, potem nedokončane naložbe in tiste, za katere so se že namensko združevala sredstva, vse pa bo v veliki meri odvisno od dotoka denarja in celo obstoja posameznih denarnih virov. Glede na trenutno stanje bodo poglavitni cilji, ki jim bo treba v programih dati pravo mesto, trije: tehnološka prenova s prestrukturiranjem in odpiranjem novih delovnih mest, ekološka sanacija in razvoj gospodarske infrastrukture, to je komunikacij, stanovanjskega gospodarstva, komunale itd. Izvršni svet bo koncepcijo omenjenih sedmih programov predstavil kot strategijo svojega dela. Člani IS opravljajo nalogo koordinatorjev programov in so hkrati odgovorni za svoje resor-je. Bo pa prišlo tudi do jasnejše delitve dela, tako da bodo predstojniki upravnih organov bolj angažirani v upravnih postopkih pri izvedbi programov, medtem ko bo imel izvršni svet bolj strokovno-politično funkcijo. Predstavljeni pristop k planiranju je drugačen od dosedanjega. Gospod Franc Jenič, predsednik komiteja za družbeno planiranje, razvoj Republika Slovenija Izvršni svet Odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva Številka: 361-00-23/90 IB-BH Datum: 21.12.1990 Skupščina občine Krško Izvršni svet Spoštovani! Med obravnavo in ocenjevanjem delovanja na področju stanovanjskega gospodarstva v letu 1990 je odbor za spremljanje uresničevanja politike in odločitev ter dajanje mnenj in predlogov na področju stanovanjskega gospodarstva v Republiki Sloveniji na seji dne 20.12.1990 žal moral oceniti, da se v nekaterih okoljih v Sloveniji v celoti ali vsaj pretežno ne uresničuje zastavljena politika stanarin ob zagotovljeni ustrezni socialni zaščiti stanovalcev, kar pa je med drugim pogoj za oblikovanje in sprejem nove, spremenjenim razmeram prilagojene stanovanjske zakonodaje. V tej zvezi je bil obravnavan tudi primer razveljavitve že sprejetega povišanja stanarin v občini Krško. Ocenjeno je bilo, da ni bilo nobenega razumnega razloga za tak postopek izvršnega sveta skupščine občine Krško, zlasti ne, ker je šlo po informacijah, s katerimi razpolaga odbor, za povsem subjektiven in neargumentiran pritisk nekaj deset stanovalcev, kateri pa se niso poslužili vseh možnosti, predvidenih za zaščito eventualno socialno ogroženih v družbenih stanovanjih. Odbor smatra, da gre za nevaren pre-sedan podleganja neupravičenim pritiskom ulice, zato razveljavitev sklepa o povišanju stanarin in druga dogajanja, ki so temu sledila, obsoja. Ob tem pa odbor poziva izvršni svet skupščine občine Krško, da v okviru svojih pristojnosti vendarle čim prej sprejme ustrezne ukrepe za uskladitev stanarin v občini in s tem ureditve gospodarjenja s stanovanji. Lep pozdrav! Igor Bratina, predsednik odbora 9 gospodarstva in urejanje prostora (ta je skupaj s komitejem za družbene dejavnosti izdelal analizo in usmeritve), je o planiranju v sedanjem prehodnem obdobju povedal tole: »Namesto koncepcije družbenega planiranja, ki jo zvezna zakonodaja še opredeljuje, smo v Sloveniji vpeljali tako imenovano razvojno planiranje, ki vključuje predvsem ekonomske in socialne naloge, medtem ko bo prostorsko planiranje samostojno. Zato tudi ni več nosilcev planiranja, kar so bila prej npr. podjetja (in SIS), ampak je to funkcijo prevzel izvršni svet s skupščino. Koncepcija planiranja je zdaj t. i. drsno razvojno planiranje po letih v okviru globalnih usmeritev za daljše obdobje. Takšna globalna usmeritev je 'mehka', nedefinirana, zato da je z letnim planom nanjo mogoče vplivati. Letni tpn pa bo pravtako moral biti fleksibilen, ker ni mogoče kaj dosti vnaprej predvideti, kakšni bodo prilivi denarja, tako domači kot tisti iz republiških virov. Tudi nova zakonodaja, ki je doslej še nismo v celoti sprejeli, bo narekovala sprotno popravljanje letnega plana.« Republiški sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Ljubljana, Župančičeva 6 Številka: 361-00-14/90 NK-RH Datum: 21-12.1990 Republika Slovenija Skupščina občine Krško Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter varstvo okolja Oddelek za gospodarsko infrastrukturo Zadeva: Povišanje stanarin 1990 Vaš račun o povišanju stanarin in doseženi delež stanarin v revaloriziranem stanovanjskem skladu, ki nam je bil posredovan s telefaksom odpr. št: 351/90/Ce/Re, je v skladu z usmeritvami politike cen na področju stanarin po prenehanju veljavnosti zveznega odloka o določitvi najvišje ravni cen, ki ga je vsem izvršnim svetom skupščin občin posredoval dne 8. 6.1990 Republiški sekretariat za tržišče in splošne gospodarske zadeve, kjer je navedeno, daje potrebno pri stanarinah upoštevati usmeritev o postopnem približevanju deleža stanarin v revaloriziranem stanovanjskem skladu, ki zagotavlja pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije. Predloženi izračun povišanja stanarin je pravilen, izvršni svet občine pa je pristojen, da odloča o dinamiki oz. enkratnem ali večkratnem povišanju stanarin, da se doseže nivo stanarine, ki zagotavlja njihovo reproduktivno sposobnost. Miha Jazbinšek, republiški sekretar 10 Naš glas 1,21. januar 1991 Delegatska vprašanja Pobuda pri odvažanju odpadkov (KS Veliki Trn): Del egat KS Veliki Trn, gospod Franc Lekše, je postavil zahtevo po postavitvi kontejnerja za odvoz kosovnih odpadkov. Vprašanje o ceni odvoza odpadkov je postavil tudi delegat gospod Janez Abram Odgovor: Da bi pocenili odvoz smeti iz oddaljenih krajevnih skupnosti, smo že 14.12.90 poslali dopis na Komunalno stavbno podjetje KOSTAK, v katerem smo zahtevali, da nam izdelajo študijo o tem, koliko bi bil odvoz kontejnerjev cenejši, če bi tovornjak pripeljal praznega in odpeljal polnega. Poleg te zamenjave naj bi posebej ovrednotili tudi letno vzdrževanje kontejnerjev. Omenjene študije do sedaj še nismo prejeli. Takoj, ko bomo dobili odgovor, se bomo skušali dogovoriti s krajevnimi skupnostmi za omenjeni način prevoza. V pripravi pa je Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Krško, ki bo enotno urejal zbiranje in odvoz odpadkov za celo občino. (Odgovor pripravil: Franc Glinšek) Iz DO KOSTAK pa je, s podpisom v.d. direktorja dipl. oec. Silvane Mozer,prispel tale odgovor: »Medsebojne relacije pri odvozu gospodinjskih smeti in odpadkov naj bi končno definiral odlok, katerega sprejem je bil napovedan za december 1990. Iz prakse: v ceni kvadratnega metra (misli se stanovanjska površina), odvoza smeti in odpadkov ni vključen kosovni odvoz, vendar tudi ta odvoz zagotovimo po predhodnem dogovoru z zainteresirano KS.« (Odgovor zapisal: Srečko Planine) Delegatka Branka Kastelic (DPZ) je izrazila prepričanje, da se na krški tržnici preprodaja tudi roba, ki ni niti živež niti je plod kakršnekoli vrste domače obrti. Najpogosteje gre za preprodajo ali pa celo za prodajanje blaga z dvomljivim poreklom. Glede na to, da so ta dejstva preočitna, meni, da pri teh, ne vedno poštenih poslih, nosi del krivde tudi tisti, ki jih ne preprečiJn ne le tisti, ki jih opravlja. Zato sprašuje, če ima upravljalec tržnice možnost, da prepreči preprodajo blaga dvomljivega izvora vsaj na pokritem delu tržnice. Zaradi gneče namreč včasih zmanjkuje prostora za prodajo živil. Odgovor DO Kostak: »KOSTAK Krško je po tržnem redu (kot odlok) imenovan kot upravljalec tržnice v Krškem. V tem dokumentu so opredeljene vse pravice in obveznosti pri trgovanju na tržnici. Upravljalec ne more zagotoviti, da bi se na njej prodajali le živilski produkti.« (zapisal: Srečko Planine) Krajevne ceste Delegatoma Janezu Abramu in Jožetu Sti-briču je o izvajanju del na krajevnih cestah odgovoril član izvršnega sveta Franc Glinšek: Asfaltiranje oziroma modernizacija cest v občini Krško se izvaja na osnovi letnega plana, v letu 1990 je bila v planu zaporna plast na cesti Stari grad in modernizacija ceste na Libno. Zaradi izpada finančnih sredstev smo morali program investicijski vlaganj zmanjšati. Oktobra lani je izvršni svet sklenil, da se zaradi pomanjkanja denarja izvede samo modernizacija ceste na Libno v dolžini 700 metrov. Narejena je bila potrebna kanalizacija, navožen gramoz in pripravljen fini planum. Zaradi vremenskih razmer cesta ni bila asfaltirana, bo pa to delo imelo prednost v letošnjem letu. V letu 1991 se bo nadaljevala izgradnja ceste Kostanjevica—Malence—Koprivnik. Zaradi zahtevnosti te ceste oziroma velikih investicijskih vlaganj bo v celoti dokončana v dveh do treh letih. Za cesto Kostanjevica—Karlče v letu 1991 niso v načrtu investicijska vlaganja. Cesta Rimš-Smednik Vprašanje o tem, kdaj bo dokončno asfaltirana cesta Rimš—Smednik, sta v skupščini postavila Franc Češnovar in Franc Ulčnik. Iz odgovora člana izvršnega sveta Franca Glinška povzemamo naslednje: Modernizacija ceste Rimš—Smednik v dolžini 1200 metrov je bila v načrtu republiške uprave za ceste za leto 1990. Krški izvršni svet je zahteval, da se republiška cestna uprava sistematično loti urejanja magistralnih in regionalnih cest v naši občini ter da naj ima odsek Rimš—Smednik skupaj s cesto Brestanica—Senovo pri tem prednost. Svojo zahtevo je izvršni svet podprl s podatki o stanju cestnega ustroja in frekvenci prometa. Po dogovorih med IS SO Krško in republiško upravo za ceste bi se posodabljanje te ceste moralo lani že začeti in se nato nadaljevati v letošnjem letu. Kdaj pa bo to delo zares opravljeno, je sedaj odvisno od republiške uprave, ki se je sicer tudi sama odločila za modernizacijo tega odseka. Cesta Brestanica-Senovo V kakšnem stanju je že lep čas cesta Brestanica—Senovo, je dobro znano vsem občanom. Zahteve po ureditvi te prometnice so postavljali delegati že v prejšnji sestavi skupščine, v novi skupščini pa ponovno — nazadnje Franc Lapuh na zasedanju 4. decembra. Ker je ta cesta v pristojnosti republiške uprave za ceste, občinski izvršni svet sam ne more kaj dosti ukreniti. So pa njegovi člani povedali, da so se od avgusta sem že trikrat pogovarjali o tem z republiško upravo, da so projekti za rekonstrukcijo Odgovori na vprašanja in pobude izvršnemu svetu Število vprašanj in pobud, naslovljenih na izvršni svet, skoraj nič ne pojenjuje. Člani izvršnega sveta poskušajo odgovarjati, kolikor je to mogoče, že na sejah, vendar delegati pogosto zahtevajo pisne odgovore in tudi njihovo objavo v občinskem glasilu. Za današnjo številko smo po gradivu izvršnega sveta za natis pripravili odgovore predvsem za tista vprašanja, ki so bila postavljena že na decembrskem zasedanju. pripravljeni in da je v izdelavi lokacijska dokumentacija. Ali bo rekonstrukcija letos zares opravljena, pa je odvisno od tega, ali bo republiška uprava za ceste ta odsek uvrstila v svoj letni načrt in seveda zanj zagotovila denar. Do sedaj občinski izvršni svet še ni prejel načrta republiške uprave za leto 1991. Te dni tečejo pogovori med republiško upravo in občinskim izvršnim svetom o možnosti sofinanciranja iz občine, kar bi povečalo verjetnost, da rekonstrukcija te ceste pride na vrsto. Kot je povedal član izvršnega sveta Franc Glinšek, je občina pripravljena sodelovati z deležem do 20 odstotkov vrednosti del. Še ena past ceste proti Kozjanskemu Na cesti od Brestanice proti Kozjanskemu obstaja še en problem, to je določilo o dovoljenem osnem pritisku. Ko namreč voznik pripelje polno natovorjen s ceste proti Sevnici, kjer znaša dovoljeni pritisk 10 ton, stori na cesti Brestanica—Kozjansko prekršek, ker tu predpisi dovoljujejo le 6-tonski osni pritisk. Jože Po-žun iz KS Senovo je zato v imenu voznikov v zboru krajevnih skupnosti dal pobudo, prvič za takšno ureditev cest, da bi bili dovoljeni osni pritiski povsod enaki, drugič pa za to, da bi se omejitve osnega pritiska upoštevale pri registraciji tovornih vozil, t. j. da voznik ne bi plačal registracije za vozilo z, na primer, 15 tonami nosilnosti (ker takšno vozilo ima), ko po naših cestah praktično nikjer ni dovoljeno prevažati več kot 10 ton. Za odgovor na to pobudo je izvršni svet zaprosil Cestno podjetje Novo mesto in direktor krškega sektorja Franc Povše takole pojasnjuje, kaj je mogoče zaenkrat storiti: »Na vseh kategoriziranih cestah je Skupnost za ceste Republike Slovenije (sedanja Republiška uprava za ceste) predpisala osne obremenitve, tako da se ceste gradijo oziroma rekonstruirajo po tem predpisu. Tiste ceste, katere pa ne zadovoljujejo teh predpisov, imajo pač s prometnimi znaki omejeno nosilnos oziroma osno obremenitev. V primeru, da želijo uporabniki izvršiti izredni prevoz, pa morajo zaprositi za dovoljenje pri vzdrževalcu cest, to je pri cestnem podjetju. Za občino Krško velja, da uporabnik zaprosi za dovoljenje na Cestnem podjetju Novo mesto, Ljubljanska 47.« Naš glas 1,21. januar 1991 11 Cesta v Starem gradu Tudi zahtevo za ureditev dela ceste v Starem gradu, na kateri se ob deževju pretaka obilica vode, ob nizkih temperaturah pa velike površine poledenijo, smo v skupščini slišali že dvakrat, ne nazadnje tudi zato, ker se na tem odseku dogajajo nesreče s hudimi posledicami. Nato zahtevo je izvršni svet od krškega sektorja Cestnega podjetja Novo mesto dobil naslednji odgovor: »Na regionalni cesti 362 Krško—Brežice smo že popravili ograjo na propustu v Starem gradu. Prav tako smo že poskušali urediti odvodnjava-nje na isti cesti pri gostilni Lovec, kar pa nam ni najbolje uspelo. Zaradi tega smo se že lotili obsežnejše akcije, s katero naj bi to nepravilnost uspešno odpravili. Kar nam ne bi uspelo takoj, predvsem asfaltna dela, bi dokončali takoj, ko bodo to dopuščale vremenske in temperaturne razmere. Pri tem pa moramo opozoriti, da krajani spuščajo na cesto vodo iz gospodinjstva in tudi gnojnico. Po tej poti apeliramo na krajane, da take stvari uredijo v čim krajšem roku, sicer bomo morali kršitelje prijaviti cestnemu inšpektorju.« Kako gradimo telefonske zveze 1. Realizacija družbenega dogovora o razvoju PTT omrežja v občini Krško (na vprašanje delegata Franca Češnovarja je odgovoril član izvršnega sveta Franc Glinšek) Telekomunikacijski center v Krškem je bil v celoti zgrajen septembra lani, v oktobru in novembru so bile vključene tudi vse dodatne medkrajevne zveze z MTC Ljubljana, od 3.12.1990 pa je pretežna večina delovnih organizacij, družbenih služb in obrtnikov prestavljena na novo telefonsko centralo. To prestavljanje se še nadaljuje, omogočeno pa je vključevanje novih naročnikov na vseh področjih, kjer to dovoljujejo razmere v krajevnem telefonskem omrežju. V telefonskem prometu se pojavljajo motnje samo zaradi spremembe številk telefonskih naročnikov, ki pa bodo urejene v celoti šele z izidom novega telefonskega imenika konec februarja. Do konca preteklega leta je bilo v novo telefonsko centralo preusmerjenih približno 300 na- Prestavitev bencinovoda... Ob gradnji bencinskega servisa V okviru prostorskega plana naselja Spodnji grič je bila predvidena tudi gradnja novega bencinskega servisa. Zaradi tega in zato, ker vojaški bencinovod poteka skozi naseljeno območje, ga je bilo potrebno prestaviti. Postavili so ga izven naseljenega območja. Dela so opravljena do stopnje trdnostnega preizkusa. Bencinovod je že vključen v uporabo. Ker pa je bencinovod v funkciji že 32 let, so pri pregledu odkrili določene poškodbe. Našli so tudi napake na praznilnem jašku, kjer je prišlo tudi do izlitja bencina. Vzrok je bila poškodba (luknjica) na izpustni cevi. Ob zadnji povodnji seje tudi pokazalo, da v jašku voda ni ostala, kar pomeni, da tudi ni neprepusten, in to seveda ne ustreza predpisom. Že prejšnji občinski izvršni svet se je dogovarjal za sanacijo celotnega bencinovoda, saj ena njegova veja poteka po vodonosnih plasteh talnice krškega polja. V primeru izlitja bencina bi torej bili ogroženi črpališči Dr-novo in Brege. Sedanji izvršni svet se z vojaškimi oblastmi še vedno dogovarja in vztraja pri zahtevi, da se bencinovod testira v navzočnosti občinskega upravnega organa in se zaradi starosti same v celoti obnovi. Takoj ko bodo vojaške oblasti prevzele prestavljeni in obnovljeni del bencinovoda, bo lahko stekla gradnja bencinskega servisa pri Nakupovalnem centru. Pogodba o tem je sklenjena med Pionirjem in Petrolom. Franc Glinšek, dipl. ing. ročnikov, tako da je ostalo prostora še za 650, nadaljnjih 1000 naročnikov pa bo mogoče vključiti šele po zgraditvi drugega 1000-parnega kabla med staro in novo centralo. Ovira za to zgraditev sedaj je zapolnjena kabelska kanalizacija od jaška pri hotelu Sremič do stare centrale, kar pa bo rešeno s preusmeritvijo kablov za Staro vas proti novi centrali, s tem pa bodo delno sproščene cevi v kabelski kanalizaciji. Za dodatne razširitve medkrajevnih zvez na relaciji GC Krško—MTC Ljubljana je v planu skupnih investicij za leto 1991 tudi izgradnja digitalnega radijskega sistema Ljubljana—Trdinov vrh—Krško s predvidenim zaključkom v letu 1991. Do 30.6.1991 pa je predvidena tudi vključitev nove digitalne mednarodne in tranzitne centrale sistema EWSD v Ljubljani. Telefonska centrala še ni v celoti plačana, z Iskro pa je bil sporazumno dogovorjen odlog plačila do 1.3.1991. Pri telefonskem omrežju in napravah v Kostanjevici ni sprememb, ker je to odvisno od del pri izgradnji optičnega medkrajevnega kabla Novo mesto—Bregana, za katerega je v izdelavi lokacijska dokumentacija. Ta kabel je republiškega pomena in bodo sredstva zanj združena v skladu s planom investicij skupnega pomena v Sloveniji. Po tem planu bo ta objekt v celoti zgrajen v začetku leta 1993, najprej pa na odseku Kostanjevica—Krško. Pri telefonskem omrežju in napravah na Raki ni sprememb. Telefonska centrala na Senovem je bila razširjena za 100 naročniških priključkov. Za telefonsko centralo je bila predvidena razširitev za 100 naročniških številk do decembra 1990. Namesto zgraditve medkrajevnega kabla na relaciji Spodnja—Zgornja Pohanca pa je bila izbrana rešitev za povečanje medkrajevnih zvez z zgraditvijo digitalnega sistema PCM na relaciji GC Krško—KC Zg. Pohanca, s tem pa bo krajevno omrežje pridobilo 20 parov. Navedeni dosežki pa še niso vsi cilji, ki so bili postavljeni pri izgradnji telefonije. Prometne izgube so na vseh medkrajevnih relacijah zmanjšane pod dovoljeni 1 odstotek, prometne razmere pa so, z izjemo spremenjenih številk, v Krškem normalne. 12 Naš glas 1,21. januar 1991 V letu 1987 je bila gostota 15,9 (PTT podjetje Novo mesto 14,8). Ta se bo sedaj predvidoma dvignila na 20,12 (PTT podjetje Novo mesto 19,12). Gostota telefonov na področju občine v odnosu na PTT podjetje Novo mesto ni spremenjena, se je pa zaradi dokončanja centrale v Krškem spremenila izkoriščenost central, saj je v občini Krško 70 odstotna, v PTT podjetju Novo mesto pa 82,7-odstotna, kar pomeni, da se bo lahko tudi gostota dvignila povsod, kjer je to zaradi zgrajenega krajevnega telefonskega omrežja možno. 2. Krajevno omrežje v Prekopi (na vprašanje Janeza Abrama je odgovoril član izvršnega sveta Franc Glinšek) Leta 1988 sklenjen družbeni dogovor med SO Krško, krajevnimi skupnostmi in PTT Novo mesto o izvajanju programa razvoja telekomunikacijskih omrežij in naprav v občini Krško zajema le izgradnjo medkrajevnega omrežja, zagotovitev prostorov in opreme za telefonske centrale. Izgradnja krajevnih omrežij je v pristojnosti krajevne skupnosti in PTT. Izvršni svet SO Krško pa se vseeno aktivno vključuje tudi v reševanje problematike krajevnih omrežij. Pogodbo za izgradnjo krajevnega omrežja Prekopa sta sklenila gradbeni odbor oziroma krajevna skupnost Kostanjevica in PTT in bi se morali urejati ti odnosi najprej na tej ravni. Izvršni svet se vključuje v reševanje te problematike in se tudi dogovarja s PTT, vendar je potrebno gradnjo tega omrežja najprej legalizirati, zato je bilo gradbenemu odboru naročeno, naj priskrbi izjave o poteku lokacije telefonskega kabla, pa do danes tega še ni storil. Glede na obstoječe stanje in vodenje postopka za gradnjo tega objekta ni mogoče imenovati roka za dokončanje omrežja, ker je to odvisno tudi od krajanov samih. Obnova ali uničenje gozda v Črni mlaki? Delegat Branko Vodopivc je želel izvedeti, ali so resnične napovedi, da bo gozd v črni mlaki spremenjen v kmetijske površine. Delegat je takemu morebitnemu posegu v imenu krajanov Dolenje vasi nasprrotoval, saj je ta gozd poglavitnega pomena za zaščito pitne vode na tem območju. Menil je tudi, da je ta gozd mogoče obnoviti s primernimi drevesnimi vrstami. Odgovor so pripravili v občinskem komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora. V njem navajajo, da je v občinskih družbenih planih območje Črne mlake predvideno za melioracije, in to na osnovi usklajevanja ponudb med kmetijstvom in gozdarstvom. Gozdarstvo, je zapisano v odgovoru, je ocenilo, da so tu gozdne mase degradirane, zato je odstopilo od nadaljnjega vlaganja v te površine. Kmetijstvo naj bi te površine spremenilo v plantažni sadovnjak. Vse to je še vedno le zapisana planska naloga, posega v prostor pa ni bilo še nobenega. Delegat Vodopivc s takim odgovorom ni bil zadovoljen, zato se je izvršni svet obvezal, da bo pojasnila poiskal še pri brežiškem Gozdnem gospodarstvu. Stiske krške srednje šole Na denarne stiske, zaradi katerih krška srednja šola ne more posodobiti svoje učne tehnologije v skladu z zahtevami sodobnega pouka in šolskimi standardi, opozarja delegat Vinko Fric že od začetka svojega mandata v skupščini. Od izvršnega sveta je sicer že dobil odgovor, vendar z njim ni bil zadovoljen (in tudi šola ne), zato je oktobra na zasedanju skupščine ponovno postavil vprašanje: Kako, kdaj in s kakšnimi sredstvi bi lahko občina sodelovala pri nabavi učne tehnologije? Odgovor komiteja za družbene dejavnosti je naslednji: Občina lahko financira programe družbenih dejavnosti v obsegu in v okviru pristojnosti, ki jih opredeljuje Zakon o zagotavljanju sredstev za skupne družbene potrebe v letu 1990 in o proračunu določenih obveznosti iz dohodka za skupne in splošne družbene potrebe za leto 1989 (Uradni list SRS, št. 41 /89,11 /90, in Uradni list Republike Slovenije, št. 24/90) iz občinskega proračuna. V proračunu občine Krško za leto 1990 taka sredstva niso bila zagotovljena, ker jih po omenjenem zakonu tudi ni bilo možno formirati v občinskih proračunih. Občina bo lahko s svojimi sredstvi sodelovala šele, ko bodo sprejeti zakoni o organizaciji in fi- nanciranju vzgoje in izobraževanja, javnih financah in davkih oziroma dohodnini. Pa še potem ne bo gotovo, ali bo financiranje teh programov dano občinam ali pa bo centralizirano na republiški ravni. V osnutku Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja se že kažejo take težnje, da bi vpeljali poenoteno financiranje t. i. nacionalnih programov na osnovi enotnih (republiških) normativov in standardov preko republiškega proračuna tudi za osnovnošolsko in predšolsko vzgojo, ki bi sicer še vedno ostala v dbmeni občin. Za vse ostale ravni izobraževanja pa bi bila pristojna republika. Na vprašanje, s kakšnimi sredstvi, ni mogoče odgovoriti brez predhodnega natančnega odgovora na prvi dve vprašanji. Zavedamo se, da delegat In njegov kolektiv tudi po tem pojasnjevanju ne bosta zadovoljna. Tudi nam bi bilo v večje zadovoljstvo, če bi lahko srednji šoli v Krškem obljubili in tudi zagotovili potrebna sredstva, za kar pa naš proračun v tej fazi nima niti sredstev niti sistemskega vira, po katerem bi sredstva lahko zagotovil. Vsako drugačno razmišljanje bi bilo le pro-gnoziranje, ki se lahko izkaže za nerealno. Socialistična stranka Slovenije, iniciativni odbor Krško Delegatsko vprašanje na seji občinske skupščine dne 8.1.91 Iniciativni odbor Socialistične stranke v Krškem je obravnaval dogodke v postopkih sprejemanja povišanja stanarin in dogodkih, ki so sledili na ulici. Če tudi vemo, da je po- trebno postopno uveljavljati usmeritve organov Republike Slovenije za dosego ekonomskih stanarin, menimo, da takšne usmeritve ni mogoče uresničevati brez predhodno razčiščenih posledic oziroma izdelanega socialnega programa. Ker pa se ne moremo strinjati.da se tako pomembna in občutljiva problematika rešuje na ulici, postavljamo naslednje delegatsko vprašanje in zahtevo: 1. Kateri so bili novi argumenti, ki jih ni bilo slišati na skupščinski razpravi 27. novembra in, ki so vodili IS, da je 12.12.90 ob protestnem zboru občanov preklical svoj sklep o povišanju stanarin in tudi odredbo o povišanju cen osnovnih komunalnih storitev. • 2. Ker ocenjujemo, da je IS lastno odgovornost prevrgel na podrejenega funkcionarja, kar dokazuje med drugim tudi obvestilo re- Naš glas 1,21. januar 1991 13 publiškega sekretarja za varstvo okolja in urejanje prostora, ki potrjuje pravilnost izračuna strokovne službe, zato zahtevamo, da IS SO Krško prekliče sklep številka tri, z dne 12.12.90, s katerim je razrešil Petra Cesarja funkcije pomočnika predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora Na zahtevi vztrajamo ne glede na to, da bodo pooblastila za to funkcijo po zakonu usahnila s 31.12.90. Hkrati predlagamo, da IS Napravi izračun in primerjavo, kolikšen del povprečnega osebnega dohodka na delavca v Republiki Sloveniji predstavljajo stanarine za posamezno kategorijo stanovanja v naši občini v primerjavi z nekaterimi podobnimi občinami v Sloveniji. (Vprašanje je prebral delegat SSS, gospod Slavko šribar) Ida r^ Novak — Jerele :^T|« mak HHfi Izgubljamo vsi Ponovno se vračam na zadevo »stanarine in sklepi IS«. Mislim, da izgubljamo na ugledu vsi, od IS SO, Skupščine, do samih delegatov. Predsednik IS SO je izjavil, da ne on ne člani IS SO novinarjem niso dajali izjav, da so bili s podlagami za povišanje cen »zavedeni«, če je temu res tako, potem je bilo dovolj časa, da bi to v sredstvih javnega obveščanja demantirali, saj bi ta demanti po zakonu o tisku časopisi morali objaviti. Ni mi jasno, zakaj se v Skupščini ni dalo zadržati sklepa o povišanju. Opozarjam tudi na svojo pripombo na zapisnik, ki je bila osvojena in se je glasila: »...da mora IS SO na naslednji seji o zadevi poročati.« Čeprav to ni v zapisniku, so člani IS na seji sprejem te zahteve slišali. Zaradi odgovornega ravnanja bi morali to storiti. Dvigovanje cen marsičesa je prisotno po vsej Sloveniji, so tudi bojkoti, takšnega protestnega shoda, kot je bil pri nas, pa ni bilo nikjer. Menim, da imamo povsem legalne insti-tudcije, ki se organizirajo z namenom, da ne bi sprejemali zakonov, ki so za večino ljudi nesprejemljivi. O teh stvareh bi morala spregovoriti tudi naša skupščine, ki bi o tej temi lahko dala napotilo Republiki, ne pa samo slepo sprejemala republiško zakonodajo in potem držala fige v žepu, ter se po potrebi izgovarjala na Republiko. Način, na katerega smo »zadevo stanarine« končali ni tak, da bi lahko šli mirno mimo njega. Prav bi bilo, da se o takih stvareh po- šteno pogovorimo, saj ob njih izgubljamo prav vsi, še v največji meri naši občani. Po vsej verjetnosti bo v bližnji prihodnosti potrebno sprejeti še marsikako podražitev in to v času, ko v Sloveniji ni moč pričakovati podobnega zgodovinskega dogodka, kot je bil plebiscit, na katerega bi se lahko izgovarjali. (Iz razprave predsednice LDS, gospe Ide Novak-Jerele) Socialdemokratska stranka Krško Miha Rostohar: Izjava za javnost V zvezi s protestom Socialistične stranke Slovenije — Krško, ki je bil objavljen v skupščinskem glasilu 20.12. 90, podajam za javnost naslednjo izjavo: Kot neimenovani slučajno prisotni funkcionar »neke« politične stranke na javnem shodu dne 12.12.90 se javno distanciram od organizacije javnega shoda ali montaže »procesa« pri »žaganju« članov Socialistične stranke Slovenije. S svojo navzočnostjo tudi nisem podpiral ali predstavljal prizadevanja Socialdemokratske stranke in nisem sodeloval pri organizaciji »destruktivnih metod ulice«. Socialdemokratska stranka si s svojim programom in političnim delom permanentno prizadeva za konstruktivno reševanje družbenih problemov in ne pristopa enostransko k obstoječim konfliktnim situacijam. Tako tudi v tem konfliktu ni niti na strani oblasti niti ulice. Če pisec protesta Socialistične stranke povezuje prisotnost funkcionarja z organizacijsko funkcijo shoda, potem je za organizacijo tega shoda ravno tako sumljiv tudi pisec sam. Objavljene slike »nekaterih« strankarskih funkcionarjev ob samem pro- testnem članku socialistov v glasilu še niso dokaz za organizacijo shoda. Zelo očitno pa so objavljene slike zame in člane SDSS dokaz slabega okusa urednika in neupoštevanja človekovih pravic ter šibke tolerance do svobodnega gibanja občanov. Tako so ob resni analizi protesta človekove pravice rezervirane le za socialiste kot pisce protestnega članka, kar gotovo ni politični program Socialistične stranke Slovenije. Poudariti bi želel, da se Socialdemokratska stranka Slovenije zavzema za ekonomske stanarine, ki bi dobile tržno verifikacijo, vendar smo proti temu, da bi se ta denar zlival v potrošnjo. V skupščini si je delegat SDS z drugimi prizadeval za moratorij sklepa IS o povišanju stanarin in komunalnih storitev in o reorganizaciji občinske uprave, dokler se ne preveri adekvatnostteh sklepov, česar pa ostali delegati niso večinsko podprli. Socialdemokrati si prizadevamo, da bi stanovanjsko gospodarstvo postalo veja gospodarstva. S socialisti pa smo si podobni v prizadevanju, da je treba pred delovanjem tržnih mehanizmov zaščititi socialno ogrožene stanovalce, vendar v okviru realnih ekonomskih možnosti. Tudi mi si želimo, da bi v bodoče konstruktivno reševali družbene probleme v skupščini. Uličnih dogodkov si nočemo kalkulirati niti v čast niti v korist, še predvsem takrat ne, ko gre to na račun drugih strank ali posameznikov. To si želimo tudi od drugih, ki cenijo politično odgovornost. V prizadevanjih za demokracijo in višji politični kulturni standard se socialdemokrati pridružujemo protestu, ki ga je Socialistična stranka objavila v Našem glasu 12.12.90. Miha Rostohar Metod Sonc: ne obtožujte DEMOS in SDSS! »Socialdemokratska stranka Slovenije — Krško se zavzema za tržno gospodarstvo in s tem tudi za ekonomsko ceno stanarin. Po obravnavi na skupščini smo sklenili, da se odstotek predloženega povišanja zadrži, da pa se začne izvajati postopno (v manjših odstotkih) višanje cen stanarin. SDSS se ne strinja z načinom, da se take zadeve razrešujejo »na ulici«. Ni umestno, da se obtožuje DEMOS in člane SDSS kot organizatorje protestnega zborovanja, četudi so bili nekateri med njimi prisotni. SDSS se ne strinja z oceno, da je do zborovanja prišlo »spontano«, saj razpolaga s podatki, da so ljudje dobivali pozive naj pridejo pred občino. SDSS je proti temu, da se podobni problemi rešujejo na način, kot so se, saj se zavzemamo za demokratično, parlamentarno razpravo.« (Iz razprave g. Metoda Sonca, delegata SDSS v zboru krajevnih skupnosti SO Krško) 14 NaSglas 1,21. januar 1991 Franc Černelič, predsednik IS SO Krško: Izjava ob protestnem zborovanju Po razpravi na SO se je izvršni svet obvezal, da bo ponovno proučil argumente skupščinskih delegatov za preverbo upravičenosti dviga cen in argumente skupščine za počasnejše približevanje cen ekonomski ravni stanarin. Po skupščinski seji smo na kolegiju predlagali, da na izvršnem svetu sklenemo zadržanje izvajanja odloka, dokler ne pridobimo strokovne ocene in proučimo socialni moment njihove rasti. V sredo (12.12.90) smo imeli redno sejo IS, kjer so, takoj na začetku, ob pregledu zapisnika, sprejeli sklep, da začasno zadržimo izvajanje Odloka. To začasno zadrževanje izvajanja odloka je bilo smiselno, saj še nismo vedeli, ali bo potrebno odlok tudi preklicati in izdati novega, z zmernejšo rastjo ali kako drugčno korekturo. Ob 15,00 so me poklicali demonstranti pred upravno zgradbo občinske skupščine in, ker še niso bili zbrani, so prosili za polurni odlog. Ob okrog 15,30 so me ponovno poklicali in predstavili svoje zahteve. V vmesnem času smo na seji izvršnega sveta že obravnavali stanje pritiska in ugotavljali možne vzroke za shod. Postavljene zahteve demonstrantov so bile zelo ekzaktne in so se nanašale na preklic sklepov (Odloka) o povišanju stanarin, cen komunalnih storitev, na odstranitev g. Petra Cesarja iz Stanovanjske zadruge in odstranitev gospe Silvane Mozer iz Kostaka. Dan je bil termin treh minut. IS je od 15,30 do cca 14,30 razpravljal o pritisku, možnih posledicah in načinu, kako sprejeti sklep, ki bi bil najmanj problematičen. Glede na to, da je SO zahtevala korekturo s počasnejšo rastjo cen, smo se odločili za prelkic odlokov in s tem zadovoljitev demonstrantov, istočasno pa smo tudi odprli možnost priprave novega odloka, na podlagi usmeritev delegatov skupščinskih zborov. Na izvršnem svetu smo obravnavali tudi možne posledice v predplebiscitnem obdobju in upoštevali dejstvo, da smo, zaradi znanih razlogov, notranjost upravne zgradbe varovali s pripadniki enot TO. Izogniti smo se želeli kakršnmemukoli konfliktu z mnilico ali širšim nemirom. Ugotavljamo, da smo s sprejetjem sklepa izbrali izmed dveh neprijetnih možnosti manj neprijetno. Nihče na izvršnem svetu ni nikoli izjavljal, da je bil zaveden! Nikakor se tudi ne moremo strinjati z mišljenji nekaterih, da je to bila neformalna skupina, saj je bila očitno dobro organizirana, celo z navzočnostjo novinarjev. V zvezi s sklepom o prenehanju fuinkcije pomočnika predsednika občinskega komiteja za družbeno planiranje, ki ga je, po prejšnji organizaciji, zasedal Peter Cesar, ugotasvljamo le dejstvo, da v naši organizaciji takih funkcij ni več. V zvezi z zahtevo glede odstranitve vodstva DO Kostak pa je izvršni svet sprejel edini možen sklep, da, v skladu z novo zakonodajo, predlaga SO reorganizacijo komunalne dejavnosti. V zvezi z vprašanjem delegata socialistične stranke (Slavka šribarja) in SDP (Maksimilijana Babica) ugotavljamo sledeče: dejansko je vprašanje izredno smiselno in usmerja izvršni svet v delo. Resnično nastajata dva sklopa velikih problemov: stanje gospodsarstva in stopnjevanje socialnih težav. Po drugi strani je delo izvršnega sveta obremenjeno z reorganizacijami in programi. Nikakor se ne moremo strinjati z obtožbami, da se IS ukvarja z obrobnimi zadevami, saj smo v intenzivnih stkih in dogovarjanjih s tistimi gospodarskimi enotami v naši občini, ki ta hip potrebujejo povezovalno pomoč z republiko in v intenzivnih dogovorih z ministri pomsamez-nih resorjev, s katerimi skušamo doseči finančne olajšave za posamezne panoge. Prav tako smo z odlaganjem plačil prispevkov bistveno pripomogli, da je gospodarstvo v občini za kanček lažje premagovalo likvidnostne težave. Zaradi tega smo težav seveda imeli na ravni pro- Sprejem za člane Celulozar Predstavniki občine Krško so v petek, 11.1.91, sprejeli vodstvo Plavalnega kluba Celulozar in pet najuspešnejših plavalcev. V vodstvu kluba so bili gospodje: strokovni sodelavec Andrej Škafar, član upravnega odbora Ivan Repec in trener plavalcev Anton Bizjak. Kot predstavniki občine so se sprejema udeležili gospodje Danilo Siter, gostitelj in sekretar sekretariata za družbene dejavnosti, predsednik SO Krško Vojko Omerzu in izvršnega sveta Franc Černelič. V pozdravnem nagovoru je gospod Siter poudaril, da gostijo mlade športnike zato, da bi se seznanili s problematiko plavalnega športa v krški občini. Predsednik SO Krško je v svojem delu uvoda orisal razvoj in pomen plavalnega športa v krški občini od zametkov ob zgraditvi plavalnega bazena (sredi petdesetih let) preko gostovanj mnogih plavalnih raprezentanc v Krškem, kar vse, skupaj s tekmovalnimi uspehi današnje generacije, zavezuje k prizadevanjem za ponovno oživitev plavanja pri nas. Svoje besede so predstavniki Plavalnega kluba Celulozar namenili predvsem predstavitvi uspehov v lanski plavalni sezoni, ki so bili največji v dosedanji zgodovini kluba (Anton Bizjak), medtem ko je Andrej Škafar orisal organizacijo plavalnega kluba in predstavil konkretno delo, od osnovnih, preko računa več, a smo zaenkrat tudi te uspešno reševali. Takoj ob prevzemu stanja smo ugotovili, da imamo na proračunu in skladu dolgove, ki jih bomo morali najprej poravnati in šele nato programirati nova dela. Pripravljena je vizija razvoja, ki je zgolj izhodišče za pripravo plana in jo bodo delegati občinske skupščine na naslednjih sejah obravnavali. Naše prepričanje je, da smo, kljub kasnejši izvolitvi, vendarle storili vsaj toliko, Če ne več, kot druge občine na našem področju. Omejevani pa smo z obljubljenim sprejetjem republiških zakonov na ravni, ki jih žal ni tako hitro, kot je predvidevala Slovenska vlada in je tudi ta v zamudi z plansakimi dokumenti. Sprememba zakona o davkih in javnih financah daje novo smer proračuna, ki se ji moramo prav tako prilagoditi. Prepričan sem, da bo dovolj gradiva za delegate v skupščini, ki bodo morali tvorno in odgovorno odločati o njem. Za pripravo vseh odgovorov na vprašanja je žal vedno premalo časa, tokrat ga je pa še posebej malo. Zato bomo ostale odgovore pripravili za naslegno številko Našega glasa. Plavalnega kluba nadaljevalnih do športnih šol plavanja. Celoten postopek se zaključuje z izborom najboljših, aktivnih članov v eno izmed petih selekcij kluba. Najbolj razveseljivo pa je, daje po dolgoletnih prizadevanjih v Osnovni šoli Jurija Dalmatina pričel delovati prvi športni razred. Ob predstavitvi delovnih pogojev v klubu je poudaril, da plavalci vseh selekcij trenirajo v 50-metrskem zunanjem bazenu poleti in pozimi, vse ostale dejavnosti pa potekajo v bazenu krške osnovne šole. Delo vodstva kluba je predstavil Ivan Repec. Po njegovih besedah je klub prišel v tekmovanjih do točke, ko potrebujejo širšo pomoč za izvedbo vrhunskega dela športnega programa. Problem je že to, da nimajo na voljo pokritega bazena, hkrati pa jih pesti — za našo družbo tudi sicer značilno — kronično pomanjkanje denarja. Predstavili so se tudi plavalci sami, ki so povedali, da trenirajo v slabem bazenu, da pri treningih, ki naj bi v osnovi služili krepitvi mladega organizma, morajo vdihavati onesnažen zrak... Treningi jim vzamejo tako veliko energije kot časa, saj trenirajo štirikrat tedensko po devetdeset minut zjutraj (pred poukom) in šestkrat tedensko po dve uri popoldan. Tako jim ostane zelo malo prostega časa za lastno zasebno življenje. Zavedajo se tudi, da brez zelo napornih treningov tudi rezultatov ne bi bilo. Naš glas 1,21. januar 1991 15 Predsednik izvršnega sveta Franc Černelič je poudaril, da se zaveda vseh težav, ki jih ima tako plavalni klub kakor vsi ostali. Izvršni svet namerava v kratkem sklicati predstavnike vseh klubov na razgovor o novi nadaljnji organiziranosti dela v športu. V nevezanem delu razgovora je Anton Bizjak poudaril, da kljub za sedaj še samo dobrim namenom izvršnega sveta klub takoj potrebuje sredstva za uresničitev programa njihovih dveh članic Natalije Repec in Sergeje Gradišek, ki sta že izpolnili normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo v začetku avgusta v Antwerpnu. Če hoče klub pokriti te stroške, mora zbrati 100— 150 tisoč dinarjev, sicer bo moral ta del programa opustiti ali pa priškrniti (opustiti) osnovno dejavnost z vsemi ostalimi selekcijami, kar seveda pomeni rezanje korenin. Za lansko pot na enako prvenstvo v Franciji jima je namreč moral zbrati sredstva klub s svojo dejavnostjo. Tudi ideja, da bi starši prispevali del sredstev za potrebe delovanja kluba, ni bila več izvirna, saj klub že leto dni od njih pobira plavarino. Starši za klub plačujejo tudi članarino v Plavalni zvezi Slovenije. Gospod Siter se je na koncu srečanja zahvalil za posredovane podatke in plavalce za dosežene rezultate pohvalil, v spomin pa jim je izročil praktična darila (stenske ure). Najuspešnejši plavalki, Repčeva in Gradiškova, imata zaradi doseženih rezultatov status zveznega razreda. S tem bi morali samoumevno biti upravičeni tudi do prejemanja štipendije. Sredstva za to bi morala zagotoviti Športna zveza Krško, ki pa denarja nima na voljo. V svetu, kjer se ljudje zavedajo potrebe po športni rekreaciji vseh prebivalcev, kjer je prostovoljno delo v vrhunskem športu bolj ko ne preteklost, saj vsi živimo od denarja, ki ga pa ni niti za najosnovnejše potrebe, je težko pričakovati, da bodo z dobljenim denarjem zadovoljni vsi ali vsaj nekateri udeleženci delitve prazne vreče. Krški plavalni klub ima sicer kup zamisli o tem, kako bi lahko z lastno dejavnostjo (zdravstveno, rekreacijsko plavanje, kopališka dejavnost...) uresničil velik del dotoka sredstev, a za čisto vse je predpogoj postavitev novega, pokritega plavalnega bazena. Anton Bizjak Plavalni klub Celulozar Krško Razpis plavalnih tečajev in športne šole plavanja Plavalni klub Celulozar iz Krškega razpisuje: 1. Plavalne šole Šola bo trajala od 4. februarja do 31. maja 1991. Učenje bo potekalo v petih skupinah, vsaka bo imela na voljo po en dan v tednu. Za vse skupine bo veljal enak urnik: med 17. in 18. uro. V posamezni skupini je lahko zaradi varnosti največ 12 otrok. Učenje bo potekalo v zaprtem bazenčku Osnovne šole Jurij Dalmatin v Krškem. 2. Športna šola Se vedno je možno prijaviti otroke, ki že plavajo, v športno šolo plavanja, kjer se bodo naučili vseh plavalnih tehnik in skokov na glavo. Učenje se bo pričelo 4. februarja in bo trajalo do konca šolskega leta. Udeleženci bodo razdeljeni v dve skupini: 1. ponedeljek, sreda 2. torek, četrtek petek: otroci obeh skupin, ki zaradi različnih razlogov niso mogli biti prisotni pri učenju v svoji skupini Obe skupini bosta delali med 16. in 17. uro v bazenčku OŠ Jurij Dalmatin v Krškem. Vse ostale informacije bodo starši prejeli po pošti, ko bodo prijavili svoje otroke. Prijave sprejemamo do 25. januarja 1991 na telefon: številka 21 — 038 (Videm) interno 547 (Škafar Andrej), vsak dan med 9. in 10. uro po pošti: na naslov PK Celulozar p.p. 6, Krško osebno: vsak dan med 16,30 in 20. uro na letnem bazenu pri podjetju Videm Krško, 16.1.91 Andrej Škafar NajuspeSnejši krški plavalci — od leve: Matej Bo-žovič (finale lanskega kadetskega državnega prvenstva), Anja Repec (druga na državnem pionirskem prvenstvu 1990 in več medalj s slovenskega pionirskega prvenstva), Natalija Repec (balkan- ska mladinska prvakinja, drugo in tretje mesto na Balkaniadi, udeleženka evropskega mladinskega prvenstva v Franciji in večkratna državna in slovenska prvakinja pri mladincih in članih), Sergeja Gradišek (štirikratna viceprvakinja Balkana v mladinski konkurenci, večkratna državna in slovenska prvakinja pri mladincih in članih), A miška Cerovšek (druga na kadetskem državnem prvenstvu in več medalj s slovenskega kadetskega prvenstva). 16 Ko zmanjka elektrike... Včasih smo električno energijo uporabljali predvsem za razsvetljavo. Ko je je zmanjkalo, smo prižgali svečo, pa je bilo. Potem je z razvojem prišla cela vrsta električnih naprav, ki so nam lajšale delo in življenje, pa tudi zasužnjevale so nas. Danes bi menda lahko marsikje cela družina ne opazila, da elektrike ni, če bi le televizor nemoteno deloval. Tehnologija pa je napredovala in vse večje računalnikov. Zlasti osebnih. Delajo seveda na elektriko in potrebujejo nemoteno oskrbo z energijo. Če se njen dotok prekine, ugasnejo. S tem se samodejno izbriše vse, kar je zapisano v delovnem spominu takih računalnikov. Ta delovni spomin pa je lahko nekaj neizmernega. V njem so lahko še deli tekstov ali podatki, kijih uporabnik računalnika še ni uspel shraniti. Z nenadno izključitvijo je vse to izgubljeno. Tisti, ki dela z računalnikom, mora delo pričeti znova. So tudi operacije prenosa in urejanja podatkov, ki trajajo dlje časa. Če v takem trnutku zmanjka elektrike, se podatki porazgubijo po vsem sistemu —tam, kjer jih pač prekinitev toka najde. To lahko za operaterja pomeni tudi teden dni dela, preden stvari postavi na svoje mesto. Nekatere so seveda izgubljene za vedno. In kaj je bolj preprostega, kot stopiti do omarice z varovalkami in za trenutek eno odviti — toliko, da se varno odklopi del omrežja, en uporabnik... Doslej to res ni bilo nič hudega. Komaj seje kaj poznalo. A časi se pač spreminjajo. Ura računalniškega operaterja stane okrog 100 DEM, lahko več ali manj. Stvar dogovora! Pri tem je treba upoštevati, da takle energetski šok ob nenadni izključitvi in takojšnji vključitvi dotoka elektrike lahko poškoduje tudi računalnik. Saj ni nujno, da bo vedno ob njem kdo, ki ga bo takoj ugasnil. Nekatere operacije lahko zaupamo računalniku tudi v času, ko nas ni poleg. Ko nam je nekoč pred kratkim zmanjkalo elektrike, smo v naši ulici videli, da so v eni izmed sosednih hiš bili mojstri varilci. Pač, poskusili so, a varovalka ni prenesla toka. To se brez problema zamenja. Drugič zopet pa smo na ulici našli tele fante. Samo za nekaj minut je obakrat zmanjkalo elektrike. A tudi če bije samo za sekundo, bi bilo dovolj. Mi smo izgubili nekaj besedila, računalnikar v naši hiši pa je štiri dni urejal razpršene podatke. Koliko računalnikov je samo na Cesti krških žrtev v Krškem, menda še ni seštel nihče. In tudi ne bo. Vse dokler ne bo nastala tolikšna škoda, da se bo splačalo krivca poiskati in od njega iztožiti nastalo škodo. Tudi zakonodajo na tem področju bomo slej ali prej natančno uredili. __________________________________________________ Naš glas 1,21. januar 1991 f S tem ko objavljamo pričujočo fotografijo, nikakor nočemo suv gerirati, da so tile fantje na njej krivci. Oni samo opravljajo svoje delo. Je pa stvar vodenja in organizacije, da uredi te umazane formalnosti — tudi obveščanje prizadetih. Kam z odpadno steklovino? Prazne steklenice in vsa ostala steklovina so menda kar uporabna sekundarna surovina. Uporabna seveda samo, če je pravilno zbrana: ločeno od ostalih odpadkov. V ta namen bi zanesljivo bolj učinkovito kakor načrtovana reciklaža na sanitarni deponiji prav prišle podobne namenske posode. Zbiralnike za steklo in razne druge specialne odpadke znajo danes izdelati že kar lepe, tako da niti videzu okolja ne škodujejo in bi lahko stali kjerkoli v naselju. Postopno bi se verjetno tudi prebivalci navadili, da vanje sodijo odpadne steklenice, kozarci... Žal smo tega, ki ga vidite na fotografiji, edinega lahko izsledili v krškem mestnem jedru. Pa še ta je v zasebni lasti okrepčevalnice Jurček. Zato predlagamo katerikoli izmed političnih strank, naj postavitev takšnih kontejnerjev zapiše v svoj naslednji predvolilni program kot eno izmed konkretnih nalog ob množici načelnih ciljev. Ne bojih preveč stalo in v tednu dni po volitvah ga bodo lahko uresničili. Tudi volilci bodo to navdušeno opažih. Morda bi kdo mislil, daje taka naloga omalovaževanje političnega sistema, strankarske dejavnosti in volilcev. Zato pripišimo, da bo vendarle takoj, ko bomo za silo rešili svoja eksistenčna vprašanja, ponovno postalo naš sovražnik številka ena okolje. Onesnaženo seveda. Grše kot bomo mi delali z njim, grše bo njegovo maščevanje. Našglas 1,21. januar 1991 17 »Vzgoja udeležencev v cestnem prometu: Nagrajena najboljša dela šolarjev Skupinska fotografija dobitnikov nagrad in priznanj s predstavniki občinskega izvršnegasve-ta (gospodje zadaj od leve): Drago Bučar, Ivan Petrišič in Franc Pa vlin. Žal mentorjev nismo mogli pritegniti k sodelovanju in so (tako kot vedno) skromno ostali v ozadju. Tudi o tem je kasneje tekla beseda: koliko dodatnega truda mora mentor vložiti v vsakega svojega varovanca, preden ta doseže zmago na kakem pomembnejšem tekmovanju. Potempa seveda ostane le načelno moralno zadoščenje, ki ga vsi hitro pozabijo, mentorji se dodatnega dela naveličajo in skupaj s svojimi učenci zdrsnejo v povprečje... Pa ne bi smelo biti tako, ker le izjemni napori prinašajo izjemne rezultate, ki dajejo kasneje tudi dobiček. Zato jih bomo morali na kak način nagraditi Prizadevni posamezniki, ki se kljub težavam trudijo vcepljati mladim državljanom znanje in zavest o nevarnostih, s katerimi jih vsak dan obdaja udeležba v prometu, so v začetku januarja poželi sadove še ene akcije. V brestaniški osnovni šoli so se zbrali udeleženci natečaja, objavljenega ob tednu varnosti v cestnem prometu (v oktobru 1990), njihovi mentorji in predstavniki pokrovitelja, izvršnega sveta SO Krško. Občinski izvršni svet je namreč razpisal nagradni natečaj za najboljše spise in risbe na temo prometne varnosti in odziv je bil velik. Potrudili so se tako učenci kot mentorji in šestčlanska komisija je imela obilo dela s podeljevanjem nagrad Praktično nagrado, kolo, sta za najboljši spis dobila Nina Fab-jančič (OŠ Brestanica) v skupini starejših in Gaber Mahovne (OŠ Raka) med mlajšimi udeleženci. Med starejšimi je drugo nagrado dobila Irena Burja (OŠ Leskovec), tretjo pa Janja Ojsteršek (OŠ Senovo). Med mlajšimi pa sta bila Jerneja Završnik (OŠ Kostanjevica) druga in Petra Bizjan (OŠ Raka) tretjav Najboljšo risbo so poslali Tina Brinovar (OŠ Senovo), Marko Bcnjft in Rok Rostohar (OŠ Krško) izmed starejših ter mlajši tekmovalci Drejče Pisek (OŠ Kostanjevica), Bojan Mirt (OS Raka) in Matic Skušek (OŠ Kostanjevica). Prvouvrščeni iz vsake skupine risarjev je dobil v dar sliko domačega umetnika, gospoda Pavla Predaniča. Ni pomembno, ali je bil odziv tako velik zaradi obljubljenih praktičnih nagrad ali zaradi prizadevnosti in vestnosti mentorjev prometne vzgoje na šolah. Pomembno je, da se čim več otrok že v šolski dobi nauči razmišljati o prometu, o varnosti in možnih posledicah nepremišljenega ravnanja ali nezgod. Če jim bo sistem vzgoje tako razmišljanje vcepil v podzavest, ga bodo nemara vsaj del ponesli s seboj tudi v kasnejše življenje. Takrat ko bodo imeli možnost postati »pravi« udeleženci v prometu, nevarni tudi drugim. Zaradi tega se splača vlagati v njihovo znanje in vzgojo in zaradi tega, ker jih morda lahko navadimo, da bodo vplivali tudi na način obnašanja svojih staršev v prometu. Res je sicer, da stari, nevzdrževani avtomobili in ceste ter nervoza, pogojena z okoliščinami, ki se počasi zajeda v vsakega izmed nas, prispevajo svoje k prometnovar-nostni situaciji. A če pristanemo na to, da se že vnaprej odvezujemo odgovornosti za svoje obnašanje v prometu, lahko stanje samo poslabšamo. Iz enega šolskega razreda mrtvih otrok na ulicah (doslej) bomo postopoma prišli na dva. Zanje pa bomo krivi vsi, ne le tisti neposredno udeleženi v nezgodah. Naš prispevek k tej akciji bo objava najboljših nagrajenih del. Naj človek živi Da, tukaj. Točno tukaj. Tukaj sem ležal ves v krvi. Tukaj sem umrl. Krvi ni več. Niti sledi. Saj je minilo že eno leto, odkar sem mrtev. Eno leto. Zdaj sem se vrnil. Maščevanje. Naloga iz sveta umrlih. V nesrečah, tako kot jaz. Prometne nesreče. Nesreča! Kakšna beseda! Kot sreča, le da pred njo stoji besedica NE. In ta beseda je smrt. Moja smrt. Smrt tisočih ljudi. Maščevati se moram. Bom zmogel? Vem, kdo me je ubil. Vem, kje živi, lahko poskrbim, da se mu zgodi nesreča. Tako, kot je on spravil s sveta mene, ga lahko tudi jaz. Pravzaprav — moram. Bom zmogel? Bom! Ta človek mi je povzročil strašna trpljenja. V drugem svetu. Mučil sem se. Eno leto! Zakaj se ne bi še on? Jutri! Jutri bo tudi on spoznal naš svet Tudi on bo izkusil bolečine. Dovolj bo, da neviden sedem na njegov motor, za njim, in mu zmešam misli. Paziti moram, da ne bo ubil še koga drugega, samo sebe. Mene tako ne more. To ne bo težko. Zaletel se bo v ograjo mostu in padel v reko. Jaz z njim. Takoj bova v svetu maščevanja. V našem svetu. Tako se bom maščeval. Vendar moram počakati do jutra. Se imam čas. Zdaj grem domov k mamici in očku. Ta pot. Velikokrat sem jo prehodil. Od doma v šolo, iz šole domov. Nekega dne pa nisem več prišel domov. To je bilo tisti dan, ko me je človek umoril. Zgodilo se je nekaj metrov od šole. Vsega se spominjam, kot v počasnem posnetku. Po enem letu sem spet doma. To je naš blok. Spominjam se časa, ko sem bil še majhen, živ otrok. Nikoli nisem vedel, kateri izmed teh blokov je pravi. Zdaj vem. Zdaj nisem več majhen, živ otrok. Jaz sem mrtev. Mrtev star otrok. Stopnice. Do našega stanovanja jih je sedemdeset Kot duh neslišno zdrsnem po teh sedemdesetih stopnicah. Stojim pred našimi vrati. Zaklenjeno, seveda. Toda — saj sem breztelesen! Z mislimi se prestavim v spalnico. Čisto mirno spita. Tako mladostna sta. Luna osvetljuje njuna obraza. Draga mami, očka! Saj se bomo še srečali. Čez mnogo let! Do takrat pa živita! Lepo in srečno. Ne mislita name kot na mrtvega, ampak kot na nekoga, ki ga zdajle ni, vendar se bosta z njim spet srečala! Lahko noč mami. Lahko noč očka! Res ju imam rad. In onadva imata mene. Saj sem bil njun edini otrok Pravzaprav — sem še vedno njun edini otrok. Le da sem mrtev. Rad imam tudi Niko. In tudi ona je imela rada mene. Se ona. Kmalu bo jutro. Moj načrt Misli me prestavijo k Niki. Nika mirno spi. Z izrazom popolnega zadovoljstva. Lepa je. Dobra. Ljubim te, Nika! 18 Naš glas 1,21. januar 1991 Nina Fabjančič se zaradi drugih obveznosti ni mogla udeležiti skupinskega fotografiranja po končani slovesnosti Nagrado (kolo in priznanje) je njej in vsem drugim dobitnikom izročil, predstojnik izpitnega centra za vozniške izpite v občiniKrško, gospod Ivan Pe-trišič. Predrznež iz metropole Bilo je v Mariboru, ne vem, kdaj. Spim v svoji postelji, kar naenkrat pa vrrr!!! Vsta-nem, toda vrr že ni več. Čudim se, da je kak vrr sploh lahko tako hiter. Zaspal sem. Ko se zbudim, je ura enajst. Skočim iz svoje mehke postelje, se umijem in grem jest. Odšel sem na balkon. Potem pa zaškriplje in zaslišijo se spet podobni glasovi. Izza vogala zdrvi vamaha. Čeprav ljubim motorje, se mi je zdel voznik pravi idiot. Zavore je pritisnil tako močno, da seje na pesku naredila velika sled. Pesek se je razpršil daleč naokrog. To močno zaviranje je povzročila po-tepuška mačka. Motorist je imel oblečeno črno obleko, čelado in rokavice, povezane z usnjenimi trakovi. Ko je oddivjal z motorjem, se je za njim poznala le še črna sled gum. Po tem seje res dalo spoznati predrzneža iz metropole. Gaber Mahovne OŠ Raka Avtorja risb sta dobila prvo nagrado. Za zgornjo Tina Brinovar, za spodnjo Drejče Pisek. Jutro. Mesto oživlja. Budi se. Maščevanje. Tu sta. Morilec in njegov motor. Ubil meje! Ta človek! Človek! Maščeval se bom! Človek brezskrbno zaklepa vrata. Zdaj gre v garažo. Po motor. Sede na motor. Zdaj! Sedim za človekom. Človek, nič hudega sluteč, vžge morilski motor in se odpelje. Z njim jaz. Le kako se lahko še vedno vozi z motorjem, ki meje ubil? Kako to zmore? Bila je nesreča. Ni me mogel videti. Tudi sam sem bil kriv. Tako mislijo vsi ljudje. Mrtvi pa vidimo samo eno stvar — mrtvi smo in človek nas je ubil. Nobenih dejstev. Smrt. Mrtev sem in zdaj sem tu, da ubijem še njega. Začel sem vplivati na njegove misli. Mešam jih med sabo. Vidim, kako se zaletavajo druga v drugo. Zbranost popušča. Popolnoma je zmeden. Zdaj drviva v ograjo mostu! Spodaj je siva reka. Mrzla. Smrt! NE! NE BO UMRL! Moje misli se odločijo v delcu trenutka in divje objamejo človeka. Zadržujejo ga! Konec more! Človek je živ. Motorje v reki. Toda ČLOVEK JE ŽIV! REŠIL SEM GA! NISEM SE MOGEL MAŠČEVATI! NAJ ŽIVI. NAJ ČLOVEK ŽIVI! Nina Fabjančič, 8. a r. OŠ Adama Bohoriča Brestanica Naš glas 1,21. januar 1991 19 Sluga peče po nemški tehnologiji: Testo mora petkrat počivati Pri petnajstih letih je Martin Sluga s starši odšel na »začasno delo v tujino«, kot smo temu takrat rekli. V Zahodno Nemčijo. V Nurnbergu seje izučil za peka, dalal je v eni izmed tamkajšnjih pekarn, kjer so imeli svoje redne stranke iz cele ulice in bližnje okolice, kjer so pekli vsak dan enako kakovosten (dober) kruh in torte za »kaffee zeit«. Vedno za iste stranke, vedno enake (visoke) kakovosti... Nemška kava je sicer drugačna od naše — turške, a torte..., te imajo svoj sloves. Svojo poklicno kariero je Martin Sluga nadaljeval kot vodja proizvodnje v pekarni v Titovem Velenju, v obratu, kije imel največjo proizvodnjo v vsej Jugoslaviji. Vsaj tako nam je zatrdil gospod Sluga in dodal komentar: »Nič ni bila važna kakovost, samo količina! Peč je bila vedno preobremenjena, čas peke je zadostoval predvsem za kuhanje kruha. Kruh se mora lepo speči in zapeči, tehnologija mora biti prava, testo mora imeti dovolj časa za počitek, za shajanje.« Kakšnih petkrat testo počiva v novi peka-riji Martina Sluge na Rožnem. Tam je namreč sklenil s krajevno skupnostjo dogovor, da vzame v najem prostore nekdanjega POZD-a in da bo lahko v njih delal, vse dokler bo pekel in prodajal kruh. Okrog 100.000 DEM je vložil v ureditev obrata, občina mu je pomagala z 200.000 dinarji ugodnega posojila — ravno za nakup peči. Peč zmore pri polni izkoriščenosti okrog 3 tone kruha na dan, medtem ko ga sedaj speče med 300 in 400 kilogrami. Ravno prav za enega človeka, en kombi... Dela in peče sam, z občasno pomočjo žene in brata. Pravi, daje brat priden in uporaben. Žena je seveda preko dneva v prodajalni pred pekarijo, po potrebi pa seveda pomaga povsod, kjer je treba. Uradno sicer družina živi pri Martinovih starših, v bližini družbenega doma, kjer je pekarija, a očitno se njihovo življenje le preveč suče okrog dela in priprav. Zato so čez dan kar v prostoru, ki mu pravijo pisarna, kjer Martin počiva, ko čaka na posamezne faze dela, ko zjutraj razvozi kruh porabnikom, ko sprejema naročila, ko naroča moko... »Tudi ob desetih zvečer me še znajo poklicati in naročiti kruh za drugi dan. Moko jemljem pri Žitu, pošiljajo mi uležano, saj za peko mora biti stara vsaj dvajset dni. Samo telefon zavrtim in pokažem jim, kam naj jo zložijo. Če bi jo hotel sam nabavljati, bi mi to Peč je nova, grejejo nafta. Mešalec za testo je naba vil iz druge roke, a je avtomatiziran. Meša počasneje, hitreje, se ustavlja, vse po programu. Nismo si zapomnili, kako se tej napra vi reče, po veča pa učinko vitost dela: iz določene mase testa izoblikuje v vdolbinah točno odtehtane kepice, ravno prave za oblikovanje peciva. pobralo preveč časa, preveč dela... Zasebniki tudi nimajo skladišč, da bi jim lahko v njih sveže mleta moka zorela. V Nurnbergu sem se učil za peka in slaščičarja, moje sošolke pa za prodajalke kruha. Ne za prodajalke kar tako, pa naj bo moka ali železo. Naučile so se zadnja vrsta gre noter že malo na silo in potem je kruh pač tak, kakršen je. Zato sije dal police napraviti take, da ustrezajo dimenzijam kruha, zloženega poševno v eno vrsto. Sicer pa pečejo pri Slugovih beli, polbeli, francoski kruh in nekaj vrst peciv (z makom, sirom, zemlje...). Prodajajo ga v brestaniško šolo, v Agrokombinatove trgovine v Brestanici in na Senovem, načrtujejo tudi prodajo v bodočem novem lokalu nasproti občinske upravne zgradbe. Martin Sluga pa je podje- delati s kruhom in ga poznati. Če s kruhom delaš prav, če ga prav umesiš in spečeš, če počiva, če ga prav zložiš v police, ne pa stlačiš, mora kruh sigurno biti okusen in uporaben nekaj dni!« Problem se začne že pri arhitekturi: police dovoljujejo zlaganje kruha v več plasteh, ten. Rad bi svoj lokal. Načrtuje nabavo in postavitev lastnega kioska v bližini krške tržnice. Preko njega bi potem lahko tudi razširil in izpopolnil svoj program. To pa še niso vsi njegovi načrti: pred pustom bo stekla peka krofov... in še kaj. O enem smo prepričani: če bo ohranil kakovost, bo tudi vse drugo še lahko postoril. 20 Naš glas 1,21. januar 1991 Redni remont v NE Krško opravljen v predvidenem roku Po 45 dneh se je uspešno končal tudi 8. redni remont v NE Krško. Med 16. novembrom 1990 in 2 januarjem, ko je operativno osebje malo po 11. uri zvečer ponovno priključilo elektrarno na omrežje, so bila opravljena vsa načrtovana dela. Obnovitvena dela na primarnem —jedrskem delu in na sekundarnem — klasičnem delu elektrarne so pokazala, da se oprema nahaja v dokaj dobrem stanju. Tudi na upar-jalnikih je opaziti stabilizacijo stanja. Kot med vsakim letnim remontom smo tudi tokrat zamenjali del iztrošenega goriva z novim. Tako je sedaj v reaktorski posodi novih 48 gorivnih elementov, ki naj bi bili sposobni z ostalimi, še neiztrošenimi, proizvajati potrebno električno energijo do 92. leta, ko načrtujemo naslednji večji remont. To pa pomeni, da v letu 91 ne bi bilo klasičnega remonta z menjavo goriva, ampak samo dvotedenska preventivna nega postrojenja v poletnem času. Že v letošnjem letu pa bodo potekale priprave na zahte viejšo revitalizacijo postrojenja po 10-letnem obdobju, in v izdelavi so tudi razne študije za posodobitev elektrarne. Rezultati 8. gorivnega ciklusa so bili izredno zadovoljivi in najboljši do sedaj. Opazen je izrazit napredek stabilnosti objekta, saj so bile v minulem gorivnem obdobju (med dvema remontoma) samo tri zaustavitve, razpoložljivost pa preko 80 odstotna (projektirana je 70%!). NEK Služba za informiranje iNEK Poročilo o delovanju NE Krško DECEMBER 1990 Decembra krška nuklearka ni proizvajala električne energije, ker je bila zaradi rednega remonta zaustavljena. V tem času zato niso merili temperature reke Save, medtem ko so ostali podatki zbrani tudi za december. Tekočinske emisije Koncentracija radioaktivnosti v efluentih pred izpustom v Savo je bila v mejah za pitno vodo (po Ur. listu SFRJ, 8/87, za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od največje skupne dopustne letne radioaktivnosti v tekočinski efluentih (tritij — 20 TBq, ostali dopustni radionuklidi — 200 GBq): — tritij 3,18 % — ostali 0,11% Plinske emisije 1. Koncentracija radioaktivnosti (na razdalji 500 m) je bila v mejah za zrak (po Ur. listu SFRJ, 8/87, za skupine posameznikov iz prebivalstva). 2. Delež od letno dovoljene doze za NEK zaradi emisije na razdalji 500 m (50 mi-kroSv): 0,0001 %. Radioaktivni odpadki Število radioaktivnih sodov, uskladiščenih decembra: — RAO srednje aktivnosti: 246 — RAO nizke aktivnosti: 0 Število vseh doslej uskladiščenih sodov: 7868. Folo: Goran Rovan nČarga Naš glas 1, 21. januar 1991 21 Delavska univerza Krško vpisuje v svoje izobraževalne programe: višjo upravno šolo - VI/1 nad-pr.trgovinski poslovodja - V. nad-pr. upravni tehnik - V. EPFD-ekonomski tehnik - V. OSNOVNO ŠOLO ZA ODRASLE - 6.,7. in 8.razred jezikovne tečaje: - slovenski jezik, - angleški jezik, - nemški jezik, - italijanski jezik, - francoski jezik v druge programe za delo: - varstvo pri delu, - higienski minimum, - za delavce varovanja, - voznike viličarja, - voznike motornih čolnov, - voznike B kat. AVTO ŠOLO OPP in vožnjo, - strojnike parnih kotlov, - strojnike centralnega ogrevanja, - upravljalce težke in lahke gradbene mehanizacije, - usposabljanja za strežbo in točenje pijač, - kletarjenje in stekleničenje vin, - kuhanje, - obrezovanje sadnega drevja, - krojenje in šivanje, - strojno pletenje - in druge po potrebah. Prijave v posamezne programe sprejemajo do 15.2.1991 oziroma do popolnitve skupin. Vse podrobnejše informacije dobite osebno na ČKŽ15 ali po telefonu 0608/ 31-152. Nevarne prometne zagate in akrobacije Saj že od nekdaj nismo vedeli povedati nič dobrega o prometni ureditvi v krški občini. Pa nisem nameraval kritizirati! Te poprositi. Dve stvari! Kljub temu da so Krške prometnice še kar osvetljene, je križišče pri »podmornici« v neki čudni temi. Zjutraj, ko vse hiti na delo, so tudi pešci nestrpni. Skočijo na prehod, pa kar bo. Pozimi so noči dolge, ob prometnih konicah zjutraj in zvečer je vse skupaj še bolj nepregledno in nevarno, saj ima tudi marsikateri voznik ledene ali vsaj rosne šipe. Morda bi pa le bila javna razsvetljava cenejša od kakršnekoli poškodbe!? Tudi druga pobožna želja se nanaša na gnečo ob prometnih konicah! Pri semaforju se z urejanjem prometa potrudijo prometniki. Žal jih pa ni na križišču, kjer se promet iz Leskovca (ne)vključuje na CKŽ, ali pa na Vidmu, kjer se pešci prebijajo čez cesto kot vedo in znajo, kjer avtobusi ne morejo s postaje... Saj ljudje pazijo, trudijo se. A med njimi je tudi nerodnih voznikov, nervoznih ljudi s frustracijami... Morda bi pomagala pomoč prometnikov... 22 Naš glas 1,21. januar 1991 12. kolo tekme II. SKL CENTER Zmaga podboških košarkarjev Rezultat košarkarske tekme, ki stajo 12. 1.91 odigrala KK Podbočje in KK Novoles Novo mestoje bil 93:78 (polčas 48:44). Za podboško ekipo so bili najuspešnejši strelci F. Krošelj (23), F. Rozman (21), S. Krivo-kapič (13), M. Krajcar (12), D. Vego (10), V. Jurečič (6), B. Rozman (4), J. Kumaric (2) in M. Jurečič (2). Za ekipo Novolesa so koš polnili: M. Červ (23), S. Zupančič (19), M. Zaturoski (15), R. Lihteneger (9), S. Kovačevič (8), S. Brunsko-le (2) in Lenart (2). Domačini (Podbočje) so zasluženo zmagali s 15 točkami razlike, čeprav je bil po prvem polčasu rezultat tesen. V zmagovalni ekipi sta se posebej izkazala Krošelj in F. Rozman. Tako ima košarkarski klub Podbočje po 12 kolih 10 zmag in s samo dvema porazoma še vedno vodi na lestvici za točko prednosti pred Zlatorogom iz Laškega in mlajšo ekipo Smelta—Olimpije. Tekma 13. kola je bila 19.1.91 v Podboč-ju. Igrali sta ekipi Podbočja in Zagorja ob Savi. Žal vam rezultata nismo mogli posredovati, ker je Naš glas takrat že bil v tiskarni. Predsednik KK Podbočje: Marjan Dornik Novice z montaže PS 1 in deinkinga 28. 12.1990 smo imeli na gradbišču 97,2 % opreme, ki jo je dobavil Beloit iz Italije s svojimi poddobavitelji. 28. 1. 1990 smo imeli majhno svečanost, ko je bil postavljen na svoje mesto visokotlačni natok papirnega stroja. Na svojih temeljih je postavljene že veliko strojne opreme, tako da se bo lahko montaža še bolj pospešila in razširila na cevovode, toplotno in prezračevalno tehniko, nizko- in visokonapetostno elektriko, pnevmatiko, hidravliko, specialne instalacije, kot npr. centralno mazanje, instrumentacijo itd. Dne 3.1.1991 smo po novoletnih praznikih zopet začeli z gradbenimi deli in montažo, ki jo bomo postopoma pospeševali. Sedaj dela dnevno na gradbišču 180 ljudi in bo nadaljnje povečanje odvisno od dohoda domače opreme. Od Beloita so prisotni že štirje nadzorni monterji, za koordinacijo dela na gradbišču in za vodenje projekta skrbi projektni team Vidma. Montaža poteka šest dni v tednu po 12 ur dnevno in en dan osem ur, po potrebi pa bomo uvedli tudi dve dvanajsturni izmeni. Trenutno ima investitor, Videm, največ dela in problemov s tem, da pravočasno zagotavlja ves potrebni montažni material, specialne usluge in opremo, ki jo izdelujejo dobavitelji v državi in v domačih vzdrževalnih delavnicah. Ta problematika je povezana z dotokom dinarskih sredstev iz kredita Ljubljanske NaSglas 1,21.januar 1991 23 banke d.d., ker je Videm že izčrpal v finančni konstrukciji predvidena lastna sredstva. Tempo montaže bo torej odvisen od dotoka denarja, od tega pa je odvisna tudi uresničitev terminskega plana in zagona PS 1, katerega novi proizvodni program je za podjetje Videm zelo pomemben. Vodja projektne skupine PS 1: Zoran Dular Fotografije na strani 22 natoka (mase na papirni stroj) in deinkinga (naprave za razčr-niljenje) je posnel Črt Čargo Konferenca OK SDP Krško: »Naša krivda naj ne bo nikomur izgovor za nesposobnost!« To je eno izmed gesel, s katerimi je Stranka demokratčne prenove Slovenije — Krško sklicala svojo konferenco za 19. januarja, torej v času, ko je (žal) Naš glas bil že v tiskarni. Po programu, zapisanem na vabilu, naj bi udeleženci sprejeli statutarni sklep o organiziranosti, programske cilje delovanja svoje stranke in izvolili novo vodstvo. V spremnem besedilu je bilo tudi zapisano, da »procesi resda tečejo v različnih okoljih z različno intenziteto in, seveda, v veliki meri odvisno od stopnje razvitosti in dejanske demokracije ter iskrenega prepričanja o tem, da želimo po tolikih letih in desetletjih tavanj v temi zaživeti v svetel dan in jasno bodočnost v svoji suvereni in neodvisni državi, povezani z vsemi tistimi, ki imajo do nas enako mero spoštovanja in enako hotenje za dosego skupno dogovorjenih ciljev.« »Na naši konferenci moramo prav tako vložiti določen napor v to, da potegnemo črto in povez s preteklostjo! Ne bomo dovoljevali, da se nam nalagajo bremena preteklosti, in sicer tista, zoper katera smo se sami znotraj naše stranke odločno borili in tudi največkrat sami plačevali najbolj težak davek...« Vabilo je podpisal predsednik OK SDP, Janez Rošker. Skupščina KDS Krško Predsednik skupščine KDS, gospod Peter Cesar, vabi vse delegate skupščine KDS na 2. sejo Skupščine Kabelskega distribucijskega sistema Krško, ki bo v ponedeljek, 21. januarja 1991, ob 18,00 v sejni sobi B Skupščine občine Krško. Pogovarjali se bodo o problematiki neplačevanja vzdrževalnine KDS. Vsled nevarnosti prenehanja funkcioniranja kabelsko-distribucijskega sistema, ki se pojavlja zaradi neplačevanja vzdrževalnine KDS in zaradi vse ostale nerazčiščene problematike, bodo delegati morali najti jasne in učinkovite ukrepe za naprej. 24 Naš glas 1,21. januar 1991 ,N^^X^^V%^A^VN,^A^VX^%^(^A^1^VV^^^^^^VVV\^**W^^VVVV^^ Korak k resnici Septembra lani začeti ciklus okroglih miz s skupnim naslovom »Korak k resnici« bomo Slovenski krščanski demokrati v Krškem nadaljevali v petek, 25. januarja ob 17.00 uri v Kulturnem domu Krško. Tokrat bomo poskušali narediti korak k resnici o sodobni družini. Vprašali se bomo, ali je družina še temelj družbe. V naslovu smo zapisali »temelj zdrave družbe«. Morda se bo kdo vprašal, zakaj »zdrava družba«. Odgovori lahko vsak zdravo misleči človek, ki opaža simptome bolezni naše družbe: nezaupanje, prepiri na vseh ravneh naših medsebojnih odnosov, obrekovanja, obtožbe, poneverbe, grožnje, nasilje, vojne... Menimo, čeprav neradi priznamo, daje kriza družbe posledica krize posameznika — družine. Lahko bi rekli tudi kriza vrednot (poštenost, osebna odgovornost, dobrota, spoštovanje različnosti, integritete sočloveka, spoštovanje materinstva, očetovstva, starejših...) Osnovne naloge družine izginjajo. Smo narod v umiranju. Naše otroke vzgajajo institucije (vrtec, šola), saj v njih preživijo večino dneva (8-10 ur). Koliko časa otrok preživi intenzivno z nami — starši? Zelo malo, saj nas preokupiranost z borbo za življenje od danes do jutri (materialistično usmerjena družba — družina) odtujuje od potreb naših otrok. Zanje enostavno nimamo časa, oziroma ne znamo vstopati v njihov čisti svet igre, poštenosti, iskrenosti in do-bronamernosti. Starševstvo je »edini poklic«, za katerega ni potrebna posebna izobrazba, čeprav vedno bolj priznavamo, da ne znamo vzgajati naših otrok. Vzgoja je vedno bolj permisivna (otrok naj se sam odloči, kaj je zanj prav in kaj ne, namesto da bi to izkušnjo dobil od staršev). V naših otrocih vedno bolj opažamo občutek osamljenosti, za-puščenosti, nezadovoljstva in nezainteresiranosti. Televizija in ulica sta »edina prijatelja« naših otrok. Smo starši s tem res zadovoljni? Smo pripravljeni sprejeti posledice? Svoje poglede na omenjeno problematiko nam bodo na okrogli mizi skušali predstaviti: dr. Peter Vencelj — republiški sekretar za vzgojo in izobraževanje, dr. Jože Ramovš, dr. Tone Kunstelj, prof. Jože Korinčič, prof. Vanja Kržan, dipl. oec. Matija Potočnik in socialna delavka Marijana Sečen. Vljudno vabimo vse, ki vas omenjena problematika zanima, da se okrogle mize zanesljivo udeležite. S svojimi vprašanji, predlogi in pobudami boste lahko prispevali svoj delež k reševanju tako pomembne problematike. Naj na koncu omenimo, da bomo s tem dogodkom počastili prvo obletnico delovanja SKD v Krškem. V ta namen bomo, po končani okrogli mizi, v avli kulturnega doma priredili družabno srečanje ob kozarčku domačega. Organizatorji okrogle mize — SKD Krško Foto: Črt Čargo Foto: Črt Čargo