Leto LXYIL, št. 36 Ljubljana, sreda 14« februarja 1934 Cena Din 1#— __ popoldne, uvtem* nedelje tn praznike. — TnisratJ do 30 petit mt ft Din a.-, do lOO vrst a Din 2..V), od 1O0 do 300 vrst a Din 8.-. vetji tnseratl petit iista Din 4>. Popust po dogovoru, uiserstni dsvefe posebej. — »Slovenski Narod« ■sija mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. sa Inoaemstvo Din 25.-. Rokopisi aa na vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVNUTVO LJUBLJANA. r.aafljeva ottr« it. 5 Talafon šV 3122. 3123, «124, 3125 In 3126 Podrutnlea: MARIBOR. Urajaki trg at. 8. — NOVO MJESTO. Ljubljanska telefon «t 26. — CELJE: cel Jako uredništvo: Strossmavarjeva ollea 1, podrutnlea uprave: Kocenova aUca 2. telefon it 190. — JESENICE, ob ki pri postnem eekovneai savoda v LJubljani AL 10.361. Boii v Avstriji se nadaljujejo Tudi v pretekli noči še ni prišlo do odločitve — Socialisti še vedno odločen odpor — Ogromna materijalna škoda — Na tisoče mrtvih in ranjenih Dunaj, 14. februarja, r. Krvava državljanska vojna, ki je nastala kot posledica strahovito razpaljenih političnih strasti, besni dalje. Državnim organom, pomnoženim s Člani Heinnvehra, za katere je bila odrejena splošna mobilizacija, je sicer uspelo na mnogih krajih zadušiti upor izstradanih delavskih mas, zato pa je revolucija na drugih krajin zaplamtela s podvojeno močjo. Državna eksekutiva nastopa brezobzirno. Borba se povsod vodi z največjo brutalnostjo, kakor je to običaj pri vseh državljanskih vojnah, kjer gre za bili ali ne biti. Vojska in policija se pri tem poslužujeta vseh sredstev modernega bojevanja in sta zaceli od včeraj dalje uporabljati tudi strupene pline, kar je pač prvi primer v državljanski vojni. Pri takem načinu bojevanja ni čuda, če podležejo uporniki, ki so sicer dobro oboroženi, a docela nepripravljeni za plinske napade. Poleg topništva uporablja vojska v borbi proti revolucijonarjem tudi mine, kar ima za posledico strahovito razdejanje. Rljub vsej tehnični nadmoči državne eksekutive pa nucMjo revolucionarji žilav odpor in na mnogih krajih sta morala vojska in policija zavzeti hodnik za hodnikom, stanovanje za stanovanjem- P od kancelar Fey, poveljnik celokupne oborožene sile, je izdal vsem podrejenim komandam strog nalog, naj vsak poizkus odpora pobijejo brezobzirno z vsemi sredstvi ne glede na materijalne in človeške žrtve. Na Dunaju se je vso noč nadaljevala borba po temnih ulicah z izjemo najstrožjega centra, ki .je kakor izumrl. Glavne borbe se še vedno vodijo v predmestjih, ki so Slej ko prej v rokah revolucionarjev. Snoči je postala situacija za vlado zelo kritična, ker so revolucionarji dobili znatna o jačanja iz okolice. Iz Dunajskega Novega mesta je prispelo v teku noči 12.000 delavcev, skoraj toliko pa tudi iz raznih drugih okoliških industrijskih središč, tako da je v teku noči akcija znova oživela. Vso noč se je vodila ogorčena borba in po zadnjih vesteh, kolikor jih je sploh še mogoče dobiti, so še vedno najhujši boji v predmestjih, kjer so socialisti v teku noči zavzeli skoraj vse, včeraj izgubljene postojanke. Tako so znova prišli v posest Mandiofa, ki je po večini v razvalinah, a tudi v Ortakringu, Doblingu in drugih predmestjih so napredovali. Flo-ridsdorf je docela v njihovih rokah in so tu razorožili cel oddelek vojske, ki je bil poslan proti njim, in zaplenili pri tem tudi nekaj topov In več mitraljez. Davi so se razširile vesti, da je cela peta armada, ki je bila pozvana s province na pomoč Dunaju, prešla k socialistom. Vlada je davi po radiu te vesti demantirala, vendar pa se govorice o tem vztrajno vzdržujejo. Kontrola teh govoric je nemogoča, ker , telefon niti v lokalnem prometu ne funkcionira. V ostalem pa je uvedena stroga cenzura vseh telefonskih razgovorov in brzojavk, tako da se širijo najrazličnejše verzije. Vlada izdaje vsake pol ure poročila o položaju. Poročila vedno govore o skorajšnjem zatretju upora, vendar pa je danes vzbudilo veliko pozornost poročilo, v katerem vlada naglasa, da bo treba počakati še dva do tri dni, da se bo situacija razčistila. V kolikih zadregah je vlada, se sklepa tudi po tem, da je bila sinoči pozvana na pomoč na Dunaj celokupna obmejna straža na bavarski meji ter vsi vojaški oddelki iz Tirolske, v kolikor niso neobhodno potrebni za vzdrževanje reda in miru. Po zadnjih vesteh pa so tudi na Tirolskem izbruhnili veliki nemiri zlasti v nekaterih zapadnih industrijskih centrih, kjer Heimwehr ne more več obvladati položaja. Železniški promet med Dunajem in provinco je skoraj docela ustavljen. Samo na nekaterih lokalnih progah še vozijo od časa do časa vlaki z vojaštvom, ves dovoz živil pa je prenehal. Pri Brucku so ustaši še vedno v nadmoči in so zasedli tudi vso železniško progo, tako da je vsa štajerska, Koroška in Tirolska odrezana od Dunaja. Gradec, 14. februarja, r. V Gradcu je vladal pr~Arklo noč mir, ker je vladnim 'etam vt popoldne uspelo pregnati w crn i "te z utrjenih postojank v pred-~ic5tjih. Uporniki so sa) umaknili dolo- ma proti zapadu v rudarske revirje, deloma pa proti severu v gornještajerske industrijske centre, ki so slej ko prej v rokah socialistov. Najhujše borbe se vrše za Bruck, kj je največje važnosti. Socialisti so zavzeli vse višine v okolici mesta in absolutno obvladajo položaj. Vladne čete so vso noč jurišale uporniške postojanke, a jih vse do opoldne niso mogle zavzeti. Položaj na štajerskem Se bolj napeta je situacija v Kofla-chu. Tu so rudarji, ki so dobili ojačenja tudi od zunaj, ponovno pregnali vojsko in se polastili vseh važnejših postojank ter zasedli tudi okrajno glavarstvo, tako da so v celoti gospodarji položaja. Vojaštvo je imelo v bojih silne izgube ter se je moralo naposled umakniti. V Linzu se še vedno vrše krvave borbe za posest mesta. Sreča se nagiba zdaj na to, zdaj na drugo stran. Kakor hitro pa vojaštvo zavzame kako važnejšo postojanko, napravijo uporniki proti napad. Pristanišče je slej ko prej v rokah upornikov. Dunajsko Novo mesto je docela v rokah socialistov. Vlada niti ne more poslati na pomoč vojaštva, ker so zveze z zaledjem prekinjene zaradi položaja v Gornji Štajerski, med Dunajem in Dunajskim Novim mestom pa je skoraj vse v rokah upornikov. V splošnem pa se že na obeh straneh opaža utrujenost In je računati, da bo že v teku današnjega dne prišlo do odločitve. Na Dunaju in v Gradcu bo danes začelo poslovati naglo sodišče. Na Dunaju bo sodilo osmim upornikom, v Gradcu pa jih pride pred preki sod okrog 50. Vlada pa se boji, da bi smrtne obsodbe, ki bodo vsekakor izrečene, mogle izzvati novo ogorčenje In bo najbrž izvršitev sodbe odgodila za nekaj dni. Koliko žrtev so zahtevali dosedanji boji, se ne da oceniti niti približno. Poizvedovanja po dunajskih bolnicah kažejo, da je ranjencev mnogo tisoč. Samo v splošni bolnici je bilo v teku včerajšnjega in današnjega dne sprejetih v oskrbo 284 hudo ranjenih. Od teh jih je 123 umrlo deloma že pred, deloma pa med operacijo. Med ranjenimi je tudi mnogo žensk in otrok. Po splošni sodbi Pariz, 14. februarja, AA. »Petit Pa-risien« doznava, da se je včerajšnji razgovor med francoskim zunanjim ministrom Barthoujem in italijanskim poslanikom v Pariza grofom Splgnattijem tikal sedanjih dogodkov v Avstriji, ki zadajajo prav toliko brige in skrbi Rimu kakor Londonu in Parizu. V zvezi s tem razgovorom pravi »Petit Pari-sien«, da trde v dobro poučenih krogih, da se Francija in Velika Britanija za-stran avstrijsko-nemških težkoč strinjata, italijanska vlada pa ni popolnoma istih misli kakor London in Pariz. Po dragi strani trde v tukajšnjih je samo na Dunaja več sto mrtvih in mnogo tisoč ranjenih. Kolikšne so izgube v provinci, ni niti približno znano. Avstrijska uradna poročila Dunaj, 14. februarja. AA. Minister javne varnesti major Fey Je imel snoči govor v radiju, v katerem je dejal, da je vlada gospodar položaja, čeprav se boji §e nadaljujejo. Dunaj, 14. februarje. AA. Potrjujejo ss vesti, da so socialisti ponovno zavzeli Bruck in Kapfenberg. Dunaj, 14. februarja. AA. Po Še ne potrjenih vesteh se nahaja v neposredni bližini Mancfelda ta trenutek nad 4000 članov Schutzbunda. Baje nameravajo korakati na Dunaj in podpreti svoje tamkajšnje tovariše v boju. Dunaj, 14. februarja. AA. Zvečer je iz» šlo uradno poročilo, da bo danes 14. t. m. deželno sodišče v Gradcu zasedalo kot preki sod In sodilo 24 članov S-chutzbunda Vsi ti člani so obtoženi udeležbe pri napadu na orožniško postajo v Puntimgamu in uboja poveljnika oroinlstva. Dunaj, 14. februarja. AA. Po zasebnih poročilih so socialni demokrati snoči ponovno zavzeli Karl-Marx-Hof. Stroga cenzura Dunaj, 13. februarja. AA. Vse zasebne in tudi novinske brzojavke z Dunaja so podvržene cenzuri. Inozemske informacije London, 14. februarja. AA. Po današnjih londonskih vesteh z Dunaja, Čeprav še niso potrjene, so samo v dunajsko splošno bolnico prenesli okoli 90 trupel, med njimi 27 žensk. Neki stanovalec Karl-Marx-Hofa je izjavil, da je pri zapuščanju svojega stanovanja, ko je bežal s svojo rodbino, moral iti čez 20 trupel. Boji se še zmerom nadaljujejo v okoliških okrajih. Socialni demokrati se odločno upirajo zlasti v Linzu, Steveru in Brucku. Zdravstveno stanje bivšega predsednika dunajske občine Seitza je zelo resno, ker ga je močno zadela kap. London, 14. februarja. AA. Po vesteh z Dunaja je tamkaj položaj ie zmerom zelo nejasen. Vsekakor Je preuranjeno pore. čilo, da so socialist! poraženi in da je vlada popoln gospodar položaja. Tudi v notranjosti države se boji še zmerom nadaljujejo. V Linzu so vladne čete izgubile 26 mož, socialisti pa dva-krat toliko. Točno število žrtev še nI znano; po privatnih podatkih je našlo smrt okoli 500 ljudi. dobro poučenih krogih, da se izredna seja sveta Društva narodov, na kateri U morali raspravljati o avstrijskem vprašanja, ne more vršiti še kakih 10 dni, ker se sedanji predsednik Društva narodov, poljski zunanji minister, nahaja na uradnem obisku v Moskvi... Pariz, 14. februarja. AA. Po trditvah dobro poučenih krogov se vrše razgovori med Francijo, Veliko Britanijo jn Italijo o načinu, ka&o naj se zagotovi neodvisnost Avstrije. Ti razgovor! se vrše v zelo prijateljskem dubu. toda na njih ni bilo niti trenutek srovora o kakšni intervenciji oborožene sne v Avstriji. Izredna sefa mednarodne zveze sindikatov Pariz, 14. febr. AA. Danes se bo v Parizu vršila izredna seja mednarodne zveze delavskih sindikatov. Na tej seji bodo razpravljali o poteku dogodkov v Avstriji. Seji bo predsedovaJ generalni tajnik angleških delavskih sindikatov WaJter Sitrin. Koncentracija vojske na italijanski meji Pariz, 14. februarja. AA. Rimski dopisnik pariškega Usta »Le Jour« poro- Ljubljana, 14. februarja. Včeraj popoldne je banovinski svet končal razpravo o banovinskih davkih, trošarini in taksah. Ban dr. Marušič je predložil k prvotnemu predlogu o banovinski trošarini na elektriko sprem In je valni predlog, naj se trošarina na elektriko d!-ferencira, in sicer 2 upoštevanjem množi ne porabe električne energije. Banovinski svet Je predlog sprejel z dodatkom, da znaša banovinska trošarina na elektriko 10 par od kilovatne ure. B. s. Arko je govoril o razlastitvi gozdov tn je predlagal resolucijo, da naj se v interesu avtoritete zakonov razlaščeni gozdovi Karla Auersperga ne vrnejo v upravo In izkoriščanje veleposestniku. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Banovinski svet Je razpravljal potem o uredbi banovinske trošarine na vino in žganje, o čemer je poročal dr Orel Trošarina je predlagana z 1 Din od litra vina, 75 para od litra vinskega mošta in 5 Din od hektoliterske stopnje žganja. Predlog banske uprave Je bil sprejet s rz-Dopolnilnim predlogom b. s. Babnika. da naj se izenači trosaruia na vino in mošt. Danes ob 10. je banovinski svet nadaljeval zasedanje. Na dnevnem redu Je bila debata o osnutku uredbe o občinskih uslužbencih. B. b. Tavčar je v daljšem govoru utemeljeval potrebo 7 milijonske državne dotacije, ki jo mora banska uprava čimprej dobiti, ker od nje zavisi ravnovesje bano-vinskega proračuna Po uredbi o prenoeu poslov na oblastne samouprave so prešli na bivšo ljubljansko in mariborsko oblast Pariz, is febr. k. Represalije angleške vlade proti nekaterim francoskim omejitvam uvoza angleškega blaga v Fra *cijt- f-o izzvale v Parizu izredno nerazp>k>4enje Vodilni finančni in politični krogi poudarjajo, da je Anglija ravnala izredno nefair, ko je v tako kočljivem trenutku, kakršen je sedanji za Francijo, ko mora postaviti razvoj svojega .otranjega rolltičnega življenja na trdno osnovo, povišala za celih 20 odstotkov svoje carine na a1, o? fraceo skega blaga. Francoski industrijet so imeli včeraj v Parizu veliko zborovanje, s ;ate-rega so poslali predsedniku Lebrunu obziren elaborat velikih tetav francoskega narodnega gospodarstva ter prošnjo, naj ' 'a-da čimprej ukrene karkoli, da ne bo francoski izvoz v Anglijo, ki znaša znaten del francoske zunanje trgovine, zaradi najnrv vejših angleških tarifnih odredb docela paraliziran. Francoska vlada je imela snoči sejo, na kateri Je obravnavala zahteve in-dustrijcev in trgovcev ter prišla do -zaključka, da Je potrebno odpovedati trgovin RK v Trbovljah Trbovlje, 13. februarja. V petek je imel trboveljski RK v rudniški restavraciji občni zbor, ki ga. je vodil predsednik g. Karel Gmerzu. Po pozdravu zborovalcev se je spomnil prerano umrle odbomice ge. Marije Torijeve. Trboveljski RK je med letom posvečal vso pozornost siromašni rudarski decL Damski odbor je prehranjeval z mlekom in kruhom dnevno 130 solo obiskujoč ih otrok. Sredstva je dobil od oblastnega odbora RK. ki je nakazal v to svrho Din 15000. Podpora bi bila večja, da ni moral RK priskočiti na pomoč tudi poplavljencem. Mlečna prebrana dece je zasigurana še približno za dva meseca, potem bo pa treba misliti na nove dohodke ali opustiti to akcijo. Lani je društvo poslalo 30 bolehnih hi slabotnih delavskih otrok na počitnice in posebej obdarovalo še nekaj siromašnih družin. Tudi lani je priredilo društvo samaritanski tečaj, ki ga je vodil rudniški zdravnik g. dr. Baumgarten s popolnim uspehom. Vse izdatke je krilo društvo s članarino, podporami in dohodki od društvenih prireditev. Revščina v revirjih narašča in RK bo moral misliti na povečanje dohodkov, če bo hotel pri- ča, da M v fcalijassfcero runa njem Ministrstvu potrjuje vest o premikanju Italijanskih čet, vendar se pa ne precizirajo podrobnosti o tem gibanju. Italijanski krogi, nadaljuje dopisnik »Jours« utemeljujejo to gibanje čet s tem, da preizkušajo načrt italijanskega generalnega štaba, izdelanega pred nekaj meseci. Zdi so, da sestoje »logični varnostni ukrepi« v podvojitvi armadam korov v Trstu in Bolzanu ter v koncentriranju cele armade v severni Italiji. raani državni posli, zavodi in naprave, ki skupno obremenjujejo banovino ia 32 mi lijonov 998.Vd8 Din. Te dotacije je drtava za dravsko banovino popolnoma ukinila ki je prevzela v svoje breme le bolnico v Ljubljani in na Studencu, vse ostalo pa mora sedaj banovina vadrtevati s sred stvi banovinskega proračuna. Pa zakono o notranji upravi mora vzdrževati baoo vina tudi državna poslopja in srednjefeol ske zgradbe, kar obremenjuje banovino za letno 1,000.000 Din. Dravska banovina ne samo, da ne prejema nlkaklh dotacij od države, je le-ta ukinila tudi plačevanje na jemnine za banovinska poslopja. V breme banovinskega proračuna pade tudi vzdrte vanje cestnega omrežja, ki tvori 40 odstotkov vseh proračunskih izdatkov. Nujno je potrebno, da se izda zakon o samouprav nih financah in predlaga: 1. da država dravski banovini nujno nakaže dotacijo 6.923.283 Din, ki je predvidena med dohodki banovinskoga proračuna za leto 1933-34 in 2. da vstavi v svoj proračun redno dotacijo za dravsko banovino v znesku Din 7,000.000 k banovinskomu proračunu za leto 1933-34. Predlog je bil t velikim CfckVjia\Sjhjftsj soglasno sprejet Član posebnega odseka, ki je imel ua logo, da podrobno pregleda in prouči <-san-tek uredbe o občinskih uslužbencih b. s. dr. Rezek je v Imenu tega odseka :o ▼ več kot enournem govoru tolmači! ia utemeljeval spremembe tega osnutka #b odsek predlaga. Seja ob zaključku lista še traja« sko in pomorsko plovno pogodbo z Ane) i jo ki v avoji prvotni obliki datira že iz l. in je bila l. 1926 poslednji* Izpopolnjena in obnovljena. Sklep je bil soglasno sprejet In snoči so listi že objavili vest <» odpovr-di pogodbe. Odpoved je »topila v veljajo v pretekli noči opolnoči. Glede odpovedi trgovinske poPoJV; HM J Francijo in Anglijo piše ^La Journce Indu strielle«: G. Runciman ni bil -^oso^ta upravičiti svoje politiko z željo, da pribori spoštovanje brezpogojnemu izvajanju klav zule o državah s največjimi ugodnostmi, zakpj po Oottawi Je bila britanska i ada slepa za to klavzulo vselej, kadar ji ni prijala za njene račnne. Ukrep francoske vlade ima namen, doseči pravično ravno*.fc2j« v izmenjavi Maga. Z odpovedjo pogodb« j* postal položaj jasen in razgledi prosti z* nove razgovore. Mnogi angleški listi kritik o je jo Rnji^i-manovo politiko, ki je prisilila francosko vla-do do tako energičnega ukrepa. aUočiti na pomoč vsaj največjim revesem. Društveni tajnik g. Filip Siokan ml. >♦ poročal o administrativnem delu odbora, ki je bilo precej obširno, saj Šteje trboveljski RK 5 stalnih, 60 rednih in 233 podpornih članov. Druetvo ima v hranilnici Se 11.000 Din, ki jih pa zaradi trenutna zapore ne more dvigniti. Stari odbor je bil v celoti ponovno izvoljen. Po votlMfll je bil določen program za tekoče fcio, dosegajoč vsakoletno zimsko in poJecno prireditev, ferijalno kolonijo, viiji ali nižji samaritanski tečaj ter mlečno prehranjevalno akcijo za šolsko deco. če bo mogoče zbrati potrebna sredstva. Občni zbor ?e pokazal, da s« RR ▼ polni meri zaveda svojih vrvlSenlh ciljev in dolžnosti, želeli bi le, da bi našlo njegovo požrtvovalno delo čim več razumevanja to podpore med onimi, ki lahko priskočijo bližnjemu v bedi na pomoć. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE Curih, 14. febr. Pariz 20.38, Ijondon 15.72. Newyork 312.50, Bruselj 72.0T50 Milan 27.20, Madrid 41.90. Amsterdam 208.25, Berlin 122.05, Dunaj 56.90, Preora 15.25. Varšava 58 30. Bukarešta 3.09. Srditi boji na Dunaju Tudi danes dopoldne se boji nadaljujejo z nezmanjšano ostrino — Vlada hoče upor za vsako ceno zatreti Dunaj, 14. februarja, r. Bitke med vladnimi četami in socaiisti se še nepretrgoma nadaljujejo. Po pretekli noči, v kateri so vojaške čete s pomočjo policije m pomožnih čet očistile včeraj od socialistov zavzeti pas v centru mesta, se je težišče borb znova preneslo v predmestja. Najhujše borbe se vrše okrog 11. dopoldne v 19„ 20. b 21. okraju. Tu vladne čete ljuto bombardirajo socialistične postojanke z granatami, mhnmi m pHnskhni bombami Socialisti nudrk> kljub temu, da so že tretji dan v neprestani borbi, odločen odpor. Vladni krosi se čudijo vetFkemu številu orožja, s katerim razpolagajo uporniki. Kaže pa, da bo danes situacija prešla v roke vladnih čet na Dunaju, ako ne nastopijo nepredvideni dogodki. Poročila fz province pa govore, da je položaj v provinci za vlado še vedno neugoden. Podkancelar Fey je odredil, da se koncentrirajo na Dunaju vse razpoložljive čete. Odpoklicani so bili vsi orožniški oddelki iz province ter tudi vse čete z italijanske in bavarske meje. Vse te čete nameravajo danes poslati proti Dunaju in na Gornje Štajersko, kjer nudijo sociattsti še vedno nezJomlfiv odpor. Intervencija velesil? Med Francijo, Anglijo in Italijo se vrše nujni razgovori o eventuelni intervenciji v Avstriji Francija in Anglija v carinski vojni Francija je sedaj odpovedala Se trgovsko in pomorsko plovno pogodbo z Anglijo Seja banovinskega sveta Trošarina na vino in iganje — Vpraianje državne dotacije — Uredba o občinskih uslužbencih Uredba o občinskih uslužbencih Danes ]e začel razpravljati banovinski svet o osnutku uredbe o občinskih uslužbencih — Ustanovitev pokojninskega sklada LJubljana, 14. februarja. Banovinski svet Je pričel danes razpravo o osnutku uredbe o občinskih uslužbencih. Osnutek Je zelo obširen, saj obsega 164 členov. K osnutku uredbe je izprejovoril ban dr. Marusič, ki Je omenil, da Je obseg uredbe v splošnem določen že v § 85 zakona o občinah. Uredba je za dravsko banovino v bistvu nekaj novega, ker prvič generalno ureja službena razmerja občinskih uslužbencev vseh občin razen avtonomnih mest. Naša mala občina — in teh je bilo v dravski banovini 80Cć — občinskega uradništva v pravem smislu besede doslej nI imela. Teža vseh upravnih poslov je ležala na županu in pa na občinskem tajniku. Nova občina zahteva tudi primeren upravni aparat., ki ga bo dobila z uslužbenci z zadostno splošno izobrazbo. V uredbi so določeni razmeroma nizki prejemki, kot minimalni, pod katere občine ne smejo iti. Prejemki so se nastavili zato tako nizko, da bodo imele tudi najmanjše občine čim večjo prostost pri končnem določevanju višine plač Nova je tudi uredba glede ustanovitve lastnega pokojninskega sklada za občinske uslužbenca vseh občin na glavnih službenih mestih. Ker se mor? ba sklad sele ustanoviti, Je bilo treba občinam in uslužbencem naložiti večja bremena, kakor so jih naložile ostale banovine, kjrr so taki skladi že obstojali. V prehodnih uredbah je bilo upoštevati na eni strani v zakonu določeno načelo pridobljenih pravic, na drugi strani se je bilo pa ozirati na javni interes, ki nujno zahteva, da se odstrani iz občinske službe, kar je nesposobnega in neprimernega. Skušalo pa se je tudi v tem pogledu ublažiti trdote, ki se vedno pojavljajo pri vsaki večji reformi. Med splošnimi uredbami in splošnimi pogoji za sprejem v službo so običajne določbe. Cl. 9 pravi, da občinski uslužbenec ne more biti oseba, ki Širi načela zoper obstoječo vladno obliko ali načelo protipravne izpremembe državnega reda. d. 10 določa, da se smejo postaviti v mestnih, trških, zdraviliških in takih občinah, ki imajo 5000 ali več prebivalcev, za upravne uslužbence le osebe z vsaj popolno srednjo ali tej enako strokovno Šolo z zaključnim izpitom, tremi leti pripravljalne službe ter dovršenim tečajem iz § 91 zakona o občinah, v ostalih občinah pa osebe, ki imajo vsaj 4 razrede srednje ali nji enake strokovne šole, 3 leta pripravljalne službe ter dovršen tečaj iz S 91 zakona o občinah. Strokovni uslužbenci morajo imeti isto kvalifikacijo, ki je predpisana za dotično stroko v državni službi. Cl. 19. Uradniki, ki prestopijo v občinsko službo iz državne, banovinske ali občinske službe, za katero ne velja ta uredba in ki so položili predpisani državni odnosno banovinski ali občinski strokovni izpit, so oproščeni tečaja iz § 91 zakona o občinah. Cl. 12. Na službeno mesto upravnega ualužbvnca se more postaviti le občinski uslužbenec, ki je predhodno opravil pripravljalno službo ter dovršil tečaj iz $ 91 zakona o občinah z zaključnim izpitom. Diplomirani pravniki so oproščeni tega tečaja. Cl. 13. Pripravljalna služba traja 3 leta, za diplomirane pravnike pa 2 leti. Cl. 14. Ako ni pripravnik že pred sprejemom v službo dovršil tečaja Iz § 91 zakona o občinah ter položil zaključnega Izpita, mora dovršiti tečaj ter položiti zaključni izpit najkasneje do konca 3. leta pripravljalne službe, sicer se odpusti. Diplomirani pravniki morajo položiti izpit do konca drugega leta pripravljalne službe, sicer se odpuste. Cl. 16. Pripravljalna služba je vedno začasna. Cl. 17. Začasni uslužbenec se lahko vsak čas odpusti iz službe z enomesečnim odpovednim rokom. CL 18. Po preteku začasne službe postane uslužbenec stalen, uradniški pa ko izpolni pogoje čl. 12 do 14. Naslednji dve poglavji odnosno čl. 19 do 45 govore o popolnjevanju glavnih službenih mest in Izvrševanju službenih dolžnosti. Prestane* službe Cl. 46. Občinskemu uslužbencu prestane služba: 1. će se s sodno raasodbo ob« aodi na izgubo službe ali na izgubo častnih pravic; 2. če se s disciplinsko razsodbo obsodi na kazen upokojitve ali odpusta Iz službe; 3. če postane telesno ali duševno nesposoben za službo; 4. če po 12 mesecih nepretrganega bolovanja, odnosno U mesecih skupnega bolovanja v dveh zaporednih letih še vedno ni sposoben za opravljanje svoje službe; 5. če pride pod skrbstvo ali v konkurz, ali Če se nad njim podaljša očetovska oblast; 6. če izstopi ali izgubi državljanstvo kraljevine Jugoslavije; 7. če se brez vednosti In odobritve starešine po lastni Krivdi ne javi na službo v 10 dneh, ko poteče odmor ali dopust, ko se odredi na delo zunaj kraja službovanja ali ko zapusti službo; 8 če se obsodi a solno razsodbo na zapor nad eno leto za kaznivo dejanje, na katero se nanaša točka 1.; 9. če se ugotovi, da je ob vstopu v službo zatajil, da je bil že prej v državni, banovinski ali občinski službi, ki mu je prestala po določbah točk 1., 2., 7. in 8.; 10. če poda ostavko; 11. če se mora upokojiti na lastno zahtevo in 12. če se službeno mesto ukine. Službeni prejemki Cl. B5. Prejemki občinskih uslužbencev se dele na osnovno plačo in na osebno do-klado. CL 56. Najnižje začetne osnovne plače uradnikov so: a) uradnikov z nepopolno srednješolsko, odnosno njej enako izobrazbo Din 450 v krajevnem razredu in Din 400 v II. krajevnem razredu; b) uradnikov s popolno srednješolsko ali njej enako šolsko Jaobraz-bo Din 800 v I krajevnem razredu in Din 750 v n krajevnem razredu; c) uradnikov 6 fakultetno, odnosno njej enako izobrazbo Din 1000 v I krajevnem razredu in Din 9$0 v rj. krajevnem razredu Občina sme s statutom določiti, da občinski odbor te prejemke lahko poveča za 100 ali več dinarjev po vsakih 5 letih po- voljnega službovanja. Prejemki ae smejo povišati le, če je areski načelnik, ki ga je pred vsakim povišanjem zaallaati, pred« hodno povoljno ocenil usluzbenčevo službovanje. Cl. 57. Osebne doklade znašajo za vse uradnike ne glede na šolsko kvalifikacijo in število službenih let v I. krajevnem razredu najmanj Din 200, t il. krajevnem razre'lu pa najmanj Din 100 mesečno. Cl. 58. Uradniški pripravniki imajo za prejemke minimalno mesečno plačo, in sicer: a) uradniški pripravniki z nepopolno srednješolsko, odnosno njej enako Izobrazbo Din 450 v I. krajevnem razredu in Din 400 v II. krajevnem razredu; b) uradniški pripravniki s popolno si ednješolsko, odnosno njej enako izobra-bo Din 900 v I. in Din 800 v II. krajevnem razredu. Uradniški pripiavniki nimajo oseone doklade. Cl. 59. V L krajevnem razredu so vse občine, kjer Je sedež B.eskega načelstva, dalje zdraviliške občine in občine, ki Lma» jo 3lH>0 ali več prebivalcev. V H. krajevnem razredu so vse ostale občine. ' Cl. 60. Višino službenih prejemkov vseh občinskih uslužbencev, način napredovanja itd. določa občina s statutom Prejemki uslužbencev na glavnih službenih mestih ne smejo biti nižji od prejemkov navedenih v čl. 56. do 58. te uredbe. Najnižji prejemki ostalih občinskih uslužbencev morajo znašati vsaj polovico prejemkov državnih uslužbencev na enakem ali sličnem službenem položaju Pokojnine Cl. 63. Uslužbenci na glavnih službenih mestih imajo pravico do osebne in rodbinske pokojnine po predpisih te uiedbe Cl. 64. Uslužbenec na glavnem službenem mestu pridobi pravico do osebne pokojnine ko dovrši 10 let, ki jih je dejansko prebil v aktivni občinski službi na glavnem službenem mestu Priptavljalna občinska služba se šteje kot občinska služba po prednjem odstavku, če pripravnik neposredno dobi službo, ki se priznava po tem odstavku Cl. 65 Uslužbencu, ki izpolni pogoj tz čl. 64., se za odmero količine pokojnine priznava po dejanskem trajanju: 1. efek tivna občinska služba; 2 državna in bano vin6ka služba, kolikor se šteje po ustreznih predpisih za pokojnino Služba, ki ni navedena v tem členu, se ne šteje za pokojnino. Cl 70. Uslužbencu, kf Izpolnjuje pogoje čl 64. pripada od osnovne plače kot pokojninske osnove za prvih 10 let 40%. za vsako nadaljno polovico leta. ki se šteje po čl 65 za odmero količine osebne pokojnine mu pripada po 0 75% Začeta polovica leta se šteje za celo leto Osetna pokojnina ne sme biti večja od 85% pokojninske osnove. Cl. 74 Uslužbenec pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz pokojninskega sklada, če Je plačeval najmanj 5 let In umrl kot vplacevaleo sklada Cl. 75 Rodbinska pokojnina se odmerja po odstotkih od osnovne plače, ki jo je uslužbenec imel ob čaBu smrti, odnos no na dan upokojitve s temi-le odstotki: Po dovršenih 5 letih vplačevanja za enega uživalca rodbinske pokojnine 25. za dva 35, za tri 40, za štiri In več 50% Po dovršenih 10 letih plačevanja se ti odstotki zvišajo za 5%. za vsako nadaljnje dovršeno leto preko 10 let se pa zvišajo za JS v Novem mestu Novo mesto, 13 tebruarfa. Naš krajevni odbor JS je imel sooči ">Dcni zbor Organizacija šteje 416 članov razen podmladkarjev. ki jih je na ginv»a z)ji 142 Gimnazijski podmladek nam»n 10.640.05 dohodVov in Din 10.528 30 izdat kov Poročilo rihdzoroega odbora kaže da je odbo1* vs^čev-f * saj je narasla gotovi ia od 4200 na 7000 Din. inventar pa za 1100 Din Odbor je živahno deloval, kar d >«ca zuje tudi lauranski teden od 26 marca do 2. aprila, ko so se vršila predavanja, asa dcn*:ja in red.i-. skupščina oblastnega •»<♦-b.»ri ljublja v-ttega Mislilo se je tudi na uniformiranje i'< dmladka kar »e pa "^e n; zgodilo Por«-čtvaleč nadzornega odbora je predlagal odboru absolutorij s ponvi o /a predsednika je bi st/glasno izv >ijen vlad svetnik g Friderik Loger. ki se ;e zahvalil svojemu predniku za delo in zia vil. da ie kot stat poznavalec morja pri pravljen zistaviti vse sile da se ideja Ja dranske straže med našim ljudstvom &m bolj utrdi V upiavni odbor so bili izvoljeni ve. u orna dosedanji člani, tako knj ž-ničai pr< I Rojšek bivši podpredselnik di Ctrvinka. blagajnik Starkelj. taimk Koni!«ar Grškovič dalje učitelj Meniri, trgovec J. K obe, ga Pavla Rezek, inž Pe-ttov posu jenačelnik Jarc. gdč. Ahačičevs, Ik\ undiiik Obal ter strokovni učitelj K. Ste*benk. V nadzorni odbor so bili ;zvo-Ijeni C:rtktor L Vagaja, sodni svetn k Ka.jan inž Šulgaj žel. uradnik Len issi ter stavb-.i podjetnik Vrhovnik, kot de e-£r.ta za pokrajinsko skupščino pa dr. Rezek in trgovec J. Turk. Nehvaležnost plačilo sveta Trebnje, 13. februarja. Davi so orožniki prijeli in odvedli v zapore tukajšnjega sreskega sodišča brezposelnega, vlačugarja $tiplovšk;i Ivana iz okolice šmarij pri Jelšah. Mož se je potikal že delj časa po Dolenjskem in je na račun brezposelnosti prejemal podpore od dobrih ljuai. Tako je zašel tudi na Doi Podboršt pri Trebnjem, kjer se je oglasil pri posestniku Testenu Janezu. Domači so mu dali jesti, ker je trdil, da je zelo laćea Do sitega se je najedel in se prav prijazno zahvalil Pustni torek je bil. Ženske ao imele baš delo v kuhinji gospodar pa se je mudil zunaj Pa je gost zavil iz kuhinje kar v sobo, kjer je dodobra oplenil gostoljubne ljudi. Odnesle je čevlje, porodni prstan, druge prstane, zlatnino, sploh vse. kar mu je v hipu prišlo »od roke S plenom je krenil proti Trebnjemu *«i ni bil še na pol pota. ko so pr. Te*tenovih opazili, da so okradeni Nemudoma so jo ubrali za zločincem hi ga zasledili na poti proti 1%, toda rodbinska pokojnina ne sme biti večja kakor za enega uživalca 50. za dva 60, trn tri 70, za itirl ta več pa 80%. Pokojninski sklad za občinske uslužbence Cl. 84. Za dravsko banovino se ustanovi občinski pokojninski sklad za občinske uslužbence t sedežem v Ljubljani, ki je samostojna pravna oseba. Dohodki sklada se smejo uporabljati edinole za namene, določene z zakonom o občinah in s to uredbo Cl. 85 Posebne in rodbinske pokojnine občinskih uslužbencev na glavnih službenih mestih se plačujejo iz banovinskega sklada za občinske uslužbence. Cl. 86. Pokojninski sklad upravlja Hranilnica dravske banovine v Ljubljani pod nadzorstvom in po navodilih uprave pokojninskega sklada CL 87. V banovinski pokojninski sklad za občinske uslužbence se stekajo /. prispevek, ki ga je vsaka občina dolžna plačati v sklad enkrat za vselej za vsako si-stemizirano mesto, vezano s pravico do pokojnine in sicer v iznosu 50% celokupnih rednih letnih prejemkov v fntovini združenih s tem mestom ter prav toliko za vsako pozneje ustanovljeno me*tn. S a utemeljeno prošnjo ter po zaslišanju uprave pokojninskega sklada more vanj dovoliti občini da plača te prispevke v petih letwh obrck'h. 2 Prispevek, ki ga je vsak občinski uslužbenec na glavnem službenem mestu dolžan plačati v prvem letu po sprejemu v občinsko službo in sicer v iznosu 10% nfegovih celokunnih rednih letnih prejemkov v gotovini. Prav tako plača vsak občinski uslužbenec ob vsakem napredovanju 10% razlike med novimi in dotedanjimi rednimi letnimi prejemki Uslužbenec, ki plačuje v prvem letu po sprejemu v službo določeni 10% prispevek, ne plačuje v tem letu mesečnih prispevkov po točki 3 tega člena; 3 mesečni prispevki uslužbencev v iznosu 7lA% celokupnih rednih mesečnih prejemkov v gotovini Te prispevke morajo plačevati vsi aktivni uslužbenci na glavnin službenih mestih ne glede na to, ali so poročeni ali ne. Upokojeni občinski uslužbenci pa plačujejo prispevek v iznou 5% zadnjih rednih mesečnih aktivnih prejemkov. Cl. 88. Pokojnine se izplačujejo samo iz dohodkov sklada po točki 3, 4 in 6. čl. 87. Glavnica pa mora biti naložena s pupilar-no varnostjo. Kolikor dohodki sklada ne bi zadostovali, krijejo primanjkljaj po odredbi bana, ki zasliši predhodno upravo pokojninskega sklada, občine, za katere velja ta uredba in sicer sorazmerno po višini neposrednih državnih davkov, ki so predpisani v teh občinah. Predzadnje poglavje govori o disciplinski odgovornosti te sestavi disciplinskih sodišč in postopku, v zadnjem poglavju so pa prehodne in zaključne odredbe Osnutku so priložene spremembe ki so važne zlasti v pogledu plač in pokojnin. K čl 70 se glasi izprememba: Uslužbencu, ki izpolnuje pogoje čl. 64 pripada od osnovne plače kot pokojninska osnove za prvih 10 let 40. za vako nadaljno leto, ki se šteje po čl 65 za odmero količine osebne pokojnine mu pripadata po 2%. Začeta druga polovica leta se šteje za celo leto. Osebna pokojnina ne sme biti večja kot 90% pokojninske osnove. Trebnjemu Cim je opazil da je zasledovan, se je pričel umikati zasledovalcem. Po skoraj pol urnem beganju sem in tja se je lastniku ukradenih stvari posrečilo prijeti ga in mu je v silni razburjenosti odvzel le ukradene čevlje ter ga bosega pustil naprej. Med tem pa se je oškodovanec spomnil, da mu je pobral zlatnino in pričelo se je novo tekanje Ze upehan se je delomržni Stiplovšek zatekel v vasi Dol Medvedje selo na kozolec nekega posestnika kjer se je skril v sem. Kmalu so se zbrali pod kozolcem va-ščani omenjenih občin in začeli klicati neznanca, ki pa se ni oglasil. Zato so oboroženi z vilami pričeli stikati po senu. Po dolgem isk-nju so naleteli najprej na Stipl'»vškov nahrbtnik, zakopan globoko v seno Kmalu so iztaknili tudi Stiplovška samega, ki pa je bil precej opraskan po sebno po obrazu. Pri iskanju so kmetje zabadali vile v seno in klicali vlomilca, ki se pa ni oglasil. Četudi so ga dosegale ko niče gnojnih vil Le previdnosti kmetov se lahko zahvali da ga niso prebodh. saj je bolečine prenašal tiho in mirno. L pal je, da bodo iskanje opustili in da bo imel priliko pobegniti. Nato so prišli še orožniki, ki so vlomilca odvedli v zapore tukajšnjega sodišča. Proti izkoriščevalcem dobrodelnosti Jesenice, 13. februarja. V zadnjih mesecih je naval brezposelnih in prosjakov vedno večji, zlasti ob plačilnih dneh Med pravimi reveži so pa tudi delomrzneži in pijanci, ki vsak od delavca težko pogrešan dinar pri prvi priliki zapravijo in potem rogovilijo po Jesenicah. Na Jesenicah imamo sami več stotin brezposelnih, ki doma in na tujem zaman iščejo dela. V našem kraju je okrog 250 starovpokojencev in vdov bratovske sklad-nice. ki prejemajo od 112 do 150 Din mesečne pokojnine. Občina bi silno rada pomagala tem največjim siromakom, ko bi imela na razpolago denarna sredstva, ki pa gredo po večini drugam. Za banovinski bednostni fond gre mesečno z Jesenic od 60.000 do 100.000 Din, torej povprečno 3000 Din dnevno, približno toliko pa izdajajo stranke dnevno neštetim prosjakom, ki pridejo že skoraj iz vseh delov države Da se izrabljanje občanov vsaj od stra- nalete pri iskanju dela ali podpor, legitimirati će se dotični ne more zadostno legitimirati in če se ugotovi, da je vzrok njegovega pohajkovanja delamržnost. bo izročen sodišču in takoj izgnan iz občine. Prebivalstvo se naproša, da intenzivno sodeluje z varnostnimi organi in jim pomaga stopiti brezvestnim izkoriščevalcem dobrodelnosti na prste. To velja za vse prizadete tako za Jeseničane, ki izrabljajo ljudi drugod kot za tuje. ki hodijo beračit in nadlegovat stranke na Jesenice. Vobče pa naj se nikomur ne daje miloščina v gotovini, temveč naj si stranke nabavijo bloke za pomoč potrebnim, ki se dobivajo po 50 para listič na mestni občini. Vsem prosjakom, ki bodo od strank nabrane lističe predložili na mestni občini, se bo temeljito izprašala vest, potrebni bodo dobili denar, nepotrebni pa bodo izgnani čez mejo občine ali pa pojdejo v zapor. Satno še danes največji trikfilm sedanjosti Po zamisli t: DO AR VVALLACA KING KONG Elitni kino MATICA Telefon 21-24 Predprodaja vstopnic od 11.-^13. Predstave ob 4.. I1'* in 9^ uri NOV ZVOČNI ŽURNAL In nova šala MICKI MIŠKA Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. Sreda, 14. febr.: Gospodična. Red C. četrtek, 15 febr.: Karijera kancllsta Vln-ciga. Red A. Petek. 16. febr.: Zaprto. Sobota, 17. febr.: Divji lovec. Gostujeta Vika Podgorska in Hinko Nučič Iz Zagreba na korist TJGI. Izven. Nedelja, 18. febr.: Ob 15 uri Praznik cvetočih češenj. Izven. Globoko znižane cene od 6 do 20 Din. Ob 20. url Char-leveva teta. Izven. Znižane cene. V »oboto, dne 17. t. ni. je praznik naše drame. Te dni je preteklo 15 let, odkar ima drama svojo hišo In se v njej polnovredno uveljavlja. V spomin na to obletnico se uprizori Fininarjeva narodna igra Divji lovec, ki je pred In po prevratu že tolikokrat napolnila naše gledališče. Predstava je tudi v tem pogledu pomembna, ker gostujeta dva naša rojaka, odlična umetnika ga. Vika Podgorska In režiser g. Hinko Nučič Iz Zagreba. Predstava Je Izven. OPERA Začetek ob 20. url. Sreda. 14. febr.: Viljem Teli. Red Sreda. Četrtek, 15 febr.- Mala Floramve. Gostuje g Dubajič x*ed četrtek. Petek 16. febr.: Ob 15 uri Brivec Se vil j-ski. Dnaška predstava. Izven. Cene od 5 do 15 Din. Sobota, 17 febr : Travlata. Red B. Nedelja. 18 febr.: Ob 15 uri Pikova dama. Globoko znižane cene od 6 do 30 Din. Ob 20. uri Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. Opozarjamo na nocojšnjo izvedbo Rossinijeve opere Viljem Teli. Zasedba je ista kakor na premieri. Naslovno vlogo i^ra g. Primožič. V vlogi Matilde gostuje tudi to pot odlična pevka ga. Zlnka Klinčeva, v vlogi Gesslerja pa nastopi gosp. Betetto. Dve veliki tenorski partiji pojeta gg. Marčec In Gostič. Dirigira kapelnik Neffat, režija Je Skrbinskova, Predstava se vrši za red Sreda. SOKOL ni delomržnežev in izkoriščevalcev omeji, se z naredbo banske uprave ter sre«kega načelstva v Radovljici pozivajo vsa brezposelni, stanujoči v tukajšnji občini ki hočejo iskati deta ali podpore zunaj obči ne svojega bivališča, da si morajo takoj preskrbeti razvidn^co za brezposelne pri občinskem ura^u svojega bivališča in da mora vsaka taka oseba roden razvidnice nositi pri sebi tudi poselsko ali slično knjižico Po naredbi so dolžni vsi organi javne varnosti, da morajo vie osebe, na katere — Sokolske smuške tekme na Blejski Dobravi Ene izmed onih sokolskih edinic ki intenzivno goje smučarstvo je tudi So kolsko društvo Blejska Dobrava, ki je pp redilo minulo nedeljo smuke tekme, kate rih so se poleg domačih udeležili tudi So koli iz Gorij in Koroške LJele-Javornika Proga za člane ie bila dolga 12 km. za čla niče in moški narašča' 8 km, za deco pa 3 km Vodnikom tekme se je na nastop nem mestu prijavilo 52 tekmovalcev iz vrst članstva, naraščaja in dece. Med 'lani si je priboril I. mesto Cerne Ivan Sokol Gorje v času 4o\03 II mesto Sporn Zdrav ko Sokol Koroška Bela-lavomik v času 56 15. HI mesto Volf Ivan Sokol Gorje 57 40 IV mesto Arh Lovro. Sokol Bleska Dobrava 58.40 in je s tem dosegel druVve no prvenstvo. Članice 1 mesto Batageli Mj ci v času 43 05. 11 Jakopič Justina 43 29 III Štopar Minka 43 2° Moški naraščaj L mesto Zupančič Ciril 35-43. U Kersnik Vladimir 37 02 III. Praprotnik Manian 42 min. Deca na progi 3 km I. Stank'»vič Ivan 13.32, II. Podobnikar Franc 14.37 HI. Aleš Alojzij 15 min Priprave in vod stvo tekem je bilo v rokah društvenega p ednjaškega zbora Zanimanje za po:r?k je lilo mid občinstvom zelo veliko. S to tikmo je Sokol na B'ejski Dobravi d ik* za da poleg internega telesnovzgojnega 'n prosvetnega dela goji z vso vnemo tudi smučanje, ki je eno najbolj privlačnih Dalog sodobnega sporta. _ Valčkov večer vtskega Sokola, ki je postal že tradicionalna prireditev na pustni torek, Je privabil zopet rekordno število občinstva v razkošno okrašeno in bajno razsvetljeno dvorano. Poleg domačinov je posetilo večer tudi mnogo gostov Iz Ljubljane In bližnje okolice. Ob neumornem sviranju sokolskega jazza se je v karnevalskem razpoloženju sukalo staro in mJado ter so zlasti prijatelji valčka prišli na svoj račun. Pri konkurenci največjega Števila srčkov je zmagala sestra Justi Klobučarjeva ter si s tem priborila krasen kavni servis. Tudi postrežba je bila vseskozi odlična ter je bilo občinstvo izredno zadovoljno. Pustno rajanja je trajalo v neprisiljeni zabavi brez najmanjšega incidenta do 2. zlutraj, nakar se je občinstvo zadovoljno razšlo. Minila Je doba veselja. «edai pa se pri<*nr> redno delo v te'ovarmlci v proslavo letošnjega srebrnega jubileja. — KraJevn| edsor drufttva R^ečeia kri ža v Kraniu ima svojo r«*rlno «^ti^*č»no v četrteV dne tS februarja t I ob pol 17 r uradnem nrostoru *t z srea^eca načel *tvs v Kranm % oh|^s1nirn cevnim re <*ooa NatvaSr^tfta frtfVa i«» nr^n^^va kra iev^eva odbora v k^a^nV srPsfcl o^boi društva R^eče^a kvtfa O ••'bor v»bi n*< vlju^ele vge članstvo k mnogoštevilni udeležbi KOLEDAR Danes: Sreda, 14 februarja katoličani: Valentin, pepelnica. pravoslavni 1. februarja. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kmg Kong. Kino Ideal: Pesem sveta. Kino Dvor: Crni huzar. Kino Šiška: Na polju časti. Francoskt institut predavanje prof. La-croixa ob 21 v društvenih prostorih Splošno žensko društvo predavanje prof. Cernejeve ob 16.30 v društvenih pro «torih. DE21RNE LEKARNE Danes: Mr. Ramor MikloSičeva cesta 20 in Trnkoczv. Mestni trg 4. Samomorov poznamo več in tudi samomorilcev ne moremo metati vseh v en koš. Je namreč razlika, ali si upihne teščerbo življenja odličen mož ali imenitna dama ali pa drvar ali dimnikar Pri odličnem gospodu je to nenadna smrt. pri drvarju pa klat tro dolga tragedija življenja ali ljubezni. In tudi ni vseeno, če si človek prestreli možgane ali srce, če si zadrgne vrat ali prereže žile na rokah. So pa tudi poskušeni samomori ali samomorilni poskusi, ko se vse skupaj izjalovi in ostane človek proti s\'oji volji pri življenju Sicer pa, kdo bi razumel samomorilce vseh branž in kdo bi vedel, zakaj hočejo v krtovo deželo baš tako in ne drugače? Take ljudi je težko razumeti, čt ni človek sam samomorilec ali vsaj samomorilski kandi dat. A najtežje bi razumel človek zdrave pameti mlado samomorilko, ki bi svoj samomor tako rekoč točno napovedala kje in kdaj bo storila bridko smrt Recimo, da bi oznani/a svetu, da se bo pošteno napila lizola in povrhu še preselila Iz vile v gozd ter obležala zastrupljena v snegu. Kaj mislite, ali bi taki samomorilki ugav nila luč Življenja? Se\'eda bi ji, porečete vsi Vrag« kosmatega bi ji! Saj bi popila namestu lizola Šilce kolonske vode ali bri-njevca, v gozdu v snegu bi pa sredi samomorilnih misli narava naenkrat terjala od nje svoje in bi morala brž vstati ter hiteti malo naprej ali nazaj. Ta čas bi pa že pri' šel kdo od doma z rešilnim vozom In bi se storija s samomorilno senzacijo iztekla kakor tista o vojakih korenjakih, ki Jim teče kri iz nosa, če jim sploh teče. Takim samomorom pravimo tudi komedija. SPORT Občni zbor SK Amaterja v Trbovljah V nedeljo dopoldne se je vršil v goatll ni Vol ker občili zbor SK Amaterja. Predsednik učitelj g. Božič je v svojem poročilu naglasa 1, da ai je SK Amater v ; re-teklem letu sicer se priboril prvenstvo trboveljskega nogometnega okrožja, vendar je pa med letom v tehničnem pogledu precej nazadoval, kar je prtpissti naraščajoči nedisciplini v klubu. Zato Je po tehtnem preudarku sklenil odkloniti predsedniško mesto, ki ga je zavzemal ekoro 5 let. zlasti tudi radi rahlega zdravja v zadnjem času. Tajnik g. Stepišnik je poročal, da je odbor prejel med letom 103 dopise, odpo* sla! pa 123, sej Je bilo 31, članskih seatan-kov 8, rednih članov šteje klub 72, podpornih pa 63 in ustanovnih 5. Med letom Je pristopilo 22 novih članov, odstopilo pa 5; verificiranih članov pa štej^ klub 2$. Načelnik nogometne sekcije g. Jelen Je poročal, da je bilo tekom leta 24 tekem, rezerva je tekmovala 18-krat in so tekme Izpadle v razmerju 58:38 za S-K Amater. Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Stepišnik Robert, podpredsednik Rovšnik Ivo, namestnik Ribizi Jože, tajnika Miklavčič in StrunuelJ, blagajnika Princ tn Kolar, načelnika nogometne sekcije Jelen iti Sorl, goapodarja Slapšak ln Smodtč. upravitelja igrišč« Belec ln Gorenc, revizorja Kovač ln Rozman, odborniki pa so: Hlasten. Salomon Zaiaznik, Hauptman, Skoberne, Razbor-»ek in Jane Gvido. Razsodišče pa tvorijo: oBrušak, Kovačič in Rovšnik. Novoizvoljeni predsednik se Je zahvalil bivšemu predsedniku za njegovQ nesebično športno delovanje v klubu, s katerim se Je dvignil SK Amater do današnje višine, saj je prav pod njegovim predsedovanjem dosegel lepe uspehe na zelenem polju, ko Je že nekaj let vodilni klub v revirjih. Končno se je preds*»dnlk Še zahvalil »Slovenskemu Narodu* za njegovo naklonjenost klubu, nato pa je zaključil občni zbor. Iz Poljčan — Kure so t***h krasti. Pri SoiilifcDt-čovib v Sp PoljČanab se ie v eni zadnjih noči oclasil ta4 in iz zakleni*ti »sa hleva izmaknil 7 najlepših kokoši. Smiljanicevi so §li baS nožno spat in n #*o slišali neznan^e-i zlikovca r>ri neofdn^m poslu. — Oblni zbor kraievne onranizaciie JNS v Poličanah bo prihodnio nedelio 18. t. m ob 17- uri v hotel-i Ban man Ker se bo na ►em zboru raznravlialo o združitvi krajevnih organizacij P^kel Poljane in Studanlee, *e teli poV-^tevlne idel>žbe. — Pozor pred potepuhi! Vse mogoče vrste ljudje se danes izdajajo za brezposelne, ki hodijo od hiše do hiše in jih je dan za dnem ve« zlasti na deželi. Mnogi so potrebni, veliko pa je med njimi tudi potepuhov in delamržnožev Tako je te dni prosiačil neki 26-letni Vanček Anton. Povsod se je drugače >predstavllDejal je tu, da je prišel ravnokar iz bolnice, tam da je bil pravkar odpuščen iz tovarne in se hlinil. da bi vzbudil čim večje usmiljenje. C"e mu niso dali tega ali onega, kar je zahteval, je postajal os to kar nesramno vsiljiv. Ko je pri*el v stanovanje gospe A., ga je ta pi dolgem prizadevanju odpravila, češ. naj se z.-la^i pri možu. ki je v sosedni sobi. Tam pa je bil urad finančne kontrole ln pMček 1e padel pravim v roke Klhib wm r>re**1aro ln r^trdilom so ga «T»ali r*a orožni*ko postalo kler to v potepuhu doff-nali n^»>>ri«an«»e^a **o*rja. ki tra ie no vseh «5»ko« »aerrHHtl dr>«ti |ft*|ii>l k«-S*1tPfca H«*a kn*j*!u ni» ho več Iro«'« pro-•»♦•o^a •*» w**«ov«tiV k»*-n1. T«»»»d1 **nar-«*va n?» r»<*r»,'»m »M»»iVo»-cV»m je ym rt-«»T* W'*0»*a HwHfn r>H*«fc Vi je t»k«r*Voč -»ni prišel v kletko, jt bil oddan kamer spada JUTRI SVEČANA PREMIERA ORIGINALNEGA RUSKEGA VELEFILMA ELITNI KINO MATICA PREDPRODAJA VSTOPNIC 2E DANES TELEFON 21-24 Dnevne vesti — Zdravniške vesti. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino so bili vpisani zdravnika volonterja bolnice v Ljubljani dr. Janko Hafner in dr. Marjan SvetJič ter zdravnik uradniški pripravnik na Studencu pri Ljubljai dr. Niko Vončina. — Odvetniška vest. Odvetnik dr. Ivo Cesnik se nsmerava s svojo pisarno čez tri mesece preseliti lz Novega mesta v Ljubljano — Obrestovanje pri Zanatski banki, podružnica Ljubljana, Zanatska banka kraljevine Jugoslavije podružnica Ljubljana objavlja, da obrestuje od 15. marca naprej nevezane vloge po 4r>. vezane na S mesece po 5%, vezane na 6 mesecev pa po 6C^. Kapitalizacija obresti je polletna. Rentni davek od starih in novih vlog plača od 1. ianuaria 1934 vlagatelj. — Konferenca Izvoznikov In pridelovalcev sadja. V nedeljo bo v Beogradu konferenca izvoznikov ln pridelovalcev sadja. Obravnavala se bodo vsa vprašanja glede izvoza sadja in predlagali se bodo ukrepi, ki bodo potrebni letos, da se izvoz sadja iz naše države poveča. Konferenca se prične ob 9. v prostorih zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. — V pojasnilo odloka px? 'o c^tt-^o ^o',,,n ^rcT^-r-i^iv, 4034 Od teg« 1e odpadi 700 v 18 n-im** — življenje v pevskih društvih. V Trbovljah se je preteklo leto poživilo življenje v pevskem društvu »Zarja«, ki ga vodi agilm kapelnik sokolske godbe gosp Rudi Dolničar. O občnem zboru »Zvona*, to je najstarejšega pevskega in kulturnega drušlva v trboveljski dolini, smo svo-ječasno poročali. Kakor smo doznali, je bil novi odbor po oočnem zboru pridno na delu da je pripravil vse potrebno, da se bodo pevske vaje zopet redno vršile Prijavilo se je tudi nekaj novih pevk in pevcev Kar bo zbor še popačilo ln izpopolnilo Prva vaja bo v četrtek 15 t. m ob pol 8 url zvečer Vsi. ki so se prijavili, so vabljeni oni pa. ki se želijo na novo priglasiti, bodo iskreno dobrodošli »Zvonu« želimo kot najstarejšemu tn najvažnejšemu narodno-kulturnemu društvu v Trbovljah v novi sezoni velikega razmaha — !»ar Sokolu Bivši Mikaišnji rudniški resfavrater g Resnik Rudolf ki vodi sedai restavraciio »Jan^e« v Zagrebu je te dni pok!onil tukaišn''emu Sokolu za-do^rdeo v znesku 1000 Din Plemenitemu darovnicu se Sokolsko društvo iskano zpb^alinie ter era o-inoroča vc*»m Trbo-ve^ča^om ki p^haialo v Zagreb po otvavkih da se zglase tudi v njegovi restavraciji — Shod Narodno-strnkovne zveze. Za volitve de1&v=kih zaupnikov vlada m*d tuka"*šni'm delav-tvom izredno zanimanje. Vršilo se je po kolonijah že več sestankov obeh grup. in sicer Narodno-strokovne zveze in Zveze rudarjev Jugoslavije. Slednja ima sedaj večino v odboru II. skupine, vsi znaki pa kažejo, da bo pri nedeljskih volitvah prišlo do spremembe, ker je v zadnjem času pokret narodnega dela*, stva v revirjih zelo napredoval. 2e pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico se je trboveljsko delavstvo izreklo v o?romni večini za narodne delegate, sedaj pa se to gibanje še pojačuje. zato ni nobenega dvoma, da bodo tudi pri voMtvah 7arn->iVov v II skroino rndQr-ke zadnj-grp zrnaca1! narodni rlc1egati. ki bodo ime-*i na vc°ri m^o^amih m*»«t1h zadn^n vn'iv C« b^do ^ahko z tic-o^b^rp *^1M1« de- bn f^rn-n^o raz-o'-flvi'a1« na v^'Vem m---iflrcV^m cV»ofiii ki P'a **k1lC""'* V^ror^p. nonil rJ—1 v >Tm***M.*-*^ »rncfilrio "Cr>»"*o n q \"a_ ^ab "D/Or-o- r*>T~"" »h tro^n^ilrov ori pH- 15 v'*/l?>l r>"»> t v CT-^O W *-rtrt ^. — O" - ~ : — o T T-*"~t-~-rv» iT t -»-..VI Ivj t>—» r»<-*» "v t"0*»- -IV«--tr* jnnfl ! if l'llH WtW » n«4f \y Kfte«iw«i _ 70 *o r-v-«-" v'.-», t~-a rudar- J v.'.pn 'V-.rc-v.-iTp veHk*1 "snimani« Dolenjsko, 11. februarja Z iskrenim sočutjem in pomilovanjem smo zvedeli, da so ta teden operirali loiet-nega krojaškega poročnika Francija. V ljubljanski bolnici so mu odrezal*, obe nogi nad kolenom V vzezi s tem se po Dolenjskem govori, kako je prišlo do tragedije mladega tanta. ki je bil še nedavno zdrav m krepak, zdaj je pohabljenec za vse življenje. ALadi Francelj je prišel s 14 leti k ne kemu dolenjskemu mojstru, ki je dober znanec njegovih staršev Naš mojster je naprednjak m Sokol, pa je želel, da bi tudi Francelj obiskoval telovadnico in si v nji krepil telo m dušo Francelj pa je bil povsem drugačen kakor so njegovi tovariši Kako- *e boji grešnik križa tako se je :gibal Francelj Sokolskega doma in vsega, kar je napredno Ni maral tudi za poučne knjige, zlasti pa je v svoji mržnji odklanjal vsako nunredno časopisje, ki so ga sicer do-oih v roke pn mojstru megovi tovariši Francelj je ubral svoio pot v življenje Nos;! je Škapulir m pa tretieredn.sk' pas Iskal je le sebi enake dru/be Njegova oko lica se je polagoma navadda samosvojega mladeniča in mu niso delali ovir. da je za haj«! v memu najljubšo družbo Tihi m vedno vase zaprt' mladenič jc užival vse dobrote pn svojem gospodariu Tam je imel tudi vso oskrbo Nedavno pa je Francelj dovršil vaiemško dobo. postal je pomočnik Kljub pomanjkanju dela ga je mojster obdržal še naprej v službi Kot pomočnik pa je dobil posteljo v pomočniški sobi Zdaj pa je prišlo na dan da je Francelj zapustd prenočišče vsako noč takoj ko je nastal v hiši mir Na svoje ležišče se jc vrnil šele ob prvi zon Njegovi sostanovalci so pričel' nanj paziti pa se jim je ved no zvito izmuznil Ko pa je zapadel svež sneg. so ga pričeli slediti po stopinjah m so dognali da vodijo do stanovanja neke starejše gospe Francelj se je pnče! izgovarjati, da ima prenočišče v šmarskem /upmšču koder mu je njegov prijatelj prepuščal prazno poste !jo Povprašali so o tem v šmarskem žup nišču. tam pa o tem seveda niso ničesar vedeli Zdaj je prišlo šele na dan. da je preživljal mlad- kroiaček vse noč' pn svoji po-krovteljic stan dobr go^pe Monter ie seveda trdo prijel mladega nonočniaka Ral se ie odgovornost- pred starši. k< so mu zaupal- sina v varstvo, pa je krenil na stranpota Fant je obljubi pobol same vdova na ie morala zaradi čud nih obokov iz stanovaiva Naselila se je ne litiisk' perferiji daleč na samoti Pn krojaču so domnevali da je med fantom n vdovo vse končano pa je prišlo spet na dan čudno obveščame o med^ebomih *e-Uank;h Bbzu Francelmove delavnice je bilo *amo zanuščeno okno Na tem o-knu je !e?el Umen k' ie služil za skriva,;šče pisem Pod kamen sta polagala mlad' za Ijublienec- -n njegova zašč'tnica obvestda o sestankih Na poziv svoie prijateljice je mlademč noiskal sred- noči nieno novo stanovanje Metal je na okno kene snega Ker pa m točno vedel za njeno stanovanje ie začel metat1 kepe v okna h'«nega gospodarja, ki ie mervl. da so se nriklatiMi k njegovi a* motn- W tatov V*ta' ie *redi noč' in je % puško v roki trtel po svežih stop n j ah Le s težavo ie ušel mladi nepremišljeni ponočnjak vasovalec Ko je zvedel mojster o nadaljnjih nočnih ob;sk h zlasti pa še da je pomočnik božične fn novoletne praznike preživel v stanovanju stare vdove, k^ je gostila mladega kroiačka na vso moč m z vsemi dobrotami, mu je odpovedal službo France!i se ie vrnil z vso prtljago domov Visoko je gaz'1 aneg. ko je stopal do domače h:še V m-aku ga je pozdravila 'učka samotne domačije Francelj pa je okleval Sram ga je bMo. da bi stopil pred starše Prtilo ie pusti! pred vrati. sam Da ie ;z£:nil v noč. Splezal je na zmoten kozolec Nihče n1 vedel, da se je naselil tamkaj. Burja je zavijala, mraz je pritekal domala do 15 stooini pod ničlo, trdoglavec ni hotel s kozolca DESET DNI IN NOC1 JE PREŽIVEL 3RFZ HRANE IN V N A ?HL JSEM \\RAZU NA ODPRTEM KOZOLCU Deseti dan ie eden domačih, ki so zatoni povpraševal5 kam nek' je »zl;nil njihov sin. stopil nrmo^ede na kozolec, kjer ie iikal neko potrebsčno za domačno lz ^'ota je ZASUSAI OBUPNO STOKANJE V kotu na kozolcu |e z*eud*' iz^uše-letja vsert« nremri'enega in do smrti ras-soUmerta F-anclia Hropel ie kakor bi se Sor'1 s snrrrio PorrT»rs». na ie nm*dVI V« pol mrtvega «o ga ^ren»»«l; v hiSo P^k1'ril; *o takoi zdravnika, ki ga »e z naiveć'o težavo obd-žal pn živlieniu Do!el viteza in Henriko. XXXIII. V grofovi palači so se pripravljal: samo na svatbo viteza de Vaudrev, ki se je. bila vest o nji razširila dan po s ' ^nosti v Trianonu; ves dvor se je zanimal za njo. In kmalu je bilo znano, da bo vitezova nevesta takoj po poroki predstavljena kralju in da :k> sprejme kraldica na dvor ket častno damo. Henrika je skromno sprejemala te izgVde m novo življenje Bila bi raje žive a priprosto življenje z ljubljenim moiem in ijbro, nežno Luizo. Sicer je pa treba priznati, da je zastiral njeno srečo teman oblaček, Luiza je bila še vedno zamišljena in otožna, čeprav ? je bil dobri zdravnik vrnil vid. Prizadevala si je biti na zunaj sreč-n.. in vesela, posebno vpričo grofice. Cim je pa ostala sama. se je znova zaprla vase in v svojo zamišijenost. Henrika je to Aiiialu upa^ a ii. sklenila .lv porabiti prvo ugodno pn.iKo, ua bi se po.'iieni'a s svoju družico :z otroških et in k r>npraviia do popolne odkuiosrčiiosti. N'i drug. stran. ;»t niti zdravnik, ki je rečno prihajaj v sroiovo palačo k svojih,a vdragviiii ooiicama«, kakor je naziva! Diano in Luizo, ni prikrival d a je trebi izlečiti Luizo, kajti zarni-šljenost bi utegnila omajati njeno zdravje, če bi se zavlik'.a. A ko nu je Ht...ika vsa v skrbeh povedala, da je Lmza od dne do dne otožnega, ji je odgovori, smeje: — Poznam ..esljivo sredsi\~ proti tej bolezni, drago dete. — Zakaj) pa tako ne ^redpišete Luizi, gospod doktor? — je vprašala vitezova nevesta naivno. — Ker se ukvarja... ^am z naj-skrbnej.\ pripravo tega... — Zdravila? — Da, — se je zasmejal doktor He-bert. Kljub zdravnik o. ^mu prepričanju, da pozna zanesljivo »redstvo proti Lui-zm boezni je pa ostaia Henrika pri svojem skiepu. da bo poskusila spraviti z LuaZ-r- kaj jo teži. In iKkčga dne. ko :e ustala z LuUo sama • sinjem budoa. u / okni na ali- . co, ki ,e v nem zdravrrk oper.r< sle- ! po si?oto je Henrka razp^ed a pr^o-vor s trdnim sklepom doseč svoj ci — Lu,za. — je dejaia — ali nisi tako srečna kakor a/ ko vidiš, k :ko se izpolnjuje moja najbo-ij vroč že'ju? Mar nisi bila tudi ti v skrbeh, doki3r je bil Roger odsoten? .. Da. gotova saj sva često plakah skupa,. m:s'eč na tistega, ki je prostovoimo zapustil domovino n odšel na bojišče ... — Iz ljubezni do tebe!... — je vzdihnila Luiza. — No. povej mi po pravici, zakaj te najdem često tako otožno, ko sem :az tako >rečna? ... Burno življenje Aleksandra Staviskega Pustolovec dola prve korake v poznejši vrtinec sleparij In Špekulacij — Za začetek radio aviskega /mišljenim je res težko Andre Hmunel-Himrneifarb, pustolovec ameriškega tipa in formata, uvede leta 1922 Sergeja Aiexandra Staviskega v ono mrzlično in vedno bolj naraščajoče verižništvo, ki se je v nJem izkazal Staviskv pravega mojstra. Za začetek pa seveda niso bili podvigi pazljivega in nadarjenega učenca baš sijajni, a zato mu je učitelj takoj v praksi .pokazal, kac se da iztisniti tudi iz takih skromnih začetkov. S riirrirnelovo pomočjo in sodelovanjem začne torej Staviskv izdelovati in prodajati kurUozni matrvseope, oči-vidno sleparsko napravo za ugotovitev nosečnosti. Temu se pridružijo še nekakšna shuiSevr^na sredstva, oboje baš v duhu časa. ka&c r je hotel Himmel v svojih nasvetih in navodilih. In tako se pojavi prva dehiička d ,;' pod lepim in imenom -Ch. točno prevesi . men »pri nji«, pa (tudi »pri sebi . če zrz za osebo ženskega spola, v prvi vrsta pa je to izraz, ki ga rabi gospodinja, če hoče povedat:, da je doma. v svojem okolju. Daniska intimnost je bila tu zelo posrečeno izražena, kakor je sploh Staviskv posvečal izbiri imen in gesel veliko pozornost. Toda ta družba je bila samo prožni inostiček. raz katerega sta se oba verižnima odbPa. da sta skočila naravnost v druge družbe, kakor ie to razlagal Himmel Staviskemu. Prva med njimi je nejasna iu kmalu umrla Societe dTm-portation et d'Exportation, družba za uvoz in izvoz česarkoli in odkoder koli, eno onih neštetih verižniških podjetij, ki so ji m po vojni dobičkarji sami nadeli v mednarodnem žargonu vsega sveta cinično ime Export-Import-Krimina1. Odtod se pota obeh pustolovcev v veliko srečo Staviskega raz idejo. Himmel vztraja na veliki kinematografski slepariji, Staviskv se pa obrača z večjim navdušenjem k industrijski podjetnosti. Treba je omeniti, da je napredoval učitelj hitreje od učenca. S prispevkom delnic ustanovi družbo za izdelovanje filmov, ker že zna angažirati ^oedine osebnosti z znanimi in slo-večimi imeni. Odtod se pa požene h glavni pustolovščini. S sarnozavestio velikega ameriškega poznavalca filmske trgovine odkrije poedinim francoskim podjetnikom presenetljive izglede, kaj vse bi dosegli, če bi se združili v enoten, soliden in nekonkurenčen trust, ki bi imel v rokah ogromen kapital in bi prevzel v svojo upravo največje kinematografske palače v Parizu ter v velikih mestih, ustanovil bi si popoln monopol na izdelovanje najboljših filmov, diktiral bi pogoje filmskim zvezdam in režiserjem, pritegnil bi nase 'zoosoievahrce in bi preko njih di-r'-erral vs*» kinematografsko življenje Evrope. To vendar ni več samo trgovska zadava to ie stvar Francije. ojrromna propaganda njenega duha, njene kulture, njene umetnosti. Država sama mora nastopiti za tako mogočno in smotreno organizacijo svoje proizvodnje, hvaležno mora priznati njene neprecenljive usluge in svojo hvaležnost mora izraziti tudi z neobhodno potrebnimi vzajemnimi obveznostmi. Pa ne samo to: Mister Himmel jamči, da bo v primeru uspeha te velike francoske koncentracije s svojimi zakulisnimi zvezami v Ameriki dosegel, da se bodo tudi ameriški filmski magnati združili s francoskimi v svrho mogoč- nega izkoriščanja danega položaja, vsemogočni zlati dolar se privali v milijonih v Francijo, da obrodi in pozlati gibčni iin čili frank. Kai bi še nadalje razlagali: Učitelj in mojster Staviskega je dosegel, da se je v Parizu in Chicagu iz nič ustanovil filmski rrust »Franco-American Cinema Corporation« z delniško stavnico poldruge milijarde frankov in z množico odličnih osebnosti javnega življenja na čelu. Ko je pa šlo podjetje rakom žvižgat in je bil Himmel aretiran, so si vsi mogočneži v prvi vrsti prizadevali, da se prepreči družaben škandal. Sodno postopanje se je zavlačevalo in odlašalo, ko je bil pa Himmel 27. julija 1928 končno obsojen na prisilno delo, se je izkazalo, da je bil v nekaj mesecih opeharil lahkoverne družabnike za 1,600.000 frankov. In afera se je zaključila skoraj v pozabi. Vsa ta gigantska konstrukcija, ustanovljena na sleparski pretvezi z osnovno glavnico ter na pritegovanju znanih in slovečih imen v sfero zločinov, je pa kakor osnovna in šolska naloga poznejšemu delovanju Staviskega. Zaenkrat, v prvih letih, se je pa moral zahvaliti usodi, da mu je bil nestrpni Himmel obrnil hrbet in opravil svojo veliko špekulacijo sam. Staviskv je ostal v tem času zvest slutnji, da bo imel več sreče z manj kričečimi in riskantni m i podjetji. Drugače je znal pa vleči iz Himmlovih naukov in primerov spretno svojo korist. Ce se je odločil ta za film kot predmet neomejenega bodočega razvoja, se je lotil Staviskv radia. Znal je že tako spretno nastopati in si pridebiti toliko zaupanje, da mu je oddala država v najem pravico delati reklamo po radiu s pariškega Eiff-lovega stolpa. To je bila takrat novost in špekulacija Staviskega ni bila slaba. Kdor posluša zdaj francoski radio, ve, da je program poln vsakovrstnih reklam. Takrat je bil pa radio v Evropi še daleč od tistega razmaha, ki ga vidimo nekaj let pozneje. Sprejemnih postaj je bilo v deželi razmeroma malo, a trgovcem in industrijcem se ta reklama ni zdela dovolj učinkovita. Prva leta Staviskv tudi ni nič zaslužil. Toda verovai ie v bodočnost svoje ugodne pogodbe z državo. Ko je bil pa tri leta pozneje aretiran in zaprt zaradi milijonske sleparije že ob velikem razburjenju javnosti, se krmarjem države ni zdelo umestno, da bi imela država trgovsko pogodbo z zločincem. Zato so Staviskemu v zapor sporočili, da je pogodba o izkoriščanju radia razveljavljena. Ta zadeva je pa imela mimogrede rečeno svoj šaljivi epilog Ko so kmalu potem poklicali k družini Staviskega učenega psihijatra, da bi preiskal njegovo duševno stanje, mu je Staviskv v pogovoru ves razburjen izjavil, da ga je Eifflov stolp pošteno okradel. Vrli zdravnik je zelo pozorno posluša. groteskna iziava. da je Eifflov stolp Staviskega okradel, — mu je bil eden najzanesljive ših dokazov, da ie Staviskv popoln norec. Trpežen klobuk. Klobučar: Le poglejte, tri leta ste nosili ta klobuk, pa je še vedno Tako lep. Vidite, kako dobro blago imam. —Da. da. ta klobuk 'e vzdržal mnogo: trikrat sem ga dai čistiti in enkrat obrniti, dvakrat sem ga pa zamenjal v kavarni. Zarota slabih učencev V madžarskem mestu Bekeš Uyula so se učenci prvih razredov meščanske šole zarotiii proti svojim učiteljem. Učenci, ki so imeli v polletnih izpriče-valih v raznih predmetih nezadostno, so ustanovili tajna društva in si preskrbeli revolverje, da bi se pri prvi ugodni priliki profesorjem maščevali zato, ker so jim dali slabe rede. Naboje so skrili nekje blizu šole. K sreči si je pa en učenec pravočasno premislil in ker so mu nadebudni tovariši grozili, da ga kot izdajalca ustrele, je šel fant k učiteljem in jim zaroto odkril. Ravnateljstvo ie odredilo najprej interno preiskavo uc:: CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE. TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO SOLIDNO IN TOČNO. CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ POSESTVO oddam v najem. — Weis, Zidani most. 866 SUHA BUKOVA DRVA žagana in na dom dostavljena prodajam m3 po Din 95.-. — Janežič Franc. Dolenjska cesta 5. 904 MESNICO vzamem v najem — Ponudbe: Breznik, Mislinje pri Slovenj- gradcu. 868 PARCELA naprodaj — Sernc, Gregorči- čeva 18, Studenci pri Maribo- ru. 900 NARODNA »SIK AR NA Modna konfekcija Najboljši nakup A. PKESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 6/T HISA, HLEV, VRT naprodaj. — Pojasnila: Merci-na, Zg. Kašelj, p. D. M. v Polju. 884 POZOR! Vljudno sporočamo, da smo cene perju zelo znižali. Zahtevajte cenik in vzorce, katere prejmete brezplačno. — E. Vajda, Čakovec. 829 V globoki žalosti naznanjamo pretuž-no vest, da je naš nadvse ljubljeni soprog, oče in sin, gospod Ivan Furlan železniški uradnik dne 14. t. m. po kratkem trpljenj"u, previden s tolažili sv. vere, mirno preminul. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 16. februarja 1934 ob y23. url popoldne od doma žalosti, Tyrševa cesta 25. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, 14. februarja 1934. Marija Furlan, soproga Napoleon, sin Tomaž Furlan, oče