PofitrilTia olnAns » totoTloU Leto XVII., št. 285 LJubljana, sreda 9» decembra 1936 Cena 2 Din Upravinštvo. L.juoijana, Knafljeva ulica 6 - Teieron št. 3122, 3123, 3124 3125, 3126 Inseratm oddelek: Ljubljana, Šelen-tiurgova ui. 6 — Tel. 1392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11 — Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocenova ul. st. 2 Teleton št 190. Rakuni pri post ček zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljKa. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, Telefon 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. Pol Milijona žrtev v španski vojni Sodba predsednika mednarodnega Rdečega križa Grozni sadovi sovraštva med brati New York, 8. decembra, o. Predsednik mednarodnega Rdečega križa admiral Gri-,-on je po svojem povraf n iz Evrope v Ameriko izjavil, da je po podatkih Rdeče, ga križa španska državljanska vojna za. htevala doslej pol milijona človeških žrtev. Le manjši del teh žrtev odpade na posamezne fronte. Največ ljudi je bilo ubitih ob priliki letalskih napadov in eksplozij granat zelo mnogo pa jih je umrlo zaradi lakote ali pa kot žrtve več ali manj neute. me 1 j enih razsodb prekih in ljudskih sodišč. Samo v Madridu so postrehli najmanj 25.000 talcev, političnih aretirancev in drugih ljudi le zaradi tega, ker so bili sumljivi, da so de ničarsko orientirani. Veliko je število tudi takih, ki -o iz obupa izvršili samomor. Franco Madrid izstradati Berlin, 8. decembra, o. Iz Salamance .90 prispele informacije, da se je general Franco sedaj definitivno odločil opustiti nadaljnjo neposredno borbo za Madrid, ki ga namerava sedaj obkoliti in oblegati v šir&em krogu, med tem pa nadaljevati dr. žavljansko vojno po ostali Španiji, šele, ko bi bila v-ca. Španija očiščena marksistov, t bi se nadaljevala borba za špansko glavno mesto, če bi se med tem zaradi lakote in pomanjkanja samo že ne vdalo. V to svrho bo skušal s svojo vojsko prodirati po vzhodni strani okrog Madrida, da bi se tako sklenil nacionalistični obroč o'-Tog me ta. Od severa bi imel prodirati proti vzhodu nasproti Francovi vojski general Mola s svojimi četami. Po vesteh iz Madrida pa pričakujejo tam vsaj še eno večjo nacionalistično ofenzivo. Zaradi tega se nanjo naglo pripravljajo. Nacionalistično topništvo je že pričelo ob treljevati republikaske pošto, janke in je bilo dane^ porušenih zopet več hiš. Posebno hudo je bil prizadet zapadni del me ta, ki je malone že ve9 porušen. Povratek angleških parlamentarcev London, 8 decembra, br. Snoči so se vrnili angleški parlamentarci člani različnih strank, ki so se dva tedna mudili v Španiji in proučevali tamošnje razmere. Danes so posetili zunanjega ministra Edena in mu podali obširno poročilo o svojih vtisih Poročilo za sedaj ne bo objavljeno, ker bo o njem najprej razpravljala vlada. General Franco omaguje? Po Srasacoskih vesteh |e silno potrt zaradi neuspehov pred Madridom in ga zapuščajo živci Pariz, 8. decembra, br. Današnji francoski listi ?e baviio 3 položajem v Španiji in opozarjajo, da vlada na španskih bojiščih že skoraj teden dni popoln zastoj. Vladne čete se omejujejo v glavnem na utrjevanje Madrida in čiščenje predmestij, dočim na baskiški fronti stalno napredujejo in se skoraj brez odpora vedno bolj bližajo Burgosu. Na strani generala Franca pa je zavladalo kljub nevarnosti, ki grozi njegovim četam od nadaljnjega prodiranja madridskih čet, popolno mrtvilo. V dobro poučenih krogih zatrjujejo, da je general Franco silno deprimiran zaradi svojega popolnega neuspeha pred Madridom, ki ga kljub najijutejšim napadom in izkoriščanju vseh sredstev ter kljub izdatni podpori, ki jo je dobil iz inozemstva, ni mcgel zavzeti. Porazi, ki jih doživljajo njegove čete na vseh frontaih, izzivajo vedno večjo demoralizacijo. General Franco sam se skriva pred svojimi so-trudniki in ne pride do nobene odločitve. Za .0 je zavladala v vrstah njegovih poveljnikov velika zmeda. Njegova ožja okolica ga sili, naj se takoj odloči za splošno ofenzivo in še pred nastopom hude zime izvojuje odločilno zmago, toda g.neral Franco ne zaupa več svoji zvezdi in vse te nasvete odklanja. V njegovi okolici se "boje, da so ga živci že popolnoma zapustili in da lahko pride do katastrofe, ki bi utegnila izzvati popoln preokret v razvoju španskih dogodkov. Položaj na frontah nespremenjen 1'ariz, 8. decembra, br. Poročili, ki sta jih izdala general Franco in madridski obrambni odbor, ugotavljata soglasno, da v teku zadnjih 24 ur ni bilo niti na madrid« ski niti na drugih frontah v Španiji bistvenih dogodkov. Vrše se le manjše praske brez večjega pomena. Na baskiški fronti vladne čete še vedno napredujejo ki niso naletele nikjer na resnejši odpor. Letalstvo generala Franca je danes večkrat skušalo bombardirati postojanke madridskih čet. bilo pa je odbito od vladnega letalstva, ki je vsak dan močnejše. V glavnem se na vseh frontah vrši le medsebojno topniško obstreljevanje- Komunike madridskega poveljstva Madrid, 8. decembra, br. Opoldne je bil izdan komunike madridskega poveljstva, ki pravi, da vlada na vseh madridskih fron« tah zadnjih 24 ur popoln mir, pač pa so v Asturiii rudarski oddelki prodrli nadalje v ozemlje, ki so ga imel; zasedenega nacionalisti. Rudaiji so zavzeli več vasi in manjših mestec, poleg drugih Sobrehalo in Cote de Ucriano. v odseku pri Ordunu so zavzeli gričevje okrog mesta, tako da 6e nacionalisti ne bodo mogli dodobra utrditi in braniti mesta. Madridska letala so snoči napadla Escorial in porušila več stavb, poleg drugih tudi poslopje, ki je bilo večje umetniške vrednosti. Iz nacionalističnega tabora Salamanea, 8. decembra. AA. Uradno po* roč.ilo o položaju na bojiščih pravi; V odseku pri Belciti smo odbili sovražni napjad. Sovražnik je pustil na bojišču 8 strojnic in 50 pušk ter mnogo vojnega materijala. Njegove izgube so velike. V odseku pri Mondra-gonu traia še nadalje streljanje iz pušk in topov. Sevilla, 8. decembra. AA. General Quei-po de Liano je izjavil po radiu, da je pet letal madridske vlade bomjbardirailo letališče pri Tibuiadu in povzročilo večjo škodo. Eno izmed letal je padlo pri CastManco na zemljo. Ugotovili so, da je francosko. Vsi trije letalci so se ubili. Na severnem bojišču so sestrelili štiri komunistična letala. Dva letalca sta bila ujeta. Zaplenjena nacionalistična ladja ValencUa, 8. decembra AA. V BLlbao je prispela ladja »Virgen del Carmen« Posadka te ladje se je pokorila tamošnjemu poveljraiku republikanskih morskih sil. Na ladji so bila letala, topovi in strojnice ter drugo orožje tujega izvora. Posadka je pripeljala s seboj kot ujetnika dosedanjega poveljnika ladje grofa Deviar de Puenite. Po poročilu mornarjev sodeluje z nacionalističnim brodovjem tudi neka tuja lorpe-dovka. Akcija za t^vmešavanje se nadaljuje London, 8. decembra. AA. Na seji pododbora za nevmešavanje so delegati Nemčije, Italije in Portugalske zahtevali, naj se razprava o pošiljanju prostovoljcev v Španijo odloži. Angleški delegat je & podporo delegatov Francije in Rusije predlagal, naj se razprava takoj načne, delegati Nemčije. Italije in Portugalske so bili proti temu. da bi to vprašanje izločili h skupnega vprašanja o neposrednem vmešavanju. Po triurni razpravi je pododbor sklenil prepustiti to vprašanje glavnemu odboru. Pariz., 8. decembra. AA. »Ami du Peuple«, ki piše o delu odbora za nevmešavanje v Londonu, pravi, da se izdelava načrta o mednarodnem nadzorstvu v Španiji bliža koncu. Po tem načrtu bi mednarodni organi pazili tako na španska pristanišča kakor na prometne zveze po kopnem, da se prepreči uvo7 vojneera materiala List poudarja, da je Rusija že pristala na ta načrt in da tudi ? strani Italije ni pričakovati nepremagljivega od nori pmt' n jemu Edina neznanka je zadržnnie nemške vlade. Francoska in britanska vlad" se mislita pridružiti akciji za posredovanje med hoiuječima se strankama na Španskem, vendat pa se ta akcija ne bi mogla začeti prej, kakor šele tedaj, ko bo dejansko prenehala dobava orožja. »Excelsior« govori o isti stvari in pravi, da bodo kot mednarodni kontrolni organi poslovali častniki in podčastniki nevtralnih držav, ki bi bili predvsem iz Zedinjenih držav, Kanade. Švedske. Norveške. Danske, Švice in Nizozemske. Stroške za vzdrževanje teh organov in za njihove posebne nagrade bi vzajemno nosile vse države zastopane v odboru za nevmešavanje. Pet tisoč nemških prostovoljcev London, 8. decembra, o. V zgornji zbor. niči je zunanji minister Eden na vprašanje o tujih vojnih silah v Španiji izjavil, da se sedaj nahaja na španskih tleh oikrog 5.000 nemških prostovoljcev in sicer v Ca-dizu in Sovilli, nadalje večje število francoskih in ruskih prostovoljcev v Madridu, Barceloni in Valenciji. Na Mall^irci je večje število italijanskih oficirjev. Agleš>a vlada, je dejal, mora ?. obžalovanjem ugotoviti ta dejstva, ki se sedaj z njimi bavi pododbor londonskega nevtralnostnega odbora. Ga. Simpsonooa se odreka? V Cannesu je dala novinarjem izjaviti, da je umakniti, ako bi to pripomoglo k Cannes, 8. decembra. V Cannesu, kjer se mudi sedaj gospa Simpsun se je zbralo okrog 300 francoskih in inozemskih novinarjev. Na vse načine so skušali dobiti kako izjavo od dame, ki stoji danes v ospredju svetovnega zanimanja. Gospa Simpsonova stanuje v vili Isola Beila. ki je last sira Roggersa, osebnega prijatelja kralja Edvarda. Novinarji so včeraj ves dan vilo naravnost oblegali, vendar pa ni bilo na spregled ne gospe ne nikogar iz njenega spremstva. Proti večeru pa je prišel iz vile lord Brovnlow. eden izmed adjutantov kralja Edvarda, ki je bil spremljal gospo Simpsonovo na njenem potu iz Londona na Riviero. Obljubil je novinarjem, da jim bo zvečer da" v hotelu Majcstic izjavo v imenu gospe Simpsonove. Zvečer ob 8. se je res zbralo v hotelu »ivJajestic« več sto novinarjev, ki so s silno napetostjo pričakovali lorda Brownlowa. Ta ie kmalu prispel in prečital novinarjem izjavo, ki jim jo je nato razdelil še razmnoženo na pisalnem stroju. Izjava pravi med drugim: »Gospa Simpsonova se je v poslednjih tednih skrbno izogibala vsemu, kar bi moglo na kakršenkoli način prejudicirati stališču in odločitvi Nj. Vel. kralja Edvarda VIII. Gojila je in goji željo, da v nobenem pogledu ne povzroči Njegovemu Veličanstvu ali prestolu kakih neprilik. Kralju ni stavila nikakih predlogov glede angleškega prestola. Tudi sedaj želi, da bi se vsa zadeva uredila brez nje in ne glede na njo. Če bi se rešitev toga vprašanja s tem kakorkoli olajšala, je pripravljena se takoj umakniti iz obsega teh dogodkov, ki ustvarjalo nc^ncn mložai«. Novinarji so še vprašali lorda Brovvn-iawa, k^ke načrte ima gospa Simpsonova za bližnjo bodočnost. Lord se je izognil odgovoru z rriave, da gospa v Cannesu dobro počuti in da nim* nobenega razloga, da ti o-S&a \ m drugam. Zaradi dolge poti je bila malo utrujena, a sedaj se je že spočila in težko pričakuje, da bi se polegla radovednost ljudi, ki se je nagrmadila okrog nje. Potem ne bo več prisiljena bivati samo med štirimi stenami, kakor .je morala doslej, marveč se bo lahko navžila prirodnih krasot Ažurne obale. Po teh besedah se je liri Brownlow prijazno poklonil in odšel. Vtis v Londonu London, 8. decembra d. Današnji listi objavljajo izjavo gospe Simpsonove, cd-nosno lorda Brovralova, vendar pa so v svojih komentarjih zelo rezervirani. Nekateri so mnenja, da bo ta izjava znatno pri. pomogla k popuščanju ustavne krize, drugi pa se vprašujejo, ali je istega mnenja kakor -gospa Simpsonova tudi kralj Edvard. Vodilni li.ti, med njimi »Times« pravijo, da je v sedanji situaciji najboljši | molk, .ker je vsa odločitev pri kralju. Te- J mu je trelba dati časa in možnosti, da svojo odločitev dobro premisli. Tem bolj živahno pa razpravlja o izjavi ge. Sim.ps-nove londonska publika. Splo. šno prevladuje mnenje, da je bila izjava podana brez sporazuma s kraljem in proti njegovi volji. Zaradi tega so se ponovno pojavile vesti, da bo kralj Edvard, preden če bo definitevno določil, z letalom odpotoval na Riviero, da se osebno dogovori z go. Simpsonovo. Vsekakor pričakujejo, da se bo odločitev še za par dni zavlekla. Skrivnostno letalo London, 8. decembra v. Danes dopol-dine se je dvignilo na eravdemkem Icia-li.šču veliko moderno potniško letalo v katerem so sedeli rije neznani potniki; I.e-Utlo je namenjeno v ju/.no Francijo. V londonskih krogih zatrjujejo, da so 7 odleteli poselmi odposlanci ang'eške vlade, ki bodo posetili po Simip-sonovo. Na letališču n.i bilo mogoče o potnikih zvedeti ničesar. Povedali so novinarjem s «no to, da bo letalo prift.1'0 za kr«'1 k čas v Bourgetu pri Parizu, p^lem pa na v 6A t?f» -«»«» - 19 \> g 9. je krenil iz gradiča Belvedere osebni avtomobil kralja Edvarda. Mislijo, da sta bila v avtomobilu Monckton. ki je včeraj ponovno konferiral s predsednikom vlade B 'Zvinom in sir Edvard Pikock. Monckton snoči dalje časa konferiral s kraljem. Zvedelo Be je tudi. da je bil snoči v Belvederu pri kra-lju vojvoda Yorški. London, 8. decomihro v. Danes dopoldne je pozval kralj EdvnH k sebi svojega brata vojvodo Kentskeca pri katerem je bil ravno na ob;sku knez Pavle. Vojvoda Kentski se je takoj odzval pozivu in ostal pri kralju Edvardu v njegovem eradu B-lvedere na dobrem razgovoru. Po odhodu vojvode Kent-skeca majo nacisti v vladi visokega zaščitnika v oseb' ministra Glaise-Horstenaua ki cesto posreduje v njihov prid in ga zato Gonngovo glasilo »National Zeitung« tud; često pohvali češ da »že s tem samim stori mnogo dobrega.« Omenjeni stotnik Leopold ki je dolgo časa sedel v taborišču za intemiraece v Voltersdorfu pa vodi medtem obe akciji nacijev tajno protizakonito in lavno zakonito Leopold se pogaja i vlado o sprejemu večiih uoin svojega »narodnega pokreta« v Domovinsko fronto in o sprejemu nacistov državno službo V obeh pogledih ima stotnik mnogo uspeha Domovinska fronta v nekaterih pokrajinah je že tako nrenoiena z nacisti, da se vlada na njo ne more več zanašati Osobito v Gornji Avstriji zgublja tla kajti teden za tednom se vrste organizirana romanja iz Nemčije v Hitlerjev rojstni krai Braurau in vse te ekskurzije imajo določeno propagandno nalogo Nič boljša ni stvar na Tirolskem, roj-stm deželi dr Schuschnigga Kancelar sam je rodom Tirolec. dasi izha'a njegov rod iz slovenskega dela Koroške. Inomo-ki akademiki so se navadili hoditi k predavanjem v rjavih srajcah in z značko kljukastega križa Taki pojavi so v Inomostu zelo pogosti in od sporazuma daiie se nad njimi nihče ne spotika Profesor na isti univerzi ne predava več avstrijske zgodovine, kakor zahteva niegova stroka, ampak občo nemško zgodovino, poudarjajoč, da je Avstrija samo del velike Germanije V prestolnici se novi razvoj ka^t najraz-ločneje v tisku. Celo listi, ki so blizu vladi ali od nje vzdrževani, so si usvojili vse iz razoslovje hitlerizma in iz njih se vse jasneje odražata nacizem in rasizem Glede poroči! o zunanji politiki je to predvsem otipljivo Avstrijski listi obravnavajo vsak dogodek v svetu na način svojih rajhov-skih vzorcev Ako v Nemčiji tisk o kaki zadevi molči po r.alogu, zamolči zadevo tu di avstrijski tisk prostovoljno 'n iz lastnega nagiba, da ustreza interesom Nemčije. Tudi podelitev Nobelove nagrade Ossietz-kemu so avstrijski listi v skladu z rajhov skirm označili za izzivanje Nemčije, nagrajenca samega pa za ve^izdaialca Oblasti, kakor da ne vidijo, kako se avstrijsko javno mnenje postopoma izenačuje z mišljenjem. narekovanim iz Nemčije, s čimer se rušijo osnove avstrijske samostojne politike Pod takimi avspicijami je potoval kancelar Schuschnigg na Kuro ko, v deželo svojih prednikov Koroška je bila od ne kdai domena velencmcev iri zato tudi trdnjava nacistov tako da se tu kljukasti križ m nikoli dal po lačiti Navdušenje nad sporazum z Nemčijo je na Koroškem doseglo naravnost svoj višek Zato je moral biti odpoklican deželni glavar general Hiilgcrth; vendar na si niso upali odstaviti ga marveč so ga povišali kancelarjevega namestnika V Celovcu pa .ie da! dr Schuschnigg zna čilno izjavo, da ovelinik nemške vojske ge^eraini prikovnik Friek. Nova križarka ima 20 000 ton i" rvnr.-rn^e^a Velika nesreča v Pragi Praga. 8 decembra, b Pri gradnji novega rjoslopja efektne borze, ki se gradi v bližini novega nemškega gledališča in ki je združene opozicije Voditelji v beograjskem krilu združenih opozicijskih strank imajo skoraj vsak dan sestanke in posvetovanja, ki se po večini vrše na stanovanju Ljube Davidoviča. Udeležujejo se jih poleg Davidoviča, Miše Tri-funoviča in Joco Jovanoviča tudi drugi uglednejši prvaki združenih skupin. Po informacijah beograjskih listov tvorita glavni predmet posvetovanj vprašanje odnoša-jev do zagrebške opozicije m nadaljevanja čim tesnejšega sodelovanja 'udi sedaj po izvršenih občinskih volitvah Ist-'časno poročajo iz Zagreba, da 90 sc tam ponovno sestaii dr Maček, Večeslav Vilder tn Sava Kosanovič Nadaljevali so že prejšnji teden načeto debato o političnem položaju in zlasti razpravljali o taktik:, ki sc je naj oprime zagrebški de: združene opozicije sedaj po končanih občinskih volitvah O podrobnost! svojih razgovorov in o morebitnih sklepih nobeden od udeležencev ni hotel dati novinarjem nikake iz- jave. Inšpekcija beograjske poli .sjjje Kakor poročajo beograjska listi, sta ministrski predsednik dr. Slojadinovič in notranja minisiter dr. Korošec v poncde.jck popoldne obiskala upravo beograjske policaje ter si v spremstvu upravnika Ačimo-viča ogledala vse njene glavne oddelke, zlasti tudi stanje moionzoc! je ki se sedaj izvaja. Pregledala sta tudi policijsko šolo v Zemunu. Po končani inšpekciji sta se napram upravniku Ačimoviču izrazila nad vse pohvalno o silanju, redu in disciplini »eograjske policije. Izjave nadškoSa Bodica Bivši beograjski nadškof Rafael Kodič se je nastanil v frančiškanskem samostanu v Hrvatski Kostanjici. V samostanu je sprejel novinarje in jim izjavil, da bo ostal zaenkiat gost tega samostana. D<-jal je tudi da je močno utrujen in da si želi počitka po naporih, ki jih je imel z organiziranjem novo osnovane banatske škofije in beograjske nadškofije. Incident pri občinskih volitvah Kakor poroča Agencija Avala, so nedeljske občinsike volitve potekle v redu in miru razen nekaterih občin, kjer je prišlo do manjših spopadov med volilci. Težji primer se je dogodi! samo v stepojevski občini v posavskem srezu, kjer je skupina vinjenih izgrednikov navalila na dva orožnika m enega od njih z nožem težko ranila Orožniki so morali v silobranu poseči po orožju in je bil pri tem ubit eden od napadalcev, dva pa sta bila ranjena. Prvi javni nastop Vladimirja Radiča V nedeljo su v Zagrebu azvil in b fl-4oslovili zastavo organizacije bivše HSS za znano zagrebško nrc estje Trešnjevko Zastavi sta kumovals sin Stjepanu Rad'6" Vladimir Radič, ki se je pred tedm vrni! iz emigracije in njegova žena Ob tej priliki je Vladimir Radič nrvič iavn< nastopi! s političnem govorom katerega vse bine pa ne objavljajo Sodišču izročen župan Tudi \ urugin Liauoviuan uogaja- ua adzorna oblast razreši kakega župana in ra izroči sodišču. O enem lakih primerov orofaio včerajšnji beograjski listi. Revizij :-,ka kom sija banške uprave v Novem Sad« e na osnovi došlih prijav preiskala občin -.ko [H>- ovanje občine Sonte pri Novem Sa lu Lgo-ovila je da eo bile izvršene poneverbe ki gredo v stoticoče. ni pa izključe no- da bodo presegle znese.k in i li ona dinar ev. Zaenkrat so bili župan občinski blagaj nik in občinski beležnik a etirani in izroče ni sodišču Novinar — albanski minister Za novega albanskega ministra iMUodue-_>a gospodarstva je .menovan dr Terene roči, ki spada med ustanov tel e albanskega novinarstva in najboljše njegove predstavnike. Precej časa ie bil šel albanskega presb roja. na!o pa nekaj časa tud predsednik albanskega kasacijskega sodšča-Ko je bi1! upoikojen se je lot'l advokature, k-er novinarstvo v Albaniji ni pač tako razvito, da bi moglo samo nuditi zadovoljivo eksistenco. Kočljiv položaj Luksemburga Odkar je bila razveljavljena lokarnska pogodba, je prišla v malo zavidanja vreden položaj zlasti tudi Luksemburška. ki je bila že poprej udarjena, ko je Nemčija zopet militarizirala rensko ozemlje. Luksemburška vlada išče zato novih garancij za varnost in neodvisnost svoje državice. Med diplomati, ki v zadnjem času tako živahno potujejo, je tudi luksemburški ministrski predsednik dr. Bech, ki je že obiskal Pariz, je bil v nedeljo m ponedeljek v Bruslju in se sedaj odpravlja tudi v London. Mora! bi potovati tja že takoj iz Bruslja vendar pa je svojo pot odložil, dokler se ne razčisti položaj v Angliji. dozidano že približno do tretjega nadstropja, je prišlo tsnoči okoli 18. ure do velike katastrofe. Ves betonski strop osrednje dvora ne se ;e z višine drugega nadstropja nena* doma zrušil in zasul 20 delavcev, od katerih je '1 zadobiilo težkp jx>škodbe. Preti komunistični ukrepi ženevskega kantona Ženeva, 8. decembra br. Pokrajinska vla da ženevskega kantona je izdala odredbo-s katero prepoveduje vsem kantonskim uradnikom, nameščencem in delavcem članstvo v komunistični stranki in vsako sodelo--vanje v organizacijah, ki imajo komunistič-no obeležje. Iz državne službe tieograd, 8. decembra. AA. Upokojen je Milarad Nikolič, načelnik splošnega oddel. ka ministrstva za pošto in brzojav. Beograd, 8. decembra, p. Na la tno prošnjo sta premeščena račun ki inšpektor 6. skupine Stan-to Lazar od finančne direkcije v Zagrebu k finančni direkciji v Ljub. ljani in raiiun iki kontrolor 7. s mpine Blaž Sobotinčič od finančne direkcije v Ljubljani k finančna direkciji v Zaigrebu. — Upokojen je višji finančni svetnik dravske finančne direkcije dr. Robert Tomšič. — Za upravnika splošne bolnice v Ljubljani je imenovan upokojeni sanitetni polkovnik dr. Vladimir Ferlan. — V višjo skupino je napredoval višji pristav zdravstvenega doma v Mariboru dr. Valerija Valjavec. Pričetki ameriškega Društva narodov Važen predlog Zedinjenih držav na vseameriškem kongresu — Ameriški varnostni pakt naj onemogoči vsako o j no Buenos Aires, 8. decembra, k. Delegacija Zedinjenih držav je na včerajšnji seji pan-ameriške konference piedložia načrt nev-traluosuiega in varnostnega pakta, po katerem naj bi se vse ameriške države zavezale. da bodo z miroljubnimi sredstvi uredile slehrni spor. ki bi nastal med njimi. Načrt pakta obsega 12 členov. V prvem je aoločeno. da se imajo ob;,oviti vse obveznosti. ki so jA posamezne države že sprejele za miroljubno poravnavo v vsakem političnem sporu. ki bi nastal med ameriškimi državami. Posebna permanentna komisija, v katero bi zunanja ministrstva pogodbenih držav Imenovala svoje zastopnike. naj bi skrbela, da se bodo točno izvajale sprejete obveznosti. Po drugem členu se ima ustanoviti posebna posvetovalna komisija, ki bo skibela za praktično izvajanje nevtralnost nega pakta, Tretji člen določa, da morajo |>ogodl ene stranke vse svoje spore, ki bi nasta.li na ameriškem kontinentu. urediti po diplomatski poti in s posredovanjem preiskovalne. poravnalne in arbitražne komisije ustanovljena v smisHi prvega člena. Ce bi rešitev spora s temi sredstvi ne bila mogoča, se imajo spori predložiti stalni posvetovalni '--omisiji v končno razsodbo Po četrtem členu ima stalna konznltetiv-na komisiia pravico opozoriti sporne stranke na njihove obveznosti in posredovati med njimi. Po petem členu se ameriSke države vežejo, da v nobenem primeru Be bodo uporabile vojaških sredstev, dokler ne l»odo napovedale sovražnosti. Ce bi nastale take sovražnosti, morajo ne glede na arbitražo v sm slu šestega člena nemudoma skupno posredovati vse 06tale ameriške države. Konzultativna komisija ima v tem primeru proglasiti vojno stanje Ln razsoditi, kdo je napadalec. Po sedmem členu imajo vse neprizadet« ameriške države pravico odrediti najstrožje ukrepe za omejitev vsakršnega prometa z vojskujočimi se državami, pa tudi vse druge. ki bi lahko privedli do obnove mira. Ce bi naštela vojna med dvema ali več ameriškimi državami, imajo ostale države po osmem členu dolžnost prepovedati izvoz orožja streljiva in ostalega vojnega materiala v vojskujoče se države, ne smejo jim pa dati tudi nobenih kreditov ali drturačnih finančni^ olajšav. Ostali štirje členi vr^bu-jejo določbo ki se nanašajo na proceduro. V utemeljitvi načrta je delegat Zedinjenih drž^v poudaril, da bi bilo mogoče s takim paktom v vsakem prime-m ;n ^a vselej onemogočiti vojro na am"riskem kontinentu. obenem pa si tudi nobenn am-eriška država. ne bi moozarjamo ter pozivamo, da po možnosti čimprej zainteresirajo svoje članstvo za ta tečaj — predvsem r»ne, ki imajo v zimskem času možnost za u"enje smuškega športa — ter pošljejo tozadevne prijave na JZSS — Zbor smu-kih učiteljev Ljubljana. Tyrševa cesta 1/IV. Minister za telesno vzgojo dr. Rrgič je dane« sprejel zastopnike jugoslovanske la-hkoatletske zveze i? Z-gre-ba Pava Sanc na. dr. Žarka Dujmušiča in Djordja Vlasenka. ki so ministru poročali o sedanjem spanju lahkoatletske zveze in o nndaljnem d-lu ter o potrebi propagande za to panogo športa pri nas. Zastopniki rveze so prosili ministra zn njegovo nadaljnjo podporo. Službeno iz LNP. Drevi po seji p. o. olb 20. seja upravnega odbora. LHP. Redna scia upravn o^bora tn sejem v Ormoža. Zbiranje prijav za vinsko razstavo ki s»-jem v Ormožu je v glavnem zaključen in je katalog že v tisku. Prijavljenih je okrog 140 vzorcev po večini ljutomerskih, delno pa tudi haloških in slovenjegoriških vin. Kvaliteta letošnjih vin je izvrstna in izbira na sejmu bo velika. Interesentom, tako vinskim trgovcem kakor gostilničarjem, se bo nudila najlepša priložnost, da se r najkrajšem času in z najmanjšimi stroški j seznanijo s kvaliteto in razpoložljivimi kt>-I ličinami predvsem ljutomerskih, pa tudi drugih štajerskih vin. Razstava in sejem I bosta v torek 15. t m. z začetkom ob Vi9. Železniške zveze za prihod in odhod ao ▼ Ormožu izredno ugodne. = Nemško-avstrijska gospodarska pogajanja se začnejo danes. Avstrijsko delegacijo vodi poslanik dr Wildner, nemško pa dr. Clodius. Deviza pogajanj je razširjenje obojestranskih gospodarskih stikov. Avstrija želi razen razširjenja potniškega prometa povečan izvoz svojih kmetijskih pridelkov, pa tudi nekaterih industrijskih produktov. Nemčija pa bi izražala v Avstrijo razne industrijske proizvode. Trgovinski promet med obema državama bi se vršil v velikem delu s kompenzacijami. = Rekordno stanje ameriških državnih dolgov. Iz Washingtona poročajo: Javni dolgovi Zedinjenih držav so dosegli v decembru rekordno stanje 34 44 milijard« dolarjev. Dosedanji višek presezajo za 300 milijonov dolarjev. = Nova mednarodna železniška tarifa za prevoz blaga. Dne 31. t. m. regubi velja1*« mednarodna železniška tarifa za prevos blaga, zvezek 1., od 1. decembra 1. 1930. % dodatki in spremembami in dopolnitvami. Dne 1. januarja i. 1937. pa stopi v veljavo mednarodna železniška tarifa ta prevoz blaga. Dobila se bo po 54 Din ▼ uradu z» prodajo železniških tarif. Borze opvttp Curih. Beograd 10, Pariz 20.2875, London 21.3325, Newvork 435.1250, Bruselj 73.65, Milan 23.6850. Amsterdam 236.70, Berlin 175, Dunaj 77 (81.30), Stockholm 110, Oslo 107.20, Kobenhavn 95.25, Praga 15.39, Varšava 81.90, Budimpešta 85.75, Atene 3.90, Bukarešta 3.25. BOMBAŽ -f Liverpool 7. t. m. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za dec. 6.59 (prejšnji dan 6.59), za jan. 6.58 (6.58). + Netv Voik 7. t. m. Tendenca stalna. ZakHučni tečaji: za dec. 12.21 — 12.22 (12.20), za jan. 1207 (12.02—12.04). Vremenska napoved Zemunsko rremeusko poročilo: Slaba depresija še zmerom nad Sredozemskim mor em, kar povzroča oblačno in megleno vreme v južni Evropi e snegom v gorah. Tu» di nad severn zahodno Evtojk) depresija z oblačnim :n deževnin vremenom- Visok priti-k sredi evropske ;eline kier pre-vlr kije ja^no V Ju-joslaviii oblačno in megle no jx>nekod --neg v hribih. Zemniiska vremenska napoved za d.in«-Prevladovalo l>o oblačno vreme v vsej drža vi. nekoliko jasno v ~e< -»rno^nlm Inih prede lih. sneg v sorskih krajih. Temperatura bo nekoliko padla. Slovo Sinila &damica žalna manifestacija, h kateri so se zbrali tisoči spoštovalcev Ljubljana, 8. dectmbra Mimo krste pokojnega skladatelja Emila Adamiča, ki so jo biLi zarana prepeljali z njegovega dctna v Staretovi ulici v avlo Glasbene Matice so ves dopoldan in popoldan defilirali kropulci, iskreni čestila pokojnikovega umetniškega dela. Pročelje Matičnega poslopja so odeli v črno. obakraj vhoda so se zbrali prapori ljubljanskih in podeželskih pevskih društev, med njimi pa se je zvrstila dolga vrsta lepih, z najpestrejšim cvetjem posejanih vencev, ki so jih bili prijatelji korporacije in društva nanesli od vseh strani Na oder, kjer je pod črn:«n baržunastim bal-dabinom ležalo truplo, je bil položen težak venec pokojnikove rodbine, ki je želela. pač še te poslednje minute biti sama z njim, saj ie vse svoje življenje prebil samo z narodom in njegovo glasbeno kulturo. Za 15. uro je bil najavljen pogreb, a že zdavnaj poprej so se začele v Vegovi ulici zgrinjati množice občinstva, kakršne se zbirajo samo ob slovesu najpomembnejših mož. Malo pred 15. so krsto prenesli na prag, ko so trije duhovniki opravili molitve, so se od zgoraj, skozi odprta okna Hubadove dvorane. razlili turobni akordi Adamičeve »Žalne koračnice«, ki jo je zaigral orkester Filharmonije ob spremljavi orgel in pod taktirko dirigenta pTevorška. Nato je predsednik Glasbene iMatice podžupan dr. Ravnihar. spregovoril toplo občutene spominske besede, ki iih je kakor vso svečanost pred Matico oddajal tud>i ljubljanski radio. Poslovilne besede predsednika Glasbene Matice Govornik je v daljšem govoru orisal glasbeno delo Emila Adamiča, ki se je danes poslovil ne samo od svoje predrage rodbine, marveč tudi od svoje glasbene družine. Glasbena Matica si ni dala vzeti, da ga ne bi ponesli k večnemu počitku prav iz tega poslopja, ki mu je postal njegov drugi glasbeni dem. Že kot učitelj iščnik je bil gojenec Glasbene Matice na klavirju, v teoriji in harmoniji. Njegovo skladate!j-sko delo se je začelo z dr. Krekovimi »Novimi akordi«, katerim je bii 14 let najvidnejši in najzvestejši so-trudnik. Ko je Hubad začel sprejemati njegova skladateljska dela n« sporede Matičnih koncertov, je mlademu Adamiču rasla moč in postal je najplodovitejši zborovski skladatelj. Iz Rusije »e je vrnil zrel mož. se spopolnil na k onserva toriju Glasbene Matice, postal profesor glasbe. Ril je neko j časa dirigent Orkestralnega društva GM in urednik »Nove cnuzike«. Velik del svojih umotvorov je poklonil Glasbeni Matici. Še predzadnje svoje delo »Mornarjeve gosli« ji je izročil za izvedbo na 2. slovenskem glasbenem festivalu. Orkestralno društvo in pevski zbor GM sta z zglednim izvajanjem op lajal a njegovo stvariteijsko silo. Mnogo njegovih del je izšlo v založbi G M, stotero niti ga je vezalo nanjo. Le nekoliko se mu je Matica oddolžila, ko mu je hvaležno in ponosno poklonila najvišje počaščenje: častno članstvo. Njegova vrednota je pridržana posebni študiji o Adamiču, čigar ime bo blestelo, dokler bodo živela njegova dela. Bil je povsod dema, pripadal je vsemu narodu od Triglava do Črnega morja. Kot revialni glasbeni poročevalec in koit kritik je bi! pravi vzgojitelj svojega naroda. Redki so taki kritiki. Za Adamičevim nenadnim odhodom se nam tudi v tej panogi odpira občn-ni vrzel. Prerano je odšel. Mnogo ;e obetal in mnogo še ostal dolžan Naša žalost je tem večja v trenutku, ko smo pričeli razmišljati, kako berno prihodnje leto dostojno proslavili njegovo 60 letnico in 401etnico njegovega glasbenega dela. Njegova tvorna sila je bila neusahljiva,. Za vse kar nam je naklonil pa mu je ohranjena vsega naroda g'oboka hvaležnost. ki ne bo nikdar obledela. Slava njegovemu spon inu, slava njegovemu velikemu delu! — Slava,slava,slava! — je odjeknilo iz tisočerih grl v sivo zimsko popoldne. Žalna pot skozi Ljubljano Mešani zbor Glasbene Matice je pod vodstvom opernega direktorja Poliča zapel veličastni Galusov »Ecce quomodo mori-tur iustus«. Nato se je po Kongresnem trgu in dalje proti pošti razvil ogromen kar neskončen mrtvaški sprevod, kakršnega Ljubljana že dolgo ni videla. Za.križem so nesli ogromen venec Avtorske centrale, nato so stopali najprej pevci Hubadove župe s predsednikom dr. Švigljem in zborovodjo Zonkcm Prelovcem na če-iu, učiteljskega zbora, ki je nosil pokojnikovo ime, in Glasbene Matice ter de-putacije Trboveljskih slavčkov, a vsem na čelu se je zibalo sedem praporov ljub-l anskih in izvenljubljanskih pevskih društev. Sledili so nosilci krasnih vencev, nato voz z duhovščino. Pred enOvprežnim vozem s črno krsto, na kateri je ležalo več vencev, je zasrtopnik pogrebnega zavoda na blazini nesel Adamičevo pošteno zasluženo edino odlikovanje, red sv. Save o-stopnje. V dveh avtomobilih se je peljala pokojnikova družina, slednli so bratje in ostali krog sorodstva. Med množico pogreb eev se je zvrstilo veliko število najodMč-nejših predstavnikov naše javnosti, med nj.imi načelnik prosvetnega oddelka prof. Breznik, predsednik mestne občine dr. Adlešič s soprogo, narodni poslanec Rajko Turk. direktor konservatorija Betetto, upravnik Narodnega gledališča Oton Zupančič z direktorjem Golio. nredsednrk Z.KD ravnatelj Jeran, predsednik Jug os'o v. bolgarske lige ravnatelj Pustoslemšek ;n tajnik Zveze jugoslovensko-češkoslovaških lig Govekar. predsednik odvetniške zbornice dr. Žirovnik. številna družba slovenskih skladateljev, nvd njimi univ. mof. dr. Krek in svetnik La ;ovic. za redakcijo »Jutra« ki ie v Adamiču izgubila svojega na 'bil i šega večie število ured- nikov. rasfonrvki PikVp Matice, prfvfapd-nik Obrtn:škega dr>iš*va Rebek, številna dn'";nn Vnov ki goie na pokojnika naj-lepšp qnrm>nt. «e iz časov. ko ie služboval v Trstu, častno za "»ton« t vn Hobr*>volicPV. rpzervuih nfirir;ev in aktivne vojske, veliko število profesorjev, učiteljiščnikov in učiteljev Sprevod se je vil skozi mesto po Selenburgovi in Tyrševj cesti, nakar je zavil na Masarvkovo cesto, povsod spremljan od gostega špalirja. Tožno slovo pri Sv. Križu Pri viaduktu na Smaftiiiski cesti je 120 pevcev Hubadove župe zapelo pod vodstvom dirigenta Venturinija Prelovčevo žalostinko »Poljana toži«. Nato je sprevod ob rahlem naletavanju snega krenil do Sv Križa Tu K-' kane'i krsta drugič blagoslovljena, združeni pevci so zapeli Jelenovo »Usliši nas. gospod«. Ob grobu se je od pokojnika poslovila najprej konser-vatoristka Reziika Koritnikova v imenu Trboveljskih slavčkov, katerim je Adamič posvetil celo p!ejado nepozabnih skladb, v imenu Adamičevega učiteljskega pevskega zbora pa je spregovoril Drago Supančič, ki je poudaril, da zemlja ne sprejema vase le tovariša in prijatelja, temveč zaklad, kakršnega nam je usojeno izgubiti le enkrat v vsakem zgodovinskem razdobju. V imenu Južno-slovenske pevske zveze in slovenski!) pevcev je izrekel nekaj v srce se-gajočih besed še dr. Švigelj. Nato je mešani zbor Adamičevega društva zapel pod vodstvom dirigenta Pertota pokojnikovo najbolj priljubljeno pesem »V snegu«, ki jo je Adamič napisal kakor v slutnji, da b> tudi njegovo gomilo že-v prvi noči pre* knlu bf i« odeja... Veterani trdega dela na Jesenicah Redki poklicni jubileji nekaterjh uslužbencev KID Jesenice, 7- decembra. Proslavljanje življenjskih in poklicnih jubilejev je pri nas močno v navadi. Pogosto čitamo članke o jubilantih, ki so pie-koraeili 50 let. praznovali srebrno poroko ali četrtstoletnico službovanja pri enem in istem gospodarju. Take objave se navadno nanašajo na osebe z blesteeimi imeni, ki jih je tradicija, znanje in sposobnost ali pi tudi protekcija postavila na visoka mesta in na vodilne položaje. Pozabljamo pa mnogokrat na one male ljudi, ki z veliko vnemo delajo za kulisami življenja in ki dajejo vsakemu podjetju trden temelj, na katerem vsaka gospodarska zgradba stoji ali pade. Na Jesenicah in na Javorniku dela v to-varnaih Kranjske industrijske družbe cela vrsta preddehvcev in delavcev, ki že od 40 do 57 let nepretrgano služijo svojim gospodarjem. Ti delajo že dolga desetletja pri visokih pečeh za taljenje železa ogromnih stropih b žerjavih, v valjarnah. kjer rjovejo valji in sikajo ogromne železne žareče kače, v žebljarni, kjer jih je oglušil ropot strojev in v drugih delavnicah, kjer preži bela žena na vsak njihov korak. Pri vseh teh opravilih je poleg moči in trpljenja nujno potrebna tudi spretnost in hitra razumska presoja vseh, ki hočejo koristiti sebi in svojcem in gospodarjem in si s tem ohraniti obstanek, ki je pri današnjih razmerah vendarle ugoden. Večina spodaj navedenih delavcev je prišla pred dolgimi desetletji na Jesenice od drugod, le malo med njimi je bilo rojenih v našem domačem kraju. Prišli so iz bohinjskih železarn ali iz sosedne Koroške in to po večini žičarji in žebljarji, ki so si tu uredili lastna ognjišča. Vsi 60 s podjetjem rastli, z njim se starali in preživeli z njim vse stopnje razvoja. Zdaj ko gre leto h koncu, je umestno, da se spomnimo teh junakov s tem. da jim posvetimo k njihovim visokim obletnicam trdega dela nekaj skromnih vrstic: Najstarejši med njimi po službenih letih je Rozman Janez, ki dela nepretrgano 5t3 lei. bledijo mu preddelavec Čop Blaž s 53. Rabič Matevž z 51 leti in Noč Lovro s 47 leti nepretrganega službovanja. Po 46 let delajo naslednji: Klin'ar Tomaž. Novak Jakob. Pogačar Franc, Ravnik Miha. Stroj Pavel, Urh Andrej; po 45 let: Glavič Frane. Kiršnai Ivan Svetina Miha, Vister Šimen; po 44 let: Pogačar Ivan. Stare Alojz; po 43 let: Andervald Ivan. Jeraša Alojz. Medja Anton, Novak Alojz. Oblak Miha. Pretnar Anton, Ravnik Lovro. Ravliekar Urban: po 42 let: Dežman Tomaž. Dovžan Matevž-Justin Anton. Kemperle Blaž. Novak Gregor in Repe Ivan; po 41 let delajo: Beznik Jakob. Erlah Karol. Hudelist Jože. Iskra Frane Prevc Peter. Pogačar Ivan II. Rozman Anton. Smolej Janez I., Pmolej Janez II., Vidmar Alojz; po 40 let pa: Andrejčič Franc Ferčej Matevž, Globočnik Andrej Korantar Anton. Lazar šimen. Majnik Henrik. Potočnik Franc. Primožič Franc. Ravnik Janko. Rozman Franc. Smolej Simen Tolar Matija in Vidic Franc. Kljub prostanemu trpljenju je večina imenovanih trdega zdravja. Trdnih in prožnih korakov hodijo na delo. ki ga vestno opravljajo že desetletja. Njih zadovo'jstvo grenijo samo misli, kako bodo na jesen in zimo življenja živeli s skromno odmerjeno pokojnino. Želimo, da bi se v tem pogledu že vendar enkrat nekaj uredilo. Bodi junakom težkega dela ohranjeno zdravje in či-lost. do pozne dobe življenja, da bodo v zadovoljstvu in sreči uživali blagoslov svojega dela. Naši sodniki o stanovskih vprašanjih in o ženskah v sodniški službi Vršil se je izredni občni zbor Društva sodnikov Ljubljana, 8. decembra. V razpravni dvorani št. 124 v II. nadstr. ljubljanskega sodišča so imeli danes dopol. dne sodniki izredni občni zbor svojega društva. Zborovanje je vodil poslevodeči podpredsednik apelacij ki sodnik Janša. Na dnevnem redu je bilo sprejetje pravilnika o dajanju gmotne pomoči članom in njih rodbinam iz društvene imovine in njemu ustrezajoče spremembe društvenih pravil. Pravilnik je bil potreben zaradi predvide. ne ustanovitve centralne organizacije sodnikov, ker bi se tedaj lahko imovina po-razredila tudi med člane, ki niso nič pri. spevali; člani pa, ki prispevajo že 20 in 30 let, bi bili oškodovani s> takim posplošenjem društvenega premoženja. Tajnik a. o. s. dr. štrukelj je prečita! v uvodu predlog novomeških sodnikov, ki S3 ga podprli tudi celjski tovariši. Na podlagi tega predloga je odbor se tavil pravil, nik, kd je bil z maliimi spremembami spre. jet. Iz društvene imovine, zlasti iz po-smrtniinskega sklada se bodo članom dru. štva dajala posojila pravilnoma le do 5.000 Din, ki se bodo morala vrniti naj-ka meje v treh letih. Za dano posojilo bodo zastavljeni službeni prejemki po § 26-1 U. Z., posmrtnimski jM-ispeveji in event. kako drugo jamstvo. Posojila bodo brez. obrestena, plačevali se bodo le režijski stroški. Važen je § 6. novega pravilnika: j.V primeru likvidacije ali združitve društva s kakim dirugim društvom ali oblastveno odrejene odpustitve finančne samo. stojnosti društva se obračuna na posojilojemalca odpadajoča kvota z dotlej še ne-izvrSenimi odplačili in mora posojilojema. lec tako neobračunani ostanek dolga odplačevati še nadalje do popolne poravnave dolga. Ta znesek se porabi za naknadno porazidelitev fonda, po spiešnem ključu likvidacije društvene imovine. Zaradi tega je bila sprejeta tudi sprememba § 28 društvenih pravil. <3e se združi društvo slo. ven ikih sodnikov z vsedržavmo organizacijo, se razdeli društvena imovina le lastnim članom, ki so prispevali po ključu uplača. nih deležev. Likvidacijo izvrši poseben društveni odbor. Vsi ti predlogi so bili od prirotnih članov sprejeti. Dalje sme odbor v izrednih primerih dovoljevati tudi denarne podpore in darila članom ln rodbinam umrlih članov. Ta darila skupno ne sme. jo presegati zne"iva 2.000 Din na leto. Pri slučajnostih se je obravnavalo vprašanje, ki ga javnost že dobro pozna po opetovanih anketah in časopisnih poročilih namreč o pripustitvi žensk k Sodniškemu poklicu. Pri na? je n. pr. nastavljenih že pet diplomiranih pravnic, od katerih so nekatere prišle do adjunkt;kega položaja. Razvila se je živahna, nad vse zanimiva debata ter so bili prisotni sodniki v na. čelu za to, da naj bodo ženske enakopravne tako v dolžnostih kakor v pravicah. Po dosedanjih zakonih ni dana ženskam legalna podlaga, da postanejo sodnice in s tem seveda tudi ne bi mogle postati sodniške pripravnice, kar se pa tolerira. Predsednik je zaprosil višjega državnega tožilca dr. Kravino, da bi pojasnil, kako se rešuje to vprašanje v odboru za iz. delaivo novega sodniškega zakona in kakšen je položaj v Beogražu. Dr. Kravina je kratko navedel, da so ženske in njihova društva vršile veliko propagando z raznimi sestanki, spomenicami in resolucijami, ko se je delal ta načrt, da bi se ženskam omogočil vstop v sodniško službo. Komisi. ja je bila prvotno proti predlogu žensk. On pa je predlagal komisiji, da se da ženskam v novem zakonu ugodnost, da napredujejo v enakem razmerju kakor učiteljice in sicer največ do 4. skupine. Torej bodo napredovale do sekretarice na apelaciji oziroma kauciji in jim bo s tem dan ekvivalent za to, ker ne postanejo sodnice. Dalje je bil iz vrst sodnikov stavljen predlog za izboljšanje splošnega položaja sodnikov za novi sodniški zakon, zlasti glede nepremestljiv-osti in njihovega gmotnega položaja. Po tem predlogu bi prišel sodmi* v 6. skupino in bi napredoval do 3. grupe 2. ter bi imel 250 odfcto no 300 Din meseč. nega dodatka. Vsi sodniki bi spadali v I. draginjski razred, ne glede na krajevno namestitev. S tem bi bili odškodavani sodniki na deželi. Centralni odbor sodnikov se vneto in požrtvovalno trudi, da se vnesejo v novi sodniški zakon te določbe, vendar gmotne izboljšave še ne bodo možne po letošnjem proračunu. Prei ednik je zaklju. čil dobro uspeli stanov ki zbor z napovedjo, da se bodo rešila važna vprašanja na pomladnem občnem zboru. Društvo sodnih uradnikov ustanovljeno V sodni dvorani št. 28 v pritličju so med tem zborovali sodni uradniki z vsega področja ljubljanske apelacije, da ustanove ljubljansko sekcijo Društva sodnoadmini-strativnega osebja, ki je imelo sredi maja v Beogradu svoj vsediržavni ustanovni kongres. Zaradi neugodnega vremena in pa spričo dejstva, da so morali sodni uradniki zaradi zamenjave pravkar oddati svoje legitimacije za znižano vožnjo na železnicah, je bila udeležba sicer malo bolj skromna, vendar pa je razen delegatov ki so utegnili osebno v Ljubljano, prispelo pripravljalnemu odboru tudi lepo število pooblastili, tako da so bila zastopana vsa na ša večja sodna središča z Ljubljano, Mariborom. Celjem in Novim mestom, pa tudi vsi pomembnejši sodni okraji. Svoje delgate so odposlala sodišča v Kranju, La- škem, Šmarju pri Jelšah, Velikih Laščah, pooblastila pa so prispela med drugim iz Murske Sobote, kar priča, da je osnovanje novega društva že od početka vzbudilo dovolj živahno zanimanje. O pomenu društva in o pripravah za njega ustanovitev je izčrpno poročal predsednik pripravljalnega odbora, višji sodni oficijal Avgust Juh. ki se je bil tudi udeležil kongresa v Beogradu. Nitnen nove organizacije je, da skrbi za napredek ugled in s'anovske interese vsega sodno-upravnega osebja kraljevine Jug^savije. Društvo se bo borilo za socialno in gospodarsko izbolišanie po'o/aja članov svoje stroke in hoče skrbeti, da se bodo izvajale vse njihove zakonske pravice. Našemu sodstvu 'e treba še enomega pisarniškega reda za vso kraljevino. Svojim siromašnim članom in njihovim rodbinam hoče društvo pomagati v primeru bolezni in smrti in iv ta namen se snuje poseben fond. Mimo tega določajo pravila društvu razne strokovnoprosvetne naloge in med drugim tudi izdajanje strokovnega lista in potrebnih publikacij. prirejanje predavanj i!d. Ce bodo dopuščale denarne razmere, bo organizacija ustanovila tudi svoj sar.a-torij v enem izmed ju goslo venskih zdravilišč. da bo č'an m in rodbinam v stiski pomagala do naiskrbnejšega zdravljenja. Na koncu je bil sog'asno izvoljen odbor, v katerem so predsednik Avgust Juh. taj-n;ca Marija Pi 'irožičeva, blagajnik Josip ^krem in odborr>:ki Ivan Jurjevcič, vsi iz LjubPane. Jože H-:bar iz Laškega ter Anton Novi jan in Jakob Smrdeli iz Novega mesta. Priznanje šentiljskega morilca na kraju zločina Komaj 2* let stari Kari Adler je segel po sekiri zaradi stiske in je do aretacije zapravil devet tisočakov št. Ilj, 8. decembra. Danes zarana so policijski crgani privedli v Št. Ilj 231etnega »Singerjevega« uslužbenca Karla Adlerja, da v njegovi navzočnosti ugotovijo dejanski stan ro. parskega umora, izvršenega dne 19. novembra na državni cesti v bližini šentiljskega kolodvora nad Šentilj '> .im p monešo Ludovikom žunkom, ki ga je po umoru morilec še izropal in mu odvzel vrečo s 14.000 dinarji. Sinoči se je namreč pojavil Karel Adler v Mastekovi trgovini na ma. riborskem Glavnem trgu, kjer je hotel 3 tisoiakom kupiti smučarski dres. Po previdnosti blagajničarke je doslej zagonetni roparski umor zdaj jx>ja njen. Pri pregledu seznama ob priliki šentiljskega umora izginulih tisočakov je namreč gospodična videla, da je tisočak, ki ga je Adler hotel Izročiti, zabeležen v seznamu. Skrivaj se ji je posrečilo obvestiti o tem šefa in polL cijo, ki je Adlerja takoj aretirala. Adler je umor priznal. Trikrat v zasedi Danes je bil ogled na kraju roparskega umira, da se ugotovijo vse podrobno ti zločina. Pri ogledu sta bila navzočna tudi šef mariborskega policij 'kega kriminalnega oddelka g. Cajnko in poveljnik mariborskega orožniš ega poveljstva g. kape. tan Mavrič. Morilec Adler je natančno pokazal mesto, kjer je pokojnega žunka ubil in izropal. Dejal je, da je že nekoliko dni pred groznim dejanjem skoval načrt, ka>o bi prišel do denarja, ker je kot trgovski potnik tvrdke Singer zaslužil mesečno le 400 do 800 Din in je tako zašel v dolgove. Razmere v št. Hju so mu bile dobro znane, saj je bdi tam uve leti občin ki sluga im so ga letos me:eca marca odpustili za. radi rieke nerednosti.' V stiski se je oiločS, da izropa šentiljskega pismonošo, o katerem je dobro vedel, da nosi denarno pošto tudi zvečer na postajo. Tako je že 16. novembra, torej dva dni pred roparskim umorom, vzel iz gospodar, iikega poslopja -:vojega stanodajalca velike sekiro, ki jo rabijo za cepljenje drv. Tako oborožen se je skril v grmovje pred železniškim mostom in čakal v zasedi na pismonošo. žunko sicer tudi takrat ni izostal toda po cesti je šlo več ljudi im azardi tega Adler ni mogel svojega načrta izvršiti. Tu. di naslednji večer je Adler ča' al na svojo žrtev, toda je imel spet »smolot, ker je bila cesta vse preveč obljudena, šele tretji večer se mu je posrečilo, da je dobil pokojnega pismonoša samega na cesti. Poča. kal je, da je šel mmo njega. Nato se je splazil iz grmovja in mu sledil kakšnih 30 korakov. Nenadno je z ušesom sekire udaril svoj3 žrtev od zadaj po glavi, da se je žunko na mestu zgrudil na tla. Hlastno je morilec zagrabil poštno vrečo ter jo urni nog ubral >-ar čez polje proti Strihov-cu, kakšnih 6C0 korakov daleč, kjer je sekiro zavrgel. Nato .e je vrnil na svoje stanovanje, kjer je vrečo zaenkrat skril v svojo posteljo. Vrečo je odpsrl šele naslednje jutro Kljub vestnemu is anju še do danes niso mogli najti sekire. Sodijo, da jo je kdo našel in odnesel domov, zdaj pa se jo boji izročiti... Šele naslednji dan je Adler prebrskal poštno Vrečo in odprl obe pošiljki, ki ju je našel v njej. V pi;mih je bilo Skupaj 14.000 Din. Denar je skril pod neki tram, vrečo z ostalimi pismi pa je zakopal v seno nad hlevom svojega stano. dajalca. Ko so Adlerja aretirali, so našli pri njem 1.600 Din ter 32 avstrijs -fih šilingov. Pri zaslišanju je izpovedal, da je doslej izdal devet ti očakov in sicer pri devet mariborskih trgovcih, kjer si je nakupil oblek, čevljev, smuči in nekaj drugih predmetov. V trgovina je šel zmerom proti večeru, ko so prodajalne že zapirali, tako da trgovci niso utegnili pogledati v seznam kovanih tisoča" o v. Tako je Adler tudi v ponedeljek zvečer poskusil zamenja ti deseti tisoča^ak s številko H 0340. 446, a ta ga je izdal. Ostalih 4.C00 Din so našli danes pod nekim tramom v hiši njegovega stanodajalca v Št. Hju. Denar so zaplenili, prav tako tudi predmete, ki si jih je Aolesr nakupil za devet tisoča-ov. Še ena aretacij Pri zasliševanju je Adler svoj grozni zločin skesano priznal ter zatrdil, da je dejanje izvršil sam. Ker pa je bil? spričo nekih okoliščin slutiti, da je imel pomaga, ča, so dane? aretirali še nekega hlapca iz št. Ilja, ki je s'cer odločno tajil svojo privdo, a so ga v svrho nadaljnih poizvedb takoj po današnjem zaslišanju cb komisijskem ogledu skupno odpeljali z Adlerjem v Maribor, kjer bo jutri nadalje zasliše. vam. Danes je bila v št. Ilju izvršena tuli rekonstrukcija zločina in komisija si je ogledala še Adlerjevo ."tanovanje v št. Ilju. V Maribor se je vrnila z opoldanskim poštnim vlakom. Adlerja im aretiranega hlapca so prepeljali v mariborske policij, ske zapore. Bržkone ju bodo že pojutrišnjem, v četrtek izročili preiskovalnemu sodniku. Legija koroških borcev na pohodu Tovariši! — 18 let je minilo, odkar smo izvršili svojo vojaško in domovinsko nalogo. Vaše vojaške in nesmrtne junaške podvige za osvoboditev slovenske Koroške, ki vam jih zgodovina ne more oporekati, je strla tuja diplomacija, vaše dosežene vojaške uspehe v bojih za Gospo Sveto in Koroško zna ceniti primerno vsak zaveden Slovenec, če mu je ta zemlja toliko sveta kakor naša ožja domovina. Vse žrtve teh bojev živo kličejo v opomin vsej narodno čuteči javnosti, da ne pozablja prestanega žrtvovanja tistih idealnih ljudi ki so se borili «n padali v svojem neomadeževanem idealizmu in ljubezni do slovenske grude in za bodočo veličino naše kraljevine, po kateri še vedno in nemi-novno glasi poslednja volja našega kralja-Viteza: »Čuvatje mi domovino!« Kljub razočaranjem, ki so jih doživela mlada bojna srca. veje duh vojnega tovarištva in se vnema še bolj kot kdaj prej ljubezen do 4 •Korotana. Jasni dokazi za to so ustanovitev Legije koroških borcev: krajevne organizacije v Kranjski gori 15. novembra in na Jesenicah 29 novembra t. 1. Navdušenja, s katerim so pozdravili bivši člani kranjskogorskega odreda ob tem ustanovitvenem sestanku po tolikih letih razdvojenega tovarištva svojega nekdanjega poveljnika tov. Sefmana. je najboljše jamstvo, da v dobrih borovških in korenskih fantih še ni ugasnila iskra nekdanjega navdušenja. in da stoje še vedno kot pripravljeni, kadar Jih pokliče glas domovine in svojega bivšega vodje Prav tako ne zaostajajo jeseniški tovariši, ki so se v najčast-nejšem številu udeležili ustanovnega občnega zbora, ki ga je pripravil agilni tovariš Humer in na katerem je vzbudila posebno pozornost navzočnost tovarišev Pečarjev kot zastopnikov kranjskogorske organizacije. Vsi navzočni so s posebno pozornostjo sledili temeljitim izvajanjem članov glavnega odbora iz Ljubljane tt. Šefmana. Marušiča in Puklja. Poleg pijetetne komemoracije padlim domačinom Vilmanu. Zupančiču. Stenov cu in drugim sta bili z navdušenjem sprejeti na predlog tov. Humerja pozdravni brzojavki vojnemu ministru armijskemu generalu i tov. Mariču in bivšemu komandantu »črne fronte« polkovniku Martinčiču sledeče vsebine: Borci iz leta devetnajst, ki so se borih za osvoboditev naše lepe Koroške, zbrani na ustanovnem občnem zboru na Jesenicah, Vas pozdravljajo in l'am zagotavljajo, da bodo prvi zopet sledili klicu domovine, kadar jih bo klicala, da branijo naše meje«. Zavednost po tolikih letih, s katero se bivši tovariši s koroške fronte oklepajo svojih krajevnih organizacij s tolikšno vnemo, i je občudovanja vredna. Za Kranjsko goro in Jesenicami pripravljajo ustanovitev krajevne edinice vrli in ponositi Kranjčani, rudarske Trbovlje, Šmartno pri Slovcnjgrad-cu. Guštanj, Mežica in drugi kraji. Naia moč raste z dneva v dan! Vsem krajem kjer do danes še niso bile izvršene priprave za ustanovitev krajevnih edimc, naročamo in jih pozivamo, da stopijo v nas močan in idealen pokret - to vsi brez izjeme, ki so se borili za svobodo Korotana, in v katerih še živi iskra ljubezni in tovarištva. Da pa bo naš pokret uspešen ir. da si_ priborimo pravicc. ki nam jih Jc v onih časih našega idealizma obljubljal narod in nam ze v naprej z obljubami trajnega spomina in hvaležnosti spletal lavorike slave, terjamo upravičeni vso javnost, ki ji še ni zamrl narodnostni čut, na dano obljubo in da nas v naših tovariških stremljenjih podpira! Tovariši na delo, in pomagaj Bog! Glavni odbor Legije. Domače vesti * Dnevi knjige v Beogradu. V nedeljo je bila v beograjskem paviljonu »Cvijete Zuzoričeve* otvorjena razstava knjige. K otvoritvi se je zbralo mnogo književnikov, izdajateljev, novinarjev in čitajočega občinstva. Književniki so se podpisovali na knjige, ki so bile prodane. Zvečer so predavali razni književniki in citati odlomke iz svojih del. Dnevi knj-ige trajajo v prestolnici do 11. t. m. Pri odkupu knjig ima vsak kupec 20 odstotkov popusta. Sleherni večer so v paviljonu predavanja in recitacije. * Predavanje Narodnega doma v Zagrebu, Kraljice Marije ulica 3. V .sredo 9. t. m. bo predaval g. primarij dr. Lujo ThaLler o medicini starih Grkov. Vstop prost. * Natečaj za mesto generalnega direktorja osrednjega urada za zavarovanje delavcev je razpisan- Rok za predložitev prošenj je do 17. t. m, do 12. ure opoldne Pogoji so objavljeni v »Službenih Novinah« z dne 3. t. m. Kakor je znano, je dosedanji generalni direktor g. Glaser Milan stopil v pokoj. * Polovična vozniiia je dovoljena članom zadiug iz vse države, ki se udeleže letnega občnega zbora glavne zadružne zveze 16. decembra t. 1. v Beogradu. Popust velja od 13. do 19. decembra, ter delegatom jugoslovanske težkoatletske zveze iz vse države, ki se udeleže občnega zbora 13. t. m- v Zagrebu. Popust velja od 10- do 16. decembra. * Poročno dovoljenje je izdalo ministrstvo za vojsko in mornarico geod. kape.anu 1. ki. g. Josipu Čemetu iz Beograda z gdč. Ando Lapajmetovo, hčerko šolskega upravitelja in posestnika v Cerkljah pri Kranju, * Novi grobovi. Na Krekovem trgu v Ljubljani je umrla gospa Ema Klemenči-čeva, po rodu Grašnarjeva, soproga gostilničarja, kateremu je zapustila hčerkico edinko. Pogreb blage gospe bo jutri, v četrtek, ob pol 16. izpred hise žalosti. Nadalje je umrla v Ljubljani gospa Tonea Ogo-reutzova, po rodu Laknerjeva. Prepeljana bo v Maribor in pokopana na pobreškem pokopališču. — V Slomškovi ulici 1. v Ljubljani je umrla gospa Elizabeta Kva-sova, po rodu Pogačnikova. Zapustila je tri hčerke in širok krog sorodstva. Pogreb bo danes ob pol 16. izpred hiše žalosti. — Izpred mrtvašnice na Vidovdanski cesti v Ljubljani bo jutri ob pol i4. nastopil svojo zadnjo pot g. Mihael Bajd. višji poštni uradnik v pokoju. Zapustil je dva sina, ki sta v vojaški službi. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožaljei * Nedisciplinirani pešci v Zagrebu so bili predvčerajšnjim vsi legitimirani od policije. Vsega skupaj jih je bilo zapisanih več sto. Ker so namreč bili zaman dosedanji predpisi za pravilni promet na ulicah, je uprava policije razpostavila po mestu veliko število stražnikov. Prišlo je do mnogih komičnih prizorov, ker so strogi stražniki skušali vloviti vsakogar, ki je kršil predpise o cestnem prometu. * Če imate denar, ga nesite v hranilnico, ali pa si kupite kaj lepega za božične praznike. sicer se vam utegne zgoditi, kakor najbogatejšemu prebivalcu Struge, trgovcu Zizu Gočoviču. Njegovo premoženje cenijo na več milijonov Din. Sredi belega dne, ko je za kratek čas zapustil svojo trgovino, se je oprezujoč tat splazil vanjo in se polastil blagajnice, v kateri je bilo precej tisočakov in vrednostnih papirjev. * Dober jedec. V vasi Breziku pri Brčki je prišel kmetovalec Milan Repčič na obisk k prijatelju Janku Vidu. Vidova žena je ravno pekla palačinke. Tedaj se je Repčič pohvalil, da lahko poje 35 palačink. Z Vidom st-a takoj sklenila stavo za junca in Repčič se je lotil obilnega kosila. Pojedel je že 34 palačink, ko je začel po vrača ti. Vendar se je še z vspmi napori posilil in je pojedel tudi 35-to. Ko si je opomogel od obilne malice, je šel 7. Vidom v Mev. odpel dveletnega junca in ga odgnal domov. Žolča in jeter, žolčnih kamenih in zla-tenci urejuje naravna »Franz-Josefova« grenčica prebavo in pospešuje iztrebljenje črevesja. — Klinične izkušnje potrjujejo, da domača pitna kura (zdravljenje) dobro učinkuje, ako popijemo »Franz-Josefovo« vodo zmešano z malo tople vode zjutraj na prazen želodec. Osrl. res 8 or lo4X>3.o * Nova krvava žaloigra je razburila Zagreb. Komaj so v Zagrebu pokopali žrtvo iz Zvonimirove ulice, kjer je bivji lastnik gostilne »Adis Abebe« ubil svojo lju' ic-o in se nato še sam končal, že se je na Pe-jačičevem trgu zgodila slična krvava drama. ki je razburila ve-s Zagreb. Vzroki so isti, kakor v Zvonimirovi ulici. Brezposelni delavec Slavko Barlovič, star 39 let. se je nedavno seznanil 7. 42-letno ločenko Apolo-nijo Bensovo. Ta se je bavila s prodajo ročnih del na Jelačičevem trgu. Med tem ko si je ona pošteno služila kruh je imel Bnrlovič večkrat opravka s policiji in jo bil doslej že 26-krat kaznovan. Tudi poročen je bil. pa ga je žena zapustila - zaradi številnih pustolovščin Z:l"j se je zaljubi! v Apolonijo. ki pa se ni dala dolcro izkoriščati. Barlovič se je zato sestal 7, Apolonijo v majhnem bifeju na Pejačevičevem trgu. jo ustrelil 7. dvema streloma, nato pa še sebe pogodil v sence. Oba so nezavestna prepeljali v l>olmšnico. kjer so obupali nad njunim okrevanjem. * Pri molitvi v džam ji je ubil soseda. Džamija v vaši Čajičih blizu Pazina je po stala prizorišče krvavega dogodka. Ko je po napo>nem delu bito zvečer zbranih več vernikov, je planil v svetišče 20-letni Redžo Velič in je z nožem zadal 30-letnemu Av-diji Beganoviču več smrtonosnih ran. Ko se je ranjenec zvijal v smrtnih mukah, so se verniki razbežnli. morilec pa je hladnokrvno zapustil svetišče. Vzrok krvavega napada je bila majhna žaljivka. Morilca so aretirali. + Tovarna JOS. REICH sprejema mehko * "H) perilo y najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Dirigent Ikonomov v Ljubljani. V ponedeljek zvečer ob 20.22 je prispel z brzovlakom iz Sofije bolgarski dirigent in komponist Bojan Ikonomov. Simpatičnega gosta je sprejelo več glasbenikov ter zastopniki Jugoslovansko — bolgarske lige in >Jutra«. Po iskrenem pozdravu so odpeljali gosta v hotel »Union«, kjer so ostali z njim v prijetnem pomenku. Našemu poročevalcu ie g. Bojan Ikonomov izjavil, da je presrečen, da je lahko ponovno prišel v Ljubljano in ponosen, da bo dirigiral naše-mu odličnemu orkestru. Simfonija, ki jo bomo slišali v petek na koncertu, je njegovo najnovejše delo, ki bo doživelo v Ljubljani svoj krst. Izredno laskavo se je izrazil o izbranem programu in o našem virtuozu g. Ivanu Noču. u— Literarni večer ge. Novyjeve v Domu visokošolk V Domu visokošolk ki je kot sodobno usmerjen zavod postal sluša-teljicam univerze ne le dom'v gmotnem pomenu besede, temveč tudi nekakšno kulturno ognjišče, ki naj bi pomagalo do šir- e— Na naslov železniške uprave. Potujoče občinstvo se ponovno obrača na železniško upravo s prošnjo, da bi tudi na kolodvoru v Št. Petru v Savinjski dolini uvedla električno razsvetljavo. Nesodobna petrolejska razsvetljava zlasti sedaj pozimi ovira veliki promet na šentpetrskem kolodvoru ter povzroča med prebivalstvom upravičene kritike in pritožbe. e— Opozorilo hišnim posestnikom. Ker je zapadel sneg, opozarjamo hišne posestnike in hišne upravitelje, da morajo vsak dan skrbeti za temeljito čiščenje in posipanje zasneženih ali zamrzlih hodnikov pred hišami, ker bi bili sicer odgovorni za vse posledice. e— Celjskj šahovski klub je končal splošni turnir, ki ga je spretno vodil g. prof. Sivcov. Izven konkurence ti je priboril g. Josip Grašer IOV2 točke. Prvak v splošnem turnirju je postal g. Schneider z 9>/s točke. Sledita gg. Mak« Modic z 8 in Gorinšek s 7 toi ami. Ti šahisti imajo pravico udeležbe na ožjem glavnem turnirju, na katerem si lahko priborijo lepe nagrade. Danes ob 9. dopoldne se prične v Narodnem domu revanžna tekma med drugim meštvom Celjskega šahovskega kluba in šahovskim j odsekom dijaškega društva »Sloge« na 12 deskah. Velike količine odpadkov odstranjujejo iz telesa z milim in zanesljivim učinkom ARTIN-DRAŽEJE dr. Wandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatlicah po 12 dražej Din 8.—, in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.30 Ogl. reg. pod S. br.-21115/33. ših in globljih razgledov na življenje in svet, se je snoči vršil pred intimnim krogom povabljenega občinstva majhen literarni večer z recitacijami ge. Lili Novyje-ve. V avditoriju se je sestalo lepo število naših umetniških, znanstvenih in družabnih izbrancev, med katerimi je bila posebno odlično zastopana naša univerza, pa tudi literarna ter likovna in glasbena umetnost. Ga. Novyjeva je najprej v kratkem slovenskem predavanju razčlenila nekatere temeljne razlike med bistvom izvirnega in prevajalskega dela, nato pa je v preprosti dikciji, s simpatičnim, nepotvorjenim poudarkom čitala nekaj svojih prevodov iz Prešerna in Župančiča, ki jim je na koncu dodala še po eno svojo pesem v slovenščini in nemščini. Poslušalci so go. Novyjevo za lepo recitacijo, ki se je zlasti v vseh nemških tekstih približala popolnosti besednega in glasovnega sozvočja, nagradili z iskrenim aplavzom. Večer je, dasi je nudil le skopo prgišče izbrušenih drobcev iz prevajalskega in izvirnega dela pesnice, dosegel prav lep uspeh. Kakor nam javljajo, namerava Dom visokošolk prirediti več podobnih literarnih soarej in če nam je z vidika programa lahko dovoljena kakšna opomba naj sine ira et studio samo pripomnimo, da bi bilo vendarle bolje, če bi e— Usmilite se golobov! Že več desetletij so imeli golobi zavetišče v stolpu opatijske cerkve. Nedavno pa so lino za golobe na stolpu zaprli. V stolpu so ostali mladiči, ki so zaradi tega zaradi lakote poginili, ostali golobi pa sedaj prezebajo na sosednjih hišah ali pa tavajo brez zavetja po mestu Ker čut krščanskega usmiljenja ne dopušča takega ravnanja z ubogimi živalmi pričakujemo, da bodo omenjeno lino na cerkvenem stolpu odprli in vrnili golobom njihovo staro zavetišče. e— Žrtve nesreč. Ko je šel 26-letni pe-čarski pomočnik Anton Kos v Žalcu zvečer spat, je padel po stopnicah in si prebil lobanjo. V Vrenski gorci pri Sedlarjevem je padla 67-letna posestnikova žena Marija Kajbova na podstrešju po stopnicah in si zlomila desno nogo. V soboto si je 48-!etni cinkarniški delavec Josip Vo-denik iz Trnovelj pri padcu na domačem dvorišču zlomil levo nogo, istega dne si je 6-lctni ključavničarjev sin Bojan Zoffel iz Polul pri padcu v gozdu zlomil levo ključnico, v nedeljo pa si je 16-letni sin poštnega zvaničnika Stojan Cergol iz Celja pri padcu zlomil levo podlehtnico. Ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 velefilm »Mladost kraljice« z Jenny Jugo in dve predigri. Ali je ženina ljubosumnost upravičena, če ima mož lepo tajnico ^ JEAN HARLOW, CLARK GABLE in MYRNA LOY Danes v ELITNEM KINU MATICI Ljubosumnost bile prircditeljice' za prvi večer v tem ciklu poskrbele rajši za čisto izviren slovenski program. L. M. u— Pianist Anton Trost nastopi v Ljubljani v ponedeljek, 14. t. m. ob 20. v mali filharmonični dvorani. Za ta svoj koncert si je določil izredno lep in obilen spored. V prvem delu nam zaigra Beethovnovih 32 variacij v c molu, nato dva Brahmsova Ca-priccija in Rapsodijo v f-duru in pa Chopi-novo znamenito sonato v h molu. V II. delu koncepta pa bo imel nekai domačih, ruskih in francoskih klavirskih skladb- Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. u_ Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani priredi XXVI. znanstveni sestanek v poslovnem letu 1936. v pe'ek, 11. t. 111. ob 18. uri v predavalnici imternega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani, na katerem nadaljuje g. docent dr. Ivan Matko svo ja izvajanja o zgodnji diferencialni diagnozi latentnih cho;eeystopathijj (iV. del). Vab; Ijenj vsi gg. zdravniki in medicinci' u— Huda nesreča pri regulaciji Malega grabna. Včerajšnji Marijin praznik je v splošnem potekel kot najmirnejši dan — s policije so nam sporočili, da so bili tako brez prometa, da bi bili skoraj lahko izvesili belo zastavo. Na kiruškem oddelku pa so vendarle imeli nekaj novih vznemirljivih sprejemov. Pri regulaciji Malega grabna, pri kateri so bili zaradi nujnih opravkov delavci tudi včeraj zaposleni, je priilo do hude nesreče. Eden izmed vozičkov, kakršne prevažajo, polne materiala, po zasilnih tirnicah, se je prevrnil na 43-letnega delavca Matijo Smodeja s Ceste dveh cesarjev, mu polomil noge in mu prizadejal tudi precej nerodne poškodbe po životu in v notranjosti tako da so v bolnišnici v skrbeh /a ranjenčevo življenje. Žrtev nesreče je postal tudi 51-letni želez-ničarski upokojenec Pavel Stravnik iz Her-bersteinove ulice, ki jc nekje v Mostah či-ta! časopis na deski, pa je prišel mimo neznan voznik in ga z vozom tako hudo stisnil k ograji, da so ga morali odpeljati reševalci. Iz 0*1* e— O Španiji je predaval v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Narodnega doma pod okriljem Ljudskega vseučilišča g. dr. Josip Nagy, dekan komercialne visoke šole v Zagrebu Predavanje je bilo zelo dobro obiskano. Predavatelj je v splošnih obrisih prikazal geografsko lego in zgodovino Španije ter njeno kulturno udejstvovanje in z velikimi kontrasti tipizirani svojstveni značaj španskega ljudstva in njegovih plemen. Ob zaključku je predvajal nekaj skioptičnih slik. Svoje predavanje bo nadaljeval in zaključil 21. t. m. z razpravo o globljih vzrokih španske revolucije. e— Izpit za kapetana dolge plovbe pri naši trgovski mornarici sta napravila pred kratkim kot prva Slovenca gg. Franjo Turnšek z Rečice ob Savinji in Branko .Velkavrh iz Laškega. Čestitamo I DANES PREMIERA ! Iz Maribora a— Gregorčičev večer. \ ponedeljek, zvečer je proslavila Ljudska univerza spomin 30 letnice smrti pesnika Simona Uregorči ča. 1 esnikovo življenje in njegovo deio je orisal prof. dr. Pregelj, pisaieij iz Ljubljane. Zatem je recitirala »Jeftejevo prisego*. >V eselega pastirčka«, »Soči i in »Človeka nikar* pisateljica gdč. Ruša Petelinova, medtem ko je uglasbene pesmi ubrano odpel koncertni pevec g. Faga-neli. Dvorana je bila slavnostno okrašena in do zadnjega kotička zasedena. — V petek, bo predaval ravnatelj V. Zor iz Ljubljane o svoji lepi p.aninski turi, ki ga je peljala skozi uajlep ši' alpski svet; skozi Dolomite, Švico in v Južno Nemčijo. Vse naravne krasote bodo prikazane s skioptiunimi slikami. a— Krasno uspeli Miklavžev večer je imel v ponedeljek zvečer v Narodnem domu Sokol -Matica. Večer je bil izvrstno obiskan. zlasti od strani mladine. a— Šahovske novice. V restavraciji »Novi svet« se je v ponedeljek zvečer vršila šaihovska tekma med Mariborskim šahovskim klubom in šahovsko sekcijo SK Železničarja za prvenstvo Slovenske šahovske zveze. Turnir se je končal z zmago Mariborskega šahovskega kluba s 4 in pol : 3 in pol. a_ Ne bo nif. Poročali smo svoičas o načrtu, da namerava Pokojninski zavod ku? piti Rosenbergova zemljišča ob Tržaški cesti in zemljišča Vinarske in sadjarske šole ob Vrbanovi ulici, kjer naj bi se zgradili stanovanjski kompleksi, predvsem za za sebne nameščence. Na zadnji sei.i Pokojninskega zavoda pa so ta predlog odklonili. Ker mestna občina ni v stanju, da bi nakupila omenjeno zemljišče Vinarske šole, bo hvalevredni načrt za zgradbo velikega kompleksa stanovanjskih hiš odpadel. a_ Nove vozove za smučarje izdeluie.10 po nalogu ljubljanske sekcije drž. železnic v tukajšnjih železniških delavnicah. Novi vozovi so III. razreda tipa Ch in so jako praktično izgotovljeni. Vozovi imajo tri ku peje in skupni oddelek s 35 sedeži. Pred vsako klopjo je lična omarica 6 posamezni* mi predelki za smučke. Pred dvodelnimi klopmi so omarice za devet parov smučk. Na dnu omarice pa so pločevinaste posode za vodo, ki odteka po posebni ozki cevi na prosto. a— Okradena šolarka. 15-letna Ljudmila Kovačeva, hči železničarja iz Pragerskega. hodi vsak dan v Maribor v šolo. Oče ji je dal 500 Din. da jih nese v Nabavlja I no zadrugo. Ko je pa hotela tu plačati je biia brez denarja. Prijavila je tatvino policiji. a— Žrtev zločina? V Črensovcih je nenadno preminil posestnik Ivan Cvetko. Njegova smrt je nastopila pod sumljivimi okoliščinami. Zato sumijo da je Cvetko postal žrtev zločina. Orožniki so zadevo sporočili mariborskemu državnemu tožilstvu, ki je zaradi tajinstvenih okoliščin njegove smrti odredilo obdukcijo Ta je bila včeraj popoldne v mrtvašnici v Črensovcih. a— Ocetna kislina in alkohol. Na Tržaški cesti je po nesrečnem naključju izpila nekaj ocetne kisline 20-letna Valerija L. Prepeljali so jo v bolnišnico, kjer so ji rešili življenje. Tudi 42-letna rudarjeva žena Barbara Svršina iz Podpece je izpila večjo količino ocetne kisline. Ljudje so jo našli nezavestno v gozdu. V bolnišnici so ji rešili življenje. Z alkoholom zastrupljenega so našli v noči na ponedeljek v Slovenski ulici 42-letnega Josipa F. V bolrišnici so mu izprali želodec. Iz življenja na deželf SENT VID NAD LJUBLJANO. Prihodnjo nedeljo nas obiščejo prvič, odkar nas loči državna meja na Karavankah, bratje Korošci. Prinesejo nam najdragocenejši zaklad, ki ga imajo, svojo lepo koroško slovensko narodno pesem. Na povabilo Prosvetne zveze in Glasbene matice v Ljubljani pridejo k nam fantje in možje iz Radiš nad Celovcem in iz Sel pri Borovljah. Oba pevska zbora ki ju vodita zborovodji g. Rupej Brulib iz Radiš in g. Ši-men Olip iz Sel, slovita po ubranosti in milini svoje pesmi. Pela bosta v domačem narečju tako, kakor pojejo koroški fantje doma na vasi. Zbora nastopita v nedeljo popoldne ob pol 4. v Ljudskem domu v Št. Vidu kot gosta Blaža Potočnika čitalnice. Sezite po vstopnicah ki se dobe pri gdč. Zakotnikovi (Kautman). Cene od 3 do 10 Din. Pokažimo bratom iz Koroške, da znamo ceniti njihovo kulturno delo. ZALOti. Na večer pred državnim praz-kom je priredila sokolska četa v Požarjevi dvorani uspeio akademijo. -Mladinski tam buraški zl>or je |>od vodstvom učitelja Ce= rula najprej zaigral državno himno in sokolsko koraonieo, nato je imel starosta Ter-dan Jože slavnostni govor o pomenu 1. de cenibra. Po lepih dek-lamacijah dece so sledile lepo podane telovadne točke. Četa je uprizorila v Požarjevi dvorani tudi skromen Miklavžev večer- Poljska občina je prej vedno dajala šolske prostore na razpolago prosvetnim in telovadnim društvom V za* loški šoli so služile temu namenu tri sobe. Po zgledu krajevnega šolskega odbora ljubljanskega, ki je pred dobrim mesecem obravnava.' vprašanje šolskih prostorov v izvenšolske namene, ali morebiti jx>d vplivom »Domoljuba«, >da so tudi na deželi nekatera društva za šole prava nadloga« in naj »torej tudi podeželski krajevni šolski odlx>ri posnemajo ljubljanskega«, je imel zaloški krajevni šolski odbor sejo, na kate ri je obravnaval vprašanje uporabe šolskih prostorov za zaloško sokolnko četo. Storjen je bil tale sklep; Telovadba se v šolski 60-bi ne dovoli več, ker je treba vselej klopi prekladati, pri čemer se črnilo razliva in inventar trpi škodo. Za morebitne druge prireditve, na pr. predavanja in patriotič" ne manifestacije, se daje tudi nadalje Sokolu na razpolago, pritlična šolska 6oba ob delavnikih po končanem pouku, toda 6amo do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih se uporaba šolske sobe sploh ne dovoli. Za vsakokratno uporabo šolske sobe in elektrike in za pometanje plača sokolska četa blagajniku krajevnega šolskega odbora deset dinarjev. Nepopisen strah se je polastil ljudi, ki so šli v nedeljo, 29. novembra k prvi maši. Bilo je se-temno, vendar je bilo dobro razločiti postavo nizkega, z ajdovico naga" čenega dobro rejenega možiceljna z avstrij* sko vojaško čepico na glavi, ki je z vrvico okoli vratu bingljal na drogu električne proge pred šolo in držal v rokah »Domoljuba«. Zbita je bila tudi šipa v stanovanju šolskega upravitelja. Nastala odprtina je bila prelepljena z »Domoljubom«. Ker je šele adventni čas, vale krivdo na rdečkarje in sračje gnezdo, torej na naslove, ki se redno ponavljajo vsak četrtek v dobrem štivu. Osem dni pred justifikacijo trebušnatega možiceljna je uprizorila tukajšnja >Vzajenr nost« dramo »Spoznanje« ali »Kaznovana krivica«, ki jo je spisal delavec domačin Kukoviea Ludvik. Drama ni mogla biti slaba, ker ji je izrekel priznanje celo znani tednik. Nekomu 6e je zdelo, da uprizoritev ni bila pripravljena in je nekam poslal svoje iK>:nisleke. Ker se je uprizorila predstava v Požarjevi dvorani, je bil Požar vprašan, ali je imelo društvo lozadevno dovoljenje-Požar je z lahkoto to dokazal. »Le povejte marksistom, da v farovžu ni denarja. Še za davke nimam, da bi jih plačal in so me fi" r.ancarji rubili!« te besede so padle na Miklavževo nedeljo raz lečo. Verniki so se muzali in suvali s komolcem. — Sneg. ki ga je prinesel sv. Miklavž je podrl pri Strahovi in irnovi hiši dvoje drogov električne napeljave in prekinil razsvetljavo. Iz Julijske Krajine Drobne novice Zaradi bega čez mejo so bili prijavljeni oblastem 27-letni Silverij VVinluer in 25-letni Bogomir Sirk iz Gorice, 25-letna K ran i ca Libej iz Gornje Tribuše, 28-letni Andrej Brove iz Grahovega, 24-letni Stanislav Lršič z Raven in 21-letni Ciril Ga-tej z Loga pri Sv. Luciji. Sojeni bodo v kontumaciji. Aretiran pa je bil iz enakih razlogov 26-letni Milan Nardin, ki se je te dni vrnil čez mejo nazaj v svojo ožjo domovino. V šmartnem pri Kojskem 1e bil pred kratkim imenovan novi občinski svet, sestavljen kakor doslej po vsej drugih slovenskih občinah, pretežno iz slovenskih kmečkih posestnikov, obrtnikov, gostilničarjev in delavcev. V nedeljo je bil zaprisežen in je nato imel svojo prvo sejo. V Komnu so zaprli za nekaj dni prodajalno trgovca Antona Ravbarja, ki je baje prekršil odredbe oblasti glede cen v trgovini na drobno. Goriški občinski svet je sprejel na znanje podestatovo odločitev, da se ima pri zavarovalnem zavodu v Rimu najeti posojilo v znesku 5 milijonov lir. Prvotno je nameravala občinska uprava najeti 7-mi-lijonsko posojilo. Razlogi za to spremembo niso znani. Fašistovski zvezni tajniki iz Trsta, Gorice, Pulja. Zadra in Vidma so imeli preteklo nedeljo v Trstu poseben sestanek, na kateiem so se posvetovali o izenačenju cen na drobno v njihovih pet pokrajinah. V čez Soči je bil imenovan za tajnika tamkajšnje fašistične organizacije njen dosedanji komisar Lojze Klavora. Enako je bil imenovan komisar Pasquale Pigna-taro za tajnika fašistične organizacije v Rihemberku. Smrtna nesreča. Blizu Poljubina na Tolminskem se je smrtno ponesrečil 26-letni delavec Ivan Kramar. Z gore so spravljali les. Nenadoma je padlo večje deblo iz ri-že na Kramarja in mu zdrobilo lobanjo. Bil je na mestu mrtev. K I N O U MATICA TEL. 21-24 Premiera! Kruea film! LJUBOSUMNOST Jean Harlow, Clark Gable, Mjrna L«)r TEl. 27-30 SLOGA MED DVEMA ZASTAVAMA Ronald Colman, Claudette Colbert, Viktor Uc Lagtea nnama Prekrasna popularna Schnbert opereta PRI TREH MLADENKAH Paul Horbiger, Else Elster, Greti Theimer Maria Andergast in Svet. Petrovih Predavanja ZKD Sokol na Jesenicah bo imel drevi ob 20. v svojem domu predavanje o vesoljstvu (3 ,:iliikami). Predavatelj g. dr. Čermelj. Narcdna čitalnica v Dravljah priredi drevi ob pol 21. v gostilni pri »Slepem Janezu« predavanje o Jugoslaviji v medna, rodni politiki. Predavatelj g. dr. Vrč:tL Sokol Sokol v Kranju bo imel drevi ob 20. v Narodnem domu (bivši kavarni) predavanje o naši mornarici (s slikami). Predavatelj g. Pirrat. So. rjj v Zagorju bo imel drevi ob 20. v svojem domu predavanje o zloiti Pragi — slo.anski Meki (s slikami). Predavatelj g. inž. Rus. Sokol štore Teharje je proslavil praznik zedinienja v Sokolskem domu v Štorah. Prireditev je odlično uspela. Bir. 6tarosta Pocajt Franc je otvoril svečano sejo, in zaprisegel 6 novih članov. O pomenu našega zedinjenja je jedrnato govoril br. Franc Per-ko. Sledile so razne deklamaciie s petjem ter telovadne in godbeme tofike, ki so bile vse prav lepo izvaiane. Najbolj je ugajala deklaimacija s petjem in telovadbo >Tri ka pitje krvi«, ki jo je naštudi/rala naša priznana in odlična vzgojiteljica ter ljubljenka naše sokolske dece sestra Anica Kodelova. Zadnja točka je bila živa slika, predstavljajoča naše osvobojenje, hkratu pa so vsi prisotni zapeli državno himno- Dvorana je bila nabito polna. So'.col v Ljutomeru. Vaditeljski zbor Je za uvod k prazniku uedinjenja pripravil 29. p. m. akademijo ki je bila skrlbno navežbana ter je potekla v splošno za*3o-voJjstvo. Nastopili so v. »Kaj pravite, Hikman,« se je Stanley obrni"! k tajniku, ko je Charley na njegov migljaj jadrno zapustil sobo. flALB OSI, A S Službo dobi Be*<*ia 1 t>in lave* 0 D-r. m lifro »li lajanje naslova f Din Na>manjši in&sek 17 Din Poslovodja ■ koncesijs-kc KtM. »fesu Srajmierac. pravico za Av. Cerne. r/jt L>n. .i'« ■5» šifro ali dajanje naslova f Din Najmanjši znosek 17 Din Dve sobi »H aobo n kabinet. iščem »3 MLkiošiiievi ce=ti ali v bližin; m 1 ran uit. Ponudbe na ogl. odd Jutra aod »Pisarna« .•>.'.ee5-28a Hranilne knjižice i.jubljans-ke kreditne banke 'e ii prve roke kupim. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra po-1 šifro »Takojšnjo plačilo 999« aiaž9-i6 Hranilne vloge kUP'V- »l pro«1a#t» a»jb'iiji* t*Horo tb''?* -»l-arn«- Rudolf Zore Uubtjana Gledališka <2 Telefon *U10 31270-16 beseda ' [Vir, U --k -i IVi za šifro ali dajanje naslov* 5 Din Na: manjši znesek !7 Din Bukovo oglje in drva bukova kre.pelca. vagonske i količine kupujem. Ponu-d : be s ctnami pošljite nujno . na ^tblicitas Zagreb, pod »44b70«. a:es7 is ZIMSKE SLK-NJK | ooljše vrste Hubertus nepre-1 | močljiv <250 Din. perilo ID ^sa | j praktična JDiaci la nudi po re-I kiamnih c e o a n ] P R E S R E B. | I Sv Petra c 14 Oglasi v „Jutruu Imajo vedno največji uspeh! Zaslužek sa šifro alj dajanje naslova $ Din. Najmanjši znesek ,7 Din Dober zaslužek tam,) . proiarcr našega novega rwtor,;,Lwrav dobro zaslužite in imate stalno ek^rsitjnoo. Za prevzemi skladišča je potTe-bue go-tovinn od 3.0«hi do 6. 00 Din. Artikel je la.hko plasirati. proda a v velikih količinah. cene zelo niiika Zaslužek ogromen. Odda am rej-onska zat-top-Rtvs za dravsko banovino. Interesenti na; svoje ponudbe nujno počljejo na Zagreli iwxi »4 >->72«. 31r286-3 He»t-1* Din laven 3 Din za s:fr« %J; d»'an.ie naslova t Din Na'manjši zneaek 17 Din V 8režicab li »fc\>l o V nai"01« itavbišč« rmrii* « ovojak- rot-lov t ta kroien lel Att-nifveKa /eleposestvs Vprašat- 'os Mklao 0. Rr»rc» «7 20 tV.-, L) , »a 5'fro »i lajanje nasi'->v» t Din Vi manjš inA«^ '7 Oin Z Din 10.000.— pristopim k podjetju a M ' nka"-o' a »n "uulst ErkU»«e LjoDijan* Sodeijevu fn» i»tov» ifi rektor ft 01 ss Kislo zelje in repo prvovrstno anko ribano lil g avice za tarmo, dobav ja v rodlh 25 50 in 100 lig vsako mn"-'ino po najnižji ceni Poee ben popust imajo že ez-nlčarji. T Oranem. Mo ste Ljub lana te efon 3402. 31069-33 Šivalni stroj svetovno najboljši, pogrez-l;iv. popolnoma nov. na ' upna cena Din K**'1 pro dam za Din 1.8^'' Sket. Vransko. _ 3<«08 Najslajša in najboljša tcreniina oi.ia/a )e BERMET — VINO Črnina iz fc ruške gore, SremsKi Kariovci — i^osu. 'uauv tO špecijaliteto avojirr gostom V sodftk' od 50 l nan ga razpošilja B Vlarinko Sremsln 'oriovci Pruškr --ora G. fh- Rorhman: Gospod Kozamurisik sre na letovanje fieseda • D;n fivek 3 Di' za šifro »l; laganje 'ia«lcva 5 Dii Vaj manjši | 17 Din j Zima, zima . •. Ostanki mariborskih tekstil nih tovarn .jrez napak pnstno-oarvn» »Paket Serija A« za moško, žensko, posteljno namiitnu perilo tn rjuhe; »Pa-Ket Serija B« vsebina 15—21 m doDro upo rabnlb astanko* prvo-vrstuib touringov. fla nel za pijame in t»ar-nentov ta obleke ter Paket Serija Z« z vsebino 8 na blaga limsko suknjo ali ženski plaSC. moško oble-ko aH damskJ kostum poštnine prosto samo Oin 121-— Dalj«' novi ^pecijalni paket »Original Kosmos D« z vsebino 19 do 25 m najfinejših p i j a m a f I a n e I. modnih oar Jientov za obleke in bluze ter toplega mo škega in ženskega spodnjega perila Ta paket Din 148.— vse poštnine prosto Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam Na- j ročite dokler je ^e zaloga pri RAZPOŠIt/.J ALN1C3 1 „ K O S M O S " MARIBOR. Ovorakova cesta št. 1 VSERIRAJ V „JUTRU"! leifftoi-2 ^ f 1 PRbMOG DKVA tn KARBO P A K F T I IV SCHKMl Oolenjftka ce*t» ZAHVALA Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo ga prejeli ob priliki tragične smrti naše ljubljene soproge, mamice, hčere, sestre in svakinje, gospe Marije Pečnik roj. Klabučar izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo gosp. patru Henriku za sprer stvo, vsem darovalcem za poklonjene vence in cvetje, pevskemu zboru za ganljive žalostinke m vsem ostalim, ki so jo spremili v tako obilnem številu na njeni zadnji poti. Vsem iskrena hvala! BREŽICE, v decembru 1936. Globoko žalujoči rodbini: PEČNIK, KLABUČAR Umrla nam je po kratki, mučni bolezni, naSa ljuba soproga, mati, nči in sestra, gospa TONCA OGOREUTZ, rej, LAKNER Blago pokojnico prepeljemo v Maribor. Prosimo tihega sočutja. LJUBLJANA—POLJČANE, dne 5. decembra 19„ ŽALudUui OSTALL i Umrla nam je naša zlata mama, stara mama in tašča, gospa KVAS ELIZABETA, roj. POGAČNIK Pogreb blagopokojne se bo vršil v sredo 9. decembra ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Slomškova ulica št. 1, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 8. decembra 1936. žalujoči: MARIJA CHUDZIK, TONČKA TRSTENJAK, SILVA MLEKU2, hčerke; CHUDZIK, polkovnik, MLEKUŽ, šolski upravitelj, zeta; BORIS, VLADKO, BRANKO, HALENKA, vnuki — in ostalo sorodstvo. ZA BOŽIČ ze za Din 90.— meseeno dar za vso obiteij. Javite nam svoj naslov, pa Vam brez obveze nakupa predvajani najnovejši PHILIPS RADI iz simfonijsUe serije A. SUTTNER - Ljubljana. ALEKSANDROVA C. 6. f O m 88 Mahom? jc bilo pa sm h . >jtec, zakaj dva izmed ponvlčnikov, ki jih je nesrečnež vrgel od -ebe sto priletel naravnost prof' ni'm«< in jima obviseJ na glavah Ker "sfr? '->^>r!V''^"''*', šp ve no poleno vroča, je bila zabava kaj hitro pri kraju! Največji prihranek Usta polna pene z ^cm peneče se paste iz modro-belo-progaste tube f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest. da nas je za vedno zapustil naš predobri oče, gospod BAJD MIHAEL VIŠJI POŠTNI URADNIK V POKOJU Pogreb blagopokojnega se bo vršil v četrtek, dne 10. decembra ob pol 2. uri popoldne iz mrtvašnicama Vidovdanski c. 9 na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. decembra 1936. Žalujoči : FLORI, strojni vodnik pri mornarki, MIŠO, artilerijski major, sinova — in ostalo sorodstvo. Onser-ra te v „&utr&?>"i ■ M« »JUTRO« K 285 6 = SrecJa, 9. XII. 19». Vladarji, M sledili ljubezni Morganatlčen zakon cesarfa Justinijana — Ruski car Peter Veliki in Katarina Nameravana poroka angleškega kralja Edvarda z go. Simpsonovo je v vsej svetovni javnosti zbudila največjo senzacijo, pa čeprav imamo v zgodovini dovolj primerov, da se niso kralji in cesarji strašili prelomiti konvencionalna naziranja in navade ter se poročiti z ženami iz drugih družbenih slojev. »M"rganatični« zakoni se imenujejo takšni zakoni s tehničnim izrazom in že v starih časih jih niso smatrali za polnoveljavne. Zena ni dobila imena, in stanu moža in tudi otroci y, takšnih zakonov so bili zapostavljeni glede nasledstvenih pravic Naj navedemo samo nekoliko zna-čilnejših primerov. Klasični primer morganatičnega zakona je pač zakon bizantinskega cesarja Justi-ruana I., ki je 1. 523. v drugem zakonu napravil Teodoro za cesarico Bi/anca. Bi'a je hči nekega paznika medvedov i/ Carigrada. Proslavila se je s svojo redko energijo in iokavostjo, s katero je pripomogla mnogo Jc utrditvi Justinianove vlade. Angleški kralj Henrik VIII. je imel kar pet meščanskih žena. Najprvo je samovoljno ločil svoj zakon s Katarino Aragonsko in se je poročil z Ano Bolevnovo, ki jo je dal po kratkem zakon obglaviti. Nato sc je poročil z Jano Sevmourjevo, potem Ano iz Cleveja in pozneje Katarino Hovvardovo, ki jo je dal isto tako obglaviti. Njegova zadnja žena je bila Katarina Parrova. L. 1557. se je nadvojvoda Ferdinand Tirolski poročil z nečakinjo bogatega avgsbur-škega trgovca NVelserja Filipino. Njegov oče Ferdinand f. Avstrijski pa je dosegel, da se je ta zakon držal tajno in da so bili otroci iz tega zakona brez nasledstvenih pravic. Med avstrijskimi nadvojvodi jih je v ostalem cela vrsta, ki so se odpovedali svojim pravicam in naslovom, da so se mogli poročiti z ljubljenimi ženskami in njih ljubezni so v mnogih primerih tako romantične, da so dajale pisateljem snov za romane in gledališke igre. Najbolj znana sta pač primera nadvojvode Ivana, ki se je poročil s hčerjo nekega poštarja, in nadvojvode Johanna Salvatorja ki si je po poroki z neko Mili Stublovo nadel meščansko ime Orth. Sele nedavno umrli nadvojvoda Leopold z meščanskim priimkom VVolfling je bil v prvem zakonu poročen s hčerko nekega brnskega častnika. Viljemino Ada-mowiczevo Ta zakon je postal izredno nesrečen in se je kmalu ločil. Tudi avstrijski prestolonaslednik, nadvojvoda Franc Ferdinand se je poročil z grofico Sofijo Chot-kovo. potem ko je prej izjavil, da otroci iz tega zakona ne bodo imeli pravice do prestol on asledstva Redki primer, da jc dekla posfa'a cesarica. se je zgodil v Rusiji: Car Peter Veliki se je poročil 1. 1723. kakor znano, s svojo dolgoletno ljubavnico Katarino Aleksejevo, ki je postala po Petrovi smrti vladarica Rusov. Tudi car Aleksander II. sc je poroči! z žensko nižjega stanu kne-ginio Katarino Mihajlovno .lurjevsko. Veliko senzacijo je v prejšnjem stoletju zbudila tudi poroka danskega kralja Friderika VII z modistko Luizo Kristino Ras-mussenovo, a pruski kralj Friderik Viljem III. se je po smrti svoje prve žene poročil z grofico Avgusto Harrachovo. Italijanski kralj Viktor Emanuel II. se je po smrti svoje prve žene poročil s svojo mladostno ljubeznijo Rosino Vercellano, ki jo je napravil grofico. Nove španske znamke immmmmk Prva španska znamka nacionalističnega režima. Prej ženska f London v dnevih razburjenja Londonska policija razganja množice radovednežev na Dovvning Streetu, kjer se Baldwin posvetuje s svojimi ministri — proti plačilu Ussdepolnl poljub na smritistlčni seji Sodila razprava v Pre cottu v državi Min-riesoti je po vetila v čudno trgovino, ki je pač edinstvena. Pred sodnikom -e je moral zagovarjati zavoljo varan j a javnosti bivši misionar na Kitajskem C. W. Clark, ki je sodeloval v zadnjih časih samo z verskimi ločinami in spiritistiCnimi družbami ter si je orni lil pravo izposojevalnico za -— duhove in strahove. Vsepovs ku-šal sem najti na njem kakršen koli zna* njegove spremembe, to je njegovega prejšnjega spola — zaman! Pred menoj stoji mož, z moškimi mišicami, z glava, pr i, telesom moškega. Tako popolnoma je moški ta moški, da se je ta večer pozabil obriti. Koubek mi je pripovedrval, da je bil že šampion v lahki atleti d, ko e mu je »to« zgodilo. V nekoliko mesecih se bo znova posvetil lahki atletiki, potem pa se bo boril z moškimi. Spreg vorila 'va tudi o delikatnejših vprašanjih. Ta mož je drugim moškim v resnici zelo podoben, da sem ga z nekakšnim obotavljanjem vprašal, ali ne računa morda z možnostjo, da bi ponovno spremenil spol. Nato sta Kou-be\* in njegov menažer prestrašeno vzkliknila: »Na! . . . nemogoče! . . . absolutno nemogoče!« V ostalem je bil Koubek vedno čutil, da bi moral biti u itvrjen kot moški. To je bil: celo tedaj, ko živel kot ženska med ženskami. »Vidite«, je dejal, prej iem se čutil vedno tako ne-irečne^a. ( Danes mi gre izvrstno. Hočem le kmalu v Prago nazaj, da se tam poročim z mlado študentko.« In pa tuli zato, da si dobi nove osebne listine. Kajti njegovi papirji f>e glasijo še vedno na stenotipi t o Zdenko Koubkavo, ne pa na Zdenka Koubka.« Japonski cesar si je te dni ogledal palačo novega parlamenta v Tokiju. Zgradba Je veljala 28 milijonov jenov, gradili pa so jo celih 22 let ANEKDOTA Cesarica Marija Terezija je dejala nekega dne knezu Kaunitzu, naj ne da napredovati lahkomiselnim častnikom. »Veličanstvo, če bi vaš oče tako mislil,« je dejal Kaunitz, »bi bil jaz še danes poročnik«. VSAK DAN ENA Kulturni pregled Ramovš, Kratka zgodovina slovenskega jezika Zaroka angleškega velepiemenitaša Londonska družba se pogovarja ta časa o zaroki vojvode Norfo'škega z Lavinio Struttovi, edinko lorda VelPer^a Zaročenec spada med vrhove britske visotke aristokracije. nosti naslov -prvega angleškega vojvode« in >grofovskega maršala«. Po sto letni Lrad-ciji polaga kralj ob svojem kronanju Prisego v njegove roke. VojvoJa Norfolškj je poklican imetj kakor njegovi predniki pomenijo ulogo na kraljevem dvoru. Poroka se bo izvršila še Pred krona niem kraija Edvarda VIII. Angleški kralj premega Is a svojem posestvu i?oru Častit pri Ber-wicku on Tvveed je umrl v starosti 90 let lord Joicey, najbogatejši lastnik premogovnikov na Angleškem. Svojo kariero je začel kot pisarniški sluga, sedaj cenijo njegovo zapuščino na 4 do 5 milijonov funtov šter-lingov. L. 1893. ga je kraljica Viktorija dvignila v plemiški stan. Od 1. 1885. je pripadal tudi oarlamentu, in sicer najprvo kot liberalec, pozneje kot konservativec. Bil je poseben nasprotnik ženske volilne pravice, ki se je pa uveljavila navzlic njemu. Orientalski pregovori Dobra beseda jc b;k pr&d plugom. Vsak lotos ima steblo. Tudi težke ure imajo po šestdeset minut. Ubogunu pada kruh iz ust. Sposoben človek si tudi na riževem polju ohiraini suhe noge. Pod skopuhovo mizo gladujejo kamni. Zaupaj v boga — toda zveži svojemu velbiodu noge. »Res ne vem, kai mi boli kaže storiti, da shujšam; ali se peljati v Karlove Vari, da shujšam s pomočjo tamkajšnje kure, ali l»a živeti mesec dni samo od dejanskega zaslužka«. (»Muškete«) Po daljšem presledka je izšel tretji zvezek Akademske biblioteke, že daijv časa napovedovani spis univ. prof. dr. Frana Ramovša »Kratka zgodovina slovenskega jezika« (L del, 248 str. v 8°, 14 čitežev. izdala Akademska založba v Ljubljani). tpnčo vodilnega mesta, ki ga zavzema pisec med &ioveiiu>Li in spričo znanstvene važnosu tvarine. ki jo obravnava v svojem opisu, bi bilo odveč poudarjati pomen tega dela. »Historična slov niča slovenskega jezika«, ki jo piše prof. Ramovš, izhaja prepočasi (dosiej sta izšla dva zvezka) in je nnmo tega preveč strokovno delo, da bi mogla biti uo-stopna širšim vrstam našega izobraženstva. Štrekljeva »Historična slovnica«, ki jo je pred leti izdalo Zgodovinsko društvo v Mariboru, je fragmentarna. Lep odziv, ki se je pokazal za Ramovšovo karto slovenskih narečij v veliki in v majhni izdaji, je opozarjal na to, da naše izobraženstvo čuti potrebo spisa, ki bi smotrno prikazal razvoj našega jezika. To tembolj, ker sega zanimanje za domači jezik in njegove proi> leme zelo široko, kakor se je pokazalo aa pr. ob izidu »Slovenskega pravopisa«. Ze dolgo imajo slovenski jezikoslovci množico »kibicev«, ki se stalno zanimajo za vse poteze na njihovi »deski«. Jezikoslovno količkaj zainteresiran izobraženec 1k) segel po Kamoševi »Kratki zgodovini slovenskega jezika« z nevsakdanjim zanimanjem. Ko bo delo končano, bo imel ne samo študent slavistike, marveč sploh vsak slavist in slehern jezikovno zainteresiran izobraženec priročnik za zgodovino slovenskega jezika kakor ga je doslej pogrešili. Uvaževati moramo, da tako delo zbira rezultate vseh dosedanjih raziskavanj in proučevanj in bo ostalo za nedogledno dobo vodilnega pomena. Zato ni le vljudnostni poklon. če zapišemo, da je z Ramovševo »Kratko zgodovino slovenskega jezika« zopet izpopolnjena velika vrzel v naši znanstveni literaturi. Vrednost tega spisa je tem večja, ker je pisec besedo kratki razumei v tem primeru širše kakor smo izprva pričakovali in je razdelil tvarino na dve knjigi. Nadejamo se, da izide kmalu drugi del in tako zaključi ta važni doprinos znanstveni literaturi. Spis prof. dr. Ramovša je vzlic prizadevanju. da bi bil dostopen kar moči širokemu krogu izobražencev, znanstven ne le po strogo kritični metodi, marveč tudi po obravnavanju tvarine. V slednjem pogini u bo za nefilološko šolanega čitatelja še vedno trd oreh. Citatelju. ki utegne obtičati na tistih straneh, kjer prehaja pisatelj h gla-šoslovnim razčlembam in primerjavam, bo podal pregledno, zgolj opisno sliko razvoja slovenskega jezika dr. Joža Glonar v drugi, razširjeni in izpopolnjeni izdaji svojega spisa »Naš jezik« (napoveduje jo Umetniška propaganda). Vzlic vsem težkočam, ki jih nam nefilolocom nudi teren jezikoslovne znanosti je delo dr. Ramovša vendarle vredno tudi našega proučevanja. Umljivo je. da bo druga pot. skozi njegove strani dolgotrajna in nnporn-"jša. kakor bi jo hoteli imeti, vendar opažamo, da se z mnogih stra- ni odpirajo vabljivi pogledi ne le v strukturo našega jezika, marveč tudi v probleme našega zgodovinskega razvoja. Uvod (1—12) obravnava ozemlje slovenskega jezika in število Slovencev, izvor imena »slovenski«, prvotno ozemlje našega jezika ter domača in tujejezična plemena. V prvem poglavju (1:1—67) razglablja pisec pota in načine jezikovnega razvoja, prehode iz indoevropskega jezika k pnisiovan-skemu jeziku, vprašanje praslovanske domovine, razvoj praslovanskega jezika in prehod k jeziku alpskih Slovanov. Nato označuje j*'7.ikovne značilnosti alpske »lovan-ščine, v kolikor so znane in se bavi z nje razmerjem do balkanske slovanščine. Pregled zgodnjih in splošnih slovenskih jezikovnih in dialektičnih novosti zaključuje prvo poglavje. Drugo poglavje (68—95) je nemalega pomena zlasti s kulturnopolitične strani, ker obravnava položaj slovenščine v krogu slovanskih jezikov. Tu imamo predvsem določitev pojma »jezikovno sorodstvo« nato pa podatke o prask)vanskih dialektičnih novostih, o južnem pra slovanskem dialektu, o skupnosti zapadnega ju-žnoslovanskega jezika kot osnove sa slovenščino in srbohrvaščino, o zgodnjih razlikah v tem jeziku, o razmerju slovenščine do srbohrvaščine, o slovenščini v odnosu do kajkavščine čakavščine in zapadne slovanščine. posebej še o pomembnosti nekaterih glasoslovnih pojavov za- razmerje slovenščine do slovašoine in za potek slovanske naselitve v Alpah. Nadaljnje poglavje (96—145) je posvečeno razčlenjenju našega jezika. Obravnava postanek in razvoj dialektičnih novosti in izoglose, definira bistvo dialekta, klasificira slovenske dialekte in njih značilnosti ter prehaja nato na podrobnejši opis slovenskih dialektov po njih skupinah, kakor jih poznamo že iz prejšnje karte slovenskih narečij. Nadaljnji in v tej knjigi končni del (146—242) prehaja rz širine splošnih problemov in pojavov na ožje polje jezikoslovnih študij: obravnava namreč razvoj slovenskih vokalov. Besedilo vesh navedenih posrlavij pojasnujejo črteži. ki dajejo nekaterim važnim pojavom grafično nazotrno-t. Naloga znanstvene kritike je. da po zaslugi oceni delo prof. Ramovša. Ne dvomimo" seveda, da bo vzbudilo pozornost slavističnih krogov v vsej Jugoslaviji in daleč izven njenih meja. Slaviste-jezikoslovce v naši državi bo zlasti zanimalo poglavje, ki med drugim razmejuje slovenščino nasproti srbohrvaščini in je posebno tehtno glede na znano Beličevo teorijo. K Ramovševi knifei bo treba vedno vračati, zakaj zgodoviaa jezika ni zgodovina mrtvih stoletij, roa/rveč opis preteklosti nekega žMjenskega pojava. ki živi v organični kontinuiteti dolga stoletja in skoz.: sedanjost diha v bodočnost. Želeti bi bilo. da bi p'sec dostavil drutri knjigi nekako chrestomatijo naših starih tekstov od brižinskih spomenikov dalje v ir.virni transkribciji in primerov naših dialektičnih tekstov; tako bi knjiga mnogo pridobila na svoji nazornosti. Kadar se utrga oblak Joke Zigona »Kadar se utrga oblak«, prva slovenska novost, katere krst smo videli v tej sezoni, je vsekakor zanimiv, izreden pojav. Prvič je tokrait, da je Joka Žigon, avtor literarno zgodovinske študije o Slovenski Matici, stopil pred javnost s čisto književn>m delom in nad vse redek je primer, da bi dramatski prvenec kazal toliko stilne dognanosti in jezikovne tvorne mooi. kakor smo to doživeli ob njem. D je kljub temu m kljub vsej notranji in-pulzivni sili tragičnega konflikta, ki tvori osrčje drame, končni vtiis ob predstavi vendarle oslal nejasen. razbHnjen, nosnita krivdo bržkone vsak do neke mere, pisatelj in uprizoritev. »Kadar se utrga oblak« (v »Gledališkem listu« in na lepakih so delo po krivem prekrstili v »Če se utrga oblak«, kar priča samo, da nekaterim odgovornim ljudem v vodstvu našega Narodnega gledališča manjka pravega tenkoslušja za jezik) je tipična idejna drama mladega rodu, saj je vsa problematika zastavljena ob revolucionarnem — v socialnem in moralnem pomenu te besede — nasprotju med polume-š?anskim mogotcem, lesnim trgovcem Jakobom Ka lanom in njegovim sinom Lojzetom. ki se z malo canka-rja-nsko skepso obremenjen, punta zoper oblast in red očetr.je hiše in sveta, kii se ju po njegovem s-ooznanju držijo le krivica, beda in kri-Idejne osnove te Loizetove upornosti so precej medle in neodločne, njegovemu odnosu do očeta kraljuje bolj neko pritajeno skeleče čustvo kakor misel in voli a. Na koncu se nam razjasni ta rese-n^rnent: stari Kalan mu ni prnvi oče., njegov oče je Kalanov prvi Žagar Andrej, čigar dom je stari mogotec nekoč na poti za svojrim triumfom pcmandral in njega samega pognal v svet. Ob koncu prvega dejanih pride do prve rahle slutnje ta stvamejši. ot'-pl jivejši prelom, katerega tragika je obtežena še z okolnostjo. da se je bila med Loizet«m in Andrejevo hčerko Lenko med tem mmletle ljubezen. Vprašanje incesta, pač eden namrvobitnejših motrvov vsega odi-skegn sveta, se tu sproži -vzporedno z vprašanjem, zadetim iz najbo'j • žgočega dna modernih dni, z vprašanjem socialne krivde iti z-adosčenja. a le ptvo izmed n jiju inide ob koncu svojo na;V»lj člov-p«ko, pa hkratu najmanj presenet1 jivo rešitev: ^nd^ei. ki je v svoiem srcu že koval ma-a^evanie. se v neurju, ko se je utrgal ob-žrtvuie za svojega sina in njegov dom, Lenka, n^mani izoblikovana in najmanj rv^m^Tna^^a poslava v if?ri. pa se v pn-sledniem obutvi, ko je čula vso skrivnost, vrže čez jez. Na pozormni o^te^e stari Kalan s svnvmi in zanje bi se drama lahko začela od kraja. Igra z vzporedjem notranjega razdora v Kalanovi hiši in neurja, ki odnese žago in jez. v uprizoritvi ni mogla priti do učinkovitega izraza, ker je simbolna podoba vendarle preveč oddaljena od neposredne tragike vseh, ki so zapleteni v dramo. Takšnih odprtih, nerešenih vzporedij, ki se nikjer ne vjemajo, je v Zigonovern delu nekaj več, a najbolj občutno je morda neskladje med njegovim lepim, z vso literarno skrbnostjo izklesanim jeznkom m pa ambijentom, v katerem ga njegovi ljudje govore. Zavoljo teh notranjih neskladij je stala režija pred težko dilemo. aLi naj gTe za slogom besede in se skuša dokopati do g.lobljnh psiholoških osnov, ali pa naj ostane pri zunanjem osnutku lahkotnejše, bolj površinske ljudske igre. Ciril Debevec se je odložil z