PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni cDoberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-Si. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla za-
nja številka.
edini
tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevni!
| TRST
^ 5 w S
o- 2 ’ £
8 Sl
^ m x z * £ % %
ni 'C ^	^
X O ? S
linije)
r-i
Poètnina pteina v gotovhi! Abtx poatata 1 gruppo
Cena 650 lir • Leto XLII. št. 107 (12.432)
Trst, četrtek, 8. maja 1
Pismo enotne delegacije Slovencev v Italiji predsedniku republike Francescu Cossigi
Enotna delegacija Slovencev v Italiji je naslovila predsedniku republike Francescu Cossigi nasledke pismo:
Gospod predsednik!
Enotna delegacija Slovencev v Italiji, reprezentativni organizem slovenske manjšine, bi Vam bila hotela osebno izreči pozdrav naše skupnosti ob priložnosti Vašega obiska v Furlaniji, obnovljeni po tragičnem potresu izpred desetih let. Žal moramo ugotoviti, da do tega ni prišlo, kajti zaman so bila naša prizadevanja pri pristojnih oblasteh, katerim smo pravočasno posredovali prošnjo za kratko srečanje z Vami, čeprav smo se zavedali, da bo Vaš obisk zelo kratek.
Naglasili smo nujnost tega srečanja, da bi Vam lahko neposredno izrazili zaskrbljenost in pričakovanja naše skupnosti. Skoraj štirideset let po rojstvu italijanske republike, katere ustava jamči vsem jezikovnim manjšinam posebna zaščitna določila in deset let po ratifikaciji Osimskega sporazuma, v katerem je potrjena obveza italijanske države, da zajamči naši manjšini zaščito čimvečje možne stopnje, moramo žal vzeti na znanje še en poskus, da bi v parlamentu zamrznili razpravo in odobritev zakona o globalni zaščiti.
Živo se še spominjamo Vaših besed, ko ste poudarili potrebo, da bi bila italijanska republika skupna domovina tudi skupnostim jezika, ki je drugačen od italijanskega, primerno zaščitenim prav v njihovih drugačnostih, ki predstavljajo bogastvo, ki ne sme biti izbrisano.
Ker zaupamo Vaši vlogi najvišjega jamstva ustave in Vašemu osebnemu čutu, Vam ponovno naslavljamo, gospod predsednik, prošnjo za Vaš ponoven in tehten poseg pri pristojnih oblasteh, da bi bili odstranjeni zadržki in ovire za hitro odobritev zaščitnega zakona, ki bi zajamčil vsem Slovencem, ki živijo v 35 občinah videmske, goriške in tržaške pokrajine svobodno uživanje pravic, ki bi omogočile ohranitev in razvoj jezikovne in kulturne identitete ter posebne gospodarske in družbene interese na ozemlju, na katerem so zgodovinsko naseljeni.
V zvezi s tem Vas ponovno prosimo, kot smo že naredili v februarju, da bi nas sprejeli na Kvirinalu.
Prejmite izraze našega globokega spoštovanja.
Zaskrbljenost v italijanskih političnih krogih ^
O- —
O »
Predlog o referendumu za gradnje novih jedrskih central
Poslanica Mihaila Gorbačova predsedniku vlade Craxiju
SANDOR TENCE
REVE — »Zahvaljujem se italijanski vladi za izkazano solidarnost ob okvari v jedrski centrali v Černobilu. Mi zelo pozitivno cenimo dejstvo, da se niso italijanski strokovnjaki, ki so zaposleni v Ukrajini jn v Belorusiji, predali vznemirjenosti in so ostali na svojih delovnih mestih v duhu tradicionalnega sodelovanja med Italijo in Sovjetsko zvezo. Mi bomo tudi vnaprej informirali Italijo, tako kot druge države in svetovno javno mnenje, o naših posegih in prizadevanjih za odpravo posledic okvare«. To je vsebina brzojavke, ki jo je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov naslovil predsedniku vlade Craxiju pred njegovim odhodom iz Tokia, kjer je sodeloval na vrhu najbolj industrializiranih držav. Več kot deset dni po jedrski nesreči v bližini Kijeva se je tako Kremelj odločil, da vzporedno s prvimi reportažami sovjetskih občil razbije zid molka, ki je obdajal eksplozijo in požar v reaktorju. Mogoče je to prvi korak širše diplomatske in politične akcije sovjetskih oblasti, ki bodo sedaj, kot menijo nekateri, ponudile prizadetim državam neke vrste simbolično odškodnino za veliko gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila nesreča. To je sicer samo domneva, ki nima za sedaj nič skupnega s številnimi zahtevami po povračilu stroškov, ki prihajajo iz Italije in tudi iz drugih držav zahodne Evrope.
Nesreča v Černobilu je v Italiji poleg vsega sprožila tudi živahno politično razpravo o varnosti jedrskih central in o umestnosti gradnje novih. Iz ankete, ki jo je pripravil tednik »Europeo«, izhaja, da več kot 60 odst.
Italijanov odločno nasprotuje gradnji novih atomskih central in je istočasno mnenja, da bi se lahko nesreča, podobna tisti v SZ, pripetila tudi v Italiji. Kar 54 odstotkov anketirancev pa je prepričanih, da so centrale nevarne tako kot atomske bombe, medtem ko se je le 27 odstotkov ljudi izreklo za izvajanje energetskega načrta in torej za gradnjo novih central. Mnogi odgovori so seveda sad trenutne jeze in emotivnosti, dokazujejo pa, da je javno mnenje zelo zaskrbljeno nad zadnjimi dogodki in se torej sedaj upravičeno sprašuje, ali so res NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Miran Potrč predsednik skupščine SR Slovenije
LJUBLJANA — Na skupnem zasedanju vseh treh zborov slovenske republiške skupščine v novi sestavi so delegati za novega predsednika izvolili Mirana Potrča, za podpredsednika pa Marijo Zupančič - Vičar in Jožeta Kneza. Prav tako so razglasili predsednika (Franceta Popita) ter člane predsedstva SR Slovenije ter izvolili predsednika (Dušana Šinigoja), dva podpredsednika in člane novega republiškega izvršnega sveta, kot tudi delegacijo Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine Jugoslavije, (dd)
Danes podpis sporazuma med sindikati in industrija
RIM — Podjetniške organizacije Confindustria, Intersind in ASAP ter sindikalna zveza CGIL - CISL - UIL bodo danes uradno podpisale sporazum o izplačevanju dozorelih decimalk draginjske doklade in izvajanju posebnih dogovorov glede poklicnega usposabljanja v okviru prizadevanj za zmanjšanje brezposelnosti. Formalizacija sporazuma pomeni važen političen dogodek, toliko bolj, ker je zadnja pogodba na takšni ravni bila sklenjena pred enajstimi leti, ko sta se Lama in Agnelli domenila za zenotenje točk draginjske doklade pri 2389 lirah. Predsednik Confindustrie Lucchini je podpis sporazuma označil kot premik v smeri tvornejših odnosov s sindikalno zvezo, obenem pa dejal, da je treba posvečati večjo skrb nezaposlenim kot zaposlenim.
Craxi: Inflacija še letos lahko pade pod 5 od sto
Sen. Gerbčeva iz protesta zapustila
svečanost v Vidmu
Slovenska senatorka KPI Jelka Gerbec nam je sporočila, da je v torek v znak protesta zapustila svečanost v Vidmu, ker so ji onemogočili, da bi predsedniku republike neposredno posredovala željo zastopništva Slovencev v Italiji, da se sestane s Predsednikom republike. Odločno protestira tudi proti zadržanju nekaterih osebnosti, ki so svečanost organizirate in ki so ji hotele preprečiti celo, d® bi predsednika pozdravila. To pa lo onemogočil sam Cossiga, ki sena-terko osebno dobro pozna in ki je Predrl bariere in ji stisnil roko. Senatorka meni, da najbrže prošnje za sPrejem predsedniku republike sploh nteo posredovali.
Cankar in Trst
NA 3. STRANI
Ta mesec povišanje draginjske doklade
RIM — Ker je kazatelj Istat o življenjskih stroških, na katerega osnovi se določa draginjska doklada, v času november 1985 - april 1986 na-rastel za 2,72 od sto, bodo uslužbenci z majsko plačo prejeli najmanj 16 tisoč lir več, sicer pa bo doklada za uslužbence z višjo plačo nekoliko višja.
2. junija letos ponovno praznik
RIM — Komisija za delo poslanske zbornice je včeraj sprejela zakonski osnutek ministrskega predsednika Craxija, po katerem bomo letos praznovali 40. obletnico republike v ponedeljek, 2. junija. Sklep poslanske zbornice bo verjetno še v tem tednu potrdil senat.
RIM — Po povratku iz Tokia se bo Craxi danes soočil z zadnjo fazo vladnega preverjanja in se sešel z načelniki večinskih skupin v parlamentu. Toda čakajo ga še druga žgoča vprašanja, kot so brezposelnost, inflacija in cena denarja, skratka vsa gospodarska problematika. O inflaciji Craxi pravi, da se še letos lahko zniža pod 5 od sto, če bo u-strezno ukrepanje dosledno, če ne bo
Iraški bombniki napadli Teheran
TEHERAN — Uradna iranska tiskovna agencija »Ima« je sporočila vest, da so včeraj iraška letala bom-bardiiiala Teheran, Iraški bombniki naj bi zadeli rafinerijo petroleja pri Teheranu, kjer je nato izbruhnil močan požar. Irak ni napadal Teherana od lanskega 15. junija.
prišlo do nenadzorovanih odločitev, kakršna bi bila npr. podražitev stanovanjskih najemnin, in če bodo tisti, ki inflacijo izkoriščajo v lastne namene, s tem prenehali. Zmanjšanju inflacije pa mora po Craxijevi sodbi slediti tudi zmanjšanje brezposelnosti, obresti in cene denarja: »Nesprejemljivo in neopravičljivo je, da ob 6-odstotni inflaciji denar na Jugu stane 20 od sto več. Znižati se morajo tudi obresti na državne vrednotnice, potem ko je do tega v privatnem sektorju že prišlo«.
Toda prvi problem, ki se ga bo Craxi lotil, zadeva posledice nesreče v Černobilu oz. prilagoditvene popravke k državnemu energetskemu načrtu, ki zapade konec junija, sicer pa se bo moral spopasti še z davkom TASCO, z gradbenim odpustom, z obnovo vodstev RAI in drugih javnih ustanov ter s problemom mednarodnega terorizma, k čemur ga sili Spadolini.
G. R.
Senat je zavrnil sklep o uvedbi davka TASCO
Reagan pozitivno ocenil dokument o terorizmu
RIM — Senat je včeraj zavrnil , ^go poglavje zakonskega odloka o v^tevnih financah, ki predvideva u-edbo posebnega davka na občinske witve TASCO. Glasovanje je bilo ■ tea, udeležilo se ga je 238 senatoria''’ za uvedbo davka se jih je izre-g.P.lU in pu-oti njej ravno toliko, a vi)rte so se vzdržali. Po senatnem pra-„I teku se v primeru enakega števila s asov za ali proti predmet glasova-Vl zavrne. Drugi zaporedni poraz ; koalicije (prvega je utrpela b[.rlvcerajšnjim ob glasovanju o grad-st, odpustu) gre pripisati prostim stra Cifrn	vrs*:	potih večinskih
teh un ^>0 zatrdilu demokristjanov je ali v -° P° mnenju drugih pa 20
Tajno glasovanje so zahtevali predvsem komunisti, ki so z izidom seveda zadovoljni, saj so dosegli cilj, ki so si ga zastavili že ob priliki prvega dekreta o javnih financah decembra lani, kot je izjavil načelnik njihove senatne skupine Pecchioli s pripombo, da bo parlamentu zdaj laže proučiti ukrepe za izdelavo krajevno uprav nih proračunov 1986. Sicer pa je KPI pripravljena vzeti v pretres reden zakonski osnutek o izvajanju prve faze davčne avtonomije v krajevnih ustanovah leta 1987.
V smislu zavrnjenega poglavja o davku TASCO bi ta moral biti formalno uveden 1. januarja 1987, vendar z možnostjo njegove retroaktivne veljavnosti od 1. januarja letos.
TOKIO — Ameriški predsednik Ronald Reagan je na včerajšnji tiskovni konferenci v Tokiu po vrhu sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda vsestransko pozitivno ocenil srečanje. Pohvalno se je izrazil predvsem o dokumentu, ki navaja Libijo kot glavno »podpornico mednarodnega terorizma«, proti kateremu se je treba boriti s skupnimi močmi. Odločno pa je zanikal, da bi ta dokument preprečeval morebitne vojaške opci je ZDA, saj dokument tega izrecno ne prepoveduje. V isti sapi pa je a-meriški predsednik odločno zanikal vesti ameriške televizijske mreže »CBS«, da bi ZDA pripravljale napad na Libijo z manevrirnimi raketami Cruise polnjenimi s konvencionalnimi bojnimi glavami. Reagan pa ni zanikal možnosti, da bi ZDA odgovorile na teroristične izzive, ne bodo
pa seveda nikogar o tem predhodno obvestile.
Libija je že najodločneje obsodila ta tokijski dokument kot »kršjtev temeljne listine OZN«. Tripoliško zunanje ministrstvo pa je včeraj pozvalo veleposlanike Italije, Francije, ZRN, Japonske in opravnika poslov nizozemskega veleposlaništva, da bi jim sporočilo »odločno nasprotovanje tokijskemu dokumentu o terorizmu« in da bi zahtevalo »pojasnila« o morebitni vpletenosti teh držav v »novem agresivnem načrtu proti Libiji«.
Dokument o terorizmu so najodloč neje obsodili tudi v Moskvi, kjer navajajo. da so razviti klonili pred ZDA, saj niso niti z besedico omenili bombne napade na libijsko civilno prebivalstvo, prav tako niso obsodili te groba kršitve mednarodnega prava.
NOGOMET:
po zmagi nad Barcelono
Steaua iz Bukarešte evropski prvak
KOLESARSTVO: dirka Alpe Adria
Mantovani prvi v Pordenonu
MLADINSKE IGRE
Odbojkarjem Trinka naslov
deželnih prvakov
NA 10. STRANI
• Referendum
Sovjetski dnevniki tekmujejo v »pozitivnih« reportažah
NADALJEVANJE S 1. STRANI
za Italijo nujno potrebne nove atomske centrale.
To se v teh dneh sprašujejo tudi politiki in znanstveniki. Slednji so ostro ločeni v dva tabora; v enega, ki pravi, da napredek nujno zahteva atomsko energijo, seveda v energetske in torej v miroljubne namene, upoštevajoč vse varnostne ukrepe in v drugega, ki privilegira alternativne vire e-nergije in ki je mnenja, da so jedrske centrale predvsem velik finančni posel.
V senatu in v poslanski zbornici se v teh dneh kopičijo interpelacije in resolucije vseh političnih sil. Vsi, razen redkih izjem, zahtevajo sklicanje državne konference o energiji in torej neke vrste »trenutek razmišljanja« pred gradnjo novih central. Radikalci in demoproletarci, ki uživajo podporo ekologistov, bodo v kratkem začeli zbiranje podpisov za ljudski referendum proti gradnji novih jedrskih central in so pri tem želi celo odobravanje socialdemokratov. Prvi preizkusni kamen za nasprotnike atomske energije bo vsekakor že sobotna rimska manifestacija proti gradnji novih central, za katero so dala pobudo združenja, kot sta Svetovni sklad za naravo (WWF) in gibanje »Italia nostra«. Pobudo so že podprle mnoge organizacije in tudi mnoge ugledne osebnosti najrazličnejših političnih in idejnih prepričanj. V osebnem imenu se bo shoda udeležil tudi novoizvoljeni predsednik komunističnih poslancev Renato Zan-gheri, medtem ko je prav včeraj vodstvo KPI uradno zahtevalo prekinitev gradnje druge jedrske centrale v kraju Trinko Vercellese, kjer bodo v nedeljo spet zborovali ekologisti.
SANDOR TENCE
Kljub boljši informiranosti še nejasna ključna vprašanja o nesreči v Černobilu
MOSKVA — Sovjetski dnevniki so včeraj uprizorili že pravo tekmovanje v tem, kdo bo imel več »pozitivnih« zapisov, ki bodo dokazovali, da je stanje v okolici černobilske jedrske elektrarne, se pn-avi v Ukrajini, v Belorusiji in južnih pre-delih ruske federacije, normalno. Večinoma sicer dajejo svojim reportažnim poročilom nevtralne, neocenske naslove, le vladni dnevnik »Izvestija« je tu zastavil jasni kazalec z naslovom »Položaj je pod nadzorstvom«.
Tisk objavlja razmeroma zelo obtežno enotno poročilo agencije TASS s predsinočnje tiskovne konference. Pač pa so televizijski gledalci pred-sinočnjim zaman čakali v osrednji politični informativni oddaji »Vremja« na posnetke te konference, ker so jo mimo vseh napovedi moskovski propagandisti stlačili v posebno oddajo (mimogrede povejmo, da so podobno posebno oddajo pridno napovedali predzadnji ponedeljek, ko so »prodajali« senzacijo z vrnjenim beguncem Olegom Tumanovom).
Kaj torej sovjetski bralec lahko danes izve več, kot pa mu je bilo znano dan prej, ko je videl poročilo s tiskovne konference? Nič bistvenega, čeprav so pomembni tudi številni pogledi v težko vsakdanje življenje evakuiranih ljudi.
Iz reportaže, ki jo objavlja »Sovjetskaja Rosi-ja«, med drugim izvemo, da je »položaj sicer še vedno vznemirljiv, da pa ni razlogov za neutemeljeni skepkicizem«. Kaj to pomeni? Takšne formulacije je piač mogoče razlagati v obe smeri, podobno kot stavek, ki pravi, da »so v teku intenzivna delà za odstranjevanje posledic nesreče«.
Iz 30-kilometrske cone okoli jedrske elektrarne so izselili vse živo, tudi krave in konje, pa svinje in porutnino. Na prometnih križiščih stra-
žijo posebne skupine in z dozimetri merijo vse, kar potuje mimo. Očitno so se mnogi kmetje oziroma kolhozni delavci upirali temu, da so morali trenutno zap>ustiti svoje hišice. Treba jih je bilo »prepričevati«, pravi prvi sekretar oblastnega komiteja KP Ukrajine Grigorij Revenko dopisnikoma agencije TASS. Iz tega dopisa je mogoče zaznati edmo sled samokritike doslej: Revenko namreč pxravi, da je bilo »nekaj delavcev, ki v težavnih razmerah niso pokazali zadosti možatosti in pripravljenosti, da se postavijo na čelo«, pa tudi to, da je bilo »nekaj nesoglasij, v glavnem upravnega značaja«, ko je šlo za oskrbo preseljenih z najnujnejšimi potrebščinami.
Težavno je po vsem poslušanju in branju poluradnih in uradnih poročil sestaviti točno podobo dogajanja in odgovoriti na tista ključna vprašanja, ki so po vsej laični logiki bistvenega pomena za posledice nesreče: kdaj se je evakuacija najbolj ogroženih začela in kdaj končala? Kolikšne doze radioaktivnega žarčenja so utrpoli? Kakšne so resnične količine radiacije, ki so jo doživeli ali utrpeli prebivalci druge cone, torej tistih predelov, ki niso prišli v poštev za evakuacijo?
Revenko sicer poudarja, da je evakuacija »a-tomščikov«, torej zaposlenih na jedrski elektrarni in hkrati prebivalcev mesta Pripjat, trajala dve uri in 45 minut. Toda od kdaj do kdaj? Kolona 1100 avtobusov je bila dolga okoli 20 kilometrov, beremo v že omenjeni repjortaži — ne povedo pa ničesar o tem, kaj se je dogajalo v coni, kamor so se preselili.
Pravzaprav je treba za odgovor vzeti besede predsednika vladne komisije in namestnika predsednika sovjetske vlade Borisa Šocerbina, ko je na tiskovni konferenci zagotavljal, da zunaj ožjega območja okoli JE ljudje niso utrpeli za zdrav-
je nevarnega žarčenja. Od kod potemtakem »planika« na Poljskem, v Romuniji in v vsej Skandinaviji, da drugih, še dosti bolj oddaljenih dežel Evrope sploh ne omenimo? Ko bi bilo treba odgovarjati na takšna vprašanja, so spretno spoznali, da je bil izčrpan čas za tiskovno konferenco.
SZ polemična do Zahoda
Seveda je tudi včeraj sovjetski tisk pridno polemiziral z zahodnimi mediji in dokazoval, da gre v bistvu za protisovjetsko zaroto militarističnih krogov, ki se bojijo, da bi jim javna razprava o posledicah jedrskega oboroževanja prekrižala račune... Tudi tu imajo nekateri časniki svoje »poslastice«. Tako denimo objavlja »Sovjetskaja Rosijo« pod naslovom »Nemoralno je posmehovati se« zapis iz pogovora s tujimi turisti, ki so jih srečali v velikanskem moskovskem hotelu »Ukrajina«. Gotovo ni čisto kar tako, da so na prvo mesto postavili izjavo neke Jugoslovanke z imenom Barbara Jurman, ki je uredniku dala tudi geslo za gornji naslov. Ta Jugoslovanka pravi, da je prišla 30. o-prila s skupino turistov v Kijev, da so jih tam izredno gostoljubno sprejeli, da so imeli »ogromno srečanj«, da pa niso nikjer zasledili nikakršne panike, o kateri so poročala zahodna sredstva javnega obveščanja. »To, kar se je zgodilo na Černobilski JE, je nesreča. Posmehovati se nad njo, kot to delajo na Zahodu, je nemoralno«, je izjavila (seveda pa časopis ne pove, kdaj je ta izjava zabeležena — govori le o »teh dneh«, — in Jugoslovanka očitno ni mogla ničesar vedeti o tem, kar se dogaja v njeni domovini v »teh dneh«),
ANTON RUPNIK
Zahteva po sklicanju konference o italijanskem energetskem načrtu
V Italiji delujejo tri jedrske elektrarne četrta je v gradnji, dve pa načrtujejo
RIM — V Italiji delujejo trenutno tri jedrske centrale, od katerih je največja tista v Caorsu (Piacenza), ki ima dva reaktorja s skupno zmogljivostjo 850 megawa-tov. Druga centrala se nahaja v bližini Latine in zmore približno 200 megawatov jakosti, tretja pa v kraju Trino Vercellese v Piemontu (160 megawatov). Energetski plan, ki je bil odobren pred desetimi leti, je odprl pot tudi gradnji četrte centrale v kraju Montalto di Castro (Viterbo). Računajo, da bo ta centrala v severnem Laciju začela proizvajati atomsko energijo morda že prihodnje leto.
Parlament je konec lanskega leta
revidiral energetski načrt, ki predvideva gradnjo dveh novih central na Siciliji in v Apuliji ter okrepitev riaktorjev v Trinu Vercellese. Po tragediji v Černobilu, ki je zadala zelo hud udarec prostašem »jedrske poti za vsako ceno«, sedaj vse stranke (z izjemo republikancev in liberalcev), zahtevajo takojšnje sklicanje državne konference o energiji. Takoj pa bo treba preveriti varnost obstoječih central. Državna ustanova za atomsko energijo (ENEA) meni, da so italijanske centrale med najbolj varnimi na svetu. Isto so sovjetske oblasti trdile za Čmobil, odgovorjajo ekologisti in piosledice te »varnosti« so sedaj vsem na dlani. (ST)
Kljub očitnemu padcu radioaktivnega sevanja
Se vedno v veljavi omejitve zaradi jedrske onesnaženosti
RIM — Zahvaljujoč ugodnim zračnim tokovom se je zrak nad Italijo skoraj v celoti zamenjal, da obstajajo »žepi radioaktivnosti ozračja« le na nekaterih območjih, kjer relief zemeljskega površja onemogoča hitrejšo izmenjavo zračnih mas. Ob tej spodbudni ugotovitvi pa lahko navedemo, da se v Italiji zapleti nadaljujejo. Italijansko ministrstvo za zdravstvo je včeraj ponovno pozvalo prebivalstvo, da lahko pije sveže pasterizirano mleko in naj prepusti neoporečno trajno mleko dojenčkom, otrokom, nosečnicam in doječim materam. Pozivi pa so po vsem sodeč naleteli na gluha ušesa, saj je poraba svežega mleka skoraj zamrla. Tudi trditev, da lahko z radionukleidi onesnaženo zelenjavo pošljejo na tržišče globoko zmrznjeno po 15 dneh, ne bo bistveno spremenila zmede, ki vlada na tržišču, kjer se je pri odkupu onesnažene listnate zelenjave marsikje zataknilo. Nekateri že ocenjujejo, da bo italijansko gospodarstvo utrpelo za več kot 100 milijard lir škode.
Za številne znanstvenike pa so ti ukrepi »demagoški in nesmiselni«. Avstrijski jedrski fizik Erich Tschirff je vse ocenil kot »bedarijo birokratov in politikov«. Izraelski minister za zdravstvo Mordekaj Gur pa je na pod-
lagi jasnih dokazov navedel, kako smo bili v preteklosti ob ameriških in sovjetskih jedrskih poskusih v atmosferi podvrženi še hujšemu jedrskemu onesnaženju, a ni nihče sprejel takih ukrepov kot v teh dneh v raznih državah Evrope. Nobelova nagrajenka za medicino leta 1977 Yalow je v Bostonu polemično izjavila, da prejme višjo dozo radioaktivnega sevanja vsak potnik, ki z letalom potuje iz Amerike v Evropo kot prebivalci Evrope v teh dneh po nesreči v Černobilu. Izjema so le prebivalci Ukrajine in Belorusije, kjer je bila doza radioaktivnega sevanja precej višja kot v drugih krajih Evrope.
Ob vsem tem je skoraj nerazumljivo, da je EGS prepovedala uvoz živil iz vse vzhodne Evrope in da na zahtevo Italije proučuje možnost, da bi prepovedali tudi uvoz iz Jugoslavije.
Podobno zahtevo je nekdo postavil tudi za Nemško demokratično republiko, a so se temu najodločnejše uprli Zahodni Nemci. Po vsem sodeč se torej lahko stopnja jedrske onesnaženosti meri tudi z gospodarsko ali politično računico.
Atentat
v
v Sri Lanki
COLOMBO — Samo nekaj dni po terorističnem napadu separatistične skupine Tamilov na colombovsko letališče Katunayaka, ko je eksplozija na potniškem letalu »Airlanke« terjala 15 mrtvih in nekaj desetin ranjenih, je v Colombu ponovno počila bomba, ki so jo podtaknili teiroristi. V glavnem mestu Šri Lanke je namreč včeraj eksplodiral peklenski stroj v poslopju, kjer sta imela svoj sedež poštni urad in ministrstvo za telekomunikacije. Tudi včerajšnji teroristični a-tentat je terjal vrsto človeških žrte.v Zaenkrat je 11 ljudi izgubilo življenje, 50 pa jih je bilo v atentatu ranjenih. Teroristi so namestili razstrelivo v prvem nadstropju poslopja v središču mesta. Zaradi eksplozije se je strop pritličnih prostorov sesul in tako zasul vse, ki so se v tistem trenutku nahajali v poštnem uradu. Bomba je počila malo po odprtju uradov, zato pa je bilo v poslopju samem precej ljudi, na ulici pred poslopjem pa veliko mimohoda in avtomobilskega prometa.
Gverilci hinduističnega ekstremističnega gibanja Tamil, ki se bori za ustanovitev avtonomne države v severnem območju Šri Lanke, so takoj zavrnili katerokoli odgovornost za bombni atentat na sedež poštnega urada. Iz Delhija je nato prišla vest, da si je odgovornost za atentat v Šri Lanki prevzela skrajno levičarska organizacija »Džanata Vimukthi Peramuna« (Ljudska osvobodilna fronta). Neznani glasnik organizacije je izjavil, da so atentat izvedli, ker že devet let ni bjlo demokratičnih volitev.
Javna tožilca zahtevala smrtno kazen
za ustaškega zločinca Andrijo Artukoviča
ZAGREB — »V imenu vseh nedolžnih žrtev, v imenu vseh naših narodov, v imenu miroljubnega človeštva, v imenu zakona, zahtevamo za obtoženega Andrijo Artukoviča smrtno kazen«. To je včeraj na koncu 69 strani dolgega končnega govora zahtevala javna tožilka Ivanka Pintar Gajer.
Šestnajsti dan glavne razprave proti Andriji Artukoviču, nekdanjemu ministru ustaškega režima se je končal tudi dokazni postopek tega sojenja. Na začetku včerajšnje razprave je predsednik velikega senata zagrebškega okrožnega sodišča Milko Gajski objavil sklep senata o zavrnitvi vseh glavnih zahtev obrambe, ki so jih zahtevali v torek obto-ženčevj odvetniki.
Gre predvsem za dodatne dokazne materiale, ki bi po mnenju obrambe izpodbili pričevanje glaviih prič ter ponovno medicinsko ekspertizo o psihičnem stanju obtoženega Artukoviča. Senat je odobril samo zahtevo obrambe in prebrana je izjava žene pokojnega Jese Vidica, Olge, o oko liščinah v katerih je bil njen mož aretiran in odpeljan v taborišče »Danica« pri Koprivnici.
Včeraj je odvetnik oškodovancev, družine Jese Vidica, Slobodan Perovič v obširnem predlogu navajal argumente, ki naj bi bili v prid razširitvi obtožnice še za eno kaznivo dejanje — genocid, ki je kaznivo po 141. členu kazenskega zakona SFRJ.
Toda tako javna tožilka kot veliki senat nista sprejela teh predlogov. Javna tožilka je na primer zavrnila kot nepotrebno zavlačevanje postopka v primeru predloga naj se priskrbijo dokumenti s sojenja vojnemu zločincu Eichmannu ter dokumentacija lovca na nacistične zločince Simona Wie-senthala. Predsednik senata Milko Gajski je dejal, da zadostujejo do kazi in pričevanja, v času trajanja dokaznega postopka. Seveda so predloge zastopnika oškodovancev zavrnili tudi odvetniki obtoženega Artukoviča. Javna tožilka Ivanka Pintar Gajer in njen namestnik Anto Nobi-lo, ki sta se menjala med večurnim branjem končnega govora, sta v njem orisala tako okoliščine in postopke, ki so pripeljali do izročitve Andrije Artukoviča 12. februarja našim ob lastem. Artukovič je bil proglašen za vojnega zločinca 1946. leta, ker je bil v organizaciji obtoženega boja proti zaveznikom in narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije in na funkciji ministra, posebno pa kot član Hrvat-skega državnega vodstva začetnik, pobudnik, organizator in je dajal u-kaze v zločinskem policijskem režimu, ki je izvajal množične umore, zapiranja v koncentracijska taborišča, internacije, prisilno delo, krajo premoženja. Javna tožilka je za vsa štiri kazniva dejanja, za katera ga bremeni obtožnica, dejala, da priče in materialni dokazi brez dvoma dokazujejo obtoženčevo krivdo.
Opisala je tudi obnašanje obtoženega v času dokaznega postopka, saj je na vprašanja, ki ga niso mogla obremeniti odgovarjal jasno, izogibal pa se je direktnim odgovorom na vrsto konkretnih vprašanj iz njegove »ministrske preteklosti«, ki bi ga bremenili. Govoril je na primer, da se je kot minister ukvarjal le z organizacijo državnega aparata, sebe je imenoval »moja malenkost«, toda dokazi govorijo nasprotno — sodeloval je tako pri pripravi zakonov (saj je po poklicu pravnik), ki so »uzakonjali« zločin, teror, genocid, prav tako pa je pri teh zločinih tudi neposredno sodeloval. »Obtoženi se na primer spominja, kdaj je spoznal Ante Paveliča, kje je bilo to v Zagrebu, pri kom je bil odvetniški pri-
pravnik in na kateri številki in ulici je bila hiša njegovega principala. Toda ne spominja se takšnih dogodkov kot so genocid nad posameznimi narodi in narodnostmi, genocid, ki se je izvrševal po njegovih zamislih in po njegovih ukazih. Ne spominja se stotine tisoče v pobitih, spominja
pa se podrobnosti nekaterih svojih, kakor želi prikazati, turističnih potovanj (misli se na predvojna potovanja po ustaških centrih, pa tudi medvojna, na primer v Bosno)«, je med drugim zapisano v končnem govoru javne tožilke. Razprava se danes nadaljuje kot se predvideva s končnim govorom zastopnika oškodovanca, družine Vidic, in seveda odvetnikov obtoženega.
TADEJ LABERNIK
7m2:nm
TRST - Ul S. Maurizio 16 (Trg Ospedole) Tel 794669
POMLADANSKE MODNE NOVOSTI
ŽENSKI KOSTIMI od 150.000 lir dalje
izredne cene na vseh artiklih
Na včerajšnji seji Deželnega sveta F-JK
Tudi iz Trsta veliko prijavljenih
V ospredju vprašanja preventivnih ukrepov zaradi jedrskega sevanja
VIDEM, TRST, NOVA GORICA -Na deželnem ozemlju še vedno veljajo preventivni higienski ukrepi zaradi nevarnosti jedrskega sevanja Po nedavni nesreči v jedrski centrali v Černobilu. 0 tem je razpravljal tudi Deželni svet na svojem včerajšnjem zasedanju. Deželni odbornik za zdravstvo Renzulli je podal zadnje podatke o prisotnosti radioaktivnih snovi v zraku, zemlji in posledično, v nekaterih naravnih pridelkih. Tako so na primer zasledili še rahlo prisotnost radioaktivnosti v mleku, v gornjem zemeljskem sloju in v nekaterih listnatih povrtninah. Količina radioaktivnih delcev pa vsekakor ni več zaskrbljujoča,
Po vsej deželi učinkovito deluje nadzorstvo nad vodovodnim omrežjem, vendar doslej še niso zasledili nobene oblike radioaktivnosti. Resnici na ljubo pa je treba priznati, da se je prebivalstva polastila nepri-
čakovana panika, saj pò trgovinah in na zalenjavnih trgih skorajda ni mogoče nabaviti nobene zelenjave, ki je ta čas v prosti prodaji, ker pač ne spada v ogroženo skupino vrtnin. Prav tako je prava sreča, če si kdo lahko privošči zmrznjeno zelenjavo. Posledica te neumestne psihoze pa je, razumljivo, skokovito naraščanje cen. Odbornik Di Benedetto je sicer pomiril duhove rekoč, da vsaj v Trstu nadzorujejo stanje na glavni zelenjavni tržnici. V Fiu-micellu so včeraj namestili službo AHMA, ki nadzoruje dotok zelenjavnega pridelka na trge, kamor pride samo neoporečna zelenjava, vso o-stalo zavržejo v nadzorovane odpade, podobno službo so včeraj popoldne preskrbeli tudi v Spilimbergu.
Podobni varnostni ukrepi veljajo tudi onstran meje, na Tolminskem in Goriškem. Na Tolminskem je sicer položaj bolj drastičen, saj so pri
analizah mleka, ki so jih opravili 4. maja zasledili tolikšno kontaminiranost, da ni primerno za prehrano ljudi in ga je treba nujno oddati v predelavo. Omeniti pa je treba, da se je živina pasla na odprtih travnikih. Prav tako ni primerna za u-živanje zelenjava s tega območja; občani jo smejo kupiti le v trgovinah, kjer so ta živila pod nadzorstvom. Prav tako so v nekatere kraje primorani dovažati pitno vodo, ker analiz iz krajevnih vodovodov še niso dobili.
Razvidno je, da so si nekatere vesti hudo protislovne, kar bržčas še povečuje zmedo med prebivalstvom. Utemeljeno je zaenkrat le dejstvo, da bodo povrtninarji utrpeli največjo škodo, najsi bo tostran ali onstran meje. Zato najbrž ni iz trte izvito mnenje, da bo v prihodnjih tednih prej kot zelenjave, radioaktivne njene cene.
Zanimanje za pedagoški študij v Kopru je veliko
Pri oddelku ljubljanske Pedagoške akademije v Kopru se je doslej prijavilo zelo, velika število kandidatov oziroma kandidatk za eno od razpisanih možnosti pedagoškega študija. Presenetljiv je tudi odziv slovenskih učiteljic in vzgojiteljic z območja Trsta in okolice.
V	koprskem oddelku že 11 let izobražujejo razredne učiteljice v rednem višješolskem študiju. Da bi zadovoljili potrebe in posebnosti obalnega narodnostno mešanega prostora, so omogočili tudi izobraževanje za razredni pouk v osnovnih šolah z italijanskim učnim jezikom. Že letošnjo jesen pa načrtujejo nove oblike, in sicer en oddelek višješolskega študija ob delu za vzgojiteljice predšolskih otrok, za kar se je doslej prijavilo že 40 študentk. Nadaljevali bodo z rednim študijem za razredni pouk1, le da bodo v novem šolskem letu sprejeli večje število slušateljev. Novost je tudi ta, da se bodo — usklajeno s preobrazbo šolstva v Sloveniji oziroma z uvedbo usmerjenega izobraževanja v šolskem letu 1986/87, tudi razredni učitelji izobraževali v visoki in ne več višji šoli kot doslej.
V	koprskem oddelku ljubljanska akademije bodo od letošnje jeseni dalje skrbeli tudi za učitelje slovenskih šol na Tržaškem. Zanimanje za to obliko študija je izredno veliko. Prijavilo se je že nad 40 kandidatk, ki v celoti izpolnjujejo vpisne pogoje. Prijavljene so učiteljice ali vzgojiteljice, nekatere brezposelne, ki bi v Kopru lahko študirale tudi redno. Pogoji dela, bližina obeh krajev hi jim vsekakor to dopustili, hkrati pa bi jim na tak način tudi skrajšal in pocenil šolanje.
Jubilej piranske srednje šole
Srednja naravoslovna matematična šola z italijanskim učnim jezikom v Piranu se pripravlja na praznovanje 'svoje 40-letnice. Lepi jubilej bodo v nekdanji gimnaziji proslavili z več prireditvami, med katerimi tudi razstava fotografij, ki kakorkoli obujajo spomine na prehojena šolska leta. Zato si v pripravljalnem odboru prizadevajo, da bi zbrano gradivo obogatili s pomočjo bivših učencev ali delavcev šole, tako da v maju še računajo na njihovo morebitno pomoč oziroma sodelovanje.
Piranski srednji šoli pripada v vzgo-
Novemu Matajurju in Viljemu Cernu občinsko priznanje OF
KOBARID — Na slovesnosti, ki je bila 26. aprila v Kulturnem domu v Kobaridu in ki so jo pripravile družbenopolitične organizacije tolminske občine v počastitev dneva Osvobodilne fronte in mednarodnega delavskega praznika, so bila podeljena tudi številna občinska priznanja posameznikom, društvom in organizacijam.
Občinsko priznanje Osvobodilne fronte je bilo podeljeno tudi Novemu Matajurju, za dolgoletno narodnobuditeljsko in informativno dejavnost ter predsedniku Teritorialnega odbora SK GZ za videmsko pokrajino, Viljemu Černu, za dolgoletno vztrajno in požrtvovalno delo.
Priznanja OF je izročil predsednik OK SZDL za tolminsko občino, Zdravko Likar. Sledil je nastop pevskih skupin in recitatorjev.
A in izobraževanju na slovenski Oba-^ in v širšem prostoru pomembno me-sto. v njej so znanje nabirali številni ucenci iz vrst italijanske narodnostne skupnosti, zadnja leta pa vse bolj mdi mladi pripadniki slovenskega ah . ru£ih jugoslovanskih narodov. Temu -e. zagotovo botroval sloves dobre *°le oziroma kakovostnega šolskega aela.	M. M.
Od četrtka do četrtka
Obletnica rojstva Ivana Cankarja in Trst
Pojutrišnjem, v soboto, 10. t. m., bo stodeseta obletnica rojstva Ivana Cankarja. V ljubljanskem Cankarjevem domu se vrstijo s skupnim naslovom »Cankarjevi dnevi«, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat Cankarjevega doma. Spričo znane povezanosti Cankarjevega imena s Trstom in vso Primorsko, povezanosti, o kateri smo v našem dnevniku objavljali po vojni nešteto člankov, je nujno, da jo tildi ob tem bežnem jubileju omenimo v našem zapisu.
Verjetno je bil najdaljši članek o Cankarju v Trstu objavljen v našem dnevniku že ob 90-letnici njegovega rojstva pred 20 leti. Napisal ga je pok. dr. Fran Vatovec, ki je predaval zgodovino časnikarstva na ljubljanski fakulteti za sociologijo in novinarstvo pod naslovom »Cankarjeva publicistika in Trst«. Spis je izšel nato v ponatisu tudi v posebni brošuri pri ZTT v Trstu. Naj iz njega navedemo vsaj dva značilna stavka, ko je 21-letni Cankar kot dunajski visokošolec pisal Anici Lušinovi, leta 1897: »Prav včeraj sem dobil dopisnico iz Trsta, v kateri me vabijo, naj vstopim k »Edinosti« za urednika. Za trenutek me je res obšla skušnjava, da bi ponudbo sprejel, a takoj nato sem jo odklonil. Plača je sicer dobra, a prihodnosti ni nobene posebne in jaz dobro vem, kako se študira zunaj univerze.«
Nadaljnje zgovorno in tudi ganljivo pričevanje o tej navezanosti najdemo v Cankarjevem pismu zaročenki na Dunaj leta 1908 in v spominih Ivana Regenta, ki je hotel povabiti CarJcarja v Trst za urednika »Delavskega lista«, soci-iU-stičnega tednika, pa stranka ni imela dena.rja za več kot dvomesečno plačo. Regent je zapisal: »Potem pa je moral urednik plačevati dolgove lista. Takih žrtev pa od Cankarja nismo smeli zahtevati.« Sam Cankar je pisal na Dunaj: »Meni pa morje vedno bolj ugaja . . . Najbrž se bomo jeseni preselili v Trst. Nikjer nisem tako zadovoljen in svež kot tam . . . Bom tudi tako razumen, da ne bomo stanovali v mestu, temveč si bom vzel dalje ob obali v najem kmečko hišico. Tako so mi svetovali že moji tržaški prijatelji, ko šo me hoteli prav tam zadržati. . .«
O Cankarjevi navezanosti na vso Primorsko, ne samo na Trst, beremo v spominih Alberta Široka »Moja srečanja s Cankarjem«, ki je izšla pri ZTT v Trstu ob pisateljevi 100-letnici, leta 1976. Bilo je dve leti pred pisateljevo smrtjo, med obiskom primorskih maturantov pri Cankarju na Rožniku v Ljubljani, ko jim je med drugim pripovedoval: »Primorsko imam rad. Na Primorskem sem se vedno dobro počutil. Večkrat sem predaval v Trstu, pa tudi v Gorici. V Bazovici sem bil dalj časa gost pri dr. Reji. Tam se je rodila tudi moja povest »Milan in Milena«. V Sežani pa sem predaval na učitelj-
skem zborovanju o naši mladinski književnosti. Tam so me sprejeli s takšnim navdušenjem kot še nikjer ... V Gorici sem sicer predaval, bolj kot'Gorico pa poznam Fonavo gostilno v Solkanu, kjer sem bil v gosteh pri dr. Dermoti. . .«
Predaval pa je Cankar v Trstu sedemkrat (v Ljubljani je predaval samo trikrat), v Gorici pa trikrat. Prvih pet tržaških predavanj je bilo v prostorih društva »Ljudski oder« v Delavskem domu v ulici Boschetto, št. 5 (danes Ulica S. Slataper — 1907, 1908 in 1910), nadaljnji dve predavanji (1912 in 1918) pa v Ulici Madonnina 15, kamor so se preselile vse delavske organizacije. Najbolj znamenito tržaško predavanje je bilo zadnje, 20. aprila 1918, osem mesecev pred smrtjo, pod naslovom »Očiščenje in pomlajenje«, ki je izšlo še istega leta tudi v francoskem prevodu v reviji Draga Guštinčiča »La Yugoslavie« v Ženevi. Najbolj znamenito goriško predavanje je bilo 15. oktobra 1910, ko je v tesnih prostorih goriškega »Delavskega izobraževalnega društva« v Ulici Treh kraljev 16 verjetno ponovil predavanje, ki ga je imel dan prej v Trstu. Naslov in besedilo sta neznana, rokopis ni ohranjen, ker je — kot je poročal goriški dopisnik »Rdečega prapora« Cankar govoril »prosto« (»samo nekaj papnrčkov vzame tu po tam v roko«) ob navzočnosti 150 poslušalcev, ki so se éìiskali v dveh društvenih sobah.
Vso ta tržaška in goriška Cankarjeva predavanja pa doslej še niso prevedena v italijanščino. Zato je italijanskemu delu tržaškega delavstva še vedno neznano, kaj je slavni pisatelj prravzaprav govoril slovenskemu delu tržaškega delavstva.
Ob tej letošnji stodesetletnici se velja ■— spričo sedanjih razmer — spomniti, kako smo v Trstu proslavljali pred desetimi leti Cankarjevo 100-letnico. Ustanovljen je bil namreč 16-članski odbor, katerega članica je bila tudi Narodna in študijska knjižnica, ki je poskrbela med drugim za tri važne dogodke, ki je prav, da jih tržaška javnost ne pozabi:
1.	— V dneh od 15. do 22. junija 1976 je NŠK poskrbela za kvalitetno razstavo Cankarjevih del v središču Trsta v razstavni dvorani »Biblioteca del popolo« v Ulici Teatro Romano št. 17. Po mestnih zidovih so na razstavo vabili veliki rumeni dvojezični lepaki, bibliotečna palača (za kvesturo) po je bila vsa oblepljena z velikimi px>sterji s Cankarjevim umetniškim portretom. Na otvoritvi razstave je govoril tedanji ravnatelj ljubljanske Narodne in univerzitetne knjižnice ob precejšnji udeležbi izobražencev italijanske narodnosti.
2.	— Na predlog NŠK je rimsko prosvetno mi-
nistrstvo dovolilo, da se na vseh slovenskih šolah v Trstu in Gorici 10. maj 1976 proglasi za »Cankarjev dan« po zgledu »Dantejevega dneva« na italijanskih šolah. Sklep ministrstva je spxrroòil tedanji deželni šolski skrbnik in dopisu priložil tudi slovenski prrevod. Temu skrbniku je NŠK svetovala tudi, da bi določil v vseh italijanskih šolah enourno predavanje o Cankarju s pripombo, da je NŠK pripravljena poskrbeti za besedilo predavanja oziroma za predavatelja. Toda rezultat nasveta je bil več kot skromen: za predavanje je pmskrbela samo rojanska italijanska šola, predavatelja po ji je pooslala NŠK.
3.	— Z nekajmesečno zamudo (brez krivde NŠK) je NŠK poskrbela za vzidava spxminske plošče na vili, kjer je Cankar stanoval (La Porta) v bazovski Grudnovi ulici št. 45 s primernim govorom univ. prof. Marije Pirjevec in z nastopom ppevskega zbora (lepo bi bilo, če bi ustrezne delegacije slovenskih šol in prosvetnih društev v soboto ali po njej spnminsko ploščo okrasile s cvetjem ali z venci).
Po stoletnici je predaval o Cankarju na vabilo krožka »Pinko Tomažič« v Trstu (27. 10. 1976) pok. France Klopčič o temi »Ivan Cankar o odnosu delavstva do slovenskega narodnega vprašanja«. V Gorici pa je pri krožku »Rinascita« in knjižni zadrugi »Incontro - Srečanje« izšla dvojezična brošura Aceta Mermolja: »Politična in socialna misel v leptoslovnem delu Ivana Cankarja«. V istem letu je tržaški »Teatro Stabile« uprizoril Tomizzovo dramatizacijo Cankarjevega »Martina Kačurja« in je z njo gostoval tudi v Milanu in Florenci. Tildi del italijanskega tiska se je ob tisti priliki spomnil »tega v italijanščino najbolj prevajanega slovenskega pisatelja«. V milanskem »Corriere della sera« je o njem objavil krajši esej tudi znani tržaški mladi pisatelj Claudio Magris, v tržaškem tedniku »Meridiana« p>a je prìsal o Cankarju prizadevni prevajalec Cankarja Arnaldo Bressan.
Seveda je tržaško proslavljanje Cankarjeve stoletnice doživelo ustrezen odmev tudi v tisku Slovenije in v ostalih repniblikah Jugoslavije. Ko po desetih letih obujamo spxmìne nanjo, maramo ponovno ugotoviti, da še vedno niso uresničili predloga NŠK o vzidavi spominske plošče v Ul. Madonnina 15, kjer je Cankar predaval. Prav tako je šel v pozabo predlog, da bi se po Cankarju poimenoval del Ul. Industria v šentjakobskem mestnem okraju. (Saj je bil vendar tisti predlog bolj umesten kol pa letošnji melonar-ski predlog, da se poimenuje neka ulica ali trg po pok. škofu Santinu, ki ga je tiskarski škrat v prejšnjem četrtkovem zapisu tako nerodno spremenil iz profašističnega v protifašističnega).
S. RENKO
Marija Vojskovič
lili smo od tam...
*	38.
Te lastnosti, ki so jim bile vrojene, in so se še azvilg v širokem življenju bogatega, radoživega me-a. so se zdele v tedanji ljubljanski klimi molčečno-? 1 in hladne zadržanosti malone sumljive. In razvi-a zavest tržaškega delavca je bila tu skoraj nekaj Gnanega.
iz tistih prvih let se spominjam očetove praznič-pS p1*116	3 sivimi progami, in nizkih čevljev iz
^nkega usnja. Tako oblečen in obut nj bil podoben °zakarjem iz naše okolice, ki so leto in dan ob ^ničnih dneh nosili težke črne obleke in visoke Vtu čevIie- Kadar sem ga videla med njimi, sem ob-ri • a nieSovo drugačnost, ki ni bila samo v obleki, le delala okoli njega praznino. Nekaj kot sočut-
je me je prevzemalo. Oče pa je očitno iskal z njimi stik, pripovedoval, kar ga niso vprašali, in se zaupljivo obračal zdaj k temu zdaj k onemu. Gledali so ga kot iz neke razdalje. .Nekateri z rahlim posmehom.
Tudi mati je imela iz Trsta temnomodri kostim s krilom do gležnjev. To je bila najlepša obleka, ki jo je kdaj imela. Ob velikih praznikih, ko je šla k maši, si je pokrivala košate lase s šalom iz naravne svile, sicer je hodila razoglava, kakor je bila vajena iz Trsta.
Tisti modri kostim me je vedno spominjal na dan, ko se je bleda in shujšana vrnila iz tržaške bolnišnice, kamor je šla rodit svojega drugega otroka, ki ji je tam umrl. Nikoli se ni mogla rešiti misli, da je deklica umrla od lakote. To mi je zaupala, ko sem odrasla. Tedaj je teklo predzadnje leto vojne, pomanjkanje hrane je postajalo grozljivo. Ležala je v sobi za umirajoče, zaradi sepse. V deliriju vročice je kar naprej slišala, kako tam nekje, v neki sobi njen otrok, ki so ji ga odvzeli, joče... Do smrti si ni odpustila, da ni imela poguma, prositi imovite očetove, sorodnike, ki so bili za botre, naj za božjo voljo vzamejo otroka domov. To je nosila v sebi kot neizbrisno krivdo.
Očetova in materina obleka sta se z leti obrabili in natrgali. Ni ju bilo več. Ostala jima je njuna govorica, preprežena s kraškimi in tržaškimi besedami, ostali so jima spomini na ljudi, od tam in hrepenenje po najbližjih. Zaradi meje, ki nas je ločevala, so dobile njihove podobe poseben sijaj.
Iz mojih staršev ni bilo moč narediti zadržanega ljubljanskega para. Mati ni znala skrivati veselja ne žalosti. Glasno je govorila in se glasno smejala. Ničesar ni moglo uničiti njenega nagnjenja do ljudi, in očetova zaupljivost si je po vsaki slani opomogla. Uspelo jima je, pridobiti si prijatelje v novem okolju.
Umrla sta v visoki starosti, drug za drugim, v presledku nekaj let. Na njunih pogrebih se je zbralo mnogo ljudi. Mislim, da sta bila tega vesela.
Tu je njun grob. Kadar ga obiščem, ko ga še pokriva sneg, ju čujem, kako se pogovarjata o pomladi. »O, kmalu bo tu. Še nekaj dni, pa smo v februarju. Madonna candelora...« deklamira mati. »Boš videla, naenkrat bo vse zacvelo,« plete oče. »Ptički bodo peli... Ah, kako bo lepo!«
Petdeset let izkušnje ni moglo izbrisati, kar je bilo vanju zapisano tam, odkoder sta prišla.
KONEC
Gambassini ne odneha
Zbodli so ga dvojezični lepaki v veži Lloyda
Za upravljanje tržaških krajevnih ustanov
PSI: poglobiti razpravo o programih in začeti pogajanja na novi osnovi
Krščanska demokracija vztraja (tudi zato, da bi se izognila nesoglasjem in izgubam, časa o obrobnih problemih), da se morajo politična pogajanja o nadaljnji usodi tržaških krajevnih uprav odvijati na pokrajinski ravni; to je samo po sebi umevno, pravi KD, ker so v ospredju političnega preverjanja programski problemi in izvajanje sporazuma iz leta 1984, ki so ga podpisala pokrajinska tajništva strank. Ob vsem tem KD dodaja, da jih bo v celoti spoštovala v vseh tistih delih, ki jo neposredno zadevajo in zato poziva vse politične sile, v prvi vrsti pa Listo za Trst, naj čim prej sprejmejo povabilo o skupnem sestanku, ki ga je tržaška KD ze pred časom naslovila na ostale iKiiit'čne sile sedanje koalicije.
O vprašanju nadaljnjega upravljanja tržaških krajevnih ustanov je včeraj spiegovorilo tudi pokrajinsko tajništvo socialistične stranke, ki v tiskovnem poročilu poudarja, da je involucija tržaškega političnega življenja že povsem neustavljiva. Po mese cih zastoja in administrativne paralize, ki so jo povzročile nekoristne di-
skusije glede bodočih organigramov, ki so celo privedle do razkola v avtonomističnem gibanju — dodaja PSI — smo sedaj prišli do različnih tolmačenj o ravni, na kateri naj bi se odvijala pogajanja za izvolitev trdnih in reprezentančnih odborov.
Socialisti sploh nočejo razpravljati o tem vprašanju, ker menijo, da gre za strumentalni sofizem, ki zavira reševanje odprtih problèmov in žali tržaško prebivalstvo, ki spričo hudih odprtih problemov né prenaša, da se stranke sedanje večine sedaj sprašujejo, ali naj se pogajanja odvijajo na pokrajinski, ali pa na deželni ravni. PSI obenem dodaja, da za vse tiste, kot za socialistično stranko, ki jim je pri srcu družbeno gospodarski razvoj Trsta na osnovi resnične opravljivosti in ne da bi se poslužili predčasnih volitev, ni več mogoče izgubljati časa v brezplodnih diskusijah, ki le podaljšujejo sedanji imobilizem občinskega in pokrajinskega odbora.
Nasprotno pa je po mnenju socialistične stranke potrebno v najkrajšem času poglobiti razpravo o programih
in o vseh tistih stvareh, ki jih je treba uresničiti; zato je nujno, da sedanja odbora odstopita, saj že dalj časa ne odgovarjata več interesom mesta in da se pogajanja začnejo na novi osnovi.
Ostaja pa še vedno odprto vprašanje Giuricinove Mestne liste, ki razpolaga s predsednikom pokrajine, ki bi moral na osnovi sporazuma odstopiti, da bi prepustil mesto demokristjan-skemu predstavniku. Vendar pa je Marchio že večkrat izjavil, da ne bo odstopil, kar je gotovo še zapletlo sedanji položaj. V nekem intervjuju je predsednik Liste za Trst in kandidat za župansko mesto Manlio Cecovini izjavil, da se Giuricinova Mestna lista ne sme udeležiti- pogajanj za izvajanje sporazuma iz leta 1984, ker nima pogojev, da bi se vključila v to preverjanje.
Moctem pa je potrjeno, da se bo tržaški občinski svet ponovno sestal v ponedeljek in sejo posvetil razpravi o načrtu novega nogometnega stadiona pri Sv, Ani, ki je že dvignil precej prahu ne samo v športnih, ampak tudi v tržaških političnih krogih.
Listarskemu prvaku Gambassini-', ju je treba vendarle priznati vsaj dve vrlini: vztrajnost in doslednost. Vsakič, ko se v Trstu pojavi nekaj slovenskega, pa naj bo to lepak, reklamni napis, govor ali karkoli že, možakar strumno zgrabi za pero in napiše interpelacijo:	županu,
predsedniku dežele, temu ali onemu odboru, vse skupaj pa popopra z zvrhano mero svete (beri: šovinistične) jeze.
Dogodek, ki mu je tokrat zrahljal živce, je res vse obsodbe vreden: tovarniški svet Tržaškega Lloyda je namreč ob nedavnem prvem maju nalepil na oglasno desko v veži Lloy-dove palače nič manj kot dvojezične lepake, v italijanščini in slovenščini. Proti takemu nezaslišanemu dejanju (v Lloydu je namreč res zaposlenih nekaj Slovencev, vendar vsi poznajo italijanščino! ) je sam Gambassini ali kdo od njegovih privržencev — iz besedila interpelacije se to ne da razbrati — nemudoma nastopil pri vodstvu Lloyda, toda poseg tokrat ni zalegel.
»Mala tempora currunt«, je verjetno pomislil Gambassini, ko pa je podoben protest decembra 1984 zalegel in so morali sindikalisti iz veže Lloyda odstraniti inkriminirane napise. In tako, kot rečeno, se je
obrnil na samega župana, ki naj bi »preveril odgovornosti«, za tako »neutemeljeno in provokatorska« dejanje. V svoji interpelaciji daje Gambassini tudi razumeti, da so take stvari toliko hujše v trenutku, ko pa Tržaški Lloyd preživlja hudo »eksistenčno krizo«.
Upati je torej, da bo župan zares strogo ukrepal proti »provokatorjem«. Ko pa bi se Lloyd ne znal izkopati iz sedanje hude zagate, bo vsaj jasno, kdo je kriv Lloydovega propada: dvojezičnost!
Projekcija dokumentarca o bolnišnici na Katinari
Danes ob 11.45 bodo v Avli B oddelka za didaktiko v bolnišnici na Katinari predvajali televizijski dokumentarec o tej zdravstveni strukturi z naslovom »Stolpi zdravja«. Realizirala ga je Deželna direkcija za higeno in zdravstvo tržaške Krajevne zdravstvene enote št. 1 v sodelovanju z medicinsko fakulteto tržaške univerze in s Centrom za televizijsko produkcijo pri Deželnem tiskovnem uradu. Projekcije se bo u-deležil tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik za zdravstvo dr. Gabriele Renzulli.
Novi stiki med Devinom-Nabrežino in waleškim mestom Llantwit Major
Skupina članov Devinskega balinarskega združenja je bila v prejšnjih dneh gost prebivalcev waleskega mesteca Llantwit Major, v katerem je sedež Atlantic World Collegea, to je prvega Zavoda združenega sveta, ki je bil ustanovljen že leta 1962. Stiki med krajema so bili vzpostavljeni že leta 1983, ko je tedanji župan Llantwit Majorja, gospa Janet Pearce, o-biskala devinsko-nabrežinsko občino. Ob tej priložnosti je skupino iz Devina spremljal župan Bojan Brezigar, ki je imel v Walesu vrsto srečanj z namenom, da bi postali stiki med občino Devin - Nabrežina in mestom Llantwit Major še intenzivnejši. Pogovori so stekli predvsem z županom waleškega mesteca Markom Casewel-lom ter s podžupanom Alanom Davidom. Načelno je bilo zmenjeno, da bodo med upravama, ot) povračilu o-biska waleške občine, predvidenem za prihodnji september, ponovno stekli razgovori za sklenitev pogodbe o prijateljstvu, kot prvi korak za morebitno pobratenje.
Med obiskom Zavoda združenega sveta se je nato govorilo o izmenjavi študentov obeh zavodov ter o turneji, ki jo pevski zbor waleškega zavoda načrtuje za prihodnje leto po celini in ki predvideva tudi koncert v Trstu.
Župana Brezigarja je sprejel tudi podpredsednik evropskega parlamenta,
waleški poslanec Win Griffits, izvoljen na listi laburistične stranke. Po obširni izmenjavi informacij, še zlasti o vprašanju jezikovnih manjšin, je župan predstavil Griffitsu nekatere pobude, ki jih je devinsko-nabre-žinska občina sprožila v okviru posegov Evropske gospodarske skupnosti.
Seminar PSI o gospodarstvu
V soboto dopoldne bo v hotelu Europa pod Nabrežino st-minar, ki so ga tržaški socialisti pripravili na temo gospodarskih razmer in upravljanja paketa za Trst. Organizirala ga je tržaška federacija PSI v sodelovanju z deželno svetovalsko skupino, odprt pa bo za prispevke predstavnikov stanovskih organizacij, političnih in družbenih sil. Na seminarju bodo socialisti tudi oblikovali svoje uradno stališče na omenjeni temi, ki sta še posebnega pomena za družbeno-gospo-darsko oživitev Trsta.
Uvodni poseg bo imel pokrajinski tajnik Augusto Seghene, predvideno pa je tudi sodelovanje deželnega odbornika Carboneja in najvišjih političnih in sindikalnih voditeljev tržaške PSI.
Svojo prisotnost najavilo 15 književnikov in 7 ilustratorjev
Bliža se dan podeljevanja bralnih
značk šolarjem in
»Vesel sem, da skoraj ni več slovenske šole, kjer ne bi bilo bralnih značkarjev. Zato tudi nisem v skrbeh za usodo slovenske knjige.« Tako je zapisal Anton Ingolič v posvetilu ob lanskem izidu publikacije »Kulturno izročilo bralnih značk«. V petindvajsetih letih od prve pobude je postalo podeljevanje bralnih značk dejansko najbolj množična oblika širjenja dobre knjige med mladino, ki je zajela tudi vse osnovne in nižje srednje šole v našem zamejstvu. Pobuda sloni na celoletnem navajanju učencev na redno branje, ki se proti koncu šolskega leta zaključi s srečanjem med avtorji mladinskih knjig in učenci ter s podeljevanjem bralnih značk. Ta slovesni trenutek se za letošnje šolsko leto bliža naglih korakov. Letos bo podeljevanje 16. maja in za to priložnost bo obiskalo naše šole kar petnajst književnikov ter sedem ilustratorjev. Svoj obisk so napovedali Niko Grafenauer, Jože Snoj, Miha Matè, Janez Mušič, Jože Šmit, Janez Bitenc, Janez Kajzer, Marjeta Novak, Ivan Minatti, Ivo Zorman, Branka Jurca, Berta Golob, Anton Ingolič ter zamejska književnika Miroslav Košuta in Ljubka Šorli. Od ilustratorjev mladinskih knjig pa se bodo nagrajevanja z bralnimi značkami udeležili Jelka Godec, Matjaž Schmidt, Marjanca Jemec - Božič, Jelka Reichman, Marija Lucija Stupica, Božo Kos in Marjan Manček.
Bralna značka je prav gotovo vredna veliko večje pozornosti od tiste, ki smo ji jo doslej namenili. Že od vsega začetka je branje za bralno značko prostovoljna oblika bogatenja mlade osebnosti, ki pa sloni na požrtvovalnem delu učiteljev in mentorjev, pa tudi star-
dijakom naših šol
šev in zahteva tudi ustrezno organizacijsko strukturo. Vse je doslej slonelo na prostovoljnem delu in dobri volji nekaterih požrtvovalnih posameznikov, ki so morali večkrat tudi finančno plat pobude reševati iz lastnega žepa. Prav bi bilo, da bi bilo njihovo delo tudi iz tega vidika bolje vrednoteno in tu je naloga naših kulturnih organizacij in ustanov, pa tudi denarnih zavodov, da priskočijo na pomoč in omogočijo, da bi se ta dragocena kulturna pobuda še bolj razvila, uveljavila in utrdila.
Na Tržaškem poteka podeljevanje bralnih značk že več kot deset let. Najprej so se značke pojavile na kati-narski šoli po zaslugi učiteljice Minke Pahorjeve. Šoli Fran Milčinski so v naslednjih letih sledile nekatere druge šole, danes pa na tekmovanju za bralne značke nastopa že 33 osnovnih in 5 nižjih srednjih šol. Glavne zasluge za ta razcvet pa ima učiteljica na openski o-snovni šoli »France Bevk« Draga Lupine, ki je glavni koordinator za bralne značke v zamejstvu in članica odbora Zveze bralnih značk Slovenije za Tržaško. Za njeno dolgoletno delo ji je Svet Zveze bralnih značk Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine podelil lani, ob petindvajsetletnici bralnih značk posebno priznanje: zlato značko za požrtvovalno in vztrajno delo v dobro mlademu rodu.
Po šolah medtem potekajo zadnje priprave na letošnjo podehtev bralnih značk. Na ta dogodek se-pripravljajo tako otroci, ki morajo napisati kratke obnove svojih petih prebranih knjig, kot njihovi učitelji in mentorji.
Srečanje z umetnostnim zgodovinarjem Juretom Mikužem v SK
Sodobna likovna umetnost je v krizi
Poskus osveščanja tržaškega javnega mnenja
AGLI POZIVAJO K MIRU IN OBSOJAJO TERORIZEM
V	sodelovanju z Društvom zamejskih likovnikov so organizatorji večerov v Slovenskem klubu priredili srečanje z mladim umetnostnim zgodovinarjem Juretom Mikužem, ki je obenem tudi kustos Moderne galerije v Ljubljani. Svoje razmišljanje je Jure Mikuž pričel z ugotovitvijo, da je sodobna umetnost deležna precejšnje kriv.cc in nerazumevanja. Če si kdo ogleda razstavo kakega »modernega« umetnika, nato pa njegove slike in kipe primerja z deli starih mojstrov, pride skoraj neizogibno do zaključka, da umetnost propada.
V	zadnjih letih je umetnost kot družbeni pojav zgubila svojo potrebnost. Mnogi se danes ne zavedajo, da je prav umetniško bogastvo bistveno za obstoj in samozavest nekega naroda. To dokazuje tudi nenehno padanje števila obiskovalcev razstav — in to dokazuje tudi precej manj številna prisotnost kot običajno na samem torkovem večeru v Slovenskem klubu. Jure Mikuž je nato opozoril na pomembno prelomnico v umetnosti, pa tudi na družbenem, socialnem in ekonomskem področju, ki jo označuje letnica 1965. V tistem času umro likovni umetniki kot Pregelj, Kos, Kregar — imena, ki so rodila slovensko moderno u-metnost. Na njihovo mesto pride številna generacija, ki se je izoblikovala na ljubljanski Akademiji. Za te mlade diplomirance je bilo na raznih umetnostnih ustanovah še precej prostora. Generacija, ki je prišla za njimi, pa se je znašla v ve-
likih težavah, ker je starejši rod zasedel vsa pomembna mesta.
Po letu 65 se v Jugoslaviji poslabša tudi gospodarska situacija. Ljudje niso več pripravljeni, da bi žrtvovali za umetnost veliko denarja. če pa se že odločijo za nakup slike ali kipa, potem raje izbirajo dobre, »stare« in znane slikarje, npr. impresioniste, saj imajo njihova dela veliko vrednost, ki se s časom še
veča. Zelo malo ljudi pa se odloči za kakega sodobnega slikarja.
V Sloveniji ali nasploh v Jugasla viji je dandanes kar presenetljivo število dobrih umetnikov, skoro nihče pa se ni znal dvigniti iz tega poprečno visokega nivoja. Vsekakor se
dandanes dogaja, da so manj dobri ali nadarjeni’ slikarji v javnosti celo bolj znani, če imajo dovolj denarja, da lahko sami plačujejo razstave (tudi v tujim), večkrat pa tudi vplivnega kritika, ki se bo o njihovih delih pohvalno izrazil.
Pravzaprav pa imajo predvsem likovni 'kritiki dandanes bolj majhno vlogo. Kritike, ki jih lahko večkrat zasledimo na straneh časopisov ali raznih revij, malokdo bere, če ‘pa jih kdo bere, jih navadno sploh ne bo razumel.
Predavatelj Jure Mikuž je »prinesel s seboj« dela nekaterih slikarjev, ki spadajo v modernizem in ki so si jih lahko ogledali in jih ocenili — vsak po svojem okusu.
HJ
Rajonski svet od Sv. Jakoba o zdravstvu
Šentjakobski rajonski svet je na svoji zadnji seji sprejel resolucijo o zdravstvu na Tržaškem, s posebnim poudarkom na napovedano skrčenje organika v otroški bolnici Burlo Ga-rofolo. V resoluciji rajonski svet nasprotuje taki rešitvi, saj bi prizadela bolnišnico, kjer je »visoka specializiranost zaposlenih prispevala k zmanjšanju zdravljenja v bolhici in s tem omogočila občuten prihranek v režijskih stroških«.
»Ob zadnjih izredno hudih -dogodkih v Libiji smo se zavedali, da vladata med ljudmi apatija in fatalizem, ki se porajata tudi iz slabe in tendencioz-*ne informacije. Prav zato smo se o-dločili, da sestavimo to pismo, ki sicer prav gotovo ne bo imelo takojšnjega političnega učinka, vendar pia moramo vanj verjeti«. Tako nekako je izjavil član tržaškega predsedstva AGLI (Associazioni cristiane lavoratori Italiani) Franco Godega, ko je piredstavil tekst pisma, ki ga bodo v kratkem pioslali veleposlanikoma ZDA in Libije v Italiji.
Pismo — poziv so podprli pokrajinska tajništva KPI, PSI in KD, sindikati CGIL, CISL in UIL, Azione Cattolica Itahana, skavti AGESCI, FUGI, AGLI, ARCCS-ARCI, F1GC, Kulturni center L. Milani, ter parlamentarci Coloni, Cuffaro in Gerbčeva.
Predstavitev simboličnega poziva je bila v torek zvečer v Časnikarskem krožku v Trstu. Po uvodni besedi predsednika AGLI v Trstu Tarcisia Barba je Codega prebral pismo, ki je razčlenjeno na nekaj bistvenih točk. Prva in najvažnejša je verjetno trditev, da »iz lastne izkušnje obsojamo tistega, ki izvaja terorizem, pa tudi tistega, ki ga kakorkoli podpira«. Codega je obrazložil, da gre predvsem za obsodbo Reaganovega državnega terorizma, katerega si še mnogi ne upajo imenovati za takega v imenu nekih naddržavnih zahodnih zavezništev. Važna je tudi zahteva jx> pri-
znanju države Izrael in zahteva pc dokončni ureditvi palestinskega vprašanja, ki je seveda prevezano s prejšnjo.
V imenu Katoliške akcije je govoril Marino Mezzetti, za KPI pia pokrajinski tajnik Ugo Poli. Poudaril je, da je za komuniste naravno, da se pridružijo taki probudi ter še protrdil, da pri nas še obstajajo sile, ki so izkoristile Reaganov napad na Libijo ter razglasile nujnost »nasilne rešitve« problema Sredozemlja. Posegi Rossanne Scarpe (AGESCI), Paola Macaiusa (CGIL), Lucia Vilevicha (UIL) in Sergia Minnija (FIGC) so bili zelo stvarni, končne zaključke pra je provzel Franco Codega, ki je tiskovno konferenco, ki je bila tudi odprta okrogla miza, vodil. Opozoril je na neverjetno strumentalizacijo primera Černobil, ki so ga določeni krogi »komaj čakali«, da bi odvrnili prozornost javnosti od Gadafija, Reagana, metanola, onesnaževanja v I-taliji, torej od problemov, ki so prav tako, če ne še bolj stvarni od eksplozije v Černobilu in radioaktivnega o-blaka nad nami. Omenili bi še, da je bil večer prav dobro obiskan, kar promeni, da apratija le še ni dosegla zgornje varnostne meje... (dj)
# Vsi tisti, ki bi radi predpisali tri
referendume o sodstvu, to lahko storijo vsak dan med 9.30 in 12.30 na tajništvu tržaške občine.
Številni protesti zoper delovanje nadzornih organov
Vetrovi odganjajo radioaktivnost
ŽIVALI ŠE VEDNO ČAKAJO NA PROSEŠKI POSTAJI
Vremenske razmere so bile včeraj na našem območju dokaj ugodne: vetrovi so še nadalje razpihali radioaktivni oblak z naše dežele. Po rahlem zvišanju radioaktivnosti v zraku v torek zvečer, se je stopnja radioaktivnosti — vedno v zraku — včeraj ponovno ublažila. Radioak-ivnosi v zemlji je nespremenjena, pri čemer pa je treba omeniti zmanjšanje relativnih efektov zaradi razpadanja radionuklidov, ki so se sesedli na zemljo. Pitna voda ni onesnažena.
To so bistvene »novosti« o radioak-
Center AIMA začel z
Pri Fiumicellu je začel včeraj ob 10. uri delovati center AIMA za odjem tistih povrtnin, ki jih vrtnarji ne morejo prodati zaradi znane prepovedi ministrstva za zdravstvo. Center bo poskrbel za uničenje zelenjave. Kmetovalci, ki bodo oddali centru svoje pridelke, bodo šele čez nekaj mesecev dobili zanje plačilo-odškod-nino.
Kmečka zveza je te dni aktivno sledila celotni aferi, ki jo je sprožil odlok ministrstva za zdravstvo. Posegla je pri tržaški prefekturi in bila v stalnem stiku s pokrajinskim nadzomištvom za kmetijstvo, da bi podkrepila zahtevo vrtnarjev Po odškodnini za škodo, ki so jo u-trpeli naši vrtnarji. Včeraj popoldne si je skupina predstavnikov vrtnarjev in Kmečke zveze ogledala center AIMA pri Fiumicellu (to je najbližji tovrstni center v deželi), da bi se seznanila z njegovim delovanjem in ugotovila kaj morajo vrtnarji pravzaprav storiti, da bi lahko dobili plačilo za povrtnino, ki je ne smejo prodajati na trgu. Center pri Fiumicellu je odprt od 10. do 16. ure.
Medtem se je pojavila vrsta odprtih vprašanj glede izplačevanja povrtnine, ki jo bo center AUVLA uničil.
livnem sevanju, ki jih je včeraj sporočil tehnično - znanstveni odbor v naši deželi. V komunikeju je ponovljeno, da oblasti še vedno analizirajo živila, predvsem mleko, in pozivajo prebivalstvo, naj se drži predpisanih higienskih norm.
Tudi Krajevna znanstvena enota je včeraj izvedla vrsto meritev. Tako je na primer izmerila radioaktivno stopnjo 25 nanokirijev v litru zemlje, kar pa je mnogo pod varnostno mejo.
Delovanje pristojnih nadzornih in varnostnih organov je bilo že v pre-
odjemom povrtnine
Cene za odjem zelenjave določuje Zavod za raziskave tržišča UtVAM na podlagi dnevnih cen na milanskem tržišču. Cene je bilo doslej lahko določiti, saj so centri AIMA praviloma uničevali odvečni pridelek. V sedanjem primeru pa bi moral IRVAM določiti cene za pridelke, ki sploh niso naprodaj. Kako določiti tržno ceno pridelkov, ki v teh dneh sploh nimajo tržišča, je še dodatno vprašanje, ki ga bodo morale pristojne oblasti čimprej rešiti.
teklih dneh deležno številnih kritik predvsem glede pomanjkanja konkretnih informacij o radioaktivnosti na našem območju. V tej zvezi je tržaški tednik Meridiano poslal tržaškemu tožilstvu prijavo, v kateri zahteva, naj sodstvo poseže, da bi bilo prebivalstvo seznanjeno z realno stopnjo radioakitvnosti pri nas, poleg tega pa meni, da bi morali ugotoviti, ali so pristojne oblasti res posredovale resnične podatke o radioaktivnosti.
Protestno noto o delovanju oblasti je izdala tudi svetovalska skupina Proletarske demokracije v deželnem svetu, medtem ko je Tržaško gibanje izdalo protestno sporočilo, v katerem ožigosa predvsem uporabo jedrske e-nergije.
Mnogo protestov je izzvala tudi zmešnjava v živilskem sektorju. Deželna sindikalna federacija CGIL, CISL, UIL je prav v tej zvezi zahtevala nujno srečanje z deželnim odbornikom za kmetijstvo Antoninijem, da bi na njem proučili položaj v kmetij-tijstvu po prepovedi prodaje sveže listnate zelenjave, ter analizirali tudi skokovito naraščanje cen nekaterih pridelkov.
Položaj 620 ovac in 142 glav goveda, ki so že od sobote na proseški železniški postaji, se kljub pritisku javnosti (v tej smeri se je včeraj izreklo tudi Tržaško gibanje) doslej še ni spremenil. Živali še vedno čakajo na potrebna dovoljenja za povratek v matične države (za ovce je to Bolgarija, za govedo pa Poljska) in ni nobenih izgledov, da bi se zapleteno vprašanje hitro rešilo.
Kar zadeva ovce so nam v špedi-terskem podjetju povedali, da je Jugoslavija že dovolila tranzit preko njenega ozemlja. Dobili so tudi vsa ustrezna dovoljenja finančnih stražnikov in pripravih tovornjaka, ki bi odpeljala ovce v Bolgarijo. Manjkal je le še teleks izvozne bolgarske tvrdke Rodope Impex s pristankom na sprejem zavrnjenih živali. Teleks pa ni prišel in je zato zaenkrat vse splavalo po vodi.
Obratno, vendar z enakim učinkom se dogaja z govedom. Poljska ambasada v Rimu je včeraj poslala italijanskemu špediterju, teleks, v katerem (v skladu z ministrskim odlokom) zahteva, da se govedo čimprej odpelje v Zebbrzydowice na Poljsko. V tem primeru pa manjka jugoslovanski pristanek na tranzit goveda.
Skratka, rešitve še ni videti, živali pa kar naprej hirajo. Živinozdravnik
na proseški železniški postaji Antonio Galli nam je povedal, da je tudi včeraj poginila ena od ovac, na ostalih pa se že kažejo znaki hiranja.
»Radioaktivne«
cene
v trgovinah
Radioaktivnost je očitno zajela tudi cene nekaterih zelenjavnih pridelkov. Po prepovedi prodaje listnate zelenjave so namreč cene drugim pridelkom bistveno poskočile. »Največ 'zaslug’ za to imajo trgovci na debelo, ki so kar čez noč navili ceno ostali zelenjavi,« nam je včeraj povedala Mirjana Antoni, ki ima trgovino z zelenjavo v Ul. Beccaria.
»Grosisti so dvignili cene za 30 do 50 odstotkov, v nekaterih primerih so jih celo podvojili,« je poudarila. »Star krompir smo pred tednom odkupovali pri grosistih po 250 do 360 lir kilogram; sedaj nas stane že 500 do 600 lir. Nov krompir je stal na tržnici po 500 lir, sedaj se je njegova cena podvojila. Mi ga prodajamo po 1.600 lir kilogram. Podobno je poskočila cena paradižnikov, graha, melancan. Bučke smo kupovali prej od 1.500 do 2.000 lir za kilogram, sedaj nas stanejo od 2.800 do 3.500 lir.«
»V zadnjih dneh se je nakup zelenjave in drugih pridelkov dokaj zmanjšal, zato smo trgovci na drobno dvakrat prizadeti: ker kupujemo pri grosistih po višjih cenah in ker nam ne uspe prodati nakupljenih povrtnin,« nam je potožila Mirjana Antoni.
»Radioaktivna trava« pri tržaški univerzi
V teh dneh je bilo slišati predvsem iz krogov tržaških znanstvenikov hude kritike na račun informiranja oziroma dezinformiranja javnosti o -»realni stopnji radioaktivnosti« v naših krajih. Mnogi izvedenci so na lastno pest s svojimi inštrumenti merili radioaktivnost in prišli v prenekaterih primerih do podatkov, ki se bolj malo ujemajo z »uradnimi«. Prav zaradi tega se je v teh krogih vnela polemika o meritvah radioaktivnosti.
Prof. Romano Lapasin z Inštituta za aplicirano kemijo na tržaški univerzi je v ponedeljek dopoldne prisostvoval taki meritvi v bližini poslopja ekonomske fakultete. »Skupaj s prof. Giancotijem s fakultete za kemijo in drugimi izvedenci smo merili z laboratorijskim inštrumentom, ki meri intenzivnost delta in gama žarkov. Prav takrat je eden od vrtnarjev univerze kosil
travo. Ko smo izmerili radioaktivnost pokošene trave, je bila le-ta 50 do 60 večja od normalne. Večjo radioaktivnost smo zasledili tudi na podplatih vrtnarjevih čevljev, medtem ko je bila radioaktivnost vrtnarjevih rok, potem ko si jih je le-ta že večkrat umil, desetkrat večja od normalne.«
Vrtnar, ki je doma s Krasa, nam je včeraj povedal, da ni bil ob tem dogodku kdove kako preplašen. Potrdil je, da je bila stopnja radie t ktivnosti pokošene trave res dokaj visoka. Dan po dogodku trave pri univerzi ni več kosil, ker je imel medtem drugo delo.
Prof. Lapasin nam je še povedal, da so dan kasneje (v torek) ponovno merili stopnjo radioaktivnosti trave na istem področju: takrat je bila 5 do 6-krat večja od normalne...
Predstavitev štirijezične knjige »Gradini« (Stopnjevanje)
Molinarijeva pesniška zbirka prispevek k zbližanju med narodi
..________________—.............
»Če je res, kot pravijo, da je zgodovinska resničnost posledica duhovne vesničnosti, ki je ustvarila iracionalne Pogoje, da se izoblikuje, potem ima '■o pesniška zbirka Paola Molinarija, to se objavlja v štirih jezikih Evrope
med Alpami in Jadranom, neki pomen, ki zdaleč presega okvir njene pesniške vsebine«.
Tako je napisal prof. Josip Tavčar v uvodu pesniške zbirke tržaškega poeta Paola Molinarija, zbirke, ki ima pač svojo važnost, ker je objavljena v italijanščini, slovenščini, nemščini in srbohrvaščini, naslov pa ji je »Gradini«, pa tudi »Stufen«, »Stopnjevanje« in »Stepeni«.
Predstavitev te pesniške zbirke je bila sinoči na sedežu Časnikarskega krožka v Trstu. Med drugimi pa so bili prisotni generalna konzula v Trstu Jugoslavije in Avstrije Drago Mi-rošič in Peter Klein, tržaški prefekt De Felice, deželni odbornik za kulturo Dario Barnaba, italijanski konzul v Kopru Scauso in drugi.
To je šesta Molinarijeva pesniška zbirka, saj je dosedaj objavil sledeča dela: »Liriche in prosa«, »E tu mi vieni incontro«, »Quando tutto è sopore«, »La giungla spoglia« in »Essere noi«. Oseminštiridesetletni pesnik je knjigo objavil v samozaložbi, vendar pa z deželnim prispevkom in v sode-
lovanju z založbo Lipa iz Kopra. Zelo okusne risbe je oskrbela Pia De Martin; poezije je v slovenščino prevedla Jolka Milič, v srbohrvaščino Boris Hrovat, v nemščino pa Pia De Martin.
Ljubim te, ker nisi moja / in mi ne umreš, / ker živiš svoje življenje / in odideš / ker mi puščaš samoto / in ljubiš tudi ti /, piše Molinari. O njegovi poeziji je govoril univerzitetni profesor Fabio Russo, ki je Molinar-jevo značilno liriko v nekaterih niansah približal Leopardiju, čeprav je večkrat stilno še precej podoben Pa-veseju v znameniti zbirki »Lavorare stanca«.
Prof. Josip Tavčar je poudaril širši politični in seveda tudi kulturni pomen take štirijezične zbirke, sicer pa, kot je sam napisal v uvodu: »Ta pesniška zbirka Paola Molinarija hoče torej biti prvi, a ne zaradi tega manj dragocen prispevek k pojasnjevanju duhovnih pogojev, ki bi utegnili olajšati proces združevanja Evrope na neprisiljen način, ker izhajajo i- človeške nuje, ne pa iz politične, gospodarske ali vojaške potrebe.« (dj)
Ob navzočnosti generalnega tajnika KPI Natte
V NEDELJO V TRSTU MANIFESTACIJA ZA MIR
Pred nedeljsko manifestacijo za mir v Trstu, ki se je bo udeležil generalni tajnik KPI Alessandro Natta, je tržaška federacija KPI izdala dokument o mednarodnem položaju in o novih problemih zaščite narodne suverenosti Italije in drugih evropskih dr-žav-članic pakta NATO. Dokument se zaključuje s pozivom k sodelovanju vseh prebivalcev, ljubiteljev miru, na tej manifestaciji. Posebno vabilo je KPI naslovila na predsednika Pokrajine in na vse župane, na sindikalne organizacije in na združenja, angažirana pri mirovnem gibanju.
»Ameriški napad na Libijo,« beremo v dokumentu, »s katerim se je predsednik Reagan ponašal in oznanjal morebitne ponovitve, pomeni hudo grožnjo miru. Posebno je ogrozil našo državo in hkrati zadal močan udarec procesu popuščanja med Vzhodom in Zahodom ter dialogu med Severom in Jugom. Ameriško obnašanje je odprlo vprašanje namenov in pravil Atlantskega zavezništva med evropskimi državami - članicami in med Združenimi državami Amerike.
KPI popolnoma deli stališče o nujnosti zatiranja terorizma brez vsa-
Srečanje med komunisti in policijskim sindikatom
y preteklih dneh se je delegacija ržaške KPI, v kateri sta bila senar ^rka Jelka Gerbec in član pokrajin-?kega tajništva Maurizio Pessato, sre-s predstavništvom Enotnega sin-aikata policijskih delavcev SIULP, ki Je vodil pokrajinski tajnik Paolo
Badalucco.
v ^.središču pogovorov sta bila vpra-ìyaje varnosti, ki ga je V preteklih "lesecih sprožil omenjeni sindikat, in akonski osnutek št. 56, ki je prav-Eoa v razpravi v senatu. KPI zelo u-spono ocenjuje dejavnost policijskega adikata in vprašanje varnosti, ki v j krajevnih razmerah zadeva tu-čl. družbene in politične sile, še zla-1 v preventivnem smislu. V Trstu ža Pomapjkanje osebja trenutno odra-v,\ ,v težavi pri zagotavljanju kako-jjj službe za prebivalstvo, zato SIU tfv-, Pobira potrebo po nadzoru nad torijem, zahteva pa tudi usklaje-. Je preiskovalnih služb, okrepitev . rastruktur in tehničnih sredstev, J® organikov in zagotovitev var-
nosti na delu. Glede osnutka zakona št. 56, pa so se sogovorniki strinjali, da ge je treba čimprej odobriti in takoj začeti pogajanja za novo delovno pogodbo.
Občinski odbor o klopeh
z dvojezičnimi napisi
Na svoji zadnji seji je tržaški občinski odbor med drugim razpravljal tudi o zahtevi, ki jo je postavil odbornik Liste za Trst Hermet, da s klopi, ki so jih za razstavo Pomlad v Trstu nudile Tržaška kreditna banka in Openska hranilnica, odstranijo dvojezične napise. V živahni razpravi so sodelovali med drugimi odbornik Pacor, župan Richetti in odbornik Lokar. Odbor je s sedmimi glasovi proti petim zavrnil zahtevo.
Obvestilo prebivalcem Rojana, Grete in Barkovelj
Predsednik Rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje se je sešel z odbornikom za prometno tehnično službo tržaške občinske uprave Trauner-jem in razpravljal z njim o vprašanjih prometa in prevozov v omenjenih mestnih predelih. Posebno sta se ustavila pri problemih parkiranja vozil, zaključke pogovora pa sta posredovala uradom tehnične službe v preučitev. Rajonski svet je s posebnim lepakom pozval prebivalstvo, naj se za vse informacije in zahteve v zvezi z urbanističnimi in prometnimi problemi obme na rajonsko komisijo za urbanistiko pri Občinskem rekreatoriju v Miramar-skem drevoredu 131 (dne 10. maja od 10. do 12. ure) in pri Občinski izpostavi v Ul. Ermacora 3 (dne 12. maja od 17. do 19. ure).
Razprava o informatiki v višji srednji šoli
Danes ob 16. uri bo na liceju Petrarca predavanje z razpravo o vsedržavnem načrtu za informatiko v višji srednji šoli, o odprtih problemih in o perspektivah. Poročal bo vsedržavni tajnik šolskega sindikata CGIL prof. S. Semeraro, sodelovali pa bodo strokovnjaki Računskega centra pri tržaški univerzi. Oddelka za elektrotehniko, elektroniko in informatiko inštituta IRRSAE ter univerzitetni docenti R. Luccio, L. Randaccio, P. Delise in Pizzamei. Vabljeni učitelji vseh šol v pokrajini, predstavniki šolskega: skrbništva in kolegialnih organov šole.
Izpiti za zaposlitev pri Finančni intendanci
Urad za javne stike pri Finančni intendane! v Trstu obvešča, da je Uradni list št. 83 z dne 10. aprila 1986, objavil umik pisnih izpitov v okviri; natečaja za 14 mest tajnika na poskusnem delu za vodstveno kariero pri osrednji upravi Finančne intendance. Pisni izpiti bodo v Rimu, 23. in 24. junija letos, ob osmi uri v Izpitni palači, Ul. G. Induno. 4.
kršnih pridržkov in tudi takrat, kadar opozarja na njegove specifične motivacije v sredozemski regiji. Terorizem namreč ne predstavlja skrajne oblike boja: je samo nedopustno in odvratno nasilje, uperjeno proti nemočnim, nepoučenim in nedolžnim prebivalcem ene ali druge države. Toda, prav tako jasna in odločna mora biti zavrnitev vojaškega povračila. Boj proti mednarodnemu terorizmu mora sloneti na spoštovanju načel, ki urejajo odnose med državami, saj brez njih ne more vladati nič drugega kot surovi zakon »zob za zob«. Ameriški napad na Libijo je v ZR Nemčiji, Španiji, Italiji in v drugih evropskih državah odprl nekatera temeljna vprašanja o Atlantskem zavezništvu. Pogoji za njegovo reformo so enakost med državami-članicami, nova opredelitev struktur pakta NATO in vloge njegovih vojaških baz ter jamstva za suverenost in za pravico do svobodnega vodenja lastne politike. Sicer pa,« zaključuje dokument KPI, »evropske varnosti ni moč zagotavljati z množenjem orožja, temveč le na politični ravni.
Predstavitev knj'ige o zgodovini Furlanij’e
Furlanski raziskovalec Tito Maniac-co je pred kakšnim mesecem pri rimski založbi Newton Compton objavil zgodovinsko deio »Storia del Friuli«, v katerega središču najdemo kmete, njihovo življenje in kulturo. O knjigi, ki se s svojo izvirno fiziognomijo uvršča v ponovno odkrivanje zgodovine in identitete posameznih dežel bodo v petek, 9. trn., ob 18.00 v Novinarskem krožku, na pobudo Skupine 85, govorili zgodovinar Giovanni Miccoli z beneške univerze in videmski pisatelj in roziskovalec Luciano Morandini.
Sporočamo, da bo pogreb naše drage
Marije Kalc vd. Mezgec
jutri, v petek, 9. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ba-zovsko cerkev.
SVOJCI
Bazovica, 8. maja 1986
Jutri zvečer v Boljuncu prikaz pustnih običajev
Zgodovinarji in narodopisci so že veliko pisali o običajih, šegah, o ljudskem življenju nasploh. Del ljudskega življenja, oziroma zelo star običaj, ki se je ohranil do danes, je pust.
Prav ta bo vsebina predavanja, ki ga KD »France Prešeren« iz Boljunca prireja jutri zvečer v okviru 85-letnice svojega obstoja. Za to priložnost so povabili v društvene prostore domačina Stana Žerjala, ki bo predstavil filme različnih boljunskih pustnih praznovanj in Naška Križnarja, ki bo orisal praznovanja pusta na Slovenskem.
Najstarejši film o pustu, ki ga je Žerjal posnel, in ga še hrani, je iz leta 1956. Sicer je zelo skromen film, a ga Stano kljub temu ceni. Od leta 1956 dalje pa je vsako leto filmai, tako da so se najlepši pustni utrinki ohranili do danes. Do leta 1961 so v Boljuncu pusta pokopali, nato so ga spuščali v
vesolje. Ti obredi so se ohranili do leta 1970, nato pa so Boljunčani proslavljali le pustni torek in sicer kot v prejšnjih letih, tako da se je po vaških ulicah vila povorka pustnih šem z vaško godbo na čelu.
Stano Žerjal je izrazil željo, da bi ljudje razumeli pomen, ki ga imajo običaji in ljudske navade, ki so del naše kulture.
Predavatelj Naško Križnar pa bo s pomočjo diapozitivov orisal pust v Sloveniji. Križnar je objavil katalog razstave etnološke fotografije »Človek skozi objektiv etnologa«, »Ženitovanj-ske šege na Primorskem« in »Slovenski etnološki film«.
Predavanje in ogled filmov ter diapozitivov bo obogaten tudi z bogato razstavo slik o pustu.
Nadja Švara
SLOVENSKO K-STALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU
Zaključna uprizoritev sezone 1985-86
ZEMLJA
Zamisel in
koreografija LOJZKA ŽERDIN Izvaja	MAJA BLAG O VIČ
Ponovitev danes, 8. maja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu.
gledališča
VERDI
Simfonična sezona "Pomlad 86"
Danes, 8. maja, ob 20.30, prvi koncert (red A). Dirigent D. Renzetti, pianist F. J. Thiollier. Glasba Mozarta, Beethovna in Busonija. V petek, 9. t. m., ob 20.30 (red B) in v soboto, 10. t. m., ob 18. uri (red S) ponovitvi.
ROSSETTI
Jutri, 9. t. m., ob 18.30: Konferenca ' Pesnik in mesto - Biagio Marin v Trstu" Alviseja Zorzija. Recitirajo Marisa Bartoli in Tullio Svetlini — ob ponovnem izidu zbirke B. Marina Strade e rive di Trieste", ki jo je pripravila občina Trst.
CANKARJEV DOM
V	Cankarjevem domu se bo do 10. maja v počastitev 110-letnice rojstva Ivana Cankarja zvrstila vrsta kulturno-umetniških prireditev s skupnim naslovom Cankarjevi dnevi, ki se bodo končali z Dnevom odprtih vrat CD.
Velika dvorana
V	soboto, 10. maja, ob 17.00: Baletni triptih - na glasbo R. Wagnerja in L. van Beethovna, v dramaturgiji, režiji in koreografiji M. Šparembleka
Jutri, 9. t. m., ob 19.30: Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent Uroš Lajovic.
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 20. uri: Koncert filharmoničnega orkestra iz Novosibirska. Dirigent Arnold Kac.
Okrogla dvorana
V	torek, 13. t. m., ob 19.30: Mladi mladim. Drago Arko - violina, Mateja Heller — flavta in Vlasta Doležal—Rus — klavir.
Srednja dvorana
V	ponedeljek, 12. t. m., ob 19.30: Branko Homan — Pavle Lužan "Noč do jutra", Prešernovo gledališče — Kranj.
V	sredo, 14. t. m., ob 19. uri: Srečanje slovenskih mladih glasbenikov treh dežel: Furlanije—Julijske krajine, Koroške in Slovenije.
Mala dvorana
Še jutri, 9. t. m.: Retrospektiva filmov Friedericha Wilhelma Murnaua. Danes ob 19. uri — Grad Vogelod ali Razodetje skrivnosti (1921); ob 21. uri — Nosferatu (1921).
Danes, 8. t. m., ob 19. uri — Poslednji človek (1924) in ob 21. uri — Tartuff (1926).
Jutri, 9. t. m., ob 19. uri — Faust (1926) in ob 21. uri - Tabu (1930).
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes, 8. maja, Franz Xaver Kroetz "Ne krop ne voda", v režiji Edvarda Milerja. Gostovanje PDG v Kranju ob 19.30.
čestitke
Danes praznuje v Gropadi ANGELO STARC rojstni dan. Vse najboljše in še veliko zdravja mu želijo hči Cinzia z možem Sergijem ter vnuka Peter in Ivana.
Včeraj je praznoval rojstni dan ANDREJ RUDES. Obilo zdravja, potrpljenja in vztrajnosti na delovnem mestu, mu želimo kolegi...
kino
ARISTON - Danes British Film Club EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 La bonne, er., It. 1986, 90'; r. Salvatore Samperi; i. Florence Guerini, Katerine Michelsen.
□
EXCELSIOR II - 17.30, 21.45 Diavolo in corpo, dram., It. 1986, 120'; r. Marco Bellocchio; i. Maruška Detmers, Roberto Pitzalis □ □
FENICE - 16.30, 22.15 II giorno degli zombi, srh. ZDA 1985, 100'; r. G. A. Ro-mero; i. Lori Cardille, T. Alexsander. GRATTACIELO - 18.00, 22.15 Morte di un commesso viaggiatore, dram., ZDA 1985, 120'; r. Volker Schlòndorf; i. Dustin Hoffman, Kate Reid. NAZIONALE I - 16.30, 22.00 Voglia di vincere, fant., ZDA 1985, 92'; r. Rod Daniel; i. Michael J. Fox, James Hampton.
NAZIONALE II 16.00, 22.00 Biancheria intima per signora, porn. □ □ EDEN - 15.20, 21.30 Voglie erotiche di una moglie di classe in House Love,
porn. □ □
CAPITOL - 16.30, 22.00 Yuppies, kom., It. 1985, 95'; r. Carlo Vanzina; i. Massimo Boldi, Jerry Calà.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Mask - Dietro la maschera, ZDA 1985, 115'; r. Peter Bogdanòvich; i. Cher, Sam Elliot.
LUMIERE FICE - 16.30, 22.00 Partitura incompiuta per pianola meccanica, kom., SZ 1976, 105', r. Nikita Mikhal-kov; i. Alexander Kaljigin, Elena Solve).
MIGNON - 16.00, 22.15 I 4 dell'oca selvaggia 2, dram., VB 1986, 127'; r. Peter Hunt; i. Scott Glenn, Edward Fox.
VITTORIO VENETO - 16.00, 22.00 L'alcova, porn., 1985, r. Joe D'Amato; i. Lil-li Carati, Annie Belle. □ □
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Nove settimane e 1/2, er. dram., ZDA 1985, 120'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger. □
RADIO - 15.30, 21.30 Febbre del sesso, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razne prireditve
KD Primorsko vabi na proslavo 45—letnice osvoboditve OF, ki bo v soboto, 10. t. m., ob 20.30 v srenjski hiši v Mačko-Ijah. Vabljeni!
KD Prešeren prireja v okviru proslav ob 85—letnici društva predavanje PUST
V	BOLJUNCU IN V SLOVENIJI jutri, 9. t. m., ob 20.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Na sporedu predvajanje filmov Sianola Žerjala o pustu v Boljuncu in predavanje z diapozitivi Naška Križnarja o pustu po Sloveniji. Na ogled tudi razstava slik o pustu.
Knjižnica P. Tomažič in tovariši Opčine — Prosvetni dom. Jutri, 9. t. m., ob
20.30	srečanje z Zoro Tavčar in slikarko Melito Vovk na temo: POLOŽAJ SODOBNE ŽENE ob izidu njune knjige ' Poklical si me po imenu".
SKD Tabor Opčine —- Prosvetni dom.
V	soboto, 10. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine PD Soča iz Kanala ob Soči z Gogoljevo komedijo "Ženitev".
SKD L Gruden priredi v nedeljo, 11. t. m„ ob 18. uri v društvenih prostorih nastop mladinske dramske skupine SKD Tabor z veseloigro "Figole fagole". Režija Olga Lupine. Vabljeni!
KD F. Venturini sporoča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo za diatonično harmoniko pod vodstvom Zorana Lu-pinca. Prijave na sedežu društva v centru A. Ukmar - Miro pri Domju od 16. do 17. ure (tel. 040/281 -196).
SKD Barkovlje Ul. Cerreto 12 obvešča, da bo jutri, 9. t. m., ob 20.30 redna odborova seja.
Celodnevna osnovna šola S. Gruden ŠempoIaj-SIivno prireja v petek, 9. t. m., ob 14.30 zaključno šolsko prireditev. Vabljeni!
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA Ciklus predavanj 1986
Podobe srednjeevropske stvarnosti
LEOPOLD STEURER - KARL STUHLPFARRER
NACIONALNI PROBLEMI V POADIŽJU
Danes, 8. maja, ob 18. uri
TRST — Trgovinska zbornica — UL San Nicolò 5
Kulturno združenje Most in
Krožek za družbene in politične vede »P. Tomažič« prirejata danes, 8. maja, ob 20.
uri v dvorani v Ul. Madonnina 19 (vhod tudi iz Ul. Capitolina 3) predavanje in obravnavo z naslovom
Korenine sedanje krize
Predaval bo ekonomist
prof. dr. France Bučar.
razna obvestila
Vse starejše skavtinje, ki bi se rade udeležile družabne večerje, naj se zglasijo po telefonu na št. 753—938 Irma.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu sklicuje v petek, 16. maja, svoj redni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4, ob 10. uri v prvem in ob 10.30 v drugem sklicanju.
Želite dan veselja in zabave? Pridite dne 25. t. m. z Veselimi godci v Brazzac-co (UD). Vpisovanje na sedežu Partizanov Boljunec vsak delavnik od 18. do 20. ure ali tel. na št. 040/228—258 — pridite, ne bo vam žal!
izleti
SPDT prireja v nedeljo, 11. maja, celodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Obruč (1377 m) nad Reko. Izlet vodi Vojko Slavec, približno 6 ur hoje. Zbirališče ob 6.30 na mejnem prehodu Pesek na jugoslovanski strani. Vabljeni!
Združenje Union Sv. Ivan - Podlonjer priredi 18. maja enodnevni izlet v Chiog-gio. Vpisovanje vsak dan razen sobote, od 17. do 19. ure v Ul. Valdirivo 30/II. nadstr. Tel. 61011 - 52355.
Sekcija SSk za Devin - Nabrežino organizira 17. in 18. maja avtobusni izlet na Koroško. Vpisovanje pri Antku Terčonu - tel. 299-509 in Ivanu Breclju tel. 208-270 do zasedbe razpoložljivih mest.
Kriška sekcija VZPI—ANPI in sekcija KPI J. Verginella obveščata, da je še nekaj prostih mest za nedeljski izlet (11. 5.) v Val Camonico in Bologno. Informacije v Domu A. Sirk (tel. 220 - 505).
__________razstave_______________
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20 razstavlja 10 mladih avtorjev: Cervi, Friedl, Giannini, Guevra, Marušič, Pausig, Roma, Sedmak, Sofianopulo in Venuto.
V	gledališču F. Prešeren v Boljuncu je na ogled razstava 'POZNAŠ BOLJUNEC?" (arheološka slika - naselje in arhitektura), ki jo je pripravil Odsek za zgodovino pri NŠK. Umik: od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure, v torek in petek tudi od 9. do 11. ure.
V	galeriji Cartesius bo do 15. maja na ogled grafična razstava tržaškega slikarja Federica Righija.
Ob rojstnem dnevu prof. Ivana Šavlija daruje Zdenka 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dragega prijatelja Berta Pernarčiča daruje družina Dekleva 50.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob dragega Slavka Pertota darujejo sestra Ana s sinom Zdravkom 50.000 lir za SKD I. Gruden, sestra Zora s sinom Ivanom 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina, nečakinja Vera z možem Renzom 50.000 lir za Sklad M.Čuk, svakinja Marica z družino
25.000	lir za Dijaško matico in 25.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina, svak Frančko z ženo Lidijo 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina in nečakinja Marta z možem Pepijem 50.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Slavka Pertota darujeta Milica in Ivan Čok 20.000 lir za gradnjo kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Fabia Mosenicha daruje teta Milka Hrovatin 10.000 lir za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč.
Namesto cvetja na grob Ottilie Šuber daruje Susana Carli 10.000 lir za Godbo na pihala V. Parma.
V	spomin na prijatelja Slavka Pertota darujeta Ida in Edvard 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob in v trajen spomin g. Slavka Pertota daruje Vera Pertot 30.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Slavka Pertota daruje Rudi Zidarič (Šempolaj) 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob bratranca Slavka Pertota darujeta Milan in Božena
20.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina.
V	spomin na Andreja in Josipa Cer-kveniča daruje N.N. 50.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Skednja, Kolonkov-ca in od Sv. Ane.
Namesto cvetja na grob nepozabnega sina Giuliana Košute daruje Antonija Košuta 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
Namesto cvetja na grob Viljema Paulina darujejo Darka, Marija in Radovan Šemec 30.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
Za Fante izpod Grmade daruje Ivanka Lupine 20.000 lir v spomin na Hermo Kočevar in 20.000 lir v spomin na Karlo Kocjančič vd. Lupine.
Namesto cvetja na grob dragega Slavka Pertota daruje družina Volpi-Žagar
25.000	lir za Godbeno društvo Nabrežina,
25.000	lir za KD Igo Gruden, 25.000 lir za pevski zbor Igo Gruden in 25.000 lir za pevski zbor Fantje izpod Grmade.
V	spomin na sestrično Hermo Coceva-ri daruje Natalija Susterčič 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 8. maja
VIKTOR
Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 20.20 Dolžina dneva 14.37 - Luna vzide ob 5.23 in zatone ob 20.09.
Jutri, PETEK, 9. maja
GERO
PLIMOVANJE DANES: Ob 4.11 najnižja -55 cm, ob 10.24 najvišja 27 cm, ob 15.42 najnižja -23 cm, ob 21.47 najvišja 53 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 22 stopinj, zračni tlak 1017,4 mb narašča, veter zahodnik severozahodnik 18 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo skoraj jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Angela Crevatin, Mauro Lamprecht, Nicola Comande', Ruth Not.
UMRLI SO: 70-letni Antonio Viezzoli, 76-letni Roberto Gali, 73-letna Ferdinanda Marsilli, 62-letni Carmelo Giuffrida,
62-	letni Mario Napoletano, 72-letna Danila Ciacchi, 78-letni Cesare Sushmel,
63-	letni Giordano Trussini, 72-letni Giordano Guglielmi, 81-letni Erminio Del-ben, 80-letni Mario Bossi, 92-letna Doro-tea Bonan, 86-letna Antonia Deluca.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 5. maja, do sobote, 10. maja 1986
(od 8.30 do 13.00 in 16.00 do 19.30) (tudi od 13.00 do 16.00)
Trg San Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 19.30 do 20.30)
Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Garibaldijev trg 5, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored (Milje).
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
(od 20.30 do 8.30 - nočna služba)
Garibaldijev trg, Ul. dell'Orologio 6, Mazzinijev drevored — (Milje)
ZGONIK (tel. 229-373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
RAZPIS
Društvena gostilna Prosek
razpisuje natečaj za novega gostilničarja.
Prošnje sprejema tajnik društva STANKO PRAŠELJ — Prosek 188.
Odbor
V	isti namen darujeta sestrična Nada in Mirko 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Slavka Pertota daruje Srečko Colja 20.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Slavka Pertota darujejo Ivo Grilanc z družino 50.000 lir za SKD I. Gruden in ŠD Sokol, Marjuči z družino 30.000 lir za SKD I. Gruden in ŠD Sokol ter družina Drašček 30.000 lir za MPZ I. Gruden.
V	spomin na Marijo Čuk vd. Štoka daruje Vida Gerlanc Menucci 10.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
V	spomin na Ninija Ukmarja daruje Milka Bukovec 20.000 lir za Godbeno društvo Prosek.
Namesto cvetja na grob Justa Švaba darujejo Silva in David Pavlina 20.000 lir, Sandro in Ingrid 20.0000 lir ter Jolanda in Srečko 50.000 lir za ŠD Vesna.
Ob 4. obletnici smreti nepozabne Karline Tence darujeta hči Marta in sin Ančko z družinama 30.000 lir za popravilo kriškega Ljudskega doma.
V	spomin na dragega očeta in nonota Justa Švaba darujeta Justo in Luči 30.000 lir za ŠD Vesna, 30.000 lir za kriško godbo in 30.000 lir za KD Vesna.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba daruje Josip Ota 20.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Branka Giallija darujeta Elinor in _ Aldo de Albori 20.000 lir za sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina drage Antonije Kraljič darujejo Valerija in Marija Kr-mec 20.000 lir za Sklad M. Čuk ter Boris in Gabrijela 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
Namesto cvetja na grob Ludvika Švaba darujeta družini Košuta in Guštin
25.000	lir za ŠD Vesna.
Namesto cvetja na grob Berta Pernarčiča darujeta Gracijela in Bruno 15.000 lir za Dijaško matico.
__________mali oglasi_________________
ŽELITE postati nepogrešljivi in družbeno koristni? Vabimo mlajšo upokojenko z veliko prostega časa, veščo tipkanja, ljubiteljico narave in živali k sodelovanju pri humanitarnem društvu v Kopru. Tel. 003866/33082 zvečer.
PRODAM gumijasti čoln z motorjem selva in prikolico. Tel. 040/727837.
OSMICO je odprl Alojz Kante - Praprot. Toči belo in črno vino.
EGON, fotograf, obvešča, da je menjal telefonsko številko. Nova številka je 766649.
PRODAM PANDO 30, letnik '82, prevoženih 32.000 km. Tel. 232-116.
PRODAM seno v balah. Tel. 226445 od 13. do 14. ure.
OSMICO ima v Repnu Emil Purič (Jakopinov).
OSMICO je odprl Venceslav Legiša -Mavhinje.
V MIRNEM IN ZELENEM OKOLJU,
med oljkami in trtami, 8 km od Kopra, oddamo v najem prenovljeno istrsko hišo (3 sobe). Zaželeni upokojenci z znanjem slovenščine. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro "Istrska hiša".
MOTO GUZZI V 35 v odličnem stanju, prevoženih 21.000 km prodam,
2.200.000	lir. Tel. 224407.
TV AGENCIJA išče TEHNIKA ZA TONSKO SNEMANJE. Pogoji: starost 20-30 let, opravljen vojaški rok, vozniško dovoljenje, tehnično obvladanje električnih elementov, nagnjenost za dinamično in raznoliko delo. Za razgovor telefonirati od 15. do 17. ure na tel. št. 764-832, int. 107.
40% popusta nudi do 26. maja ob nakupu športnih čevljev American Eagle, Soldini, Canguro, Champ, Superga -manufaktura Ivana Pertot v Nabrežini.
PODJETJE NA ZAHODNEM KRASU nudi zaposlitev veščemu delavcu za pomoč v skladišču. Nujno vozniško dovoljenje D. Ponudbe s curriculum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Zanesljiv".
PRODAM motor benelli 125 kub. po ugodni ceni. Telefonirati v večernih urah na št. 200-236.
KRASNO OMARO 1,95 x 2,95, 5 vrat, 2 ogledali, prodam. Tel. 572-734.
OSMICO v Jamljah je odprl Marjo Kro-šelj. Toči belo in črno vino ter ponuja domači narezek.
IZGUBIL SE JE dve leti star ovčar v okolici Gropade — Padrič — Trebč. Sliši na ime Elsa. Tel. na št. 228—547.
37—LETNI FANT bi rad spoznal gospe ali gospodične za iskreno prijateljstvo. Tel. na št. 040/567260 — Giorgio.
17—LETNI FANT išče zaposlitev po možnosti v trgovini. Tel.na št. 040/227- 212.
OSMICO je odprl Frandolič - Slivno 25.
PRODAM motorni čoln 570, motor evin-rude 85 HP s kabino. Tel. na št. 040/213—772.
PRODAM fiat 128 cl, letnik 1976 v dobrem stanju po ugodni ceni. Tel. na št. 040/228—352 v večernih urah.
OSMICO je odpr Zoran Pangerc — Dolina 474.
V	spomin na Danico in Radota Fučko daruje Stanko Budin z družino 30.000 lir za ženski pevski zbor Rdeča zvezda in
30.000	lir za ŠK Kras.
Namesto cvetja na grob Antonije Bandi Kraljič darujeta Miranda Bensi 10.000 lir za KD Rapotec in družina Vodopivec
20.000	lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Antona Medena daruje Pierina Košuta Spadaro 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
Namesto cvetja na grob Justa Švaba daruje Pepi Černjava 15.000 lir za ŠD Vesna.
V	spomin na pok. Maro Daneu daruje družina Kalc 15.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
V	spomin na drago mamo Maro Daneu daruje sin Adi 250.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Ob obletnici smrti prof. E. Ambrozeta daruje Verenka Terčelj 25.000 lir za Dekliški zbor Devin.
V	spomin na Kornelijo Pertot daruje družina Knez (Sesljanj 50.000 lir za SKD I. Gruden.
V	spomin na Berta Pernarčiča daruje Grozdana 15.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grob Zore Sirk darujejo bratranci Dolfi, Nini in Zoro Tretjak 30.000 lir za vzdrževanje Ljudskega doma v Križu in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa.
V	spomin na Teodora Pipana darujeta Karla in Edi 15.000 lir za KD Barkovlje in
15.000	lir za TPK Sirena.
V	spomin na dragega strica Justa Švaba daruje Ida z družino 20.000 lir za Godbo na pihala Vesna iz Križa.
V spomin na Žankota Zobca darujeta Meri in Drago Ota 25.000 lir za KD F. Prešeren.
Popravek: Namesto cvetja na grob branka Giallija daruje Dorina Saxida
50.000	lir za SKD Tabor in ne 10.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah.
menjalnica
NAKUPNI TEČAJI 7.5.1986
Japonski jen .............. 8.—
Švicarski frank ........... 818.-
Avstrijski šiling ......... 97.
Norveška krona ................ 214,—
Švedska krona ............. 212.—
Portugalski eskudo ............ 10.
Španska peseta ...............  10.
Avstralski dolar ........... 1.060.	-
Debeli dinar ................... 3,90
Drobni dinar ................... 3,90
Ameriški dolar .. Nemška marka .. Francoski frank . Holandski fiorini Belgijski frank ..
Funt šterling ___
Irski šterling __
Danska krona ... Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1.495.
683.
212.
605.
31.
2.290.
2.070. 183.
10.
1.070.
pTTl/P BANCA 01 CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencijo Domjo 831-131
darovi in prispevki
Ženska in njena stvarnost
brcda pahor
O življenju v dvoje
Odnos med žensko in politiko
Če bi hoteli odnos med ženskami in politiko opisati z eno besedo, bi izbrana oznaka bila nezaupanje. S tem nelagodnim občutkom se še vedno ženske obračajo do raznih ustanov in tudi do političnih vrhov, malo in slabo pa "zgoraj" poznajo ženske težnje >n zahteve. Nezaupanje pa ni samo obojestransko, temveč celo uperjeno v več smeri, kajti tudi ženske same ne poverjajo rade drugim ženskam odgovornosti, da bi jih zastopale. Kljub vsem tem ugotovitvam pa je sorazmerno veliko žensk aktivnih v raznih strankah, predvsem v levem taboru, med temi pa jih je v zadnjem času precej prestopilo iz ženskega gibanja v delovanje strank. Med navedenimi razlogi o takšni odločitvi je seveda utemeljevanje, da je posamezne zahteve žensk lažje uveljaviti preko delovanja v širši formaciji. Ob tem pa ostaja zahteva po združevanju žensk v okviru posameznih strank ali pa še raje v izvenstrankarskih organizmih.
O tem ženske v Italiji in tudi v drugih državah, članicah Evropske gospodarske skupnosti, že dolgo razpravljajo. Na temo usklajevanja potegovanja za uveljavitev ženskih pravic in pa delovanja v množičnih organizacijah, ki imajo širši program, včasih pa celo tudi vladne obveznosti, je bil konec marca v Rimu tudi mednarodni simpozij. Udeležile so se ga predvsem članice raznih socialističnih oziroma socialdemokratskih strank v Evropi. Kljub dejstvu, da je vsaka izhajala iz stvarnosti lastne države in pa prodornosti ženskega gibanja, pa so se v razpravi izluščili nekateri pomembni skupni problemi.
V prvi vrsti so predstavnice francoske socialistične stranke, španske socialistične stranke, nemške socialdemokratske stranke in pa belgijske socialistične stranke, ki so se zedinile za nekakšen zaključen dokument, še
enkrat poudarile pomen zaposlitve. Pri tem so seveda opozorile na postopno izločanje žensk iz produkcijskega sistema, kar gre pripisati najprej kriznemu obdobju in pa slabši strokovni usposobljenosti žensk. Zato so predstavnice teh strank v lastnih organizacijah in pa tudi v širšem okviru postavile zahtevo po smotrnejšem izobraževanju in strokovnem usposabljanju ženske, ki bodo v nasprotnem primeru povsem nemočne v dobi vedno večjega vpeljevanja novih tehnologij na vseh področjih.
Da te zahteve niso naletele na veliko pazljivih poslušalcev, pa je krivo, tudi dejstvo, da je v vseh državah razmeroma malo žensk na vodilnih mestih tako v posameznih strankah kot v raznih voljenih telesih. Zato so obenem zahtevale, da bi povsod uvedli pravilo o zagotovljenem številu mest za žensk. Proti temu so se v začetku sicer izrekle same ženske, vendar pa so kasneje uvidle, je na primer dejala predstavnica nemške socialdemokratske stranke Edda Con-tenius, da je ta ukrep nujen. Ne zato, da bi si zagotovili prisotnost žensk, temveč predvsem kot nujen pogoj, da bi sploh ženska vprašanja pronicnila v širšo zavest.
Proti takim postopkom so bile pred leti tudi Španke, je naglasila Marina
Bru i Puron, vendar pa jih je kruta realnost številčnih podatkov prepričala o nasprotnem. Tako je povedala, da je v Španiji samo 8,9% poslancev in 5,2% senatorjev žensk, medtem ko jih je v javni upravi vsega 2%. Niti podatki iz drugih držav niso zelo razveseljivi: v novem francoskem parlamentu, je dejala Marie Claude Vayssade, je vsega' samo 33 ženskih predstavnic, od teh je 24 zastopnic levičarskih strank. Z zagotovljenim kvorumom za ženske pa se je od vsega začetka strinjala predstavnica belgijske socialistične stranke Marijke J. H. Van He-meldonck. Vendar pa je opozorila na nevarnost, ki se je pojavila v njeni stranki in sicer, da so ukrep jemali kot merilo za določitev števila kandidatk na raznih volitvah, ne pa izvoljenih.
Ob zaključku razprave v Rimu pa so se povrnile k začetnemu vprašanju, ki je pravzaprav ključno vprašanje: je zagotavljanje številčne prisotnosti žensk v strankah in v javnih ustanovah res najboljša pot, ali ne bi bilo bolje, ko bi se ženske združevale v posebne organizacije in skušale ob količinskih razmerjih spremeniti predvsem vsebino političnega delovanja? Odogovor na to vprašanje je skoraj nemogoč, predstavnice omenjenih strank pa so menile, da morajo trenutno ženske ubirati obe poti.
___________________filmi na tv zaslonu kinoateije
PARADISE - 1982.
Režija: Stuart Gillard. Glavni vlogi: Willie Aames in Phoebe Cates. ITALIA 1, nocoj ob 20.30.
Enostavna zgodba o izgubljenih otrocih, štirinajstletnih Davidu in Sari, ki edina preživita in se rešita napada razbojnikov.
QUINTET - 1979
Režija Robert Altman. Igrajo: Paul Newman, Vittorio Gassman, Brigitte Fos-sey, Bibi Andersen. Canale 5, nocoj ob 00.10.
Nova ledena doba, ki je zajela Zemljo, ne dovoljuje, da bi vsi preživeli. Ljudje zato igrajo kvintet, igro, ki daje zmagovalcu pravico do razpolaganja z življenjem poražencev. Film je metaforičen in simbolično nabit, zlasti zaradi kostumske in scenografske obdelave.
V neapeljskih prostorih RAI tečejo snemanja za novo serijo nadaljevank, ki bodo obravnavale življenje v dvoje oziroma vprašanje razporoke. Med nastopajočimi so Milena Vukotič, G. Vettorazzo in S. Marcomeri (na sliki)
današnji televizijski in radijski sporedi
€ BAI 1__________________________
10.20	Nadaljevanka: Camilla (r. S. Bol-chi, i. G. Masina, R. Pailadini, 1. del)
11.30	Nanizanka: Pronto avvocato -"Altamente pericoloso"
11.55	Vremenske napovedi
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Pronto... chi gioca?, zabavni program z Enrico Bonaccorti
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute ...
14.00	Pronto... chi gioca? Zadnji poziv
14.15	Znanstvena oddaja: Il mondo di Quark
15.00	Italijanska kronika - Kronika motorjev
15.30	Infor. oddaja: Ristrutturazione e aggiornamento dei musei
16.00	Otroška oddaja: Magic!, vmes risanka Dinky Dog
16.15	Kulturne aktualnosti: Primissima
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Risanke: Magic!
18.00	Knjižne novosti
18.30	Aktualna oddaja: Italia sera
19.40	Almanah jutrišnjega dne
19.50 Vremenska napoved
20.00	Dnevnik
20.30	Glasbeno zabavna oddaja z Lo-
. retto Goqqi: Il bello della diretta
22.35	Dnevnik
22.45	Nanizanka: Cara detective -"Kate si ammala"
23.40	Dnevnik - zadnje vesti
i^- RAI 2	~	1
11.55	Cordialmente - dnevna rubrika, ki jo vodi Enza Sampò
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - okolje
13.30	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem, vmes: Super G, aktualnosti in igre
15.15	Kviz: Secondo me
16.00	Informativna oddaja: Animali da salvare
16.30	Otroška oddaja: Pane e marmellata
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.40	Informativna oddaja: Moda
18.30	Dnevnik - večerni šport
18.40	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.40	Meteo 2
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - šport
20.30	Nanizanka: L'ispettore Derrick -"Passaggio mortale"
21.45	Dnevnik - večerne vesti
21.55	Aboccaperta, oddajo vodi Gianfranco Funari
22.40	Dnevnik - šport
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Film: Quinte! (fant., ZDA 1979, r. R. Altman, i. P. Newman, W. Gassman)
[	RAI 3___________________ |
13.00	Športna oddaja: Olimpijski prvaki
13.10	Nadaljevanka: Bratje Karamazo-vi (4. del)
14.10	Izobraževalna oddaja: tečaj ruskega jezika
14.40	Izobraževalna oddaja: tečaj francoskega jezika
15.10	Glasbeni spored: Voglia di musica
16.10	Informativna oddaja: Arheologija
17.10	Glasbena oddaja: Dadaumpa
18.10	Glasbena oddaja: L orecchioc-chio
19.00	Vsedržavne in deželne vesti
19.30	Deželni programi: Spazio aperto
20.05	Informativna oddaja: Raccontiamo le città
20.30	Aktualnosti: Tre sette
21.30	Dnevnik
22.05	Film: La contessa scalza (dram., ZDA 1954, r. J. L. Mankiewicz, i. A. Gardner, FI. Bogart, R. Brazzi)
' — Gre za klasičen, solzav in spektakularen ameriški film iz petdesetih let. Zgodba pripoveduje o režiserju, ki se zaljubi v špansko plesalko in iz nje ustvari filmsko zvezdo. Ko pa je le-ta na višku svoje slave, zapusti filmski svet in se poroči z italijanskim plemenitašem...
j	RTV Ljubljana______________j
9.00	TV Mozaik - Film: Sanje, življenje in smrt Filipa Filipoviča
15.40	TV mozaik - ponovitev
17.20	Poročila
17.25	Spored za otroke: Slovenske ljudske pravljice - Alenčica in pisana mama (1. del)
17.35	Cirule-čarule: Čarobne domine
17.45	Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinska banda — Nekdaj so bile v Prekmurju zelo znane in priljubljene bande, ki so igrale in zabavale ljudi ob različnih šegah in plesih. Do danes se je ohranila le še ena, ki nosi ime po kraju Beltinci, od koder so godci doma. Oddajo so posneli ob pustu.
18.15	Informativna oddaja: Delegatska tribuna
18.45	Risanka
18.55	Propagandna oddaja
19.00	Danes - Dolenjski obzornik
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
19.58 Propagandna oddaja
20.05	Tednik
21.05	Propagandna oddaja
21.10	Nadaljevanka: Oppermannovi (3. del)
22.20	Dnevnik in Kronika kongresa ZK Makedonije
[ fP) TV Koper
14.15	TV novice
14.25	Nanizanka: Uboga Klara
15.10	Film: Sissi
17.20	Otroški program: nanizanka Kamen Marca Pola, nanizanka Samotni jezdec
18.30	Nanizanka: Lisica z zlatim uhanom
18.55	TV Novice
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo na sporedu naslednji prispevki:
TRST — O posledicah radioaktivnega oblaka
RONKE — Posodabljanje letališča TRST — Jure Mikuž v Slovenskem klubu
GORICA — Intervju s člani odbojkarske ekipe Val
BOLJUNEC — Mednarodna kolesarska dirka Alpe - Adria
19.30	TVD Stičišče 19.50 Kulturna panorma
20.30	Film: Mihail Strogof (pust., r. C. Gallone, i. C. Jiirgens, S. Kosci-na)
22.05	TVD Vsedanes
22.45	Variete: Super sera con Alida Chelli
G
CANALE 5
8-30 Nanizanke: Alice, 8.55 Fio, 9.20 Una famiglia americana
10.15	Nadaljevanka: Gene-.	ral Hospital
11.00	Kvizi: Facciamo un affare, 11.30 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 ,	Il pranzo è servito
3.30	Nadaljevanke: Sentieri, 14.25 La valle dei pini, 15.20 Così gira il mondo
“15 Nanizanki: Alice in ,,	16.45 Hazzard
' 30 Mladinski kviz: Dopis or, Pi° slalom o.UO Nanizanka: L'albero
isso ?ellemele inno ^viZ;C'estlavie io oo Nanizanka: I Jefferson
20 3°nKJÌZ:ZÌ9Za9
■30 Nagradna oddaja: Pentatlon, vodi Mike
23 nn ®?ngi°rno ■HO Aktualnosti: Protago-nisti
0 Film: La prova del fuoco (voj., ZDA 1951, r. J. Huston, i. A. Murphie, B- Mauldin)
Q
RETEQUATTRO
-OC
®-30 Nanizanka: Strega per g „ amore
9An Nadaljevanka: Marina a'40 Nanizanka:	Lucy
Show
10.00 Film: L'anima e il volto (dram., ZDA 1946, r. C. Bernhardt, i. B. Davis, G. Ford)
11.45	Informativna oddaja: Magazine
12.15	Nanizanka: Jennifer
12.45	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Sui monti con Annette, Il tulipano nero, She-Ra
14.15	Nadaljevanki: Marina in 15.00 Agua viva
15.50	Film: Schiava e signora (dram., 1953, r. H. Levin, i C. Heston, S. Hayward)
17.50	Nanizanka:	Lucy
Show
18.20 Nadaljevanke: Ai confini della notte, 18.50 I Ryan, 19.30 Febbre d'amore
20.30 Nanizanke: Colombo, 22.15 Matt Houston, 23.10 Mash, 23.40 Devlin e Devlin, 0.20 Iron-side
1.10 ModSquad
'	ITALIA 1_________
8.30 Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 8.55 Sanford & Son, 9.20 La casa nella prateria, 10.10 Wonder Woman, 11.00 La donna bionica, 11.50 Quin-cy, 12.40 Agenzia Rockford
13.20
14.15
15.00
16.00
18.00
19.00
- 19.30 20.00 20.30
23.00
23.40
1.00
1.40
Kviz: Help, vodijo Fabrizia Carminati in I Gatti di Vicolo Miracoli
Glasbena oddaja: Deejay Television Nanizanka: Ralph Su-permaxieroe Otroški spored: Bim, Bum, Barn, vmes risanke Fio la piccola Robinson, Mila e Shiro, Chobin
Nanizanka: Star Trek Kviz: Gioco delle coppie, vodi Marco Predo-lin
Nanizanka: La famiglia Addams
Risanka: Occhi di gat-
to
Film: Paradise (kom., 1981,R.S. Gillard, i. W. Aames, P. Cates) Športna oddaja: Mun-dial
Športna oddaja: Košarka
Filmske novosti: Premiere
Nanizanka: Strike Force
L	TELEPAPOVA
13.00	Risanka: Voltron, 13.30 Gigi la trottola
14.00	Nadaljevanke: Anche i ricchi piangono, 14.30
Innamorarsi, 15.00 Andrea Celeste
16.30	Risanke: Calvin, 17.30 Peline story, 17.30 Can-dy Candy, 18.00 Mask in 18.30 Voltron
19.00	Nanizanka: Mork e Mindy
20.00	Risanka: Transformers
20.30	Nanizanki: Misfist in 21.30 Insiders
22.30	Šport: Catch
23.30	Film:	Clonazione
(fant., r. G. Trikonis, i. R. Poster)
1.00 Nanizanka: Missione impossibile
j ^ TELEFRIULI
13.00	Oddaja o medicini
13.30	Nanizanka: Senorita Andrea
14.30	Risanki: Lamù in 15.00 Hanna e Barbera
15.30	Glasbena oddaja
18.30	Dokumentarna oddaja
19.00	Dnevnik
20.30	Kviz: Giochi in famiglia
22.15 Nanizanka
22.45 Sejem: Si o no 1.00 Dnevnik
TELEQUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Radijski dnevnik;
14.00,	Kratka poročila; 8.15 Koledarček; 8.10 Almanah: Od Milj do Devina (ponovitev); 9.00 Glasbeni mozaik;
10.00	S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12. uri, Lahka glasba; 13.20 Slovenska popevka;
14.10	Čas in prostor: Ne prezrimo!;
15.00	Mladinski pas: Diskorama; 16.00 Zbornik: Na goriškem valu; 16.30 Glas harmonike; 17.00 Mi in glasba: XVI. Mladinski pevski festival v Celju;
18.00	Četrtkova srečanja: Biser v školjki: Londonski memorandum v luči britanskih diplomatskih arhivov; 18.30 Glasbena priloga.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 15.30 Poročila; 5.00 - 8.00 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate...; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Znane melodije;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Koncert za mlade poslušalce; 14.45 Naš gost; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 18.00 S plesnim orkestrom; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Rossini na koncertnem odru; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Bojana Adamiča; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov;
21.05	Literarni večer: Primož Trubar;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Našim po svetu; 22.25 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 22.50 Literarni nokturno: Otrantski grad; 23.05 Paleta popevk; 0.05 - 5.00 Nočni program -glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30, 14.30, Poročila; 9.00 Otvoritev - Jutranji spored; 6.30 Jutranjik; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Val 202;
13.40	Zamejska pesem; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Črno na belem; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.40	Ena skladba - dve izvedbi; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
10.30,	13.30, 17.30, Poročila; 7.15,
12.30,	19.30 Radijski dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 - 12.00 Prisrčno vaši; 9.30 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Leteči zmaj; 10.35 Vstop prost; 11.00 Petkov kviz; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah;
14.35	Glasbeni program; 14.45 Edig Galletti; 15.45 - 18.30 Počitnice po Jugoslaviji; 18.30 Zborovsko petje: Primorska poje; 20.00 - 6.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00	Glasbena matineja v studiu Majda; 19.00 Vas zanima vaša prihodnost? — v studiu Ivana; 20.30 Povej mi! vodita Sonja in Katja.
O spomeniku deportirancem
Čudna stališča Brancatija v zvezi s stališčem SKGZ
V Fiumicellu so včeraj pričeli
z zbiranjem okužene
Bralci Piccola, torej tukajšnja italijanska javnost, so včeraj izvedeli, da je Slovenska kulturno gospodarska zveza izdala »um sconcertante documento«. V njem so »težke kritike in negativne ocene« (pesanti critiche e valutazioni negative) o pobudi za postavitev spomenika deportirancem iz leta 1945.
Bralci Piccola niso tega izvedeli potem, ko so to stališče SKGZ prebrali (poslano je bilo temu in drugim italijanskim časopisom v italijanskem tekstu), marveč iz članka, ki ga je podpisal deželni odbornik Mario Brancati, demokristjan. Stališče SKGZ je bilo namreč poslano ne le časopisom in drugim sredstvom javnega obveščanja, marveč tudi izvoljenim predstavnikom in strankam ter drugim organizacijam. V Primorskem dnevniku je bilo stališče SKGZ objavljeno 25. aprila. Noben italijanski Ust ga doslej ni objavil. Zaradi tega bralci Piccola ne morejo vedeti za kaj gre. Enostranska informacija torej.
Brancatija skrbi predvsem trditev, ki jo vsebuje stališče SKGZ, da pomeni spomenik deportirancem obnavljanje narodnostne nestrpnosti in netenja narodnostne mržnje proti Slovencem. Ponavljamo, da je to res. To smo videli lani oktobra, ko se je
proti nam Slovencem obnovila surova gonja. Brancati trdi tudi, da moramo Slovenci priznati, da so bile z naše strani narejene napake, kot so oni priznali fašistične napake.
Stvari niso tako enostavne. Na goričkem pokopališču je občina dala postaviti skupno grobnico slovenskih in italijanskih protifašistov. Spomenika partizanom v Gorici pa ni. Občina ga gotovo ne bo dala zgraditi. To sodi v tisto politiko nekaterih političnih krogov, ki slovensko prisotnost v. Gorici priznavajo le obrobno. To že od srede prejšnjega stoletja sem. Prav zaradi tega niso občinski predstavniki hoteli na otvoritveno svečanost partizanskega spomenika v Štandrežu.
Spomenik deportirancem bodo torej otvorili v soboto popoldne. Občinam, ustanovam, številnim posameznikom so že razposlali vabila. Brez dvoma bo na tej svečanosti zbrana vsa tista javnost, ki gleda na nas Slovence kot na nekaj postranskega. V prvi vrsti bodo brez dvoma vsi tisti politiki polni želje, da jih kronist omeni in da jih fotogaraf ovekoveči. Tudi zato, da na tak način najdejo kak preferenčni glas. Seveda v določenih sredinah. Zgledi lanskih občinskih volitev namreč vlečejo.
Po nekaj dneh nejasnosti glede vprašanja kam z zelenjavo, ki so jo okužili radioaktivni delci, je od včeraj problem končno rešen. Včeraj dopoldne je pri Fiumicellu pričel delovati zbirni center AIMA pri tamkajšnjem povrtninarskem konzorciju v Cofi. Center je pristojen za odkup povrtnine in zelenjave iz cele Goriške ter Tržaške pokrajine ter iz dela Videmske.
Včeraj zjutraj so še čakali prihod članov posebne komisije deželnega od-bomištva za kmetijstvo, ki je morala določiti potdk zbiranja in vse podrobnosti glede delovanja centra. Tako so nekateri tovornjaki z zelenjavo morah čakati nekaj časa pred centrom, da so dobih ustrezna navodila, vrsti-li pa so se telefonski pozivi kmetov in trgovcev, ki so želeh čim prej oddati zelenjavo.
Ravnatelj konzorcija Luigi Pausa nam je povedal, da bo zbiranje steklo vsak čas, ko deželna komisija določi nekatere podrobnosti. Kam bo šla potem zelenjava, ki — za razliko od tega, kar se je marsikje dogajalo v teh dneh — se je ne sme upepeljevati, da ne bi ponovno sproščah radioaktivnosti v zraku? »V Goriški pokrajini deluje odlagališče pri Marianu, ki je edino primemo za organske od-
padke. Za nas jo bjhzu tudi odlagališče pri Tapoglianu, take da se bomo verjetno posluževali obeh,« je dejal Pausa. S tem v zvezi bo morala deželna komisija oceniti tudi, ali je primerno zelenjavo odlagati v plastičnih vrečah (take nasvete smo bra-li v vsedržavnem tisku), da ne bi o-kuževali zemlje, ne toliko zaradi radioaktivnosti, marveč zaradi gnitja vehkih količin zelenjave.
Nekaj pojasnil v zvezi z odkupom so nam dah tudi izvedenci deželna komisije. Odkup zadeva samo zelenjavo v seznamu ministrstva za zdravstvo. Obstaja problem drugih sort zelenjave! in nekaterih vrst sadja (na primer jagod), ki zaradi nezaupanja ljudi ne gredo v prodajo, vendar jih ni mogoče odkupiti. Kaj pa s plačilom odškodnine? Odkupne cene bodo določili na osnovi cen na tržišču 2. maja kot jih je ugotovil raziskovalni institut IRVAM. Glede plačila pa zaenkrat čakajo na navodila iz Rima. Kdor bo torej oddal zelelnjavo bo prejel potrdilo, s katerim bo kasneje lahko zahteval izplačilo odškodnine. Še nasvet za oddajo zelenjave: da se preprečijo gneča in zastoji, naj se povrtninarji predhodno zmenijo z vodstvom centra AIMA v Fiumicellu (tel. 0431/96089) kdaj in kako oddati
zelenjave
zelenjavo.
V	zvezi z vprašanjem jedrskega o-blafca je posoška KPI izdala tiskovno poročilo, v katerem ugotavlja, da je bilo informiranje o stanju v dežeh še posebej v Goriški pokrajini s strani odgovornih organov pomanjkljivo. Zato KPI nalaga svojim predstavnikom v vseh javnih institucijah naj nemudoma posežejo, da se sprejmejo konkretni ukrepi, nujnostnega in dolgoročnega značaja, ki naj omogočijo občanom, da se zavarujejo pred vsakršnimi negativnimi posledicami. Organe civilna zaščite poziva KPI naj se učinkoviteje povežejo s krajevnimi u-pravami, zdravstvenimi organi in družbeno-gospodarskimi organizacijami, da se zagotovi hitro in učinkovito informiranje ter nadzorstvo, ki mora biti primerno sedanjemu izjemnemu stanju.
Knjiga o J. Srebrniču
V	prostorih knjižnice Franceta Bevka v Novi Gorici bodo danes, ob 18. uri, predstavili knjigo o narodnem heroju Jožetu Srebrniču, ki jo je izdala koprska založba Lipa. Govorila bosta Jože Hočevar, urednik koprske založbe, in Branko Marušič, urednik knjige.
Odobren proračun konzorcija CAFO Kmalu podražitev tarif za vodo
Zbor Lojze Bratuž v števerjanski cerkvi
Glavna skupščina konzorcija CAFO je te dni razpravljala o finančnem načrtu za letos, o prilagoditvi tarif za vodo ter o višini nagrade za u-pravitelje. Finančni načrt je bil tudi odobren in sicer soglasno. Ustanova, M ima sedež v Gradišču in ki skrbi za dobavo pitne vode na območju petnajstih občin in za dobavo plina na območju desetih občin, bo letos upravljala 10.615.800.000 lir sredstev. Poslovanje bo, kakor izhaja iz finančnega načrta, uravnovešeno. To pomeni, da ob koncu leta ne bi smelo biti primanjkljaja. Sicer pa bodo morale občine, članice, v teku leta pokriti 162 milijonov hr primanjkljaja iz prejšnjih let. Breme se porazdeli v razmerju s številom prebivalstva.
Uravnovešeno poslovanje naj bi dosegli z varčevanjem v splošnih službah, z večjo produktivnostjo, z modernizacijo nekaterih služb (avtomatizacija inkasantske službe). Ugodne posledice na finančni uspeh poslovanja pa naj bi imelo napovedano znižanje cene električne energije.
S tajništva KPI so dobih naslednje tiskovno poročilo:
»Delegacija KPI, ki jo je vodil senator Nereo Battello in ki so jo sestavljali izvoljeni predstavniki v raznih telesih, je bila pred dnevi na o-bisku pri predsedniku Skupščine občine Nova Gorica Danilu Bašinu. Namen in predmet obiska je bila potreba po natančni informaciji o načrtih za obnovo in valorizacijo židovskega pokopališča v Rožni dohni tudi v perspektivi globalnega predloga za skupno ovrednotenje židovskih spomenikov na Goriškem, kolikor že pred leti obnovljena sinagoga v Gorici ni dobila še ustrezne uporabe.
Predsednik Skupščine občine Nova Gorica je s pomočjo ožjih sodelavcev gostom iz Italije obrazložil vprašanja, ki so v zvezi s prizadevanji za popolno sanacijo židovskega pokopališča in objektov, ki mu pripadajo. Obnovitvena dela potekajo v sklopu s sporazumom, ki sta ga podpisali občina Nova Gorica in židovska skupnost v Gorici in v kateri so predvideni re-strukturacija mrliške veže ob poko-
Kljub taki tendenci pa bodo, kot kaže, v drugi polovici leta poskočile tarife za vodo. Cena se bo povišala za okrog 6 odstotkov, za kolikor pač dovoljuje odlok, ki ga je sprejel medministrski odbor za cene in ki je bil objavljen sredi marca letos. Predvidena prilagoditev tarif je že zapo-padena v finančnem načrtu. Skupščina je na zadnji seji poverila nalogo upravnemu odboru, da sprejme u-strezne ukrepe. Sicer je postopek nekoliko dolg, ker se mora o zadevi izreči tudi pokrajinski odbor za cene. Cene vode na območju konzorcija CAFO so trenutno naslednje: 203 lire za kubični meter za minimalno porabo (do 3 hi vode dnevno na gospodinjstvo), osnovna tarifa znaša 346 hr, 700 lir pa je treba plačati za večje porabe vode. V drugi polovici leta se bodo te tarife povišale za o-krog 6 odstotkov.
V obrazložitvi finančnega načrta za takoče poslovanje je predsednik konzorcija Ferruccio Colombi posebej naglasil, da je deficitarna predvsem služba oskrbe z vodo, zaradi vehkih
pališču, sanacija zidu in redno vzdrževanje in čiščenje prostora. S sporazumom se je židovska skupnost tudi odpovedala mrliški veži in omogočila njeno adaptacijo za kulturne in družbene potrebe Krajevne skupnosti Rožna dolina. Kar se tiče preobnove mrliške veže, so dela pri koncu in bodo kmalu ustrezno uredih tudi pro štor, ki je okoli veže. Zaradi pomanjkanja ustreznih sredstev bo treba za sanacijo zidu čakati še nekaj časa, medtem ko bodo za stalno vzdrževanje in čiščenje pokopališča skušah najti trajno rešitev. Predstavniki občine Nova Gorica so vsekakor zago-tovili največjo pozornost in skrb za ohranitev spomeniškega objekta, ki ga ustrezno valorizira tudi regulacijski in razvojni načrt\območja. Italijanska delegacija je s polnim zadovoljstvom sprejela informacije in zagotovila, obenem je izrazila željo, da bi tudi na tem specifičnem področju upravi v Gorici in Novi Gorici dosegli polno sodelovanje.
Srečanje se je končalo z ogledom pokopališča v 'Rožni dohni in obnovitvenih del, ki tam potekajo.
izgub v omrežju, zaradi visoke cene električne energije, številnih okvar na omrežju. Uravnovešeno pa je poslovanje službe za phn, čeprav je trenutno na omrežju manj priključkov, kakor je bilo predvideno in je tudi poraba plina nižja od predvidene. Mogoče bodo nižje cene tega energetskega vira (do znižanja je prišlo pred kratkim) že v kratkem pripomogle k temu, da se bo pomnožilo število priključenih gospodinjstev. Iz finančnega načrta izhaja, da bo konzorcij CAFO za dobavo vode in druge storitve na tem področju vnovčil 1.207 mihjonov lir, za dobavo phna in druge storitve pa 2.567 mihjonov. Tekoči stroški bodo znašali 4,2 milijarde hr, investicije pa nekaj nad 900 mihjonov hr. Finančno bretme za odplačilo posojil je določeno v višini 525 mihjonov.
Omeniti velja še, da je glavna skupščina na zadnji seji odobrila tudi višino odškodnine predsedniku konzorcija in članom upravnega odbora, in sicer ob upoštevanju državnega zakona 816/85.
Filmskim ljubiteljem se drevi in jutri, obakrat s pričetkom ob 20.30 v Kulturnem domu, ponuja edinstvena priložnost za ogled filma Cabiria. Gre za posebno predstavitev mojstrovine italijanskega nemega filma iz leta 1914, prve velike produkcije v zgodovini italijanske kinematografije. Film je svojčas doživel izreden uspeh, tako zaradi mogočne scenografije kot tudi zaradi tehničnih novosti, ki so jih nato povzeli in razvili po vsem svetu, predvsem pa v Hollywoodu.
Film je dal na razpolago Državni filmski muzej iz Turina, ki je pred kratkim poskrbel za restavracijo in obnovitev po originalu tega dragocenega filma Delo, njegov pomen in poseg, ki je filmu vrnil nekdanjo lepoto, bo predstavil kustos Turinskega muzeja Beppe Valperga.
Zgodba je postavljena v obdobje kartažanskih vojn. Rimski patricij reši skupaj s sužnjem Macistejem (Bartolomeo Pagano) kraljico Sofo-nizbo in malo Cabrio, ki bi jo bili morali žrtvovati bogu Baalu. Potem ko Arhimed reši Sirakuzo, Cabria (Lydia Quaranta) postane zaupnica kraljice in je priča njenemu samomoru po zmagi Scipiona Afriškega. Ponovno jo skušajo žrtvovati Baalu, toda naposled jo reši Maciste in Ca-bria poroči patricija.
Režiser in scenarist dela je Giovanni Pastrone, čeprav nosi film podpis Gabriele D’Annunzio. Ta je svoj pečat dal z zameno za 50 tisoč takratnih lir (v zlatu), kaj prida več od svojega imena in slovesa pa filmu ni dal, saj ga je le opremil s pompoznimi didaskalijami. Mogoč-
V	števerjanski cerkvi bo danes zvečer, ob 20.30, koncert motetov in slovenske sakralne glasbe. Pel bo mešani zbor Lojze Bratuž iz Gorice pod vodstvom Stanka Jerici ja. V zadnjem času je to že drugi tak koncert tega zbora, saj smo pred časom goriške pevke in pevce lahko poslušali v cerkvi v Pevmi, ko so nastopili z istim programom.
Na programu nocojšnjega koncerta imajo vrsto skladb J. Gallusa, P. Merkuja, Močnika, L. Mava, V Vodopivca, M. Fileja, H. Sattnerja, L. Bratuža, S. Jericija, M. Renerja in M. Tomca.
Občinska seja drevi v Tržiču
V	Tržiču bo drevi občinska seja. Na dnevnem redu je izvohtev župana in odbornikov. KD, PSDI, PRI in neodvisni razpolagajo z dvajsetimi svetovalci, torej s polovico glasov, kar zadošča za izvolitev župana. Ni še znano kakšno bo stališče sociahstov, ki so v teh dneh imeh vrsto sestankov. Nekateri so namreč za opozicijo
ni in tudi kičasti prizori ne manjkajo, prav v tem pa je poseben čar dela, ki priča tudi o okusu in miselnosti v nekem obdobju.
Zanimivi in skoraj neverjetni za takratne čase so prizori požiga rimskega brodovja, ki Arhimedu uspe s pomočjo zrcal, ali Hanibalov prehod Alp s sloni. Slednjo si mogočni in spektakulareni prizori, kjer kraljuje orjak Maciste s svojimi podvigi, grozljiv prizor pa prikazuje žrtvovanja Baalu, čigar velik bakreni kip požira v ognju otroke. Za občinstvo bo film zaradi teh značilnosti gotovo zanimiv, za zahtevnejše filmske ljubitelje pa je njegov ogled že skoraj »obvezen« zaradi pomena, ki ga tehnično - izrazne novosti Ca-brie imajo v zgodovini filma.
Predavanje o ekologiji
V goriškem avditoriju bo drevi ob 18.30 predavanje o ekološki problematiki. Govorih bodo prof. Marino Gatto s politehnike v Milanu, dr. Roberto Vanore, profesorja Roberto Vacca in Paolo Budinich. Govorih bodo o pobudah Society for international de-velopment. Ta družba namerava nekje v naši dežeh odpreti mednarodni študijski center.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI D’Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 84-124.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387.
skupno s komunisti, drugi pa se zavzemajo za sodelovanje s KD in njenimi partnerji.
Izraelski film v Krminu
Ob zaključku filmske sezone krožka Micron C bodo drevi ob 19.30 in 22. uri v Občinskem gledališču v Krminu vrteli film izraelskega režiserja Urija Barbaša Oltre le sbarre, ki prikazuje življenje in tegobe palestinskih političnih jetnikov v izraelskih zaporih. Na večeru bodo sodelovali tudi predstavniki združenja Amnesty International in skupine Itaha ’75. Dr. Luigi Leghissa in dr. Mario Pellegrini bosta med obema projekcijama ob 21.15 govorila o delovanju teh humanitarnih organizacij.
Sibirski orkester v Novi Gorici
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo danes, v četrtek, 8. maja, ob 20.30 zadnji letošnji koncert rdečega abonmaja. V goste pride Veliki orkester državne filharmonije iz Novosibirskega (SZ). Dirigent je Arnold Kac. Solist je violinist Aleksander šustin. Na sporedu je glasba Čajkovskega, Prokofjeva in Rahmaninova.
razna obvestila
ženski odsek KD Jezero in odbor za delovanje družinske posvetovalnice v Doberdobu prirejata jutri ob 20.30 v dvorani KD Jezero pod pokroviteljstvom občinske uprave, predavanje na temo Spoznaj zdravje svojih prsi. Predavala bosta dr. Frigo in dr. Pamich.
KD Sovodnje vabi jutri, 9. t.m., ob 20.30 na koncert narodnih in umetnih pesmi KAJ TI JE DEKLICA, ki ga bodo izvajala Sovodvnjska dekleta. Koncert bo v Kulturnem domu v So-vodnjah.
kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 »Tangos«.
CORSO 18.00—22.00 »II codice del silenzio«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 »Peccati estivi delle superinogli«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Krmi n
KULTURNI DOM: 20.30 »Cabiria«.
OBČINSKO GLEDALIŠČE: 19.30-22.00 »Oltre le sbarre«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Toccami al mattino«.
COMUNALE 18.00—22.00 »Scemo di guerra«.
Nova Gorica in okolica
SOČA Ni predstave.
DESKLE Ni predstave.
Zastopstvo KPI v Novi Gorici o židovskem pokopališču
Znameniti film Cabiria (1914) v Kulturnem domu
Pogovor z Ignacijem Oto o reviji Primorska poje
Letos so številni zbori pokazali lep napredek
Z dvema koncertoma na Colu pri Ajdovščini in v Lokvi se je 27. aprila končala letošnja 17. revija pevskih zborov »Primorska poje«, ki jo skupno organizirata ZSKD in Združenje pevskih zborov Primorske.
O reviji, njenem poteku, o njeni odmevnosti, pa tudi o pomenu, je naš dnevnik redno poročal. Obnovili bi tokrat le pekatere podatke, ki najbolj zgovorno kažejo na pomen te pevske prireditve, tako, kar zadeva povezovanja pevskih zborov to in onstran meje, kot tudi pomen vključevanja mladih pevcev in mladih pevovodij v to dejavnost, ki je že obrodila dobre sadove.
»Naš narod je pel, poje in bo še pel,« je z nasmeškom na ustih začel naš pogovor o uspehu letošnje revije in njenih odmevih v javnosti Ignacij Ota, referent za zborovsko petje pri ZSDK. »Najprej moramo ugotoviti, da je pri reviji sodelovalo okrog 130 pevskih zborov, tokrat skupno kakih 4000 pevcev. Vse te zbore smo razvrstili na 22 koncertih, ki so bili ra zon Trsta, Gorice, Tržiča in Postojne, razporejeni na manjše kraje; v nekaterih so letos celo prvič gostili pevce »Primorska poje«. In prav v teh krajih je bilo navdušenje poslušalcev največje, obisk izredno dober, lahko rečem odličen; ponekod pa so pevce sprejeli celo z godbo, da bi jim izrekli prisrčno dobrodošlico.«
15. marca se je revija začela z dvema koncertoma v Portorožu in v Vipavi, potem so sledili koncerti, s kratkim premorom zaradi velikonočnih praznikov, skoraj vse petke, sobote in večkrat tudi ob nedeljah.
»Res je. Če smo hoteli zvrstiti vse zbore, potem smo morali povečati število koncertov in to v takšnih krajih, ki bi sicer deset ali 11 pev-
skih zborov ne mogli sprejeti, ki so lahko nudili dovolj primerne dvorane približno šestim zborom, kolikor je bilo v glavnem število nastopajočih zborov, ki so imeli priložnost, da se predstavijo s petimi skladbami, po svoji izbiri in da torej pokažejo tudi svoj napredek, tako kar zadeva izbire pesmi, kot tudi njihove pevske izvedbe. To prakso smo uvedli že lani; izkazala se je kot pozitivna. Zato smo jo ponovili tudi letos. Povsod smo skušali v programe vplesti zbore z obeh strani meje. To nam ni uspelo le na koncertu v Postojni in v Kneži, to pa zaradi tega, ker je prišlo do spremembe nekaterih datumov.«
Tudi letos so na tej najpomembnejši reviji nastopali italijanski pevski zbori.
»Predvideli smo njihove nastope na koncertih v Trstu, Gorici in v Tržiču. V Gorici je nastop italijanskega pevskega zbora v zadnjem trenutku odpadel zaradi bolezni in nismo utegnili poiskati drugega zbora. Če so lani itabjanski zbori le sodelovali, smo jih letos že vključili v našo brošuro o tej reviji z objavo programa, ki so ga izvajali. S to prakso nameravamo tudi nadaljevati, ker smo mnenja, da je prav, da se naši zbori spoznajo z italijanskimi, da pa tudi italijanski spoznajo naše petje in naše pevce.«
Že vrsto let uvrščamo med kraje, kjer potekajo koncerti tudi Beneško Slovenijo.
»Tako je in tudi s to izbiro bomo nadaljevali. Pred leti smo imeli koncerte v Ljesah, lani in letos pa v Špetru Slovenov. Tako lani kot tudi letos smo imeli lep obisk, ljudje so bili zadovoljni, bil je to zanje praznik. Naj še povem, da so na letošnji reviji nastopili tudi trije zbori iz Beneške Slovenije: zbor iz Bamasa, Trepetički iz Ljes in oktet Beneški puobi.«
Letošnja revija je bila posvečena 80. obletnici smrti Simona Gregorčiča.
»Koncert v Kobaridu je bil direktno vključen v to proslavo, kjer so zbori vključili v program pesmi na besedilo Gregorčičevih poezij. Mislim, da je bilo prav, da smo se tako oddolžili spominu tega našega pesnika.«
Kot že lani, je tudi letošnjo revijo spremljala posebna strokovna komisija, ki je na predlog samih dirigentov takoj po končanem nastopu zbrala dirigente, dala svojo oceno glede izvajanja, istočasno pa podala svoja opažanja in dala tudi strokovne nasvete. Ta način ocenjevanja je, po mnenju Ignacija Ote, najbolj naposreden ter lahko služi zborom pri njihovi bodoči dejavnosti.
»Če še povem, da so na torkovi reviji z našega območja nastopali štirje novi zbori: Mladinska skupina TPPZ Pinko Tomažič, Lovski zbor Doberdob, mešani zbor KD Skala iz Gropade in mešani oktet Trepetički iz Ljes, potem naj za konec še povem, da so tudi letos prejeli priznanja vsi tisti zbori, ki že deset let nastopajo na tej naši reviji. Iž naših krajev so ta priznanja dobili: mešani zbor Pod lipo iz Bamasa, Tržaški oktet, mešani zbor Lipa iz Bazovice, dekliški zbor Vesna iz Križa in mešani zbor PD Mačkolje.«
Lahko torej rečemo, da je končna ocena letošnje revije »Primorska poje« več kot zadovoljiva, da so zbori pokazali v glavnem lep napredek, da se je v zbore vključilo veliko novih pevcev, da jih vodi že vrsta mladih pevovodij, kar vse je prispevalo k boljši kvaliteti petja, in to je tudi namen revije.
N. L.
Letošnji prvak je Carlo Goldoni
Kakšen naj bo gledališki repertoar? Katere predstave bodo občinstvu najljubše? Če ostanemo v Trstu, moramo reči, da je najmanj tvegana izbira klasična komedija. Naša trditev ni iz trte izvita.
V letošnji sezoni je bila v Slovenskem stalnem gledališču najbolj obiskana predstava »Primorske zdrahe« Carla Goldonija. Goldoni pa je prva-čil tudi v sosednjem italijanskem gledališču Teatro stabile. Na podlagi ankete med gledalci so njegovi »Grobijani« želi med gledalci največ uspeha. V prejšnji sezoni je SSG ponovno doseglo največji uspeh s klasično komedijo, to je z Linhartovim »Matičkom se ženi«.
Ta osnovna dejstva nam jasno povedo, da si večina gledalcev želi v gledališču kulturnega oddiha. To je predstave, ki imajo svojo nesporno zgodovinsko in tudi današnjo vrednost, ki zažari predvsem, če se dela loti spreten in inventiven režiser. Spominjam se, da ko je umetniško vodstvo SSG uvrstilo v repertoar Matička, je marsikdo izrazil svoje pomisleke in vendar je imela predstava izjemen uspeh. Gledališki okusi so pač različni, opredeljujejo jih različne Okoliščine in nivoji. Glas najširšega občinstva pa je dokaj jasen.
Prav tako jasno je, da se gledališke hiše ne morejo opredeljevati samo ra Goldonija in njemu sorodne avtorje, res pa je tudi, da si velik del gledalcev želi od predstave predvsem razvedrila, vsaj pri nas je tako. Taks ne želje seveda na svoj način omejujejo gledališko ustvarjalnost. Smernice slovenskega gledališča (mislimo na vsa sTovenska gledališča) težijo k proble-inatičnosti, tematike niso lahkotne, predstave, ki jih uvrščajo med najboljše, segajo v zgodovinsko in aktualno problematiko. To predvsem, ko gre ra nova dramska dela.
Tovrstne predstave imajo seveda tudi v Trstu in Gorici svoje občinstvo, je pa le del vseh tistih, ki zahajajo v gledališče. Očitno obstaja precej globok razkorak v. željah in potrebah gledalcev in zato je zelo težko vse zadovoljiti. Težko je tudi najti predstave za vse okuse, to seveda ne velja te Za slovensko gledališče, ampak tudi za italijansko. Nevarnosti sta tu dve; Prva je v konformizmu, to je v tem, da zasledujemo okus najširšega občin-stva, druga pa v tem, da sledimo najsodobnejšim in verjetno tudi najprodornejšim smerem, ob tem pa se naslanjamo predvsem na visoko pripravljene gledalce in »izključujemo« ostale. In kako je s srednjo potjo? Verjetno je najbolj logična, a hkrati tudi najbolj izpostavljena kritiki.
A. M.
Ob stari Timavi
Iz knjige fotografij Stara Timava Pina Fregole; Ribnica
revije
Primorska srečanja št 60
Izšla je 60. številka revije za družboslovje, gospodarstvo in kulturo Primorska srečanja, ki letos praznuje desetletnico izhajanja. Uvodni prispevek je to pot napisala Zdenka Lovec, v njem pa so nanizana razmišljanja o 1. mednarodnem srečanju pisateljev ob meji, ki je bilo februarja letos. Prispevek nosi naslov: zemlja in politična resničnost, ki jo kultura lahko preseže.
Prof. Pavle Merku nam v naslednjem sestavku predstavlja pesnika Rezijana Renata Quaglio, ki je letos dobil nagrado iz Prešernovega sklada. Ta številka Primorskih srečanj nam nudi dva zanimiva razgovora: Stane Čehovin se razgovarja z Jo-. sipom Vidmarjem ob njegovem jubileju, medtem ko se Karlo Devetak, v rubriki Predstavljamo primorske strokovnjake, pogovarja s sociologom Darkom Bratino.
Ostale prispevke z različno vsebino so prispevali:	Katja Kogoj;
Znanje o vremenu v Goriških Brdih, Slavko Gaberc, Odmirajoči stari svet istrske vasi, Jolka Milič, Zapisnik o. . . jugoslovanstvu. . . Anica Štucin je pripravila zgodovinski zapis o OF in NOO. Sledi rubrika Leposlovje, v kateri je objavljena poezija in proza Gorana Filipija, Bogomila Faturja, Zdravka Kecmana, Branka Mugerlija, Vida Vremca, Andreja Lutmana in Andreja Blatnika.
Zadnji sveženj prispevkov pod skupnim naslovom Zapiski so prispevali Zdenka Lovec, Zoltan Jan, Miro Kocjan, Gino Brazzoduro, Bojan Bratina, Franjo Frančič, Željko Kumar in Ljudmila Cvetek.
Kulturne beležke
PORTOROŽ — Drevi ob 19. uri v GH Metropol, srečanje s pisateljem Fulviom Tomizzo. Njegov roman »Mladoporočenca iz Ulice Rossetti« bodo predstavili Rado Bordon, Lea Cahari-ja in Elio Musizza.
PORTOROŽ — Jutri, 9. t. m., ob 20. uri v Avditoriju gostuje gledališče Gavella iz Zagreba s Sartrovo dramo Umazane roke.
KOPER — Drevi ob 20. uri koncert pianistke Tatjane Ognjanovič. Mlada glasbena umetnica je letos prejela visoko priznanje Univerze Edvarda ;Kardelja in je študentka zadnjega letnika Akademije v razredu prof. Dubravke Tomšič.
LJUBLJANA — Cankarjev dom, sejna dvorana. Marksistični center prireja Simpozij o življenju in delu Edvarda Kocbeka na temo: Poezija, kultura, politika. Danes od 16. do 18. ure.
V rubriki koprske televizije Kulturna panorama ob 19.50 bo gost oddaje priznani slovenski oblikovalec Oskar Kogoj, ki je žel velike uspehe tudi v tujini^ kjer je marsikatero veliko podjetje'proizvedlo nekatere njegove zamisli.
Dokaz dokajšnje razvejanosti in kakovosti
Glasbena tradicija v Nabrežini pred prvo svetovno vojno
Namen tega sestava je poglobiti poglavje o glasbeni tradiciji v Nabrežini pred prvo svetovno vojno, obenem pa v glavnih o-brisih začrtati preglednico društev, ki so dotlej gojila glasbeno zvrst v tej vasi. V ta okvir pridejo v poštev bodisi vokalne kot tudi instrumentalne oblike glasbenega delovanja (pevski zbori, pihalni in drugi orkestri), težišče celotne obravnave pa je osredotočeno na nekatere manj znane a-spekte, ki so jih osvetlile najnovejše arhivske in druge raziskave. Prikaz glasbene tradicije je po svoje zanimiv, saj gre za obdelavo področja, ki ga je svoj čas označevala dokajšnja razvejanost pa tudi kakovost.
Razvojna faza
i bočnih podatkov o začetkih glasbenega de-vanja žal nimamo. Iz dosedanjih raziskav iz-la vsekakor, da je glasbena zvrst bila pri-otna že v sedemdesetih letih prejšnjega stote ^ na t-i- »besedah«, tj. kulturnih priredi-n« t -ki so jih označevale recitacije, glasbe-st to^ke in plesni spored. Korftnine zborov-vot ,tradiciie sagajo bržkone še globlje, kajti noi 110 dejavnost zasledimo (sicer zelo bež-r»i--V okviru cerkvenega delovanja.1) Najsta-, Jsi podatek o kaki pevski skupini je vseka-v.,s, lz Jate 1874, delovala pa naj bi v sklopu Dre' àitalnice,2) ki je bila glavni pobudnik J omenjenih besed. V naslednjih letih vno-
vič zasledimo vesti o nastopih domačega pevskega zbora, ravno tako pa tudi o gostovanjih pevskih skupin iz bližnje okobce (proseš-kega kvarteta, zbora iz sosednega Križa itd.) kot tudi iz bolj oddaljenih krajev (npr. go-riškega zbora »Slavec«). V zvezi z delovanjem nabrežin.ske pevske skupine naletimo na ime Lava Cveka, dolinskega učitelja, ki se je 1. 1869 preselil v Nabrežino. Povedati gre, da je nabrežinski zbor nestalno deloval, to pa je trajalo vse do 1. 1892, ko je bil njegov status pravno urejen. Dobil je uraden naziv Pevsko društvo »Nabrežina«, formalno pa je nastal 11. oktobra i.l.3) Največ zaslug za ustanovitev zbora so imeli Ivan, Jož« in Silvester Caharija, Ignac Tance, Ivan Resman ter železniški uradnik Josip Čerin, ki je postal prvi dirigent novonastalega zbora.4) Začetki pev ske skupine so bili nadvse spodbudni, kajti leto kasneje je štela že 68 članov.5)
Naj omenimo, da je ravno v tistih letih deloval v bližnjem Devinu znani skladatelj in zborovodja Hrabroslav Volarič (1863 - 1895), ki je posredno vplival na razvoj nahrežinske-ga pevskega društva in mu leta 1894 posvetil zbirko »Slovenske pesmi«. Med tem časom se je zborovodja Čerin izselil iz Nabrežine in na njegovo mesto je prišel nadučitelj Avgust Tance (1864 - 1946), nedvomno najmarkantnejša o-sebnost tistega obdobja v vaškem kulturnem življenju. Tance je bil po poklicu nadučitelj oz. šolski upravitelj, odlično je obvladal orgle in bil povrhu tudi vešč pevec in pevovodja. Pod njegovo taktirko je zbor dosegel zavidljive uspehe, predvsem pa solidno kakovostno
raven, saj je nastopil v različnih krajih Primorske in med drugim tudi v Ljubljani. Kot zanimivost naj povemo, da je društvo svojemu dirigentu priredilo tudi poseben slavnostni večer,6) med ostalimi pobudami, ki jih je organiziralo pa bi omenili razne veselice in izlete.7)
Iz časopisne kronike izvemo, da so društvene pobude potekale v prostorih vaških gostiln (n.pr. v Kovačevi krčmi, pri Štropovih itd.) in da je društvu na začetku predsedoval takratni župan Ignac Tance.8) Morda ne bo odveč, če objavimo kulturni spored, ki ga je 24. januarja 1895 priobčila »Edinost« v zvezi z veselico pevskega društva »Nabrežina« in domačega Bralnega društva dna 2. februarja i.l. »Program: H. Volarič: Kviško bratje (moški zbor); V. Lisinski: Plovi, plovi (moški zbor); H. Volarič: Domovini (moški zbor s tenorjem in solo baritonom s spremljavo vojaškega orkestra); Hribar: Stara mati (deklamacija); H. Volarič: Osrečiti jo (moški zbor); sledi žaloigra v dveh dejanjih 'Kateri bo’ in ples«.
Izkupiček veselic je društvo namenjalo bodisi v društveno blagajno kot tudi v dobrodelne namene (npr. v korist manj premožnih u-čencev domače šole). V začetku svojega delovanja je bilo društvo pobtično neodvisno in nadstrankarsko, sčasoma pa se je postopoma narodnjaško-liberalno opredelilo.
Nekaj o pihalnih godbah
Malokaterim je znano, da sta pred prvo svetovno vojno delovali v vasi dve pihalni god-
bi. Povsem neznano pa je, da najstarejši pihalni orkester nikakor ni bilo godbeno društvo »Nabrežina«, temveč nabrežinski oddelek vojaško-veteransbega društva iz Trsta. O njem je posredno poročala »Edinost« 3. julija 1895 ob priliki skorajšnjega prihoda tržaškega vo-jaško-veteranskega društva v Nabrežino: »Tržaško veteransko društvo priredi v nedeljo, 7. julija, izlet z godbo v Nabrežino, da pozdravi nabrežinsko novo osnovano veteransko podružnico tržaške družbe veteranov. V Nabrežini bosta koncertovali obe veteranski godbi (tržaška in nabrežinska). Koncert bo v gostilni okrajnega veteranskega poveljnika g. Ivana Grudna«.
Novonastala skupina jo imela med drugim koncert ob priliki praznika vaškega patrona (16. avgusta), pozneje pa je priredila več glasbenih pobud oz. veselic, ki so večkrat potekala v sodelovanju s pevskim društvom »Nabrežina«.
(Se nadaljuje)
IVAN VOGRIČ
Bibliografija
1)	Prosvetni zbornik, 1868-1968
2)	Pregled pevske dejavnosti v Nabrežini, 1983
3)	Državni arhiv v Trstu — Namestništvo Primorske/društva, št. 13
4)	Edinost z dne 13.9.1900
5)	Edinost z dne 19.11.1893
6)	Edinost z dne 10.4.1895
7)	Edinost z dne 23.7.1896
8)	Ročni kažipot za 1. 1894
Nogomet: po sinočnji zmagi proti Barceloni
evropski prvak
pred svetovnim nogometnim prvenstvom
Od Urugvaja do Mehike
BRUNO KRIŽMAN
Steaua
*
Steaua — Barcelona	2:0
po enajstmetrovkah (0:0)
STEAUA BUKAREŠTA: Ducadam, lovan, Bumbescu, Belodedici, Barbu-lescu, Balint, Balan (od 72. min. lor-danescu). Majam, Bolom, Lacatus, Piturca (od 112. min. Radu).
BARCELONA: Urruti, G tir andrò, Mi-gueli, Alexanco, Julio Alberto, Victor, Schuster (pd 84. min. Moratalla), Pe-draza, Marcos, Archibald (od 111. min. Pichi Alonso), Carrasco.
SODNIK: Vautrot (Francija).
SEVILLA — Steaua iz Bukarešte je letošnji evropski prvak. Romuni so sinoči v Sevillii v velikem finalu po enajstmetrovkah premagali faVo-riziranoi Barcelono, ki pa je verjetno igrala pod prevelikim psihološkim pritiskom in povsem razočarala.
PORDENON — Druga etapa 20. mednarodne kolesarske dirke Alpe -Adria ni prinesla praktično nobenih sprememb v dobri prvi polovici tekmovalcev, čeravno je bila s 166 km od Portoroža do Pordenona to najdaljša etapa na letošnji dirki in zraven še razmeroma visoko povprečno hitrostjo 43,55 km na uro.
V sprintu so jugoslovanski kolesarji spet ostali praznih rok, prvi mesti v etapi pa sta tokrat osvojila Italijana Mario Mantovani in Giuseppe Citterio, Čehoslovak Undrej Glajza pa je s tretjim mestom obdržal rumeno majico — vodstvo v skupnem seštevku. V sprintu 67 kolesarjev je bil izmed Jugoslovanov Rajko Čubrič na sedmem in Mirko Kavaš na 9. mestu.
Včeraj je bil v kraju Fiume Veneto deželni finale v moški in ženski odbojki, v okviru mladinskih iger za nižje srednje šole. Goriška šola Ivan Trinko je v moški konkurenci osvojila deželni naslov, v ženski pa je bil openski Kosovel tretji.
MOŠKI
Ivan Trinko je zasluženo deželni prvak. Naši dijaki so se izkazali kot najbolj homogena ekipa in z najbolj izpiljeno tehniko. Načrtno in programirano delo na Goriškem se torej obrestuje. Sedaj čaka naše fante neprimerno zahtevnejši meddeželni turnir, na katerem bodo zastopali deželo Furlanijo - Julijsko krajino, kar je seveda za goriško slovensko šolo veliko priznanje.
Izidi: Trinko - Videm 2:0 (15:8, 15:4); Trst - Pordenone 0:2. Finale za 3. mesto: Trst - Videm 2:0. Finale za 1. mesto: Trinko - Pordenone 2:0 (15:8, 16:14).
Že iz uvodnih potez je bilo na dlani, da so se Romuni za sinočnji finale izredno dobro pripravili. Z u-mirjeno in tudi odločno igro so v kali strli vsako pobudo Špancev, ki niso mogli najti poti do nasprotnikovih vrat.
Po regularnem delu in dveh podaljških je izid ostal neodločen brez zadetkov. Ekipi sta tako morali izvajati enajstmetrovke. In tu je stopil v ospredje romunski vratar Ducudam, ki je ubranil kar štiri zaporedne strele Alesanca, Pedraze, Alonsa in Mar-cosa. Tudi Barcelonin vratar Uniti je začel odlično: ubranil je prvi e-najstmetrovki Majaruja in Bolnija, nič pa ni mogel proti streloma Lacatu-sa in Balintija. Steaua je tako nepričakovano, a tudi zasluženo osvojila prestižni pokal.
Etapa je bila povečini ravninska a vendarle precej zanimiva.
Danes se obeta nemara več sprememb, ko bo v etapi od Pordenona do Trbiža tudi hud vzpon na Nevejsko sedlo.
VRSTNI RED 2. ETAPE: 1. Mantovani 3.48’43”; 2. Citterio (oba Zoccori-nese - It.) ; 3. Glajza (ČSSR) ; 4. Schoibl (Av.); 5. Mooy (Niz.); 6. Za-natta (It.); 7. čubrič (Srbija); 8. Resetov (SZ) ; 9. Kavaš (Slovenija) ; 10. Moravek (ČSSR).
SKUPNA LESTVICA: 1. Glajza 7 ur 17’00”; 2. Letavai (oba ČSSR) po 6”; 3. Papež po 7”; 4. Glivar (oba Jug.) po 7”; 5. Tonetii (It.) po 9"; 6. Pavlič (Jug.) po 10”; 7. Mantovan
LESTVICA: 1. Trinko, 2. Pordenone, 3. Trst, 4. Videm.
TRINKO: Cotič, čemic, Sošol, Bensa, Mahne, Petejan, Koršič, Tomšič, Volčič, čaudek, Feri, Cuel, Terpin.
ŽENSKE
V ženski konkurenci je povsem zasluženo zmagal Pordenone, kateremu
NOGOMET: za prestop v 2. AL
Kras že v nedeljo
Prvo kvalifikacijsko srečanje za prestop v 2. AL bodo Krasovi nogometaši odigrali v nedeljo, 11. t.m., ob 16.00 v Trebčah proti ekipi Giarizzole. Nadaljnji spored Krasovih srečanj : 18. 5. ob 16.00 v Repnu: Kras - Morsane di Strada; 25. 5.: Kras prost; 1. 6. ob 16.00 v Repnu: Kras - Pocenia; 8. 6. ob 16.00 v Šlovrencu: San Lorenzo - Kras.
Italijanski pokal
Izidi sinočnjih prvih četrtfinalnih tekem italijanskega nogometnega pokala: Verona - Como 2:1 (0:0). Strelca: Vignola 2; Notaristefano. Empoli - Fiorentina 3:2 (0:1). Strelci. Zen-naro, Cecconi, Della Monica, Malde-ra, Battistini. Sampdoria - Torino 2:0 (0:0). Strelca: Rossi (avtogol), Mancini. Roma - Inter 2:0 (2:0). Strelca: Desideri (enajstmetrovka), Hovalieri.
Jugoslovanska nogometna liga
Izidi včerajšnjega 28. kola prve jugoslovanske nogometne lige: Hajduk - Partizan 2:1; Velež - Čelik 4:1; tisi jek - Vojvodina 4:0; Budućnost -Željezničar 0:1; Vardar - Sloboda 2:2; Priština - Rijeka 2:1; Sarajevo - Dinamo (V) 1:0; C. zvezda - Beograd 2:1. Danes: Sutjeska - Dinamo (Z).
(It.) po 32”; 8. Polončič (Rog) po 34”; 9. Šebenik (Jug.) po 35”; 10. Lampič (Slovenija) po 37”.
MOŠTVENO: 1 Jugoslavija 21 ur 52’10”; 2. ČSSR po 31”; 3. Italija po 56”. (Jože Pogačnik)
Dirka po Španiji
ALBACETE — Španec Jon Eguiarte je osvojil 15. etapo kolesarske dirke po Španiji pred Ircetm Kelly jem. Španec Alvaro Pino je še vedno prvi na skupni lestvici.
Dirka po Venetu
VERONA — Daniele Pizzol je osvojil 5. etapo amaterske kolesarske dirke po Venetu. Na skupni lestvici vodi Michele Moro prod Pizzolom.
pa je pot do uspeha zgladil prav Kosovel. Slovenske odbojkarice so se namreč na otvoritvenem srečanju bolj slabo odrezale. Kosovelove odbojkarice so preveč občutile težo odgovornosti, poznale so kakovost por-denonske odbojke in žal odpovedale. Včeraj smo poročali, da malega finala ne bo, vendar so tik pred srečanji organizatorji odločili, da bodo ekipe odigrale tudi tekmo za 3! mesto. V tem srečanju so Kosovelove odbojkarice zaigrale veliko bolje,
Izidi: Videm - Gorica 2:0, Pordenone - Kosovel 2:0 (15:3, 15:10). Finale za 3. mesto: Kosovel - Gorica 2:0 (15:13, 15:9). Finale.za 1. mesto: Pordenone - Videm 2:0.
LESTVICA: 1. Pordenone, 2. Videm, 3. Kosovel, 4. Gorica.
KOSOVEL: Čufar, Kocman, Lupine, Marucelli, škerk, Rebula, Cocchi, Fabrizi, Paulina, Citter, Foschini, Gregori. (Inka)
FRANCIJA 1938 Italija
nogometni raj
Vzdušje je bilo že polno slutenj druge svetovne vojne. Avstrija, eno izmed nogometnih držav Evrope, je pogoltnila Nemčija in podobna usoda je kmalu nato doletela tudi del češke, kjer je nemška narodna skupnost v Sudetih netila požar ob podpori Hitlerja. V Španiji je divjala državljanska vojna. Fašistična Italija je že dosegla svoj višek. Pravzaprav je njeno »cesarstvo« z Etiopijo že začelo prehajati v krizo, težave v javnosti pa še niso bile očitne.
V	italijanski vrsti sta tedaj nastopala tudi Tržačana Colaussi in Pasi-nati. Prvi je bil celo izreden strelec (4 goli) in je odlično igral tudi v finalni tekmi. Odločitev proti Madžarski je bila zelo lepa in borbena. S 4:2 je Italija potrdila premoč prakr tičnega nogometa nad pretiranim izživljanjem preko preveč izdelane tehnike.
Italija je bila že tedaj raj za nogometaše, ki so služili že bajne vsote in nudili svoja obličja tudi za reklamo brilantine. Silvio Piola je bil Paolo Rossi tiste dobe.
V	nasprotju z Italijo je bilo prvenstvo katastrofalno za Nemčijo. Po remiju s Švico je v dodatni tekmi slednja gladko zmagala s 4:2. Z dodatno tekmo je v četrtfinale napredovala tudi Kuba, ki je v dveh minutah o-bmila rezultat proti Romuniji. Kuba se je za SP uvrstila po odstopih Argentine, Mehike, Salvadorja, britanske Gvajane, Kostarike in Kolumbije.
BRAZILIJA 1950
Cirkus brez uspeha
Po novem stadionu v Montevideu so tudi Brazilci za svoje SP zgradili veličasten spomenik Maracana, stadion za več kot 170 tisoč gledalcev. Za gradnjo tega objekta, ki je še danes največji na svetu, so porabili pol milijona vreč cementa in 10 tisoč ton železa. Celotno prvenstvo je veljalo danes težko preračunljivo vsoto tedanje milijarde in 440 milijonov lir. Z vso silo se je razplamtela vojna v Koreji in nogomet je bil še enkrat — sicer res naključno — varovalka proti izbruhom večjih težav.
Med potjo v Brazilijo so Italijani trenirali na ladji, dokler so imeli žoge. Ko je še zadnja padla v morje, je postajala vadba manj zahtevna in v Brazilijo so prispeli kot na počitnice. Jugoslavijo je doletela drugačna vrsta nezgode. Za tekmo proti Braziliji je na igrišče prišlo le 10 njenih igralcev, ker se je Rajko Mitič, njen najnevarnejši napadalec, med potjo iz slačilnic na igrišče udaril v glavo ob nizkem prehodu in je potreboval zdravniško pomoč. Ko je v 6. minuti le prišel na polje, so Brazilci že vodili z 1:0. Končni poraz 0:2 je pomenil konec upanj za Jugoslovane.
V	finalnem delu je Urugvaj »jecljal« proti Španiji (2:2) in Švedski (3:2), medtem ko je Brazilija v naletu pregazila Švedsko s 7:1 in Španijo s 6:1.
Njen napadalec Adamir je bil nerešljiva uganka za obrambe.
Zaključna tekmo med Brazilijo in Urugvajem je potrdila vrednost racionalne igre nad cirkusom. Brazilci so se predvsem zabavali z žogo, Urugvajcem pa je šlo za bistvo. Po vodstvu domačinov so v dveh protinapadih o-bmili rezultat. Ghiggia in Schiaffino, igralca zmagovite ekipe in strelca obeh golov, sta svojo igralsko kariero končala v Italiji.
ŠVICA 1954
Televizija in doping
Pojavila se je televizija in že v uvodnih korakih zabeležila izreden u-speh. Na tržaškem velesejmu se je okoli čudežnih škatel gnetlo na tisoče radovednežev. Nekdo je predvidel, da se obetajo za bare s televizorji izredni dobički. Gotovo ni imel posebnega zaslužka bar Micel na Opčinah, katerega so kmalu po kosilu na dan prenosov zasedli domači mulci in s kolektivnim litrom moškatele vztrajali do začetka tekme, ko je postala gneča taka, da natakar ni mogel več posegati v dogajanja.
Prvenstvo v Švici je zabeležilo največje poprečje golov na vsako tekmo. Kar 3,88! Po dodatni tekmi je bila Italija izločena od Švicarjev, Jugoslavija pa se je prebila v četrtino, vendar izgubila proti Zahodni Nemčiji z
Rajko Mitič je bil gotovo eden izmed najboljših nogometašev Jugoslavije vseh časov
0:2. Vse je kazalo, da bo SP posvetitev čudežne Madžarske, ki je v štirih tdkmah pred finalom dala kar 25 (!) golov. Partnerja za finale. Zah. Nemčijo, je v osmini premagala kar z 8:3 Začetne minute so obetale ponovitev predstave in po 8 minutah so Madžari že vodili z 2:0. Igrišče je bilo močvirnato zaradi dežja, Nemci pa so igrali ostro in živo. Najprej so izcJnačili in nato s 3:2 tudi zmagali.
Škandal se je zaslutil po prvenstvu. Vsi nemški igralci so se morali zateči v bolnišnico. Skoraj zanesljivo so njihovo šibkejšo tehniko podkrepili z dopingom, ki je bil tedaj še neznano zlo, iz farmacevtskega vidika pa precej rokodelsko. Madžarska, ekipa legendarnih Puskasa, Kocsisa, Hidegku-tija in drugih, ni okusila zmage, čeprav je po vsej verjetnosti predstavljala najboljši nogometni kolektiv zgodovine.
(Sledi)
Kolesarstvo: v včerajšnji 2. etapi dirke Alpe Adria
Mantovani prvi v Pordenonu
Mladinske igre: včeraj v finalu v Fiume Venetu
Odbojkarji Trinka deželni prvaki
Košarka: včeraj v prijateljski tekmi
Poraz okrnjenih jadranovcev
Tenis: 5. kolo italijanskega pokala
Druga zmaga gajevcev
Jadran - Dalvin 87:108 (50:51)
JADRAN: Žerjal 8, K. Starc 13 (2:2), Rauber 16 (0:1), Klobas 11 (1:2), Čuk 21 (5:6), Sosič 7 (3:4), I. Starc 8 (4:5), Lokar 4.
V	okviru priprav na nedeljsko in zadnjo drugoligaško prvenstveno tekmo so jadranovci sinoči v Repnu igrali prijateljsko tekmo, v kateri je moštvo D alvina iz Spli ta visoko premagalo jadranovce. Naša združena ekipa pa je nastopila v okrnjeni postavi (brez Bana, Zarottija in Guliča).
Jadranovci so bili v prvem polčasu enakovredni gostom, ki nastopajo v hrvaški ligi, v drugem delu tekme pa so Splićani uveljavili predvsem svojo premoč pod košema in visoko zmagali. Pri gostih sta bila najboljša strelca Radunič (31 točk) in Du-manič (20). (bi)
KOŠARKA: v kategoriji kadetov
Jadranovec M. Lokar v državni selekciji
V	itedijanski kadetski košarkarski reprezentanci, ki bo od 11. do 13. t. m. trenirala v Trstu, bo tudi jadranovec
Marko Lokar.
Nedvomno je to lepo priznanje ne samo za Marka in njegovo društvo, temveč za ves naš šport.
Arexons v polfinalu
CANTU’ — Arexons iz Cantuja je sinoči v tretji četrtfinalni tekmi premagal moštvo Bancorome s 76:72 (45 proti 37) in se tako uvrstil v polfinale končnice košarkarskega pryenstva, v katerem bo igral proti Mobilgirgiju.
Dobre uvrstitve A. in K. Ferfolje
Prejšnje dni so bile v Follonici selekcijske regate za uvrstitev na državno, oziroma svetovno prvenstvo v razredu »optimist«. Udeležencev je bilo 112, med temi tudi Sirenina kadeta Andrej Ferfolja in Karlo Ferfolja. Na končni lestvici je Andrej Ferfolja zasedel 34. mesto, Karlo Ferfolja pa 50. Od 11. cone FIV (vsedržavna italijanska jadralna zveza) in ki zasega področje od Milj do Chioggie, se je udeležilo 13 tekmovalcev. Sirenina jadralca Andrej Ferfolja in Karlo Ferfolja sta zasedla 4., oz. 8. mesto.
(M. G.)
POGGI PAESE — GAJA	2:4
R. Poiani - Baldissin 6:2, 6:2; Fra-cella - Pregare 6:3, 3:6, 1:6; Nardini - Čorbo 3:6, 1:6; P. Di Tora - Plesničar 6:0, 6:2; Nardini, A. Di Tora -Corbp, Pregare 1:6, 1:6; Pedder, Di Tora - Baldissin, Čuk 4:6, 5:7.
V	5. kolu italijanskega teniškega pokala je Gaja osvojila svojo drugo zmago. Srečanje ni bilo kaj prida kakovostno, saj se je igralo le na enem igrišču in tako je tekma postajala dokaj »mučna«, čeprav naši niso igrali najbolje, so vseetno povsem zasluženo zmagali. Zopet sta se izkazali Gajini dvojici.
Gajevci bodo v naslednjem kolu igrali na Padričah (v nedeljo ob 9. uri) proti moštvu Campa Rossi.
PRVENSTVO »OVER 35«
GAJA — PORDENONE	0:3
Plesničar - Danelon 4:6, 3:6; M. Čuk - Piccin 3:6, 1:6; B. čuk, Spacal - Piccin, Giorgini 2:6, 0:6.
V	svojem prvem nastopu v tem prvenstvu (prvega srečanja niso igrali, ker se nasprotnik ni predstavil na igrišče) so gajevci izgubili proti do-
bremu tekmecu. Naslednji nastop bodo naši igralci imeli v soboto ob 15. uri v Skednju proti moštvu Temija. (K.R.)
Disciplinski ukrepi
v B ligi
MILAN — V italijanski nogometni B ligi je za dve koli izključen Salvadori (Empoli), za eno kolo pa so izključeni: Citterio (Cremonese), Benini (Pescara), Cascione (Catanzaro), Della Pietra in Parpiglia (Campobasso), Del-TOglio (Ascoli), Gozzoli (Arezzo), Spi-nozzi (Lazio), Testoni (Genoa), Venturi (Cagliari), Rebonato (Pescara), Puzone (Catania). Glede poletnega turnirja prvoligašev je za eno kolo izključen Rideout (Bari).
Carbone pred sodnikom
TURIN — Neapeljski trgovec Carbone ja prvič odgovarjal preiskovalnemu sodniku v zvezi s črnimi stavami. Izkazal se je zelo pripravljen na sodelovanje in označili so ga že kot morebitnega »skesanca«. Baje je Carbone potrdil vesti o Vicenzi in Caveseju in verjetno bistveno poslabšal položaj teh ekip. Vicenza je v B ligi na pragu napredovanja.
obvestila
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo seja glavnega odbora danes, 8. maja ob 20.30 v Ul. sv. Frančiška 20.
PRIMOTOR KLUB obvešča, da bo sestanek za pripravo klubskega praznika jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Lonjerju. Zaželena je čim številnejša udeležba.
ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da bo zaključni telovadni nastop za predšolske otroke »5. revija najmlajših« v soboto, 10. t. m. ob 15.30 na stadionu »1. maj«. Zbirališče otrok ob 15. uri. Vabljeni!
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča vse udeležence alpinističnega tečaja, da bo redna teorična lekcija drevi ob 20.30 na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20 IH. nad.). Predaval bo Lucijan Milič na temo: »Nevarnosti v gorah«. Vabljeni!
KK BOR
sporoča, da bo seja košarkarskega odbora jutri, 9. t.m., ob 20.00 na stadionu »1. maj«.
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je za eno kolo izključila igralca Vesne Fabia Candottija. Igralec Brega Denis De Franceschi bo zaradi nesoglasij s sodnikom počival dve koli.
I_________ObvačUh združene odbojkarske ekipe Meblo_|
Franko Drasič: spričevalo opravljenega dela je vedno in samo končni rezultat
Združena odbojkarska ekipa Meblo je končala s svojimi prvenstvenimi napori. Napočil je torej čas obračunov, popolno sliko sezone pa bomo skušali zarisati v seriji člankov. Prvi na vrsti je intervju s trenerjem Mebla Frankom Drasičem, ki smo mu postavili štiri vprašanja, najprej pa smo ga zaprosili za splošno oceno o prvenstvu B lige.
»Letošnje prvenstvo je bilo po kakovosti boljše od lanskega. Ekipe so pokazale svojo realno moč šele v drugem delu. Daleč najboljši element, ki so ga vse ekipe pokazale, je bilo hitro Premikanje po igrišču ter tehnično obvladanje vseh obrambnih prvin. Vse ekipe, razen prvouvrščenega Pordenona, pa so bile v povprečju nizke, zato so blestele v obrambi, a manj v napadu.«
»Naslednja ugotovitev: vsaka ekipa je igrala dosti bolje na domačem kot na tujem igrišču. To pomeni, da so si bile ekipe kolikor toliko enakovredne in da je bilo prvenstvo bolj zanimivo in izenačeno.«
»Poglavje zase sta bila Pordenone in Nervesa, ki sta v prvenstvu izstopala, Prvi zaradi svoje tehnično telesne strukture, druga zaradi svoje tempera-ntentnosti. Razlika med njima in ostalimi ekipami je bila v tem, da sta prvi dve izredno malo grešili in sta znali izrabiti vsako nasprotnikovo napako. S tem je povezana tudi zadnja ugotovitev: pozitivni rezultati so bolj posledica nasprotnikovih napak kot lastne prodornosti. Zmagala je vedno ekipa, ki je manj grešila, četudi s slabšim napadom.«
»Že v svojem "Mnenju" za naše bralce si povedal, da sta bili glavni slabosti Mebla v sprejemu servisa in servisu. Ali ni bilo mogoče teh pomanjkljivosti odpraviti in kaj je treba ukreniti?«
»Servis in sprejem servisa sta bila res najslabša elementa v naši ekipi. Odprava teh slabosti pa ni tako enostavna, kot si lahko laik misli. Bodisi servis kot sprejem sta elementa, ki zahtevata koncentracijo in zaupanje v lastne sposobnosti. Ko igralka čuti in je prepričana, da bo dobro servirala oziroma sprejemala, ji to tudi uspe. Če Pa ima le malo treme ali se obotavlja,
naredi takoj napako. Za odpravo te negativne lastnosti bo treba bolj poseči na psihološkem kot na tehničnem področju.«
»Nekateri tudi kritizirajo dejstvo, da si z ekipo za vsako ceno zasledoval osvojitev le prestižnega tretjega mesta, namesto da bi gledal na bodočnost. Skratka, očitajo, da si bil preveč konservativen pri vključevanju mladih igralk. Kako se braniš?«
»Vključitev mladih igralk v prvo ekipo je za trenerja najtežje delo. Držal pa sem se naslednjih načel:
1.	Spričevalo trenerjevega dela in celotne ekipe je vedno in samo končni rezultat. Letošnje leto bo ostalo v spominu kot najboljša Meblova uvrstitev, ne pa, koliko je kaka igralka igrala.
2.	Vsaka mlada igralka je imela priložnost, da se je izkazala. Kdor ni znal izrabiti priložnosti, je moral počakati na naslednjo. Vključitev v prvo šester-ko najmlajše igralke (Žerjalove, op. ur.) pa spodbija očitek o konservati-vizmu.
3.	V začetku sezone mi je bila od vodstva in od sponsorja vsiljena tujka. Njena vključitev je pobrala mesto vsaj dvema mladima igralkama.
4.	Vedno se držim načela, da stopi v soboto na igrišče najboljša šesterka, torej igralke, ki so med tednom na treningih dokazale, da so boljše od drugih. Igralka, ki me je prepričala, je igrala, bodisi da je bila mlajša ali starejša.
5.	Po mojem mnenju ni prihodnosti brez sedanjosti. Sedanja sestava Mebla zahteva povezavo med starejšo in mlajšo generacijo ter njuno strnitev v celoto. Vsaka razdvojitev zna ekipi samo škoditi. Za prihodnost pa je že tako poskrbljeno, saj so vse sedanje igralke pripravljene igrati tudi naslednjo sezono in še naprej.«
»Precej očitkov je bilo tudi na račun Markovičeve. Zakaj včasih res ni izstopala?«
»Markovičeva res ni izstopala, kot bi to gledalci želeli. Na mreži ni pokazala atraktivnih udarcev. Je pa bila izredno koristna v polju. Od vseh igralk je bila tista, ki je najmanj grešila, torej tudi najbolj pozitivna. Največja napaka navijačev pa je bila, da so od Markovičeve pričakovali čudežev, ki jih seveda ni zmogla.«
In še vprašanje, ki morda najbolj zanima laika. Meblo je vsako leto blizu vrha, a ga ne doseže. Je A—2 liga le pobožna želja, ali jo je moč doseči?«
»Mislim, da je A-2 liga v našem dosegu, samo potrpežljivi moramo biti. Ekipa rase postopoma in počasi. Igralke morajo več let igrati skupaj, da sestavijo homogeno celoto. Vsaka radikalna prenovitev ekipi samo škodi. Če jedro današnjih igralk ostane nespremenjeno, mislim, da bi v dveh ali treh letih lahko dosegli zaželeni cilj.« (A.K.)
Z zmago proti Tregarolaniju v Padovi v zadnjem kolu ženske odbojkarske B lige si je združena ekipa Meblo zagotovila končno tretje mesto na lestvici. (Na sliki: akcija s prve tekme v Nabrežini)
andvej žagav o jadranovih tekmah
Zamudili lepo priložnost V nedeljo letošnje slovo
Kot že nekajkrat letos smo tudi tokrat izpustili lepo priložnost, da osvojimo nov par točk. Še 50 sekund pred koncem smo bili v vodstvu in imeli žogo, toda točki sta ostali v Bergamu.
V prvem polčasu smo s solidno mož moža obrambo po začetnem minimalnem vodstvu domačinov kaj kmalu preokrenili rezultat v svojo korist. Po izenačenju 15:16 v 9. minuti prvega polčasa, smo stalno vodili s 6 do 8 točkami in na odmor smo odšli s prednostjo 7 točk (46:39).
Z razliko od tradicije smo tudi drugi polčas dobro začeli ter povedli s 50:41. Nato so domačini začeli razliko manjšati in vil. minuti drugega polčasa so povedli z 62:59. Ob kar številnih osebnih napakah pa smo imeli še dovolj moči za izenačenje in celo za minimalno vodstvo, tako da smo po košu Marka Bana 2 minuti pred koncem vodili z 81:79. V naslednjem napadu domačih sta sodnika naredila napako, ko sta priznala koš domačinov in dosodila še dodatni prosti met, saj je bil prekršek samo za proste mete 1 + 1. Ta poklon so domačini izkoristili in povedli (82:81). Štefan Gulič nas je z dvema uspešnima prostima metoma spet popeljal v vodstvo (83:82). Domači so zapravili napad in 50 sekund pred koncem smo imeli lepo priložnost, da v zadnjem napadu razliko povečamo. Žal je bil Mauro Čuk 32 sekund pred koncem nespreten in namesto da prednost povečamo, smo celo naredili prekršek ob bonusu. Domači so prvi prosti met uspešno realizirali in izenačili na 83:83. Drugi met so zgrešili, toda v skoku smo zgubili žogo in tako so imeli domačini še zadnjih 30 sekund za zadnji napad.
Žoga je dolgo časa krožila okoli rakete in prav v zadnji sekundi so domačini z uspešnim metom dosegli koš in zmagali s točkama razlike.
Čeprav se je dramatični zaključek odvijal z bliskovito naglico in bi lahko pomislili, da se je tekma pravzaprav odločala v teh trenutkih, sem mnenja, da smo srečanje izgubili v
začetku drugega polčasa, ko ob prednosti devetih točk kar petkrat zapored nismo realizirali napada in nismo izkoristili trenutka, ko tudi domačini niso uspešno napadali.
Pred nami je zdaj še zadnja domača tekma s Padovo, s katero smo v prvem delu izgubili s 13 točkami razlike, toda teh 13 točk pravzaprav ne kaže pravega razmerja moči na igrišču, kajti menim, da je bil poraz previsok.
Vsekakor se bomo tudi v tem tednu, ki nam še preostane, potrudili, da se s kar najboljšimi treningi skušamo najprimerneje pripraviti za zadnjo tekmo. V zadnjem kolu bomo naredili vse, da bi vsaj delno popravili vtis iz prejšnjih srečanj in prišli do zmage.
V tem tednu pa bomo žal trenirali precej nekompletni. Zaradi univerzitetnih prvenstev bodo namreč odostni kar trije igralci, kar se nam bo ob že tako poškodovanih igralcih in odsotnih zaradi študijskih obveznostih precej poznalo.
Prvenstvo je tik pred koncem. Pri vrhu je še precej nejasnosti, saj je še nekaj ekip, ki ima možnost, da osvoji drugo mesto. Pri dnu pa je seveda situacija že več ali manj precej poznana, tako da je pred zadnjim kolom samo še nekaj ugank. Mi bi z zmago proti Padovi in ob porazu Vicenze zaradi pozitivne koš razlike proti ekipama, ki sta trenutno s 16 točkami pred nami in za kateri predvidevam, da v zadnjem kolu ne bosta osvojili točk, še vedno lahko osvojili 11. mesto, ki smo si ga nekje postavili za cilj po prvem delu prvenstva. Seveda je potrebno, da v tem zadnjem kolu Vicenza izgubi, kajti z njimi imamo negativno razliko, ker smo izgubili obe tekmi.
Kot sem že rekel, bomo na vsak na-
čin v zadnjem kolu skušali svojim navijačem, ki so nas skozi prvenstvo spremljali v grenkih in tudi nekaj lepih trenutkih, za zaključek pripraviti veselje in se bomo maksimalno potrudili, da bi letošnje naporno in zelo zahtevno prvenstvo zaključili z zmago.
Zavedamo se, da smo marsikdaj ostali gledalcem tudi kaj dolžni, da smo tu in tam pripravili tudi kakšno lepo predstavo in prav v zadnjem kolu bomo skušali s tako predstavo tudi zaključiti prvenstvo.
Nogomet under 18
Remi Bazovcev v zadnji tekmi
SAN LUIGI — ZARJA	0:0
ZARJA: Petronio, Leban, Schillani, Tomec, Gojča, Kralj (Zettin), Castelli, Ražem, Peroša, Sossi, Kalc.
Zarjini nogometaši so sklenili boje v Prvenstvu under 18 z neodločenim izidom v gosteh proti moštvu San Luigi-I®- Srečanje samo ni bilo na posebni kakovostni ravni. Bila je to prava tek-ftra ob koncu sezone. Domači nogometaši so imeli pobudo stalno v rokah, Zarja pa je povsem zadovoljila v ob-
Po tem neodločenem izidu je naše moštvo sklenilo prvenstvo na predzadnjem mestu na lestvici.
OSTALI IZIDI: Costalunga Zaule Z0; Opicina — S. Andrea 2:1; Olimpia 0 Supercaffè 1:5; Domio — S. Sergio Zb’ Campanelle — Montebello 0:2; S. Marco — Edile Adriatica 1:3; Roianese Fortitudo odlož.
LESTVICA: Supercaffè 49; Edile Ad-rratica 45. Opicina 42; Zaule 34; Domio
L S. Marco 30; S. Sergio 29; Fortitudo
d; Olimpia, S. Luigi in Costalunga 27; Andrea in Montebello 25; Roianese
U' Zarja 18; Campanelle 17. (B.P.)
ob robu naših nogometnih igrišč — ob robu naših nogometnih igrišč
C. Sedmak (Vesna): Dosegli smo morda več od pričakovanja
V nedeljo se bo končalo nogometno prvenstvo 2. amaterske lige. Glede naših ekip Vesne in Zarje lahko rečerrio, da je usoda kriške enajsterice že znana, saj ima zagotovljeno drugo mesto, o končni uvrstitvi Zarje pa bo odločal izid poslednjega srečanja, ko bodo Ba-zovci gostovali v Foglianu.
Zato smo se obrnili do predsednika Vesne Claudia Sedmaka, ki je prav v nedeljo slavil 50. rojstni dan (čestitamo!) ter mu zastavili nekaj vprašanj. Povedati sicer moramo, da ima Claudio dolgoletno izkušnjo v kriškem nogometnem društvu, pri katerem v raznih odborih opravlja vse mogoče funkcije, od blagajnika, tajnika do podpredsednika in predsednika. Claudio letos ni prvič predsednik društva. Najvišjo društveno funkcijo je opravljal tudi v sezonah 77/78 in 78/79, ko je Vesna igrala v 3. amaterski ligi in si je zagotovila prestop v 2. amatersko ligo. Razgovor s Claudiom se je začel
s splošno oceno letošnjega prvenstva 2. amaterske lige.
"Mislim, da glede zmagovalca, ki je znan, Fortitudo, ni kaj govoriti. To je bila res najmočnejša ekipa prvenstva, v katerem je precej presenetila tudi Zarja, ki je res odlično igrala v prvem delu. Nekoliko so me razočarale vse furlanske enajsterice, posebno Arri-gosport, ki je še v lanski sezoni igral v prvi amaterski ligi."
"V začetku prvenstva si napovedal, da je letos bistveno, da se ekipa dobro izkaže, kljub temu da so jo vsi prištevali med favorite. Mislim, da ste z drugim mestom v celoti izpolnili zastavljeni cilj..."
"Priznati moram, da je ekipa dosegla morda še več, kot sem pričakoval, čeprav je bil trenutek, v začetku drugega dela prvenstva, ko smo imeli možnost in seveda upanje, da se prebijemo do prve amaterske lige. Prekinitev prvenstva zaradi slabega vremena pa nam je dobesedno 'odrezala no-
ge'. Od nedelje, 23. februarja, do 30. marca smo v 5 tekmah zbrali le eno samo točko in s tem se je Fortitudo oddaljil. Kljub temu sem z drugim mestom zadovoljen, čeprav na žalost letos ne bo dodatnih tekem, ki so nekoč nudile možnost drugouvrščenim ekipam, da so se potegovale za prestop v prvo amatersko ligo."
"Če te možnosti letos ni, pa imate veliko priložnost na turnirju za deželni pokal, na katerem ste se prebili v finale. Kdo bo vaš nasprotnik za deželni naslov?"
"Na tem deželnem turnirju smo že tri sezone zaporedoma med protagonisti. Pred dvema letoma so nas izločili v polfinalnih tekmah, lani smo se tudi dobro odrezali. Letos pa smo si po zmagi proti Edile Adriatici zagotovili nastop v finalu, v katerem se bomo pomerili z ekipo Visinale, ki igra v skupini A (pordenonska pokrajina) v 2. amaterski ligi in je trenutno kgt mi na 2. mestu lestvice. Osvojitev
tega pokala bi za nas predstavljala res uspešen zaključek sezone.
"Kakšni so vaši načrti, saj mandat sedanjemu odboru zapade šele prihodnjo sezono?'
V prvi vrsti moramo obnoviti mladinski odsek, ker tu rastejo domači nogometaši. Letos smo jih v članski ekipi imeli precej (Pipan, Kostnapfel, R. in F. Candotti, N. in S. Sedmak, Guštin, Švab). Nekateri igralci nas bodo zapustili in te bomo skušali primerno nadomestiti. Glede trenerja upamo, da bo Petagna ostal z nami, seveda je to bolj odvisno od njega kot od nas. Letos smo bili z njim res zadovoljni. Ob koncu sezone pa bi se rad zahvalil vsem odbornikom za plodno in konstruktivno sodelovanje, kot tudi vsem nogometašem za požrtvovalnost in resnost, ki so ju pokazali na igriščih. Nazadnje še iskrena zahvala našim številnim navijačem, s pozivom, naj bodo vedno tako navdušeni in naj stojijo ob strani domačemu športnemu društvu." (B. Rupel)
ROKOMET: jutri v tržaški športni palači
S. Kosovel v dvojnem finalu mladinskih iger
ok •	športni palači bo jutri v
Vlru mladinskih iger za nižje sred-ža\S°*e deželni finale v rokometu. Tr-knt Phajmo bosta tako v moški ek V Ženski konkurenci predstavljali sov3] °Penske srednje šole Srečko Ko-S[o^T ki sta osvojili pokrajinski na-
Jo.ie seveda zelo velik uspeh, saj en«11^110 n' nekaj vsakdanjega, da bi konvSama ®ola osv°jda naslov v obeh Sa. ,Urencah. Obenem pa je to tudi na P0*9°letne rokometne tradicije
0_ ej n®ši šoli. Omenimo, da so bili kra nski rokometaši že nekajkrat po-tU(j.laski prvaki, pred tremi leti pa sto1	m s° imeli pravico do na-
rok33 na Pržavnem finalu. Kosovelove 01hetašice so tudi že segle po po-
krajinskem naslovu, deželnega pa jim šeni uspelo osvojiti.
Žreb je določil, da se bosta v obeh konkurencah v izločilnih srečanjih najprej pomerila pokrajinski prvak iz Trsta in Gorice, nato še iz Vidma in Pordenona. Sreča se je tokrat nasmehnila dijakinjam Kosovela. Ker goriške-ga pokrajinskega prvaka ni, so openske dijakinje že avtomatično v finalu za 1. mesto.
JUTRIŠNJI SPORED:
MOŠKI: ob 9.00 Kosovel - Gorica; ob 10.10 Pordenon - Videm.
ŽENSKE: ob 11.20 Videm - Pordenon.	,
FINALNE TEKME: ob 15. finale za 3. mesto moški, ob 16.10 finale za 1. mesto moški, ob 17.20 finale za 1. mesto ženske: Kosovel - zmagovalec jutranjega srečanja. (INKA)
Šolski nogometni turnir v polnem teku
Na raznih igriščih se nadaljuje nogometni turnir za osnovnošolce in nižjesrednješolce. V torek je bilo na Padričah srečanje v kategoriji mladincev, v katerem je Sv. Jakob premagal Nabrežino z 10:5. Strelci za Sv. Jakob: M. Krašovec 3, M. Vižintin 4, M. Tence 3; za Nabrežino: M. Marušič 5. Postavi: SV.JAKOB: Resa, Mocchiut, Buzzi, R. in M. Gombač, M. in F. Krašovec, Vižintin, Tence, Pečar, Majevski. NABREŽINA: Fabec, Gruden, Adamič, Košuta, Marušič, Peric. (Na sliki: desno ekipa Opčin in Gropade, levo Trebč in Repentabra)
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 70,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADII - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7752-75, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
8. maja 1986
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
ZTT
Trst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Sevanje v Černobilu in druge oblike nevidne smrti v naši okolici
Lažno poročanje, združeno z
RIM Če že tako obsojamo moskovske oblasti, češ da nam z lekarniško tehtnico odmerjajo informacije o razsežnosti in učinkih eksplozije v enem od štirih reaktorjev jedrske elektrarne »Lenin« v Černobilu -toda celo Američani so morali priznati, da je radioaktivni oblak res nevaren le na samem ukrajinskem območju in na sosednem poljskem ozemlju potem moramo obsoditi tudi ravnanje italijanskih oblasti. Pa ne samo zato, ker so se z določenim ukrepanjem prenaglile in že vznemirjeno prebivalstvo spravile na rob panike, ampak tudi in zlasti zato, ker ljudem istočasno niso postregle s podatki o tem, kaj pravzaprav radioaktivnost je, oziroma so to storile površno. Drugače bi tista ženska, ki je telefonirala vodji televizijske oddaje o tem problemu, ne vprašala specialista, ali se ji je morda treba na kratko ostriči. Prav tako potrošniki ne bi spravili v zagato mlečnih central ali povrtninarjev in, nasprotno, osrečili prodajalcev mineralne vode. Verodostojnejša so razna ministrska sporočila postala šele te dni, ko je tudi škode bilo že napravljene na pretek. Podoben očitek gre še mnogim sredstvom javnega obveščanja, ki so zadevo obravnavala bolj politično kot strokovno.
Da je radioaktivnost prizadela Apeninski polotok, tega ni moč zanikati in o tem zgovorno pričajo ustrezne analize. Res pa je tudi, da je stopnja radioaktivnosti zelo daleč od tiste, ob kate-
ri se je vredno zamisliti, ali utegne postati nevarna. Ker pa se pametni ljudje že ob priložnosti kakšne tradicionalne množične selitve, kot je na primer ve-likošmarenska, iz previdnosti skušajo izogniti prometni gneči na avtocestah, je povsem razumljivo, da je vpričo katastrofe v Ukrajini kazalo prepovedati dajanje svežega mleka otrokom do določene starosti in nosečnicam.
»To je bilo pravilno in preudarno, kajti nikjer ni rečeno, da plinski jod 131 (J 131) kljub majhni koncentraciji ne bi mogel z mlekom načeti žleze ščitnice,« je obrazložil prof. Brunetto Boscherini, ravnatelj klinike za otroške bolezni na drugi rimski univerzi, ki pa je v isti sapi poudaril, da sploh ni mogoče govoriti o kakšni resni nevarnosti za otroke. Dodal je, da tudi nima smisla otrok voziti na diagnostične preglede.
Enako uglašeno je stališče zdravnikov za očesne bolezni, ki so se zbrali na mednarodnem kongresu oftalmologov v Rimu. Našim očem ne preti prav nobena nevarnost kakšne poškodbe ali siceršnje aberacije, kajti zgostitev J 131 zdaleč ne dosega alarmne meje. Pa niti morebiten kisel dež nam ne more ogroziti zenice ali kakega drugega očesnega segmenta. Edini primeri hudih poškodb, zlasti na očesni mreni, segajo še v čas atomskih eksplozij v Hirošimi in Nagasakiju, toda takrat je bilo jedrsko sevanje neštetokrat večje od najnižje znosne stopnje.
Pač pa mora nesreča v Černobilu (skupaj s podobnimi v drugih državah, ki so bile bolj ali manj zamolčane) pomeniti človeštvu odločilno svarilo, naj s svojimi znanstvenimi spoznanji in z zaslužkarstvom ne spravlja še bolj iz ravnotežja naravnega ravnovesja.
Če so študije o učinkih ameriških atomskih bomb na Japonskem dokazale, da je njihova radioaktivnost še 20 let pozneje povzročala novotvorbe, čemu te tragične izkušnje danes ne jemljemo za vzor v vsakdanji industrijski proizvodnji? Fizikalno in kemijsko manipuliranje s snovmi — kemijski dodatki prehrani, genetska manipulacija, nesmotrno luščenje atomskih elementov iz zemlje — preveša ravnotežja v soodvisnostnem režimu ekosistema, to pa nas postavlja pred izbiro: ali se prek znanstvenega izpopolnjevanja seznanimo z interaktivnim dina-mizmom, katerega del smo tudi sami, in ta dinamizem strogo spoštujemo, ali pa se predamo usodi, to je izumrtju. Pravilna izbira terja od nas in posebno od tistih, ki nas upravljajo, velik čut odgovornosti in utrditev v zavesti, da fizičkalni zakoni, ki urejajo življenje na Zemlji, ne poznajo političnih meja. Raketo, ki so jo izstrelili proti nam, bomo lahko onesposobili z drugo raketo, nikdar pa ne bomo mogli ustaviti konvekcije v atmosferi ali zavreti tokov, ki se oblikujejo okrog našega planeta in ustvarjajo tista energetska presnavljanja, na katerih sloni naš ekološki sistem.
egoizmi
Lažno in pristransko poročanje, združeno z egoizmi, je te dni potisnilo milijone ljudi v takšno trgovsko smer, ki je veliko koristila določenemu razdelitvenemu aparatu in nekaterim industrijskim panogam, nič pa zdravju poprečnega državljana. Sicer pa takšni in podobni pojavi niso novost. Malokdo npr. ve, da dober del krompirja, ki ga takorekoč vsak drugi dan použije-mo, sistematično bombardirajo z gama žarki (gre za elektromagnetno valovanje, ki nastane pri razpadanju mnogih radioaktivnih snovi), da se ne bi tako kmalu pokvaril. Prav tako je dosti druge prehrane, ki ji dodajajo vsakovrstne kemijske preparate, da se le obdrži. To je našemu zdravju sila škodljivo in veliko bolj nevarno od učinkov radioaktivnega oblaka iz Černobila.
In kaj reči o vonju in okusu tolikih prehrambenih artiklov, o katerih je pogosto čuti godrnjanje, češ, nič več nimajo tistega vonja in tistega okusa kakor nekdaj? Industrija je po svoje rešila tudi ta problem, seveda spet po zaslugi kemijskih pripomočkov, ki hrani dajejo takšen okus in vonj, kakršnega si potrošnik želi. Gre za umeten vonj in okus, ki ga na debelo reklami-zirajo vsak dan med televizijskimi spoti. Tudi to je zdravju lahko nevarno, le da se človek takih zadev zave šele, ko izbruhne tragedija.
DRAGO GAŠPERLIN
Diana »ni noseča«
VANCOUVER — Včeraj so odprli mednarodno letalsko razstavo, na kateri so prikazali najnovejše letalske modele. Med drugim tudi kabino boeinga 747 (na sliki). Za najbolj zanimivo vest na otvoritveni slovesnosti je poskrbela Diana, angleška princezinja, ki ji je postalo slabo. Njen predstavnik je takoj izjavil, da slabost ni posledica nosečnosti, kajti Diana »ni noseča«.
Ferrerovo bodo
oprostili?
NEW YORK — Obtožba, da ni pošteno prijavila svojih dohodkov, zaradi katere se je kandidatka za predsedniške volitve v ZDA Geraldine Ferrerò znašla v škripcih, ni bila utemeljena.
Tako je odločil ameriški pravosodni minister na podlagi dolgotrajne in poglobljene raziskave finančnega položaja Ferrerove in njenega moža Johna Zaccara, ki je po poklicu agent nepremičninske družbe.
Njenega moža so sumili, da je opravil preveč nedovoljenih »darovanj« skladu, ki ga je ustanovila žena, da bi plačala stroške poprejšnje volilne kampanje, ki je Amerikanko italijanskega porekla pripeljala v poslansko zbornico. Zadeva še ni arhivirana.
V ZDA nam bodo »predpisovali« način življenja
Svetovna sila v ekonomski propagandi
NEW YORK - »Želimo samo postati svetovna velesila v kreativni reklami.« S temi besedami je Allen Rosenshine, predsednik agencije BBDO, označil podvig, zaradi katerega se je v ZDA rodila nova agencija, v katero so se vključile tri najvažnejše ameriške agencije za ekonomsko propagando. Velesila, ali veleagencija, bo imela svoje nove in nedvomno prestižne urade na Medison aveniji, kjer pa zaenkrat ni zapisano njeno novo ime.
Medtem ko se ameriška vlada še sprašuje, ali je združenje treh vodilnih reklamnih agencij v eno samo dovoljeno ali nedovoljeno dejanje, so se v še neimenovanih uradih pridno lotili novega dela. Tako sestavljena agencija bo morala namreč kriti vrsto najrazličnejših področij, od avtomobilov do Pepsi-Cole, kar dejansko ni od muh. Tudi kar se tiče denarja, bo s svojimi 736 milijoni dolarjev čistega dobička prava velesila. S tem bo v enem zamahu zrinila s prvega mesta v lestvici svetovnih reklamnih agencij tekmeca Young & Rubicam, obenem pa bo potisnila v stran tudi angleško agencijo Saatchi & Saatchi, ki je bila pravi trn v
peti, in tako dobila monopolni položaj, kar pomeni, da bo »skrbela« tudi za to, kaj bomo pili in jedli, s čim se vozili in oblačili, ne samo tisti v ZDA, ampak tudi mi v Evropi.
Legalna ura na Kitajskem
PEKING— Prvič v vsej svoji tisočletni zgodovini je Kitajska sprejela neko »zahodno« iznajdbo: legalno uro. Odločitev, s katero bo država prihranila 1.5 milijarde kilowatnih ur, je pričela veljati včeraj ob 2. uri zjutraj.
Kako so jo sprejeli Kitajci? Z njo niso vsi zadovoljni. Mnogi so sklenili, da jo bodo spregledali, ker nimajo nobenega namena spreminjati svojih navad. Tako nameravajo ravnati, dasiravno jih zdravniki že nekaj tednov prepričujejo po televiziji in radiu, da ni nič narobe, če sprejmejo legalno uro.
Kampanja proti mišim
PEKING — Na Kitajskem živi približno milijarda ljudi in, kar je bolj zaskrbljujoče, 3 milijarde predstavnikov mišjih družin. Od poljske miške, ki povzroča ogromno škode kitajskemu poljedelstvu, do podgan, ki polnijo kitajske greznice in smetnjake. Na Kitajskem so se zato odločili za dokončen obračun. Zdesetkali bodomiši in podgane, ker so res velika nadloga, saj bi v kratkem lahko postale resna nevarnost za človeka. Sodelovanje prebivalstva je v tem primeru seveda bistvenega pomena, podobno kot v času kulturne revolucije, ko so se spravili na vrabce. Tako bodo sedajprav gotovo odigrale pomembno vlogo Kitajke, ki se bodo oblačile v»mišje« kožuhe. Največ jih že sedaj proizvajajo v kitajski deželi Anhui in, kot poroča »Ekonomski dnevnik«, vse kaže, da so jih Kitajke prav vesele.
Koristen je v jedrskih nesrečah
KARLSRUHE — Zahodnonemška tovarna, ki je specializirana za izdelovanje naprav, potrebnih pri jedrskih nesrečah, je SZ ponudila goseničarja (na sliki), ki ima dve telekameri in avtomatsko ugotavlja sevanje. Deluje s pomočjo elektronike, brez človeške posadke.
V devetih mesecih je shujšal 136 kg
NEW YORK — V devetih mesecih je shujšal za 136 kilogramov in postal znan po vsej Ameriki. In kar je najpomembnejše: vsak dan prejme nič koliko ženitovanjskih ponudb. Za 32-letnega Rona Higha pa se bitka z debelostjo še ni končala. Tehtal je 386 kilogramov, ko so mu zdravniki rekli, da ne bo dočakal svojega 33. rojstnega dne, če ne bo občutno shujšal.
Lanskega decembra se je Ron zaprl v kliniko na Baham-skih otokih, kjer se strogo ravna po neizprosnih zdravniških priporočilih in živi samo od sadja in zelenjave. Ne gleda niti televizije, da se mu ob propagadnih oddajah jestvin ne bi pocedile sline.
»Bom uspel, zagotovo bom uspel«, je Ron izjavil na tiskovni konferenci v New Yorku, kamor so ga peljali za nagrado.
Cesta pa je še dolga in posejena s številnimi pastmi. Ron, ki je visok 1,77 m in meri čez pas prav toliko (1.72) tehta sedaj 250 kilogramov. Njegov cilj je znižati osebno težo na 86 kg, kar pomeni, da mora shujšati za 300 kg.
Vendar to ni edini cilj njegovega življenja: boriti se mora tudi s smrtjo.
Nacionalna levica meni da socialdemokratska pot ni primerna za Brazilijo
RIO DE JANEIRO — Socialdemokratska vizija v kapitalistični družbi ni sprejemljiva za Brazilijo, ker je padla na izpitu v zahodni Evropi, so ugotovili ugledni teoretiki nacionalne levice na svojem posvetu v Sao Paulu. Poglavitni socialdemokratski cilj: država blagostanja, ni bil dosežen in njegovi zagovorniki že razmišljajo o drugih poteh, zato bi bil pravi nesmisel, če bi se za to pot odločili v Braziliji, pravijo tukajšnji levičarji.
Za to levičarsko skupino sta strankarski pluralizem in svoboda mišljenja osnovni načeli socializma. Ta izhodišča za svojo politično akcijo sprejemajo teoretiki in intelektualci, ki se združujejo okoli skrajno levičarske delavske stranke (PT), ki ima velik vpliv med delavci v Sao Paulu, industrijskem mestu države.
Brazilsko levico sestavlja pet manjših strank in še nekaj skupin, ki prejmejo na volitvah deset odstotkov glasov,