zn flninti.
i H*W,»i** «■ nptnhi im.
xux. Mg.

.SIovcmU Nvod* T**l« ft p«ttll ee)o leto sknpaj ntprtj     .   IC 35*— 1 ćelo Icto naprej   .   .   .   .   K 30-— Ml :   : .\: :'?«   » ^«^ta «• *»«• «•»•« oa nctcc    .         .     ♦".    .    3-aO ' calo Mt> mprej   .   .   .   .   K »i—
Vprašanjein glede lasertlov se na] priloži za odgovor dopisnici aH cnamka. JTprftViilfttvo (*>odij. dvorile levoi lullm mlUa *L t, teltfoa 4tSl.
talenti vcljajo: peteroitopni petit vrsti u enkrat po 20 vio., za dvtkrat
po 18 vliu, za tnkrat ili  većkrat  p* 16 vin.  Pirtc In zahvtia vrsta 25 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri več] ih insercijah po dogovoru.
Upiavntttvu ruj se poSlljajo natočnine, rekJamadje. insetatf L t <t» to Je admiiilah-ativne stvari
___    Poaamorsa itavđkB vel|a 10 vtearf«*.   -^^——-
Na pismena narobila brez istodobne vposlatve naročnine m ne ozira.
»M aro Im tlskama* tolaion ftt. SaV
.Slovenski Narod" velja v LfaMftnl na dom dostavljen:                •            v uptavnlštvu piejciuan: ćelo leto naprej   •   •   •   •   K 24—     ćelo leto naprej   .  ,   -   -  K 32'— četrt leU     .       ,£.- ...   6*—     četrt leta     m       •   •   .£*.    .   5*0 na mesec    m       g   •   •*•    •   2*—     na mes«c     .       •   .   • '%   •    1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. OređnUtroi banova aOica ftt S <v prltllčju le*©,) teltfon it 94.
Naše oradi poranio.
Dunaj, 14. septembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
VZHODNO   BOJIŠCE.
Fronta proti R o m u n i j i.
Več sovražnlh napadov zapadno m vzhodno od Sibinja smo zavrniiL Na ostalih delih fronte nobenih do-godkov.
Armadna   fronta   generala konjenice   nadvojvode Karla.
V  Karpatih se vrše   zopet   hudi boji. Po izdatni artiljerijski pripravi, kl se je stopnjevala do bobnajocega ognja, je sovrainik naskočil naše po-eicije na Smotrecu, na Ludovi in na Capu I u ter bil krvavo zavrnjen.
Armadna    fronta   general-
ieldmaršala    princa    Leo-
polda Bavarskega.
Položaj ie nejzpremenjen. ITALUANSKO   BO.J1ŠĆE.
Sovražni topovski oginj proti feraški visoki planoti je vjdoma nara-sei na sili.
Na Tirolskem so naše čete nadale očiščale pokrajino Forame, vjele pri zavzetju neke visinske pozicije i4 alpinov, med njsmi 2 črstnika ter vplenile I strojno puško ter mnogo talos. Naše pozicije na grebena Fas-*ano stoje pod trajnim artiljerijskim ognjem.
JUGO - VZHODNO   BOJlSČE. Nobenfh dogodkov.
Namestnik načelnika generaJnega štaba pl. Hofer, fml/
liemi oralo po A.
Berolin, 14. septembra. (Kor. u.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan:
ZAPADNO   BO.IIŠCE. Fronta generalfeldmar-šala     prestolonasledjnika Ruprehta Bavarskega.
V  bitki ob Som mi na obeh stra-neh artiljerijski boj  z najve^io siio. Krvavo smo zavmili opetovane silne sovražne napade med Ginchviem in Sommo ter na več točkah južno od reke.   Pri protisunkfh smo   deloma pridobili tal. Pripeijani so bili vjetnikt in plen.
Fronta   nemškega   presto-
lonaslednika. Na desno od Mose so se razvili pod easih zelo živahnim streljanjem v odseku Thiaumont - gozd Chapitre lnfanterijski boji zapadno od eoteske Souville.
VZHODNO   BOJIŠCE.
Armadna    fronta    gfm. princa Leopolda Bavarskega.
Položaj je  neizpremenjen. Fronta    generala    kavale-r i j e naavojvode Karla.
V  Karpatih se je ponesrećil po-skušeni naskok  na  Carul.    Zapadno od Capula se boj še vrši. — Na Sed-mograškem nobenih pomembnih do-godkov.
BALKANSKO   BOJIŠCE.
Armadna   skupina   gfm.
v. M ackensena.
V   Dobrudži orodiraio    nemške, bolgars^e in turske čete pod uspe-snimi boji.
Makedonska   fronta.
Žvišano bojno delovanje na obeh straneh Ostrovskega jezera, ob fronti pri Mogienu in vzhodno od Vardarja. Scverno od Ciganske planine ter ob Kukunszu in Kovilu smo zavrnili opetovane sovražne napade.
Bolgarske čete so zasidle Ka-valo.
Prvi general kvartirmojster von Lu^pfldQrfi
Bombe no Trst.
Dne 13. septembra popddne ie izvršila sovražna ftocilja letal, obsto-JeČa iz 18 letal tipa Caproni, pod za-šćito treh obrambnih letal napad na Trst. V podporo je stalo v zalivu 6 sovražnih torpedovk in 2 motorna čolna. Metali so številne bombe, te pa so napravile !e malo škode na materijalu in nobene vojaške škode. Kolikor se je izvedelo, je bil en moški lahko poškodovan. Linijski porečnik Bantfcld je prisiiil v boju v zraku sovražni ohrambni zrakoplov, da se je spusti! iz višlrre ?n se umaknil za sovražne crte. Lastna letala in obrambne baterije so zadele sovražne torpedovke.
Ob istem času je nrileiela sovra-zna flotilia letal nad Poreč in vrgla kakih 20 bomb. Razd^jana ie bila neka baraka na polju sicer ni bilo nobene škode.
Brodovno poveljništvo.
k
Italiianski nacrti.
Bern, 14. septembra. Iz Pariza se poroča: Poročevalec »fleho de Pariš« z italijanske fron-e pravi, da je govoril z neko merodajno osebo, ki mu je rekla glede itaiijanske ofenzive, da sedanji mir na tirolski fronti in ob Soči bo trajal samo nekoliko časa. Italijansko vrhovno poveljstvo pripravlja skrajno drzen nacrt velike dalekosežnosti, ki se bo izvedel v kratkem. Sodi se, da vodstvo teh operacij bo poverjeno vojvodi df A ost a.
DROBNE   VESTI   IZ   ITALIJE.
Italijanska vlada razglaša. da je zavrnila rrotest Avstro - Ogrske glede zaplembe palače Venezia, ker je vsebina žaljiva. Najbrže pa italijanska vlada ni dobila doslej meri-tornega odgovora, zlasti glede dej-stvra, da je bila lastninska pravica Avstro - Ogrske v mirovni pogodbi leta 1866. izrecno priznana. — Italijanska vlada priznava zračni napad na Jakin. ali ne navaja obsecre škode. — Oficijozni »Giornale d' Ttalia« Kit, da je položaj Benetk obunen navzlic opisu ministra Scialoia, ki je slika! položaj za ugoden. Ostalo pre-bivalstvo strada. Neizogibno je potrebna velika podpora. — Dekret italijanske vlade zvišuje osebne in bla-go\7ie tarife na vseh državnih prometnih podjetjih na kopnem in na morju.
Sarrajlova ofenziva.
Francosko uradno porocilo.
1-4. septembra. O r i j e n t -s k a a r in a d a. Na fronti ob Strumi nikake premembe. Streijanjc topov se ie jako živahno nadaljevalo. V blizini gora BIcs so italijanske čete sto pile proti Bartlcovu in Dzumi v boj. Tostran in onstran Vardarja je artiljerija zaveznikov ljuto obstreljevala bolgarske utrdbe severno Macikova in MajaJaga. Na levem krilu nadalju-je srhska armada živahno svoje ofenzivno delovanje vzlic živahnemu sovražnikovemu odporu severoza-padno Kovila so Srbi po boju, ki je sovražnika veljal mno^o izgub, za-sedli važno pozicijo. Srbske predne straže prodirajo bojujoč se proti Haj-vačajnnu. Severozapadno in zapadno jezera Ostrovo se vrše ljuti boji. Jugozapadno jezera so Srbi dosegli resen napredek. Artiljerija je vžgala več po Bolgarih zasedenih kraiev.
Zaliasnefa boćarska u rad na porocHa.
6. septembra. Položaj se ni izpremenil. Severno od Ostrovskeea jezera smo poznali s svojim ognjem nekai slabotnih izvidnih oddelkov nazaj. V doiirii Mogienice na obeh straneh večja artiljerijska delavnost. Vsi sovražni poskusi prodreti proti visini Bahovo ter v dolini južno od te visine so se v našem artilierijskem ocrniti ponesrečili.
Z obeh strani Vardarja ni poro-čati ničesar.
Na fronti ob Strumi na obeh straneh slaboten artiljerijski ogenj. Sovražna stotniia ie prebrodila Strumo severovzhodno pri Bajrak-tarmalu. vrsrli pa smo jo nazaj na desni breg reke.
Ob obali Egejskega morja smo uspešno ob^treljevali pri Porto La-gosu sovra>rno križarko ter je iz-bruhnil na krovu požar. Križarka je odplula proti Stavrosu.
*. septembra. Mir. Pnčetek SarraHove ofenzive?
»Frankfurter Zcitun^<c poroča iz Razla: Zd? «e, da se je general Sar-rail vdaJ pritisku ter zoDet pričel z ofenzivo proti Makedoniji. Vsekakor vidiio vsi franeoski listi v zainjih an-crleških napadih na zannd. de!u solun. fronte pričetek nove snlošne ofenzive, od katere pričakuje^o. da bo raz-bremenila Romune v Dobrudži bol-garskecja pritiska.
Srbska armada.
Iz Žeueve: Lradna poročila o delovanju solunske armade govore večidel Ie o artiljerijskih bojih. Ce pa se kdaj govori o mfanterijskih bojih, so udeleženi gotovo Ie Srbi. Cdi-no Srbi so se doseđaj borili dejansko z Bolgari. O Anglcžih, Francozih, Italijanih, Rusih. zamorcih nobene besedc. Srbska armada šteje k več-jernu 6O.00f» mož samo moštvo staro od 35 do 45 let in prej nesposobni. Vse m!ajše moštvo ie mrtvo. Samo na Krfu je pokopanih 14.000 Srbov. Tuđi so Atene prenapolnjene srbskih dezerterjev.
Italijani v  Epiru.
Pariška poročila švicarskih li-stov pravijo. da Italijani neprestano prodirajo v Epiru.
Komite v Solunu.
Komite narodne obrane v Solunu je izpremenil stranska poslopja kraljevske poljedelske sole v tabori-sce za prostovoljce, ki prihajajo v Solun.
O predaji IV. grškega Jtrraadnega zbora.
»Vossische Zeitang< poroča: Častnike IV. grskega armadnega zbora, ki je stopil pod nemško var-stvo, bado spremljale njih rodbine, da jim ne poginejo lakote. Ime generala, ki ie stal na četu IV. armadnega 7,bora, ni znano.
Grške homatije.
»Agenzia Stefani« poroča iz Pariza, da se je bovila franeoska zbor- ! nična komisija s položajem drške ter se izrekla soglasno za to, da se mora ententa vzdržati poseganja v crrško notranjo politiko, ne pa pose-ganja v znnanjo politiko zlasti z ozi-rom na intrige in z ozirom na dej-stvo. da lahko grške stranke ovirajo ofenzivo iz Soluna. Ententa ne sine dovoliti. da bi Grška še nadalje za-v!ačeva!a odločitev.
ZAIMISOV    ODSTOP.
vLe Journal« in »Matin« pišeta, da je Zaimisov odstop do sedaj samo firovizoričen. Ententa protežira kabinet Dimitrakopulos - Dragumis, ki naj prevzame zunanje ministrstvo.
Zaimis in bolgarsko prodiranje.
Iz Rotterdama: Zaimis je izjavil na vprašanje, kako bi postupala Grška v slučaju nadaljnjega prodiranja Bolgarov, da so grška tla odprta obema bojujočima se strankama in da bi se Grška kot nevtralna država prodiranju Bolgarov ne astavljala z orožjem.
Grški kraljevski rodbinski svet.
Glede Zaimisove demisije se poroča. da je ententa zagrozila, da bo Atene vojaško zasedla, če bi se prirnerili kaki izgredi. Od kralja skli-cani rodbinski svet je izjavil, da je sestava kabineta Venizelos izključe-na. ker nirna niti većine za seboj. Najbrže bo imenovan Dimitrakopulos za predsednika novega kabineta^
ZAIMISOV    NASLEDNIK.
Splošno se zatrjuie, da bo Zaimisov naslednik Dimitrakopulos, ki je bil leta 1910. justični mini-ster v Venizelosovem kabinetu. KraJj je baje sklical prince v Atene na rod-binsko posvetovanje. Dragumis bo zunanji minister. Tuđi sedanji poslanik v Rimu Koromilas naj vstopi v kabinet.
Dimitrakopulos je baje odločen pristas entente ter se je baje izrazfl, da bo morala sicer ostati Grška do konca vojne nevtralna.- -f Dimitrakcpulos je odvetnik in sedaj 45 let star ter vodja takozvane liberalne stranke, ki se je svoj čas odcepila od venizelistov.
Kriza ca Grškera.
Pariz, 14. septembra. (Kor. ur.) *Temps'< ]>i§e z gotovim nezaupa-njem napram izpremetnbi v grškem kabinetu: Očividno misli kralj na kabinet bivših Venizelistov, ki pa so se prelevili iz častihlepnosti ali iz pohlepa po moči v Venizelosove so-vražnike. V tej zvezi imenuje »Temps-- na drugem mestu Dimitra-kopulosa in pravi, da bi se tak na-sprotnik sicer skllcevral na simpatije za entento, vendar pa ostal pristas dvora. Kralj pa očividno ni mislil na to. da bi pozva! Venizelosa. O istem vprašanju pravi »Pet't Parrsien<r od-krit(\ da se ie Dimitrakopulos zadnja leta očitno postavil proti Venize-losu, tako da bi bilo težko odobravati njegovo imenovanje.
Venizelos cenzor.
(ji ški listi poročajo, da je bil Venizelos uradno pooblaščen. da srne prebirati korespondenco gr^ke vlade z inozemskimi kabineti.
L1STEK.
Kmetje.
Rusko spisal Anton Cehov. Posiovenil V. V.
(Dalje.;
IV.
Stara moti Je ukazala Saši, da naj se postavi v blizini vrta in pazi, da gosi ne bodo vhajale na vrt. Bil je vroč dan v avgustu. Gostilničarjeve gosi so mogle priti čez dvorišče na vrt, sedaj pa so imele dosti dela, da so zobale oves, ki je bil raztresen zraven gostilne ter so glasno čeblja-le. Samo gosak je stegnil včasil svoj vrat. kakor da hoče pogledati ali že priđe stara s svojo palico. Od spodaj gor bi bile mogle priti druge gosi, te pa so se pasle onkraj reke na trav-niku, da so bile videti kakor dolg bel trak. Ko je Šaša stala nekaj časa tam ji je prihajaio dolgčas in ker gosi ni bilo od nikoder je stopila na obro-nek.
Tam je zagledala Marijino naj-starejšo hčerko Motjiko. ki je stala nepremično na kamnu in zrla proti cerkvi.
Marija je rodila trinajst otrok, samo šest pa jih je živelo, same de-klice, noben deček. najstarejša je bila osem let stara. Bosonogo Motii-ko v dol^i srajci je solnee pripekalo ravno na teme. ona pa ni čutila ničesar in ie stala nepremično kakor iz kamna. Šaša se je stopila k njej. Tuđi ona se je ozrla proti cerkvi in rekla:
»V cerkvi živi bog. V hi šah, kjer stanujejo ljudje, gore svetilke in luči, v cerkvah pa lučice, rdeče. zelene, modre, kakor očeska. Po noći hod i bog po cerkvali in Marija mati božja in sveti Miklavž ga spremljata. Top, top, top — hodijo in čuvaja je strah. Oj. oj, moja ljuba!« ie dostavila posnemajoč mater. »In če bo konec sveta. s_e bodo cerkve dvignile v nebesa.
»Z zvonovi?« je vprašala Motjl-ka zategnjeno z globokim glasom.
»Z zvonovi. In ko bo konec sveta, bodo prišli vsi dobri v raj. hudob-ne pa bodo cvrli v večnem ognju. Moji mami in tuđi Mariji bo rekel bog: Nikomur ništa storile ničesar žalega, zato pojdita na desno, v ral; Kurjaku pa in babici pa bo rekel: Vidva pa pojdita na levo v ogenj. In
kdor se ne posti, priđe tuđi v ogeni.«
Široko je odprla oči, se zagledala proti nebu in rekla:
»Poglej v nebo, pa ne smeš tre-niti z ocrni, in bos videla anglje.<-
Motjika je začela tuđi gledati v nebo in nekaj časa sta molčali obe.
»Ali vidiš?« je vprašala Šaša.
»Ne vidim.« ie odgovorila Motjika s svojim globokmi glasom.
»Jaz pa jih vidim. Majhni an-geljci Ietajo po nebu in peroti se jim svetijo kakor mušicam.«
Motjika je nekaj časa zrla v tla in nato vprašala:
»Ali bo babica tuđi gorela?«
»Gorela bo,« ljuba moja.
Pred kamnom je padalo gladko proti bregu in mehka, zelena trava je rasla na pobočju. Veselje bi bilo travo božati ali pa leč na njo. Šaša je legla v travo in se valila navzdol. Motjika, ki je resno in strogo gledala in težko sopla. je tuđi legla na travo in se valjala v nizino, srajca pa ji je zdrknila pod pazduho.
»Kako čudno je bilo!« je rekla Šaša radostno.
Obe sta šle zopet gori, da bi se zopet valjale navzdol, zdaj pa sta zaslišaie znani hreščeči glas. Oj. ka-
ko strašno! Brezzoba, suha, grbava babica z razpletenimi sivimi lasmi je gonila z dolgo palico gosi iz vrta in vpila:
»Ves kapus so mi pohodile, proklete, da bi crknile, trikrat proklete, kuga prokleta, da bi vas smrt!
Ko je zagledala dekleti. je vrgla palico stran, pobrala dolgo Šibo, pri-jela Sašo s svojimi suhimi, kakor rog trdimi prsti za vrat in jo začela tep-sti. Šaša se je jokala bolečin in strahu, gosak pa se je prizibal s stegnje-nim vratom in pihal proti stari. Ko se je vrni! k čredi, so ga sprejele gosi z zadovoljnim čebljanjem. Potem je stara mati nabila še Motjiko, ka-teri je srajca zopet zdrknila na-vzgor. Obupana in glasno kričeč je šla Šaša v hišos da potoži: za njo je prišla Motjika vsa v solzah, ker si jih ni brisala, da je bila po obrazu mokra, kakor da bi prišla iz vode.
»Moj bog!« ie zavpila Olga, ko sta vstopili v htšo. > Moj bog in mati božja!«
Med tein ko je začela Šaša pri-povedati. je vstopila stara mati in se kregala in vpila, tuđi Tekla se je raztogotila,    da je nastal   vrišč    po
1S!<              (Dalj* prlUodnHe.)
Stran 2.
.dLOVENSfO NAKOU-, one 15 septembra idi*.
221. Stev.
Mobfflzadh na Grlkem.
Mobilizacija grških fcet Je vzbu-dila pri ententi veliko nezaupanje. Ententa namerava mobiliziranje pre-povedati, pa£ pa dovoliti, da se zgla-se ententi prijazni Orki sa solunsko armado.
Orške vofaške oblasti so vpokH-cale osem letnrkov rezervistov, ki to bili že odpuSčeni domov.
Orožje prepovedano. Olascm grških poročil nišo bila samo »druženja rezervistov, marveč tuđi združenja venizelistov razpu-SČena ter }e bila izdana prepoved nositi orožje.
Grožnje revoluciiooafiev.
Član revolucijonarnega komite-ja v Solunu, polkovnik Mazarakis, je poslal kmlju Konstantinu odprto pismo, v katerem pravi: »Premagali bomo vse ovire ter udejstvili naro-dovo voljo. Pregnali bomo s polkov-nikom Christodulosom in s hrabrimi vojščaki dednega sovražnika ter dali naši deželi nazaj del Makedonije. Potem bomo izginili.«
Pristop Grške k ententi.
»Dailv Mail« pravi, da ie grška vlada sama zadnje dni ponudila ententi svoje sodelovanie v vojni pod gotovimi pogoji. Ententa pa v tej obliki noče sprejeti grškega sodelo-vanja, ker noče priznati Grški pravice staviti pogoje. Municijo in opremo bi dobila Grška in ppdpisati bi morala pogodbo ter bi se morala za-našati na pravičnost in blagohotnost entente.
Proti Nenceoi t AtMafc.
»Voosische Zeitung« poroća © hojakanju proti Nenceoi v Atenah, da so venizelteti večjidel ts Male Azije pod vodstvom tprizorlli narav-nost lov na Nemce, tako da to morali končno stori ti Anfleži konec temu počenjanju. Ti ljvdje so posku-sili vdreti v hilo potkovnika Oxa-daklijosa, vstop pa so Jfan zabranili oboroženi rezervisti, trlje cntentni agenti so bili pri tem ustreljoni. En-tentna druhal Je vdrla v hišo nekega nemškega trgovca ter plenila in ro-pala in iztaknflt slikam nemfckega cesarja in Hindenburga o$i.
Srbska skupftčlna.
Iz Rima poročajo, da je bita prva seja srbske skupščine na Krtu zelo burna in da je prišlo končno ćelo do pretepov.
*>Eclair« dementtra to vrest kot pretirano. Vladala je paČ razburje-nost, ki ra je pri srhskih poslancih razumljiva. Pasić je vsa očitanja glede  sve^e poetike  zavmil.
V Rimu trde. da fe prišto v srb-ski skupštini do globoko sesrajočih diferenc 7aradi uporabe srbskih čet s strani entente.
Otvoritev albanskih Sol.
Iz Belgraia poročajo. da so bile v Mitrovici, na Kosovem in v Vu-eitrnu otvorjene albanska - narodne šo!e. Pri otvoritvi sole v Vučitrnu ie bil navzoč generalmajor baron v. Bothmer.
Boji z Romuni.
ZAKASNELA BOLGARSKA POROCILA.
6. s e p t e m b r a. Ob Donavi mir. V Dobrudži uspešno napredujemo. Ko so nam Romuni v tolovaj-skem napadu leta 1913 iztrgali Do-brudžo so marljivo utrjevali Tutra-kan in Silistrijo. da bi iz teh dveh trdnjav mogii ogrožati krilo in hrbet naših Čet ki bi pričele eventualno ofenzivo proti severovzhodu. Prvi kraj so pretvorili v moderno in mo-gočno mostišče čegar fronta se raz-teza v polkrogu S-~9 km južno od mesta ter obsega 13 fortov z velikim številom baterij za poljsko in trd-njavsko artiljerijo, oklope in umet-ne ovire.
Včeraj, 5. t. m. zjutraj so pričele četef ki so operirale proti Tutrakanu z napadom na trdnjavo. Po krepki artiljerijski pripravi je prešla infan-terija v naskok ter se polastila po trdovratnem boju proti poldnevu štirih fortov glavne obrambne crte trdnjave in sicer fortov V., VI., VII. in VIII. Sovražnik se Je umaknil na svojo drugo crto, nedaleč od južnega dela mesta. Naša infanterija odločno za njim in proti 7. zvečer je bila ćela crta fortov ražen forta I. in XIII., ki se nahajata ob bregu Donave. v naših rokah. Doslej smo vieli nad 1000 mož s 30 topovi in 10 strojnimi pu-škamL
Pri četah, ki operirajo proti Si-listriji, nobene izpremembe.
Včeraj je zasledila naša konje-nica sledove paničnega be^a Romu-nov. Po silnem boju Dri Kurtbunarju smo našli en top, dva municijska voza, več vozov, naloženvh z municijo, poljske kuhinje in tren enega bata-ljona, kar vse je bil   sovražnik    po-
pustil.
Včeraj zjutraj se je vršil odloči-len boj severovzhodno od DobriČa med našimi četami in močnim so-vražnim oddelkom. obstoječim iz dveh romunskih konjeniških polkov in dveh polkov romunske infanteri-je, kateri je bila dodeljena ruska ko-njenica. Kljub njegovim opetovanim napadom smo sovražnika z velikimi izgubami za njega vrgli nazaj ter se je umaknil proti severovzhodu. Bo-jišče je v obsegu 200 do 1000 kora-kov pred našo pozicijo posejano s sovražnimi trupjj, med njimi se na-haja en ruski častnik in mnogo drugih častnikov. Včerai smo pokopali 400 mrtvih. En ruski polkovnik je bil ubit. en podpolkovnik viet. Hladno-krvnost !n odločnost. s katero so naše čete odbile ta napad, Je občudo-vanja vredna. Sprejele so sovražnika stoje s klicem »Ura!« in »Živela Bolg'arska!« ter z Dobri'dško himno ter so sovražnika krepko zasledo-vale. Poskus enega bataljona s po-močjo ene baterije in dveh konieni-ških eskadronov. kl ga je izvršil po-poldne, da bi prodrl proti našemu desnemu krilu, smo z lahkoto zavr-nili. Sovražni batalion se je umaknil zasledovan od naših čet.
£. septembra. Prodiranje naših čet nroti Silistriji trafa. Stevilo pri Tutrakanu vjetih & zvišuje na 450 častnikov in nad 22.000 ne«i-njesih mož.
Včeraj, 7. t. m., so naše Čete v okolici Dobriča junaško zavmile vse sovražne napade. Po ljutem boju, v katerem se je junaštvo naših čet zo-pet sijpjno izkazalo. smo izvršili pro^ tinapad v severovzhodni smeri ter smo sav ražnika vrgli nazaj. Po noći se je uiiiaknil z bojišča, zasledovan od naših čet. Njegove izgube so iz-rednr visoke.
ARMADNO   POVELJE   JEKOVA.
(Zakasnelo došlo.)
Armadno povelje generalisima Jekova povodom otvoritve sovraž-nosti med Romunsko in Bolgarsko se glasi:
Da zopet uveljavimo pravico, poteptano s sovrr.ženo pogodbo v Bukarešti. smo biii prisiljeni, zopet zagrabiti za orožje ter za ceno dra-gocenih žrtev v ljutem boju onrostiti Makedonijo njenih srbskih tlačite-Ijev, V namenu, iztrgati nam našo lepo Makedonijo. iztrgati jo iz zveze naše skupne domovine in jo zasužni-ti, so zbrali naši naspr^tniki v Solunu pisano armado, s katero so nas skušali naDasti: vsi njihovi ->oskusi pa so se ponesrecili in njih klaverno prizadevanje se Je razbilo ob jrranit-nih truplih jun?ških braniteliev na?Se narodne posesti. Ni več daleč dan, ko bodo naši sovražniki na jugu razbiti.
Sedaj pa je dvignil zahrbtni in nevredni sovražnik onkraj Dobave, ki je našo neprecenljivo Dobrudžo tlačil \v blatil. svojo glavo k?kor kaca, z dušo, polno crne zavisti, da prepreci udejstvitev svetecra dela naše narodne edinosti. Ne da bi ga bili kakorkoli izzvali, je začel streljati na naša obđonavska mesta. rmril žene in otroke ter napadal na^e obmejne straie.
Častniki! Podčastniki in vojaki! Lepa in zavidanjla vrednn ncr>da vas je dohitela: Mašč»jjte onečasteno čast Bolcrarske ter oprostite našo lepo Dobrudžo. našo dedno deželo. pradomovino naših pradedov, nje-nega mučeništva!
S podporo armad naših zavezni-kov ste dosti moćni, da kaznujete hojazljivega sovražnika in pokažete temu ničvrednemu. da vt biti Boigar krut proti onim, ki skrunljo niegovo domačo zemljo in da se vam roke ne utrudijo, baioneti ne otope, pred-no niste popolnoma uničili sovražnika. Nobene?ra sočutja, noben^ga pri-zanašanja za te bojazljivce!
ROMUNSKO UPADNO POROCILO.
13. septembra. Severna in severozapadna fronta. Na ćeli fronti lahne praske. Vjeli smo 378 mož. — Južna fronta. Streljanje s puŠkami ob Donavi in v Dobrudži. Na ćeli fronti smo stopili v stik s sovražnikom. 2ivahni boji patrulj in prednjih straž. Sovražni oddelek, ki je prodiral ob Donavi. smo zavmili s protinapa-dom pri čemer Je pustil 8 nemSkih topov v naših rokah.
Letalc! nad Sofljo.
Sofija, 14. septembra, (Kor. ur.) Dve sovražni letali, ki sta pripluli z juga, sta prileteli danes zjutraj  nad
bra, ki so napravfle Ie malo ikodo. Nato sta zbežali letah v severni smerL
BoJfftrski notranji mlntfttr Kristo Popov je demlti)oniral ter nt-merava kot podpolkovnik sopet vstoplti v vojska Kralj je sprtj* demisijo ter Popovu podali! vottld križ zaslužne medalje sa ctviliste. Vodstvo notranjega nriniatrstva bo pre-vzel mlnistrsld predsednik Rado-slavov.
RUSKO * ROMUNSKO UMIKANJE.
Verraux    pravi v »U Oeuvre«,
da drže Bolgari Crto severno od Do-briča, kar franeosko vladno časopis je zanika. Rornuni ne morejo obenem na dveh frontah pričeti z ofenzivo, ker imajo za to premajhno vojsko. Zato je klenilo romunsko vrhovno povljniŠtvo, eventualno pustiti Dobrudžo ter zato zasesti Sedmo-graško.
IZPREMFMBA      ROMUNSKEGA VOJNEGA NACRTA.
»Manchester Guardian« piše: Namen bolgarsko - nemške ofenzive je. prevrniti ententni vojni nacrt ter ogrožati Bukarešto. Kolikor nam je znano, je bil splošni romunski nacrt ta, da napadejo sever in Oršovo, ofenzivo proti Bolgarom pa prepuste Rusom. Severno stran so si iz-braH Romiini, da zavojujejo Sedmo-graško in da pomagajo Rusom pri vpadu na O^rsko. Prebitje pri Oršo-vi naj bi pomagalo odrezati železni-co v Beltrrad. Makensenov hitri na-stop pa je prisilil Romunijo, da je iz-premeniia svoj vojni nacrt zlasti, ker so se proti Bolgarom poslane niske Čete izkazale za preslabotne.
AnglcŠki, franeoski in italiianski zastopniki na vojnem svetu ruske^a vrhovne^a poveliništva so odločnn jrrajali, da Romnnska še vedno sili na Sedmograško. Zato so poslali tuđi generala Tvanova v romunski glavni stan, da eventualno prisili Romunsko. da izvrši vcjnške operacije v okviri! skunnih sklepov.
Herhette piše v listu »Echo de Pariš«, da položaj ni opasen, pač pa oi?rožen. zlasti ker so dospele v Pariz zmedene brzojavke, da so baje sklenili Romuni in Rusi, umakniti se do Konstance.
Bilo bi varanje, če bi hoteli trdi-ti. da more Sarrail Romnne resiti. Sarrail je za to preslab. Edino, kar more storiti. je, da se zagrize v Boi-gare. Usoda Rornuniie je danes v rokah  Rusije in  Italije.
IZPREMEMBE   V   ROMUNSKIH POVELJNIŠTVIfL
Iz Bukarešte poročaio: Romunski neuspeh v Dobrudži je imel za posledico popomo izpremembo v ro-munskem armadnem vodstvu. Sedaj je bil imenovan general Avarescu za novelinika tretie armade z generalom Christescom kot Sefom general-negea štaba. General Crainiceanu je imenovan za poveljnika druge armade. General Georsrescu, poveljnik armade v Dobrudži, je bil odstavljen ter imenovan za vojaškega atašeja v Londonu.
Zdniženie msklh   in romunskih   čet.
Reuter poroča iz Petrograda: Zveza med skrajnim levim krilom ruske in skrajnim desnim krilom romunske armade je sklenjena,
Ogrožena  RontunBa.
»Journal des debats« dolži v razburjenem, napol od cenzure Črta-nem članku, an^le^ko in rusko politiko omahovanja, da je rjrovzročila slabi položaj Rnmunske. Obe državi sta poskupili izneveriti Bolgarsko centralnima državama, namesto da bi bili poslan" dovolf Cet v Dobrudžo.
Letniski naradf na Romunsko.
»»Novoje Vremja« poroča, da namerava Romunska represalije proti Nemcem zaradi bombardiranja ne-utrjenih mest. Maščevanje naj zade-ne najprej civilne vjetnike.
Romunske grozovitostl.
Sofiia, 10. septembra. (Kor. ur.) Oflcijozna »Narodni Pravac izve, da je še malo pred izbruhom vojne vladala v Dobrudži prava grozota. Sredi avgusta se je pričelo zasledovanje Bolgarov. Bolgarske učitelje, du« hovnike in intelisentneiše ljudi ter Turke so aretirali, pošiljali v no-traniost dežele in od tam v Sibirijo, to pa na zahte^o Rusiie. Pod pretve-zo rekvizicij so oplenili većino vaši, tlačili prebivalstvo in posiljevali ženske. Zadnje dni pred izbruhom vofne so streljaii romunski vojaki na botearske kmete. tako da je velik del prebivaistva zbežal v gozdove. Že sredi julija je h**o videti v Dobrudži ruske častnike. kl so skulall zaneti-ti na Bolgarskem komplote.
Bitka v Karpatih.
Zadojt dni to ruski ntskokl v VoRniJi in Galiciji nekoliko ponehali. tem hiHši pa so bili boji v Karpatih in na bukovinski meji, tako da lahko govorimo o veliki bitki v Karpatih. Bife se ta bitka v najtežje dostopnih delih Karpatov. Branitelji drže svoje POfcicije tako v dolini reke Cibof med Capulom in Cimbroslavo, kakor tuđi drugod ob meji med Ogrsko in Bukovino. Samo o gori Capul nam poroča rusko — torej zelo neza-nesljivo poročilo, — da so jo Rusi vzeli. Iz naših poročit tega ni posne-ti, nasprotno pravijo vojni poroče-valci, da so na^e čete zopet zavzele nekaj kosov jarkov pri Funđulu Mol-dovem ob Moldovi, torej jugovzhod-no od Capula. Tuđi na Ludovi so se razbili ruski napadi.
RUSKO   URADNO    POROCILO.
12.   septembra popoldne, V pokrajini ob reki Bjali Ceremoš so zasedle naše čete več višin. Sovražni poskus, nam jih »opet iztrgati, je bil brezuspešen. V gozdnatih Karpatih so zasedle    naše čete v okolici gore Capul vse visine severno od te gore in iztrgale sovražniku na zasle-dovanju  goro  Capul. pri  čemer   so vjele 13 častnikov    in    900 vojakov ter vplenile 7 strojnih pušk, 3 metala min in en reflektor.
13.     septembra.   V   okolici mesta Rige in reke Dernje je sovraž-no letalstvo zelo delavno. V pokrajini južno od Jezupola smo s svojim ognjem zadržali sovražne   poskuse, prekoračiti    Bistrico.    V    gozdnatih Karpatih je poskusil    sovražnik za-man izvršiti ob porenjem Crnem Če-remošu napad na visine, ki smo jih bili za vzeli.    V Vzhodnjem morju je naše brodovje dne 9. septembra zvečer uspešno bombardiralo   sovražne ribiške pamike v mvirski   ožinl   pri Gabnu.  Del  ribiških    parnikov  smo prisilili da so zbežali na obal.
STIRMER . PANIN ODSTOPL
Petrogradski krogi baje trde z vso gotovostjo. da bo miništrski predsednik Stirmer - Panin v krat-kem odstopil ter prišel za veleposla-
nika v London. Ko se je vrnil od car-jt, je baje sam oovedal. da bo Dre-vzel to velevažno misijo, čel, da bo moral tam delovati za sedal ogrože-ne življenske pogoje Rusije.
Zaprti Petrograd.
Potovanje v Petrograd je ođsle| dovoljeno samo od časa dočasa proti pismenemu dovoljenju. Ljudem, ki ne stanujejo stalno v Petrogradu, je bivanje v glavnem mestu dovoljeno samo za najdelj štiri tedne.
Cehi na Ruskem.
Klerikalni pariški list »La Croix« graja sklep ruskega velikega sinoda eventualno z malim pritiskom Čehe na Ruskem popravoslaviti. Franco-sKi katoličani vidijo v tem sredstvo, da se Rusija odtuji klerikalcem na Ceškem.
Poljsko vprašanie na Ruskem.
Iz Stockholma porDčajo: Ruski poljski manifest, ki je bil oznanjen s toliko reklamo, }e končno odložen. »Russkoje Slovo« izvć, da je bil poziv ministrskega predsednika Stiir-mer - Panina v zvezi s poljskim vprašanjein. Car je odklonil vse Stiirmer - Paninove predloge ter od-ložil rešitev poljskega vprašanja na Čas po vojni.
V Rusiji govore o miru.
Dne 18. septembra se vrši v Rusiji konferenca zemstev. Na dnevnem redu je tuđi razgovor o mirovnih po-gojih z ozirom na interese ruskega kmeta in ruskega poljedelstva.
Nov ruski denar.
Ruski ministrski svet se bavi z zakonom o kovanju denarja, ki do-ioča, da naj odgovarja vrednost kovine srebmega in bakrenega denarja nominalni vrednosti.
Japonsko posolilo Rusiji.
Preko Stockholma poročajo, da je ruski poslanik v Tokiju podpisal pogoje dnigega ruskega posojila iia Japonskem v znesku 70 milijonov jenov, katero posojilo bo realiziral večji konsorcij bank. Vsoto bo Rusija porabila izključno za vojna na-ročila.
Bitka ob Sommi
Pariški »Journal« poroča, da je armadna komisija na Briandovo željo odrekla zbornici tajno sejo za tako dolgo, da bodo sedanje vojaške operacije končane.
Milanski listi prinašajo cenzurirana pariška poročila. ki pravno, da se je z zopetnim pričetkom bitke ob Sommi pričela zadnja in odločilna faza operacij.
•     •     •
FRANCOSKO URADNO POROCILO.
13. septembra popoldne. Severno Somme se je včeraj zvečer nadaljevala bitka z izrazitim uspe-hom za franeosko orožje. Francozi so popolnoma zavzeli vas Boucha-vesnes. Ponoći se je franeoska infanterija utaborila v zavojevanih pozi-cijah. Nemci nišo poskusili protina-pada. Danes zjutraj so franeoske čete nadaljevale svoje prodiranje proti vzhodu in so z jurišem zavzeli dvo-rec Bois - Labe. ki leži 600 metrov vzhodno ceste v Bethune, jugovz-hodno Bouchavesnesa. Francozi so napravili še več vjetnikov in zaple-nili mnogo materijala, Natančne šte-vilke doslej še nišo znane. — Severno Avresa nam je na nemški jarek v okolišu Audechy naperjen nagel napad prinesel nekai vjetnikov. Na desnem bregu Mase smo v severnem delu gozdov Vaux in Chapitre nekoliko napredovali. Artiljerijski boj v okolišu Fleurv - Le Chenois se živahno nadaljuje. Sicer je bila noč mirna na fronti. Na fronti ob Sommi so imela franeoska letala včerai 17 bojev. Dve nemški letaJi sta bili od-streljeni, eno pri Aizecourtu, drugo nad Moinarom vzhodno Peronna. Zdi se, da so bili štirje drugi aparati resno zadeti. V noči na 13. t. m. so metala franeoska brodovja mnogo bomb: 87 kalibra U cm na kolodvor in na barake v Guiscardu, 24 na kolodvor v Rctzel in na skladišča v Hendicourtu. 74 na sovražne napra^ ve v okolici Etaina in 6 na kolodvor v Montmedvju. Isto noč je franeoska flotilja izvedla nasiednje podvzetje: vrgla je 105 granat na kolodvor v Diedenhofenu in 60 na plavže v Ne-kinpenu. Tekom tega bombardiranja se je eno letalo dvakrat peljalo tja in nazaj na plavže, v Rombachu je bilo vrženih 6 granat in na železnico pri Roni - a Manssoou tuđi 6 granat.
Zamorci za pristaniška dela.
Iz Praetorije poroča Reuter: Botha je naznanil, da se na željo an-gleške vlade odpelje 10.000 zamor-cev v 5 bataljonih na Franeosko, da bodo prevzeli pristaniSka dela.
Franeoski parlament.
»Humanite"« pravi, da se bo fran-voski parlament najbrže izpočetka mirno posvetoval ker obsegajo vlo-žene interpelacije samo ekonomska vprašanja. Pozneje pa priđe prediog Jobert o kontroli armadnega vodstva ter o eskamotiranju zakona Dalbiez.
Aiigleške izgube.
Nemški listi poročajo, da izka-zuje angleška lista izgub v prvem tednu meseca septembra 157 oficir-jev in 32.513 mož, med njimi zlasti mnogo Avstralcev.
Novi angfeški zrakoplov!.
»Matin« prinaŠa iz Londona de-tajle o novem tipu angleških zrako-plovov, ki so poltrdni ter imajo dve gondoli in se dvigajo do 4000 metrov visoko.
Homerule preložena.
Iz Londona poročajo, da je cdlo-čitev o irskem parlamentu s kraljevsko odredbo preložena na konec vojne, če vojna ne bo več trajala delj, kakor 6 mesecev. Sicer se bo odločitev še enkrat preložila, na no-ben način pa ne za delj, kakor do konca vojne.
WSa ptaiffi zapita.
Zatvoritev vseh angleških pri-stanišč. ki je bila odrejena v noči od ponedeljka na torek je glasom sodbe nizozemskih listov samo začasna. Najbrže je b:!a odrejena zaradi velikih transportov čet ali pa zaradi gibanja anerleškega brodovja.
Iz Londona sedaj ne prihajajo tuđi nošene brzojavke več. Poštna služba iz Ansrlije in v Anglijo je za-časno ustnvljena.
Vzrck  zatvorltve anslešklh
prlslanišČ.
Iz Berna poročajo: Sedaj se vozi r.enavadno mnogo parnikov med severofranco^ko in južnoar.gleško obalo. Angleške oblasti nastopajo iz-redno tajnostno. Zdi se, da voziio Iteviini parniki čes Kanai rani«ac«Jft
211. Stev.
„SLOVENSKI NAKOD\ ane  15. septembra is#ib.
SUll.i
mrtve iz bojev na sevemetn Fran-
coskem.
Podmorski trsovskl čoloL
Angleška vlada je poslala ne-vtralnim vladam spomenico glede podmorskih čolnov. V tej spomenici dokazuje, da moralo nevtralci pre-skrbeti za izdatne odredbe, da ne pri-dejo ppdmorski čolni vejskujočih se držav. naj nastopijo v katerikoli last-nosti, v uevtralne vode. Spomenica predlaga, na] ne veljajo določbe mednarodnega prava glede vojnih in trgovskih ladij v nevtralnih vodah in pristanih tuđi za podmorske čolne. Vzrok tem predlogom je seveda uspeh, ki ga je dosegel nemški podmorski trgovski čoln »Deutschland«. Švedska je že prepovedala vojnim namenom služečim podmorskim čol-nom vstop v švedska vodovja. do-čim ta prepoved ne velja za trgo\ >ke podmorske čolne.
Potopljene ladje.
Jadrenica »Europe«. parnik »Hongring« in parnik »Lodsen, so MH od podmorskih čolnov v nedeljo potopljeni. Prvoimenovana ladia je francoska, drugi dve sta norveški.
Turska vojna.
TURSKO    L'RADNO    POROĆILO,
5. septembra. Fronta ob Iraku. V Evfratovem ozemlju so prizadja'e naše Čete, ki so napravile juriš na sovrazno kavalerijo in motorne čofne. sovražniku izgube. So-vražnik je imel 35 mrtvih in se je morai umakniti. Mudšahihi so vple-nili 100 pušk in ?6 velblodov in veliko štavilo druri h prcdmetov. — V odseku F e 1 a h i j e topovski dvoboj. — V Perziji na ruski fronti je bil zavrnjen napad, ka-terega ?c podvzel sovražnik z moč-nimi silami v okolici Mirldi, z izguram? ?anj. — Kavkaska fron-t a. Niknkcga pomembne?a podjetja, Izvzemši krajevne ognjene boje in neznatne spopade. — Sovražn! monitor, ki se je pojavil na obali Smir-ne. je zbežal vsled osrnia naSe artiljerije goreč v pristanišče Kios. iz ka-terccca se ni vec prikazal. Z ostalih front nič novega.
RUSKO  URADNO  POROC1LO.
11. septembra. Kavka Skafronta. Ljuti boji okoli Ognu-ta so se nadaljevali tekom 9. in 10. septembra. 9. septembra smo vjeli 4 turske oficir je in 240 turskih voja-Vov: vplenili smo jedno strojno puško.. 1 havblco in 2 topa. Ker ni bilo moKoče, odneljati jih, smo iih vrgli s skale v globočino. V smeri na Sak-kiz sn zasedle naše čete po boju me-sto Oana (?). Sovražnika zasledu-Jejo.
Frlfislc entente.
Nevtralne države.
Zanesljiva švicarska porocila pravilo, da se bo v kratkem ustano-vil nevtralni blok, toda brez Amerike. Stockholmsko posredovanje je poteklo zelo ugodno. Prvi poskus bloka bo baje mirovno posredovanje. Konferenca v ChrfstianfH.
Dne 19. t. m. se sestane v Chri-stianiji konferenca skandinavskih mi-•listrov, ki bodo povabili tuđi zastop-:::*:e Nizozemske in švice.
Anglija proti Švedski.
Angleška vlada je sporočila Švedski vladi, da ne more za gotovo blago dovoliti nobenih olajšav za izvoz na Švedsko, med drugim ne za kakao, kavo, gumi, usnje, surovine 7d margarino, krmo, čaj. Švedsko č~sopisie soglasno konstatira, da je to postopanje zelo nerazveseljivo. >Stcckbolm Tidningen« pravi, da je mnogo tega blaga prihaiafo iz Amerike in da je pričakovati stroge kontrole tuđi tega uvoza. List se boji, da lahko priđe do uresničenia grožnje, ćn bo Švedska postavljena na goto-vc natančno odmeriene količine. Finska kava.
Kodanj. 14. septembra. (Kor. u.) -Journal Tidende« poroča iz Stock-holma: Iz Finske nrihajajo pritožbe zaradi grezečega pomanjkanja kave. Švedska zadržuje sedaj 10 milijonov kilogramov kave, ki Je namenjena na Finsko, najbrže ker zadržuje Anglija vso kavo, ki je namenjena na švedsko. Skladiščne pristojbine finskih uvoznih trgovin so že tako visoke, da so sklenile te trgovine skupno nastopiti.
Španska.
Bern. 14. septembra. (Kor. ur.) Lvonski »Progres« poroča \z San Sebastiana, da je španski kralj pod-pisal odredbo, ki sklicuje Spanski parlament za 27. september. Ministr-ski predsednik grof Romanone je izjavil, da v španski notranji politiki ne bo prišlo do sporov, kar je razvidno tuđi iz govora Maure. Kralj je predvčcrajšnjem sprejel, kakor poroča list nadalje, franeoskega in an-
gleškega vntoosjactet đni£@fii  2ft
drugim ter se z njima đel] Časa raz-ffovailal. Mlsel narodnega minatr-stva )e za enkrat padla,
Črnm ttsta.
»Worid« pravi, da Čnttfo vse panoge nevyorškega trgovstva po-sledice angleške crne liste, vsled če-sar trgovci niti švicarskega blaga ne kup u jejo veČ, da ne pr idejo v sum, da podpirajo Nemce. Nevolja je zelo velika.
Ogrski državni zbor.
V včerajšnji seji se je poslanec Ugron pritožil, da so sedinograski begunci, ki so bili doslej pri vsakem pregledovanju spoznani za nesposobne, zdaj naenkrat poklicani na službovanje kot vojašKi delavci. Mi-nistrski predsednik Tisza ie rekel, da se bo ta stvar hitro poravnala in da jo je gotovo provzročil kak pod-rejen oficir.
Zbornica je potem razpravljala o Andrassvjevem in Apponvijevem rredlogu glede delegacij.
Najprej je ministrski predsednik grof Tisza obžaloval. da je poslanec Rakovszkv razpravljal o dogadku, o katerem je sam rekel, da ga v interesu države ne more povedati. Konstatirati je, da to. kar je povedal Rakovszkv, ni resnieno.
Posl. Rakovszkv je rekel, da ni storil drugega, kakor da je rxypravil izjavo ministra zunanjih del, priob-čeno v »Budapesti Hirlap«. Pribiti treba, da minister zunanjih del na škodo Ogrske ni sprejel nasvetov, ki mu jih je dal grof Andrassv že pred enim letom.
Ministrski predsednik je izjavil. da tuđi ta trditev Rakovszkega ni resnična
Posl. grof Karolv je proglasil delegacije za preživelo državnopravno uredbo. Predpogoj nagodbi je parlamentarno vladanje v Avstriji in na Ogrskem; če ta predpogoj ni iz-polnjen. imata tako Ogrrka kakor Avstrija pravico do sarnostc»inega postopanja. Sprejetje Andrassvjeve-ga pređloga ima le ta smisel, da se Ogrska pripravlja, poslužiti se te pravice. Ogrska se neče vtikati v av-strijske notranje zadeve, a to, da v Avsrriji ne funkcijonira parlament, ne more biti vzrok, da bi najvažnejše ogrske zadeve ostale med vojno brez kontrole. Sklicanje delegacij je potrebno, ker je želeti, da je ogrski parlament podučen glede razmer po vojni. Zato mora iz-vedeti, kaka je vsebina pogodb med monarhijo in Nemčijo, ozirofna drugimi zavezniki. S strategičnega stališča je važno, da so vojaŠke stvari v zaupanja vrednih rokah, a s političnega stališča vzbu-ja pomisleke, da ćelo minister zunanjih del po svoji lastni izjavi ni podučen o posarneznih akcijah armad-nega vodstva. Končno je govornik izjavil, da Madžari ministrskemu predsedniku in ministru zunanjih dei ne bodo nikoli kozabili, da sta pustila Sedmograško  brez  varstva.
Posl. grof Serenvi je izjavil, da je izstopil iz vladne večine, ker je za sklicanje delegacij, većina pa je naložila svojim članom, da morajo biti proti sklicanju.
Posl. Kallav je izjavil, da se morajo poklicati na odgovor vsi tišti faktorji, ki so krivi, da se ni pravo-časno izvršilo evakuiranje ob ro-munski meji ležečih okrajev.
Posl. Gieswein je zahteval pre-membo sistema diplom?tičnih za-stopstev, ćeš, naj se jemijejo v di-plomatično službo v prvi vrsti Ijudje, ki so gospodarsko in socijalno iz-obraženi.
Posl. grof Batthyany je nastopil proti srednjeevropski gospodarski združitvi ker bi bila nevarna gospodarski neodvisnosti Ogrske in zahte-vaf, naj se odstranijo minister zunanjih del, vojni minister in ogrski ministrski predsednik.
Posl. Rakovszkv je dolžil mini-strskega predsednika, da hoče s tem, da se ne snide delegacija, onemocro-čitf preiskavanie. kdo je kriv za stor-jene napake. Parlament ne srne biti odgođen, to bi bilo protiustavno in nevamo. Najvišie armadno vodstvo je država v državi. Učimo se lahko od svojih sovražnikov. Pred bitko ob iMarni so ustrelili dva francoska generala. Sedaj pri nas vladajočih razmer ni dalje prenašati.
Ministrski predsednik grof Tisza je izrazil svoje ogorčenje nad izva-janii Rakovszkega, ki zlorabila, kar je izvedel kot zaupnik. Po dveletni vojni, po vseh sijajnih uspeh ih ar-madnega vodstva, je krivično hi proti interesom države, če se kdo v popisovanju napak tako valja, kaikor Rakovszky.
Posl. Rakovszkv je očitanje mf-nistrskega predsednika, da le zk>ra-bii svoje mesto kot zaupnik, imemv val obrekovanfe, Češ, da ne more dopustiti, da bi minister zunanjih del na škodo opozicije govoril neresnica
Predsednik je govornika 6b veh jjkfiB lgrjgBn poklical k &&±
Ium pUtibc vtskL
, = Ztt0<o0 miaisier Buriaa o miru. Minister zvnanjih del, baron Budan. Je rekel zastopnfku »Asso-ziated Press«, da Avstrtfa nikakor ne misli odnehati od boja. Res je, da bi mir pozdravili, a ne tak mir, kakor bi nam ga radi naložili naši sovraž-niki. Dokler se moramo braniti proti tištim, ki nam hoćejo rxeti en del našega ozemlja, seveda nimajo volje, se pogajati za mir. Qlede Romunske je izjavil Burian: Nikdar nismo obe-ta!i kakega odstopa ozemlja, ker bi bil to zunanji svet smatral za dokaz, da smo slabi. Vojna napoved nas ni presenetila, pač pa nas je zmotil hip-ni sklep Romunske.
Vesti iz prinorskife dežel.
Poziv ohčinskim upravam evakuiranih občin na Goriškem. Ponovno se pozivljajo vse občinske uprave evakuiranih občin na Goriškem, da tekom osmih dni naznanijo deželne-mu odboru goriškemu, sedaj na Du-naju (I. Parlament) svoj sedanji se-dež. Občinske uprave, ki bi temu pozivu ne zadostile, ne bodo sprejete v novi predlog na c. kr. vlado za iz-plačilo predujmov v svrho plačeva-nja občinskih uslužbencev in v svrho nadaljevania s tekoco javrno upravo. — Od goriškega deželnesra odbora na Dunaju, deželni glavar: dr. F a i d u 11 i.
V ruskem vjetnlštvu se nahaja-jo: Evgen Krpan iz Renč, 27 let star, v Zarizinu.Kubernija Saratov, Ivan Sirk iz Mcdane, star 30 let, v Harkovu, Ivan Mrak iz Trebuše, 28 let, v Skofeljevem, V. Batić iz Vitovelj, 26 let. v Čembarju, Fran Klinec iz Me dane, 22, tuđi v Ćembarju, Josip Stok iz Štorij na Krasu, 20. v Harkovu, Fran Carli iz Gorice, 22, v Orlovu, tam je tuđi Ivan UrŠič z Libuš-njega 29 let, Leopold Paškulin iz Standreža, 21 let, v Maksanu, Josip Peršič iz Gorice, 30, v Bogucaru, Andrej Riiavec iz Svete Lucije na Veseli gori, gubernija Jekaterino-slav, Alojzij Štibilj iz Dornberga, 22, v vojaški bolnici v Moskvi.
Smrt med beg unci. Posredoval-nica za goričke beprunce v Ljubljani naznania, da je Budal Marija, hči Franceta Budala, posestnika v Gorici stanujoča v ulici Vogel št. 9, mati neznano kje, oče pa sedaj pri voja-kih, dne 14. septembra 1916 v tukaj-Šnji deželni bolnišnici umrla. Pogreb bode dne 16. septembra 191/5 ob pol-drugi uri popoldne. Sorodniki se » tem vabijo, da se zglase pri gori imenovani posredovalnici.
Dnevne vesti.
—  Odlikovanje. Stotnik general-nega štaba Anton L o k a r, ki je do-deljen bolgarski   vojski v Dobrudži, je    odlikovan z bolgarskim    vojnim križem.    Imenovani je dobil    tekom vojne že več odlikovan]    in   je    sin gosp. nadučitelja v p. Ivana Lokarja iz Ljubljane.
—  Odlikovanje,   Srebrni   križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil c. kr. strojni mojster pri voj-mi mornarici Maks Lebštok, doma iz Kamnika za požrtvovalno ve-denje proti sovražniku v    zraku    in na vodi.
—  Odlikovanja.    Srebrno hrab-rostno svetinjo I. razreda sta dobila: korporal 27. črnovoj. bataljona Anton Mestnik  ter infanterist  27.  domobr. pešnolka Franc Kimovec. — Srebrno hrabrostno    svetinjo II.  razreda    so dobili: narednik Alojzij Lcvart, četo-vodja Anton    Berdnik    in    korporal Jakob Čatar, vsi 26. domobranskoga pešpolka;  četovodja    27. domobran-skega pešpolka  Makso Pohlin;   korporal Anton    Bergant,    poddesetnik Anton  Kozamernik,    infanteristi  An-tofi Nardin, Alojzij    Tolstovernik    in Anton  Drnovčik,    vsi  3.  domobran-skega  pešpolka.  —  Srebrno    hrabrostno svetinjo I. razreda    je    dobil nraporščak  17. pešpolka Makso De-kleva. — Srebrno hrabrostno svetinjo II. razreda so dobili pri 20. lov-skem bataljonu:    enoletni pristovo-ljec Franc Jazbinšek.    lovci:    Ivan Napotnik, Franc Grah, Simon 2uran, Anton  Leviša, Karei    Bon in  Peter Buzan.
—  Za dom, za cesarja! Na do-lomdtski fronti ie te dni    kot    Junak preminil kadet Edvard    Presker, sin višjega revidenta    državnih  že-Ieznic gosp. Ivana Preskerja v Ljubljani. Dokonča! je bil Studije na drž. višji realki v Gorici In bil jedva 20 \et star. Poveljm'k votnega oddelka, ki mn je pnpadal pokojnik, malor pl. R., jo v tmenu celokupne^a Castni-Skegti zbora naslovil na junakovega očeta pismo, v katerem pravi med drugim: »Vašega mlađega,    pojrum-noodiočnega    sina je vzek>.    Vrieč svojo dolžnost. je padei,   zadet   od
i9wi^ht kratim jBLmmJšMfsi
pravkar posrećilo, z največjo, vzetodno hrabrostlo odbiti sovražni napad. Padel je, zadet v slavo, ne da bi se spioh zavede!« da je poško-dovan. Mi izgubimo v njem odlične-ga tovariša, enega najhrabrejših častnikov, vzor zvestega ^zvrSeva-nja dolžnosti in požrtvovalnosti. V Matstattu P<^eg Niederdorfa v Pu-sterski dolini bomo svojemu nepo-zabnetnu tovariSu priredili vredno pokojišče na tamošnjem vojaškem pokopaliŠČu sredi njegovega padlega moStva,«
—  Darilo. Mesto venca na krsto gospe Hilde Tonnies je izročtl gospod Fran Golob, trgovec in posestnik, 20 K   za   vdove   in   sirote   padlih kranjskih vojakov.
—   Iz   sele   deželnega   odbora. Vsemu službujočemu   ljudskošolske-mu in    meščanskemu   učiieiistvu   se izplača dne   1. oktobra   vr.ovič  dra-jUnjska podpora v isti visokosti kakor dne 1. julija. — V Medvodah ozi-roma v Ooričanah se   ustanovi   de-želna mlekarska pristava, kjer se bo redilo kar mogoče največje    število mlečnih krav v svrho, da se izbolj-ša aprovizacija Ljubljane z mlekom. — Ustanovi se poseben deželni za-klad za ohranitev domov   vpoklica-nih pred   propadom.   V   ta   zaklad vplača  dežela   kot  temeljni  kameni 50.000 K,   zainteresirati pa   bo    za stvar vso javnost in v prvi vrsti ob-čine. Vodil bo ćelo   akcijo   poseben deželni urad za voine domove.
—  Poštni promet z voinimi vjet-nlki. Odbor Rdečega križa za vojne vjetnike razglaša, da bo vsled vojne z Romunijo pošta iz   Rusije    najbrž prihajala čez kako drugo državo in da torej najbrž nekai časa ne    bodo prihajal] dopisi vojnih    vjetnikov   iz Rusije.
—    Mlade   delavne   vole   žive pa srne, stPrejse breie telice   in   plemenske bike vseh pasem zamenja v večjem    številu za    klavno    živino »Kranjsko deželno mesto za dobavo klavne  živine  v  Ljubljani«.  2ivino-rejci, ki imajo starejše, težke vole, se pozivljaio. da iih oddajo »KranJ-skemu dež. mestu za dobavo klavne živine«, da dobe mesto njih mlade, čvrste,   delavne   vole.    Živinorejei ogledajo si lahko vsako soboto   do-poldne vole v Ljubljani ter jih tu tuđi lahko prevzameip. Klavno živino pa lahko obenem oddajo v Ljubljani ali pa pri prihodnji vojaški    dobavi, ki se vrši v njih okraju. Baš na tak način se zamenjavajo breje telice in plemenski biki.    »Kranjsko   deželno mesto« pa tuđi proda omenjeno živino živinorejcem. če nimajo    klavne živine za zameno. Živinorejei naj se oglase za pojasnila, predno si ogle-dajo živino, v centrali   »Kranjskega deželnega mesta«  v Ljubljani, Tur-jaški trg   št. 1. osebno ali    pa   pismeno.
—   Slovensko   Planinsko    Društvo naznanja, da bo turistovska koča ob izviru Kamniske Bistrice oskr-bovana rudi v jeseni in pozimi in dobro preskrbliena z vsemi    živili    in pijaco.
—  Koča na   Veliki  Planini  nad Kamu i kom je otvorjena in oskrbova-na do 2. oktobra in dobro preskrb-ljena z vsemi živili in pijaco. Sedaj v početju jeseni so najlepši izleti na tej planinski postojanki.
—    Kamniška   koča   na   Kam-nišketn sedlu se bode oskrbovala se do 2. oktobra in je z vsem preskrb-ljena.
—   Zdravstveno   stanie   mestne občine ljubljanske. V času od 3. do 9. t. m. se je rodilo 18 otrok in umrlo 27 oseb, med njimi   13  domačinov. Umri je 1 za grižo, 5 pa jih je umrlo za jetiko, med njimi 2 tujca. V zavo-dih je umrlo 18 oseb.   Zboleli so:    1 tujec za škrlatico, 288 vojakov za ti-fuzom. 1 domaČin in 17 vojakov   za grižo ter 1 dornačin- in 1 tujec za difterijo.
Orlaški rožmarin. Posestnik Si-mončič, po domaće Dobrovoljec, y Mihovem pri Sentjerneju na Dolenj-skem ima na svojem vrtu pred nišo rožmarinov grm, da mu najbrže ni para v naših krajih. Visok je čez pol-drugi meter, širok v premeru skoro tri metre, obseg debla pri tleh pol metra. Grm je lepo gost; ima nam-reč več sto vršičkov. Rožmarin je na prodaj.
Iz Cella. Umrla je na Jetiki dol-goletna uslužbenka Zvezne tiskarne gospodična Minka Wltawsky v starosti 24 let. Smrt jo je resila več-mesečnega trpljenja. Kot zavedna Slovenka je umrla gospodična, ki Jo je radi njene skromnosti in prijazno-sti vse rado imelo, velikokrat sode-lovala pri raznih narodnih priredit-vah, osobito v Gaberiu, kjer je bila doma. Naf v miru počiva!
Nesreča. V Llpah pri Teharju so otrod Matilde Zore čakall na svojo mater, ki se ie v Celju zabavala z vojaki. Eden otrok je padel v vodo; njegov Sestietni bratec Je skodl za njim, da bi ga rešil, a je prišel sam v »mrtno nevamost Na srećo jci pri- i
hitel posestnika sin Anton Žto: hi ie vsaj drugega otroka rešil sm :i.
Velik semeaj za žrebeta bo v torek 3. oktobra na mestnem živin-
skem trgu v Ptuju.
»Senca življenja«. Kino Ideal predvaja jutri v soboto 16., nedelio 17. in poGcdeljek 18, t. m. (le 3 dne-ve) učinkovitost svoje vrste z naslovom: »Senca živllenia«. senzacijo-nalna drama holandske provenijence, v 5 dejanjih (1500 m). Visoko dra-matsko dejanje tega filma zahteva in tuđi ima odlične igralce. Vsak sode-lovalec se odlikuje s sijajno igro in izborno mimiko. Fotografičro ne-oporečno, tehnično na višku časa stoječo ?I?ko smemo prfštevati med najbo!iše filmske proizvede. Druga učinkovitost tega monstre - sporeda je očarljiva življenska slika »Meis-senskl porcelan«, koje čedno malo dejanje nam kaže umetnost mične plesal.ke. in ki zasluži neomejeno pohvalo. Kot dodatek temu prvovrst-nemu sporedu so še »Sascha - Mes^ strov tećen«, zanimiva vojna poroči-la. Ta spored se predvaja le tri dne-vee od sirote 16. do ponedejjika 18. se^lcnrhra v Kino Idealn. »Življenje je resno«. ?!? »Tr!!by« ?!?
Vrvice Iz švedske celirleze ?.V\ s kcriopnim ali žičnim medstavkom najceneje dobavlja »S i 1 v i a« vele-vrrvarna Nove Benatkv.
Aprovizacija,
-r Preskrba s krompiriem. Na-kaznice za krompir, ki so jih debile stranke danes od mestne aprovizaci-je pri krušnih komisijah veljajo za dobo do 1. aprila 1917. Za vsak dan in osebo je odmerjenih za sedaj 300 gramov krompirja. Za čas po 1. aprilu se bodo izdale zopet nove nakaz-nice. ki bodo vsebovale preskrbo do novine prihodniecra leta. Napačno je torej mnenje, da veljajo sedaj izdane nakaznice že za ćelo prihodnje leto.
*Škoftia Brno. Brnski listi jav„ Ijajo, da po odhodu grofa Huvna na nadškofijsko mesto v Pragi, postane prost grof Waldstein škof v Bniu. Orof \Valdstein je Nemec.
*  Padli dliaki — častni dektorji. Naučno ministrstvo v Rimu je naro-čilo, da se vsem    padlim  dijakom-visokošolcem podeli v znak hvalež-nosti domovine in v počaščenje umrlih častno doktorstvo.
*  Na smrt na vešalah je honved-i sko divizijsko sodišče v Kolozsvaruj obsodilo infanterista pešpolka št. 2, Samuela Fodorja, ki je večkrat  de-. zertiral od svojega   polka in izvršil mnogo vlomov in tatvin.
*  Bel kruh na Poljskim.    *Kuh ryer Warszavski« javlja:    Letošnjai žetev na Poljskem je sifafna. Cene soi znatno padle. Peki pečejo bel kruh in kifelčke. Krompir velja 10 kron  100 kilogramov. Sočivja ii» sadja je vsei polno.
*  Vjeti vlomllcl. Dne 29. avgnsta1 so tatovi vlomili v palačo grofa Alan darja Zichvja in pokradli vsakovrst-nih stvari vrednih nad   1000    kron. Zdaj je policija zasačila tri dezerter-je in jim dokazala, da so izvršili tal vi om.
*   Proti  ćeli   mestni   upravi y Genzanu pri Rimu se je začelo ka-zensko postopanje, ker je v mnogihi slučajih pomagala, da so se Ijudje af ponarejenimi   dokumenti   redili voja-i ške službe. Mestna uprava je v ro* kah socijalistov.
*     Protimintaristični    letski    t| Rimu.    Policija v Rimu    je razkrilal tajno tiskamo, ki je bila izdala 50.00d protimilitarističnih in vojni sovražniH letakov. Namenjeni so bili za razde-i litev po mestih in med vojaki v strel-f skih jarkih. Aretirani so bili tiskar ini tri je sokrivci; eden teh je ministrsld uradnik.
*  Prestop v madžarsko cerkev^ V občini Prkcnez v komitatu Bihaii na Ogrskem je po službi božji ime^ grško - katoliški kantor Oabrijel Gch lja s prižnice govor, v katerem je po^ jasnil postopanje   Romunske.    Vsled tega je še tišti dan izstopilo 600 Ro-» munov   iz     romunsko    pravoslavne! cerkve k madžarski. To gibanje   s«i širi.
*  Zaplenjena pretnoženia.   Dežj sodišče v Pragi je ukazalo zaplenitl premoženle bivšega   profesorja   na) češki trgovski akademiji v Pragi ii^ privatnega docenta na češkem vse-* učilišču dr. Edvarda Beneša ter biv-* šega profesorja na    češki    trgovsk^ akademiji v Pragi dr. Z. Stepaneka^ proti katerima teče kazensko poston panje zaradi hudodelstva veleizda^ in hudodelstva proti vojni    sili   dr> žave.
Đnafiji Hst ob$cqa 4 strni.
Izdajatelj la odgovorni vredalk:
Valentin Kopitar. LastolM Ja tek »Narodne tbtorgcj.
Stran 4.
•SLOVENSKI IMKUU*.  ape 16. aeptembm tVl*.
211. «tcv.
ITNlTOItll/IT!      '1"'"l"i «■ y —rt     JOS.  ROJIHA, LJUBLJANA, UHU UMUA  «»*«.>,, ultotf.. tu,      Franca Joieffa cesta 4t. 3
ŠOLSKE POTREBŠČINE  M Tinjir I j|||]| jan a'
Sv. Petra cesta 23.      ----==^            =----     Selenburgova ulica 1.       III«    I   IUUI £    lij U 111 JU IIU
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. septembra: Vida Pir-nat. hči paznika v prisilni delavnici, 8 mesecev. Cesta na Kodeljevo 3. — Mihael Polajnar, bivši ogljar, hira-lec, 64 let, Radeckega cesta 9.
V    deželni    bolnici.
Dne 11. septembra: Josip Mar-kovič, Čevljarjev sin. 11 let. — Anton Zajec. hlapec. 55 let. — Ivana Gra-dišar, poljska dninarica, 45 let. — Ivan Znidarič, sprevodnikov sin, 6 let.
Dne 13. septembra: Andrej šmid. kočar. 39 let.
Glavnato ičije    .... 22 E,  100 kg Čebnla........65 K,    „     „. OhroTt........23 E,    „     „. pri  tratili Jellinek,  Blsenz,  MoraT*ko, Proti predplač:iu.                29d7
sprejnte    učiteljska    rodbina   na hrano in stanovanje.     :o:5
Kje, pove upravniltvo »Slov. Nareda«.
Iš&e   se   inteligenten,    mlad
(ali pa gospodična),   kateri ima veselje • do zototehnike. Prednost i majo z-atar-5ki detarrci. —  Povpraša se na Mari-  ;
finem   trgu ši.  3II.   nadstropie. !
Suhe sobe
trten med, liimel, vosek inftinež, po vsorcu, kupuje
tvrdilo MAK LAUREHC1C
Gradec, Elisabethstr. 22.
Dijakinja
•e apre|a.e na brana ia slano*
▼anje nri boljŠi rodbini. 2°>55 Kje, se pov Gledališka ulica St 7 Hl., vr. 10 ali v npravništvu „S1oy. Naroda*.
Šivilja
dobro izveZbana v kroju, lice priav.ei*nega
mesta, gre tuđi  drugam  od tod.   2951
Pismene   ponudbe   na   upravniStvo   »Sloven. Naroda« pod  „ilvUJa 19S1"
Učenka
trgovske  sole, ki je dovršila   trgovski  kurz
z odliko, dobra stenografinja tn strojepiska,
Uče ta tako! primorao aiesto.   ?%2
Naslov pove upravmštvo   »Sloven. Naroda«.
tla hrano in stanovanje
ped škrbnim   nadzorstvom, se sprejme
gospodična li llndako iolo, nčit pripraralce ali dekL lloofa.   290a
Kje, pove upravništvo »SIov. Naroda«.
[eie in hikt
(tepke) za kuhanje, kupt vsako množino. | Vele2ganjarna   sad ja
H. Rosner i Co. LluUliana.
vet prašičeu
xm t*ejo,  je na prodaj.   *^M
Ogledajo se ▼ 8po4n|i ^lftkl, GolOT-
aka eesta što?. 21.      2964
TzpolnujoČi žalost no dolžnost, naznanjamo, da je dne 30. iulija padel na severnem bojisču naš vedletni, vestni uradnik, gospod
JnnKo Rohraionn
c. in kp. praporščak ▼ r.
kateremu bodi ohranjen časten apomin. LJUBLJANA,  15. septembra  1916.
Ljubljanska kreditna banka.
PRVA pi MEDINA DKOGERUA ^
parfumerija, fotografična manufaktura itd.
OtilajliHo tniKijninia vniaia tintu.
Ustanovljava |«tB MtT.
Jnton Kane
Mrtllua, lUmka aMoa 1.
Ceniki na razpolago.             Oniki na raspolago.
■A  iznino pošilja tudl na defelo: .< asne                                    2652
ni iiii* -*1***** »••••«••
III II I L kHI«, kostem«, III II I I "•ć«€»h«lj«fpe. II I  II f I    rti«wnM*aapf^.
fcmk« IaBt«saiaa. Zeto solidna fvrdka
M. Krištofič - Bučar
L|ml»l|4UM, Stari trj t. LastMi kite.
Fine
otroške oblekce
it in krstne oprave- n
Deftalnl oibor Eranfakl ?xame  ▼
sviho nastdmtve   c. kr.  cltželne   komisije za   agrarske  operaci/e   T   nalafli
stanovanje
s 7 do 8 sobamL
Pismene ponudbe obsegajoče na-tančen naslov, letno najemnino in termin  oddaje   stanovanja,  je   nasloviti
na    „Daftolni    atavknl    nrad    w L|nMlaniM.                                      2%3
Povećane slike
do naravne velikosti,   kakor tuđi
oljnate portrete u platno
iz vršu je umetniško po vsaki  fotografiji                  2491
Davorin RoYiek
prvi fotografski in povetevalni ztvođ
t Ijnbljaai, Kolotrorsb vL M a.
Troovđn alniliik
vojaščine prost, želi prevzeti k 1. novembrom t. 1. zastopstvo prvo-vrstne tvrdke žganja in špirita, nadalje Ia znamko masti za usnje, ter druge dobro vpeliane   vzorce         2983
Uspeh zasiguran, znanje po ćeli Kranjski in   Primorski.
Le Ia tvrdke imajo prednost.
Ponudbe pod vvSifnma tapija
29S3'1  na uprav.  »S!ov   Naroda«.
UMllM 1Z švedske celuloze za VrVItC         poŠtne zavoje.
UVHlfA s ^onoPnim medstav-VrVIvK    kom sa šivanje žakljev
llMlftV) s ^'^Q'm niedstavkom VrVIVC za povezanje težkih zavojev    dobavlja    najcenejše   in
najkulantnej-e*                    I
.ini"—mi mm
Tolatoa što*, lt.
Vzorci zastonj in franko.
2977                       Prekupcem popust.
■V  »aMjaieJ« mi   "M solidna in  pridna
natakarica
in                       2838
2                                                                                                                                               1                  v    •!
Rlfla^9VPlf 9         IIAHlArlila« 9 DBSdiSKd POniUlu
proti dobri plači. lMateni m knpn|a|#
Konji zo klanje
po najvišjih ceoah.
Ivan Hlarln4ekf
■        aBBBBBBBBBBaBBBBBBBBBBal               aBBBBBBBalaBBBBBB^Br             aBBBBBBB.            ^BBBBBBBBBBb1^BBBBBBBBB>            BBBBBB^Bm
1       ^^■■^1Bb^"**^^^1f^*^"^^             aB^aV^B^^BB^Va^alV            Ha^aV           ^■■^^a^a^a^aT^^pa^B^a^p^          ^bbbbbj gaj
■      aal   aa        ^k^ am^                aa                                         ^^^ak                                        aaa                           aaaM.           aaaV
■      ^■^B^pB^^^^n^i^iiBBBBBfl                 J^BB^»«kaaBBBBBBBBBBBBt»aBBk                       ^IK^^^pB^BI^Ba^i^a^B^Ba^^H
: Strojna tn cilinderska olja :
najboljia kakovosll dobavlja točno In ua]cene]ie Specijalna    tvrdka    za    produkte   mineralnih    olj
J.   IH AI T Z E N|   Ljubljana.            23 o
ferr^   Planine,   glasovirje,   Orche-strione, električne glasovirje. **£&
S. KMETETZ
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica št. 26.
Umetni   CatlaTOA     ']e štirikrat  ce"eJši  kot  pravi
•       ^^p I Laf avs    mec*    ter   bolJ    redilen    nego
•WOO                                  meso in jajca.    Rabi   se   kot
maza na kruh, za pecivo in močnata jedila, pospešuje prebavo, lajŠa hripavost, zapeko, zaslizenost, obenem pa tuđi krepi itd. Poskus vas prepriča o izvrstnosti umetnega medu ! Zavojček velja 35 všn. Proti vposlanemu znesku ali po povzetju 9 za-==    vojčkov za 3 krone.                           =
Naroća se pri i
Josip Berđojs, Ljubljana 3, ZeljarsKa ulica.
Edna posebnosti \    likerja je    I
taik želodca
]e posebnost ielođčnega likerja iz zdravilnih rastlln, kateri Ii-boroo vpliva proti alaboatim ▼ ielodcu ter radi tega ▼ nobeai družini   ne   bi   smel   manjkati.
Po Najvišjem pooblaščenju Njcg.  ^^ ces. in kralj. Apost. Veličanstva.
Izvanredna c. kr. državna loterija
za vojnoskrbstvene namene.
Ta danarna loteriga ima 21.14a dobitkom w gato-fem denarjn v sknpnem zneslni 825.888 kras.
Glavni dobitek znaia   200.0OO   kPOII.
Zrebanje bo javno na Dunaju dne 5. oktobra 1916. Srećka stane 4 krone«
Sreća* se dobivalo pri odđelku xa dobrodelne loterije na Dana|n, m.f Vor-
dcre loUastsstrassa 5, po loterfiah, tratikah,  nrl   davćnih, postnlbi brxojav-
nili In ielexni&kih nradib, pri menialnlcah Itd.  Igralnl nacrti za kupce srečk
xastoni. - - Srećke se pošiljajo poštniae prosto.
Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodeine loterije).
Na c- kr   državni obrtni šoll v Lfnbljani se prične šolsko leto 1916 17  dne  18. septembra in sieer šarao v naslednjih ođdelkih:
a)  Strokovna iola za lesno In kamneno -dparttvo,
b)  iaaika Obrtna sola z ođdelki za šivanje perila, izdelovanje
oblek in umetno vezenje,
c)  Javna rlsarska in modellrska iola.
Vpisovanje v   oddelka a) in   b) se vrši 16. in 17. septembra. Za vatop se zabteva starost 14 let in dovršena ljudska lola.
V  oddelek c) se vpisuje v nedeljo, 24. septembra.
Natančoejša pojasnila daje
288i                                               c. kr. ravnateljstvo.
V  Ljubljani, dne 5. septembra 1916.
(lastnica Jadviga Sare)
Llnbljana, Seleabnrgova ulica stev. 5.
s=2~ PERILO
namizaa *    m.  HllIMV Oen« zmerne.                                Solidno dalo.
$p€cielni eddclcH za  nei*€£tin* epremc. parilo za §C5pede pc meri.           l7(B