Posamezna Številka stane 40 vinarjev«	Izhaja	vsak	četrtek.
Štev. 30.	V	Ljubljani*	dne	26.	junija	1919.	Leto	XIV.
Celoletna	naročnina	znaša	K	12’—
polletna	«.	.	«
četrtletna	»	«	.	3-—
munmmmummmmiinmni;
iiuiiiiniiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiuniiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituuiiiii
niinimitnniitiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitimniiiniitiiiiiiiiiMiitiiiiiinniiiiiiiiniiiiiinHiiiiiitiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiuiiiiniimiiiiiKiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiliuiiniiiiiiiiiiiitii
Uredništvo in npravništvo se nahaja v Ljubljani, jugoslovanska tiskarna Oglasi se sprejemajo po dogovora
Pripravljajmo se!
iTabor je minil. Udeleženci so se vrnili flg1 svoje domove. Raznašajo ogenj po Sloveniji in Hrvaški. Povsod naj gore delavska srca. Vžiga naj jih up in radost. Up na uspeh. So ovire. Pri vsakem delu so ovire; ni ga pa izdelka, pri katerem bi bilo treba samo dahniti in nastal bi. Čim jvečji je cilj, ki ga hočemo izvojevati, tem yeč je Ovir, zaprek, zadržkov, polen pred nogami in hlodov čez cesto. A cilj, ki ga hoče doseči Jugoslovanska Strokovna Zveza, je velik. Delavski cilj je danes, doseči vse to, kar so imeli do zdaj pomembni ljudje. Delavski stanovi se pri-
Sravljajo, da prevzamejo v roke državo, o se pravi, vse to, kar so do zdaj imeli denarni mogotci, graščaki, veleizobražen-ci, da celo to, kar so do zdaj imeli v rokah cesarji. Korakoma se bližamo temu Cilju — kakor osvojevalec, ki osvoji najprej samo toliko dežele kolikor je more obvladati in urejevati, potem gre dalje.
Za osvajanje tega, kar nam gre, se vadimo. Vadimo se za vladanje in za ureje-,vanje in za svobodno državljansko življenje v svojih organizacijah. Za vlado je treba sposobnosti; čim bolje poslujejo naše strokovne organizacije, tem bolj stopa na beli dan prepričanje: zreli so za ljudsko državo, Zamogli jo bodo voditi brez je-roba.
Za vlado je treba čuta in zavesti: odgovoren sem pred vso javnostjo za skupno srečo in nesrečo. Vladar ni vladar zaradi sebe, ampak zaradi ljudi. Tudi ljudska vlada ni zaradi tistih, ki so v vladi, ampak zavoljo tistih, ki so izročeni vodstvu in skrbi njihove vlade. Odbori naših organizacij se vadijo v ti odgovornosti. Dobro Vedo, da je uspeh in neuspeh v marsičem Zavisen od njihovega ravnanja. Člani so jim hvaležni. Včasih tudi ne. Ti odbori so vlade v malem in ti člani so državljani v malem, Predpriprava so za ljudsko državo.
Za vlado je treba modre prevdarnosti. Delavci imajo svoje seje. Misli posameznih se zlivajo v eno skupno jasno misel. Želje poedincev se stekajo v eno skupno jasno voljo. Da se ne razkoljejo in ne razbijejo v velika nesoglasja, si že ob začetku začrtajo okvir in osnovne cilje. Tudi Jugoslovanska Strokovna Zveza si je začrtala okvir in osnovne cilje. Temelj, meje, okvir in skupna hiša je prepričanje krščansko. Tu notri smo vsi kakor doma, kakor v družini, v eni rodni hiši. Osrednji cilji so delavske pravice. Te pravice so pravice do kruha,
'Vi. sbi, ■ 1 ' 1	i-1	^
LISTEK.
Jens Johannes Jorgensen:
Sodnjt dan.
Quia gustare intus volumus paratum dulcedinem, amamus foris miseri iamem nostram.
St, Gregorius.
Novembra je bilo, bil je mesec smrti. Narava, ki je še žarela predkratkim v vseh oktobrskih barvah, je bila zdaj bleda, siva in žalostna, dneva ni bilo več, mrzel dež je padal na mrzle gozde, na mokrih poljih je ležala siva megla, ki je zabranjevala pogled v daljavo.
Bilo je novembra, bil je mesec tišine. Zunaj na deželi je bilo tako tiho, kakor pri mrtvih. Ne škrjančevega petja ni bilo pod nebom, ne žgolenja v živih mejah, ne ptičjega drobenja v logih in na vrtih. In na polju niso. mukale krave, ovčjega beke-tanja ui bilo slišati. Vsa živina je bila v hlevih in poredka se je videl kakšen človek.
Klici in smeh poljskih delavcev in konjsko razgetanje so onemeli; nič več sc niso gibali belkastozlati tovori pridelkov po brazdnatih poljskih potih in skozi vrata pristav.
Zunaj na deželi je bilo popolnoma 'iho, in če se ie ustavil samoten popotnik
Zadeva človeške in državljanske Časti in prosta pot do izpopolnitve.
V	boju za te pravice nas vodijo socialna načela. Da se pri teh načelih ne zmotimo, jih primerjamo z vero. Ako soglašajo, je za nas temeljni pomislek odstranjen, da zoper bistvo prave sreče ne bomo grešili. Nam je glavno to, da je res tako kot govorimo in da je prav tako ko delamo. Zakaj kdor gre tja, kjer ni hiše, ne bo prišel v hišo. Kdor pravi, da gre sadje trgat, pa nameri korak v<smer, kjer ni drčves, tisti govori in hodi narobe. Kdor pa res gre tja, kamor pravi, da gre, bo dosegel uspeh.
Za vlado je treba požrtvovalnosti, Vlada mora biti kot starši, ki delajo in skrbe, dočim se otroci igrajo, vesele in jedo. Odbori naših organizacij se morajo na ta način vaditi za vodstvo in vladanje. Dalje morajo biti tisti, ki načelujejo, velikodušni. Starši vedno karajo in popravljajo napake otrok, a odpuščajo tudi vedno.
Ta požrtvovalnost in velikodušnost bo odmevala s časom na državljanih. Pomagali bodo radi, donašali doneske radi. V ljudski državi je pa tega neobhodno treba.
V	državi tiranov in sužnjev tega ni. Tam je vse delo izsiljeno in vsi davki in doneski izprešani. V ljudski državi pa mora vse prispevanje izvirati iz zavesti: za našo skupno družino se gre.
Čas naglo teče. Še malo in stali bomo pred novimi nalogami. Kako usodno bi bilo, ko bi bili mi prespali dan, ko nam je bila na ponudo lastna država. Ko je izpre-govoril Krek: »Zdaj je ura!« Kaj bi bilo, ko b;i ne slišali glasu? Jugoslavija bi šla mimo nas ali pa čez naša telesa.
Zdaj prihaja k nam ljudska država. Zato le veselo in radostno na delo. Delo v strokovni organizaciji je najlepša prilika. Urejeno poslovanje, postrežba članom v njih stanovskih potrebah, točno odpošiljanje prispevkov in vlog, hiter pouk in donesek. Pride dan, ko se bo reklo: »Delavski stanovi, cela država Vam je na ponudo,« in mi bomo rekli: »Dobro, pripravljeni smo. Znamo biti državljani in vladarji. V naših strokovnih organizacijah smo se usposobili.«
Belaiski tabor.
Ideja, misel je kakor vžigalka. Majhen plamenček in lesena trščica pa se dotakne trske polena in cele grmade ter jo zavije v skupen plamen v mogočen žar, kateremu se ne sme daleč na okoli nič približati, drugače se vname in gori s
sredi zmehčanega pota, je slišal kako mu polahno kaplja dež na klobuk, ki je bil trd in težek vsled obilne vlage. Pusto in prazno je bilo na dolgih zmehčanih pokrajinskih cestah, ki so vodile gor in dol ob hribih med golimi rebri od enega k drugemu sivemu obzorju.
V	velikem mestu sredi pokrajine pa so živeli ljudje marljivo kakor vedno. Tovarniški dim je ležal kakor težka, umazana odeja nad njimi in ko se je poveznila noč, je vzkliknila v megli velika razsvetljava stoterih trgov in prostorov, tisočerih cest in ulic. Bilo je kakor razsvetljena parna kotlina nad ognjem, ali kakor svetloba, ki se izliva iz odprtih peklenskih vrat.
Bilo je nekega večera tam v Sodomi.
Ves dan je bilo temno na ozkih cestah in od ranega jutra je gorel plin v globokih prodajalnah, ki gredo kakor jame daleč v hišo — sijajno razsvetljene, bogato obložene z zakladi sveta.
Po tlakovanih cestah in raškovih tankih kamenitih ploščicah pešpota so se valili ljudje — nepretrgana reka v kakor kreda beli razsvetljavi električne luči.
In vsi obrazi so bili bledi pd sodom-skega zraka, bledi kakor platno, ki je bilo oprano s klorom, in iz vsakega obraza je strmelo dvoje oči in za vsakim očesnim parom je gorela ena duša.
Toliko, toliko, toliko oči — in toliko, toliko, ioliko duši
skupnim ognjem. Tako je z mislijo, idejo družabno krščansko. Kakor vžigalica je, ki vname nepokvarjeno dušo in potem zajame nepokvarjeno ljudsko hrepenenje, ljudsko srce in del za delom, plast za plastjo, slednjič vse ljudstvo gori v plamenu svojih vzorov. In kdor pride med ta žar, se sam vname in postane navdušen. Tako je bilo na Šmarni gori. — Po govoru delavskega ministra Gostinčarja, ki je izprego-voril besede: »Ne revoltiranje, ampak pošteno delo bo pomagalo poedincem m državi. Naš posel je pošteno delo, za katero naj vsak dobi, kar za življenje potrebuje« — je prinesel
pozdrav predsedstva V, L. S.
njen podpredsednik Bogumil Remec. Nagovoril je delavski narod v imenu ljudske stranke, ki združuje v sebi delavske stanove. Ljudska stranka je kakor družina, v kateri pomaga brat bratu, sestra sestri. Drugod je razredni boj, pri nas pa sporazumno urejevanje. Delavski stanovi se urejujejo v lastnih stanovskih organizacijah, da pomorejo sebi in skupnosti, da sodelujejo vsi ti stahovi kmetski in delavski in obrtni stan na podlagi krščanske pravičnosti za skupni blagor celega ljudstva. — Odobravanje je sledilo' pozdravu ljudske stranke in njenemu programu, ki je vzajemnost in pravičnost.
Nato je nastopil odposlanec »Doma-goja« in v imenu akademikov hrvatskih je pozdravil tabor vseučiliščnik Tepež: Dijaki, ki rastejo iz istih načel ko delavci krščansko družabnega mišljenja, mislijo z delavci in hočejo delati z delavci. »Iz ljudstva smo,« je dejal, »dolžnost imamo delati zanj.« Narod, ki ima dober naraščaj bo prospeval. Mi hočemo biti dober naraščaj. Dr. Krek je pred 25. leti pomagal ustanoviti dijaško društvo Danico. Dr. J. Ev. Krek je bil vaš in naš učitelj. — Z odobravanjem so sprejeli zborovalci pozdrav. —
Nastopil je
zastopnik hrvatskega delavstva
g. Zatluka: Slovenci, bratje in sestre! Do-šli smo med vas hrvatski delavci, da skupno z vami proslavimo pomembno obletnico, ki ni samo vaša, ampak tudi naša. Mi smo sklenili bratstvo, ker ni med nami vezi samo po krvi, ampak tudi po srcu. Med nami ni mej in ni nobene zapreke, da bi se ne mogli še tesneje združiti za skupno delo v blagor našega ljudstva. Prihajamo mi, hrvatski delavci med vas,
Človek bi postal kar vrtoglav, če bi gledal v vse te človeške duše. In čutil je lahko, kakor da gleda ob robu prepada na dno, če je mislil na vse te ljudi v Sodomi
—	od kod prihajajo, česa iščejo, kam gredo, kakšna bi pač bila njihova usoda na tem in na onem svetu ...
O Pascalu pripovedujejo, da je videl na svoji levi strani venomer brezno. In so pesniki, ki si držijo trenotno roke pred oči svoje duše, ker se jim dozdeva vse kakor odprto okno, kjer se pred njimi odpira neskončnost.
Malo pa jih je, ki bi se za nje življenje na ta način preobrazilo v resničnost in ki resno čutijo, da živijo, da je nad njimi brezmejno brezno in da Se odpira brezmejno brezno pod njimi — da plava zemlja med visokim dnevom in globoko nočjo in življenje sredi med nebesi in peklom.
In ti ljudje, ki je zavest njihovega obstoja nad njimi kakor neprestana svečanost in neprestana groza, ne morejo živeti, ne da bi klečali vsak trenotek v svojih srcih, in njihove duše trepetajo neprestano kakor zvezde, ker opazujejo vedno kakor zvezde božjo vsemogočnost in padejo na tla in molijo živo Večnega.
Vendar za one, ki živijo v Sodomi, je vse to brezsmiselno.
Kajti zanje ni življenje nikoli popolnoma resnično in resničnost nikoli popolnoma ž i -v a. Živijo, ne da bi vedeli in ne da bi vedeli, čemu živijo. Gredo skozi življenje,
da čestitamo vsemu slovenskemu ljudstvu, ki se je stoletja borilo proti sovražnemu tujemu zmaju in mu končno odbilo glavo* Toda tudi sedanji trenutek je strašen. Na vseh straneh imamo sovražnike, Italijana, Nemca, Mažara, Bolgara, Turka. Za nas ni nikdo kot naš Bog in naša poštenost. Treba je zato še bolj strniti naše moči, dai bomo našli v vzajemnosti čim večjo opore za skupno delo. Zato kliče vsem: Slove-nec in Hrvat za vedno brat in brat! (Bur no odobravanje in živijo-klici Hrvatom.'
Min, Gostinčar se je zahvalil pred govorniku za pozdrav ter poudarjal, ds smo se mi Slovenci vedno čutili s Hrvati kot bratje, vedno kot en narod. (Viham« jaritrjevanje.)
V	imenu S, K. S, Z.
je pozdravil skupščino prot. Mazovec it nadaljeval: Naše stališče je pravičnost. It prava pravičnost vlada le v krščanstvu, ki ščiti tudi zatiranega majhnega človeka. Krščanski je tisti, ki vidi tudi v revežu svojega brata in ne samo v bogataša Proti jugoslovanski socialni demokraciji hočemo ustvariti svoj intemacijonalizem, intemacijonalizem krščanske solidarnosti. Naše geslo so besede Onega, ki je rekel; Ljubi svojega bližnjega kakor samega s*« be. Zato se tudi mi Slovenci, ki smo velik del prišli pod tuji jarem, ne vdamo, najmanj pa onemu narodu, kjer je kulturi tako malo razvita, da še čitati ne znajo* Branili se bomo do zadnje sile in v znamenju dela in kulture bomo zmagali (Burno odobravanje.)
V	imenu katoliškega akademičnega starešinstva
je pozdravil skupščino dr. Mirko Božič: Akademični izobraženec in delavec se ne smatrata za. tujca in si tudi že **rvno več nista tuja. Združujejo ju skupni interesi. Nimamo bogastva, nimamo razkošja, samo moč našega duha in dela. To je ono, s čimur si akademik in delavec služita kruh. Naj bi ne bilo zborovanja, na katerem se mi ne bi mogli počutiti domače, kakor se mora tudi delavec počutiti pri nas domačega kot v skupni rodbini. Ob nogah dr. Kreka smo skupno sedeli, in danes vidimo, da so bili njegovi nauki in sodbe prerokbe. V znamenju dela, ob spominu na onega, ki nas je učil, pojdimc roko v roki vsi delavski stanovi in umolknile bodo vse temne sile. (Burno odobravanje.)
kakor gredo otroci ob robu prepada. Živijo, kakor da bi sanjali, ali kakor da bi poslušali zgodbo, pravljico, nekaj, kar se tiče nekega drugega, nje same pa prav nič ne briga, nekaj, kar niti popolnoma resnično ni. Živijo, ne da bi vedeli, da je življenje resno in ne da bi zapazili, da je svet grozovito resničen. Samo posamezni veliki, trdi udarci usode razcepijo trenotno meglo okoli njihove duše — a iz globokega dna čutov in lastnega jaza se dvigne iz-nova čarobna megla, obide vzbujajočo se voljo, jo omami s pozabljenjem, jo zaprede v sanje, napolni jo s koprnjenjem, dokler človek ne nadaljuje svoje samotne poti v megli in je svet daleč proč kakor komaj vidne zavese ali kakor speče hiše ponoči in ni ničesar tukaj ko steza, ki se po njej potuje, steza, ki je človekova lastna steza in ki jo ima zato rad, steza, ki vodi — kam?
Kdor je šel tisti večer po sodomskih cestah, je videl prihajati delavec iz velikih tovaren, ki so njih parne piščali prodirale temo in naznanjale prostost. Trumoma so se prikazovali na dan težki močni možje, ki slcni njihova vera na sebi samih, ki je njihovo upanje večja plača in njihova ljubezen nizkotna in uboga slast. Šli so mimo, in njihovi beli pogledi, ki so se poka-zavali v počrnelih obličjih, so bili sovražno in zasmehovalno namenjeni finim damam, riališpsr.im gospodom. Črne delavske množice so se kljubovalno pomikale po asfaltu, ki so ga bili položili sami — mimo hiš,
l
Po teh pozdravih nastopil in go« roril krasen govor
o socialnih silah
urednik Kremžar. Prave in napačne misli gibljejo vet. Dobre in zle struje potegujejo družbo v svoj vrtinec. Katastrofa je prišla čez Evropo. Edina rešilna misel je misel krščanske pravičnosti in solidarnosti.
Zborovanje je vodil ves čas minister za socialno politiko in predsednik Jugoslovanske Strokovne Zveze Gostinčar, Nastopilo je še pet zastopnikov in odposlancev, ki so pozdravili dan krščansko družabnega delavstva.
V	imenu »Svete vojske«
je pozdravil zborovanje g. Stabej: Dobro pa je, da ne pozabimo danes tudi na ono idejo, ki jo je dr, Krek tudi propagiral, idejo treznosti. Pozdravljam vas v imenu »Svete vojske«, ki dela tudi za zboljšanje delavskih razmer. Kdo hujše pogublja delavski stan kakor ravno alkoholizem. »Sveta vojska« se ravno z bojem proti alkoholizmu bori tudi za zboljšanje gmotnega stanja delavstva. Zato sc hočemo boriti roko v roki
V	imenu
Jugoslovanske kmetske zveze
fe pozdravil zborovanje njen odbornik, župan Karpe iz Most: Kmet in delavec morata ostati edina. Saj smo vsi kmetski sinovi in vsi delamo. Pozdravljam v imenu kmetskega stanu vse zborovalce. Skupno hočemo korakati in tudi skupno hočemo omagati. (Odobravanje.)
Predsednik, minister Gostinčar: Morda je nastop predgovornika eden najlepših, ker nam najjasnejše dokazuje solidarnost vseh naših delavskih stanov. Dal Bog, da bi se to edinstvo še bolj utrdilo. Treba je, da skupno korakamo in da drug drugemu pomagamo. (Odobravanje.)
Zastopnik
»Slomškove zveze«
nadučitelj Štrukelj: Kjer je slovensko ljud-iBtvo zbrano, tam mora biti tudi učitelj. Krščanska organizacija delavstva slavi danes 251etnico svojega obstanka po zaslugi pokojnega dr. Kreka. Tudi učiteljstvo se je organiziralo. Viharne čase ste preživeli obe naši organizaciji, toda seme, ki ga je zasejal dr. Krek, je vzklilo. Doživeli bomo nove viharje, a tudi ti bodo prešli, odnesli bodo morebiti ljuliko, a zrno bo ostalo in zlata pšenica. V tem prepričanju pozdravljam zborovanje, (Odobravanje,)
Proti krivičnemu miru.
Nato je urednik g. Besednjak utemeljeval resolucijo proti krivičnemu miru, ki slove:
Jugoslov. kršč. proletariat, združen na velikem delavskem taboru na šmarni gori pri Ljubljani: povzdiguje svoj glas proti nasilju, ki ga misli naložiti Pariz malim narodovi. Z zaničevanjem protestira proti miru, ki ga združeni kapitalizem en-tente narekuje slovenskemu narodu. Mir, ki razdeljuje najmanjši narod Evrope med 5 držav, je posmeh pravice in samoodločbe narodov. Naše organizirano delavstvo ne bo imperijalističnih spletkarij, ki jih zovejo pariški mir, nikdar pripoznalo in odreka onim štirim možem v Parizu vsako pravico, odločevati o usodi in bodočnosti našega ljudstva.
Resolucija je bila soglasno med viharnim odobravanjem sprejeta.
ki »o jih bili sezidali sami — in mimo ob prodajalnah, ki so jih bili napolnili z dragocenim blagom sami. In njihovi beli razdraženi pogledi so pravili damam in gospodom: če vzamemo nekega dne vse to nazaj, s čim bi pač potem pokrivali svojo nagote? In nekaj pogledov je vzplamtelo močneje in povedali so: »Mogoče ta dan ni tako zelo daleč.«
Mali gospodje v čistem perilu in finih oblekah so prihajali iz komptoarjev, kjer bo ogoljufali one, ki so bili v njihovi službi, in obkradli blagajne, ki naj bi jih varovali, In na dogovorjenem oglu so srečali vitke, stasne dame, ki so bela njih obličja, bela za temnim pajčolanom, zastražena od velikih klobukov s smelo vihrajočimi peresi. In zrak okoli teh žensk je dišal močno in sladko, kakor od strupenih lilij.
Tudi posamezni umetniki so šli med množico — možje, ki je njih srce poznalo boljšo srečo in čistejše veselje ko drugi. In vendar je vleklo tudi njihov čut, kakor čut drugih — da izpraznijo kelih vrvenja, ki se jim je ponujal od krvave in zamazane roke — zapraviti življenje, ki se ne more dobiti več nazaj in umreti polagoma smrt ugodja na torišču poteptanih cvetlic.
Tako so vsi v Sodomi poželeli biti nasičeni z istim grehom in biti napolnjeni z isto krivo lučjo — z lučjo, ki je posrebr-njevala ta novemberski večer mokri so-domski asfalt, ta večer po dnevu megle in tmine v smrtnem mesecu novembru. (Dalje.)
a.
Za t em Je
zastopnik obmejnih Štajerskih delavcev
tov. Krepek iz Maribora v lepem govoru pozdravili delavsko slovesnost. Končal je z zagotovilom, da je krščanski proletarijat tudi na Štajerskem, posebno v Mariboru dobro organiziran ter pripravljen vse storiti za zmago idej, ki jih je učil rajni oče dr. Krek. (Odobravanje.)
Sklep zborovanja.
Predsednik, minister Gostinčar: Ker je lista govornikov izčrpana, se zahvaljujem vsem, ki so se udeležili današnje proslave. Hvala vsem govornikom, ki so pojasnili naše stališče. Pred nami je velika cesta, ki pelje v svet, v našo bodočnost. Pojdimo po njej vzajemni, da nas ne bo mogla nobena sila razdejati. Morda nam bo treba še veliko pretrpeti, toda poslu-žiti se moramo vseh možnosti, da bomo dosegli svoj cilj.
Nato se je skupščina zaključila.
Ljudski tabor popoldne.
Na obeh straneh Save pod Šmarno goro ob železnem mostu so dvigali mlaji pod nebo svoje glave. Na desnem bregu so pokosili travo, po trati so stale zabite pripravljene klopi in mize po pokošeni ravnici. A ni zadoščalo. S Šmarne gore so se vračale radostne trume, ena za drugo, roj za rojem. Hiša pri Žibertu, dvor in trata, vse se je napolnilo. Napolnilo se je tudi na levem bregu Save. Ljudje so posedli po klopeh po tleh daleč na okrog, a na kraju ,ki je bil določen za popoldansko zbiranje, je bila vedna gneča. Ob dveh popoldne se je začel drugi delavski ljudski tabor.
To je bil res ljudski tabor. Govorilo se je na več krajih obširnega protora, na oddaljenem kraju je zboroval v senci dreves občni zbor.
Na glavnem mestu
pa je bil pripravljen govorniški oder. Po vrsti so stopali nanj odposlanci skupin kot pravi ljudski govorniki. Otvoril je zborovanje podpredsednik Moškerc. Predsedoval je Ziller. Govorila sta Ziller in Bohar, oba veterana, ki sta stala ob rojstvu delavske organizacije pred 25 leti. Govoril je minister Gostinčar dvakrat, g. Zatluka, Ivan Gostinčar, zastopniki Hrvatov, zastopnik iz Dalmacije, zastopnik hrvatskih železničarjev, barjaktar hrvatskih skupin, Peter Rozman iz Jesenic, Komljanec. Tudi ženske so govorile. Med veterani, ki so sodelovali pred 25. leti v naši organizaciji, smo videli pri slavlju še tovariše: upravitelja Rakovca, delovodjo Zalesjaka, Gol-majerja in med delavkami Josipino in Ano Srakarjevo, tovariša Rozmana z Jesenic, Vidica iz Tržiča in druge, — Gosp. Jernej Hafner je poslal
pismeni pozdrav.
»Po nedeljskem opravilu zadržan ne morem pravočasno na tabor. Naj zavest, da je v skupnosti in v veri nepremagljiva moč, napolni* delavska srca z veselim upanjem v novi ča^, ko bo vladala Kristusova ljubezen in mir med narodi, katerim je liberalizem vsilil puške v roke, socializem pa bakljo revolucije, v kateri se ropa in mori rodne brate. Krekova beseda, Krekovo zgledno delo naj utrdi v slovenskem delavcu rešilno prepričanje, da bomo zmagali nad krivico z združeno močjo po geslu: moli in delaj! Po Mariji daj Vsemogočni rast in obilni sad semenu, ki ga seje danes delo tabora v delavska srca!«
Na taboru je govorilo vsega vkup trinajst govornikov. Vmes med govori je donelo petje, igrala godba.
Služkinje.
Dopoldanski tabor so pomnožile popoldne odposlanke služkinj. Ko so izvršile delo doma, so prišle, da pokažejo svojo vzajemnost z organiziranim delavstvom. Kakor znano, šteje organizacija služkinj samo v Ljubljani 1000 članic.
Na zelenem travniku se je vršila
prosta ljudska zabava.
Šalpva pošta, srečolov, licitacija... nastopali so pevski zbori posameznih skupin. Igrali so kolo ... srbski vojaki... vmes Hrvati... naši, Ljudski oder, V namiznih napisih si bral vsa jugoslovanska mesta. Večkrat so se slikali že na Šmarni gori in pod goro. Tako na primer skupina iz Bohinja in »Ljudski oder«.
Jeseniška godba
je igrala dovršeno. Na več krajih si čul njeno pohvalo. Vrla skupina JSZ , Jesenice, se je ob zadnjem preganjanju utrdila. Velikodušno in požrtvovalno se je odločila na lastne stroške sodelovati na delavskem taboru, ker se pripravljalni odbor ni mogel odločiti za izdatek. A požrtvovalnosti pride plačilo. Bog je blagoslovil tudi dohodek.
, Fantje iz oliolice Št. Vid in Šmartno
so odlikovali dohajajoče udeležence s tem, da so postavili mlaie in dekleta so
pm spletle vence. Početje vrlih mladeničev je z veliko jezo opazovalo par skritih nasprotnikov. Ob nevidni priliki so jim prekucnili dvoje mlajev v Savo. Naglo so jo posmukali in popihali. A pravočasno so opazili to navdušeni naši mladi prijatelji in vsi mlaji so zopet ponosno dvigali vrhove, na njih pa so zaplapolale zastave.
Dekleta v Št. Vidu
so pričakovale dohajajoče vozove s cvetjem. V zelenje in veselje so se odele vrste — cvetje na prsih in za klobukom. Jugoslovanska Strokovna Zveza dolguje zahvalo tem dekletom.
Odlični gostje na delavskem taboru.
Mnogo naših kulturnih delavcev je posvetilo ljudski dan: Orlovska Zveza s svojim predsedstvom, urednika Besednjak in Kremžar, pesnik Narte Velikonja, podpredsednik V. L, S. Remec, oba stolna vikarja Zabret in Škrbec, duh, svetnik Potokar, organizator Bor iz Bohinja, voditelj rokodelskega doma Pintar, zastopstvo Domagoja iz Zagreba z drugimi hrvatski-mi gosti se je nahajal na taboru del. duhovnik iz Zagreba in urednik Pavel Jesih. Dospel je tudi, ko je dokončal delo doma v Ljubljani predsednik Slov. Krščanskosocialne Zveze, pisatelj in dramatik Fr. Finžgar v družbi z urednikom dr. Izidorjem Cankarjem.
Iznenadil pa je prihod gostov iz Beograda. Srečevaje odhajajoče trume in vozove se je pojavil na ljudskem taborišču
finančni minister države SHS dr. Momčilo Ninčič.
Izstopil je iz avtomobila in ob njegovem avtomobilu se je ustavil drug avtomobil, ki ga je spremljal. Izstopili so načelniki in tajniki oddelkov njegovega kabineta. Sprva ga nihče ni poznal. Poiskal je ministra Gostinčarja in ta je sporočil, da želi govoriti s Hrvati iz Zagreba. Predstavila se mu je skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze iz Zagreba, skupina tobačne tovarne iz Ljubljane, šentjakobski meščani z dvema Orloma, hrvatski in srbski Častniki iz Istre, ki so mu povedali o našem ljudstvu in o bojih na Koroškem, delavska dekleta v narordnih nošah, katerih ena ga je pozdravila v imenu ostalih. Srbske goste je narod naš živahno pozdravljal. Navzoč je bil tudi srbski urednik Markovič. Veselo in priprosto razgo-varjanje se je vnelo in minister Gostinčar je pojasnjeval svojemu srbskemu tovarišu to in ono,
.Z naglico se je približal čas razhoda. Odhajajoči so mahali z zastavicami raz vozove. Živio in nazdar klici so doneli okrog vsakega odhajajočih voz. Bil je to res lep in blagoslovljen dan.
Sklep.
Dan ta je bil namenjen spominu, ko se je začelo , delati smotreno za ljudsko, za delavsko srečo. Bil pa je tudi odločen, da pokrepča srca in razpali duše za sedanje in bodoče delo, da bo ljudstvo srečno. Kako je vendar lepo, kadar se ljudstvo veseli! Zaradi tega veselja je bil lep ta dan. Puščobno in turobno je bilo zadnja štiri leta, tačas, ko so se pasli prvaki in velegenerali, ljudstvo pa je ječalo. Solnčno in jasno pa je bilo ta dan, ko je zrl dr. Krek iz enega sveta, kako klije radost iz njegovih žrtev, in ko se je smehljal očka Gostinčar, ko je zrl, kako prav je, da so se odločili delavci na krščanska pota in je tudi on med/prvimi k temu pomagal.
—	Delavske postave se delajo v njegovem kabinetu in javno mnenje stopa na delavčevo stran. K temu razpoloženju je pomagal tudi šmamogorski delavski tabor.
Le rasti delavec, delavsko ljudstvo in tvoja strokovna organizacija. Krščanska misel je na tvoji strani in ti na njeni. Zaito zmagaš.
Pogled t bodočnost.
Komaj milijon Slovencev bo ostalo v naši mladi državi, in vendar vemo, do bomo igrali v njej važno ulogo, da bomo sol zemlje. Ker je pa naš pomen tako daleko-sežen, si moramo začrtati jasno pot v novo življenje. Od našega dela bo odvisno, ali bo vpliv Slovenstva na Jugoslavijo dober ali uničujoč. Samo to bomo imeli, kar si bomo sami ustvarili, Wilsonov, ki bi nas reševali in delali za nas, ne smemo pričakovati,	.....
Med posameznimi socijalnimi plastmi našega naroda se bo v bližnjem času izvršilo veliko premikanje. Število poljedelcev bo padlo, industrializacija naše zemlje bo pa zvišala število delavcev. Kar se tiče izvoza v druge dele države in tujino, bo Slovenija najbolj razvita v industriji, Hr-vatska, Bosna, Banat in Srbija bodo ostale kmečke dežele. Pomen delavstva s bo torej v Sloveniji silno dvignil in od delavstva bo v veliki meri odvisno, kako bomo Slovenci vplivali na razvoj nove države. In tu stopa pred delavca vprašanje:	V
kako smer pojdeš, na desno ali levo? Hočeš uničiti temelje vsega obstoječega in VDOstaviti v bratomornem boju proti vsem,
'	'A
ki ne spadajo k tvojemu stanu, državo sužnjev? Ali želiš, da boš delal, delal v svobodni, vsem slojem pravični domovini, kjer ne bo vladal več kapitalizem?
Samo na razvalinah sedanjega družabnega in gospodarskega reda more zrasti nova država! trde socijalni demokratje. Samo v državi, kjer bodo vladale s pametnimi zakoni in krščansko ljubeznijo urejene razmere, ki bodo dajale vsakemu človeku pravico do dela in poštenega življenja, kjer bo izključeno izkoriščanje od strani kapitalizma — samo v taki državi bo tudi delavec pravično plačan in preskrbljen. Te dve načeli si stojita nasproti. Slovenski delavec bo vedel, kaj mu veleva njegova vest in dolžnost do sebe, svojcev, Boga in domovine.
Pregledali smo svoje vrste in vidimo, da je načelo krščanskega socializma globoko prodrlo med delavstvo. Vendar moramo še bolj strniti svoje vrste, se še bolj tesno organizirati, da bomo v hipu borbe, ki se bliža, močna armada zavestnih, globoke vere v zmago svojih večnih načel prožetih mož.
Jugoslavija čaka na nas. Razorana njiva čaka, da začno padati v njo semena novega življenja.
O bratje, o bratje, zdaj prišel je čas,
o bratje, o bratje, kako je v vas?
So li njive vaše zorane?
Delavstvo, veliki Sejalec velikih načel, ne pozabi, da si bilo vedno prvobori-telj zdravemu in mogočnemu Krekovemu pokretu! Na novo vztrajno delo, da zgradimo močno organizacijo jugoslovanske katoliške delavske demokracije, ki ^ bo udarila temelj socijalno pravični državi Jugoslovanov.
Alfa.
POZOR PRIJATELJU Tudi v Zagrebu
se vrši delavsko slavlje. Okrožje Jugoslovanske Strokovne Zveze za Hrvatsko in Slavonijo ima svoj praznik letos čez dober mesec dne 3. avgusta. Hrvatska delavska zveza — hrvatska veja Jugoslovanske Strokovne Zveze ima svoj praznik bla-goslovljenja delavske zastave. Z brati Hrvati se bomo veselili tudi mi. Saj je tudi ta slovesnost praznik Jugoslovanske Strokovne Zveze. Razume se, da se udeležimo dneva člani Jugoslovanske Strokovne zveze iz Slovenije. V ta namen se setavi poseben odsek v Ljubljani. — Na novo se bomo spoznali, nove skupne načrte sklenili v večjih in manjših prijateljskih krogih. Kdor ima norodno nošo, se želi, da pohiti v Zagreb v narodni noši. Hrvatski udeleženci na Šmarni gori so izrekli željo, da se to zgodi. — Vse, ki nameravajo iti med naše brate v Zagreb dne 3. avgusta, prosimo, da pravočasno prijavijo svojo udeležbo Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Ljubljani,
Delavstvo fores jezika. — Povišani prispevki.
V	ječi v Aradu so hirali jetniki. Nihče jih ni slišal, nihče ni vedel za njih umiranje, za njihovo lakoto, za njihove tvore, za njihovo trganje po udih, nihče ni znal za njih obupno bolest zapuščenosti, ki je ležala na njihovih pljučih. Nikomur niso mogli potožiti obupnega gorja po nedolžnem zatvorjeni, za nje ni bilo ne zagovornika, ne jezika. Domislil se je nekdo in vtihotapil poročilo v svet, časopis je povedal žalostno vest ko njihov skupni jezik
—	in zgrozil se jc svet, zganilo se je ljudstvo, dvignil se je narod in razsipale so se ogrske ječe.	.	,
Brez časopisa je delavstvo brez jezika. Pogovarjajo se po trgu, po kavarnah, po hotelih o afriškem bombažu in kitajskem rižu ter braziljski kavi — o utrgani delavski plači, o bolnem otroku, o zlem zmerjanju in psovanju na težko delo ob-sojenih se ne pogovarjajo. V tovarni so se pred par leti delavci pritožili zoper krivične razmere. Sledilo je, da so bili tisti, ki so govorili besedo pritožbe, odpuščeni iz službe. Kdo je zvedel za to po vsem širnem svetu? Delavstvo v tistem kraju ta bilo organizirano in dosledno ni imelo delavskega lista, ki bi se obrnil na javnost in povedal krivico. Brez časopisa so delavci brez jfezika.
Delavci uvidevajo pomen svojega lista, Draginja je zadela tudi delavsko organizacijo, Papir se je podražil od začetka vojske za 1000 odstotkov. Vprašanje je stopilo pred delavski list: ali še obstane ali preneha ali ga organizacija da iz svojih rok, če preneha, izgube delavci svojega zagovornika in tolmača. Če se ga pre-. pusti drugim, bodo drugi pisali vanj svoj« srca, ne delavskega utripa. Če obstane, je treba povišati prispevke — dvajset vinarjev “tedensko. Vožnje po železnici so se zvišale za 200 odstotkov, papir za 1000 odstotkov — prispevki so se zvišali za vsak strokovni razred za 20 vin., tako da znašajo V I, razredu tedensko 45 vin,, v II,
50 vin., v IH. 60 vin., v IV. 70 vin., v V. 90 vin. tedensko in v strokovnem 30 vin, tedensko. Delavska organizacia se je odločila za to zvišanje.
Organizacija se je odločila obdržati svojo moč, svojo besedo, svojo prosto roko in to se da samo tem potom. Vendar ta žrtev se obrestuje. Doslej se je še vsaki delavski želji kolikor toliko ugodilo. Plače so se zboljšale, čeprav ne povsod zadostno, Delavca je začela javnost upoštevati in začela je računati z možnostjo, da vzame on javno življenje v svojo roko. Delavski pomen raste. Zdaj je treba delavcu gledati, da ne izgubi sadov, ki jih je priboril. Zato mora ohraniti svojo organizacijo močno in trdno. Skupine so pokazale svoje umevanje. Spoznale so resnico: Kdor žrtvuje za organizacijo, žrtvuje zase. Če bo poskrbljeno za ves delavski stan, bo tudi za vsakega posameznika.
Politika.
TO IN ONO.
Socialno demokraška poverjenika v Sloveniji Albin Prepeluh in Anton Kristan sta odstopila in je deželna vlada že naznanila njim odstop centralni vladi v Beogradu. Strankini zaupniki so namreč sklenili, da sedaj ni primeren čas, da bi bih v deželni vladi v Sloveniji tudi zastopniki socijalno demokratične stranke. Naši socijalni damokratje namreč mislijo, da bo boljševiško gibanje, ki je v sosedni Ogrski in ki dan na dan tudi vedno bolj ogroža tudi Nemško Avstrijo, tudi pri nas zado-bilo tal in nato bi sledil splošen prevrat. Ta prevrat bi pa bil naši mladi Jugoslaviji v silno škodo, ker naši socijalni demokrat-je so pri nas mednarodni, medtem ko so 'nemški, laški ali mažarski socialisti narodni. To smo videli posebno dobro na Koroškem, ko so socialni demokratje zvezani z nemškimi nacionalci prvi prijeli za puške in jih obrnili proti slovenskemu ljudstvu. Zato so pa tudi vsi pobegnili z Nemci, ko so naši vojaki očistili slovenske kraje nemških roparskih band. Je refe značilno za naše sodruge: v naši Jugoslaviji so mednarodni, socialisti drugih narodnosti pa so odločni narodnjaki. Upamo in prepričani pa smo, da seme mednarodnosti ne bo rodilo pri nas tistega sadu, kakor ga pričakujejo od naših socialnih demokratov so-drugi drugih narodnosti. Odločno moramo pskrbeti, da se nakane naših socialnih demokratov ne uresničijo na škodo naše domovine.
V	svojem brezmejnem sovraštvu do . delavstva so naši pristaši Jugoslovanske demokratske stranke (liberalci) mnenja, da po izstopu socialnih demokratov ni več potrebno pri vladi poverjeništvo za socialno skrbstvo, Akoravno je bilo to poverjeništvo v rokah socialnih demokratov, vendar moramo priznati, da je storilo precej dobrega in da čakajo to poverjeništvo še velike naloge. Opozorili bi le, da se nahajamo zdaj na potu v dobo, kjer naj se delavske zadeve, predvsem plače, razna delavska zavarovanja, preskrba stanovanj itd, urede in da je ravno delavski stan poklican, da te stvari s pomočjo vseh drugih stanov in merodajnih faktorjev sam primemo uredi. Kako se bo pa to zgodilo, ako bodo o takih stvareh po zgledu bivših avstrijskih oblasti odločevali ljudje, ki delavstva ne poznajo ali ga pa vsled načel ali osebne mržnje celo sovražijo. Ali naj stopimo zopet v ono žalostno dobo, ko birokrat delavskih pritožb sploh poslušal ni in^ je na slepo verjel vse kapitalistom, ki še nikdar niso bili prijatelji delavstva? Ako smo napredni, potem tudi delavstvu besedo in odločitev pri vladi sicer je bolje, da nimamo prav nobene vlade. Prepričani smo, da zastopniki V. L. S., ki sede v deželni vladi, ne bodo pristali na predlog liberalcev, da se ustanovi pri deželni vladi le urad za socialno skrbstvo z odvisnim, uradniško plačanim načelnikom, ampak da mesto poverjenika za socialno skrb zasede delavec. Pravičnost do vseh 'stanov nas druži v V. L. S,, zato zahtevamo pravičnost zase tudi mi krščansko-socimni delavci.
Ministrski svet se je bavil v eni svojih zadnjih sej z volilno pravico. Sklenilo se še ni nič določnega, pač pa se je izrekel ministrski svet načelno za splošno, enako, tajno, direktno in proporcionalno volitev. Tudi za žensko volilno pravico se je izrekel ministrski svet. Volil bo lahko vsak Daš državljan, ki je že 21 let star in biva v dotični občini najmanj šest mesecev. Vsa-* km 30.000 prebivalcev bo imelo enega po-5.nfa !n j*h bo vseh skupaj v celi Jugosla-Vl{! i	Volilo se bo v večjih volil-
nih okrajih in p0 več poslancev naenkrat, da pride na ta način vsaka stranka po svojih volilcih do svoje pravne moči. Tajnost volitve bo zajamčena. Taka volitev je bila vedno v našem programu in mi samo želimo prav iskreno, da se hitro uveljavi in se kolikor mogoče hitro vrše nove volitve, da bomo lahko korenito pomedli z našimi kapitalističnimi nasprotniki, ki v Jugoslaviji zdaj že precej ošabno dvigajo svoje glave. Zahtevamo pa tudi brezpogojna^ da, ho ienst.v» fudi dalažnn nri vseh
javnih delih in da bo soodloČevalo za dobrobit in bodočnost naše domovine.
Minister Gostinčar je prošli teden odgovoril v narodnem predstavništvu na neko interpelacijo in povedal, da ima že izgotovljenih in pripravljenih več zakonskih osnutkov v korist delavstvu, posebno pa ono glede starostnega zavarovanja. Obljubil je, da te osnutke takoj predloži Da-rodnemu predstavništvu, kakor hitro bo izrekla o njih svojo sodbo enketa, ki se bo v kratkem vršila. Tudi zakonska ureditev osemurnega delavnika se bo v kratkem izvršila. Ker nam osnutek zakona o osemurnem delavniku ni znan, bi pripomnili sledeče: Osemurni delavnik naj ne temelji na 48 urnem tedenskem delavnem času, ampak naj bo res samo osemurni delavnik, Vsak dan naj se dela le osem ur, samo ob sobotah in ako pade na soboto praznik, naj se delo primerno preje konča, da si more delavec nakupiti potrebnih stvari. To skrajšanje delavnega časa ob sobotah pa naj se ne doprinaša druge dni, ampak naj se postavno določi v breme delodajalca. Ostanejo naj vsi doslej običajni cerkveni, državni in deželni prazniki, ki pa morajo biti delavstvu plačani. Določi naj se plačilni dan, ki pa naj ne bo sobota, ampak kak drug dan v tednu, najbolje petek, da se omogoči tako družini že v soboto dopoldne, ki je navadno povsod v mestih tržni dan, nakup potrebnih živil. Ako se ta zakon res sklene v tem zmislu, potem bo pravi blagoslov za delavstvo, odpravila pa se bodo tudi vsa kriva tolmačenja tega zakona od strani kapitalistov, ki hočejo danes odpraviti vse praznike v veliko škodo delavstva in še od velikonočni procesiji ne dovolijo delavstvu, da bi se udeležilo tega vzvišenega in nad vse veličastnega cerkvenega opravila. Tudi delavec, in še tako zakrknjen, se ta dan rad uživi v veličino tega pomembnega dne in njegovo srce ravnotako čuti in morda še bolj kot drugi, pomembnost tega praznika.
Mirovna pogajanja v Parizu nikakor ne napiedujejo, posebno še ne v tem oziru, da bi prinesla izmučenim narodom resničen mir. Vsako no, -> dejstvo, ki se zgodi pri mirovnih posvetih, rodi kali nove nezadovoljnosti, novih sovraštev in krivic nrodov. Nezadovoljni so danes prav vsi narodi in to vsak dan bolj. Pravico so skrili kakor da bi skrili luč pod mernik, da bi je nihče ne videl. Lepa Wil-sonova načela so se razblinila kot megla in pred nami stoji v vseh določnih oblikah ttrivica kot zmagovalka strasti nad pravico. Gorje premagancem, ta klic se še ni7 kdar na svetu ni uveljavljal tako grozno in dosledno, kakor ga hočejo uveljaviti v Parizu. Skrajno nepravični so proti nam Jugoslovanom. Italija, ki jo je napravilo veliko le verolomstvp, pohlep in krivica, nas hoče raztrgati. Odvzeti nam hoče najboljši del našega naroda, pa tudi vrle in trpeče naše obmejne brate in sestre hoče prodati za skledo leče tisočletnemu našemu sovražniku Nemcu. Šiba, ki nas je tepla po nedolžnem toliko stoletij, nam še ni odvzeta, veselje nad zlato svobodo nam še ni dodeljeno in ne sije nam še svobodno solnce. Gidi, težki oblaki nam zastirajo Jfsen pogled v srečno bodočnost. Dal Bog, da bi vstal kralj Matjaž, presekal težke vezi, v katerih zdihuje danes velik del našega naroda in združene vse Slovene pod streho hiše ene povedel v zlato svobodo in srečno bodočnost.	J,	G.
Tedenski obzor.
Italijani so zasedli železnico Trbiž— Beljak—Št. Vid. Zasedba «e je izvršila baje na podlagi dogovora v svetu štirih v Parizu. Skrbeti pa hočejo tudi, da proga Trbiž—Celovec—Maribor ne ostane v jugoslovanskih rokah. Bodočnost pokaže.
Wilson je stavil glede Reke nov predlog. Tej reški državici pripadeta tudi otO-,9res fn Krit- Plebiscit se ima izvesti v petih letih, direktorij reške države ne bo sestavljen na način, da bi bila zagotovljena Italiji večina glasov. Otok Lošinj, potem otoki nasproti Zadru in Šibeniku kakor tudi Vis in Lastoro se izroče Italiji, Italija je te predloge odklonila,
Slovenija ugovarja. Od najrazličnejših strani prihajajo še dan za dnem protestne resolucije na deželno vlado za Slovenijo.
Dne 6. julija bode sto let odkar se je porodil svetovnoznani afrikanski misijonar dr. Ignacij Knoblehar, imenovan Abuna Soliman. Rojen je bil v vasi Škocijan pri Mokronogu. Njegova dela so marsikomu znana, posebno starejšim ljudem. Bil je sloveč misijonar in velik raz-širjevalec krščanske kulture med afrikan-skim ljudstvom.
Za naše vojne ujetnike. Z ozirom na razne prošnje, ki prihajajo od sorodnikov na vlado v svrho posredovanja za vrnitev vojnih ujetnikov v domovino, je deželna vlada za Slovenijo ukrenila potrebne korake in se zaradi te zadeve že obrnila na ministrstvo za zunanje stvari. Ministrstvo za zunanje stvari je posredovalo že večkrat v Parizu in Rimu za osvoboditev vojnih ujetnikov kakor tudi interniranih civilnih oseb. ki so državliani kraljestva Sr-
bov, Hrvatov (n Slovencev ter *o prišli v
ujetništvo kot državljani bivše avstro-ogrske monarhije. Za sedaj je posredovanje ministrstva za zunanje stvari uspelo le pri Francozih ter je francosko vojno ministrstvo odredilo, da se nam odstopijo vojni ujetniki Jugoslovani, ki se nahajajo v Franciji. Ministrstvo za zunanje stvari je ponovno zahtevalo, da se ta sklep razširi tudi na civilne osebe kraljestva, ki so bile internirane na Francoskem kot državljani bivše avstro-ogrske monarhije in so Jugoslovani. Vojni ujetniki se že zbirajo v Ly-onu zaradi vrnitve v domovino. Kar se tiče osvoboditve in repatriranja vojnih ujetnikov in interniranih iste kategorije v Italiji, se kljub ponovnim posredovanjem ni dosegel uspeh. Z ozirom na odgovor, ki ga je poslalo naše poslaništvo v Rimu, se puščajo domov samo vojni ujetniki, ki so čisto srbske narodnosti in ki zahtevajo, da se uvrste v srbsko vojsko. To je vsekakor posledica mnenja italijanske vlade, da se še ne more priznati obstoj kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev,
Narodno predstavništvo v Belgradu zboruje. Gospodje se pa včasih malo pre-črno pogledajo in se tudi sporečejo. Ne vemo, zakaj bi bilo treba se prepirati. Gospodje predstavniki naj se raje lotijo nujno potrebnih reform. Kakšna je agrarna reforma, kakšen je zakon, ki govori o starostnem in nezgodnem zavarovanju. Pa še veliko, veliko drugih reform Čaka rešitve.
Črnagora. Zadnje dni so se razširjale vesti, da Črnagora pripada h kraljestvu SHS, da je anektirana od strani Srbije. Črnogorska vlada pa dementira to vest in pravi, da bo Črnagora svobodna in neodvisna. Svojo usodo hoče sama kot suverena in samostojna država.
Ženska volilna pravica je bila te dni na dnevnem redu v ministrskem svetu v Belgradu. Ljudska stranka (V, L. S.) se je kar najmočnejše zavzemala za žensko volilno pravico.
Med poslanci narodnega predstavništva je mnogo takih, ki jim ni prav nič do dela v ljudski blagor. Udeležbe pri sejah so prav majhne. Ljudstvo je radi tega zelo nezadovoljno.
Hrvatski ban dr. Paleček se misli odpovedati svojemu mestu.
V	Prekmurju vladajo hude razmere. Mažarski boljševiki trpinčijo Slovence na kar najgnusnejše načine. Celo sorojakom Madžarom ne prizanašajo.
Na Slovaškem se še vedno vrše boji. Zadnji čas se je Čehoslovakom obrnilo na bolje. Italijanski vojaki in stražniki so Če-hoslovake pridno izdajali Mažarom.
Graški župan, ki ga je izvolil občinski svet, je soc. demokrat Vincenc Muchitsch, On je rojen Slovenec, pa odpadnik.
Tirolci, ki jih mi Slovenci poznamo in smo si v marsičem enaki, so na Hoferje-vem grobu zaprisegli, da ne bodo mirovali preje dokler ne bode cala Tirolska združena. Italijani jim hočejo vzeti celi južni del dežele. Prisegli so, da se hočejo tudi dejansko boriti, ko pride pram trenotek. — Slovenci smo tudi prisegli v soboto dne 14. t. m. na grobu našega voditelja in očeta dr. Kreka, da hočemo po njegovih načelih delati za osvobojenje naših usužnje-nih bratov.
Ententa je razglasila že prej enkrat, da ostane napram Mažarski še vedno blokada. Italijani si pa iščejo zavezništva pri Mažarih ter pošiljajo živež in razne potrebščine tja. čeprav so nekatere entetine države v boju z Mažarsko, so Mažari dobro preskrbljeni z italijanskim orožjem in municijo.
Italija je baje osamljena, to tiče jadransko vprašanje. Amerika, Anglija, Francija in Japonska se strinjajo v tem vprašanju, zato ne bode Italija tu nič napravila. — Mi se vprašamo, kaj pa Trst, Gorica, sploh kaj pa naše zasedeno ozemlje? Ako je tudi v tem svet petorice v Parizu v popolnem sporazumu, pa mi nismo. Saj bodemo mi tudi še govorili.
Odstop italijanske vlade. Italijanska vlada je odstopila, ker ji je zbornica izrekla nezaupnico. Od 337 poslancev je bilo za nezaupnico 259 in za zaupnico 78 poslancev. Vlada je takoj odstopila (demisi-jonirala). — Časopisje je vzdignilo velik vrišč, češ sedaj z odstopom Orlanda se je zmanjšala takoj nevarnost za naše ozemlje. Mi pa pravimo, ne veselimo se prezgodaj. Seveda, če se je izvajal na Orlanda pritisk od notranje strani, kjer je bil po eni strani premajhen imperijalist, na drugi strani pa prevelik, tako ni mogel ugoditi ne enim in ne drugim. Če pa še pomislimo, da vlada v notranjosti Italije veliko pomanjkanje, tedaj je bila tudi ljudska nezadovoljnost vzrok njegovemu odstopu. Mi s tem nismo nič pridobili in ne izgubili.
Glasovi listov pravijo, da bode Nemčija podpisala mirovno pogodbo in se že pripravlja na zasedbo (okupacijo) ozemlja po nemških četah.
Na Dunaju se je izjalovila komunistična ustaja, ki je imela izbruhniti dne 15. junija. Vojaška policija je zastražila vsa važna poslopja. Že v soboto so zaprli več
komunističnih voditeljev. Prišlo je tudi do krvoprelitja. Policija je oddala na množico tri salve. Bilo je enajst mrtvih in nad osemdeset ranjenih. Izvršile so se nadalj ne aretacije.
10. julija, tako pravijo aliiranci, mora biti završena mirovna pogodba. — Pet, desetih, petnajstih, dvajsetih in petindvajsetih smo se že preveč navadili. Vemo, da tak mir, ki bi res zadovoljil vse, ne bo odpisan ob dnevih zaokroženih številk, er naš mir hoče biti vsem pravičen.
Petdneven rok je dala ententa Nem-čij za podpis mirovnih pogojev. 21. junija mora biti odločitev ali se podpiše mir ali ne s strani Nemčije. Ko se je odpeljala nemška delegacija iz Pariza, so se vršile tam velike demonstracije. Tudi kamenje se je metalo na nemiške delegate. Par jih je bilo ranjenih. — Mi se povprašujemo ali je pravično, da se nalagajo nemškemu ljudstvu taka neznosna bremena. Ljudstvo ni moglo samo prevdariti vojnega koraka in ga zabraniti. Ne zadostuje, če hočejo Vilhelma zapreti, zapro naj vse, ki so hlepeli po tujem blagu in tujih mestih. Ti vsi naj gredo popravljat francoska mesta, vasi in ceste, ne pa da mora ljudstvo samo trpeti po krivdi drugih.
Nemški socijalisti so imeli v Weimaru zborovanje. Priglašenih je bilo nad sto govornikov. Državni brambni minister Noske je med svojim govorom izjavil tudi približno sledeče: »Ne sme se pozabiti, da so vpostavile čete prostovoljecv red po deželi. Kadar je govoril četam, je vselej povdarjal, da vidi v njih socialne demokrate. Nova vojska bo soc. demokratična. Tudi po miru bodem moral pridržati naborni sistem.« — Tudi oni, ki so proti militarizmu z besedami, hočejo ravno mili* tarizem še nadalje vzdržati.
Wiison je bil odpotoval v Belgijo, a se je že povrnil nazaj. Če podpiše Nemčija dne 21, t. m. mir, odpotuje potem v torek 24. t. m. v Ameriko, ako pa Nemčija miru ne podpiše, gre pa šele 28. t, m.
Stavka v Parizu je končana. Delati se je pričelo 16. t. m. Sedaj hočejo napraviti Amerikanci splošno stavko.
Rusi se zbirajo na boj proti Finski,
VELENJE.
Dne 1, julija se ustanovi posebna pisarna Jugoslovanske Strokovne Zveze za Slovenijo v Velenju. Opozarjamo vse veleč, župne in občinske urade in sploh vse zavedno ljudstvo, da naj se nemudoma oglasijo pri omenjeni pisarni, da dobe navodila, kjerkoli hočejo ustanoviti skupino Jugoslovanske Strokovne Zveze.
časi so resni in organizirano mora biti danes vse. Neobhodno potrebno je, da se povsodi ustanove, prejko mogoče strokovne skupine našega delavstva. Proti razširjanju krivih nazorov je edino krščanska organizacija sredstvo, da ustavi krivično razširjena mnenja, ki so se danes ugnezdila med ljudstvo in katere posledice opazujemo dan za dnem.
Vodja omenjene pisarne je delavec in po Štajerskem dobro znani delavski organizator g, Vekoslav Zajc. Za vprašanja in navodila se pride ali piše na
Pisarno Jugoslovanske Strokovne Zveze t Velenju.
J. S. Z.
VELENJE.
Socialisti in ropanje v našem kraju. —-Umor očeta — umor 181-stne zaročenke njegove hčerke. — Po:*Ev pametnim.
Trdili in pisali so rdeči naši nasprotniki tukaj, da ni res, da bi se bilo ropalo tukaj in plenilo. No, zdaj pa je javqo pribita njih laž in oznanjeno tudi oddaljenemu svetu, kaj se je godilo tukaji ampak ob belem dnevu je vidno tudi, kako bridko je prizadeta socialna demokracija in tukajšnja njena postojanka.
Celo poletje so se že vršili razni, vlomi in napadi. Poglejmo stvar, bolj natančno. 18 ropov —- beri osemnajst je že dognanih! Izvršili so jih sami socialisti.
Najnovejši napad je bil ta mesec dne 14. junija v Prelogah pri Velenju. Hiša, ki so jo naskočili, se imenuje pri Ograjšeku.
Socialisti so najprej oropali, kar se jim je poljubilo. Potem pa so ustrelili gospodarja in njegovo mlado 18 letno hčerko. Deklica bi se imela v kratkem poročiti. Oče se je takoj mrtev zgrudil. Hčer so odpeljali v bolnišnico med smrtjo in življenjem. Upanja ni, da bi okrevala.
Po pravici so vzkliknili pošteni de lavci: o, delavci in delavke, sedaj vidite kaj hoče socialna demokracija s svojim programom. Na takih dokazih se vidi, kakšen je človek, kadar nima več vere v svojem srcu. Ubijalec je in ropar. Sedaj vidite, delavci, kaj pomeni rdeča ali bolje rečeno krvava zastava, — Prvega maja so visele same krvave zastave. Kmalu pa je začela teči kri, ki teče še danes po naši lepi šaleški dolini. Delavci, odprite svoje oči in spametujte se in obrnite hrbet krvavi brezverski roparski družbi in takoj pri-
stopite K krščanski 'delavski organizaciji, to je k Jugoslovanski Strokovni Zvezi v Skalah, ki vas ne bo učila ropa in ubijanja, ampak življenja po tistih načelih, po ka-ierih živi narod v ljubezni med seboj v taki kakor nas je ljubil tisti, ki je ta načela (prinesel. Družba, ki se drži krščanskih načel bo obstojala do konca sveta, naj se še tako derejo vsi nasprotniki.
Socialni demokrati ne poznajo krščanske pravičnosti, še manj pa poznajo krščansko ljubezen. Tukaj so veliko grozili, da bodo ven vrgli vsakega., ki ne bo pri njih organiziran. Veste kaj socialisti: Bog je svet ustvaril za vse ljudi, Brezver-ka in odpadniška stranka ima najmanj pravice, da bi vse jemala za se. Kadar bo premogovnik vaša last, boste pa vi socialisti odločevali. Dokler je pa obrat državna lastnina, imamo pa vsi pravico odločevati,
Socialnodemokraška judovska stranka kaže s svojo samogoltnostjo pravo judovsko naravo. Njeni ustanovitelji Marks, Lassale, Engels sami Judje in svobodomiselni brezverci so zapustili sebi vredne naslednike. Brezverstvo, trdosrčnost pa napuh vas drži skupaj — socialni demokrati. Kdor se povišuje, bo ponižan. Glejte, da ne boste kmalu morali stisniti svoj rep in iti v luknjo. Drugim ste kopali jamo, pa padate sami vanjo. Hiša brez Boga se vam podira. Vaš krvavi »ferajn« bo v razvalinah kakor stara gnila Avstrija.
Ko bi bil le en sam ropar med vami, po vaši vednosti in krivdi ste vsi zamazani. Danes se jih je pa toliko pokazalo v vaših vrstah, da je človeka kar groza, ko vsaki dan pridno gonijo orožniki skupaj socialiste roparje in so jih do danes že 14 zaprli, a čuje se, da jih je okoli trideset.
Prihodnjič jih navedemo z imeni, kateri so, ker tudi socialisti sami zahtevajo, da se dokaže, če so pri njihovi stranki roparji — natančno z imeni. Torej naj vidi svet sad brezverske socialne demokracije. Zato, kdor hoče, da si obvaruje lepo ime, proč od roparjev, od krvave stranke in pristopimo takoj k krščanski delavski organizaciji Jugoslovanski Strokovni Zvezi
iv Škale, V nji poiščimo zavetja in dobrot in bodimo ponosni, da smo kristjani ne samo na papirju, ampak v dejanju.
Tudi socialisti so krščeni, a ne živijo po načelih vere. Delajo in govore ravno nasprotno, češ, Boga ni, ropanje ni greh, ubijanje ni greh in da človek nima duše, ko mu kri izteče, pa »crkne«, ne umrje, saj tudi večnosti ni.
Torej nauk socialistov: je ta, da' ni Boga ne pekla. Res za take, ki tako delajo, kot so pri Ograjšeku, bi bilo to dobro,	;
Ker pa' Ho danesi moralo! bit vse or-ganizrano, kar leze in gre, —< to je sklenjeno —, naj presodi, ali je zanj socialna demokracija ali Jugoslovanska Strokovna Zveza. Kdor hoče zločinom pljuniti v obraz» ve, kaj mu je storiti, V Jugosovanskl Strokovni Zvezi imate prosfo pot, da si priborite delavske pravice in odprta vrata
v srečno večnost. > 'j	i	'	.
r Gospodsžvo socijalne demokracije rv .Velenja,
Tukajšnji socialisti se vedno hvalijo, kako skrbe za delavstvo, mi jim pa hočemo dokazati, kako so naredili. Svoj čas so hodili nevešči delavci, delegati, kupovat konje, moko in manufakturno blago po svetu. Seveda so se ti kupčevalci ravno-toliko razumeli na kupčijo, kakor krava na trompeto. Danes dokazujejo jasno številke, koliko so porabili naši socialisti, ko so hodili v Slavonijo moko kupovat. Za kaj je bilo' tega treba? Zaradi živeža, bi človek mislil. Dragi prijatelji, tu se je šlo za čisto nekaj druzega. Bi li ne bilo boljše, ko bi se moka kupila kje bližje? V Celju jo je prodajalec ponudil precej ceneje, kot so jo pa potem dobili v Slavoniji. Če bi se bila kupila moka y Celju, koliko manj bi stala železnica, koliko manjši bi bili stroški, tako so se pa porabile velike vsote. Seveda so si mislili, saj država je dovolj bogata, zavedali se pa niso tega, da država smo mi delavci in kmetje, Ubogo ljudstvo mora pa vse plačati, V Celju bi dobili lahko od 1 K do 1 K 80 v cenejšo moko pri kilogramu, V Slavonijo hoditi kupovat — to pa stane! Kupili so pet vagonov moke, zapravili pa čez dva tisoč kron, kdo jih bo plačal? Pri vsej tej kupčiji, t, j, pri nakupovanju moke, konj in drugega blaga so zapravili okrog 70.006 kron, beri: sedemdeset tisoč kron. Ta vsota se pa mora na vsak način pokriti. In zopet bomo plačevali mi in se pokorili za grehe drugih. Bolj pametno bi bilo, da bi bili rdečkarji pustili kupčijo pri miru ter šli delat, ne pa po nepotrebnem zapravljat ljudski denar.
Kakor sedaj vidimo, je tukajšnji obra-tovodja postal precej energičnejši in gotovo ne bode več dopustil, da bi hodili ti agenti okoli ter delali ogromne stroške državi, katere pa mora potem nositi drugo ljudstvo, vsled nerodnosti drugih. Gospodje socijalisti, idite raje delat, pa boste sebi in ljudem koristili, obratovodja pa nam bo že sam hitreie in ceneje oskrbel živeža in
Sfftig«, država pa T>o na Boljšem kot pa f0
bila poprej. Sedaj pa naj si vsak sam napravi sodbo, kaj je tako vleklo rdečo gospodo v Slavonijo.
Škale pri Velenju.
Pred enim mesecem se je ustanovila pri nas kupina Jugoslovanske Strokovne Zveze in šteje že danes 96 članov, ki je sestavljen s sledečim odborom, ki vodijo skupino in sprejemajo člane: Vekoslav Zajc, predsednik; Blaž Perbil, namestnik; Martin Jerič, tajnik, Karol Jerič, namestnik; Jernej Videmšek, blagajnik; Martin Pocajt, namestnik; Anton Žurman, Jožef Lambiza in Jožef Jevšnik odborniki. Minka in Terezija Jerič, nadzornici. Novi člani se sprejemajo vsak čas. Uradne ure za plačevanje in poslovanje skupine so določene vsako prvo in zadnjo nedeljo v mesecu v društveni sobi po prvi in zadnji božji službi. Vsi delavci in delavke brez izjeme, organizirajte se takoj. Nič odlagati,
Žiri.
Na praznik sv, Rešnjega Telesa popoldne so imele tukajšnje čipkarice in delavci sestanek. Katoliški dom na Dobra-čevi je bil poln poslušalcev, V našo sredino je prihitel Idrijčan-delavec Kogej, ki je sedaj org. tajnik Jugoslovanske Strokovne Zveze v Ljubljani. Po pozdravnem govoru g. kaplana Skubica nam je zastopnik J, S, Z, razložil namen in pomen kr-ščansko-socijalne delavske organizacije. Posebno, važno za čipkarice je bilo vprašanje čipkarske zadruge. Čipkarice so se izrazile za pristop k organizaciji, poudarjale so osamosvojitev čipkarske domače obrti iz krempljev čipkarskih trgovcv, ki so jih pred vojno in med vojno jako izrabljali. Širijo se od ene strani glasovi, da bode čipkarstvo propadlo, od druge pa, da mu sije še sijajna bodočnost. Če bi čipkar-stvo imelo propasti, tedaj je močno udarjena vsa žirovska okolica in preti nevarnost obstoja že itak tako,, revnim slojem, ki si služijo svoj kruii edino pri čipkah in pa pri poljskih delih. Organizacija naj skrbi, da se zagotovi obstoj in uspeh te obrti. Čipkarice gledajo) z zaupanjem v vas v Ljubljani, ker edino organizacija je moč, v kateri lahko najdejo svoj cilj, kajti proti brezvestnim trgovcem so brez vsake moči. Iz govora delavskega zastopnika, ki se je vtisnil vsem globoko v srce, smo dobili zagotovilo, da se naša stvar ne bo popustila, ampak delalo se bode, da §e v Žireh ustanovi čipkarska zadruga. — Po govoru tov. Kogeja je zopet g, kaplan povzel besedo ter poudarjal, kakor tudi že predgovornik, da edino v krščanski organizaciji je prava moč, ker tu se nam ne gre za kak denar, ampak hoče se stvariti blaginjo ljudstvu in hoče se ustvariti pravičen soci-jalen družaben red. Po govorih so se^vršili razgovori, kjer so omenjali ondotni delavci krivice, ki so se jim godile med vojno od strani občinske aprovizacije in od njih delodajalcev. Tudi kajžarji so se udeležili razgovorov, iz katerih se je povzelo, da hočejo tudi oni pristopiti k delavski organizaciji, ker le tu je prostor zanje.
Sestanek je potekel lepo. Bil je pomemben dan za žirovsko in okoliško delavstvo, ker ta dan se je zasadilo plug v. ledino, katero more ono preorati le s pomočjo dobro organizacije. Pristopajte k Jugoslovanski Strokovni Zvezi, pripeljite svoje tovarišice in tovariše, da tudi oni pristopijo, V združenju je moč. — Podpisane pristopnice za ženske sprejemajo dekleta slovenskega katoliškega izobraževalnega društva, za moške pa g. kaplan Skubic.
;	Iz Tržiča.
Naša skupina oziroma tržiško k^-sčansko-socijalno delavstvo priredi v nedeljo dne 6. julija božjo pot k sv, Valentinu na Ovsiše pri Podnartu, Sv. maša bo kakor vsako leto ob pel 9. uri. Ob en četrt na devet se zberemo pri Ovsiškein mostu, odkoder odkorakamo v procesiji V prijazno cerkvico. Vse bratske skupine in tudi vsa druga društva našega mišljenja, katera so v bližini Podnarta, uljudno vabimo, naj se ta dan udeleže naše božje poči. Upamo, da naše skromno vabilo ne bode ostalo brez uspeha,	,
Skupina J. S, Z Tržič, odbor. ,.j
Služkinja,
V nedeljo dne 22 ,t, m, je začela »Zveza služkinj« s svojimi rednimi nedeljskimi predavanji, V nedeljo je predavala č. sestra Elizabeta iz Marijanišča o gospodinjstvu. Kot prvo točko je obravnavala kuharstvo. Udeležba služkinj je bila velika. Prihodnje predavanje se vrši zopet v, nedeljo dne 29. t- m. ob pol 6. uri zvečer, predavanju se vabijo tudi še druge. Tudi gospodinje se vabijo, ker so taka preda * vanja za vse velevažna ih zanimiva. Torej na svidenje pri vsakem predavanju.
Jugoslovanska Strokovna Zveza, skupina za vajence, se je ustanovila v Mariboru. Priglasilo se je že 23 obrtniških vajencev vseh strok. Izvolil se je odbor in sicer:	Predsednik: Vogrinec, predsedni-
kov namestnik: Rozman, blagajnik: Vokač. tainik: Iliaš. knjižničar: Ve ras. odbor-
niki: Štraus, Klima, ¥er dva nadzornika!
Lovša in Macuh. — V ponedeljek dne 16. t. m. je začelo društvo delovati redno. Odbor je določil po tem redu se ravnati: Ponedeljek od pol 19. do pol 20. ure petje in godba. Ob sredah predavanje in ob petkih hrvaščina ter slov. stenografija. V nedeljo 22. t. m. bomo obhajali 25letnico delavske organizacije in ob tej priliki napravimo izlet k Sv. Petru in na Sv, Goro pri Mariboru. Sodeloval bo tudi iz prijaznosti Mariborski Orel ter druge krščanske organizacije. Povabljeni so vsi člani in prijatelji naše JSZ.
Tržič, V Bomovi opekami se je pričelo zadnji čas živahno gibanje med delavstvom. Pod rdečim terorizmom se je delavstvo vpisalo v socijalistično organizacijo. Sedaj je pa začelo polagoma spregledovati pogubne nauke rdečkarske stranke, in posledica tega so razni odstopi iz rdeče stranke in pristopi k jugoslovanski strokovni zvezi. To pa silno boli tesarja Janeza Zaplotnik, ki dobiva navodila v kon-zumu, oziroma njegovem voditelju Vrhuncu, čigar slepo orodje je ta Janez. Ker vidijo, da peša na vseh koncih in krajih rdeča stranka, zato se je treba zateči k laži, da se z lažjo vendar še ustavi odstop. In kaj se zmisli brihtna glavica Jane-Zanesel je novico, da se bo vsled
zova.
tega, ker je precej delavstva vstopilo v J. S. Z., takoj vpeljal deseturni delavnik in da se bodo plače znižale na 6 K. fako se je baje izjavil oskrbnik g. Borna. Delavstvo je bilo opravičeno razburjeno. Hotelo se je prepričati, kaj je resnice na tem. G. oskrbnik Sonnbichler je izjavil, da ni. nikoli tega govoril, torej tudi ni mogel nikdo kaj podobnega slišati. Sedaj so spoznali delavci, da je bilo to govoričenje nesramna laž, ki je imela edini namen utrditi socialistično stranko in spraviti iz tovarne naše delavce. Junaka zastopnika, ki je raztrosil to neresnico ni bilo pri preiskavi. Potegnil jo je proč, da ni slišal svoje sramote, Njegova desna roka znana Markič, ki je sicer silno glasna, je utihnila, ko je videla, s kakimi nepoštenimi sredstvi se dela za socijalno demokracijo. Vprašali bi sedaj Zaplotnika, ali ve za postavo, ki jo je izdala deželna vlada, ki prepoveduje vsako silo, vsak terorizem in hujskanje proti delavcem, ki so organizirani pri rdečkarjih. Ako tega ne ve, mu bomo posvetili mi in sicer tako, da mu ne bo ljubo. Njegovega hujskanja mora biti konec. Nabrali bomo natančnih podatkov o njegovem hujskanju in jih odposlali na primerno
mesto. Dclavci, lc pogumn, ne <Ja^e s.©
strahovati in pristopate n kršenski organizaciji J, S, Z. Tu je vaš prostor in‘ ne med brezversko stranko rdečkarjev, ki se drži na površju samo z lažjo in silo/ . ■ v
stva za enake razdalje skoraj povsoct nižje. Voznine II .razreda, ki so že do sedaj vsekako nižje kot one državne želez* nice, ostanejo neizpremenjene. One vozne olajšave, ki jih ima južna železnica v; obliki delavskih tedenskih vozovvnic, mesečnih vozovnic za učence, listkov za pro* ge itd., ostanejo še nadalje v veljavi. Civilni promet s Celovcem, Obratnci nadzorništvo južne železnice v Ljubljani javlja: Civilni, osebni, prtljažni, brzovozni, blagovni in tovorni blagovni promet s Celovcem na progi Maribor gl. k.—Celovec je otvorjen. V ta namen vozita na tej progi v vsaki smeri po dva osebna vlaka, in sicer: V smeri proti Celovcu, Odhod iz Ma* ribora gl. k, ob 5.05 in 15.29, prihod v Ce-t lovec gl. k. ob 10.09 in 19.23; v smeri iz Celovca. Odhod iz Celovca gl. k. ob 5.20 in 14.30, prihod v Maribor ob 9.04 in 18.14. Za direktno zvezo iz Ljubljane in Zagreba v Celovec prihaja v poštev vlak št, 36/a. (Odhod iz Ljubljane 10.41; odhod iz Zagreba j. k. ob 8.59,) Iz Celovca vi Ljubljano in Zagreb posreduje zvezo vlak št, 416-35 a (odhod iz Celovca gl. k, ob 5.20, prihod v Ljubljano gl. k. ob 14.51, V Zagreb ob 15.38). Prtljago in brzovoznol blago za Celovec se lahko odda neomeje-i no, tovorno blago začasno le z dovoljenjem obratnega nadzorništva v Ljubljani.
Da ne bo nesperazumljenja. »Na-t preju« ni povšeči osnutek zakona! glede delavskega zavarovanja, ki ga je predložilo ministrstvo za socialno politiko na upogled vsem delavskim organizacijam^ Pripomnimo, da jc ta osnutek delo bivšega, ministra za socialno politiko socialne.« g a d e m o k r a t a K o r a č a,	■
  ----------------------------------- -"S
Urednik: Anton Komlanec. — Izdajatelj# Mihael Moškerc. — Tiska Jugosta« vanska tiskarna v Ljubljani,
Razširjajte „Našo Mo6“f#|| Organizirajte kolporfažo!
  ^
Delavci in delavke,
priljubljene med svojimi sodelavci, dobe latael^ postranski zaslužek. Pojasnila dobe na ust* mene in pismene ponudbe v upravi „Slovenca“J
Doisro žsrsSsd Mo “Hi
z močno pnevmatiko se ceno proda. Ogleda se v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35 v trg. A, Čadež,
      r
Nejvočja slovonska hrnnilnlcal ^ ^ ‘
•i • i* ■ «•	*
m*
'-..'V
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3 y
Železničar.
Izlet na Rožnik se vrši to nedeljo 29. junija na dan sv. Petra. Pridite vsi! Z vami naj pridejo vaši prijatelji. Sv. maša bo ob 8. uri. Po maši razgovor na Zgornjem Rožniku, Na svidenje! , :
Razno.
Državna posredovalnica za delo, Podružnica za Ljubljano in okolico. V preteklem tednu od 15. do 21, junija 1919 je iskalo delo 211 moških in 72 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 216 moških in 60 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 161. Pri vseh podružnicah Državne posredovalnice za delo je od 1, januarja 1919 do 21. junija 1919 iskalo delo 8567 delavnih moči, delodajalci so pa iskali 7885 delavcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 2244. Delo iščejo: pisarniške moči (340), trgovski sotrudniki in sotrudnice (214), služkinje in kuharice (113), hišniki, pazniki, strojni ključavni-čarji, mehaniki, monterji, strojniki, šoferji, natakarji, natakarice, mesarji, peki, mlinarji, poljski in tovarn, delavci in delavke, dninarice, kurjači, kovači, žclezostrugarji, uradni in trg, sluge, šivilje, čevljarji mizarji itd. Delo je na razpolago: rudarjem (900), služkijijam in kuharicam (148), težakom, hlapcem 1125), pom. de-, lavkam v pleteni šoli, polj. in vinograd« delavcem ln delavkam, cest. in gozd. delavcem, tesarjem, zidarjem, mizarjem, žagarjem, krojačem, šiviljam, usnjarjem, kle-aprjem, kovačem, kurjačem, slikarjem, pleskarjem, pisarn, močem itd.
Znižanje tariiov južne železnici. Kakor smo doznali, se bodo lokalne tarife južne železnice z veljavnostjo od 21, junija t, 1. zopet izpremenile in sicer sedaj v važnih točkah prav znatno znižale. V blagovnem prometu se zniža 200 % zvišanje, ki se je uvedlo z 18. aprilom t, 1., na 100 %. S tem se sedaj veljavni tarifi za eno tretjino zmanjšajo in se dosedanji poviški izenačijo z onimi državnih železnic ljubljanskega ravnateljstva. V osebnem prometu se znižajo voznine za 1. in 3. razred in tudi cene delavskih vozovnic za enkratno vožnjo v skupinah. Vsled tega znižanja so tarifi južne železnice v primeri s tarifami državne železnice ljubljanskega; ravnatelj-
je imela koncem 1.1918. vlog rozervnega zaklada ....
K 80,000.000--i „	2,500.000'-.
Sprejema vloge vsak delavnik.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. — Hranilnica je pupilarno varna. — Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. — V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
Gospodarska zveza
centrala za skupni naltnp in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z o. z.
Stalna zaloga poBjjedeijj. strojev:
motorjev, miatilnic, viteljev, sla.no- In repormic, brzopariinikov, plugov, bran* Čistilnikov i. t. d.
Prodala:
umetnih gnojil, kolonijalnega In £pec«> rilskega blaga ler poljskih pridelkov.
Zaloga:
pristnega domaCega in ogrskega vina, žganja i. t. d.
Lastna Szdelovalnica in prekajevalnica Klobas. - Lasana željama.
v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne vlogo po čistih
3°j»
Ljudska posojilnica v Ljubljani jc največja slovenska posojilnica in je imela koncem leta 1918 nart £3 mili-jonov kron vlog in nad 1 milijon en> stotisoč kron rezervnih zakladov.
Posojila so dovoljujejo od 4 do 5 o/0.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.