Stcv. 51 Slovenci-bratje združimo se! Y slogi je moč! Chicago, 111. 16. decembra 1904. liazinotrivanje proiotarca. Socialisti, boritclji za človeške, ppravice smo pri nekaterih ljudeh, da še pri delavcih zapisani v najbolj črni knjigi. Gotovo nam ni všeč, ako moramo od delavcev marsikatero grenko preslišali, za katere se vprav bojujemo, ako nas napadajo proletarci, s katerimi se čutimo solidarne, ako nimajo za nas druze-ga kakor psovke in obrekovanja. Nehote se nam pogostokrat vriva misel, kaj smo storili zalega tem ljudem, da nas sovražijo, mesto da bi se z nami ob strani borili za boljšo bodočnost, za vpropaster.je današnje korumpirane človeške družbe. Mi vemo, da osebno nikdar nc križamo njih pota, ali naše hudodelstvo, naš preh tiči v tem, ker imamo svoje lastne, samostojne nazore. Pa saj ni čudo I Kapitalisti po svojih plačanih hlapcih uplivajo z ene strani na možgane prolctareev, z druge jih pa obdelujejo duhovniki vseh ver, \ Kar razni pastorji, župniki, kaplani, muezmi, fakir j i in drugi nasprotniki ljudstva povejo ljudstvu, veruje ljudstvo slepo, in magari če so neumnosti, katere lahko človek prime kar z roko. Radi tega je pogostokrat skoro nemogoče dokumentirati delavcem, ki žive še v verskem ali narodnem fanatizmu, ker ne pridejo na shod, ako ga niso sklicali njih preroki, katerim slepo zaupajo. Isto velja tudi za delavce, ki žive še v popolni brezbrižnosti, kojim je vseeno, če vsaki dan pogine na tisoče ljudi vsled lakote, da le njih ne zadene kaka nesreča. Poleg pa skrbijo lažiprijatelji ljudstva, da ljudstvo vidi v vsacem socialistu človeka najslabše vrste, ker napada njih sveto osebo, današnje krivične družabne razmere, ki ne zasluži druzega, da se mu priveže mlinski kamen na vrat in vtopi. "Poglejte," pravijo ti lažiljudski prijatelji, "socialisti nas nanadajo v tvojih listih, spisih in govorih. To je vendar blatenje vere, to je izdajstvo domovine, narodnosti itd. Ti ljudje hočejo vničiti družino, vpeljati hočejo skupnost žensk, odstraniti hočejo vlado. Vsakdo mora umeti, da se moramo delovanju teh rdečih, brezverskih in brezdomovin-skih prekucuhov z vso silo vpreti." Tako gode gospoda v kuti in fraku na gosli ljudstvu, kedar se gre za njih lastni interes, da ljudstvo obrača od spoznanja resnice. Laži, obrekovanje in podle psovke so orožje nasprotnikov socializma. Ta gospoda se ne spušča nikdar v znanstveno razpravo o socializmu, ker ve, da bi v taki borbi podlegla, da bi ljudstvo prenaglo spoznalo resnico ter se oprijelo z vso silo socialističnih naukov in idej. Take so razmere, v katerih se borimo z nasprotniki delavnega ljudstva, ki izdeluje vse, poseduje pa nič. Vsled tega ni čudo, ako se naše vrste ne množe tako hitro, kakor želimo sami. 2e marsikaterikrat smo v naših spisih, listih in govorih povedali ljudstvu: kaj je socializem. Seve niso kapitalistični časniki nikdar prinesli v celoti naših govorov, člankov ali spisov. Navadno jih zamol-če popolnoma, ali pa prinesejo le odlomke, da je spis popolnoma pokvarjen in nerazumljiv. Ali mi smo lahko že tudi s tem zadovoljni! Ako nasprotniki socializma molče o naših spisih, če naše članke prinašajo le v pohabljeni obliki, potem le dokazujejo, da pišemo resnico, da nas se boje. Naj nasprotniki socializma še tako lažejo o socialistih, naj jih obre-kujejo, kolikor hočejo, poti socializmu s takimi sredstvi ne bodo zastavili. Socializem, gospodarski nauk o nem izdelovanju m skupnem nju izdelkov, se širi vzlic vsem obiram s strani kapitalistov mej vsemi kulturnimi narodi, in dobiva od dne do dne več privržencev. In že se nam prikazuje v daljavi veliki dan 4 zmage dela nad kapitalom, instva nad barbarstvom. In nado. Razgled po svetu. Iz ruskojaponskega bojišča. Japonska križarka "Sayen" je zadela ob mino ter se potopila. 15 častnikov in 175 mornarjev se je rešilo, kapitan Ta j ima jn 38 mornarjev je pa utonilp. Japonci so postavili na 203 mer terski grič, katerega so po težkem in hudem boju zasedli, topove težkega kalibra. S temi topovi so Japonci popolnoma uničili v Port Ar-thuru zasidrano rusko brodovje. Uničene ladje se imenujejo: "Ret-vizan", "Pcresvjet", "Poltava", "Pobjeda", "Giliak", "Vsadnik", "Bajan" in "Palada". Neki poročevalec, ki si je ogledal 203 meterski grič, za katerega so se Rusi in Japonci borili 6 dni, poroča, da je pogled strašen. V nečem jarku, kacih 70 metrov od trdnjave je ležalo kacih 200 mrtvih in ranjenih Rusov, katere so dinamit-ne bombe razmesarile grozno. Bojna ladija "Sevastopol", ki je utekla uničenju je zasidrana v zunanji luki, kamor ne dosežejo japonske kroglje. Japonske torpe -dovke so jo uže dvakrat napadle po noči, toda vselej brezvspesno. Ruski častniki in vojaki, katere so vjeli Japonci pred Port Arthu-rem so oblečeni v gorko obleko, a na obrazu se jim pozna, da trpe glad, da so iztradani. Okolu Mukdena je trpel topni-čarski boj dva dni. Kljub temu topničarskemu boju sta obe vojski ostali v svojih postojankah. Drugo baltiško brodovje je priplulo v francozko Somali deželo ter od tam odplulo v smeri proti Madagaskarju. 2 divizije 6. vojaškega kora v Lombi, Rusko Poljska sta dobili povelje za odhod na Daljni Vztok. Avstrija. Cesar Fran Jozip je sprejel v av-dijenci ministerskega predsednika pl. Koerbera ter Izjavil, da ne sprejme ostavke ministerstva, dokler ni dognana trgovska pogodba mej Avstrijo in Nemčijo. Ogrsko. Razna poročila se glase, da je napadla ljudska množica kočijo ogrskega mirristerskega predsednika grofa Tisze, ko sc je vračal od necega političnega shoda domov. Množica je s kamni razbila vsa okna kočije. Državnozborskega poslanca Valentina Juvoisa, strastnega Košu-tovca je sodišče obsodilo v triletno ječo, ker je poncvcril 90 tisoč kron. No, lep ljudski zastopniki Pri otvoritveni seji ogrskega državnega zbora so opozicijonalni poslanci pometali 40 gardistov (zborniško stražo) na cesto, potem stol-kli, zdrobili in razbili vse sedeže in mize. Vzrok temu je bil, ker so hoteli Tisza in njegovi mameluki okrajšati parlamentarne pravice. Francija. Narodno klerikalnega poslanca Syvetona, ki je dal vojnemu ministru Andre-u zaušnico v zbornici so našli mrtvega v njegovem stanovanju. Umrl je radi otrovanja s plinom. Syveton se je imel zagovarjati isti dan pred zbornico radi nepar lamentamega čina, ki ga je zvršil v zbornici. Splošno mnenje je. da si je Syveton sam sebi končal življenje, ker se je bal, da mu bode treba radi njegovega barabskega čina v ječo. Francozki socialisti so pričeli iz dajati kot skupno glasilo "La Vie Socialiste". List je bil radi tega ustanovljen, da imajo socialisti raznih vrst skupno glasilo, v katerem razvijajo svoje nazore. Italija. Vojaške oblasti v Italiji so uvedle-preiskavo, da bi izsledile raz-širjevalce letakov puntarske vsebine mej rojaštvom. Neki stavek se glasi: "Vf streljajte na svoje brate, ako to tiran — vlada zapove." Le v Milanu se je razdelilo do 50 tisoč tacih letakov. Španija. V Valenciji je bila na čast Mariji velikanska procesija. Vdeleži-!o se je iste kacih 6000 katoličanov s svečami v roci. Kar so napadli jo reoublikanri. Prišlo do hudih bojev. Vmes je poseglo tudi orožništvo, ki je streljalo n* neoboroženo ljudstvo. Več oseb, posebno žensk je opasno ranjenih.' ' Nemčija. Nemšlri cesar in vsezna Viljem št. 2. je pričel izdelovati opeko. Na svojem posestvu v Candinen je zgradil veliko opekarno, odkoder sedaj pošilja opeko za javne zgradbe, za novo državno banko v Dan-cig. Nemško meščanstvo, kfi ne izpusti rado dobička, ki ga nesejo državne dobave, iz svojih rok, se sedaj jako kislo drži, ker jim vsezna Viljem št. 2. dela umazano konkurenco. Nemški kapitalisti trdijo, da ne morejo konkurirati s cesarjem, ker so njegovi izdelki prosti davka. Kdo vč, kaj bode še nemški cesar vzel v zakup? Morda šc doživimo, da še prevzame odvažanje fekalij in čiščenje ulic. Mogoče je vse I Rusija. Velikanska ljudska demonstracija se je vršila dne 11. t. m. v Pe-trogradu. Demonstracije so se po največjem vdeležili delavci in dijaki Od vseh strani so odmevali klici : "Doli s samovlado 1 Proč z vojno 1 Živijo socializem 1" Vsled teg je prišlo do hudih bojev mej ljudstvom in uniformiranimi biri-či. Blizo 200 oseb je ranjenih, mnogo pa zaprtih. Ko so policaji z golimi sabljami napadli ljudstvo, se je ljudstvo postavilo s palicami policijskemu nasilju v bran. Od leta 1901 ni bilo v Petrogra-du tako velikanske demonstracije, kakor je bila dne 11. dec. t. 1. Ministerski predsednik Svjato-pluk Mirski je prepovedal rabiti kozake pri razgnanju ljudstva. Dijaki in delavci so peli marza-Ijezo, mej petjem so pa razvili več rdečih zastav, katere je hotela slavna policija s silo vzeti. Na ti) letakov revolucionarne vsebine se je razdelilo mej ljudstvom. Ameriške vesti. Radodarni Russel Sage. Pred kratkim je "Washington Post" prinesla vest, da je znani skopuh in večkratni milijonar Russel Sage v New Yorku na zahvalni dan pogostil 100 siromakov. Njegovi sorodniki so mislili, da je Russel Sage znorel in hoteli so ga dati zdravniško preiskati. Ko je Russel Sage o tem zvedel, je rekel, da je to slab, navaden dovtip. Trdil je, da bi bil tožil umazane obrekovalce, ako bi bile tožbe zastonj. Zajedno je pa svečano izjavil, da še ni nikdar v svojem življenju, kakemu človeku podaril en cent ali pa košček plesnjeve kruhove skorje. Poštenost. Pred osmimi leti je ukradel neki človek pri Posey Co. v Ind. lopato, ki je bila vredna kacih 25 centov. Sedaj je ta človek poslal po posti lastniku lopate 25 centov s pripombo: 'Vest md ne daje miru radi tega pregreška." Res čudno, da se vest oglaša le tam kjer se gre za male zneske. Ljudje, ki so svojega bližnjega s zvijačo ali kakim drugim potom opeharili za kacih 20 ali več tisoč tol., pa v miru vživajo svoj rop. Tacega človeka se ne smatra za lopova, temveč za pametnega špekulanta Sn vse se mu spoštljivo odkriva. Perry oproščeni Sodnik Foster je pripoznal Isak N. Perryia, znanega veleindustri-jalca nedolžnim, ki je obtožen požiga, dasi so bili dokazi vprav vniČe-valni za njega. Drža\ni pravdnik Lindley je odprto priznal: "Pravo zagovorništvo je v tem slučaji v tem, da je obtoženec bankir, da ga zagovarjajo najboljši in najbolj imenitni advokati." S tem je državni pravdnik povedal resnico. Vsacega obtoženca, kateremu bi zločin tako jasno dokazali kakor Perry-u, bi ga izročili porotnemu sodišču. Bogatega Perrya so pa izpustili, ker se sodniku niso priče dozdevale zadost> verojetne. razredna pravica? Ako pregledamo vse obsodbe v Evropi in Ameriki, povsod bodemo skoro naleteli pa razredno pravico. Sodniki širom sveta se trudijo, da ohranijo "dobro ime" kapitalistom, stav-kujoče delavci pa pošiljajo v ječe. Žena'župnika — tatica. V čikašketn bazam na State ulici so prijeli T. E. Robinson, soprogo župnika grško-episkopalne cerkve, ker je kradla. Policijski sodnik na Harrison St. postaji jo je obsodil na $5 in troške. Gospa župnica se je morala kakor vsaka druga tatica pri tej neljubi aferi podvreči tudi telesni preiskavi. Gospod župnik brani svojo boljšo polovico in protestira, da je njegova ženka tatica. On trdi, da se je hotela vshižbenka v prodajalni pokazati kot zvita detektivinja in radi tega je dala aretovati njegovo ženo. Po vsem druzega mnenja je pa dr. Waters rektor sv. Pavla cerkve. Mej vernimi ovčicami grške cerkve je ta afera obudila splošno pozornost. Najbrže bodo verniki zahtevali odstop dušnega pastirja, ker ga je njegova soproga" tako hudo kompromitirala. Samoumorl v Zdr. drž. O naraščaju zločincev, umorov v Zdr, drž. smo že poročali. Ali istotako se pomnožujejo tudi sa-moumori. : Leta 1881 je bilo v Zdr. drž. le 605 samoumorov, ki so se do leta 1890 pomnožili na 2640, torej za štirikrat. V druzem poldesetletju se je to število povišalo na 5759. fsled gospodarske krize se je šte-ilo samoumorov pomnožilo na 530 in 6600 leta 1896 in 1897. To-že desetkrat toliko kakor leta 881. Potem je pa število nara-lo, da smo lansko leto imeli že 597 samoumorov. Število prebivalcev se gotovo dnjih deset let ni podvojilo v _ir.. dr*., naobratno je pa, število samomorilcev 16. toliko kakor pred 10 leti. In kje naj iščemo vzroke, ki so zakrivili, da je šlo toliko ljudi prostovoljno v smrt? Nikjer drugod, kakor v naših nezdravih gospodarskih razmerah. Vzgoja naše mladine, V čikaškem klavniškem policijskem okraju so zaprti 4 mladi dečki, ki še niso prekoračili 14. leto, ker so s kepanjem provzročili smrt starega židovskega rabinca. Deček, kojega se smatra provzro-čiteljem umora, pripoveduje: "Bil je praznik brezmadežnega spočetja device Marije. Mi smo bili pristopni slabim šalam, ko smo videli rabinca klati kokoši, radi tega smo metali snežene kepe v nje." Ti dečki, ki so provzročili smrt ubozega starega mož«j, so strogo verski vzgojeni. Izgovor, da so kepami hoteli zadeti le kokoši, je jalov in neumesten. Čudo pač ni, ako so ti dečki surovi in neotesani, ker verska vzgoja ni ščit proti duševni podivjanosti. Vprav nasprotno je. Največje podivjanosti se pač vrše v strogo katoliških deželah. V Italiji prosi ropar v goreči molitvi Marijo, da bi mu pomagala srečno izvršiti njegove roparske namene. No, to govori jasno. Postavno dovoljen rop. Thomas W. Law son, bostonski milijonar je provzročil grozno paniko v Wallstreetu. Lawson in njegovi prijatelji so vrgli velikansko množino delnic na trg. Vsled tega je nastala panika, vsled katere so bile manjše ovce — kapitalisti v veliki ameriški republiki ostriženi za 213 milijonov tolarjev. — Seve, zagovorniki današnjega družabnega reda bodo trdili, da se je vse vršilo v mejah zakona. Mi pa pravimo, da je to navaden rop. Socialna beda. Neka mlada deklica se je vrgla iz šestega nadstropja necega £ka-škega hotela, ki se skoro dvigajo do neba, ker ni mogla plačati 75 centov stanarine. "Neumna je bila," bode rekla večina ljudi, ki so čitali pretresljivo novico v časnikih. Mogoče, da je znorela, da se ji je v zadnjem trenotku omračil rije duh, ko je napravila smrtonosni skok raz okno na tla. Ako je to resnica, kdo je pa provzročil, da se je revici zme- Leto III ipirani družabni sistem? Zaman je prosila dela, zaman jc prosjačila košček poštenega kruha. V sramoti, v vlačugarstvu ni hotela živet} in šla je, rajše v smrt. Današnja človeška družba je pa morilka tega mladega bitja, naj je že samoumor zvršiia pri zdravi pameti ,ali pa v duševnem oniračenju. Kaj jemo? Na zborovanju društev v St. Lotiisu, ki se borijo proti ponarejanju živil je pokazal državni kemik dolg židan trak, na katerem so bile videti najrazličnejše barve, katere je kemik odvzel ponarejenim živilom. Dotična živila je kemik kupil v raznih prodajalnah: kruh, ženof, sladčice, sladoled, kisle kumare, razno sadje, Čokolado, čaj, kis itd. Vsa korupcija naše trgovine se je zrcalila v pobarvanem traku. Strupene anilin barve niso edine snovi, katere je našel kemik v živilih. Poleg anilin barv je našel kemik še teh snovi: Salicinova kislina, nečista kisova kislina, kisel amonijev cvet, žvepteno kislo sol, borakscva kislina, naftalin itd. V resnici naši trgovci imajo čisto vesti V Ameriki je dosti kruha za vs«d Tako marsikdo govori, ki ne pozna tukajšnih razmer. "10 milijonov mož, žen in otrok živi tukaj, ne da bi imeli zadosti hrane in obleke. 10 milijonov od 80 milijonov, torej osmi del vsega prebivalstva so žrtve današnjih gospodarskih razmer, ki padajo čim dalje bolj nizdol, mesto da bi se dvignili. Ako pojde tako naprej, sc bode našim siromakom kmalu slabejše godilo, kakor siromakom v Evropi." Tako je govoril Robert Hunter, filantrop v New Yorku ter svak milijonarja Phelps Stokesa. Za nas ni to nič novega. Ali omenjamo to, ker je to priznal mož, ki sc prišteva k višjim deset tisoč, 4«r je rekel, da so le gospodarski vzroki kriva današnje bede in siromaštva. S tem je Robert Hunter potrdil, kar socialisti vedno in povsod na-glašamo, kar pa milijonarjem jako neprijetno doni po ušesih. V Zeigleru Je mir. V Zeigleru v izkoriščevalnem gnjezdu milijonarja Jos. Leitera je mir. Pa saj ni čudo I Po vsem zemljuču se tare uniformiranih po-stopačev kakor mravelj na mravlji-čšu. Na vsacega organiziranega delavca pridejo najmanj trije mili-čarski gigerli. Kapitalistom gotovo ni všeč, da unijski delavci mirujejo, da ne pride do izgredov. Kapitalistom bi bilo gotovo všeč, če bi pokale-puške in revolveri, če bi se delavci uprli vojaški diktaturi. Potem bi vsaj imeli vzrok pisariti po kapitalističnih časnikih o nasilnosti organiziranih delavcev ter zahtevati izjemne zakone proti njim. Zgubil službo. H. T. Lally je zgubil Blužbo, ki mu jo nesla lupi h $20.000 ua luto. Kdo jo Lally t l ully je bil IG lot poslovodju pri tvnlki Crime in t Chicago, Illl, »i I Sflfonil Clan Mutter. Subscription 11.50 per year. Advertisements on agreement. "Glas Svobode" Izide vsaki petek tat velja u AMERIKO: za celo leto................$1.50 m pol leta .................75c ZA EVROPO: za celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron B Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik1'. NshIov za dopise in pošiljatvo je •ledeči: 'Glan Svobode' 683 Loomih St. Chicago, III, Dopisi. Cleveland, O. 8. dec. 1904. Ako si ogledamo naše duhovnike pod drobnogledom, tedaj pridano do zaključka, da so ti gospodje večinoma zavrgli vse naUke Krista, da se jim gre le za denar za druzega pa nič. Krist je zapustil 99 ovac ter je šel iskat eno, ki se mu je izgubila. In ko jo je našel, jo zadel na ramo ter se vrnil zopet k čredi. Oglejmo si pa naše duhovnike. Mar je njim za navadnega grešnega človeka, ako nima cvenka v žepu. Ako nima denarja, mu odrečejo tudi na zadnjo uro vse zakramente, dasi bi bila v prav njih dolžnost iztrgati dušo pogubljenju. Evo dokaz I Se ni dolgo, ko je prišel g. Hribar k meni beračit za cerkev. Ko je g. župnik Hribar vprašal necega rojaka, ki pri meni stanuje, koliko bode daroval cerkvi, mu je rojak hladnokrvno odgovoril: "Nič I" Na vprašanje, zakaj nič ne daruje, mu je pa povedal odprto: "Gospod, slišal sem v vaši pridigi, da je vsakdo izoitčen iz katoliške cerkve, kdor ni opravil velikonočno spoved. Jaz oa že nisem bil osem let pri spovedi, po vaših nazorih nisem katoličan." G. župnik mu je hitro segel v besedo ter ga uprašal, če ima $5. Rojak mu je potrdil, da jih ima. "Le daj jih meni,' se je naglo oglasil župnik, "in si zopet katoličan, kakor če bi bil vsako leto pri spovedi." Nekoč sem bil sam pri spovedi, m tu mi je župnik Hribar naložil $10 za pokoro. Takrat sem jih plačal, zajedno pa za trdno sklenil, da si z denarjem ne bodem nikdar več kupoval odpuščanje grehov. Ako gre kdo vprašat za krst, tedaj župnik Hribar sočutno pove, da je treba plačati $5, ako hočejo sta-riši, da bode novorojencu izbrisal • podedovani greh. Toliko o tem, da naši rojaki uvidijo, da si kupi lahko dandanes tisti nebesa, ki ima denar. Vsem drugim, ki so tako nesrečni, da so siromaki, pa preti večno pogubljenje. Ali je to naUk Krista? Ali je Krist tako učil? Da se našim gospodom gre tudi le za "business", dokazujejo najnovejši prepiri v "Novi Dom." in "Amer. Slov."- "Nova Dom." je še celo citirala necegu nadškofa, da bi dokazala, da ima prav. Ali po mojem mnenju se pa duhovniki sploh nimajo vtikati v razmere Jednote. Člani Jednote so že sami tako pametni, da si bodo rešili svoje društvene razmere sami, ne da bi gg. duhovniki vtikali svoje nosove v razmere Jednote — v popolnoma posvetne razmere, ki nimajo z vero prav nič opraviti. Ako ste gg. okoli "Nov. Dom. m "Amer. Slov." v resnici prijatelji ljudstva, če mu pa ne pišete o pravih virdkih dandanašnje bede in siromaštva, zakaj vedno članke tako prikrojite, da so pisani v korist delodajafcem — milijonarjem? Jaz nevon, čemu bi bile vse Jednote v slabem gospodarskem položaji. Odkod g. nadškof ve? Ali je morda on izdelal pravila za vse Jednote v Ameriki? Jaz mislim, da so člani vsake Je-ote izdelali sami svoja pravila, in je kaj slabega v njih, se lahko , ako leto na občnem zborovanju popravi, ne da bi nam kdo dajal nasvete, ki še član Jednote ni. V prvo pristopite k Jednoti, na občnem zborovanju pa kritizirajte in popravljajte kar vam ni všeč! Ako »te bili tako trdno prepričani o napakah * vsegaved-pripe- na .lavno zborovanje "K. S. valnih društvih, ker bi bila potem odpadla vsa dolgotrajna polemika mej "Novo Dom." in "Amer. Slov." Ta polemika je v sramotb katoliškim listom, ker je marsikaj prinesla izza duhovniških kulis na svitlo, o čemur se nam vernikom še sanjalo ni. "Glas Svobode", katerega vi gg. duhovniki vedno imenujete brezver-ski list, dasi ga čita mnogo katoličanov, ne da bi se pohujšali, pa želim mnogo vspeha, ker odprto piše resnico, ker hinavcem poteza krinko1 raz obraz in ker očitno uči delavce o pravih vzrokih, današnje ljudske bede in siromaštva ter ka/e na prava sredstva, s katerimi bi se dalo odstraniti današnje gorje na svetu. Rojaki, čitajte list, ki odprto zastoju koristi delavcev. Vsem rojakom Sirom Amerike srčen ..pozdrav, le župniku Hribarju ne. Večletni faran (are Sv. Vida v Cleivlandu Kupčija s človeškim mesom v Zdr. drž. Spisal J. Zavcrtnik. Amerika, dežela "svobodnih" in "vrlih" mož! Kdo se smeji? Ali bi ne donelo prijetnejše: dežela naj-umazanejše trgovine, najtemnejših eksistne ? Da 1 Kupčije, ki so izključene v vsaki napolcivilizirani deželi, krasno cveto •skoro v vseh ameriških lukah kar pred očmi vladnih organov. Vsak človek, komur so znane korumpira-ne razmere v Zdr. drž., se ne bode čudil, da cvete v Ameriki kupčija s človeškim mesom, saj vendar živimo v deželi, v kateri se podkupi človeka že z eno smodko ali eno čašo pive. Jaz hočem očrtati le resnične dogodke, to kar sem doživel, ker bi najmanjši olqisavanje znižalo kritiko. 1 Leta 1898 sem se po "slavni" vojni Zdr. drž. proti revni Španiji ukr-cal na parnik "St. Louis" ameriške črte, kojega so spremenili v ladjedelnici Crampa v Filadclfiji iz strahovitega pomožnega križarja v miroljuben kupčijski parnik, da ga po-vedemo v New York. Najprvo sem mislil s pamikom St. Louis" nekolikrat križati veliko hižo mej New Yorkom in South-amptonom. Kar me je objelo do-motožje, ki se pogostokrat pojavi pri mornarjih z elementarno silo, ki prežene poželenje in hrepenje po druzih daljnih mestih, deželah in delih sveta. Poleg so pa še razne osebne razmere vplivale toliko na mene, da sem sklenil odpotovati s prvim pamikom v Trst. Skušcn mornar ni nikdar v zadregi, ako hoče odpotovati v kako določeno hiko. Kmalu bode našel pripraven parnik ter sklenil s kapitanom v navzočnosti konzula običajno mornarsko jx>godl>o. ■Vse drugače pa je z mornarji, ki so prvikrat križali ocean. Ti ljudje postanejo navadno žrtve brezvestnih mornarskih prenočevalcev, ki tržijo navadno s človeškim mesom. Četrti dan po prihodu "St. Louisa" v New Yorfc, je priplul v luko parnik "Styria", lastnina avstro-ameriške dražbe, šel sent takoj na parnik ter se pogodil s kapitanom in prvim strojnikom, da prevzamem_ službo kurjača na parnik«. Se tisti večer sem prišel na parnik ter prinesel s sabo obleko in drugt malenkosti. Zvečer so mi drugi kurjači povedali, da sta utekla dva kurjača, ki hočeta v deželi milijonarjev poskusiti svojo srečo. Dnevi v hiki so potekli hitro. Slednjič je napočil vendar zadnji dan, dan odhoda. Popoldne ob peti uri smo imeli zapustiti luko. Ali bili smo še vqdno brez dveh kurja-Čev Kapitan mi je zapovedal, da se moram ob devetih zjutraj zglasiti v uradu avstrijskega konzula, da podpišem pogodbo. Nekoliko minut pred določeno uro sem bil na konzulatu. Tu sem našel v družbi prenočevalca pomorščakov dva mornarja, kojima sem čital z lica, da sta kurjača. Jeden je bil Anglež, drugi pa Sved. Oba nista umela drmega jezika, kakor njiju materinski jezik. Uradnik nam j* prečita! vse točke pogodbe ter nas vprašal, ako smo ga razumeli Po kratkem pogovoru s prenočevalcem sta pokimala z glaV vo ter podpisala pogodbo. Kapitan je izročil v*acemu košček papirja, na katerem je stalo s črnim na belem zapisano, da je vsaki teh papirjev vreden $40, a še le potem ko bole parnik odplul na odprto morje. Jaz sem odšel na parnik. Anglež in Sved sta pa v spremstvu prenočevalca odšla v prvo gostilno. Na pamiku je bilo vse živo. Strojno osdbje je opravljalo že pomorsko službo. U dimnika se je gost črn dim — znamenje. ' " 1 razvija- njem pare. Službe prosto strojno t »je je bilo na suhem v prvi gostilni; kjer je popivalo veselo, da se jbdškodi za zmernost, v katero je obsojeno radi dolgotrajne prekomor-jske vožnje, kajti tovorni parnik po-[trebuje 20—22 dni preko oceana. Tudi jaz sem posetil veselo družbo ■ker je moja služba pričela še le popoldne ob štirih. , Ko sem nakupil tobak, milo in druge potrebne reci, sem odšel ob polštirih na parnik, se preoblekel ter orvo je olula počasi, potem hitreje, dokler ni dobila na odprtem morju poln pritisek pare. Slednjič je ura vendar bila osem. Radoveden sem hitel v našo kajito, da bi zvedel, sta li kurjača prišla še pravočasno na parnik. Našel sem oba v kajiti močno pijana. Nobeden ni mogel govoriti. Drtigi kurjači so mi povedali, da sta prišla v spremstvu dveh mož 10 minut pral odhodom na parnik, ki sta ju bolj nosila kakor vodila. S sabo sta prinesla vsak mornarsko vrečo, v kateri je bila po ena delavska obleka, 2 funta mila in 1 funt tobaka. Dni-zega nista prinesla nič s sabo. Prihodnji dan sem ju izprašal o njiju čudežnem dohodu na parnik in povedala sta mi to le: Komaj sta prišla na cesto, njima je rekel prenočevalec, naj mu izročita lista da ju bode zamenjal v denar. Izročila sta ju in prenočeval«: ju je netem vodil iz gostilne v gostilno Na prenočišče pomorščakov sta prišla že precej pijana. Tam se je s pijančevanjem nadaljevalo, dokler nista bila popolnoma pijana. Kako sta prišla na parnik in kdo ju je spremil, se nista spominjala. Ali drugi dan sta vedela, da sta brez denarja in brez obleke, razun malenkosti, ki sta jih prinesla v vreči s sabo. Spoznanje je prišlo — toda prepozno I Olia kurjača nista bila dolžna nič prenočevalcu. Hrano in stanovanje sta plačala za teden dni naprej. Eden je imel še štiri dni, drugi pa šest dni k dobrem. Ako računim, kar sta zapila in s sabo prinesla, da je zneslo $io, k temu pa prištejem $30, katere sta hnel^. ko sta ostavila konzulat, tedaj pridemo do zaključka, da ju je prenočevalec okradel za $100. Oba sta delala na pamiku dva meseca zastonj. Taka sleparstva se zvrŠe skoro vsaki dan v ameriških lukah, v katerih se ukrcuje moštvo na preko-oceans/ke parnike. Naši slavni ameriški, tajni policiji se dozdeva vmestnejši nadzorovati shode socialistov kakor zalezovati sleparje, ki okradejo delavce njih trdega zaslužka. Torej ni čudo, ako lopovi m sleparji vseli narodov vpijejo: Živijo Amerika — Eldorado vseh slepar-jevl NlovenHko -"angleški - ret ni k izide v par dneh. Cena 60c. Denarne pošiljatve po mouey-onlerju na V. J. Knbelka, Box 714 New York, N. Y. NA ZNANJE. Koledar je že v tiBkn. Po pre-teku enega tedna pričnemo z razpošiljanjem. Cena mu je lo 25 centov. Poleg pripovodnih spisov, bodo v koledarji tudi znanstveni in zgodovinski spisi Naročila naj se pošiljajodirektno upruvnistvu. Zajedno prosimo tudi vse rojake, ki žele rnzprodajati kolini ar, du takoj naroee število iz-tisov, da nam je mogoče določiti izdajo. Z bratskim pozdravom Upravuištvo. ROJAKI V STEEL, O. IN OKOLICI POZORI Društvo "Bbatbtvo" št. 4 "Si. N. P. Jednote" v Steel. O. priredi dne 2fi dec. 1.1. na otefnnov dan v prostorih brata Karola Dernač svojo prvo plesno veselico. Vstopnina za moeke $1.00, ženske so vstopnine prosite. Začetek točno ob 2 uri popoldne. Slovenski delavci v Steel. Glen-coe, Belairi in okolici pridite vsi do zadnjega moia na veselico, da pontile te s tem, da mej nami vlado v resnici bratska sloga, ODPOR. POZOR ROJAKU Opozarjamo rojake, da nam bode knjižica "ŽRTEV RAZMER" aH •'ZAPISKI KRANJSKEGA KAPLANA", kmalu poSla. Kdor želi Imeti knjižico, v kateri s« slika pogubonosno delovanje nekaterih duhovnikov po Imenu za noš narod, naj dopoSlje 25c. na uprav-ništvo"(ll. Sv." In pošljemo mu jo takoj. Zaloigra, ki se opisuje v knjl-žlčl, seje zavrSila na Kranjskem ter je povsem resnična. Uprav. "01. Sv" Društvene vesti. Druitvo "Slavlja" it 1. 8. N. P. J. v Chicagu, 111., Ima evoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Narodni d\orani na 687 8. Centre Ave. John Duller, tajnik, 12 W. 25th St., Chicago, 111. Društvo "Bratstvo" št. 4 S. N. P. J. v Steel, 0. ima svoje redne mesečno sejo vsako prvo nedeljo v mesecu v prostorih brata Karola Dernač v Steel, O. DruStvo "Naprej" 8t. 5 8. N. P. J. v Clevelandu Ima avoje redno mesečne Boje vsak prvi Četrtek zvečer v hibbcu v društvenih prostorih na 1778 St. Clatr Str., Clovoland, O. DruStro "Bratstvo" ftt 6 8. N. P. J. r Morgan, Pa., Ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu ▼ prostorih brata Frank Miklav-Clča na Bygen. V mnogoštevilnem pristopu k omenjenemu druStvu vabi Odbor. DruStvo "Bratoljub" St. 7. S. N. P. J. v Clarldge, Pa, Ima svoje rodne mesečne seje vtako prvo nedoljo v mesecu v dvorani nem&ke sveže. SomlS-ljenlkl se vabijo v druStvo. Društvo "Delavec" St. 8. 8. N. P. J. v So. Chicago, 111., Ima svoje rodne mesečno aeje vsako prvo nedeljo v mosecu v društvenih prostorih na 019 Green Day Ave. Ako hočeš imeti fine slike, idi k fotografu LlEBICH-u 80-86 Euclid Ave. Cleveland, Ohio. «1 i se priporoča rojakom v i zde- #4 if lovauje nove in popravljanje^* store obleke, katera bo izgle- ** t* dala kakor nova. Vse po W tft zmerno nizkih conah. $£ MATIJA EltKLAVEC, 433 W. 17 th St. Chicago, III. edini slov. krojač v Chic bo nriDoroča rojakom v i: Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije naše vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kupljico. Vsi dobro došli! SLIKA PREDSTAVLJA uro za dame. Pokrovi so pretegnjeni z zlatom Oold filed, jamoeni za 20 lot. Kole-sovjo na razpolago Elgin ali Waltham. Zdaj samo $12.50 Mol, osreči svojo ženo in kupi ji uro za božično darilce. Jacob Stonich 80 E. MadlKon St. Chicago, 111. i 'emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogočo še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali Bre-brom. kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Siinonek Zobozdravnik. J 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. INevral&ia - - « 4* 4S « 4S 4i « m 4» S V slučaju nevraiglje »o prizadeti občutljivi ilVci obraza In glave, povaročuj^č hudo bolest, ki pogosto traja po več ur aH celo več dnlj. ljudje podvrženi nevralglji morajo trpeti hudo muko. Z vsakim novim prehladom, če Se tako neanatnlm, da včasih Se celo hren tega Jih to trganja znova napade. Malo Je lekov, ki morejo v resnici premagati to bolest In zato mora bolnik samo potlUno trpeti in prestajati muke. Severovo olje iv. Gotharda Je pa hiter pripomoček In gotovo zdravilo zoper nevTalglJo. Vzemite Jodnega od Severovlh praSkov zoper glavobol ln drgnite se dobro a Severovlm oljem av. Gotharda. Tudi namočilo kos flanelo a tem oljem ter si ga pol oži to na razboljeno mesto. 9 Najstarsi ouSko-slovenaki lekarnar v Ameriki. SEVEROVO ŠOLJE SV. GOTHARDA.I Varujte se takozvanih lekov zoper nevralgljo, ki so samo omamljlvl ln nevarni, In v«led katerih bolečina samo otrpne, nikakor pa ne ozdravi. Severovo Olje av. Gotharda Je čisto. Uleze se naravnost v meso, v sedel bolečine ter Jo ozdravi. Izlečl vsako grizenje In bodenje. spuSčaJe, praske, spahnenje udov. rane 1 dr. Cena 50 centov. Najhujši kaSeU se omehča In ozdravi z rabo Severov balzam za pljuča. Cena 25 In 60 centov. Hude bolečine v križu. Prav n obe« ena vzroka nI na svetu, zakaj bi Imel zdravi mol ali lena bolečine v krliu, razun ako trna tako delo, da se mora vedno prlpoglbatl. Ako Imata trajne In hude bolečin« v krliu tedaj niso vaie ledvice v redu. Zato vzemite Severov lek za jetra in ledvice, In vse take bolečine bodo bltro Izginile. Cena 76 centov ln $1.26. Splošna oslabelost. Ta Izraz označuje opeS&nost telesnih kot duševnih raočlj. Ista nastopi v starosti, a žal tudi pogosto v mladosti vsled nerednega llvljenja. Naj bo vzrok le ta ali oni Severov balzam življenja Je najboljil lek v vseh takih slučajih. Povrne vam llvljensko moč ln Jakoat Cena 75 centov. Bule ln Bpuftčajl prihajajo ls nečiste krvi. 8čl-atlte svojo kri s Severovim kričistilcem ln vse take kofne nerednoeti bodo Izginile. Cena $1. I* S » i* m » Severova nlravila so naprodaj v vseh lekarnah. Stovenaka Narodna mmi Podporna Jednota. Pa, Nadzorniki: Porotni odbor: Bolniški odbor: h sedežem v Chicago, illinolH. Predsednik: John Stojuch, 5f)6 S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik:'Mihabi, Štrukelj, 519 Power Str., Johnstown, L tajnik: Mamin Konda, m Loomis St.., Uicagd, II. Pom. tajnik: Fiunk Petbio, K83 Loo.nis Str, Chicago, III. Blagajnik: Fhank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South. Chicago* 111. DaN. Hadovinac. P.O.Box 193 La Salle, 111. John Veh&čaj, H74 W. 21at PI., Chicago, 111. | Anton Mladic, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. 1 ; Jos. Duller, 7 Walker Stf.. Jamesville, Wis. 1 Martin Potokab, 50-1 S. Centre Ave., Chicago, 111. 1 Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. John Verščaj, 674 W. 2lst PL, Chicago, 111. Job. Duller, 7 Walker Str., Jamesville, Wis. I Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, 111. Odbor S. N. P. J. ima vsaki tretji četrtok Bvojo redno mesečno sejo. Opozarja se vso člane, ki imajo vprašanja doodbora, da pravočasno dopošljejo svojo dopise prvemu tajniku. V8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Ali želite postati neodvlien, ali želite Imeti svoj lasten dom i mi Vam ponujamo obojo v jugovshodnem Missouriju, kjer je zdravo podnebjo, kratka, mila zima, dolgo in ne prevroče polotje, kjer na gorski planeti v črni zemlji dozori najlepšo žito in raste najbolj sočnata trava, kjer Živinoreja skor uio ne stane, nese pa voli-kanske dohodke, kjer raste i/borno sadje, Bočivjo in druga zelenjava, ki bo kaj lahko spravi v denar, kjer bo čisti studenci in potoki, bogati gozdi, kjer železnice križajo ozemlje ter ga vežejo z najboljšimi trgi. > Ml Vam prodajamo tukaj svet od 6 do 12 dolarjev aker pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. Nikjer na jugu, zapadu ali severu zamorajo VBpevati slovenske naselbine boljše kakor tnkaj, kjer lahko postane v kratkem času marljiv Slovenec neodvison in bogat ameriški kmetovalec. Vsaki teden se lahko kupci brezplačno odpeljejo niFogled. Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku. CHARLES PETERS, Vsa vprašanja pošiljajte na slovenski oddelek: A. M. Knobel, Mgr. 315 Dearborn St., room217-223 Chicago, III. ■a Jesenska in zimska zaloga oblek in sukenj je največja in najpopolnejša. Mi lahko ustrežcino vsace-mu iiezudovoljiiežu, ker prodajamo nove jesenske ln zimske obleke Nove zimske suknje po §5.00 do $20. Jugo-zapadni yoga! Blue island Avenue in IB, ceste. JKMNEK in MAYER, lastnika. B" Pozor rojaki!!! 7t Potujooii no rojakom po Zdr. drfavah, onto v Chicagi in drugim po ok%icl naznanjam, da točim v svojem tiovoareje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodke na razpolago. Vsace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19J ulioe Chicago, III. Sacijalisem je postal sila, s katt morajo računati vse stranke. Naš zastopnik Frank Petrič o-biskuje sedaj rojake v drl. Colo, ter nabira naročnik« za 'OlasSvo bode". On je pooblaičen pobirati naročnino za list "Olas Svobode" in Koledar. Upravništvo »01. Sv." KALIFORNIJSKO VINO naprodaj. Pridelek farme Hill Girt Wineyard. Dobro črno in belo vino po 35 do 45 centov galon; staro belo ali črno vino 50 centov galon; risling 00c. Kdot kupi manj kot 60 galonov vina, mora dati |3 za posodo. Drožnik po $a.»5 do $3.75 gal.' slivovic {X) $3 gal. Pri večjem naročilo dam popust. V nmogobrojna naročila se priporočam STEFAN JAKSHE Box 77 Crockett, Cal. SomiHieniki naročujte - n'Oje časopise. RAZNO. Listu v podporo. John Bizjak..............$0.75 — Naše procoBjje se že od nekdaj vršo "v znamenju sveč". To jO stara stvar. Zategadelj pa tudi no napiavjs kaki stari dovici, in naj nosi ruto ali klobuk, veojegu vesolja nogo b tem, da joj pokloniš imenitno —svečo. Tudi to jo stara stvar. Ali da bi človek dandanes .že no mogel skoro več v cerkev brez svoče to jo novo za naB. Prigodilo bo je dno 20. nov. v nedeljo pri procesiji preti nunsko cerkvijo v Ljubljani. Zbralo bo je pač tudi nekaj ženic, ki bi rade poslušalo "govor" pre-svitlega škofa, ki Bi pa niso mogle kupiti predpisane 'vstopnico', to jo debele Bveče. Pa tudi ros niso prišle v nunsko cerkev, ker so je od Btrani duhovščino zabraluil vstop vsem tiBtim katoličanom, ki so imeli prazne roko. Ta nesreča je zadela celo truno vernih ženic, za katero tisti dan ni bilo prostora v uunski veliki cerkvi. Bil je pač konečno "ofor s svečami" in bo vsak iiaj-tnajši kotiček rezerviral pač za one, ki — so kaj prinesli. — Za sredo, dne 16. oktobra ob 4 popokhie je bil napovedan pogreb ndkoga otroka iz Šiške pri sv. Krištofu. Žalujoča oče in mati — zadnja se vrlurtega bolehna — sta čakala z mrličem na pdkopalisču od 4 do 5 ure v občutnem mrazu. Naročenemu duhovniku najbrže ni u-gajala burja z metežem ter sc je rajši potuhnil v gorfri sobi, posebno ker staTŠi umrlega otroka niso premožni. Sele, ko je oče na svoje broške poslal fijakarja po duhovna, sc je isti prijK'ljal poldrugo uro pozneje, kakor je bil pogreb napovedan. — Naj boljše bi bil storil oče, ako bi bil naprosil kaccga delavca, da ponese otroka na pokooalisče. S ton bi si bil prihranil denar, mehkužnemu farju pa pokazal, da gre lahko otrok tudi brez njegovega spremstva v nebesa. — Za podpiranje ruskih vojnih begunov je ustanovila poljska kolonija na Dunaju poseben odsek 15 članov, med katerimi so tudi poljski drža/vni poslanci. H— Chamberlain znorel? Iz Londona se poroča, da je angleški ko-lonijsflti minister Chamberlain znorel. Z druge strani pa sc zatrjuje, da je le malo nervozen. — Tri smrtne obsodi*-. Porotniki v Ilekcs-Gynli (Ogrsko) so ohsodi-li na smrt delavce Fittcra, Pooovic-sa in Dunbravo, ki so tsnooH in o-ropali Spletnega posestnika A. Fc-herja. — "Pijani kajnin' jc najnovejša psovka, ki si jo je izmislila ognslka ojKizicija za ministrskega predsednika. Zabrusil jo jc v obraz TKszi posl. Eoetvoes. —, Ljubanska tragedija. ,— V BrcHenseeu jc ustrelil mizarski pomočnik Zanker 14/i letno tovarniško delavko Herto DohnaJ, ki je bila ž njim noseča; nato je ustrelil še sebe. — Crevlje za štiri tisoč frankov je imela nedavno neka dama pri neki sl.uvtiosti. — Mnogo revnih o-trok 1x1 nima kaj obuti v najhuiši zimi. Potem se na še čudijo nekateri ljudje, da socialisti napredujejo. Dva devičarja iz Kostrevnice sta napadla z nažnri nekega krojača ter mu zadala šest ran na vratu, na glavi in eno na roki. Napadcnec je težko telesno poškodovan. Vas Kostrevnica je na gla^u kot eiia najbolj klerikalnih na Kranjskem, kjer so sicer skoro vsi fantje pri Marijini družbi, a so vkljitb temu najvt^ji pretepaS. To se je pokazalo zlasti na zadnjih dveh shodih v našem kraju, ko je baš drhal iz te vasi rabila nože proti liberalcem. Kaplan sme biti ponosen na te svoje ovčice! Botra jc zavrnil v Pevmi na Goriškem kurat Kumar, Češ, da boter ni bil za Velikonoč pri spovedi. Kdo pa naj hodi k popom Kumarjcvepa kalibra k spovedi. Duhovnik, ki hoče biti spovednik, mora biti vsaj vreden, da, se mu človek zaupa, a takih duhovnikov je že tako malo, da hodijo k spovedi skoro samo še stare babe. Podpisani obveščam vBepoznan-ce, v oljem smislu, da sem se preselil iz 1229 Eliler Ave., Pueblo, Colo., v Murray, Utah, Box 84. Obveščam zato, da bo vsem tistim znano, kje da sem, in s tem omogočeno blagohotno poravnan jo njih ■tvari S spoštovanjem: Jahn Peterlin. • Poskusite najboljšo unijBke A—B, X—Lent in Criterion smodke jj katero izdelujo H. F. Aring 916 Payne Ave. Cleveland, O Postrežba točna. Cene nizke. £ NAZNANILO. Naznanjava rojakom, Hrvatom in drugim br. Slovanom, da sva kupila veliki, splošno znani ......SALOON...... pod imenom "Narodna dvorana," sedaj "Slovenski Dom". Priporo-čuva c. občinstvu, sosebno raznim društvam veliko plesno dvorano za razno zabavo in druge dvorane za društvene seje. V Baloonu "pool table" in glasovir Točiva pristno pilzensko pivo in drugo izborno pijačo. V istih prostorih otvorila sva tudi vinarno. Točiva izborim kalifornijsko, Trinerjovo in druga bela in rdeča vina. rdeči burgundee, boli tokajec, risling in druga fina vina se dobo pri naju na debelo in drobno. Potniki dobe pri naju prenočišče in vso postrežbo. Vsi dobro došlil Mladič bratje 586— 587 S, C'entro Ave. na vogalu 18, cesti. Tel. Loomik 4ob Chicago, Dl. POSEBNO OBVESTILO. Nova prekomorska vožnja Ces sredo lemako-adrljansko morje, po prolBku-Sent črti Cunard Line ustanovljena I. 1840. Najstarejša prekomorska črta. S 26. aprilom Je upeljala Cunard Line direktno vožnjo Is New Yorka v Trst ln Ha Reko, a preBtankom t Neapolju. TI lzbornl In moderni parnlkl s dvojnim vijakom, sldanl leta 1904, lmajofi nad 10,000 ton tele, odpljujejo li New Yorka kakor aledi: llltonla (t dvojnim vijakom) 10,402 ton teie, v torek 13. decembra. Slavonia (z dvojnim vijakom) 10.G05 ton te2e, v torek 20. decembra. Pannonla (z dvojnim vijakom) 9.851 ton tete. v torek 3. Januarja. Carpathla novi panilk (c dvojnim vijakom) 13.5C4 ton tole, v torek t7. januarja, ln zaton redno vsaiklh 14 dni. Povprašajte pri naših agentih o nizkih cenah In posebnih novih udobnostih v tretjem razredu. Agenti bo ISC9-Jo v vsakem kraju. T. O. Whiting Mgr., Oearborn In Randolph Sta., Chicago, III. kje se dobi najboljša, najtrpežnejša in najcenejša obleka? Kje?-Na 365-367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste! Naša zaloga jesenskih in zimskih oblok, površnikov in .zimskih sukenj jo dovršena. Za predmete v naši zalogi jamčimo, da so toliko vredni, kolikor zahtevamo za nje. Ako predmet ali obleka ne odgovarja coni, za katero smo jo prodali, tedaj vrnemo denar. MOŽ K K OBLEKE raznih vrat od .........§6.00 do 825.00 M0ŽKE SUKNJE « " " ......... $5.00 " $30.00 Popolna zaloga »raje, perila, klobukov in rokavic. OBLEKE ZA DEČKE IN OTROKE vseh mod, najboljšega kroja in najnižjih cen po $1.95-52.50-$3.50 in $5.00 Obiščite nas in prepričajte se. 3B5—367 Blue Island Ave. na vogalu 14. ceste. o Dr. M. A. Weisskopf 885 Ashland A»e. Telefon Canal «1 0 Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, tin odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. % e Obrnite še zaupno na nas > > kadar hočete odpreti saloon TOl ali se zmeniti za pivo. Lahko govorite z nami v slovenskem jeziku, a naše izborno pivo je po eviopsko kuhano, tako, da Imdete vselej delali dobro kupčijo. Kadar nimate časa priti osebno do nas, pišite ali telefonirajte nam, ta kar bodete dobili hitri odgovor. Imamo pivo v sodčkih in izvrstno dežano pivo (Lager-Beer) v steklenicah. Tel. Canal 967 ATLAS BREWING CQ. - & Blue Island Ave. ra •s/ ! SIOC IN ZDRAVJE BOLNIKOM i zamore dati samo oni zdravnik, kateri popcSnoma pozna globine vsake bolezni. l'riznalna in zahvalna pisma za popolno ozdravljenje dobiva od vsflh fitrnni samo - Prof. Dr. E. C. Collins, iz vseučilišča v New Yorku in to jo najbolji dofcnz, da jo on edini"zdravnik, kateri je vse ljudsko bolezni točno in pazljive preštudii ul in preizkusil. Xt\iora|, rojaki (Slovene! ! Mi, vam priporočamo samo in edino te Blavnega in izkušenega I7rof. Dr. CJolliiiHU. Ou jo čili n I zdravnik, ka4erl more ln tudi Jarafct za popolno ozdravljenje vslk bolezni n* plJnSah. prtih, ft-hxtaa, Prcrah. Inlrlaab. Jetrih, ra«hurju ktkor tudi T«lh buleml v trebuJnl votlini - potem b»l«nl * grlu. ui»» gluu, i.rr o2uoil.llT{n»boleinl. preliuUo hrlpADja In b«le>ul »mm. k»Ut. prihwjenje, iinduho, k«»elj. bronchljulhl pljučni In prinl k»fcl|. bijiirnnje Kfvl. mnllco. irotlno, lelkodlhtnjc. noprsrllno prel-vljunje, iBTiii.iiiein gilit. irRinje in bolečine* krilu, hrbtu, IndJIh m bonu - ilnio lllu (heme o Idr). Rrllo nit prtllr, nečl.to In pokv«r^no kri, otekle nojje in trlo. vodi'tiwo, boijmt, .labodi pri ipolnora obiernujl. polucl)o, nailedkc UrublJ^vati)« Miueiia tebe, luml|cuje m U>k li viei, ogluleaje, — ne bolcmi n« očeh, Upadanje Ui, luike ali prhute po glavi. .rlx-Cloo, Utaje, tnninljn. lure, kršite ln nne — ?«e lenike boleinl na notranjih organih neuru.lcnlfno glavobol, neretlno nwieJiiO :iHenjc. beli tok. boloinl na nmlerukl I t d. kakor tudi vwtoaule muranje in irunanJeboleinL Prof. Collin. Je prvi iu edini »dravulk, kateri oxdravl .JETIKO H Prof. Collium oxdravi vno IujiU> moiko in ieiiwko npoluo bolezni kakor tudi „Sililis" točno in popolnoma, (Zdrarienje »polnih bolezni ostane tajnost.) Čitajte nekoliko najnovejših zahvalnih pisem s katerimi se naši rojaki zahvaljujejo, ker so po-polnoma ozdravili: Bolezen plač In o»njernrmi cmiin.; j««»e*»mi#po»»b»»iim*a »ah idmiia ki »te Khouii atizeiu ln za- hronehiaineg kasla bi>bpo^u.k«»)a.t»ompopoinon.aoidra.uinmpr.v4, Dronson, Tix. Zato, ak > ste slabotni, izgubljate moči ali ste bolni bodisi na katerikoli bolezni — ako vas neizkušeni zdravniki no morejo ozdraviti, ako je vaša bolezen zastarela ali postala kronična — potem točno opišite vašo bolezen v pfsmu ter ob "enem navedite, koliko ste stari in kako dolgo že bolujete ter pismo naslovite takole; PROF. DR. E. C. OOLLJNS, 140 West 34th Street, NEW YORK, " Bodite z mirno dušo prepričani, da bo Prof. Collins do vašem opisu bo! znai, ter v slučaju potrebe poslal vam bo navodila in najbolja zdravil«, gtei gotovo popolnoma ozdravilL Sil — Izza temnili dni. (Sličice iz življenja raznih papežev.) Rudolf Habsburški je bil potlej pristaš Hohenstau-fov in nasprotnik posvetnega gospodstva cerkve, vendar ni v bojih med Nemčijo in med papcštvom nikdar igral kake večje vloge. Kakor je bil novi napež pred volitvijo čisto navaden, brezpomemben duhovnik, tako je bil Rudolf Habsburški navaden plemič, iz nič posebno* imenitne rodovine. Izvoljen je bil, ker ga je mogunški škof protežiral in ker nemški knezi niso hoteli,»da bi kak mogočen mož postal njih vladar. Rudolf Habsburški se je koj prilagodil novim razmeram. Svojo izvolitev je naznanil papežu Gregorju X. s pismom, ki pomeni, da se je popolnoma podvrgel papeškim zahtevam glede nadvlade. Njegovo pismo je pisano v izrazih, kakršne so doslej rabili samo cerkveni vazali. Tako je pisal v omenjenem pismu: In vobis anehora spei nostre totaliter collocata, saneti-tatis vestre pedibus provolvimur, supplicando rogan-tes . . . "Placeat vestre, quaesumus, sanetitati, nos imperialis fastigii diademate gratiosius insignire. Ta pisava kaže najbolje, kake so bile tedaj razmere. Izmed Hohenstaufov bi pač nihče ne bil papežu tako, pisal. Kaj čuda, če je papeštvo triumfiralo. In ta triumf je dosegel svoj vrhunec, ko je Rudolf Habsburški pripoznal cerkveno posvetno državo, ko sc je odpovedal vsem starodavnim imperatorskim pravicam do sicilskega kraljestva ter pripoznal Karola d'Anjou kot legitimnega vladarja. Nadalje je amnestiral vse sovražnike Hohenstaufov, ki so se borili proti državi in za gospodstvo papežev. In vsi nemški volilni knezi so pripoznali, da dobivajo cesarji svojo oblast od papeža in da morajo papežem biti pokorni. Nato je papež pripoznal Rudolfa Habsburškega kot rimskega kra ^Koncil v Lyoniu, kjer se je Rudolf Hahsburški podvrgel paipeštmi, je bil največji uspeh papeža Gregorja X. Zadovdjen se je opravil na pot v Rim in prišel 18. decembra 1276. do Florence. To mesto je bilo izobčeno in prokleto m zato bi papež ne smel stopiti na mestna tla. Toda reka Arao je bila tako mogočno narasla, da ni bilo moči, potovati naprej. Papež je moral prositi Horentince za gostoljubnost. Preklical je izobčenje in prekletje in šel v mesto. Prebivalstvo ga je l^rasno sprejelo in papež je dvignil svojo rdko in je to prebivalstvo blagoslovil. Ko je papež mogel nadaljevati svoje potovanje, ko je prišel pred mestna vrata, je zopet dvignil svojo roko in Florencijo novič izobčil in preklel. To je prizor, kri nad vse dobro ka-rakterizira srednji vek m pri tem je pomisliti, da je bil Gregor X. še eden najboljših papeževi Papež ni prišel do Rima, obolel je na potovanju in umrl v Arezzu 10. jamuvarja 1276. Karol d'Anjou je skušal doseči, da bi postal papež mož, ki bi delal po njegovi volji, in je tudi dosege! svoj namen. Gregorjev naslednik je postal Inocencij V., rodom Francoz. To je bil prvi dominikancc, ki je dosegel papeško krono. Novi papež ie bil tako poslušno orodje Karola d'Anjou, da je celo z Rudolfom Habsburškim prišel v nasprotje in se je celo Rudolf Habsburški pripravljal na vojno proti papežu. Toda Inocencij je 22. junija 1276., šest mesecev po izvolitvi, umrl. ^ _ . Karol d'Anjou je bil tedaj slučajno v Rimu m,kot rimski senator je imel pravico nadzorovati konklavc in močno Vplivati na kardinale. Hotel je po vsi sili spraviti na prestol sebi vdanega človeka. KonklaVe je bil v Lateranu. Karol d'Anjou je dal okna one dvorane tal*> zazidati, da bi mogel le kak vrabec prit skozi odprtino. Osem dni so sc kardinali prepirali Karol d'Anjou je naposled skrbel, da so njemu nasprotni kardinali dobiyali samo kruha in vode. med tem ko so francoski kardinali dobivali vsega dovelj. A vendar ni zmagal. Izvoljen je bil Italijan, lladrijan V., ki pa je že 39 dni po volitvi v Viterbu umrl. Po dolgem boju je bil sedaj izvoljen papežem Ivan XXI., rodom Portugiz, a tudi ta je umrl že čez nekaj mesecev, namreč 16. maja 1277. Zdaj je nastal nov boj za papeško krono. Karol d'Anjou je napel vse sile, da bi bil izvoljen njemu vdan papež. Volitev se je vršila v Viterbu. Meščani so kardinale kar zavrli v mestno hišo in jim povedali, da jih ne izpuste, dokler ne bo izvoljen novi na^ež. beli zdaj je nehal prepir med kardinali in izvoljen je bil Nikolaj III, sin znamenitega rimskega senatorja, in najvplivnejši ter najizobraženejši med kardinali. Ivan Kajetan Orsini, sedaj Nikolaj III. je služil osmim papežem in pri sedmih volitvah papežev imel odločilno besedo. N^kotaj III. je bil krepak značaj in ker je njegova rodovina igrala v rimski cerkvi veliko vlogo se je čutil kakor kak kralj. Vere ni imel dosti, a primati se mu mora, da je svojo domovino res ljubil »n sovražil tujce, zlasti Karola d'Anjou. Dasi je Nikolaj III. le nekaj let vladal, je bil vendar njegov pontif:kat jako pomemben. Nikolaj III. je členil z Rudolfom Habsburškim konkordat, s katerim je bila ustvarjena državnopravna podlaga papeževi državi in dosegel je da je Rudolf Ranagho, ki je bila last nemške države prepustil papežu. S tem je Rudolf dosegel, da je bil kronan kot cesar in obvaroval Nemčijo velikih vojn m zamogel ustanoviti svojo dinastijo. Veliki _ grbelin Dante mu pa ni mogel odpustiti, da je "vrt države in 'vdoveli Rim" prepustil papežem. , . Na drugi strani se je papežu posrečilo, da je Karola d'Anjou, ki ga je smrtno sovražil, ootisnil nekoliko na stran. Vzel mu je namestnistvo v Toskani in pa prisilil, da je odstopil kot rimski senator, ootem pa 1 1278. izdal za Rim novo znamenito konstitucijo, s katero je pač pripoznal svobodo volitve a si vendar zagotovil velik vpliv na rimsko republiko. Nikolaj III. je dosegel velike uspehe. Toda na nieeov značaj meče jako temno senco — njegov nepo-tizem. Zbiral je kar mogoče denarja in imetij in s cerkvenim premoženjem pomagal svojrm sorodnikom do bogastva in do sijaja. Tudi sam je živel kakor kaV starorimski imperator in ves kristjanski svet je mor* plačati troške. Dante je tega papeža kot srmon.ta obsodil v pekel in sodobna kronika pravi, da jc Niko ai III svojim sorodnikom ustvaril Zion: Aedificav.t emu Sion in sanguineus. Nikolajev načrt je brl, polep •Kinežke in siciteke države ustanoviti v Italiji se dV kraljestvi, Lombardijo in Twkano, in ti dve kraljes podeliti dvema netjakoma. Čim je bila cesarska m«x razbita in cerkev "svobodna" se je začela korupcija Trgovec delavec . gospodinja otrok vsi morajo jesti. Srečni so, ki lahko delajo in kojim jed diši. Ako hočeto ohraniti si moč in zdravje, rabite || Trinerjeto zdravilno grenko vino |i To vino je naravni pridelek. Izdeluje se iz naravnega vina in iz importirunih pravilnih evropskih zelišč. Ta lek deluje direktno na želodce s tom, da ga krepi in vsposobi za prebavo hrano; toraj včinkuje tudi na čreva, da se zavrsi prebavni proces popoloma. VSA HUMA, ki so jo prebavila pravilno, se spremeni v čisto kri, ki je podlaga zdravju, lepoti in življenBki moči ozdravi Prodajalna bode odprta vsak večer do božiča. Ne odlašajte s nakupovanjem božičnih daril. Nikar ne tujega dneva pred praski. 8<*laJ s. lahko oglodate p«*«. na*o bogato salogo boittal* darl«. Cene tudi Kasnejše ne bodo padle. M. imamo vsakovrstne predmete na prodaj ta na*a izbora Je mnogo lep&a, IsbomeJSa Kakor vsako drugo leto. Na* oddelek za boiKna daril. Je največji na Jugozapadnl Btranl. Na Je premlj.ke kupon, dobit, za v.,k predm.t, k.t.f.g. kupU.. Ako Jih hranite .oblte lep predmet » nje. Mej predmeti, katere dobite premike kupone, so tudi krasna botlSna darila. Oglejte si na*e pre- JOHN FEliBEZAR 321 E. Northern Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, leno urejeno gostilno, kjer tooim vedno sveže Waltorjevo pivo. izvrstno žganje in fino smodko ua razpologo. John Ferbezar. f--- Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni_____^SALOON". Točim vedno sveže pivo in pri-Btne druge pijače. Raznovrstne fine. smodko na razpolago. Sani za otroke, moCno delane in lie* stanejo le.............../ Qr no pobarvane "T V^ Druge vrste Jih dobite za 24c, 59c, 75c, B9c, $1.00 in $1.25. Gugalnl »toll otroke, Učno barva ni. Btamejo ^ ^C Druge vrste 39c. do 12.00. Olatovlrjl za otroke, lepo pobarvani, stane komad ^^ q Druge m te..........48c do$1000. Owdl.nl konjidkl — raakojake vrste to10.....:............22c Malt vozički, rdeCe bwvanl, stane komad......v........ 7c y Trob.ntlee, akordeonl 25C M ........................ ^ Druge vrste 4§-J5 ft 35C 18 palcev visok« punčlk. A C po .................... Druge vrste od 29c $2.98 jjo ................... H* • Ž.lezniiki vlaki, obetojefil Iz stroja, tenderja. voeov iti OlP^C želectnlfikega Ura, po.....\7UV Druge vrste do ........ $3.00 M.hanlSnl avtomobili, fino delo, po......... Druge vrste od 48o do.... ........24c $1.00 Autograft — ■ finim pokrovom ta drugimi okraski 24C $1.39 po Druge vrste do ........ Poitnl albumi za »birtie od 25c do 98c Dnige vrete od 10c do »1.50 »tokleni-čica. Razne druge p.rfumerlje, Jako ftae vrete od 50c QOC (10 ....................... Albumi — t finimi stranicami po ^;98c'»1;15..........$1.25 rs^.....$12 00 Toaletne »katljlc«, razne vrete ln 3WK?.......$18-00 Okrolnlkl xa p.p.l »n puSllna pripra- ........$3.98 Potniki dobe pri meni čedna prenočiSiaJn^brojpo^treibo^ Zaobileu poset so priporoča MARTIN l'0T0KA]t, 564 S. Centre Ave. Chicngo, 111 Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabite staiega prostora, Jolin Košfcicku. X * Anton Sukle PUEBLO. Colo WW S Santa Fe. Priporočam svojo gostilno, kjer točim vodno sveže pivo in ž«anje. Telefon (592 Red in 373 Black NAZNANILO. ■ Opozarjam slovenske trgovce--saloonarje in tudi drugo p. D. občinstvo na importirauo brinje iz Ljubljane, iz katerega kuham sam najbolj! brinjevec! Dvanajstimi Hteklenio stane $15. poleg pa mora vsakdo sam plačati prevozno troske. Kdor hoče dobro kapljico brinjev-ca piti, naj se obrne na John Kracker-ja 1199 St. Clair Str. CLEVELAND, O. Driala za amodk. In črnilo, fino delo. v največji izberi Trinerjevo zdrayilno grenko vino vhp želodčne bolezni, Y8e nepravilnosti ▼ Črevah, vse nepravilnosti na jetrah, yse krvne in kožne bolezni, vse živčne bolezni, nespečnost. Ako bo počutite slabo, tedaj pijte Trinerjevo vino. To vas bodo zopet oživilo. Mogoče^itrnsko in otroci smojo rabiti to vino, ker je naravno in zdravilno. So dobiva v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER 799 So. Ashland Aye. Chicago, 111. Trincrjev brinjevec ozdrnvi vw< l>oW.ni na jetrah in žolču. Pr,,L>lnu« nn iz krimiski'LTH briniu. Slovensko—AngleSki—Rečnik izide v par dneh—oblika*njegova je žepne knjižico, besede bo alfal>etično urejene, vsaka slovenska liestnla se takoj lahko brez truda najde v Blovnisko angleščino in v izgovarjanju prestavljena. Naročil imam žo veliko. Kdor lioče sam sebi dobro, naj si nemudoma naroči taisto. To je prva izdaja, ki bode vsakega razveselila, da poseduje tuko potrebno knjižico,— Cena je itak majhna, samo— (K)c. Denar naj so pošlje z naročilom po Money—Order na V. J. Kubelka, P. 0. Box 744 New York V. Y. , # H * **************** *** **** NAROČAJ SVOJE OBLEKE PRI Charles Tyl-u prilubjenemu unijiskemu krojaču 772 So. Halsted na vogalu W. 19th Plačo ki čisti in popravlja tudi žensko in možke obleke. Gospod Tyl jo Slovan ter dobro znan mej Slovenci vsled svojega ličnega in trpežnega dela ter nizkih cen. ZA ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, so dobe sama pr| Slovencu John Golob I 203 BBIDQE ST. JOLIET, ILL. 500 mož potrebuje za Raineij jovo pivo in Bourbon Wiej ky piti, fine smodke kaditi in se v« seliti. Razpošilja staro belo in staro ci no vino po 50 centov, ter star grapj brandy po $2.75 galon. ANTON KRIZE, OAT HILL, NAPA CO. CAL.I F. J, SKALA k CO 820—322 W. 1 H. ulica ČE8K0-8L0VAN8KA BANKA. Pošiljanje det.aria, izmenjevanje tujih denarjev, izterjatev denarja in vmlnostnih stvari j po celem svetu, sesebno v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Ustavljanje plačilnih in drugih pravnih listin. Dedščine. Zastopniki družb: bremške, ham-hurške, antverpeke, rotterdamske in francoske prekomorsko— vožne črte. V New Yorkn in ostalih ev-»pejskib pristaniščih spivjmo pot-ike naši zastopniki. V slučaji oziroma zaprek potnikov, Obleke, površniki, zimske suknje. Najmodernejše, najtrpežnejše jesenske in ziniBke obleke za delav-1 nik in praznik, površniki in zimske suknje. Za tretj.no ceneje kod | Naše cene oblekam so: $ 5.00- § 22.00 " " zini. suknjam $4.00-$24.00 Naša zalogo je najboljša in najmodernejša na trgu. Vse je izdela-no po najnovejšem kroju. Cene so jako nizke. V zalo«, imamo tu-di obleke za dečke in otroke. Najstarejša unijska tvrdka. 033 irrTTTT— ji S9* 600BllJElSlAWP\Vt. Tebfon — Canal 1198